Orednlitvo - opra»at Ljubljana, Kopitarjev« 6. Telelon 4001 - 4004 Mesečna naročnina 18 Dr, ra tuo. zemstvo J1-50 LU. Ček. rat.' Ljubljana 10.<50 n naročnino la 10.349 u tnierit« Neue Durchbruchsversuche der Sowie!s in erbitterten Nahkampfen oder in Gegenangriff abgeschlagen In der Campanlschen Ebene starke Feindangriffe abgowehrt Feindliche Schnellboote bei Elba und vor der niederlSndischen Kiiste versenkt Ans dem Fflhrerhanptquartler, 16. Okt. | Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: Im O s t e n setzte der Feind an den bls-herigen 8chwerpunkten selne Angriffe fort. Besonders erbltterte KSmpfe slnd noch siid-Sstllch Krementschuk lm Gange, wo die SowJcts nach heftlger Artlllerlcvorbe-reltung mit starken KrSften zum Angrirf ' angetreten slnd. Auch bclderselts K I e w , ' nordivestlich Tschernlgow, stldvvestllcli Smolensk u. im Raum von W e 1 1 k I j e Luki nnternahm der Feind, von starken Fllegerverbitnden untersttltzt, neue Durchbruchsversuche. Sle nurden iiberall In erbitterten NahkSmpfen oder In sofort eln-cetzenden Gegenangrlffen abgeschlagcn. An der siiditalienischen Front wehrten unsere vorgcschobcncn Kampf- gruppen ln der Campanlschen Ebene starke Angriffe Oberlegener brltisch-nordamerlka-nlscher KrSfte ab. In dlese KSmpfe griffen srhnelle dcutschc Kampfflugzeuge vvlrksam ein. Der bel C a p u a nachdrOckende Feind vvurde nordSstllch der stadt von elnem vvuchtlgen Gegenangriff gepackt und unter blutlgen Verlusten zurUckgeworfen. Von der Front In sUdllchen Apennlnen und tn Nordapullen vverden kelne nennens-vverten Kampfhandlungcn gemeldet. Bel der Insel Elba versenkten deutsrhe Transportfahrzeuge ein felndliches Artlllerle-schnellboot u. schossen ein zweltes In Brand. SlrhorungsstreltkrSfte der Krlegsmarlne versenkten ln der vergangenen Nacht vor der nlederllndlichen Kaste ein brl-tisehes Schnollboot. Kje je naša bodočnost Slovenci nočemo biti žrtev boljševizma — Udarci partizanom v Istri: 5216 ustreljenih v boju, 7328 ujetih Novi boljševiški prodorni poskusi odbiti v ogorčenih bojih iz bližine ali v protinapadih Možni napadi sovražnika v kampanjski ravnini zavrnjeni Sovražnikovi hitri čolni potopljeni pred Elbo in nizozemsko obalo Fflhrerjev glavni stan, II. okt. DNB. | Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: Na vzhodu je snvrainlk nadaljeval a svojimi napadi na dosedanjih težiščih. Zelo hudi hoji se bljejo So jugovzhodno od Kremenčuka, kjer so Sovjeti po hudi topniški pripravi napadli i močnimi silami. Tudi na obeh straneh Kijeva, severozahodno od Cernlgova, Jugozahodno od Smolenska In na področju Velikih Lnkov je poizkušal sovraJnlk, podprt z močnimi letalskimi oddelki, znova prodreti. Vsi ti poizkusi so hlll povsod v ogorčenih bojih Iz bližine ali v takojšnjih protinapadih zavrnjeni. Na Juinoltalljanakem h o j I - Sčn so zavrnile na4e čete Izpostavljene bojne skupine v kampanjski ravnini močne napade premočnih angloamerlSklh sil. V te bojo so učinkovito posegla hitra nemška bojna letala. Pr| Capul pritiskajoči sovražnik Je hll severovzhodno od racata napaden s silovitim protinapadom In a krvavimi Izgubami odlilt. Z bojišča v Jni-nlh A p o n I n I h lp v severni A p u 1 I J I ne javljajo o kakih omembcvrednlh hojlli. Pri otoku E I b I so potopila nemSka prevozna letala neko sovražno hitro topovnja-čo In a streli zažgala drugo. ZaAčItne »lit vojne mornaric« «o potopile preteklo noč pred nlioiemsko obalo angleški hitri čoln. NU0VI TENTATIVI SOVIETICI Dl SF0NDAMENT0 RESPINTI IN ACCANITI COMBATTIMENTI Dal Qunrtler generale del Fiihrer, 1«. ottohre. DNB. II Comando Supremo germa-nlco comunlea: AlTorlente II nemico eontlnuava I snol attacchi sul centri d| grmita verlflcatlsl flnora. Combattimenti partlcolarmente accanltl perdurano al sudovest dl Cremenelug ove I Sovietici si lanelarano aU'attaeeo con lngcntl forze dopo lntensa preprazlone d'ar-tigllerla. Anehe su nmho I lati dl Klcv, a nordovest d| Clernlgov, a sudovest dl Smolensk e nella zona dl Vellklje I.ukl Inlra-prese II nemico, appogglato da fortl repartl aerei, nuovl tcntlvl dl sfondamento. Essl furano resplntl dapertutto In accanltl eomhattlinentl da vidno o In contrattacchl aubltanel. Al fronte d'Italla merldlonale I nostri ffruppl d| combattlmcnto avanzatl rcspln- gevano nella planura della Campagna fortl attacchi rit soverclilantl repartl angleome-rleanl. A questl combattimenti partecl pa-rano eon effetto veloel velivoli dl comhat-tlmcnto tcdeschl. II nemico premente presso Capua a nordest della dtti fu afferrato da un vlolento contrattarco eliattnto Indlctro eon sangulnose perdlte. Dal fronte nell'Ape-nlno merldlonale e nella Puglla settentrlo-nale non s| segnalano azloni dl combattimenti degnl dl rlllevo. Vlclno deirisola dl Elba velivoli da trasporto tedeschl affondarano nn hattello vdove d'artlgllerla nemlc0 ed Incendlarono un'altro. I'nltA dl acorta della marina dl rnerra nella notte acorsa davantl la eosta olandese hann0 affondato un battello veloce brltan-nlco. ERRICHTUNG DER BEH0RDE DES 0BERSTEN K0MMISSARS IN DER 0PERATI0NSZ0NE »ADRIATISCHES KUSTENLAND« In der Operationszone »Adrintisehes Kiistenlandc, bestehend aus den Provin-zen T r i e s t, L a i b a c h, G b r z, F r i-a u 1, I s t r i e n und ({namero ein-sehliesslich der einverleiblen Gcbiete von S u š nk, B u k a r i, C o n c a n e r a, C a s t u a und V o g I i a hat der Gnu-leiter und Rcichsstatthalter Dr. Rniner die gesamte zivile, iiffentliche Gevvalt als Oberster Kommissar in der Operationszone »A d r i a t i-s c h e s Kiistenland« tibernommen. Alle Behorden nnd offentlichen Dienststellen dieser Zone sind dem Obersten Kommissar unterstellt. Bisher von der deutschen Wehr-macht vvahrgenommene zivile Funktio-nen sind aul die Dienststellen des Obersten Kommissars iibergegangen. USTANOVITEV OBLASTI VRHOVNEGA KOMISARJA NA OPERACIJSKEM OZEMLJU »JADRANSKO PRIM0RJE« Na operacijskem ozemlju »Jadransko Primorje«, ki ga tvorijo pokrajine Trst, Ljubljana, Gorica, Fur-lanija, Istri j a in Kvarner vključno s pripojenimi področji Suša-ka, Bakra, Cabra, Kast v a in nik dr. Rainer prevzel celotno eivilno in javno oblast kot vrhovni komisar na operacijskem ozemlju »Jadransko P r i m o r j e«. Vsa oblast in javni uradi tega pod- -cp- »Svobodo s pomočjo Moskve!« je | geslo tolovaja v gozdovih. Njegov znak je krvavo rdeča sovjetska zvezda. V svitu podtalne javnosti bi rad z zapeljivimi besedami igral vlogo »junaškega borca slovenskega ljudstva«, ki da je »z največjo ! domovinsko ljubeznijo planil v boj za svobodo svojega naroda«. Lahkovernim lahko to geslo zastre pogled na pravo obličje tolovaja in njegovih strahot. Za prevdarnega in samostojno mislečega človeka pa bo tolovaj navzlic poskušeni narodni krinki ostal vedno to, kar v resnici je, namreč izdajalec svojega naroda, ki ima samo en cilj: vreči svoje ljudstvo in domovino slovenskega naroda boljševizmu kot krmo. Gorje našemu slovenskemu ljudstvu, če bi tolovaji mogli kdaj uresničiti ta cilj. Potem bi nc bilo več nikakega pardona. Potem b; bila »svoboda s pomočjo Moskve« takšna, kakor so jo letos tako drastično in strašno spoznali Poljaki, ko so nemške vojaške oblasti v katinskem gozdu nenadoma odkrile grobove, v katerih eo bile pokopane žrtve boljševiškega po-kolja, grobove, ki so jih tvorile jame, vsaka po 28 krat 16 metrov. V teh grobovih počiva 12.000 tistih poljskih častnikov in pripadnikov poljske vojske, ki jih je poljska begunska vlada dve leti povsod iskala in v ta nemen večkrat intervenirala pri Stalinu v Moskvi. Stalin te poljskim beguncem svoj čas poročal, »da se dvanajsttisočem dobro godi in da bodo srečno in svobodno živeli v Sovjetski Zvezi«. Ko so nato Stalina vprašali, kje se nahajajo, je Moskva molčala. Šele nemške vojaške oblasti so odkrile kraj, j kje se nahajajo. Namesto v Moskvi omenjene svobode in sreče so našli kraj strahotne groze. 12.000 poljskih častnikov je ležalo v »kupnem grobu z zvezanimi rokami in nogami ter s strelom v tilnik. Strel v tilnik in množični grob, to je bila zahvala za tiste, ki so se postavili za Anglijo in Ameriko, ki so verjeli, da morajo slediti hinavskim angleškim obljubam; ki so bili tako nespametni, da so verjeli bajki, da bo Anglija ščitila male narode. Ko se je blazen Poljak naščuvan od zaveznikov drznil napasti Nemčijo in ga je nemška oborožena sila v šestih tednih zdrobila k tlom, je Anglija prepustila to pobito Poljsko svoji usodi. Pa ne le to; ko ni mogla od pobite Poljske pričakovati več nikake pomoči, je prepustila svoji usodi tudi poljsko inteligenco, tisto inteligenco, ki je nekoč popolnoma in vsa nastopila za angleške vojaške načrte in je bila tako brezvestna, da je pahnila poljsko ljudstvo v pogubo. Kakšna je bila hvaležnost, kl jo je žela Poljska ter njena vodilna plast na koncu tragedije? V bedi jo jc Anglija zapustila na cedilu, jo prodala Moskvi, Moskva pa ji je zadala strel v tilnik. Ko sta Anglija in Moskva zvedeli, da sta razkrinkani, sta se zatekli k laži. Anglija je popolnoma molčala, Moskva pa je s pravo judovsko zlaganostjo označila množične grobove za »predzgodovinsko najdbo«. S pomočjo dokazov, protokolov in fotografij pa so nemške vojaške oblasti skupno s vplivnimi inozemskimi časnikarji ter zastopstvi cele Evrope, med katerimi je bila tudi mednarodna zdravniška komisija ter inozemski sodni medicinci, neoporečno dokazale, da gre za 12.000 poljskih častnikov, ki so jih »likvidirali« boljševiški rablji. Že do 4. junija 1943 so mogli ugotoviti identiteto 143 trupel, ki so jih izkopali iz skupinskih katinskih grobov in sicer so lahko ugotovili s pomočjo legitimacij in drugih pismenih dokazil imena umorjenih. Anglija in Moskva pa se pod težo ob-težilnega dokazilnega gradiva spremenili, in ko je Poljska begunska vlada v Londonu z generalom Sikorskim na čelu zvedela za grozno zločinstvo in izjavila »sedaj smo začeli razumevati nove stvari, ki so bile doslej zagonetne; danes vemo, zakaj GPU poljskih odposlancev ni peljala k skupnim grobovom v Katinu, ker Krka je Gauleitcr in državni namest- I ročja so podrejeni vrhovnemu komisarju. ISTITUZI0NE DELLAUT0RITA DEL C0MMISARI0 SUPREMO NELLA ZONA Dl 0PERAZI0NI »LITT0RALE ADRIATIGO« in qualita di Commissario Supremo nella zona di opera-zioni Littorale Adriatico«. Tutte le Autorit& e tutti gli ullici pub-blici di tale zone dipendono dal Commissario Supremo, Le funzioni civill svolte linora dalle Forze Armate germaniche sono passate agli ullici del Commissario Supremo. Nell» zona di operazioni »Littorale Adriatico«, composta dalle Provincie di Trie ste, Lubiana , Gorizia, Friuli, I s t r i a e Q u a r n e r o , compresi i territori aggregati di S u s -ca, Buccari, Concanera, Čast u a e Veglia, il Gauleiter e Luogotenente del Reich dott. Rainer ha assunto tutti i poteri civili pubblici Truplo poljskega častnika, ustreljenega in izkopanega v Kalinu bi morala reči »tukaj ležijo tisti, ki jih iščete«, takrat je Anglija na povelje Moskve zopet vstala in lepega dne so to-žilčeva usta onemele. Sikorski se jc nenadoma ponesrečil. Šele sedaj so v Londonu objavili uradne podatke po preiskavi »letalske nesreče« poljskega emigrantskega generala Sikorskega. Pravijo, da so ugotovili, da je bil povzročil nesrečo vijak na nekem višinskem vzvodu. Ali London verjame, da je s tem poročilom odpravil sutnnjo in krivdo za umor neprijetnega opominjevalca Sikorskega? Anglija ve prav tako dobro, da Moskva nikdar ne more zanikati nečloveških metod judovsko boljševiških rabljev v katinskem gozdu. Fotografski dokazi, od katerih objavljamo tri, dovolj jasno podčrtujejo sadizem tistih Stalinovih razbojnikov, ki so popolnoma sprostili svojo krvoločnost nad žrtvami, ki