Poflfiliia plačana v soforU Leto X9 $t. 138 Llublfana, sobota 19. junija 1929 Cena 2 Din UredaHtroi In L Tdefaa 3132, »133. »24, 3135 to »12«. ■aribori Atofa—mirov« eeati 12. TeklN •t 440. ■t Koceoora rf. S. Tctefoa 9tor. 190. BokopM m m vraSaio. • Octaai p« taHta. . Prtlenun A M Teietoa it »122, »123, »124, »125, »12«. oddelek) UuMJama. PreSenjov nSca 1 Telefon 6t MS«. Podružnica Maribor i Aleksandrova ecal it 13. T delom fct 455. Podružnica Celiei Kooecorva otlca It 1 TeJefoo It. 190 Ra&oal pri poit ček. savodih i Ljubljana »t 11-842; Praha &sfa 78.180; Wlea Nr. 108J41. Kralj za Privilegirano agrarno banko Vladar je podpisal za dva milijona delnic in dal s tem vsem lep vzgled - Nova propagandna zborovanja Beograd, 14. junija, p. Danes je kralj sprejel v avdijenci komisarja Privilegi-rnae agrarne banke dr. Gjuričiča, ki mu je poročal o podpisovanju delnic in drugih dosedanjih pripravljalnih delih za ustanovitev Privilegirane agrarne banke. Vse priprave se vrše v najlepšem redu in tudi podpis delnic je našel v vseh zainteresiranih krogih velik odziv. Da pa bo uspeh tem popolnejši, prireja dr. Gjuričjč agitacijska zborovanja v raznih delih države. Kralj je pri tej priliki podpisa! za 2 milijona delnic Privilegirane agrarne banke. Ni dvoma, da bo ta gesta vladarja, ki je s tem ponovno dokumentiral svoje zanimanje za težnje kmetovalcev, naletela v vsej javnosti na odobravanje in še bolj poglobila zanimanje za Agrarno banko. Dr. Gjuričič odpotuje jutri v Suboti-co, kjer se sestane s tamošnjimi gospodarskimi in poljedelskimi krogi. Sestanek bo namenjen posvetu o Privilegirani agrarni banki. Iz Subotice se bo dr. Gjuričič napotil v Vel. Bečkerek, kjer bo imel enako konferenco s tamošnjimi gospodarskimi' in poljedelskimi krogi. Beograd, 14. junija, č. Dne 15. t. m. se bo vršilo zborovanje zadrug in drugih interesentov za podpisovanje delnic Privilegirane agr. banke. Dne k6. t. m. bo enako zborovanje v Vel. Beč-kereku, 18. t. m. pa v Ljubljani. Novo-sadska mestna občina je podpisala delnic Privilegirane agrarne banke za 7.5 milijonov dnarjev. Patrijarhu Dimitriju gre bolje Tekom včerajšnjega dne se mu je stanje znatno izboljšalo -Zdravniki upajo, da je kriza minula Beograd, 14. junija p. Zdravstveno stanje težlko obolelega patrijarha srbske pravoslavne cerkve Dimitrija se je tekom današnjega dine že znatno izboljšalo. Še sinoči je bilo njegovo stanje skoraj brezupno. Zdravniki so celo pričakovali, da bo tekom noči nastopila kriza in niso imeli skoraj nikakega upanja, da bi bolnik spričo svoje visoke starosti prestal bolezen. Več zdravnikov in vsi članj sv. sinoda so bili vso noč ob patrijarhovi postelji. Še o polnoči je izgledalo, da bo nastopila katastrofa, v prvih jutranjih urah pa se je bolniku naglo obrnilo na bolje. Temperatura je popustila in proti ju- tru je patrijarh nekoliko zaspal. Danes se počuti znatno bolije in je tudi že malo jedel, dočim zadnje dni razen mleka ni ničesar zavži.l. Popoldne se je ponovno sestal zdravniški komziilij, ki je patri.iarha natančno pregledal. Vsi zdravniki so izjavili, da je razvoj bolezni sedaj že zadovoljiv ter da je patrijarh za enkrat izven nevarnosti. Seveda pa še vedno niso izključene komplikacije. ki lahko situacijo naglo spremenijo. Vest o izboljšanju patrijarhove bolezni je izzvala med prebivalstvom vefrko zadovoljstvo. Po vseh cerkvah se bodo tudi iutri vršile molitve za pa-trijarhovo zdravje. Madžarska irečlentistična propaganda preti romunskim parlamentom Madžari celo na mednarodni agrarni konferenci niso dali miru Pota iredentistične propagande — Lojalnost madžarske narodne manjšine Bukarešta, 14. Junija p. Na nocojšnji seji parlamenta se je vnela zanimiva razprava o madžarski iredentistični propagandi v Rumuniji. Posl. Miscunescu je stavil interpelacijo na ministra zunanjih del Mironesca. V svoji interpelaciji ga je med drugim opozoril na to, da so madžarski delegati, ki so prisostvovali mednarodnemu agrarnemu kongresu v Bukarešti, razdeljevali in širili letake in propagandne tiskovine o »razkomadani« Madžarski. Zunanji minister Alironescu je v svojem odgovoru poudarjal, da mu je incident znan, da pa je šlo za stare brošure in da madžarska vlada ne odobrava tega načina madžarske propagande. Pristavil je, da odgovor. ki ga je moral pravkar dati. tudi njega samega ne zadovoljuje, da pa ne more drugače odgovoriti, ker Je vsaka di-plomatična akcija v tem pogledu izključena. Bivši zunanji minister Oktavijan Goga Je protestiral proti uvozu in razpečavanju madžarskega lista »Az Est«, ki piše proti vitalnim interesom Rumunije. Ta in drugi madžarski listi pišejo neženirano o reviziji mirovnih pogodb, o izpremembi trianonske pogodbe in o starih madžarskih tisočletnih državnih mejah. Vlada bi morala v svojem lastnem interesu kakor v interesu rumunske države preprečiti, da se tako časopisje neovirano prodaja po Rumuniji. Notranji minister Vajda Vojevod Je odvrnil kratko, da sedanja rumunska vlada nikakor ne namerava prepovedati uvoza tujih listov in da vobče ne bo skušala ovirati časopisja, ki prihaja v Rumunijo. Ukrepi proti tisku bi bili itak imiginarni in bi stvari bolj škodovali, kakor pa koristili. To se je videlo pred vojno, ko je Madžarska prepovedala uvoz rumunskih listov na Sedmograško. Posledica te prepovedi je bila ta, da se ie rumunsko časopisje še bolj čitalo in da so se našla pota do njih, ki bi brez prepovedi ostala neznana in neizkoriščena. Poslanec in novinar Sabure le v svojem govoru pozval prisotne predstavnike madžarske stranke, naj podajo izjavo o madžarski propagandi proti Rumuniji. Večina naroda želi izvedeti, ali se madžarski zastopniki solidarizirajo s postopanjem neodgovornih madžarskih iredentistov in z najnovejšimi akcijami budimpeštanske vlade. Ob splošni napetosti je nato generalni tajnik madžarske stranke poslanec Vilko decidiranc izjavil, da se njegova stranka kaj malo briga za madžarsko vlado in njene akcije. Njegova stranka nima z Budimpešto nikakih stikov in prepušča madžarski vladi odgovornost za vse njene akcije. Borba za amnestijo vojnih krivcev v Bolgariji Bivši kralj Ferdinand zahteva, da se pred njegovim po-vratkom amnestirata Radoslavov in Tončev - Hud odpor politikov Ruske čete vkorakale v Mongolijo Skrajno napeto razmerje med Rusijo in Kitajsko -Koncentracija ruskih čet - Japonska intervencija London, 14. junija, a. Po poročilih >Daily Express« so prekoračili oddelki ruske rdeče kavalerije in motoriziranih čet sibirsko mejo in zasedli v Mongoliji mesto Khailar, kjer so se takoj utrdili. Pokrajinski namestnik general Čang - Tsiau - Liang je brzo-javil iz Mukdena vladi v Nankingu, da prodirajo Rusi v Mandžurijo, vrše represalije in odstavljajo oblasti zaradi nastopa proti sovjetskim konzulom v Mukdenu in Harbinu. Istočasno sporoča, da so ruske čete zasedle tudi kitajske konzulate v Rusiji. General poziva nankingško vlado, naj podvzame po trebne protiukrepe. I-ondon, 14. junija. 8. Položaj v Mongoliji postaja zaradi vkorakanja ruskih čet, ki nadaljujejo z zasedanjem mongolskega teritorija, vedno bolj napet Nankinška vlada je brzojavno odredila namestniku v Muvde-nu. naj pošlje na ogroženo mejo vse razpoložljivo vojaštvo in poskusi z vsemi sredstvi ustaviti prodiranje Rusov. Po mnenju vojaških strokovnjakov se nahaja v provinci Mandžuriji, ki je najbližja Mongoliji. 300.000 kitajskih vojakov, ki so dobro oboroženi in skoro kos ustaviti rusko prodiranje v Mongolijo. O končnem cilju ruskega prodiranja še ni nič znanega; gotovo pa je le, da dobivajo ruske čete vedno nova ojačenja po sibirski železnici, kjer se vrše neprestano veliki vojaški transporti. V krogih nankin-ške vlade so trdno uverjeni, da je računati z japonsko intervencijo v korist Kitajske, če bodo poskušale ruske čete ogražati tudi Mandžurijo. Prusija podpisala konkordat z Vatikanom Prusija je razdeljena na tri cerkvena ozemlja s petimi nadškofi-jami — Vprašanje verskega pouka prepuščeno državi Berlin, 14. junija, d. Danes dopoldne sta podpisala pruski deželni predsednik dr. Oto Braun in papeški nuncij Pac-celli, konkordant med Prusijo in kurijo, ki ureja položaj katoliške cerkve v Prusiji. Na podlagi novega konkordata je razdeljena Prusija na tri velika cerkvena ozemlja. Nadškofije bodo v Berlinu, Vratislavi, Paderbornu, Koltra in Aachenu. Nadškofe bo postavlja! papež, biti pa morajo rodom Nemci in mora njihovo imenovanje odobriti pruska deželna vlada. Vlada se obvezuje dalje staviti tem petim knezoškofijam na razpolago letno 2.8 milijona mark za njihove potrebe, ki si jih potem sa- me med seboj po sporazumnem dogovoru razdele. V konkordatu je izostalo vprašanje verskega pouka, kakor tudi vzdrževanje župnij in nižjega svečeni-štva, kar je prepuščeno neposrednim ukrepom pruske deželne vlade. Po podpisu konkordata je govoril imenom Vatikana nuncij Paccelli, ki je naglasil, da pomenja podpis te pogodbe ustvaritev temeljev za trajno in mirno sodelovanje med Prusijo in Vatikanom. V zaključku govora je izrazil svojo na-do, da se bo prebivalstvo Prusije vedno z veseljem spominjalo dne podpisa konkordata. Novela avstrijskega stanovanjskega zakona Znatno postopno zvišanje najemnin — Pospešitev zidanja novih stanovanjskih hiš s pomočjo državnega jamstva, za obresti in amortizacijo najetega kapitala Ljubljana, 14. junija Zasedanje sveta Društva narodov v Madridoi se približuje zaključku. Glavno vprašanje, ki je bilo na dnevnem redu, se je že rešilo v popolni soglasnosti. Svet je z vsemi glasovi sprejel poročilo odseka treh glede narodnih manjšin. Za predloge odseka je glasoval tudi dr. Stresemann. Res je sicer, da je formuliral posebno stališče Nemčije o manjšinskih zadevah in poudaril, da vztraja na naCel»h. ki jih je zastopal na letošnjem pomladanskem zasedanju sveta, vendar se s tem, da je pritrdil poročilu tročianskega odseka, more manjSiiskj vprašanje, ki je stalo v ospredju pozornosti zadnjih mesecev, smatrati kot začasno likvidirano. Stališče, ki ga zastopa Mala antanta In ostale države z mednarodnimi obveznostmi glede zaščite tujerodnih manjšin, je obveljalo v celoti. Načelo popolne suverenosti držav, v kolikor ni omejena z veljavnimi pogodbami, je prodrlo v celoti. Kaj drugega ni niti bilo pričakovati. Države, ki so podpisale pogodbe o varstvu narodnih manjšin, pač ne morejo podajati novih dokazov o svoji dobri volji in o svoji širokogrudnosti. Saj so storile v tem vprašanju mnogo več kot vsi drugi. Skoro vse države v Evropi imajo v svojih novih, pa celo v svojih starih mejah drugorodne skupine, vse imajo svoj manjšinski problem. In vendar so bile Ie nekatere med njimi izbrane, ki so se morale obvezati, da bodo varovale narodni obstoj svojih manjšin. To so storile v želji, da se odstranijo vse ovire, ki bi sprečevale spravo narodov po težkih preizkušnjah svetovne vojne. Dobile pa so tudi pozitivno obljubo, da jim bo obstoj na mirovnih konferencah določenih državnih meja res efikasno zajamčen. Ta obljuba je ostala obljuba. Vse prizadete države se morajo brigati same za obrambo svojih meja in so naravnost primorane iskati jamstva za očuvante mirovnih pogodb v medsebojnih prijateljskih zvezah in obrambnih sporazumih. Kdor se spodtika nad to politiko, mu ni pripisovati dobre vere. Države, kjer je zaščita manjšin zajamčena z mednarodnimi pogodbami, so se postavile na pravilno stališče, da ne morejo trpeti nadaljnje okrnitve svoje suverenosti. Kar so sprejele doslej na svoja ramena, je vsega posnemanja vredno. Naj se upelje splošna zaščita manjšin, ki bo veljala za vse države! Kdo bi tak korak bolj pozdravil kakor dež^e. ki to zaščito že celih deset let v praksi izvajajo. Dokler Pa se ostali svet ne odloči k tistemu, kar smo mi dobrovoljno in celo na podlagi neizpolnjenih obljub sprejeli, dotlej je čudno zahtevati od nas kakršnekoli nove žrtve. Celo nekaterim premaganim državam se ni naložilo varstvo manjšin! Druge države, ki so si pridobile ozemlja, naseljena s kompaktnim tujerodnim ljudstvom, izvajajo denacijonalizacijo z vso brezobzirnostjo. Kaj hočete še od dežel, kjer žive manjšine često bolje nego v državah. kjer vlada njihova rasa? Navzlic tem ugotovitvam, ki jim ni moči odrekati rehtnosri. so države z manjšinsko zaščito rade volje pristale na izboljšanje procedure v reševanju manjšinskih peticij. To je res največ, kar so pri danih razmerah mogle storiti. Madridsko zasedanje je v polni meri uvaževalo to nedvomno dobro voljo. Tudi sam dr. Stresemann se je izrekel za lojalnost manjšin. Najznačilnejše pa je. da ni dala nova delavska vlada v Angliji niti najmanjše potuhe onjim rovarjem proti miru in redu v Evropi, ki hočejo iz manjšinskega vprašanja skovati orožje za izvojevanie odpravljenih privilegijev, za oživotvorig-nje imperialističnih sanj. Upati je, da slede nadaljnja razočaranja v tem slogu. Kumanudijeva izjava v Madridu Madrid, 14. junija, r. V španskih in med« narodnih krogih je napravil velik vtis m« tervjn dr. Kumanudija, ki je bil objavljen v največjem španskem listu »ABC«. Dr. Kumanudi je med drugim dejal; »S svojimi narodnimi manjšinami vzdr« Žujemo bratske odnošaje in naše narodne manjšine se niso doslej še nikdar prito« ževale. Naš novi režim, prežet z najčistej« žim rodoljubljem ima pred očmi samo do* bro države, zboljšanje administracije, omo« gočemje gospodarskega razvoja in stabili« zacijo razmer. Zato išče novih trgov in novih gospodarskih možnosti ter želi tudi r Španijo skleniti trgovinsko pogodbo, ki bo izključevala posrednike, kar bo v ko« rist obeh narodov in držav.« Dr. Kumanudi je svojo izjavo zaključil i izrazi spoštovanja do kralja Alfonza in generala Primo de Rivera, ki sta ga spre« jela, kakor tudi do lepe in plemenite Špa« ntje. Pogajanja s Turčijo London, 14. junija č. Kakor poroča Reuterjev urad ie An gore, )e med turško in Jasjoslovensko vfedo dosežen sporazum za pričefek pogajanj o imetju tnršlkšb državljanov v Jugoslaviji. Pogajanja se bodo pričeta v najkrajšem času. Kp bo to vprašanje rešeno, bodo takoj sledila pogajanja sa sklenitev trgovinske pogodbe. Avdijence in konference Beograd, 14. junija, p. Kralj Aleksander je sprejel danes vojnega ministra generala Hadžiča, poljedelskega ministra dr. Frangeša in ministra javnih del inž. Savkoviča. Vsi trije so mu poročali o resornih zadevah. Dalje je vladar sprejel komisarja Privilegirane agrarne bnake Gjuričiča. ki mu je poročal o dosedanjem poteku akcije za oživotvorjenje banke. Zvečer ob 6. se je vršila seja finančno - ekonomskega komiteja ministrov, istočasno pa sta se posvetovala minister pravde dr. Srskič in šef Centralnega presbiroja Milan Marjanovič o zadevah tega urada. Pariški poslanik dr. Spalaikovič. ki se vrne jutri v Francijo, je imel dopoldne daljši sestanek z zunanjim ministrom dr. Marinkovičem. Razširjenje zavarovanja valute Beograd, 14. junija p. Ministrski svet je na predlog ministra financ odobril sklep, da se ima vršiti zavarovanje valute v smislu čl 16 pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami tudi pri izvozu: orenov, suhih sliv, gob, semena deteljine in maka, rezanice. sladkorne pese, oljčnega olja. vina, metilnega alkohola, masla, železne rude, rjavega premoga, plina za industrijske potrebe, soli. solne kisline, zeluloze, pisemskega in tiskovnega papirja in posode. Trije novi državni svetniki Beograd, 14. junija p. Kralj je na predlog predsednika vlade podpisa! ukaz, s katerim so imenovani za državne svetnike v 2. skupini I. kategorije bivši minister narodnega zdravja dr. Ceda Mihailovič, ban-ski svetnik v pok. Aleksander Jemrič in finančni nadsvetnik v Splitu Peter Miličič Zanimiva tiskovna pravda v Zagrebu Zagreb, 14. junija, č. Včeraj dopoldne se je pred sodiščem vršila razprava o ti* skovni tožbi ge. Zlate KovačeviGiovinezzac, ki so jo poslušali ruski letalci v pozoru. Neki italijanski novinar je tudi breojavil, da je fašistični vzklik >alala« postal popularen v Odesi in da so ljudje popravljali italijanske letalce na rimski način. Špansko-italijanska carinska unija? Pariz, 14. jun. d. Kot član delegacije, ki hna nalogo doseči gospodarsko zbližanje med Španijo in Italijo, je imenovan tudi italijanski državni podtajnik Grandi. Na* men te komisije pa ni samo doseči gospo* darsko zbližanje s Španijo, temveč tudi pripraviti teren za carinsko zvezo med Španijo in Italijo po vzgledu belgijsko* luksemburške carinske zveze. Poučeni kro> gi trdijo, da bi Španija in Italija po skle« nitvi te carinske zveze najbrže povabili ▼ zvezo tudi Francijo. Carinska vojna med Ameriko in Francijo? — Newyork, 14 junija. Francoska vlada je izročila državnemu departementu po svojem zastopniku oficijelno protestno noto proti nameravanim ameriškim carinam. To je prvi protest, ki ga vlaga kaka evropska vlada in se tiče francosko-ameriških pogajanj iz L 1927, ko so bile Franciji priznane največje ugodnosti v carinah. Francija je doslej zaman čakala na ustrežljivost Amerike, ki je sedaj uvedla carino tudi za take francoske proizvode, ki ne konkurirajo ameriškim. Francoskr nota ne omenja no« borih represivnih ukrepov. V ameriških di* plomatskih krogih je nota izzvala precej presenečenja, ker se je doslej o vseh carinskih vprašanjih pogajalo in razpravljalo »amo pri ameriškem poslaništvu v Parizu. Teroristična akcija v Litovski — Kovno, 14. junija. Po atentatu na ministrskega predsednika NVoldemarasa se je teroristična akcija zarotnikov zelo oja* čila. V zadnjih šestih tednih je bilo umor* jenih nič manj kakor pet vodilnih uradni* kov litovske policijo in izvršenih osem atentatov z eksplozivi na policijske urade. Značilno je dejstvo, da so bili atentati večinoma izvršeni v krajih, ki so v nepo* sredni bližini poljsko=litovske meje. Da bi lažje preprečila napade emigrantov, je li« tovska vlada odredila, da se mora ponoči poplnoma zapreti demarkacijska črta. Za* to je v dolžini 6 km od 10. zvečer do 3. zjutraj ob poljsfco*Iitovski meji vsak pro* met prepovedan. Nesreča na Grški Bistrici Solno, 14. junija a. V bližini Kastorija se Je prevrnil s 110 oseb a tiri obloženi motorni brod preko reke Bistrice. V valovih je utonilo 15 oseb. bi se pri mrtvecu z uklenjeniimi rokami takoj spoznalo, da ne gre za samomor, marveč za zločin. Oba paznika sta nasvet posilušala in nato obvestila jetni-šikega zdravnika, ki je ugotovil 9mrt kaznjenca, navedel kot vzrok samomor tet odredil njegov pokop. O zadevi pa je izvedel četrti paznik, ki je priiavil stvar ravnateljstvu jetnisnice. Ker je pripovedoval o dogodku tudi izven jetnišnice. ga je ravnateljstvo discipliniralo, dočim je oba paznika, ki sta zakrivila s-mr* kaznjenca, prestavilo samo v drug oddelek, višji paznik, ki je prikriva! dejanje svojih podrejenih, pa le ostal brez kazni. Sodišče ie uvedlo Zi radi te afere strogo preiskavo. V javnosti je vzbudila afera mmogo prahu. Pangalos obtožen korupcije Atene, 14. jun. g. Na današnji seji zbor* niče je vladna večina sklenila postaviti bivšega diktatorja Pangalosa, ki je že delj časa v zaporu ponovno pred državno so« dišče. Zagovarjati se bo moral, zaradi zlo« rabe uradne oblasti, več primerov podku* povanja in sprejema provizij pri držav« nih dobavah. Državno sodišče bo sestavlje* no iz članov senata in zbornice. Ciklon v Zedinjenih državah Newyork, 14. junija d. Nad osmimi za-padnimi državami Zedinjenih držav je divjal silovit ciklon, ki je pretrgal vse telefonske in telegrafske žice. Ciklon je porušil tudi mnogo hiš ter je našlo smrt pod razvalinami 15 oseb, dočim ie bilo 46 oseb več ali manj težko ranjenih. Grozen zločin blazneža Sofija, 14. junija, č. Vseučiliški dijak Meško Berov je izvršil strašen zločin v hi« ši srvojega strica dr. Berova. Težko je ra« nil svojo teto, gospo Berovo m ubil svoje« ga bratranca 141etnega Kolijo. Nato je iz« vršil samomor s tem, da si je pognal kro« glo v sence. Prišel je k svojemu stricu na obed in ne da bi kaj rekel, je izvršil svoje dejanje. Smatrajo, da je izvršil svoj čin v duševni zmedenosti. Velik požar v Sofiji Beograd, 14. junija, p. V pretekli noči je izbruhnil v Sofiji požar, ki je upepe-lil osem hiš. Škoda znaša nad 20 milijonov lejev. Ognjegasci, ki so prihiteli na kraj požara, so morali gledati praznih rok, kako se širi požar in kako do-gorevajo hiše do tal, ker so vodovodne naprave odpovedale. Finančne težave sorodnikov Viljema II. Berlin, 14. Junija g. Zet bivšega nemSkega cesarja že trd mesece ni izplačal nameščencem in penzijonistom v palači princa Friderika Leopolda v Potsdaaniu prejemkov. Vsi protesti in prošnje nameščencev so bili zaman. Faloutova vohunska afera Praga, 14. juniia g. Preiskava glede špijonaž-ne afere kapetana Falouta je dognala, da je bila tajinstvena prijateljica Faluota, plesalka Charl-lota Wolfova, ki je posredovala med njim in špijonažno centralo v Draždanih, tudi zapletena v veleizdajnšSko afero poslanca dr. Berena in nad poročnika Novakovskega leta 1933. 6 Zagrebški listi povišujejo naročnino Zagreb, 14. JunAJa i. Današnji »Slobodni gfas« poroča, da bo z Jutrišnjim dnem 15. t. m. povišal ceno posameznih š-tevilk za pol dinarja, tako da bo veljala ena številka 1.50 Din, kolikor stanejo vsi drugi zagrebški listi, razen »Mor-genblatta«, dočim se mesečna naročnina zvišuje od 25 na 30 Din. »Slobodni glas« pravi v svoji objavi, da je »Slavenska knji žara« doprinašala za list 4 mesece velike žrtve, da je omogočila izhajanje. Sedaj ji to ni več mogoče in so zaradi tega naročniki in čitaitelji lista sami na-svetovali zvišanje naročnine in cene, kar jim je ljubše, kakor pa da bi list prenehal izhajati. Prodaja tvornice strojev v Kruševcu Beograd, 14. junija 5. V Kruševcu Je bila prodana na Javni dražbi tvornica strojev, ka ]e prišla v konkiurz lani meseca septembra. Pasiva so rnašaJa okoli 58.5 milijonov dinarjev. Tvot-nica ]e bila prodana na dražbi za 7.2 milijona ter Jo Je kupila beograjska Prometna banika, foi se Je že lani aprila poravnala s tvornioo terr Jo vzeta v zakup. Iziklicna cena Je bila 7 milijo, nov. Dxažbe so se udeležila samo trije licitantje. Preureditev odnosa jev med Prusko in Sv. Stolico Berlin, 13. junija. Med Prusko Jn Sv. stolico je bil končno dosežen sporazum. Pogajanja so se vršila v največji diskreciji med prusko vlado in nuncijem Pacellijem. Časopisje je od časa do časa ostro protestiralo proti dozdevnim koncesijam pruske vlade Sv. stolici na škodo medverskga miru in v korist po« jačanemu vplivu katoliške cerkve v pru« skih pokrajinah, a alarmantne vesti te vr* ste so bile sproti demantrrane. Sedaj so pogajanja zaključena. Med pru* sko vlado in Sv. stolico ni bil sklenjen formalen konkordat, marveč gre za tako« zvano »svečano konvencijo«. Glavna raz« lika je v tem, da so ostala nekatera vpra* šanja odprta, dočim regularni konkordat, kakor ga je n. pr. Sv. stolica sklenila z Bavarsko 1. 1924. in sedaj z Italijo, ureja celokupne odnošaje med cerkvijo in dr* žavo. Pruska vlada je dosegla, da bodo v bo* doče obstojale na pruskem ozemlju 3 nad* škofije in to v Kolnu, Paderbornu in Bra* tislavi, tako da bo odpadla dosedanja jurisdikcija Prage in Olomuca nad nem* škim cerkvenim ozemljem. V Berlinu in Aachenu se ustanovita novi škofiji. Najvažnejše vprašanje je bilo ali naj ostane pri dosedanji ureditvi imenovanja članov stolnih kapitlov in volitve škofov. Po dosedanji ureditvi, ki je bila zajam* Jena s posebnimi papeškimi bulami, je pruska vlada imenovala stolnega prošlta in kanonike v primeru izpraznitve ob li* hih dneh (1, 3, 5...). V primeru izpraz« nitve ob sodih dneh pa je pritikalo ime« novanje škofu. Po novi konvenciji bo škof imenoval polovico funkcijonarjev po zašli* šanju stolnega kapitelja, polovico pa v iz« rečnem soglasju ž njim S tem odpade v tem pogledu dosedanja državna ingerenca. Postavljanje škofov je po novem cerkvenem zakoniku iz 1. 