SpeAzftme ta aVbonamento postale •— PoStntns plačana ▼ gotovini J|f
Leto XXII., št. 227
Upravništvo: Ljubljana. Puccinijeva ulica S.
Telefon fe. 31-22, 31-23, 31-24 Inseracm oddelek: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon št. 31-25. 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Računi: za Ljubljansko pokrajino pri po&no-čekovnem zavodu št. 17.749, za ostale kraje Italije Servizio Conti, Corr. Post. No 11-3118
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr.
Italije in inozemstva ima Unione Pubbliritk Italiana S. A. MILANO
Ljubljana, nedelja 4* oktobra 1941"XX
Cena cent.
Izhaja vsak dan razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno Lir 18.—, za inozemstvo pa Lir 22.80.
Uredniitvo: IMiljua, Puccinijeva ulica štev. 5, telefo« itev. 31-22, 31-23, 31-24.
Rokopisi se ae vračajo.
CONCES SI ON AR I A ESCLUSIVA per la pub-
bliciti di provenienza italiana ad estera: Unione Pubbliciti Italiana S. A. MILANO
Obstreljevanje angleških pustolaiiK pn El Alameinu
Junaška divizija »Folgore«
Deset angleških letal sestreljenih
G'avni stan italijanskih Oboroženih sil
je objavil 3. oktobra naslednje 859. vojno poročilo^,
Zbirališča sovražnih čet in bojnih sredstev so bila predmet močnega topniškega obstreljevanja v južnem odseku fronte pri Alameinu.
Osno letalstvo je v spopadih v zraku sestrelilo 9 britanskih letal.
V vzhodnem Sredozemlju so naši lovci, ki so spremljali konvoje, prestregli in napadli oddelek sovražnih štirimotornih letal, zažgali eno in prisilili ostala, da so se umaknila.
Britanska letala s0 s strojnicami obstreljevala kraj Punta Secca (Ragusa) ter ubila eno osebo, eno pa ranila. Dve naši letali se nista vrnili na svoje oporišče z vojnega poleta.
*
Včerajšnji komunike je zbudil pozornost vse države" n ■ divizijo »Folgore«, ki se ,je posebno odlikovala v borbah dne 30. septembra na egiptski fronti. Ta mlada italijanska divizija s simboličnim imenom kaže predvsem na značilno naglost akcij junaških vojakov, ki jo sestavljajo. Ta divizija je že v akciji dne 4. septembra proti sovražnim pehotnim oddelkom, ki so bili podprti od velikega števila oklopnih vozil, podala prve ponosne dokaze svoje taktične sposobnosti in svojega drznega duha. ko je hudo porazila sovražnilaa, ki je skušal napasti naše postojanke. Poveljniki in vojaki divizije »Folgore«, združeni v eni sami želji in volji do borbe, so podali tako v teln« manj kakor enega meseca dva veličastna dokaza hrabrosti in požrtvovalnosti. Ta dva podviga te divizije sta sigurno jamstvo, da bodo napisane še nove strani zvestobe in ji>uaš*ev, ki jih bodo pripadniki te
železne »JivbJje Se znali zapisati v vsaki bodoči preskusnji s sovražnikom.
Bombardiranje angleških topniških postojank
Berlin, 3. okt. d- O delovanju nemškega letalstva na egiptskem bojišču javljajo s pristojnega nemškega vojaškega mesta, da so skupine lahkih nemških bojnih letal od četrtka opoldne pa do kasnih večernih ur napadale v neprestanih valovih postojanke sovražnikovega protiletalskega topništva. Bombe težkega kalibra so večje število sovražnikovih topov izločile iz borbe. Nadalje so bombni zadetki povzročili mnogoštevilne požare in eksplozije v municij-skih skladiščih. Zgorelo je veliko skladišče petroleja, ki je bilo direktno zadeto od letalskih bomb. Kasneje je oddelek lahkih nemških bojnih letal napadel s strelnim orožjem več britanskih poljskih postojank in prizadel sovražniku hude izgube.
Nj. Vel. Kralj in Cesar med ranjenci
Fierenze, 3. okt. s. Nj. Vel. Kralj in Cesar je davi strogo zasebno prispel semkaj in nepričakovano obiskal vojne ranjence iz severne Afrike v Villi Nataliji, kjer se je okrog pol ure zadržal v razgovoru s častniki in vojaki. Prav tako je bil na obisku v Villi Granduchessa, kjer se je prav tako ustavil ob postelji vsakega ranjenca in se zanimal za pogoje in okoliščine borb, ki se jih je vsak udeležil. Visoki obisk je zbudil med vsemi bolniki živahno navdušenje in globoko priznanje. Kralj in Cesar, ki je bil v spremstvu častnikov-zdravni-kov, ki vodijo te bolnišnice, se je potem vrnil.