se niso mogle braniti, ln če gledamo sliko umorjenih poljskih častnikov v skupnih grobovih v Katinu, se spominjamo vseh strahot, ki so jih zagrešili tolovaji v naši domovini. Njihova zločinstva nad ljudmi brez obrambo, nad ljudmi, ki so ohranili čast, izdajajo enake in isto živalske načine ter kažejo na eno in islo povelje: na povelje Moskve. Morali bi se brezpogojno predati rdečemu rablju ter se na najneusmiljenejši in najbolj izdajalski način pregrešili nad našim majhnim slovenskim narodom, če bi gledali v Moskvi velike slovanske brate, ki nam ponujajo mleko in med. Moskva prinaša le pogubo, ker brezobzirno zatira vsako samobitno življenje, pa naj gre za kateri koli narod. To je Moskva dokazala na Estonskem, na Letonskem, v Litvi ter na Finskem, kjer so že vladali boljševiki. Prav tnko pogubno bi bilo upanje na Angloamerikance. Danes lahko žp vsakdo reče: privid bi bil kratek, kosanje pa dolgo. Anglija in Amerika sta s svojimi diplomatskimi koraki pokazali, da sla izročili Evropo boljševizmu. Čeludi bi demokracije danes mogle spoznati lo svojo veliko napako, nimajo moči, da bi jo zopet popravile. Moskva je postavila zahtevo po vsej Evropi in bi rada ostala na Baltiku, ob č'rneni morju, v Podo-navju, Dardanelah in ob Jadranu. Naivno bi bilo verjeti, da bi se Anglija ali Amerika lahko Moskvi v določenem trenutku vojaško uprli. Edina obramba Evropo proti Sovjetski zvezi je jekleni zid nemške vojske. Ce ta r.id nekega dne ne bi več obstojal, hi bilo vsega konec. Tegs se moramo vedno zavedali, kajti prepričani moramo biti, da bi se današnja sovjetska grožnja pozneje spremenila v strahotno prelivanje krvi in takšno razdejanje, ki ga ljudje doslej še niso poznali. Oh strani velikega nemškega Rajha in pod njeno varno zaščito se bomo v naši domovini do zadnjega aktivno borili proti odposlancem teb plačancev Moskve, tolovajem, in s tem proti boljševiški nevarnosti. Tnko hočemo pristojno in nedvoumno z odkritim in zavestnim stališčem do Nemčije dati najboljši dogovor trhli sovražni agitaciji. Kdino Nemčija nam daje edinstveno šan«o. Za to šanso bomo pokazali svojo hvaležnost, če bomo s poštenim hotenjem jx>gumno s priznanimi in dejanjem sodelovali pri novem oblikovanju Evrope, v kateri 1k> našemu narodu poletn 7. nemško pomočjo in z našim sodelovanjem dodeljeno tisto mesto, ki nam vsem zagotavlja srečno bodočnost. Sele zadnja dni smo lahko doživeli, kako silno bije nemški meč po svojih sovražnikih. Pred nekaj ledni je nemška vojska začela razbijali boljševiške tolpe, nastopila je iz naše pokrajine, šla preko Gorice, vse Istro, sedaj pa naprej. Samo v Istri je biln v boju ustreljenih 52!f> tolovajev, 732H pn ujetih. Mnogo stotin ie med njimi odložilo orožje in se vrnilo. To je uspeh, ki ga doslej nismo bili vajeni in ki ga tudi nismo mogli pričakovati. To dejstvo pa je tudi zadostna podlaga, da lahko zaupno gradimo na moči Nemčije in njenih zaveznikov. Vemo, da ima v rokah odločitev velika Nemčija, ki si je ustvarila vse j>ogoje za zagotovilev nemške zmago. A. M. Dokazila (listine, oficirski znaki 1.1, d.) poljskih častnikov, pobitih v katinskem gozdu — II" Dva nova odlikovanca z vitežkim križcem Iz Fiihrerjevega glavnega stana, 15. okt. DNB. Fiihrer je podelil viteški križec k železnemu križu majorju Lothar Zahnu, poveljniku nekega oklepno-grena-dirskega bataljona, in nadporočniku Wil-liju Wechsungu, četnemu poveljniku v nekem grenadirskem polku. Vzgojitelji kralja Simeona Sofija, 15. okt. 1943. DNB. Ministrski svet je po določilih ustave imenoval sledeče osebe, ki naj pomagajo materi mladoletnega kralja Simeona II. pri sinovi vzgoji: Marka Rjaskova, bivšega ministra Pilareta, metropolita Loveča, profesorja Arnsudova, učitelja bivšega kralja Borisa ter generalnega poročnika Gečeva. Poljski dekan Jasinski si ogleduje na pol strohnela trupla pobitih poljskih častnikov v Katinu Sovjeti izrinjeni iz Turkestana Šanghaj, 16. okt. DNB. Iz Čungkin-ga javljajo, da se je po poročilu dopisnika >New Yorka Timesat Sovjetska Rusija umaknila iz osrednje Azije in prepustila svoj vpliv v kitajskem Turkestanu Čangkajšku. Ameriški dopisnik je prepotoval te |>okrajine kot prvi inozemec. Po njegovem poročilu vlada sedaj spet Kitajska tam, kjer so doslej gosjx>rlarile rdeče posadke, kjer so imele tajne mučilnice in kjer so bila smrt in posilstva na dnevnem redu. Z izrinjenjem Sovjetov iz te pokrajine, ki je skoraj tako velika, kot vsa evropska celina, se je v deželo spet povrnil mir. Giraud se je ponesrečil Stockholm, 15. oktobra. DNB. »Nya Dagligt Allehanda« javlja, da se je izdajalski general Giraud težko ponesrečil pri avtomobilski nesreči med nadzorovanjem disidentskih francoskih čet. Splošno se smatra, da so nesrečo povzročili de gaul-listični saboterji. Zopet dva rušilca Stockholm, 15. okt. DNB. Mornariško ministrstvo USA je v četrtek objavilo, da sta prejšnji teden bila v Sredozemskem morju potopljena 2 rušilca. To je ponoven dokaz za ameriško priznanje izgub v obrokih. Berlin, 15. okt. DNB. Rušilca, katerih izgubo v Sredozemlju je priznalo ameriško mornariško ministrstvo, sta »Bristol« in »Buck«. Kratke vesti Bern, 16. oktobra. Rruter javlja, da je nbesinski cesar llailc Selasje v posebni brzojavki >Ne\vs Chronichlu< Bndoglievi kliki odklonil priznanje > sobojevnika«. Istambnl, 16. oktobra. DNB. Tass javlja, da je predsedništvo Vrhovnega sovjeta imenovalo za izrednega poslanika in opnlnomočenega ministra v Egiptu Nikolaja Novikova. Solun, 16. oktobra. Po Tassovi vesti je sprejel Stalin v svoje t vit predsednika Sveta ljudskih komisarjev 15. oktobra Donalda Nelsona, predsednika oboroževalne industrije v USA. Berlin, 15. okti>bra. DNB. Ifanze-atsko mesto Liiberk slavi letos svojo 800 letnico. V proslavo te obletnice bo izdal poštni minister posebno poštno znamko. Ženeva, 15. oktobra. DNB. >Prav-dinc članek v potovanju zunanjih ministrov v Moskvo je v londonskih političnih krogih zbudil veliko začudenje. Bern, 15. oktobra. DNB. List »Tro-vincia< javlja, da sta se general I temni Rossi in stotnik knez Giulio Bor-gheze stavila na razpolago fašistični republikanski vojski. Ankara, 15. oktobra. DNB. »Badoglio jr prepozno prcfiedlnl v Anglo-američanom, da bi imel lahko še kake koristi.« piše časopis »Ulus«. Istnmbul, 15. oktobra. DNB. Po časopisnih poročilih se v Turčiji zadnje čase zelo širi epidemija črnih koz. Ženeva, 15. oktobrn. DNB. Zadnjo nedeljo v oktobru se bodo vršile t Švici volitve v Narodni svet. Izvoljenih bo l<)4. poslancev. Milano, 15. oktobra. DNB. Za župana Milana je bil imenovnn Pietro Pa rini, ki je bil po pohodu na Rim zunanjepolitični codelnvee pri »Popoln dTtalia«, zadnje čase pa civilni komisar Jonskih otokov. Moč nemške letalske obrambe narašča Sfrahovaliri napad na Schvreinfurt težko poplačan Berlin, 15. okt. DNB- V četrtek so pridale naše letalske obrambne moči k vrsti uspehov naših letalsko-obrambnih sil pri terorističnih napadih angleško-aineriSkih bombnikov na nemško ozemlje v zadnjih dneh in nočeh pri napadu na mesto Schvveinfurt ponoven dokaz o slalno rastoči nemški obrambni moči. Visok odstotek sestreljenih sovražnih letal daje za domovino kaj pomirljivo, za sovražnika pa kaj prestrašujočo sliko naše moči in možnosti, ki so nemški letalski obrambi na razpolago in ki bodo še bolj izgrajene ter tako z vedno naraščajočo močjo predstavljale dobro obrambo domovine. Jate bombnikov, ki so malo pred poldnem odletele z Anglije k terorističnemu napadu, so tako pretehtale vsa pota doleta in odlota, da so bile popolnoma prepričane, da bodo dospele na cilj. Za zaveznika so si hotele pridobiti vreme in zaradi tega so preložile uro poleta na zasedeno zapadno področje za celo uro. Mislile so si pač, da jim bodo nizko ležeči oblaki In megla omogočili izmuzniti se skozi prvo močno zračno obrambno črto na kanalski obali ali pa le-to pre-dreti. Vendar jim lo ni uspelo. Jate bombnikov so priletele r različnih strani, da bi razbile eventuclne oddelke nemških lovcev. Zapadno od Rene pn so že naletele na močne nemške lovske sile, ki so se takoj spustile v boj. Od tega trenutka naprej niso nemški lovci več pustili niti minute sovražnih jat. V vedno novih napadih so naskako-vali nemški lovci sovražnika. 2e po prvih napadih so sestrelili prve štirimotor-nike, dočim se jih je več težko poškodovanih moralo počasi vrniti. Glavnina pa je letela naprej vendar je naši lovci niso pustili na miru. Sovražnik se ponovno strne in s strnjenim | strojničnim in topovskim ognjem ustvari takšno obrambo, da bi jo le skrajno ju- j nažtvo in popolno zaupanje v las'no zna-' nje in v bojno mo{ letal lahko premagalo. Vendar so se kljub temu vr^ll lovci z drznim junaštvonil na napadalce. Streljajo in mečejo nad bombniki bombe in z vriskanjem naznanjajo, da so znova sestrelili kak teroristični bombnik. Na položajih lovskih letalcev vlada ! vročična delavnost. V tem ozračju prihajanja in odpošiljanja poročil, povelj, navodil, podatkov o številu napadalcev itd. prevladuje poveljnikov glas. On vodi svoje jate in daje navodila tn opazovanja bližnjim letališčem. Letalska bitka, ki se vleče sedaj že preko prostranih področij, divja dalje. Napada joče sovražne jate letijo sedaj, ko so dosegle svoj cilj in izvedlo teroristični napad na mesto Sehvveinfurt, v široki fronti nazaj. Toda tudi sedaj niso niti ' trenutek varne pred našimi lovci. Ze upajo, da so po dosegu mej zasedenih ozemelj na varnem, toda nove in sveže moči naših lovcev se vržejo na teroristično bombnike. Žo razredčene vrsto štirimotornikov se še bolj redčijo. Goreče razvaline letal padajo na zemljo. Padalo poleg padala visi v zraku. Ko se letalska bitka, ki se Je bojevala dolge ure. končuje, kažejo številni ostanki sestreljenih sovražnih letal na poljih in v gozdovih jugozahodne Nemčije in zasedenih zahodnih ozemelj vso trdoto hoja in velik uspeh naših letalsko-obrambnih sil. Naj se sovražni reklamni junaki še tako širokoustijo in se ponašajo z »uspehi« terorističnih napndov na nemška mesta nli pa govorijo o neran-Ijivosti svojih štirimotornikov, vendar pn jih nemški lovci s svojim premočnim znanjem in s svojo hrabrostjo tor z zaupanjem v bojno moč svojih letal že pre-ltašnjo. Visoko število sestreljenih letal tokom enega samega popoldneva pa že samo dovolj iasno govori, da z vsakim dnevom narašča moč naše zračne obrambe. — Vojni poročevalec Ilans Iler-bert Hirseh. Projektor dr. Frick ustoličen v Pragi Proga. 15. okt DNB: Državni minister in načelnik reihovske drž. pisarne dr. Lammers je dne 15. oktobra na praškem gradu svečano ustoličil novega češkega državnega proleklorja dr. Fricka. V svojem govoru je minister dr. Lammers obširno očrtal razmerje Protekto-rata in Nemčije v sedanji vojni. Nato je poudaril zasluge dosedanjegu protektorja von Neuratha in obeli poslevodečih pro-tektorjev Heydricba in Daluegeja. Zlasti pa je naglasil velike zasluge ministra dr. Fricka, tega starega in preizkušenega Ftlhrerjevega sodelavca, pod čigar protektoratom bo postalo razmerje Češke z Nemčijo gotovo Se bolj prisrčno. Državni protektor dr Frick se je v svojem odgovoru zahvalil Čehom za vse napore, ki jih doprlnaSajo za zmago Nemčije in njenega orožja ter je obljubil, da bo z vso svojo močjo služil boljši bodočnosti Češke in Moravske. Državni minister za Češko in Moravsko višji vodja SS Frank je v svojem govoru pokazat, kako neločljiva je usoda Proleklorata in Nemčije. Po nagovoru predsednika Proleklorata vlade Jr. Kre-čija, ki je govoril kot zastopnik predsednika dr. Hacha, je minister dr. Lammers zaključil svečanost z vzklikom Fuhrerju. Iz govora hrvatskega ministrskega predsednika: isbsna cena ni previsoka za zmago Zagreb. 