Lelo 1007.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
«
Kos LXXL - Izdan in razposlan dne 4. julija 1907.
Vsebina: Št. 157. Ukaz v izvršitev zakona z dne 23. februarju 1907. 1. o podpiranju trgovinskega pomorstva in po speševanju ladjedelstva.
15 9.
Ukaz trgovinskega ministrstva in finančnega ministrstva z dne 3. julija 1907. I.
v izvršitev zakona z dne 23. februarja 1907. I. (drž. zak. št. 44) o podpiranju trgovinskega pomorstva in pospeševanju ladjedelstva.
Na podstavi (Mena XIX zakona z dne 23. februarja 1907. 1. (drž. zak. št. 44) o podpiranju trgovinskega pomorstva in pospeševanju ladjedelstva se zaukazuje naslednje:
K členu I.
Upravičenost, zahteve potegovanja za podporo.
Za pomorske trgovinske ladje v zmislu člena 1 je šteli tiste ladje, ki se redno ne porabljajo za vožnje, ki se vršč po posebnih pogodbenih dogovorih z državno upravo. Za pravico do obratnega ali popotnega doplačila se lahko potegne lastnik ladje ali njegov pooblaščenec šele potem, ko je ladja vpisana v avstrijski ladijski vpisnik. Zaprosilo mora obsegati dokaz, da so izpolnjene zakonite zahteve, in vložiti ga je na pomorskem oblastvu.
O pripoznanju doplačila odloča, izvzemši v Členu Vil določene primere, pomorsko oblastvo,
zoper čigar odločbo je v 14 dneh računaje od dneva vročitve odprt rekurz na trgovinsko ministrstvo.
Klasifikacija ladje se mora dokazati s tem, da se predloži potrdilnica zavoda za razredovanje ladij „Veritas“ ali kakega drugega domačega zavoda z enako vrednostjo. Ako je ladja v inozemstvu, se poda dokaz s tem, da se predloži izjava, ki jo je podal zavod za razredovanje.
Trgovinsko ministrstvo odloči o tem, ali je kak zavod smatrati za enakovreden zavodu za razredovanje ladij ,Veritas“.
Avstrijsko državljanstvo brodarjev je dokazati z listinami najnovejšega datuma.
Delniške družbe morajo predložiti svoja oblastveno odobrena pravila in izpisek iz trgovinskega vpisnika, ter dokaz državljanstva dveh tretjin udov upravnega sveta in eventualnega nadzornega sveta, nadalje vseh vodilnih organov, ki jim je poverjeno poslovodstvo.
Vse osebne izpremembe upravnega sveta, nadzornega sveta, načelstva ali vodilnih organov, ki jim je poverjeno poslovodstvo, je treba nemudoma naznaniti pomorskemu oblastvu. To velja zlasti za vsako menjavo državljanstva.
Pomorsko oblastvo lahko dovoli olajšave glede dokaza avstrijskega državljanstva.
(Hlovenlach.)
141
K členu II.
Spuščanje ladij v morje.
Dan, katerega se je spustila ladja v morje, je treba za ladje, zgrajene v tuzemstvu, dokazati s potrdilom pristojnega pristanskega kapitanata, za ladje, zgrajene v inozemstvu, s potrdilom, slonečim na listinah, c. in kr. konzulskega urada, v čigar uradnem okolišu je dotična ladjedelnica.
Poskusna vožnja.
Da se določi za parnike predpisana najmanjša brzina, zaukaže pomorsko oblastvo na zaprosilo in stroške brodarjeve poskusno vožnjo, katere se morajo udeležili oblastveni organi.
Pomorsko oblastvo lahko dovoli pri ladjah inozemske konstrukcije, da,se vrši poskusna vožnja v inozemstvu. Tej poskusni vožnji morajo prisostvovati organi ali odposlanci pomorskega oblastva.
Določiti, kako dolgo naj traja poskusna vožnja, je prepuščeno preudarku oblastvenih organov.
Ako priredi podjetje za gradnjo ladij poskusno vožnjo, preden izroči ladjo brodarju, lahko dovoli pomorsko oblastvo udeležbo svojih organov, da se dožene, ali se doseže predpisana najmanjša brzina.
K členu III.
Obratno doplačilo.
O pravici do obratnega doplačila odloča pomorsko oblastvo
Doba užitka.
Ob preračunu obratnega doplačila se poizve najprej osnovni znesek, ki ga je preračunih po vsebini kosmatih bečev in ki je po naslednjih določilih letna kvota, ki pripade za prva tri leta od dneva, katerega se je ladja spustila v morje.
Ladje, ki začno uživati obratno doplačilo v teku prvega leta od dneva, katerega so bile spuščene v morje, za to leto vendar ne dobé polne letne kvote, temveč le tisti znesek, ki ostane od prve letne kvote, odbivši proporcionalni delni znesek, ki pripada za dobo od dneva, katerega so bile spuščene v morje, do dneva, katerega dobč pravico nositi zastavo, oziroma do dneva, katerega so bili izpolnjeni zakoniti pogoji.
