IZDATA FP•HC>TIVWltlV!lTT^K«
- UREI" IH. MHKDNlSKI CvDLUH
- GLAVNI UREDNIK SLAVKO BEZNIK - ODGOVORNI UREDNIK GREGOR KOCI J AN - TEL. UREDNIŠTVO IN UPRAVA21-90, GLAVNI UREDNIK 27-75 - TEKOČI RAČUN PRI NARODNI BANKI V KRANJU 607-11-1-135
GLASILO SO
LETO XV.
KRANJ, PETEK, 28. DECEMBRA 1962
C I A L I S T/ ICNE    ZVEZE    DELOVNEGA    LJUDSTVA ZA
ŠT. 150 T7fTA7AOnO^TOPT7A Tf»47KOT TEDNIK - OD 1. JANUARJA 1958 KOT POLTEDNIK - OD 1. JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO: OR PONEDELJKIH, SREDAH IN SOBOTAH - LETNA NAROCN INA 1300 DIN. MESEČNA NAROČNINA 110 - POSAMEZNA ŠTEVILKA 20 DIM GORENJSKO
Od starega leta se nekateri poslavljajo bolj sentimentalno, drugi spet zamahnejo z roko, češ samo da je mimo, tretji skušajo kar se da pametno pretehtati preteklost, se-;1 dan j os t in prihodnost. Ni pa seveda/ dvoma, da ob vsakem prehodu iz sta-rega v novo leto čutimo, da se je nekaj prelomilo in ob tem prelomu ovrednotimo uspehe in neuspehe v prejšnjem letu ter hkrati delamo načrte za naslednje leto, za prihodnost. Obenem je se- ' veda to tudi trenutek, ko se v človeku spoprimeta optimizem in pesimizem, podobno kot se bojujeta svetloba in tema. Končen izid tega boja je vedno odvisen od našega vrednotenja prejšnjega leta, zakaj če je uspešno, nimamo vzroka za pesimizem, medtem ko se ob slabem obračunu mnogokrat odenemo v črnogledost.
Mislim, da lahko brez oklevanja trdimo, da je bilo 1962. leto za naš gospodarski in družbeni razvoj izredno plodno in da pomeni velik korak naprej v boljše življenje. Uspehi, ki smo jih dosegli v gospodarstvu, nam potrjujejo, da smo na pravi poti in da mo-y ramo na teh osnovah nadaljevati. To hkrati pomeni, da moramo še bolj utrjevati samoupravni sistem, storiti vse, ' da bi dvignili zmogljivost našega gospodarstva, in se obenem potruditi, da / se bo zavest našega občana — gradite--' lja boljše prihodnosti — neprestano -' dvigala. Graditi nekaj, ne da bi imeli , .»vzorce, po katerih,bi se zgledovali, je ' Hežka naloga in zahteva od nas maksi-Smalne napore, da bi dosegli svoj cilj.
letošnjem letu so mnoge naše gospodarske organizacije pokazale, kaj vse j ffcmorejo, če se z vso resnostjo in zavze-'tostjo-poprimejo dela in če je volja dovolj velika. Seveda smo letos dosegli to- 1 likŠne gospodarske uspehe velikokrat le na račun povečanja fizičnih naporov in fizičnega zviševanja produktivnosti, medtem ko moramo za naprej težiti, da bi z'najrazličnejšimi drugimi sredstvi — s>poglobljenim sodelovanjem, z dviganjem strokovne ravni, vseh vrst integracije itd. — dosegli še boljše uspehe in našemu delovnemu človeku zvišali življenjsko raven. Pred nami so dovolj jasne perspektive, da lahko z vsem pogumom zremo v prihodnost.
Ker vemo, kaj hočemo, seveda tudi ni težko za to prihodnost žrtvovati svo- • jih moči, hkrati pa si seveda ustvarjati tudi lepšo sedanjost. Ni pa dvoma, da so pri«tem izredno pomembni medčloveški odnosi, ki naj slonijo na principih socialističnega humanizma, zakaj le ' tako bo možno uresničiti vse tisto, kar smo si zadali. Danes je potrebno, da še , z večjo zavestjo in še z zvečano mero humanosti ustvarjamo boljšo družbo in boljše življenje; Letošnje leto nam je večkrat pomagalo, da smo že prešli meje kvantitetnih sprememb in zato je v prihodnje potrebno sprejeti kot osnovno merilo — kvaliteto. Tovrstnih teženj ne kaže samo naše gospodarstvo, 'narveč celotno družbeno življenje. Prehod bo velikokrat boleč in bo zahteval še povečane napore, vendar bo to potrebno narediti, če hotemo iti v korak s svetom oziroma če želimo, da bi si zgradili tako stavbo prihodnosti, ki nam bo v ponos in ki bo obetala boljše življenje.
Danes ni več možno napredovati, če ne upoštevamo vseh dosežkov modernega razvoja znanosti in tehnike, če si načrtno — in to temeljito — in ekonomsko utemeljeno ne zagotovimo gospodarskega razvoja. Prve pogumne korake smo naredili — ne bodimo zadovoljni s tem, kar smo ustvarili, in težimo, da bi se s čvrstimi koraki bli-1 žali cilju.
Pri vsem tem pa naj nam bo vodilo človek. Tako kot naša nova ustava postavlja v ospredje vsega človeka - proizvajavca, graditelja, delavca, tako tudi mi ne pozabimo, da se mora vsako naše delo začeti z mislijo — sočloveku moram pomagati, skupno si morava ustvariti pogoje — temelje in gra-.d:li mogočno stolpnico življenja — simbol skupnih naporov in dela.
Pogumen in ne mlahav naj bo naš korak v prihodnje leto, zakaj življenje ceni le tiste ljudi, ki so pripravljeni spoprijeti se s težavami, ki ne omagajo pri prvih grenkobah in ki zaupajo vase.
OBILO SVETLOBE V NOVEM LETU
TE DNI
PO SVETU
% PODPREDSEDNIK
V IRAKU
Včeraj je podpredsednik Kar delj odpotoval iz Indije na uradni obisk v Irak. Obe državi uspe šno sodelujeta na gospodarskem In kulturnem pdročju, zunanji minister Iraka D/.cvati pa je iz javil, da z velikimi upi pričakujejo sestanek med Jugoslovan skim podpredsednikom in premierom Kasemom.
0 V TANT POZIVA K MIRU
Ob koncu leta jo generalni .se kretar OZN v svoji poslanici izrazil željo, da bi se v prihodnjem letu mednarodna skupnost, še bolj trudila za ekonomski in socialni razvoj človeštva. Opustitev jedrskih poskusov je uvrstil med probleme, ki jih je treba najprej rešiti, saj meni, da bi bili prvi korak k razorožitvi.
O CETLONSKI PREMIER
V PEKINGU Predvideno je, naj bi ceylonski
premier gospa Bandaranaike 31. decembra prispela v Peking, kjer bi posredovala predloge o rešitvi indijsko-kilajskega obmejnega spora, ki jih je izdelala konferenca šestih azijsko-afriških de-dežel. Na programu je tudi obisk v New Del hi ju.
0 BURGIBA O ZAROTI
Tunizijski predsednik Burgiba je na kongresu zveze tunizijskih žena povedal, da so ugotovili, da je bivši voditelj gibanja upora Lazhar stopil v službo zarotnikov in se ponudil, da bo sam izvršil umor. Predsednik Burgiba je rekel, da se ne boji smrti, toda da bi po njegovi smrti »lahko nastala v državi popolna zmeda«.
# ZDA IN KATANGA
Prevladuje mnenje, da je predsednik ZDA Kenncdv pripravljen na to, da se končno likvidira ka-tanška odcepl/cnosi, vendar pa se mu pri tom upirajo močno interesi v Zahodni Evropi. Moskovska »Izvestlja« pišejo, da se Velika Britanija sedaj bori za avtonomijo Katange v okviru reupblike Kongo, ki bi ji omogočila, da bi uživala popolno neodvisnost v ekonomskih stikih z drugimi državami.
Ljudje in dogodki © LHidie in dogodki • Lfudje in dogodki O Ljudje in dogodki* LJudie ta
Politični skok v novo leto ni podoben starim predstavam o tem pojmu. Dosežki leta 1962 na političnem torišču so zmerni, vendar ne preveč skromni. Navajeni smo, da političen razvoj vedno merimo s skoki, naglimi zboljšanji ali prav tako nepričakovanimi poslabšanji. Za razliko cd tega je leto 1962 izrazito leto počasnega ure-
nici dveh let doživlja razpoloženje omejene varnosti in urejenosti. Spisek neurejenih problemov se bistveno ni zmanjšal in urejenost postaja ožji pojem, vezan na posamezna krajevna in celinska področja. Razdalja med urejenostjo, varnostjo in mirom na eni strani in neurejenostjo, zatiranjem in vojno na drugi strani,
janja stvari na boljše. Američani so že pred leti na Dunaju ponovili stari kitajski pregovor, da se hoja na tisoč milj vedno začne s prvim korakom. To počasno odmikanje s prvimi koraki k cilju, ki je po splošni sodbi človeštva mir, se je začelo letos. Zato dosežki leta 1962 nikogar prav posebno ne razočarajo, ker imamo občutek, da prav počasi drsimo boljšim časom nasproti, čeprav je pospešek našega drsenja na začetku še zelo malenkosten.
V političen razum se je v letu 19G2 usidrala samonikla prvina vsakega človeškega dejanja: desetkrat premisliti, preden kaj storiti. Tako ta naš svet na loč-
je zelo kratka. Ce na naši evropski zemlji že leta ne slišimo topov, s tem še ni rečeno, da smo daleč od vojne in da se je mir utrdil. Mir je ogrožen na mnogih krajih v Evropi, zlasti na sti-kališčih dveh svetov, ki za sedaj še nista zavrgla starih vojaških načrtov za ščitenje miru s topovi. Mir pa bo slab in začasen vse dotlej, dokler ga bodo pojmovali na ta način.
Postopni premik na boljše je zaznamovan tudi v rešitvi nekaterih kroničnih obolenj hladne vojne. V današnjem Času štejemo za političen napredek že ponudbo, da bi med Moskvo in VVashing-tonom vzpostavili direktno tcle-
Hruščev in Castro
printersko zvezo. Ta tehnični \ pomoček smo si pripravljeni raz lagati z dobrimi političnimi učinki. Evolucija na boljše pa ne gre sanv> preko tehničnih pripomoć-, kov sporazumevanja, ampak zaznamuje gotove politične uspehe tudi drugod. Nekaj zakrknjenih in dolgoletnih ran so državniki v tem letu zadovoljivo ozdravili. Sem sodijo med drugim: konec vojne v Alžiriji in priznanje Alžlrcem pravice do samostojnega razvoja, premirje v Laosu, urejanje kon-goškega vprašanja, popolna ureditev Zahodne ra Iriana in najvažnejše: preprečitev izbruha atomske vojne, ki bi se po neumnosti prav lahko vnela v kubanski krizi.
Venfar je v politični astronomi ; <► vedno dovolj meteorjev, ki hhko padejo na nas kot najhujše zlo. To je osemnajstletna negotova usoda Berlina in Nemčije, vprašanje Angole in razorožitev z opustitvijo jedrskih poskusov.
Po vsem sodeč se je letošnji politični obračun končal z malim dobičkom. Lahko M ga končali tudi fl primanjkljajem. Morda je za rodovitna leta treba najprej dobro nripraviti zemljo in to so državniki v letu 1962 poskušali. Orali so marsikdaj še nezorano ledino.
ZDRAVKO TOMA2EJ
Ljudje in dogodki • LiudJe in do<m^ki • Lftfdte in dogodki ® Mudfe in dogodki • MucHe in &v»o.<rftrl © i
Naše ceste v prihodnjem letu
Jezersko še vedno v ospredju
Od milijarde in 141 milijonov dinarjev potreb so morali znižati predlog na 747 milijonov dinarjev za najnujnejša dela
Spodnje Jezersko — Štular, Šenčur — Lahovče, Kranjska gora — Vršič, Podkoren — Sedlo, Železniki — Zali log, Skorja Loka — Gorenja vas, Zlatorog — žičnica (Bohinj), Breg — Podreča, cesta skozi Kamno gorico in do krvavške žičnice — za te ceste je predvideno v prihodnjem letu največ investicij.
V ospredju bo tudi v prihodnjem letu cesta na Jezersko, ki
GLAS BRAVCEV
ZAKAJ TAKO?
V naši družbi težimo za tem, da rtaremu človeku kakorkoli olajšamo življenje in mu nu-
či štirih upokojencev iz Stra-žišča začel ob 8. uri. Ker je bilo videti, da stvar ob določeni uri še vedno ne bo končana, je tajnik stanovanjske dimo vse ugodnosti, ki jih kot skupnosti Stražišče odločno enakopraven član naše družbe zahteval, da bi nadaljevali s zasluži. Prav zato marši kate- tem tudi od 14. ure dalje. In remu upokojencu ne bo ostal šele po dolgem prerekanju s dogodek, ki se je pripetil v socialnim zavarovanjem mu je Stražvsču, v prijetnem sporni- to 'uspelo in ta je nato ostal nu. Zavod za socialno' za var o- do 19. ure popoldne. Ljudje so vanje Kranj je v SlražiŠču iz- upravičeno    negodovali nad
polAjeval nove vložke za zdravstvene knjižice. Za popis 'upokojencev SO bili zajeti tereni Javernik, Besnica, Pod-blica, Ncmilje, Pševo, Mavči-
slabo organizacijo, ker tudi do tedaj niso prišli na vrsto. Tako so morali na zahtevo preložiti vpis še na ponedeljek. Ali ne bi mogli drugič takih
če, Drulovka, Breg, Orehck, in podobnih stvari bolj smotr-Gorenja Sava in Stražišče. Po- <no urediti? Ali pa je bolje dopis je bil določen med 8. in pustiti, da stari ljudje stojijo 14. uro. in čakajo toliko časa zaradi Ljudje so se zbrali pred do- tega. Ta primer neodgovorne
mom Svobode v Stražišču žo ob organizacije zasluži vso grajo.