1917- načeloma pridržano papežu. Po dosedanji ureditvi so volili škofe stolni kapitlji. Država je imela pravico pristanka in odobritve. Z novo konvencijo je dosedanje postopanje dokaj izpre-menjeno. V primeru pedisvakance vlože škofje in pristojni kapitel v Rimu kandidatne liste. Papež izbere iz predloženih list tri kandidate in jih sporoči prizadetemu kapi-tlju, ki izvoli iz predloženih treh kandidatov škofa, a se mora prej še uveriti, da ni ugovora od strani države. Glede imenovanja župnikov veljajo predpisi zakona iz 1. 1873. Ti predpisi so istovetni s predpisi pri nastavljanju protestan-tovskih župnikov. Zahteva se srednješolska matura in z uspehom dovršen visokošolski študij ali pa katoliško teološko semenišče. Vrhu tega je z novo konvencijo priznana enakopravnost izpitov na nemškem kolegiju (collegium germauicum) v Rimu. Važno je nadaljnje vprašanje, kako se naj postavljajo profesorji katoliške teologije. Dosedanje bule in odgovarjajoči deželni zakoni niso vsebovali nikakih določb. V praksi se je postopalo tako, da se je upošteval veto katoliškega škofa, ako profesor teologije ni povsem odgovarjal cerkvenim zahtevam v pogledu naukov in življenja. Državna oblast si je v primeru konflikta pomagala s tem, da je nevšečnega profesorja premestila na filozofsko fakulteto. Tudi novi konkordat ne vsebuje nobenih določb ter bo torej verjetno ostalo pri dosedanji praksi. Nova konvencija ureja tudi finančno vprašanje. Dosedanje realna dotacije se izpre-mene v denarne prispevke države cerkvi. Odslej bo znašal prispevek države za višje cerkvene dostojanstvenike 2.8 milijona mark in se g tem zviša dosedanja dotacija za 1 milijon. Prispevek države za katoliške župnike in nižjo duhovščino znaša 20.1 milijona. Tu so vštete tudi penzije upokojenih duhovnikov. Nova konvencija med Prusko in Sv. stolico ne prinaša nikakih določb glede šolstva in nastanitve novih redov. Nemška državna (osrednja) vlada se Je tudi vpričo te konvencije, ki jo je sklenila pruska vlada s Sv. stolico, postavila na stališče, kakor ga je že zavzela 1. 1924. povodom bavarskega konkordata, namreč, da ne gre za pogodbo pokrajinske vlade s tujo državo, temveč le s poglavarjem kat. cerkve in da zato ni potrebna posebna aprobacija osrednje zakonodajne oblasti. Vsekakor je ta konvencija, ki ureja cerkvene odnošaje med Prusko in Sv. stolico, markanten pojav in v marsičem poučna za razvoj konkordatskih osnov med posameznimi državami in Sv. stolico v najnovejši dobi. Manifestacijsko zborovanje akademikov Ljubljana, 14. junija. V nizu svečanosti, ki jih prirejajo ljubljanski akademiki ta teden v proslavo desetletnega obstoja ljubljanske univerze, se je nocoj vršilo v dvorani Uniona manifestacijsko zborovanje. Na zborovanje so akademiki pozvali tudi ljubljansko meščanstvo, ki pa se žal ni odzvalo vabilu v takem številu, kakor bi se lahko in kakor bi bilo želeti. Krivda leži deloma na poletni vročini, deloma na premalo intenzivni propagandi, Navzoči so bili tudi zastopniki državnih in samoupravnih oblastev, akademiki, številni dijaki in dijakinje srednjih šol in zastopniki naših kulturnih organizacij. Prisoten je bil tudi borec za ljubljansko univerzo in njen prvi častni doktor g. dr. Danilo Majaron. Zborovanje je otvoril preds. Sveta slušateljev tehnik D. Ekar. Povdaril je pomen zborovanja, ki kaže, da je naša univerza kulturno žarišče vsega naroda. Lepemu napredku ljubljanske univerze je izrazil najlepše priznanje tudi sam vladar, ki je univerzo odlikoval s tem, da ji je dovolil, da sme nositi njegovo ime, in s tem, da je prevzel pokroviteljstvo nad proslavami desetletnega jubileja. V imenu mestne občine je obč. svet. dr. Bohinjec, ki je zastopal župana dr. Puca, čestital univerzi in akademikom. Desetletni obstoj univerze je dovolj jasno pokazal njeno kulturno potrebo in njeno važnost, saj se razvija univerza v važno posredovalko med vzhodom in zapadom, med slovansko ter romansko in germansko kulturo. Naša univerza je postala last in zadeva vsega naroda in tudi predstavlja kulturno žarišče vsega naroda ne glede na državne meje, kar je za nas še posebne važnosti. Akademska omladina je že ponovno pokazala, da pojmuje in zna ceniti naloge in važnost svoje Almae matris in da se tudi v polni meri zaveda svojega lastnega kulturnega poslanstva. Današnja manifestacija in vse druge jubilejne proslave morajo v nas vseh še bolj utrditi vero in voljo za še večji in lepši napredek univerze. Češki akademik dr. Heldenrelch iz Brna, ki sedaj študira v Ljubljani, je pozdravil zbor v imenu Zveze češkoslovaškega študentstva kakor tudi v imenu Društva slušateljev filozofske fakultete v Brnu. Spominjal se je v toplih besedah prisrčnih stikov, ki trajajo že mnoga desetletja med slovenskimi in češkimi akademiki. Za vse naj velja načelo: Spoznavajmo se. ljubimo se in ne udajmo se! Blagor državam, v katerih so vladarji prijatelji znanosti in modrosti, kakor sta kralj Aleksander in pre-zident Masaryk. Svoj govor je zaključil z vzklikom: Universitas Alexandrina Labacensis vivat, crescat, floreat. Na predlog predsednika D. Ekarja je manifestacijski zbor nato z velikim odobravanjem sprejel udanostno brzojavko kralju Aleksandru I., na kar je bilo kratko, a lepo zborovanje zaključeno. Strašno neurje v Južni Srbiji _____J, 14. Juniia £. Po vesteh te Skoplja !e v mnogih krajih Južne Srbije padala debela toča, ki Je povzročila mnogo škode. Pobila je mmogo živine in ranila tudi več pastirjev in se-fjaikov. Kolonisti, ki so polagali vse nade na letošnjo letino, so ostali brez živeža in nekateri tudi brez strehe, ker Je toča porušila tudi več hiš, zgrajenih iz slabšega materija la. Ljubavna tragedija v Zagrebu Zagreb, 14. junija r. Okoli 3. ponoči se je v Cernomercu v gostilni »Sokol« dogodil tragičen slučaj. Sin gostilničarja Jirka, 28 letni Alojzij Jirko, neoženjen in brez pravega poklica, se je po prepiru s starši japrl v svojo sobo ter si pognal dva strela v srce. Obležal je na mestu mrtev. Alojzij Jirko je hotel poročiti neko svoio ljubico, česar mu starši niso dovolili. Zaradi tega je došlo do ponovnih prepirov med njim in starši in tako tudi v včerajšnji noči. Ko so sina prej v gostilni gostje zaradi te zadeve še zfoadali se je tako razjaril, da se je napil, spri s starši ter izvršil samomor. Rumunija ratificirala arbitražne pogodbe Male antante Bukarešta, 14. junija h. Parlament je danes soglasno ratificirali med državami Male antante sklenjeno arbitražno in razsodiščno pogodbo, ter pravilnik o postopanju pri tej pogodbi. Izpred Državnega sodišča Beograd, 14. »unija p. Jutri ob 8. dopoldne se bo pričela pred državnim sodiščem za zaščito države razprava proti Iliji Dimterijeviču iz Be-rana, ki le obtožen po točkah 1 in 5 člena 1. zatona o zaščiti države. Ditnitriievič je razširjal bolgarski revoluoijonarni list »Vrtop«, fl Nenavadna nesreča v Zagrebu Zagreb. 14. junija r. Snoči v mraku se ?e v hiši št. 36 v Meduličevi ulici zgodila nesreča, katere žrtev je postala 76 letna starka. Porušil se Je namreč balkon te hiše na dvoriščni strani, pri čemer je padla 76 letna Emilija Vorgič, ki je stanovala v drugem nadstropju 'niše z balkonom vred na dvorišče Starka je stopila na leseni balkon, da bi zalivala cvetlice. V tem trenutku Pa se je balkon podrl in se zrušil med silnim ropotom na tla. Ljudje, ki so prihiteli nato na dvorišče, so našli med razvalinami starko nezavestno in težko ranjeno. Prepeljali so jo u bolnico, kjer Pa je že čez četrt ure umrla. Železniška nezgoda v Srbiji Smederevska Palanka, 14. junija p. Zaradi malomarnosti kretničarja Milana Saliča sta danes opoldne dva vx>za tovornega vlaka skočila s tira. Škoda je neznatna in znaša okrog 10.000 Din. Pač pa le moral promet na tej glavni prometni arteriji od Beograda pro.ti jugu zastati celih 6 ur in so progo šele nocoj očistili in zoipet vzpostavili promet. Zastrupljenje s sladoledom • v Splitu Split, 14. Junija n. Včeraj se je tu več oseb zastrupilo s sladoledom. Štiri osebe s težkimi maki zastrupljenja so v bolnišnici, dočim je prijavljenih še 17 drugih primerov zastrupljenja s sladoledom. Uvedena je stroga preiskava. Samomor v deliriju — Dunaj, 14. junija. V noči od torka na sredo se je dogodil v neki dunajski bolnišnici samomor, čigar vzroki še niso popolnoma pojasnjeni. 65«letna bolnica na II. ženski kliniki, ki je pod vodstvom pro« fesorja Kermavnerja, Katarina Garhefer iz Hainbacha, ki je imela že več dni visoko vročino, je skočila iz IV. nadstropja bol* nišnice ter obležala na trotoarju mrtva. Desetletnica »Skopske trgovačke omladine" Južna Srbija je čutila in nosila vse grozote strašne dolgoletne vojne. Obnova, splošna, gospodarska in prometna je po končanem boju zahtevala nadčloveškega dela in vztrajnega napora, predvsem pa bistrih, dalekovidnih, preudarnih, jeklenih in neutrudljivih mož, ki so vzeli v roko inicijativo in izvedbo obnovitvenega dela. Taki možje so se našli na srečo Južne Srbije in na srečo naše države v južnih opusto-šenih predelih naše domovine in osobi-to v Dušanovem staroslavnem Skopliu. Delo poedinca ne more uspevati, potrebne so za veliko dolgoletno delo čvrste organizacije v rokah živih, podjetnih in bistrih vodnikov. Taka organizacija je »Skopska trgovačka omladina v Skoplju«, kateri načeljuje zaslužni mož Dimitrije Macura. Osnovanje takoj po razsulu po vzgledu matice organiziranega trgovskega dela v Srbiji, trgovačke omladine v Beogradu, je »Skopska trgovačka omladina« od leta 1919 razvila živahno delo za gospodarsko povzdigo in za vsestransko obnovo po vojni tako strašno prizadetih krajev. Budno so bili pri delu in skrbno so iskali in izkoristili vsako priliko, da so se v čim najkrajšem času od zasebne in službene strani smotreno vršile obnove in nove naprave. Skopska trgovačka omladina je dala pobudo za osnovo »Trgovačkega udruženja« za Južno Srbijo s sedežem v Skoplju, organizacije, ki v bistvu odgovarja delokrogu naših trgovskih gremi-jev. Odlično in ciljno se je trudila za ustanovitev »Trgovske ln industrijske komore v Skoplju«. Ob lastnih stroških je začela izdajati dnevnik »Privredni Glasnik« v Skoplju, ki je skrbno zasledoval, poudarjal in zastopal glavne gospodarske in prometne potrebe in zahteve Skoplja in Južne Srbije. Zadovoljivo rešitev mnogih dalekosežnih gospodarskih in prometnih vprašanj je pripisati v prvi vrsti temu gospodarskemu glasilu. Skopska trgovačka omladina Je v Skoplju, kjer je naravno bilo slabo preskrbljeno za trgovsko izobraževanje, ustanovila nadal.ievaino šolo za Izobraževanje trgovskega in obrtnega naraščaja. Ta šola je vzgojevala od začetka svojega obstanka mnogobrojno število trgovskega pomladka. ki je poklican zanašati nove trgovske in obrtne pobude v kraje, kjer trgovina in obrt še nista dovolj razvita. Ko te dni praznuje Trgovačka omladina v Skoplju desetletnico svojega obstanka, velik praznik dolgoletnega ustvarjajočega dela, je tudi našim gospodarskim krogom prijetna in dobrodošla prilika, da izrečejo svojim tovarišem v Južni Srbiji in Skoplju svojo solidarnost, svoje priznanje za njihovo uspelo in nesebično delo in da jim prisrčno m iskreno čestitajo, želeč jim, da v vedri bodočnosti nadaljujejo delo, katero naj množi in širi blagostanje s slavo ovenčanih predelov naše junaške Južne Srbije in staroslavnega, ponosno se razvijajočega Skoplja. Dr. Fran VVlndischer. Kako se pišejo biografije Andre Maurois, avtor znanih knjig o P. Shellevu in Disraeliju, poleg Nemca Emila Ludviga največji pTedstavitelj težke življe* njepisne umetnosti, je v zanimivi knjigi »Aspects de la biographie«, (Pariš 1929.) zapisal vodilna načela svoje metode. Pred' vsem odklanja stari način, ki se zrcali na primer v uvodnem stavku Forstherjeve biografije največjega angleškega romano« pisca: »Charles Dickens, največji naš pri« povednik in ugledni humorist se je rodil v petek dne 7." februarja 1812.« — Ne, — ugovarja Maurois, — tega dne se je rodil samo majčken otrok. Ni bil velik pisatelj, temveč zgolj droben nagubančen dojen« ček, ki je cvilil, bolehal, raste! in se učil Kakor vsi ostali novorojenčki. Namestu zo« prnega naštevanja zunanjih dogodkov ali zdaj žalibog moderne površne ironije mo« ra biogTaf popisovati notranji razvoj oseb« nosti. Najmanjši intimni dogodek mu jo lahko dragocenejši in merodajnejši od splošno znanih javnih doživljajev, pri kate« rih je bil udeležen slavni človek. Zgodovi« nar se mora zanesti na svojo paznost in srečo. Vsa pisma in dnevniki imaio samo namen zabrisati popolno resnico. Bvron in Shellev sta bila v različnih letih popolno« ma različna človeka. Alfred Musset je pri« nesel George Sandovi listič s tole izjavo: »Zanamci bodo ponavljali najina imena kakor nesmrtna imena zaljubljenih Romea in Julije«. Skoraj b istem času je zapisal v svoj dnevnik: »Medtem ko jaz počasi ustvarjam pesmi, popiše ta ženska kakor stroj naglo kupe papirja. Življenje z njo, ki je dvakrat starejša od mene, njen resen obraz, ki sem ga vedno moral imeti pred očmi, vse to je bil tudi križ za mojo mla* dost. Vroče sem obžaloval izgubljeno pro« stost.« Ista protislovja srečujemo pri najbolj uglednih postranskih opazovalcih Carlvle sam je določil za svojega biografa prija* telja Frowdea. in ta je pisa! o gospei An« nv Cariy!e: »Bila je duhovita, globoko iz» obražena in nej>opisno nesrečna v zakonu.. Žrtvovati je morala vso občutljivost in je postala dekla svojega moža, ki je trpel na zoprni želodčni bolezni, pa tudi zvest ji ni bil. Kaj je imela od niegove slave?« Ob istem času piše miss Drew, pisateljica, o tej ženi: »Bila je neznosno nestrpna, klepetava in neizprosna v svoji malenkostno, sti. Carlvle ne bi bil prenesel ta križ, če ne bi bil tako nepopisno krotak in strpen. Morebiti je izvirala vsa nesreča gospe An« nv iz njene pisateliske nezmožnosti Za« vidala je možu uspeh in bi bila sama rada spisala roman ali dramo. A iz te moke ni bilo kruha. Zato je igrala to dramo vse življenje na rodbinskem odru.« Kje je torej resnica? Samo nadarjen umetnik lahko napiše pravično in koristno biografijo. A nadarjenost mora biti priro« jena. Nikomur ni sojeno se naučiti: kako postanem nadarjeni raji in ljudje Razstava na tehniki: i nstituti in laboratoriji Pogled v institut za tehnično mehaniko, ki Je obenem zavod za preizkušanja trpežnosti raznih stavbnih in tehničnih materijalij. Tik razstavne dvorane, kjer je razen častitljive, z redom Sv. Save odlikovane Tri-glavanske zastave, ki je zadnjič iz nje napravil tiskarski škrat triglavsko zastavo, po večini sam papir, kakor je nekdo dejal, je profesorja dr. Krjla institut za tehnično mehaniko. Ta institut je obenem laboratorij za tehnološko preiskavo materijala, tehniki se pa seznanjajo tudi z vsemi mogočimi konstrukcijami železnih mostov, ki so jih razstavili dolgo, s šopki in aparati okrašeno mizo. Laboratorij je sila važen za naše narodno gospodarstvo, ker v njem preiskujejo tr-pežnost najrazličnejšega stavbnega in tehničnega materijala. Preizkuševališče je sicer ustanovila tehnična fakulteta, podprli so ga pa tudi ljubljanski mestni magistrat, oblastni odbor in Trboveljska premogokopna družba. S pomočjo teh faktorjev si je laboratorij nabavil za preiskavo raznih materijalov najpotrebnejše stroje in aparature, ki si jih obiskovalci ogledujejo z največjim zanimanjem in se čudijo, kako je mogoče najtrši kamen stisniti tako, da priteče skoraj voda iz njega. Laboratorij je izvršil 220 preiskav za razna ministrstva in oblasti, največ pa za našo industrijo. Gledalce preizkušenj, ki jih prof. Kral izvršuje s svojimi slušatelji pred obiskovalci, pa še posebno zanima zbirka naših domačih kamnov, ker po večini ne vedo, da imamo tudi doma najlepše vrste mra-morja. Zavod prof. Kr&la je torej poučen za vsakega, ker lahko vsakdo vidi ogromen praktičen pomen njagovega preiskuševali-šča in preceni korist, ki jo ima od njega vse naše narodno gospodarstvo. Iz te mirne in solnčne dvorane moramo tudi v vroče in smrdljive kemične laboratorije. Kemiia in dušeče pare so pač neraz-družljive, čeprav je poskrbljeno za ventilacijo. Te učene vonje in duhove sicer že poznamo izpred realke, kjer ima v kleteh svoje laboratorije prof. dr. Samec, vendar pa tudi tu v prof. dr. Majdelovem institutu za anorgansko tehnologijo ni nič boljše, kakor je morebiti še bolj zadušljivo v institutu za organsko tehnologijo prof. dr. Jen-čiča. V steklenih omarah gori plamen poleg plamena, da se v retortah in kakor čreva zavitih in zvitih steklenih ceveh parijo in precejajo bog ve kakšne snovi, parfumi in strupi, ki se po epruvetah in lončkih kakor dragi kamni izpreminjajo v vseh barvah. Tam-le imajo nad plamenom v steklenici sežgan želodec nekega nenadoma umrlega, da bi dognali, če ni bil mogoče zastrupljen z arzenom. Drugi zopet določajo, koliko je ogljika v železu, kar silno vpliva na njegovo kvaliteto. Tretji pa kuhajo in analizirajo vsak dan Ljubljanico, ki si jo zajamejo pod Zmajskim, Frančiškanskim, Šentjakobskim mostom in v Trnovskem pristanu. Vse, kar in kako delajo, mladi kemiki vestno zapišejo, obenem so pa še vsi razstavili po eno krajše znanstveno delo. Ulbrichtova svetlobna krogla za preizkušanje žarnic. V prof. Jenčičevem institutu se pečajo z ekstrakcijo semen, z določanjem vnetišč petroleja in težkih cilinderskih olj, eden izmed gospodov je pa pravkar analiziral razna sredstva za škropljenje drevja zoper bolezni in mrčes ter določil, da je naš domači arborin najučinkovitejši med vsemi. Na tabelah vidimo, da so slušatelji preiskali razne sestavine piva, špirita, mineralne vode in sladkorne industrije. Dijakom je na razpolago velika strokovna knjižnica, vendar je pa kljub temu študij kemije najdražji zlasti zato, ker so inštituti mnogo premalo dotirani. Kapital se pač ne more za naš gospodarski napredek koristneje udejstviti, kakor z darovi za našo tehniko. Najobširnejši In po zaslugi svojega šefa najbolje opremljen je dr. Vidmarjev elektrotehnični institut. Že predavalnica je v primeri z drugimi elegantna. Ogromna stikalna plošča, ki zavzema vso podolžno steno velike strojnice z raznimi dinamo - stroji, je že znana iz našega lista. V laboratoriju za visoko napetost lahko dosežejo do 100.000 Voltov, zato je preiskuševanje probojne trdnosti raznega olja, izolatorjev, zraka in drugih snovi bolje gledati bolj od daleč, saj tu delajo prav za prav z umetno strelo. Gledalcem najbolj imponira fotometričen laboratorij, ker je od vrha do tal popolnoma črn, le do 2 m od tal visoka krogla v njem je siva. Je pa ta Ulbrichtova svetlobna krogla tudi zares imenitna, ker je edina v državi, čeprav je neobhodno potrebna za preiskušanje svetlobne intenzitete žarnic. Ta dragocena krogla je tudi zadnja, ki je bila izdelana v Nemčiji, predzadnja je pa šla v Tokio na Japonskem. Prepotrebna je tudi za nas, kakor smo že rekli, kakor nam je neobhodno potreben tudi zakon, da mora biti vsaj vsaka tisoča žarnica preiskušena, kakor drugod, če ne nas lahko tovarne zalagajo z manjvrednim blagom. V tej votli krogli namreč primerjajo žarnice z normalno, v državnem zavodu v Berlinu pre-iskušeno žarnico, če imajo res toliko sveč, kakor na njih piše. Čeprav je že vse to, kar smo si ogledali, alkimija in coprnija, ki bo pomagala narodu do zlata in blagostanja, vendar .je še huje v prof. dr. Osane institutu za žično in brezžično telegrafijo in telefonijo. Kakor ognjene kače švigajo med glušečim prasketanjem po zraku električni zublji, da je človeka groza. To čudodelno Mefistovo kamro bomo pa opisali, ko bo popolnoma urejena in odprta tudi občinstvu. Avtomobilska nesreča pod Jeperco Krani, 14. junija V dopoldanskih urah je prispela v Kranj vest, da se je primerila kmalu po 8. na cesti poleg znane Jeperce med Medvodami in Škofjo Loko avtomobilska nesreča. Ob imenovani uri je vozil iz Kranja avtotaksi »Stare pošte« v Ljubljano neko porodnico. Kmalu za železniškim prelazom za Labor-jami proti Medvodam je dohitel avtotaksi avtobus g. Mallyja iz Tržiča. Ker se je avtotaksiju zaradi bolnice nu»fijlo v Ljubljano. je hotel šofer avtobus na vsak način prehiteti. Dajal je znamenja s hupo, vendar se avtobus ni dovolj umaknil, da bi lahko neovirano pasiral cesto. Avto je vozil tik leve strani ceste in je moral biti pri prehitevanju zelo previden. Pod Jeperco ga je skoro prehitel, takrat pa je g. Mally pognal tudi svoj avtobus in je hotela nesreča, da je treščil z avtobusom v zadnji del avtomobila. Zaradi silnega sunka je šofer avtomobila izgubil moč nad volanom in avto je zadel v kup gramoza. Posledica je bila, da je avto odletel s ceste na njivo, kjer se je dvakrat prekotalil in skoro popolnoma razbil. V avtu sta bila poleg šoferja in porodnice še neki drugi potnik ter uslužbenec hotela »Stara pošta« Rudolf Gašperin. Padec je imel slabe posledice za porodnico, ki se je močno prestrašila, ter za hlapca Gašperina, ki je dobil ■ dve večji rani na glavi. Takoj po nesreči je prišel s svojim avtobusom mimo g. Pernuš iz Tržiča, ki je naložil porodnico ter ranjenega Gašperina na avtobus ter ju odpeljal v splošno bolnico v Ljubljani. Smrtna nesreča pod avtobusom Konjice, 14. junija. Med Mariborom in Celjem vzdiržuje ma» riborska mestna občina že dve leti stalni avtobusnupromet. V tej dobi se ni pri« petila doslej še nobena težja nesreča. V ponedeljek ob osmih, ko je vozil avtobus približno 1 km od Konjic skozi vas Pre» vrat, pa se je postavil na sredi ceste 91etni učene I. razreda Franc Marčič iz Pobrežja pri Konjicah ter z rokami mahal pToti vo« zilu. Šofer je brzino takoj zmanjšal, deček pa je skakal enkrat na desno, potem zopet na levo, da bi se izognil, kar pa se mu seveda ni posrečilo. Avto, ki se ni mogel ustaviti, ga je podrl na tla. Nesrečen dle* ček je prišel pod vozilo, ki mu je popol. noma razbilo glavo. Potnikom se je nudil grozen pogled na otroka, ki je po lastni neprevidnosti prišel ob življenje. Šoferja po izjavi potnikov ne zadene rav nobena krivda težke nesreče. Deček, i je bil jako marljiv učenec, je tragična žrtev nezadostnega pouka o kretanju po prometno vedno bolj živih cestah. Novo kopališče ob Sori pri Retečah škofja Loka, 14. junija, že reč let so pogrešali izletniki iz raz. nih krajev, zlasti pa iz Ljubljane primerno kopališče v bistri Sori. Tako kopališče je sedaj urejeno po podjetnem gostilničarju g. Gosarju iz Stare Loke. Zgradil je 32 m dolgo in 5 m široko kopališče, ki ima na obel straneh 25 kabin z omaricami in pro« štora za preko 200 kopalcev. Kopališče je oddaljeno pet minut od železniške postaje Reteče= Gornja vas in leži na lepem pro« štoru obdanim s senčnim drevjem, pod ka* terim so mize in klopi. Dohod do vode je najpripravnejši in po bližnjem gozdu so lepi izprehodi. Kopališče ima tudi svojo okrepčevalnico z betonsko kletjo, kjer bo gostom najboljše postreženo. Oblastno dovoljenje je bilo tedano ta to kopališče že koncem maja, jutri pa bo kopališče s primerno prireditvijo izročeno svojemu namenu. I Aretacije Jakopinovih tovarišev Orožniške postaje okoli Krškega !n po drugih krajih Dolenjske marljivo in z naj večjo natančnostjo poizvedujejo po vseh Jakopinovih zločinih, zasledujejo pa obenem tudi dva Jakopinova pajdaša, ki sta razbojnika podpirala in ga povsod pred nevarnostjo krila. Sodelovala sta tudi pri nekaterih vlomih in tatvinah. Kakor zatrjujejo, sta bila ta dva pajdaša, ki sta iz krške okolice, že prijeta. Te vesti pa v Ljub ljani še ne potrjujejo. Jakopin je v zaporih deželnega sodišča popolnoma miren in apatičen. Po jetnišnici se sedaj vrše živahni pomenki o činih in dejanjih Načeta Jakopina, ki ga zlikovci smatrajo sicer za drznega tolovaja, teda ne preveč prebrisanega. V četrtek ob 14. so orožniki iz Litije pripeljali v Ljubljano posestnika in očeta šestih otrok Janeza Vrhovška iz Sv. Križa pri Litiji. Osumljen je, da je sodeloval pri Jakopinovih vlomih in tatvinah. Vrhovšek je bil odveden v zapore deželnega sodišča, Sam izjavlja, da ni nikdar pomagal Jakopinu in ni pri nobenem vlomu odnosno ropu sodeloval, priznal pa je. da Jakopina dobro pozna in da je Jakopin pri njem enkrat prenočeval. Kedaj odpeljejo Jakopina v Novo mesto, še ni gotovo. Smrtna nesreča pri kopanju Ljubljana, 14. junija, Pavle Cerne, 201etni trgovski pomočnik pri tvrdki Schvveiger v Tavčarjevi ulici in v Zg. Šiški stanujoč se je odpravil v četrtek popoldne na Savo v Tomačevo. Cerne je imel dopust in je izrabil za kopanje vsak količkaj lep dan. S Cernetom je bilo več tovarišev. Slekli so se pod T.