—a m | «- — - w ■■ ii š mmiMm g pRtntra T gwmio Leto XXI., št. 270 LJubljana, nedelja 17» na*effl6ca i»j0 Cena 2 Dia Upravmstvo. ujuDijana, Knafijeva 6 — Telefon štev 3122, 3123, 3124, 3125. 312». tn se rami oddelek: Ljubljana, Selen-Durgova uL — lel. 3492 tn 3392. Potit i j žuica Maribor: Orajakl trg fit ? — Telefon 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon št 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št 17 749. Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 30 din. Za inozemstvo 50 din. (Jrednlfitvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Martoor, Grajski trg št. 7, telefon št 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon št. 65 Rokopisi se ne vračajo Kdo odloča v sedanji vojni Vojna, ki se je začela v septembru lanskega leta, še ni končana in morda še dolgo ne bo. Zato bi bila vsaka sodba o tem, kaj bo končno odločilo njen izid, močno preuranjena. 2e doslej so se nabrale cele skladovnice razprav vojaških in drugih strokovnjakov, ki skušajo doumeti njen pravi značaj vsaj v pogledu sredstev, ki so v njej lahko odločilna. Pri tem se oslanjajo seveda samo na dosedanje izkušnje, po katerih sklepajo na nadaljnji razvoj oboroženega konflikta, ki mu na splošno vsi pripisujejo bolj tehnični, tvarni in industrijski značaj, značaj doslej še nepoznane »borbe med stroji«, kakor pa borbe med ljudmi. Naravna posledica takšnega gledanja na sedanjo vojno — ne glede na to, ali je to gledanje pravilno ali ne — pa je domneva, da bodo v tej borbi vzdržali s?.mo oni narodi, ki so tehnično najbolje pripravljeni: predvsem velike industrijske države, katerih proizvodnja je neomejena, države z velikimi gospodarskimi in človeškimi rezervami ter z veliko proizvodno sposobnostjo. Ta domneva pa že zaradi tega ni točna. ker polaga težišče za odločitev v sedanji vojni samo na del onih sredstev, ki so se doslej dejansko uporabljala za dosego čim hitrejših, popolnejših in vsestransko učinkovitih uspehov. V spominu nam je na primer, da je tudi »vojna živcev« bila in je še vedno sestavni del modernega vojskovanja. Prav tako vemo. da predstavljata tisk in radio dva izredno važna činitelja v službi obeh vojnih taborov. Znano nam je končno, da v državah obeh vojnih strank — in čedalje bolj tudi v vseh onih izven vojne — polagajo največjo važnost na notranjo strnjenost'in povezanost vojujočih se narodov, torej na izrazito duhovno osnovo, ki je še tako dovršena tehnična pripravljenost in najpopolnejša oborožitev ne moreta nadomestiti. Ta spoznanja odsevajo tudi iz vseh govorov vodilnih sodobnih državnikov brez razlike. Tako je pred kratkim tudi nemški kancelar Hitler — v svojem govora dne 8. t. m. — opozoril na pomen duhovne strnjenosti nemškega naroda okoli državnega vodstva kot na enega bistvenih sestavnih činite-Ijev nemških vojaških uspehov. V istem smislu lahko tolmačimo tudi najnovejša zborovanja v Nemčiji za dviganje ljudske morale pod geslom: »Pod nemško zastavo je zmaga!« Toda vedno več je tudi strokovnih dokazov za trditev, da je zgrešeno samo tehnično gledanje na sedanjo vojno, navzlic njenemu pretežno tehničnemu značaju. Odlični vojaški strokovnjaki so napisali o tem v zadnjem času zanimive razprave. Tako naletimo danes že vsepovsod na ugotovitve, da vse tehnične pridobitve moderne dobe niso mogle zmanjšati pomena nekaterih povsem človeških ali osebnih pogojev uspešnega vojevanja. Za primer hočemo opozoriti na zanimiva dognanja švicarskega polkovnika Oscarja Freya iz Basla, ki je pred kratkim govoril o tem v ciklu predavanj za švicarsko publiko pod naslovom: »Vojno dogajanje leta 1940 in mi«. V prvem delu svojega predavanja je ugledni švicarski oficir razčlenil kočljivi položaj Švice. 2e v tej zvezi je pobil domnevo, da bi Švica kot mala država ne bila več sposobna za kako obrambno nalogo. Opozoril je med drugim na posebno strateško-vojaško poslanstvo Švice v njenem sedanjem položaju, v kolikor je namreč ta država prav danes in še bolj ko kdajkoli »ču-varica alpskih prehodov«, pa da ni zato v interesu nobene izmed sosednih držav, da bi bila Švica zajeta v konflikt, ker bi to pomenilo »uničenje vseh prometnih poti preko švicarskega ozemlja«. Kolikšnega pomena pa je ta promet za nekatere švicarske sosede, ve vsakdo, pravi Frev, ki je »z naših gora opazoval reko blaga, ki se dan za dnem pretaka od ene do druge naše meje«. V drugem delu svojega predavanja pa ie polkovnik Frev še posebej pobijal domneve onih, ki mislijo, da lahko samo tehnična pripravljenost v tej vojni odloči o njenem končnem izidu. Z zgodovinskimi primeri in primeri iz sedanje vojne je dokazoval, da samo tehnična pripravljenost in številčna nad-moč nista odločilni za uspehe v oboroženem spopadu To so potrdile na primer zmage Friderika Velikega nad Avstrijo in Rusiio ali neštete epizode iz vojn let? 1870—71 in 1914—1918. Leta 1S70 so imeli Francozi boljše puške kakor Nemci, vendar pa so v vojni zmagali Nemci. Podobne so bile izkušnje s tanki v bitki pri Cambraiu leta 1917. Vse kaže. da ni bilo drugače tudi v borbah leta 1940. Frev pravi dobesedno: »Gotovo ni še mogoče napisati zgodovine vojne leta 1940, tod? že to. kar vemo o njej doslej, nam lahko zadostuje za trditev, da vloga tankov ni bila tako odločilna kakor se navadno zatrjuje. Številne važne postojanke na Nizozemskem, v Belgiji in Franciji, zlasti prehodi preko rek, so bile namreč naj- razmah letalske ve Nemci so osredotočili včeraj svoje letalske akcije v prvi vrsti na London? Angleži pa na Hamburg in druga nemška industrijska središča in vojna oporišča London, 16. nov. J. (Ass. Press.) Po silovitem bombardiranju Coventryja v noči na petek se je nemško letalstvo v noči na soboto spet odvrnilo od mest v angleški provinci ter je svoje napade koncentriralo v prvi vrsti spet na London. Močne skupine sovražnih bombnikov vseh vrst so v neprestano se ponavljajočih napadih, v katerih je po sodbi vojaških krogov sodelovalo najmanj 500 letal, vso noč bombardiralo London ter londonska predmestja. Nočno bombardiranje je bilo eno najhujših, če ne vobče najhujše, kar jih je doživela doslej angleška prestolnica. Povzročena škoda je zelo obsežna. Bombardirani so bili enako industrijski okraji na vzhodu in severovzhodu kakor tudi samo središče. število človeških žrtev je po dosedanjih podatkih sicer precejšnje, a ne tolikšno, kakor se je pričakovalo po silovitosti in dolgotrajnosti napada. Med javnimi poslopji, ki so bila ponoči zadeta od nemških bomb, so tudi trije hoteli. Dva izmed njih sta bila zadeta v celo ter sta skoraj porušena, dočim je bil tretji hotel le hudo poškodovan. Razbita so bila vsa okna. K sreči pa — kolikor je doslej znano — v nobenem izmed teh hotelov ni bila nobena oseba ubita ali ranjena. Nadalje je bilo zadetih 7 bolnišnic, 3 samostani, 2 kinogleda-lišči, 1 šola in neko veliko skladišče pohištva. Hišna bloka, v katerih sta imeli prostore obe prizadeti kinogledališči, sta popolnoma porušena. Najbrže je bilo tu večje število človeških žrtev. Na mnogih krajih Londona so nemške bombe zanetile razsežne požare, ki so zjutraj še trajali. Nemški bombniki so merili tudi na razne vojaško važne objekte, vendar ugotavljajo na merodaj*em mestu, da je bila na vojaških objektih povzročena le skromna škoda. Na mnogih mestih so nemške bombe izkopale po ulicah globoke lijake. Pretrganih je več električnih kablov in cevnih napeljav, vendar pa nobeno izmed važnih omrežij v Londonu ni bilo huje prizadeto. Nemška letala so prihajala nad London v močnih skupinah. Protiletalska obramba je bila sicer zelo učinkovita, vendar ni mogla v polni meri zadržati sovražnika. da ne bi prispel na cilj. Proti nemškim bombnikom so se vrgli v obrambo tudi močni odredi angleških lovskih letal ter je prišlo mestoma nad Londonom do ogorčenih zračnih borb. London, 16. nov. s. (Reuter). Letalski nppad na London preteklo noč je bil eden najhujših, če ne sploh najhujših, kar jih je doslej doživela prestolnica. V napadu je bilo udeleženih več nemških letal nego običajno in ta tudi niso nastopala posamično kot po navadi, temveč v skupinah. Med obiektl, ki so bili poškodovani, je neka večja bolnišnica na periferiji mesta, na katero je padlo okrog 200 zažigalnih bomb Tri zgradbe bolnišnice so zgorele. Med bolniškim osebjem ln bolniki k sreči nI bilo žrtev. Bolnike so namreč še pravočasno spravili na varno. Tudi dva hotela v Londonu so zadele bombe, smrtno ranjen pa ni Ml nihče, ker so bombe prodrle samo skozi gornja nadstropja, dočim so se goetl in osebie zatekli v zaklonišča v spodnjih prostorih. Mnoge človeških žrtev ie bflo v nekem okraju, kjer so bombe porušile cel blok stanovanjskih hiš. V nekem drugem okraju je bila porušena katoliška cerkev, dve metodistovski cerkvi, okrog 30 trgovin in redakcija nekega lokalnega lista. London, 16. nov. s. (Reuter). Nocojšnji komunike letalskega in notranjega ministrstva javlja: Sovražna letalska aktivnost nad Anglijo ie bila danes od jutra dalje zelo majhna. Do 17. je bilo vrženih samo nekaj bomb na neko mesto ob kentski obali. Povzročene ie bilo nek a i škode in manjše število žrtev. Posamično sovražno letalo ie izvedlo neuspešen napad s strojnicami na dve točki na Hebridih Žrtev ni bilo. Uradno je sedai ugotovljeno, da so bila preteklo noč nad Anglijo sestreljena 4 sovražna letala. Ogrodje enega izmed nemških letal, ki so bila preteklo noč nad Angliio sestreljena. so odkrili šele davi. V letalu so našli enega mrtveca člana posadke, drugi pa ie bil živ in ie bil poslan v uietniško taborišče. Za ostalimi člani posadke zaenkrat še ni sledu in jih sedai išče policija. Uradno mamško vojno poročilo Berlin, 16. nov. br. (DNB) Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo opoldne naslednje službeno vojno poročilo: Dne 15. in v noči na 16. november so skupine naših bojnih letal nadaljevale s svojimi povračevalnimi napadi na London ter so z bombami zadele mnogoštevilne prometne naprave in ponovno tudi doke »Victoria« ter druge važne vojaške objekte Bombardirani so bili tudi drugi kraji v južni in srednji Angliji. Miniranje angleških luk se je nadaljevalo. Velik nemški bombnik je 700 km zapad-no od Irske napadel večji angleški kop-voj. Kljub hudi protiletalski obrambi spremljajočih rušilcev, je letalo z bombami zadelo eno 9.300 tonsko tovorno ladjo in eno 16.000 tonsLo trgovinske ladjo. Obe ladji sta se ustavili in se močno nagnili na stran. Ladji gorita. Angleška letala so v noči na 16. november napadla predvsem Hamburg. Skoda, ki so jo povzročila, ni bila v nikakem razmerju s silo, s katero je sovražnik na-stopiL V večini primerov jo je bilo mogoče takoj popravi ti. V neki ladjedelnici je bilo poškodovano njeno upravno poslopje. V nekem žitnem silosu je izbruhnil požar, ki pa je bil takoj pogašen. Znova je bila napadena neka bolnišnica. Na drugih krajih so bombe povzročile prav tako neznatno gmotno škodo. Bilo je nekaj mrtvih in ranjenih. Nemška lovska letala so včeraj v letalskih spopadih sestrelila 7 sovražnih letaL Protiletalsko topništvo je v pretekli noči sestrelilo 5 sovražnih letal, protiletalsko topništvo vojne mornarice pa v noči na 15 november 1 sovražno letalo. 6 nemških letal se ni vrnilo v svoja oporišča. Eskadra lovskih letal »von Richthofen« je dosegla pod vodstvom letalskega majorja Wicka svojo 500. letalsko zmago. ocni in obsežni napadi omške d© Francije Angleška letala so včeraj bombardirala v prvi vrsti nemške ladjedelnice, bencinske rafinerije, letališča, plinarne in pristaniške naprave London, 17. nov. s. (Reuter) Letalsko ministrstvo javlja: Preteklo noč in tekom včerajšnjega dne so izvedla angleška letala izredno močne in obsežne napade na Hamburg ter ponovno na razne sovražne objekte od Norveške pa do zasedene Francije. Glavni napad je veljal Hamburga, kjer so bile bombardirane železniške naprave, ladjedelnice, doki in javne naprave. Med doki in železniškimi objekti je ogromna eksplozija popolnoma razdejala neko veliko zgradbo. Nadalje so angleška letala napadla veliko bencinsko rafinerijo v Hamburgu in ladjedelnice Blom nnd Voss. Izbruhnili so veliki požari. V Wandsbeku, severno od Hamburga, so bile uspešno bombardirane plinarne, v Altoni pa elektrarna in mnogi dragi objekti. Angleška letala so bombardirala ponoči tudi ladjedelnice v Kielu ter pristaniške naprave v Ostendu in Calaisu. Neki an- ! gleški bombnik je ponoči sestrelil eno nemško lovsko letalo. Včeraj podnevi so letala obalnega poveljstva napadla vrsto vojaških objektov od Norveške pa do severne Francije. Predvsem je bilo napadenih več letališč ter vojaška skladišča in zgradbe v Rennesij. Neko letalo obalnega poveljstva je sestrelilo en nemški bombnik tipa Heinckel. Z vseh teh poletov se pogrešata samo dve angleški letalL Berlin, 16. nov. nov. A A (DNB) Kakor je bilo že sporočeno, so sovražna letala preteklo noč napadla Hamburg in pri tej priliki z bombami zadela izključno le bolnišnice in stanovanjske hiše. V Berlinu prej zavzete brez sodelovanja tankov, s pehoto, s topništvom, s pionirskimi oddelki.« Tudi v tej, kakor v vsaki prejšnji vojni, so zato po Freyjevem mnenju odločilnega pomena »stare lastnosti vojaka«: red, disciplina, izvežbanost, str-njenost, pripravljenost na največje žrtve, odločnost, drznost, poslušnost itd Ključ za pravilno vrednotenje nekaterih vojaških dogodkov lahko dobimo samo s primerjavo teh bistvenih vojaških lastnosti v enem in drugem taboru. Prav glede na industrijsko osnovo sedanje vojne, je končno izrednega pomena tudi morala industrijskega delavstva v zaledju. Do podobnih sklepov je posebej glede Francije pred kratkim pri- šel Francoz Bourget-Pailleron. Tako nekako piše tudi Alfred Fabre-Luce: »Ker smo pretiravali pomen tehnike in zanemarili moralno pripravo borca, se je francoska armada navzlic neštetim izkazom junaštva znašla v razsulu prav tedaj, ko se je bilo treba — po zlomu utrjenih črt — boriti na odprtem bojišču.« Duh je torej tista sila, ki tudi v tej vojni, kakor v vseh prejšnjih, v prvi vrsti odločuje o izidu boru. Tako sodijo vojaški in drugi strokovnjaki, t*ko mislijo vsi opazovalci sedanjega razvoja in tako. tudi vsi njegovi činitelji. Tako pa mislijo predvsem vsi zdravi narodL smatrajo, da bo nemško letalstvo na ta napad na civilno prebivalstvo odgovorilo z novim maščevanjem, kakor je odgovorilo na bombardiranje Monakova s tem, da je bombardiralo Coventry. Poročajo, da su nemška letala preteklo noč znova napadla Coventry, vendar v mnogo blažjem obsegu, kakor pa noč prej. Razdejanje v Coventryju Kralj in kraljica v opustošenih delili mesta London. 16. nov. s. (Reuter) Krali :n kraljica sta danes obiskala mesto Coven-try. ki ie preteklo noč tako zelo troelo pri nemškem letalskem napadu Kraliev-Ska dvojica ie posetila zlasti one dele mesta. ki so bili pri napadu posebno hudo prizadeti, ter se ie razgovariala z mnogimi meščani. Krali Juri i se je 5 ur mudil v Coven-tryju. Ob koncu svojega obiska ie izjavil: Veseli me da se ie vse še tako dobro končalo pod tako strašnimi okolišč nimi Včerai se ie v Coventrviu ves dan mudil minister za letalsko produkr-iio 'ord Beaverbrook da pregleda povzročeno škodo v letalskih tvornicah Pozneie ie prispel v Coventrv tudi notranji minister Morrison. da si osebno oaleda povzročeno škodo v mestu Kasneje ie izjavil, da so zaloge živil v Coventrviu primeroma malo trpele. Londonski župan ie nakazal iz pomožnega fonda za žrtve letalskih napadov v Londonu večji znesek za pomoč Coventrviu. Današnji londonski listi prinašalo slike razdejanja v Coventrviu Iz njih ie med drugim razvidno, da ie katedrah v mestu. ki ie izvirala iz 14 stoletia popolnoma porušena Celi so ostali ramo vsi štirje zidovi in tudi znameniti stoir> še ftoii Slike kakor po potresu Stockholm. 16. nov i. (TOP) Današnji švedski listi prinašaio obzirna poročila svojih londonskih dopisnikov o silnem nemškem letalskem napadu na središče angleške voine industrije v Coventrviu. Londonski dopisnik lista »Dagens Nvhe-ter« piše. da le vsake tri minute prihri'-mel nad mesto nov val nemških bombnikov. ki so silovito bombardirali industrijske naprave v mestu in predmestjih Od mestnega središča so ostale le še ruševine. Med grobljami podrtih ooslepii nekdaj tako mirnega mesta begalo prebivalci, iščoč ostanke svojega imetja. Mesto napravila vtisk. kakor da ie postalo žrtev silnega potresa Letalski napad na Coventrv ie bil pač najstrašneiši po velikem septembrskega napada na pristaniške naprave in doke v Londonu. Med nemškim napadaniem ie vladal v mestu nep?odsen hrušč Povscd v mestu so izbruhnili velikanski požari, ki so odeli mesfo v obl'ke črnega dima. Velikansko število človeških žrtev — računajo, da ie bilo 1000 liudl ubitih — si ie mogoče razlagati na ta način da je ogenj, ki ie izbruhnil na neštetih krajih, pregnal ljudi iz hiš in zaklonišč na ulice kier so potem orstali žrtve zračnih projektilov. Od znamenite katedrale v Coventrviu ie ostal le še en sto p. Od nemških bomb so bile zadete posamezne izreden važne vejne indus*rre. Londonski dopisnik li?ta »Svenska Dag-bladet« piše. da ie pri.še1 napad tako nepričakovano in s tako sila. da ie dobesedno oregazil protiletalsko obrambo. »Stockholm Tidningen« niše. da so bile po napadu v mestu cele ulice v plamenu, tako da sledečim valovom nemških bombnikov ni bilo težko najti ciliev Središče mosta ie nrrpo^oma porušeno. „Pos!e€*rt*e svarilo Zedissjenim državam44 London, 16. r.ov. j. (Ass. Press ) S'noč-nji »Newvork Times« piše. da mor3 biti žalostna useda, ki je zadela angleško mesto Coventrv. poslednje svarilo za Zedinjene države da pospešiio p^meč za Veliko Britanijo. Naša dolžnost ^e — oravi newvorški list —. da brž organiz^amo pomoč in tudi večina ameriškega ljudstva si to želi Nova izmenjava misli med Nemčijo in Italijo Ribbentrop odpotuje baje že v kratkem zopet v Rim Rim, 16. nov. j. (TOP.) V rimskih političnih in diplomatskih krogih so mnenja, da je treba v najkrajšem ea«u pričakovati ponovnega poseda nemškega zunanjega ministra v. Ribbentropa v Rima ter zatrjujejo, da je obisk sovjetskega zunanjega m*nisti& Molotova v Berlinu še povečal potrebo nadaljnje Izmenjave misli med Nemčijo In Italijo. Diplomatsko delo držav osi Berlin, 16. nov. o. (United Press.) V dobro poučenih političnih krogih poudarjajo. da bo Berlin v skorajšnii bodočnosti ponovno središče novih diplomatskih razgovorov Pri tem naglašajo. da se bodo kljub nasprotnemu pisanju tiska pričela mirovna pogajanja med državami osi in Francijo in da ie že določeno potovanje podpredsednika francoske vlade Lavala v Berlin. Španski zunanji minister Suner Je že na poti v Berlin, kamor bo prispel jutri. Pričakujejo, da bo v berlinskih razgovorih zavzela Španija svoje končno stališče, ki mu je bil že določen okvir na sestanku kancelarja Hitlerja in generala Franca. Težišče diplomatske aktivnosti je za sedaj v Ankari. Poslanik Papen ie takoi po odhodu Molotova odpotoval v Ankaro, kamor ie bil pozvan tudi turški poslanik v Berlinu, ki je prisostvoval enemu delu razgovorov med Ribbentropom in Molotovom. Sedanji berlinski razgovori so bili samo prvi del diplomatske aktivnosti držav osi. Drugi del se bo nadaljeval v Moskvi. Pri razgovorih v Moskvi bodo sodelovali tudi japonski in italijanski diplomatski predstavniki. V Moskvo bo odpotoval tudi nemški zunanji minister Ribbentrop, «gar obtefc Je bil določen že v njegovih razgovorih z Molotovom v Berlinu. Med tem bo poslanik Papen pozval turško vlado, naj zavzame svoie stališče v smislu sporazuma med Molotovom in Ribtoentro-pora. Molotov spet v Moskvi Moskva, 16. nov. AA. (DNB.) Predsednik sveta ljudskih komisarjev Sovjetske Rusije in komisar za »manje zadeve Molotov je s svojim spremstvom okoli polnoči prišel v Moskvo. Na peronu postaje je bila razvrščena častna četa- K slovesnemu sprejemu so prišle vodilne osebnosti stranke in vojske, člani nemškega veleposlaništva, nemški vojaški ataše, veleposlaniki Italije, Japonske, Kitajske, poslaniki Slovaške. Rumunije, Jugoslavije in Bolgarije kakor tudi odpravniki poslov poslaništva Madžarske in Danske. Z istim Vfltpm je v Moskvo dopotovai nemški veleposlanik grof v. der Schulenburg in voditelj nemškega gospodarskega zastopstva poslanik Schnurre. Od obeh se je Molotov prisrčno poslovil, ko je odhajal a postaje. S postaje je Molotov odšel naravnost v Kreme 1 j. V Moskvi še nobenih komentarjev Moskva, 16. nov. j. (TOP.) Današnji moskovski listi na prvih straneh in pod velikimi naslovi objavljajo brzojavke, ki jih je predsednik sveta ljudskih komisarjev Molotov naslovil na nemškega kancelarja Hitlerja ter na zunanjega ministra Ribbentropa ob odhodu iz Nemčije. Značilno pa je, da tudi danes listi o berlinskem sestanku in konferencah ne objavljajo še nikakih lastnih komentarjev. Ruska represalija proti Angležem Stockholm, 16. nov. j. (DNB.) Kot protest na taktiko angleških oblastev, ki zadržujejo dobroimetja baltiških držav v Angliji, je Rusija odredila, da se zaenkrat ne bodo izplačale polletne obveznosti angleške rudarske in industrijske družbe sLena Goldfield Comp.«, ki se udejstvuje v Rusiji. Razen tega Rusija ni izplačala obresti iz ruskega eksportnega kredita v višini 10 milijonov angleških funtov, podpisanega leta 1937, za katerega je angleška vlada prevzela jamstvo. Poslanik Papen na povratku iz Berlina Carigrad, 16. nov. j. (Štefani.) V turških krogih zanikujejo vesti angleškega radia, češ da je nemški poslanik pri turški vladi v. papen na svojem povratku is Berlina že prispel v Carigrad, kjer je turški vladi baje izročil neke predloge Berlina. Dejstvo je, da se v. Papen še nI vrnil v Carigrad, marveč ga pričakujejo šele danes ali jutri. Zagonetna nesreča štirih nemških ladij Mexieo Ctty, 16. nov. s. (Reuter). Štirje nemški trgovski parniki. ki so se delj česa nahajali v mehiški luki Tamoico. so snoči nenadoma zapustili luko in od pluli v neznani smeri, verjetno z namenom, da bi dosegli kako drugo nevtralno pristanišče. Danes javljajo, da ena izmed ladij, ki je ^cušala uiti. namreč »Frigia«. gori v bližini mehiške cbale. Druga ladja »Ori-noeo« ima pokvarjene stroje in se vrača v luko; prav tako pa se vračata ladji »Rhein« in »Eberwald«. Doslei še ni znano, kakšna nesreča M je primerila nemškim ladjam. VOJNE AKCIJE V GRČIJI IN AFRIKI Topniški in pehotni spopadi na grški Sronti — 9 grških letal sest Ifenih, en angleški rušilec potopljen — Obojestranske akcije v A Angleški napad na Brindisi — Grki poročajo o nadaljnjem prodiranju Rim, 16. nov. br. (Štefani) Vrhovno poveljstvo italijanske vojske je objavilo davi naslednje 162. službeno vojno poročilo: Na grški fronti so se včeraj razvile medsebojne topniške in pešadijske akcije. Naša letala so pri tem sodelovala s četami in bombardirala vozne poti ter zbiranje .•sovražnika. Nadalje je bilo napadeno letališče v Larisi, kjer sta bili na vzletišču uničeni dve angleški letali tipa Blenheim, več pa jih je bilo poškodovanih Bombardirano je bilo tudi grško pomorsko vojno •oporišče Navarin. V letalskih spopadih je ibilo sestreljenih 9 sovražnih iletal različnih tipov, ki so se vsa še v zraku vnela. V severni Afriki je skupina naših letali s strojnicami obstreljevala vojaške in letališke naprave v Marsa Matruhu. Druga letala so ponovno bombardirala pomorsko oporišče v Aleksandriji. železniško postajo v Marsa Matruhu, Maaten Baguš in železniško progo Izbruhnilo je več požarov. Vsa naša 'letala so se vrnila v svoja opori-Sča. Sovražna letala so napadla Bn- Sofaf. Si-di e! Barani. Solun in Bardio. ne da bi povzročila kaj žrtev aH škode. Sovražna lovska letala so napadla naša reševalna letala. ki so bila označena s predpisanimi mednarodnimi znaki, ko so bila baš pri reševalnem dellu na morju pred Sidi ©1 Baranijem. Eno naše reševalno letalo je bilo potopljeno. Posadko so rešili. Neka naša podmornica, ki je križarila na Atlantskem oceanu, je torpedirala in potopila neki sovražni rušiltc. V vzhodni Afriki so naša letala bombardirala sovražne topniške postojanke zapa-dno od Galabata. Sovražna letala so bombardirala Kasalo in Asab, ne da bi povzročila kakšno škodo. Diredavo in Diavelo, kjer je bila gmotna škoda neznatna Tudi tam ni bilo žrtev. Sovražna letala so v noči od 15. na 16. t. m. v velikem številu napadla Brmdisi. Zaradi takojšnje in uspešne reakcije naše protiletalske obrambe, jim n; uspelo, da b' odvrgla bombe na mesto .Več bomb je padlo v morje in na odprt teren, kjer so povzročile nekai manjših požarov, ki so billi pa takoj pogašcn\ Ena hiša je bila razdejana. Kakor vse kaže, je bilo eno so- : vražno letalo sestreljeno, dve pa »ta bili poškodovan; od drobcev granat protiletalskih topov. Žrtev n> bilo. Maršalski posvet v Inomostu Rim, ie. nov. AA. (DNB.) Na merodaj- nem mestu ne dajejo nobenih pojasnil o vojaških razgovorih med poveljnikoma nemške in italijanske vojaške sile v Inomostu zaradi posebnega značaja teh razgovorov. Na Istem mestu poudarjajo, da uradna poročila o razgovorih v Inomostu . potrjujejo pomen tega sestanka med ita-j liiansk:mi in nemškimi vojaškimi oseb-® nostmi. Razen tega naglašajo, da so ti razgovori spričo popolnega sodelovanja sil osi na vseh področjih docela normalni ln da potekajo v okviru običajnih italijan-sko-nemških sestankov. London, 16. nov. s. (Reuter.) Sestanek med poveljnikoma nemške in Italijanske vojske v Innsbrucku tolmačijo v angleških krofih tako, da je pričakovati v bližnji bodočnosti neke skupne nemško-italijan-ske vojaške akcije. Z ozirom na bližnji prihod španskega zunanjega ministra Su-nerja v Berlin in na bivanje rumunskega ministrskega predsednika Antonesca v Rimu smatrajo, da bi moglo do take akcije priti v prvi vrsti bodisi v Španiji ali pa v Rumuniji. O torpe^šranfu ©klopnise ^Ramillies" Kim, 16 nov. AA. (Štefani.) Rimski pristojni krogi poudarjajo da vse do včeraj angleške radijske postaje in angleški tisk sploh niso omenili izgube britanske bojne ladje tipa »Ramillies«, katero je po sporočilu italijanskega vrhovnega poveljstva torpedirala neka italijanska podmornica. šele snoči je agencija Reuter objavila sporočilo, po katerem ministrstvo za vojno mornarico trdi, da je ta informacija neresnična. Z italijanske strani pristavljajo, da ie bil ta demanti prekasno objavljen ker je italijansko poročilo prineslo podrobnosti o torpedi ran ju; zlasti je bilo ugotovljeno, da je bila britanska bojna ladja zadeta vsaj od dveh torpedov in tako poškodovana, da nekaj časa ne bo mogla sodelovati v aktivni službi. Grki se utrjujejo na svojih novih osvojenih postojan-ksh — Deset težkih topov med plenom Atene, 16. nov. br. (CBS) Na vsej fronti so se razvzneie hude borbe. Italijani so davi znova pričeli z napadi zlasti nad odseku pred Korico, kjer pa so Grki v dopoldanskih urah obdržali svoje postojanke in takoj nato prešli v protinapad. Snoči in danes dopoldne je bilo nanovo ujetih okrog 700 Italijanov. Grki so se polastili tudi 10 težkih topov. Okrog 500 izmed ujetnikov se je Grkom predalo na reki Kalarnas, kjer so zašli na močvirnat teren, iz katerega niso našli nobenega izhoda. Kakor je bilo že službeno objavljeno, je včeraj popoldne prišlo do novih hudih letalskih spopadov. Italijanska letala so znova bombardirala grške postojanke na fronti in njenem neposrednem zaledju. Grško protiletalsko topništvo je sestrelilo 3 italijanska letala. Pri letalskih operacijah sta bili sestreljeni tudi dve grški letali. Angleški bombniki so včeraj dopoldne z velikim uspehom bombardirali neki most v bližini Korice, preko katerega so baš korakale italijanske čete. Kakor se zatrjuje, so imeli Italijani tedaj velike Izgube. Letala so s strojnicami obstreljevala tudi neko italijansko kolono. Tudi Angleži so ob tej priliki izgubili dve letali. Atene, 16. nov. j. (Ass. Press). Po poročilih z albanske meje se grške čete, ki so prodrle na albansko ozemlje, še zmerom čvrsto drže na svojih novih pozicijah. Mestoma so si celo utrdile svoj položaj in nekoliko pridobile na terenu. Sicer se na nobenem frontnem sektorju položaj včeraj ni bistveno izpremenil. Na nekaterih odsekih so bili močnejši topniški dvoboji brez sledečih akcij pehote. Vsi spopadi med vojaškimi edinicaml so bili zgolj majhnega in povsem lokalnega značaja. Larisa je bila včeraj spet bombardirana. Pri tej priliki je prišlo do letalskih spopadov, med katerimi je bilo na obeh straneh nekaj letal zadetih. Prevažanj e vojakov v Albanijo otežkočeno Atene, 16. nov. s. (Tass.) United Press javlja iz Soluna, da je zaradi skupnih operacij angleške in grške vojne mornarice v Jonskem morju prevoz italijanske vojske in vojnega materiala iz Italije v Albanijo preko Otrantske ožine zelo omejen. V Egejskem morju vrše pa tr oin o službo v glavnem samo grške vojne ladje. Po gr-ših poročilih tu ni opaziti italijanskih vojnih ladij, pač pa je v akciji nekaj italijanskih podmornic. Grki pred Korico Atene, 16. nov. p. (UP) Grške čete so snoči zavzele zadnje vrhove Morove in Ivanjplanine in Korico (Korčo) tako rekoč že docela obkolile. V pomoč jim je bilo pri teh operacijah težko topništvo, ki gospodari daleč po dolini reke Devole. Vsekakor je vsak čas pričakovati, da bo Korica padla v grške roke, ker se v njej drže ie še poslednji stražni oddelki italijanske vojske. Na levem krilu fronte so Grki prodrli spet preko reke Kalamas in na desnem koncu sektorja prispeli na albansko ozemlje, na levem pa tik pred Konispolis. Pri teh operacijah vzdolž