Fofgovorf s slovenskim ljudstvom;
Frlroda ljudstva
Novinar g. Alessandro Nicotera je ime! v petek zvečer po ljubljanskem radiu naslednje predavanje:
Pri vsem. kar pripovedujemo, obravna-vajoč pereča vprašanja, ne želimo, da bi si kdo mislil, da ne upoštevamo duhovnih kakovosti in zaslug slovenskega ljudstva. Prav nasprotno moramo zatrditi, da so Italijani ob svojem prihodu v to pokrajino imeli najboljši namen, čeprav so prišli z objavo vojne in z orožjem v roki ter so v začetku opažali samo izvrstne prirodne darove prebivalstva, ki so bili zlasti oči-vidni onim opazovalcem, ki so se prišli seznanit z novo osvojeno deželo. Pripominjamo tudi da so italijanski listi in revije na dolgo in na široko z veliko naklonjenostjo pisali o šegah in navadah, o gostoljubju, o značaju prebivalcev in je celo neka turistična revija pripravila publikacijo z lepimi fotografičnimi slikami in predstavila Ljubljano kot »nov biser Italije«. V teh ocenah, kakor vidite, je bil lep del iskrenosti in uljudnosti.
Ka£ divji mislec, zatopljen v svoje grozovite ideje, ki vedno proučuje svet s kalnimi očmi izza kavarniške mize, bo brez dvoma prepričan, da zasledujejo Italijani s svojimi pritožbami kak skriven machia-velističen načrt. Bila je pomlad in dežela je imela krotak, očarljiv videz. Ljubki iz-prehodi v parkih in krepki koraki vojakov po lepih poljanah in brstečih gozdovih so dajali najboljšo sliko o resni, delavni in dobri nravi ljudstva. V ostalem smo često opazovali ukaželjnost in umetniško naklonjenost širokih družabnih plasti, ko smo ugotavljali silno udeležbo na raznih prireditvah in kadar smo videli, kako stoje skupine kmetov ali mladeničev ter z zanimanjem in pozornostjo opazujejo umetnine, kakor bi jih hoteli v notranjosti doživeti.
Zato ni res nikakršno čudo, ako so ta opažanja o prirodnem nagnjenju ljudstva prvotno iznenajala našo dovzetnost, ki je usmerjena, da se rada pomudi pri duhovnih stvareh.
Umetniški čut bomo postavili kot merilo za ljudstvo. V resnici nobeno očitovanje človeškega duha ne kaže toliko najvišje sinteze ravnotežja in notranjih odnosov, kakor je to v umetnosti in pri mojstrovinah najvišjih kakovosti. Glasba, slikarstvo, kiparstvo in slovstvo so v teku vekov odgrinjala te najvišje cilje, ki so jih odkrili za-psdni napodi, tako da ta oznaka služi za točno ločitev zapada od vzhoda, kjer so v premoči izbruh-; mistike in fanatizma.
Zato cenimo umetniško in kulturno nagnjenje vsakega naroda, ker se narn zdi, da predstavlja v sebi nezavedno iskanje prave mere in ravnotežja na polju duha.
Kjer vidite, da tendenca kvari stroge zakone estet:ke. tam so v duhu gotove okvare, ki j h je treba popraviti. Ako to prenesemo na politična tla. smisel za razmerje lahko odločuje o sreči naroda, kakor v nasprotnem primeru lahko izzove nenonravljivo nesrečo
Majhen narod — na primer — ki čuti v svoji duš: silne plamene junaštva in nima primerne zavore, ki bi mu odsvetovala, naj se ne snooada s tistim, ki je desetkrat močnejši od njega, je na vsak način majhen in junaški toda blazen narod.
To so ravno bacili fanatizma, ki so od dobe Mohameda dalje okuževali Balkan. Treba bo dolgega dela. da se ustanovi neka obUka stalnega ravnotežja duhov. V naši pokrajini je več pogojev, da se izločijo ti bacili, nego kjerkoli drugje. Že sa-
me značilnosti pokrajine bodo mnogo doprinesle k temu.