6. uri   zj.   Uslužbenec  godal- Stanovanjska skupnost
nega zavarovanja je ob pomo- Stražišče
Prvi skupni plenum
LJUBLJANA, 27. decembra -Včeraj se je v Ljubljani prvič sestal plenum sveta Svobod in prosvetnih društev za novo območje okraja Ljubljana. Za predsednika sveta je bil izvoljen MARTIN ZA-KONSEK, z Gorenjskega pa so v predsedstvu Franc Ilorjak kot podpredsednik, Peter Finžgar, Ivanka Hvalica, Gregor Kočijam In Silvo Ovscnk pa kol člani.
Na plenumu so razpravljali o raznih aktualnih vprašanjih, f katerimi se morejo ukvarjati Svobode in prosvetna društva in o prizadevanjih, da bi občinski statuti kar najbolje obravnavali tudi kulturna vprašanja in jim tudi zagotovili potreben denar.
POSKUS VLOMA
V SLOVENIJA-ŠPORT
Kranj, 27. decembra - Danes ponoči, nekaj minut po 1. uri, je uslužbenec podjetja »Varnost« — podružnica Kranj zalotil mladega fanta, ko je poskušal vlomiti v prostore trgovskega podjetja »Slo-venija-šport« na Koroški cesti. Fant je že razbil steklo na dvoriščnem oknu in se je pravkar polotil še notranjih varovalnih oken. Ko ga je uslužbenec .»Varnosti« skušal prijeti, ga je udaril in zbežal, vendar so ga Ofe pomoči že nekaterih drugih ljudi ujeli že pod Jelenovim klancem. Na postaji Ljudske milice so ugotovili, da jo fant doma iz Maribora in da je bil pred kratkim izpuščen iz vzgojnega poboljševalnega doma.
je bila do letos skrajno zanemarjena. V prihodnjem letu nameravajo modernizirati cesto v dolžini 6 kilometrov, in sicer od Spodnjega Jezerskega do Stularja. Toda izdatki so predvideni na 90 milijonov dinarjev, kar je najr-večja vsota z vsemi predvidenimi cestnimi deli v prihodnjem letu. Za modernizacijo ceste med Šenčurjem in Lahovčami je prav tako predvideno 60 milijonov din, čeprav gre samo za 6400 metrov dolžine. V celotnem načrtu rekonstrukcije cest, za kar je predvideno okroglo četrt milijona dinarjev, zavzemajo največ sredstev investicije za ceste turističnega in obmejnega pomena: Vršič, Ljubelj, Podkoren itd. To je tudi nujno potrebno.
Mnogo cest pa je predvidenih za asfaltiranje oziroma za cestne prevleke. Za ta dela je predvidenih 210 milijonov dinarjev na skupni dolžini 72 km. Najdaljša cesta, ki je predvidena za ta dela, je po Poljanski dolini, in 6icer 16 tisoč 800 metrov — od Škofje Loke do Gorenje vasi. Investicije za to delo so predvidene na 25,200.000 dinarjev. Nadalje je predvideno asfaltiranje  7,2 km  ceste Breg—
Podreča, 7 km ceste od Jeprcc do Suhe, 5 km ceste od Kamne gorice do Lancovega, 5 km ceste od Begunj do Zabrezniee, po 3 km ceste med Kofno in Gorjem, med Cerkljami in Brniki, meri Rečico in Krnico in druge Ceste manjših razdalj.
Potrebe naših cest so zelo velike. Po pregledu stan'a in po predlogih, ki so jih izdelali občinski organi, bi morali v prihodnjem letu investriraii milijardo in 141 milijonov dinarjev za itre:e-vanfe naših cest po Goren'skem. Sredstev pa nI toliko. V«ai trenutno nI moč in upat!. Zato so morali znižati te zahteve skoraj za poloviro — na 717 milijonov dinarjev. Upalo, da sedanja reorganizacija okraja ne bo povzročila težav in da bo ta minimalni program izpolnjen. — K. M.
Proizvodne konference
Te dni so bili skoraj v vseh mladinskih aktivih na območju tržiške občine sestanki, ki so jim prisostvovali tudi posamezni člani plenuma ObK LMS. Na teh sestankih so se predvsem pogovorili o dejavnosti aktivov. Člani aktivov so morali dati namreč odgovore skoraj na 30 vprašanj. Podrobnejša analiza vseh odgovorov bo prav gotovo dala dragoceno gradivo, na osnovi tesar bo moč izdelati konkretne naloge za delo v prihodnje.
Na omenjenih sestankih je bilo precej govora tudi o idejno-vzgoj-nem izobraževanju v aktivih. O tej zadevi je pred dnevi razpravljal tudi plenum. Zc takrat so ugotavljali, da dosedanje oblike idejno-vzgojnega izobraževanja ;za mlade n:sn mikavne in da je nujno potrebno poiskati nove načine dela na tem področju, ki je madvso pomembno za kakršnokoli uspešno delo mladih tako v. delovnih kolektivih kakor tudi na terenu.
Člani plenuma so zato sprejeli sklep, da bi morali v mladinskih aktivih uvajati pogostejše proizvodne konference, za katere bi
SPOMINSKI MUZEJ
FRANCETA
PREŠERNA
Oktobra ko v Mestnem muzeju v Kranju pričeli s preureditvijo spodnjih prostorov, ki so za razne umetniške razstave postajali ved-
Združitev poklicnih enot
Jesenice, 28. decembra - Danes popoldne bosta zasedala oba zbora občinskega ljudskega odbora Jesenice. Razpravljala bosta o predlogu za združitev poklicnih gasivskih čet Železarne in občinskega ljudskega odbora. Ustanovitev 6kupne poklicne gasivske enote narekuje težnje — zagotoviti s skupnimi materialnimi sred-
stvi pogoje za razvoj enote, ki bo po tehnični opremljenosti jn strokovni usposobljenosti kos vsem zahtevam sodobne gasivske službe v pomembnem industrijskem centru in njegovi okolici.
Centralni delavski svet Železarne je o združitvi že razpravljal in z njo soglaša. Nova enota bo nosila ime "-Poklicna gasivska in reševalna četa«.
Med drugim bodo na seji razpravljali tudi o odloku o začasnem financiranju potreb ObLO v prvem tromesečju 1953 .leta, ki ne smejo presXi 25 odstotkov proračuna za letošnje leto in še o ne-
INŠPEKCIJA OPOZARJA NA POKVARJENE
BONBONE
Z zavoda za zdravstveno varstvo so nam sporočili, da so sanitarni I katerih drugih odlokih. — U inšpektorji v trgovinah odkrili veče količine pokvarjenih bonbonov In jih odstranili iz prodaje. Gre za fonda n bonbone, ki so namenjeni obešanju na novoletno jelko, v bonbonierah »»Dedek Mraz« (oblika igrače, iz rdečega polivinila). Ker pa je bilo pred tem prodanih že ze'c veliko teh
morali dati samoupravni organi mladim v obravnavo vse materiale, ki jih sami potrebujejo za seje. V večjih podjetjih pa bi bilo priporočljivo, da bi ustanovili tudi klube mlad h prolzvajaveev, ki so bili prav v tržiški občini pred leti močno razviti. Večji aktivi, kot so BPT. Peko In Tržič-center pa naj organizirajo tudi ►»šole za življenje«. Podobne 5oie pa naj bi imeli tudi ostali aktivi, ki bi lahko organizirali s skupnimi močmi. Razen vsega omenjenega naj aktivi proučijo tudi m: ,:;•-! i za ustanavljanje debatnih I škov, ki bi bili lahko zelo mikavna ( ''ka idej no-vzgojnega izobraževanja, zlasti če bi v teh krožkih razpravljali o res najbolj aktualnih zadevah. — B. F.
PO DALJŠEM
PREMORU
SPET PREDSTAVE
Zaradi obolelosti Slave Maro-ševičeve je Cufarjevo gledališče zadnje 14 dni mirovalo. V zadnjih tednih pa so naštudirali otroško igrico v sedmih slikah »»Snegulj-čica«. Premiera je bila v ponedeljek, odslej pa se bodo oz, so se že predstave te Golieve igrice zvrstile ena za drugo. Glede na Čebuljevo režijo, ki je oskrbel tudi osnutek scene in oblek, pa je predstava primerna tudi za ostale obiskovavce jeseniškega, gledališča. V igrici nastopa 30 igravcev, izmed katerih je najmlajši star 6 let, najstarejši pa 60. Skrbno nastudirano delo je primemo novoletno darilo mladim in starejšim Jeseničanom. Razen »»Sneguljeice« v Cufarjevem gledališču so v okviru novoletne jelke na Jesenicah tudi predstave lutkovnega gledališča z igricama ►►Medvedka lovimo« in •►Cinca. Marinca-<, v vseh kinematografih pa vrtijo te dni pravljični film ►►Kameniti cvet«. — U.
no bolj neprimerni. Z adaptacijo j bonbonier,  opozarjajo starše, da
Gorenjski fantje, ki služijo vojaški rok, želijo vsem znancem, sorodnikom in prijateljem srečno in zadovoljno novo leto 19S3: VP 6318 Djakovo — Stanislav Snedic iz Veloso-vega; Peter Kristan iz. Koroške Bele; Štefan Šiminic iz Jesenic; Peter M^Ii iz Golnika; Janez Meglic iz Loma nad Tr-žičem; Anton Grabeč iz Hrasl-ja; Erih Vagaja iz Kranja; Franc Rupcr iz Škofje Loke — VP 7217 Kolašin Jože Steno-vec iz Praiš; Jože Krničar iz Kranja; Franc Gartner iz Rudna; Jože Praprotnik iz Kranja; Karel Zvab iz Javorniške-ga rovta; Jože Babic iz Jesenic - VP 2435 Bitola Ciril Po-
ii -m« ."»»i.............
IJance, Anion Knez, Borut brinovec, Anton Zaplctnik, Franc Šolar, Jože Cuderman — VP 833D/38 Sisak Jože Iloman, Iole Zupan, Franc Kodrič, Janez Šuštar, Janez Dobrave, Anton Zaletel, Janez Meglic — VP 4795/14 Beograd Ivan £ar-gaj, Andrej Košir, Siefan Korošec, Peter Slatner, Stane Kandolf, Milan Erbcžnik; -VP 6948 Titov Veles Janez Balantič iz Hotemož, Stane Cim-•žar iz Britofa, Miro Kalan iz Praš in. Silveseter Hribar iz Gorice pri Radovljici — VP 1401/29 Titove Užice Peter Markič iz Strahinja, Konrad Jereb iz Preserij, Janez Krek iz Poljan.
bedo prostori dobili sodobnejšo obl'ko, razen tega pa bodo napeljali posebno, za razstave primerno razsvetljavo. Zgornjih prostorov muzeja ne bodo spreminjali, zakaj v njih bodo uredili muzej Franceta Prešerna. Tam bodo razstavljeni vsi predmeti, ki so povezani z življenjem našega največjega pesnika. Prešernova hiša bo a tem dobila ime »Spominski mttsej Franceta Prešerna«. Adaptacija prostorov to stala preko 2,150.000 din, otvoritev pa bo spomladi 1D33, seveda če bo muzej dobil nove prostore.
Naslednja številka »GLASA« bo izšla v soboto, 5. januarja.
jih (seveda, če je Se čas) uničijo, ker so zdravju škodljivi.
(Pokvarjene bonbone je mogoče spoznali po tem, ker imajo sive pege, so luknjičavi in zaudarjajo po plesni. Proizvedla jih jo tovarna »-Slavonka« iz Okočanov. Trgovska podjetja so embalažo po odstranitvi pokvarjenih bonbonov napolnile z dobrimi bonboni.)
Ta primer je novo opozorilo na to, da je med podjetji še precej neodgovornega odnosa da potrošnika — pa tudi kratkovidnosti, saj bo proizvajavec razen nastale škode meral poravnati tudi kazen, ki mu jo gospodarsko sodišče prav gotovo ne bo mi!o odmerilo. Tudi sicer se grosistična trgovska podjetja pritožujejo, da zelo pogosto dobivajo od proizvajavcev pomanjkljivo pregledano in .nevestno odpremljeno blago. — M. S.
Srečno in uspehov polno NOVO LETO želi naročnikom, poslovnim prijateljem, bravcem in sodelavcem
Časopisno podjetje »GORENJSKI TISK«
Tri prometne nesreče...