To določilo se zmislu primerno uporablja v primerih, da se doseže obratno doplačilo v kakem poznejšem letu.
Merjenje ladje.
Prostornina ladij, ki se niso mogle izmerili v tuzemstvu, se določi na podstavi po listinah dokazane izmere v inozemstvu, ako gre za države, kojih merska pisma se pripoznavajo v Avstriji. Ako se v dotičnih državah uvedena mera razlikuje od avstrijske mere, se preračuni prostornina iz tujega mcroskusa v meroskus, ki velja v Avstriji, po navodilih, ki se izdadö posebej.
Ako se je ladja izmerila v državi, koje merska pisma se ne priznavajo v Avstriji, se odloči o pravici 'do obratnega doplačila šele tedaj, kadar so se z me-roskusom v tuzemstvu ali sicer pripoznano predložili zanesljivi merski podatki.
Izpreniemba prostornine.
Prostornina ladje, ki se je dala v podstavo prvotnemu pripoznanju pravice do obratnega doplačila, ostane merodajna tako dolgo, dokler se kosmata prostornina ni zmanjšala s pregradbo. V tem primeru se od dneva, katerega se dovrši pregradba ladje, razmerno zmanjša obratno doplačilo ; novo na-kladnost je določiti z uradnim meroskusom.
Zabeležba pravice do doplačila.
X
Ako se pravica do doplačila pripozna, je treba to v ladijskem vpisniku uradoma zabeležiti, in pri-stanski ali konzulski urad, kateremu je to naročeno, naj jo vpiše v vpisnikovem pismu. O upravičenih ladjah piše urad ladijskega vpisnika poseben vpisnik. O tem, da se je pripoznala pravica do obratnega doplačila, prejme brodar potrdilnico, v kateri je povedali tudi letne kvote, ki so se preračunile ob odločitvi o pravici do doplačila. Ako se letne kvote obratnega doplačila izpremcné. ker se je zmanjšala nakladnost, se na novo preračunjeni letni zneski naznanijo brodarju v posebni potrdilnici.
K členu IV.
Izkaz o uporabi ladje.
Prošnjam za izplačilo posameznih letnih kvot obratnega doplačila je priložili izkaz o uporabi ladje po vzorcu I dodatka, iz katerega so razvidna potovanja, ki jih je v dotičnem obratnem letu napravila ladja. Da se ujema izkaz o uporabi z ladijskim dnevnikom, je. treba uradno potrditi ; to potrdilo je dobiti v tuzemstvu od pristanskega urada, v inozemstvu od kakega c. in kr. konzulskega urada.

Kazprema ali ustavitev trgovanja.
y
A ko je bila ladja več nego tri mesce nepretrgoma razpremljena ali ako je ustavila trgovanje, je treba to izrečno omeniti v potrdilu pristanskega ali konzulskega urada in povedati, iz katerega vzroka se je prekinilo.
Dolžnost pristajati v kakem avstrijskem pristanu.
Da se izpolni pogoj, da je morala ladja v teku prejšnjega leta, ki se preračuni od letnega dne do dne spuščanja v morje, trgujé vsaj enkrat pristali v kakem domačem pristanu, zadošča, če je ladja v tej dobi vsaj enkrat kaj nakladala ali razkladala v kakem avstrijskem pristanu.
Ako se zahteva za ladjo, ki vozi med inozemskimi pristani, odveza od dolžnosti v vsakem obratnem letu vsaj enkrat pristati v kakem domačem pristanu, je treba na lo se nanašajoče okolnosti natančno razložiti. Odločuje trgovinsko ministrstvo.
K členu V.
Potovanja v interesu domače trgovine in domačega prometa.
Zoper odločbo pomorskega oblastva, ali je smatrati kako potovanje, da je v interesu domače trgovine in prometa, je tekom 14 dni, računaje od dneva vročitve, odprt rekurz na trgovinsko ministrstvo.
Za potovanja, napravljena poleg redne proge, ki jo podpira državna uprava, veljajo tista, ki se vršč med pristani, ki so po voznem načrtu obligatorno zvezani z redno pogodbeno progo naravnost; za prevažanje, nakladanje in razkladanje v prometu med takimi pristani se ne daje popotno doplačilo.
Izmera razdalje.