-mače-vem na bregu Save na tako zvani Špici, kjer voda zavija m tvori precej močan vrtinec. Kopalci so se pozneje porazgubili na bregu Save in se podali v vodo, kjer ni bila baš prevelika in deroča. Zabavali so se dalje tudi z raznimi igrami, tako da so slednjič pozabili na Cerneta, ki se je nekam odstranil. Pogrešili so ga šele čez dalje časa, ko so začuli od nekod glasove drugih kopalcev, ki so klir:a;i. da je nekdo utonil. In res je bilo temu tako. Dva častnika, ki sta se kopaia v bližini omenjenega vrtinca, sta okrog 16. nenadoma začula klicanje na pomoč. Vendar nista v vodi zapazila žive duše. Sprva jima je pogled oviralo tudi grmičevje, nakar sta se podala bližje k strugi ter opazila boriti se z valovi nekega človeka, ki pa je naglo izginil pod vodo. Nekaj kopalcev se je takoj podajo v vodo in pričelo iskati utopljenca. Iskanje je bilo brezuspešno. Slednjič so že menili, da se je kdo !e pošalil in splaval pod vodo v grmovje. Ko pa Cerneta tudi po par urah ni bilo nazaj k obleki in kolesu. so postali sokopalci zopet pozorni. Tedaj se jih je lotilo prepričanje, da je Cerne utonil in da je deroča voda odnesla liuplo. Pri roki tudi ni bilo čolnov, k; so jih svoje-časno imeli ribiči v Tomačevem. Raje so jih pokvarili in uničili brezobzirni kopalci. Tako je sedaj v podobnih primerih skoraj vsaka pomoč nemogoča. Ponesrečeni Pavel Cerne je bil 20 let star, 175 cm visok, temnih Dolnih las, na prsih ima nekaj brazgotin, v ustih pa zlat kočnik. Utopljeni je bil tih in miren fant, pri svojih tovariših zelo priljubljen. Ker bo nesrečnega mladeniča vrgla Sava v svojem toku na suho šele nižje doli, se naprošajo dobri ljudje ob strugi Save, da sporoče to bratu ponesrečenega Pavla, Oskarju Cernetu, Gradišče št. 13 v Ljubljani, ki bo rad povrnil stroške sporočila. Kolesa v nevarnosti Ljubljana, 14. junija. »Kolesarji« so postali v Ljubljani pravcata ljudska nadloga, ki je ne more iztrebiti niti policija, niti ljudje sami, čeprav še tako pazijo. Ne mine skoro dan, da ne bi bilo prijavljenih kar po par tatvin, izviše-nih ob belem dnevu ali ponoči izpred trgovin, po gostilniških vežah ali kjerkoli drugod. Tatovi so na preži tako v središču mesta, kakor na periferiji, v širši okolici mesta in seveda tudi na deželi. Kakor domneva policija, imajo tatovi zveze s par nepoštenimi mehaniki, ki ukradena kolesa hitro predelajo in jih spravijo zopet v promet. Ukradena kolesa so le redko zopet izsledena, ker romajo največkrat tudi na Hrvatsko ali še nižje doli, tako da je skoro izključeno priti tatovom in razpečeval-cem koles v okom. Kakor priča naslednji primer, pa so se »kolesarji« odločili v bodoče krasti tudi motorna kolesa. Uradnik Narodne banke Božidar Sljepčevič, stanujoč na Dunajski cesti 12. se je pomudil v četrtek na večer v Kmetovi gostilni na Gosposvetski cesti. Svoje motorno kolo znamke »Harley Da-vvidson« je pustil med tem zunaj pred hišo v prepričanju, da je tamkaj popolnoma varno. Ko pa se je Sljepčevič odpravil okrog 24. zopet iz gostilne, je na svoje začudenje in veliko presenečenje ugotovil, da je kolo izginilo brez duha in sluha. Ukradeno motorno kolo je bilo popolnoma novo, rjavkasto-zeleno pleskano in vredno 24.000 Din. Vozilo ima evidenčno številko 15777. Istotako so spravili tatovi v sredo v kraj še tri navadna kolesa. Tesarju Ivanu Marklju, stanujočemu na Dunajski cesti, je nekdo odpeljal kolo ponoči izpred stanovanja. Markljevo kolo, ki je bilo že precej obrabljeno, je vredno S00 Din. Kolo je tat, po sledovih sodeč, odpeljal po Vil-harjevi cesti proti Zeleni Jami. Enako smolo je Imel kurjač v kemični tovarni Ivan Kos, ki mu je tat odpeljal kolo zjutraj Iz veže Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Kosovo kolo je bilo vredno 1000 Din. Dalje je bilo ukradeno še eno kolo iz veže Okrožnega urada na Miklošičevi cesti. To kolo je črno pleskano in ima svetlordeče vzorce za okrasek. Pri revmatizmii ▼ glavi. ledith. plečih. živčnih bolečinah v kolkih, usedu (Hexen-sdhuss) se umoratolia naravna »Franc Jose-fova voda< r. velikim oridom nri vsakdanjem izipiraniiu prebavnega kanala. Univerzitetne klinike izpričujejo, da ie »Franc Jo-sefova voda« sosetono v sredniiih letih in starostni dobi izborno čistilno sredstvo za želodec in čreva. Dobi se v vseh drogerijah in špecerijskih trgovinah. Danes premijera dražestne (fttigite HeCm nepozabne »Nine Petrovne«, evropske Grete Garbo v divnem »Uta« filmu Steandal v (Badeti - (Badetiu Mlada, lepa plesalka — ljubica bogataša Rozvolskega. Zlobne intrige. Auto nezgoda. V bedi. Rešilni angel. Ljubezen — pot v novo srečno življenje. Nov triurni Brigate Helm! — Kdor je videl »Nino Petrovno« mora videti tudi ta spored! Danes vsi k premijeri ob 4., V2 6., K 8. in 9. uri. Telefon štev. 2124. ELITNI KINO MATICA Krvava družinska drama na Igu Mačeha ustreljena od pastorka. — Nesrečo sem naredil, konec k si- je z Ig, 14. junija. V polmraku se je snoči po vsem Igu in okolici bliskovito razširila žalostna vest o tragediji, ki se je odigrala v Podržajevi drtžri. Pastorek jt ustrelii mačeho. Vsa je takoj drvela na kraj tragedije tc-r °:!;dala, kako je inladE 36-Ietiu gospodinja v kuhinji ob ognjišču ležala mrtva v mlaki krvi. Umor mačehe je bil zadnji akt družinske drame, ki se je razpletala že približno štiri leta. Skoraj sredi Iga na lepem prostoru stoji Podržajeva hiša. čedna in z lepim gospodarskimi poslopji. Na prostrani in lepi kmetiji je kmetoval 54-letni Jože Podržaj. Pred vojno in še po vojni je bil imovit in ugleden občan, ki je vršil tudi funkcije občinskega odbornika. V prvem zakonu se je Jožetu Podržaju rodilo sedem otrok. Vladala je neskaljena družinska sreča. Prva žena je bila marljiva in varčna gospodinja. Med vojno je smrt pobrala Podržaju ženo, ki je umrla na španski. Podržaj ni ostal dolgo časa vdovec. Oženil se je v drugič. V zakon je vzel mlado, sedaj 36 let staro Ano Ralantovo. hčerko premožnega kmeta iz Strahomera. Sprva je vladal v družini mir. Toda odrasli otroci iz prvega zakona, ki jih je bilo sedem, od teh 4 dečki in tri dekleta, niso bili zadovoljni, da se je oče. že prileten, vdrugič oženil ter so se čutili zapostavljene. Pred štirimi leti pa so nastale v družini neznosne in napete razmere. Otroci prvega zakona so zapustili dom. Trije so se izučili pekovske obrti, a Anton mesarske obrti. Dve dekleti sta odšli v Ameriko, a ena je odšla služit na Laverco k g. Ogrinu. Kmetija je vidno propadala. Podržaj je pred štirimi leti izročil celokupno posestvo svoji ženi Ani. ki mu ie kot odpravnino na roke izplačala 13.000 dinarjev. Mož pa si je obenem izgovoril pri hiši do smrti kot. Postal je preti žitkar! To je bilo za celo družino fatalno. Žena. ki Je bila drugače vztrajna, varčna in marljiva, je bila napram možu in otrokom iz prvega zakona zelo stroga. Na dnevnem redu so bili prepiri. Otroci so se razšli po svetu. Anton Podržaj. ki je bil rojen 4. januarja 1905.. se je izučil mesarske obrti ter je bil večinoma po svetu. Dva njegova brata sta pekovska no-močnika zaposlena v Zireh. Četrti brat Jože je bil tudi pek. a je lani v Ljubljani na tragičen način končal svoie življenje ravno zaradi domačih nesrečnih razmer. Anton je bil zadnjih šest mesecev zaposlen v Sarajevu pri tvrdki Anton Holman kot spreten izdelovalec klobas. Nenadni sinov povratek V sredo okoli 30. se Je nenadoma povrnil domov na Ig 24-letnl Anton Podržaj. nekoliko žalosten in zamišljen. Pozdravil je očeta. a mačehe nI niti pogledal. Povabil je očeta v gostilno. V gostilni sta ostala pozno v noč ter sta se nekoliko vinjena okoli 23. vrnila domov. V veliki družinski sobi. kjer je že spala mačeha Ana s svojima sinovoma, 11-letnim Janezom in 7-letnim Stankom, je nato nastal zonet prepir in sin Anton je dvakrat iz vojaškega revolverja ustrelil v strop. Mačeha je bila vsa preplašena In nj vso noč zatisnila očesa. Drugo jutro je pohitela na orožni^ko stanlco javit nočni neprijetni dogodek. Potožila 'e orožnikom svoj težki položai ter pristavila: — Ce se mi kaj zgodi, vedite, kdo bo to storil. Od njega ne mičakujem nič dobrega. Orožniki so io skušali potolažiti. Včeraj no dnevi je bil nri Podržajevih zopet mir. Gospodinja ie bila zaposlena pri poljskih delih ter vodila vse vsakdanje posle. Pri kuhanju večerje ustreljena Sin Anton, ko se je včeraj prebudil, s težko glavo od zavžitega vina, se ie naglo dvignil s postelje ter očetu dejal, da odhaja o ddoma k svojima bratoma. Res se je napotil v Ljubljano. Na glavnem kolodvoru si je kupil vozni listek do Škofje Loke. Toda v Škofji Loki se je premislil ter se vrnil nazaj na Ig. Prišel je tja proti večeru. Naj-preje se je ustavil v gostilni pri Štrumbelju, kjer je bila zbrana večja družba vaščanov. Bil je nekam redkobeseden. Naročil je četrt vina in mal prigrizek. Ko ie zavžil skromno večerjo, je plačal in odšel brez pozdrava. Svoje korake Je usmeril proti domu. Preg hlevom je srečal svojega polbrata 11-letnega Janeza. Osorno ga je vprašal: Ali je mama doma? Da. Večerjo kuhajo! Je bil odgovor. Anton Je nato korakal proti glavnim veznim vratom. Janez, kakor sam zatrjuje, je zapazil, kako je Anton segel zadaj v hlačni žep ter potegnil iz njega revolver, ki ga je nato držal v desni roki za hrbtom. Stopil je v vežo. Pri vratih, vodečih v družinsko sobo. je stal 7-letni Stanko. Napravil je nekaj korakov po veži v smeri proti kuhinjskim vratom, ki so bila odprta. Mrko je gledal in osorno izgovoril: — Dober večer! Ali je večerja že kuhana? — Se ne! Zate ni pri nas večerje! mu je odvrnila mačeha Ana. Stala ie pri ognjišču ter hotela večji lonec odstaviti. Ozrla se je v stran skozi okno. V tem trenutku e Anton zaklical: »Zdaj-le. ali nikoli! — naperil revolver in sprožil. Projekti! je zadel gospodinjo ravno v levo lice blizu ušesa, predrl možgane in izstopil na desnem temenu. Strel je bil oddan iz oddaljenosti , kakeca poldrugega metra. Mačeha se je z I vzklikom: 1 menoj!« — Joj meni! Ustrelil me je! mahoma zgrudila na tla ter je bila takoj mrtva. Stanko, ki je gledal ves prizor, je prestrašen hitel ven in začel klicati: — Tone je mater ubil! Po oddanem strelu je Anton Podržaj revolver spravil v žep ter se vrnil nazaj v Štrumbljevo gostilno, kjer je našel še staro družbo. Brez vseh ovinkov je dejal: — Nesrečo sem naredil. Njo sem ustrelil! Sedaj se grem javit orožnikom. Konec je z menoj! Z Bogom! Po teh besedah je odhitel naravnost ra orožniško postajo, kjer je orožnikom prostodušno dejal: — Mater sem ustrelil. Tu imate revolver! Napravite z menoj, kar hočete! Nato je Anton Podržaj orožnikom kratko opisal, kako je izvršil težki zločin. Zagovarjal se je pred njimi, da je dejanje storil v razburjenosti, ker mu je mačeha zaklicala: — Baraba, ali si že zopet tukaj! Ven izpod moje strehe! Komandir postaje g. Fran Postuvan Je odredil vse potrebno za sodni ogled. Truplo so začasno pustili ležati v kuhinji cb ognjišču. Cez noč je bil Anton Podržaj pridržan na orožniški postaji. Komandir g. Postuvan in orožnik Vričko sta ga danes zjutraj odpeljala \ Ljubljano ter ga ob 9. izročila državnemu pravdništvu. Popoldne ob 14. ;e odšla sodna komisija, obstoječa iz preiskovalnega sodnika dr, Kravine in dveh zdravnikov, na Ig, da je izvršila sodno obdukcijo umorjene Ane Podržaj. Krvav konec družinske drame je vzbudil po vsem Ižanskem splošno senzacijo in sočutje. f V&t k $upanovi farni! 16. junija, kjer bo igrala godba na pi* hala in se bodo pekli janci. Za dobro kapljico preskrbljeno! Sin napadel očeta V torek se je napotil 31-letni Ivan Robše iz Jurke vasi št. 29 na dom svojega očeta Franceta v Malinah. Pot ga je vodila mimo očetovega vinograda, kjer je zagledal svojega starejšega brata Franca, zaposlenega pri škropljenju trt. Brat, ki stanuje pri očetu, ga je povabil, naj se spočije od dolge poti ter mu je ponudil tudi vina. Preden se je Ivan poslovil od brata, se je še informiral, če sta oče in mati doma. Zvedel je, da je doma 'e maii, oče pa da pase živino na travniku, oddaljenem četrt ure od hiše. Ko je stopil Ivan v Malinah čez domači prag ,je pričel očitati materi, da mu oče noče izplačati dote. Mati je po kratkem prevdarku odšla iz hiše ter ga pustila samega. Ivan je razbil dve omari, v katerih pa ni našel drugega kakor več kilogramov koruzne moke. masti 111 svinjskega mesa. Vzel je nahrbtnik in stlačil vanj provijant. Iz hiše je zavil na travnik, kjer je pasel oče. Prišed.ši na pašo, ni očeta niti pozdravil, temveč je začel odganjati junce. Oče ni pustil, da bi mu sin odpeljal junce. Med grožnjami: »Ce mi ne pustiš juncev, te ubijem! Kaj je meni, če sem zaprt kakih 6 tednov, tebe pa bodo nesli jutri na Brezo (pokopališče v Malinah)!« je vrgel sin svojega 601etnega očeta na tla in ga pričel neusmiljeno obdelovati s pestmi. Ko se je oče končno dvignil, je zagrabil v obrambo kol, toda sin mu ga je izvil ter pričel z n.iim pretepavati očeta. Prizadejal mu je okoli 40 udarcev s kolom, tako da je oče obležal poln krvavih potplutb in ran. Sin je po svojem divjaškem činu odgnal junce proti očetovemu domu, da bi jih zvezal v verigo, preden jih odvede s seboj. Oče se je s trudom privlekel za njim, da bi rešil živino. Sin ie pretepel s kolom tudi svojo mater in odgnal junce. Junce je prignal v Prapreče in jih prodal posestniku Foršku za 5625 Din. Izkupiček je izročil Robše svoji ženi Mariji s pripombo, da je denar prejel kot doto od svojega brata Franceta. ^ Oče, ki se je pripeljal v Novo mesto iskat zdravniške pomoči, je vse ovadil orož niški postaji. Orožniški podnarednik g. Gregorinčič se je še z enim orožnikom takoj napotil v Jurko vas, aretiral divjaškega sina, odvzel mu izkupiček, zasegel pri kupcu ukradene vole ter vse skupaj prive-del in predal v nadaljno postopanje tamkajšnjemu okrožnemu sodišču. Vole je seveda dobil stari Robše nazaj, sina Ivana pa so zaprli. NOGAVICE 2 ŽIGOM Najboljše, najtrajne^e. zato k I* Amaterji! Foto - kino aparati potrebščine veiikikatalog m cenik Tam le brezplačno na raspolago A|rnnn sinova, drorerila, IiJTTB-. liani tJASA, Židovska ulica 1 MlTnn(. drogerlja, MARIBOR, . J%HHt Gosposka nlica ftt. 33. Domače vesti • Naša mornarica r grškem mestu Argo-stoH gasila požar. Naša vojna mornarica Je na povratku v domovino prošlo sredo prispela v pristanišče Argostoli na grškem otoku Kefalonija. V mestu Argostoli je malo pred dohodom naše eskadre nastal velik požar. Z neverjetno naglico so naši oficirji in mornarji lokalizirali požar in tako rešiti mesto velike nevarnosti Neki naš mornar je z nevarnostjo za lastno življenj® iz neke hiše, ki je bila že vsa v plamena rešil mater z dvema otročičema. Občinski svet je naslednjega dne sklenil, da izroči admiralu Priči pismeno zahvalo za uspešno rešilno akciio. Naša mornarica se it pristanišča Argostoli zopet vrne domov. • Osebne vesti s pošte. Za zvaničnike 3. skup. so postavljeni: Jos. Žužek in Jos. Drinovec na Ljubljani 2, Viktorija Kapun Ba Mariboru 1, Albin Pelhan pri ITI. teh. sekciji, Branislava Stegu na Jesenicah-Fužinah, Jan. Ernar na Ljubljani 1, Bogomila Primožič v Domžalah, K. Kocijančič jn R- Lorska na ravnateljstvu. V. Stoja-novič v Slov. Bistrici in Iv. Zabel na Jesenicah na Gor. Za služitelje 2. skupine pa (fcievničarji: Jos. Puhlavec in Ad. Križa-nič v Slatini-Radencih, Jos. Polaniko in Iv. Vrabl v Ormožu, Iv. Marn v Kamniku, Jos. Rapotec v Laškem, M. Oberstar v Rogatcu. K. Škerjanec v Trbovljah. Al. Gaj-šek pri Sv. Jurju ob juž. železnici, Bri-gita Bašča v Metliki, Zora Triglav na Rakeku, Pavla Mozetič v Cmi pri Prevaljah, Ana Trampuž v Zagorju ob Savi, Marija Šiška ln Zorana Fischinger v Novem mestu, Fr. Horvat v Cankovi. Francka Zupane v Brežicah, Jožica Pečar v Kranjski gori, Janko Črnko iti V. Jarc v Apačah, Julijana Valentan na Mariboru 3, Mara Janovsky, M. Požanko in Karla Petelen-ka roj. Farčnik na Mariboru 1. Marija Ko-kol in Jos. Sentočnik na Mariboru 2, Marija Korba v Mostah pri Ljubljani, Karla Hafner, Angela Dovgan, Jos. Mcjač, Fr. Cuderman in Albina Sotelšek na Ljubljani 1, Ana Šalehar na ravnateljstvu. Aleksander Lazarevid v Murski Soboti. Jos. Paun-ko v Ptuju, Fr. Dolar v Dobrni, Jan Kržiš-nik na Jesenicah na Gor., Marija Perovšek v Starem trgu pri Rakeku, Urška Lešnik v Lescah, Marta Sila v Mozirju. Ernesta Stergar v Litiji, Jožica Schinko v Rušah, Vera špa.njol na Zidanem mostu, Roza Povšič v Mežici, V. Eržen v Kranju in Fr. Menart v Gor. Logatcu. — Za pogodbene poštarje: Josipina Gregorič v Hočah, Dora Perše v Topolščici, Iva Hočevar pri Sv. Petru v Sav. dolini in Jos. Kračnik v Pod-nartu. — Za zvaničnike so napredovali tile si učitelji: C. 2eleznik, M. Draksler, Fr. Kaluža ln B. Bobera na Zid. mostu, Ant. Soiar, And. Bizjan, Fr. Ciuha in Fr. Mo-horčlč na Ljubljani 1, Iva Smrkolj in T. Ravnihar pri ter. teh. sekciji, Fr. Hočevar in M. Šimre na ravnateljstvu. — Premeščeni so: zvan. 2. skup. Fr. Dolinar z Maribora v Dolnjo Lendavo; zvan. 3. skup. Jos. Geiser z Maribora 1 na Pragersko; služ. 1. skupine Jos. Puklavec iz Slatine-Radencev v Beltince in Fr. Goia iz Šk. Loke v Tržič; služ. 2. skup. K. Mak z Maribora 1 v Rogaševec, Fr. Supančič z Maribora 1 na Maribor 2, S. Golinar iz Beltincev v Slatino-Radence. Fr. Menart iz Gor. Logatca v Dol. Logatec in K. Kobla iz Tržiča v Šk. Loko. * Nov odvetnik v Krškem. Odvetniška zbornica v Ljubljani razglaša, da je g. dr. Vladimir Borštnik 7. t. m. bil vpisan v imenik advokatov s sedežem v Krškem. * Izplačilo razlik upokojencem Finančna dir. v Ljubljani objavlja uradno: Vsi oni vpokojenci, ki so bili pri prevedbi iz kronskih penzij oškodovani ter prejemajo po prevedbi manjše prejemke, se opozarjajo na dopolnilno uredbo o prevedbi državnih vpokojencev s kronskimi pokojninami na dinarske pokojnine. (Ur. list od 7. t. m.) po kateri imajo pravico do razlike. Vsi ti vpokojenci naj vložijo pri iinanč. direkciji ne-kolkovane prošnje, katerim naj prilože overjen prepis svojega prevedbenega reše-nja. Vse te prošnje bo finančna direkcija poslala v odločitev finančnemu ministrstvu, odelenje za drž. računovodstvo in proračun, ki je edino kompetentno reševati te prošnje • Smrtna kosa. V Novem mestu je včeraj po kratki bolezni zatisnil trudne oči 84 letni polkovnik v p. g. Matei Prašni-kar, ki je bil v dolgih letih svojega vojaškega službovanja najboljši prijatelj naših fantov in mož, ki so se znašli z njim v v še tako težkih okornostih voiaške službe. Malo jffl je še, ki so z nJim delili najlepše čase, a tudi drugi, ki so ga poznali, ga bodo ohranili v najboljšem in najčistejšem spominu. — V Krškem je umrla, kakor smo že včeraj poročali, gdč. Ivanka G e 1 g e r j e va. Pokojnica je bila znana kot dobrohotna in blaga dijaška gospodinja, ki se je bodo hvaležno spominjali številni dijaki krškega mesta. — V Ljubljani je po mučni bolezni preminul star 44 let g. Rafael Žvokelj, posestnik v Vrh-polju pri Vipavi. Pogreb bo 16. t. m. ob pol 11. iz mrtvašnice Stari pot 2 k Sv. Križu. — Pokojnikom blag spomin, žalujočim naše iskreno sožaljel * Nova slovenska drama. K naši včerajšnji objavi o knjigi g. Ivana Mraka »Slepi prorok« smo prejeli iz kroga njegovih prijateljev opozorilo, da naša objava ni bila povsem točna. Opozorilo pravi da »1.) drama ni posvečena Karli Bulovčevi, 2.) drama ni satira, temveč himna, kakor je to na knjigi sami naslovljeno. 3.) razen Karle Bulovčeve ni nobena oseba imenoma izposojena.« * Brezplačne knjige za dijaške knjižnice. Na prošnjo Zveze jugoslovenskih srednješolcev Je pomočnik ministra prosvete odobril, da se iz zaloge knjig ministrstva prosvete brezplačno prepusti lepo število knjig za knjižnice dijaških družb v naši kraljevini, ki so včlanjene pri Zvezi. <9$leC )e cenili novosti na polju kina in fotografije Maj 1929 Gratis Vam je na razpolago. — Drogerija Gregorič, Ljubljana Prešernova ulica 5. * Naš turizem v preteklem letu. Podrobna statistika o tujskem prometu v naši državi sicer še ni definitivno sestavljena, vendar so za posamezne pokrajine že zna* ne približne številke. Slovenijo Je poseti-lo v preteklem letu okroglo 137.000 turistov, Hrvatsko in Slavonijo 140.000, Dalmacijo 113.000, Vojvodino 111.000, Srbijo 85.000, Bosno 33.000, Cmo goro 10.000 in Južno Srbijo 7000. * Postala Sv. Lovrenc na Pohorju. Tz-prememba naziva za postajo Sv. Lovrenc na Pohorju v naziv Puščava-Sv. Lovrenc, ki je bila razglašena v »Službenih Novi-nah«, je sedaj ukinjena In ostane prvotni naziv za postajo Sv. Lovrenc na Pohorju. * Lovci obeh slovenskih oblasti pozor na »Samoupravo« od 13. t. m. ki obiavl.ia pod št. 22. novo oblastno uredbo o lovopustu, Uredba je za lovstvo dalekosežnega pomena. — Čitajte! — SLD. * Upokojenci! IV. redni občni zbor »Dru štva državnih upokojencev za Slovenijo v Mariboru bo v nedeljo 16. t. m. ob pol 10. v Gambrinovi dvorani v Mariboru z običajnim dnevnim redom. * Dve ustanovi za Izobrazbo ▼ tekstilni stroki. Komisar samoupravne oblasti ljubljanske razpisuje dve ustanovi: eno za strojnega inženjerja in eno za Inženjerja kemije v svrho strokovne izobrazbe v tekstilni stroki. Ustanova se podeli za dobo enega leta, da se morejo prosilci strokovno izvežbati na tekstilni šoli in prevzeti učna mesta na nameravani tekstilni šoli v Kranju. Prošnje naj se vlože pri komisarju oblastne samouprave oblasti ljubljan ske in sicer na.idalje do konca t. m. Prošnjam naj se prilože: krstni in domovinski list, maturitetno spričevalo, spričevalo o državnih izpitih, potrdilo o dosedanji zaposlenosti, zdravniško spričevalo ter dokaz o izvrševanih vojaških obveznostih. * Privatne nameščence opozarjamo na radijsko predavanje o zakonu o pokojninskem zavarovanju nameščencev, ki ga bo imel danes 15. t. m. ob 20. poddirektor Pokojninskega zavoda za nameščence dr. Vrančič. KINO IDEAL Ogrska rapsodija V glavni vtojri W5Hy Fritsch in D&ta Parlo. Ljudslkie cene 2.—, 4.— in 6.