rokodeSnih narodskih reci * Odgovorni vrednik JOr. */«ncz Mleitvcis. E Tečaj 9UM, V sredo 28 velkiga serpana (avgusta} 1850 List Skusnje terte ÍZ grojzđnih peská đe se vozovi tam , kjer se več soseskinih cest v zreli ili. eno Z(*ružijo, eden druzimu ogniti, de se pri jahanju Od 1830. léta si le prizadevam zvediti: ali hi se nobena nesre™ z^di. ne dale iz grojzđnih peská nove tertne plémena (sorte) © izrediti. Kar me je skušnja v tem skoz 11 lét učila čem tukaj na znanje dati. 1) Iz sémena (grojzđnih pešká) izrejene terte do y Nasprot delajoči se ojstro kaznujejo. 15) Ce se prigodi, de v kakošnim gojzdu ogenj vstane, veljá to, kar je dosihmal rečeno bilo, le s tim rasejo o pervim létu komaj visokost 2 do 3 palcov ; in druga versta 9 se le v 4. ali 5. létu so dovelj moćne , jih v nograd presaditi. 2) Málokterá taka terta donese v 6. létu kakšen grojzd, temuč še le v 7., 8., 9. ali clo v 10. létu. razločkam, de se mora perva versta z lopato in matiko pa z verčem in sekiro previditi, ker je znano, de se ogenj v gojzdih le tako ukroti, de se drevés nekaj druzih poseka in prekopi Ka- y gorečih okoli naredé, de se ogenj ne more naprej razširjevath der je gojzd goreti začel, če je tuđi gojzd druge so 3) Večidel vse sémenske terte so take, kakor je tista terta bila, od ktere se je seme vzelo; le malo-kterikrat sim novo pleine (sorto) dobil. Seme mosiar-ce je rodilo popolnama okroglasto grojzdje, ki je be-lini nar bolj enako. Semenske terte rudeče tra-minarce rodijo grozno majhne grojzdnejagode, pa po- seske, morete perva in druga versta odriniti. 16) Vodnik vsake verste ima svoj imenik, v kterim so imena oseb in številke njih verčev zaznamovane. On ima dolžnost, vsakiga, ki ni svoje dolžnosti storil y ecbuo žiahniga okusa 9 mali ris ling pa rodi ve like jagode ne kaj prijetne. 4) Iz civébnih pešká izrejene terte so nar bolj različne, večidel pa je njih grojzdje slabo. precej pri županu naznaniti; če ga niso imenitni vzroki zaderževali, mora 1 gold. 30 kr. kazni plačevati, ti tanarji pridejo v ognjo-gasivno denarnico. To velja tudi od drugih oseb; ktere so pri brizgljah ali drugim 5) Če se sémenske terte grubajo, se îzredé veliko veči, lepši in prijetniši grojzdi, — toraj je moja mi- de so sémenske terte večidel divjaki, ki se še sel y orodju postavljene. Zastavnicar z banderam mora vedno pri poglavarju ostati in daljnim udam svoje verste s trombo znamnja dajati, ali jih celo, ce je potreba, k zastavi (banderu) zbrati, de tu nove povelja dobivajo. 17) Ker že v postavah bratovšine razločno stoji le po presajenju in grubanju požlahniti dajo. y y Iz Marburga. Vincenci Had t. (Iz Oecon. Neu. u. Verh.) de se tudi strehe celih hiš , kterih se še ogenj lotil ni če je pa njih pođi ranje za ukrotenje ognja petrebno,,c), če komisija druziga pripomočka več ni ma y je Svet našim zupaníjam po Sloven skim 5 kako naj se po izgledu ptujih deželá nah zapovedovati. poderó, vsim pričijočim verstám naloženo , se precej tega delà lotiti : tesarski in zidarski mojstri imajo v takih okoljši- nove postave zoper ogenj vstanovile. (Konec.) , . .—......