Leto 1899,
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XLIL — Izdan in razposlan dne 10, junija 1899.
Vsebina: (Št. 102 — 100.) 102. Cesarski ukaz, s katerim se ukazuje razglas dogovora med Avstrijsko-Ogrskim in Italijo gledé mejsebojnega brezplačnega podpiranja revnih bolnikov z dne 25. junija 1896. 1. — 103. Dogovor med Avstrijsko-Ogrskim in Italijo glede mejsebojnega brezplačnega podpiranja revnih bolnikov. — 104. Ukaz gledé carinskega ravnanja z maltopeptonom. — 105. Ukaz o uvozu gnojnih soli (povrhninskih soli in odpadnih soli, in pa umetnih gnojil iz solnih zmesi t. št. 319 a občne carinske tarife) i z inozemstva). — 106. Razglas, da se izpreminja ustav delovnega statističnega urada v trgovinskem ministrstvu.
102.
Cesarski ukaz z dne 22. maja 1899. L,
plačnega podpiranja revnih bolnikov z dne 25. junija 1896. 1. z veljavnostjo za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Na Dunaju, dne 22. maja 1899.
s katerim se ukazuje razglas dogovora med Avstrijsko-Ogrskim in Italijo gledé mejsebojnega brezplačnega podpiranja revnih bolnikov z dne 25. junija 1896. I.
Na podstavi §. 14- osnovnega zakona o državnem zastopu z dne 21. decembra 1867. 1. (drž. zak. št. 141) ukazujem, da se razglasi dogovor med Avstrijsko-Ogrskim in Italijo gledé mejsebojnega brez-
Franc Jožef s. r.
Thun s. r. Wittek s. r. Bylandt s. r. Kaki s. r.
Welsersheiiub s. r. Ruber s. r.
Kast s. r. Jedrzejowicz s. r. Di Pauli s. r.
(SlovenlHch.)
57
103.
Izvirnik.
Convention
entre
l’Autriche-Hongrie et l’Italie du 25 Juin 1800
sur
l’assistance gratuite réciproque des malades indigents.
Afin de régler d’une manière plus précise l’assistance à prêter aux sujets autrichiens ou hongrois tom.iés malades en Italie et, réciproquement, aux sujets italiens tombés malades en Autriche ou en Hongrie et désirant, en particulier, étendre à tout le Royaume d’Italie les effets des déclarations échangées en 1861 entre l’Autriche et le Royaume de Sardaigne concernant le traitement gratuit réciproque des malades indigents, les Soussignés, dûment autorisés à cet effet, sont convenus de ce qui suit:
Article Ior-
Chacune des Parties contraclan es s’engage à pourvoir à ce que, sur son territoire, les ressortissants indigents de l’autre qui, par suite de maladie physique ou mentale, ont besoin de secours et de soins médicaux, soient traités à l’égal de ses propres ressortissants, jusqu’à ce que leur rapatriement puisse être effectué sans danger pour leur santé ou celle d’autre personne.
Article II.
Les frais de ces secours et de ces soins ainsi que ceux de l’enterrement ne seront pas réclamés aux Caisses de l’Etat, des Provinces ou des Communes, ni à quelque autre Caisse publique de l’Etat auquel la personne secourue appartient.
Article III.
Le remboursement des frais en question ne pourra être réclamé que dans le cas où la personne
Preloga.
Dogovor
med
Avstrijsko-Ogrskim in Italijo
z dne 25. junija 1896. 1.
gledé
mejsebojnega brezplačnega podpiranja revnih bolnikov.
Da se določneje uredi pripomoč, katero je dodeliti avstrijskim ali ogrskim državljanom, ako obolé v Italiji, in pa pripomoč, katero je dodeliti italijanskim državljanom, ako obolé v Avstriji ali na Ogrskem, in zlasti želeč veljavnost v letu 1861. med Avstrijo in kraljevstvom Sardinijo izmenjenih izjav gledé mejsebojnega brezplačnega ravnanja z revnimi bolniki razširiti na celo kraljestvo italijansko, sta se podpisanca na podstavi njim v ta namen pravilno dodeljenih pooblastil dogovorila o naslednjem:
Člen I.