V torek, 25. decembra, so se na Gorenjskem pripetile tri prometne nesreče: Na cesti I. reda na odseku med Javornikom in Potokom sta ise srečala avtobus KR-21-39, ki ga je upravljal Jan-
- V stanovanju Slavka Kalana na Vidmarjevi 1 je ob 17.30. uri izbruhnil požar zaradi čiščenja obleke z bencinom. Vneli so se bencinski hlapi in povzročili za okoli 30.000 din škode. Kalana
ko Topolovec, in tovornjak in njegovo ženo 60 prepeljali v ZD LJ-54-81, ki ga je upravljal Josip j Kranj. - 26. t. m. ob 00.30 je iz-
Hasanec. Pri srečanju na ozkem delu ceste je tovornjak oplazil levi bok avtobusa, pri čemer je nastalo za 50.000 din škode. - Na cesti III. reda v Dol. Bobravi sta se ob 10.50. uri zaletela osebni avtomobil KR-53-70 in tovornjak LJ-G1-89, zaradi prevelike hitrosti in nepreglednosti na ovinku poledenele ceste. Skoda 52.000 dinar-jevS. - Ob 15.05. uri je prišlo na cesti I. reda na Koroški Beli do težje prometne nesreče. Državljan ZDA Max Boas je prehitro vozil z osebnim avtomobilom po spolzki cesti. Zaletel se je v avtobus KR-36-30, ki ga je upravljal Stane Ješe. Telesnih poškodb ni bilo; materialna jkoda pa jo ocenjena na osebnem vozilu — 300.00!) in avtobusu 100.000 dinarjev.
IN ŠTIRJE POŽARI
V torek, 25. t. m., sta bila v Kranju dva manjša požara zaradi nepazljivosti. Ob 11.30 url eo se med odsotnostjo Janje Pavlovič vnele suhe trske, ki jih je polotila na peč v svoji Gobi na Prešernovi 10. Skoda: okoli 8.000 din.
bruhnil požar na onostanovanjski hiši, last Jožeta Vebra, v Sp. Gorjah 24. pri Bledu. Uničil je stanovanjsko in gospodarsko poslopje. Približna škoda 1,500.000 din. Po mnenju komisijo je požar zanetila iskra iz poškodovanega dimnika, zakaj na podstrešju je bila okoli njega slama in seno. Streha je bila krita s slamo in deskami. Hiša je bila stara 130 let in lastnik jo je imel zavarovano pri DOZ za 300.000 din. - 27. t. m. je ob 8.30. uri izbruhnil požar v stanovanju Janeza Stumbergerja na Mladinski 1 v Kranju. Triletna hc-crka Dragica je bila ta čas sama doma. Ko je vstala, je odšla v zakurjeno kuhinjo. Med ^^T. njem je vrgla pižamo na vroči štedilnik. Le-ta se je vnela. Ko je to opazila Dragica jo je gorečo odnesla v shrambo, mislec, da bo zadušila ogenj. V tem Pa se je v shrambi vnelo več parov čevljev, nekaj ženskih oblek, nato se je plamen razširil v kuhinjo in uničil radioaparat, nekaj kuhinjskega pohištva in delno divan. Skoda znaša približno »w tisoč dinarjev.
PETEK. 28. decembra
3
U NAŠIH KOMEN
Zadnja seja
v letošnjem letu
Skorja  Loka,  27.  decembra —
Včeraj so se odborniki občinskega odbora Skofja Loka zadnjič sedali v letošnjem letu na skupni In ločenih sejah. Na skupni seji bo odborniki največ razpravljali o I poročilu o gozdarstvu, ki ga je feestavil občinski svet za gozdar-
Iz obeh dolin
# OBILEN LOVSKI PLEN
— V 'ponedeljek zjutraj je vzbujalo pozornost pred škofjeloško avtobusno postajo 7 ustreljenih merjascev — uspešen plen pogona na divje prašiče, ki so ga imeli v nedeljo člani lovske družine iz Železnikov. Merjasci so tam »-čakali« da jih prepeljejo v Ljubljano, lovski zadrugi »-Lovec«. Na listkih, ki so jih imele mrcine okoli vratu, smo prebrali imena lovcev s srečno roko: Janez Markelj, Stane Markelj, Vinko Rejec in Viktor Tolar.
t ZA KRAJEVNI PRAZNIK
— Pripravljalni odbor KO ZB NOV v Železnikih za proslavo krajevnega praznika ima
I te dni polne roke dela. Letošnje praznovanje bo ob 20-let-nici množičnega odhoda v partizane iz Selške doline in izseljevanja družin v januarju 1943. Zvedeli smo, da bo že 30. t. m. v Podlonku partizanski večer a kulturnim programom. 5. januarja 19(33 pav Železnikih, kjer bo tudi komemoracija, na Martinj vrhu pa bo partizansko srečanje 6*. januarja.
g NOVA LEKARNA - Da
so Skofjeločani dobili novo, sodobno urejeno lekarno v poslopju zdravstvenega doma, kamor se je preselila iz starega pesi cp j a nasproti »Tran-sluria'-a«, smo že zabeležili, Povemo naj, da dosedanji ptCstori niso ustrezali potrebam kakor tudi ne sanitarnim predpisom. Razen tega pa je po urbanističn-em načrtu hiža, v kater; je bila doslej lekarna, »obsojena« na rušenje. Za vsa dela in opremo je kolektiv vložil okoli 10 milijonov lastnih sredstev.
Jesenska seSev je bila
voliiva
Svet za kmetijstvo in gozdarstvo občine Kranj je na zadnji seji obravnaval poročilo o jesenski setvi žitaric. V letošnjem gospodarskem letu 1962/63 prevladuje v občini težnja po povečanju posevkov novih sort žita.
Na območju občine je bilo jeseni zasejanih od 7921 ha njiv na vseh področjih okoli 1660 ha pšenice, 831 ha ostalih žit in žitnih mešanic. Za oves in jari ječmen je ostalo 832 ha. Razen žit je bilo posejanih še približno 800 ha detelje inkarnatke, ostale površine pa so za spomladanske "kulture. Jesenska setev je na splošno uspela.
Ko so obravnavali uporabo umetnih gnojil, so ugotovili, da je bilo preko kmetijskih zadrug nabavljenih 1,303.000 kg umetnih gnojil. Ugotovili so, da potrošnja umetnih gnojil ne dosega ravni prejšnjih let. Letos so imele kmetijske zadruge težavo z nabavo semena. Od potrebnih 472.400 kg žit je Semenarna Ljubljana dobavila zadrugam le 38.485 kg. Vso ostalo količino semen so morale zadruge nabaviti same ali pa so pridelovavci dali svoje seme.
Na podlagi vseh teh ugotovitev 6o sprejeli sklep, da mora kmetijska Inšpekcija intenzivno nadzirati vegetacijo, dognojevanje posevkov, predvsem pa porabo gnojil na 1 ha, in sicer zato, ker so zasebniki kupili izredno malo umetnih gnojil. Doseči je treba, da se poraba umetnih gnojil doseže vsaj do mere, ki jo zahteva odlok o min. agrotehničnih ukrepih, posebno še zato, ker so zadruge dobavile zadostne količine gnojil. — R.
ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in strica
MIHAELA PETKA le toplo zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami, posebno se zahvaljujemo sosedom za izkazano pomoč, zdravnikoma dr. Cofu in dr. Vrbnjaku, darovavcem vencev in švelju ter vsem, ki 80 pokojnika spremili na zadnji poti.
Žalujoča družina Podbrezje, 27. 12. 1962
stvo in kmetijstvo, ter se v glavnem tudi strinjali z njim. Sprejeli so tudi predloge komisije za volitve in imenovanja, da se na lastno željo razrešita direktor »Marmorja«, Hotavlje in direktor gostinskega podjetja »Krona«, Sk. Loka. Za sklepanje zakonskih zvez na matičnem uradu v Gorenji vasi pa so pooblastili še enega odbornika, zakaj dosedanja sta često-krat službeno odsotna.
Dnevnemu redu ločenih sej pa se je pred začetkom pridružilo še 5 točk: o predlogu rebalansa proračuna za leto 1962., o predlogu odloka o začasnem finansiranju proračunskih izdatkov občin Sk. Loka za prvo tromesečje 1963. leta in o predlogu za pritrditev pogodbe o ureditvi pravic in obveznosti o združitvi komunalnih bank. Razpravljali pa so tudi, da se invalidske delavnice doma slepih v Stari Loki in »Invalid«, Puštal oprosti plačevanja prispev- | kov, ki pripadajo ustanovitelju. | Med drugim so obravnavali tudi proSnje 6 gospodarskih organizacij za poroštvene izjave ter o posojilu iz občinskega sklada za elektrifikacijo Leskovice in dograditev vodovoda v Sovodinju. Razen tega pa so razpravljali tudi o določitvi obresti od posojil stanovanjskemu skladu, kar je bilo odloženo na zadnji seji.
DEDEK MRAZ
V ŠKOFJELOŠKI OBČINI
Kljub temu da so se priprave
za letošnjega dedka Mraza v Škofjeloški občini začele nekoliko pozno, so v centralni sklad zbrali 228.G00 dinarjev, ki so jih za to prispevale nekatere gospodarske organizacije, KO in ObO SZDL, nekaj pa iz prispevkov v tednu otroka. Od teh sredstev so 50 tisoč razdelili oddaljenimi šolam: Davča, Podlonk, Martinj vrh, Lenart, Bukovica, Leskovica, Bu-kovščica, Stara Oselica, Javorje in Malcnski vrh.
V Skofji Loki bo šel dedek Mraz s spremstvom (medvedki, vile, palčki, zajčki) iz doma Svobode danes in v nedeljo (obakrat ob 19. uri) mimo občine po Mestnem trgu, kjer se bo za kratek čas ustavil pri novoletni jelki pred knjigarno. Drugič se bo ustavil pred »Transturistom«, kjer bo spremstvo izvajalo kratek program, nato pa se bo vračal v dom Svobode. V Gorenji vasi bo na novo leto lutkovna predstava »RDEČA KAPICA«, čajanka, dedek Mraz pa se bo ustavil pri novoletni jelki pred domom Partizana; v Železnikih pa bo praznovanje dedka Mraza z istim programom pred domom Partizana.
Od sobote do ponedeljka bo v Svobodi pet predstav pravljične igre Pastirček Peter in kralj Ma-liban, ki jih prireja DPM; na nedeljskih predstavah (ob 15. in 18. uri) pa bodo obdarili predšolske otroke. — St. S.
Novoletni pogovori s predsedniki občinskih odborov SZDL
Subjektivne sile v ospredju
Katero je bilo osrednje vprašanje na občinski konferenci Socialistične zveze? ROMAN TERŽAN (Jesenice)
Ni dvoma, da je pri vsem tem pomembna nekih postavkah ta sredstva celo večajo, kot vloga prebivavstva. Urejevanje in oddajanje na primer amortizacija, zakaj edino proizva-privatnih sob, obnašanje in pripravljenost javec je upravičen in dolžan skrbeti za neljudi, da na vsakem koraku pomagajo g o- zmanjšano vrednost osnovnih sredstev in naj-stom in podobno — vse to lahko veliko pri- racionalnejšo proizvodnjo dobrin.
IZDELATI MORAMO URESNIČLJIVE PROGRAME
Že v gradivu, ki smo ga pripravili za konferenco, smo dali vidno mesto turizmu, ob njem pa tudi problemom Železarne in odnosom med občino in krajevnimi skupnostmi. Tudi v razpravi je bilo o turizmu največ govora. Govorili smo o tem, da ga je treba obravnavati kot enakopravno gospodarsko panogo in določiti jasna stališča, kaj in koliko lahko na tem področju naredimo. Pri predsedstvu občinskega odbora SZDL nameravamo ustanoviti posebno komisijo. Tej ne bi bilo treba ugotavljati problemov, ti so znani. Gre le za to, da jih je potrebno strniti v uresničljive programe.
Pripravili bomo več posvetovanj, in ko bo problematika turizma dobro obdelana, bomo skušali najti najprimernejšo obliko sodelovanja z občinskim ljudskim odborom. Ver-
pomore k dobremu počutju turistov.
Spričo vse večje vloge turizma v naši občini bomo o tej dejavnosti več spregovorili tudi na občinski konferenci SZDL, ki bo 20. januarja prihodnje leto.
Kaj so pokazale krajevne konference Socialistične zveze v vaši občini? Kateremu vprašanju boste dali glavni poudarek na občinski konferenci, ki jo pripravljate? MARJAN MARKIČ (Tržič) OBDRŽATI SEDANJO RAVEN PROIZVODNJE
Pri iskanju večje produktivnosti pa je izredno važno med drugim tudi počutje delavca, njegova delovna sposobnost itd. Prav tu pa igra zelo važno vlogo vrsta vprašanj od stanovanj do ustanov otroškega varstva. Za reševanje teh vprašanj bo nujno v komuni izdelati vrsto ekonomskih analiz 'in potem po prioritetnem redu s skupnimi močmi reševati posamezne probleme. Prvi tak primer je bil narejen za varstvene ustanove. Druž-beno-politične organizacije so na podlagi analiz skupaj z občinskim ljudskim odborom prikazale podjetjem, kakšne so potrebe. Sedaj pa je stvar kolektivov oziroma organov delavskega upravljanja, da te probleme proučijo in v lastnem interesu, v interesu večje produktivnosti skušajo ta vprašanja rešiti na način, ki bo zadovoljiv tako za proizvajavca kot za potrošnika. Tako bodo reševali skupne oereče potrebe komune.