obale je sodelovalo tudi grško vojno brodovje. Grška letala so na tem sektorju bombardirala italijanske transportne kolone. Atene, 16. nov. br. (CBS) Danes popoldne se je izvedelo, da so pričeli Italijani sami zažigati Korico (Korčo), ki je bila doslej njihovo glavno oporišče na severno-zapadnem sektorju. Posamezni oddelki italijanskih čet so že pričeli zapuščati mesto. New York, 16. nov. s. (Tass.) United Press javlja, da je bilo včeraj v Korici ubitih zaradi obstreljevanja grškega topništva 23 oseb in ranjenih 70. Nemci zapuščajo Grdijo Berlin, 16. nov. s. Associated Press javlja, da po navodilih nemških oblasti nemški državljani v Grčiji, 8000 po številu, polagoma zapuščajo Grčijo. V nemških uradnih krogih pripominjajo, da odhod Nemcev iz Grčije nima političnega pomena, temveč naj samo prepreči možne komplikacije, ld bi lahko nastale zaradi sedanjega položaja. Atene, 16. nov. s. Po Reuterjevih Informacijah je zadnje dni zapustilo Atene okoli 500 nemških državljanov. Vsi so odpotovali iz Grčije. Angleška poročila LOnOon, 16. nov. (Reuter) O vojaškem položaju na grško-albanaki meji dajejo v tukajšnji angleški vojaških krogih naslednje informacije: že dva dni napredujejo Grki na vseh delih fronte. V severovzhodnem sektorju bojišča so zavzeli Grki BiMlšto na albanskem ozemlju pri Korici. Nadalje Javljajo, da je sedaj Ivanjplanina pri Korici prav tako v grških rokah. Grki obvladajo vse položaje južno in vzhodno od Korice. Na tem sektorju so zajeli Grki 700 italijanskih vojnih ujetnikov, ki jih omenja grško vojno poročilo, kakor tudi nekaj topov, med njimi dva težka. O italijanskih četah v Albaniji imajo angleški vojaški krogi naslednje informacije: Trenutno je ▼ Albaniji 200 do 250-000 italijanskih vojakov. Vojska je dobro založena z živižem in municijo. Večje operacije pa italijanska vojska ▼ Albaniji izvede lahko samo tedaj, če se ji posreči zagotoviti nemoten prevoz po morju med Italijo in Albanijo. Trenutno gre štiri petine vojaškega prometa iz Italije v Albanijo preko pristanišča v Dračuu Od tam vodi dobra cesta na bojišče. Italijanska vojska Je opremljena z večjim številom dobrih motornih vozil. Sedanje grške uspehe na bojišču totmar čijo v Londonu tako, da so bili Italijani popolnoma presenečeni, da Grki sploh nudijo odpor, ker so računali, da se bodo Grki brez borbe vdaM. Spopad pri Galabatu Kaira, 18. ntrt. a (Reuter). Današnji komunike poveljstva angleSke vojske na Bližnjem vzhodu javlja: V Sudanu so se zopet udejstvovale angleške izvidnice in so pri Galabatu dosegle uspehe proti sovražniku. Angleško topništvo Je obstreljevalo neko italijansko vojaško taborišče in je pri Metemi uničilo na nekem letališču eno sovražno letala drugo pa resno poškodovalo. Nov predsednik egiptske vlade London, 16. nov. a (Reuter). O osebi novega egiptskega ministrskega predsednika Huseina Siri paše ie slišati v merodajnih angleških krogih najugodnejše komentarje. Angleški vojaški krogi cenijo Huseina Siri pašo kot vojaškega strokovnjaka, saj je prav on organiziral egLptako vojsko ko. je bila na novo ustanovljena. V političnih 1 krogih naglašajo. da ie bil Husein Siri paša vedno v kar najboljših odncšajih z Anglijo. V notranji politiki ie zavzemal vedno v prvi vrsti stališče egiptskega patriota in šele potem strankarja. Položaj v Gibraltarju Madrid, 16. nov. AA. (DNB.) Po poročilih lz Gibraltarja je v tamošnjem pristanišču okrog 40 britanskih trgovskih ladij, nosilka, letal Are Royal, bojna ladja Re-nown, križarka tipa York in trije rušilci. Antonescu pri papežu Rim, 16- nov. br. (Štefani) Danes dopoldne ob 9. je papež Pij XII. sprejel v privatni a voden ci vodjo rumunske države generala Antonesca. Avdienca je bila v papeževi privatni knjižnici in je trajala pol ure. Nato Je papež sprejel še rumunskega zunanjega ministra kneza Sturco in ostalo Antonescovo spremstvo. General Antonescu je za tem obiskal tudi vatikanskega državnega tajnika za zunanje zadeve kardinala Maglionea. Pol ure kasneje Je kardinal Ma-glione generalu Antonescu vrnil obisk, še pred poldciem se je general Antonescu vrnil v Vatikan in si je ogledal veliki vatikanski vrt. Posebno se je zanimal za spomenike iz Trajanove dobe, ki jih je dal po vrtu razpostaviti papež Pij XI. Rim, 16. nov. br. (Štefani) Nocoj je Antonescu s posebnim vlakom odpotoval iz Rima. Na železniški postaji so ga pozdravili ministrski predsednik Mussolini, zunanji minister Ciano in drugi najvišji zastopniki oblasti. Z generalom Antonescom je odpotovalo tudi vs§ njegovo spremstvo. Posebna delegacija zunanjega ministrstva ga spremlja do meje. Splošen odpust židovskih nameščencev v Rumuniji BUKAREŠTA, 16. nov. AA (DNB). Minister za delo Jasinski je odredil, da morajo vsa podjetja in vse tovarne do 31. decembra 1940. odpustiti svoje židovske nameščence. Podjetja, ki tega ukaza ne bi izvajala, bo prevzela država. Na prazna mesta bodo v prvi vrsti nastavljeni Rumu-ni-begunci iz tistih pokrajin, ki so bile odstopljene. Odpuščeni Zidje bodo zaposleni pri javnih delih. BUKAREŠTA, 16. nov. AA. (DNB). S posebnim zakonom je bilo zdravnikom Zidom prepovedano zdraviti arijske bolnike. Židovski zdravniki bodo lahko zdravili samo židovske bolnike in bodo lahko zaposleni samo v židovskih bolnišnicah. Židovski zdravniki morajo ustanoviti tudi svojo stanovsko organizacijo. Zidje, ki so se naselili v Romuniji po letu 1919., sploh ne smejo izvajati zdravniške prakse. Turški listi o berlinski konferenci Carigrad, 16. nov. j. (Štefani) Carigrajski listi niso pokazali nobenega večjega zanimanja za obisk sovjetskega ministrskega predsednika in zunanjega ministra Molotova v Berlinu. Listi so na kratko zabeležili berlinski komunike po končanih razgovorih, ne da bi se spuščali v kake komentarje. Izjemo delata edino dva lista, ki se z berlinskim komunikejem nekoliko podrobneje bavita, dočim so se vsi ostali listi zavili v molk. »Alahram« pripominja, da se v okviru razgovorov v Berlinu najbrže niso razmotrivala vprašanja o novem redu v Evropi. Listu se zdi ta okoliščina posebno značilna. »Tasviri Efkiar« Je še nekoliko bolj rezerviran od svojega tovariša ter pravi, da je zaenkrat pač treba počakati rezultatov berlinskih razgovorov, predno Je mogoče do njih zavzeti kako stališče. Po njegovem mnenju se bodo ti rezultati morda pokazali že v bližnji bodočnosti. Zopet požar v ameriškem vojnem ministrstvu \Pashington, 16 nov. e. (DNB) V poslopju vojnega ministrstva je včeraj spet nastal požar. Kakor znano je nedavno zgorelo celo krilo voineija ministrstva. To pot so požar naglo pogasili in je škoda prav neznatna. uspehi Onngking, 16. nov. J. (Asa. Press.) V pregledu položaja na kitajsko-japonski fronti se lahko ugotovi, da so kitajske čete tako v obmejnem pasu pri Indokini kakor tudi na področju JamSova na obrežnem frontnem odseku dosegle ▼ minulem tednu nekaj uspehov. Pingločiao severno od JamSova Je zdaj popolnoma zaseden od Kitajcev. Tam so se vršili zelo ogorčeni ln dolgotrajni boji med večjimi odredi pehote na obeh straneh. Zdaj se borbe nadaljujejo za posest strategačno važnega prehoda pri Čenankvanu t provinci KvangsL Japonske čete so po zadnjih Informacijah dobile tamkaj znatna ojačenja preko Francoske Indokine, tako da nudijo ogorčen odpor. Pri Cekiangu so kitajske čete po zlomu Japonske ofenzive ▼ oktobru še nadalje ojačile svoj pritisk na japonske čete ▼ smeri Hsiaošana. Na ostalih frontnih sektorjih Je prišlo v minulem tednu le do manjših spopadov med Kitajci ln počasi odstopajočimi japonskimi odredi. Svedsko-italijanska trgovinska pogajanja Rim. 16. nov. ]. (Štefani). Danes prispe ▼ Rim švedska gospodarska delegacija. Id bo s predstavniki italijanskega gospodarstva obravnavala vprašanja trgovinskega prometa med Italijo in Švedsko. Hkrati se bodo določfli novi kontingenti za izmenjavo blaga. Nikoli ne odpove — vselej uspe — „Jutrov" mali oglas Letalski pouk v Rusiji v srednjih šolah Moskva. 16. nov. j. (TOP). Sovjetska vlada i« odlok o ustanovitvi poseb- nih učnih zavodov, ki bodo imeli enačaj srednjih šol in v katerih se bo vzgajal naraščaj za vojaško letalstvo. Ali k agljate zaradi prehlada? Puhftmannov čaj zamore preprečiti draženje na kašelj, razkraja sluz ln pomiri kaftslj. Dobiva se v vseh lekarnah. Originalni zavitek od 125 g Din 37.--. Ogl. reg. br. 1503/1936 Težkoče Petalnove vlade „Times" napoveduje kritične dneve za vlado v Vichyju L°ndon, 16. nov. j. (Reuter) Današnji >Times« se bavi v posebnem članku z najnovejšimi pojavi v Franciji ter izjavlja na tej osnovi, da bodo prihodnji dnevi v Vi-chyju kritični. Notranjepolitičnim težko-čani, s katerimi se mora boriti Francija — pravi »Times« —, se je sedaj pridružilo še mnogo drugih neprilik. v prvi vrsti problem prisilne izselitve Francozov iz Alza-cije in Lorene. Odnošaji med francosko vlado v Vichyju in Nemčijo so čedalje bolj nepregledni in glede na nemški ukrep o izselitvi Francozov £e posebno nerazumljivi. Prav tako nejasno je tudi stanje v notranjosti same francoske vlade. Dejstvo je, da obstojajo v vladi precejšnja nesoglasja, ki Jih je nemška uredba o Izselitvi Francozov le še bolj poostrila. Po zadnjih Informacijah je treba pričakovati, da bo zaradi tega nemškega ukrepa Lava! najbrže odpotoval v Pariz, kjer bo skušal posredovati, da ne bi prišlo med Vichyjem in Nemčijo do grozečega popolnega preloma. Zveze med Francijo in njenimi kolonialnimi posestvi so prav tako nejasne kakor notranie prilike v Franciji. Tudi ni mogoče dobiti nikakih pojasnil, ali je s tem v zvezi ali kaki neposredni odvisnosti tudi tajinstveno kretanje francoske vojne mornarice- Zarota pristašev generala de Gaullea Vlchy, 16. nov. J. (Havas) V inozemstvu so se razširile razne govorice, češ, da je bila v nezasedenem delu Francije odkrita široko razpletena zarota pristašev disidentskega generala de Gaullea. Na vprašanja pri merodajnih mestih v podpredsed-stvu francoske vlade kakor tudi v notra>-njem ministrstvu, koliko je resnice na teh govoricah, izjavljajo na teh mestih, da so vse take in sličae vesti navadne izmišljotine. Francija bo branila Indokino proti Siamu Tokio, 16. nov. j. (Domei) Generalni guverner Francoske Indokine, general De-coux, je objavil proglas francoske vlade, v katerem vlada izjavlja, da Je odločena braniti varnost ozemlja, francoske Indokine proti vsakršnim teritorialnim zahtevam Siama. Ne sme se pričakovati, pravi proglas francoske vlade, da bi se dosedanja politika Francije, kar se tiče Indckine, v bodoče kaj izpremenila. Odnošaji med francosko Lncokino in Siamom so prišli, kar se tiče poskusov izravnave nastalih nesoglasij, na mrtvo točko. Siamski tisk je še nadalje obdržal svoj protifrancoski in izzivalni ton, dočim so siamske čete zbrane na meji Indokine- že ponovno je sicer prišlo do spopadov med četami obeh držav v obmejnem ozemlju Laosa ln Kambodže, vendar se napetost doslej še ni zaostrila do skrajne možne meje. Vojaška oblastva v Indokini, zaključuje proglas francoske vlade, z vso pozornostjo motre razvoj dogodkov ter so popolnoma pripravljena, da bodo lahko kos slehernemu položaju. Napetost med Ameriko in Nemčijo V ameriških političnih krogih izjavljajo, da bo prej ali s!ej prišlo do prekinitve odnosa je v med obema velesilatna NoVa angleška koncesija 487 Danes ponudb in povpraševanj! I Wash:ngton. 16. nov. 1. (Reuter). V ameriških političnih krogih naglašajo. da se vsi dogodki v Zedinjenih državah razvijajo v taki smeri da bo orislo najbrže počasi, toda povsem gotovo do prekinitve diplomatskih odnošajev med Zsdinienimi državami in Nemčijo. Ta sodba ameriških krogov se opira na izjave v raznih govorih vodilnih ameriških političnih osebnosti in prav posebno še na zadmn govora ameriškega mornariškega ministra Knoxa ter vojnega ministra Stimsona. Kot posebno značilno okoliščino, ki potrjuje nujnost tega razvoja, pa navajajo v Zedinjenih državah deistvo. da je dal zunanji minister Hull popolnoma proste roke preiskovalnemu odboru za nadzorstvo nad delovanjem tujcev v Zedinjenih državah. Cim ie dobil preiskovalni odbor od Hulla polnomočie. ie takoi pripravil preiskave v nemških konzulatih v Zedinjenih državah, kakor tudi v uradih nemških poročevalskih agencij. Kakor zatrjujejo v Ameriki, se delaio zadnji čas ameriškim funkcionarjem v Nemčiji velike težave, kadar skušajo priti v stik z nemškimi informacijskimi instancami, da ol dobile razne podatke. Zaradi tega tudi ni prav nobenega vzroka naglašajo v ameriških krogih zakaj nai bi imeli Nemci v Zedinjenih državah popolnoma prost dostop do raznih važnih informacij. Nevtralno«tni zakon razširjen na Grčijo WaShington, 16. nov. J. (AR). Kakor se izve na merodajnem mestu, se je predsednik Roosevelt odločil, da bodo Zedinjene države raztegnile uredbe nevtral-nostnega zakona ki so v veljavi že za mnoge države v zapadni Evropi, zaradi italijansko-gr§ke vojne, sedaj tudi preko grškega ozemlja. Washington. 16 nov. j. (Ass. Press.) Ameriška družba za civilni letalski promet (Panamerican Airwavs Co.) je v svetu za civilno letalstvo pri ameriški vladi vložila prošnjo, da se ji dovoli razširiti veliko letalsko progo, ki vodi iz Zedinjenih držav preko Tihega oceana v Maral o na Filipinih, do Singapora in Hongkonga. Kakor se je zvedelo, je družba že dobila od angleške vlade dovoljenje za razširjenje letalske službe do obeh teh važnih angleških pomorskih oporišč. V ameriških krogih se smatra to kot nov dokaz vse tesnejšega sodelovanja med Angliio in Zedinjenimi državami na Daljnem vzhodu. Nova proga bo tako za Zediniene države kakor tudi za Anglijo izrednega ro-mena. ker predstavlja najhitrejšo zvezo med vsemi posestvi obeh držav na Daljnem vzhodu. Grožnja s sabotažo New Tork, 16. nov. j. (AR). Nekateri ameriški listi posnemajo intervju, ki ga je neki Dies dovolil zastopniku enega izmed vodilnih čikaških dnevnikov in v 1e-ku katerega je Dies napovedal, da co prišlo tekom 9 dni do sabotažnega dejanja, kakršnega Zediniene države še ne ponvijo v svoji zgodovini. Sabotažni alct nai bi prizadejal ameriško letalsko industrijo na zapadni obali Zedinjenih držav. Preklicana odredba španske vlade Madrid, 16. nov. s. (Reuter). Španska vlada je preklicala svoio odredbo na podlagi katere ameriški novinarji od prihodnjega ponedeljka dalje ne bi bili več smeli pošiljati svojim agencijam in listom nobenih poročil iz Španije. Smrt hrvatskega dramatika Zagreb, 16. nov. o. Danes je uprava Narodnega gledališča prejela poročilo lz New Yorka, da je tamkaj že 24. septembra umrl v 67. letu starosti hrvatski dramatik Srdjan pL Tucič. Banovinska založba knjig v Zagrebu Zagreb, 16. nov. o. Ban dr. Subešlč Je podpisal naredbo o osnovanju književne založbe banovine Hrvatske s sedežem ▼ 1 Zagrebu kot samostojnega gospodarsko-prosvetnega zavoda banske oblasti. Ta zavod bo imel Izključno pravico do izdajanja odobrenih telsldh knjig za ljudske, srednje, strokovne in njim slične šole. Ba-vil se bo tudi z drugimi knjigarnišklmi založniškimi posli. Stavka jrl zagrebški zavarovalnici Zagreb, 16. nov. o. Danes so nameščenci zavarovalne družbe Sava pričeli stavkati, ker se niso sporazumeli c upravo o ureditvi svojih delovnih odnosov. Stavka 52 nameščencev. Pomanjkanje surovin pri Tivarju Varaždin, 16. nov. o. Zaradi pomanjkanja surovin bo tukajšnja tvorni ca Ti var odpustila okoli 600 delavcev in večje število uradnikov. To redukcijo bodo skušali Izvesti čim socialneje tako, da bi se reducirali predvsem gospodarsko močnejši delavci. Upokojitve Beograd, 16. nov. p. Upokojeni so prof. Fr. Fink na moškem učiteljišču v Mariboru, strokovni učitelj Adolf šavb na klas. gimnaziji v Mariboru ln strokovni učitelj j Mirko Govekar na učiteljišču v Mariboru. Nuncijev odhod iz Zagreba Zagreb, 16 nov. o. Papežev nuncij Etto-re Felici, ki se je mudil v Zagrebu od škofovske konference dalje, je odpotoval snoči nazaj v Beograd. Silovit orkan v Belgiji Bruselj, 16. nov. J. (Štefani). Silen orkgm. ki je v minuli noči divjal v delu zaoadne Evrope, je povzročil tudi hudo železniško nesrečo na postaji Diezen. Orkan Je prevrnil železniške signalne drogove tn tako se 1e neki tovorni vlak zaletel na tej postaji v garnituro brzovlaka. Nesreča je zahtevala 20 smrtnih žrtev, dočim je bilo 29 potnikov hudo. 50 pa lažje ranjenih. Tudi drugod v Belgiji ie orkan povzročil precejšnjo škodo ter zahteval v raznih krajih nadaliniih 10 smrtnih žrtev. Sodelovanje nemške In holandske industrije Amsterdam, nov. A A. (DNB.) Na Nizozemsko je prispelo 30 zastopnikov nemške kovinske industrije, da se dogovore o tesnejšem sodelovanju med nemškim kovinarstvom ln nizozemskimi tovarnami. »Deutsche Zeitung« pozdravlja ta pogajanja in izraža zadovoljstvo nizozemskih gospodarstvenikov, ki se zavedajo, da je treba gospodarstvo Nizozemske postaviti na novo osnovo, da bo moglo normalno delovati. Nošnja cilindrov na Japonskem luksuz Tokio, 16. nov. s. (Ass. Press). Japonski cesar je odredil, da gostom ki prihajajo v cesarsko ralačo. odslej ne bo več treba nositi cilindrov. Cesarski odlok pravi. da 1e nošnja cilindrov luksuz. Zemunska vremenska napoved: Pretežno oblačno, ponekod dež, zlasti v vzhodni polovici države. Nekoliko se bo zvedrilo od severozapada, obenem pa se bo ohladilo. OB PRESPI IN PRESPANSKEM JEZERU je na otoku pred temnimi stenami Južnega obrežja svetila bela cerkev kot duhovno sredlSče močno razvitega cerkvenega m posebno meniškega življenja srednjeveških Slovanov. Car Samuel je 1. 986. premagal Lariso in od tod prenesel relikvije sv. Ahila v svojo katedralo. Na Istem otoku so še danes ostanki mnogih drugih cerkva, prav tako na Malem Gradu in na otoku sv. Petra ali Gradu, ki je v naši lasti. Ta majhni in strmi skalnati otočič je ves poraščen z dišečimi tujami, borovci in divjimi smokvami, obljuden pa nI Le redkokdaj stopi človeška noga na njegova težko dostopna tla. Pred leti so za silo popravili srednjeveško cerkev sv. Petra s freskami iz XIV. stol., vseh pa je bilo na otočiču dvanajst. Menihi so živeli v tej samoti, pa še ta je bila nekaterim prešumna m preselili so se v posamezne naravne ali umetne votline v strmih stenah nad jezerom, kamor se je bilo mogoče spustiti le z vrvjo ali pa splezati po lestvi iz čolna. Ko so pred leti naši mornarji pogumno stikali po me-niških votlinah, so v nekaterih našli ostan- Nikjer ni prebivalstvo tako neposredna priča vojnih dogodkov kakor naši južni bratje v Bitolju, Prespi in Ohridu. Posebno P res pa je v grškem delu najživahnejSe torišče italijanskih napadov zaradi mostu, ki veže južni del jezera z zaledjem. Zaradi grmenja italijanskih letalskih bomb se tresejo tudi hiše našega prebivalstva. Mnogo tujih vojnih poročevalcev se je zbralo v teh naših južnih krajih, da bi od tam lažje zasledovali potek grško-italijanske vojne. Izpod peresa odličnega poznavalca Južne Srbije priobčujemo naslednji članek • lepotah in zanimivostih Prespe. Sliki sta avtorjeva originalna posnetka. ke fresk na živi skali, v eni pa, v najtežje dostopni, ae je sončni žarek poigraval na belih kosteh njenega poslednjega prebivalca. V popolni samoti nad jezerom, kamor so prileteli le posamezni ptiči, je srednjeveški anahoret živel svoje mistično življenje. Prespansko jezero je na svojih obrežjih, v vaseh, na vrhovih, otokih m pečinah imelo po statistiki nekega češkega raziskovalca 139 cerkva ta 14 samostanov, ne da bi štel meniške votline, razsejane po vsej okolici. Se danes je več znamenitih samostanov na Prespi, najbolj znan med njimi je v Slivnici. Razen naštetih, je posebno znamenita cerkev v vasi sv. Ger-men (na Grškem), kjer je bila nekdaj slovanska nagrobna plošča Samuelovega očeta iz 1. 993. Kasneje je car Samuel opustil svojo idilično prestolnico na jezeru in se preselil v Ohrid, kjer je zgradil veliko trdnjavo z gradom, obenem pa je tja prenesel tudi nadškofijo. Danes je Prespansko jezero mnogo manj obljudeno, kakor v srednjem veku. Večsto-letno turško gospodarstvo je tudi tukaj zapustilo sledove, vendar pa kolonizacija nI dosti spremenila narodnosti prebivalstva. Na vzhodnem obrežju, ki se polagoma dviga proti pobočju Peristera, so lepe vasi, ki so jih modernizirali amerikanskl izseljenci s svojimi prihranki ln jim prinesli celo nepričakovano blagostanje. Vaščani so dobri poljedelci ln goje sadje, pa tudi trto. Vasi so vse odmaknjene od jezera, kar pomeni, da se je obrežje oddaljilo. Le vas Nakolec je skoraj ob vodi ln Izdaja svoj mostlščarskl izvor. Značilno je da se prespan ad Bitoljem se dviga mogočna kopa Peristera (2500 m), po njenem pobočju pa se vije cesta proti Resnu in še dalje, k Ohridskemu jezeru. Ko se cesta prevali na Džavatu ta se pričenja v serpentinah spuščati v dolino, kjer med razsežnimi sadovnjaki sanja v svoji zaostalosti mestece Resan, se za hip pokaže v daljavi med gorami zaliv modrega jezera: to je Pre-spa, največje med makedonskimi jezeri, po svoji nadmorski višini (853 m) pa nekaka matica Ohridskemu ta morda še drugim jezerom. Vzlic svoji velikosti je bilo včasih še mnogo večje, saj je segalo prav do Resna, ki je danes po cesti oddaljen 11 km od obrežja. Tekom stoletij se je jezero umikalo ta pustilo za seboj jako rodovitna polja, kjer poleg pšenice uspeva posebno mnogo tobaka. Danes trna Prespansko jezero 286 km2 površine, več otokov, ln razpada na dva dela: na severno, Go-l<*mo Prespo, ta na južno, Malo Prespo. Valovanje vode je samo naplavilo ozek polotok, zaradi peščenostl imenovan Gladno pole, ta večno presipanje valov preko njega je morda dalo ime jezeru, ki je po svoji legi med visokimi in deloma strmo odse- &vc}e življenj Je m3? Kadar kupujete kožno kremo • • • mislite na to, da samo NIVEAvsebuje okrepče-v a 1 n o sredstvo za kožo EUCERIT. Zato se NIVEA ne da nadomeščati ali primerjati s kako drugo kremo. NTVEA prodira globoko v kožne luknjice in krepi kožno staničevje. Zato Vam ostane koža zdrava, nežna in bela kljub mrzlemu in vlažnemu vremenu. \ ■onra Grčiji ali Albaniji. Jezero pa je bilo v srednjem veku sedež makedonskega carja Samuela, ki si je na otoku Mali grad sezidal prestolnico, na velikem otoku sv. Ahila (Ajil) pa veliko bizantinska baziliko z nadškofovskim sedežem. Tu v Mali Prespi, ki takrat še m bila ločena od Goleme, se Sofija, novembra. oflja se kocka. Droben novemberski dež j« za trenutek pokvaril lepo vreme — » sirom aško leto« — kakor Imenujejo Bolgari tople novemberske dneve. Ob deževnih popoldnevih oživijo sofijske kavarne. »Rotacijske mašinke«, ki stoje navadno nekje ob vratih, ropotajo. Težko Je zamisliti si sofijsko kavarno brez »rotacijske mašinke«. Vržeš vanjo dva leva, in če ti je sreča naklonjena, si priigral drobiž, da lahko ves popoldan pi-ješ dobro črno kavo. In kaj je ob deževnih popoldnevih prijetnejšega kakor sedeti v kavarni, srebati dobro črno kavo in gledati na ulico, na rumene, od dežja Izprane plošče, po katerih hite ljudje po svojih opravkih. Večina gostov sofijskih kavarn »bije tablo«. Glasno padajo po mizah majhne bele kocke s številkami ter bele in rdeče okrogle ploščice iz lesa ali celuloze. Dva »bijeta«, a deset jih sedi okoli njiju in spremlja igro. Drugi mešajo karte, tretji živahno debatirajo. Grško-italijanska vojna, pomanjkanje masla v državi, ki je tako izrazito poljedelska in živinorejska kakor Bolgarija, racionaliziranje sira in drugih živil... zunanja in notranja politika, draginja, kako bi moralo biti in kako ni... Snovi za pogovore, ob katerih lahko presediš ure in ure, je dovolj. Bolgari ne čitajo časopisov v kavarnah. Kavarne so za zabavo in pogovore, a časopise prečitaš doma ali v uradu, v tramvaju, na ulici, tisti hip, ko so prišli na ulico in jih kolporterji z vikom in krikom razna-šajo po"prestolnici. Sofjčani čitajo časopise tudi v gledališču, v odmorih med dejanji. V kavarni le malokdo odpre časopis, ki ga je bil prinesel s seboj. Malokatere kavarne imaio naročene časopise, od inozemskih samo »Politiko«. Se eno posebnost imajo bolgarske kavarne: v njih le malokdaj vidiš 7en<--,-'> Napaden gost. sofijske kavarne | je moški in če stop: vanjo ženska, se | oči vseh z začudenjem obrnejo vanjo. Zen- Značilna slika iz Sofije: Cerkev Aleksandra Nevskega ske sede navadno doma, in če se hočejo razvedriti, gredo v kino ali na obisk k prijateljici. Tudi kavarniškega natakarja Sofija ne pozna. V kavarnah strežejo ženske. Prinašajo gostom črno kavo ali čaj — druge pijače ni — in te so običajno Rusinje, z močno nabarvanimi obrazi in rdeče lakiranimi nohti. Leno, počasi se vlečejo popoldanske ure. Mimo kavarniških oken drče avtomobili in kočije, ki jih moderni čas še vedno ni izpodrinil. Večji del Sofijčanov se še vedno raje poslužuje kočije kakor taksija — ker je pač ta cenejša. V določenih presledkih zdrči mimo tramvaj, v katerem daje vozne listke ženska, oblečena v uniformo tramvajskega sprevodnika. V tem poklicu so se Sofijčanke že kar udomačile, čeprav ga je bil prinesel šele najnovejši čas. Star, kosmat bolgarski kmet je prinesel iz bcgve katere vasi v sofijski okolici dva pe-telinčka. S kapuco na glavi, v gumijastih opankih in v svojem kratkem kožuhu kri- Chamberlain kot človek Povprečni čitateij se spominja pokojnega britanskega državnika Chamberlaina v različnih pozah. Težko da bo kdaj pozabljena ona slika, ko se si ni politik pripelje v London, vihti v roki neki listič ter veselo zagotavlja pozdravijajočim ga in vzkli-kajočim mu Londončanom: »Rešil sem mir vsaj za eno človeško pokolen/e.c Bila je bridka zmota, ki kaže, kako metlo le starec pojmil gibanje, ki se je razvijalo na evropski celini in kako brezobzirno je svoji politiki žrtvoval samostojnost in svobodo drugih. V naslednjih slikah vidimo Chamberlaina, kako se po dnevnem delu sprehaja s svojo soprogo in oba imata preko rame torbo s protiplinsko masko. Tudi v tem pogledu je mož ni pogodil, pač pa si nedvomno niti zdaleka m predstavljal, kako strahotno razrušen je se pripravlja britanski prestolnici. Ako z vso prizaneslji-vostjo ocenimo njegovo delo, moramo potrditi, da si je na vso moč prizadeval rešiti mir, to tudi tedaj, ko je bilo že nemogoče in popolnoma izključeno. sM kmetje ne pečajo z ribištvom; zato prihajajo čez poletje sem ohridski ribiči to love težke karpe, katere potem na oslih tovori jo po vaseh tat z glasnim vikom prodajajo za nizko ceno. Prespanske vasi vseh treh držav je danes prebudil lz dremavice grom topov z bližnje fronte. Naše vasi na obeh bregovih zbujajo spomine na Invazijo v svetovni vojski, ko prebivalci budno motre dogodke na sosedovi kopninl in v zraku. Morda so se sedaj izselile jate velikih pelikanov, ki so v samoti nedotaknjene narave na Prespi gnezdili n složno s kormorani uživali jezerske ribe. V obmejnih vaseh Ljubojna, Dupeni, ta Stenje sede vojni poročevalci ln poleg vojaških vesti poslušajo stare legende, pesmi o starodavnih slovanskih junaštvih in se čudijo patriarhalnosti prebivalcev. Prespa je zopet postala prizorišče vojske, ki bo morda vnovič spremenila politične meje na njenih bregovih. Toda njeno bistvo, ozko zvezano s slovansko zgodovino, bo ostalo nespremenjeno prav tako, kot njena čudovita lepota. »♦»»♦»»♦♦♦♦♦♦m žari po prestolniških ulicah in že zdavnaj je minil poldan a petelinčka mu še vedno dremljeta v naročju. Na križiščih ulic, kjer imajo svoje prostore prodajalci srečk državne loterije, se okoli njih in velike de- | ske, na kateri so izpisane številke izvleče- i nih srečk, zbirajo nosači, brezposelni in I včasih se ustavi tudi kdo, ki je bil kupil srečko, da se vnovič prepriča, da tudi zdaj nI imel sreče. Mali čistilci čevljev, ki čepe pred svojimi zabojčki, so se stisnili tesno k hišam in potrpežljivo čakajo na svoje kliente. A Sofijčani si lahko očistijo čevlje tudi v posebnih »dukjanih«, kjer se udobno vsedeš na visok stol in čitaš časopis, ko ti ob nogah čepi dečko, in ti z občudovanja vredno spretnostjo maže in lika čevlje.. Nebo je še zmerom sivo in od Vitoše piha hladen veter, toda čez dan, dva bo nad sofijskimi ulicami zopet sijalo toplo no- l vembersko sonce in bolgarska prestolnica se bo sončila v njegovi poznojesenski toploti, dokler se jesen ne izpremeni v zimo z njenimi ostrimi mrazovi. ★ Ura je bila pol štiri po polnoči. Sofijčani so mirno spali. Nedeljski večeri so navadno daljši kakor ob delavnikih, toda ob prvih urah po polnoči so tudi najbolj nemirni že odšli k počitku. Ure so minevale in nihče ni slutil, kaj se ob tem času dogaja pod zemeljsko skorjo, nekje v rumunskih Karpatih, preko 300 km daleč od Sofije. Ura je bila že tri četrt na štiri, ko so se prebivalci bolgarske prestolnice prestrašenih dvignili v posteljah. »Kaj je to?«... to je bilo vprašanje, ki je šlo od ust do ust A že v naslednjem hipu je bilo vsakomur jasno: »Trus! Zemetresenije!