— Da. * Zabranjen Italijanski Ust. Z odlokom ministrstva za notranje zadeve je prepovedano uvažati v našo državo ln razširjati v njej italijanski list »II popolo della Dal-mazia«, ki izhaja v Genovi, ker prinaša v svojih člankih lažne in tendenčne vesti o naši državi. * Zopet avljonska nesreča. Pri selu Ma-Irovo v bližini Siska Je predvčerajšnjim dopoldne treščil na tla vojaški aeroplan. Vzrok: defekt na motorju. Kapitan Švenk je težko poškodovan na hrbtenici in na des ni roki. Ranjeni kapitan je bil prepeljan v bolnico. * Aretacija Stevana Molnarla, H Je ukra del 40 milijonov kron. Obmejna policija v Subotici je predvčerajšnjim aretirala Stevana Niederlanderja, ki je brez potnega lista pribežal v našo kraljevino. Ob priliki osebne preiskave so našli pri nJem mno-sro ključev in vetrinov, ki so Jasno pričali za njegov »poklic«. Izročen je bil madžarski obmejni straži, kjer se je dognalo, da ie to oni vlomilec iz Budimpešte, ki ga madžarska policija in žandarmerlia išče že celih pet let, ker je svojedobno okradel neko budimpeštansko banko za 40 milijonov kron. Pri tej priliki se je ugotovilo, da s« ta »tiček« ne imenuje NiederlandcV marveč Stevan Molnar, za katerim je bila izdana tiralica. * Ciril Metodova družba Je prejela od ženske podružnice v Krškem 355 Din za prodane šmarnice. Lepa hvala požrtvovalnim damam! * V cerkvi sv. Nikolaja na Taboru pri Grosupljem bo 16. t. m. ob 10. sv. maša, nato slavnosten govor. Popoldne s! lahko vsakdo ogleda krasoto Zupanove Jame. 801 * Schaffhausen - ure. F. Čuden, Prešernova 1. Pozor hotelirji, gostilničarji in trgovci! Imam na razpolago večjo množino pristnih prvovrstnih Sh salam od pravih kranjskih prašičev p« izredno ugodnih oenah. PAVEL DOLINŠEK, mesar, Karlovfeka ce*ta 28, L]itbi|ana. * Udeležite m veHke veselice 16. i m. na Taboru pri Zupanovi jami. Železniška postaja Grosuplje. Vozovi na razpolago. * Obleke kemično čisti, barva. pUsirt ln lika tovarna Jos. Reich. * KAŠELJ. PREHLAD. HRIPAVOST, PLJUČNE BOLEZNI sigurno zdravi Siro-fen. Dobiva se v lekarnah. 357 Šolan creme aH olje dokazano naJboiS« sa solnSetife. Dobi se poraod aH v drogert)i A. KANC tiso r a, Ljubljana. Židovska aOca 1. Iz Ljubljane Zanimivo nagradno (tfasovanle. »Slovenski Narod« in Elitni kino Matica priredita za ljubljanske obiskovalce kino-predstav prav zanimivo glasovanje, ki naj pokaže, kateri in kakšni filmi in kateri filmski igralci so v Ljubljani najbolj priljubljeni. Glasovanje naj ugotovi, kateri filmi prošle sezone so najbolj ugajali in kakšne so želje kinopublike za bodčo sezono. Glasovanje bo združeno s 90 nagradami. Vse podrobnosti o tem prvem nagradnem glasovanju te vrste objavi današnji »Slovenski Narod«, nakar opozarjamo vse interesente. n— Iz gledališča. Druga vprizorltev »Ev-genija Onjegina« bo danes 15. t. m. za abo-nente reda B. Zasedba je ista kakor pri prvi vprizoritvi, le kneza Gremina bo pel g. Julij Betetto. Opero Je naštudiral kapelnik Stritof, režijo Ima režiser Kri-vecki. — V nedeljo 16. t. m. se bo pela v operi ob pol 20. Straussova opereta »Cigan baron« kot ljudska predstava pri znižanih opernih cenah. Predstava gre na korist bolniškega fonda Udruženja gledaliških igralcev ter že glede na dobrodelni namen priporočamo obilni poset. a— »Cigan baron«, opereta polna prelepih melodij in zdravega humorja, se bo izvajala v nedeljo zvečer v opernem gledališču. Nastopile bodo naše priznane ln splošno priljubljene moči Poličeva, Balat-kova, Marčec, Peček, Drenovec. Ribičeva, Španova v režiji Povheta. Ker veljajo za to predstavo znižane cene, opozarjamo občinstvo, da si pravočasno preskrbi vstopnice. n— »Štndentovska ljubezen«. To dramo ruskega pisatelja Andrejeva bodo vprizo-rili ljubljanski akademiki danes 15. t. m. ob 20. v dramskem gledališču pod režijo prof. Šesta. Predprodaja vstopnic Pri vratarju univerze g. Jeranu. Občinstvo se vabi na zanimivo predstavo. u— Krajevni odbor Rdečega križa na Viču bo priredil v nedeljo 16. t. m. nabiralni dan RIK. Dopoldne od pol 11. do 12. bo pred novo šolo promenadni koncert zodbenega društva »Gradaščica«. vmes Pa se bodo nabirali prostovoljni prispevki v korist RK. Pozivamo občan«, da se po svojih močeh odzovejo plemeniti akciji. a— Srbska (pravoslavna cerkvena občina v Ljubljani bo imela redno letno skup ščino v nedeljo 16. t. m. ob pol 11. dopoldne v zborovalnici mestnega magistrata. u— Študentovska veselica v hotelu »Tivoli«. Kot zaključek proslav ob priliki 10 letnice obstoja univerje bodo priedili akademiki v nedeljo 16. t. m. ob 20. vselico s plesom v hotelu »TivoM«. Vliudno vabimo cenjeno občinstvo, da se te prireditve udeleži in se nekoliko ur poraduje med veselo mladino. u— Gojenec državnega konservatarlja baritonist g. Cvetko ŠvigelJ na prireditvi akademikov danes zvečer v dramskem gledališču ne bo mogel sodelovati. n— Rajstava planinskih slik Hodnika ter j samouka Cvetka v Jakopičevem paviljonu ostane odprta le še do nedelje 16. t. m. Več slik je že prodanih, nekaj pa jih Je še na razpolago. Ljubiteljem lepih umetnosti bi priporočali tudi, da si omislijo kako delo kiparja P. Lobode, ki sicer razstavlja prvič, a je že pred več leti absolviral šolo svetovnega mojstra Meštroviča. u— Poprava glavne vodovodne cevi. V noči od sobote na nedeljo se bo popravljala glavna vodovodna cev pri tivolskem drevoredu zaradi česar bo dotok vode v mesto zmanjšan in bodo višje ležeča stanovanja v mestu od 9. ure zvečer do nedelje zjutraj deloma brez vode. Kdor potrebuje vodo v tem času, naj si jo prej preskrbi. Sicer pa raj občinstvo v tej noči skrbno zapre vse vodvodne iztoke, potem bodo tudi gori označena višja stanovanja imela vodo. u— Tatvina v kopališču. Glede na notico pod tem naslovom nas obvešča uprava kopal. Ilirije, da ni odgovorna za omenjeno tatvino, ker je dotičnik Pustil omarico odprto in bi bila tatvina glede na raz. lične ključe k omaricam pri zadostni pazljivosti n-emogoča. u— Mestno kopališče Kolezija bo odprta šele v nedeljo 16. t. m. ker je tako dolgo trajalo preurejanje in betoniranje okrog bazena. Ljubljančanom že od nekdaj priljubljena in v resnici ljubka Kolezija bo lepo prenovljena še boli ugajala kakor dosedaj, ker je pravo družinsko in domače kopališče. Voda je čista kakor kristal, ker je filtrirana, topla pa kakor modra Adrija. u— Trgovsko bolniško tn podporno društvo v Ljubljani naznaja, da se uraduje za stranke od 17. t. m. dalje od 8. do 14. u_ Sokol n. bo imel 16. t. m. ob 16. Javno telovadbo na letnem telovadišču na PrulaVi. Nastop vseh telovadnih oddelkov Po telovadbi veselica. V primeru slabega vremena bo prireditev 23. t. m. Pridite! u— Kolesarsko In motocikllstlčno dru-štvo »Sava« v LJubljani vabi na izlet v nedeljo 16. t. m. k bratskemu kolesarskemu društvu »Triglav« Zadobrova-Sreberje. Imenovano društvo bo imelo dirko s startom in ciljem v Sn>eberjah. Po končani dirki bo na prostoru g. Val. Černeta vrtna veselica. Odnod točno ob pol 14. izpred društvene pisarne Karlovska cesta 4. u— Mestna blagajna in mestno knjigovodstvo ne uradujeta v ponedeljek 17. t. m. za stranice zaradi snaženja uradnih" prostorov. u— Tatvina motornega kolesa. Opozarjam, da mi je bilo 13. t. m. ukradeno motorno kolo ev. štev. 15—777 znamke Har-ley Davidson 7S0 cm. Prosim vsakogar, ki bi mogel dati o ukradenem motorju kakršnekoli podatke, da Jfn sporoči proti nagradi na tukajšnjo policijo ali pa na naslov: Božidar Sljepčevič, Dunajska cesta 12 u— Navihan tatfč. Kleparski pomočnik Stanko Bitenc, stanujoč v baraki na Grudnovem nabrežju, se Je v četrtek zvečer, prlšedšl domov, nemalo začudil, ko Je našel v baraki tuj neznan suknjič, dočim Je svojega boljšega pogrešil. H Bitencu pa so prišli kmalu okoliški stanovalci, ki so izpovedali, da se Je okrog 13. splazil v njegovo stanovanj« skozi okno neznan potepin. Kakor se je pozneje ugotovilo, je izvršil tatvino neki Nace R., po poklicu slaščičarski pomočnik,- doma z Gline. Ta-tiča, ki se že dalje časa potepa okrog, zasleduje policija. u— Premog Je kradel. Delavca Jožeta O. iz Vo^mata je videl v četrtek okrog 22. stražnik peljati po cesti Pod Ježami v Zeleni jami otroški voziček. Stražnik, ki se mu je videlo čudno, da O. vozi otroški vo-ziček, se Je pričel zanimati, kai ima naloženega na njem, in je kaj kmalu ugotovil, da se nahaja notri okrog 50 kg premoga. Jože se je sprva izgovarjaj, da je premog pobral ob progi v Zeleni jami. kamor so ga po njegovem mnenju nametali železničarji, vendar mu stražnik tega ni verjel. Kakor se je ugotovilo pozneje si ie O. nabral premoga naravnost iz vagonov vlaka, ki je pripeljal iz Zaloga in se je moral za kakih deset minut ustaviti na progi v Vodmatu. Stražnik Je Jožetu premog zaplenil in ga vrnil železniški upravi. Svoj greh bo moral O. seveda zagovarjati pred sodiščem. u— Seznam Izgubljenih predmetov. V času od 16. do 31. maja so bili najdeni in policiji izročeni naslednji predmeti: 4 bankovci po 100 Din, 1 torbica s 525 Din, be-ležnico in molitvenikom, 1 listnica s 110 Din in legitimacijo na ime Haufel Franc, 1 denarnica s 470 Din ter smrtnim naznanilom na Ime Janko Babnik. 1 torbica s 110 Din, 1 listnica z 250 Din, 1 listnica z 850 Din 1 torbica z denarnico in železniško legitimacijo na ime Franc Rupnik, 1 srebrna verižica z zlatim obeskom ln 2 slikama, 1 zlat prstan z rjavim kamenčkom, 1 damska zapestna ura, 2 vozni dvigali, l kolesna sesaljka, 1 češkoslovaški potni list in 1 nov svileni klobuček. u— Nevarna beračica. V stanovanje Her-mine Ziglove na Resljevi cesti 20, je stopila v četrtek zjutraj neka okrog 55 let stara ženska in pričela beračiti za staro obleko. Ker pa se je Ziglova nahajala takrat v sobi, Je beračica izrabila ugoden trenutek in stopila hitro v kuhinjo, kjer je spretno odprla omaro ter ukradla žensko uro z verižico In obeskom. Oškodovanka Je zapazila tatvino šele čez čas ln jo prijavila najbližjemu stražniku, kateremu je opisala tatico kot precej visoko žensko nekoliko sivih las in izredno 'nitre hoje. n— S čevlji pod pazduho. Čevljarček Matija T. jo je mahal v četrtek popoldne po Komenskega ulici. Stopal je prav urni.i korakov ln krepko stiskal pod pazduho par še skoro novih čevljev. Čeprav pa je dvigal kaj urno pete, ga je vendarle kmalu dohitel neki stražnik, ki ga ie ustavil in mu potegnil čevlje izpod pazduhe, rekoč: »Matija, s temle pa kar sem, čevlji so ukradeni!« Matija je nekaj časa protestiral, pa Jo Je kmalu primahal do njega tudi mestni delavec France Marčič, ki Je malo prej potožil stražniku, da mu ie Matija ukradel čevlje na cesti pred Jugoslovansko tiskarno, kjeT je snažil Jarek. Matijo je stražnik povabil na policijo, kjer se je izgovarjal, da prav za prav ne ve, kako se je odločil za tatvino, m da je mislil napraviti le šalo---- u— Pozor nedeljski Izletniki v Zupanovo Jamo. Avtobusno podjetje Pečnikar naznanja cenjenemu občinstvu, da bo odhajal jutri v nedelio ob priliki veselice v Zupanovi jami pri Grosupljem iz Ljubljane avtobus, in sicer ob 12. in ob 14. Vožnja izredno prijetna. Odhod izpred gostilne Cešnovar na Dolenjski cesti. 819 u— Izgubila se Je na Savi ob črnuškem mostu velika riba iz gumija. Pošten najditelj se naproša, da jo odda v upravi »Jutra«. 813 Iz Celja e— Sprememba ▼ celjskem občinskem svetu. Celjski občinski svetnik Alojsij Le-skovšek, ki je pripadal bivši socijalistični stranki, je prejel v četrtek 13. t. m. od celjskega sreskega poglavarja odlok, datiran z U. t. m., s katerim ie sreski poglavar dr. Hubad po nalogu mariborskega velikega župana dr. Schaubacha suspendiral njegov mandat v občinskem svetu. Vzrok suspenzije v odloku ni bil naveden. Zvedeli srno, da je policija pred tednom dni izvršila pri Leskovšku podrobno hišno preiskavo, pri kateri sta bili zaplenjeni 2 pismi. e— Mestni avtobusi so že nabavljeni. V četrtek zvečer se je vršila na celjskem mestnem magistratu precej dolga seja mestnega avtobusnega odseka in je bilo končnoveljavno sklenjeno, da nabavi mestna občina kot prve avtobuse 3 vozove, in sicer 1 težji avtobus znamke »Mercedes-Benz« in pa 2 lažja avtobusa znamke »Austro-Fiat«. Redni promet se bo pričel na eni progi v najkrajšem času. na ostalia dveh pa tekom dobrega meseca. e— Okraden delavec. Policiji ie prijavil zidarski težak Viktor Labohar. ki Je zaposlen pri stavbeniku Golograncu. da mu ie pred dnevi ukradel neznan tat srebrno uro z enako verižico. Uro le imel shranjeno med delom v suknjiču na novi stavbi Ljudske posojilnice na Kralja Petra cesti. Tatvine je bil takoj osumljen neki drugi delavec, vendar mu tatvine doslej še niso mogli dokazati. ^l^^^u^an^^vor^^j Čudni stvor ALRAUNE Ivan Petrovič! Paul Wegener! Ob 5., 7. in 9. uri e— Ponesrečil se Je med delom. Predvčerajšnjim so razstreljevali delavci, ki so zaposleni pri regulaciji Savinje in Voglaj-ne, pri izlivu Voglajne v Savinjo s dinami-tom velike drevesne štore, ki so ovirali regulacijska dela. Med drugimi je pomagal pri razstreljevanju tudi 34 letni delavec Miha Roje iz Levca pri Celju. Ko so neki štor zopet navrtali in napolnili z eksplozivom so delavci zavzeli varna skrivališča dočim je Roje še iskal pripravno mesto, kjer bi se zavaroval pred eventualno nesrečo. V tem trenutku pa je naboj v štoru eksplodiral in je zadel velik kos lesa kakih deset metrov oddaljenega Rojca, ki je stal tedaj v strugi Voglajne, s tako silo v glavo, da se Je nezavesten zgrudil v vodo. Tovariši so ga hitro spravili na kopno, kjer se je čez nekaj časa zavedel, nakar so ga odpeljali v celjsko Javno bolnico. Zdravniki so nudifl ponesrečencu potrebno pomoč, nakar je bil oddan v nadaljno zdravljenje v domačo oskrba e— Prevažanje potnikov brez koncesije Ovaden Je bil neki Franc P., ker je naložil na svoj tovorni avtomobil 15 potnikov za Savinjsko dolino in zahteval od vsakega 25 Din plačila, dasi nima koncesije za prevažanje potnikov. Cldvokat dt. fivan Wintet^aCt€t je otvoriC &vojo pi&attto t MlatenSetgu (hiša Kelenberger). I Iz Maribora a— Nesreča Ljubljančana v Maribora. Ravnatelju katastra Rogerju Bassinu it Ljubljane se Je pripetila na Aleksandrovi cesti v Krčevlnl blizu železniškega prehoda težka nesreča. Kako je prav za prav prišlo do tega čudnega karambola, še vedno nI pojasnjeno. Bassin je treščil v sprednjo varovalno šipo nekega osebnega avtomobila, ki se Je takoj razbila. Ravnatelj Bassin Je dobil pri tem občutno rano na čelu, na vratu pa 8 cm dolgo in precej globoko vreznino. Nezavestnega so odpremi-If takoj z rešilnim vozom v bolnico, vendar je sedaj že izven nevarnosti. a— Posko* samomora v policijskih zaporih. V nekem mariborskem prenočišču Je mariborska policija izsledila v družbi ne-;kega moškega ločeno ženo Ano H. ki se udaja tajni prostituciji in vlačugarstvu. Po aretaciji so Ano odvedli v policijske zapore In ji dodelili separirano celico. Predno pa so jo izročili sodišču. Je nepoboljšljiva oboževalka Venere razbila žepno ogledalo In si hotela z drobci stekla prerezati žile na rokah. Njeno namero so opazili stražniki in ji odvzeli primitivno molilno orožje. Iz Kranja Iz Naznanilo! Vcleoenkmemu občinstvu vijudno da »tvorim dne 15. junija 1929 gostilno ▼ hI« gdč. Prervčevth »Na podrtlnl« v Kranju St. 170. Priporočam se za obilni obisk t lagotovitom dobre m soJidiie postrežbe, s pristno kapljico, vsjajkdajifini svežim pivom, mraliroi /n twW>T>; ledcla. Sprejemajo s« tudi abonenti. Cene zmerne. MARFNCELJ PETER, gostilničar. T904 nr» v« v lrzica 5— Učiteljsko društvo za kranjski okra} ho zborovalo v ponedeljek 17. t. m. ob pol 9. na meščanski šoli v Tržiču. Iz Škofje Loke SI— Velika gasilska slavrtost bo ▼ ne« deljo 16. t. m. v Bukovici nad Skofjo Lo« ko. S— Smrt najstarejšega Staroločana. Dne 12 t. m. je umrl najstarejši Staroločan, po domač« Alovčev Peter, v starosti 92 let. Iz Kočevja kč— Poseben vlak ob priliki kočevske sokofske prireditve. Direkcija državnih leznrc v Ljubljani, je dovolila v nedeljo, I6i t. ni. iz Kočevja vlak ob 20.30 za ude* ležence sokolske prireditve v Kočevju. Ta vlak bo iz Kočevja postajal na vseh po« stajah do Ljubljane. Glede na to ugodnost vabimo vsa bratska društva, da nas v čim večjem številu posetijo. Prvovrstna sokol« ska godba iz Ljubljane (Sokol 1.) in doma« oi jazzband bosta nudila vsem udeležen« cem prijetno in neprisiljeno zabavo med kočevskimi Slovenci. Iz Konjic nj— Elektrifikacija trga. Skoro čudno se človeku zdi, da v trgu doslej še ni bi« io električne razsvetljave, čeprav jo ima« jo okoliške vasi že več let. Z elektrarno Falo »o se vodila več let pogajanja glede postavitve transformatorjev. Končno je tu« di to vprašanje ugodno rešeno in je bila pogodba z omenjeno družbo sklenjena. Danes že stojijo drogovi za elektrovod, po glavnem trgu pa bo položen kabel. Upamo, da nam bo koncem tega meseca že zasvetilo prvič električno svetilo. nj— Novi korak k olepšavi trga je na» pravil tudi gospod De tiček Hugo, trgovec v Konjicah, s tem, da je na mestu stare hiše gospe Zemljičeve postavil lopo eno« nadstropno stavbo. Vse hiše v konjiškem trgu so bile zadnja leta renovirane. Edino izjemo Se dela sodno poslopje, ki nujno potrebuje zidarjev in slikarjev. nj— Velika stanovanjska beda. Ne dr« žavni uradi, ne privatniki ne najdejo db» ▼olj prostor« za nastanitev. Novih stavb se zida po vojni zaradi nerentabilnosti ze» lo malo. Dvonadstropno hišo sodnega nad» oficijala g. Avgusta Mastnaka je kupila trika občina za nastanitev sreskega pogla« varja. Tako je vprašanje tega urada reše» no. Govorilo pa se je že, da bo sreski po« glavar premeščen baš iz razloga, ker nima primernih prostorov. Iz Laškega 1— Tukajšnje Olepševalno društvo si z največjo vnemo prizadeva, da bi dobilo Laško sčasoma lepše zunanje lice in s tem večjo privlačnost za letoviščarje. Zato je tudi sklenilo prirediti propagandno preda« vanjo za nego cvetic po oknih, balkonih, vrovih m drugod ter je pridobilo za pre« davatelja veščaka, strokovnega pisatelja inž. Cirila Jegliča iz Ljubljane. Predava« nje bo danes 15. t. m. ob pol 21. v dvo» rani hotela »Savinja«. Vstop vsakomur prost in brezplačen. Iz Trbovelj dani trboveljskega sokolskega gle> dališča bodo priredili v nedeljo 16. t. m. einodnevni pešizlet na Gamberk pri Za« gorju. S seboj bodo vzeli tudi del sokol« skega orkestra, tako da bo za zabavo vse« stransko preskrbljeno. V prosti naravi na* meravajo izvajati par prizorov iz komedije »Faun« in drame »Periferija«. Za zaklju« ček sezone pa pripravljajo velezabavno in duhovito veseloigro »Peegica mojega srca« ■ gdč. Urbančičevo v naslovni ulogi. Iz Prekmurja mr— Prvi maturanti v Soboti. Pripušče« Bih je bilo k maturi 11 kandidatov. V to« rek zvečer prirede maturanti v hotelu Do« bray svojo so ir e j o, da se ta zgodovinski dogodek tudi na zunaj proslavi. Ministr« ski odposlanec prof. Ibrovac, ki predsedu« je izpitom, se živo interesira za tukajšnjo {»rilike, prihaja v kontakt z javnimi de« avei in ljudstvom ter so je tudi dijaštvu mahoma priljubil zlasti ko je v vznešenih besedah poveličeval našega Prešerna. mr— »Avtomobilisti. To burko vprizori Kolo jugoslovenskih sester v sredo 19. t. m. ob 2K). v dvorani g. Dittricha. Igra bo fateresantna že zaradi tega, ker nastopajo tu moči, ki dosedaj v Soboti še niso igrale. Sodelujejo dame ge. Gregorčeva in Vron« čičeva, gdč. Kardoševa, Mesaričeva, Lače« nova in Matejkova ter gg. šol. upravitelj Gabrijelčač, učitelji Memcej, šubelj, Ben« kovič in Zej ter prof. Melihar. Šport AEa3ems£e športne prireditve Ob priliki proslave 10-letnice univerze. Beograjska reprezentanca : SK Ilirija, danes, v soboto ob 18. na igrišču Ilirije. Danes popoldne ob 18. igrata na igrišču Hirij« nogometno tekmo beograjska nogo« metna reprezentanca in SK Ilirija. Prvot« no jo bila projektirana tekma med zagreb« ško in beograjsko reprezentanco. Ker pa so Zagrebčani v zadnjem hipu odpovedali, bo uskočilo L moštvo SK Ilirije, da se ohrani program neokrnjen. Beograjska univerzitetna reprezentanca nastopi v zelo močni postavi. Tvorijo jo igrači Jugoslavije, Sokola in BUSK«a (beo» gradski univerzitetni sportski klub). Če uvažujemo dejstvo, da je BUSK prvoraz« reden beograjski klub, ki igra v prvenst« venih tekmah vedno važno vlogo in da so ojačili njegove vrste s kompletno Sokolo« vo halvesdinijo, a napad z nekaterimi znanimi igrači od Jugoslavije, bo dovolj £asno očrtana moč tega moštva. Najmar« kantnejša osebnost v beograjski postavi je pač Colnago, naš internacijonalni center« half, ki je v Parizu bistveno pripomogel, da so naši tolkli Francoze s 3 : 1. Naš najstarejši slovenski klub in dolgo« letni prvak SK Ilirija nastopi s svojim no« vim moštvom. Ilirija ima v svojih vrstah neko nove moči, posebno odlični so neki mlajši igrači, ki so preteklo nedeljo proti Hašku pokazali odlično znanje. V prijateljski borbi si bosta tedaj stala nasproti dve odlični priliono enakovredni moštvi, ki bosta nudili dober prvorazreden šport. Beograjska reprezentanca : Ljubljanska reprezentanca, Jutri v nedeljo ob 18. na Igrišču Ilirije. V nadaljevanju nogometnega turnirja bosta po programu jutri odigrali reprezen« tanci beograjske in ljubljanske univerze prijateljsko nogometno tekmo. O beograj« ski enajstorici smo že nekaj spregovorili, prepričani smo, da bo v današnji tekmi z Ilirijo potrdila napovedane vrline. Ljubljanska enajstorica bo sestavljena iz naslednjih igračev; Erman (Jadran), Burja, Marinko, Kremžar (Hermes), Svetic, Bauer MartkS, Erman (Primorje), Jenka L. Zu» pančič, Oman, Dramičamin (Iliriji), Vo» deb (Maribor), Baumel (Reka). Kakor je videti nastopajo za barve ljub« ljanske univerze same znane firme, ki tvo« rijo jedro naših prvorazrednih moštev. Če se bo ta enajstorica količkaj znašla, utegne nuditi prvorazrednega protivnika in se lah« ko nadejamo, da bo Beograjčanom kos. Na vsak način bodo ta športna tekmo« vanja ne samo s športnega vidika prvo« razredna atrakcija, temveč tudi dostojna manifestacija našle univerzitetne mladine na športnem polju. Zato zaslužijo ta tek« movanja vso našo pozornost in — aktivno zanimanje, zlasti ker gre dohodek v prid fonda za podporo siromašnih študentov ljubljanske univerze. V predtekmi nastopi rez. Ilirije proti vojaškemu teamu tukajšnjega artiljerijske« ga puka. vsekakor bo to tudi zanimivo srečanje. Propagandna štafeta. V nedeljo se vrši v okvirju akademskih športnih prireditev tudi propagandna sta« feta skozi mesto. Proga gre od Narodnega doma po Aleksandrovi cesti, po Šelenbur« govi do Nunske cerkve, po Kongresnem trgu do univerze. Ljubljanska univerza postavi dve štafeti Beograd eno. Športni drobiž Ob priliki desetletnice obstoja JNSa ob« javlja savezni tajnik dr. Riboli članek, v katerem posebno povdarja veliko propa« gando, ki jo je Savez s svojimi nastopi v inozemstvu zvršil za naš narod. Iz članka izhaja tudi, da je v JNSu organiziranih 350 športnih klubov s preko 40.000 verifi« ciranimi igrači.,. Ni še gotovo ali bo južnonemški savez sodeloval na proslavi JNSa. Južnonemški savez je namreč ponudil reprezentanco Južne Bavarske, kar pa JNS ni sprejel. Ako južnonemški savez ne bo poslal svo» je reprezentance, potem bo sodelovala sa« mo reprezentanca Češkoslovaške. Ob pri« liki jubileja bo nekaj članov posameznih podsavezov, ki so si stekli zasluge za no« gometni šport, odlikovano s posebnimi di» plomami JNSa. Kakor je razvidno is včerajšnjih »Služ« benih objav« LNPa je znani izborni bra« nilec ISSK Maribora verificiran za SK Ili« rijo. Kakor doznavamo, bo tudi igrač ma« riborskega Rapida Paulin prestopil k Ili« riji. Telona za podeželsko nogometno prvenstvo Jutri ae bo vršila odločilna tekma sa podeželsko prvenstvo Ljubi lanskega podsaveza. Na športnem prostoru SK Elan v Novem mestu ob Krki se srečata stara rivala SK Javornik (Rakek Cerknica) in domači športni klub. Med obema kluboma se bije že tretje leto oster boj za prvenstva. Za sedaj sta si delila naslov prvaka izmenoma oba kluba. Sedaj ima naslov prvaka SK Elan. Kdo ima leto« ugodnejše šanse, je težko reči Gotovo Je, da si Je SK Javornik tekom zadnjih mesecev prisvojil od prejšnje mnogo boljšo igro, k Sem« so pripomogli redni treningi kakor tudi prijateljska tekmovanja, zlasti pa večja izbira igralcev, nastala radi fuzije klubov z Rakeka io Cerknice. Pa tudi SK Elan ne bo zaostajal, kar se tiče treninga in priprav moštva, katerega sestavljajo povečini nove, mlajše moči, ki daieko prekašajo spretnost in znanje veteranov. Tudi Elan Je dosege! zadnji čas v prijateljskih tekmah s 1 b razrednimi ljubljanskimi klubi nepričakovane uspehe. Obe moštvi sta tedaj v prav dobri formi in publiki se obeta živahna in napeta igra, ki bo pobarvana z navdušeno borbenostjo prvenstvenega tekmovanja. KeT bo tekma brez dvoma zaradi iizredne napetosti zelo zanimiva, se pričakuje obalen poset novomeškega prebivalstva. Najavljen Je tudi prihod rakeško-cerkniških »drukarjev«. V primeril vročine bo preskrbljeno za okrepčila. Perovtt, Perico, ViMIc, Vaten«!