Iz sredstev občine pa se mi zdi najvažnejše, da ob racionalnejši uporabi sredstev
Konference krajevnih organizacij Socialistične zveze na našem področju so pokazale,
da se občani še vse premalo uveljavljajo kot dobimo največje rezultate. V prihodnjem le jetno bo to kar skupna seja odbornikov ObLO samoupravljava. Zato bo temu vprašanju tu- tu bo nujno treba končati nekatere že začete in članov plenuma občinskega odbora SZDL. di občinska konferenca posvetila precej po- objekte, kot na primer porodnišnico, stadion Turizem mora dobiti ustrezno mesto tudi v zornosti. Pokazalo se je tudi, da pristojni in druge. S prepočasno graditvijo teh objek-dftužbenem planu občine. Razen tega da je oblastni organi niso vedno dovolj upoštevali tov je angažiranih veliko družbenih sredstev, zelo pomembno, da smo turizem začeli ob- predlogov občanov. Delna krivda zadene pri ki ne dajejo rezultatov. Hkrati pa bomo s
tem tudi krajevne dbore SZDL, ki mnoge- tem odpravili kopico težav, ki se vlečejo že krat niso posredovali predlogov odgovornim vrsto let. službam. Te pomanjkljivosti bo v prihodnje treba odpraviti. Zanimivo je, da so bile konference na podeželju bolj razgibane in da so tam pokazali občani večjo aktivnost kot v
ravnavati na tak način, se moramo prizadevati, da nehamo govoriti o njem šele takrat, ko bo zares že kaj narejenega. Ne gre le za velike investicije v turizem, saj ugotavljamo oelo vrsto pomanjkljivosti, ki jih je mogoče odpraviti le z boljšo organizacijo, a brez de-
narja in teh se bomo skušali takoj lotiti. Tu mestu. Vse konference pa so izražale težnjo, naj na primer omenim postrežbo ob žičnici da bi se nova vodstva krajevnih organizacij v Kranjski gori, zaposlitev nosačev na želez- okrepila in da bi tako krajevne organizacije nišlki postaji, postavitev kažipotov, ureditev sprehajališč, uvedbo glasbe v lokalih tudi v popoldanskem času, izboljšanje postrežbe v gostinskih lokalih, boljšo izbiro v trgovinah itd., itd. Takih stvari je cela vrsta in marsikaj bomo lažje uredili, če bomo odprli vrata tudi podjetjem iz drugih občin. Ob vsem tem moramo; še posebno ;veliko misliti na maloobmejni ! promet.
Kakšne so perspektive turizma v vaši občini? IVAN CERKOVNIK
(Radovljica)_
TURIZEM ŽE SEDAJ DAJE ČETRTINO DEVIZ
odigrale tisto vlogo, ki jo kot odločujoči faktor subjektivnih sil tudi morajo.
Občinska konferenca Socialistične zveze, ki bo v začetku naslednjega leta, bo obravnavala v prvi vrsti gospodarjenje v občini. Ob tem bo potrebno poudariti, da bi morale gospodarske organizacije obdržati tempo proizvodnje, kakršnega so imele v zadnjih nekaj mesecih, saj — kot kaže — ni vzrokov, da tega ne bi zmogle. Jasno jc seveda, da bo moral izvoz ostati na prvem mestu prizadevanj vseh kolektivov, in to ne le kot moda, marveč kot ekonomska potreba. Prav tako bo treba na konferenci dati ustrezen poudarek nekaterim osrednjim problemom, kot npr. uveljavljanju znanstveno-raziskovalnega dela. sodelovanju med gospodarskimi organizacijami, vzgoji kadrov, odpravljanju obrtniškega načina proizvodnje, krenitvi krajevne samouprave in podobno. Občinska konferenca se bo dotaknila še vrste drugih problemov, ki jih bo v prihodnje treba rešiti, saj Sociali-stična zveza kot subjektivni faktor lahko najuspešneje uravnava družbeno dogajanje.
GostinskcKuristična dejavnost v zadnjih letih zavzema vse pomembnejše mesto v gospodarskem razvoju radovljiške občine. Letos ta dejavnost že predstavlja skoraj četrtino vseh ustvarjenih deviz ali točneje 24 odstotkov. Zato ni čudno, da so nedavne kon- Kako mislite V prihodnje ference krajevnih organizacij SZDL dale mo- re*evati ra7r,P nprpČP nntrphp v
čan poudarek tej dejavnosti. reševati razne perece potreoe v
Pri tem sta značilna dva problema — pra- komuni, Spričo tega da novi
vilno   in   smotrno   koriščenje   obstoječih nrpr1nici ^niVi« XTCP> ,,~x
zmogljivosti in prirodnih pogojev ter drugo P^eupiSl aajejO VSe vec
— nenehno usposabljanje potrebnega kadra samostojnosti kolektivom pri
(pri tem; se je treba »usmerjati predvsem na delitvi sredstev?
domačine)
V bohinjsikem kotu bo precej rešeno z žičnico. Prav ob tem pa se odpira novo vprašanje, in sicer kulturnoizabavnega življenja v'tem okraju. Verjetno bo v prihodnje kazalo tja postaviiti;poeeben objekt kot center za razvedrilo. ^Mislim, da je to,nujno potrebno.
Hkrati'pa izkušnje zadnjih let kažejo, da moramo |več:i koristiti oblike campingov. To velja zlasti za tuje prehodne goste, ki se ob poti na morje ali obratno želijo ustaviti za dan ali dva, pri nas. Uspešnost te oblike se je
VILI TOMAT (Kranj)_
TEŽNJE PROIZVAJAVCEV IN POTROŠNIKOV JE TREBA USKLAJEVATI
Mislim, da se prav v komuni — osnovni celici našega družbeno-političnega življenja — najbolj srečujejo interesi družbenega standarda in interesi produktivnosti, ekono-
mičnosti — gospodarjenja v delovnih organi-pokazala zelo očitno v takih campingih, kot zacijah.
jih imamo pri šobčevem bajerju in sedaj še Zdi se mi prav, da imajo kolektivi vso v Zaki ob Blejskem jezeru. samostojnost pri delitvi sredstev in da se v
Kaj menite da bi bilo treba storiti, da bi se samoupravni sistem v šolah, zdravstvenih zavodih in drugih ustanovah s področja družbenih služb hitreje utrjeval? CIRIL JELOVŠEK
(Škof j a Loka)_
OSVEŠČANJE DELOVNIH KOLEKTIVOV
Več pozornosti bo treba posvetiti samoupravnim organom in drugim organizacijam v teh službah, da bodo v prvi vrsti dobro seznanjeni z načeli delitve dohodka in z delom vsake ustanove. V tesni povezavi z nadaljnjo rastjo samoupravnih organov pa je brez dvoma osveščanje kolektivov kot celote, da bodo resnično spoznali, da delitev dohodka in osebnega dohodka ni stvar nekega organa izven njih, marveč stvar njih samih.
Na osnovi enoletne prakse v šolstvu bo treba izpopolniti pravilnike o delitvi dohodka zlasti v tem, da se bolj podrobno fzdelajjp merila za kvaliteto dela. V nekaterih pravll-■ nikih še vedno prihajajo do veljave leta službe, manj pa se govori o vloženem delu in jo kvaliteti dela. Samoupravni sistem v šolani, v zdravstvenih zavodih in v drugih podobniii ustanovah s področja družbenih služb se bo hitreje utrjeval, v kolikor bodo te službe, zlasti pa šolstvo, dobivale dovolj sredstev ne samo za osebne dohodke, temveč tudi za materialne izdatke. To bo osnova za pravo gospodarjenje in do utrjevanja zavesti člana nove družbe.
Z utrjevanjem komunalnega sistema dobivajo družbene službe povsem nov položaj. V zadnjem letu so bili tudi doseženi veliki uspehi v uveljavljanju teh dejavnosti. Vendar ko danes ugotavljamo te uspehe, moramo tudi priznati, da sistem dela v teh delovnih organizacijah ni še popoln. Prehod iz tako imenovanih državnih okvirov na samostojno poslovanje pod družbenim vodstvom ni še izoblikoval vseh konkretnih oblik dela in organizacije znotraj kolektivov. V tem smislu bi morali tudi sedanji občinski statuti bolj konkretno opredeliti mesto in vlogo teh služb.
Ob ustanovitvi centra za socialno delo kranjske občine
Več pozornosti preventivni dejavnosti
Nedavno sta občinski zbor in zbor proizvajavcev občine Kranj na svojih sejah soglasno sprejela odlok o ustanovitvi centra za socialno delo v naši občini, ki bo z rednim delom pričel 1. januarja 1963. Tak zavod je za industrijsko razvito mesto, kot je na primer Kranj, res izrednega pomena," saj vzporedno z industrializacijo raste število prebivavstva in z njim seveda tudi socialni problemi v občini.
Potreba po ustanovitvi take institucije je v Kranju obstajala že nekaj let, toda do realizacije te zamisli je prišlo šele sedaj. Ome-
nim naj, da so v tem času take centre ustanovili že v Mariboru, v vseh ljubljanskih občinah, v Novem mestu in v Trbovljah.
Z ustanovitvijo centra za socialno delo občine pa bo v območju Kranja izveden preobrat tudi na tem področju, zakaj jedro dela bo odslej preventiva, medtem ko je bilo dosedanje delo podobnih ustanov le kurativnega značaja. Vso socialno problematiko bo center obravnaval sistematično in kompleksno, tako da bodo zajeti vsi faktorji, ki vplivajo   na   socialne probleme
občanov v ožjem in širšem pomenu besede.
Center bo navezal stike z vsemi gospodarskimi organizacijami, predvsem pa s socialnimi delavci v tovarnah. Tistim gospodarskim organizacijam, ki tovrstnih delavcev še nimajo, pa bo skušal stimulirati uvedbo te službe. S to potezo bo center preprečil širjenje stihije, ki je doslej vladala na tem področju. Povsem razumljivo je, da se bo center povezal tudi s krajevnimi skupnostmi šolami, zdravstvenimi zavodi in družbenimi organizacijami, saj bo le na ta način v stalnem in ne-
posrednem stiku z ljudmi. Tako bo center na območju občine Kranj sistematično reševal in raziskoval naloge iz socialne problematike, reševal vprašanja posebnih varstvenih ustanov in šol, probleme telesnih invalidov, starih in onemoglih, probleme družine in otrok itd.
Vsi ti problemi zahtevajo globlje, strokovne analize in kompleksno reševanje. Za to delo bo center potreboval posebne kadre (socialne delavce, psihologa, pedagoga, z njimi pa bodo sodelovali še psihiater in pediater) in skrbno izdelan delovni program.
Samo taka sistematična oblika reševanja socialne problematike je v skladu z načeli naše nove zakonodaje in zato tudi ekonomsko veliko bolj smotrna od dosedanje administrativne, z druge strani pa nova ustava zagotavlja posamezniku vsestransko pomoč.
T. P.
MEDNARODNI ŠAMPIONAT GOLOBOV PISMONOŠ
V LONDONU
Kot v preteklih letih tako je tudi letos nastopila Zveza golobov pismonoš Jugoslavije z golobi na mednarodnem šampionatu golobov pismonoš v Londonu. V veliki dvorani v VVestminstru je bilo razstavljenih preko 4400 golobov pismonoš, ki so bili razdeljeni na dva razreda (v mednarodnem razredu in razredu golobov, ki so jih članice zveze poklonile osiroteli mladini Anglije; tudi jugoslovanska zveza je poklonila 20 takih golobov).
V izredno hudi konkurenci so naši golobi med posamezniki zasedli 3. in 7. mesto, v ekipni razvrstitvi pa so se uvrstili na peto mesto.
Tudi golobi kranjskega kluba »Kurir« so častno zastopali naše barve.
Za letošnji dan republike so Nakelčanl dobili v kulturnem domu lepo urejen klubski prostor, kamor v popoldanskem in večernem času vedno z veseljem zahajajo številni domačini, med katerimi so predvsem pogosti obiskovavcl mladinci
UO tovarne usnja razpisuje prosta delovna mesta
— INŽENIRJA KEMIJE
— EKONOMISTA
Prednost imajo prosivci z lastnim stanovanjem. Prijave sprejemamo do 15. januarja 1963.
»
IZ NAŠIH KOMEN
Potrebovali bi 600 milijonov
9 Čeprav smo v času, ki je pred £ leti pomenil še mrtvo sezono za f turizem, je te dni na Bledu £ precej živahno. V tamkajšnjih Q hotelih so številni tuji gostje, 0 ki bodo ob zamrznjenem Blej-% skem jezeru preživeli novolet-£ ne praznike. Tolikšen obisk 4 verjetno še ni bil nobeno leto 9 prej, kar je vsekakor posledica ^ prizadevnih turističnih in go-
Okvare, ki so bile zaradi slabega vremena na telefonskih ln električnih daljnovodih v radovljiški občini, so popravljene
.3 stinskih delavcev na Bledu. Le-$ ti pa so poskrbeli za pravljič-$ no ckra'sitev okolice jezera in ■© gradu, kjer v večernih urah Q zagori nekaj tisoč žarnic najraz-9 ličnejših barv, z gradu pa je £ daleč naokoli vidno neonsko 9 voščilo: »Srečno 1963«.
Prijetno novoletno razpoloženje na Bledu je bržkone rezultat uspešnega turističnega poslovanja tudi skozi vse leto, čeprav za to niso bile najboljše vremenske razmere. V ilustracijo naj navedemo, ■da je bil letos na Bledu dosežen precejšen porast nočitev v primerjavi z letom 1961, povečanje pa gre predvsem na račun turistov iz tujine. Medtem ko bo letos doseženih Okoli 110.000 nočitev, jih je bilo lami dobrih deset tisoč manj.