« ... Potres, ki ga je bila Sofija pravkar doživela, je najhujši po 1928. letu, ko je doživela Bolgarija enega najkatastrofalnejših potresov... Danes je tudi Angležem Jasno, da bi bilo daleko bolje, da je mož ostal vedno le župan svojega rojstnega mesta Birminghama, namesto da so mu izročili vodstvo notranje in zunanje politike ogromnega imperija. Spoznanje, da tej nalogi ni bil kos. je mnogo doprineslo k njegovemu telesnemu zlomu in ni dvoma, da mu je smrt jjo-spešilo dejstvo, da je bila njegova politika ne samo brezuspešna, maiveč celo usodna. To dejstvo javnost vsekakor nekoliko zbližuje z njim in z njegovo tragično pojavo. Kot človek je bil Chamberlain skromen in brez velikih zahtev. Ni ljubil sijajnih prireditev in nastojxrv ter je že v obleki kazal veliko preprostost. Avtomobil, v katerem se je vozil, obleka in dežnik, ki jih je nosil, vse to je bilo sicer solidno, toda enostavno in skoraj nemodemo s priokusom nečesa staro\-erskega. Novtnarski fotografi so ga najlažje slikali na njegovem vsakodnevnem sprehodu v St. Jameskem parku ter so najrajši počakali priliko, ko je premier svetovnega imperija vzel iz žepa nekoliko drobtinic in z njimi krmil ptice v parku. Njegov najljubši šport je bil ribarjenje, zvečer pa je rad posedal ob zakurjeni peči, čital svoji ženi na glas Shakes-jyeareja, dočim je zakonska družica čisto | pa malomeščansko pn tem pletla nogavice. I Od Monakovega dalje se je stavba Cham-berlainove politike rušila pred očmi vse ! javnosti in to je moža zagrenilo ter v dnu srca razočaralo. Izbruh vojne ga je še našel na predsedstvu vlade, ponesrečena eks-pedicija v Narvik mu je dokončno izpod-maknila tla. Okoli njega je postalo tiho. Preselil si je na svoje posestvo, brž ko je moral predsedstvo stranke odstopiti Churchillu, kakor mu je moral odstopati predsedstvo vlade. Poslej je živel tiho, razočaranje in zagrenjenost mu je izpodjedala zdravje. V par mescih je dokončal s\r>jo življenjsko pot, truden, žalosten ter v tu- robnem spoznanju, da v ničemer m imel prav. Velika je tragjka poslednjih mescev n jegovega ži\ •!jen j a ★ Predsednik republike Manuel A zona V hrupu vojnih dogodkov je javnost sko-ro preslišala vest neke francoske agencije, da je pretekle dni v nezasedenem delu Francije zaključil s\'oje življenje bivši predsednik španske republike Manuel Azana. Življenje tega moža je slika nemirnih let njegove domovine. Ko je španska monarhija l. 1898. v nesmiselni vojni z Ameriko izgubila skoro zadnje ostanke svojega nekoč ogromnega kolonialnega imperija, je v Španiji nastopila skupina intelektualcev, ki je hotela s preroditvijo španskega narodnega življenja rešiti državo iz mrtvila in postopnega propadanja. Ta skupina je izvolila leta 1913. mladega Azar.o. ki se je bil medtem že izkazal kct pisec filozofskih in slovstvenih del. Azana je bil rodom iz mesta Ile-naresa, ki je svetu dalo Cervantesa. Izhajal je iz imovite meščanske rodbine, šolal pa se je pri avguštincih v Escorialu in na madridski univerzi. Posvetil se je sodno-pravm službi, ni pa nikoli opustil svojega slovstvenega delovanja. Iz njegovih uradniških dni je znano njegovo delo »Veličina in tlaka uradniškega stanu*, ki je izvrstna študija o španski birokraciji. Razen tega je obrnil nase j>ozornost javnosti s kritičnimi, zgodovinskimi, jx>litičnimi, sociološkimi in filozofskimi eseji. To udejstvova-nje ga je vedno bolj in bolj usmerjalo v pravo politiko in ja\'ne posle. S početka je pripadal zmernim krogom, po zlomu monarhije pa se je čisto predal republikanstvu, ki ga je v ostaitm zastopil že med diktaturo. V prvo republikansko vlado l. 1931. je vstopil kot vojni minister z namenom, da izvede reformo vojske, ki je tisti čas pri stanju 100.000 mož imela 2400 generalov in še 10.000 drugih višjih častnikov. Pognal je nepotrebne zaje-dalce v pokoj in se tako zameril ne samo vojaški kasti, marveč tudi veleposestvu in plemstvu, iz katerega so izhajali nepotrebni tisoči generalov. Po odstopu Alcale Za-more je postal predsednik vlade in njegovi neumorni delavnosti gre hvala, da je Španija dobila vzorno republikansko ustavo, ki na žalost nikoli ni bila iz\'edena v življenju. Desničarji so uporno ovirali agrarno reformo, laizacijo drža\'e ter vso napredno zakonodajo. Ob volitvah l. 1933. so zmagali reakcionarji ter so v naslednjih dveh letih uničili vse reformno delo. Vstop katoliškega politika Gila Rob lesa v vlado je dal znamenje za vstaje, iz katerih se je potem razvil generalni obračun med levico in desnico. V tem razvoju je napravil Azana usodno napako, ko se je dal izvoliti na mesto predsednika republike. Najjasnejši duh španske politike je bil s tem potisnjen na mrtvi tir in nikogar ni bilo, ki bi se bil lahko enako uspešno protivil desničarjem kakor Azana. Francova vstaja je končno pomela zadnje sledove Azanovih prizadevanj. Tragični konec je bil neizogiben, ko je moral Azana pred zmagovitimi nasprotniki bežati v Francijo in se je tam v navalu malodušja odpovedal predsedstvu republike, kar so mu prijatelji silno zamerili. Njegova borbenost je bila zlomljena. Mož je poslej le še zasledoval dogodke, videl, kako je uničeno vse njegovo življenjsko delo ter napo/sled tiho odšel s svetovne pozornice v neporvrat. Kakoio Zakaj nimamo dovolj soli Te dni «o beograjski Usta prinesli vest, da je direkcija za zunanjo trgovino dobila pooblastilo, da v sporazumu z upravo monopola nakupi v Madžarski 5000 vagonov soli. V kompenzacijo za uvoženo sol bomo Madžarski dobavili tanin, kozje surove kože in rezance od sladkorne pese, deloma pa bomo uvozmo vrednost poravnali preko kli-ringa. Marsikdo si je pri tem mislil, kako Je to mogoče, da mora Jugoslavija uvažati sol in to celo iz Madžarske, ki nima možnosti pridobivanja morske soli, čeprav imamo doma obsežno morsko obalo, kjer lahko pridobimo morske soli, kolikor hočemo in čeprav imamo v Bosni dovolj kamene soli. Naša zaostalost v pogledu produkcije soli, zaradi katere smo prisiljeni sol uvažati, spada med največje pogreške naše gospodarske politike. Namesto da bi naša država kot pomorska država izvažala sol v druge države, mora sol uvažati. Uvoz soli vrhu tega hudo obremenjuje našo devizno bilanco, saj smo morali zadnji dve leti plačati inozemstvu za sol po 12 milijonov dinarjev na leto. Pri sedanjih težkočah v zunanji trgovini, ki nas silijo k občutnim omejitvam uvoza, bi lahko ta znesek uporabili za uvoz blaga, ki ga doma ne moremo pridobiti ali izdelati in nam je nujno potrebno. že 20 let čujemo o prizadevanjih mono-polske uprave, da se poveča naša domača produkcija soli. V Ulčinju je monopolska uprava pred 6 leti zgradila veliko moderno solarno, kjer je investirala znaten kapital. Pričakovali smo, da bo po dograditvi te solarne odpadla vsaka potreba uvoza soli, zlasti ker imamo vrhu tega možnost pridobivati zadostnih količin kamene soli v bosanskih rudnikih, zlasti v Kreki. Dejansko pa se naša domača produkcija soli ni premaknila naprej. Iz naše uvozne statistike pa je celo razvidno, da potreba uvoza soli še narašča. Leta 1932 smo uvozili 23 milijonov kilogramov soli, naslednja leta 50 milijonov, 46 milijonov, 48 milijonov, 37 milijonov, leta 1937 pa samo 25 milijonov, toda v zadnjih treh letih se je uvoz povzpel kar na letnih 60 do 61 milijonov kilogramov. Sol spada med one redke življenjske potrebščine, pri katerih se potrošnja od leta do leta skoro ne spreminja, kjer se ne občutijo fluktuacije v potrošnji v zvezi s spremembami narodnega dohodka in kjer niti višina cene bistveno ne vpliva na potrošnjo. Potrošnja je v glavnem dana s številom prebivalcev ter narašča le v toliko, kolikor narašča število prebivalcev. V zadnjih letih flkno potmatB na lete ofcrog 150 milijonov kilogramov soli. Od tega smo doma pridelali samo 90 milijonov kg, uvoziti pa smo morali okrog 60 milijonov kilogramov. Ne more biti dvoma, da as da pri dobri volji naša domača. produJkclJa sodi v razmeroma kratkem čassu tako dvigniti, da bi odpadla vsaka potreba uvoza. Kaj je potem vzrok, da naša domača produkcija navzlic dvajsetletnemu prizadevanju za povečanje produkcije, ne more doseči one višine, ki je potrebna za kritje potreb konzuma. V poučenih krogih zatrjujejo, da so tu na delu sile in da so odločilni interesi posameznikov, ki imajo interes na uvozu soli, vrhu tega pa niso brez vpliva tudi visoke dnevnice, ki jih dobivajo vodilni funkcionarji uprave monopolov, kadar hodijo v inozemstvo kupovat sol. Nedavno je glasilo hrvatskih gospodarskih zbornic »Hrvatska pri-vreda« objavilo članek o ^potrošnji tobaka in soli, kjer čitamo med drugim naslednje: »S sigurnostjo je zinano, ? Seismograf, aparat za beleženje potresov. Težko kovinsko telo P predstavlja nihalno gmoto, ki jo drži pero g v pokončnem položaju. Ako zadenejo aparat potresni valovi, se zaguga stojalo z vsem na njem pritrjenim vzvodjem, težka kovinska gmota pa ne more slediti sunkom. Zaradi tega nastajajo med stojalom in kovinskim telesom periodično se ponavljajoče razdalje, ki se s pomočjo vzvodov h prenesejo na pisalo s, ki riše na gibljivem papirnatem traku r značilne krivulje tresljajev Sedanji potres v Rumuniji je zadel obrobno področje Balkanskega polotoka, in sicer severnovzhodno obrobje, ki ni bilo posebno na glasu po potresnih pojavih. Po veliki večini so Rumunsko nižavje obiskovali le potrebi manjši silovitosti, a še ti razmeroma poredko. Nekoliko na slabšem je bilo ozemlje Karpatov, kjer so potresi vendarle pogostejši, čeprav ne tako česti, kakor po južnih in notranjih delih Balkanskega polotoka. Sorazmerno največ je trpelo pod potresi ozemlje nekako na zunanjem oglu Karpatov, ono ozemlje, kjer se gorovje zavije iz smeri sever-jug v pravec proti zapadu. Goriški lok je tamkaj najbolj napet, tamkaj so očividno nastale prepoke, posebno ob stiku med gorovjem in Rumunsko ravnino. Ob njih se vršijo tektonske premaknitve in kadar se sproži nova, se strese tudi zemeljsko površje. Podoba je, da je tudi najnovejša ru-munska potresna katastrofa imela svoj izvor v tektonskih stresljajih imenovanega področja. ftfltu Mti.fcij«. I »f Mtelt n ftfl I i ■ i ui Mini u imiiiUittiiHi lainii ■Miiainii luum ■Muaatiru IIIULM i t=± M i Diagram lanskega potresa v Turčiji, kl je uničil mesto Ersingjan Toda naglasiti je treba, da še nikakor ne more biti natančno ugotovljeno, kje se nahaja potresni epicenter, to je območje najhujših stresljajev na zemeljski površini ,pa kje leži hipocenter, to je ono mesto pod epicentrom, kjer se je dejansko izvršila sprožitev zemeljskih skladov, ki je pravi izvor potresa. Vse to bo lahko ugotovila šele podrobna proučitev, ki bo moral zbrati podatke po vsem potresnem ozemlju. Pri tem je treba posebno opozoriti, da dosedanja poročila še nikakor jed nemškimi pisatelji, pesni-:ki in učenjaki je cela vrsta mož, ki so silno obogatili nemško kulturo, ki pa kljub vsemu temu v svojem rodovniku ne morejo izkazati niti enega prsdnika nesporno nemške krvi. Ta zanimiva okoliščina je v tesni zvezi z zgodovino Nemcev in njihovih sosedov. Od 10. veka dalje je nemštvo stalno prodiralo na slovanski vzhod in jugovzhod ter si pod jarmi j alo slovanska plemena drugo za drugim. Nesložni slovanski rodovi z rahlo državno organizacijo se niso mogli z uspehom ustavljati nemškemu pritisku, ojačenem s čvrsto fevdalno uredbo. Del teh Slovanov je bil iztrebi j en, dočim je pretežna večina ljudstva postopoma vtonila v območju tuje politične sile ter višje zapadne kulture, ki je iz tega vira zajemala svojo pomladitev ter obnovljeno moč. Leibniz, Lessing, Treitschke, Nietzsche in legion drugih nemških kulturnih delavcev nima nemških prsdedov. Nekateri izmed teh mož so svoje slovansko preteklost priznavali. Znano je o Nietzscheju, da je trdil o sebi, da je potopi ec ponemčenih Slovanov, filozof Treit-schke je priznaval, da izhaja iz ro^u čeških plemičev Triekih, za Lessinga vemo, da se je še njegov oče, lužiško-srb^ki pastor v Kamenici, pisal enostavno Lesnik in takih primerov je med 80-milijonskim nemškim nahodom mnogo. Tudi naše pokrajine so v tem pogledu obilno prispevale k veličini nemštva, saj so v zgodovini našega ljudstva cela stoletja, ko se je mogel naš človek udejstvovati edino v nemšč;ni in v nemškem kulturnem svetu. Do mala se je ta doba vlekla skozi do osvobojenja. Obmejne prilike pa so tako zaostrene da se med Nemci naše bližnie soseščine nikoli ni našel človek, ki bi bil tako široko?rud-no priznal svoje slovansko poreklo, kakor sta to storila Nietzsche in Treitschke, pa to v ničemer ni škodovalo nninemu nem-štvu. Izjema med Nemci naše naibližje soseščine je pisatelj Friderik von Gagern. k' se je rodil in zrastel na naših rloleniskih Mokricah. Napisal je Nemcem že cel niz del, v katerih obravnava krasoto naših krajev in posebnost našeea človeka. Morda je Gagern ravno v tem okolju začutil in spoznal, da se tudi po njesovih ž^ah pretaka slovanska kri davnih dedov. Mož to dejstvo odkrito priznava ter ueotavlja. da to rodu nikakor ni bilo v škodo ali v sramoto, marveč smatra slovansko primes za obogatitev. V svojem velikem delu »Meči in presli-ce«, pod čemer moramo razumeti, da pred stavljajo meči moško, oreslice pa žensko linijo njegovega rodovnika, opisuje začetek svojega rodu. ki sega krajevno na baltski otok Rujano. časovno pa pod konec 13. stol. Gagemov nemški oranraded je prišel na Rujano iz krajev dolnieea Pena kmalu potem, ko ko Danci porušili slovansko državno tvorbo na otoku in se je domači knez Vitezslav zatekel pod vrhovno oblast nemške države Potomci prvega zgodovinsko ugotovljenega Gagerna nosijo že slovanska imena Pribislav in Tezlav. Pisec sklepa ne brez verjetnosti, da se je njegov praded priženil v kako domačo slovansko plemiško hišo, ki si je s tem pridobila zaščito pred drugimi vsiljenci. Nemec sam pa je z ženitvijo dobil nekako pravno podlago kot lastnik dotičnega posestva. Pisatelj Friderik von Gagern je bil nedvomno presenečen nad to ugotovitvijo, ki dokazuje, da je on po ženski loži skoro nesporno slovanskega izvora. Mora pa se reči, da se je moško pomiril z dejstvom. »Redek Nemec«, pravi, »ki nima nekje v davnini kake slovanske krvne primesi. Slovani so dobrodošli, vsega ponosa in hvaležnega čaščenja vredni predniki Tudi oni so se hrabro in zvesto bojevali za svojo zemljo in za svoje bogove, tudi oni, o katerih večji poštenosti, natančnejši snaž-nosti, milejših običajih, plemenitejšem go-stoljublju in celo boljši kuhinji vedo mnogo povedati razni misionarski letopisci, so hrabro branili svoje kraje in svoje črede. Oholost zmagovalcev jih je ogorčila in užalila, germanski živelj jih je potiskal z enega položaja na drugega, jih zatiral in zatemnil. Za svojo privezapost rodni grudi, za svojo bolest, za sveje čustvovanje in izbruhe ne zaslužijo graje. Sam po sebi je Slovan v svojem bistvu blag in dsber. Od vseh arioevropskih bratov nemara naj-nedolžnejši, najmirnejši, najboljši. Iz sebe samega ni svojim bratom prizadejal nič hudega, nič prokletstva vrednega: nkj smodnika, niti strojev, niti tiska ni izum", , zato pa je dal človeštvu pesem in dušo. V krščanstvu je slovansko bistvo dobilo svoje potrditev, svojo izpolnitev in svoj izraz. Zaradi slovanskega pokolenja tedaj nič nejevolje in jeze, vsi ne moremo izhajati ravno od Hermana Tevtoburžana.« Ta izpoved nemškega pisatelja je ne- i dvomno zanimiva ravno v današnjih časih, j ko je rodoslovje doživelo tako visoko veljavo in se na čistost krvi polaga taka silna važnost. Gagern ponovno poudarja, kako dragoceno dediščino je nemški živelj prejel ravno od slovanske strani svojih pra-dedov: »Ne sramuj mo in ne jezimo se, kajti mi Nemci, ki smo dovolj svojega semena posejali po raznih deželah in med raznimi ljudstvi, imamo mnogo razlogov, da smo hvaležni svojim slovanskim krvodajalcem, marsikake darove, marsikake pobude in dopolnitve imamo od njih. Končno je treba omeniti — kot simbol osvete in pomirje-nja — da je rajh ravno pod imenom enega izmed slovanskih narodov prvič našel svoj nordijski tečaj in rešilno nordijsko smer.« Pisec misli najbrž Prusijo, ki je zedinila Nemce, bila ogrodie raiha in na- j posled privedla Nemčijo do sedanje mo- I gočnosti in veličine. Kako živi narava . • • HotCjivost |a<> Pri nas se smatrajo za hotljive živali pes, mačka, svinja Da sta povodna žaba in deloma tudi krastača zelo hotljivi in da delata s svojo hotljivostjo škodo, je malokomu pri nas znano. Postani fn ostani član Vodnikove družbe! Spolni nagon se začne pri žabah uveljavljati takoj po zimskem spanju. Kadar se parijo, objame samec samico od zgoraj s prednjima nogama s tako silo, da se prstki zadere jo v kožo pazduhe in se ne vidijo več od zunaj. Ta objem traja 8—10 dni, včasih celo 4—5 tednov. Pri povodnih žabah in zlasti pri krastačah pa živi več samcev kot samic. Če nimajo svojih samic, za-jahajo tudi druge živali, da bi zadostili svoji močni spolnosti. Na mrtvem divjem zajcu n. pr so našli jahati tri žabce, ki so iskali na ta način uteho svojemu neuteš-Ijivemu spolnemu nagonu. Ker gredo za časa parjenja v vodo tudi žabe, ki žive sicer na suhem, kakor krastača, napravijo s svojo hotljivostjo v ribnikih mnogo škode, ker jahajo ribe. Žabji samec se oprime ribe po navadi s prednjima nogama v očesnih votlmth ali v škrgah in se je drži tako čvrsto, da ga z roko komaj odtrgamo. Z zadnjima nogama pa brca in strga s hrbta luskine. Če riba ne oslepi, pa postane vsaj grda zaradi ostrganja luskin in izgubi na prodajni vrednosti. Včasih jahajo žabci na ribah tudi okrenjeni z glavo proti repu Zlasti mnogo škode napravi hotljivon žab v krapjih ribnikih, kier vidiš lahko včasih po dve žabi na enem krapu. Naš veliki prijatelj prirode, rajni Julij Bučar je pisal pred sedemindvajsetimi leti v Lovcu (IV, str. 95J- »Dognano je, da se žaba kaj rada loti ne le malih ribic, mar- poveča mikroskop neznatne bacile. Radio je mikroskop ušesa, kl Vam približa ves svet. 4-ELEKTRONSKI SUPER SPREJEMNIK RADIO d. z o. z., LJUBLJANA, Miklošičeva c. 7. RADIOV AL, LJUBLJANA, Dalmatinova uL 13. ANTUN BREMEC, CELJE, Miklošičeva ul. 2. L. LUŠICKY, MARIBOR, Koroška c. 11. več celo večjih rib-roparic kakor tudi koristnih rib. Z nedosegljivo vztrajnostjo jih preganja tako dolgo, da jih premaga in uniči. Zanimivo je opazovati žabo, kadar napade kako večjo ribo. Skoči ji na glavo, s prednjima nogama pa p>itiska s tako silo na ribine oči, da jo od ribe težko ločiš, ako jo dvigneš v zrak Riba ne more prenesti takega ravnanja. Kmalu je po njej.c Ta vestni opazovalec je bil mnenja, da gre žabi za meso, ne pa za zadostitev m jene sli. Tudi letošnjo pomlad so se čudili ljudje požrešnosti krastače, ko so Jo gledali, kako jaha linja v ribniku ob strelišču ljubljanskih osttostrelcev. Rešil je pogube 705 življenj Švedski listi poročajo lz Londona, da je v starosti 71 let umrl sir Artur Rorstroin, bivši poveljnik »Mauretanijec. Njegovo ime je postalo znano širom po svetu v aprilu 1912, ko je parnik »Carpathia«, kateremu je poveljeval Rorstrom, kot prvi prihitel na pomoč »Titanicu«. Rorstromu se je posrečilo, da je s po-tapljajočega se »Tltanica« rešil 705 ljudL Vseh potnikov na »Titanicu« je bilo seveda mnogo več, namreč 2400. Za svoje pogumno dejanje ji bil kapitan Rorstrom od angleškega kralja povzdignjen v plemenita-ški stan. Rorstrom je bil po rodu iz švedske province Schonen in se je pisal prvotno Rorstrom. Spomenik zasedbi Anglije V Rimu zbuja zavoljo današnjih dogodkov zanimanje posebno neki spomenik kl proslavlja dejanja rimskega cesarja Klav-dija. Pod tem cesarjem so začeli Rimljani po načrtu osvajati Britanijo. Ta spomenik, ki je bil pnej na vrtnem obzidju palače Barberinijev, so postavili sedaj na dvorišče konservatorske palače na Kapltolu. Besedilo pravi, da postavljata ta spomenik rimski senat ln ljudstvo Klavdiju Cezarju Avgustu Germanlku, ker je premagal 11 britanskih kraljev brez izgub ln spravil barbarska ljudstva onkraj morja kot prvi pod rimsko oblast. Vilma: Eakmiel brez otrok Trgovski potnik gospod Vladimir Jakopič je mož v najboljših letih. Na sencih se mu že nekoliko srehrijo lasje, obraz mu je oster, postava vitka. Šest dni v tednu je gospod Jakopič na potovanju; zbira naročila za tvrdko Paša in Hmelj, trgovino s sadjem in zelenjavo. Ob nedeljah prihaja domov na odpočitek. Vzorna domačija. Gospa ni nevarna lepotica, zato je dom tem mirnejši in red večji. Dvoje, troje skromnih oblek v nekaj letih, nazadnje lz krila rokavi za novo obleko. Barvo za lase si kuha sama iz saj in orehovih olupkov. Zaradi glavice zelja vstaja ob petih zjutraj in gre na trg. Skratka — vzorna žena. Jakopičeva družina je brez otrok. Marsikdo jima zavida. In vsi drugi ugotavljajo, da sta to dva zelo srečna človeka. To je prava idila, kadar gresta v nedeljo na iz-prehod! On se je zaljubljeno drži, kakor da je njegova žena mlado, lepo dekle, ne pa uvela žena. In ona se kar vidi v njem. Kaj vse pripovsdujejo ljudje! »Vidiš, to je dober mož. In zvest. Sam pravi, da ne more biti nobena žena na svetu lepša kakor njegova, ker je to njegova žena,« so poudarjale sosede v domačih sporih. Zvesti mož ln vzorna žena sta se po nedeljskem sprehodu vrnila domov. Ženi nI bilo za družbo, kino in gledališče, on pa je moral zgodaj zjutraj vstajati, da bi ne zamudil vlaka. V Beogradu, v hotelu T se gospod Jakopič včasih shaja s svojim prijateljem. Na četrt, pol leta si dajeta tam sestanek. Njuno prijateljstvo traja že leta. Od trgovske šole, ko je eden Izmed njiju nosil v šolo kose domačega prek a j enega mesa. drugi pa je imel najlepšo pisavo v razredu. Spomine na vse to pogrevata oba moža, kl jima že slvljo lasje. Tisti gospod, ki je nosil v šolo prekajeno meso, je gospod Se-ljan; ima glavno zastopstvo gospodarskih strojev. Ker je Adolf Seljan menda pol leta starejši kakor Jakopič in tudi zato, ker je precej obilnega života, se vede proti bivšemu sošolcu bolj po očetovsko. In gospod Jakopič se je navadil, da se zmerom spoveduje svojemu prijatelju vsega, kar se mu je pripetilo, odkar se nista videla. Pri tretjem kozarcu poštenega vina se tako lepo pripoveduje! Odprta je duša in srce, telesu ln duhu odleže. To pot se prijatelja nista videla skoraj celo leto. Se sama nista vedela, kaj ju je tako zadržalo. Povečerjala sta, se Jezila na Slabi kup-čljski položaj, na drago potovanje ln sta polagoma prešla na zasebne zadeve. Zdravje, hvala Bogu, pri obeh Se precej dobra, ampak gospod Seljan Ima hude skrbi m sinom. Učiti se noče, delati ne mara. »Prijatelj, vesel bodi, da nimaš otrok!« Na te besede je gospod Jakopič vselej modro poki m al. Danes pa se je sanjavo zagledal v daljavo in potem nenadno rekel: »Ampak — kaj ti naj rečem na to... Jaz imam tqdi fanta. Bolj zdravega otroka Se nisi videl. Star je šele mesec dni ln tehta šest kil. Na njegovih Učečih bi ae vnela vžigalica. Nikoli v življenju nisem videl nič tako smešnega, kakor kadar se ta debelušček praska po trebuhu. Tudi to že zna. Zaradi debelosti ne more doseči trebuha, pa jo je pogodil, da gre to z enim prstom laže kakor z vsemi petimi. In to ti je zabava! Jaz se ne morem ganiti od fanta!« »Torej ti imaš tudi potomca! To Je novica! In kaj pa gospa! Kdo bi bil to rekel! No seve, sin. Po toliko letih naenkrat dedič. To sta oba vesela. Zakon brez otrok ni nič, nič. No, lz srca ti čestitam! In tvoji gospe tudi! Takoj jutri ji napišem čestitko.« »Za Boga te prosim, ne! Moja žena oa sme o tem nič vedeti!« »JUTRO VA" POSVETOVALNICA Pravna Dapust in orožne vaje Nameščencem, ki Vrae pri podjetju trgovska «11 višja netrgovska ali pisarniška opravila, pri-tiče dopust v smislu prisilnih doLočil Obrtnega szakona. Po neprekinjeiem šestmesečnem službovanju se mora tekom leta dati neprekinjen dopust najmanj deset dni, po petih letin službe .-najmanj dva tedna, po desetih letih najmanj tri tedne, po petnajstih letih najmanj štiri tedne, po petindvajsetih letih pa najmanj pet tednov dopusta vsako leto. Službojemnik ima pravico do prejemkov za taa dopusta. Dopust je prisilna oprostitev od vršenja službene dolžnosti v svrhč odmora. Ker v primeru, da je nameščenec eprečen opravljati svojo službo radi orožnih vaj, službeflo razmerje nikakor ine prestane. Je službovanje neprekinjeno lr. nameščencu ne ugasne pravica na dopust. Delavcem ln ostalemu pomožnemu c6obju T obrtnem podjetju, pri tiče dopust samo, če Jim gre na podstavi posamične aH pa kolektivne pogodbe ali pa poslovnega reda. če pripada nameščencu po službeni pogodbi padi hrana ali prejemki v naravi, poleg plače v denarju, mu pri tiče j o ti prejemki tudi v dopustnem Času. Za neizrabljeno hrano mu gre njena protivrednost v denarju, ki ga mora službodajalec izplačati v naprej za vso dopustno dobo lie ob nastopu dopusta. Pravica na dopust ugasne te, če ga nameščenec ni zahteval tekom službenega leta. Ker odreja zakon, da se mora dopust izkoristiti v teku leta, nameščenec ne more zahtevati dopusta V naslednjem letu. Pravica do dopusta tudi prestane, če Je nameščenec neutemeljeno izostal la službe ln sicer za toliko dni, kolikor je izostal neutemeljeno iz službe. če službodajalec nameščencu noče dati dopusta, kljub utemeljeni zahtevi in v primernem času. more nameščenec dopust nastopiti tudi proti njegovi volji in ga 0 tem obvestiti, ne da bi tccel službodajalec radi tega pravico odpustiti nameščenca brez redne odpovedi. ★ A. B. »Gorenjec«. Vašega JSletnega sina so zasledili finančni organi pri nedovoljenem raz-pečavanju prepovedanega blaga: saharina, vžigalnikov ln slično. Ali morejo oblasti tudi vam kot njegovemu očetu naprtiti globo, ki jo ne more plačati. — Ker Je vaš sin že izpolnil 14. leto starosti in ni podan glede njegove osebe rikak razlog, da ne bi bil vraitmljiv, ga Je smelo finančno oblastvo kaznovati, ker glede njega r.1 razloga, da bi ne smel biti kaznovan; take razloge navaja § 111 odst. 4 Zakona o državnih monopolih, če pri sinovem dejanju niste kakorkoli udeleženi in za ta dejanja niste vedeli, vas ne bo moglo za to kaznovati nikako obiastvo, niti vam naprtiti v plačilo kazni, ki je bila Izrečena zoper krivca A. B. c. Kot »umna radnica« stalnega sta-leža delavstva tobačne totarhe t te bili začasno upokojeni. Kam bi se obrnili zaradi reaH-tivacije? — Glede reaktivacije se morate obrniti na tobačno tovarno, kjer ste služili pred začasno upokojitvijo. Edino tam bi vam mogli dati tudi vsa druga zadevna pojasnil. Ker je poteklo že več let po vaši začasni upokojitvi, dvomimo, da bi bili reaktivirani, ker je stalež delavk poln. O. P. Ruše. Pošljite točna vprašanja, pa vam bomo odgovorili. »TvrflUa«. A. B. I. Ali more zahtevati tvTdka Pri kateri ste bili dolžni na blagu, plafilo vse terjatve naenkrat kljub sedanji draginji. Dolg niroate odplačati kljub draginji, ki je nastopila v dogovorjenem roku. če pa dogovorjenih obrokov niste zmogli, vam upnica ni dolžna ugoditi. ako zahtevate milejše in lažje zmogljive obroke, če Je bilo med Vama dogovorjeno, da zapade, v slučaju zamude obročnega plačila, celotna terjatev v plačilo, bo mogla tvrdka terjatev s pridem tudi vtožiti v celoti, sicer pa samo že zapadle neplačene obroke. Z novim dogovorom se morate obvarovati tožbe ln pravdnih stroškov. »Pravica«. Ali noret« zahtevati od brata pohištvo kot doto iz domače hiše? — Doto ste mogli zahtevati le od vaših staršev in sicer v višini, ki je primerna njihovim premoženjskim razmeram. Ker Je brat pcetal lastnik domačije po očetovi smrti ln Je raju s sestro kot dedinji izplačal, ne morete zahtevati od njega ničesar več, ne iz pravice do dedovanja niti iz pravico do dote, ki vam pripada le proti staršem. »120 000« — Kupili ste kmetsko posestvo s hišo in z gospodarskim poslopjem na vasi. V hiši ostane prejšnji lastnik x rodbino, ki vam bo oskrboval poslopja ln obdeloval posestvo. Obrti nimate. Ali boste morali v tem primeru plačevati zgradarino in na kakšen način bi dosegli oprostitev? — Ker ni zakonskih pogojev, zgra-darine ne boste mogli biti oproščeni, že ponovno smo v tej rubriki naglasih, da se v smislu točke 15. čl. 32 zak. opraščajo davka na dohodek od zgradb samo tiste zgradbe, ki služijo Izključno kmetovalcem in njih kmetijskim delavcem. Ako bo torej prebival v kupljen! hiši še nadalje psejšnjl lastnik ter tudi obdeloval zemljo, ki Je sedaj vaša, ni prav nobena zakonske osnove za oprostitev zgradarine. A. K. — K. Davčna uprava vam Je odmerila pridobnino od vašega prevozniškega podjetja t pretirano visokem znesku, čeprav ste JI dali i pridobninsko prijavo vse potrebne podatke na razpolago. Kaj vam je v obrambo vaših interesov Ukreniti? — Nič drugega kakor to, da vložite pravočasno, t. j. tekom 30 dni po prejemu obrestna o Odmeri pridobnihe pritožbo, M jo taksirajte s 30 din ia ▼ kateri morate točno ovreči osnovo, ki je služila davčni upravi oziroma davčnemu odboru ca oceno čistega do-BodKa Vašega podjetja. Sestava pritožb pa * našo rubriko ne spada. »Trgovec«. — v svojem pismu Izražat« začudenje, odkod je prejela davčna nprava po-Catke o različnem blagu, ki ste ga prejeli potom svoje spedicijskc tvrdke. — Vzemite na znanje, da Je glede zbiranja uradnih podatkov pri privatnih transportnih podjetjih finančno ministrstvo že leta 1935 odredilo, da morajo davčne Uprave pribavljati zadevne podatke pri privatnih transportnih podjetjih na isti način, kakor pri državnih transportnih podjetjih. V to svrho rcorajo davčne uprave pozvati vsa takšna podjetja svojega okoliša, da za vse pošiljke, ki so Jim predane za prevoz, sestavljajo posebna poročila ter Jih Jim dostavljajo v uradno uporabo. K. C. — B. — Vaše mnenje Je pravilno. V primerih, ko Je z zakonom določeno, da je treba obsoditi pogodbene stranke nerazdelno na plačilo kazenske takse, pa ustvari ena izmed hjih zafeor.ii ustrezno stanje, preden je oblastvo za to kaznivo dejanje zvedelo, ni kazenskega pregona zoper drugo stranko. Ker Je ustvarila ena izmed pogodbenih strank zakonu ustrezno Stanje in gre za večkratno kazen, se zoper drugo stranko ne more uvesti postopek, čeprav je tista stranka, ki Je Ustvarila zakonu ustrezno ■banje, to zahtevala. Javit« se prt davčni upra- vi ter Jo opcaorit* oa pojasnimo uredbo k 4L 