----- — •------------- r- 11) Ce je ogenj tako silen , de bi se več moči za razdelku města razdelé, in vsak razdelk mesta ima 18) Te postave veljajo za mesta in kmete, le s tem razločkam, de v večih mestih se verste starosti po Na zastavah, ktere gašenje potřebovalo, mora župan to po tekavniku drugim svojiga poglavarja in zastavnicarja. soseskam naznaniti, in v teh mora zvonikar (mežnar) morajo rudeče barvě biti, je ime srenje in razdelka s precej vsim sosesčanam dobro znano znamnje dati, de velikimi čerkami napisano. To so poglavitni deli teh postav, ktere vsakiga so- se po starosti druga versta pomagavcov hitro zbere in na pomoč hiti. Tretjo versto zadene le nar veči sila; sesčana brez sneme zadevajo. Nekterih oddelkov teh ' V y kjer je več brizgelj, tudi le ena sama odrine. Ako se postav bi se tudi mi na Slovenskim lahko poprijeli je med tem ogenj s pomočjo domaćih ukrotil, mora sama morebiti vsih, če pomislimo, koliko pogorov se župan hitro drugim bližnjim srenjam naznaniti, de se pri nas primeri in koliko siromaštva iz njih sledi. Mi pomocniki, ki so ravno na poti, spet domu vernejo. zamoremo svoje bravce zagotoviti, de nismo v vec 12) Dalja va od kodar imajo soseske na pomoč priti, tih v teh deželah , kjer so te postave vpeljane, ne déni ravno gotovo določena; le toliko je zapovedano, ka- setinke toliko od pogorov slišali, kakor pri nas v enim der tekavnik pride, se mora perva versta in brizglja létu, in vender se tam tudi večkrat pergodí, de se 3 ure dalječ na pot podati. 13) Nam est nik se ne more k ognju poslati, ker kakšna bajta zasmodř; ali s zedinjeno mocjo svojimu bližnjimu pomagati , je drugač, kakor od daljec stati vsak sosesčan, razun duhovnov, ima za se dolžnost, in zijale.prodajati. Res je scer tudi, de so te postave na svoje odkázáno mesto hiteti. Ptuji prebivavci se večkrat nadležne, ker pri znamnju ognja se morajo vsi morajo temu, kar je njihnim stanu primerjenim vreči, in so kaznim kakor sosesčanje podverženi. y pod ■ > drugi opravki zapustiti in sosescan mora svojo 14) Ker pa bratovšine sv. Florijana žavljansko dolžnost storiti; ali vsak ima zavest y der de je brizgljam m dimnikarjem, ki iz drugih sosesk nar pervi v kraj pogoriša pridejo, dařila podělí: je ojstro zapovedano, *) Bratovšina poverne tudi posestniku v takih zadevah celo škodo , ker se po tem večkrat veliko drugih hiš obvarje in ohrani. Pis. evojimu bližnji mu pomagal in de se mu tudi tako zgo podbija , diti zna. Vsaka dobra rec, ktero po drugih ki cio nobeniga lastniga razsodka nima. in narodih se vedno le po tem obnaša, kakor ta ali uni govori, posnemati hoćemo, potřebuje casa, prevdarka in po- cd kteriga misli skušnje; poskusimo tedaj tudi od teh postav kaj prepričali se bomo, de so neizrečeno dobrotljive. > in evangeli. ? de je vsaka beseda, ki jo spregovori, B k. Zraven samostojnosti je tudi vst avoljubnost Nektere besede o volitvi zupanij skiga odbora v Ljubljani. silno potrebna lastnost odbornika, ker le po ti poti so odborniki vstavoljubni možje, se izpolni njeni 1. §. županijske postave. Vstavoljuben je pa ti sti mož, ki zapopade vstavne ce gori ome Županija Ljubljanska (StadtgemeindeLaibach), ktera obseže mesto in njegove predinestja, se bo v kratkim vstáno vila, ker 30. dan t. m. bo čas pritožb zoper iz- pravice in dolznosti, ki po njenih postavah nepremakljivo ravná, s časam naprej gré in ne želí rakove poti, ktera ima žalibog! ee zmiraj gorečih prijatlov dovelj. Če se vst a vo ljubi možje v odbor izvolijo ? ee pušenje ali kakšno napčno uverstenje opravičenih vo- nam tudi ni treba bati, de bi ravnopravnost naše livcov pretekel, in o treh tedriih potem bojo volivci 30 narodovnosti kterikrat škodo terpela, ker vstavoljubi odbornikov volili, ki bojo prihodnji vodniki mestne žu- mož vsacimu da in pervoši, kar mu gré. Zato tudi panije. tukaj od narodovnosti na dalje ne govorimo, ker z volit v v ^ w