Ob izmeri razdalje velja za izhodni ali koncili pristan tisti pristan, v katerem se je naložil na ladjo ali izložil iz nje prvi, oziroma zadnji všlevni tretjinski naklad ali naklad, ki ustreza prostornini z vsaj 1700 čistimi bečvami. Ako pa pride v mejah male obrežne vožnje v poštev več takih pristanov, se izmeri razdalja od, oziroma do tistega pristana, ki je od druge končne točke potovanja najbolj oddaljen, če je blago določeno v ozemlja ali prihaja iz ozemelj, ki ležč izven mej male obrežne vožnje. V teh mejah se vmesni pristani ne vštevajo.
v avstrijskih pristanih na ladjo vzeti naklad popolnoma izložil ali toliko zmanjšal, da ustreza manje nego eni tretjini čiste prostornine ali ne več prostornini 1700 bečev; na potu domu pa počenši od tistega inozemskega pristana, v katerem se je vzel na ladjo v kak avstrijski pristan določen naklad, ki ustreza vsaj eni tretjini čiste prostornine ali prostornini vsaj 1700 čistih bečev, ali s katerim se je v kak avstrijski pristan določeni naklad dopolnil na to množino.
Prevažanje popotnikov se nikakor ne šteje.
Brodarji morajo dati vse podatke o nakladni sposobnosti ladje in v resnici naloženih množinah blaga, ki jih zahteva pomorsko oblastvo.
Popotni zabeležek.
Kdor namerava potegovati se za pravico do popotnega doplačila, mora ob nastopu potovanja c. kr. pristanskemu ali c. in kr. konzulskemu uradu odhodnega pristana predložiti pravilno izpolnjen popotni zabeležek po vzorcu 2 dodatka, ki se poveri, ko so se natančno preskusile predložene nakladne listine. To se mora zgoditi v vsakem pristanu, v katerem se nalaga ali izlaga blago, kar osnuje pravico do popotnega doplačila ali pride v poštev za izmero razdalje.
Za izmero popotnega doplačila merodajni podatki v popotnem zabeležku, ki jih vstavi stranka, morajo prav tako kakor uradna potrdila z besedami navesti množino naloženega ali izložcnega blaga v težnih ali prostorninskih bečvah in ne smejo imeti nikakih popravkov. Eventualno potrebne popravke je treba prav tako kakor prvotne podatke uradno poveriti.
Ako v kakem inozemskem pristanu ni c. in kr. konzulskega urada, je treba dobiti poverilo pri inozemskem pristanskem ali carinskem oblastvu in ga v bližnjem pristanu, kjer pristane in kjer je c. in kr. konzulat ali c. kr. pristanski urad, predložiti v uradno potrjenje. Ako v kakem inozemskem pristanu tudi ni pristanskega ali carinskega oblastva, ali ako se od tam obstoječega oblastva ne more dobiti poverilo popotnega zabeležka, mora to kapitan ladje v bližnjem pristanu, kjer pristane in v katerem je c. in kr. konzulski ali c. kr. pristanski urad, zglasiti ter predložili ladijski dnevnik in druge izkazne listine. Ako se je urad do dobra prepričal o pravilnosti podatkov, je podeliti manjkajoče potrdilo ter navesti spremne okolnosti.
Ko je potovanje končano, je z uradnim pove-rilom opremljeno juksto (odreznico) popotnega zabeležka odločiti ter jo priložiti prošnji za izplačilo popolnega doplačila.
Ako pride izven mej male obrežne vožnje več piislanov v poštev, se izmeri razdalja ob odhodu
Kdor opusti pisati na celem potovanju popolni
do tistega inozemskega pristana, v katerem se je | zabeležek, izgubi pravico do popotnega doplačila,
*
izvzemši primer, da se dokaže, da je bilo nemogoče pisati ga, in da se dejanstva, ki jih naj pokaže popolni zabeležek, drugače brezdvomno dokažejo.
V knjige vezani obrazci popotnih zabeležkov se izročajo brodarjem pri pristanskih kapitanatih proti plačilu stroškov in nanje se napiše izrečen zaznamek, za katero ladjo so določeni. Za isto ladjo se more izročiti nova popotna zabeležnica le, če se odda stara knjiga, toda ladje lahko dobe reservno popotno zabeležnico; v tem primeru pa mora izločajoči urad na knjigi, ki se rabi, zaznamovati, da se je izročila reservna knjiga, in na tej knjigi, da je na ladji še prva knjiga.
Oddane popotne zabeležnice naj prevzemajoči pristanski kapitanat predlaga pomorskemu oblastvu.
Znižanje predpisanega tretjinskega naklada.
Znižanje predpisane izmere naklada do ene četrtinke čiste prostornine lahko odredi trgovinski minister ali uradoma ali na zaprosilo za posamezna potovanja. V poslednjem primeru mora stranka, ki zaprosi, dokazati, da je v interesu avstrijske produkcije pospeševati dolično relacijo.
K členu VI.
Izključenje in znižanje popotnega doplačila.
Trgovinsko ministrstvo določi v porazumu s finančnim ministrstvom, za katere predmete naklada in za katere relacije se izključuje popotno doplačilo ali se odmerja v nižji izmeri.
G. kr. pristanskim uradom in c. in kr. konzulskim uradom, ki imajo v pomorskih pristanih svoj sedež, ter trgovinskim in obrtnim zbornicam je vsakočasno poslati seznatnke teh ukazoma določenih predmetov in relacij.