Vsaka strank pogodnic se zavezuje zato skrbeti, da se na njenem ozemlju z revnimi pripadniki druge stranke, ki potrebujejo vsled telesne ali duševne obolelosti pomoči in zdravljenja, ravna prav tako, kakor s svojimi državljani in to tako dolgo, da se morejo poslati nazaj v domovino brez nevarnosti za njih zdravje in za zdravjeRretjih oseb.
Člen II.
Povračilo stroškov, nastalih vsled pripomoči in zdravljenja, in pa vsled pokopa takih oseb, se ne more terjati niti iz državnih, deželnih ali občinskih sredstev, niti iz kakega drugega javnega zaklada tiste države, kateri pripada podpirana oseba.
Člen III.
Povračilo dotičnih stroškov se more zahtevati samo v tem primeru, ako more podpirana oseba
assistée elle-même ou d’autres personnes, obligées en son lieu et place en vertu des lois en vigueur, sont en état de répondre à ces frais.
A cet effet chacune des Parties contractantes s’engage, sur une demande faite par voie diplomatique, à prêter à l’autre Partie l’appui admissible aux termes de la législation du Pays, afin que ces frais, qui seront calculés d’après les taxes en usage, soient remboursés à qui de droit.
sama ali druge osebe, ki so mesto nje k temu dolžne na podstavi obstoječih zakonitih predpisov, poplačati dotične izdatke.
V ta namen se zavezuje vsaka strank pogodnic, dodeliti drugi stranki na zahtevo, stavljeno po diplomatskem potu, po zakonih države pripustno pomoč, da se ti stroški, ki jih je izračunih na podstavi navadnih odredbin, povrnejo tistim, ki imajo pravico do njih.
Article IV.
Člen IV.
Les frais qui jusqu’à la date où le présent arrangement entrera en vigueur, auront été occasionnés aux hôpitaux autrichiens et hongrois par le traitement des individus indigents ressortissant des provinces vénitiennes et de Mantoue, ou aux hôpitaux des dites provinces italiennes par le traitement des malades indigents, sujets autrichiens ou hongrois, seront remboursés par les gouvernements respectifs d’après le système observé jusqu’à présent.
Stroške, ki nastanejo do časa, v katerem stopi la dogovor v moč, avstrijskim in ogrskim bolniškim zavodom vsled zdravljenja revnih pripadnikov bene-čanskih pokrajin in pa pokrajine Mantova, ali bolniškim zavodom imenovanih italijanskih pokrajin vsled zdravljenja revnih avstrijskih ali ogrskih državljanov, povrnejo dotične vlade po doslej veljajočih načelih.
Article V.
Člen V.
Le terme de la mise à exécution du présent arrangement sera fixé de commun accord dès que les formalités prescrites par les lois constitutionnelles des Parties contractantes auront été accomplies.
Il restera en vigueur jusqu’à ce que l’une ou l’autre des Parties contractantes aura annoncé — une année d'avance — son intention d’en faire cesser les effets.
En foi de quoi les Soussignés ont signé le présent accord et y ont apposé le cachet de leurs armes.
Fait à Vienne en double expédition le 25 juin
1896.
Pour l’Autriche et Pour l’Italie: pour la Hongrie:
Čas, s katerim naj stopi ta dogovor v moč, se določi dogovorno, kakor hitro se izpolné formalnosti, predpisane z ustavnimi zakoni strank pogodnic.
Ta dogovor ostane v veljavi še eno leto potem, ko je ena ali druga strank pogodnic sporočila svoj namen, razveljaviti dogovor.