15. okt. DNB: Hrvatski ministrski predsednik dr. Nikola Mandič je naslovil preko radia na hrvatski narod poslanico, v kateri je ugotovil, da je v isratkem razdobju dveh in pol let dosegel hrvatski narod pod vodstvom Poglav-nika izpolnitev svojih najvišjih nacionalnih idealov: Državno neodvisnost in ozemeljsko integriteto. Hrvatski vladi ni nobena cena previsoka, da očuva 6vobodo in neodvisnost hrvatskega naroda in da mu da njegov notranji mit Od trenutka ponovne vzpostavitve Hrvatske države pa vse do današnjega dne, tako je nadaljeval ministrski predsednik, sta Fiihrer in njegova vlada podpirala vsa strem- ljenja neodvisne hrvatsko države, da se okrepi in šele zgodovina bo lahko pravično ocenila vso veličino te podpore. Ramo ob rami z nepremagljivo nemško vojsko in z vsemi zavezniškimi narodi, s katerimi smo mi združeni v najiskre. nejšem prijateljstvu po mogočnem bloku trojnega pakta, bo Hrvatska nadaljevala borbo proti sovražnikom Evrope do končne zmage, ki bo prinesla evropskim na' rodom pravičen mir in novo razdobje napredka in blagostanja. Hrvatskemu narodu pa bo ta zmaga zagotovila poln in svoboden razvoj v njegovi zedinjeni narodni državi. — II — Nemški in japonski protest v Lisboni Berlin 15. okt. DNB: Nemška vlada je v petek vložila po svojem poslaniku v Lisboni pri portugalski vladi v formalni noti najstrožji protest proti prepustitvi vojaških oporišč na Azorih Angležem, s čemer je Portugalska težko prekršila nevtralnost. Nemška vlada si je pri tem pridržala pravico, da podvzame potrebne ukrepe, katere zahteva izpremenjen položaj na Azorih. Tokio, 15. okt. DNB. (Vzhodnoazijska služba DNB): Japonska vlada je dne 15. oktobra vložila po svojem poslaniku v Lisboni pri portugalski vladi protest proti anglo-ameriški zasedbi Azorov. Plačilo za izdajstvo Milano. 15. okt. DNB: »Regime Fa- scistac poroča, da so na Siciliji prisilili veliko število italijanskih delavcev, da so se puitili odvleči v angleške kolonije. Angleži postopajo z Italijani kot s črnci. V afriških kolonijah morajo sedaj opravljati Italijani pod nadzorstvom črncev prava suženjska dela. Nepopisna je beda teh nasilno odvlečenih italijanskih ljudi. List poroča dalje, da potrjujejo pisma iz Sicilije, katera je uspelo nekemu iz Sicilije pobeglemu letalcu prinesti v Rim, množična nasilja, plenitve in posilstva angleških in ameriških vojakov, ki postopajo s sirilskim prebivalstvom kot s kakšnim podvrženim zamorskim plemenom. KUPITE TAKOJ eno najlepših knjig letošnjega leta svetovno znani Walter Scottov zgodovinski roman »IVANHOE« ki ga je založilo in izdalo uredništvo »Slovenca«. Dobite ga v vseh ljubljanskih knjigarnah in v veži Ljudske tiskarne. — Naroča se V UREDNIŠTVU »SLOVENCA«. MMMHE9 Dopust državnih in javnih uradnikov-domobrancev Se' pokrajinske uprave v LJubljani, predsednik gen. Leon Bupnik Js Udal na vsa dri. oblaatva, urade ln ustanove v ljubljanski pokrajini, ter na vae urade ln ustanovo pod državnim nadzorstvom odredbo, na podlagi katero se vsi domobranel-dobrovoljel, ki so v državni ali javni službi, morajo smatrati od dne vstopa v eno od domobranskih edinlo pa vse do stopanja v veljavo uredbe o slovenskem doino-branstvu, kakor da so na plačanem dopustu. Pripadajo jim vsi dosodnnji prejemki v polni meri. Naredba o začasnem opravljanju poslov župana mestne občine Ljubljane Na podstavl člona 1. razglasa vrhovnega komisarja nn operacijskem ozomlju Jadransko primorjo o upravljanju Ljubljun-ske pokrajino z dne 20. septembra 1913 »L 1 odrejam: Člen L Dokler se ne postavi župan mestno občine Ljubljane, opravlja njegove posle generalni tajnik te občine. Člen 2. Ta naredba stopi v veljavo x današnjim dnem. Naredba o samostojni mono-polski upravi Ljubljanske pokrajine i 1. Državne monopole v smislu zakona o drž. mouopollh upravlja v Ljubljanski pokrajini snmostojna monopolsko uprava Ljubljanske pokrajino, ki je samoslojna ustanova, a stoji pod nadzorom šefa pokrajinske uprave. i 2. Na čoln samostojno monopolsko uprave stoji upravni odbor, ki ima 6 članov — monopolskih uradnikov. Med temi mora bltt ravnatelj tobačne tovarno v Ljubljani. Upravni odbor jo pristojen za vso posle, kl mu jih daje uredim o samostojni upravi drž. monopolov z dno 23. oktobra 1932. Povorjeni so mu tudi vsi posti, ki spa-dajo v pristojnost genernlnega direktorja. $ S. Izvrševnje nadzor nad samostojno monopolsko upravo ima šof pokrajinsko upravo pr| monopoiskl upravi »vo.iega posebnega organa, ki Je pristojen za poste, navedeno v uredbi z dne 25. oktobra 1932. Odločbe, kl so po uredbi z dne 23. oktobra 1932 vezano na odobritev, odobrujo šof pokrajinske nprnve. $ 4. Člane upravnega odbora postavlja z odlokom šef pokraiinsk« uurave ter Imenuj« enega izmed člnnov za predsednika. $ 5. S pristojnostjo iz $ 10. cit. uredbo ae ustanavlja nadzorni odbor 3 članov, ki jih prvstnvi šef pokrajinsko uprave. i 6. V veljajočib monopolskih predpisih navedeni zneski v dinarjih se spromlujnjo v lire. $ 7. Ta1 narodbl nnsprotujoSi predplai ae razveljavijo. i 8. Ta naredba atopi v veljavo z dnera. Vi sledi dutjvu objave v Službcnotn listu. Aktualnost misijonov Papež PIJ XI. Je dejal: »Svetovni miši- i Jon je prva nadih misli, ona je temelj vseh naših želja ln čustev.« In še je dejal: »Ml. eijonsko delo jo največje 'n noJsveteJSe iz-med vboIi katoliških podjetij « Tako papež. Mnogi katoličani, In eelo znvodui katoličani pa šo vedno nimajo razumevanja za misijonsko delo. Sioer navadno trdijo, da natel-no niso proti misijonski ukciji, e da so okoliščine tn časi taki, da bi bilo bolj prav, ko bi se danes misijonska akcija umaknila drugim, bolj potrebnim akcijam. Mislijo torej, (la v teh časih iuisljoni niso nktualai. In vondar ao prav danes aktualni, mordu celo bolj, kot so bili včasih. Danes se bije borba ne le med velesilami držav, uuipak tudi mod Bogom ln satanom, med brezbožnim komunizmom In modernim poganstvom in Cerkvijo. In prav danes mora Cerkev osvajati in braniti obonem. Katoliška akcija Je njena obramba, misijonska akcija pa njen napad. Apostoli KA branijo že osvojeno Kristusovo ozemlje, misijonarji pa osvajajo nove pokrajino za Kristusa. Cerkev je vedno tako dolnla, danes pa mora še toliko bolj, saj jo tega nnčlna dela nčl njen največji sovražnik brezbožni komunizem. Dasi se morajo krvavo boriti komunisti za obstanek na že oavobojenom komunističnem ozemlju — v Rusiji, vondar skušajo obenem osvojiti tudi ostala ozomijn, do eodnj tipično krščanske narode, kot jo slovenski ali hrvaški narod Namosto, da bi šli na pomoč komunistom v Rusiji, si drznejo v tem najbolj usodnem času eelo osvnjntl zase krSčanske nnrode in to kljub tako silno neugodnim okoliščinam. Ce si torej toliko upajo komunisti, ko imn vendar njihova brezbožna akcija v sebi kal razpada, si moramo upati toliko tud1 ml, saj ima naša misijonska akcija v sebi kal neumrljive rasti in zagotovilo zmage. 8 svetovno organizirano mlsijosko akcijo se moremo najbolj uspežno boriti proti svetovno organizirani brezbožni akciji. Kadar bo nam-reč Cerkev, vidno Kristusovo kraljaatvo na zemlji, razširjena ln zakoreninjena pri vseh »arodih, tedaj so nam ne bo treba več bati, da bi zavladat kdaj na svotu brezbožni komunizem ali kaka druga oblika brezboštva. Kajti tedaj bo povezanost mod katoličunl vseh narodov tako tesna ln kropka in moč Kristusovega kraljestva tako silna, dn bo vsakn brezbožna nkoija svetovnega obsega onemogočena in v kali zatrta. In tudi, če računamo z najhujšim: če bi se zgodilo, da bi katoliška Cerkev v našem narodu propadla in bi zavladal brezbožni komunizem, no anicmo opustiti misijonske nkolje. Kajti tudi v tem primeru bi so prav misijonska akcijn izkazala kot potrebna In aktualna. Ml kot katoličani ne smemo gledati tako ozko, da bi imeli prod očmi le vero našega naroda. Naši poglodi morajo biti vesoljni In naše delo usmerjeno v korist Cerkve po vsem svetu. Ce bi nam brezbož-i nikl onemogočili apostolsko delo v Sloveniji, bi ne smeli reči, da jo sedaj z našim apostolskim dolom pri kraju. Spet nas komunisti uče. Ko propadejo na enem kraju, se umaknejo ln gredo delovat drugam. Dobro namreč vedo, da morajo tako delati, če hočejo, da bodo dosegli kdaj svoj cilj: svetovno revolucijo in zmago brezbožnega komunizma, zato ostane njih nnčelo: delati vedno ln povsod za svetovno revolucijo. Isto velja tudi za nas, kl imamo za cilj: svetovno Kristusovo kraljestvo, končno zmago Cerkve nad vsemi tomnimi silami. Kristus je naravnost zahteval od svojih npostolov, naj jih neuspeh In preganjanje na enem kraju ne potre, ampak naj se tedaj umaknejo ln gredo delovat drugam. Isto velja za vse Kristusove učence, zn vse katoličane. Misijonska nkcija ho torej aktualna vse dotlej, dokler ne bo Kristus zavladal nad vsemi narodi. aaflaaBaaaaBnBBHaBasaaananasasBsaaaBBoanagnniEHrBaKav dilo 17 otrok, od katerih jih živi šo šest. Poznan jo bil daleč naokrog dobro in zelo spoštovan. Pogreb bo v nedeljo od pol petih iz kapelico sv. Ahacija na Žalah na pokopnliščo k Sv. Križu. Naj niti sveti večna luči 2nlujočlm nnSe iskreno sožuljol Osebne novice Visoko cerkveno odlikovanje Za hišnega prclnta Nj. Svotosti jo imo-rnvnn vsoučiliški profesor dr. Jože Turk, Uglednemu znanstveniku ljubi ionske teološke fakulteto iskreno čestitamo! Objava = Ii' gasilske službe. O. inž. Dolenc, gasilski Inšpektor, Jo v petek prevzel poveljstvo nad ljubljanskim gasilskim zborom. Uprava polletje poziva vse oaebe, kl ao vložile pred 8. aeptombrom 1913 pri bivši kvesturl prošnje za potne dovolilnice (lascia-passare odnosno passaporto), da do 23. oktobra 1943 dvignejo priložene dokumete na upravi policije v sobi št. »5, III. nadstropje. Nn kasnejše zahteve se ne bo oziralo. — Uprava policije. OBVESTILA PREVODA V LJUBLJANI Poziv trgovcem, zadrugam in pekom V uradu na Novem trgu št. 4-II se bodo delila nadaljnja nakazila za moko, olje in marmelado po sledečem redu: Dno 18. oktobra 1943 trgovci od A—Km, dno 19. oktobra 19« trgovoi od Ko-O, dno 30. oktobra trgovci od P—Z, dne 31. oktobra 1943 peki. Ponovno opozarjamo In poudarjamo, da trgovec stranki ne sme oddati blaga na odrezke. k! h| bil I že odrezani od nakaznice. Stranka mora oh vsakem nnkupu predložiti živilsko nakaznico, tako da odrezko odreže šele prodajalce. Vsi trgovci In zndrnge, ki prodajajo ra-cijonirnna živila, morajo do 31. oktobra 1943 predložiti Pokrajinskemu prehranjevalnemu zavodu v LJubljani, Novi trg št. 4-II, sobn št. 14, abecedni scznnm svojih odjemalcev po družinah in sicer tnko, da navedejo ime družinskega poglavarja in Število oseb (v«tevši glavarja), ki spadajo v gospodinjstvo. Oh priliki prodaje živil v prihodnjem tednu Imajo trgovci priliko, da zberejo od svojih strank te podatke. Prodaja moke In maščob potrnSnlkom ! Potrošniki bodo prejeli pri svojih trgovcih moko na odrezke oktobrsko živilsko nakaznico št. 33 do 31 zn vsak dan po 134 gr: od tega polovico pšenične, eno četrtino ržo-no In eno četrtino ječmenove moke. Dalje prejmo vsak potrošnik skupno 1 dol olja na odrezko za maščobe št. 17—24. — ; Oni potrošniki, kl nlsn upravičen! dn nn-bave trdih maščob, ob tej delitvi še ne do- I bl.to olja. ! Od dno 22. t. m. dalje prejme vsak po- 1 trnšnik pri svojem trgovcu na odrezek št. 913 po 15 dkg marmelade. SIOVENČE^A je naša najboljša družinska zbirka kniig I — Oglejte si že i7išle knjige 3. letnika, ki so: MLADA BBEDA spisal dr. Ivan Pregelj RAVMGNDA spisal IIenry Bordeau* Naaledn;« knjiga bo znamenito delo svetovnoznnne pisateljice G er t rude Le Fort VERONIK1N PRT Naročite se na ,.SIovenčero knjii-nico" čimpreje, vsaka knjiga le 8 lir Slaroini&i »Naše knišge« V ponedeljek izide znamenili roman o preseljevanju Burov ST U A BT CLOETE: KOLESA SE VRTlž© Dvignite