Kljub temu da na Bledu v tem času ni takšen vrvež, kot je v poletnih mesecih,    pa se odvija z enako prizadevnostjo  delo turističnih in gostinskih strokovnjakov. Vsi se že temeljito pripravljajo na novo poletno sezono. Njihova  prizadevanja in uspehi pa so precej odvisni od kreditov, ki j naj bi jim jih dala Gospodarska banka na osnovi izdelanih načr-j tov, ki pa bi jih morali realizirati v novem letu. Predvsem gre za j izgradnjo   novega   trakta   hote- j la Jelovice, v kratkem naj bi dobili 200 novih ležišč, za ureditev festivalne dvorane,   kopališča in campa v Zaki. Za V88 predvidena dela bi potrebovali okoli 900 milijonov  dinarjev  kreditov, ki pa bi jih Blcjčani spričo uspešnega poslovanja v minulem letu sko- . raj morali dobiti. — F.
PRVI
MOČMI SLALOM
Clanl smučarskega kluba skupaj z ostalimi begunjskimi športniki pripravljajo zelo zanimivo novoletno športno manifestacijo — nočni slalom v »Krpinu« v Begunjah. Ta prireditev, ki bo prva te vrste na Gorenjskem, bo 1. januarja 1963 ob 18. uri, pri njej pa bodo sodelovali vsi vrhunski Gorenjski smučarji.
Posebnost te smučarske prireditev bo predvožnja z baklami, s katerimi bo osvetljeno tuđi smučišče.
Begunjčani bodo skušali to prireditev ohraniti kot traflicimalno tudi v naslednjih letih, saj meni- i jo, da bo velikega pomena tudi j za njihov turizem. — M. S.
Da bodo lahko nadaljevali z načrtno gradnjo novih valjam na Belškem polju, hitijo tudi z gradnjo novega nadvoza, ki bo z že izgotovljenim nasipom povezoval z železnico in cesto jeseniško železarno in valjarne na Belškem polju
Za smotrno gospodarjenje
V zadnjem času so se v tržiški o! rini močno zavzeli za boljše gospodarjenje tako v gozdarstvu kot tudi v kmetijstvu, Doslej so že .sprejeli p-rrcej koristnih ukre-pov, na zadnji seji ObLO, ki je bila pretekli torek, pa so odborniki sprejeli gozdnogospodarski načrt za enoto Podljubelj za ureditveno obdobje 1960 - 1969. Načrt je izdelalo Gozdno gospodarstvo Kranj in vsebuje v glavnem naslednje tri zahteve:
Q Brez pristanka občinskega upravnega organa, ki je pristojen
0 ZADNJA LETOŠNJA SEJA — Za danes popoldne je sklicana zadnja seja obeh zborov ObLO Radovljica v letu 1962. Odborniki bodo največ razpravljali in sklepali o zemljiških ln nekaterih bolj ali manj nepomembnih gospodarskih zadevah. Med drugim boda sprejeli tudi sklep o začasnem finansiranju proračunskih potreb občine za I. četrtletje v letu m?..
za gozdarstvo, je dovoljen posek samo tistih količin lesa, ki so določene za posamezne oddelke.
ft Pri poseku je potrebno točno ločiti, ali gre za iglavce ali za listavce, ker izvajavec načrta no sme namesto listavcev sekati iglavcev ali obratno,
#j Predvsem je treba skrbeti za načrtno    pogozdovanje, čiščenje ali redčenje, ker so količine — predvidene v gozdnogospodarskem j načrtu — minimalne, kar še zla- ' sli   velja  za  obratovalni razredi prebirala:h gozdov. |
Ali že vesie, da ...
... gostilna v gradu v Jele ndol u ne bo več samostojna gospodarska organizacija, temveč bo z novim letom pripojena Gostinskemu podjetju Tržič.
... se imenuje novo nastalo gradbeno podjetje po združitvi med nekdanjim Kramjskim gradbenim podjetjem in Grad-•benim podjetjem Tržič Splošno gradbeno podjetje NOVOGRADNJA, ki ima svoj sedež v Tržiču.
OBJAVA
DF.Z.URMA SLUŽBA VETERINARJEV OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH V JANUARJU 1963
1. 1. 1963 Bogdan Cepuder, telefon 23-18,
2. 1. 1963 Bogdan Cepuder, telefon 23-18, 6. 1. 1963 dr. Franc Rutar, telefon 27-04,
13. 1. 1963 Srečko Velr,ved, telefon 20-70, 13. 1. 1963 Jože Rus (za Cerklje), telefon 20, 1, 1963 Bogdan Cepuder, telefon 23-18, 27. 1. 1963 dr. Franc Rutar,  telefon 27-04,
Kranj, Koroška 9 Kranj, Koroška 9 Kranj, Planina 4
Kranj, Stošičeva 3 26-95, Cerklje Kranj, Koroška 9 Kranj, Planina 4
KULTURNO-
PROSVETMI
DEJAVNOSTI
SE OBETA LEPŠA
PRIHODNOST
Občinski zbor in zbor proizvajavcev ObLO Jesenice sta sprejela sklep o ustanovitvi sklada za tinansiranje kulturni) - prosvetne dejavnosti v občini. Osnovni namen sklada je združevanje ln formiranje sredstev, ki so namenjena za pospeševanje kulturno-prosvetne dejavnosti, za vzdrževanje kulturno - prosvetnih objektov in podobno. V upravni odbor sklada so izvolili 9 članov — 2 člana ObLO, 2 člana sveta Svobcd ter po 1 člana ObSS, sveta za kulturo in prosvvta ObLO, DS železarne, obč. odb. LT in občinskega odbora SZDL.
V sklad se bodo stekala sredstva gospodarskih in drugih organizacij za to dejavnost. 50 odstotkov sredstev od prometnega davka na alkoholne pijače In druga nepredvidena sredstva. Lani je na primer od davka na alko* holne pijače pripadlo skladu 12 milijonov dinarjev.
Z JESENIŠKIH KRAJEVNIH KONFERENC ZB
Na Jesenicah in na območju jo^ seniške občine je bilo zadnje dmi nekaj konferenc krajevnih odborov Zveze borcev NOV. Ena naj-; uspešnejših je bila na terenu Sa* va. ki je bila zelo dobro pripravljena in tudi dobro obiskana. 12 poročila smo razbrali, da je 0 toga področja med vojno izgubilo4 življenje 85 borcev in da je bilo več kot 130 zaprtih. Ugotovili so tudi, da je na območju terena Sa* '< va še vedno nekaj borcev, inteivi nirancev, aktivistov in izseljen?« cev, ki niso člani organdzacijoi zato bodo čimprej poskrbeli za njihovo vključitev. S konferenc* so člani poslali glavnemu odboru ZZB NOV Slovenije protestnopt» smo ob napadu ustaških emigrauiM tov na naše predstavništvo v Ba4 Godesbergu.
Protestna pisma sta poslala tov di občinski odbor ZZB in izvršni odbor sindikalne organizacije Ze* lezarne, ki so pismo zaključili Z besedami: »V Imenu 7.000 delav« cev Železarne Jesenice zahteva«« mo neusmiljeno kazen za povzro* 1 čiteljc zločina in izročitev vseh . vojnih zločincev našim oblastem!«
Prehojena
Ob  Savi  je  pihalo ledeno mrzlo. Zima je pritiskala v dolino z vseh strani: iz Pršivca, Zelenice, čez Zaplato, Ratitovec...
Zelene, modre in rdeče lučke so razširjale novoletno razpoloženje ... Mraz je silil za ovratnik, v rokave, skozi nogavice ..,
V mali dvorani so se vrteli pari. Skozi del odprtega okna so prihajali zvoki glasbe, pomešani z vonjem cigaret in žven-ketom kozarcev in razgretih teles. Kolektiv je praznoval. Praznoval tako kot vsako leto svoj novoletni večer. Nekateri so se zavrteli, drugi so kramljali, tretji so zapeli. In tako je bilo slišati tisto znano: »Včasih je luštno blo ...
Prijetno je bilo slišati. Glasovi so podzavestno obujali spomine na tista mlada leta, ko je vse lepo, v tista leta ko mlad človek čuti, kako iz njega izžareva življenjska sila, ko se čuti močan, da bi vihral čez devet gora, toda hkrati tudi prešibak^ da bi zadržal in krotil lastne strasti, načrte in sa-njave obete. Zato je bila ta pesem prijetna, celo ganljiva — odpirala je spomin na nekdanje novoletne praznike, na praznovanje pred mnogimi leti. — Pri teh spominih so v glavnem sodelovali: Tine Blazir, Janez Gros, Emil Muraja, Ignac P rosen, Pavle Štirn, Janko Torkar, Lovrenc Vodnov in drugi.
MIKLAVŽEVE HLAČE
|t uže pri Kranju, Čas — jjj tadnia leta prejšnjega \ stoletja. Mrzla decembrska noč je legla na kozolce in dvorišča. Izza malih oken v hišah so zasvetile leščerbe. Ob medli svetlobi pa so otroci nestrpno pričakovali Miklavža. Tisti večer bi moral priti. Tako so obljubljali starši. Otroci so koprneli v pričakovanju že teden dni. Vsak večer, ko se je pritihotapila noč, so pokleknili na klop pred okno in se zastr-meli v temo, si zamišljali skriv-
nostne noči Miklavža in ga prosili milosti, odpuščanja in zatem še orehov, igračk . . .
Vrata so se nenadoma od[>yli. Bil je Miklavž. Večletno pričakovanje je bilo utešeno, Na-cek je obstal 7. odprtini očmi, Prizor ga \c prevzel, Bili so trenutki nenavadnega presenečen ta.
Ko je Miklavž odšel, t( Nacek počasi opomogel in nadvse srečen začel ogledovati darila, ki mu jih je prinesel Miklavž. Prej ni utegnil. Vcscl.c je prekipevalo. V domačem peharju je bilo kup orehov in nekaj izrazito lepih jabolk. Nacku se )c zdelo, da ' takih jabolk nimajo nikjer, niti pri stricu in ne pri teti v Preddvoru, Tako lepo rdeče in svetle so bile. In zraven peharja še v belem papirju zavite — hlače, nove, ki so dišale po trgovini, hlače, kot so jih nosili veliki možje ob nedeljah brez modrega predpasnika.
Tako je tisto leto Miklavž obdaroval tudi nekatere druge otroke. Prinesel jim je orehov, suhih krhljev, jabolk .. . Nekaterim pa je menda prinesel telo bonbone in pomaranče. To je bila — seveda — izjema. Drugi dan so si otroci pripovedovali, kakšen je bil Miklavž in kaj to dobili. Bilo je zavisti in tudi solza. V glavnem zaradi bonbonov in pomaranč. Tisti, ki te%& niso dobili, so bili užaljeni. — ln teh je bilo veliko.
SILVESTROVANJE NA PEČI
od Joštom so utihnili zadnji »furmani". Bližala se je skrivnostna noč, ki je nosila s seboj ngkgj izrednega — novo leto. Morda sedem ali oscmindevctdcscto.
Ljudje so bili po hišah, se stiskali okoli peči. Silvestrovanje ni bilo v navadi tako kot dandanes. Niti polnoči, niso čakali.
Na veliki peči kmečke hiše sta se tisti večer pridružila domačim   še   dva nepredvidena,
skorajda nczažvlcn.t gosta. Prvi je bil g lah, siibijat možak /•; neobritegao braza, star, z možno naduho in s prešito, zašilo in strgano obleko, ki je neprijetno zaudarjala. Ta starček je kil "tia srenji*, kot so ljudje pravili Predpisano je bilo, koliko dni ga mora imeti in oskrbovati vsaka hiša.
Drugi pa je bil možak sred-'.'/'•'.'. let,   košatih   brk, slabo
pripovedoval o delavcih, ki 14 M uprli in niso šli na delo hi šepetate zaupal celo skrimost <> razprtijah na cesarskem dvoru. Pri tem so pogledali, če kdo ne .prisluškuje zunaj pred vrati. Otroke pa so zapodili s peči. fn taka je minil večer, kot bi mignil. Prišla je polnoč. Vo'sči'1 so si vse najboljše in se odpravili spat.
KO SNEG NI BIL MRZEL
Sneg je zajel tudi obronke Poljanske  doline. Otroci so s t ga razveselili. Malčki so se drsali. Lica so jim žarela, oči so se svetile. Bilo jih
doma. Skozi akno so opazovali zabava na snegu in hrepeneče čakali, da pride)-* na vrsto. Med ti'nii |f bil tudi mali Tonček. Klical \e in klical starejšo sestrico, naj se vrne v hišo. In vsakokrat, ko se je ona znova spustila po snegu navzdol, je Tonček zajokal. Čakati jo ie moral, da mu je dala čevlje. Oba sta imela ene. Zato sta se menjala: enkrat eden, drugič drugi. Brez čevljev pa ni smel na sneg. Tako mu je zabičala mati. Toda on sam ni vedel zakaj. Enkrat se je šel drsat kar bos. Sneg se mu ni zdel tako mrzel. Samo v začetku. Potem
vojni je imela moža med ujetniki. Obeh vojn se dobro spominja. Madžarski, avstrijski in nemški vojaki so hodili tam okrog. Zdaj je znova mir. Toda čudno — noben berač ne prihaja več tam okoli. Včasih je bil vsak večer kdo na njihovi peči. Bili so pogorelci, starci, invalidi brez rok, brezposelni. Po radnji vojni ne prihaja nihče več. Kar dolgčas je. Kaj neki se je moralo spremeniti v dolini?