Zupanijam je vstavna vlada po novih postavah ime- vijo vstavoljubih odbornikov je dogotovljena tudi nitne reci izročila. Kar je deržavni zbor za celo av- ravnopravnost, če se bo přiměřilo, de se bo v odboru etrijansko deržavo, — kar je deželni zbor za deželo o njenih zadevah to ali uno sklepalo. Vstavoljubih to, smemo reci, je v primeri županijski odbor za Nemcov se nikakor ne bojimo; groza so nam le tako okrajno županijo Iz tega vsaki lahko previdi imenovani nemškutarji, to je, tisti rojeni Krajnci, de volitve županijskih ki svoj lastni rod zatajujejo, in s tem, de narodske mož niso kakšna kaj bodi reč, zató ker tištim, ktere pravice slovenskiga ljudstva žalijo in se jim zoperstav-volivci za odbornike izvolijo, se izročítudi imenitna ob- ljajo, se Nemci biti štulijo! Le nemškutarjev nas last. vice nikakor v nemar ne pustí, ker na enim samim vo Kdor tedaj ima pravico voliti, naj te važne pra- Bog obvari v odboru, ne pa poštenih Nemcov. Poslednjič še svetjemo, de naj bi se iz v sac i ga livcu zoa vcasih lezece biti, de se kdo izvoli i ki je veliko menj vreden odbornik biti memo kakiga druzi ëa, ki je pa pri volitvi en glas premalo dobil. Posebno od volivcov tretjiga volitniga reda (3 pred m es tj a odborniki v županijski odbor volili, ker se večkrat primeri, de je dobro, če ima predmestje svojiga De se pa pravi odborniki izvolijo, ki bojo potem zagovornika. Wahlkórper) se je v nekterih mestih bralo, de se niso izmed sebe župana volili, je treba, de se volivci volitne pravice tako poslužili, kakor bi bili imeli v svoj med sabo posvetujejo, v zborih nasvetovani možje lastni prid, in de so to nečimernost s tem zagovarjali, po zgorej danih vodilih dobro pretresejo, in po tem de so rekli: „saj je vse eno, bojo že drugi volili." To volijo, de dobimo zares svobodno županijo, kakor jo je napčna misel, ktero vsak lahko previdi, če le ko- županijska postava sama imeti hoče, kibo krepko svoje lickaj prevdari, kar smo ravno popred od opušenja vo- litve rekli, in ce pomisli, de tudi obertniki in roko- delci (Gewerbsleute) imajo svoje potrebe, ktere bo vcasih treba v županíi zagovarjati. Naj tedej nobeden5 ki ima pravico voliti, te pravice ne zanemari. Vsak volivec voli 10 odbornikov, volitni komisíi v kakor županijska po- v 3 verste raz- opravila opravljala v prid nasiga mesta. a i* Novic a r iz slovenskih krajev. v • V z dolnega Stajera. Tretji den letosnjih solskih praznikov, o katerih sim spet ljube Slovence pohodil kteriga sam ktere na listek zapise, roke podá. Vsi volivci 8o pa stava za Ljubljansko mesto veleva iobiskal), mi je rodoljubo serce z naj slajsi radostjo napajal, ga milo olehkotil, vnovič obudil in z veselo nado okrepil. deljeni ; vsaka versta izvoli 10 odbornikov; tedaj vse tri verste skupej 30. Kdor je že v eni verati izvoljen, se ne more v drugi verati več voliti. T ret ja versta in na zadnje perva. S šol no skušnjo pri sv. Janzu na gornem Ptujskim bo volila perva; po ti pride druga, polji je bila namreč drugi teden t. m. tudi učeniška skupšina Slivničke tehantije ždružena, pri kteri sim bil nazoč Kakšni mozje pa naj se za odbornike volijo? Od splosnih lastnost, ki naj jih ima sleherni od bornik, de je namreč pošten člověk neomadeževane ob za prid svo nase zvest Avstrijansk deržavljan jiga kraja skerben, — de kaj vé, in de ima serce na pravim kraju i. t. d. — od vsih teh lastnost nam ni treba tukaj na dalje govoriti, ker se v ti imenitui zadevi že same po sebi razumejo. Pa k tem lastnostim moramo še