56. a. taksnega zakona! »Uvoznik«. — Vprašujete nas, ali se Je postavila skupnega davka na poslovni promet pri uvozu koruze z novo uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o skupnem davku ha poslovni proaiet t dne 27. XII. 1939 zvišala. — Ne! Tarifna postavka za uvoženo koruzo je še nadalje določena s 51/. ter pobira skupni davek carinarnica pri uvoeru. »Mali obrtnik«. — Na vas« ponovno vprašanje, ali vam je treba kot malemu obrtniku prijaviti svojo obrt, vas obveščamo, da mali obrtniki, ki se oDdavčujejo pavšalno, ne vlagajo davčnih prijav. Namesto takih prijav so le dolžni prijaviti vsako leto do 31. Januarja davčni upravi število zaposlenih pomočnikov. Razen tega so dolžni — kakor smo že nedavno povedali — prijaviti vsako zvišanje števila pomočnikov med letom, ln to v 15 dneh od dne nastale spremembe. V Istih rokih morajo prijaviti tudi vse nadaljnje možne spremembe glede zaposlenih pomočnikov ln jakosti pogonskih strojev. če tega ne store, se kaznujejo denarno z 200 do 500 din in u-guEe pravico do pavšalne obdavčbe za dve leti. F. 2. C. — Upravno sodišče vas Je pozvalo, «a nadomestite takso za vašo pritožbo. Vi pa trdite, da ste takso na svoji pritožbi pravilno nalepili. Kaj vam je storiti? — Uverlte se pri sodišču samem! Po pravilniku k tar. post. 52 taks. zak, pozove upravno sodišče takoj po vpisu v vložnl zapisnik pritožnika pismeno, naj plača taks najdelj v 8 dneh po prejemu poziva, če prispe k upravnemu Sodišču netaksirana aH nezadostno taksirana tožba, na katero se mora plačati taksa Vnaprej. Drugega vam ne moremo povedati. M. 3. Slov. javornilt: V pogledu razvoja ploskih nog, razlikujemo 3 stopnje. Vsi se nahajate ravno v onem stanju, ki Je boleče. To stanje sčasoma preide v stanje, ko je opisana Okvara brez bolečin. Vaša zahteva gre za tem, da odpravite bolečine, da postane vš položj vsaj znosen. Kot pišete, ste izčrpali prav za prav ie vsa sredstva od vložkov do operacije. Izgleda, da se operacija ni povsem posrečila. Z ozirom na hude bolečine pa bi vam vseeno svetoval, da greste ponovno v bolnico. Kaj se bo nadalje ukrenilo, Je odvisno Od ugotovitka preiskave in rent-genološke slike. Osebno mislim, da bo najbrž potrebna ponovna operacija lr. kasneje vložki pO meri. Poleg tega pride v poštev tudi specialna, odtopedična telovadba. Glava; Na daljavo Je težko reči, da U gre v vašem primeru res za lepotno napako, ali je pO po sredi nekoliko gizdavostl. Ako Je glava sicer pravilno oblikovana, diasi malo ozka, ste lahko popolnoma zadovoljni, Zlasti ako ste sicer zdravi. Dijakinja Mira; V vašem primeru gre verjetno za kronično vnetje sluznice nosa, odnosno za preobčutljivost iste. Zdravljenje je odvisno pač od ugotovitve specialista za nosne bolezni, na katerega vam svetujem, da se obrnete. Ančka: Izgleda, da gre za motnje v prebavi. Svetujem, da daste otroku dosti sadnih sokov in kompotov. Omenjeno odvajalno sredstvo Je premočno za takega otroka. Bolzša bi bil glice-rinskl klistir. V stiski: Na podlagi Va*ega opisa, si vas predstavljam, dia ste z-elo visoki in suhi. Pri takih 1 j uteh opažaro pogosto, da Je ves drob povešen, kar ima včasih za posledico močno zaprtje. Pa še ena nevarnost orstoja ln sicer ta, da se vsled nezadostnega razvoja prs razvije jetika pljučnih vršičkov. Proti zaprtju vam priporočam grobo, domčo hrano z začimbami (češenj, čebulo, poper), proti drugi nevarnosti pa telovadbo, odnosno šport. Glede sroiie napake sem malo drugačnega mnenja. Mislim namreč, da nimate srčne napake v pravom smislu besede, temveč samo slabo razvito srce. kot pač odgovarja vaši konstituciji. Zato tudi ne smete športa forsiratl, temveč Začnite polagoma ž lahkimi V&jfefni (sprehod, ture, proste vaje. zlasti dihalne, orodna telovadba, veslanje, smučanje). Glede ostalega se vam ni treba raz mir jati. Mislim namreč, da le imate frinozo, ki jO bo treba eventualno operirati. Z. M. Celje: Vaš položaj je tak, da Je absolutno potrebna ponovna preiskava, pa bilo, da gre za polipe, ali pa za nosečnost. Pripominja«, da polipi ne Izključujejo možnosti, da bi zašili. magica: Svetujem, da se obrnete na kakeea specialista za ženske bolezni, ki bo vse nadaljnje ukrenil. Najbolj verjetno se ml zdi, d« gre za okvarjen razvoj maternice in Jajčnikov. M. J. — Ljubljana: Mislim, da gre v vašem primeru deloma za razburjenost živcev, deloma se mi zdi, da je iskati vzroka v tem, da fizično premalo delate. Svetujem torej, da pričnete gojiti šport, odnosno telovadbo. Spat hodite kasno! Ako se stanje ne bi v doslednem času izboljšalo, se obrnite ha zdravnika, ki vam bo predpisal kako pomirjevalno sredstvo. P. P. v M.: Zdi se, da skoraj ne bo drugega Izhoda kot ta, da greste za kakih 8-10 dni v bolnico. Sprememba okoliče, hrane in mir vas bo pomirilo, in omogočilo, da se bo daljnja nosečnost razvijala normalno. Poleg tega Imamo n« razpolago tudi še druga pomirjevalne sredstva. M. Osolnik: Potrebna Je natančna preiskava noša, ušes, oči ln zob. Sele na podlagi Vseh teh ugotovitkov Je mogoče kaj reči, Svetujem, da greste v bolnico. Grozdne peške se rabijo m ladelavo tunina. V ta namen le vzeti peške, ki niso bile v kipenju s tropinami. Torej od črnine ne. ker se tanin iz pešk precej izleči pri kipenju. Dalje se peške zelo dobro izkoristijo za dobivanje olia. Peške morate dobro očistiti, celo oprati. n3to posušiti in oddati v oljarno. Iz 20 kg pešk dobite dva do tri kg olja. Divji kostanj M. K. M. Divjega kortanla ste preced nabrali. Ponujajo Vam 1 din za kg. Vprašate. če bi kazalo k06tani pozneje prodati in kolika je razlika v vrednosti med svežim in suhim kostanjem? Sveži kostanj ima do 50*/o vode. 12°/» tolšče, 1.5% prebavljivih beljakovin: skupno škrobno vrednost 34.1%. Posušen kostanj pa ima le 18.8% vode. 2% tošče, 2.4°/'o beljakovin in gkrebne vrednosti 54.6%. Kakor razvidite iz nannčertih številk, se vrednost suhega kostanja Skoro podvoji. Ker ne vemo. v kakšne svrhe kupujejo pri vas divji kostanj, js najbolje, če sami povprašate, kolikšna je cena suhemu kostanju. Kstietlfska Drevesce O. J. T. Želite znati, če je priporočljivo saditi mlado drevesce na mesto, kjer ie bilo sicer izkopano staro drevo? Nekateri strokovnjaki so mnenja, da se lahko izpopolni izpraznjeno mesto, toda samo z drugo sadno vrsto in ne z enako, kot je poprej rastla na istem mestu. N. pr. za jablano slivo ali kaj p:dobnega. Po našem mnenju ni pravega razloga, da bi drevesce ne moglo dobro uspevati, če smo napravili vse. kar je pač potrebno pri saditvi na novo. Razumljivo, da moramo na starem mestu izkopati mnogo večjo jamo kakor navadno in prinesti vanjo nekai nove zemlje in komoosta. Prinesena zmes bo omogočila m!ad?mu drevesu pravilno rast. Pczneie pa bodo kerenine črpale hrano iz ostankov prejšnjega d e-vesa. ki so spremenjeni v humus. Dalie, boliši dostop vlaše in zraka, vse to poveča hranilno sposobnost zemlje. N: Š3 mnenje velja predvsem za sajenje na prostem zemljišču in ne kje v starem gosto zasajenem sadovnjaku. V tesnem senčnem prostoru je razumljivo, da ne bi moglo mlado drevesce uspevati. Grozdne Peške M. Z. C. Pravite, da ste peške potrebovali meeto kave. da r*a jih šs veliko ostaja, ki bi ss zaiabiti undvc!lo Želite vedeti v kakšne namene se upotrebljavaio peške in kaiko se dajo najboljše Izkoristili? Pokalni moštveni brzoturnir Slovenske Šahovske zveze preteklo nedeljo je odlično uspel. Udeležba je bita rekordna — 14 moštev s 112 igralci. Klubi izven Ljubljane so bili zastopani s 4 moštvi in 32 igralci, vse druge udeležence so postavili ljubljanski klubi. Pričakovati je, da bo prihodnjič udeležba klubov izven Ljubljane še večja, zlasti, ker jim nudi Slovenska šahovska zveza za take prireditve še posebne ugodnosti. Šahovsko življenje v Sloveniji očividno narašča tudi po številu aktivnih igralcev. Prireditev preteklo nedeljo je bila že prav ira-pozantna manifestacija naše šahovske moči. V pokalnem brzoturnirju je zasluženo zmagal Ljubljanski s. k. Ostra borba z drugim glavnim tekmecem. Centralnim š k., je povzročila, da je bilo tekmovanje še bolj zanimivo. V tekmovanju za klubsko prvenstvo Srp- skega š. saveza je bil Š K »Vidmar« v Četrtfinalu izfločen od Zemunskega š. k. 8. K. »Vidmar« je sicer igral tekmo v Zemu-nu neodločeno 4:4, toda pravila tekmovanja so predvidevala določbo, ki je odločila v korist Zemuna. Naslednja partija med obema zmagovalcema moskovskega turnirja je bila igrana v zadnjem kolu in je omogočila Lilientha-lu delitev prvega mesta. Beli: Lilienthal Črni• Bondarevski 1. e2—e4 e7—e6, 2. d2—d4, d7—d5, 3. Sbl—c3, d5:e4, 4. Sc3:e4, Sb8—d7, 5. Sgl— f3. Lf8—e7, 6. Lfl—d3, Sg8—f6, 7. Se4:f6+, Le7:f6. (Ta sistem priporoča dr. TartakovveT. S tem da vzame črni z lovcem, si pridržuje možnost c7—c5 z večjim učinkom. Seveda izgleda v drugih ozirih zopet Sf6: enostavneje, saj je potem na pr. krito polje e4 in je o priliki možno b6). 8. 0—0, c7—c5, 0 c2— c3, (V poštev prihaja žrtev 9. d5, e>d5:, 10. Tel+, Le7, 11. Lg5. Po potezi v partiji naj bf irnefl črni V9aj enako igro). 9. ... e5:d4, 10. c3:d4. 0—0, 11. Ddl—c2, g7—g6, 12. Lcl— f4, Sd7—b6. 13. Lf4—c7, Dd8—e7. 14. Ld3—e4, Sb6—d5. (Tu je rn^žno tudi Ld7. Po 15. Lb7: dobi potem Tac8! sčasoma figuro) 15. L«4:d5. e<$:d5. 16 Lc7—e5. Lc8—f5, 17. Le5:f6, Dč7:f6, 18. Dc2—b3, Lf5—e4, 19. Sf3-e5, (BsM stoji vsekakor nekoliko bolje. V pozicijah, ko so kmetje fiksirani, je ska-kač možnejši nego lovec, zlasti še v primeru, ko lovec nc more nobenega nasprotnikovega kmeta nanasti). 19. . i. Df6—b6? (Končnica, ki sedaj nastane, je za belega mnogo ugodnejša, če ne naravnost dobljena. Treba je bilo poskusiti De7, 20. f3, Lf5, 21. Dd5:, Tfd8, 22. Dc4, Tac8, 23. Da4, Tč2 in črni je celo v prednosti). 20. Db3:b6, a7:b6, 21. Tfl—cl, (Seveda ne 21. Sd7?, Tfd8, 22. Sb6:, Ta6 itd.). 21. ... Tf8—c8 22. a2—a3, Le4—f5. 23. g2—g4!, Lf5—e6?, (V poštev prihaja žrtev kmeta: f6. 24. gf5:, fe5:, fg6:, Lg6:, 26. de5:, Kf7. Partijo bi bilo za belega vsekakor zelo težko dobiti. V trdnjavskih končnicah često kmet več ne igra vloge) 24. h2—h3, ff—f6. 25 Se.5—d3, g6—g5? (25. ... Kf7 izgleda enostavneje). 26 f2—f3. Kg8—f7. 27. K{>1—f2, Kf7—e7. 28. Kf2—e3, Ke7—d6, 29. Tcl:c8. Ta8:c8, 30. h3—h4!, (V odločilnem trenutku otvarja bedi linijo). 30. ... h7—h6. 31. h4*g5. h6:g5. 32. Ta!— hI, Tc8—c8. 33. Kc3—d2 Le6—d7 34. Thl —h6. Te8—f8, (Črni je pač že izgubljen. Obe beli figuri sta aktivnejši od črnih, povrh pa še dvojni kmet na b-liniji igra svojo vlogo). 35. Sd3—el. Kd6—e7, 36. Sel—c2 Tf8— f7, 37. Sc2—e3, Ld7—e6 38 Kd2--c3. Ke7 —d6, 39. Kc3—b4!, Le6—d7 (Grožnja Kb5 veže vedno eno izmed črnih figur). 40. Se3—f5 + ! Kd6—c7. (Na Lf5: bi sledilo 41. gf5:. Kc6, 42. a4, Tf8. 43. Th7, T vleče 44. Tf7 in dobi). 41. a3—a4. Ld7—e6 .42. Sf5—si. Le6—d7. 43. g3—h5, f6—f5. 44. Sh5—f6', f5 g4, 45. Sf6:d5 + , Kc7—b8. 46 f3:g4. Ld7:g4 47. Sd5:b6. (Kmet več tu z lahkoto odloči). 47. ...Tf7— f2, 48 h2—b3 L,nt). — 10: fipljapin poje (p'o-Šče). — 10.15: Operni trlo. — 11: Iz Mozartovega oarstva (plašče). — 11.45: Pev- ski rinr >Goapi.iu v u Kil I zvoai«. — 12.30: Objav«, napovedi. — 13 02: Opoma pevk* gdč. El. Karlova« ln radijski orkester. — 17: Kmet. ura: Temeljna naCela za izboljšanje travnikov (inž. Pahor). — 17.30: Zabavno popoldne. — 19: Napovedi, poročila, objave. — 18.30: Slovenska ura: Pevski zbor j Sava«. — 20.30: Domač spored radijskega orkestra. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Mandoline ili balalajke (plošče). Be°grad 19.25: DubrovndSke slike. — 20.40: Orkester. — 22: Havajski kvartet. — 22.50: Lahka glasba. — Zagreb 20: Rezervirano za prenos. — praga 19.15: Plo-SCe. — 19.25: Koncertni večer. — Sofija 19 50: Mali orkester. — 20: Godalni trio. — 20.30: Operna glasba. — 21.55: Ples. — Berlin 19.15: Veliki orkester. — 21.15: Vesela muzika. — 23.10: Nočni koncert — R4m 19.30: Zvočna igra. — 20.20: Pester spored. — 21.10: Koncert orkestra, ponedeljek, 18. novembra LjubSjana 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila — 7.15: Veseli zvoki. — 12: Vese- le poverite (ploflBe). — 12.50: Poročala, Objave, napovedi. — 13.02: Radijski orkester. — 14: Poročala. — 18: Duševno zdravstvo (dr. A- Brecelj). — 18-20: Kooaa-ki po jo (ploSCe). — 18.40: Kulturna kronika (dr. Preobraženski). — 19: Napovedi, poročila, objave. — 1§.25: Nac. ura. — 17.50: Hudomušnosti (g. F. IJpah). — 20: Kcncert operne glasbe. Sodelujejo: član opere g. B. Popov in radijski erkester. — 21.30: Mojstri harmonike (plošče). — 22: Napovedi, poročila- — 22.15: Kvartet pihal. Beograd 19.40: Zvočna Igra. — 20.40: Koncert beograjske filharmonije. — greb 20: Operne arije. — 20.30: Narodne pesmi. — 21: Zborovsko petje. — 22.10: Lahka glCsba. — Praga 19.20: Koncertni večer. — Sofija 19.50: Mali orkester. — 20: Simfonični koncert. — 21.35: Lahka ln plesna muzika. — Berlin 19.15: Zabaven spored- — 20: Operetna muzika. — 21.15: Lahka glasba. — Rim 20: Simfonični vokalni koncert. — 21.10: Orkester. — 22.10: Lahka glasba. ŠPORT Spored za danes XI. kolo v slovenski Hgl Današnji športni spored obsega prav za prav samo tekme v nogometu, toda vse te so za točke. V domačem prvenstvu bodo najbolj potegnila štiri ligaška srečanja, predvsem ono težko pričakovano v Mari- boru. pa tudi vsa ostala moštva bodo nastopila samo v prvenstvenih tekmah. Spored v območju SNZ je danes razporejen takole: Liga V LJUBLJANI: Mars—Olimp ob 14.30 na igrišču Ljubljane; v MARIBORU: Železničar—Ljubljana ob 14.30 na igrišču Železničarja; v TRBOVLJAH: Amater—Kranj ob 14. na igrišču Amaterja in na JESENICAH: Bratstvo—Maribor ob 13.45 na igrišču Bratstva. Prvorazredni med seboj Ljubljanski spored v I. razredu obsega tri tekme, ki so razdeljene časovno in krajevno takole: OB 9.30: Svoboda—Moste na igrišču Ljubljane, OB 13.: Grafika—Korotan, ravnotam (kot predtekma ligaški tekmi Mars— Olimp) in OB 14.30: Hermes—Jadran na stadionu Hermesa V Celju bodo na Glaziji ob 14.15 nadaljevali prvenstveno tekmo med Celjem ln 'Brežicami, in sicer od 31. minute prvega polčasa dalje ob stanju 2:1 za Celjane. Za Maribor je ob 10. dopoldne odrejena prvenstvena tekma Rapid—Slavija, in sicer na igrišču Rapida. JUNIORSKE TOČKE bodo danes oddane v naslednjih tekmah: Jadran—Slavija jun. ob 10.30 na igrišču Jadrana, Mladika—Mars Jun. ob 10.30 na igrišču Mladike in Svoboda—Ljubljana jun. ob 11. na igrišča! Ljubljane. V drugih ligah V hrvatski ligi je današnji spored omejen samo na eno tekmo, in sicer ostanek prekinjene prvenstvene tekma med Gra-djanskim in oslje&ko Slavijo, medtem ko bodo v srbski ligi odigrali vseh pet tekem za drugo spomladansko kolo v naslednjih parih: v Beogradu: Jugoslavija—Jediostvo ta BSR—Bask, v Novem Sadu: Vojvodina— Bata, v Skopi ju: Gradjanskl—Slavija (S) in v Subotici: Jugoslavija (J)—Ž A K. ★ Prav na tihem in čisto somi mse bodo nastopili tudi — smučarjL Toda ne še na smučeh, temveč na suhem! Ljubljanska zimskosportna podzveza je za dopoldanske ure razpisala svoj tradicionalni tek čtv. drn in strn po Rožniku. Start in cilj bosta pri strelišču pod Rožnikom. Tekli bedo samo ob lepem vremenu ... ★ Da danes ne bomo niti brez dogodka za zeleno mizo, bodo poskrbeli drsalci, in sicer na ustanovnem občnem zboru nove vrhovne d realne zveze za vso državo v Beogradu. To bo prvi primer, da bodo skupno vrhovno organizacijo ustanovili predstavniki vseh treh narodnih zvez — po likvidaciji vseh medtem obstoječih forumov z enako pristojnostjo. Poleg Srbov in Slovencev bodo to pot v skupnem prizadevanju za dosego reda in discipline v športu sodelovali tudi Hrvati. AK Skala prei dvsjsetletnico Dvajseto leto teče, odkar je stopil na dan rod mladih, energije polnih ljudi, ki z dotedanjim slovenskim planinstvom niso bili zadovoljni. Ubrali so svojo opt, pot borbe z gorami tam, kjer je ta borba najtežja. Stremeli so po dejanjih, v katerih človeška volja zmaguje nad ovirami, ki jih stavljata človeku moč narave in slabost človeških bitij. Težnje tega rodu so dobile konkretno obliko z ustanovitvijo Turistovskega kluba »Skale«. Pod turistiko so tedaj pojmovali športno udejstvovanje v gorah, zlaeti v obliki plezanja. Tehnika je bila za današnje pojme precej primitivna, pa tudi v drugih pogledih n. pr. v izrazoslovju, je bilo še marsikaj neizdelanega. »Skala« je v naslednjih letih izvršila veliko športno ln kulturno delo. Med tem delom vsestranskega izpopolnjevanja je med Skalaši tudi prevladovalo mnenje, da izraz »turistika« ni v skladu s programom njihovega kluba, temveč da je idejno gibanje, čigar predstavnica je »Skala«, nazvano pri vseh narodih, ki so v tem gibanju dosegli visoko stopnjo, alpinizem, njegovo športno udejstvovanje v gorah pa alpinistika. Pod »turistiko« se razume bolj potovanje po ravnini in sredogorju, po gorah pa le po ste- zah, ne pa plezanje po stenah kakor tudi ne zimski vzponi s tipično alpinistično tehniko. Zato so se vedno odločneje pojavljali glasovi po preimenovanju kluba, dokler ni to načelo dokončno prodrlo. Izredni občni zbor »Skale« je dne 14. t. m. soglasno izglasoval spremembo pravil ln zlasti tudi spremembo imena v Alpinistični klub Skala, kar dejansko tudi ustreza klubovemu namenu in programu. Udeleženci občnega zbora bo tudi organizirali prve priprave *a proslavo dvajsetletnice ustanovitve kluba. Dvajsetletnica bo proslavljena z raznimi kulturnimi in športnimi prireditvami. Skalaši so prevzemali dela sa organizacijo teh prireditev * veseljem ln razumevanjem, tako da bo ponovno dokazali, da danes članstvo nima nič manj volje ln čuta za skupnost ter discipline kakor tedaj, ko so padale prve stene, ko Je Ml ustvarjen prvi slovenski aiplnski film »V kraljestvu Zlatoroga«, ko Je Ml a sestavljena knjiga »Naš alpinizem« Id is-vršena ostala druga velika dela Skalafiev. Za skalaške prireditve ob dvajsetletnici ustanovitve vlada že danes veliko nimanje. O njih bomo 9e posebej pisan. Glas aktivnih atletov Beograjsko »Vreme« objavlja na vidnem mestu poziv 80 najboljših jugoslovenskih aktivnih atletov, ki zahtevajo, naj se iz vodstva vseh treh narodnih atletskih zvez odstranijo vsi ljudje, ki upropaščajo našo lahko atletiko. Poziv vsebuje številne hude očitke na račun dosedanjih voditeljev te športne panoge in pravi med drugim: »Vse te razmere so ta popolnoma zdrav organizem privedle do akutnega stanja z znaki nepreračunljivih in tragikomičnih izpadov, kakor so dragonske kazni z uničenjem in totalno proskripcljo ljudi, ki so si upali mimo odobritve »velikih mož« pod državnimi emblemi v tujini zastopati stvar svojih narodov. Z obsodbo takega postopanja in takega dela postavljamo tej gospodi v vodstvu atletskega spora naslednja vprašanja: Ali smatrate, da ste vi edini nosilci ln dejanski predstavniki naše atletike ? Ce pravite da, kaj šo potem etotMe znanih in neznanih atletov? In kdo je zaradi koga; atleti zaradi vodstva ali vodstvo zaradi atletov? Ali smatrate, da je vaš postopek vobče v skladu z voljo, stremljenji, trudom ln razpoloženjem atletov? AH je sploh kdaj prišlo do prepirov m nesporazuma med atleti in ali ni bil njihov medsebojni odnos vedno samo bratski in tovariški? Ali ne smatrate, da se z zastopanjem skupne stvari obenem branijo tudi interesi vsakega posameznika ln naroda? A11 se z do-stoinim reprezentlranjem ln razmahom atletike pri katerem koli od naših narodov ne branijo obenem tudi Interesi vsakega poe-Hnca ln vsega naroda in aH se z raz-mel^m atletike pri katerem koli od naših narodov obenem ne razvija tudi Bplošnn stopnja t« športne panoge? Ali gospoda pri zvezah še niste aH zares nikakor ne morete niti danes spoznati usodne povezanosti ravno nas mlajše generacije 7 Iz našega jasnega pojmovanja o vseh teh stvareh ln dokazanega stališča tn dela gospode v upravah narodnih zvez logično sledi naslednje: 1. Da Je naše pojmovanje e atletiki, atletih in vodstvu popolnoma nasprotno pojmovanja sedanjih in vseh dosedanjih atlet-kih forumov (SAS, HAS in skoraj podivjane SAZ), katerim dajejo obliko in duh razni Sancinl, Dobrini, Fuchst, Frančiči, čike Ljube, čike Laze ln »ttitti poanti pionirji« atletike. 2. Da forumi s takim duhom ln delom ne morejo biti vodstvo za nas niti more tako vodstvo voditi športnike s prepričanjem, kakor sme ga prej obrar!o£Ul. Ker smatramo, da je slovenska atletika (BLZ) šla po pravi poti, postavljamo Upravam SAS in HAS alternativno vprašanje: Brez na« ali proti nam, ali pa gremo ln se ne vrnemo več.! S. Da v bodoče — to zagotavljamo s besedo pred vso javnostjo — ne bomo sodelovali na nobeni prireditvi, na kateri ne bi Imeli pravice udeležbe tudi oni atleti, ki so bili kaznovani zaradi sodelovanja na XI. balkanskih igrah v Carigradu, kar ,fe posledica stališča in dela vseh treh atletskih zvez. Slede podpisi dolge vrste aktivnih atletov, med njimi največ članov srbske atletske zveze, precej številnih Hrvatov ln tudi nekaterih Slovencev. Podpisniki na koncu pozivajo še vse ostale atlete, ki so enakega mnenja z niiml, pa se dozdaj niso mogli priključiti tej akciji, da se v znak solidarnosti iaviio na naslov Nikole Kleuta v Beogradu. Carice Milice 13/H. STTZ ima drevi ob 18. Izredno sejo prostorih Mladike. Dobri Liubliani Plemeniti poziv, ki je z njim lansko zimo Nj. kr. V is. kneginja Olga kot pokroviteljica Osrednjega odbora za zimsko pomoč povabila vsa jugoslo-venska mesta k zbiranju prispevkov za reveže, je naravno tudi prebivalstvu Ljubljane segel globoko v srce. Združili so se zastopniki vseh stanov z mestnim županom na čelu in zastavili vse sile, da olajšajo revežem njihovo bedo in jih vsaj delno obvarujejo pred tegobami ostre zime. Tudi letos je akcijski odbor za zim sko pomoč že na delu, ker se zaveda, da so potrebe še večje zaradi narašča joče draginje, ki je poleg drugih najbolj prizadela revne in siromašne sloje našega mesta. Hvale vredno in z veliko dobrosrčnostjo se je odzvala dobra Ljubljana našemu klicu lansko zimo: zato apeliramo tudi letos na vse in vsakogar, predvsem pa na pridobitne in premo žnejše sloje, da pomagajo s svojimi prostovoljnimi prispevki odboru za zimsko pomoč zbrati potrebno vsoto za olajšanje bede najbolj potrebnim. Zimska pomoč najbednejšim ni samo zadeva časti in srca, temveč obenem socialna dolžnost, ki ne pozna in ne dovoljuje izjem Podpisani častni in delovni odbor za letošnjo »Zimsko pomoč« v našem me stu se obrača danes zopet na Vas s pozivom: Čast ljubljanskega mesta in razumevanje za težki položaj revnih slojev nam velevata, da z zbirko prispevkov za »Zimsko pomoč« damo na poziv Nj. kr. Vis kneginje Olge odgovor, ki bo izpričal srčno kulturo glavnega mesta Slovenije Zavedajmo se. da ie danes bolj kakor kdaj koli na mestu klic našega pesnika: Odpri srce. odpri roke. , otiraj bratovske solze! Prispevke za »Zimsko pomoč« spre jema Mestna hranilnica ljubljanska, upravlja in ni;h uporabo pa nadzoruje nodpisani odbor Ljubljana. 16. novembra 1940 ?.upan mesta L jubljane: dr Juro Ad-lešič, l. r.. Komandart mesta: brig. ge- neral Ljubomir P. Stefanovič L r., škof ljubljanski: dr. Gregorij Roiman l. r., Zbornica za trgovino, obrt in industrijo: Avgust Tosti l. r. komisar, Zveza industrijcev: Franc Heinrihar l. r., Društvo bančnih zavodov: dr Ivan Slokar l. r. predsednik, Krajevna zveza zavarovalnic za Slovenijo: dr. Josip Der-mastia l. r. predsednik, Združenje trgovcev: Viktor Meden l. r. predsednik. Društvo industrijcev in veletrgovcev: Stane Vidmar l r predsednik. Prvo društvo hišnih posestnikov: Ivan Fre-lih l. r predsednik. Društvo posestnikov novih hiš: Ivan Kos l r. predsednik, Delavska zbornica: Viktor Koza-mernik i r predsednik. Odvetniška zbornica: dr. Janko J. Žirovnik l. r., Notarska zbornica: dr. Andrej Kuhar l. r. predsednik. Zdravniška zbornica: dr. Valentin Meršol l r. predsednik, Lekarnarska zbornica: mr. ph. Milivoj Leustek l. r predsednik. Inženirska zbornica' ing. Milko Pirkmaier l. r. predsednik, Dentist-tehnična zbornica: Henrik Franken l. r. predsednik, Vrhovni socialni svet mesta Ljubljane: dr. Tomaž Klinar l r podpredsednik. 2)afte>Hu3»afoc Kdo bi tako kupoval, namesto da bi vprašal po kakovosti! Pri nakupu žarnic zahtevajte izrecno le kvalitetno TUNGSRAM-KRYPTON žarnico: Ista da več sončnim žarkom podobne svetlobe in porabi pri tem mnogo manj toka! BOLJŠA LUC, MANJŠI STROŠKI! e novi nroSe C® etilcinske fakultete m prikazali v nastopnih predavanjih stanje svojjila strok — Problem staranja, zgodovina interne medicine in pripomočki nove kiru rgije — Razširil se je medicinski študij Ljubljana, 16. novembra Danes dopoldne je naša univerza svečano otvorila peti in šesti semester medicinska fakultete. V zvezi s tem so bila nastopna predavanja treh novih rednih profesorjev razširjene fakultete: sedanjega dekana dr. Franca Hribarja, internista dr. Karla Lušickega in kirurga dr. Božidarja Lavriča. Svečanost privabila pi edstavitelje oblasti z banom in županom na čelu, zagrebška medicinska fakulteta je poslala kot svojega zastopnika univ. prof. dr. Borisa Z a r n i k a, prisoten pa je bil tudi zagrebški univ. prof. dr. Budisavljevič v spremstvu nekate-iih drugih hrvatskih medicinskih znanstvenikov. Zbrali so se številni domači vseučiliški profesorji, posebno častno so bili zastopani ljubljanski zdravniki, medtem ko so bili slušatelji medicine navzoč-ni menda polnoštevilno. Svečanost je otvoril rektor Aleksandrove univerze prof. dr. S 1 a v i č s pozdravnim nagovorom, v katerem je poudarjal pomen novega koraka k izpopolnitvi naše medicinske fakultete in izrekel zahvalo vsem, ki so si pridobili zaslug za ukinitev določbe o štirisemestralnem značaju ljubljanske medicinske fakultete. Vsi trije profesorji so se v svojih govorih zahvaljevali za podelitev časti, ki so je deležni in obenem poudarjali odgovornost svojih pionirskih nalog, saj bo treba delati od temeljev, v kolikor gre za orgar nlzacijo vseučiliških klinik, ki jih Ljubljana še nima. Vsak izmed njih je bil ob nastopu sprejet z dolgotrajnim aplavzom. Iz predavanj te trojice predstaviteljev višjega medicinskega študija v Ljubljani posnemamo to, kar utegne zanimati širše občinstvo. Prof. dr. Hribar o starostni oslabelosti Marasmus senilis ali starostna oslabelost se v naši statistiki češče navaja kot vzrok smrti. Profesor za splošno patologijo in patološko anatomijo dr. Franc Hribar je posvetil svoje nastopno predavanje vprašanju, ali res umirajo ljudje pri nas tudi za starostno oslabelostjo? Odgovor na to vprašanje zahteva ne samo opredelitev tega pojava, marveč sploh proučitev problema staranja ln starosti. Po splošni sodbi je anatomska podlaga staranja v atrofiji (nekakem usihanju) vseh organov. Menijo, da je dolgost življenja dana že s konstitucijo in z raso, in če ne bi bilo poznejših vplivov bolezni, bi se lahko življenje še bolj podaljšalo. človeško življenje se deH v tri razdobja: do 25. leta traja evolucija, razvoj; od 25. do 45. leta je človek na vrhuncu, kjer razpolaga normalno z najvišjo telesno in duševno močjo in n£ astrerfljo6o dejalnostjo, po 45. letu pa se začne razdobje in-v°lucije; človek gre navzdol, čuti Se, da so organi bolj ali manj obrabljeni. Med 45. in 65. letom Je razdobje zrelega človeka, n-Ho pa se začne starost. Te meje so kajpak pri posameznikih različne; zlasti jih je teže določiti pri moškem, medtem ko jih pri ženski potegne sama narava s klimakterijem. V splošnem velja pravilo, da je človek star šele takrat, ko ni ne telesno ln ne duševno več kos svojim nalogam in potrebuje tuje pomoči. Staranje je neizogibno. Zakaj se začne ln kako se začne, q tem ne vemo skoraj nič. Predavatelj je navedel vrsto teorij. Misli se, da začenjajo staranje motnje v stanicah, kjer se izgublja vsebina koloidov, mineralij in vode. Staničevje se začenja nekako sušiti, okvare se več ne popravljajo tako lahko In naglo. Asimilacija je slabša, zmanjšuje se celoten življenjski ritem. Začetek in do neke mere potek pro-cesa staranja za visita od osebne konstitu-cije in rase. Pravega vzroka pa še vedno ne poznamo; vemo samo, da staranja ni mogoče preprečiti, prav tako ne smrti. Predavatelj dvomi o uspehih pomlajevanja kakor če daš pest suhega listja na žerjavico. Dostojno staranje ni nič manj vredno kakor druga življenjska razdobja; pomlajen starec je slej ko prej smešna figura. Nato je predavatelj označil teorije o začetkih staranja. Po neki teoriji je izhodišče procesa v enem samem organu, po drugi se ves organizem stara sočasno. V skladu s prvo ie podmena da je izhodišče staranja v spolni žlezi. Ni pa razumljivo, zakaj se n. pr. ženske, ki jim preneha delovati ta žleza s klimakterijem, prej ne postarajo; takisto ni znano, da bi skop-Ijenci zaradi izgube spolne žleze prej umirali. Predavatelj se je zaustavil tudi pri teorijah, ki prenašaio začetke starosti v druge žleze, kakor v hypofizo itd. in po katerih bi bil vzrok starosti v medsebojni igri hormonov, vendar je ovrgel tudi to podmeno. Je vzrok ožilje? Pokazalo se je, da ima le malo ljudi, starih nad 30 let, intaktno ožilje, najdejo se pa starci v 80 letih, ki imajo začudo malo arterioskleroze. Predavatelj je opozoril, da arterioskleroza ni vzrok staranja, saj jo nahajamo celo pri otrocih in mladih ljudeh, pač pa v višjih letih dobiva vedno bolj očitne bolezenske znake in pospešuje staranje, kakor vsaka druga kronična bolezen. Nadalje se je predavatelj pomudil pri nekaterih drugih razlagah in jih •pospešitev krat padalni čas na kvadrat deljeno z dvemi«. Padalna pospešitev znaša v brezzračnem prostoru 9.81 m v sekundi. Vzemimo, da pada bomba 10 sekund, tedaj bo v' tam času po omenjeni formuli opravila 490 5 m dtolgo pot proti tlom. Istočasno pa se v vodoravni smeri oziroma v smeri poleta giblje z brzino 300 km, kar nam da v 10 sekundah 830 m dolgo progro. Po 20 sekundah je bomba opravila že 1462 m proti tlom in 1660 v stmeri poleta, po 30 sekundah je padla 4430 m globoko, v smeri poleta pa 2500 m. Ce leti letalo v višini 4000 m, bo treščil izstrelek na zemljo tedaj približno po 26 sekundah. Istočasno bo opravila v smeri poleta okroglo 2.3 km. Pri teh računih pa seveda nismo upoštevali zračnega upora, tako da so številke v praksi nekaj drugačne. Zračni upor je odvisen od oblike bombe ln je torej različen. Zelo važno je vedeti tudi za meč in smer vetra, ker oboje vpliva na progo, ki jo bomba preleti Med tern ko mera bombni strelec upoštevati vse te činitelje, je prilotova naloga ta, da izvede različne vrste napadat, kakor mu veli povelje. Pri tem razlikujemo napad v vodoravnem letu v veliki višini (za to vrsto veljajo številke, ki smo jih zgtoraj izračunali) m napad v majhni vLšani, pri čemer leti aparat včasih tueti samo 5 m nad tlemi. Takšen napad je zelo težko odbiti. Ce leti stroj z brzino 300 km na uro, opravi v sekundi 83 m. Preden ga obrambno topništvo diobd. tuStuka< (strmoglaivce). Ta letala imajo posebno zavoro, ki sfcrt* za to, da bi brzina padajočega letala ne presegla neke določene meje, ki bi je posadka ne mogla več prenesti. Ob- Cisto volneno — kvalitetno blago za obleke, površnike, zimske suknje Itd. dobite Se vedno pri tvrdkl Drago Schwab LJUBLJANA — ALEKSANDROVA C. 7 Zaloga konfekcije za gospode ln dečke. enem je letata na ta način mogoče približati ae objekta de bolj, kajti drugače U se moralo ponovno dvigniti, dosti prej. Bombardiranje lz letal je danes eeSa znanost, ki zahteva mnogo spretnosti, hladnokrvnosti in znanja. Vsako sestrelje- no bombno letalo ne pomeni zato samo izgubo materiala, temveč Se bolj občutno Izgubo izvežbanega moštva, M ae da ▼ dMJBem časa nadomestiti nego Izgubljeno letalo. »Pomislite, slišala sem pod posteljo šum, pa sem vstala in pogledala pod posteljo, kjer sem ugledala moško nogo . . .