ga « naši knjigarni! Ljudska knjigarna v Ljubljani Pred škofijo 5. Radio Ljubljana dnevni spored za 17. oktober: 8.30-9 Jutranji pozdrav — 9-10 Nemški narodni reki in napevi - 10-10.15 1'oročila v nemščini in slovenščini — IO.Ij—10.J0 ur-golska glasba - 10.30-11.15 Versko Prodava-njo — Prekinitev oddujo do 12 - 12—12.30 Opoldanski koncert - 12.30-12.45 Poročila v nemščini in slovenščini — 12.4j—14 Zabavni koncert — 14—14.15 Poročila v nemščini - 14.15—15 »Pozdrav iz domovine«, izvaja radijski-orkester, vodi dirigent D. M. Si junec, sodelu.io Komorni zbor — I rckinl-tev oddaje do 17 — 17—17.15 Poročila v nem; Sčini in slovenščini — 17.15-17.45 Zabavni koncert — 17.45—18 Kmetijsko predavanje v slovenščini — Prekinitev oddajo do 19 — 19—19.30 i.epo pesmi izvajala basist Iride-rik Lupša in pianist I«. M. Sker.iane — 19.30 —19.45 Poročila v slovenščini, poročilo nom-škrsra vrhovniira poveljstva v italijanščini, napoved sporeda za naslednji dan — 19.45— 20 Mala tnedigrn — 20-20.15 Poročila v nemščini — 2015-21 Olosbo za vsakega — 21— 22 Koncert maleita orkestra vodi Oton Sto-novič — 22—22.10 Poročiln v nemščini. Dnevni spored zn 18. oktober: 8.30—9 Jutranji pozdrav — 9—9.15 Poročila v nemščini in slovenščini — Prekinitev oddajo do 12.20 - 12.20-12.30 Uvod — 12.30-12.45 Poročiln v nemščini in slovenščini — 12.45—14 Koncert lahko glasbo — -14—14.15 Poročila v nemščini — 14.15—15 Popoldanski koncert — Preklnltov oddaje do 17 — 17— 17.15 Poročila v nemščini in slovenščini — 17.15—17.45 Olasbn zn razvedrilo — 17.45—18 Zdravniška ura: Človek — duh — snov — ciklus predavanj o človeku kot duhu in snovi, predava g. dr Franc Dobeveo — Prekinitev odda 'e do 19 — 19—19.30 Koncert melodičnega trla — 19.30- 19.45 Poročila v slovenščini, poročilo nemškega vrhovnega poveljstva v italijanščini, napoved sporeda za naslednji dan - 19.45 -20 Mala medigra — 20-20.15 Poročila v nemščini 2M5-S1 Glasbo velikih molslrnv Izvaja radijski orkester. Vodi dirigent D. M. ftijnneo — 21—22 Stari plesi — 22—22.10 Poročila v nemščini. Koledar Nedelja, 17. vinotoka: Marjeta Alnkok, devica; Andrej, mučeneo. Ponedeljek, 18. vinotoka: Luka, evange- ' list; Trlfonija, sveta žena; Asklcpijad, škof in mučeneo. Torek, 1S. vinotoka: Peter Alknntnrskt, | spoznavalco in ustanovitelj reda; Etbin, opat; Lucij, mučeneo. Zgodovinski paberki 17. vinotoka: 1. 1714. Je umrl v Goriel kapucinski pridigar Vipaveo Jane* Leonelll. Njegove pridige Sacrtim prnmptuarlnm ao začele izhajati v Benetkah lota 1691. Bodisi da Jo odvisnost Janezovih pridig od sholnstičnlh modr03lovcev ln baročnih onoiklopedlstov višja ali manjša, vso je prerasla polnokrvnn menihovn osebnost, ki Ji je znana sleherna guba ljudsko dušo. Zato mrgoli v njegovih pridigah ljudskih šal, anekdot, basni, pripovedk, zato poje med vsemi stnnovl najlepši hvalospev kmetu In njogovorau delu. Poučne in zanimive so tudi njegovo priložnostne pridige. Kot kulturna slika nn-šogn notranjskega in goriškega človeka konce 17. stoletja so pridige Janeza Hveto-krlžkega drngoeeno dopolnilo Vnlvazorjevi »Dio Ehro des Uorzogthums Kraln«. Novi grobovi t V Ljubljani Jo v petek. 15. oktobra mirno v Gospodu zaspal gospod Franc Kos, hranilnlčnl uradnik v pokoju. Pokojni je doživel 85 let in jo bil rodom iz Idrijo, kjer jo dolga leta služboval pri Okrajni hranilnici. Bil jo skozi 5(1 lot cerkveni pevec in jo tudi nabiral folkrorno blago in 1)11 pokalnemu Prelovcu eden najzanimivejših in-trepretov. Mnogo let je bil odbornik \inoen-j cljovo konference. Bil jo zelo dobrega in usmiljenega srca. V zakonu se mu jo ro- — Sv. ntaša zadušnlea za pokojno gdč. j Ano Vodo se opravi v stolnici v torek, 19 oktobra, ob šestih pri glavnem oltarju. Članice Poselskegp zavetišča sv. Marte vabimo, da se sv. opravila udeleže v čim večjem številu. — Železniške legitimacije za leto 1911 za državne upokojence. — Vso državno upoko-kojcnce, člano Združenja javnih uslužbencev Ljubljanske pokrajine, ki šc niso sami zaprosili pri tukajšnji finančni direkciji za liove železniške legitimacije za prihodnjo petletno dobo, opozarjamo, da bo- Združenje sporazumno a finančno dirckeijo preskrbelo legitimacijo za svoje člane na podlagi skup-noga seznama. Vse potrebne podatke je že objavila v dnevnikih finančna direkcija sa-ma. Clanl Združenja naj se torej zglasijo v dopoldanskih uruh v pisarni Združenja, \Vol-fovo ul. 10-11, kjer dobijo vse potrebne in-formncije zlasti tudi zn svoje rodbinske člano. — Združenje juvuih uslužbcnccv Ljub. jjansko pokrajine. — Uradništvo Zadružno gospodarsko banke je počastilo spomin pokojnega gda. Franca Kosa s tem, dn jo namesto cvetja na njegov grob poklonilo Vinccne.ijovi konferenci zbirko lir 225. llog plačaj I — Slikarska razstava. Slikar O o r j it P Rudolf razstavlja prvič samostojno svoja dola v ftelenburgovi ulici, v prostorih bivSe konf. trgovino Pavlin Razstava se bo odprla v nedeljo, 17. oktobra, ob 10.30 dopoldne in bo odprta do .31. oktobra, vs ik dati od 9 do 18 Ofieielno otvoritve ne ho. Vabila so ne bodo razpošiljala. Vsi ljubitelji umetnosti ste pr'mrčno vnbtjcnll — Na razpolago vam je po vseh knjigarnah. trgovinah In trafikah naš priljubljeni ljudski koledai »Družinska pratika« za leto 1914. Cena izvodu 3 L. Zahtevajte jo povsod! — Megleno In hladno oktobrsko vreme. Zanimiv jc vremenski pregled zn prvo polovico tega meseca. Hilo je do 15. oktobra 5 deževnih dni in fi.2 m'in dežja. Prav o-liko dežja je bilo lani 10. oktobra, ko je bil v prvi polovici snino 1 deževen dnn. Oktober je letos razmeroma zolo suh in dosloj mnogo manj dožoven kakor letošnji september v prvi polovici. Zračni pritisk se zmanjšuje. V soboto dopoldno jo barometer dosegel stanje 703.8 m/in. V petek jo bil temperaturni maksimum +7.4 stop. C, v soboto temperaturni minlmnm +2 stop. C. Dnevna temperaturi! jc znatno padla. Dno- vi postajajo hladnejši. V petek jo bilo tto-knllko deževno. Padlo jo do sobote zjutraj 1.9 m/m dežja. — Berite misijonsko knjižico DSV. — Med pevskimi točkoml glasbene prireditve velikih Frančlškovih križarjev, ki bo v nedeljo, 17. t. m., ob 5 popoldne v j frančiškanski dvorani, so najlepšo slovensko vojaške pesmi, kakor: Danes jo tnisti dan. Na nebu zvezdo sovajo. Oblaki so rdeči, Slovenec sem; In So več drugih. Vstopnico si preskrhito že v predproda.il. ker jih pred predstavo pri blagajni zaradi navala nc ho lahko dobiti. Blagajna bo odprta žo do poldno od 10—12. „ , — Važno opozorilo ra Mine lastnike! Vsi oni Instnlki hiš, ki imajo iz katerega koli vzroka prazna stanovanja ali lokalo, , se opozarjajo, do prijavijo v smislu čl. 40. i zakona o neposrednih davkih prazno stanje ' najkasneje tokom 14 dni po izpraznitvi. Kdor no vloži prijave v pravočasnem roku, bo izvršen odpis zurndnrine zaradi praznega stnnja šele od dne. ko ho davčno uprava . prejela prijavo. Prijavo, spisano na Inks-i nem papirju po 6 lir jo oddati pri tej upravi. — nitake-lnje vseh srednjih, strokovnih In meščanskih Sol opozarjamo na naš specialni najuspešnejši nouk iz vseh zaželenih predmetov. Ločeni oddelki po razredih in predmetih. Poučujejo gimnazijski profesorji Vpisovanje vsakodnevno Informael jes Specialne Instrnkrlje za srednje šole. Kongresni trg 2. v Šolskih prostorih Trgovskega učnega zavoda. — Opozarjamo vse Interesente Večernega trgovskega tečaja, da bodo pro-davanja letos v zgodnjih popoldanskih urah, ko obrati počivajo, v posebnem oddelku pa ludi pozno popoldne, tako da je obisk predavanj vsakemu otnogočon. Pouk iz vseh trgovskih predmetov. Vpisovanje do 31. oktobra. Informacije — prospekte dajo ravnateljstvo. Trgovski učni zavod. Kongresni trK 2■ — Specialni tečaji knllgovodstva. korespondence. stenografije, strojepisja, Jezikov Itd. pri Trgovskem učnem zavodu, Kongresni trg 2. Vpisovanje dnevno, informacijo in prospekti na razpolago. Ravnateljstvo. — Študentje, nli že Imato zgodovinsko povest mladega študenta »Izgubljeni po-kllc.V Naroča se v Mladinski založbi. Stari trg 30. — Praktična novoat! Priročnik slovensko-ltalljansko-ncmško-anglcškega Jezika in Ročni obzornik. Skupno: broi. 20 lir. voz. 30 lir (dijaki popust). Dobi se v Selen-hurgovl ulici uasproti »lila« ln ▼ knjigarnah. — Vpisovanje v trgovsko nčlllšče Chrlstofov učni zavod. Llubljana, Domobranska 15. zn Enoletni trgovski tečnj • prnvico javnosti in zn Višji trgovski tečaj tor vs.i ostalo tečajo in oddelko so vrši šo redno vsak dan dopoldno in popoldno ob običajnih uradnih urah. Informacijo in novi prospekti brezplačno na razpolago. — Ravnateljstvo. — VIŠJI trgovski tefnj sprejema kot redno slušatelje dijakc(-in.ic). kl so dovršili višjo razrede srednje ali strokovne šolo in one. k| so dovršili redni enoletni trgovski točaj. Vpisovanje Se ves teden. Na razpolago prospekt: Trgovsko učillšče »Chrlstofov učni zavod«, LJubljana. Domobranska 15. — Važno za vsakogar sedaj In v bodoče Jo znanje knjigovodstva, korospondcnco, modernih jezikov, strojcplsjn Itd. Novi dnevni in večerni tečaji se prično dno 19. oktolira. Izbira predmetov po želji. Pouk je dopoldno. popoldno in zvečer. Informacijo in prospekto daje: Trgovsko učillšče »Chrlstofov učul zavod«. Ljubljuna, Domobranska 15. — Samo slovenske vojaške pesmi hodo nn sporedu glasbene prireditve velikih Frančlškovih križarjev. Kdor ima količkaj čuta za našo narodno pesem, so bo prireditve prav gotovo udeležil. — Zegoza, zadruga malih gospodarjev v Ljubljani, Gallusovo nabrežje 33, obvešča vse člane, da bo redno razdeljevanje krmil za oktober pričelo z 18. oktobrom, in sicer prvi teden (18. okt.) številke 1-lOCO. drugi teden (35. okt) številke 1001—2000, tretji teden (2. novembra) številke 2001—3000, četrti teden (8. novembra) številke 3001—4O00 in ostali. Razdeljevali bomo samo močno krmilo po 1 kg na enoto. — Vsa radio popravila vnm točno, strokovno in z jamstvom ter a predhodnim p^e-glodom in proračunom izvrši tvrdka Philipa-Rudlo. Ulica 3 maja 6. — Učite se strojepisja! Novi eno-, dvo-In trimesečni dnevni In večerni strojepisni tofajl se prično v torek, dno 19. oktobra. Najuspešnejša desetprstna učna metoda. Specialna strojepisna šola: Največja moderna strojepisuica, raznovrstni stroji. Učnina je zmerna. Pouk po želji obiskovalcev dopoldne, popoldno nll zvečer. Informacije in prijavo dnev.no. Na razpolago brezplačni prospekt. — Posebni dnevni in večerni točaji tudi 7.a knjigovodstvo, korespondenco moderne jezike itd. izbira predmetov po želji. — Trgovsko učlllščo »Chrlstofov učni zavod«. Ljubljana, Domobranska 15. — Pomoč pri učenju pod nadzorstvom profesorjev nudimo dnovno po dve uri učencem srednjih in ljudskih šol v posebnih to-ča.iih. Namen teli tečnjev je redna vsakodnevna priprava dijakov (-inj) zn naslednji dan lz vseh predmetov. — Tečaji za posamezno predmete, predvsem matematiko trikrat tedensko. — Posebni tečaji za privn-tiste. — Pouk vseli modernih jezikov v oddelkih za odraslo in mladino. V interesu rednega in splošnega pouku vljudno obveščamo conjono starše, da vpišejo svojega otroka čimprej. Prtčctek pouka 15. oktobra. Vpisovanje dnovno od 9—11. Učnina zmornn. Vodstvo ličnih tečajev, I.lctenturnnv zavod. — Pred kratkim Je Izšla prva angleSka slovnieu za Stovonce, kateri bo v nekaj dneh sledila šo vadnien. Knjiga je okusno opremljena i n velja 70 lir. Dobi se v vseh kn 11-garnah, v tiskarni Slovenija in pri izdn-joteljici gospo Juliji 1'ajman, Trdinova ulica 7. — Kdor Je kaj poSIIJal lansko leto Ko-drelu Ivanu v Arandjelovac. naj ee zglasi v pisarni »Knjlžlo« nn Rakovniku. — Lekarne. Nočno službo Imnio leknrne: v nedeljo: dr. 1'ieeoti, Bloiiveisova e. fi: mr, Hočevar. Celovška c, 82 in mr. Garlus, Mo. sto, Zaloška e. 47; v ponedeljek: dr. Kmet, riril-Metodova