dve zlo potrebni pristaviti, namreč: de je odbornik samostojen mož in vstavoljuben. Le potem, če imajo odborniki zraven poprej ome-njenih lastnost tudi ti dve poslednjič imenovani, ee bo gost. — Ako so povsodi skupšine takše; ako «e povsodi tak modro in pridno obnašajo, je sre-čen uspeh gotov! Kdor še njih velike vrednosti in ko-ristnosti prav ne spozna, naj le pride, da sam vidi. Imenitne reci v šolnih zadevah so g. duhovniki in uče-niki med seboj prijazno in jasno pogovarjali, složno in zvekšine enoglasno sklenuli in v zapisnike postavili. Veselo je bilo poslušati ljubeznjiviga gospoda L... izglednega učenika od sv. Lovrenca, ki je lep in g izgled svojim verlim sodrugom. — Vsakemu pra bia sanju je bistro v jedro segal, pa tak ponižno, ljubo in bezsebično, da je na videz bolj mnenje svojih součenikov podpíral, kakor svoje razlagal ! Skoro lepše pak še je bilo vsaciga nekoliko okrajšati, česar nam častiti gosp. dopisniki v sili bojo za zlo vzeli, scer bi jih bili odkritosercno v prid županije go\oriti y ki ne gleda zdej sèm, zdej tjè, de bi se kje ne zameril, — ki se ne hlini in ne slini na vse straní in ne iskrice samo- mu pa o za ta list več na strun djati, za prihodnji list bi b etojne volje nima y kterimu samopašnost samostojnost zakasnjeni. sali, ker srno litvah imenik * Novicům priložiti Posebno v o lit vine popise smo zato okraj si namenili. če bo moč h Ijenih župan v o predstojnikov Vred. le tam kak přebravši razpisano prašanje je malokaj in modro besedico rahlo pregovoril, kder je pravo misel stvu po slovensko dopisovalo: pa — Bog vé kdajî ljubo poterdil, posamesne pobíral ali v kratek sklep nas huda vročina polje tare. Turšica slabo kaže bre volje, de se bo saj v prihodnje slovenskimu Ijud- Pri ajda 5 dal Povem 5 zlaglal in po tajniku v zapisnik zapisati vam, v takši skupšini mora edinost in složnost cvesti vesel sad roditi in k zaželjenemu napredku peljati! Ta skupšina je tudi ravno v tej seji prelepo hvalo zaeenja komej cvesti, rani korun je droben ko lešnjiki, ga je malo in nekoliko gnjije, pozneji pa bo še mende slaběji, vina ne bomo skorej nič dobili. sprejela za svoj rodoljubni trud, za svoje krepko ristno obnašanje namrec h val pí sm in ko-d vis. v ministerst ? ki njene vpoložene zapisnike pregle davši, nje čversto, modro in koristno ravnanje z milimi kaj se pri nas zdaj Cvetko«. Iz Koroškiga. en meses imamo tudi pri nas svobodné županije, in za 29 poprejšnjih katasterskih srenj čvetero ^^ ^^ ^ ' ji ^ f i J jj ^ i zandarjev; ali groza mora cloveka obiti, kadar sliši Ze čez godi. j besedami lepo hvali. Red je v tej skup V dveh nocéh se je v zgor V • na koncu po domaće njej roznej dolini 9 tatvin zgodilo; kar pred ni bilo slišati. — 12. nedeljo po Binkuštih sta bila Z il ski pesmi prepevati. Prelepa vaja Ï nov navod k premili naveliko gospojnico S entru pr etski fajmošter 5 in brat lep prihodnost polno serce slogil Radosti in upa za se tukaj nadušeno k večnem Bogu zdigne in ga iskre no hvali, daje dal takše čase, da tak Ijubeznjivo ro doljubne misli, čute in moči budi in duh se oživlja in veselo siri! v « živi. Nov mocen slavnega Dr. Pre šer na — oba za cerkveno in siromašno denarnico okradena, in oba med tem, ko sta pred-poldansko božjo službo opravljala. K Prešernu je kratko pred, da je ura k božji službi bola, ženska k spovedi prišla, se je pri tej priložnosti v farovžu skrila in VÍJt w v** * w ~ w - ~ —--------j/* lUAfc* y jv jiii ivj jii iiuiiiii/nii v lui \j \ JLá vi. prvi na ill pO — Upati smemo, da bodo te skupšine tudi skoro pravi tem tatom odperla. — Žandarji so — hvala komur hvala namen cerkvenega petja spoznale, ktero ni vpeljano da bi uu ui uuciiik sam na godru prepeval, temoc zato, Kanur euigc vKiauemga Konja osieuni; pa tuai ni cuua, bi si vse ljudstvo s pobožnim petjem pri službi božji ker je krog za 4 žandarje preobširn — v 14 urah da noc in dan na nogah, pa dozdaj še niso drujiga konja osledili; pa tudi ni čuda gre kakor enigc vkradeniga i i serca vnema in z njim Boga hvalilo in častilo 9 uce niki pak ga z orglami le rahlo podpírali in lepo ravnali. se kouiaj njegova okrajna obhodi. Srenjski lov se bo pri nas v najem (štant) dal í"*" O™ " ~ * o--------------I---£------- ---- r ------. - K/ivujoni »«» OV WW F1 UHO * 11MJ t »II « 11L I UMI, I. Zadnjič še so visokov. g. tehant, te skupšine verli skoro vse srenje so se v tem porazumele, da hočejo do m podpornik zdaj k kakti v mil spomin in slovo od nje > drugoj k Pljus koj prestopij j? d M ker dařilo ob-napevom vred hodke cerkvam dati. Bukvoveza Pornik v Belaku ljubili za naj boljši zloženo do bližne skupšine, kteremu še sim drugo pri 7 dal. — Naj nam dobri nam srečno pripomore Bog ima maj šine V ze V ze povsodi k takšim skup V » cele kupe Teržaških šolskih knjig, in mi ko čakamo začetka šolskega leta, da bi se sloven prav lotili, ter tudi upanje imamo, da bojo vodi ? in skoro bode slovenska rec telji naših šol učiteljem zapovedali, imenovanih knji saj tako dolgo posluševati dokler drugih or © se ne dobimo prelepo slovela in svojemu narodu pridobila, kar mu saj tudi nam vstava omiko našega naroda zapové gre po božji pravici in cesarski besedi » B t. Dobro delo je sklenul vesel obed pri gostoljubim % Noviga města. V nedeljo 18. t. m. smo roj župniku (fajmoštru), kder se je spet marsiktera zdra- st ni god našiga svitliga cesarja prav slovesno obhajali. vica in „živio44 v prijaznem in pila Bog živi nevtrudne blage domorodce Iz Sempetra na Štajarskim. Smarska županija, ... V# i i^í 1 • • • «____± „ i i. odnem namenu na- Ze predvečer je bilo celo mesto razsvetljeno ; muzika mestne straže je oznanovala imenitni praznik prihodnji- dneva, kteriga smo praznovali z ravno tako slavo, Z ga ki je blizo nar veći pod Celjsk kantonskim pog kakor s serčnirn veseljem. Po slovesni sv. maši so naší arstvam fobs čez 4000 dus) je imela 19. dant. m. novo izvoljeni srenjski predstojniki v cerkvi pri volitvo odbornikov in namestnikov. Volitve vodnik je bil eegli. kantonski komisar g. A. Smole, ki je tako modro se ob- 19. dan t. m. je bila tukaj pri okrajni zborni sodii naša!, de je vse kakor po niti v nar lepšim redu do- perva poglavna obravnava v hudodelstvinih za- Ne žal besedice se ni slišalo, prisegli devah. Neka mlada ženska, obdolžena hudodelstva I in končano b so spodobno, kakor imenitnost takšnj Tako je Šmarska fara zbrisala pravila terja. tatvin e, je bila dva mesca v težko ječo obsojena ? gerdo piko ? si je bila po nerodnim obnašanju pri smerti duhovnika pridobila; tako je postala k lepimu izgledu nava ktero tó po poti milosti, ker so posebne zlajšajoče okoljnosti gotovo poboljšanje obtoženke obljubovale. Letá obrav- zastran hudodelstev perva ne samo tukaj nekiga bližnjih županij, zakaj pri nas pri Peti Med ampak v celim okrozju krajnske in koroške • / • visj de dovim selu so se pri volitvi zlo slabo, pri prisegi pa zelne sodije prav po divje obnašali. Samo en podžupan po imenu sploh v našim Grega Verk je prise Ko je k oltarju stopil in