«, Stolfa, Hude- Hst, Cenčfič, Pečenko, TručelJ, Slamič Herman, Prašniikar, Škrabar, Pogačnik, Nagy Viktor, Ko-bal, Šimtič, Wilfan, GvenkelJ, Raič Dušan. Prinesti morajo seboj vso opremo s sprimtericami m mrzlo večerjo. Atleti Slapničar, NVallner in Skok morajo bati na igrišču Železničarjev v Mariboru Sekcija ZNS. (Službeno). Delegirajo se dne 15. Junija ob 18. na igrišču Ilirije: Akadem. reprezentanci Zagreb : Beograd, g. Vodišek; v Novem mestu Elan : Javornik, g. CimpeTman; v Trbovljah Jadran : Amater, g. Marin. najpozneje ob 8.45 nri r ltedeflo 1<. t. m. — Načelnik. SK Natatakar. V nedeljo ob 8.30 trening tekma na igrišču ASK Primorje. Pozivajo se naslednji igrači h Kačiču eno uro pred začetkom tekme: Laurič, Stmad, Otič, Jelnžkar, Pregelj, Kukec, Slapar, Wolfart, Belič, Podgornik, Novak, Petkovšek, Čiro, Pip; Ozebek in Burger se naprošata, da prineseta seboj podsavezno in člansko legitimacijo. V primeru slabega vremena trening-tekma odpade. Zahteva se stTOga disciplina na igrišču. — Tajnik. . Zakon čuva Ime J*yramidon" pred falzifikati. Čuvajte pa tudi sebe pred škodo in zahtevajte izrečno Gospodarstvo SK IHrija (nogometna sekcija). Danes, v soboto ob 20.30 strogo obvezen, važen sestanek nogometašev skupine I. v klubski sobi v kavarni »Evropa«. Točno vsi! — Old bojns trenirajo danes ob 18. uri. — Načelstvo. SK Grafika. Danes v soboto ob 16. nri na igrišču Ilirije strogo obvezen trening za vse člane nogometne sekcije. — Načelnik. ASK Primorie (hazena). Danes v soboto ob 18. obvezen trening za vse hazenašice na našem igrišču. Službujoči odbornik g. Moro. — SK Ilirija (plavalna sekcija). Redni treningi v kopališču se vrše vsak dan zjutraj od 6. do 9. ure in zvečer od 18. do 20. ure. Treningi so za vse plavaoe in plavačice strogo obvezni I Udeležujte se jih torej redno, točno te marljivo. Neopravičeno izostale st bo discipliniralo. Izkaznice za vstop v kopališče se dobe pri trenerju. — Načelnik. ASK Primorje (lahkoatletska sekcija). Odhod v Maribor na miting SK Železničarjev Je danes v soboto, ob 17.50 z osebnim vlakom. Naslednji atleti morajo biti na kolodvoru najpozneje ob 17.30: Žorga Fric in Aleks, Korče. Petkovšek, 8C09 00 m globok] 67° C žvepleni vulk. izvirki proti revmi gihtu — isiasu. Po statistiki 1928 od 22.000 bolnikov 80% popolnoma ozdravljenih. Stanovanja imajo razne cene. Ia »Thermia-Palace-Hotel«, močvirne kopelji v hiši, modem. Tennis — Golf, streljanje golobov, angl. kopa-liščni park. — Obalne šetnje. — Oddaljeno od Dunaja 3Vt ure. — informacije daje L. SCHREIBER, ZAGREB, Akademičkj trg 1/11. VREMENSKO POROČILO Meteorološki zavod v Ljubljani, 14. junija 1929. Višina barometra 308.8 m. Kraj Cm Barom. Temper. Opazovanja Ljubljana 762 2 20 Maribor 762.9 19 Zagreb a 766-4 20 Beograd o. 7h4"5 22 Sarajevo 7647 19 Dubrovnik Skopi)« 7. 7646 22 Split 764-0 23 S w V ca > 70 80 80 60 90 60 70 Smer vetra 9 ■8 2 Padanrine in brzina II r m in sek. Vrsta ▼ mm do 7. ure mirno 4 Dež • N 2 8 ds« • S 2 10 Dež • N\V 2 8 • mirno 9 ogatih zapadnih državah. Obrestna mera mora v takih prilikah seveda tudi pri nas, ki smo dežela siromašna na kapitalu, vsled trdovratnega vztrajanja denarno draginje na zapadu, za dobivati vzpenjavo tendenco, pa moram reči, da je velik optimist in komaj dobro poučen poznavalec naših kreditnih prilik v Sloveniji, kdor računa z 9% obrestno mero v debetu kot pravilom za merkantilni in in-dustrijalni promet v Sloveniji. Favoriti v kreditu, eo izjeme, ki potrjujejo neugodno pravilo, v svoji splendidni izolaciji. Draginja denarja na svetovnem trgu, pri nas pa vrhu tega podražitev denarja zaradi novega rentnega davka, ki zadeva seveda tudi ino-zemca in gre vsepovsod na koncu vseh koncev na breme dolžnika, vodi do tega, da smo po letu 1927. in 1928., ko smo šli z obrestno mero navzdol v Sloveniji in se bližali srednjeevropskim denarnim prilikam, od novega leta dalje zopet krenili na strmo pot, pa moramo zapisati žal zopet odločno nagibnost navzgor. Naše gospodarstvo ni izolirani otok srečnih. Iz dejstva, da pada število novih konkurzov od 88 na 67, je raz-videti, da je začela doba večje opreznosti v prodaji blaga na kredit. Industrijec in veliki trgovec navajata strožje merilo*, ko oce-njata svoje odjemalce nego prejšnje čase. Opreznost je v obstoječih prilikah umestna in potrebna, ker obče gospodarske prilike na spomlad niso baš ugodne. V prvih petih mesecih preteklega leta je bilo v Sloveniji novih konkurzov razglašenih 39, v tekočem letu do konca maja pa 19. Industrija in kmetijstvo Slovenija z donosom svoje zemlje ne more hraniti prebivalstva. Manko v agrarni produkciji je treba nadomestiti z merkan-tilnim in industrijalnim delom. Na selu je med kmetovalci malo denarja. Življenje je trdo, za denar je pičla, delovnih prilik manjka. Prebivalstvo, ki ne najde doma dela, teži in beži v mesto za delom in za zaslužkom. Pojava, ki jo Italijani zovejo l'urba-nesimo, je dovolj izrazita že tudi v Sloveniji. Študiranemu, obrtnemu in kmečkemu pomladku moreš omogočiti življenje v domovini samo, ako ustvarjaš nove prilike za delo in zaslužek. Ljudi, ki žive od drugih, je pri nas odločno preveč, študiranih in ne-študiranih. Potrebujemo podjetnikov in ljudi, ki prinašajo nova podjetja in s tem nove zaslužke. Industrija in obrtna podjetja so pri nas vitalno potrebna. Pustinja, beda, siromaštvo, perturbacije, izseljevanje mora v našo pokrajinsko tako lepo deželo, ako bi nastale take premembe v naši gospodarski in carinski politiki, da bi moralo nehati in-duetrisko delo v Sloveniji. Pozabiti ne smemo, da smo visoko na severu in obkroženi od industrijsko mogočno razvitih držav, ki hočejo s fabrikati svoje nadprodukcije na naše trge za vsako ceno. Našo industrijo, ki je življenja zmožna, moramo držati v lastnem evidentnem interesu. Po svetu je danes očitna tendenca avtarkije in celo industrijsko dovršeno razvite države kažejo očividno stremljenje, in to uspešno stremljenje, da dvignejo svojo agrarno produkcijo do mere svoje lastne potrebe. Naši agrarni produkti namerjajo na vedno večje težave na vnanjih tržiščih. Že na carinskih pragih eo ovire. V takih prilikah je treba truditi se, da bo donos naše agrarne produkcije čim boljši in čim izdatnejši. Privilegirana agrarna banka izvestno izboljša gospodarski položaj kmetijstva, pa je želeti, da se industrijski in trgovski krogi živahno odzovejo pozivu na vpis delnic novega zavoda. Vlada mora posvečati skrb kmetijski produkciji, ki je pri nas povzdige zmožna, pa bi priporočal uvedbo kreditne akcije v korist kmetovalcem od strani vlade po madžarskem uspelem vzgledu, ki pospešuje v odlični meri uporabo umetnih gnojil. Na drugi strani pa moramo z vso silo delati na to, da krepimo in dvigamo konsumno in porabno moč v naši deželi sami. Taka povzdiga je pri nas mogoča potom industrijalizacije, kajti ta prinaša novo delo in nove prilike za zaslužek ter je istočasno faktor, ki ustvarja ugoden notranji trg za naše agrarne produkte. V onih predelih, kjer je pri nas nastanjena industrija, ki redno oploja celo gospodarsko življenje z visokimi svotami za plače in dnine, je cela gospodarska figuracija vse drugačna, vse živahnejša, čila in zdrava, ponekod mladostno cvetoča, Ne glede na moment avtarkije in neodvisnosti od inozemstva zanaša industrija novo gospodarsko življenje in pripravlja proeperiteto kmetovalcu, trgovcu, obrtniku dotičnega okolja, pa nudi mladim delavnim rokam delo in zaslužek doma. V takih prilikah je treba go-jiti in pospeševati idejo gospodarskega soli-darizma in se čuvati enostranske politike, ki vidi le |>06amezne gospodarske panoge in stanovske razrede. Mogočen faktor za oploditev našega gospodarstva je tujski promet, ki ima pri nas v mnogih krajih predpDgoje za uspevanje in procvit, pa je potrebno in hvalevredno, da ga tudi država neguje skrbno, kajti to je ekonomska panoga, ki se v zadnjem času po pravici naziva notranji eksport. = Investicijska podjetnost v Jugoslaviji. Berlinska »Vossische Zeitung« prinaša pod gornjim naslovom simpatičen članek o naši investicijski podjetnosti, v katerem povdarja uvodoma, da je politični prevrat v naši državi na gospodarskem polju odkril marsikatero inicijativo in jo oprostil od pritiska in vplivov političnih prepirov in interesov posameznikov. Ta mlada država nudi priložnosti za največje uetvarjajoče investicije, tako pri grajenju cest, železnic, mostov, elektraren, plinaren, vodovodov, klavnic kakor tudi glede melioracij, izrabe vodnih sil, izkoriščanja šum, pogozdovanja itd. Vlada združuje baš v gospodarskih resorih može, katerih imena jamčijo za dobro voljo in kompetenco tudi preko meja Jugoslavije. So to Mažuranič v trgovinskem, prof. Frangeš v kmetijskem in Švrljuga v finančnem ministrstvu. Nadalje se v članku navajajo pričeta in predvidena investicijska dela, kakor izsušitev inondacijskih zemljišč pri Pančevu, gradba mostu Zemun - Beograd, posojilo požarevačke oblasti za gradbo železnic, gradba železnice Priština - Peč, ki jo izvršuje nemška tvrdka Dyckenhoff & Wid-mann A. G. skupno z neko domačo tvrdko in izgraditev dalmatinskih vodnih sil po naslednici »Sufida« novi družbi >Seffhyed<. Investicijska podjetnost bo pritegnila mednarodni kapital v državo, zlasti ker se vlada trudi zagotoviti trgovsko zanesljivost in pravno sigurnost, ki jo je doslej inozemski kapital hudo pogrešal. = Vprašanje ureditve naše kvote predvojnega turškega dolga. Kakor znano, je Turčija nedavno uredila vprašanje svojih predvojnih dolgov. Na ta aranžma bi morale sedaj pristati tudi ostale nasledstvene države Turčije, to so Grčija, Sirija. Jugoslavija, Palestina in Irak. Kakor poročajo iz Pariza, so se tozadevna pogajanja e temi državami že vršila, toda zaenkrat še brez uepeha. Kvota Grčije znaša 10.6 %, kvota Sirije 8.2 %, kvota Jugoslavije 5.25 %, kvota Iraka 5.1 % in kvota Palestine 2.5 % skupnega turškega predvojnega dolga. Ta razdelitev velja za dolgove Turčije pred letom 1912., od katerih mora sedanja Turčija prevzeti 62.3 %. Odstotni delež posameznih držav je bil določen 1. 1925. na podlagi lausannske mirovne pogodbe. Naša država na prideljeno kvoto še ni prietala, ker jo tudi Iausannska pogodba ne veže. = Zakon o trgovinski in plovni pogodbi s Francijo in zakon o konzularni in oasta-njevalui pogodbi s to državo sta objavljena v »Uradnem listu« od 13. t. m. = Konkurz Savezne banke v Beogradu. Beograjsko trgovsko sodišče je otvorilo konkurz nad imovino Savezne banke. Ta konkurz je v zvezi s konkuraom Niške kreditne banke. Pasiva znašajo 6 in pol milijona Din, aktiva pa baje preko 15 milijonov Din. Med aktivam- so gotovo vštete tudi dubijjzne tei jatve. = Desetletnico trgovske omladine v Skoplju so presrčno pozdravili tudi slovenski gospodarski krogi. Na naslov te za po-vzdigo gospodarstva Južne Srbije važne institucije so poslale brzojavne čestitke Zbornica za TOI, Trgovsko društvo »Merkur«, Zveza trgovskih gremijev za Slovenijo, Gremij trgovcev v Ljubljani in Gremij trgovcev za ljubljansko okolico. = Stanje Narodne banke od 8. t. m. CVse v milijonih Din; v oklepajih razlike napram stanju od 31. maja.) Aktiva: kovinska podlaga 336.4 (—3.2), saldo raznih računov (tečajne diference deviz 466.2 (—12.7), posojila na menice 1226.2 (—27.6), lombard 234.6 (+14.1); pasiva: obtok bankovcev 5161.8 (+69.8), žirovne obveznosti napram državi 219.4 (—83.1), ostale žirovne obveznosti 514.8 (—41.2), razne obveznosti 215.9 (+25.0). — Konkurz je razglašen o imovini Jožeta Kuralta, trgovca v Domžalah, registriranega pod isto firmo (prvi zbor upnikov pri deželnem sodišču v Ljubljani 22. t. m., ogla-sitveni rok do 31. julija, ugotovitveni narok 24 avgusta). = Dobave: Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 18. t. m. ponudbe glede dobave pločevine, angleškega cina in 1 pisalne mize ter glede oddaje popravila streh; strojni oddelek pa do 22. t. m. ponudbe glede dobave to-luola, amonijaka, žveplene in solitrove kisline, alkohola, etra in drugih kemikalij ter glede dobave izpiralnic iz porcelana, epruvet, steklenih cevi, kavčukastih cevi, steklenic za indikatorje, merilnih cilindrov itd. (Pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih.) Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 27. t. m. ponudbe glede dobave elektrotehničnih potrebščin. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: 2. t. m. pri upravi delavnice III. armijske oblasti v Skoplju glede dobave 2000 komadov zabojev za municijo. (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI.) Dne 25. t. m. se bo vršila pri komandi 52. pp. v Ljubljani ofertalna licitacija glede dobave razne oprave za pisarne sredstvo, ki se je že tisočkrat obneslo pri glavobolu, zobobolju migreni Pristne samo v originalnem zavoju _„jffsifAAJ[Mm". v Jugobanki po 83, dočim se je Zemaljska banka trgovala po 127, pozneje pa po 129 in 130. Med industrijskimi papirji so bili zaključki le v Šečerani po 455 in v Oceaniji po 200. Eevize in vabite. Ljubljana. Amsterdam 22.875, Berlin 13.565—13.595 (13.58), Bruselj 7-9096, Budimpešta 9.951, Curih 1094.4—1097.4 (1095.9), Dunaj 7.985—8.015 (8.00), London 275.79—276.59 (276.19), Newyork 56.85, Pariz 222.63, Praga 168.23-169.03 (168.63), Trst 297.98. Zagreb. London 275.79 — 276.59, New-york 56.75 — 56.95, Pariz 221.63 — 223.63, Milan 296.824 — 298.824, Curih 1094.4 do 1097-4, Amsterdam 22.875 — 22.935, Berlin 13.565 _ 13.595, Dunaj 7-985 — 8.015, Praga 168.23 _ 169.03. Budimpešta 9.898—9.928. Curih. Zagreb 9.12875. London 25.205. Newyork 519.90. Pariz 20.31875, Milan 27-175 Berlin 123.93. Dunaj 73.00. Praga 15.3825, Bukarešta 3.085, Budimpešta 90.60, Sofija 3.75, Varšava 58.30. Efekti. Ljubljana. Celjska 165 den.. Ljubljanska kreditna 123 d., Praštediona 850 d., Kreditni 170 d., Vevče 118 d., Ruše 275—285, Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 392 _ 392.5, kasa 392 _ 392.5, za junij 392 do 393, za avgust 399 — 400, za december 412 — 413, investicijsko 84 bi., agrarne 49 do 50.5; bančne vrednote: Praštediona 855 do 862.5, Union 202 — 203. Srpska 150 do 151, Jugo 83 — 84, Zemaljska 129 — 131, Ljubljanska kreditna 123 den., Poljo 15.5 do 16; industrijske vrednote: Narodna šumska 25 — 35, Nihag 10 bi., Gutmann 205 do 207, Slaveks 100 — 110, Slavonija 180—195, Drava 410 bi., Šečerana 435 — 440. Brod vagon 160 den., Vevče 121 den., Isie 22 bi., Oceanija 195 — 205, Trbovlje 475 — 490. Beograd. Vojna škoda 39i _ 392. investicijsko 83.5 — 84.5, agrarne 49 — 50.5. i Blagovna tržišča + Ljubljanska blagovna borza (14. t. m.) Les: Tendenca nespremenjena. Zaključeni so bili 3 vag. drv. Dež. pridelki: Tendenca nespremenjena. Zaključkov ni bilo. Nudi ee pšenica (slov. post., mlev. tarifa, plač. 30 dni): baška promptna po 255.50 — 257, za junij 260.50 — 262.50; koruza: baška promptna, mlevska tarifa, si. post. po 272.50 — 275; moka: >Og«, fco Ljubljana, plač. po prejemu blaga po 370 — 375; oves: baški, slov. post., navadna voznina 275 — 277.50. + Žitni trg (14. junija.) Na chicaški borzi se je julijska pšenica včeraj okrepila od 105 in 7 osmink na 106 in 7 osmink. Na našem domačem tržišču pa je položaj nespremenjen. Baška jDŠenica stane dalje 207.5 Din fco nakladalna postaja; koruza pa je prilič-no čvrsta ter stane 227-5 — 230. + Novosadska blagovna borza (14. t. m.) Tendenca stalna. Promet: 37 vagonov pšenice, 26 vagonov koruze in 6 vagonov otrobov. Pšenica: baška 207.5 — 212.5; baška potiska 210 — 215; banaška in sremska 210 do 212.5. Koruza: baška, sremska in slavonska 227-5 — 230. Moka: baška in »Ogg« 307.5 — 315; >2« 287 — 295; »5« 277.5 do 280; >6« 272.5 — 275; »7« 2-57.5 — 265; *.< + Dunajska borza za kmetijske proizvode (13. t. m.) Glede na neenotno tendenco na inozemskih borzah (budimpeštanska borza je bila čvrstejša, Amerika pa je popustila), se na dunajskem tržišču ni mogla razviti efektna kupčija. Promet se je gibal v najožjih mejah. Cene pšenici in rži so ostale stalne in tudi tečaji ostalih proizvodov so ostali nespremenjeni. d?ec peci proda ,Motel ŠtruieeH' Živina ohrani svojo popolno delazmožnost, če uporabljate poleti spe-ciiiatao sredstvo proti obadom Borze 14. jiiiiiia. Na ljubljanski borzi tudi dane6 devizni promet ni bil znaten. Nekaj več potrebe je bilo v devizah na London, Trago in Dinaj. Tečaji deviz so cstaM * glavnem nespi inic njeni. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda tudi danes popuščala. Tečaj je nazadoval za nadaljnje 3—4 točke. Za aranžma se je trgovala po 393, za kasa po 392, za avgust po 400 in za december po 413 in 412.5. V Beogradu je tečaj popustil celo na 391 do 392. Kakor vse kaže. bo vest o nameravani stabilizaciji tečaja na višini 390 točna. V ostalih državnih papirjih ni bilo prometa. Med bančnimi vrednotami so bili zaključki v Praštedioni po 855, v Unionbanki po 202, ki se dobiva povsod. Dr. A. Kansky, kemična tovarna Ljubljana, Gledališka 8 Ob J ara. Uprava državnih monopola razpisuje II. ofer-talnu Licitacija za nabavku jedne mehaničike Instalacije za izradu beskrajnih pantlika za potrebe cigaretnih mašina upravnih fabrika duvana. Licitacija če se održati na dan 8. jula 1929 g. n kancelarijj uprave državnih monopola u 11. časova pre podne. Uslovi i bliža obaveštenja mogu se dobiti n kanceiariji industrijskog ode len ja svakog dana od 10—12 časova pre podne. Iz kancelarlje industrijskog odelenja uprave državnih monopola I. M. br. 9568 od 6. juna 1929. g. (MSturoo ptr^g Jovan Jovanovič Zmaj* Minulo je 25 let, kar je umrl v Kamenici v Sremu srbski pesnik Jovan Jovanovič -Zmaj. Za življenja in še dobro desetletje po smrti ni bilo med Srbi popularnejšega poeta. Njegove pesmi so se recitirale v vseh srbohrvatskih šolah, na vseh prireditvah in se pele ob vsaki ugodni priliki. Izhajale so v ljudskih izdajah in prodirale globoko med ljudstvo. O njih so se pisale študije: tu hvalospevi, tam skeptična kritika. Bogdan Popovič je v svoji študiji »Kaj je veliki pesnik« najpravičneje analiziral Jovanovičevo poezijo. Čas je neizprosno odmeril njeno pravo vrednost. Velik del je šel v pozabo: le šolska učenost se bo še kdaj ukvarjala s tem mrtvim blagom, ki je imelo v svojem času velik pomen in širok odmev, ki pa je današnjemu okusu premalo sočno in polno, kakor vsaka poezija, kateri nedostaja tega, kar je pesmi bistveno: poetičnega občutja, zajetega v dovršeno formo. Toda mnoge pesmi se bodo ohranile, ker morajo vzbujati odmeve v človeških srcih, naj se še tako izpreminja čas in njegov socijalni ustroj. Ne moremo si misliti mladine, ki ne bi uživala v njegovih najboljših pesmih. Tudi odrasli bodo vedno dojemljivi za vsako pravo liriko. Toliko poudarjana in krivo umevana zavisnost poezije od materijalno-ekonomskega procesa ne velja. Iluzije, ki so dane ljudem o svetu, misterij življenja in lepote, potreba sanj in čuvstvenih omam, nemož-nost, omejiti fantazijo z nizkimi ograjami pozitivne razumnosti. — to je večno in neranljivo v socijalnem boju poedincev in množic. Da ostane za poetom tem več sveže poezije, čim večji, popolnejši je bil v svojem pesniškem stvarjanju, dokazuje zelo prepričevalno baš Jovan Jovanovič Zmaj. Ni ga bilo med vsemi Jugosloveni plodovi-tejšega pesnika. Njegovi verzi sicer niso sešteti, toda vsakdo ima vtisk, da gre število v stotisoče. V tej brezprimerni delavnosti je morala kakovost neizprosno plačevati količino in biti njena dekla. J. J. Z. ftako se je najraje podpisoval) je bil tipičen pesnik nastajajočega in prebujajočega se meščanstva; rodoljubni, satirični in če-sto tudi humoristični verzi očitujejo njegov utilitarističen pogled na pofzijo, erotični verzi, izrazi osebne bolesti in medlega iskanja^ občečloveške usode pa kažejo njegovo občutje. Obilna mnogostranska in zelo različne vrednosti je Jovanovičeva prevodna poezija. Toliko ni prevajal noben pesnik na slovanskem jugu, vsaj do njegove smrti ne. Kakor v izvirnem pesništvu, je bil tudi pri prevajanju zelo potraten, redkokdaj kritičen in le prepogosto površen. Vzlic preširoko umevani prostosti, ki jo kažejo Jo-vanovičeve prepesnitve, pa mu je tudi kot prevajalcu zagotovljeno v srbski literaturi vidno ime. Rodil se je I. 1833. v Novem Sadu, študiral pravo in pozneje medicino ter je bil dolga leta praktični zdravnik v raznih mestih, tudi v Beogradu in Zagrebu. Prvotno je vplivala nanj romantična "šola, kmalu pa je pokazal, da prehaja na samostojna pota. Tu je kajkrat zgrešil smer, ker je preveč hodil in iskal; v splošnem se je gibal med romantičnim in realističnim pogledom na poezijo in je skušal v mnogem dati mnogo. Hotel Je ustreči mladim in starim, veseljaškim in melanholičnim. V rodoljubarstvu Je zvesto sledil Svetozara Miletiča. To, kar je ustvaril za deco in kako se je umel poglobiti v mladinski svet, ostane nepozabno. Slovenci smo šele pred nekaj leti dobili dve knjigi njegove mladinske poezije v izbo niem prevodu našega pesnika dr. Alojza Gradnika. Izbor teh pesmi in izbor iz zbirke »Djuliči uveoci« in iz drugih liričnih zbirk, zlasti iz zadnie (^Snohvati-ca«, izšla 1. -900), nekaj balad in ena ali dve odi — to bo vedno živo in sveže. 