nllea 43; mr. Trnknezy, ded.. Mestni trg 4 in mr. Ustar, Solenburgovn 7. Zobozdravnik Dr. Valfer KruSfč specialist za bolezni ust in zob je odprl ordinacijo v Levstikovi ul. 22 (Vrtača) Ordip.ira od 9. do 12. in od 3. do 7, Telefon 49-85 Od dleta do pisalnega stroja c Po različnih vijugastih potih je hodilo naše pisalno orodje, preden je dobilo današnje oblike. Udarjali so z dleti v kamen, rezali s kovinastimi kosi v lesene plošče, slikali so z barvami in šopi la« na svetle liste in obeljene lesene klnde. Leta 33(X) pred Kr. so naredili Egipčani iz stržena rastline, rastoče ob Nilovem ustju, ki jo poznajno z imenom papirus in so jo uporabljali za pisanje. Iz imena papirus je nastala beseda papir. Pole so poslikali s tankimi čopiči. Leta 300<) prod Kr. so imeli Kitajci povsem izoblikovano pisavo, ki je obsegala 40.000 pismenk. Navaden papir, kakršnega dandanes uporabljamo, je leta 105 po Kr. iznašel Kitajec Tsai-lun. Bazne tuše in čopiče so leta 220 po Kr. v Kitajski vsi poznali. V ostalem veku so z ostrimi pisali razili v palmove liste in lubje. V Grčiji so rekli železnim pisalom »sty-los«. Pri Rimljanih je pergament izrinil papiros. V Evropi ie pergament ostal v veljavi dotlej, dokler niso v srednjem veku iznašli papir, ki so ga poceni in v množicah proizvajali. V davnem Rimu so razili pisavo na voščene tablice, tablice so zvili skupaj in jih prevezah z ličnato vrvco. Leta 503 so Kitajci že poznali tiskarstvo. In čez 200 let kasneje so Per-zijci naučili ujete Kitajce izdelovanje papirja. Iz Perzije je prišlo to znanje v 12. stoletju v Evropo. Najstarejša evropska listina iz. papirja izvira iz leta 1267 in je to neka italijanska pogodba. Od leta 1650 je znano črnilo, ki so a narejali iz saj, vode in gumija in i je tako ostalo več stoletij, dokler ni kemična industrija iznašla novo črnilo. Angleški kemik Jožef Priestley je leta 1770 priporočil za izbris napak v risbah s svinčnikom, koščke kavčuka. To zamisel si je dal patentirati in je sam začel proizvajati radirke. Čez pet let nato je stala v Parizu radirka štiri franke. Francoz Louis Robert je leta 1795 rcnašel prvi uporabni pisalni stroj. Papir je postajal vedno cenejši, zato so nastale nove pridobitvene panoge, časopisi so se neznansko pomnožili, izdelovali so dopisnice in ovojnice in leta 1830 je začel angleški knjigarnar Bre\ver na debelo izdelovati pisemske ovojnice. Se večjo pocenitev papirja in lažje izdelovanje je iznašel nemški delavec Fr. G. Kellcft ki je leta 1843 začel izdelovati papir iz lesa. Že v 16-stoletju so pisali važne listine z jeklenim peret-om. A še leta 1818 je sta- ■■BBBBBBBBOaBBBBMBBHDBIM« Županu Št. Vidrihu v spomin Ajdovec obhaja žalostno obletnico. Dne 10. okt. 1312. je na Brezovi rebri, v bližini doma padel, zadet od partizanskih kro-gol g. Štefan VI-drih, župan v Ajdovcu. V najlepši življenjski dobi, na pragu Štiridesetih let, sredi bogatega dela za ohčino, svoj rojstni kraj in svoj dom je moral umrotl. Sest let je nesebično trpel ln delat za občino in zn blagor vseh občanov, tudi tistih, ki so mu stregli pu življenju. Do vseh je bil dober in pravičen Vsem jo rad pomagal. Njegova sinrt jo pretresla vsa poštena srca v Ajdovcu in okolici. VBa župnija jo jokala ob grobu svoje prvo žrtvo, kakor bi slutila strašne dneve, ki so kmalu nato nanjo priSli. Ob obletnici tvoje smrti, blagi Štefan, se te z največjo hvnležnostjo spomt/ijamo. Obljubljamo ti, da tebe in tvojih dobrih del no bomo nikoli pozabili. Najdražje, kar si imel — življenje — si daroval za svoj na rod. Prosi pri Bogu, naj skoraj reSi naš narod in tvoj rojstni kraj iz stiske, v katero so ju pahnili brezsrčni brezbožnikit Počivaj v božjem miru I lo kovinasto pero 3 do 10 goldinarjev. Gosje pero se ni dalo tako brž odgnati, ker gn je bilo laže dobiti in se ie dalo večkrat in dobro prirezati. Leta 1S28 je proizvajal Gillot v Bir-mingliamu jeklena peresa s stroji; čez dve leti nato je iznašel Perry nekaj jako važnega: da so dobila peresn v sredi režo in so postala bolj pripravna in mehka. V tej obliki je ostalo jekleno pero skoraj nespremenjeno prav do teh dni. Čim cenejši je bil papir, tem več ga je svet uporabljal. Kmalu ni človeku več zadoščala naglica s peresom in svinčnikom in pisave so se dozdevale premalo čitljive. Iz tega se je razvila zamisel zn iznajdbo stroja, ki je tako rekoč vzel človeku pisanje iz rok ali ga vsaj olajšal. Anglež H. Mili je leta 1714 zgradil neko čudno reč, pisalni stroj, ki so se mu jako smejali. Leta 1855 so bile že precej pojasnjene potankosti pisalnega stroja in leta 1867 so Sheles, Shoutd in Gliddon zgradili pravilno delujoči pisalni stroj, ki gu je že čez 7 let nnto začel Remington na debelo proizvajati. Zdaj smo že tako daleč, da nam sploh ni treba več pisati. Stroj napravi vso sam: govoriš nn voščeno ploščo, ki vse povedano in narekovano s spremenitvijo glasov prenaša na pisalni stroj, ki potem samostojno piše, tako da ti je treba popisani list samo vzeti iz okvira, la naprava je še nepopolna, je tako rekoč še v povojih, a nemnra je le še vprašanje desetletij, da bo prnv tnko nekaj ■»avudnega, kot jc zdaj pisalni stroj. Truplo egiptovske kraljice SOesptre pokriva pariška zemlja Dne 21. julija leta 1708, ko je francoska armada 15 dni dolgo korakala po pesku pod žgočim soncem Egipta, so prve čete zapazile v rumeni puščavi Giseh čudovite obrise piramid. Spričo njih se je razvijala bitka med z zlatom okrašenimi Mameluki paše Murad beja in francoskimi divizijami, ki so jtod vodstvom generala Napoleona Bonaparteja izvojevali zmago. Knr je bilo v deželi kaj urednih zakladov, je romalo kot plen zmagovalcev nn urnih jadrnicah skozi Sredozemsko morje v Francijo. Semkaj so spadali tudi čudni zavoji trupel, mumije, ki jih je dr/ni duh gorečneža dvignil iz pokoja njih grobov. Celo Kleopatro, lepo egiptovsko kraljico, Cezarjevo in Mark An-tonijevo ljubico, so prepeljali, in Pn-rižani so jako strmrli, ko so namesto lepotice zagledali debel, valjast zavoj. A zanimanje za to čudovitost se je kmalu poleglo, zlasti še, ker je imel Pariz takrat še vse večje senzncije zn ljudi na razpolago. Mumije so izročili rokam znanstvenikov v varstvo in s0 prišle v klet Narodne knjižnice, kjer so zaš|P v pozabijenje. medtem ko se je Napoleonov cesarski prestol kakor žrelo iz oirnienikn dvignil iz rdečega morja revolucije, da se je kmnlu zatem spet pogreznil in so novi podzemski pretresljaji raizrušili evropsko ravnotežje. Sele ko so leta 1871 začeli krog Pariza treskati nemški topovi in se je spet tresel francoski cesar za svoj prestol, je oživelo tudi v kleteh Narodne knjižnice. Tu sem so namestili francoske vojake in ti so se tu uta-borili, kakor so se mogli in znali. A kmalu jim je začel presedati neznosen smrad po mrličih. Jenn, Baptiste in Pierre so se dvignili s svojih pogradov in so začeli iskati med vso tisto šnro in ropotijo, kaj bi bilo vzrok temu strašnemu smradu. Kmnlu so spoznali, da so dva tisoč let stare mumije začele trohneti v vlnžnem ozračju kleti. Znanstveniki so dandanes tako daleč, da morejo priklicati v življenje dele kožnntega tkiva onih mumificiranih trupel na podlagi umetnega hranivu. Vprav to življenje je bilo tisto, kar se je hotelo slednjič razkrojiti, da bi, kot vse, kar je človeško, preminulo. In francoski vojaki so storili to, kar je bilo zn to potrebno, zgrabili so mumije, jih odnesli ven na vrt, ki meji nn gnlerijo Mazarin, in so jih pokopali v jamo. Tako so stali Jaan, Baptiste in Pierre v mraku nastopajočega večera ob grobu egiptske kraljice, medtem ko so nemški oblegovalni topovi streljali ko v poslednje počeščenje. A zaradi zmage Nemcev se jc zgodilo, da se je morula Kleopntra tudi to pot umakniti važnejšjm političnim dotod-kom, in tako jc njen grob pozabljen, da nihče prnv za prav natnnčno ne ve, kje je slednjič našla svoj mir. Zahvaljujem se primariju dr. Otonu Bajcu za njegov trud in skrb, ko me ie s svojo požrtvovalnostjo in spretno roko in s pomočjo čnstitih sester v I.eonišJu re^il težne in nevarne bolezni, za kar mu ostanem do smrti hvpležen. Lapuh Miha Poljanska cesta 15. Liuhljana. D RŽ A V IM O GLEDALIŠČE Drama! Nedelja. 17 oktobra ob 14: »V Ljubljano jo dajmo«. Izven. Znižane cene od 18 lir navzdol. — Ob 17: .Cvetje v leseni«. Izven Cene od 22 lir navzdol. PonedePck IS. oktobra: Zaprto. Torek, 1». oktobra: Znprto. Sreda. 20. oktobra, ob 16: Kovarstvo In ljubezen«. lted Sredn. Četrtek, 21. oktobra, ob 16.30: »Potopljeni svet«. Premiera, Red Prvi. Operat Nedelja 17. oktobra ob 16: »Madame Bnttcr fly«. Izven. Cene od S? lir navzdol. PoneilePek IS oktobra: Znnrto. Torek, 1». oktobra, ob 16: »Thals«. Itoil Prvi. Sreda. 20. oktobra: Zaprto, ((icncralka.) Četrtek. 21. oktobra, ob Hi: »Netopir«. Opo-rola. Izven. Cene od 32 lir navzdol. Poizvedovanja Osebo, ki 1e v četrtek zvečer v Drami pomoloma v žepu odnesla datnske rokavice, naprošam, da jili odda gardoroborki v Drami proti nagradi. £e do i. novembra f. I bemo * sprejemali naročnike na dbirko " DENAR Dr. VL. MURKO LADJE H. vati LOON sta dve knjigi zbirke »Svet«, ki sta vzbudili splošno pozornost. — Obe knjigi dovolj dokazujeta resnost in pomembnost te poljudno znanstvene zbirke knjig, ki je edina te vrste med Sloverci! Knjige so bogato ilustrirane! —■ Natočite se pravočasno na zbirko BSVET" KULTURNI OBZORNIK Ljubljanska Drama: \ Tavčar-Šest: Cvetje v jeseni Danes nam je Cvetje v jeseni kot pozdrav iz davnih dni. morda spomin na srečni čas. ki sino pa nekoč preživeli daleč od mosta. Zato je bilo v gledališču prijetno in toplo, ko sino gledali to povest na odru. A bila jo to res samo povest. Film nam bi mogel pokazati poleg zgodbe še naš svet, knjiga nam ga lahko opiše v čudovitih bar-vaii, oder Pa nam moro pokazati samo ljudi. ki kramljajo če jili ne vodi močna, življenjska ideja. Cvetjo v jeseni ni povest z močnim dejnnjom, to jo epska zgodba, mirna, tilm. idilična. Povest o dr. Ivanu in Meti Presečnikovi. o kmclih. njih delu in sreči nn Jelovem Brdu. Zgodba o lepi ljubezni nedolžnega dekleta in o ljubezni mo-ža, ki tli pustil svoj advokatski poklic In so v romantičnem navdušenju preselil na kmete. Pred nami živi vas. oilcta s tončleo romantike in ljudjo, ki so sicer sredi dela, a nekam praznično nastrojeni. To zgodbo je dramatiziral prof. šest. Dal jo je v okvir enajstih slik z uvodom in zaključkom. Delo je opravit z razumevanjem in z ljubeznijo ter s spoštovanjem do pisatelja. Besedila ni spreminjal, ampak jc položil osebam v usta Tavčarjeve stavko. Le tu pa tain jih je ponovil in včasih premaknil. Vendar dramatizator in režiser ni mogel nuditi toga, knr nam jo dal pisatelj. Tista idila in tišinn. ki je tako značilna zn Tavčarjevo povest, ni mogla na odru povsem oživeti. Včasih je pojavila, a so je kmnlu umaknila učinkovitejšim dogodkom. S tem. da je dramatizator obdržal pisateljevo besedilo, jo naletel nn to težavo, da jo včasih čas dogodke prehitel. Zmanjkalo je besed med dogodki (obed. večel\jn .. .), ali pft |0 prezgodaj napočil dan (vnsovanjo...). Zalo je bilo nekaj zadrego včasih, tnko n. pr. med košnjo, ko naenkrat tekma končn pred glodalci. ki morejo tekmeca občudovati brez besed, ker jim jih ni dal Tavčar, nli pa žegnanje, kjer ljudje vendar premalo govore itd. Uspešna dramatlznclJu Cvetja v jeseni so nnm zdi nemogoča. Prof. Sest j0 prijel slvnr od lažje slrani in predstave bodo imele šo uspeli, ker .ie v njih vendar toliko domačega življenja. Nain pa so zdi, da hi bilo boljše pustiti povest tako, kot je napisana. Prodstava jo bila skrbno pripravljena. Posamezno slike so vezale med seboj narodno pesmi, ki jih jo izbral zelo posro-čeno za to priliko prof. Matija Tomo. lie-žija jo uporabljala