Ako se za posamezne predmete prikrajša popotno doplačilo in ako ima kak parnik različno blago naloženo, za katero je ustanovljeno popotno doplačilo v različni višini, se odmeri popotno doplačilo v razmerju množin posameznih vrst blaga.
K členu VII.
Potovanja med inozemskimi pristani in v mejah male obrežne vožnje.
O pripoznanju popotnega doplačila za vožnje med inozemskimi pristani ali v mejah male obrežne
vožnje odloča trgovinsko ministrstvo v porazumu s finančnim ministrstvom. Prošnje je predložiti trgovinskemu ministrstvu polom pomorskega oblastva.
K členu VIII.
Gradbeno doplačilo.
Gradbena izjava.
Podjetja za gradnjo ladij, ki začno graditi pomorsko trgovinsko ladjo, za katero nameravajo zahtevati gradbeno doplačilo, morajo, kadar položijo podsek ladje, pomorskemu oblastvu predložiti gradbeno izjavo, ki obsegaj naslednje dokaze:
1.	Izpisek iz trgovinskega vpisnika za dokaz obrtniškega obrata gradnje pomorskih trgovinskih ladij ;
2.	vrsto in gradivo ladje (ali je parnik ali ja-drenica, ali iz jekla, železa, lesa ali mešane konstrukcije) ;
3.	poglavitne dimenzije:
4.	množino in vrednost gradiva, ki se porabi, oziroma ladijskih strojev, kotlov, cevovodov in pomožnih strojev vsake vrste ter zavode, iz katerih se dobiva gradivo, kolikor je to mogoče oh polaganju podseka;
5.	za Čigav račun se gradi ladja.
Nadzorovanje gradnje.
Po začasni preskušnji predložene gradbene izjave naj pomorsko oblastvo naroči oblastvenim organom stalno nadzorovati gradnjo.
Ladjedelska podjetja so dolžna te organe na vsak način podpirati v izpolnjevanju njihove naloge.
Oblastveni organi, katerim je naročeno nadzorovanje gradnje, naj v porazumu z ladjarnica določijo postopek, ki se ga je držati, da se določi istosl dobljenega in porabljenega gradiva, in naj pomorskemu oblastvu predložijo storjeni sklep, da ga odobri.
Zaprosilu za pripoznanje gradbenega doplačila.
Ko je oprema dogptovljena, je poslati pomorskemu oblastvu posebno zaprosilo za pripoznanje gradbenega doplačila. Naslednje napovedi morajo biti dokazane s prilogami:
1.	Množina in vrednost za gradnjo ladijskega telesa, ladijskih strojev, kotlov, cevovodov in pomožnih strojev vsake vrste porabljenega gradiva ter dotični viri, iz katerih se dobi, z dobavnimi pogodbami, kupnimi listinami, voznimi listi, uvoznimi po-trdilnicami carinskega oblastva itd. Ladijsko telo so razen trupa vsi deli, ki so z ladjo v trdnem stiku in trajni zvez’, izvzemši strojne uredbe.
2.	Koliko odstotkov porabljenega gradiva je tuzemskega izdelka ; ako se porabi manj nego 50 odstotkov tuzemskega gradiva, da se ostalo gradivo v tuzemstvu ne bi bilo moglo dobiti v zadostni količini ali ne po pogojih, postavljenih za porabo, ali ob ne-razmerno poznem roku ali le po ceni, ki s prevoznimi stroški vred presega inozemsko ceno s prevoznimi stroški vred.
Izmera gradbenega doplačila.
Ako se je porabilo za gradnjo ladijskega telesa več nego 50 odstotkov tuzemskega gradiva, se za kosmato bečev ustanovljeni enotni postavek zviša za vsak polni odstotek več porabljenega tuzemskega gradiva za 1 odstotek; ako se opravičeno porabi manj nego 50 odstotkov tuzemskega gradiva, se ta enotni postavek za vsak polni odstotek matije porabljenega tuzemskega gradiva zniža za pol odstotka.
Skupni znesek gradbene premije, ki gre za ladijsko telo, se poizve torej z množenjem tako zvišanega ali zmanjšanega enotnega postavka s kosmato vsebino bečev ladje.
Ako se je porabilo pri strojni uredbi več nego 50 odstotkov tuzemskega gradiva, se za vsakih 100 kilogramov ustanovljeni enotni postavek za vsak polni odstotek več porabljenega tuzemskega gradiva zviša za 1 odstotek. Ako se opravičeno po-, rabi manj nego 50 odstotkov tuzemskega gradiva, se zniža ta enotni postavek za vsak polni odstotek manje porabljenega tuzemskega gradiva za pol odstotka.
Skupni znesek gradbene premije, ki gre za napravo strojev, se torej poizve, če se tako zvišani ali znižani enotni postavek pomnoži s t'sto številko, ki pové, kolikokrat 100 kilogramov v členu VIII, drugi odstavek, 1 b, imenovanih tuzemskih izdelkov se je porabilo.