« »Strašno, strašno ... To je bila gotovo noga razbojnika? . . .« »Ne, ni bila noga razbojnika, ampak noga mojega moža. ki je tudi slišal šum ln se je skril pred razbojnikom . . .< £jHemmeta Journaik) Razboriti otroci niso vedno dobri učenci Način vzgoje In družinsko življenje silno vplivata na oblikovanje mladega človeka V Zedinjenih državah so raziskovati, zakaj so razboriti otroci včasih odlični, včasih pa zelo slabi učenci. Opazovanja so se vršila na dveh različnih mestih. Državni učiteljski seminar v Kentuckyju je opazoval okrog 4500 šolskih otrok, naj-inteligentnejših izmed vseh, kar jih v tej državi zahaja v šole, drča Agnes Conkli-nova z newyorškega mestnega vseučilišča pa je tem temeljiteje opazovala samo 87 otrok. Obe spore dni raziskavi sta dali v splošnem isti uspeh. Pri dobrih učencih so ugotovili več za- nesljivosti, izvirnosti, samozaupanja in volje do znanja, po drugi strani pa je videti, da imajo domače razmere zelo velik vpliv na uspehe v šoli. Spori med očetom in materjo, način vzgoje, v mnogih primerih osebnost matere, a* tudi neprimerni prijatelji m tovariši pri igri imajo za posledico, da sicer nadarjeni otroci v šoli zaostajajo. Kaže pa, da šola sama ne more doseči uspehov proti takšnim družinskim vplivom Posebno značilno je, da so med zaostalimi otroci tisti najbolj zaostajali, ki so bili najbolj nadarjeni. TakSae so »leteče trdnjave Iz Amerike prihajajo vesti o novem tipu najpopolnejšega bombnika ameriške vojsre. Na sliki vidimo posnetek takšne »leteče trdnjave« tipa B-15 Kje je največ poslušalcev ra Na Danskem pride na tisoč prebivalcev 221 poslušalcev radia Kemične nevarnosti v omari za obleko Pozor na gumasta oblačila? — Strupi, ki jih uničujejo Švicarski lekarnar W. Meyer opozarja v nekem strokovnem listu na nevarnosti, ki pretijo gumastim plaščem in gumiranim oblačilnim kosom v omari za obleko. Svoja izvajanja opira na večletno opazovanje in eksperimentiranje. Molje in njih zalego odpravljamo z bežnimi strupi, kakršni so naftalin, klorova kafra, paradiklorbencol. kafra in drugi z večjim ali manjšim uspehom. Učinek je tem močnejši, čim češče takšne snovi v omari obnavljamo, tako da ie v njej zrak vedno nasičen s temi strupi. V omarah pa hranimo razen oblačilnih kosov iz drugega blaga tudi takšne iz gu- me, n. pr. gumaste površnike. Meyer je ugotovil, da vsi strupi, ki jih uporabljamo proti moljem kvarno učinkujejo na gumo. V višji temperaturi in koncentraciji gumo topijo v nižji temperaturi in koncentraciji pa jih guma sprejema vase in od njih na-buhne. Pri tem je vse eno. da-li je notranja guma prevlečena še s tkivom ali ne. Gumirani in z gumo obloženi oblačilni kosi postanejo v takšnih omarah lepljivi, če jih oblečemo, se lepijo kosi gume na obleko in telo. mažejo vrat itd. Če takšen površnik večkrat nosimo, bo kmalu začel prepuščati. Iz tega sledi, da teh oblačilnih kosov ne smemo hraniti v omarah, ki so v njih sredstva zoper molje Zelenjava pozimi Ali ste že pospravili pridelke na vrtovih? Zelenjava za zimsko rabo naj ostane kolikor mogoče dolgo na vrtu. Najbolje je, da jo poberemo med 10. in 15. novembrom, kajti takšna zelenjava se posebno dobro drži Zelje se preztmi najbolje na prostem, v klet spravimo le tisto, ki ga bomo kmalu porabili. Zelje poberemo brez korenin, samo s kocemom, položimo ga v plitko jamo z glavo navzdol, in sicer v dveh ali treh plasteh drugo nad drugo. Zčleni odstranimo korenine in velike liste, srce pa mora ostati celo. Potem zakopljemo gomolje drugega .poleg drugega in jih zaščitimo s slamnato ali listno streho, ki zadržuje mraz. Zelena se pa tudi ne sme zadušiti. Repo in kolerabo očistimo m položimo v jame kakor krompdr. Srca ne smemo odrezati, ker bi pričela zelenjava v tem primeru gnitL Slama raJhi v teh jamah Dvojčki z različnim rojstnim krajem Na Slovaškem se je zgodil nevsakdanji dogodek, da sta se dvojčka rodila na raznih mestih Neka delavka v bližini Bratislave je dobila porodne krče in je rodila otroka, preden je dospel bolniški vaz. Takoj nato se je voz pripeljal in spravil mater ter otroka v bolnišnico v drugem kraju. Tam je prišel drugi otrok na svet. Podoben primer se je zgodil v ostalem 1. 1935. Neka Nizozemka je rodila tri ure pred Singapurjem na odprtem morju otroka, drugi otrok pa se je rodil v bolnišnici v Singapurju. Postani in ostani čl an V odnihov e družbe! kot zračne cevi- Cvetača ostane pozimi na prostem. V krajih, kjer je pretežn^ slabo vreme, se ji listi odrežejo, k ocene s cveti pa damo v zasipnice. V primeri s svojim številom prebivalstva ima Danska največ radijskih poslušalcev na svetu. To dejstvo je razvidno iz novega danskega statističnega zbornika za leto 1940. Po tej knjigi odpade na Danskem na vsakih 1000 prebivalcev 221 radijskih poslušalcev, v Zedinjenih državah pa 220 na vsakih 1000 prebivalcev. Na tretjem mestu je švedska z 215 radijskimi posflušalci, Nova Zelandija ima 210 radijskih na*oč-nikov na 1000 poslušalcev. Velika Britani- ja 197, Holandška 172, Nemčija 171, Avstralija 168, Norveška 146, Islandija 141, Švica isto toliko, Belgija 137, Francija 125, Kanada 110, Finska 89, Argentini ja 66, Madžarska 46, Italija 25, Rumunija 16, Španija 16, Portugal 13, Jugoslavija 10, Grčija 9 to Turčija 4. Za Ze*£njene države. Veliko Brttazrtjo hi Argentini jo temelj jo podatki na cenitvah, kajti v teh deželah poslušalci radia ne pla^ čujejo posebnih prispevkov. Goba predrla asfaltna tla O sili, Id jo predstavlja celo rast nižjih rastlin, še vedno nimamo pravih pojmov. Značilen primer te sile daje eksemplar gobe dežnice, ki je začela rasti pod nekim skladiščem. Da bi prišla do svetlobe, je ta goba predrla 3 cm debela asfaltna tla, ki so bila stara komaj tri leta. Seveda je pod tla prišla vlaga, ki je podžgala rast gobe. Propeler iz žameta Angleški Inženir Wllliam Moss Je dobil patent za postopek, po katerem lahko izdeluje letalske propelerje delno iz žameta. Gre za žamet iz umetne svile, ki ga vlagajo v poeddnih plasteh pod visokim pritiskam med dve leseni plasti. Tako nastaja blok izredno velike trpežnosil, iz katerega je megoče potem izdelovati posebno lahke in trdne propelerje. Umetno zimsko spanje toplokrvnih živali — Poskusi z vbrizgavanjem insulina Mnogo je živali, n. pr. polhi, hrčki, Jazbeci, netopirji, medvedje, mnoge žuželke in ribe, ki v zimskih mesecih že po naravi zapadejo v globoko spanje. Sedaj je za toplokrvne živali uspelo povzročiti to zimsko spanje tudi umetno, ln sicer z vbrizgavanjem inzulina, znane snovi iz trebušne slinavke, kakor tudi z vbrizgavanjem mešanice iz inzulina in magnezijevega klori- da. Finski raziskovalec dr. SukmaJainen, ki je delal te poskuse, je mogel pokazati, da se količina sladkorja v živalski krvi pri tem zmanjša za več nego polovico in da ostanejo potem toliko časa v spečem stanju, dokler jih drže v hladilnici pri temperaturah okoli ničle. Ce se pa spravijo spet v toplejši prostor s temperaturo kakšnih 22 stopinj, se znova zbude v normalno življenje. Kralj jo je ljubil, množice so jo sovražile Življenjska zgodba Lole Montez, bavarske madame Pompadour Pred sto leti je prišla iz Vzhodne Indije plesalka Lola Montez v Evropo, kjer je postala ljubavnica in politična svetovalka bavarskega kralja Ludovika I. Zgodoviaa pozna malo žensk ki bi bile imele na kronane glave tako usoden vpliv kakor ta Skotinja, ki so io imenovali »bavarsko Pompadourko«. Rodila se ie 1820. v Monroseu na Škotskem kot nezakonska hči nekega častnika Gilberta in neke Kre- Novačenje v Ameriki Množica mladih mož iz New Yorka, ki so se priglasili pred naborno komisijo Zedinjenih držav oTke. Vzgojili so jo v nekem dekliSkfen zavodu v Bathu. 1837. se ie poročila s poročnikom Jamesom, ki mu je kmalu sledila v Vzhodno Indijo. 2e v jeseni 1840. je zapustila svojega moža in se vrnila v Evropo. V Parizu si je nadela ime Lola Montez in je potem kot »španska plesalkac prepotovala vso celino. Njeni spori z nemško in rusko policijo in številni dvoboji, ki so se vršili zavoljo nje. so io obdali z obstret-jo skrivnostne neodoljive ženske. Na zadnje pa so jo skoraj povsod izgnali. L. 1846. je prišla tudi v Monakovo. kjer si je znala kmalu pridobiti naklonjenost kralja Ludovika. Postala je njegova ljubavnica in svetovalka, a s svojim ekstra-vagantnim nastopanj an le dražila prebivalstvo bavarske prestolnice, s svojim stalnim vmešavanjem v politiko pa si je naprtila končno sovraštvo najširših ljudskih množic. Ko se je ultramontano Abelovo ministrstvo uprlo kraljevemu načrtu, da bi tujki podelili naslov grofice LancM^er-ške. je kralia pregovorila, da je kabinet razpustil Novo ministrstvo Oettingen-Wallerstelnovo ti je podelilo plemenitaški naslov. Na zadnje je prišlo v Monakovu do težkih dijaških Izgredov, zavoljo katerih so v februarju 1848. zaprli vseučilišče. Tedaj je odpor med ljudstvom dosegel vrhunec. Prišlo ie do viharne revolucije hi marca le moral kralj, čeprav s težkim srcem privoliti, da se plesalka odstrani S tem pa nI mogel več rešiti svojeea prestola, še isti mesec Je moral v korist svojega sina odstopiti. Lola Montez le začela flveH spet svcfle nestalno življenje. Preko Anglije in Španije je odšla v Severno Ameriko, kjer Ja nastopala v gledaliških igrah, ki so jih napisali nalašč zanj a kot osvoboditlejioo Bavarske izpod ultramontanskega jarma. Potem. ko se ie še trikrat poročila, prvič z britskim gardnim častnikom Healdom. drugič z urednikom Hullom in tretjič z nekim nemškim zdravnikom, je 20. junija 1861. umrla v New Yorku v največji beefl. Poročeni žive dalj časa Neka statistika za Prago kaže, da je med 100 moškimi v starosti 75 lest 33 samskih, ostali so poročeni. Poročeni možje žive povprečno šest let dalj nego neporočeni, poročene žene pa povprečno pet let dalje nego samske. Po zadnji statistiki je na Češkem samo 650 samcev v starosti 88 do 89_let, 20.559 mož iste starosti pa je paročemn ali pa so vdovci. Med ženskami te starosti jih je 2092 samskih, 29.392 pa poročenih ali vdov. Ljudje nad 90. letom so večinoma vdovci ali vdove, samo 30 mož in 100 žensk je samskih, med tem ko jo 809 moških in 1433 žensk poročenih ali vdovskih. Predipotopni V južnem Wycxmingu je dr. Charles Ga-zin s Smithson o v ega zavoda v Washingto-nu odkril zelo dobro ohranjeno okostje uin-taterlja, ogromnega kopnega sesalca. To živali so bile dolge štiri metre tn visoke dva metra. Značilne so bile zanje lobanje s šestimi rogovi. Njih možgani so bili neznatni.. Domnevajo, da bo ti predpotopn! velikani živeli pred 30 milijoni let. Posamezne kosti te čudne živali so našli že v raznih delih Zedinjenih držav, sedaj pa so prvič našli popolno okostje Dragoceno najdbo bodo prepeljali v narockd muzej Zedinjenih držav. ANEKDOTE Dvorni pridigar pruskega kralja Friderika Viljema IV, ki se je udeležil neke gostije na dvoru, je čez nekaj časa prosil kralja, da hi se smel odstraniti, ker tata Ae cerkvene posle. Kralj je dejal sttemn duhovniku: »Pa nikar ne molite: Daj nam vsak dan naš danafcjl kruh — kajti to M državno mošnjo vendarle preveč obremenilo!« JM: * MadSarsfM grdt Gena fflcfcjr, Wv® klavirski virtuoz, je bdi nekaj časa fcateadaat budttmpeštamske opere tn jo je kot takšen prav dobro zrtsd vorf-ti z umetniki. Nekoč bo moški ▼ Zbora odpovedali pokorščina, na kar je vodstvo zagrozilo, da bodo vsi pevci, ki ne bodo zvečer nastopili na odru, izgubili gaže. Začela se je predstava, ^bor je sicer prišel na oder, toda pevci so samo odpirali usta in mahali z rokami, gtesa pa ni bito lz njth Ko so jih zavoljo tega, prijeli, so odgovorili, da so v sklad« * grot&ijo dolžni priti samo na oder, ne pa tudi peti. Poklicali so ZL6hyja. Ta je zadevo mirno poslušal, potem je dejal: »V svoje zafimJe-nje slišiim, da vam je glas tako nazadoval, da ga nI več slišati . Upam, (Sa Je ta vest pretirana. Prt predstavi se bom sam o tem prepričal Pevec, ki pokaže največ glasu, dobi 50 goldinarjev v dar!« V nadaljevanju večera so vsi pevci ifrjrro-& kakor levi . . . VSAK DAN ENA »Vidiš prijatelj, pri takšni žerri bi mož imel svoj mir, pa še klobukov ne bi ji bdlo treba kupovati . . -c (»ZOrcher Illustrlerte^ ralje§fvo mode Otroški zimski plaščki Se tako skromno krzneno okrasje stori iz vsakega navadnega plašča, ki smo ga toplo podložili, izrazit zimski plašček, v katerem bo otrok čedno in toplo oblečen. Kar se oblike tiče, omahuje moda še vedno med širokimi paletoji in v pasu ozko krojenimi plaščki in zavisi povsem od matere, za kaj se bo odločila. Matere dobro vedo, kako je moči z nekaterimi spremembami uporabiti star ženski plašč za otroka. Tu si lahko pomagajo z različnimi sestavami, s prišitim oplečnikom, z dru- Aplikacije iz barvaste klofončevine gačnimi rokavi, z delno sestavljenim ži-votkom itd. Od uporabljivosti in Širine tega starega plašča zavisi potem tudi oblika otroškega plaščka. Drugače je seveda, če kupimo novo blago za plašč. V tem primeru svetujemo materam, da ne krojijo otroku po telesu sešitega plaščka, temveč da se odločijo za široko obliko paletoja, ki je otrok več let ne bo prerastel. DAMSKI KRZNENI PLAŠČI SE VEDNO V VELIKI IZBIRI pri ,H.ot Ljubljana« Mestni trg 5. Posebno posrečena modna zamisel so našivi ▼ obliki cvetlic ali listov, ki jih pošijemo po žepih, po životu ah po opleč-niku popoldanske obleke. Takšne »aplikacije« izrežemo in sestavimo iz barvaste klobučine, včasih celo po več barv in plasti skupaj, da učinkujejo plastično in pestro. Seveda pa skoro nobeno drugo modno okrasje ne zahteva toliko izvežbanega okusa in tako strokovno izurjenih rok kako rravno klobučinaste aplikacije. Pravilno razmeščene, pravilno izdelane dajejo obleki izredno mnogo svojstvene elegance, nasprotno pa utegne modno neizkušena roka pri tem občutljivem delu vse pokvariti! Preprosto in okusno učinkuje plašček iz modrega sukna, ki mu prjšijemo ozek krznen ovratnik in okrogle krznene žepe. Tudi zapestnike obšijemo z krznenimi progami. Plašč ima dokaj kratek životek, zapnemo pa ga z gumbi iz blaga (1. skica). Naslednji plašček lahko sestavimo iz dveh različnih tvoriv ali pa iz blaga in iz krzna Tu pride v poštev ceneno kratkodlako krzno, zajčje ali podobno. Zgornji del plaščka in rokave ukrojimo iz krzna, prav tako mično koničasto čepico (2. skica). Plašček za nekoliko večjo deklico zapnemo s pasom, ob vratnem izrezu pa ga okrasimo z ljubko krzneno pentljo in morebiti še s krznenim ovratnikom (3. skica). Otroški paletot ima kratek oplečnik in prsne in stranske žepe z okroglimi krzne- Vsaka dama si želi imeti plašč ali kostum res lepo in elegantno izdelan. Zato ga naroči pri strokovnjaku za damsko krojaštvo. Priporoča se Vam LINDIČ ALOJZIJ, Rožna dolina, Cesta VHI/27. Poseben specijalist za ohlapne plašče. Na željo pridem na dom. — Sprejemam tudi stara popravila. Pri naročilu na ta oglas dobite poseben popust. MODNI ATELJE »FEMINA« sedaj DANICA ROV8EK GRADIŠČE 13/L nimi zaklopkami. Tudi podolgasti ovratnik je iz krzna (4. skica). Na zimskih plaščih lepo učinkuje žamet, ki ga izberemo v barvi blaga S takšnim žametom pošijemo žepe in dečji ovratnik, ki ga zapnemo tesno pod vratom (5. skica). Majhno dveletno dekletce oblečemo kajpada v širok, udoben plašček, ki ga še razširimo z dvema stranskima gubama. Nad gube prišijemo majhne prsne žepke, izrez pa obdamo z krznenim ovratnikom (zadnja skica). Važno dopolnilo otroških zimskih plašč-kov so novi zimski klobučki in čepice. Ze upeljana oblika otroških pokrival so klobučki z okroglim oglavjem in navzgor zavihanimi krajevci, ljubki in moderni pa so tudi klobučki z okroglim oglavjem in z zadaj privihanimi, spredaj ravnimi krajevci. Zimske čepice so bodisi iz blaga, gladke ali obrobljene s krznom, bodisi iz tankega krzna, ki ga izrežemo in sestavimo v koničasta, oglata ali okrogla oglavja. Neredna s^ožiaa BABYMIRA krema SE USPEŠNO UPORABLJA ZOPER SPUSCAJE, RANE, PRASKE, OPEKLINE. HRASTE, LISA JE IN VSE NEČISTOSTI KOŽE PRI OTROCIH IN ODRASLIH. NAGLO SUŠI OD ZNOJA ALI MOKRENJA OPALJENO IN ODRGNJENO KOZO. DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH IN DROGERUAH PO CENI DIN 10.— ZA ŠKATLICO. Novi orehi J A S L 1 C E A L A B A M A G A B N I TURA P S I H O Z A DO JEMANJE D A L M A T I NEG PONAVLJANJE KRASOTICA Premikaj te besede tako, da dobiš v treh zaporednih navpičnih vrstah tri zemljepisna imena. Račun s črkami MHGEXEHG upliva na ves organizem. Dobro sredstvo za odvajali, Id zanesljivo deluje in ima prijeten okus, je »Lft>.L»jnMW.«> V znamenju štednje: Jedila iz starega kruha Kruh je več kakor navaden živež: nekakšen simbol je, bistvena hrana, ki jo vsi spoštujemo. Ne zavrzimo starega kruha! velja že kot neke vrste moralno načelo v vsaki meščanski in kmečki kuhinji. Toda kam bi z vsem tem starim kruhom, ki se vam je sčasoma nabral v shrambi? In kako je treba ravnati z ostanki kruha, da ostanejo dolgo časa uporabni? Predvsem: nikar ne čakajte, da bi se vam star kruh povsem posušil, že prej ga razrežite na tanke rezine, ki jih razprostite razrežite na tanke rezine, ki jih razp ros trite po plošči štedilnika, ko ogenj že ugaša. Ko se kruh zlatorumeno prepeče, ga lahko shranite, sedaj je takšen kakor dober pre-pečenec in se ne bo zlepa pokvaril. Kruhova Juha (panada) 250 g suhega kruha, 2 1 vode, 20 g soB, kozarček kisle smetane. Namočite kruh v mrzli vodi. Kuhajte dobro uro na rahlem ognju, posolite in pcpoprajte. Zmečkajte kruh, da postane juha tekoče gladka, dodajte smetano in servirajte jako vroče. Količina juhe zavisi od kruha. Potrosite jo lahko z drobno sesekljanim drobnjakom. Mesena štruca « it Ostanke govedine drobno sesekljajte. Dodajte enako količino kruhovih drobtin, 2 stepeni jajci, 2 sesekljani in prepraženi čebuli, S aH 4 vejice sesekljanega peter-šilja, sol, poper ln pol kozarca belega vina. Dobro premešajte in pustite pol ure počivati. Namažite model, z mastjo ali s surovim maslom, napolnite z mešanico in pe-cite v ne prevroči pečici 40 minut. Izvrnlte lz modla in servirajte še vroče k prikuhi. Kruhov narastek Namočite nekaj suhega kruha v zelo sladko mleko, ki ste ga odišavlle z vanili-jo. Pretlačite skozi sito. 8 Jedilnih žlic te goste mešanice zadostuje za majhen narastek. Dodajte še dve žlici v mlačni vodi namočenih rozin, 2 rumenjaka ln trd sneg lz dveh beljakov. Nekaj minut previdno premešavajte to mešanico, potem jo napolnite v model, namazan s surovim maslom. Peclte 30 minut v vroči pečici, izvrnite ln servirajte vroče z malinovcem. Rižev krnh Pol litra mleka pustite, da vre 10 minut s citronovim olupkom. Dodajte 10 dkg sladkorja. Razdelite tekočino v dve enaki polovici. V prvi polovici kuhajte 7% dkg ri-ža, v drugi pa namočite kolikor mogoče starega kruha, ki ga pretlačite skozi sito in primešajte kuhanemu rižu. Dodajte še sneg lz dveh beljakov in napolnite z mešanico model, dobro namazan s surovim maslom. Peclte pol ure v ne preveč vroči pečici. Izvrnlte ln servirajte toplo ali mrzlo ter prelijte z malinovcem ali z razredčeno marmelado. Postani in ostani član Vodnikove družbe! D E R MH E K O E R D S E S M D KM E S O M Namestu črk vstavi prave številke, da dobiš pravilen račun. Vsaka črka nadomešča /.merom .sto števiifco. Sestavljalnica KEV — OJE — NAS — DIK — KOB — EMK — PRO — ISV — TNI — ISO — TAT — IRO — ORC — ORJ — OBN — RIN — ELE — POD — STR — GUU Uredi te skupine črk tako, da dobiš rek. Pravo Ime Sedem učencev stoji pred profesorjem. Eden izmed njih se piše Kobal, dva Kovač, štirje pa Kolar. Po krstnih Imenih je eden Tone, drugi Karol, tretji Pavel, štirje pa so Ivani. Ne da bi profesor pogledal ▼ svoj zapisnik, pokliče enega izmed dijakov s pravim imenom in priimkom. Katerega ? Skrit pregovor KOČEVJE — PLANICA — ZAČETEK — BESEDA — KOLENO — TUHINJ — MEDIJA — GODUNOV — MENICA. Iz vsake besede vzemi dve zaporedni črki in sestavi iz njih pregovor. Rešitve je treba poslati do četrtka na uredništvo »Jutra«, oddelek za uganke. Med reševalce bo stric Matic razdelil nekaj lepih knjižnih nagrad. Lahko deljenje Ce hočemo deliti število 41u256 g 4, moramo samo številko 4 z začetka števila postaviti na konec, pa dobimo pravilen rezultat 102564. Ali lahko poiščete število, ki Be začenja z 8, pa moramo prav tako dati samo začetno številko na konec, če ga hočemo deliti z 8? Strti orehi , Premikainica: Karakorum, AnatoMja, Obiličevo. Posetnlc**: Prometni stražnik. Dopolnilnica: Valentin Vodnik. Skrit pregovor: Na vsaki veji ni sadov. Stric Matic je nagradil šest reševalcev. Po eno knjigo revije »življenje in svete dobe: Lučanka Zadnlk, St. Vid nad Ljubljano 124, Nuša Horvatov®, Ljutomer, Venceslav WInkler, Krka pri Stični, Miloš Mle-nik, škofja Loka. Mestni trg 28, Tinca Korent, Brežice, Narodni dom, in Metod Bajec, Maribor, Slovenska ulica 13-1. PREGOVORI Rajši izgubi oko nego dobri glas. Vsak cigan svojo mrho hvali. Zlo privlačuje drugo zlo. Kdor teče za dvema zajcema, ne ulovi nobenega. Napačni računi vodijo na krive poti. Kjer so čisti računi, je čisto prijateljstvo. Kjer ni psov, bul! Jo volkovi- Lačna kokoš sanja o prosu. K hudiču spada nadaljnji hudič. Kdor preveč govori, ostane Lačen. Na tujem hrbtu Je tmcS. sto udarcev s palico premalo. Kakršen pop, takšno njegovo kadilo. Pretiran svetnik tudi bogu ni prijeten. Ce pljuneš navzgor, pade pljunek na tvoj obraz, če pljuneš navzdol, pade na tvojo brado. Križanka št. 41 Vodoravno: 1. kraj na Gorenjskem, 8. pripadnik siovan. naroda, 15. predlog, 16, j sibirska reka, 17. veznik, 19. moško ime, 20. kaz. zaimek, 21. pevski glas, 23. rumunski politik, 25. mecen naših medicin-cev, 27. žensko ime, 28. blažena dežela, 31. del dneva, 32. oblika pom. glagola, 34. švicarska dolina, znana po izvozu sira (fon.), 35. blazen, 37. ptica, 39. dolg živalski zob, 40. grški bog, 42. povezek bilk, 45. žensko ime, 46. moško ime, 47. zdravnik (sbh), 49. finsko mesto, 50. kraj pri Ljubljani, 52. natančen, 54. grd neznačajnež, 56. plosk, mera, 57. hišica, 59. dalmat mestece, 60. mera pri zlaganju papirja, 61. veznik tn pritrdilnica, 62. muza, 64. rimska boginja L Nabrok: Boselsus Čevljar m floear je bi'. Z dobrimi rokami si je služili pošteni vsakdanji kruh. Kadar je pa zmanjkalo za popravilo šKarpet in če za splave ni bilo prave vode. je pa posedal pri Polonci in ji zaljubljena zrl v njene okrogle, kakor češnje črne oči »Ta ali pa nobena«, je odločil po stari, častitljivi navadi vseh zaljubljencev Kako čedno dekle je! Kako lepo vitko postavo ima! Kako prijazno se mu vedno smehlja, kadar pride v vas! Kdo bi si ne zaželel take ljubke božje stvarce za družico in spremljevalko na tmjevem potu našega življenja? Čevljar Nace je obračal, ljubi Bog in natakarica Polona sts pa obrnila. Kar čez noč je treščilo: Polonca je odpovedala službo. In nekaj tednov pozneje se je poročila z Metljarjevim Tomažem. Ali je kaj slutila, kakšno neizmerno bol in žalost je napravila staremu vasovalcu? Bled in shujšan je taval po samotnih stezicah, in kadar je slučajne zašel med ljudi, je vzdihoval: »Meni ni več živeti! Boselsus bom naredi!.« »Kakšna pošast je pa to?« so se zakroho-tali vaščanje, on jim je pa stvarno, stro-kovn j a ško razložil: »Vzameš flinto-forderladerico vsuješ v cev smodnika in ga nabiješ s p^edivom. potem priliješ vode.« Govoriil je mirno, kakor da jim pripoveduje recept iz »kujiari-ce«. Nobene podrobnosti ni izpustil. Se ti- sto je omenil, da je treba sezuti čevelj m sprožiti s palcem jeziček. »Zdaj veste, kaj je boselsus«. To grdo spakedranko je izgovoril tako smešno, da se ga je pri priči prijelo ime: Boselsus. Vsa dolina ga je odslej poznala samo pod tem priimkom.. . Skoraj sleherna vas ima svojega Kecala, mešetarja, ki pomaga sklepati zakone in dela ljudi nesrečne. Tudi Kačja vas ga je imela: Lahov Pepe so mu rekli. »Kaj si prismojen, da se boš streljal radi babnice?« ga je nahrulil. »Deset na vsak pTst jih debiš, če le hočeš. Zato ti pravim: oženi se! Čim preje, tem bolje. S tem boš nezvesti Poloni stresel žerjavico na glavo. Zdaj se ri na tihem smeji: Ha ha, kako ga grize moja poroka! Ko bo pa videla, kako naglo si jo pozabil, bo jokala krvave solze. Poznam ženske muhe!« Toliko časa mu je prigovarja® in si žuflil jezik, da je postal Nacek mehak in je privolil, da pojdeta prihodnji torek v sosedno faro na oglede. Sicer je res še nekaj časa orne ca val, da se je strahotne postaral, da ni več za ženitev, toda Lahov Pepe mu je prepričevalno spodbil vse pomisleke. Vprašal je čevljarja »Ali še moreš pregrizniti kislo mleko?« »Morem,« je odgovoril. »Vidiš, dokler kisl'o mleko lahko pregriz-neš, toliko ča>>a si še vedno sposoben za ženitev.« »Strašna bogatija je pri Krotarju,« je hvalil, ko sta si lepega jasnega jutra rosila čevlje po sveže pokošenih travnikih proti Debelemu hribu. »Mlada res ni več vdova Marjeta,« je počasi pripravljal najnovejšo žrtev na usodni skok v zakonski jarem. »Je pa še vedno prav čednega života. Veselje boš imel z njo. Škoda, da na levo nogo nekoliko še-pa.« »Jaz pa na desno,« se je skoraj razveselil Nacek. »Da ie nima kakega cesarskega tadila!« »Na eno oko je slepa; to ti moram še povedati, da ne boš rekel, da si kupil mačka v vreči.« »Slepa?« se je ustrašili čevljar, »potem se kar vrniva! Premehko srce imam: smilila bi se mi.« »Saj je tudi usmiljenja vredna, te uboga ženska kost, ampak vračal« se zdai ne bova, ko sva že tako daleč Misliš, da se bom zastonj preoblačil in kar tako španci-ral po božjem svetu? Meni verjemi, da je zmerom bolje, če žena nima prebistrih oči. Marsikaj boš lažje utajil.« Ko sta prisopihala vrh hrib«, sta si prižgala cigaro, kakor se spodobi na tako važnem potu. MešetaT je iztegni! mesnato K>ko. »No, zdaj pa le poglej svojo novo domačijo!« Nacek je zastrmel v staro zamazano in ra-zpokano hišico. Z bolestnimi občutki je motril razdrapano streho gospodarskega poslopja. »Vrag te vzemi!« je pljun'1 v širokem loku. »Pa si rekel, da je bogatija!« »Podrtija, sem rekel, pa si me napak ra- zumel ... Ne bova se pričkaia Tukaj je oboje združeno. Cimprovje lahko popraviš, ker ima babnica denar. To je sicer res, da je zamrznjen v trški hranilnici, pa se bo že kdaj odtajal Še ni dolge, ko sem videl Marjeto v trgu; pred palačo, kier počivajo njeni jurčki, je stala in pritiskala uho na odvodni žleb. Poslušam, je rekla, kako mi teko obresti.« Še preden je otožni snubač utegnil odgovoriti, je »Kecal« že stiskal vdovi Marjeti uvelo roko. »Presneta babnica, kakšne orenije pa jemlješ, da si vedno irtlajta!« Ves razočaran »e je ubogi Nacek sklonti do mešetarjevih ušes. »Ne bom se ženil... Reoi Ji. da prašičke kupujeva!« »Kaj boš tako tiho govoril.« se j« hudobno zarežal stari š*lj'vec. »Na eno uho je gluha, na drugo pa že od rojstva ne sliši. Kar glasno lahko poveš kaj ti leži na srcu.