Treba je z vztrajnim in trudapolnim delom ločiti stvarno od domišljenega; treba je znati izločiti zdravo in življenjsko sposobno od nezdravega in smrti zapisanega,
Oprostite nam, če smo ta večer zašli nekoliko globoko v gozd modrovanja. Takoj bomo zopet na planem in bomo še enkrat omenili, dasi neradi, one nesrečnike, ki so se vgnezdili v resničnih gozdovih in ki Jim nedostaja sam0 vsakega zdravega smisla, marveč vsakega smisla sploh, razen čisto živalskega hotenja, ki dela iz njih spretne lovce na človeško divjačino. Kdor se je oprijel razbojniškega ideala četniške vojne, nima sposobnosti, da bi se vprašal, kam hoče in kam more dospeti. Tak človek je podoben splašeni živali, ki si lahko samo vrat zlomi. Ako ljudje te vrste, — da se vrnemo k stvari, — na vsak način hočejo, da se jim stresejo rame pod rafali strojnice, boste dobro razumeli, o kaki vrsti duhovnega ravnotežja sedaj razpravljamo.
Nekdo je izrekel naslednjo enostavno sodbo o zbiranju novincev za čete v gozdu: »Če se bo vojna končala slabo, bodo vse vaše žrtve zaman; če pa se bo končala dobro, bo vaše prizadevanje takisto brez koristi, ker bo nepotrebno.« Torej?
Tedaj: nič! Kajti politični komisarji vedo prav dobro, da je njihova čreda sestavljena po večini iz zmešancev. zato imajo njihovi govori čisto drugačno vsebino. Oni vsak teden objavljajo vsaj po eno veliko zmago in zatrjujejo, da se bo vojna končala v 10 dneh z zmagoslavjem boljševizma.
Res je, da se množe pobegi iz čet, toda vsi so verovali tej napovedi od tedna do tedna vse od 22. junija 1941 dalje. Za take možgane ni leka. Usoda je hotela, da se sami izločijo in da zapuste obljudene kraje, kakor po nekem nagonu, ki je jačji od njih, in da se vrnejo v divje stanje obenem z ostalim živalstvom po dolinah.
Ravnotežje se na ta način vzpostavlja samo Po sebi, kakor je to pri zakonih o tekočinah. Sedaj počasi drsimo iz območja modrovanja v območje stvarnosti, toda hoteli smo reči enostavno le to, da je za mir in srečo ljudstva prav dober ta proces razočaranja, ker pomeni družabno izčišče-nje in želimo, naj se izvrši do konca.
Znaten odstotek teh prenapetežev kali redno življenje in mišljenje slovenskega ljudstva. Zlo je v tem, da imajo nekateri postopki videz pogumnih in bistroumnih dejanj, pa so enostavno samo nepremišljenosti. Vse vprašanje, to je blaginja ljudstva, pa je ravno v tem, da zna pravilno razlikovati. Ko se bo lahko pisala in proučevala zgodovina tega leta velikih pretresov, se bo jasno videla grmada izrečenih in storjenih bedastoč. Toda dobro bi bilo, če bi jih spoznali že danes.
Ali ste kdaj slišali ali čitali govor kakega ljudskega komisarja? Ali vam je kdaj prišel v roke kak načrt o bodoči ureditvi med slovenskim ljudstvom? O tem bomo imeli - še priliko govoriti. Spoznali boste težke oblike umstvene zablode, kulturne neuravnovešenosti, patološke obremenjenosti, izroditve čustvovanja in pametnega smisla do take mere, da boste ostali brez poguma in brez upa, ako vas ne bo na drugi ekrani podpiralo prepričanje in ugotovitev. da so osnove slovenskega ljudstva zdrave, ali da bi bilo treba dovoliti višje študije samo izrazito uravnovešenim mladeničem.
uspehi v borbi za Stalingra«?
Hude sovjetske izgube pri Rževu - Velik poraz sovjetske vojske južno od Ladoškega jezera — 7 sovjetskih divizij
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 3. okt. s. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
Na področju Kavkaza so se v trdih bojih nadaljevali napadi na sovražne gorske postojanke.
Napad proti severnemu delu Stalingrada je dosegel povsod za včeraj določene cilje. Južno in severno od mesta so se izjalovili hudi razbremenilni napadi po težkih borbah. Pri tem je bilo uničenih -U sovjetskih tankov. Nemške in rumunske letaJske sile so napadale sovražnikov dovoz iz zaledja na področju KaspLškega morja in na spodnji Volgi.
Berezovsk
lihajlovka
Kamjiši
' Don"
rusi
»Medved.