Ako se porabi manje nego 50 odstotkov tuzemskega gradiva, odpade vsako gradbeno doplačilo, ako se to ne opraviči v zmislu člena VIII.
Spredaj stoječa določila se uporabljajo zmislu primerno tedaj, kadar se zahteva gradbeno doplačilo za nove ladijske stroje, nove kotle, nove cevovode
in nove pomožne stroje, ki se kakor nadomestilo za staro strojno uredbo vstavijo v staro ladijsko telo.
Vsi podatki v prošnjah za pripoznanje gradbenega doplačila morajo imeti dokaze, ki jih zahteva pomorsko oblastvo, in morajo hiti potrjeni od oblastvenih organov, katerim je poverjena gradbena kontrola.
•
O vseh naznanilih, ki se tičejo načrtov, cen in dobavnih virov, je treba varovati uradno tajnost.
K členu IX.
Davčno oprostilo.
Od desetletnega davčnega oprostila so izključene ladje plovstvenih družb, ki jih podpira državna uprava na podstavi posebnih zakonov.
To torej ne velja za ladje tistih družb, ki dobivajo odškodnino le na podstavi pošebnih pogodb za prevažanje pošte.
Pristojbinska ugodnost.
K plovstvenim družbam, oznamenjenim v zadnjem odstavku člena IX, spadajo tudi taka plovstvena podjetja, kojih plovila so po ladijskih delih (karati) last več oseb, če so te družbe karatistov obstajale že 1. dne januarja 1907. 1.
Ako so izpolnjeni v zadnjem odstavku člena IX oznamenjeni pogoji, se razteza tam omenjena oprostitev od kolkovnin in neposrednjih pristojbin tudi na tiste primere, v katerih se plovstvena družba iz-premeni v več delniških družb ah več plovstvenih družb veno delniško družbo.
K členu X.
Kontingentiranje števila bečev ob obratnem doplačilu.
Izmed ladij, uglašenih za dosego pravice do obratnega doplačila, se vpoštevajo v okviru števila bečev, ki je na razpolaganje za eno leto, v prvi vrsti ladje tuzemske konstrukcije.
Obratno doplačilo za ladje inozemske konstrukcije.
Ako za kako leto razpoložno število bečev ni porabljeno z ladjami tuzemske konstrukcije, se lahko pripozna pravica do prejemka obratnega doplačila ladjam inozemske konstrucije, ako so se priglasile pred pretekom dotičnega leta.
Ako v kakem letu razpoložno število "bečev sicer še ni porabljeno, ostanek pa ne zadošča za lad jo, ki se je po redu priglasila prva, se prizna tej ladji, ako je tuzemske konstrukcije, v dotičnem letu obratno doplačilo le za število kosmatili bečev, ki je enako še razpoložnemu številu bečev; ladji inozemske konstrukcije se more priznati obratno doplačilo v tej izmeri. Za ostalo število kosmatih bečev dobi« ladja piavico do obratnega doplačila šele s 1. dnem januarja naslednjega leta, in sicer po določilih o prednosti ladij tuzemske konstrukcije.
Poraba letnega kontingenta.
Ako je za kako leto razpoložno število bečev popolnoma povzeto, se prizna nadaljnjim morda še priglašenim ladjam tuzemske konstrukcije pravica do prejemka obratnega doplačila šele na račun za prihodnje koledarsko leto razpoložnega števila bečev.
Prav tako se pri ladjah inozemske konstrukcije, Če se v dotičnem letu sploh take ladje pripusté k pravici do prejemka obratnega doplačila, vpošteva priglasitev v prejšnjih letih.
Začetek pravice.
Pravica do prejemka obratnega doplačila pa se nikakor ne začne poprej nego eno leto pred letnim dnevom, katerega se spusti dotična ladja v morje in ki pride v koledarsko leto, iz čigar razpoložnega števila bečev se je priznala pravica.
Prenos kontingentovega prebitka.
Ako za kako leto razpoložno število bečev ni pošlo s priznanjem obratnih doplačil, se ostalo število bečev prenese na naslednje leto, v katerem je torej poleg tega ostanka na razpolaganje nadaljnjih 18.000 kosmatih bečev. Kak neporabljen ostanek se ne sme prenesli na tretje leto; pač pa se po porabi prenesenega ostanka neporabljeni del novih 18.000 bečev zopet odnese na prihodnje leto.
Objava razpoložnega števila bečev.
V januarju vsakega leta se objavi za to leto razpoložno skupno število bečev. Vsakočasno v teku leta še razpoložno število bečev ima pomorsko oblastvo zabeleženo in ga naznani na vprašanje vsakemu interesentu.
Nadomestne ladje.