« Prinesla je prekajene slanine in hleb črnega kruha. Polno starinsko steldenioo doma žganega hruievca je postavila na mizo. To nesrečno peklensko oUje je krivo, da Nacek ne popravlja več škarpet, in se ne vozi več z veselimi flosarji. Odkar se je priženil na Debeli hrib opravlja hlapčevska dela. Kakor črna živina gara in se poti. Plačilo so mu neprijazni Marjetmi pogledi in njena »jezičja župa«. Kadar je ta še posebno vroča in mastna, zbeži siromaček na goličavo, se zlekne po resju in solznih oči kuje čme sklepe: »Boselsus bom naredil«. zarje, 66. arabski sodnik, 67. sibirsko mesto, 70. poljski pridelek, 72. niv6, 73. mučenje, 74. ogrsko žensko ime, 67. del pohištva ,77. član izumrlega naroda, 78. planina v Srbiji, 79. član potujočega pastirskega naroda. Navpično: 1. italijansko mesto, 2. aktiven triatomski kisik, 3. ozir. zaimek, 4. jed, 5. pasje Ime (naslov Cerkvenikove povesti), 6. kem. znak za kovino, 7. franc. pisatelj, filozof in zgodovinar, 9. vpraš. členica, 10. omot, 11. goljufan, 12. števnik, 13. izhlapevajoča tekočina, 14. tržna vrednost, 17. kuščarice v Jui. Španiji in Sev. Afriki, 18. politik zadnje Avstrije, 22. franc. mistik iz 17. ste L, 23. trenutek, 24. učinkovit, uspešno pogojen, 26. časopis (fon.), 29. mesto ob Jadranu, 30. mesto v Vojvodini, 33. kaz. zaimek, 36. novodoben polit, izraz, 37. stražnik, 38. rimski bog, 39. kraj na Gorenjskem, 41. vojak graditelj, 43. obrok hrane, 44. uničujoč ogenj, 46. poželenje, 48. moška oseba v Dostojevskega »Idiotu«, 51. albansko mesto, 53. žaljivka za Žida, 55. dar, 58. krstno ime slov. operne pevke, 60. pridelovalec čebule, 62. pijača, 63. svetopis. oseba, 64. arabsko pleme, 65. najmanjši del snovi, 66. prislov kraja 68. poljska in vrtna žival, 69. risarsko črnilo, 71. os. zaimek, "K. grška črka, 75. latinski predlog. Rešitev križanke št. 40 Vodoravno 1. Levstik, 7. Čop, 10. poligon, 17. etamin, 18. sever, 20 samota, 21. pilot. 22. delitev, 24. petek. 25 oko, 26. ave, 28. ora. 29. Igo, 31 A!a, 32. ta. 35. anoda, 35. skoro, 37. on. 38. on. (opus), 39. La^i, 41. opal, 42. bi. 44. klas, 46 lubadar, 48. Neto, 50. vratar. 52. tabak, 53. parada 55. Fi-lov, 57. rak, 58 barok. 59 1a. 61. Nobel. 62. pogon, 63. uk, 64. J.R.S.. 66 nič. 67. zoo, 69. god, 70. era. 71. anal, 73 deca 74. slad, 75. Avar, 76. Kopitar, 77. Lot. 78 Tatjana. Navpično: 1. lepota, 2. etika. 3. Valo, 4. smo, 5. titan, 6. in, 7 čelo, 8 ovira, 9. peta, 11. 08, 12. lapor, 13 ime, 14. Gota, 15. Ote-lo, 16. nakana, 18. se, 19 re, 22. Dedal, 23. vikar, 27. vod, 30. gol, 33. Apatin, 34. adut, 35. Spak, 36. Oberon, 38. Olaf, 40. Ibar, 41. Odak, 43. Irak. 44. kr„ 45 salon, 47. Abano, 48 narod. 49. od. 50. veljak 51. Robida. 53. pagoda, 54. Ankara 56. večer. 58. bogat, 60. Arno, 63. Uran, 65. Sap, 67. zal, 68. o*t, 70. Eva, 72. — li, 75. a j. nnniniininimr D® * Knjige Vodnikove aruztie izaueju u; dni! Letošnji knjižni dar obsega: 1. Vodnikovo pratiko za leto 1941., ki je sspet prava ilustrirana sodobna ljudska čitanka (uredil jo je P. Karlin), 2. povest Eda Deržaja »Pod špiki«, močno pripovedno delo iz kraljestva naših gora, nagrajeno z Aleksandrovo nagrado Vodnikove družbe, 3. like Vaštetove »Rožno devico«, zanimivo povest iz napoleonske Ljubljane, in 4. z mnogimi risbami opremljeno knjigo inž. kem. Jakoba Turka »O rastlinski, ljudski in živalski prehrani«, odlično poljudno delo priznanega strokovnjaka. Vse knjige so skrbno tiskane i» okusno broširane, ozir. v platno vezane. Cela izdaja stane 20 din. Opozarjamo vse dosedanje ln nove člane, da bodo knjige prav kmalu po izidu razprodane. Kdor se torej ne bo takoj prijavil svojemu krajevnemu poverjeniku ali naravnost pisarni Vodnikove družbe v Ljubljani, Knafljeva 5, bo po vcdilu »kdor prej pride, prej melje« nsizcgibno moral ostati brez letošnjih Vodnikovih knjig! J^aliktnc afitikjcu ^Ofropti* LJUBLJANA PASAŽA nebotičnika e vesti Iijem braniti Koristi naše Jugoslavije povsod. kjerkoli bi bila omadeževana naša čast in v nevarnosti naša svoboda. ♦ Za državne upokojence. Dravska finančna direkciia razglaša: Vsi državni upokojenci (ke). ki so zase in za svoje rodbinske člane dobili železniške legitimacije. nai iih že v decembru predlože tei direkciji zaradi podaljšanja veljavnosti za prihodnje leto. zlasti če nameravajo legitimacije uporabljati takoi v začetku leta 1941. Železniški legitimaciji nai vsak upokojenec priloži: 1. odrezek (kupon) čekovne nakaznice, po kateri je prejel pokojnino za predzadnji mesec, da se laže ugotovi njegova istovetnost: 2. železniško znamko za 2 din. ki je v legitimaciji nihče ne sme nalepiti sam. Denarja za znamke direkcija ne bo sprejemala, ker nima železniških znamk v zalogi. Poštne znamke ali kolke, ki bi jih upcJurček v peklu«. Vabimo sokolsko članstvo in našo mladino, da pohiti popoldne v sokolski dom, kjer se bo od srca nasmejala šegavemu Jurčku. Starši, pošljite svojo deco k lutkovnim predstavam v sokolski dom, kjer bo mladina uživala nad prelepo lutkovno umetnostjo. u— Danes je zadnji dan razstave Kluba neodvisnih v Jakopičevem paviljonu. Vodstvo bo imel prof. g. Marij Pregelj. Na to posebno opozarjamo vse ljubitelje umetnosti, da si bodo po vseh napadih na Klub neodvisnih enkrat za vselej na jasnem, v čem je bistvo slovenske umetnosti. Vodstvo bo ob 11. uri. Razstava bo odprta od 9. do 18. ure. u— Preselitev mestnega turističnega urada. Tajništvo turističnega odbora za mesto Ljubljana se od 1. novembra dalje nahaja v prostorih mestnega gospodarskega urada v Beethovnovi ulici št. 7., L nadstropje. Tam se dobe tudi potrdila za brezplačni povratek na podlagi desetdnevnega bivanja v turističnem kraju v smislu čl. 11 potniške tarife pri gdč. šapljevl. Vse stranke, ki zahtevajo ta potrdila, naj torej prihajajo ponje ne več v mestni obrtni oddelek v Turjaški palači, temveč v mestni gospodarski oddelek v Beethovnovi ulici. u— Razstava Ipolita Maikovskega v galeriji Obersnel na Gosposvetski cesti vzbuja upravičeno pozornost. Krasne marine mikajo vse prijatelje Jadranskega morja. Razstava je brezplačno odprta ves dan. Starinske predmete, pohištvo, porcelan, steklo, kipe, lustre, nakit itd. stalno kupuje trg. Dorotheum, Ing. Rovšek, Ljubljana, Miklošičeva 12, vis-a-vLs hotela »Uniona«. u— V počaščen je Spomina g. Engelber-ta Franchettija je stalna velika dobrotni-ca mestnih revežev ga. Ivanka Vodnikova iz Kolodvorske ulice podarila za mestne reveže 200 din. Plemeniti dobrotnici topla zahvala! u— Javna dražba zarubljenih predmetov bo 20. t. m. ob 9. dopoldne v skladišču na Poljanskem nasiou št. 40 1. nadstropje. Interesenti so vabljeni. (—) u— Jazz-fox, step-swing, s!o\v-s\\ing, najmodernejši družabni plesi in vsi osnovni plesi se poučujejo edino v Jenkovem plesnem zavodu v Kazini-Zvezdi. Vsako nedeljo od 16. do 20. popoldanska plesna vaja. Večerni plesni tečaji točno od 20. do 23. ure: vsak ponedeljek začetniškj, vsak torek ali petek nadaljevalni in vsak četrtek izpopol-njevalni tečaj. Posebne plesne ure in in-formacije-vpisovanje vsak dan od 11. ure dalje. Študenti(-ntke) imajo popust. (—) Učitelj zaboden v lir bet Primer zločinske mladostne podivjanosti Ljubljana, 16. novembra Pred dnevi smo poročali o zločinu komaj 17-letnega izprijenca, ki je na zahrbten način z nožem zabodel učitelja Franca Stropnika iz Kapele na štajerskem. To je bilo 9. novembra, naslednjega dne so ranjenega učitelja odpeljali v soboško bolnico, od tam pa na nasvet zdravnikov v splošno bolnico v Ljubljani, kjer ga zdravijo na kirurškem oddelku. O zločinu so se raznesle razne vesti. Učitelj Stropnik, ki smo ga obiskali v bolnici, pa je dogodek tako izpričal: »Minulo soboto popoldne smo vodili učitelji trirazredne kapelske šole učence višjih razredov — okoli 150 jih je bilo — na pogozdovanje na Očeslavskl vrh k posestniku Mlinariču, čigar posestvo je oddaljeno od kapelske šole približno uro hoda. Ko so otroci pod nadzorstvom treh učiteljev delo opravili, smo bili vsi pri gospodarju povabljeni na kosilo, po kosilu pa so se učenci razšli na domove. Jaz sem se okrog pol 17. ure poslovil pri Mlinari-čevlh, na pot pa sta me spremila 17-letni Mlinaričev sin in njegov prav toliko stari tovariš Grosman, sin sosedovega viničarja. šli smo od hiše navzdol po grapi nekaj sto metrov, ona dva pa sta me pričela nagovarjati, naj bi se vrnil. Ker se je že ( mraČ'lo. smo se na jasi spodaj pred go-i zdom ločili. Za čas sem se ozrl in opazil I v poltemi, da gresta dve postavi za menoj. Ko sta me dohitela, sem prepoznal prejšnja spremljevalca. Med tem ko me je Mli-narič zaplel v razgovor, me je Grosman nenadoma od zadaj zaklal v hrbet, da sem se na mestu zgrudil, sam pa je zbežal ▼ temo. Mlinaric me je spraševal, kaj mi je. Ko sem mu povedal, da sem zaboden, je verjel šele, ko je čutil, da mi iz rane teče kri. Ta čas je nekdo prišel mimo in ostal vse dotlej pri meni, da so prišli od Mliiia-ričevih z vozom in me odpeljali na njihov dom, ker so mi po vbodljaju v hrbtenico noge pri priči odpovedale službo. Poklicali so zdravnika dr. Sokolova od Sv. Jurja ob ščavnid in me odpeljali v soboško bolnico, nato pa v Ljubljano.« Kaj je mladega zločinca napotilo do grdega dejanja, nihče ne ve. Nekateri časopisi so poročali, da gre za maščevanje, ker ga je baje učitelj malo natepel, ko je bil fant še njegov učenec. Stropnik pa Izjavlja, da Grosman vseh pet let, kar poučuje na kapelski šoli, ni bil njegov učenec, marveč Je hodil v Gorn jo Radgono v šolo. Zaradi prerezanega živca je Stropnik ohromel na obe nogi; upati pa je, da ga bodo v bolnici kmalu pozdravili. Stropnik je znan športnik. Pri mariborskem SK železničarju je bil več let prvak v teku na kratkih progah. Vsekakor naj oblasti preiščejo zločin, da doženejo nagibe, ki so navedli mladega izprijenca do takega dejanja ln ga skušajo poboljšati, če ni morda že prepozno. Pogosta podobna dejanja, o katerih čltamo, naj bodo opomin k povečanemu skrbstvu, sicer bo težko zavreti plaz razbojstev, kakršnih je v teh časih po deželi že sumljivo število. Truplo v Savi staHeno Zagorje, 16. novembra V petek nopoldne sta dva fantiča v Savi ob železniški po^taii opazila truplo. Obvestila sta o najdbi železniške delavce in postajo, ki je poklicala orožništvo. Ko so utopljenca potegnili iz vode. so našli pri njem !.an;! v bližini hiš ped Stavbami v voJo. Trup1'^ je priocljano v zagorsko mrtvašnico. Orožništvo ie o najdbi trupla obvestilo svojce rajnkega v Litiji. >TOtRO« St. 270. iS Nedelja, 17. XI. 1040. u— Vojriki pregled konj la tok e& ljubljansko občino bo dne 26., 27., 28. in 29. novembra t. 1. vsakokrat ob pol osmih na konjskem sejmišču pri mestni klavnici. Dohod na sejmišče bo izključno le po Kosovski ulici (ob vojašnici na Poljanski ce-,sti), odhod pa po Mesarski cesti. Kdor izmed lastnikov konj in voz še ni prejel poziva za pregled, naj se takoj zglasi v vojaškem uradu na Ambroževem trgu 7-1, soba. 3. Izostanek od pregleda se kaznuje po "vojnem kaz. zakoniku. "U— Dar Družbi sv. Cirila in Metoda. Kvartopirsko omizje v Ljubljani je darovalo Družbi sv. Cirila in Metoda 100 din. Iskrena hvala! ODPRL je privatno prakso SPECIALIST dr. Hribar Miroslav ln ordinlrs za živčne in duševne bolezni od 4.—6. popoldne. Teleti 85-48 LJUBLJANA — PREŠERNOVA UL. 5 u— V vrtnarskem lečaju podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva Ljubljana I. bo predaval v torek 19. t- m ob 19. v kemijski dvorani prve državne realne gimnazije v Vegovi ulici nadzornik, g. štfe-kelj Josip o vzgoji posameznih vrst zelenjave v malem vrtu in sicer O kapusnicah in solatah. Vstop prost. Hotel Slon Ljubliana Sobe v novozgrajenem hotelu z vsem komfortom od din 52.— navzgor; v starem traktu pa le din 32.50. V cenah je všteta postrežba ln takse u— Dva humOristlčna večera zagrebških »Orabaneijaftev« v ljubljanskem kinu Slogi. V torek in Sredo, vsaklkrat ob 21. url, bo gostovalo v ljubljanskem kinu Slogi celotno osebje zagrebškega humoristi finega. teatra, tako imenovana skupina »Gtabancljašev<. Deviza tega gostovanja Je* Ljubljana t »oncu zabave in smeha. yGri-abanc 1 jašt« so najprominentnejši člani zagrebškega teatra, ki jih pozna večina maše publike vSaj po Imenih. To so zagrebški ljubljenci teatrske publike Dubajič. Taljetak, Afrlč, Lavrenčič, Varaždinska, Dalmadova in še drugi. V Ljubljani bodo gostovali kakor povedano dva večera, pri čemer pa opozarjamo občinstvo, da se bo program vsak dan menjal. Niti ena točka njihovega obsežnega in prvovrstnega Programa ne bo ponovljena drugI večen V Zagrebu nastopajo »Orabancijaši« že pol leta dnevno in menjujejo svoj program vsak teden. Hvaležna zagrebška publika, ki ima na ta fiačifl priliko zabavati se in smejati se do solz njihovim dovtlpom iti .šalam, polni škoro dnevno dvorano, kjer nastopajo. Prepričani smo, da bo tudi Ljubljana, ki je željna zabave in smeha, ob^ večera do zadnjega kota napolnila dvorano kina Sloge, saj takega užitka, kakor ga bodo nudili Ljubljančanom »Gra-Tbancijašl«, že dolgo niso in ne bodo videli. O programu prvega večera bomo prinesli poročilo v jutrtšhjih listih. Za danes toliko, da se predstava začne točno ob 21. url in bo trajala polni dve url. Vstopnice si more občinstvo rezervirati prt blagajni kina Sloge že od danes naprej. (—) Bolnim ženam se izprazni črevesje po unorabi Frans-Josefove grenčJce neovirano in lahko. Reg. g. br. 15485/35. u—• Plesne vaje »Zarje« se vrše vsako nedeljo ob 15. uri v dvorani »Metropola« pod vodstvom plesnega mojstra g. Jenka. Začetniki točno ob 14. uri! (—) u— Dvor«ka knjižn-fca se priporoča ceni. čitateljem z novimi knj'gami. Odprta je vsak dan dopoldne in popoldne do pol 20. Ima najnovejše slovenske, site: hrvatske, nemške francoske, angleške in italijanske knjige. (—) u— Krasne božične r&žgledniče nudi trgovina s fotcgraiskimi potrebščinami Janko Pogačnik, Ljubljana, T^fSeva cesta 20. u— Lutkovno gledališče sdk®la i- na Taboru uprizori danes ob pol 16. uri pravljično lutkovno igro pisatelja Vinka Biteh-ea v petih dejanjih »Sirota v paradižu«, li^ra je bde uprizorjena preteklo nedeljo ob razprodani dvorani ln je bila deležna obilnega uspeM. Jurčkov jaat (—) u— Cena mleku. Na številna vprašanja aporočamO, da bo veljal povišek eeae mleku na 3 dinarje za liter od i. decembra letos dalje, kar naj blagovolijo prizadeti \-zeti na znanje Mlekarsko društvo za Ljubljano tn okolico. (—) n— Nadaljevanje plesnih vaj SK Grafike r nedeljo ob 15. uri v veliki dvorani De* lavake zbornice. (—) o— žrebanje letenje Sokola Ljubljana— £i&ka bo nepreklicno 28. decembra. Cena srečki je 5 din. Srečke predajajo Člani dru-«tva in prosimo, da jih pridno kupujete. Srečke se dobe tudi pri kinematografski blagajni ta pri hišniku r Sokolskem domu v feiški. Srečke lahko haročite neposredno pri društvu pismeno. Naročite še daifieš srečko. (—) u— Te»j n fccdeMvo vseh vrst kofea-fcSi rokavic (dopoldanski, popoldanski ln večerni) se prične takoj. Vpisovanje in informacije v hotelu Metropolti. u— Drevi 26. bo plesna vaja plesne šole na Taboru. Vodi br, Trošt. Začetniki četrt ure prej. (—) u— V Kotom najdena dri. Meštno poglavarstvo Kotor je sporočilo ljubljanskemu mestnemu poglavarstvu, da je pred kakima dvema mescema neki mlad par Iz Ljubljane prijavil policijskemu Stražarju, da je gospa Izgubila zapestno uro. Stražar je med tem izgubil gospejin naslov. Zdaj je pa kotorski juvellr sporočil mestni policiji, da mu je nekdo prinesel majhno uro večje vrednosti s pretrganim trakom naprodaj. Kotorsko mestno poglavarstvo zdaj zares kavalirsko išče lastnico najdene ure tudi v Ljubljani ter po Sloveniji s piripombo, naj lastnica navede podrobnejše podatke in opis ure, da ji uro takoj vrne. Hkrati pa pripominja, da juvelir zahteva zakonito najdenino. I z OHa e— Ljudsko vseučilišče. V risalnici meščanske šole bo predaval jutri prof. dr. Pavel Strmšek, 0 »Šmarju in širtarskerti sodnem okraiu«. Predavanje bodo spremlja-le skioptične sflike. Udeležite se tega zanimivega in poučnega predavanja v čim večjem številu! e— V celjskem gledališču uprizori mariborsko Narodno jl©da4»če v sredo 20. t. m. ob 20. tragikomedijo Gena Scaečiča »Nenavaden človek« v reiiji g. Jožeta Kfr-viča. Predstava je za abonma. Neabonenti dobijo vstopnice v predpfodaji v Slomškovi knjigarni e— Akademija Jadranske strbže V Celju. Sedma in obenem zadnja ponovitev 1are» dno uspele akademije jadranske straže bo danes ob 16.30 v celjskem gledališču. Na to akademijo opozarjamo zlasti okoličane in one, ki preteklo nedeljo niso v«č do-bili vstopnic. OTROŠKI VOZIČEK, kolo ali šivalni stroj najbolje in najhitreje kupite, prodate ali zamenjate v trgovini JOSIP URSIC — CELJE, NARODNI DOŠL e— Za žrtve bombardiranja Bitolja je daroval industrijec g. Leo Kudiš v Gelju 1.000 dinarjev. e— Gozdne posestnike opozarjamo na razglas mestnega poglavarstva o delitvi gozdnih p Ar cel ter krčenju iti spreminjanju gozdnih zemljišč v druge kulturne vrste in na razglas o sekanju in prodaji božičnih drevesc Razglasa sta nabita na vseh uradnih deskah mestnega poglavarstva v Celju.________.. Radio - aparati Radione - Telefunken - Blaupunkt -Orion - Pisalni stroji Adler m Rheininetall (tudi na obroke> RADIO - TOPLAK • CELJE Prešernova 5'I. ftadstr. tel. 184 e— Porod na železniški postaji V petek popoldne se je odpelja'a 36-letna kočarica Cecilija Žaberiova iz Grobelc pri Šmarju z vlakom iz Šmarja na Grobelno, Namenjena je bila v celjsko porodnišnico, ker je pričakovala potfod Na Gfobelnem pa so popadli Žaberiovo porodni krči in okrog 15.30 je na postaji porodila krepkega dečka. Ljudje so ji takoj priskočili na pomoč Ko je nekaj minut pozneje prispel csebhi vlak iz Maribora, sc mater irt Otročička prenesli v službeni voz ter ju prepeljali v Ceilje. s celjskega kolodvora pa so ju t reševalnem avtomobilom odpeljali v porodnišnico. Fotoaparate in filme, kemikalije, kolenske vode, gumijaste gfelce ln vato, Kobile paste, ustne vode, ščefke, mila, olja za masažo in kfeme dobite v hovi Fotoparfumerij! DRAGO BOŽIČ, Celje, poleg magistrata. e-^ Nesreča otroka. V Ojstrifcki vasi pri Št. Juriju ob Tabofu se je e.ic^etni posestnikov sinček Franc Anžič polil z vrelim mlekom ter se hudo prgarM po glavi ifl ostalem telesu Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico. e— Zanimiva tiskovna tožba GoSp. Ivan Vanič, bivši uradnik Občinske hranilnice v Krškem, je objavil letos 12. januarja v celjski »Novi dobi«- dopis iz Krškega pod naslovom »Gospodarstvo v Občinski hranilnici*. V tem dopisu je bilo navedeno, da vodi občinski uslužbenec in gerent Občinske hranilnice v Krškem dr. Juillj MtiTgl večletno neuspešno pravdo z uradnikom hranilnice in da je to pravdanje menda v zveži z njegovimi zavlačevalnifrti naffieni. Navedeno je bite, da je hranilnica vsled te pravde po nepotrebnem utrpela ogromne sttdške, ko ne more Izplačati vlagateljem niti najpotrebnejših obresti, ifl da vlagatelji upravičeno vprašujejo, kdo bo odgovarjali Za tako upravo zavoda. Občinska hranilnica v Krškem je zaradi teh isvajflnj vložila tiškovfib tožbo proti g. Ivanu Va-ničU. Gosp. Vanič se je braniti S tem, da ni nameraval s tem dopisom žaliti hranilnice ali ji škodovati« temveč da je hotel kritizirati le postopanje gerenta dr. Mur-gla. Pri glavni razpravi na okrožnem sodišču v Celju je bila pred dnevi med strankama sklenjena poravnava. Občinska hranilnica je umaknila svojo tožbo in g. Ivan Vartič je biŠ oproščen. »Slovenec« je V tej zvezi poročal, da je bi1! g Ivan Vanič ponovno odpuščen iz službe v Občinski hranilnici v Krškem. Sodišče pa je vse zadevne odpuste ifl odpovedi razen ene. glede katere še teče tožba, pfavomočno razveljavilo ifl je bila Občinska hranilnica v Krškem obsojena na povračilo vseh pravdnih stroškov. Iž Maribora a— Nova a\>tobusna proga med Mariborom in Ptujem. Zaradi ukinitve nekaterih Vlakov na progi Pragersko-Ptuj uvedejo mariborska mestna podjetja i današnjim dnem (17. nov.) začasno novo avtobusno progo Ptuj-Maribor Dnevno bo odhajal iz Ptuja avtobus ob 14.30, tako da ima zvezo na ljubljanski vlak Namesto ob 18.30 bo odhajal avtobus iz Maribora proti Ptuju ob 17.15 ter se vračal iz Ptuja pO dosedanjem voznem redu. Razen tega bo vozil dnevno avtobus iž Maribora ob 23. Uri, s katerim imajo zvezo potniki, ki pridejo iz Ljubljane z večernim osebniirt Vla-koM. Na ta način imajo pothiki za Ptuj zvezo z vsemi vflaki. ki pridejo z ljubljanske strani. a— Otvoritveno predavanje v ftovi pre-davalni sezoni itna jutn ponedeljek tuk. »Vzajemnost« na Ruški cesti 7. Predava fldviflar J. Dolar o Balkanu Kot prvo letošnje predavanje je bilo napovedano predavanje g. Petejana, ki pa ni bilo dovoljeno a— Lutkovno gledališče matičnega Sokola ponovi danes ob 15 uri v Sokolskem domu uspelo igfo v štirih dejanjih »Zidanje Skadra». Mladina in odrasli vabljeni! a— V prid zimski pomoči revni deci bo drevi ob 20 uri po znižanih eefldh ponovitev snočnje dobrodelne akademije, ki so jo organizirala mariboska ženska društva v dvorani Sokolskega doma na Aleksandrovi cesti. Sodeluje z izbranim programom mladina srednjih Šol in matične glasbene šole. Podprimo plemenita prizadevanja v prid siromašni šal&ki deci. a— Večer slovenskega humorja V Ljudski univerzi. V nabito polni dvorani so na-stopiili pfedsnočnjim urednik »Totegd lista« Božo Podkrajšek, Ivan Rob in Fran Milčinski-Ježek ter s svojimi dovtipi, šalami. lahkimi satirami in veselimi kuplefl razvedrili številno občinstvo. Večer bodo morali za vse tiste, ki niso mogli več do* biti vstopnic, ponavljati jutri ponedeljek; a— Nedelja v gledališču. Danes popoldne »Nenavaden človek«, zvečer pa »Na ceflftrtčin Ukaz.« FfaiMMki veleftkn Zanimivo! Aktualno! Dopoldanska preditava ob pol 11. Alarm (Alerte en Mediteranee) A— Rotovške novice. Zupan dr. A. Ju-van se je udeležil seje Unije za zaščito dece, ki je bila v Beogradu. — Novi pogodbeni mestni zdravnik dr. Jdnko Pihlar je pričel z ordinacijami v prostorih mestnega fizikata. a— Stucknška občinska politika. Na predsnoenji seji studenškega občinskega odbora, ki jO je vodil župan Kaloh, je poročal blagajnik Ptlšn.k. da je dosilej zaostanka na davkih že 32 000 din. Tržnica jc vrgla doslej 4490 din, izdatkov pa je bilo 940 dm Za meščansko šolo kralja Aleksandra mora prispevati občina 54.656 din. Pot Ob izvirkih je do nadaljnjega zaprta. Ob Uliči kralja Matjaža in Jenkovi Ulici še bo elektrifikacija izpopolnila. a— Mestna občina je kupila večjo množino drv cepanic, katere lahko dobijo družine občanov v najkrajšem času po 630 din za seženj na skladišču ali pa 662 dlrl za seženj dostavljeno na dom. Kdor si namerava nabaviti drva pri mestni občini, naj se prijavi od 18. t. m. naprej v pisarni Premoženjske uprave. Frančiškanska ul. 8-Ii, kjer se dobe potrebna pojasnila. Upošteval se bo samo vrstni red prijav. a—1- Zanimivo razstavo pisam«škega p°-hištva v Mariboru, Prešernova 4, priredi znana tvrdka Remec in Co. iz Kamnika Razstavljeni So kosi, izdelani po najmodernejšem sistemu, ustreza jočem današnjim potrebam in okusu občinstva. Ne zamudite izredne prilike, ker vam razstava nudi nekaj edinstvenega na tem področju. Odprta je od 15. do vštetega 25. t. m. Ogled neobvezen, cene reklamne' (—) V proslavo Zedinjenja priredijo: Vojni dobrovoljci. Rezervni oficirji, Sokolsko društvo Maribor, matica v Sokolskenl domu v nedeljo, dne I. decembra 1940 ob 20.30 SVEČANI PLES Obleka: Kroji — noše — temna. Vstopnina: Predprodaja din 10.— Večerna blag. din 15.— a-^ Sovžgoja O tem problemu predava jutri ob 20 on v mali dvoran Narodnega dom« v okv tu obe neg* zt*i-8 društva »Šola irt dom« prof Stanko Sila a— Likof .. Žapadn' dei Hu^terjevepa stanovanjskega kompleksa ki sa gTadi stavbno podjetje inž Jelene ter inž Šlaj-mer, je že pod Streho. Dd sobote bosta menda pod streho tudi ostala dela ifl bo tedaj tn delavstvo vseh treh stavbnih podjetij Velik likof a — Trenja med pekovskimi mojstri in pomočniki, Zaradi nočnega dela so pekovski pomočniki ovadili se tfi pekovske mojstre iž Maribora ter okolice. a— Zanimiv zimskosportni fltm je predvaja*! zasSužfli športni propagator šefprima-rij dr. Stane Lutffišn na predsnočnjem sestanku Mariborske zimskosportne podzve-ze. Zlasti j« uspel film, k! se nanaša na otvoritev skakalnice V Ribnici na Pohorju fer na betnarlke sikakaAne tekme. Dodan je bi! le film o Pohorju, skakanju na Planiei ter 6 lahkoatletskih tekmah. a— Nečedna afera, 6 kateri smo na kratko poročali v zvezi ž razkritjem gnezda nemorale, je sedaj že precej razčiščena. V zveZi s tem je bi! aretiran 58-lctni urar Avgust Štrle iz Studencev, ki je vse lepo priznal. Kompromitirani so tudi nekateri drugi moški, ki jim je oblast žc na sledu. Orožniki so zbrali veliko gradiva, ki je bilo odstopljeno policiji, v kolikor gre za osebe, ki stanujejo v Mariboru. a— Rr*n&rstvo P. Semko, Aleksandrova 12, vam nudi ceneno kožuhovino in krznarske Izdelke. (—) SOKOL Ljubljanski Sokol »poroča žalostno vest, da je do dolgem trpljenju utihnilo srce dolgoletnemu zvestemu članu br. Erigel-bartu Franchettiju. Blagega peko'nika bo društveno odposlanstvo spremilo na poslednji poti. ki jo bo nastopil danes 17. t. m ob 15. z Zal (kapelica sv. Andreja) k Sv. Križu. Vabimo članstvo, zlasti starejše. da se pridruži temu odnos'anstvu v velikem številu. Zbirališče pred 2alami. Ohranimo dragemu pokojniku najlepši šptjpnin Meddruštvenl odbor ljubljanskih sokol-slrih društev bo Imel v ponedeljek nui^o in važno sejo. Vabljeni so vši staroste, načelniki, načelni ce tajniki in prosvetar-ji. Seja bo ori Ljubljanskem Sokolu ob 20. uri. Na dnevnem redu bodo m°d drugim: poročilo o meddruštvenih tekmah ki bodo 15. decembra Pri Sokolu II v Tr^o-vem. nadalje priprave za nro-lavo rokol-skeea praznika 1. decembra in priorave za občni zbof župe na Sredozemskem mor u Mornarski film Velikega obsega, nagrajen z najvišjo francosko nagrado »Gra&d prlx du Cin. Francais«. — Vojne ladje, nemški, francoski in angleški mornarji... boj .. / zločin ... strupena megla... V gl. vL: Piefl-e Fresnay, Ralt Wanka, Klm Pescock. Občinstvo včerajšnje premiere je bilo nadvse zadovoljno! — Predstave ob 15., 17., 19. in 21. uri. KINO MATICA, tel. 22-41 Mife nwM Veliki HANS ALBERSOV film, ki osvaja gledalce s čudovito napetostjo od prve do poslednje slike: _____ ^ _ _ IZVRŠIL SEM POVELJE Ogromna tehnična oprema, napeta dramatična vsebina in mojstrska režija^^največjega obsega so dokaz izredne veličine tega filma. — KINO SLOGA, tel. 11-6» Preskrhite si vstonnice v DredDrodaji Danes ob 10.30. 15., 17., 19. in 21. zbor je edini moški pevski zbor v Trbovljah, ki se zadnja leta udejstvuje z uspehom Pevsko udejstvovanje Zarjanov je tembolj pohvalno, ker gojijo zborno pesem sami delavci, ki kljub težavnemu rudniškemu delu najdejo še časa in dobre volje, da se izoblikuiejo v dobre pcvce. Društvo jc pod neumorn m vodstvom predsednika Žavbija in tajnika Straščka. taktirko pa vodi dolgoletni mar'j.vi pevovodia Rudi Dolničar. Zbor šteje danes 36 pcvcev, ki bodo v nedeljo nastopli prvič v novih društvenih krojih. Po-zivarno vso trboveljsko javnost da v nedeljo s polnoštevilno udeležbo na koncertu da Zarjanom zasluženega priznanja z? njihov obilni trud! Iz Hrastnika h— Smrtna ko*a. Umrla je 741etna ga. Marija Hrupova, soproga krojača. Pokopali so jo na Dragi. — V Celju je preminila hrastniška rojakinja 421etna ga. Marija Terčkova. rojena RUklova, seproga slaščičarja. — Naj v miru počivata! Prizadetim naše sožalje! Iz Kranja ZVOfNl KINO SOKOLSKI DOM V ŠIŠKI, telefon 41-79 DANES IX JUTRI odpadejo vse predstave zaradi popravila kinoaparature! Prihodnji spored (V soboto 23. XI. 40) Maria Antoinetta KINO MOSTE Danes ob 14.30, 17 30 in 20.30, jutri ob 20. Bela sužnja VIVI ANE ROMANCE v senci harema Angeli garjevih lic James Cogney GOSPA: 0 03P0D1ČHA GOSPOO IN SIHKO , NOSIJO KLOBUKE ZNAMKE H'MMO DOBIJO SE SAMO v kranju. poleg farne cerkve ! i n e m a t o p r a f f SEVNICA Zvočni kino bo predvajal danes film »Rdeče orhideje« Glavno vlogo ima Olga Cehova. (—) Jesenice. Zvcčni kino Radio bo predvajal denes V nedeljo ob 15. in 20. krasen planinski velefilm »Usoda v gorah«. V nedeljo ob 17. in v ponedeljek ob 20. uri bomo predvajali krasen glasbeni velefim »Rapsodija«. Med dodatki velik kulturni film »Vsemtrska raketa« in vojni tednik. (—) Ptuj. Zvočni kino bo predvajal danes v nedeSjo ob pol 19. in pol 21. pretres1 jSvo družabno dromo v filmu »Zbogom ljube-zen«. Za doetatek fiLmski žrrnal. Ribnica. Sokol.ikl zvočni kino bo predvajal danes pOpoVlne in zvečer Ob obratnih urah najduhovitejš? komedijo priljubljenega filmskega igralca Haarfci Maserja »Na okrajnem sodiSču«. Za dodatek kratek film zabavne vsebine. Kranj. Kino Narodni doffl bo prikazoval danes ob 4., pol 7. in pol 9 uri ndVi fran-eoaki film »Ob sdnčnem žatonuf. V glavni Vlogi Harry Baur. (—) 12 Trbovelj t— Ptv1 pevski koncert v letanji &ezoni priredi v nedeljo 17, t m ob 17. v Šoko-1-fckemu dfl-TMJ Delavsko pevsko društvo »Zarja«. Koncert bo obsegal 15 pesmi sio-Vtoakih skladatelj«*. Nai fudarški pevski Iz Šoštanja š— Nenadna smrt znanega velenjskega gostilničarja V petek zjutraj je umrl po komaj dvodnevnem bolehanju g. Melhior Mraz. gostilničar v Velenju Štel je šele 49 let. Pokojnik je moral pred leti zaradi bolnega žclodca pustiti službo paznika na velenjskem rudtrku. Od tedaj »c je posvetil gostilni in trgovini z vinom. Bil je zelo podjeten človek Zapušča vdovo in dva sinova. Blag mu spomin! Z Jesenic s— Pevski koncert bo danes ob 20. v Sokolskem domu. Zapojejo »Fantje na vasi« iz Ljubljane. Pridite! Iz Zagorja z— Smrt uglednega obrtnika. V četrtek smo pokopali mesarja in gostilničarja g. Blaža Križanica, zdaj pa je preminil kovaški mojster in posestnik g. Tomaž Veter-nik. Priljubljeni obrtnik je po kratki bolestni morai zapustiti ženo in otroke, katere je prisrčno ljubil Rajnki je bil nacionalno zaveden mcž. Lep mu spomin, žalujočim naše sožalje! Naše gledališče DRAMA Nedelja. 