zaveso, ki sta jili odgrinjali dekleti v narodnih nošah. Dihalo je domače vzdušje in kmečko zdravje iz. vse predstavo. Slike so bilo našliulirano skrbno, po večini posrečeno. Neprirodno .io bilo žegnanje. vasovanje ln pa ljudje odhajajo drugače po končanem delu iz hiše. pa tudi gospodinja se na drug nnčiri poslavlja; mati je sploh pri večerji in podobnih prizoriii preveč potisnjena v ozadje. Prisiljenost je bilo čuliti tudi pri koscih in drugih delavcih: bili so premalo kmetje, prenerodno in prenežno so prijemali orodje v roko in preveč praznični sn. Najslabotnejši .io pa prizor ob trlicah. To res niso kmetico, pn vse drugače so obnašajo takrat. Igralci so so potrudili in so v splošnem ustvarili zdravo in dobre tipe naše vasi. /.elo pri roden je Boštjan g. Cesarja, Barlia ge. . Juvanove. dekla Lizn ge. linkanieve in litapoc Daniel g. Lipnlia. lo da ni obdržal prav .tO konca zamišljenega tipa (šepanjol). , '<>po P°dnbo trpečo kmečke žene jo s varila gn. Kraljeva, gg. VI. in M. Skr-,n P"i !Pn,a lika vaščanov. ki po spoznanju krivde drug drugemu odpustila. Dr. Ivan g. Levarjn je bil sicer dober in prepričevalen, le njegov zanos ni v skladu s tistim tako dognnnirn realizmom ki vlada v vsej povesil. Oa. A. Levarjevn je I^TnlV?0 'Ipodobo nedolžne ga kmečkega dekleta ln je prepričljiva po-sobno v svoji- naivni lahkotnosti. Zdravnik g. Oornška jo nekoliko sunkovit, vendar i ,il. i k\'" tUdI srečati. Od ostnMi igralcev .lo še posebno ucatal it Sn-vinski kot irivpn,! Jakob. V njem io zaživel zelo naravno dober, vso razumevajoč, dušni pastir. j, j, Mrkun: Obrt in trgovina velikolaškega okraja Župnik Mrkun je ustanovil svojo lnstno NnvoilnnUnf, lrnjifnien. kl jo ie znčol a vvnlo Etnografijo velikoiaškcga okraja ter opisal v prvem zvezku Kmetijstvo. Naš list je prinesel o tem zvezku že oceno, danes pa moremo pribiti tudi to. Ja so jo v znanstvenih narodopisnih krogih z velikim veseljem sprejeli. V njej zopet človek, ki živi tesno z ljudstvom na podlagi lastnega opazovanja ter gradiva, nabranega v mnogih letih, vestno in natančno beleži vse, kar more zanimati slovenskega etnografa ter tako ohranja za bodočost pristna naia kmečka imena opravil, orodja i. t, d, obenem pa tudi običaje, ki so zvezani s kmečkim stanom. Staro izumira in vstaja novo: in župnik Mrkun z ljubeznijo sprašuje po starih izročilih ter beleži šc ohranjena, v čemer je največja zasluga njegovega gradiva In tako gradivo je zbral sedaj tudi za obrt in trgovino velikolaškega okraja, ki jo je izdal v Narodopisni knjižnici zv. •_>., sir. 88. V nji .ie podal opise nekdanjih otrtl, ki so bile razširjene v tem okraju, tako najprej način pridobivanja lanu ter razvoj platnarstva. klobučarstva, slamnikarstva itd. Pri tem opiše natanko vso orodje z. lepimi starimi imeni, obenem pn je preskrbel v učitelju I.juhlču tudi dobrega risarja ki pona. zori vso imenovaen dele strojev in ročnega orodja, za kar bo vsak hvaležen zbiratelju, še cclo pa slovenski pisatelji. Na ta način opišo Vse domače obrti (krojaštvo, čevljarstvo, aodargtvo, sedlarstvo, obodnrstvo, 'o-botrebstvo, apnenčarstvo fužmarstv ilii. Itd.). Vsi stanovi eo zastopani ki predstavljajo malo olirt v okraju, pa tudi veliki obrti se ni izognil. Tako omenja razvoj tovarne za železo v Ponikvah razne stclarnc in ini-zarne ter veliko žago nn Roiu. Ko tako predstavi vse male obrtnike in velike, kolikor .iili je, opiše tudi trgovin:.- trgovine r. mpšnr(m blagom, trgovanje po hišah, svinja, njo. kil.pčiio s prideik z gozdnimi sadeži, z zdravilnimi zelišči, jajčarlce. prodajalec soli, kupčijo s ptiči b polhi, predvsem pa s suho roho. Ne bil bi precled ponoin če bi lic omenil tinti _ tihotapstvo. Tako je tudi v tem zvezku gospod župnik podal mnogo gradiva za etnegrafsko spoznavanje vellkotajkena okrnja, za kar mu bedo hvaležni vsi naši ■ narodopi-J. V njej je mnogo gradiva tudi za zirorinvino lege okraja. Tako župnik Mrkim nadaljnje delo naših zaslužnih dušnih pastirjev v preteklosti, kl so ves svoj prosti čas posvečali raziskavmiju svoje fnre ali okrnja ter potomcem zapuščali lepa dela iz, lokalno zgodovine T.cpo tlelo Mrkiinovo iz etnogrnfij* nni ho zgleij tudi '/■a druge delavce >na terenu- kjer danes lahko zbirajo in ohranijo mnogo zanimivosti iz preteklost! svojih vasi, Irguv in mest. Knjigo priporočamo. td. Spored Nemške akademije Novi tečaji nemškega jezika Lektorat Nemške akademije v LJubljani je izdal svoj program za Dolsko leto 1943 44. Nemška akademija lina po zakonu, kl ga Je Izdal Fiihrer dne 15 novembra 1911 nalogo, da razširi nemški Jezik ln nemško kulturo Nemška akademija Je postala temeljna organizacija za nemSko^kulturo, Izpolnjujoč na ta nnčin svojo vzvišeno nalo-en pospeševati na strogo znanstveni podlagi raziskovanje ln 4tudlj nemškegn jeziku, ,or omiko Lektorati — Izvršni organi Nemške akademije — razvijajo svojo delovanje, to Je pospeševanje študija nemškegn Jezika v Ino. zemstvu z vso znanstveno strogostjo tn stroiro metodo. , Med šolskim letom (1. XI. 1913-1. Vil 19441 se vršijo tečaji nemškega jezika, predavanja. koncerti tn druge prireditve. Tečaji nemškega jezika obsegajo: 1. NUJI tečaj (za začetnike) i. »rednjl tečaj (ta one kl Imajo (e osnovno znanje Jezika) 9 višji tečaj (splošni pregled zgodovine književnosti In gospodarskega ln kulturiipira življenja v Nemčiji 4 Konver-ineljski tečaj (obravnava praktičnih vprašani In nemške literature). S. Tečaj za poklicno ipecialliaeljo (poglobljen ItudlJ gramatike. čltanje In konverzaclja « ozirom na razne veje specializacije.) Vpisovanje za teča'e In predavanja, traja od IS do 81 oktobra 1913. Ob tej priliki ie prinesti s seboj dve (lik! sa legitimacije — Lekcije, trnlajoče po eno uro, bodo trikrat na toden. V načrtu so sledeči tečaji! Popoldanski tečaji od 15 do 19 kl bodo trajali * mesecev. — 7.a Informacije so Jo obrniti na tajništvo v Beethovnovi ul. 14/1., vsak dan od 10 do 13 ln od 16 do IS. Slovenski Sdsoj križ - javnosti Z odlokom predsednika pokrajinske uprave je bil vzpostavljen Pokrajinski odbor Rdečega križa, pod imenom Slovenski Itdcčl križ. Vodstvo Slovenskega Kdečega križa je prevzel celotni stari odbor, kt Je prevzel tudi vse tiste naloge ltdečega križa, katere jo opravljal do svojega razpusta. Slovenski Bdeči križ se dobro zaveda svoje naloge kot ustanove, kl mote služiti nepristransko vsem, posebno pa po vojni prizadetim. Z oziroin nn svoja omejena sredstva si jo odbor SI1K določil zaenkrat naslednje prvenstvene In glavne ci je: 6. V sedanji dobi je Slov. Hilcčemu križu najnujnejša ln najvažnejša naloga repatria-cija, t. j informacijska služba in dolo za vrnitev bivših vojnih ujetnikov, Intoruiran-cev, konfinirancev, zapornikov in pogrešan-cov v domovino. V ta namen vrši Slovon ski Rdeči križ obvezno poizvedovalno In in. formacijsko službo tn vzpostavitev stikov med svojci in pogrešano! v tujini. Za to dolo posluje pri Slovenskem Rdečem križu poseben oddelek za skupno In posamezne poizvedbo. Kdor žoll, da posreduje Slovenski Itdcčl kril tanj, Izpolni v pisarni po sehno tiskovino z vsemi potrebnimi podatki in morobitniml kratkimi obvestili ta naslovnika (najvoč do 25 besed). V posebnih primeriti poizveduje Sloven skt lidcč.i križ tudi potom društev Rdečega krita v drugih državah ln po Mcdnarodenm Itdečem križu. S temi svojimi poizvedbami bo Slovenski Rdeči križ skušji olicncm ugotoviti število In položaj naših po voinl prizadetih rojakov Izven donioviuc ter dobiti s tem zu- Iz HrvnSliC Veliki glasbeni natrčaj za opero In kan-tato. Poverjenlštvo za vzgojo in propagando v (Davnem uslaSkem stanu v Zagrebu jo razpisalo natečaj ta glnslieno-scciisko delo in voknlno-liistriiiuriitnliin delo, ki bi bili pripravni za Izvedbo slovesnih proslav hrvatske državnosti. Natečaj za glasbeno, scensko delo, t. j. za opern glasbeno diaino ali podoTino glasbeno scensko delo v oncin dejanju ali v več slikah določa dve nagradi. Prva znaša 200 tisoč kun, druga pa lun tisoč kun. Prva nairrmia za -oknlno instrumentalno delo v oMikt slovesne kantate za zlnir in orkester z ali brez solistov pa znaša 150 tisoč kun, druga pa 75 tisoč kun. Nad 4 milijone Ilirov pivu so por;:b'll v Zagrebu v enem letu. Med raznimi Industrijskimi podjetji v Zngrcliu zavzema ml lično mesto tudi tamnšn.in pivovarna, ki pn zaradi sedanjih vojnih razmer ni v popolnem obratu, kar .ie čisto rzumljivo, ker so moral! potrebne siravine, predvsem ječmen, porabiti za važnejše svr'ie, t. j. zn prehrano. Toda kljub temu se pivovarna trudi, da s svo.io proizvodnjo pokrije glavne potrebo tako Zagrcbn, kakor tudi pokrajine V lanskem proizvajalnem letu je zagrebška pivo. varna proizvela nad 7il 0"0 bi piva. Od lo količine je porabil Zagreb okoli in.iKUi hI, ostanek pa pokrajina. V pivovarni je trenutno zaposlenih :iihi dclavccv in delavk. V zadnjem času je pivovarna postavila tudi novo poslopje za smolarno. trenutno pa gradi 7(1.5 in visok industrijski dimnik.t Krešlmlr Uarnnovlč odpotoval v Bratislavo. Znani hrvatski skladatelj in dirigent Krešlmlr Raranovlč je odpotoval zn 4 mesece v Bratislavo, kjer bo na prošnjo slovaško vlnrle prevzel glasbeno vodstvo slovaške radijske postaje, pripravo In clirl-girnnje več opernih del v bratislavski operi in pripravo več simfoničnih koncertov. f)ilrrrlha n dol,lailah nosilcev zlntili in KT"hr-,')h kolajn za hrabrost. Nn predlog lir-važko vlade je Poglavnik dr. Pavelič podpi- nesljivo podlago za svoje še važnejše delo, t j. nkcijo /a vrnitev inlernirancev, kon-finirancev, bivših vojnih ujetnikov, pogre-£aucov in zapornikov v domovino. 2. Ravno luko važna naloga Slovenskega Rdečega križa je zbiranje prostovoljnih prispevkov v denarju, obleki, perilu, obulvl, potrebščinah za dojenčke in živilih :a odli-kovnnfov! materi odnosno očetu. Ostre kazni za narijalrr rcn v Zemunu, Gospodarski odsek zeinunskc policijo je v zadnjem časn'določil nove cene za zcinunskl trg 'n zemr.nske hotele ter gostilne Izvrševanje odredbe jc policijska oblast strogo nadzirala lei je uuotovila. da sc je več gostilničarjev ni držalo Zalo je kaznovala solastnika znnnecn zemunskeirn hotela in restavracij.) Central' Otona Sarlorljn z zaporom trcii mesecev, denarno gtojio ".'.'O.OOO kun in s trimesečnim prisilnim bivanjem v de. lovnem taborišču. 1'iav tako je kaznovan lastnik irostilne .Sedam trra-nčnr-i- siobodan Dragutinovif in lastnik »Orailjsnske go-stione' Nikola Močan, vsnk z zaporno ka-nl-jo dni in z denarno kaznijo leo.oco kun. Imenranje viteza Vilka Ihniea za ilrinr-neon svetnika Portnvnik Vlili ic s svnio Odredbo rn'.rešil Pnglavnika generala Vilka Bei-lčn dn!?no«tl državnega tajnika v voi. nem ministrstvu ter ga Je imenoval zn '!r-lavnega svetnika. It Srbi je Nadaltnje prttave nmstovoljcev v Srhi II. Iz f"nčka, v srednji Srbiji, poročajo, da se v taino^njem mestu prijavljajo v vedno večjem številu prostovoljci za borbo proti partizanom. 1'stnnni llanje otroških vrtcev v Srhi II. Cpraviii 0'llsir .Vodičevega »klada je sklenil odpreti več otroških vrtcev tako v Beogradu. knkor tudi v vseli večjih pokrajinskih mestih. V novoustanovljene otroške vrtce hodo predvsem sprejemali otroke tistih mn. ter. katere so zaposlene v industrijskih pod-jctjih. r i i a m k a it. 109 Vodoravno: 1. in 54. naslov zbirko narodnih pesmi. 