Ladja, ki dobi na podstavi sklepnega odstavka člena X pravico do prejemka obratnega doplačila,
stopi glede višine in dobe obratnega doplačila tako na mesto izločene ladje, da se ji dovoli obratno doplačilo k večjemu za število bečev izločene ladje in s tistimi zneski, ki se pokažejo po njeni starosti in za dobo, ki še ostane od löletne dobe, preraČunjene od dneva, katerega se je izločena ladja spustila v morje. Ako ima nadomestna ladja manjšo nakladnost nego izločena ladja, se razmerno zmanjša obratno doplačilo nadomestne ladje primerno manjšemu številu bečev.
Na podstavi sklepnega odstavka člena X se dovoli obratno doplačilo za nadomestno ladjo le tedaj, ako je ob času, ko je bilo moči najraneje potegniti se za pravico do njega, to je ob času, ko se je dobila pravica nosili zastavo, že pošlo za dotično leto razpoložno število bečev.
Ako je kaka ladja pridobila pravico do obratnega doplačila kakor nadomestna ladja za izločeno ladjo, ne more pozneje več dobiti pravice na dolg v prihodnjih letih razpoložnih števil bečev.
K Členu XI.
Likvidacija gradbenega doplačila.
Ako se je v kakem letu že izplačalo gradbeno doplačilo za ladje s skupno nakladnostjo 25.000 kosmatih bečev, se likvidirajo morda še nadalje priznana gradbena doplačila šele v naslednjem letu. Ako se je dovolilo gradbeno doplačilo za ladje v skupni nakladnosti 270.000 kosmatih bečev, se ne vpoštevajo več zaprosila za nadaljnja gradbena doplačila.
Gradbena doplačila za strojne uredbe se podeljujejo le za ladje, k o j i h ladijsko telo se je zgradilo v tuzemstvu.
Ako se izmenjajo strojne uredbe, se dovolč gradbena doplačila, če so dani zakoniti pogoji, dokler veljajo določila o gradbenem doplačilu (člen XX).
Pomorsko oblastvo imej uporabo gradbenih doplačil zabeleženo tako za posamezna leta kakor tudi za dobo veljavnosti dotičnih zakonitih določil in jo naj naznanja interesentom na vprašanja.
\
K členu XIII.
Likvidacija
a) obratnega doplačila.
Prošnje za podelitev obratnega, oziroma gradbenega doplačila, ki imajo vse potrebne priloge, se uvrstč po času, v katerem so se popolnilc priloge.
Prošnjam za'podelitev obratnega doplačila je priložiti zlasti naslednje priloge:
a)	Listine za dokaz, da je ladja, za koje obratno doplačilo se prosi, v.-aj po dveh tretjinah last pripadnikov v dižavnem zboru zastopanih kraljevin in dežel. Dokaz avstrijskega državljanstva brodarjev je treba predložiti.
Pri delniških družbah je treba priložiti :
1.	Izpisek iz trgovinskega vpisnika;
2.	izvod njihovih oblastveno odobrenih pravil;
3.	dokaz avstrijskega državljanstva dveh tretjin udov upravnega sveta in eventualnega nadzornega sveta, nadalje vseh vodilnih organov, ki jim je poverjeno poslovodstvo.
b)	Klasifikacijske potrdilnice, eventualno izjavo, izdano od zavoda za klasifikacijo ladij „ Veritas“ ali kakega drugega domačega zavoda z enako vrednostjo, iz katerih mora biti jasno, da ima ladja razred A, I. ali 11. vrste zavoda za klasifikacijo ladij „Veritas“ v Trstu ali kakega drugega domačega zavoda z enako vrednostjo.
c)	Potrdilnico o spuščanju v morje.
d)	Zapisnik o uspehu poskusne vožnje, izdan od oblastvenih organov, odposlanih za to,
e)	Mersko pismo, ako bi se ob času, ko se je vložila prošnja, ladja ne bila izmerila v tuzemslvu.
Za izplačilo letne kvote obratnega doplačila je treba prositi na pomorskem cblastvu ter povedati v luzemstvu ležeče plačališče in brodarjevega zastopnika, ki je pooblaščen morda prejemali jo. Pri tem je zlasti dokazati, da se v letu prejemka ni pri-godila okolnost, ki bi izpremenila pravico do prejemka ali njen obseg.
Pomorsko oblastvo preskusi predloženo prošnjo in zaukaže, da se nakaže plačilo, ako so izpolnjeni zakoniti pogoji, v 60 dneh, računajo od vložbe.
Ako se je ladja razbila ali kako drugače izgubila, se izplača obratno doplačilo le do dneva izgube. Ako je ladja izginila, ne da bi se vedelo kaj o njej, se izplača obratno doplačilo le do tistega dneva, katerega je ladja zapustila dokazno zadnji pristan, toda ne kraté poznejših pravic, če bi se ladja zopet našla.