17. ob 15.: Neopravičena ura. Izven Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20.. Cigani Izven Ponedeljek, 18 : zapito. Debut Josipu B°rka, gojenca praske dramatične akademije. V torek, dne 19. t. m. bo igral vlogo kiparja Daneja v Funtkovi drami »T e k m a«, mladi lgi*alec Josip E o r k o. Bil je gojenec praške akademije za dramatsko umetnost ter je vodil eno leto ptujsko gledališče. Napisal je tudi knjigo o gle ališču. Nastop tega igralca bo zanimiv, zato nanj opozarjamo. Pomotoma so bile naznačje—Velenje vlaka št. 9120 in 9121 Viak št. 9120 odhaja iz Celja ob 19.05 in prihaja v Velerte ob 20.13. Vlak št 9121 otlhaia iz Velenia ob 20.33 in prihaja v Celje ob 21 45 Ta dva vlaka vozita samo ob delavnikih. 4 Na pr)gi Ljutomer—Gornja Radgona vlaki št 8822 88l3 8814 in S825 Vlaka št. 8822 odn 8514 odha'flta 12 Ljutomera ob 6 10 odn ob 14 IS in nahajata v Gornjo Radgono on 6 51 .-dn ob 14 58. Vlak št 8813 urdn 882^ odi aiaia iž Gor. Radgone ob 7.03 odn 15 10 in pr ha jata v Ljutomer db 44 Odn ob 11 4 strokovno soic (srednjo tehnično ali gozdarsko), z nekai let samostoine prakse, mlajšega (po možnosti ože-menega). agilnega, !ovca, spiejmemo takoi za samo-stoino upravliRnie gozdnega veleposestva in žage 7 neka: ekonomije. Ponudbe s prepisi spričeval in zahtevki je poslati na ogl odd. lutra pod »Blizu železnice«. « 309221 Zdravo in snažno dekle za vsa hišna dela. ki zna čisto pospravljati in dobro kuhati, se sprejme pri boljši obitelji 2 oseb. Ponudbe na ogl odd Jutra pod značko »Sna žna in poštena«. 30S92-1 Natakarico dobro računarico sprejme gostilna Martine, Zg. Šiška. 31037-1 Mehanika za pisalne stroje z odsluženim voiaškim rokom ? nekai znania italijanskega jezika, izučenega — iščemo za novo podietic v Ljubliani Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mehaničar« 30896-1 i/saka oesfda 5t oai '.i-lajanje nasiova 5 Din •lfumanr IS Hit Trgovski pomčonik z nekoliko znanja nem ščlne. želi čimprejšnjo zaposlitev Gre tudi na preizkušnjo Naslov v vseh posl Jutra. s 33762-2 Žagovod j a vešč splošni manipulaci- Trgovska pomocmca mešane stroke, mlajša moč z znanjem nemščine, zmož- Frizerka ji stovega, b'.'kovega ln mehkega lesa, v sklai- . . , diščnem knjigovodstvu na vseh P"f"iskih del in :n eksnedicljl za zuna- strojepisja zeli spremeniti nja tržišča išče službo službo zaradi spopolnitve. Cenj. p?nudbe na og!. Najraje v Ljubliani. Naslov odd. Jutra pod šifro 1 v vseh posl. Jutra, »^agovodja prost vola- | 30818-2 ščine«. 30776-2 i-- Trgovska | Kmečko dekle i išče mesto, kicr bi se uči- pomocnica la kuhanja in semran)a 7a hrano in stanovame, hoče opravljati tudi druga dela. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Uka žel ]n a«. 30926-44 Trgovska Ekonom pomočnica stva. "sss&m?irna-/aien%rh hišnih dobra mo'-. Išče stalne , ^tva jelenjadKtudl ^^^kaS^o"^ takpj —C Nastopv vseh vaiec trga, feli premeniti mestitev. Nastopi najraje ta posl. Jutra. slurbo. Najraje v okoli koi. Naslov v vseh poslov. 30726-2 Uradnik j imcv^.ojen v knjigovodstvu in ko>-esponden- j uspeh«č ci z zuanjem več tu i ih jezikov — agiler. in dober organizator, želi Drimerne namestitve. — co Zagreba, Ljubljane ali Celja. Slabo upravljana ali nerentabilna gospodarstva imajo prednost, odd. Jutra pod »Delo — 30777-2 Natakarico vešči serviranja, rabim za ■)(. Prednost imajt one, k. so službovale že v boli-žreb.inie! ših lokalih. Restavracija Ko-kal|. Trbovlie 30921-1 Obvestilo Naznanjam, da sem pre vzel bivšo znano Slovša-tovo aostilno v Kolezijl. Vabim Vas danes na pečene race, pečeno šunko ter razna druga jedila Točijo se odlična vina po izberi. Se priporoča — gostilničar 31071-18 Danes ste vabljeni vsi na Martinovanje k Martinu na Vič. Točijo se prvovrstna novo prispela vina. Preskrbljeno je tudi za dobra jedila Se priporoma gostilničar. 31075-18 Danes vsi na »Martinovanje« k »Jerici« (gostilna Per-les). Kakor vsako nedeljo. bo tudi danes kon cert s plesom. Domače koline, štajerski kopur.i in izborna vina Vljudno vabi Jerica. 31035 18 Halo! Krvavice ir. pečenice so bi!e 'n so še danes najboljše pri »Reziki« (gostilna pr Univerzi). Kdor hoče dobre domače koline in druge dobrote, naj pride danes in vsako soboto ter nedeljo v 2:idovsko stezo 4. Izborna vina, solidne cene Prepričajte se! Se priporočata Rezka in Tone 31034-18 Pprcdajalko za trgovino 7 mešanim blagom. sprejmem. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod šifro : »Vestna prodajalka«. 30912-1 Čevljarskega pomočnika sposobnega za vse vrste dela sprejmem takoi. — Hrovat Ciril, Polianska c. 41, — Ljubliana. 31031-1 Pletenje jopic oddam na dom. Pismene ponudbe s ceno na ogl. odd. Jutra pod »Dobra pletilja«. 31235-1 Postrežnico mlajšo, pridno in pošteno, sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 31232-1 Zakonca brez otrok, mož mizar, Črnj. ponudbe na ogl. ! žena kuharica, želita o:!d Jutra pod »Sposo- kakršnokoli službo. Na ben uradnik-. i slov v vseh posl. Jutra. Jutra. 30825-2 30700 2 Prodajalka 30712 2 Kuharica Išče mesta v gostilni ali več 11 trgovski hiši. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Dobra Kuharica 30996 2 Gospodinjska pomoč aH tudi samostojno vo diti gospodinjstvo, pridna ln resna, stara 35 let želim dobiti službo sa Brivski pomočnik mešam stroke, vaiena go- r------- ------ —----— stilne in bufeta želi z,posli- \dalbert ■ mo v LJubljani, event Nasio.. Ada.oert Kopu- f,ldi v gostilni ali re ar. Žalec 63. stavractjl. Naslov Mah- 30666-- I r ičeva ui. 19, LJubljana. 30954 2 tve. Cement ponudbe na podruž. Jutra v Cehu Dod »Znnesliiva moč«. 3080V2 Iščem Kodeljevo. Trgov, pomočnica mešane stroke vajena gospo- ' Zelezostrugarski mesto natikance Cenjene dinistva in gostilne prosi , ponudbe na ogl odd. Jutra primerne zaposlitve. Po- j pomucniK v Celju pod »Prikupna« nudbe na ogl. odd. Jutra mlad. Išče službo. Na ----«-•- stop takoj. Tavčar Ludvik. Moste. Zaloška c mlajša, z znanjem nekoliko nemščine, pridna, poštena, želi n&r.ešče-nja kjerkoli. Pomagaia bi tudi pri gospodinjstvu, ker ima veselje. Cen J. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiva moč«. 31069 2 Mlado dekle pridno, pošteno, zanesljivo, z znanjem nekaj kuhe. želi premenlti službo. Gre tudi k bolni osebi kot potrežnica najraje v Ljubljano ali Beograd. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pošteno ln zanesljivo mlado dekle«. 31062 2 Postrežnica poštena, marljiva, vajena vsega gospodinjskega dela. išče službo. Kranj. Stara cesta 22, pri Klančnlku. 31063-2 Trgovski pomočnik verziran v vseh bran-4ah in knjigovodstvu, prvovrsten manulaktu-rist. Išče mesto poslovodje, pomočnika ali skladiščnika. Cenjene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vesten ln agllen«. 31053 2 Frizerko vajenko, praktikantko sprej mem. Naslov v vseh po slovalnicah Jutra. 3105^-44 Prvovrstna restavracija išče zdravega natakarskega vajenca z najmanj 2 razredoma meščanske šole. — Ponudbe na oglasni oddel. Jutra pod »Vajenec«. 31065-44 Močan fant 16 let star, z 2 razr. mešč. šole. pošten, za r.esljiv ln že s 5 mesečno učno dobo se želi izu' čltl mehanične obrti«. Naslov v vseh posl. Jutra. 30704-44 30807-2 Potl »Poštena pomočnica«. 30911-2 Služkinjo ki je vajena vseh gospodinj skih del, pridno in pošteno, sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jura pod šifro: »Poštena, pridna služkima«. 30913-1 Krojaškega pomočnika sprejmem takoj Mirko Ju-vančič, Rakek 213. 30947-1 Ako želite službo pišite na naslov Tone Bizjak, Mezgovci, p. Moškanj-ci. Za odgovor priložite v znamkah 2 din. 30898-1 Manufakturist verziran v manufakturi, kon fekciji in galanteriji, kateri govori slovenski in nemški, se sprejme v večjo trgovino. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vesten pomočnik«. 30901-1 Graščino posestvo išče za takoišen na stop izvežbanega, marljivega, treznega in poštenega vrtnarja, po možnosti samskega. Ponudbe z navedbo zahtevkov in dosedanjega službovanja je poslati na ogl. odd. Jutra pod »Vrtnar za graščino«. 30897-1 Obiščite danes gostilno Mahnič i Otadbenega tehnika Glince, Tržaška cesta 71. 1 Domača zabava. Godba. Sveže koline. 31096-18 Pri Putrihu d>nes Martinovanje. Vsi vabljeni. 31114-18 Beseda 1 Din davek „• Din. za šifre aH datanje naslova 5 Din Najmantš-znesek 20 D1d Izurjeno perico Teščo pranja finega belega perila- mlajšo. ki bi hodila dvakrat me sečno prat na dom. išče mo. Naslov: Levstikova St. 12. 30760-1 Po vseh krajih Slovenije sprejmemo zanesliive in »pretne prodaialce kniig. — Oglasite se na založbo SLOVKA. Ljubljana. Rožna nI. 7. 30674-1 Mizarske pomočnike dobro izurjene v stavbnem in pohištvenem delu sprejme takoi Vehovar Franjo, stavbeno in umetno mizarstvo, Celje. 30808-1 Fotopomočnik-(ca) marljiv, pošten, sposoben za vsa fotografska dela, posebno retušo. išče stalno službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Fotograf«. 30799-1 Čevljarskega pomočnika veščega v izdelovanju goi-zeric in smučarskih čevljev sprejmemo. Za lOurno dnevno delo plačamo 60 din. Stjepan šubat in sin Hre-liin, Primorje. 30R09-1 Pekovski pomočnik z obrtnim listom kot poslo-vodia dobi službo. Naslov v vseh Dosl Jutra. 30843-1 Drvarje vajene riže, potrebujem. — B^mjin Rimska 21. 50&42-1 za nizke zgradbe sprejmemo Ponudbe na oel. odd Jutra pod »Tehnik«. 30904-1 iF.odarski pomočnik sposoben samostoinega dela, ki bi po potrebi opravljal tudi klctarska dela. se spre) me v stalno službo takoj s hrano in stanovanjem v hiši. Naslov v vseh pošlo-valnicah Jutra. 30900-1 Frizerka mlada, dobra delavka dobi stalno službo. Plača po dogovoru. Ponudbe takoj poslati z zahtevom plače na Vjekoslav Rebrina, frizerski salon. Banja Luka, Trg cara Dušana. 30871-1 Dobra kuharica varčna, pridna, ki opravlja tudi druga gospodinjska de-la dobi mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tr govska hiša«. 30814-1 Šivilja za konfekcijska dela, izur-iena, samostojna moč. se spreime. Ponudbe s točnimi podatki na ogl. odd. Jutr? pod »Na Gorenjskem«. 30783-1 Šiviljo za krpanje perila ln 5'vanje otroških oblek i*i"em Deda za ca 10 -'nI Naslov v vseh t>o-slov. Jutra. 30976-1 Dva krojaška pomočnika sorelme takoj za stal no — Razrpotnik. Loke Zagorje ob Savi. 31005-1 Hišnika s prostim stanovanjem iščem. Prednost ima upokoj er.ee. vešč kake obrti. Prijave z znamko za odgovor na ogl. odd. Jutra "pod »Hišnik-Ljub- Uana<- 31003-1 Dva ključavničarska pomočnika sprejmem za splošna stavbena dela. Nastcp takoj, oskrba v hiši. Franjo Pczdirec, Hr.istje p. Moste pri Ljubljani. 31223-1 Več ključavničarjev — orodjarjev struga rje za precizna dela se takoj sprejme v večjem kovinskem podjetju. Plača 10 do 15 din po ceni. Le strokovno dobro priučeni naj pošljejo ponudbe s popisom strokovne in teoretične pred-izobrazbe na ogl. odd. Jutra pod »Orodničar«. 29171-1 Čevljarskega pomočnika za Šivana dela, sprejmem. Mokorel, Mirje 4. 31127-1 Dekle mlaiša noc vaiena kuhe in j Pekovski gostilne, išče službo kot na- „ r , takarira, .. rko nastop, ta- | , pomočnik ko; V L ublian. ali na Go- dober delavec želi zaposli-renjskt.T, Naslov v vseh tve. Ponudbe na ogl. oddel. posiovai. Jutra. Jutra pod značko »Dober 30837-2 pek«. 30815-2 6t. 51. 30944 2 Postrežnica mlada, pridna, lžče celodnevno zaposlenje. — Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Uma«. 30981-2 Tkalski mojster se sprejme s pravico za kavcijo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Damski in moški štof«. 31083-1 Postrežnico za popoldan se išče. Zgla- siti se od 3. ure dalje. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 31090-1 Krojaškega pomočnika hitrega delavca za plašče ln kostume sprejmem. Vprašati pri hiš niku, Trdinova 7. 21070-1 Slaščičarja iščemo za takoj. Ponudbe z zahtevo plače na Veliko kavarno, Maribor. 31212-1 Mehaničarskega pomočnika zmožnega vseh avto popravil, mlajšega, sprejme takoj Brata Pepel, Laško. 31217-1 Dva krojaška pomočnika za male ln velike komade sprejmem takoj. Služba stalna. Roškar Ludvik, Florjanska ul. 22. 31141 1 Krojačica gre šivat na dom. Siva obleke, plašče ln kostime. Priporoča se tudi šivilja za perilo ta moške srajce. Florjanska ul. 9 mlekarna. 31049 2 Dober krojač za dame ta gospode se priporoča na dom. Je tudi v predelavanju izurjen. Gregorčičeva 7a. priti. levo. 31048-2 Gospodična 3 perfektnlm enanjem nemščine ta šivanja išče službo k otrokom čez dan. Gre tudi na deželo. Ponudbe pod »Perfektna nemščine« na ogl. odd Jutra. 31047 2 Brivski pomočnik prvovrsten delavec 2 znanjem nemščine išče službe Ponudbe na podružnico Jut ra v Celjn pod značko: »Nekadilec«. 21219-2 Trgovski pomočnik popolnoma izurjen v želez-ninarski, usnjarski, steklarski in dragih strokah trgovine, zelo agilen in podjeten Seli namestitve s 1. januarjem 1941. Cenjene ponudbe m podružnico Jutra v Celja pod značko: »Samo italna služba«. 51220-2 Službo poslovodje vodje prodajnega oddelka ali drugo primerno službo iiče absolvent trg. akademije s prakso v veletrgovini in z večletno prakso samostojnega vodstva trgovine. Ponudbe podružnici Jutra, Maribor pod »Mlad in podjeten«. 51207-2 Iščem službo sluge ali tekača. Tmam štiri razrede meščanske šole z dobrim spričevalom. Ponudbe na orI. odd. Jutra pod »Zanesli lv, uren«. 31138 2 Kdor ima veselje do avtomobila ln je zmožen kavcije. dobi takoj službo. Ponudbe pod »Tovorni avto« na ogl. odd. Jutra. 31143-1 Mehanike za pisalne stroje za dravsko banovino sprejmemo. Ponudbe z navedbo prakse in plače na ogl. odd. Jutra pod »Vesten - zmožen«. 31165-1 Uradnica z daljšo prakso, hitra stroje piska dobi stalno mesto. Ponudbe s prepisi spričeval in zahtevo plače na oglasni odd. Jutra pod šifro »Nastop takoj 940«. 31182-1 Kuharica srednjih let, pridna in poštena, zmožna samostojnega gospodinjstva, dobi takoj mesto k dvočlanski družini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sposobna«. 51183-1 Tapetnik za Izdelavo platnenih zaves se sprejme. 3100M Krepkega fanta sprejmem takoj. Dolničar Ivan, Janševa 6, Ljubljana 7 31147-1 Hotelskega portirja treznega, z znanjem nemščine, s kavcijo, sprejme Hotel Strukel. Graščinski ekonom verziran v vseh panogah kmetijstva, z večletno prakso in 3 letno kmetij sko ter zadružno šolo, išče takojšnjega name-ščenja. eventualno tudi na veleposestvu. Cenje ne ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »Ekonom«. 30886-2 Polir za gradnjo cest, strokovnjak, Išče službo. — Naslov v vseh posl Jutra. 30885-2 Pek z obrtno pravico išče za poslenja. Dopisi na po družnico Jutra, Celje pod »Obrt«. 30888-2 Pekovski pomočnik predpečnik — skupni delavec išče stalne službe. Dopisi na podružnico Jutra, Celje pod »Siguren«. 30887-2 Natakarica pridna ln solidna išče službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mlada simpatična«. 30860-2 Trgovska Frizerka samostojna moč, išče službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra frizerska moč«. 30932-2 Trgovski poslovodja z 121etno prakso star 27 let sposoben samostojnega vodstva išče službe kjerkoli, zmožen 30.000 din kavcije. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Piiden in vesten«. 30927-2 Trgovska pomočnica T 10 letno prakso, izvrstna manufakturistmja vajena tudi špecerijske in galanterijske stroke želi mesta v pošteni trgovski hiši. Z veselienr. bi vodila tudi gospodinjstvo. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Na Gorenjsko«. 30930-2 Prodajalka prvovrstna moč izvežbana v vseh strokah z večletno prakso, zmožna nemščine, želi nameščenja. Cenj ponudbe na ogl. odd' Jutra pod »Podjetna in prikupna« 31066-2 Mesto gospodinje iščem nairatši k upokoiencu Ponudbe na ogl odd Jutra pod »Dobra kuharica«. 31203-2 ^asno zemljišče v izmeri čez 1500 kv. m, — košenina in mecesnov Ponudbe Dekle pošteno, zanesljivo, staro 19 let, želi v kakršnokoli službo Vajena tud; nekaj kuhe Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 31085-2 Trgovska pomočnica, vajena gospodinjstva in šivanja konfekcije, želi pre-meniti službo na deželi v trgovini z mešanim blagom. na podružnico Mizar Vam pride na dom prečistit pohištvo ta opra viti razna popravila. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mizar« 31137-2 Mlado dekle pridno pošteno, z sna n'?m meščanske kuhe. išče tričlanska slovenska rodbina za Beograd. — (Služba ta postopek dober. ) Naslov v vseh posl. Jutra. 3118G 'aienei(ke) Natakarskega vajenca sprejmem. Ponudbe z navedbo starosti ta šolske Izobrazbe Je poslati na ogl. ocLd. Jutra ped ^Pošten«. 30728-44 2 učenki ki imata veselje do glasbe in petja, sprejmem 1. januarja. Stanovanje in hrana ter 250—300 din mesečno. Strugar Josip, Sveti Duh 18 pri Gjuretek I kat. Zagreb 31194-44 Učenko ki ima veselie do glasbe in petja, sprejmem. Plačam 200-—30 din mesečno in vso oskrbo. Ponudbe s fotografijo je poslati kapel-nik Dimič Milenko, Grčina 2, Novi Sad. 31193-44 Krojaški vajenec dobi takoi mesto. Glince XV. 6. Vinko Gorjup. 31231-44 Frizerska vajenka z 2 leti učenja išče mesta radi ukinitve obrti, zna damsko in moško delo. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 31093-44 Natakarska učenka v restavracijo se sprejme. Predstaviti se je osebno. — Naslov r vseh poslovalnicah Jutra. 51210-44 Učenka poltena in pridna se spreime v delikatesni trgovini Gotz, Maribor, Aleksandrova 47. 51209-44 - i Rad bi se izučil v mehanični, knjlgove-škl ali fotografski obrti. Sem star 14 let. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Marljiv«. 31139-44 Učenko sprejme Salon Denalsan-ce, Trubarjeva ul. 2. 31159-44 Vajenca ali vajenko za damsko krojaško obrt, lahko tudi z oskrbo, sprejme modno damsko kroja-štvo Janko Cegnar, Poljanski nasip 32. 51146-44 Vajenca za mizarsko stroko se sprejme. Po dogovoru dobi hrano. Mizarstvo »Sava«, Miklošičeva. 31154-44 Neprimerno boljši od dragega ruskega čaja je naš aromatični »EMONA« cvetlični čaj. Prijetno boste presenetili VaSo družino in Vaše goste. Zahtevajte samo originalno pako-vanje. — V vseh trgovinah. Akademičarka , Stenski leseni opaž poučuje vse srednješolske | dobro ohranjen se ugodno predmete, zlasti matematiko in jezike. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zmeren honorar«. 31201-4 Akademik z znanjem francoščine, nem ščine, latinščine in grščine, išče inštrukcijo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro : »Vesten in uspešen«. 31077-4 Potniki Beseda 1 Din. davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din. Zastopnike za elementarno zavarovanje Iščemo pod izredno ugodnimi pogoji Ponudbe pod »Zaslužek 1000« na ogl odd. Jutra. 31008-5 Poverjenike za vse kraje dravske banovine sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro: »Stalno mesto poverjenika«. 31017-5 Besede l Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanlši znesek 20 Din Veliki agregat za pokromanje, 10 volt, 1500 Amper, spojen z električnim motorjem 26 Ks, 200-300 volt z oljnatim poganjačem, kopalni regulator, premen-ljlvl odpor ta spojna plošča, se proda. Elek-trodelavnlca člček, Maribor, Vodnikov trg 3. 30880 6 Beseda 1 Din davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din NajmanlS! znesek 17 Din gozd s hišico za zimski in letni oddih v Mojstrani na gorenjskem naprodaj. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Letovišče v Mojstrani« 30902-2 Jutra v Novem mestu pod »Pomlad«. 31120-2 Samostojna kuharica stara 36 let zmožna vseh osti lih hišnih del, išče službe za takoj ali pozneje Ponudbe na ogl. odd. Jut- ! Ponudbe na ogl. odd. Jut- Prodajalka čevljev zmožna vseh pisamlžkih del, marljiva ta spretna, išče službe. Gre trudi kot blagajničarka. Naslov v vseh posl. Jutra. W68M 30908-2 bra«. 31100-2 Kot postrežnica služkinja ali začetniJka n»- cntniHnirn 1 tak:iri«. iJčem zaposlitve, j !,lužb^. z SOtrUtln,Ca | Ponudbe na ogl. odd. Jut- Ponudbe vešča trgovine z meša-| ra pod »Zanesljiva 333«. ra Pod »Samostojna jn_do-nlm blagom, z znanjem nemškega jezrtka, z dobrimi spričevali želi nameščenja v mestu ali na deželi. Ponudbe poslati na oglasni odd. Jutra pod šifro »Agilna so-trudnlca«. 20747-2 Prodajalka mešane stroke išče mesta, gre tudi na deželo. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro izvežbana«. 30840-2 1000 din dam onemu ki mi preskrbi državno ali drugo stalno službo. Naslov v vseh posloval. Jutra, «980-4 šiviljska pomočnica z dobrim krojnim tečajem išče službe. Naslov v vseh posl. Jutra. 31052-2 Kuharica samostojna, za vsa hišna dela, pridna ta poštena, sprejme službo k boljši družini. Ponudbe pod »Kuharica« rm^^V Fotografskega vajenca spreimem, po možnosti z nekoliko prakse, kateremu nudim teoretično in praktič. izobrazbo Prednost ima pošten tant ki (i želi samostoinega dela. Zglasite se pri Kocmurju, fotografu, Ljub!iaoa, Društvena 5. 30833-44 Pekovskega vajenca sprejme pekarlja Paušar, Dol pri Hrastniku 30890 44 Šivanja se želim Izučiti v bolj Sem damskem salonu. Zalka Bezjak. Mezgovci pri Moškanjclh. 30883-44 Dva vajenca sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. Anton Stajer. čevljarstvo. Vaše 43. Medvode. 51023-44 Vajenca sprejme takoj večja trgovina Stanovanje in hrana v hiši. Naslov v podružnici Jutra Trbovlje. 30916-44 151etna deklica bči poštenih staršev z 3 razredi gimnazije se želi izučiti trgovine, najraje na deželi z vso oskrbo v hiši. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 5000 din mesečno mesečno In več zaslužite z Izdelavo kemičnih predmetov. 150 odličnih preizkušenih receptov (mast za čevlje, laki, lepila, črnila, pijače, parfumi Itd), z navodilom o vodenju kemičnega podjetja pošiljamo interesentom za din 96 po povzetju. Idealna eksistenca. Potreben kapital minimalen. Kemični zavod, Pašičevo 59, Dun. ban. 30771-3 Upokojenci učitelji, občinski delovodje v vsakem okraju dobe možnost zaposlitve za zadružno zavarovanje. Ponudbe na ogl. oda. Jutra pod »Ugodno 100«. 31007-3 »Servis biro« postrežna pisarna, Ljubljana, Sv. Petra cesta 27/1. telefon 21-09 prepisuje, prevaja, razmnožuje in sestavlja vloge, pisma itd. v raznih jezikih. 51015-3 500 dii mesečno zasluži kdor vloži v 100 odstotno rentabilno podjetje 6000 din. Ponudbe pod »Obojestranska korist« na ogl. odd. Jutra. 31149-3 Pouk Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanlfti znesek 20 Din Instrukcije za vse šolske predmete nudijo brezposelni oro resorski kandidatje -strokovnjaki Novinarski dom. Gosposka 12: urad-nr ure od 10 do 12 219 4 Osmošolec odllčnjak, poučuje vse predmete klasične gimnazije. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vajen«. KBS1-4 Šablone za pred tiskanje, ročno delo, kakor tudi cel pribor za predtlskanje dobiš najceneje ln pod naj boljšimi pogoji pri tvrd-kl M. Bleler, Zagreb, Er-dedjeva ul. 15- 239-6 Blago za obleke in plašče prav dobre kvalitete poceni prodaja dokler traja zaloga: tv. »Snop«, glavna gospodarska zadruga z o. j. Pražakova 11, priti. levo. 30842-6 Oficirji pozor! Več oficirskih oblek in do-lamic poceni prodam. Naslov v vieh posl. Jutra. proda. Setina, ul. 2. Trnovo. Jelovškova 30936-« Tricikel nov prvovrstno izdelan, prodam ugodno. Ambrož. Tyrševa 71. Lepa starinska omara se proda. Poljanska C. 47 pritličje desno. 30906-6 Lestence ln svetilke skoraj nove, vsled selitve ugodno prodam. Naslov v v^eh posl. Jutra. 30978 8 Štedilnik (Tlschherd). oto.r.ano, moJko obleko, sivo. za srednjo postavo, prodam. Peternel, Kodeljevo, Cankarjeva 7. 30974 6 Register blagajna »National« prodam zelo ugodno in poceni. Kralj Štefan, Tvrševa c. 55, Ljubljana. 309So-8 Priložnost Krasno ogrlico lz pristnega, brušenega, gorsks-ga kristala ugodno ; ro-dam. Istotam kompleten telefon z dolgimi žicami ln svinčenimi cevmi, nadalje reprezentativen čm, ročnokovan luster in fejančni 331-dert naprodaj. Naslov v vseh po6L Jutra. 30970-6 Bela otroška postelja poceni naprodaj. Našlo* v vseh poslov. Jutra. 30999-6 Čevlji Samo še par dni razprodajam nekaj (Umskih in moških čevljev. Cene stare nia-ke. Ročno delo. Zelo ugoden nakup. Ne zamu :ita tako redke prilike. Prepričajte se. Vsak dan od 10. do 13 ter od 1). io 18. ure. V nedeljo zaprto. Albin Turk, Ljubljana, Vi-dovdanska C. J. 51195^ Otroški voriček globok, prodam za 180 dfn. Kratkodlaki damski kožuh, bel, za vitko postavo, prodam za 500 din. Maistrov« 10, dvorišče desno spodaj. 51180^ Naprodaj sta ceneno: dva fijakerska voza, kompletna uprežena s konjema. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ekvipaža«. 30830-6 Prodam 30828-6 I moški cilinder, zimsko suknjo in delovne hlače, kan-to za mast. stiskalnico a klobase, razne doze, nakil ra božično drevo, 2 servisa za pivo in vino m 2 vtu. Gledališka 12, levo. 51155-6 Apneni prah za gnojenje prodaja ap-nenioa Dobre polje. 30891 S Otroški voziček globok, za ležat ta sedet, proda Pokom, Pu-harjeva 5. 30850 6 Električni valilni aparat za 600 Jajc se ugodno Droda. Istotam se sprejme tudi sostanovalec. Poizve se Mivka 17, pritličje (Trnovo). 30859 6 Knjižno omaro lz mehkega lesa. malo rabljeno, poceni prodam. Poizve se Podgora 23. p. St. Vid. 30677-6 Fotografski povečalni aparat za negative 4 5-'6 in 6X9 se ugodno proda. Maribor. Angleltner, Bet-navska 51-1 od 16. ure naprej. 30768-6 Pozor! Gumi škornje, moške galoše, damske ln otroške snežke imamo v zalogi. Vsa popravila čevljev, snežk in galoš Vam najceneje ln najhitreje opravi Klavžer, Vošnja-faw» 4. 349704 Bauxit naiboljše kakovosti, za ploatacijo prodam ali iščem financierja. — Ponudbe na podružnico Jntra v Novem mestu pod »Bauxit«. 3119<-6 Peč American Haeting, prodam. Poizve se v trgovini Ant. Krisper, Mestni trg 2A. 3111R-6 Železni štedilnik malo rabljen, prodam. E. Mrak, BIeiweisova c. trg. z sadjem, bivša mitnica. 31129-6 Valjčni mlin se ugodno proda. Naslov: Alojzij Slak, Dobrniče. 31123-4 Prodam zložljivo želez, poetel]o, leseni postelji, lepo Marijino sliko. štelažo, okenski okvir. Podmil-ščakova 15, priti. 31046-6 Olloški voziček popolnoma nov, se ugodno proda. Ogledati dopoldan. Pegan, Tyrševa lb/V. 31076-4 Kopalno banjo lz pločevine v velikosti 160X60 prodam po zmerni ceni. Povietova cesta štev. SL SU02-4 Fantovske obleke ■a 10 do 13 let, ženski površnik, smučI, mata-dor, razne družabne Igre, kuhinjsko omaro, dekliški šivalni stroj za fcvatt, prodam. Stari trg 19-1 Potočnik, od 10. do 13. ure. 31061-6 Trgovsko opravo prodamo radi selitve. Moderno, stekleni pulti in odlično ohranjeno. Purfumerija »Venus« — Tyrševa 9. 31.051-6 Risalno mizo . Tri knjige univerzalno (Isis) s pa- »Puchs - Slttengeschlch ralelno napravo norvej- te« Erganzungsb&nde, po še Izvedbe, kupim. Po- zelo ugodni ceni pro- nudbe na Likar, poštni dam. Dopisi na Rot, predal 230. poštni predal 209. 30956-7 31011 Staro opeko format 30*15x7 3000 kom., kupim. Poizve se pri hiš- j niku Slomškova nI. 12. Oblačila Phaenomen J 00 ccm nov, prodam za 5000 din. Balantič, Podnart. 31134-6 Vežna in sobna vrata ▼eč oken 130X5.z oporniki ln dvojnimi okni, vse v dobrem stanju, prodam. Is to tam prodam tudi leseno drvarnico 5X4, novo krito z opeko. Dorržale, Cerkvena ul. 9, šetina. 31163 6 Prodam rdeč* pločevinaste črke »Trgovina z mešanim blagom. Naslov v vseh posl. Jutra. 3113G 8 Beseda i Din. davek i Din za Sllrc ali laiarjjt-naslova 5 Din Natmaniš sneses 30 Din Kovaški meh dobro ohranjen, kupi ing. Živec, Ljubljana, Cesta 29. okt. 17. _31033-7 Otroške snežke bele, št. 24., dobro ohranjene, kupim takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 31027-7 Vreče popolnoma ceie kupim vsako količino in plačam vreče od moke dm 28.50, od soli 12.—, od kave 20.—, od sladkorja 23.—, bombaj debele vreče 22.—. Beziak Konrad, Zagreb, Tkalčiče-va 20. 30894-7 Beseda i oin. davek _ 31021-7 _ Din. za šifro au dajanje ' naslova 5 Din Najman.tš' znesek 20 Din Kupim peč za mizarsko delavnico na žago vino in stično. Ponudbe poslati na naslov: An ton Malavašič, Tržaška 31030-7 Črn damski plašč večji, ugodno prodam. — šmartinska cesta 24, II nadstr. levo. 30867-13 Zimsko suknjo moško, dobro ohranjeno, prodam vitki osebi. Sta trg 17/11. 30935-13 Kožuh fskunks* in črn damski plašč, skoro novo — posebej ali skupa! UTOd no naorodaj.. Tyrševa cesta 53-1, desno. 30952 13 Gumi škornje št. 45 ali 46 kupim. — Dobovšek Ivan, Jcžica 85, Ljubljana. 31199-7 Rollefle* toime^, v najboljšem nn7rmvrcfnp stanju, mali format, z "aznovrsrne dobro optiko kupim. Ponudbe ped »Foto 152« na Oglasni odd. Jutra. 30719-7 Valjčni stol dolžina 300 do 450, rab lj?n, v dobrem stanju aJi samo valjke, kupim. Novak Viktor, mlinostav-»tvo, Selnica ob Dravi. 30663-7 Kupujem po najvišji ceni odpadke brona, bakra, aluminija, mesinga. Livarna Ogrinc, Jemejeva št. 47. Ljubljana. 30730-7 1 valjar (Walzen) v dobrem stanju, uporaben za takojšnje mle-n.!e kupim. Maks šu-tr.an, Sv. Lenart v Slov. gor. 30767 7 Kupujem staro že-ez». kovine, krojaSke odrezke, cunje in črepinje po najvišji ceni. V. Glumac, Celje, Krekova cesta. 30765 7 Mlin za kavo alidkor, dišave itd. z elektromotorjem ali na trans-rnjsijo kupim. Lahko je tudi mali kmetijski. Podrobne ponudbe po mogočnosti S sliko na »Pržiopa«, Zagreb, Martičeva 17. 30919-7 odpadke kakor krojaške, šiviljske, stare volnene jopice, juto in vse vrste vreč, kupujem. Plačujem po najvišjih cenah. Grebene A, Tyrševa cesta 36. 31200-7 Pisalno mizo in omaro kupim. Ponudbe pod Lnis Weils na oglas, odd. Jutra. 31110-7 Stfklt*-»ire, samo Franz Josef, kupimo. Drogerija Kane, Ljubljana. Židovska 1. 