pri- ljudém kmeckiga je šla prav lepo, gladko od rok, in maternim jeziku. Vsim pričujočim, tudi stanu, je to očitno sodno ravnanje segati začel, so zahruli nad njegovo zeno, de naj S» od oltarja potegnit ga bomo oběsili „Kak hitro bo prisegel, so kri-Zalostno je, kaj taciga slišati! gre čali Kresijski poglavar je močno razžaljen odšel bik V Z mocno dopadlo, sosebno tudi zató, ker je bilo hitro do veršeno; vse skup ni dosti čez eno uro terpélo. Vipave 19. avgusta. Včeraj smo tukaj roj stni dan Njih Veličanstva našiga cara Franca Jo tudi niso k nobenimu koncu prišli in takšna se je žefa I. slovesno obhajali, od raniga jutra do pozne godila tudi po nekterih drugih krajih Breskiga kantona, de še celo voliti niso hteli, kakor na Planini. V Celj- noci. Bog daj, da bi se ta veseli dari še mnogo m no k i m «•re bolj po sreči za tega volj V se slava Smarski zupami tanja hudobnih podpihovavcov. Bog roko obvarje zakaj v naš ker ni poslušala gerdiga klep naj jo s svojo milo okrat ponovil! Od 1. prosenca t. 1. do današniga dne je enkrat skozi Vipavo 33,000 vojakov deloma iz Talijanskiga, deloma v Talijansko marširalo, in tako ni skoraj dne- — Letina tukaj va da bi vojaskiga prehoda ne imeli. pa tudi z uradniki slovenskiga duha osreci, prav lepó kaže, posebno turšica in vinska terta obilni h krajih še sploh le po r> taj « ravnaj y in izverstni sad obetate. Perve smokve cr m er še ni duha ne sluha, de bi uradniki slovensko od pomladniga mraza pozeble, druzih bo dovelj. govoriti in pisati se vadili. De se gospodje slovenšine hrušk je dovelj; druziga sadja pa srednje mere, ne primejo, je pa tudi nekaj duhovšina sama kri k v oji voljnosti přejete oznanila in dop pošlo venuje in tako hlapčuje. To bi scer nobene graje ne so bile Tudi J. Gorenskiga. V krajnski nadžupanii so volitve skorej vse dokončane. V Velesovim nučejo voliti. Ze dvakrat so poskusili, pa nič opravili. V ne- zaslužilo, ako bi se le j zasvitela majhna trohica do- kterih zupanijah so prav modre može zvolili. V Stra žiški županíi so volivci, kar jih je prišlo, tako volili; tegovali. kakor bi jim ta reč že popolnama domaća bila. Dve Ocitne ojstre izprasevanja v podkovijski in živinozdravijski šoli kažejo, de bo dežela že letas ne-stranki ste se naredile. Stranka poprejsnjiga župana ktere prav dobro izučene kovače in tudi izvedene prije bila dobro vajena in je drugo za volitevni boj manj pomoćnike v živinskih boleznih dobila. Gospodje, ki Nadžupanijski pridejo izpraševanja poslušat, so prav zadovoljni z ved- pripravljeno popolnama premagala. uradniki so svoje volitevne protokole vse na staro štulo nostmi večiga delà učencov. Tudi naš častiti djali 5 to je cr V de po nemsko naredili ; castitljiva slovenska želni poglavar je pocastil enkrat to šolsko skušnjo s beseda župan jim mora biti tern v peti, ker jim je svojo pricujočnostjo in pohvalil napredovanje te sole, » Purgermajster" kakor poprej „rihtar" vedno na ktera bo vpijočim potřebám dežele z umnimi kovači in le jeziku. Od enakopravnosti jezika se v naši nadžupaníi pomočniki v živínskih boleznih pomagala, še clo malo vidi. Slovensko berilo za 1. gimnazijalni kîas se bo te dni že Wovicar iz Ějubljane. 