Ako je ladja, kadar poteče obratno leto, na potu, se nakaže obratno doplačilo le do tistega dne, katerega je ladja dokazno nastopila svoje zadnje potovanje. Da se nakaže ostali znesek, se lahko prosi pozneje ločeno ali na koncu naslednjega obratnega leta.
b) popotnega doplačila.
Prošnje za podelitev popotnega doplačila je redno opremljene praviloma izročiti pomorskemu oblastvu tekom treh mescev, računajo od dneva do-vršitve dotičnega potovanja.
Prošnje, ki ne dokažejo pravilno vseh zakonitih zahtev, je v 30 dneh po vložbi zavrniti in se lahko zopet predložijo, ko so se odpravili nedostatki, tekom treh mescev od dneva dovršitve dotičnega potovanja. V ta rok pa se ne všteva čas od izročitve prošnje do obvestila prosilca o nedostatkih njegove vloge. Ako poteče trimesečni rok, ne da bi se odpravili na krivdi stranke sloneči nedostatki, se ne more več zahtevati popotno doplačilo za dotično potovanje. Ako stranka dokaže, da ji iz razlogov, ki so izven njene krivde, ni bilo mogoče v tem trimesečnem roku vložiti ali popolniti prošnje za podelitev popotnega doplačila, se vpošteva tudi še naj-dalje eno leto po dovršitvi potovanja vložena prošnja.
Ako so izpolnjene vse zakonite zahteve, dobi prosilec v 60 dneh računaje od vložbe, uradno obvestilo o podelitvi popotnega doplačila, če tudi se to doplačilo izplača eventualno, odstotno znižano, šele v januarju naslednjega leta.
V	januarju vsakega leta je razglasiti za dotično leto za popotna doplačila razpoložni znesek. Pomorsko oblastvo naj ima vsoto v tekočem letu že zahtevanih popotnih doplačil zabeleženo in naj jo naznani interesentom na vprašanje.
V	obračun o popotnih doplačilih enega leta v zmislu 5. in 6. odstavka člena XIII zakona je privzeti vsa tista popolna doplačila, ki so se zahtevala v teku leta in za katera so do najkasneje 31. dne decembra dani vsi pripomočki, potrebni za odločbo o stavljeni zahtevi. Odločbe o teli prošnjah in uradna dejanja o eventualnih rekurzih pa je tako pospešiti, da se more o rekurzu razsoditi še pred 31. dnem januarja naslednjega leta. Popolna doplačila, kojih podelitev se je zahtevala y nedostatno opremljenih prošnjah, ki so sc vrnile, da se popolnč, se privzamejo v obračun tistega leta, v katerem se je zopet vložila popolnjena prošnja.
K Členu XIV.
5odstotni odbitek je preračunih od zneskov, ki so bili res izplačani za obratno in popotno doplačilo.
K členu XV.
Prodaja premiranih ladij.
Za dovolilo, da se sme obratno doplačilo uživajoča ladja inozemske konstrukcije pred pretekom
670
potili let, ladja tuzemske konstrukcije pred pretekom štirih let po podelitvi pravice do obratnega doplačila prodati v inozemstvo ali državno podpiranemu plov-stvenemu podjetju, je treba prositi potom pomorskega oblastva pri trgovinskem ministrstvu.
V tej prošnji je treba imenovati osebo kupca, dokazati vrnitev vseh za dotično ladjo kakor obratno doplačilo prejetih zneskov in utemeljiti namerjano prodajo.
Ako se izvrši taka prodaja brez dovolila, odloči trgovinsko ministrstvo na predlog pomorskega oblastva, ali je proglasiti, da je brodar izgubil pravico v bodoče uživati obratno doplačilo za svoje ladje, ne kraté jamstva brodarjevega za znesek, ki ga je vrniti državni upravi.
Omejitve prodajne svobode ladij, ki uživajo obratno doplačilo, se zabeležijo v ladijskem vpisniku, v vpisnikovem pismu in v potrdilnici o podelitvi pravice do obratnega doplačila.
K členu XVII.
♦
Službovanje ladij v primeru mobilizacije ali vojpe.
Odškodnino za privzetje ladje v službovanje v primeru mobilizacije ali vojne odmeri, oziraje se na zasebnopravne obveznosti, ki jih ima ladja, od primera do primera pomorsko oblastvo v porazumu z dotičnim vojaškim oblastvom. Odškodnina se razteza tudi na potovanje, potrebno zaradi sklica v domovino ali sploh v kak določen pristan, ako se za to ni mogel vzeti nikak naklad pioti primerni voznini. Za eventualne večje zahteve brodarjeve se je treba potegovati po rednem pravnem potu.
Nikakor pa se ne sme prepustitev ladje državni upravi odreči ali odlašati.
Da se privzame ladja v tako uporabo, je treba, če je mogoče, nekaj časa prej napovedati brodarju.
Brodarji so dolžni, c. in kr. vojni upravi potom c. kr. pomorskega oblastva vsakčas kar najnatančneje in najvestnejše dajati vsa željena in z ozirom na uporabo ladje v primeru vojne ali mobilizacije za potrebna oznamenjena pojasnila.