16. rtič, 17. konica, IS. oseba lz Reymontovih Kmetov, 19. francoski knji-žovnik, 20. mesto v Vojvodini, 21. polet, 22. mesto v Dalmaciji, 23. vrsta ondulaoije, 24. ovijalka, 25. glasbeni izraz (tujka) 26. slovenski pesnik, prireditelj zbirko pod 1. vodoravno, 35. utežna mera, 39. del naslova, 40. martra, 42. jezero v Abeslnlji, 44. hr-vatska znanstvena publikacija, 45. kraj nn Štajerskem, 46. orožje, 47. svetlobno telo, 48. matematični izraz, 49. nordijsko žensko ime, 50. klica, 51. del noge, 52. kraj na No-tra n.iskem, 53. graja, 54, gtoj 1. vodoravno. Navpično: 1. del roke, 2. ozračje, 3. žensko ime, 4. del kmečko kuhinjo, 5. sloj, 6. krogla, 7. svetopisemski prerok, 8. ruska reka, 9. poslopje, 10. kraj v Dalmaciji, II. reka na Madžarskem, 12. potnik (tujka), 13. meslno zabavišče, 11. nordijsko božanstvo, 15. del očesa, 26. korenjak, 27. nekdanja Ljubljana, 28. dol dneva, 29. leposlovno , delo, 30. dol volovske opremo, 31. lesena posoda, 32. Chuteauhriandova povest, 33. j del roke, 34. turški državnik, 36. plug, 37. i napitek, 38. reka v Italiji, 40. vrsta vrb, 41. kovina, 43. del snovi.- Rešitev križanke št. 108 Vodoravno: 1. Frančišek AsiSki, 16. jo-kavka, 17. Prlek, 18. Ars, J9. bad, 211. Erna, 22. ahranek, 23. red, 25. akacija, 26. Mohor, 28. dver, 30. avc, 32. Dane, 34. Kana, 35. Ramo, 36. peča, 38. kača, 39. jok. 42. Uri, 44. poza, 45. brv, 46. Barha, 49. Majar, 50. Adri-ja, 51. holm, 52. Marija Kmetova. Navpično: 1. fjord, 2. Rob, 3. akademija, 4. nnila. 5. čveka, 6. ikra, 7. Sanca, 8. ep, 9. kraja, 10. alha, 11. ser, 12. Ika, 13. Sanghaj, 14 Kreon, 15. iskra, 21. Aida, 24. Eva, 26 meč, 27. Okn, 29. ropar, 31. vezaj, 33. Navjo, 35. sum, 36. Peri, 37. čada, 38. Krim, 10 obla, 41. Kam, 43. Ram, 45. brk, 46. bat. 47. Alio, 48. rov. 1 1 i 4 0 0 / u 11 l i li 5 tu u le 1 11 i 23 . L:. .(i n & JI u Jj JI io Ju 3/ M 40 41 M 4S 14 45 46 (7 4i 49 nO 01 52 53 54 1 1 1 1 | MALI OGLASI I Službe liieio I MLADA GOSPA Testna in poštena, telo dobra tipkarica — nujno prosi namestitve za vea dan ali za nekaj ar dnevno^ Naslov v opravi »Slov.« pod it. 54«. 1» Službe I dobe j GOSPODINJSKO pomočnico vajtno tndi nekoliko kuhe, išče boljša mala družina. Plača dobra, lep postopek. Naslov v upravi »Slov.« pod 6962. POSTRE7N1CO za dva popoldneva te-deusko sprejmem. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 6930. b POSTREŽNICO ali služkinjo iščem k 3-članski družini. Ba-nič, Vilharjeva 39-1. 2 MLINARJA za valjčni mlin zmožna in mlinarja za izdelovanje kaše na kamnih sprejme valjčni mlin Franz Maj-dič. Vir, Domžale, (b HLAPCA ~ konjskega. za prevoz mlinskih izdelkov in navajenega poljskih del sprejme mlin Maj-dič Franz, Vir, Domžale. (b MLADO DEKLE za pomoč gospodinji ali postrežnico za dve uri dopoldne in 2 uri popoldne iščem. Naslov v upravi »Slov.« pod Št. 6988. SPREJMEM TAKOJ ali s 1. nov. kuharico za vsa gospodinjska dela k manjši družini vajeno otrok, ob prostem čnsu v pomoč pri šivanju. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 704«). (b KUHARICO staro 30—40 let, ki bo obenem pospravljala stanovanje, iščemo. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »ITatoliska družina« Št. 7048. (b ZA KNJIGOVODSTVO in event. računstvo, korespondenco iščemo učno moč, komercialista ali strokovnjaka z izpitom ozir. akademsko izobrazbo. Ponudbe nujno takoj na upravo »Slov.« pod »Knjigovodstvo« 7044. BRIVSKEGA pomočnik^ sprejmem takoj ali po dogovoru. Rožič Vladka, Tavčarjeva 4. (b ŠIVILJA sprejme pomočnico in vajenko. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 7024. (b I Kupimo RADIO APARATE kupuje |>o najvišji ceni tvrdka: »Everest«, Prešernova 44. k Knpim prarne STEKLENICE neb vrst tn dobro elačatn • B. Guštin. odmko* trg H. PISALNI STROJ dobro ohranjen, kupimo Pellegrino, Kolodvorska 9. k PESKE buč in sončnic kupim po višji ceni ali zamenjam za drugo blago. - Ponudbe upravi Slov. pod »Sončnice« št. 6960. k star KUPIM avstralski opo- sum, rjav perzijaner, star rjav in Črn krzneni plašč. Kovačič, Stari trg 21/11, v hiši kavarne Zalaznik. FOTOAPARATE kunim — fotopribor kakor tudi drupe »lične predmete kupuje proti takojšnjemu plačilu ali posreduje prodajo ugodno in uspešno. Velik krog dobrih interesentov. »Fototeh-nika«, Bleivveisova 13. STARO ŽIMO in Žimnice kupimo. — Plačamo dobro. Trgovina Ogled, Mestni trg št. 3, vhod skozi vežo. MI ATILNICO dobro ohranjeno ročno nli malo poponsko, kupim takoj. čeme. Za vasjo 6. (1 ZEI.JE V GLAVAH kupuje Gospodarska pesa« Producentt dobijo prevoznice v njeni pisarni Bleiweisova (Tyrševa) cesta 29. (k SLA MOR EZN ICO kupim novo ali dobro ohranjeno. Plačam dobro. Ignac Marinčift, Horjul 92, ali Vreček, Rimska cesta 19. (k KUPIMO pisalne stroje po najvišjih dnevnih cenah. »Everest«, Prešernova št. 44. (k ŽELEZNO BLAGAJNO stoječo kupi Everest, Prešernova 44. IZREDNO DOBRO Elačamo za gume (za iciklje, motorje in avtomobile), biciklje in motorna kolesa. — Merkur, Puharjeva 6. OTROŠKI VOZIČEK globok, prvovrstno ohranjen, kupim. Petelin, Predjamska 82. ŽENSKE GOJZERCE št. 41, dobro ohranjene. kupim. Naslov v opravi »Slovenca« pod št. 7023. (k | Prodamo | BREZOVE METLE držaje in lopate, ometa itd., dobite pri Gospodarski zvezi, Blei-vveisova 29 io Maistrova 10. I POSODO ZA KISANJE zelja dobite pri Gospodarski zvezi, Blei-weisovu 29. Prodam neka! SODOV od 30—30 litrov, primernih za kislo celje, po zmerni ceni. — B Gaštin. Vodnikov trg 2 DRVA PREMOG GCMBfC GLEDALIŠKA 14 NOV KAUC naprodaj.. Naslov upr. Slov. pod St. 6921. I MOŠKO SUKNJO usnjeno, zelo dobro ohranjeno, prodam. -Hleiweisova c. 51 a-III. desuo. 1 7.epiiir peg 12 cevna, naprodaj za 61100 lir. Naslov v upr. »Slov.« pod it. 6957. KRZNENO JOPO prodam. Ogleda se pri hišnici. Pred Skotijo St. 19. (1 SUKNJIČ in iesenski površnik, že dobro ohranjen — prodam. Naslov v upr, »Slov.« pod 6998. (1 ^PfiOj DRVA I. POGAČNIK LJUBLJANA Bohoričeva ulica Št-f Telefon «190*60 "NOVO POSTELJO s peres, žimnico ugodno prodam. Milka Za-vršnik, Vogelna 3. NOVE~RJUIIE predvojno blago, prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod 6992. (1 OTROŠKE SNEŽKE št. 24 zamenjam za večje. Vraničar, Pokopališka 1-1. (1 PRODAM moško obleko, dekliški plašč in kostum-ček. Barvarska steza št. 6. (I MOŠKE ČEVLJE črne, nove nizke št. 40, proda Marija Vel-kavrh. Sv. Petra c. 66. ZAVESE lepe za dve okni poceni prodam. Omerza, Tyrševa cesta 6-1. PRODAM več novih kompletnih oken in vrata. Vprašati: Blatnik Ignacij, Veliki stradon 7. (1 LESENEGA KRISTUSA ročno delo, produm. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7033. PISALNI STROJ prenosljiv s kovčegom, tovarniško nov. poceni prodam. Nuslov pri upravi »Slov.« 7033. (I ZIMSKO SUKNJO moško, sivo obleko, čevlje šl. 41, prodam. Vodnikov trg 4-1. |l (Stanovanja I Uiefo j STANOVANJE 1 ali dvosobno, komfortno, iščeta zakonca. Evenluelno plačava v naprej polletno najemnino. Cenj. ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Predplačilo« 6997. SOLIDNA STRANKA z otrokoma išče za takoj aii pozneje sončno in čisto dvosobno komfortno stanovanje, blizu cestne železnice. Ponudbe oddati upravi »Slov.« pod »Točen plačnik« it. 7051. (c Sobe I ižžeco B DIJAK išče sobo z vso oskrbo ali brez. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Dobro plačana« 6903. dijakTnJa išče sobo kot sostanovalka. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 6Sb6. PRAZNO SOBICO s štedilnikom — išče starejša ženska. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Mirna« 6939. s | Denar | O POSOJILIH na hiše in posestva dobite informacije Ljubljana, Beethovnova ul. 15-11 levo pri Jugo-kredit DRUŽABNIKA za ključavničar, obrl. iščem. Naslov v upravi »Slov.« pod 7055. (a ENO ALI DVE SOBI prazni, čisti, išče v centru. Plnča tromc-Rcčno naprej. Slaščičarna Moreta, Igriška ulica. (s I Posestva E »GLOBUS« pisarna za nakup in prodajo nepremičnin, Petrarcova ul. 26, ima v prodaji več zelo ugodnih stavbnih parcel, komfortno enodružinsko vilo v severnem delu mesta. ZEMLJIŠČI ATI HIŠO kupim v Ljubljani. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Takoj« št. 7018. (p I Stroji | ELEKTRO-MOTORJI 3 PS. 4.5 PS. 6.5 PS. 20 PS, za 380 volt 50 period z zaganjači, novi se ugodno prodajo. Ogled in pojasnila pri »ELHOMA« J. Slcjko, Sv. Petra c. št. 5. (x NOV VRTALNI STROJ do 15 mm vrtanja, 2 brzini, prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 7037. (x 400.000 LIR VLOŽIM v zdravo podjetje ali pristopim kot družabnik. Posedujem tudi krasne dvoriščne lokale sredi mesta, kakor tudi razne koncesije. Nujne ponudbe v upravo »Slov.« ped »Poste no delo« 7043. g Obrt 1 Pozor stavbeniki ln tiiSni posestniki) Dobavljam, polagam ln slružim stare PA it K ETi. JOSIP BRLEČ Ljubljana KOLODVUlfSKA KRZNAR modernizira plašče, popravlja vsake vrste ko/uhovino in izdeluje pritiešene kože. Kovačič. Stari trg 21/11, v hiši kavarne Zaluznik. 1 Kurivo i | Pohištvo | ln Frančiškanska 10 Telefon 29-61 1 ~~Pouk_§ AKADEMIK reven iu marljiv, daje instrukcije za ljudsko iu srednjo šolo. Ponudilo na upravo »Slov.« pod »Marljivo poučujoč št. 6920. u vesten učitelj pride za 8—10 lir ali skromen obed poučevat na dom: violino, za mojstrski izpit in nemščino, italijanščino ter vse predmete ljudskih in ni/.jili srednjih šol. Naslov oddajte v trpovini Puč-j nik K., frančiškanska J. (u ""gospa poučuje nemščino in italijanščino po posebno hitri metodi. Cene ugodne. Rimska 10, (., desno. PO VASI ŽELJI VAM IZDELA GOVIZNKJl UifDSKE TISKARNE V LJUBLJANI KOPITARJEVA 6/II t svoji črtalnici razne poslovno knjige, ako niso že v zalogi. Istotako izvrši tndi vsa draga knjigo-veška dela posebno razne vezave v raz-nili velikostih od preprostih do razkošnih oblik v vseh barvah. Posebni oddelek za izdelovanje damskih torbic, šolskih torbic in sličnih, pasov, denarnic, kovčkov ia drugega . —~ " i galanterij, blaga Vam nudi te predmete vedno v lepih, okusnih in modernih oblikah vsaki čas. CENE SO SKRAJNO NIZKE! P0SLUŽITE SE JIH! UČITELJICA in absolventka abitu-rijentskega tečaja, s perfektnim znanjem in diplomo italijanskega jezika, poučuje italijanščino in nemščino po hitri in uspešni metodi. Sprejme^ tudi temu odgovarjajočo zaposlitev. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Zaposlitev« št. 7019. (a ANGLEŠČINO poučujemo po hitri in uspešni metodi. Cena zmerna. — Pridem na dom. Ponudbo na upr. »Slov.« pod »Pouk« št. 7021. (u ANGLEŠČINO izgovorjavo, konverza-cijo poučuje akademsko izobražen pospod. Ponud. na upr. >Sinv«. pod »Pridem na dom« št. 6996. (u STARšIl Vaši otroci-dijaki vseh šol dobe vsestransko učno poinoČ in nadzorstvo. Honorar nizek. Prijave vsako do-i poldne. - Diplomirani i filozofi, Novi trg 5, levo. (u | Filatelijajf FILATELISTI! Uiroden nakup raznih filntelističnih novosti: znaink, filafelistične literature, katalopov in raznih albumov itd., dobite pri f i I a t e 1 i j i MLADINSKE ZALOŽBE v Ljubljani, Stari trg št. 30. patentne postoljne mreže, otoroane, moderne kauče in fote-Ijo uudi solidno iu po nizki ceni RUDOLF RAD0VAN tapotnik LJUBLJANA Mestni trg Štev. 18 SPALNICE jedilnice, kuhinjske opreme si brezobvezno opledate: Medvedova št 28, prt Si enskem kolodvoru • Odprto: torek, četrtek, sobota od |3.-~18. ure. 6 OGLEJTE SI vsak dan od 3—-5 moderno spalnico in kuhinjo v gostilni Celovška c. 72. š SPALNICO iz mehkega lesa, kompletno, prodam. Por izve se v upravi »Slovenca« pod 7017. (I PRODAM več kuhinjskih oprem. Zaloga pohištva Vcn-turini L., Florjanska št. 31. Ogled in sprejemanje naročil v ponedeljkih, sredah in petkih pop. od 2—6. ČEDNA SPALNICA s trodelno oninro, izvrstno ohranjena, samo les produm za lir 5000. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 6984. POHIŠTVO dobro ohranjeno, spalnice, posamezne omare, kredence, predsob-no garnituro, fotelje, gugalni stol, velike mize in drugo upod-no proda Trpovina »Ogled«, Mestni trg 3 (v hod skozi vežo), (š jj Vajenci | VAJENCA sprejme ključavničarstvo Setina Rok. Zaloška cesta 10. (v MODNI SALON Tavčar sprejme vajenko. ki ima velelje do domskega krojaštva. Ilirska ulica 12, Ljubljana. (v VAJENKO in praktiknntinjo takoj sprejmem. Modni salon Majda, Podinil-Sčakova 37. (v 17 I.F.TNl FANT kmečki, se želi izučiti nilinarske obrti. Nastop takoj! Naslov v upravi »Slov.