22. dan t. m. je přišel naš slavni rojak, gosp. Dl*. Ignáci Knobleher, misijonski general-vikář notranje Afrike, v Ljubljano. Mesca svečana 184G se je podal — po naznanilu „Novic" tistiga léta — v notranjo Afriko, katoljsko vero divjim narodam oznanovat ; 16. maliga travna 1847 je šel, kakor je sam pisal (poglej „Novice" 1847) na parabrodu po morji v Aleksan- drijo, od tod čez Eg i pt ? Nubijo i.t.d.v notranjo Afriko. Sedaj je přišel iz K^rtuma iz Nubije in v misijonskih opravilih je, na poti na Dunaj in morebiti clo v Pariz, tudi svoje prijatle v Ljubljani obiskal, od kodar se bo kmalo na Dolensko v St. Ko-cijan podal, svoje stariše in žlalito obiskat. Visoko učeni gospod , ki vse evropejske jezike in mnogo druzih jezikov govori, ne more Ljubljančanam dovelj do- ga člověk lahko celi povedati od svojiga popotovanja po Afriki, od življenja divjih narodov i. t. d. In zares bi teden poslušal, kader začne pripovedovati od deželá, kamor pred njim še no ben Evrop ej c ni přišel. Po „beli reki" je přišel v serce Afrike se čez 4. grade severne širokosti blizo ekvatorja , kjer je taka silna vročina, de 40 in clo 45 stopinj znese, voda za ? piti pa 20 do 25 stopinj gorkote ima ; nagi divjaki ma-žejo svoj život z neko rudečo zemljo , z oljem vdelano de vročino lože preterpé. Ni tedaj čuda , de je neu-trudljivi gospod zlo ogoril, kar se pa dobro priliči njegovi turški obleki, ktera je vsacimu popotniku po L a n g u s Or teh dezelah potrebna. Nas sloveci malar ga je izobražil (malal) v njegovi popolnama turški obleki s turbanam na glavi in dolgo častitljivo brado, kar je prav dobro zadel. Prav bi bilo, ko bi se podoba slavnija moža na kamen vtisnila in en kamnotis vsa-kimu zvezku tistih bukvić prid jal, ki bo popis njego- IIeznanih in ni-v nemškim in slovenskim viga popotovanja po dozdaj še cio kjer popisanih deželah jeziku obsegel. Vsak radovedni clovek kim veseljem pričakuje te knjižice, ki bo še veliko veči gotovo z veli važnost kakor Baragatova zato imela ker bo od popolnama neznasih ljudstev in deželá govorila. Ta knjižica bo pa gotovo tudi veliko donesla v pripo moc njegovim blažim misijon^kim namenam, kteri obilnih darov potrebujejo; pa tudi razun tega imajo prijati! misijonskiga prizadevanja že sedaj lepo priložnost, z donenki pod pirati trud slavniga ro jaka v vinogradu Go- spodovim ptujih deželá. Mnogo imenitnih reci Afrike seboj pripeljal, ki jih bo večidel našimu muzeumu natiskovati začelo. — Slišali smo in tudi v „Gracarci^ brali od nekih razpartij , ki so se unidan v neki gostivnici na deželi med nekimi pevci nemških in slovenskih pesem pripetile. Ce ravno prepírov v gostivnicah iz lahko zapopadljivih vzrokov nikdar visoko ne cenimo smo vunder obžalovali, de se je kaj taciga kar protivnikam priložnost da 9 zgodilo, ? de r> iz komarja vola" naredé, in kar vsaciga praviga rodoljuba nar bolj žali de iz tacih posâmesnih gostinčarskih homa-slovenstvu sploh podtikujejo sovražtvo do Němcovi! Popraševaje po začetku omenjene homatije nismo mogli zvediti praviga vzroka, ker eden tako drugi tako pripoveduje — to pa vémo, de milo nebo de vsak je prostorno dovelj za petje vsih jezikov, zna peti kar koli se mu ljubi, strune se ne dajo siloma nikdar de različnoglasne v enoglasne niti, spreme- de je terdovratnim in zarujovenim protivnikam slovenšine nar bolje s poti iti, ker ja v petju samim ne obstojí narodovnost. Take homatije, ceravno cio no-bene važnosti nimajo, grejo povikšane od ust do ust in so le v škodo domaći pravični reci, ker se jih pro- tivniki željno polastíjo , de zaženó staro ostudno natolce- vanje od sovražťva Slovencov do Nemcov, in kar je morebiti kdo razkacen od ene ali voril ali storil, druge strani go se podtikuje po tem slovenstvu sploh! Takimu natolcevanju se moramo očitno zoper staviti. IMoviear iz mnogih hr