Tako je ■ pravila in ugibala stara ženica. Odgovor? Kje so danes še otroci, ki bi se veselili »cajgastih« hlač, ki ne po-
Najsi je bila prehojena pot taka aH taka — današnji rod z vedrim razpoloženjem hiti novim srečnejšim časom naproti
obrit, reven pogorelec. Vsaj tako je pravil, Kazal je neke spise, ponujal živobarvne podobe svetega Florijana in zbiral miloščino za pomoč pri obnovi ' svoje hiše. In ta možak je znal pripovedovati napete zgodbe, da se tisti večer nikomur ni mudilo v posteljo. Pravil je, kako so vojaki na bojišču z nasajenim bajonetom na puški morali naskakovati na sovražnika, pravil o učinku smodnika in o prebijanju dolgih železniških  predorov   po Bavarskem,
je pet, šest, včasih pa kar deset in več. Dva brata sta imela prave sanke, lahke, mtjhne, okretne, lepo se je sedelo! Vsi so jima zavidali. Drugi so skupno koristili velike tovorne sanke. Te so bile okorne, za vlačenje navzgor pretežke, za zavijanje nerodne. Zato so se mnogi drsali t navadnimi deskami, 2 nečkami in z ukrivljenimi dogami nekega starega soda.
ln pri vsem tem vrvežu so
nekateri   otroci   morali ostati
se je segrel. Noge so kar pekle. Toda doma je bil tepen.
KAJ SE JE SPREMENILO V DOLINI?
fTJf in še bi lahko našteval zgodbe in spomine. Povedali so jih ljudje, ki so nekoč izkusili revščino in stisko, lahko pa bi jih pripovedoval o času, ki nam je bližji.
»Danes je vse drugače. Nekaj se je spremenilo v dolini,« Tako je povedala stara ženica v Rodovni, te v prvi svetovni
znajo pomaranč, ki nimajo čevljev in sank? Kie so danes berači? Ni jih več! Nekaj velikega se je zgodilo. Tovarne in kombajni nam dajejo novo življenje, odpirajo nove cilje, zagotavljajo srečnejše dni.
In pri vsem tem tudi nismo zadovoljni. Vsi ne. Hočemo še več in več, še udobnejše, še prijetnejše. In to nase hotenje nas spodbuja k delu, k napredku. V tem pa je naša moč.
Karel Makuc
Občinski ljudski odbor Kranj
z vsemi množičnimi organizacijami
RAZPIS
Komisija za uslužbenske zadeve ObLO Kranj razpisuje za novoustanovljeni  samostojni zavod »CENTER ZA SOCIALNO DELO OBČINE KRANJ« naslednja delovna mesta:
1. DIREKTORJA
- visoka aH višja strokovna izobrazba (pravna fakulteta ali višja šola za socialne delavce s 5-letno prakso;
2. 4 SOCIALNE DELAVCE
- višja strokovna izobrazba (višja šola za socialne delavce) z 2-letno prakso;
3. PSIHOLOGA
- visoka strokovna izobrazba s 5 let prakse;
4. TAJNIKA
- srednja strokovna izobrazba z obvladanjem strojepisja in 2-letao prakso;
5 DEFEKTOLOGA
- višja ali visoka'strokovna izobrazba s 3-lotno prakso;
6. PREDMETNEGA UČITELJA ZA TELESNO VZGOJO
- srednja, višja ali visoka strokovna izobrazba s 5 let prakse.
Kandidati naj vlože pismeno ponudbe, taksirane s 50 din, z navedbo šolske izobrazbe in dosedanjega službovanja ter priloženim življenjepisom na komisijo za uslužbenske zadevo ObLO Kranj.
Razpis bo zaključen v 15 dneh po objavi. C« mesta ne bodo zasedena, ostane razpis v veljavi do zasedbe mest.
VELIKO NAGRADNO ŽREBANJE
.»JtECTDAREN GOSPODAR ODRL JE PRAŠIČKA
ZA KOŽO JE DOBIL DENAR IN PA SE TEGA FIČKA
želi vsem občanom in vsem delovnim kolektivom v letu 1963 mnogo sreče in zadovoljstva
Mnogo sreče, zadovoljstva in zdravja v novem letu 1963
vam želi
Tržiška tovarna kos in srpov - Tržič
JELOVICA
lesna industrija Škoija Loka
želi vsem
delovnim ljudem in poslovnim prijateljem vso srečo in mnogo delovnih uspehov
v letu 1963
Vsem delovnim ljudem in vsem
sodelavcem želi mnogo sreče in zadovoljstva v letu 1963
TEHTNICA
OBRTNO KOVINSKO MEHANIČNO PODJETJE ŽELEZNIKI
Srečno novo leto 1963!
Priporočamo se za številen obisk in obljubljamo, da boste vedno hitro in. solidno postrežem!
stinsko podjetje Tržič
s svojimi obrati
Teksti I indus
Kranj
čestita ob novem letu vsem
delovnim ljudem po vsej naši domovini in jim želi v novem letu
1963
mnogo uspehov pri delu kakor tudi pri nadaljnji gradnji naše
socialistične domovine
Nudimo vam svoje kvalitetne izdelke, ki jih izvažamo tudi v razne države Evrope, Azije, Afrike in Amerike. V vse te dežele smo doslej izvolili že preko 70 milijonov metrov naših tkanin
Najnovejše izdelke bomo razstavili na sejmu
MODA 1963, ki bo v Ljubljani od 12. 1. do
20. 1. 1963!
6
Kolektiv
Gozdnega
gospodarstva
Kranj
želi vsem delovnim ljudem uspehov polno
novo leto 1963
i
Sava
tovarna gumijevih izdelkov Kranj
V novem letu 1963 želimo vsem poslovnim prijateljem in vsem delovnim ljudem vso srečo 1
Priporočamo vam naše
kvalitetne proizvode 1
Mnogo poslovnih uspehov in osebnega zadovoljstva v
novem letu 1963
želi vsem poslovnim prijateljem in občanom kranjske komune delovni kolektiv
tovarne elektrotehničnih in finomehaničnih izdelkov
Kranj
Trgovsko podjetje
51
RožCSl" Jesenice
želi vsem potrošnikom in vsem delovnim ljudem mnogo sreče in zadovoljstva v letu 1963
Vsem delovnim ljudem, vsem poslovnim prijateljem in vsem občanom želi v novem letu 1963 mnogo sreče in uspehov delovni kolektiv
ŽELEZARNE JESENICE
Tovarna industrijske opreme
LESCE - BLED
želi ob novem letu vsem delovnim ljudem v prihodnje mnogo sreče in zadovoljstva
Srečno in uspehov polno novo leto 1963 vam želi
Splošno gradbeno podjetje Jesenice
Sel Vel
Nosite vedno in povsod samo klobuke znamke »PICCADILLY«!
Srečno v novem letu 1963!
Tovarna klobukov
»Sešir«
Skofja Loka
rETEK,' 28. ifeeemoffi MBI
i oglasi •mali oglasi
Ugodno prodam vseljivo eno-sobno stanovanje v Kranju in nekaj pohištva. Naslov v oglasnem oddelku 5129
Tobačna tovarna Ljubljana, Poslovna enota Kranj, C. Kokrške- i ga odreda 6, proda prodajno oma- ' m in železno peč 5166
Zaradi smrti takoj prodam malo j posestvo s hišo in sadnim vrtom v lepem kraju na Goren'skcm. - j Oddati ponudbe pod »Ugodna turi-lika« 5167 ;
Slaščičarna-Kavarna Krani. T carjeva 17, proda naslednja osnov- I na   sredstva:   električni pcčniak <slašč.  oziroma  hotelski),   pralni I stroi (za 5 kg) in razni drugi in- | ventar 51081
Prodam  avto  OPFL  REKORD j tipa 55. Ivan Gašperlin, Krani. C na Klane 18. 5169
Prodam 9 tramov — dolgih pO S metrov in 1 m3 suhih smrekovih desk debeline 35 mm. Franc Pu-1 šavec. Hudo 1, Križe 5170
Prodam sam*-zapravljivcrk. Predoslje 81, Gole 3171 ,
Suhe borove in bukove plohe | ter   stavbni   les   prodam. Stra-hinj 20 5172 i
Prodam prašiča za zakol. An-, ton Zihcrl, Sp. Bitnje 31, Za$»1 niča 5173
Prodam brejo kozo — dobro ml«- ; karico. Benedičič, Zg. Besnica 23,
5174 i
Prodam prašiča 130 kg težkega. I Praprotna polica 23, Cerklje 5175
Prodam NSU Maksi 175 cem skoraj nov, delno na ček; Ivan Sat-ler. Planika, Kranj 5176
Prodam prašiča za zakol. Voklo 8, Šenčur 5177
Ugodno prodam odlično ohranjen avto »Prinz« NSU. Ogled od 30. 12. do 3. 1.. Bronislav Fajon, Kranj, Titov trg 5 5178
Kupim 4 prm. suhih bukovih drv. Rakovec, Sk. Loka, Cesta tal cev 3 5180
ostalo
Podpisani Vinko Zorman prekli-cujem in obžalujem vse, kar sem govoril 22. novembra 1962 v gostimi pri Bolku o Kristini in Ivanu Weiseissen 5181
Prosim najditelja izgubljene osebne izkaznice z denarnico na ime Francka Vidmar na tržiškem avtobusu naj mi jo proti nargadi vrne 5182
Mizarja za popravilo politira-nega pohištva za nekaj dni potrebujem takoj, Drulovka 8, Kranj
5183
Našla sem sanke v Kokrškem logu. Kokrški log 13 5184
Podpisani Franc Cotelj, mizar v ZLIT Tržio, stanujoč na Popovem 4, preklicujem besede, ki so se širile o Ivanu Stucinu, stanujočem v Pristavi pri Tržiču, ker so neresnične in neosnovane in se mu zahvaljujem, ker je odstopil od nadaljnjega postopka 5185
Branki Kbžuhovi iz Naklega in Andreju Košiču iz Ljubljane želijo v skupnem življenju vso srečo - prijatelji 5185
Kmečko dekle, zdravo in dobrovoljno iščem k štiričlanski družini (otroka 5 in 11 let). Za začetnico plača 8.000, za usposobljeno po dogovoru. Ponudbe na Cerne, — Ljubljana. Ažbetova 5 5187
kui&m
Kupim ležalni stol. Naslov v Oglasnem oddelku 5065
Kupim suhe macesnove deske 2 do 5 cm debeline. Leooold Do-braj, Ljubljana, Rožna dolina II. «t. 36 5080
Kupim harmoniko — 3 vrstno, 3 glasno »Lubasovo«. Dominik, Tržič, Cankarjeva 12 5179
objave
t* Zelo ugoden nakup NOVOLETNIH DARIL se vam nudi v prodajalni DELIKATESA KRANJ in v njenem paviljonu ina NOVOLETNEM SEJMU.
0 Organizacijam nudimo pri nakupu NOVOLETNIH DARIL pri plačilu v gotovini ali s čekom poseben popust. DELIKATESA KRANJ.
O Darila vam po želji pakiramo in ODPREMIMO primerno za dedka Mraza in novo leto. DELIKATESA KRANJ.
f) Na novoletnem sejmu v Kranju nudimo izdelke tovarne čokolade Lesce-Bled po tovarniških' cenah. DELIKATESA KRANJ.
POZIV
ZA VLOŽITEV PRIJAV Z\ OPMERO INT PLAČILO TAKS IN PRISTOJBIN ZA LETO 1963 V OBČINI KRANJ
Zaradi odmere taks in pristojbin za vprežna vozila, delovno-'livino žganjarske kotle, mlatilnice, potočne in re r.e mline ter mline na strojni pogon, morajo taksni zavezanci vložiti pismene prijave naj-5^2? J J,anuaT-ia 1963. Prijave se mora vložiti pri odseku za dohodke občinskega ljudskega odbora v Kranju in pri krajevnih uradih kjer so tudi, na razpolago tiskovine (prijave) in podrobna navodila.
ObLO Kranj - odsek za dohodke
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega moža, očeta, tosta, starega očeta, brata in strica
JOŽETA ANTOLIčA
86 iz srca zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, darovali vence in ga spremili na njegova zadnji poti. Predvsem se zahvaljujemo kolektivu vajenskega doma Kranj za lepo izkazano sočutje in pomoč. Srčna zahvala tovarišu upravniku za lepe poslovilne besede pri odprtem grobu.
žalujoči: žena Angela, hčerka z možem in sin z družino
Prva polovica našega razgovora z najboljšimi gorenjskimi športniki
Petdeset vprašanj petim najboljšim športnikom
Vsem desetim najboljšim gorenjskim športnikom, ki so jih z odgovori na nagradno anketo ob dnevu republike izbrali bravci Gl&sa, smo pred novim letom zastavili po deset vprašanj. Nekateri so nam ob tej priložnosti povedali mnogo več, kol snio vprašali, vendar nam odmerjeni prostor tokrat ne dovoljuje, da bi napisali vse, kar smo v razgovorih z njimi izvedeli. Tudi bi bilo videti ono-linčo, čc bi objavili vseh deset razgovorov hkrati, zato smo se odločili, naj bo v novoletni številki prva polovica tega razgovora, medtem ko bo ostalih pet najbol'ših gorenjskih športnikov prišlo na vrsto v prvi ponedeljkovi številki Glasa prihodnje leto. — Deset« vprašanje je vsakemu izmed njih postavila nagrajenka Marija 1JAJ-CEVA iz Maribora.