« pod šl. 7031. (v Alge ln Koristni vitamini V norveškem laboratoriju industrije konzerv v Stajangeru je inženir Emil Oya raziskoval alge in j. dognal, da je v algah, ki jih prav nič ne izkoriščamo, jako veliko zdravilnih snovi. Tako sta v nekih algah vitamina A in Li. Nekatere vsebujejo vitamin D, zaradi česar tako cenimo pomaranče. Druge alge pa imajo mnogo vitamina K. ki ga dobivamo v naši povrlnini. Na Japonskem so alge že davno uporabljal' zn proizvajanje jako važnih živil, zato gojijo v japonskih vodah alge še posebej, posebno tisto vrsto, o katerih vedo, da so važne za človeško zdravje. | Kolesa j prodam moško športno in žensko kolo in en gumi plašč, kot novo. C.o-sposvetska cesta 55. "NOV TRICIKELJ do 200 kg nosilnosti, ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« >od šifro »Izredno pri-ka« št. 7038. (oo RAZPRODAJA KOLES Več novih iu rabljenih (damskih in moških), zaradi izpraznitve skladišča zu skoraj polovično ceno (od 12001 naprodaj. Merkur, Puharjeva 6. (oo DEKLICA se želi izučiti v papirni, manufakturni. galanterijski stroki, z dobrimi priporočili. -Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Poštena vajenka« št. 7030. I Knjige""! Kupimo slovenske ČASOPISE od starejših do novej ših. celotne letnike, zabavnih, političnih in verskih itd. Ponudbe knjigarni Klcinniavr & Bamberg, Miklošičeva 16. KUPIM K o pse h : Anatomski atlas, celega alt dele in Ta lds: Anatonjski atlas, kupim. Lahko tudi na posodo, proti visoki nagradi. Poslati na upravo »Slov.« pod »Takojšnje plačilo« št. 6813. ŠOLSKE KNJIGE za vse višje razr. rcnl ne gimnazije, dobro ohranjene, poceni prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod 6970. j ženitbe j URADNIK dobro situiran, star 43 let, želi znanja zaradi ženitve z dobrosrčno gospodično čiste preteklosti. Prednost z lastnim domom. Le resne ponudbe s polnim naslovom na upravo »Slov.« pod »Skupno ognjišče« št. 7054. (ž VEČ TRICIKLJEV novih in rubljenih, različne velikosti, zaradi izpraznitve skladišča za skoraj polovično ceno naprodaj. Merkur, Puharjeva 6. I Živali 1 racmana lepega, prodam, kar, šišenska 26. Bali MLADE PRAŠIČKE prodam. Naslov pri »Fotolehniki«, Bleiwci; sova 15. (j fl Siv, stroji j ŠIVALNI STROJ krojaški, z okroglim čolničkom in ženski Singer za domačo uporabo, prodam. Pred škofijo 19, Adamič. ŠIVALNE STROJE kupimo, plačamo dobro. Trgovina »Ogled«. Mestni trg it. 3 (vhod skozi vežo). •SINGER« šivalni stroj, skoraj nov, poprezljiv. ugodno prodam. Naslov v upravi >Slov.t 7027. | Objave I Pred neko trgovino sem pomotoma POZABIL KOLO Puch št. 13663. Poštenega najditelja prosim, da mi ga izroči proti nagradi. Naslov v upruvi »Slovenca« pod št. 6940. INSERENTA pod šifro »Solidna stranka« v »Slovencu« z dne 13. in 14. t. m. naprošam za osebni razgovor zaradi event. dobre nagrade za stanovanje. Naslov v upravi »Slov.« pod 7047. (o Stanovanja! oddalo j HIŠNIKU najraje upokojenca 2 oseb oddamo brezplačno stanovanje. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Oktober« St. 6989. (č I Glasba | GLASOVIR koncertni Stingl z angleško armaturo naprodaj. Kupec naj se obrne no pisarno ▼ Ljubljani, Beethovnova ul. 15-11, levo, vrata 9, med 2. in 4. uro popoldne. g PIAN1NO izvrsten, naprodaj.^— Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6990. I 1 V najem | »»te Večje zdravo SKLADIŠČE IN šUPO lahko ločeno, vzamemo v najem. Pismene ponndbe na npravo »Slov.« pod »Začasno« št. 6938. TEL KINO UNION M " Razprodane predstave — s predvajanjem nadaljujemo preko druge nedcljel Najsljajnejsa tunelska burka — dve ari burnega smebal »GREŠNA VAS« Strah hinavskih občinskih svetnikov pred razkriukanjem njihovih grchovl V glavnih vlogab: Hansi Knoteck, Joe Stockel in Joset Eichhcim. PREDSTAVE: ob nedeljah) 10.50, 11.50, 11.10 In 17.10. TEL KINO SLOGA 27-50 TERRA-film poln dramatičnega dejanja govori k srcu vsakogar, ki ga vidi ter mora navdušiti tudi najbolj razvajeno občinstvo! »VEČNI ZVOK« Večni zvok gosti prepaja ta film ter s Čudovito usodo vodi življenje nadarjenega godbenika. V glavnih vlogah: Olpa Tschechova, Elfrie-de Datzig, Rudolf Prack. Režija: GUnther Rittau. Predstave ob 15., 17; v nedeljo ie ob 10.50. Dnevna predprodaja vstopnic od 11 do 12. KINO KODFXJEVO telefon 41(4 Odličen film poln prijetnih popevk, valčkov, šiagerjev iu revij, skratka »VESELA GLASBA« Willy Fritsch, Adelheid Seeck, Anja Elkoff Predstave: nedelja ob pol 11 matineja, popoldne ob 14.S0 ln 17; delavnik ob 17. KEMIČNA BARVARNA in čistilnica oblek Živič Lovro Dolenjska cesta št. 14 Kaj Je banka, Banka Je podjetje, kl tl posodi dežnik, ko aije eonco, ln ga zahteva nazaj, kadar dežuje. Kaj Je pesimist? Peflmtst je človek, kl sl, itoječ pred dvema nesrečama, obe zaželi. Umrl je v Gospodu po ljubljeni oče, ded, praded, gospod kralki, mučni bolezni 15. oktobra naš FRANC KOS hranilnični uradnik v p. Na zadnji poti ga bomo spremili v nedeljo, dne 17. oktobra ob pol 5 izpred kapelice sv. Ahacija na Žalah. — Sv. maša zadušnica bo v torek, dne 19. oktobra ob 7 pri glavnem oltarju v cerkvi Marijinega Oznanjenja. Ljubljana, dne 15. oktobra 1943. Franja, žena; Tone, Rika, Vera, Mara, Vladko, Slavko — otroci z družinami in sorodstvo. ZAHVALA. Za vse dokaze sožalja, ki smo jih prejeli ob nenadomestljivi izgubi našega ljubljenega soproga, dobrega očeta, brata, strica in tasta, gospoda WISIAK ALEKSANDRA izrekamo tem potom vsem našo prisrčno zahvalo. Posebno zahvalo izrekamo čč. duhovščini, g. prof. dr. Lušicky Karlu in zdravnikom interne klinike, kakor čč. sestram usmiljenkam za vso požrtvovalno pomoč in nego ob bolezni, vsem darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so blagega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku. — Sv. maša zadušnica bo v torek, dne 19. oktobra ob pol 9 v župnijski cerkvi Marij. Oznanjenja pri oltarju sv. Antona. Ljubljana, dne 16. oktobra 1943. Žalujoči rodbini Wisiak — Savi ž. Petrušič je sedel za katedrom in gledal štirideset plahih obrazov, ki so Bili uprti vanj. Skozi okna je lilo v razred oktobrsko sonce in v njegovi sanjavi svetlobi so nemeli stenski zemljevidi in podobe. Janko je gledal svojo mladino: mirne deklice, živahne dečke, ko je čutil, kako toplo ga božajo njeni pogledi, izražajoč bojazen, spoštovanje, zaupanje in brezskrbni, se je moral nasmehniti. Razlagal m je preprosto znanje z besedami, h.i jih je izbiral z ljubeznijo in nežnostjo. Ali se ni v tem dvojnem — v ljubezni in v nežnosti — izražalo tisto, česar ni mogel izraziti svojim telesnim otrokom: očetovsko čustvo?^ Ni imel ne pravega doma, ne družine. Dom mu je postala gimnazija, družina njegov razred. Imel je le štirideset let z vso njihovo sivo težo .. . imel je le ubogo sestro Tino na Otavicah. V zadnjih letih se njegovo življenje niti malo ni spremenilo. Kongregaeija ga je iztrgala puščobi, ni mu pa mogla ubiti davnih velikih sanj o osebni sreči. Nasprotno,— tista čudovita po mlad pred petnajstimi leti se mu je vedno pogosteje vračala v spomin: Novela čim dalje se je odmikala v preteklost, tem lepša in bolj pravljična se mu je zdela. V Janka je priha jala vedno hujša bojazen pred tiho, mirno in samotno starostjo, pred dolgočasnimi upokojenskimi leti. Odložil ie naočnike in si pomencal utrujene kratkovidne oči, nato je V6tal in počasi stopil med klopi in govoril, govoril, gledal učencem in učenkam v oči in jih tako držal v zbranosti. Med dekliškimi obrazi prvega razreda je bil tudi obraz, ki se je Petrušič vanj oziral s posebno ljubeznijo. Hodil je pred klopmi in razlagal, v svoje oči je lovil štiridesetero pogledov, najskrbneje pa je opazoval tisti lepi obraz v prvi klopi. Neka davna milina se mu je budila v srcu. Ali ni že nekoč videl te velike modre oči? >Kako se že vi pišete?« _ j Deklica je vstala in odgovorila z jasnim in zvonkim glasom: »Močilnik Lucija.« »Lučka?« Učenka se je nasmehnila in prikimala. Oči, usta, lasje... vse je Mojčinol je Janka spreletela misel, navdala ga s čudnim nemirom. Ko je stal pri steni in s palico kazal po zemljevidu, mu e pogled podzavestno uhajal v prvo "op k Lučki, ki je pazljivo upirala vanj svoje jasne oči. To je enajstletna Mojca Mihelak! ga je prepričevala misel. I oda Moj-čina hčerka ni, saj bi ga na to že prej opozoril krstni list. Ali ni morebiti kakšna bližnja sorodnica? Sicer pa, 6i je Janko ugovarjal, ali ni podobnost lahko samo naključje? Take stvari se vendar rade dogajajo v življenju. Oh, jaz pa takoj iščem zveze z daljno preteklostjo in s tujimi ljudmil Za nekaj časa je zatrl vsako misel na učenko Lučko in na njeno podobnost Mojci. Toda mir se ni več vrnil v srce. Zaman si je Janko dopovedoval vrsto let, da Mojce Mihelakove zanj več ni. Zdaj je spoznal, da je živela ves tisti britlki čas v njegovi duši ljubezen do dekleta, ki mu je s svojim težko razumljivim ravnanjem tako usodno preokrenila življenjsko pot. Kakšna je bila ta pokopana ljubezen? Ali ni bila le otožen spomin na kratke mesece duševnega in telesnega napoja, na tiste lepe načrte in privide, ki sta se v njih gledala, ko da bi se hotela zliti v en sam ra/koSen žarek? Petnajst let ga je skelela ta čudna, skrivnostna ljubezen, ki je bila obsojena na smrt, a ni mogla... ni ho-1 tela umreti. j Močilnik Lucija... Lučka... Spomin je oživel, ljubezen ga je zabolela v srcu in čutil je, da ne bo nikdar umrla. t ...Če bom kdaj imela hčerko, ji bo ime Lučka ...« Pred njim oživi večno draga in nepozabna podoba: Mojca stoji pri Svetem Frančišku na cerkvenih stopnicah, smehljaje se zamaknjena v prihodnost, svetla v soncu ko božja milost. In Janko od-govarja: . ^»Najinemu sinu pa bodi ime Andrej!« Kaj bi ta dva ljubeča se mlada človeka odgovorila, ako bi jima kdo na tisti velikonočni ponedeljek povedal, kaj bo ž njima čez petnajst let: da ne bosta imela ne Lučke, ne Andreja in da niti ne bosta vedela drug za dru-gega ... V Jankovem srcu se je godilo veliko čudo: neumrla moška ljubezen do Mojce se je polagoma spreminjala v očetovsko ljubezen do učenke Močilnik Lucije. Ko da bi se to novo čustvo porodile iz misli; Taka bi bila najina hčerka Lučka, čisto podobna svoji materi... Naslonjen na stol je sedel Janko v svoji sobi. Električna luč na mizi mu je skozi prosojno zeleni senčnik mrliško osvetljevala obraz. Zunaj je mirno šnmel brezkončni oktoberski dež in bil v tla zadnje usehlo listje, ki ga jesenski vetrovi niso mogli odnesti. Profesor je odprl radio. Prešel je poročila in se ustavil ob glasbi: Flo-renca je oddajala koncert... Nasmehnil se je; tiha godba je napolnila sobo in prevzela njegovo srce. Podobe so se vrstile pred Jankom... podobe ljudi in krajev, ki jih je množico videl in spoznal v svojem življenj", zlasti prva leta-svoje službe. Zdaj pa že dolgo več ni vleklo nikamor daleč. Pač pa ga je z neustavljivo silo mikalo v najožji krog doma in družine, v globino srčnih skrivnosti in soglasij, ludi zanj je nekje na svetu topel kot, kakršnega si prej ali kasneje zaželi sleherni človek. Samo poiskati je treba ta topli kot, ki uteši človeško srce. Medtem ko je zunaj v femi enoglasno kapljal mrzli oktobrski dež, je Janko ob glasbi iz Florence za majhen čas pozabil nase. II. »Ljuba tetka! V Novem mestu je zmerom lepše. Mnogo imam učenja in rada se učim. Dolgčas mi ni več skoraj nič ker so stričkovi zelo ljubeznivi, lipam, da boš zadovoljna, ko boš o božiču videl* moje spričevalo. Jj Fur«Lhi^kaUskarna« - U .Lfodako tt^O. - P« »Lhdik. Ud^a« Jožo Kramar« - Heransjjefcer, izdelal «d»or.t |nl Joža Sodi. - Schriltleller. orednik reda.tore, Vik to, Cen*«