V spričalo tega sta podpisanea ta dogovor podpisala in mu pritisnila vsak svoj pečat.
Tako narejeno v dvojnem izdatku na Dunaju dne.25. junija 1890. 1.
Za Avstrijsko in	Za Italijo:
Ogrsko:
Le Ministre des affaires L’Ambassadeur de Sa étrangères d’Autriche-	Majesté le Roi d’Italie
Hongrie:	auprès de Sa Majesté
Impériale et Royale Apostolique:
Minister za zunanje stvari Poslanik Njegovega Veli-Avstrijsko-Ogrskega:	čanstva kralja italijan-
skega pri Njegovem c. in kr. apostolskem Veličanstvu:
Gohicliowski m. p.
(L. S.)
Nigra m. p.
(L. S.)
Gohicliowski s. r.
(M. P.)
Nigra s. r. (M. P.)
Protocole.
Au moment de procéder à la signature de la présente Convention concernant l’assistance gratuite réciproque des malades indigents, les Soussignés sont convenus de déclarer au nom des Parties contractantes, qu’il est bien entendu entre Elles que le remboursement réciproque des frais visés par l’article IV de la présente Convention, pourra s’effectuer à deux échéances distantes d’un an l’une de l’autre.
Fait à Vienne en double expédition le 25 juin 1896.
Zapisnik.
Podpisujé la dogovor gledé mejsebojnega brezplačnega podpiranja revnih bolnikov, sta se podpi-sanca dogovorila izjaviti v imenu strank pogodnic, da je smatrati za dogovorjeno med njima, da se morejo stroški, omenjeni v členu IV tega dogovora, mejsebojno povrniti v dveh rokih dospelosti, ločenih eno leto drug od drugega.
Tako narejeno na Dunaju v dvojnem izdatku dne 25. junija 1896. 1.
Pour l’Autriche et pour la Hongrie:
Le Ministre des affaires étrangères d’Autriche-Hongrie:
Gotuchowski m. p. (L. S.)
Pour l’Italie:
L’Ambassadeur de Sa Majesté le Roi d’Italie auprès de Sa Majesté Impériale et Royale Apostolique:
Nigra m. p.
(L. S.)
Za Avstrijsko in Ogrsko:
Minister za zunanje stvari Avstrijsko-Ogrskega :
Golucliowski s. r. (M. P.)
Za Italijo:
Poslanik Njegovega Veličanstva kralja italijanskega pri Njegovem c. in kr. apostolskem Veličanstvu:
Nigra s. r.
(M. P.)
Razglaša se vsled spredaj stoječega cesarskega ukaza z dne 22. maja 1899. 1. (drž. zak. št. 102) z veljavnostjo za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Na Dunaju, dne 22. maja 1899.
Thun s. r.
104.
105.
Ukaz ministrstev za finance in trgovino z dne 2(>. maja 1899. 1.
gledé carinskega ravnanja z maltopeptonom.
Ukaz ministrstev za finance, trgovino in poljedelstvo z dne 30. maja
1899. 1.
V porazumu z udeleženima kraljevima ministrstvoma se dopolnjujejo določila abecednega blagovnega spiska k carinski tarifi tako:
o uvozu gnojnih soli (povrhninskih soli in odpadnih soli, in pa umetnih gnojil iz solnih zmesi t. št. 319 a občne carinske tarife) iz inozemstva.
Za iskalnico „maltine“ je upostaviti novo iskalnico:
„Maltopepton“, koncentrovani vodeni izva-rek iz sladnih kali, sredstvo za pospeševanje, da naraščajo drože in za pospeševanje vrenja v žgan-jariji (na podstavi člena IV carinskega zakona)
T. št. 324 . . .4 gl.
Ta ukaz stopi takoj v moč.