JANEZ TERAN
1. Kako so počutiš kot najboljši športnik Gorenjske?
© Glede na izredno pestro športno dejavnost na Gorenjskem mi dobro de, da sem se enkrat prebil na vrh, zakaj prej sem bil vedno od drugi do šesti v desetorici.
2. Koliko časa že sučeš reket in koliko časa ga' še misli;,?
£ Prav na novo leto bo deset let, odkar sem prvič tekmoval. — Aktivno bom verjetno igral še do diplome (dve leti), potem pa — če mi bo dovoljevala služba ...
3. Ali izrezuješ in zbiraš časopisne članke, ki pišejo o tebi?
f) Sprva sem jih, sedaj pa mi to urejuje oče. Vse članke imam v petih debelih albumih.
4. Kako se je končala »afera« z Biščanom in s premaknjeno mrežico?
aj) Na državnem prvenstvu je tedaj nekaj igravcev videlo, kako je Biščan premikal mrežico na svojo stran, tako da mi jc. zelo veliko žogic obtičalo v njej. No, po osvojenem naslovu prvaka ni nikoli prišel niti med deset najboljših in jc tako pokazal, da tistega rezultata ni bil vreden. Sedaj igra za neki nemški klub-
5. Ali Se je razen iop-soina v zadnjem času pojavila še kakšna namiznoteniška spretnost, ki ji ni pravega orožja?
a> Razen top-spina ne, pač pa razne oblike le-tega. Namizni tenis Je tako postal igra rotiranih žogic, boljši v njej pa je tisti, ki zna žogico zavrteti v več smeri. Proti takim udarcem je potrebno zelo veliko treninga.
6. V kateri športni panogi bi tekmoval, če se ne bi navdušil za namizni tenis?
© Ce bi imel možnost — v veslanju.
7. Tvoj »konjiček« v prostem času?
f) Zelo rad sem fotografiral, sedaj - ko sem ga nekaj polomil — pa nimam več takega veselja za to. Zelo rad pa gledam televizijo.
8. Poznaš kakšno dobro šalo?
f) To so me že dostikrat vprašali, pa nikoli nisem vedel nič povedati. — Ene bi se morda le spomnil. — Ko smo se vračal! s turneje po Nemčiji, nas je v vlaku član »odprave« vprašal, v ka-
terem mestu 06 bomo najprej ustavili. Povedali smo mu, da v Augsburgu. Ko je vlak ustavil, se je razjezil na nas, češ da ga hočemo imeti za norca, ker ne zna nemško, ko pa vendar vidi, da smo prispeli v Ausgang (izhod)!
9. Kaj te novinarji doslej še niso vprašali?
0 Na to skoraj ne bi znal odgovoriti. Navadno so mi postavljali standardna vprašanja.
10. Cemu pripisuješ svoje dosežke? . .
AJ. Morda temu, da pred pomembnejšimi nastopi treniram pttlcr.it na teden.
BOŽO JEMC
1. Katerega priznanja si bil v skakalni karieri najbolj veš?!?
fj) Vsi uspehi skupaj so zam? največje priznanje. H i Bi upali poleteti čez mest 2flD-metrske skakalnice?
© Bi.
3. Si kdaj občudoval skoke natega mojstra Polde?
) »4) Jasno da sem.
4. Kdaj si se navdušil za skakanje s smučmi?
6 To je bilo 1953. leta.
Kaj ti najbolj dobro de .pri 'skoku — hitrost, let po zraku . . , aj  Let po zraku. ■ r6. Kateri del smučarskega skoka se ti zdi najtežji.
Q Doskok, ,7. Na kaj misliš, ko iak-l v--.-kot 100 metrov letiš po zraku? ® Na nič!
9. Kako si na Bledu, kjer živiš, poiščeš zabavo? fj Tedaj lovim ribe.
9. Kaj bi dejal o novinarjih? g) Več slabega kot dobrega.
10. Cemu pripisuješ svoje dosežke?
g) Treningom.
VLADO BRINOVEC
f. Kaj mifljtt o bral u Petru kol plavavcu?
g) Ce bi Imel dobre pogoje (telovadnica, zimski bazen), bi se lahko razvil t zelo dobrega pla-vavca.
2. Katera leta so za plavavca »najlepša«?
g) 'Na to vprašanje ne bi mogel natančno odgovorili. »Idealna starost« plavavca je odvisna od
discipline in pogojev, v katerih plava. Ce plavavec doseže zelo dobre rezultate g 16' leti. Še ni rečeno, da jih bo s 25 tudi. Mislim, da za naše razmere najbolj ustreza starost 25 let.
3. Pri kateri športni igri se najraje pojaviš kot gledavec?
g> Zelo rad gledam vse športne prireditve, najraje pa se odločim za košarko.
4. Ali misliš, da moraš biti za smučarskega skakavca poseben talent?
j g) Za vsako doseganje izrednih športnih dosežkov je prav gotovo potreben poseben talent. Seveda pa brez vztrajnega treninga tudi v tem primeru ne gre.
5. Kaj najraje bereš?
g> Ker študiram medicino, najraje berem strokovno literaturo s tega področja; posebno knjige, ki jih moram predelati za izpite.
'6.'Ti je katera filmska igravka prav posebno všeč?
O V vsakem filmu mi je všeč tista igravka, ki dobro odisrra m vlogo. Sicer pa bi se odločil za Elisabelh Taylor. • 7. Ali te je kdaj prijelo, da bi pustil plavanje?
© Nekaj takega se Je zgodilo p:> olimpiadi. Zveza nas je nara-rrv- »ncfair« cčm<la. da se nismo dovclj trudili, medtem ko so bili r.<?ii-"eha krivi trenerji, ki so imeli z nami napačen sistem vaafc?.
8. Ali se veseliš tehničnega napredka v svetu?
© Vsr'teTa noveja izuma sem zelo vfesel; trmbolj, l? je v korist inrtjir'ne. fljti^M^*
9. Kam bi najraje pctpval?
Kad bi rrcp"ir-val fer^^vet. Zelo pa bi bil srečen. <£e bi^ml. uspelo še eikrat s t* ,r".vsli na climpratU - ter^j v Tnkiu.
10. Ksturj tt*r>eh ti je prinose', na ive:* veselja?
g) N'a'belj se špertr.ik razvee-li, ko postane prvak ali rekorder svože demnvin?. E^rn t?ga sem se tfajbolj rasvesslll naslova mediteranskega prvaka na JOO metrov in plavanja pod 19 minutam; na 1530 metrov.
PETER BRINOVEC
1. Kaj misliš o bratu Vladu kot plavavcu?
f> Brat mi Je vzornik.
2. Ali boš na ioo metrov kdaj zaplaval pod minuto?
Q Ce bomo imeli v Kranju zimski bazen, bom tak čas prav gotovo kdaj dosegel, čeprav to ni moja disciplina.
3. Kaj si v novem letu najbolj želiš?
g) Da bi se udeležil mediteranskih iger v Neaplju.
4. Kaj ti v šoli dela največje preglavice?
g)  O tem ne bi rad govoril.
5. Film, ki ti je zelo Ugajali I   g)  Mestece Pevton.
6. Kaj misliš o kranjskih nogometaših?
a> Želim, da se uvrstijo v II. zvezno ligo. Njihov nagel napredek me je zelo presenetil in kar malo se bojim, da ne bi tako hitro tudi nazadovali...
7. Ali te vpitje gledavcev spodbuja k zrnati, ko plavaš proti cilju?
a> To vpitje mi res pomaga, čeprav ga ne slišim razločno.
8. Kaj misliš o »teoriji«, da obrit plavavec hitreje plava kot kosmat?
f) Po Avstralcih sodeč tudi to prispeva k boljšim rezultatom.
9. Ali ti pri Triglavu mudijo dovolj  da bi napredoval?
a> Rad bi dobival hranarin«*. ker bi potem — ob boljši kalorični in vitaminski hrani — lahko intenzivneje treniral.
10. Kateri uspeh ti je prinesel največ veselja?
# Mislim, da je bilo to 1959. leta. ko sva z bratom na državnem prvenstvu v Beogradu osvojila prvo in drugo mesto. Zelo sem bil tudi počaščen, ko sem zastopal državne barve v srečanju z reprezentanco Italije.
LADO MARTELANC
1. Kdaj Ste prvič kegljali?
A) Leta 1930. ko sen bil ttar iS lel.
2. Do katere starosti tegljač lahko aktivno nastopa?
fi Dokler zmore! Imamo keglja-    ki 50 1 tari tudi 80 lel.
3. Ali bi kdaj kegljaško kroglo zamenjali - denimo za atletsko"*
O jc. prav; obratno. - K«
sem irrsl nogomet, sem večkrat suval tudi. kroglo. No, kot v idil«-. SaaTlo zamlNnrfai za kegljaško.
,4. Ste se kdaj ukvarjali s kakim drugim športom?
O K'.it Ee rečeno, sem 25 let igral po".;>n:et pri Korotanu.
5. Kako ste se spremenili od mladeniških let. do sedaj?
$ Poslal sem star, težak in neroden! Mislim« da se človek vsestransko umirja, ko se stara.
G. Kdaj ste bili najbolj žalostni?
fl Ko mi je 1953. leta umrla muti.
7. Zakaj jc sol Stare h Gradi.su? aj  Ne ve.n.
8. Koliko kegljev bi se dalo podreti v 200 lučajih?
aj Teoretično 1800. Sicer pa mislim, da bo prišlo do 1100. v
9. Ali se osebno poznate i kakim tujim kegljaškim asom?
aj Z vsemi tistimi, ki so sodelovali na svetovnem prvenstvu, smo se spoznali in tudi dobro razumeli.
10. Cemu pripisujete svoje dosežke?
fj Oh, saj jih ni toliko! Priznati moram, da nimam nobenih teženj za »dosežki«. Kegljam zato, ker je tn šport, ki me veseli in ki je primeren za moja leta.
era
*< ni ne
»Ne več dolgo. Ne morete v Pariz. Bilo bi blazno. Jaz... jaz... Nenadoma sem se zagovoril, zakaj videl sem jo golo, videl lepo, belo telo, ki je s sleherno žilico hrepenelo po nekom, ki ne bo prišel. •*■... ne dovolim tega!«
»Najbrž ste zblazneli! Kako dovoliti? Naš voznik ste!«
»Gospoda Worma ne bo.«
Lepe oči so zalile 6olze in zdaj sem le še čustvoval, prav resnično, brez slehernega poželenja.
»No... bo... prišel?« »Ne.«
»Ne verjamem vam! Poslala sem mu letalsko vozovnico. Dogovorila sva se. Najino letalo odhaja šele čez eno uro...« Nekaj 6em položil na mizo. »Kaj je to?«
»Saj vendar veste,« sem rekel.
Snopič je majhen in moder ležal med nama. Oba sva strmela vanj. Zašepetala je: »Njegova vozovnica?« »Da.« I
»Kako ste jo dobili?« Očitno ise je zmedla. »»Se mu je kaj zgodilo?« »Ne,«
»Toda vozovnica...«
»Me beste poslušali, milostljiva gospa? Me boste mimo poslušali? Nekaj vam moram povedati.«
Ugriznila^se. jek v ustnice. .Potem je prikimala. Zazrla se je vame.       ' 'T?     " . p ' *
Potem sem spregovoril: »Pred petimi dnevi so aretirali vašega soproga v Berlinu. ,To vesteh
»Ca.«
»Pred štjiirimi dnevi, v sobotp, sem se blizu 15. ure vrnil v Dtis-seldorf...... . ,. v, g ■ .
Pred štlrjjttii dnevi, v soboto blizu 15. ure. sem tse z avtomobilom vrnil v Dlisšeldorf. V Braunschweigu sem se zamudil. Okopal sem se v vroči vodi in se ©bril. Zatem, sem sedel v kuhinjo in pojedel imeniten telečji golaž, ki mi ga je pripravila Mila BIchova. Pripravila se je na moj prihod. Po telefonu sem jo poklical iz. Braurroschweiga..
V sončnem sobotnem popoldnevu se mi ni mudilo domov. V kadi sem prebral večerni časnik, sedeč ob oknu svoje sobe. nad garažo, ki je tonila, v mrak. Potem sem sedel pri Mili v kuhinji, jedel imeniten golaž in pil imenitno pl.zensko pivo. Sobarici sta odšli v kino jq plesat v mesto. Služabnik je bil v kinu.
Stari p«£ je spal zraven štedilnika. Julius Brummer ga jc moral torej le pustiti doma. Mila Blehova je pripravljala testo za kolač. Dve jajci je razbila v kupček moke, posipala vse s sladkorjem in razrezala, maslo v koščke. Pripovedovala je: »Bila sem pri moji Nini. danes popoldne, gospod Holdcn. Pustili so me k njej.«
»Kako ji gre?«
»O bog, slaba je še, moja Ninica. Toda rdeče ustnice si je že namazala in je rekla, vidiš, Mila, ker sem se bala, da se kaj zgodi z mojim možem, zato sem to storila.« Mila Blehova je' začela previdno mesili testo. Od časa dočasa je nervozno vzdihnila. »In rekla sem ji, Ninica, neumnica moja, kaj' neki je šinilo vate? Naš milostljivi gospod je vendar nedolžen; to menda veva. Le zavidajo mu, ker zashiži toliko denarja in zato so,iz zlobe skuhali obtožbo, lažno, proti njemu. Tona oprostiti ga bodo marali in njih bodo potem obsodili, že kmalu!«*
• Znova velja opozoriti, da govori Mila spalcedrano nemščino (op. prev.).