IJ> l
|j0yjr PaIa$ovkaq Nikolajevsk Ki slovo Bukovo Katmickaje Balka
Kleckaja--	"e
\Rusakov	V^hinka
Oolob.nsk^rnraA ^Bezrodnoje g^d^^^Leni nsk
SateV^ KrasnoarnT|^ jTlunduIovo
Abganerovo • c f A Cernijja Zulovo Jundutovo
oTelnikovo \ Nikolskoje0
, V .„ italjn
Lobacsv Ka,a- " Cirskaia
Šun^aj Vladimirovkai
askan=l
ček
Potemkinskaii

Cfamonlnaja 0?>il"aja\,
Merilo-.
100
200 km
. Jutro"
Na fronti ob Donn so Italijanske čete zavrnile več poskusov nasprotnika za prekoračenje reke.
Na področju pri Rževn je bilo med lastnimi napadi in obrambo pred sovražnimi protinapadi privedenih več sto ujetnikov, razen tega pa zaplenjenih ali uničenih 26 tankov, 44 topov in mnogo težkega in lahkega orožja. Sovražnik je imel hude krvave izgube.
Letalstvo je napadalo z uničujočim učinkom železniške proge in zbirališča sovjetskih čet južno od Ilmenskega jezera.
Bitka južno od Ladoškega jezera se je končala s popolnim uspehom, čete na kopnem so ob vzornem sodelovanju z oddelki letalstva uničile po hudih borbah obkoljene sovražnikove sile, močne do 7 divizij. Privedenih je bi?o 12.3~0 ujetnikov, zaplenjenih ali uničenih pa 244 tankov, 307 topov, 491 metalcev granat in 843 strojnic ter še mnogo drugega raznovrstnega vojnega materijala. Sovražnik je izgubil nad 28.000 padlih, število ranjenih pa se ne da oceniti.
Merilo:,
50
..•••••• stara meja ;o
«■«•■«•»« meja i9fO 100 km j........železnice n
Pri sunku proti, angleški obali F.okavske-ga preliva so brzi čolni v noči na 2. oktober navzlic močni obrambi rušilcev potopili 2509-tonsko trgovsko in eno stražno ladjo. Neki drugi parnik je bil poškodovan.
Tudi v noči na 3. oktober je prišlo pred nizozemsko obalo do pomorske bitke med nemškimi spremljevalnimi enotami in angleškimi brzimi čolni, ki so bili odbiti z učinkovitim topniškim ognjem.
Po posameznih neučinkovitih dnevnih nadlegovalnih napadih so angleški bombniki preteklo noč napadli zapadno nemško področje. Prebivalstvo je imelo izgube. V stanovanjskih okrajih večjih mest, zlasti v Krefeldu. je bila povzročena škoda na poslopjih. Pet napadajočlh letal je bilo sestreljenih. Nadaljnjih sedem letal je izgubil sovražnik pri duc-vnih napadih na zasedeno zapadno področje.
Nemška lahka bojna letala so izvedla včeraj nizke napade na vojaško važne cilje na južni angleški obali.
Učinkovite letalske akeije na Kavkazu
Berlin, 3. okt. d. Pri prodiranju v seve-rozapadnem delu kavkaškega bojišča je v četrtek nemško letalstvo učinkovito podpiralo oddelke nemške pehote ter je ne-
Morda bo tudi četniška vojna učinkovala kot puščanje krvi in kot ugodna prirodna izločitev ter bo zato učinkovito zdravilo.
So tedaj morda na obzorju lepši dnevi? Zdi se nam, da se stvari že presojajo pravično. brez pretiravanja, z umirjeno filozofijo pametnih narodov. Zdi se nam, da že vidimo ljudi na polju in v delavnicah, popolnoma zatopljene v svoje redno delo. To velja za vse. razen za politične zločince, za neomikane prenapeteže in za besne blaz-nike, ki so našli v boljševizmu svoje najprimernejše zatočišče.
prestane bombardirala sovražnikove transportne kolone in zbirališča sovražnikovih čet. Sovjetskim četam so bile prizadete od bomb in strojniškega ognja zelo hude izgube. V drugih odsekih kavkaškega bojišča so nemške čete očistile poslednjih sovražnikovih obrambnih gnezd teren, ki je bil zavzet v prejšnjih dneh.
Na ostalem vzhodnem bojišču so bili posebno važni uspehi doseženi jugozapad-no od Ilmenskega jezera, kjer so nemški oddelki v vrsti uspešnih napadov pridobili na terenu.