7e ena sama kitica razodeva njegovo pravo pesniško noto: Mesečina, — al meseca nema: Moja mila zelen venac snila, Pa se malo u snu nasmijala — Od tega se ponoč zadala. Majniški »Ljubljanski Zvon" Z neljubo zamudo je izšla 5. številka »Ljubljanskega Zvona«. Priložena ji je v bakrotisku Delniške tiskarne reprodukcija slike Frana Trafika »Industrija«. Vsebinsko je ta zvezek prav zanimiv. Liriko zastopajo: Srečko Kosovel (»Balada o Francetu Kotlarju«), čigar zapuščina Še vedno skriva presenetljivo dobre pesmi, France Kožar (»Rudarska vojska«), ki ni proletarski pesnik samo po programu, temveč tudi po življenju in trpljenju, saj je trboveljski rudar, potem Vinko Košak »Naš Čas«) in Fran Eller (»Nikodem«), Anton Lojovtc: Zgrešeni nazori o kulturi Epilog sporu za eno a!i tri opere v Jugoslaviji. Vznemirjenje, ki ga je povzročila * našem kulturnem svetu vest o usta: novitvi ene opere za vso državo, ba: je v smislu predloga zagrebškega in beograjskega upravnika, se je že po> leglo. Pokazalo se je, da izvedba te zasnove ne bi bila mogoča, četudi bi jo kdo nameraval. Priobčujemo nas čelen epilog tej zadevi, ker so izva= janja g. Lajovica splošna in vedno aktualna. Uredništvo. Zame je manjšega pomena, je=li sta rav« no Treščec in Predič avtorja ideje o usta« novitvi ene same mobilne opere za vso dr« žavo, važnejše se mi zdi najti one miselne korenine, iz katerih je označena ideja mo» gla vznikniti. Ze v naprej moram reči, da smatram to idejo za globoko zgrešeno in nasprotujočo najglobljemu bistvu kulturne« ga življenja. Treba se mi zdi zato razkriti njene korenine m jih odstraniti, da se one« mogoči njeno razraščanje med našo inteli« genco. Že pred vojno je Šušteršič vrgel v svet geslo, da naj si svoje gledišče, s tem pa svojo zabavo, meščan sam plača, ker kmet od tega ničesar nima. Temu geslu ie kmalu sledila zatvoritev slovenskega gledi« šča med vojno. Ista demagoška ideja se je lani vnovič Pripovedništvo: Nadaljuje se roman Jožefe Pahorja »Serenissima«. Eseji in literarno - kritične razprave: Anton Podbevšek piše o Rihardu Jakopiču in pripoveduje, kako je zrasel iz in preko svojega miljeja, *kako se je boril z boleznijo in kako gleda na umetnost in njeno poslanstvo. Nadaljuje se St. Lebna »Pregled sodobne književnosti v Španiji«, vpogled v miselnost in besedno umetnost pri nas malo znanega naroda. V potopisu »Pariz« skuša Ferdo Kozak dati sliko »evropskega Babilona«, gledano skozi temperament in miselnost slovenskega potovalca. Poizkus potopisa modernega žanra. Kritik Jos. Vidmar začenja sistematično razpravljati o Ivanu Cankarju na osnovi njegovih zbranih spisov. Prva kritična študija »Ivana Cankarja pisateljski početki« velja »Erotiki« in »Vi-njetam«. Antona Ocvirka »Pogovori s samim seboj« so mislečemu in fino čutečemu čitatelju prijetno presenečenje. V aforistič-no zgoščenih stavkih leže globoke misli in ostri pogledi. Mladi pisatelj naj nadaljuje v tej smeri. Književna poročila: J. Vidmar označuje Bevkovo trilogijo »Znamenje na nebu« za dobro ljudsko, zabavno knjigo. A. Ocvlrk odreka resnejšo pesniško vrednost zbirki Antona Boštele. M. Rupel poroča o velikem »Rečniku srpskohrvatskog i nemačkog jezika«, A. Debeljak o Budulovi »Antologia Slovena« in B. Borko o zbirki gledaliških kritik Svetislava Popoviča »U pozorištu«. Z glosami otvarja »Ljubljanski Zvon« novo rubriko, ki bo dajala prostor borbenim Pisateljem. V tej številki se oglašajo k aktualnim književnim zadevam ali polemikam St. Leben, Josip Vidmar in A. Sovrč. V kroniki poroča M. Šnuderl o mariborski drami. »Ljubljanski Zvon« je ogledalo sodobne svobodne slovenske duhovnosti, informator o tujih in posredovalec med slovensko in srbohrvatsko književnostjo. Naroča se pri upravi, Ljubljana, Prešernova ul. 54. (Celoletna naročnina 120 Din). Mariborsko kulturno pismo Začetkom meseca junija je stal Maribor v znamenju koncertov. V teku manj kot enega tedna so bili prijavljeni kar trije kon« cerri in marsikdo je dvomil, da bi jih ma« riborska publika zmogla. A vendar so bili vsi trije razmeroma prav dobro obiskani, pač glede na svoj posebni značaj in na občinstvo, kateremu so bili predvsem na« menjeni. Za primeren poset koncerta pevskega društva »Hlahol vinohradskv« sta se z vzor« no vnemo potrudila mariborski Češki klub in Češkoslovaško«jugoslovanska liga, kar jima je v polni meri uspelo. »Hlahol vino« hradsky«, ki je na vsej svoji koncertni tur« ne j i po Jugoslaviji bil predmet izrednih simpatij, je tudi v Mariboru s skrbno pri« pra vi j enim programom in brezhibno izvedbo pod dirigentom g. K. Šejnom dosegel vse« stransko priznanje in bo ostal Mariborča« nom v najlepšem spominu. Zlasti so ugajale harmonizirane narodne pesmi, ki so jih morali pevci še dodati. Izreden uspeh, ki ga doživljajo ake pesmi pri drugih narodih naj bo opozorilo našim pevskim društvom, da mora biti tudi naša narodna pesem bist« veni del programa na koncertih v tujini. Uspeh, kakoršnega je dosegel s svojim koncertom zbor donskih kozakov pod diri« gentom Sergejem Jarovom, še Maribor ni doživel. Popolnoma razprodana in natlače« no polna velika unionska dvorana najodlič« nejše publike obeh narodnosti in mnogošte« vilnih ruskih emigrantov se je divila dovr« šeni tehniki svetovno znanega kozaškega zbora; z nepresegljivo dovršenostjo je podal primere ruske umetne cerkvene in posvetne glasbe in večje število narodnih pesmi ter je bil vsled burnega aplavza, kakoršnega unionska dvorana še ni videla, bil prisiljen, dodati več narodnih pesmi s kozaškim ple« som. Po tem je umevno, da je imel težko sta« lišče s tretjim koncertom takoj naslednji dan Akademski pevski zbor iz Ljubljane. Vendar simpatije, ki si jih je pridobil že pred dvemi leti, sloves kot enega najbolj« ših moških zborov v državi in stiki aka« demske mladine z našimi inteligentnimi sloji in zlasti s študirajočim naraščajem je premagal te težave, tako da je bil tudi kon« cert akademikov dobro obiskan. Pod1 spret« nim zborovodjem Francetom Maroltom nas je seznanil z našo moderno glasbo; so« delovali so gdč. Mezetova (sopran), Marijan Rus (bas) in Pavel šivic (pianist)). Podrob« nejše strokovno poročilo je »Jutro« že ob« javilo. V Narodnem gledališču se po redkih predstavah in slabejšem obisku čuti, da se bliža konec sezone. Zadnjič se je dal »Pro« ces Mary Duganove« z gdč. Starčevo v na« slovni vlogi. Slovensko žensko društvo pa je priredilo dobrodelno predstavo Iirsko« dramatske slike »Mati« Ljudmile Poljančeve z glasbo (klavir in harmonij) prof. Vasilija Mirka. Vlogo matere je prav dobro pela gdč. Fratnikova; v slikah so nastopile učen« ke I. in II. meščanske in IV. cenovne šole. Koncert CPD v Celju CePisko i>evsko društvo ie v soboto 8. tm. zvečer s koncertno nrireditviio v veliki dvorani Celjskega doma na dostoien način proslavilo 351etmico svoiega obstoja. Koncert je vodil gosp. P. Š e g u 1 a smiselno in občinstvo ie z vidnim zanimaniem sledilo posameznim točkam, ki so bile r vso no-zornostio pripravljene in skrbno naštudi-rane. Na sporedu so bili mešani in ženski zbori. Naiveč uspeha ie žel zbor z Adamičevimi »Pastirčki« Schwabovimi »Zvonovi« »Moravsko narodno* in z narodnimi oismi-mi. Adamičeva »Moravska narodna« ie na. porna pesem. a zbor io ie prav leno zapel. »Ave Marija« istega skladatelja bi bila še boli učinkovala, da ni bilo malih divergenc. ki jih ie povzročila modulatorična izvedba. To pesem in Mokraničevo »Bolno čedo« ie ženski zbor zanel s toplino. Sooranski solo v dveh skladbah ie odpela gdč. J. L o v r e-č e v a pohvalno ter stilu in značaju pesmi primerno. Po prvem delu Je društveni predsednik g. K. Fink nagovoril zbor in se 7. lepimi besedami zahvalil za požrtvovalnost ter bodril pevce k nadalinemu vztrajnemu delu. Obenem Se apeliral na občinstvo, nai tudi v napel!a mnogo boli priliublieno. nego s spremlievaniem instrumentov. Koncert ie bi! le srednie o-biskan. aplavzi na številni in zelo živahni. CeKskemu pevskemu društvu želimo, da vztraia in se izpopolni do naivišiin mei. To se bo posrečilo tem lažie. čim bo v vrstah naših zavednih liudi resnih delavcev in zdravega razumevanja poleg nesebične požrtvovalnosti v obilici. Priznanje gre pevovodii g. P. Šeguli. vsem marljivim pevkam in nev-cem ter predsedstvu, ki z liubezniio skrbi za napredek in uspeh naše lene pesmi. ' »Nova muzika" Izšla je druga številka naše edine revije za instrumentalno glasbo, ki jo urejuje Emil Adamič in izdaja Glasbena Matica v Ljubljani. Kakor prejšnji zvezki, ima tudi ta v prvi vrsti namen, priobčevati manj znane skladbe, deloma tudi za manj navadne instrumente. Tako imamo v tem zvezku skladbe za angleški rog, malo rabljen instrument. za katerega bi bilo zanimivo pisati, če bi bilo dosti upanja, da se bodo take skladbe izvajale. Kolikor mi je znano, imamo v Ljubljani samo en angleški rog (v opernem o"rkestru) in ne verjamem, da bi ga bilo mogoče najti kje na kmetih. Posebno pri nas ne, ko se lesena pihala zelo malo gojijo — na žalost, zakaj marsikdo, ki svoj prosti čas in svojo energijo trati 7. učenjem klavirja, petja ali gosli, bi bil imel mnogo manj truda in mnogo več veselja s katerimkoli lesenim instrumentom, n. pr. z oboo, ^klarinetom ali agotom. Poleg tega so možnosti za zaslužek za one instrumon-taliste, ki obvladajo kakšno pihalo, mnogo večje in ugodnejše, kot za violiniste ali pianiste, dasi seveda ni nobene primere v bogastvu muzikalne literature. Kakor je torej urednik na eni strani storil prav, da je pri- občil skladbe za malo ali sploh ne rabljene instrumente, tako je seveda s tem znižal uporabnost skladb za vse ostale interesente. Najbolje bi bilo, da bi bila vsem tem kompozicijam priložena transkripcija za gosli, s čimer bi postale skladbe uporabljive tudi za goslače in torej dostopne širšemu krogu zanimancev. Literarna priloga obsega Drobničevo obravnavo stališča avtorjev napram izvajanju, kritiki in publiki — deloma polemično, Koporčev intervjuj z O. Nedbalom, nekro-log prof. J. Vedralu ter razne zanimivosti iz slovanskega sveta (pri čemer se je seveda publikacija nekoliko zakasnila z napovedmi medtem že izvajanih novitet). Priob-čen je tudi razpis Filharmonične družbe, na katerega opozarjam naše skladatelje. »Nove muzikalijet prinašajo slednjič seznam vpo-slanih not. Muzikalni del vsebuje Koporčevo malo užitno »SonatinOT za klavir, ki je pisana skrajno neklavirsko; motijo tudi mnoge tiskovne napake, ali vsaj note, ki izgledajo kot napake. Osterčeva Innocent badinage« za oboo in angleški rog je spretna skladba pastoralnega značaja. Stanko Premrl prispeva skladbo >Ave Maria< za glas, violino in orgle, občuteno pesem, ki bo v primerni interpretaciji gotovo učinkovala. Sledi Balatkov »In-termezzo« za flauto, klarinet in fagot, ki bi ga brez nadaljnjega lahko igrali trio violina. viola in violoncello, da ni klarinet pisan v B in bi ga bilo torej treba transkribirati. Resna, glasovno vzorno vodena skladba, ki je poleg tega zgledna radi natančnosti, s katero je skladatelj opremil vsak glas posebej z znaki, bi s tako transkripcijo mnogo pridobila, dasi se seveda barve godalnega tria ne morejo meriti z barvami pihal. Moj »Lirični intermezzoc je pesem starejšega datuma, kakor tudi sledeča Bravničarjeva »Elegiet (zakaj ne: Elegija?), ki jo je iz ne vem kakšne zasedbe priredil za eng1«-ski (zakaj ne: angleški?) rog in klavir prav spretno in barvi tega instrumenta adekvatno kapelnik A. Neffat. Skladba v izraziti trodelni obliki je bolj romantičnega značaja, a lepo občutena in formalno zaokrožena in bi v priredbi za violo in klavir bila zelo učinkovita. s>MaIa Nova Muzika< prinaša priprosto, našim mladim violinistom namenjeno >So-natinoc, op. 169 pokojnega A. Foersterja, prijetno, svežo skladbo za začetnike, kjer pa pridejo že tudi tehnično kompliciranejši postopi. Na zadnji strani mora dosledno stati en predznak (križ), ker je ves stavek v G-duru, in ne, kakor pomotoma stoji, v C-duru. Sploh je čudno, da kar mrgole tiskovne napake, in sicer jih tiskarna Zlatibor, ki signira notni tisk, direktno improvizira v že korigirane strani. Tako (da omenim le nekatere in to v skladbi, ki mi je brez-dvonino najbolj znana) je skomponiral stavec takoj v prvem taktu klavirske spremljavo mojega ^liričnega intermezza« v levi roki čuden konglomerat, ki se mora seveda glasiti kakor analogno mesto v 6. taktu treijp vrste; dalje manjka pika pri prvi pevski noti 7- takta prve vrste; popolnoma, odveč je taktova črta v pevskem partu v 5. taktu prve vrste str. 10 itd. Mislim, da je takih napak polno tudi v drugih skladbah zvezka, kar kvari smisel in mnogokrat tudi popolnoma popači linijo kompozicije. V vsem torej zvezek, ki vsebuje skladbe najrazličnejših smeri in za najrazličnejšo zasedbo, ter more ustrezati najbolj različnim interesentom, kar je slednjič namen izdaje. Naj ne bi bilo muzikalnega doma brez »Nove Muzike«. L. M. Š. Poezija umiranja ODjuro Sudeta »Sutoni«. Zagreb 1929.) Dve sorodni usodi pri Srbih in Hrvatih, dva učitelja - pesnika, ki sta mnogo obetala in umrla v zgodnjih letih za tuberkulozo: Srb Dušan Vasiljev iz Vojvodine, ki mu je nedavno posvetil »Srpski književni glasnik, dva topla članka (knjiga XXVI., št. 8) in Hrvat Djuro Sudeta, čigar pesmi »Sutoni« je pravkar izdalo »Hrv. učiteljsko društvo« v Koprivnici. Slovenci imamo več takih: Murn - Aleksandrov, Dragotin Kette, Srečko Kosovel so najbolj znani in najbolj obžalovani. Zato nas utegne zanimati tudi poezija Djure Sudeta, pesnika, ki je bil poet po božji volji, a ga je smrtna kosa požela sredi rasti. 11 i ja Jakovljevič le spisal tej pesniški zbirki prijateljski predgovor, ki daje ginlji-vo sliko trpljenja in umiranja, pa tudi analizo Sudetinega pesniškega razvoja. Ta predgovor je zanimivejši od mnogih pesmi v tej zbirki, zakaj v njem je zgodba inteligentnega bitja, ki je ljubilo življenje in hrepenelo po lepoti, a je čutilo, da se fizična posoda te inteligence neizprosno razkraja in odmira. V zbirko so bile sprejete pesmi, ki niso vse enake vrednosti: nemara bi bil pesniški učinek še močnejši, če bi bili izostali verzi, ki so sicer karakteristični za pesnikov razvoj, ki pa še očitujejo epigonstvo. Kakih dvajset skrbno izbranih pesmi s tem predgovorom bi storilo knjigo bolj zgoščeno in pesnikovo umetniško fizJognomljo Jasnejšo. Toda tudi taka kot je, je ta pesniška knjiga dokument o pravem pesniku, obiikujočem se v obupnem t>oju s smrtjo, melanholična, a ne pesimistična, krik v molčečo večnost, ki nas presune in pretrese. To je poezija somraka, ki lega na zemljo in na dušo: v njej zvoni angelus večne noči. Čitajoč to verze, ki so ponekod že zreli in polni, drugod pa še neizpiljeni in plaho - skromni, kakor da si ne bi upali v svet, čutimo, koliko lepih življenjskih vrednot je šlo s tem mladim možem v prezgodnji grob. Knjiga »Sutoni« stane broširana 15 Din, vezana pa 25 Din. Češka dramatika in sveto-vaclavski jubilej Praga, 30. maja. Cim bolj se bliža svetovaclavska obletnica, tem akutnejse postaja za vodilne češka scene vprašanje novega repertoarja, ki bi prišel v poštev za udeležho gledališč pri občenarodnih slavnostili. To vprašanje je zelo pereče, zakaj gledališča stoje pred poraznim dejstvom, da je v češki dramatiki še manj svetovaclavskih motivov nego v poeziji (antologija slednjih se zdaj pripravlja za tisk), kar pričuje, da je lik narodnega svetnika-kneza kaj malo mikal češke dra-matske avtorje. Iz stare literature imamo zgolj drame Josefa Kajetana Tvla; v sodobni dramatiki pa bi lahko take motive prešteli na prste. Češka »Dramatska zve-za< je hotela v zadnjem času nekoliko vzpodbuditi avtorje: hotela je razpisati veliko jubilejno nagrado. Toda zasnova se n\ uresničila. Tako se morajo tedaj gledališča sama loviti okoli avtorjev. Izmed modernih svetovaclavskih dram bi prišla v poštev samo dva komada. Dramo Jaroslava Durvcha bi bilo treba temeljito predelati; ta katoliški pesnik je sicer ustvaril nesporne besedne umotvore v vezani besedi, toda v dramatiko je posegel brez uspeha. Kakor se govori, se za njegovo predelano dramo zanima Narodno diva-dlo. Mestno gledališče bi si lahko po enakem receptu izvolilo igro znanega dramatika Františka Langerja. ki jo je bil spisal še na začetku svoje dramatske poti. Delo očituje zelo sveže dramateko občutje, ki bi sigurno prineslo drami uspeh. Toda občinstvo ne more pozabiti, da je dramo krščanskega svetnika spisal avtor — židovskega porekla. Novih svetovaclavskih dramatekih del bo — kakor vse kaže — malo. Zaenkrat se je oglasila z dramo o sv. Vaclavu avtorica znanih komadov »Gazdina roba« in »Njena pasterka< in povesti iz življenja koroških Slovencev — Gabriela Preissova. Umetniškemu vodstvu Narodnega divadla pa se zdi njeno delo pre%-eč primitivno in ljudsko. Pričakujejo, da bo imela modernejšo miselno koncepcijo drama o sv. Vaclavu, ki jo piše Stanislav Lom. avtor simboličnih komadov iz biblične in češke zgodovine. Nepotrjene vesti pravijo, da tudf ugledni dramatik Arnošt DTofak pripravlja svetova-clavsko dramo, čeprav je propadel pri libretu za film te vrste. Tzmed mladih avtorjev lx) tekmoval s starejšimi edini Fr. Kubka. K. Repertoarji LJUBLJANSKA DRAMA. (Začetek ob 20., spremembe označene.) Sobota, 15.: Dnevi našega življenja. Igrajo akademiki ljubljanske univerze. LJUBLJANSKA OPERA. (Začetek ob pol 20., spremembe označene.) Sobota, 15.: Evgenij Onjegin. B. Nedelja, 16.: Cigan baron. Na korist Udru-ženja gledaliških igralcev. Ljud. predstava po znižanih cenah. Izven. Rzastara Ex librisor r Zagrebu. Po zaslugi Udruženja grafičnih umetnikov v Zagrebu in Ljubljani se je otvorila v Hrvatskem narodnem muzeju I. razstava slovanskih Ex libris. Razstava obsega predvsem jugoslovenske, češke in poljske ex librise, bolgarskih je prav malo, ruskih, ki bi bili nemara najzanimivejši, pa sploh ni. Slovence zastopajo B. Jakac (8 lesorezov), Rajko Šu-bic (2), Saša Šahtel (2), Ivan Kos (2). Hinko Smrekar (4), Elko Justin (1). Vrhu teaa je razstavljena mapa originalnih lesorezov V. Cotiča »Stari Maribor«. Dasi nepopolna, js razstava zanimiva tudi v sedanji obliki, ker nudi zadosten vpogled v simpatično grafiko ex librisa. Stoletnica J. E. Milaisa. največjega angleškega slikarja druge polovice 19. stoletja, so se spominjali Angleži te dni. Johna Everetta Millaisa uvrščajo kulturni zgodovinarji med reprezentante angleškega duha, kakor so bili ob njegovem času Stuart Mili, Spencer, Dar\vin, Huxley, Tennyson, Car-lyie, Gladston in Disraeli. Bil je tipični slikar - gentleman, kot je bil n. pr. Velasquez tipičen slikar - aristokrat. sveža pojavila v »Kmetskem listu«-. V ideji ene opere za vso državo in v ideji Šušteršičevi vidim globoke notranje zveze, zato jih sočasno omenjam. Zdi se mi, da navedene ideje izvirajo i z svetovnega nazora, kateremu so podlaga, zdi se mi, trojni idejni temelji. Naša inteligenca, vzrasla v kulturnem in miselnem ozračju nemštva, je v tem ozračju nekritično sprejela tudi nemški hegelijanski nazor o državi, kot nekem vse« mogočnem mističnem nadlbitju. Zato je na« ša inteligenca pričakovala, čim smo prišli v svojo lastno državo, da bo sedaj dTŽava sama opravila vse, karkoli je bilo v javnem življenju treba storiti. Zdelo se nam je sa« mo po sebi umevno, da vzame država tudi vse kulturno breme nase. Samo po sebi umevna se nam je zdela birokratizacija naših gledišč in, če je šlo kaj pri tem obra« tu narobe, nismo iskali izhod'« drugod kot v pritisku na državo, češ, naj ona poseže s svoio vsemočjo vmes in uredi mašine« rijo. Zdelo se nam je, da bi posegali v dr« žavno kompetenco, če bi skušali z lastno iniciiativo dvigniti nivo in zboljšati ono, kar bi bjlo slabega. Zato pa tudi narobe. Ce s« je pokazalo, da državi primanjkuje sredstev, smo dr« žavi, kakor to tako ginljivo prednaša Tre« ščec v svojem demantiju, grozili z ukinit« viio teh kulturnih ustanov, odroma smo iskali take solucije, katera bi ne gledte na važnost naš "h gledišč kot kulturnih individualno narodnih ustanov, le«te ukinila in jih nadomestila s surogatom vodenim ta» ko, kot da je gledišče smatrati zgolj za za« bavišče. Drugi idejni temelj se mi zdi ideja, da je opero in sploh gledišče smatrati za za« bavo oziroma za luksus. Zdi se mi, da izvi? ra ta misel iz one. ki tvori fiindament hi< storjenega materijalfema, namreč, da je odločujoči in edini faktor življenja gospo« darstvo z materijelnimi dobrinami. Po Marxu je vse ono, kar človeštvo duhov« nega ustvarja, samo »Ueberbau« nad mate« rijelnim gospodarstvom in njegovimi brez« obzirno krutimi zakoni. To naziranje sma« tra, da vse, kar človeški duh ustvarja na kulturnih in umetnostnih vrednotah živ« Ijenju ni nujno potrebno, da človek z lsh« koto izhaja brez tega, da j", torej vsako umetnost mogoče smatrati edinole za za« bavo, ki jo je moči pogrešati, in za luksus, ka terega si privošča ravno le buržuj. Tako mišljenje je v bistvu lastno zlasti političnim krogom, katerih interes jih na« ravno v pretežni meri vodi v dotiko z ši« rokim gospodarskim življenjem v državi in katerih zveze z ožjim kulturnim življe« njem so po navadi površne in sporadične, zato je površno tudi njihovo ocenjevanje kulturnega življenja. Zato se takemu naziranju politikov ne čudim. Toda tudi mnogi naši literati so n. pr. glede opere mišljenja, da jo je v našem kulturnem življenju smatrati za luksare. Mi vsi smo na svojevrsten način sužnji »dtaha časa«, zato tudi ti literati. v kolikor se ne tiče njihove kože, podlegajo splošnemu nazoru o vrednosti in funkciji kulture in pri tem z lahkim srcem prezro, da tako naziranje reže v njihovo lastno ži» vo meso. Huda dedščina naše nesvobodne pretek« losti in pa miselnega ozračja, v katerem smo preživeli preteklo stoletje, je indivb dualistično gledanje na svet in na ljudi. Priznam, če pojavu umetnosti postavim nasproti tega ali onega človeka kot p o« sameznika, da bom našel pretežno ve« čino ljudi, glede katerih bo videz res tak« šen, da je zanje vsa umetnostna kultura nekako odveč, da jim ne nudi nekega du» ševnega dobitka in da je videti kot luksus. Vse te tri misli, misftična vsemogočnost države, historični materijalizem in ž njima zvezani individualistični način gledanja, ve« dejo naravno do tega, da se prezre kultur« na misija in funkcija ne samo opere, ne samo gledišča, temveč sploh vsega umet« nostnega življenja. V vsem tem se vidi le razkoš, ki se da brez škode pogrešati, vse to se smatra le za »circenses«, ki jih ima dTžava razbrzdanemu narodu v pomirjenje nuditi v kakoršnikoli obliki, skladno r onimi malimi sredstvi, ki se ji zdijo v ta luksusni namen ravno primerna. Iz nave« denih idej po refleksni poti naravno iz« haja oni nam tako kvarni, dlesinteresirani pasivizem zasebnih krogov naroda. Ti prezro. da je dinamika vsake kulture v neporušljivem soodnosu s tem, kako vsak posameznik v narodu čustveno in materi« ielno sodeluje na razvitku kulture in se mu žrtvuje. Prave važnosti vse duhovne kulture, zla« , Schnlz Univerzal" tehtnica Vam dviga promet ln zaslužek potcmi hitrosti, natančnosti in prihranka. Zahtevajtn hrerohvpzno po-nurlbo a!i poset zastopnika. — JUGO SCHIILZ d. z o. z., Ljubljana. sti tudi umetnostne in zato tudi muzikalne in operne, pa ni mogoče prav razumeti drugače kot če pogledaš pomembnost kul« turnega prizadevanja s sociološkega vidi« ka, z vidika, ki je individualističnemu po« polnoma nasproten. Šele sociološko gleda« nje pokaže, kako primitiven in naiven je nazor, ki ustvarja, po Šušteršičevo, anti« tezo med mestom in vasjo in ki ne vidi korelativne važnosti v narodno«življenski funkciji obeh, ki ne vidi, da so mesta po naravnem razvoju stvari zrasla kulturna žarišča, ki mečejo svoj blagodejni svit na ves naTod, ga oplojajo in "so zopet nazaj oplojana od njega. Šele spoznanje delitve dela tudi v duhovnem območju, more po« staviti v pravo luč. kakšno za ves narod življensko važno funkcijo opravlja mesto s svojim kulturnim in umetnostnim živ« Ijenjem. Šele s takim gledanjem izgubi umetnostno življenje naroda videz luksus« nosti in dobi značaj življenske potrebe za vsak narod, ki je odrasel najprimitivnej-šim prilikam. Ce bi nam sreča dala. da bi kmalu pro« drlo v našo inteligenco tako gledanje živ« ljen j a, ki pravilno ocenjuje tudi duhovne vrednote kot realne in najmanj enako teht« ne z materijelnimi vrednotami, bi bilo iz« ključ eno, da bi se v takem miselnem am. bijenhi ali celo v krogih voditeljev kultur« nih ustanov mogla kdaj pojaviti tako živ« Ijenju nasprotna ideja kot ona o eni operi v naši državi. TetnUM det rubrik« nr«W« arrtoteboičim oddelek Vacnuan 041 Ccc*any D. D. Bencinske črpalke in njihove naloge V razvoju avtomobilizma zadnjih dvajsetih let opažamo dve tendenci: prva je tehnična, ki se peča s konstrukcijskim napredkom in z izpopolnjevanjem motornih vozil, druga tendenca pa se tiče ekonomizacije. Ta stremi po tem, da s cenejši® proizvajanjem pripomore do avtomobila tudi manj premožnim slojem. Temu stremljenju se je pridružila tudi vsa druga industrija, ki je v zvezi z avtomobilizmom in enako stremljenje se opaža tudi v važnem problemu čim bolj ekonomične nabave bencina in drugih pogonskih sredstev. Pred kakimi desetimi, petnajstimi leti ni bilo to vprašanje tako velike važnosti. Kdor si je tedaj nabavil avtomobil, ga je smatral za luksus in nabavljanje bencina ni Igralo z ozirom na ceno nikake posebne vloge. Bencin so tedaj kupovali na sode, dostavljali so ga v garaže, a pred nastopom vožnie so polnili karter s primitivnimi posodami. Prav tako je bilo seveda tudi z oljem. , , , . Ker se je tedaj večinoma dogajalo, da med potjo ni bilo najti bencina, so enostavno napolnili