247-7 Beseda I Din davek « Din za šifro aH dajan le naslova 5 Din Natmantši znesek 20 Din Marengo suknja črna. dobre ohranjena za postavo 165 cm. ugod no naprodaj. Naslov v vseh posl. Jutra 30971-13 S'are obleke zamenjam za preproge. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3ins9-i3 Prodam črn plašč za 300 din. čev lie št. 38 in klobuk. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 31168-13 Seseda 1 Din. davek Din za šifre ali da tanje naslova 5 Din Najmanlš" znes<=k 17 Din Rabljeno spalnico poceni proda Krže. po hištvo. Ljubljana. Preč na ul. 6. 30789-1« Malo rabljene trgovske opreme ledenice, spalnice, nove šperane spalnice ln razno drugo pohištvo po zelo ugodni cent naprodaj Ogleda se pri tvrd-Si Ivan Mathian, Ljubljana, Tyrševa cesta 12. dvorišče. 17-11-12 Deklico v starosti 6—12 let sprejme hišna posestnica v rejo odn. vso oskrbo proti mali odškodnini. Naslov v vseh uoslov. ■Jutra. 30957-14 Otroški voziček če mogoče za dvojčke do bi o ohranjen, kupim takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takojšnje plačilo« 30933-7 Štedilnik fctrptm. Ponudbe ped »'.940» na ogl. odd. Jutra. 30983 7 Cunje vsakovrstne, staro žele K>, kovine, gumo, papir, kosti, steklo, plačamo po najvišjih cenah. — »Obnova« d. d., Ljubljana, Vošnjakova ul. 24, telefon 2574. 30975-7 Kupujem krojtuške, siviljske, volnene odpadke, staro volno, cunje. Juto, vre-Se itd. Plačujem po najvišjih cenah. Kovačič, Tvrševa 35 (bivše strojne tovarne), Ljubljana. 30G69-7 Stroj za prevleko gumbov z blagom »Astor« z vsemi orodji, is v^e velikosti ln faso-tie gumbov ter več tisoč guctmlh delov, novo, r oceni proda: Ludvik Ileršič, LJubljana, Cesta 29. oktobra 13, teletom 37-54. 31142-7 Deske ilnoma suhe, smrekove ln bukove, kupimo. Ponudbe na mizar-»tvo »Sava«, Miklošičeva 31155-7 Otroka sprejmem v dobro oskrbo. Tovarniška ul. 1 l/I. Moste. 31028-14 Abonente sprejmem na dobro domačo hrano. Kosilo in večerja 20 din. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. JI 166-14 Beseda 1 Din. davek 3 Din, za šifro alt dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 20 Din Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah ČERNE - juvelir Ljubljana, VVolfova ulica Vsakovrstno zlato, briljante in srebro kupuje po naj višjih cenah A EOžIiČ Ljubllana. Frančiškan ska ul. 3. 238 36 Seseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje nasiova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din Kompletnega »Brehma« najpopolnejše izdaje kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Naravoslovec«. 30832-8 Plačam dvojno ceno za knjigo zemljepis (Prijatelj, Savnik) a 2. razred gimnazije. (Dr. Jemec). 30812-8 k šičeva. Jedilnica in knjižnica se poceni proda. Šiška, Beljaška št. 34. 30918-12 Moderna spalnica skoraj nova se proda po zelo ugodni ceni iz orehove korenine. Celovška cesta 153. 30910-12 Politirana spalnica iz vezanega lesa, se ugodno proda. D. Lancoš, mizarstvo Cesta v Mestni log 26. 31124-12 Pozor! Pohištvo »SAVA« Nalvefja teblra pohištva, spalnic in kuhinjskih oprav. Sprejmemo tudi vsa naročila po konkurenčnih cenah. Se priporoča SAVA, mizarstvo. Miklošičeva. 31156-12 Moderno spalnico s tridelno omaro, proda po stari ceni mizarstvo Velkavrh, Krakovska ul. 7. Sprejemajo se naročila. 31107-12 Beseda i Din, davek Din, sa šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanj&i znesek 20 Din Bukova in smrekova drva za kurjavo, večjo količino potrebujemo. Dobava sukce sivna do vklj. junija 1941 Interesenti naj takoj dosta vijo ponudbe z označeno količino in najnižjo ceno franko vagon odpremn* postaja, na ogl. odd. Jutra pod »Ogrev«. 30792-1} Bukov plohe debele 7, 8, 9, in 10 cm suhe in zdrave stalno ku pujem. Ponudbe z ceno franco podjetje poslati na Franc Kremžaj, stroj, pod jetje St. Vid nad Ljubljano 30875-1 Javorjeve hlode Ia od 40 cm naprej. 61 ste, stalno kupujemo Ponudbe na ogl. oddel Jutra pod »Hlodi«. 31185 15 Radio Seseda < Din davek 3 Din za šifre ali dajanje -laslova 5 Din Najmanlši znesek 20 Din Radio petcevni, tovarniško nov, za menjam za dobro motorno kolo od 100 do 125 ccm z dobrimi gumami. Beslič, fri zer, Trbovlje. 30905-9 Seseda 1 Din. davek )ln za šifre ali datanj* -laslova 5 Din Najmanlš znesek 20 Din Tovorni avto tri ln pol tonska, kupim Prednost ima na plin ali nafto. Zavadlav, Pod-used pri Zagrebu 30301-10 Motor 350 ccm malo rabljen, štiritakten, v brezhibnem stanju, kupim. Pivle Inglič, Gorenja vas. 30826-10 Opel — Blitz nosilnost 3 tone z dobrimi gumami prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tovorni avto«. 30903-10 Avto Opel Olimpia malo rabljen, poraba bencina 10 1, v odličnem stanju, novo rezervno gumo prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobre gume«. ' 30778-10 Avto tono in 700 kg, v brezhibnem stanju, vo-žen 9581 km, poraba bencina 15 1, prodam. Zelo pripraven za trgovce in mesarje. Poizve se Vojska Miha, Rodica. Domžale. 31001-10 Vlotor »James« 350 ccm se poceni proda. Vprašati pri mehaniku V. žerjal. Ljubljana VII. Celovška c. 30946-10 Avto Opel let>a limuzina, z dobro pnevmatiko, prodam ali zamenjam za mali dobavni avto. Zevnik Julij, Straž Išče. 30984-10 Rabljeno spalnico prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 31099-12 Pozor! Pohištvo »SAVA« Največja izbira posameznih komadov, omar, postelj, kuhinjskih kredenc. stolov, otroških posteljic itd. Se priporoča SAVA, mizarstvo. Miklošičeva. 31157-12 Pozor! Pohištvo »SAVA« Največja lzbera žičnih vleižkov, peresnih mo drocev, modroci, otoma-ne, kauči, ležalni stoli, okvirji. Se priporoča — SAVA, mizarstvo, Miklo-21158-12 ima v zalogi Sever RisdolS Marijin trg 2 Leme industrije! Mizarji! Pri nabavah za Vaše podjetje zahtevajte brezobvezne ponudbe za razne stroje in njih dele in orodje pri zastopstvu »ELHOMA« LJUBLJANA — SV. PETRA CESTA št. S — TEL. 25-31. Pri nas dobite vse stroje, ki prihajajo v poštev v lesni stroki, Izdelki samo prvovrstni in to brez konkurence tako v ceni kakor v tehnični dovršenosti. — Mnogo referenc na razpolago. STROJE DOBITE TUDI NA ODPLAČILO IN TO POD ZELO UGODNIMI POGOJL Zahtevajte ponudbe, ki so brezobvezne, dobava točna ln kratkoročna. Za takojšnjo dobavo iz skladišča v Ljubljani so na razpolago ln to še po stari ceni in starem tečaju sledeči stroji: 1 reskalni stroj brzo tekoči z 3—6—900 obratov v minuti, z motorjem 5 KS, z vsem potrebnim pomožnim orodjem, in reskarnimi pripravami. 1 poravnalni stroj 400 mm širine s krožno žago ln vrtalno pripravo kakor brusilni aparat za brušenje nožev z vsem priborom. 2 universalna stroja 6 krat kombinirana z vsemi pomožnimi pripravami, kompletnim orodjem s pridelanim motorjem 5 KS. Dobava takoj iz tovarne. Vsa tozadevna pojasnila in ogled brezobvezen pri zastopstvu » ELHOMA« SLEJKO LJUBLJANA — SV. PETRA CESTA 3. . Avtomob;le tovorne od 1 do 6 ton z Diesel in bencinskimi motorji in razne osebne avtomobile po ugodnih cenah proda zastopstvo KRUPP, O. ZUZEK. Ljubljana, Tavčarjeva ulica 11. 29956-10 *Vor NSU 350 ccm in avto DKV prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. S1119-10 Osebni in tovorni | avto predelan ne pogon s og IJem, rm vsako ceno naprodaj. Generator delavnica, Tyr6eva c. 13 (Figovec). 31161-10 Kapital Beseda i Din. davek Din. z* šifre alt da tanje naslova S Din Najmanlft' znesek SO Din Družabnika s 90.000 din iščem za takoj v večjem industrijskem kraju. Naslov pove J. odd. Jutra pod zna-o »Vesten družabnik« 30827-16 Kdor posodi v gotovini 26.000 dinar lev na sigurno odplačilo po 400 din mesečno za dobo 6 let. dob) brez plačno stanovanje tn hrano. Ponudbe na ogl odd Jutra pod »Poso jilo«. 30754 16 Ureditev dolgov Izterjavo, inkaso ln od kpr> terjatev, sodne In tihe poravnave, dobička nosno — varno naložbe kapitala, preskrbo poso-111. knlleovodstvo. bPan ce, kalkulacile. sploh vse trgovsko - obrtne zadeve vam diskretno uredi koncesionirana komercialna pisarna ZAJC LOJZE LJubljana, Gledališka 7 24 16 Posojila ialemo našim članom in varčevalcem Dal« trebne adaptacije. — .. ,raV:el" Poizve se na telefonu * ul,ci 'P™ , 3138. oziroma poStni «r*n). 878 predal 31. 31080-19 k*. naprodaj. Informacije pri Vadnjal, Medvedova tsssai Beseda I Din davek • Dm. za šUro ali daianjt naslova S Din NajmantS' znesek 20 Din 5-III. 30822-20 Dvostanovanjsko hišo r Stožieah, s »rtom, zamenjam za trostanovanjsko, I ali prodam. Pojasnila na ogl. od. Jutra. Alojzij Lak- | ner. Planina pri Rakeku. 30816-20 | Dvostanovanjsko hišo | v Lescah pri Bledu n godno prodam. Naslov v vseh poel. Jutra. 30994-20 Parcela 400 kv. m se proda na Kodeljevem Naslov v vseh posl. Jutra. 30635-20 Enonadstropna hiša 5 lepih sob, 2 kuhinji ln stranski prostori, 2 kleti, z dobro ldočo gostil no ln oekartjo. t velikim , _ . , dvoriščnim poslopjem. Dvostanovanjska uporabljiva «sa vsako- | hiša I MA*CMTN£NFASR>K AUGSBUKC - MJflNeESO-A-O' DIESEL MOTORJI stabilni ln brodstd PLINSKI MOTORJI 8AUGGAS — na sesalni plin Zahtevajte ponudbe od zastopnika! MAG ZAGREB Varšavska ul. 11 Prodamo HISO trlstanovanjsfco. vrsten obrat. Je pod ze . . lo ugodnimi nogo t i na- novm, solnčna lega, se _______ __ prodaj. Ponudbe na ogl P*"0^® v yi(*u — Y!i I Cena 240.000 din."*" — oddel. Jutra pod »Zelo ~ Rožna dolina, igodno« Brlvnloa, Zaloška e. 27 1 30821 20 1 30986 20 Hiša HISO dvostanovanjsko Cena 220.000 din — Trnovo. PARCELA po 250 din Slška Krznar Parcela 20 let davka prosta, zal7,00 kv. metrov blizu I» J" ___ 350 000 din naprodal. - kolodvora na J« •»ane druge nepre , Miha Dimnik Gnldov- Prodaj. Resni kupci. Ja- Pro0 ha. arondlrano. moderni gradič, vodovod Gozdno posestvo ia Pohorju v bližini I ob Ljubljanici naprodaj Slovenjgradca. v temer1 Naslov v vseh po6loval '60 ha se ugodno proda | ileah Jutra. Ugodna prilika Parceia 750 kv. metrov I Fonudbe na ogl. oddl Jutra Z vrtno hi£lCO blizu tr- v Mariboru pod »Krasna le novske cerkve, ln zem | ga«. 31213-20 Ulšče 3000 kv. metrov Hiša Gostilna in | Tristanovanjsko hišo ograjenim obsežnim vr- še ne popolnoma dograjena 30990-20 I v neposredni bližini Žalca, naprodaj. Pojasnila daje Gorjanc, Zaiec. 31214-20 tr0.000 in 1,600 000 din. Posredovalnica »Ra-pid«, Maribor, Gosposka 31204-20 Enosobno stanovanje suho, sončno, tud; v predmestju iščem za takoj. Pv nudbe pod »Navesti ceno« na ogl. odd. Jutra. 30781-21 a Dvo- ali trisobno komfortno, solnčno stanovanje. po možnosti blizu tehnike, iičeva za februar ali preje. Ponudbe pod »Mirna in to-na« na ogl. oddel. Jutra. 30545 21» Malo dvosobno stanovanje v mestu išče mirna in točna stranka. Vavpotlč, damska krojačaica. Židovska ul. 3-1. 30989 ?1a Stanovanje ali dve pi-azni sobi t neposredni bližini centra Iščem. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Za zobni atelje«. 30991-21 a 4—5 sobno stanovanje solnčno in komfortno, v centru mesta, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Čimprejc«. 3H98-21a Fnoscb. stanovanje ali večjo sobo s štedilnikom išče samski eospod v centru ali neposred bližini centra za takoj a!i pozneje. — Nujne ponudbe na ogl. oddel. Jutra p«d »Stslen, točen plačnik«. 31125-21a Dvo- ali trisobno stanovanje v Ljubljani iščem takoj ali zdecembrom. Solidna družina treh odraslih oseb. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točen plačnik, plačam 800—900 din«. 31227-21» Dvo- ali večsobno stanovanje I5če za takoj ali 1. dec. maločlanska. sltruirana dru?ina. Ponudbe pod »Roden plačnik« na oel. odd. Jutra. 31135-27a Frizerke, pozor! ste, ki razpolagalo s par kupite ali prodate najsolid-millJoE.1 din. Reprezen neje potom priznane real. tativno poslopje, s kom- pisarne F. PRISTAVfcC. Nova hiša Damski salon dim v naiem j fortom. strarSka poslop | sodno" zapYi*eienY'lžve"denec | ^^^a/^Ponudbe^pod Pismene ponudbe na ogl. ja. garaža, velik vrt itei. I Liubliana. Gosposvetska c. I r«"™! "od odd. Jutra pod »Salon v | se radi družinskih raz | j. Telefon 23 81 I-Okolica 15« na r«' 31131-16 Posojila različna preskrbim ti It rt ln brez kakega predpla čila. RUDOLF ZORE Ljubljana, Gledališka ul. 12 31130-16 Mlada ločena žena z lastno trgovino, prosi gospoda nekaj posojila. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Skupni napredek«. 31112-16 Vrelec z močno žvepleno zlra vilno vodo za rane v lovenskih gor1 cah Je Vogalna parcela I sončna, 1088 kv. m se takoi proda. Iz prijaznosti pojasnila: Tyrševa 99. 31087-20 IDvosob. stanovanje ] 7a 250 din, oddam. Cesta v Zeleni log št. 5. Prosenc. 31094-21 Hiša z gostilno, Komfortno stanovanje Tektilno - galante- rijsko tovarno I renomirano najstarejše vseh poslov. Jutra. Tagrehško podjetje, do- 30716-20 I trgovino, gospodarskim po- I 2-sObno. s kopalnico, v oro lelo"e, s 4000 en-gros ■ slopiem in nekaj zemlje v rt.rorrem centru, oddam, naročniki, prodamo z _ _ bližini Novega mesta, na Ponudbe na ojl odd. vsem b'a^o-n. stroji in Parcela prometnem kraiu pri fari. Jutra pod »Prostorno« - - - 1 31106 21 opremo za 1.000.000 din v centru Bleda cca. 3700 ! se zaradi starosti in dru-Poslovnlca Pavlekovič, — k v met., naprodaj. Poive žinskih razmer proda. Na- Zagreb, Ilica 144 31041-19 se Lesce št. 46. 30915-20 Špecerijsko in kolo-1 Veliki sadni vrt nialnn trpnvinn v ,et°vi51tem kraju na Go- maiHO irgOVinO renskem pr0£j,m Naslov v' J^rehkem središču. v vseh fc 1obro idoča, z ogromnim prometom, — "prodamo skupno z veliko zalo" o blaga in opremo za 250 Stavbena parcela tisoč dinarjev. Poslovni - •• .__ ca Pavlekovič 'pn posU" Vldera-_Krsko- Ilica 144. v vseh poslovalnicah lutra. 30937-20 Zagreb 31042 19 večja, se proda. Poizve se pri Lovskem društvu v Krškem (pri blagajniku). 30920-20 Damski krojaški salon Tr8- hiša s trgovino gotovih oblek, * Prometnem mestu na na nmm.tnom troh, „ | Štajerskem se _ proda, ali se na prometnem kraju v Zagrebu, prodamo s celotno opremo ln vso za sprejpie tihi družabnik s 50 do 60 tisoč din. Ponudbe logo izgotovlJenih oblek Pod Jifro za 25.000 95*2fl slov v vseh poslovalnicah Jutra. 31122-20 Kupimo vsako hišo in parcelo v Liubljani. Ponuditi takoj zavodu za nakup nepremičnin, »Realiteta«, Prešernova ul. 54/1. Telefon 44-20. 31092-20 Manjše zemljišč ali hišo ob tramvaja, kupim do 150.000 din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gotovina«. 31103-20 Zemljišče MXOVd, 5.600 m2 ▼ bližini Rakovnika, prodam po 14 din meter. Tri. 45-56. $1169-20 Posestvo srednje, v prometnem kraju na Dolenjskem, te proda ali odda v najem. HiSa Je primerna za CTRovino ali gostilno. Ponudbe pod »Rentabilno« na ogl. odd. Jutra. au»-ao Enosobno stanovanje s pritiklinami oddam dvema mirnima osebama za 1. december ali ianuar. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Nova hiša«. 31191-21 Trisobno stanovanje s kabinetom, kopalnico in pritiklinami, oddamo v Sta-ničevi pri šoli. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 31174-21 Zakonski par s Štiriletnim fantkom išče enosobno stanovanje aH sobo z štedilnikom v bližini Sv. Petra ali Poljanske ceste. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj«. 31101-21a Dvo- ali enosobno stanovanje z vsemi pritiklinami (kopalnico) iščem v bližini vojašnice na Poljanski cesti. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Komfortno«. 31188-21a Beseda l Din davek 3 Din. šifro ali daianje naslova 5 Din NatmanjM znesek X Dia Sostanovalko išče Mariji Gorjanc. Ilirska ulica ?9. 30844-2J V centru oddam sobico z vso oskrb« Naslov v vseh posl. Jutra. 30834-2$ Prazno sobico s souporabo kopalnice, blizu banovine, oddam mirni gospodični. Naslov v vseh posl. Jutra. 30868 23 Mala opremljena sobica se odda gospodični, cel dan odsotni za 120 din. Ein^pielerjeva 23, Bežigrad. 30876 23 Prazno sobo z malo kuhinjo se odda ( 1. decembrom eni ali dvema osebama v I nadstropja za Bežigradom. Naslov T vseh poslovalnicah Tutra. 30943-23 Sobo malo, oddam. Slomškova ul. 231. Vprašati od 10. — 12. ure. S0983-2J Stanovanja Beseda 1 Din. davek 3 Din ea Slfrc atl dajanje aaalova 5 Din Najmaniši znesek 20 Din Trisobno stanovanje s poselsko sobo in kopalnico tiče zakonski par brez otrok za 1. december ali 1. januar. Ponudbe na oglas, odd. Jura pod »Sončno sta-oevaoje«. 30629-2la Sobo prazno, s posebnim dom, oddam. Vprašati — Florjanska ul. 7/1. 30958-2» Sostanovalko (dijakinjo) sprejme boljša družina a L. XII. Klavir na razpolago. Vrhovčeva ul. 91 levo, blizu Tabora. 30907-2» Lepo prazno sobo s strogo separlranlm vhodom ln souporabo kopalnice takoj oddam. Naslov v vseh poslovala. Jutra. a 30995 23 Prazno sobo takoj oddam v hiši kiv» ne »Evropa«, Tyrševa IVI desno. »UMI Prazno sobo Opremljeno sobo lepo, sončno s posebnim veliko, čisto, mirno s so-vhodom, centralno kur Javo ln souporabo kopalnice oddam takoj boljši stranki v I. nad-str. v vili Levstikova 16 Vrtača. 30997-23 Opremljeno sobo e balkonom in souporabo kopalnice oddam. — Naslov v vseh posl. Jutra. 30951-23 uporabo kupaln;>.e in telefona, oddam blizu gor. kolodvora. Verč, Malgajeva 20. 31082-23 Veliko zračno sobo s souporabo kopalnice oddam takoi ali i. decembra. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 31225-23 Prazno sobo a souporabo kopalnice se odda s 1. decembrom Tyrševa cesta 53 I, des-no. 30955-23 Sobo odosiehnim vhodom od-r>am Klavir na razpo-ij>,fO Naslov v vssh t>osl Jutra. 308*5-2? Prazno sobo sončno, d? rketirano oddam. Poljanska cesta 17. I nadstr. levo. zadnja vrata. 31150-23 i/saKs rx>">da 50 par 1a!ani«> nasiova b Din ■v'manjši znese* 15 Oin Iščem prazno ali opremljeno sobo s postrežbo in hrano r čem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »UpoSo-1»n£=c 30831-23a Opremljeno sobo Akademik lepo, s posebnim vhodom AKaaemiX oddam. ?NTas!ov v vseh po- i*čt sobo. Ponudbe_ na ogl. llovalnicah Jutra. odd. Jutra pod »jtudent«. 31167-23 30941-2ja Naznanjam s posebnim vhodom, iščem d* sem oboril svoj krola-za dve osebi za i. decem- ški salon na Gosposvetski ber. Ponudbe na ogl. odd. cesti 12. Cenjenemu nbčm-Jutra pod »Lepa«. , stvu se najtopleie priporo- 31029-23a čam. Lombar Alojz ml. ____ j 31171-31 Opremljeno sobo !, ... . s posebnim vhodom iščem ' virafoJoska pisarna za 1. december. Ponudbe. Ljubljana. Pražakova _ 11 na ogl. odd. Jutra pod šifro »Center«. 31036-23a Filatelija Beseda i Dm, dsv«.~ Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 20 Din Krasno zbirko znamk v Borekovem albumu v vrednosti Rmk 10.500 prodam za 30.000 din. Zbirka obsega kompletno Jugoslavijo, kompletno Bosno ter precej kompletno Avstrijo. Kvaliteta znamk je odlična. Ponudbe pod »Dobra naložba 37« na ogl. odd. Jutra. 30782-39 Mirno sobo popolnoma separirano, — iščem, ne predaleč od centra. Pwp/ttski, bi dala še obilo snovi za nadaljnje zgodovinske romane, ko bi bili njih pisatelji dovoli drzni da bi upali stopiti na tla. ki jih je mojstrova roka že tako prikupno obdelala. Ko so se avtomobili zbrali pred vhodom, je bUo vse živahno in razigrano. Nekateri grsp->d:e, ki so imeli svoje lastne vozove, a niso bili za časa povabili kake dame, so sprožili predlog, naj se žreba za prostore. Ta predlog pa je zbudi! ma'o pritrjevanja, kajti večina gospodičen je bila že oddanih in se je ob soglasju gospodov, h katerim jih je vleklo srce, upirala vsaki izpremembi. Pat Warner je bil brez voza, a Dalna je imela svoj lastni dvosedežnik in se je potegnila za čast, da ga sme voziti, ker je bil odločil dve tekmovaln igri domačemu moštvu v korist. Pat se ni branil in tudi gospod Summers ni oporekal, a videti mu je bilo. da tega vendarle ni povsem vesel. Karolina se je z bledim obrazom opravičila, češ da bi rajši ostala doma Vsi so jo pomilovali zaradi njenega glavobola, ki so ga pripisovali vročemu solncu zadnjih dni. Tudi Bili Mason se iz-prva ni hotel pridržiti. kar je Dafno in Karolino nemalo poparilo. zakaj v takem primeru bi jima bil načrt izpodletel. Rekel je. da je pretruden, da sam nima voza in da si je grad že prej ogledal. Ko je pa opazil, da je višji šofer Gordon hkratu za zapeljivimi jerbasi za malico naložil v prostorno limuz.no tudi velik zaboj šampanjca, se je dal nc.zadnje vendar pregovoriti in se je pridružil. Enih Catorjeva ki je najprej zaman čakala, da jo povabi Pe!er Grev. se je morala zadovoljiti z Jimmvjem Lithgov/om kot drugo najboljšo partijo. Grantovi s'a šli s stotnikom Brad-hawom in Bobom Allcroftom. Mf.d mnogimi šalami, češ, da se ne bi spotoma kdo izgubil, so se odpeljali. Ko so odrinili, je šla Karolina v svojo sobo in legla na posteljo. Vse je bilo pripravljeno, treba je bilo le še počakati, da se Dafna vrne. Ta čas so imeli gospa Neilsonova, njen odvetn'k, detektiv in gospod Summers nov posvet, ki se ga Karolina ni udeložila. Vprašala je gospoda Summersa. ali jo pofrebu ejo in ali hočejo morebiti pregledati njeno sebo, ter vzela, ko je ta rekel, da ne, nekaj knjig s seboj, da bi ji krajšale čas. Vendar se ni mogla dovolj umiriti in začet' b-ati. Kdo ve, ali ji bo uspelo poiasniti tatvino biserov? In kai naj potem stori? Ali mora priznati svojo lastno krivdo in prijateljicam na ljubo prositi moža, ki ga je ugrabila, odpuščanja? Premišljevala je o tem, kako ii je bila nenaona. nepričakovana izguba pr^rm-*enja vcenila uorto nvsel. A n emu ne bi mogla tega nikoli priznati V skrajnem prim?ru b: nvi lahko pisala. Z gotovostjo se ji je zdelo, da bi ji odpustil, toda v oči pogledati mu ne bi mogla nikoli več. Kakor je mislila Karolina na Petra, tako je mislil Peter na Karolino. Vera je sedela zraven njega v zleknjenem dirkalnem vozu in kmalu sta pustila ostale za seboj; toda Veri se Grey tokrat ni zdel baš zgovoren. V neposredni bližini dekleta, ki ga je nedavno poljubil, moški navadno ne more ostati hladen. Na oko je bila lepša ko kdaj; visoki ovratnik iz belega krzna se je prelestno ujemal z nežnimi barvami njene polti. Trdno je bila sklenila, da kar najbolje porabi to priložnost, ki jo je bila sama pripravila. Vendar je hotela biti potrpežljiva. Vedela je, da nekateri moški neradi govore, kadar sede za vodilom, razen tega pa je hotela Petra prisiliti, da bi jo vprašal, zakaj je tako molčeča. Upala je, da bo na izprehodu po grajskem parku pri mesečini in na povratku domov obilo priložnosti za to. Med tem je mislil Peter na Karolino. Pa ne, da bi bilo to, da je ostala doma, nov dokaz njene krivde? Je mar hotela varovati zaklad, ki se ga je bila tako brezvestno polastila? Ali pa je šlo pri vsej stvari vendarle samo za nesporazum? Če bi bila vkljub vsem znamenjem nezmožna takega dejanja? Rad bi se bil oklenil te misli, toda, ali je bilo mogoče, po vsem, kar je vedel o nji? Razen nje ni bilo med gosti nikogar, ki bi bil že kdaj poizkušal storiti hud zločin. Ali se bo pa mogla trajno umikati nasled« kom svoje nespameti. če je res storilka? Je ne bi rajši še enkrat razločno posvaril in ji dal razumeti, da bo dragocene bisere prav tako težko spravila v denar kakor bankovce ali ček za štirideset tisoč funtov? »Kak izvrsten vozač ste, Peter.« Vozila sta skozi lepe gibbethillslce hrastove goede. Spremljevalkine besede so ga zdramile iz za-Tršlienosti. Naglo jo je pogledal. »Se vam zdi?« je vprašal z nasmeškom. ZAHTEVAJTE, ŽIMt^SAMO Z^ZAŠClTNO PLOMBO ( STERILIZI RANCLŽ ZADRU2NA TOVARNA ZIMEID NfiŠfl ŽIMfl JE HIGIJENSkO OČIŠČENA IN STERILIZIRANA Nfl PARI 115°C.NE DIŠI, JE BREZ MflSčOBElN FERMENTOV, PO CENI. za konstrukcijski biro z najmanj 5-letno prakso se išče Ponudbe s sliko in životopisom poslati na »SEDMO SILO«, BEOGRAD, poštni pretinac 728 pod šifro »Inžinjer«. Usoda ljudi! Znameniti grafolog F. T. Karmah se je odločil izdelati Vam horoskop. Njegova priznana sposobnost videti prihodnjost v življenju drugih ljudi, meji na čudovitost. Grafolog F. T. Karmah Vam pove po resnici vso Vašo usodo, kdaj lahko dosežete uspeh ali najdete srečo tako v pogledu ljubezni, trgovine, loterije itd. Njegov popis minulih, sedanjih in bodočih dogodkov vzbudi Vaše začudenje in presenečenje. Ne bodite otožni, ne jadikujte, kajti vse se o pravem času obrne na bolje. Sporočite mi Vaš naslov in povem Vam o Vaši bodočnosti, sedanjosti in preteklosti več nego bi smatrali za zmožno. Kupci knjige »Naš život in okultne tajne« dobijo vse gori omenjeno brezplačno. Pošljite še danes natančen naslov in rojstne podatke ter v naprej 30.— din za knjigo »Naš život in okultne tajne« na čekovni račun 17455, na točno in stalno adreso: F. T. Karmah, Žalec stara strojno In kemercno litino v vsaki množini po najvišjih dnevnih cenah. PAJK in BOŽIČ livarna kovin ŠT. VID n/ Ljubljano. gpr^*- »•s*- ?>«*b»V-<. ■ -i&T^&žr ~ ... sssSigM^ SABA RADIO PRECIZNOST IN KVALITETA ! SODOBNI APARAT Z NAJPOPOLNEJŠIM GLASOM ! Generalno zastopstvo in skladišče: BREMEC - CELJE C*-, v:1 vV . i . ^v? - ",<-'■ .-»fevv v; ^.I^BmC^' • -- • ArM JaM učinkuje k d k o r prikrojeno po nogi-- r; • ''''■ Ji,-'vv• ■ ' v."L ' ' ■ ob le če no -da videz vi tkos+M ' • ■ •:■-: - C-r ^^/Mz) ' vi; Zastopniki: I. C. Kotar, Ljubljana, Miklošičeva nI. 13, Radio Lušicki, Maribor, Koroška 11, Radio Zupan, Mojstrana, Edvvard Fischbacher, Trbovlje. m perje po din 10.—, kemično očiščeno din 14.—, čehano in kemično očiščeno din 29.—, 39.—, 60.—. Belo in sivo gosje perje in puh dobite najugodnejše pri »L U N A« — MARIBOR, samo Glavni trg 24-a. VZORCI BREZPLAČNO! Jelov in smrekov v cepanieah in okroglicah vsako količino. — Posredovalci izključeni. Ponudbe na: Zagrebačko dioničko tvornico papira, ZAGREB 2, poštui predal a s p e b o LEP K010LEC v SAVINJSKI DOLINI, S oken, v prav dobrem stanju naprodaj Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. *** ^^^.Mii^Sgg 4 5 Bolni na pljučih! Tisoči že ozdravljeni! — Zahtevajte takoj knjigo o moji novi umetnosti prehranjevanja, ki je že marsikoga rešila. Ona more poleg vsakega načina življenja pomagati, da se bolezen hitro premaga. Nočno znojenje in kašelj prenehata, teža telesa se zviša ter po poapnenju sčasoma bolezen preneha. Resni možje zdravniške vede potrjujejo prednost te moje metode in jo radi priporočajo, čim prej začnete z mojim načinom prehrane, tem bolje. Popolnoma zastonj dobite mojo knjigo, iz katere boste črpali mnogo koristnega. Ker ima moj založnik samo 10.000 komadov za brezplačno razpošiljanje, pišite takoj, da se boste mogli tudi vi prištevati med one srečneže. Zbiralnica za pošto: Pannonia-Apotheke, Budapest 72 Postfach 83, Abt. Z. 490 KUPIM vsako količino bukovega lesnega oglja in plačam najboljše cene. — Ponudbe na: VILIM WEINBERGER-ja — BEOGRAD, Dobračina 31. M O Š K I 1 PH spolni nesposobnosti, pri spol nI slabosti poskusite hormonski pllule »HORMO-SEKS« Dobivajo se t vseb lekarnah. 3< pilol 84 din, 100 pilo) 217 din, 3CK ptlul 360 din. Zahtevajte same prave in originalne HORMO-SEKi-pilnle! Po pošti diskretno razpo iilja Lekarna Bahovec, Ljubljana. jlavno skladišče: Farm fcem. la boratortl »VIS-VISIT« /-apreb Langov trg 3. Ogl. reg S. or 5646-3t VELIKA IZBIRA iradi©aparatov najboljših znamk »BLAUPUNKT«, »SACHSENWERK« itd. Prodaja tudi na obroke! „TeSinik" Jos. BANJAI, Liubliana — Miklošičeva cesta 20. Velika zaloga otroških vozičkov. Od gosposkega posestva prodamo 1. približno 5 juter gozda, 2. hišo z vrtom (pribl. pol jutra) na prometnem križišču cest, posebno primerno za obrtnike, 3. stavbne parcele. — Samo resni reflektanti naj se javijo Anončnemu zavodu HINKO 8AX, Maribor, pod šifro »Skrajno ugodna naložba kapitala«. VER g TA 5 Generalno zastopstvo in skladišče Anton Bremec, CELJE Iščejo se zastopniki ¥ nzfem se da HOTEL »THEBAP1A« v Crlkvenfci z 111 sobami, 160 posteljami, popolno opremo, napeljano tekočo vodo, velikim parkom, teniškimi igrišči in garažo. — V poštev pridejo tudi eventuelne ponudbe za nakup. Ponudbe na Publicitas, d. d., Zagreb, Ilica 9, pod šifro »Therapiahotel«. JUG0Š ZAHTEVAJTE PROSPEKTE IN BREZOBVEZEN OBISR INŽENIRJA! A. D. ZAGREB. Boškovičeva 32-1 Telefon 03-06 ima serijske izdelke ket so elektromotorji, Dieselovi in plinski motorji, črpalni in razsvetljevalni agregati, kolesa za ozkotirne železnice, matični ključi, nakovala, precizno orodje, posnemalniki itd. V STALNI ZALOGI Vsak četrtek odhod iz Rima v Ric de Janeiro s priključkom v Briziliji v vse južne in severne ameriške države, katere posle opravlja CONDOK in P AN AMERICAN AIRWAYS-Linee Aeree Transcontinentali Italiane S. A., Rim. userfeajte v »Jutru« Zahtevajte povsod britvico A L C O S O l i | ■ ^ v- • - ---------- '— —--- ----------— , i 1 asfc ________ HM ZAHVALA Vsem, ki so nam ob bridki izgubi našega predobrega soproga, očeta, starega očeta, brata, strica, svaka, gospoda Goloba Jerneja žel. zvaničnika v pokoja stali kakorkoli ob strani, izražamo po tem potu našo globoko zahvalo. Predvsem se zahvaljujemo prečastiti duhovščini za pogrebno opravilo, gg. zdravnikom in čč. sestram za skrbno nego in požrtvovalno pomoč, gg. pevcem »Lire« za lepo petje ter vsem, ki so počastili njegov spomin z venci, cvetjem in spremstvom na zadnji poti. Podgorje pri Kamniku, dne 17. novembra 1940. ŽALUJOČI OSTALI ZAHVALA Za premnoge dokaze iskrenega sočutja povodom izgube mojega očeta, gospoda IVANA R0GERJA ravnatelja v pokoju se tem potom najlskreneje zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo vsem darovalcem krasnih vencev in šopkov ter vsem prijateljem in znancem, ki so dragega pokojnika počastili na zadnji poti. f m LJUBLJANA, dne 17. novembra 1940. DR. JANKO ROGER in ostalo sorodstvo Kit — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiakarnarja Pran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. —-