Deloma izpremenjujč določila, obsežena v ministrskih ukazih z dne 13. avgusta 1892. 1. (drž. zak. št. 139), z dne 19. junija 1894. 1. (drž. zak. št. 134), z dne 6. junija 1895. I. (drž. zak. št. 77) in z dne 22. avgusta 1897. 1. (drž. zak. št. 215) se s pridržkom, da se sme vsaki čas preklicali, v porazumu z udeleženima kraljevima ogrskima ministrstvoma dovoljuje dobivati iz inozemstva kalijeve sirove soli in umetna gnojila iz solnih zmesi t. št. 319 a občne carinske tarife z nastopnimi pogoji :
Kiiizl s. r.
IH Pauli s. r.
1.	Kalijeve sirove soli ne smejo imeti več nego 50 odstotkov klomatrija, in ne več nego 30 odstotkov drugih poprej omenjenih gnojil. Gnojila smejo imeti v sebi poleg kalijevih spojin in klornatrija samo take snovi, ki se dadö v vodi pri-lično enako raztopiti kakor zgoraj omenjene snovi. Vsem tem gnojilom pa se lahko primeša do 2 odstotka teže šotne meli.
2.	Ta gnojila morajo, do dobra zmljeta, biti z vsaj i/t odstotka „universalnega črnega* (fino phani koks) ali kakega drugega črnega barvila z enako močjo barvana tako, da ne zgledajo jasnejša nego oblika, odobrena od c. kr. finančnega ministrstva in sporočena c. kr. carinskim uradom.
3.	Posamezne pošiljatve morajo biti izkazane z izkaznico izvirka zalagajočega rudnika, v kateri je poleg povedbe kemične sestave potrjeno, da so izpolnjene pod točko 1 in 2 navedene zahteve.
Vstopni carinski uradi naj došle pošiljatve, ko se je potrdila predpisu primerna barva, odpravijo na podstavi omenjene izkaznice izvirka, vendar jim je na voljo dano, od posameznih pošiljatev — ne da bi se zakesnila odprava — odvzeti poskuse po slučajnem izboru, da se odredi kemična analiza.
Dobava in prodaja teh gnojilnih soli je vsakemu na voljo, vendar se smejo porabljati izključno le v gnojilne namene.
Za vse tiste pošiljatve gnojilnih soli, ki ne ustrezajo spredaj navedenim pogojem, ostanejo v veljavi dosedanji predpisi.
Ta ukaz stopi v veljavo z dnem, katerega se razglasi.
Kast s. r.	Kaizl s. r.
Di Pauli s. r.
106.
Razglas trgovinskega ministrstva z dne 6. junija 1899.1.,
da se izpreminja ustav delovnega statističnega urada v trgovinskem ministrstvu.
Njegovo c. in kr. apostolsko Vebčanstvo je z Najvišim sklepom z dne 23. maja 1899. 1. blagovolilo najmilostliveje dovoliti, da se v §. 5 ustava delovnega statističnega urada v trgovinskem ministrstvu, razglašenega z razglasom trgovinskega ministrstva z dne 25. julija 1898.1. (drž. zak. št. 132), prvi odstavek izpremeni in da naj se v bodoče glasi takö:
V podporo delovnega statističnega urada in pa v pospeševanje uspešnega njegovega vzajemnega delovanja in obratov, na katere se razteza njegovo opravilo, se ustanavlja stalni delovni pridani svet, ki sestoji iz načelnika delovnega statističnega urada, iz njegovega namestnika, po enega zastopnika ministrstva za notranje stvari, za pravosodje, za finance in poljedelstvo, in pa železniškega in trgovinskega ministrstva, in pa najvišega zdravstvenega sveta, iz predsednika statistične osrednje komisije in iz 30 udov, katere imenuje trgovinski minister. Ako se imenujejo udje iz službenih strok, ki so podrejene drugim področjem, naj jih pokliče trgovinski mini- ' ster v porazumu z udeleženimi področji.
Di Pauli s. r.
(SlOTenlsoh.)
58