ročke ln jih jemali s seboj na pot. Seveda je bilo to zelo nerodno. Prav tako nerodno je bilo vskladiščiti ta bencin, ker Je bilo treba plačevati visoke zavarovalne premije zaradi nevarnosti eksplozije. To Je seveda spet podražilo vzdrževanje in obratovanje motornega vozila samega. Razen tega so bile priprave za vožnjo vedno zelo dolge ln sitne. To tedanjih avtomobilistov ni posebno motilo, ker takrat nista igrala pri njih čas in denar tako velikega pomena, saj jim je bil avtomobil le luksus, zabava. Odkar pa se Je razvil avtomobil ▼ gospodarski pripomoček, je seveda bilo treba misliti na to, kako bi se odstranili vsi ti nedostatki in kako bi se rešilo ekonomsko vprašanje oskrbovanja z gorivom. Kot najboljša rešitev so se do sedaj obnesle bencinske črpalke, ki so odstranile skoro vse nedostatke nekdanjega oskrbovanja z bencinom. Razen tega se Je pokazalo, da Je naloga črpalk še mnogo večja in obsega vse one, za črpalko sicer majhne, za avto-mobilista pa velike usluge, ki jih Američan Imenuje z zbirnim imenom »service«, postrežba. Prodajni strokovnjaki, ki so se bavili po naročilu zainteresiranih družb s problemom postrežbe pri bencinskih črpalkah, so sestavili kot rezultat svojih raziskovanj posebna pravila za ta posel. Najvažnejša med njimi, čeprav pri nas morda še premalo znana in upoštevana, pravijo med drugimi: Osobje pri črpalki je predstavitelj tvrdke, ki je njen lastnik. Odjemalci kupu.isjo pri tvrdki in ne pri osobju. Zaradi tega je dolžnost vsakega nameščenca, da odjemalca ljubeznivo sprejme in mu lepo postreže. Tudi če želi odjemalec samo bencin. naj se med točenjem bencina preizkusi pnevmatika; dalje je treba pogledati, koliko olja je v karterju. in če bi bilo potrebno menjati vodo v hladilniku, je treba to storiti. Skoraj vsak avto, ki pride k črpalki, rabi mazilo. Malo je pa takih avtomobilov, ki bi pravočasno mislili na to, da se je treba založiti z oljem. Zato naj se odjemalec na to vedno opozarja. Kadar osobje prodaja olje, meni, da Je dovolj storilo, če je vlilo v motor ono količino, ki jo je zahteval kupec. Ce zahteva vozač dvolitersko ali petlitersko ročko, naj se odstrani plomba vpričo njega in naj se napolni karter z ono količino olja, ki lahko gre vanj. Dostikrat se dogaja, da se osobju črpalke posreči prodati mazilo šele tedaj, ko je dokazalo vozaču, da je treba premeniti olje. V to svrho se mora olje izpustiti iz okrova motorne gredi in preiskati, aH je še dovolj čisto. Nečisto ali pa zastarelo olje se mora docela izpustiti. Polnenje pnevmatike z zrakom in hladilnika z vodo naj se opravlja brezplačno. Razen tega naj se odpre motorni zakrov in pogleda, ali so svečice zakajene. Vse te majhne usluge, ki so navidezno tako postranske, so pomenile za mnogo bencinskih črpalk v Ameriki eksistenco ln prospeva-nje. Zato ne dvomimo, da bi si mogli posestniki črpalk tudi pri nas na ta način opomoči, zlasti ker nimajo s takimi uslugami nikakih stroškov in nasprotno celo dobiček, ki se takoj pokaže pri prodajanju, mazilnega olja, nekoliko pozneje pa pri celokupnem poslu. Izpušni plini in pešci. Rastoče pritožbe pešcev, da izpušni plini mnogih avtomobilov okužajo zrak, ki je v mestnem zidovju že itak dovolj slab, so napotile strokovnjake, da preiščejo vzroke tega pojava. O rezultatu te preiskave pravijo strokovnjaki sledeče: Smrdljivih izpušnih plinov ne povzročajo motorji ali pa goriva in maziina sredstva. V večini slučajev so vzrok takih plinov nepravilno regulirani uplinjač, različne nepotrebne primesi, ki se dodajajo bencinu, ali nepravilno mazanje motorja. Dostikrat se tudi zgodi, da imamo opraviti z večimi takih nedostatkov obenem. Ako je uplinjač nepravilno postavljen, eo izpušni plini vsled preobilnega ogljika temne barve; pri nepravilnem mazanju pa so plini plavkastL Menimo, da bi bilo dobro, da tudi naši avtomobilisti pazijo na te nedostatke, ker so tudi naši pešci zelo kritični in ker se res ne sme zahtevati od njih, da bi požirali poleg prahu in nečistega zraka še smrdljive izpušne pline raznih motornih vozil. Rumunska vlada sa avtomobiliste. Te dni bo rumunska vlada predložila parlamentu v odobritev zakon, po katerem bo določenih za gradbo novih cest letno 600.000 le-jev. Ta znesek se bo pokril iz dohodkov novega davka na bencin in olje. Davek znaša 1.50 leja na liter bencina in 30 banov na liter olja. Nemški Grand Priz za motorna kolesa. 28. julija t. 1. se bo vršilo na znanem dir-kališu Niirburg-Ring tekmovanje za veliko nemško nagrada Za to dirko se zanimajo že sedaj mnogi mednarodni vozači, a domače tovarne in zasebni vozači so tudi že začeli s pripravami, ker se boje hude angleške konkurence, ki je v zadnjih dveh letih odnesla glavne nagrade. Nagrade, ki se bodo razdelile prvakom v vsaki kategoriji, so sledeče: prva nagrada 1500 Mk, druga 800 Mk in tretja 400 Mk. Razen tega dobi vozač, ki bo dosegel največjo povprečno hitrost vseh kategorij, posebno nagrado 8000 Mk (cca 43.000 Din). Ii zanimive Fordove bilance. Te dni Je bila objavljena bilanca Ford Motor Compa-ny v Detroitu, iz katerega se vidi, da je v preteklem letu imela družba mnogo manjši dobiček, kakor pa v letu 1927. Dobiček za 1928. znaša namreč >«amo< 583 milijonov dolarjev, dočim je Ford v letu 1927. zaslužil 656 milijonov, a v letu 1926. 698 milijonov dolarjev. Ker v zadnjih letih ni bila izplačana dividenda ampak je bil uporabljen dobiček za preureditev tovarn, in ker se je ta dobiček od leta do leta manjšal, §e računa da je Fordovo družbo 6tala preureditev tovarn nad 110 milijonov dolarjev. Izvleček iz programov Sobota, 15. Junila. LJUBLJANA 12.30: Reproducirana gtesba. — 13: Napoved iasa in reproducirana gilasiba. — 17: Koncert radio-orkestra. — 19: Nemščina. — 19 30: Prcpazifldr.o predavanje: Zdravilišča ln termalna kopališča v Sloveniji. — 20: Delavska ura. — 20.30: Prenos in Zagreba: Rurraumsiki večer. — 22.30: Napoved časa ia jjcročila. Nedelja, 16. Junija. LJUBLJANA 10.30: Predavanje iz poljedelstva. — 11: KonceTt radio-orkestra. — 15: Finigar: »Razvalina življenja«, izvajajo člani nar. »led. — 16: Planinski spomini (prof. Mlakar). — 16.30: Koncert radio-orkesitra. Vmesne zdravic« poje kvartet s Trške gore. — 20: Naša univerza, borba zanjo, nje važnost in pomen. — 20.30: Koncert kvarteta citraškesa krožka »Vesne«. Vmesne knplete poje g. Bučar. — Koncert radio-orkestra. — 22: Naipoved časa bi poročila. — ZAGREB 11.30: Prenos promenadnega koncerta vojaške godbe. — 15: Prenos motocifcllsrične dirke. — 20.35: Večer ariij in duetov. 22: Koncert lahke večerne godbe. — BEOGRAD 9: Prenos iz Sa.borne cerkve. — 12.10: Reproducirana isba. — 16.30: Koncert godbe kr. garde. — 17.45: Koncert vojaške godbe. — 20.35: Narodno selo. — 21.15: Poročila. — PRAGA 16.30: Popoldanski koncert. — 18.05: Pevski koncert ženskega zbora. — 19.20: Prenos iz nar. gledališča v Brnu. — 22.20: Koncert lahlke godbe. — 16.30: Prenos koncerta iz Prage. — 18: Koncert arij io jjesmi. — 19.20: Prenos iz nar. gledališča v Brnu: opereita »Roža Ma/rija«. — 22.20: Koncert vojaške godbe. — VARŠAVA 15: Reproducirana glasba. — 17: Poljuden popoldanski koncert. — 20.30: Večerni koncert orkestra. — 21: Literaren večer. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 10.20: Pevski koncert (Sangerknaben). — U: Koncert dunajskega sirnf. orkestra. — 15.45: Popoldanski koncert. — 18.45: Mozartove komorne skladbe. — 20: Igra s petjem. — Večerni koncert orkestra. — BERLIN 17: Popoldanski koncert orkestra. — 20: Opereita Orlov. — Godba za ples. — FRANKFURT 17: Popoldanski koncert. — 19.30: Reproducirana glasba. — 20.30: Večerni koncert orkestra in solistov. — LANGENBERG 16.30: Popoldanski koncert. — 20: Prenos iz gledališča v Essenu: Pucoinijeva opera »Dekle z zlatega Zapada«. Koncert lahke godbe. — STUTTGART 15.30: Popoldanski koncert. — 19: Koncert skladb J. Haasa. — 20.30: Narodne melodije vseh časov in narodov. — BUDIMPEŠTA 12-30: Simfoničen koncert. — 19.25: Sonatni večer. — 19.40: Koncert komorne glasbe. — RIM 17: Popoldanski koncert. — 21- Massenetova opera »Manon«. — STOCK-HO.LM 18: Prenos večernic. — 19.45: Orkestralen itn pevski koncert. — 2.1.40: Orkestralen koncert lahke godbe. Opozorilo t t Samo Gratefc c as se bede zaradi pie-selitve trgovine prodajalo vse ntanufaŠetumo in modno blago po flobotco znižanih cenah. Posebej se opozaria ljubitelje pristnih pi-rotskih preprog, naj ne zamudi;o te ugodne pri ke. JCcstevc 6921 Ljubljana, Sv. Petra cesta 4. Novosti Šentjakobske knjižnice v Ljubljani (Priobčuje knjižničar Matija R o d e.) Nadaljevanje. Henrika Heineja izbrane pesmi. Preložil Alojzij Benkovič. L Lirični intermezao. 4453 p. Ogrin Fran: Državoznanstvo. 4452 r. Bego M.: Eva, Novele. 1249 h. Glinski A. J.: Poljske narodne pripovijet- ke. 1250 h. Ligocki Ed.: Noč na Palatinu. Roman. 1251 h. šišmanov Dim.: High-life. Roman. 1252 h. Hansen E.: Amaluk. Doživljaji na Gr6n- landu. 1253 h. Aldanov M. A.: Djavolji most. Hist. roman. 1254 h. Aldanov M. A.: Sv. Helena. Hiet. roman. 1255 h. Erdos R.: Veliki vrisak. Roman. 1256 h. Zola E.: Le docteur PascaL 717 t Zola E.: Mes hainee. Mon salon. Edouard Manet 716 !. Bergson H.: Choix de teztea avee etude du systeme philosophique. 720 t. Dekobra M. - Vitt. Guerriero: Le rire dana le soleil. 722 f. Romains J.: Le dieu des corps. 723 t Hanstein 0.: Im wilden Afghanietan. 10638 n. Olden B.: Ich bin ich. Roman. 10674 n. Lichnowsky M.: Geburt. 10702 n. Studdy G. E. u. G. Jellicoe: Bonzo im See-bad, in Gesellschalt, beim Šport etc. 10703 n. Rado K.: Seelische Hemmungen. 10704 *. Fabricius Joh.: Charlottena grosse Reise. Roman. 10705/6 n. Azevedo Al.: Ein brasilianisehe« Miets- haus. Roman. 10707 n. Borden M.: Schloss Jericho. Roman. 10706 Grey Z.: Wilstengold. Roman. 1070© n. Macdonald Ph.: Prinzgemahl. Roman. 10710 n. Dominik H.: Kflnig Laurins Mantel. Roman. 10711 n. Wassermann Jakob: Golowin. Novelle. 10712 n. Franck H.: Tor der Freundschaft. 10713 n. Eggebrecht A.: Leben einer Prinzeesin. Amor vacui. Roman. 10714 n. Ford H.: Philosophie der Arbelt 10715 z. Otten K.: Priifung zur Reife. Roman. 10717 n. Michaelis K.: Bibi. Leben e. klelnen MSd- chens. IO7I8 n. Fedin Konst.: Die Brilder. Roman. 10719 n. Kyser H.: Das Gastmahl des Domitian. Ro man. 10720 n. Natonek H.: Der Mann, der nie genug haL 10721 n. Gluth O.: Der verhexte Spitzvveg. Ein hei- terer Munchner Roman. 10722 n. * Šentjakobska knjižnica v LJubljani, Stari trg 11, posluje vsak delavnik od 4. popoldne do 8. zvečer in izposoja knjige v desetih jezikih vsakomur, kdor se zadostno legitimira. Na razpolago popolni imeniki knjig. Sokol Okrožni zlet dravskega okroija bo ▼ Ormožu 16. L m. Telovadišče v mestni grabi bo splanirano, da bo odgovarjalo potrebam, ki jih stavijo izvedbe vaj. Zvez« z vlaki so k popoldanskemu nastopu kakor k predpol-danskim skušnjam ugodne, zaradi tega bo brez dvoma poset obilen. Nov sokolski dom. V ParaJsinu r Srbiji, župa Kragrujevac-, so 6e lansko leto sestali sokolski bratje ter sklenili postaviti svoj dom. Danes ima omenjeno društvo svoj dom že pod streho. Dovršila se bodo še zadnja dela. Jugoslovenski sokolski šare« bo poslal k pokrajinskemu zletu, ki ga priredi češko okolstvo v Orlovi, svojo veččlansko depu-taeijo. lOOletnica Tvrševega rojstva se bo naj- slovesnejše praznovala leta 1932. ob priliki vsesokolskega zleta v Pragi. V ta namen se je osnoval posebni odbor, ki namerava izdati v najbližji dobi najvažnejše članke iz Tyrševih 6pisov v vseh slovanskih jezikih. Banka Slavija r Pragi je darovala ČOS 100.000 Kč kot posebni fond, ki naj služi za podporo slušateljem prednjačke šiole za obmejna društva. >Sokol*ki glasnik«, glasilo JSS, bo izšel za Vidovdan v svečani obliki s prispevki mnogih sokelskih delavcev. Stanie ruskega Sokolstva v Jugoslaviji. Po stanju 1. januarja 1929. je bilo pri ju-goslovenskih sokolskih društvih pričlanje-nih 12 ruskih odsekov in 2 gnezd s skupnim številom 558 članov, 190 članic, 285 moškega in 270 ženskega naraščaja ter 280 moške in 364 ženske dece. Skupno je imel ruski pokrajinski savez 1873 pripadnikov. OGLAŠUJTE V „JUTRU"! NaJmoCneSl odseki so v Beogradu hi Ze- munu. Beograjski odsek Ima celo svojo lastno telovadnico že od lanskega leta in Je pokazal v kratkem času velik razmah in razvoj ter se ga lahko smatra kot kompletno sokolsko društvo z vsemi telovadnimi oddelku Posebni ruski oddelki so vežbali tudi v društvih Zemun, Bela crkva, Gora-žda in Sarajevo, ostali pa pri naših oddelkih. Savez Je izdal tudi svoj »Ruski sokolski koledar« ter »Ruski sokolski vestnik«, ki izhaja po potrebi vsake 2 do 3 mesece. Ruski Sokoli so leta 1928. sodelovali pri zletu banatske župe v lepem številu 312 oseb ln Je pri tekmi dosegla kadetska vrsta celo prvo mesto. V Skoplju Je sodelovalo 117 oseb ,na kosovskem pohodu pa 250 članov in članic. Člani ruskega odseka v Beogradu sodelujejo prav marljivo pri pripravah za drugoletni vsesokolski zlet v Beogradu, kamor bo najbrže že drugo leto premeščen sedež ruskega Sokolstva za gra-nicami iz Prage. Dopisi RADOVLJICA. 18. t m. ob 11. se bo v občinskem uradu v Radovljici oddal na javni dražbi v zakup ribolov ribarskega okraja 7 (»Bohinjska Sava«) za dobo 10 let Zakupni pogoji so pri komisarju oblastne samouprave v Ljubljani kakor tudi pri županstvu v Radovljici med uradnimi urami na vpogled. RADOVLJICA. Bogata Javna tombola Sokolskega društva v Radovljici z mnogimi krasnimi in dragocenimi dobitki bo ne-preklcno v nedeljo 16. t. m. ob pol 4. popoldne v Sokolskem domu. Preskrbite si pravočasno tablice! 814 ROŽNA DOLINA. Naša lepa ln idilična Rožna dolina se zadnje čase razvija kakor cvetoče dekle. Prebivalci kar tekmujejo med seboj, kdo bo imel lepši vrt. lepšo hišo itd. Pa tudi po tradicijah slovi Rožna dolina. Imamo svojo filmsko zvezdo, svoj žabji koncert in še mnogo drugih zanimivosti. Tako n. pr. so znani rožnodlski sej-mi, rožnodolsko žegnanje in sloviti rožno-dblski štrukljl, ki slovito tudi izven mej naše lepe doline. Letos nam bo to spe-cijaliteto za žegnansko nedeljo. 16. t m., serviral naš znani in podjetni restavrater gosp. Viktor J e 1 o č n i k, ki je za ta dan pripravil vse potrebno, da bo vsak do, ki bo posetil za jutrišnje rožndolsko žegnanje njegovo izvrstno restavraciio, odhajal iz nie prav dobre in razigrane volje. Točil bo pristna štajerska, dolenjska in dalmatinska vina ter priznano izborno sve- fe pivo. Tudi »fcer bo vsestransko poskrbljeno za Izvrstno zabavo in veselje. — Torej v nedeljo pohitimo vsi v našo lepo Rožno dolino na žegnanje In štruklje! Naročajte JAKOPIČEV ZBORNIK pri Tiskovni zadrugi Koža t .mleč-neni stanju!' Laboratorij INNOXA dela pod zdravniškim nadzorstvom. Po dolgotrajnih raziskavanjih so bili naposled kronani napo« ri tega laboratorija ■ tem, da je bilo iznajdeno MLEKO INNOXA. Ce boste vprašali zdravnika za nasvet, Vam bo rekel: 1. Mleko INNOXA fiuva kožo izvanredno. 2. ono jo osvobodi vseh ne« Črstoč radi svojih specijeLnih sestavin. 3. ono jo hrani racijonalno; 4. ono jo napravi gladko, enolično in zdravo; 5. oro je prikladno za vsako koža Uporabljano za nego obraza zjutraj ln zvečer ram bo mle« ko INNOXA ohranilo vso mladeniško svežost vašega teinta, da se ne boste po« starali. Krema INNOXA izpopolnjuje blagotvorni učinek mle« ka INNOXA. MLEKO v vseh parfumertjah, drogert* jah in apotekah. Laboratoire lnnoxa, 60 Rue de Prony, Pariš. Generalno zastopstvo: HENRY H. NEUMANN, ZAGREB, Boškovičeva 42. Ali Vam gre v tek Vaša Jed, kadar vkfite v kuhinji gornU prizor? Sigurno ne! Da se rešite te neznosne jolazmd, ki Vaan okužuje Vašo jed, uporabljajte najbolj dovršeno sredstvo ra uničevanje 5HELLTWC Razpršujte Sdielltox samo potom SJre®to3c pršilnice, kii Vam osigurava maksimum deiovatria. Razpršena meglica SdhelMoxa zalotene irtsekte SIGURNO UBIJA in v teku nekoliko minut osvobodi Vašo hišo od muh, moljev, komarjev, bolh, stenic, mravelj, ščurkov, njihovih jajc in Učinki T&kana navodila za uporabo boste doMH od Vašega prodajalca. Uporabljati SibeHtac znači vzdrževati h.šno higi-jeno v največtjj meri Dobiva se v vseh mestfii. Prodamo v Skoplju, j v neposredni bližini železniške postaje, pod zelo ipovaljnimi pogoji ompfeks zgradb lz trdega materiala, v kaiterih je do sedaj bila instalirana tvornica ledu ter bi se isti jako koTfetno mog&l uporabiti za industrijo. Zraven zgradb dovolj zemCijrtšca za zidanje. Za podrobne podatfke se je obrniti na | (pettno (pivmo, (X. J). S&opCje + Obtln« L)lM)als Mestni pogrebni urad .J V globoki &los« naznanjamo, da \e naš sr&o-ljiibljtno, dobri soprog, oč«, brat, svak in stric, gospod Rafael Žvokelj Posestnik Vrbpotje pri Vipavi v petek dne 14. t. m., po do?ef muCni boksnl, v 44 letu starosti, previden s tolažili sv. vere, mimo v Gospodu zaspal. Pogreb nepozobnega po.koj.nika bo v nedelio, dne 16. {uirfJa lob pol 11. ari dopoldne lz mrtvašnice Stari pot St. 2 na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 14. JuniSJa 1929. Francka ŽvokdJ, ro]. Stemberger, soproga; Mkrica, Ivanka, Ciril, JoJfco, otroci; dr. Dominik žvokefl, odvetnik, dr. Staji« ZvokeiJ, »dipavmik, brata; Pepca, poro«. TerčeU, sestra in vsi ostali soTod«k5. 79161 lz življenja in Prva slika delavske vlade na Angleškem Ramsay Macdonald Je sestavil svoj kabinet, kakor sa vidimo na tejle sliki. Od leve proti desni stoje: George Lansbury (državni tajnik v ministrstvo za delo), A. V. A. Aleiander (1. lord admiralitete), Trevelyan (prosvetni minister), mlss Margareta Bonfleldova (ženski minister za socijalno politiko), lord Thomson (minister za zrakoplovbo), Tom Shaw (vojni minister), A. Oreenwood (minister za narodno zdravje), Noe I Boston) minister u poljedelstvo), W. Graha m (minister za trgovino), W. Adatnsoo (škotski minister). — Od leve proti desni sede: I. R. Cljnes (notranji minister), lord Parmoor (predsednik tajnega sveta), J. H. Tbomas (minister državnega pečata), Filip Snowden (finančni minister), Macdonald (ministrski predsednik), Ar-tur Henderson (zunanji minister), Sidney Webb, (minister za domlnljone), lord Sankey (lordkan-cler) In Wedgewood Benn (minister za Indijo). Vreme v juliju, avgustu in septembru Po toplem juniju pride spremenljiv julij, nato vroč avgust in končno nestalen september. Znani vremenoslovec Grimm je po« 6tavil za nastopne tri, odnosno štiri mesece to«le prognozo: Junij in julij bosta nenavadno top« la, v avgustu nastopi velikanska vroči« na, vendar ne bo letos za vremeno* slovje nobenih iznenadenj. Po toplem začetku v prvi polovici junija bodo med 16. in 20. junijem mogočne nevihte. Minile bodo naglo. Potem bo do konca junija lepo vre. me, temperatura bo naraščala, izvzem« ši izjeme lokalnega značaja. Julij bo zelo podvržen spremem* bam. Vplivi s severa bodo prinesli iz« premembe v ozračju s pozitivnimi in negativnimi ekstremi. V prvi polovici julija se bodo ponavljale nevihte, ki bodo znatno vplivale na poletni zna« čaj tega meseca. Drugače bo julij lep, zlasti za kmete in izletnike. Med 21. in 29. julijem bo zelo vroče in suho, zadnja dva dneva lahko upamo na dež in ohlajenje. V avgustu bo temperatura zelo na« rasla. Najbolj kritičen bo čas med 11. in 19., ko bo vročina dosegla višek. Takrat je pričakovati velikih nalivov in tudi katastrof. Po tem času je ver* jetno, da se bo vreme ustalilo in osta« lo milo do konca. Za september je težko prerokovati, ker se nahaja ta mesec med dvema letnima dobama, ko vplivajo na vreme čisto nasprotne konstelacije: vročina in hlad. Po vsem sodeč bo letošnji september zelo nestanoviten, poln sprememb. Nekateri dnevi bodo zelo topli, naravnost vroči, drugi zopet hladni, deževni in megleni. Pripominjamo, da je meteorolog Grimm eden izmed tistih redkih vre« menoslovcev, ki je lani popolnoma točno napovedal ostro in katastrofa!« no zimo. Koliko je vredna žena Ničemur se niso Kitajci spočetka tako čudili, kakor spoštovanju, ki ga izkazuje Evropec svojim ženam. Slu« žabniki imenitnih Kitajcev kar niso mogli razumeti, da je našim ženam dovoljeno sedeti pri mizi. Mnenja so bili, da pozablja pri tem mož na svo* je dostojanstvo. Ko je pripeljal prvi guverner Hongkonga, Lord Ellison. le« ta 1842. svojo ženo s seboj, ga je obi« skal tudi bogat mandarin. Ta si je zelo natančno ogledal guvernerjevo ženo. posebno pozornost je posvečal njenim kretnjam. Ko je zapustila so« bo, je vprašal guvernerja v slabi an« gleščini: »Kaj ste dali za svojo ženo?« Lord se je zabaval nad svojevrstno pomoto svojega obiskovalca. »Dvati« soč dolarjev,« mu je odvrnil. »No.« pravi mandarin ter potegne mošnjo iz žepa, »če mi jo prepustite, vam plačam pettisoč dolarjev.« Kitajčev obraz je bil videti popolno« ma resen. Zato ni preostalo guverner« ju drugega, kakor da kolikor mogoče vljudno zavrne mandarinovo ponud« bo. Toda ta ni odjenjal, temveč je šel v svojem ponujanju do sedemtisoč do« larjev. Lord Ellison je bil naposled prisiljen, da izjavi Kitajcu, da Evropci nikoli ne prodajajo svojih žena, ko se snkrat postale njihova last, kar mu je hotel gost komaj verjeti. Lord se je pozneje še mnogokrat smejal s svojo mlado ženo radi te ne« navadne Kifajčeve ponudbe. Spomin jo je zapustil Te dni se je pripetil v Budimpešti nenavaden primer amnezije. Neka ele« gantna dama se je sprehajala po na« brežju Dunava gor in dol ter je raz« burjena begala sem in tja. Stražnik, ki je imel službo ondi v bližini, jo je nekaj časa opazoval, potem pa, videč njeno zbeganost, pristopil k nji in jo vprašal, česa išče. Drhteča od razburjenja mu je vpra« šanka pripovedovala, da je njen sin prestal zrelostni izpit z dobrim uspe« hom. Možu postave se je videla izjava zmedena in je nagovorjenko vprašal dalje, kako se piše. A dama ni mogla povedati tega. Pozabila je bila svoje ime in svoj naslov ter ni mogla na« vesti niti imen svojih sorodnikov in znancev. Odpeljali o jo na policijo, kjer so jo zdravniki preiskali in do« gnali, da gre za trenutno izgubo spo« mina, takozvane amnezije. Drugače je dama odgovarjala na postavljena jI vprašanja logično in dobro. Policija jo je zadržala v svojih pro« štorih meneč, da se bo zvečer javil kdo od njenih sorodnikov, pa se je zmotila. Pozneje se je namreč izkaza« Io, da ima sina. ki je prestal zrelost« ni izpit, v okolici Budimpešte. Dali so torej napraviti posteljo in dama je prenočila na policijski stražnici. Ko je drugo jutro vstala, se je ze« lo začudila, kam je zašla. Prestrašena je gledala okolu sebe in na vprašanje kdo je, povedala svoje ime in naslov svojega stanovanja. Odpeljali so jo tja in ugotovili, da je res to, za kar se je izdala. Taki primeri amnezije so tudi po zdravniški sodbi zelo redki. Vojni minister o starih generalih V madžarskem parlamentu se je iz« razil vojni minister grof Czaki, da ne bi smel biti noben general čez 60. leto v službi. To je podprl z raznimi po« datki iz svetovne zgodovine. Napoleon kakor Cezar in Aleksander Veliki so postavljali na najvišja poveljniška me« sta n. pr. ljudi, ki so šteli 30 do 40 let. Jugoslovenski vojaški krogi so se baje izrazili, da so bile avstrijske čete v voj« ni izvrstne, poveljniki pa so bili presta« ri. Isto bi se dalo reči o Nemčiji, ki je imela le enega generala pod šestdese« tim letom in to je bil Ludendorff. V svetovni vojni niso imeli ne na strani antante ne centralnih sil nobenega vo« jaškega genija — a to zategadelj, ker so bili višji zapovedniki vsi preveč v letih. Skakalec v vodo Posel, ki se posebno v sedanji vročini kaj prlleže Nenavadna vojaška pomoč Ko se je I. 1601. zvezal cesar Rudolf II. z ruskim carjem Feodorjem Ivano« vičem proti Turkom, mu je moskovski vladar izkazal prav nenavadno in ma« lo pričakovano pomoč. Poslal mu je Kot prispevek za vojne stroške 40.360 soboljevih, 20.760 kunjih, 337.235 ve« veričnih in 3000 bobrovih kož. Ko je ruski poslanik, državni svet« nik Meljeminov, ki ga je bil Rudolf sprejel z velikimi častmi, napolnil s svojimi kožami tri sobane praškega gradu, ni bil videti cesar nič kaj za« dovoljen. Praški trgovci s kožami so sicer ocenili vojni prispevek na 8 ton zlata, nikakor pa niso hoteli sami dati toliko zanj. Cesar je prosil carja po protiposlaniku1, naj mu prihodnjič po« šlje pomoč v čistem denarju. Toda carjev minister mu je odvrnil prav ta« ko odločno, da Rusija ne bo plačevala svojih denarnih obveznosti v zlatu. Edino Turki so vzeli resno carjevo pomoč; zaprli so namreč takoj ruske« ga poslanika v Carigradu. Kratko krilo in pravični sodnik Ga. Ethel Carpenter iz Catforda na Angleškem je tožila svojega krojača za odškodnino, ker ji je napravil oble« ko sicer po volii, a vendarle ne po volji. Stvar je takšna: Ge. Carpenterovi je najprvo napra« vil obleko, ki je na ni hotela vzeti, češ da je predolga. Popravil jo je, pa ta« ko, da ji ni segala niti do kolen in da je po njenem mnenju vse mesto gle« dalo za njo, ko io je prvič oblekla. Prihitela je s povšenimi očmi do« mov, kier jo je že na vratih pričako« val ljubi mož s pridigo, ki je bila manj galantna nego dolga. Gospa je sklenila, da te obleke ne dene več na« se. a ko je hotel imeti krojač plačilo za svoje delo. ga je kratkom^lo sama tožila za odškodnino. Blago je bila namreč sama dala. Na razpravi je mo* rala obleči sporni produkt nove mo* de vendarle še enkrat. Sodnik si je stvar ogledal in velel: »Obleka je res prekratka, pa to marsikaterim ljudem ugaja.