Vkrcavanje absolventov mornarskih šol itd.
Absolvirani učenci mornarskih šol. trgovinski poročniki in strojni vajenci (elevi) avstrijskega državljanstva, ki hočejo odslužiti svoje vkrcanje, da dosežejo činovne lastnosti trgovinskega poročnika, kapitana ali strojnika, se morajo pravočasno pred začelkom potovanja zglasiti pri brodarju ali kapitanu ladje, ki je dolžna jih vkrcati.
Ti tako vkrcani kadeti, trgovinski poročniki in strojni elevi imajo pravico do stanišča in preskrbe v kakovosti in množini, običajni za dotično šaržo, in so dolžni povrniti stroške za preskrbo, ki jih je preračuniti po stroških, nastajajočih za običajno preskrbo ostalega moštva.
K členu XVIII.
Kontrola po pomorskem oblastvu.
Brodarji so dolžni organe, katerim je pomorsko oblastvo poverilo izvrševanje kontrole čez ladjo, podpirati kakorkoli, dovoljevati in olajševati preiskave in oglede in dajati željena pojasnila.
Stroške za nadzorovanje gradnje tistih ladij, za katere se zahteva pravica do gradbenega doplačila, mora plačati podjetje za gradnjo ladij.
Ta ukaz dobi moč, kadar se razglasi.
Korytowski s. r.	Fort s. r.









Vzorec I.
Dvoglavi orel.
Izkaz
za dosego obrat-
ega parnika
avstrijsk..........................................................
e jadrenice
Brodar:................................................
Za obratno dobo od ..............................19 . .
Odhod dne	Od		Prihod dne	Y
•		■	• *
Uradno
Da se gorenji podatki o uporabi ladje v 6asu od............................................19 . .
Delovanje ladje v dobi.............mescev..............dni se................prekinilo.
(M. P.)............................
Na podstavi 61. VI in XIII zakona z dne 23. februarja 1907. 1. (drž. zak. št. 44) o podpiranju trgovinskega pomorstva in pospeševanju ladjedelstva.
o uporabi
nega doplačila
Kosmata nakladnost:
do
Voditelj ladje: . . . . .....................19
Odhod dne	Od	■ Prihod dne	V	
	y		
potrdilo:
do...............: ...... 19 . . ujemajo z ladijskim dnevnikom, se s tem uradno potrjuje.
dne
10
■fclov«nl8ch.)
142*
Vzorec 2. št. 1.
ega parnika
a v st rij sk--------
e jadrenice
Brodar:
Dvoglavi
Popotni
za dosego po-
Voditelj ladje:
1.	Kosmata vsebina bečev:...........................
2.	Čista vsebina bečev :............................
[ prostorninskih becvah po 40 kubičnih čevljev angl. :
3.	Nakladnost v <
t težnih becvah po 1000 kg:........................
Pristan vladjanja:
Ovoj		Vrsta naloženega blaga	Množina blaga v besedah		Glavne dimenzije prostorninskega blaga
količina	oblika		težne bečve	prostorninske bečve	
					
Pristan razkladanja:....................................
Uradno potrdilo vladjanja.
Vladjanje zgoraj oznamenjenega blaga v skupni množini....................težnih bečev in.................prostorninskih bečev v pristanu................................................................................se s tem potrjuje na podstavi pokazanih
..........................listin.
Vmes je naslednje hlago, za katero ne gre polno popotno doplačilo:
.....................tež.nih^prostorninskih) bečev . .
.....................težnih (prostorninskih) bečev . .
dne
I'M. P.)
Ut . .
orel.
i	•
zabeležek
potnega doplačila
Na podstavi Ciena V zakona z dne 23. februarja 1907. I. (drž. zak. št. 44) o podpiranju trgovinskega pomorstva in pospeševanju ladjedelstva.
4.
Pogreza se v vodo
{
spredaj : zadaj: .
Prihod v pristan vladjanja:...............................................19 . .
Odhod iz pristana vladjanja:..............................................19 . .
Odhod iz pristana vladjanja:............................................19 . .
Ovoj		Vrsta naloženega blaga	Množina blaga v besedah		Glavne dimenzije prosto minskega blaga
količina	oblika		težne beCve	prostorninske beCve	
		/			
Prihod v pristan izladjanja:................................19 . .
Uradno potrdilo izladjanja.
Izladjanje zgoraj oznamenjenega blaga v skupni množini.......... težnih beCev in...................
prostominskih beCev v pristanu......................................se s tem potrjuje na podstavi pokazanih
.............................listin.
Vmes je naslednje blago, za katero ne gre polno popotno doplaCilo:
......................težnih (prostominskih) beCev...................
......................težnih (prostominskih) beCev..............' .
(M. P.)..........................................dne...........................19 . .
143
(Sluveulttuh.)
/


V