»Da,« sem rekel in si znova natočil poln kozarec piv.a, »gospod Brummer je čudovit človek.«
»Kajoe. gospod Holden, Torej, tako sem vesela, da tudi vi to čutite! Zame je milostni gospod najčudovitejši človek na svetu! Tako dobrotljiv. Tako velikodušen. In o vas ima tudi tako dobro mnenje, gospod Holden!« v
Malce se ji je spahnilo. »Oh, bog, oh, bog, to kolcanje!-
Zdaj je začela valjati testo. »Vse bo še dobro,« je dejala optimistično. »Prav nič se ne bojim. Milcstljivi gospod je dober in zato u- \ se, kar je hudobno, proti njem. Tako sem premišljevala.« Zva-Ijano tast o jo dala v kovinasto posodo in začela nanj z ljubeznijo nalagati jabolčne rezine. »Razveselil ga bo, tale kolač.«
»Je kolac za gospoda Brummerja?-
• No, kajpada. Njegov najljubši kolač, veste. Testo prav tanko, jabolka prav na debelo. Vprašala sem gospode, s policije. Je v redu. M odgovorili, lahko ga jutri prinesem v preiskovalni zapor, tale kolac. Saj je vendar vedno dobil kolač ob nedeljah. Najlepši dan je bila
Mila se je nasmehnila. »Nekaj časa. da, nekaj časa imajo ludi hudobneži* moč, kajne, gospod Holden? Poglejte na primer Hitlerja, ves svet je trepetal pred njim, tako mogočen je bil. Toda kako dolgo, in propasti je moral z vso svojo močjo, in dobrota je zmagala! Ali pa Napoleon z vsemi svojimi zmagami, končno so ga le zaprli na tisti otok, saj veste. Celo Cezar! Torej, ta je imel končno veliko moč! In kljub temu, cujem, so ga zabodli na koncu v njihovem parlamentu v Rimu. Ne, sem rekla moji Nini, na koncu zmaga vedno dobrota. In zato ae ne smemo bati za milostljivega gospoda. Imam prav?«
»Mila?-<
»Da?«
»Bi mi storili uslugo?« »Sleherno, gospod Holden.«
•Segel »em v žep in potegnil iz njega majhen, čudno luuobt.'.n ključ. »Dopoldne, ko sem vam telefoniral iz Braunschweiga, sem imel v avtomobilu več papirjev, slo je za papirje, ki dokazujejo.. da je gospod Brummer popolnoma nedolžen.«
»Ah, ljubi gospod Jezuščck, saj sem vedela!«
»V neki barki v Braunscmveigu sem najel jekleno marico in spravil vanjo papirje. Le jaz jih lahka tp* I vzamem. \§ }az pa s temle ključem m svojim podpisom.«
Kje so dimnikar, h?\ konj, zeleno polkno in štiriperesna deleijica? - V vsakem primeru je sreča, če srečaš dimn kanja
Navadno razglednico imam v roki, ki mi jo je za novoletno voščilo prinesel poštar. Poslal mi jo je moj dobri prijatelj. Napisal mi je samo: »Srečno 1963« in se podpisal. Zaželel mi je res mnogo sreče, saj so na razglednici debel in prav nič umazan pujsek, velika štiriperesna deteljica, srebrno lesketajoča se podkev in mlad debelušen dimnikarček v lepo zlikani črni obleki, kot bi bil v smokingu in da odhaja na ples. In če dimnikarčka ne bi bilo, bi bržkone v novem letu 1963 ostal brez sreče. Tega pa ob NOVEM LETU res ne bi smel nihče nikomur želeti.
TAVČARJEVA ULICA ŠT. 14
POVSOD IŠČEMO SREČO
Izpil sem turško kavo. Prikrito sem pogledal v skodelico in se sam pri sebi vpra-tal: ALI BOM SREČEN? Skodelica je ostala nema in tudi ostan-kjj ikaviinega^ zmletega zrna mi
Majhna črna množica na velikanu. Delo je naporno in nevarno, toda prijeten je občutek, ko po opravljenem delu spet lahko zabrnijo stroji
niso dali odgovora, dokler se samega sebe nisem prepričal, da vidim tisto, kar bi rad — DA BOM SREČEN. In res je kmalu nato prišel znanec, ki mi že nekaj dni dolguje nekaj tisočakov. Sreča, da je prišel in mi jih bo vrnil! Toda...
»Veš kaj, ne misli, da sem pozabil nate. Jutri dobim trinajsto plačo, pa ti bom vrnil. In če ti ni nerodno, mi posodi do jutri še enega tisočaka.«
Imel sem srečo, mar ne?
Dlani me srbijo. Denar bo. Brez pomisleka sem že na ta račun zavil v trgovino, da bi si kupil belo srajco za silvestrovanje. Prodajavka mi je dala nekaj srajc na oglod. In ko sem si ogledoval tretjo, je zakričala:
(f) »Kaj pa mislite? Poglejte no, kakšne so!«
— »Oprostite, nisem vedel, da Imam umazane roke,« sem se jecljaje in proseče opravičeval.
0 »Ne morem pomagati. Zdaj jih pa kar kupite.«
In že jih je zavila v paket. Odštel sem precej denarja in skoraj polglasno preklinjal samega sebe: »Zdaj pa imaš denar. Roke bi si umi] in bi te dlani ne srbele.
»Soba številka 13.«
Spreletelo me je. Kako bom .spal?
S prijateljem sva bila tisto noč v istem hotelu. Receptor mu je dal ključ za sobo s številko 7.
a) »Ti, ali bi zamenjala sobi? Veš vedno sem spal v tisti sobi, ki si jo danes ti dobil«, sem se
mu zlagal.
Prijatelj je taikoj ustregel moji želji.
O »Kako si spal?« je bilo prvo njegovo vprašanje, ko sva se zjutraj srečala.
0 »Vrag naj vzame takšen hotel. Vso noč so nasproti moje sobe ropotali stroji. Ne vem, kakšna tovarna j«.«
a) »Daj no. V moji sobi sem se pa počutil kot odrezan od sveta.«
Se danes ne vem, katera številka je srečna: 13 ali 7?
IN KAKO JE Z DIMNIKARJI
Vsak trdi: DIMNIKAR PRINAŠA SREČO. In res je tako. Pred dnevi je neka moja znamka v jutranjih urah zagledala dimnikarja. Sunkoma se je prijela za gumb, pozabila na poledico in že je bila na tleh. Zaradi udarca je močno zakričala, toda sama se ni mogla več pobrati. Zlomila je nogo. Sreča, da je srečala dimnikarja. Ce ga ne bi, bi se morda celo ubila.
Zadnjič se mi je sanjalo o številki 49. Z enako številko sem kupil srečko državne loterije. Pretekli torek je bilo žrebanje in v sredo sem nestrpno čakal na izid žrebanja. Za začetek sem imel srečo. Prvi, ki sem ga srečal zjutraj na poti v službo, je bil dimnikar. Tokrat sem na loteriji dobil najmanj milijon dinarjev, sem takoj pomislil. Toda razočaranje. Nič ni bilo! Kaj je zdaj s srečo in dimnikarji?!?
animal sem se, kje se v Kranju zbirajo dimnikarji. Sklenil sem, da jih bom vprašal, kje nosijo srečo in kdaj bi jo lahko tudi jaz dobil.
Zvedel sem, da imajo kopalnico v Tavčarjevi ulici številka 14. Lepa številka sem si mislil, saj je deljiva s 7. In če se mi bodo do tja izšli tudi koraki — števi lo korakov mora biti tudi deljivo s 7 — bom zvedel in dobil, kar bi rad.
Preden sem potrkal na vrata, se je končalo vse tako, kot sem pričakoval, čeprav sem moral glede korakov »upoštevati računsko popravo«.
Dimnikarji so bili zbrani v majhni, sajasti izbici. Prišli so z dela, zato po obrazih nisem nobenega prepoznal, ločil sem jih le po višini.
a) »Kako je zdaj z vašo srečo? Kdo jo je lahko deležen?«
a) »Zadeva ni tako preprosta, kot bi si kdo mislil,« mi je odgovoril eden izmed črnih mož. O tem pa so me kmalu prepričali. Pravilo, če hočete srečo, v katerem pa ine sme manjkati noben člen, je naslednje:
Najprej morate srečati dimnikarja. Potem morate imeti gumb, za katerega se morate ob srečanju prijeti. Gumb morate potem vrteti — pazite, da ga ne bi odtrgali — in šteti do deset in takoj nato od deset do nič. Seveda pri tem ne smete misliti na nič, temveč si morate želeti nekaj, kar bi se sicer ne Izpolnilo, če nc bi srečali dimnikarja. Med štetjem pa je zadeva najbolj zamotana in zahtevna, če hočete srečo. Ko se ukvarjate s številkanni, morate med tistim časom srečati še belega konja, potem zeleno polkno in končno morate prej kot Izre-čete nič, dobiti tudi štiriperesno deteljico.
V zimskem času torej nI nič z dimnikarsko srečo. Stiriperesne deteljice 60 pod snegom. V ostalih letnih časih pa bo lahko srečen vsak tisti, ki bo srečal in videl vse tisto, kar mora srečati in videti med kratkim štetjem. Za kaj večje bo prav gotovo zmanjkalo časa.
DIMNIKARJI
SO NESREČNI
Ijudje pravijo, da imamo srečo,« mi je rekel dimnikar, ki sem ga srečal v mestu. »Mi ne vemo zanjo, sicer bi jo morali tudi sami imeti. Smo pa prej nesrečni kot pa srečni. Dimnikov je vse več, nas pa je vedno manj. Mladi se skoraj nočejo več učiti -za dimnikarski posel, čeprav traja učna doba samo 18 mesecev.«
Dimnikarska nesreča pa ni samo v pomanjkanju novih moči. Dimnikarji so bolj nesrečni zaradi nekaterih sitnih gospodinj. Ce
Jaz tebi, ti meni, oba pa vsem: »Srečno 1963«
pride dimnikar zgodaj zjutraj v hišo, ko gospodinja še spi, sc kaj lahko pripeti, da ga nahruli: »Kaj pa mislite, da ste tako zgodni? Sicer pa, saj dimnik še kar dobro vleče. Ga boste pa prihodnji mesec ometli.«
In zdaj je na vrsti največja neprijetnost. Dimnikar mora zaračunati polovično ceno, čeprav ne bo nič delal.
•Vaša je pa dobra. Za nič dela hočete denar.«
Ista gospodinja že čez teden dni godrnja: »Ne vem, kaj mislijo ti dimnikarji. Kako naj kuham, če jo pa dimnik napolnjen s sajami?«
In koliko »lepih« besed izrečejo gospodinje, ko dimnikar opravi svoje delo. »Kamor primem, je vse sajasto. Ce dimnikarja v hišo spustiš, je pa res vse narobe.« — In po vsem tem naj še kdo upa trditi, da dimnikarji prinašajo srečo!
REVIJA FRIZUR
Kljub vsemu pa dimnikarji pravijo, da je njihovo delo večkrat precej zabavno. Malo komu je dano, da bi v življenju lahko videl toliko žensk v najrazličnejših spalnih srajcah. Prav gotovo pa tudi ni nikogar, ki bi videl toliko različnih frizur, na račun katerih se dimnikarji včasih tudi po več dni zabavajo.
TODA KONČNO — VENDARLE SREČA
In sedaj ko že tako ali drugače kramljamo o dimnikarjih, še enkrat, kaj je z njihovo srečo. Brez pomislekov lahko zapišemo, da res prinašajo veliko srečo, ki pa je vse drugačna, kot si jo marsikdo predstavlja ali pa večina želi. Dimnikarji ne dajejo zdravja, denarja, ljubezni ln podobnega. Njihova sreča je v tem, da varujejo naše domove pred požari. Ker so sc v
neočiščenem dimniku vnele saje, je bilo že nešteto nesreč. Koristni pa so tudi njihovi nasveti: ne sušite mokrih drv na Štedilniku ali ob peči - lahko se vnamejo; če se drva ne vnamejo, jih ne polivajte z bencinom ali drugo hitro vnetljivo tekočino; ob dimnikih na podstrešju ne imejte papirnate, lesene ali druge vnetljive navlake. Ce sc boste ravnali po vseh teh nasvetih in s tem preprečili požar, potem vam je srečo res prinesel dimnikar.
BOGDAN FAJON
Vedno dobre volje, pred odhodom na delo (na sli ki) in po vrnitvi
Elektrotehna Ljubljana
obvešča cenjene potrošnike, da bo
v petek, 28. XII. 1962
ponovno odprla v preurejenih poslovnih prostorih
v Kranju, Prešernova ulica 9
prodajalno z elektrotehničnim materialom, gospodinjskimi aparati, radioaparati, tranzistorji in televizorji, gramoioni in gramofonskimi ploščami
Za obisk se priporočamo in želimo srečno novo leto 1963