« — »Meni tudi,« je odgovorila gospa sramežljivo, »a vendar je ne morem nositi. Imam štirinajstletno hčerko«. Sodnik je tedaj salomonsko razsodil, da mora krojač v toliko in toliko dneh obleko primerno podalj* šati ali pa res plačati odškodnino, če bi se mu to popravilo ne posrečilo. In sedaj čakajo Angleži na salomonski konec te zadeve. Napoleon I. kot otrok Nekoč je Napoleon pripovedoval sledečo zgodbo iz svoje mladosti: »Spominjam se še vseh zgodb, s ka« terimi me je uspavala moja dojilja Saveria. Tako vem še. da mi je dejala neke noči, ko sem jo, mučen od ne* premagljive nespečnosti, neprestano nadlegoval s svojimi vprašanji: Bodi vendar že miren. Nap; ko boš velik, ti bom podarila tudi Korziko. In Francije, te ne? sem vprašal na« to. — Zaradi mene tudi Francijo! — In zakaj ne tudi vsega sveta? — Dobil ga boš, je odvrnila dojilja; več pa ni« kar ne zahtevaj! Zdi se mi skoraj, da si v stanu vreči s prestola samega Boga! — Z zadovoliivo mislijo, da bom kralj Korsike. Francije in vsega sveta, sem naposled zaspal.« »Oprostite, nisem kardinal« Zanimivo dogodivščino sporočajo iz Madrida, kjer se je udeležil zase. danja Društva narodov tudi francoski zunanji minister Briand. Briand je lep mož, zato ni čudno, da se po njem či* sto rade obračajo ženske oči. Ko je stopil iz hiše, ga je ustavila na stopni* cah četa dam, ki so ga prosile za av* togram. Briand, ki mu je dragocena vsaka minuta, je naglo izpolnil želje žensk z albumi, nakar je ena izmed prošnjic pokleknila pred njim v znak zahvale. Iskala je njegovo roko, da bi mu jo iz hvaležnosti poljubila, Briand pa jo je odtegnil z besedami: »Opro« stite, saj vendar nisem kardinal!« Vojaška doba v Italiji podaljšana Na Mussolinijev predlog, ki ga je napravil italijanski premijer kot vojni minister, je sklenil ministrski svet po« daljšati dobo vojaške obveznosti v Italiji do 55. leta. Doslej je segala vo« jaška doba italijanskih državljanov sa« mo do 45. leta, podaljšala se je torej za celih deset let. Sven Hedin zbolel švedski svetovni potnik Sven He» din, ki se je bil pred tremi leti odpra* vil na novo ekspedicijo v osrčje Azi* je, je nedavno zapustil Peking in se vkrca! na ladjo, ki ga je prepeljala v Ameriko. Tam so ga zdravniki pre* iskali in ugotovili živčno vnetje v ra* mi. Ko se bo izlečil. pojde nazaj v Peking, kjer ga čakajo ostali člani ekspedicije. 850 črešnjevih koščic v želodcu V Montau na Avstrijskem je napadla majhno deklico med obiranjem orešenj v sadovnjaku slabost. Poklicali so zdravnika, ki je takoj izvedel operacijo. Iz želodca ji je potegnil nič manj nego 850 črešnjevih košic. Operacija pa ni n;č zalegla, ker je otrok kmalu nato v hudih bolečinah urnrL Kadrie Hanem mlada tnrika anarHsrka, Je ▼ dražbi drafth ra« rotnikov snovala naklep zoper življenj« Kanala, diktatorja Turčije, ln se mora sedaj zagovarjat! pred carlgrajsklm sodiščem. Šminka jo je osramotila Iz Ybbsa na Nižjeavstrijskem poro« čajo to*le resnično zgodbo: Pred časom se je kopala v vbbškem kopališču dama, ki jo je tako izkupila, da se ne bo menda nikoli več prikaza« la v vbbškem kopališču. Pred odhodom v kopališče si je bila namazala obrai in vrat z nekim ličilom, ki je v izpuh« tevanju žveplene pare popolnoma po« črnelo. Ne da bi se bila zavela svojega položaja, je po končani kopeli ponos« no korakala sem in tja, ljudje pa so se za njenim hrbtom spogledovali in spraševali, če res ne ve, kakšna je v obraz in vrat. Naposled je menda opa» žila, da se kopalci muzajo na njen ra« čun in se je izgubila v hotel, kjer je bržčas uvidela, s čim je napravila gle« dalcem toliko zabave. Somi v Rokavskem prelivu Ribiči iz Deala na Angleškem so morala v eni zadrnjih noči izbojevati trdovratno biitiko z veliko skupino morskih volkov, ki so zasledovali makrele do Rokavskega preliva. Zverine so raztrgale precej mrež in zek> škodovale delu rrbolovcev. Vendar so jih ujeli veliko število. Ena sama ladja je pripekala kar deset ubitih somov v Deal. Bitka ž n$mi je trajala več nego tri ure. Po petdesetih letih Amsterdam Je proslavi! ta M petdesetletnico, od kar Je prlila ▼ to mesto kr»IJIea-«at| Etna. rojena princesa Waldeck-Pyrmontska. Na sliki: KralJica-maU se zahvaljuje manifestirajoči množici, ob n|| njena bčl, sedanja nizozemska kraljica Vlljemlna. Maurice Dekobra: Vohunka Leta 1924. sem bil v nekem zdravilišču. Stanoval sem v hotelu ob obrežju in vsak dan plaval v ožino, ki loči dansko obalo od švedske. Nekega večera sem naletel na svojega starega znanca, ki je pred nedavnim zastopal svojo srednjeevropsko domovino na nekem mirovnem kongresu Kosila sva skupaj na terasi hotela. Pr: desertu se je nagnil nenadoma k meni in mi rekel tiho na uho: »Hotel ie ravnokar pozorišče skrivnostne drame, ki je poleg tega še zelo resna Mačka je tu, ki se igra z mlado miško . . .« Pogledal sem ga začudeno, a on se za moj pogled ni zmenil in je nadaljeval: »Ali vidite tam ob oknu parček pri mizi, okrašeni s cvetjem? Zaljubljenca, mislite vi? Ali pa parček, ki je na ženitovanjskem potovanju? Nekaj čisto drugega! Mož je gospod X., poslanec angleške delavske stranke. Ja ženska pa je neka Vera B., vohunka v službi sovjetov.« Lahko si mislite, kako radoveden sem bil. In moj prijatelj, povedal vam bom, da je Danec, je hitel, da uteši mojo radovednost. »Najprej nekaj besed o oni lepi dami. Vera B. je prav za prav ruska grofica, ki pa je mogla le na ta načir. prestati revolucijo brez škode, da jc srtopila v službo pri rdečih. Njena lepota jim dobro služi. Ona je rojena pustolovka. Med vojno si jo lahko videl v vseh velikih evropskih hotelih, kjer je poizvedovala, dobivala razne migljaje in iskala zvez. V Varšavi, Stock-holmu, Madridu, Solunu — povsod si lahko našel sled te Vere B. Tudi jaz sem imel nekoč opravka z njo. Poznam jo. Ni mačiča, moj dragi, ampak panter, pravi lanter! Sadizem in nežnost. Naj povem še to, da sem jo nekoč videl, ko je pritiskala cigareto na tilnik nekega moža in ga obenem poljubljala. Dražestni kontrast, ne? Žareči po-lju-b cigarete, ki je žgal kožo in žareči poljub teh ustnic, lepih kot kelih cveta v jutranji zarji. Oglejte si to žensko natančneje. Te motno modre oči z dolgimi trepalnicami in ta dražestn-i obraz .. . Taka je morala biti ljubica Džingis-Kana. Zmes krutosti in Izredne rajfinirano-sti. Presenetljiva družba ljubezni in sovraštva. Zal mi je za ljudi, ki so podlegli čarom teh oči . . .« »Ne razmumem vas čisto,« sem rekel Dancu, »kaj ima opraviti ta ženska s tem poslancem. Kdo in kaj je sploh on?« . i-., Prijatelj se je ironično smehljal: »Bh ... on! Socijalistični poslanec, poltik-puhloglavec, ki hoče rešiti socijalno vprašanje s praznimi besedami in visokodonečimi frazami.« Govoril je tišje: »Sel je po višjem nalogu v Rusijo. Ti gospodje iz novo pečene republike so ga na vrvici peljali skozi svoje naprave. Pokazali so mu tovarno, kjer so delavci slučajno delali in v otroški vrtec, kjer otroci z mlekom vred vsesava jo tudi ideje komunizma Ko je prijazni englishman opravil svojo tajno misijo in se podal na pot proti domu, so mislili rdeči gospodje, da bi bilo morda koristno, če bi dobili njegove papirje na vpogled, Zato so mu kot iz-kušnjavca obesili na vrat lepo Vero B. in zaradi tega ju tudi vidiva danes skupaj.«. Seveda sem bil strašno radoveden, kakšen bo konec. Stavil bi, da bo vohunka zmagala. Kajti ta hotelska ptica je bila lepa, pri Veneri! Nikakšna klasična lepotica sicer, vendar pa tako lepa, da me je zazeblo do mozga, kadar sem jo skrivaj pogledal. Vprašal sem Danca: »In kakšen bo konec, moj dragi?« »Kako morete staviti tako neumno vprašanje?« »Ona bo torej tega mladega diplomata ujela y svoje mreže?« »Seveda! 2e več dni ga zasleduje. I Ona tudi gotovo že ve, kje ima spravljene papirje, zaradi katerih se nahaja tu. Pripravlja se na zadnji udarec.« »Rad bi zvedel, kakšen bo konec drame. Kdo bi mi to lahko povedal?« »To ne bo ravno pretežko. Poznam gospoda X, ker sva se srečala v Pragi o priliki neke konference, kjer je govoričil o svojem prepričanju, napredku delavstva in kapitalu. Sicer mi ni mnogo do tega, da govorim z njim, toda, če vas stvar zanima, lahko zveste za izid boja v kratkem, kajti Vera B. se ne bo dolgo obotavljala in čakala.« Naslednjega dne sem srečal prijatelja na obrežju in ga mimogrede vprašal: »No, kaj je z delavskim zastopnikom?« »Sedaj vam še ne morem ničesar drugega reči ko to. da sem ju snoči videl skupaj na balkonu.« »Toda v našem hotelu ima vsaka soba svoj balkon.« »To j>omeni, da je vohunka preskočila stene privatnega življenja tega politika.« Poldne je bilo. ko sva se vrnila v hotel k obedu. V veži se je moj prijatelj za trenutek odstranil, da govori z vratarjem. Zadovoljno se smehljaje je prišel na-m is si roke; , k ' »Kakor sem vam rekel, dragi moj! Ravnokar sem zvedel, da je gospa Vera B. zapustila hotel danes zjutraj ob devetih.« »Torej ga Je oskubila?« »Seveda! Komedija ali tragedija, kakor bi bilo bolie reči, je končala.« Šla sva v restavracijo in tam nepričakovano srečala poslanca X. Prijatelj me je predstavil. Govorili smo, govorili . . . Prišli smo na politiko in na — vohune. Ravno ko je hotel moj prijatelj povedati poslancu, da je bila Vera B. vohunka, je gospod X. rekel: »I say ... Iz Rusije prihajam. Zanimive sitvari sem videl tam. Toda trn* dje, posebno politiki, so tam strašno neumni. Menda res mislijo, da smp Angleži sami tepci. Lepo vohunko so mi dali za spremljevalko. Da, srčkano dekle, ki je danes kradla, da bi dobila v svoje roke moje tajne dokumente. Revica! Rad bi videl njen obraz, ko bo opazila, da se nahaja v aktovki, ki sem ji jo podtaknil mesto svoje, nekaj starih številk »Daily Maila« in knjižica za tri franke: »Ruščina v dvajsetih urah.« S prijateljem sva se spogledala. Ko sva se poslovila od poslanca X. in Šla po stopnicah, se je spet nagnil k meni in mi rekel: »In vi mu verjamete?« (Prevel B. RJ CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutrat, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492, 3492 0Cdcr hoče da «e mu pošlje po posti naslov aR GaGo drugo informacijo ticoco mc malih oglasov naj priloii v mnamGah /vv • si car no bo prejet odgovora t & *mWmmm CENE MALIM OGLASOM: Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda / Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842. HA* SP IZLii Učenca ■ dobro šolsko izobrazbo (6 razi. ljudske ali 2 razr. taeštanftke šole) sprejmem takoj T trgovino z mešanim blagom na deželi. Ponudbe na podružnico Jutra T Maribora pod »Poštenost-« £1687 Verziran detajlist mzaufakturne stroke — daljšo prakso, dobi mesto, plamene ponudbe na tvrdko A. & E. Skaberne, Ljubljana. 21682 Slikar. In plesk. pomočnike ter vajenca sprejme Valentin 3 u n k o, Celje, Aškerčeva 7. 21665 Korespondent (inja) perfekten v slovenskem in nemškem jeziku, stenografiji in strojepisju, dobi takoj službo pri svetovni družbi. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod Iifro »Bodočnost«. 21635 Prvovrstno šiviljo za izdelavo damskih oblek iščem. PoDudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Konfekcija«. 21831 Pleskar, pomočnike mlade, vešče lopateuja — (špahtlovanja) in emajlira-nja, za dobo 4—5 mesecev a-prejme Lj. Somogvi, Vin-iovci. — Plača 6—7 Din 218J6 Črkoslikaria ■prejme Tovarna vagonov ▼ Smed. Palanki Cenjene porradbe na upravo tovarne vagonov v Siied. Palanki. 21824 Frizerko kt dobro ondulira in ma-niktra, sprejmem takoj, vso oskrbo t hiši. — M. Corič, frizer. Kraljeviča — Brv. primorje. 2-1&J2 Deklico 18—14 !et staro, brez staršev, -dobro vzgojeno in ki ima veselje do otrok — sprejmem. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Pridna in poštena«. 21773 Mlinarja M. bi znal tudi žagati ln e&m nekoliko popravljati v m'inu in na žagi, iščem za takoj. Imeti mora dobra »pričevala. Plača po dogovoru. — Jos. Ocepek, BenoŽet 1, Sava ob južni železnici. 21770 Šofer - mehanik dobi stalno službo. Nastop od 15. junija do 15. avgusta. Ponudbe na naslov: J. Razboršek, Šmartno pri Litiji. ' 21736 Trgovski pomočnik (pomočnica) dobi mesto v trgovini z mešanim blagom. Pog>oj: vojaščine prost, dober prodajalec. Starejše moči imajo prednost. Nastop od 15. junija do 15. avgusta. Ponudbe na naslov: J. Razboršek, Šmartno pri Litiji. 217S4 Ključavničarskega pomočnica veščega vseh v stroko »padajočih del eprejmem takoj s hrano in stanovanjem v kiši in plačo po dogovoru. Ponudbe na naslov: Josip Ambrožiča nasl. v Ljubnem štev. 54, p. Podnart, Gorenjsko. 21844 Kolar. pomočnika sprejme takoj Leopold Pir-nat, kolar, Grosuplje "* 47 21848 Postrežnlco iščem za takoj. Langusova št. 5, parter. 21873 Inteligentna gdč. temeljito »vbražena v tr. govskih poditi, knjigovodstvu in strojepisju, ambi cijozna, praktična in vestna, z znanjem slov., STbo-hrv. in nemškega jezika, dobi začasno ali stalno zaposlitev. Ponudbe na ogl oddelek »Jutra« pod šifro »Industrija 46«. 21846 Jelonošo zmožnega nemščine sprejme hotel Štrukelj. 21881 Zagovodjo popolnoma verziran ega mehkem in trdem lesu ter izvežbanega v popravilu strojev, sprejmem takoj na parno žago. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod šifro »Zagovodja«. 21839 Natakarico zmotno kavcije sprejmem v dobro idočo gostilno pri Majarončku, Ljubljana — Stara pot št. 1. — Isto ta m naprodaj več dobro ohranjenih vinskih sodov 21864 Ribarico In perico išče Tomažič, Dunajska e. št. 9,1. 21893 Natakarico na račun, zmožno majhne kavcije ter vajeno vseh hišnih del, sprejmem boljšo gostilno na deželi Cenj. ponudbe po možnosti s sliko na ogla-sni oddelek »Jutra« pod značko »Natakarica 94«. 21894 Plavalnega mojstra sprejme kopališče S. K. Ilirija. Ponudbe na upravo kopališča S. K. Ilirija. 21919 Pomožne natakarje In natakarice dobro izurjene sprejme hotel »Bellevue« za nedelje in praznike popoldan. 21928 Kovaškega pomočnika (Feuerbursche) sprejme takoj Frano Westermaier Celju. ' ^ «<1 Ž4 4 fc Pozor, potniki, za stopnikl, penzijonisti Mesečno fiksno plačo do 1500 Din. kakor tudi največjo provizijo za prodajo raznih izvrstnih predmetov (slike na platnu itd.), kavcija 50 Din. nudi edinole rodam večjo množino. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 21651 Raznovrstno opeko nudj najceneje M. Korošec, Maribor, Aleksandrova cesta 23, dvorišče. 21S35 Železna blagajna 80 cm široka, 1.75 cm visoka poceni na.prodaj. Ponudbe aa oglasni oddelek »Jutra« pod »Železna bla gajna«. 21577 zborno koso za 20 Din dobite samo pri tvrdki Franc Stupica v Ljubljani, Gosiposvetska cesta št. 1 144 Okna za barake poceni naprodaj. Naslov v lasnem oddelku »Jutra«: 21759 62. Gospod Kozamurnik se je kmalu potolažil nad izgubo lepe obleke. Šel je h krojaču in si naročil noro, prav takšno, kakor je bila prejšnja. Ko jo je čez štirinajst dni dobil, ni vedel od veselja kod ne kam. »Žena! Min-ka!< je vzkliknil. »V Svinjivasi je velika veselica, župan obhaja svojo štiridesetletuico. Peljimo se pogledat!« Za suhe gobe lepe, iščem konkurenčne cene zmožne odjemalce. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Suhe gobe«. 21914 Otroški voziček poceni naprodaj na Poljanski cesti 17/p. 219_'l ŠestsedežnI avto znamke »Austro-Daimler«, i odprto karoserijo, v brezhibnem stanju po zelo ugodni ceni prodam Poizve se pri tvrdki Fr. Xav. Souvan, Ljubljana, Mestni trg št. 24. 21646 Avto znamke »Austro - Daimler«, predelan v tovorni voz, nosilna sposobnost 1 tona, prodam za 10.000 Din. — Avto se nahaja v brezhibnem stanju. Ponudbe na naslov: Ivan Jeraj, Rečica ob Savinji. 21746 Avto »Peugeot« štirisedežen, skoro nov, dobro ohranjen prodam. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »St. 312«. 21863 Pozor! trgovci, gostilničar]!, posestniki in penzijonisti ki imajo žene in že odrasle otroke ter si hočejo zasigurati lepi 6voj dom — naj se obrnejo na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Lepi dom«. Vzamejo se 65—70 let stari gospodje, ki imajo prihran&a za doživetje. Skrbljeno je za vso oskrbo, dobro hrano, stanovanje. kopanje in zdravnika. Vstopi se lahko te-koj. 13089 Ubogo deklico brez staršev, sprejmem, slučaju, da bo pridna, bi jo tudi pohčerila — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Pridna hčerka«. 21845 Katera dobra mati vzame za svojega 3 leta 6tarega fantka. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 21911 Gorivo — drva staro in sveže, postavljeno T vagon nakladalne postaje, kupujem ▼ vsaki množini. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod »O. S. Z « _ 21640 Reglstr. blagajno majhno, rabljeno a v dobrem stanju kupim Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 21779 Zandarmerij. torbo usnjato, a t a r o, a dobro ohranjeno kun;m. Naslov v oglasnem oddeiku »Jutra M-664 Vrtne stole, mize In ograjo že rabljeno kupi Križnič. Maribor, Dajnkova št. 10. M-662 A if — Za obilno udeležbo ce priporoča Rožnik. 21R9 * • ~ rHrtJT« Klavir (Stutzflilgel) znamke Po-korny prodam. Naslov v oglaenem oddelku »Jutra«. 21624 Pletilne stroje ročne, štev. 6-26, 8-23 in 10-21 po nizki ceni proda tekstilno podjetje v Ljubljani. Stroji so na oprled vsak delavni dan med uradnimi urami. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 21902 Ključavničarji! Prodam vretensko stikalni co 45 mm (Spindelpre>s6e) in stružnico, oboje za kovine Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 21705 Kovaško orodje kompletno, vrtalni stroj za železo (Bohrmaschine), več električnih motorjev od 2 do 30 HP napetosti (Droh-strom) 220—380 kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Tovarna«. 21906 Pisalne stroje »Remington« prodaja na obroke J. GustinČič, Maribor, Tattenbachova ulica št. 14. Zahtevajte cenike! 21747 »Pedicol« je nedosegljivo sredstvo proti potenju nog — garantirano neškodljivo zdravju. Prodaja Milan Potokar. Cojzova ca&ta 9/U — levo! 21890 Entla Io ažurira takoj Matek & Mikeš, Ljubljana. Dalmatinova 13 — Vezenje oblek Stenski prti predtiskani 10 Din. 76501 <>h Varana v zakonu 30 let stara gosja, želi resnega znanja s premožnim, starejšim, sebi sorodr aiin go*r-cd"m. 'Samo resne iti neanonimne dopise s sliko na oglasni oddelek 'Jutra« pod -cifro »Ljubitelf otrok«. 21868 Lepa blondinka z dežele, stara 17 let, želi resnega znanja s premožnim in inteligentnim go- spodom. Neanonimne dopise po možnosti e sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »171etna«. 21869 Seka Nesmisel ... prilika napravi mnogo. Pozabi... le izpremeniba krajša nam čas 21849 Zvezda P. Hvala, sprejel. Nebroj poljubov. Večkrat nemogoče, ker pimam sredstev. Piši! Tv»j Duško. 21899 Robec z vsebino 350U Din in nekim bančnim papirjem j» bil v petek 14. t. m popoldan izgubljen od Ran-zingerja pa do začetka K»-ioJvor.-ke ulice. Najditelj, ,ki je bil opazovan, naj vr* ne na tukajšnji policiji. 2192« Mali* oglasi so najboljša reklama! Mestne zastopnike za prodajo manufakturnega blaga na obročno odplačevanje, išče v tej stroki vadeča tvrdlka za sledeča mesta: Kamnik, Kočevje, Konjice, Kranjska gora, Murska Sobota, Novomesto, Podčetrtek, Vrhnika. — Velik stalen zaslužek zasiguran. Reflektanti z lastnim obrtnim dovoljenjem, garancije zmožni, naj pošljejo pismene ponudbe pod šifro »Velik zaslužek« na ogl. odd. »Jutra«. 7886 t MoJ nadvse Uubijeni predobra mož, gospod Matej Prašnikar polkovnik r p. me k dame« pe kratki bolezni, v M leta starosti, za vedno zapustil. Pogreb predragega se bo vrši! v nedelio, dne 16. Junija popoldne ob pol 4. ud. Novo mesto, dne 14. Junija 1929. Žalujoča žena Marija Prašnikar. roj. Flore. t Županstvo obilne F ram naznanja v svojem in v imenu kTajnega šolskega odbora Jato seno vest, da je danes umrl njegov dolgoletni velezasluženi odbornik, gospod Ivan Bolim tovarnar v Framu Pogreb predragega pokojnika se bo vršil v soboto, dne 15. Junija ob 4. uri popoldne v Framu. V Framn, dne 13. Junija 1929. Župan ta predsednik krajevnega šolskega odbora. Entlanje zvršuje hitro po 1 Din od metra O. M e n e e, Novi Vodmat, Vodmatska nlica 219031 št 166/1. Opremljeno sobo oddam solidnemu gospodu na Starem trgu štev. 3/1. 21S75 Sobo oddam gospodu. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra«. 21925 13630 Psi Naprodaj so mladiči od nemJke kratkodlake Diane Mitras J. R. P. 29 B in iz Risa J. R P. 9 A Dr. Jane, Kranj. 21774 Posojilnica v Fratnu spo-roia žalostno vest, da ie danes umr! njen dolgoletni £l-an ravnateljstva, gospod Ivan Bolim tovarnar v Framu. Pogreb predragega poloohrjka se bo vršil v soboto, dne 15. junija ob 4. uri popoldne v Framu. V Framu, dne 13. junija 1929. RAVNATELJSTVO. Prostovoljna javna dražba 3 stavbnih parcel, ca 400 m' se vrši v nedeljo ob 4. uri v Rožni dolini — na križišču ccst IX in VIII. 21920 Velike trg. lokale za železnino. špecerijo ali kako drugo obrt oddam na Valvazorjevem trgu 7/11 — levo nasproti križefni-ške cerkve. 21731 Trg. lokale in stanovanjske prostore oddam v najem solidnemu in dovolj financijelno krepkemu trgovcu. Lokali se nahajajo v večji občini, v bližini farne cerkve in sicer na prostoru, kjer je obstojala mešana trgovina že nad 40 let. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Trgovski lokali«. 21769 'j m Opremljeno sobico ali kabinet, snažen in zračen išče starejša, tolidna gospodična s 1. julijem. — Ima svojo posteljnino. Dopise pod »Snažna 110« na oglasni oddelek »Jutra«. 21883 Lepo, solnčno sobo parketirano, z elektr. razsvetljavo oddam 1 sil 2 go-spodema z vso oskrbo ali brez na Taboru 5/II — levo. 21884 2 gospoda ali gdč. sprejmem na stanovanje i zajtrkom v bližini Delavske zbornice. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 21858 Prazno sobo s posebnim vhodom, v mestu za takoj ali pozneje išče drž uradnica — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« Dod .Stalno 91,. Avtobusno prometno podjetje Pecnikar naznanja redno otvoritev proge Ljubljana Avtobns bo odsIe}redno odha|aI, Grosuplje Iz Grosupelj v LJubljano: ob 7. in Ob 13. nri Iz l