Južno ol Ladoškega jezera bodo v kratkem uničene sovjetske čete, ki so bile obkoljene na tamkajšnjem področju. Tudi tu je nemško letalstvo učinkovito podpiralo operacije na kopnem in so močni oddelki nemških bojnih letal z bombami in strojniškim ognjem postopno uničevali sovražnikov odpor. Na Ladoškem jezeru so nemška letala potopila sovjetsko patrolno ladjo, en tovarni parnik pa je bil poškodovan.
S finskega bojišča
Helsinki. 3. okt. d. O vojaških operacijah na finskem boj;šču javlja včerajšnje finsko vojno poročilo, da je na zapadnem delu Karelijske ožine finsko topništvo skupaj z ognjem finske pehote razpršilo sovražnikovo pehotno stotnijo. Poskusi sovražnikovih izvldniških oddelkov, da bi se približali finskim postojankam, so bili zavrnjeni. Na srednjh in južnih delih Aunu-ške ožine so bili odbiti nočni napadi manjših sovražnikovih edinic. Ob Belomorskem kanalu sta finska pehota in topništvo raz-b:li sovražnikove izvidniške oddelke, ki so skušali prekoračiti kanal, še višje na severu je bilo običajno izvidniško delovanje in ponavljanje vznemlrjevalnih napadov. Preteklo noč je sovražnik vrgel nekaj bomb na neko naselje ob zapadni obali Ladoškega jezera, ne da bi povzročil kakršnokoli škodo.
Nov Stalinov pozi«;
branilcem Stalangrada
Bern, 2. okt. s. Stalin je ponovil svoje povelje, da se je treba upirati za vsako ceno. To pot tega ni storil pismeno, temveč samo po telefonu. Ukazal je branilcem Staligrada, da se ne smejo predati paniki in da morajo vztrajati do zadnjega moža. V Moskvi priznavajo, da se Nemci nahajajo že ob obrežju Volge in zato je za branilce izredno težko, če ne naravnost nemogoče, dobiti material, potreben za nadaljevanje obrambe.
Velike ovire v sovjetski proizvodnji
Stockholm, 3. okt. d. Skrajno težavni položaj, v katerega je zašla sovjetska vojna industrija po izgubi Ukrajine in važnih virov industrijskih surovin na kavkaškem področju, je razviden iz zmerom bolj pogosto se ponavljajočih pozivov sovjetsk:h listov in radia sovjetskemu delavstvu, v katerem zahtevajo sovjetski vlastodržci še bolj intenzivnega dela. Tak poziv objavlja tudi včerajšnja moskovska službena »Pravda«, poudarjajoč, da je nastala nujna potreba oskrbe rdeče vojske z večjimi množinami orožja, živeža in z vojno opremo. »Pravda« podčrtava nujnost nadaljnjega povečanja industrijske proizvodnje vseh panog in jadikuje, da v poizkusih intenziviranja sovjetske vojne proizvodnje v prvi vrsti silno primanjkuje delavcev specialistov.
Ugotovitve o uuižeu^
ameriškem k&mvojsi
Berlin, 2. okt. s. Ker angleške in ameriške obveščevalne agencije zanikajo potopitev treh velikih ladij z ameriškimi četami, na Severnem Atlantiku, z nemške strani uradno ugotavljajo:
1. Konvoj, v katerem so bile potopljene ladje tipa '»Indski podkralj«, »Kraljica Pacifika« in »Derby Shire«, je bil na poti proti Rokavskemu prelivu med Irsko in severno škotsko. 2. Transportna ladja tipa »Indijski podkralj« je bila torpedirana in potopljena 25. septembra popoldne okrog 16.30. 3. Transportna ladja tipa »Kraljica Pacifika« je bila potopljena 26. septembra okrog 1. ponoči na morju med 55. stopnjo severne širine in 26. stopnjo zapadne, okrog 7'i milj zapadno od Rokavskega preliva. Prihodnje dni bodo uradno objavljene nadaljnje podrobnosti o treh velikih transportnih ladjah, da bodo na ta način razkrinkani angleški in ameriški manevri.
Angleška letala nad Nemčija
Berlin, 3. okt. d. Britansko letalstvo je v noči na soboto izvršilo nekaj vznemirjeval-nih napadov na zapadno Nemčijo. Kakor javljajo s pristojnega nemškega vojaškega mesta, so sovražna letala metala bombe na stanovanjske okraje nekaterih mest, kjer je bila povzročena gmotna škoda. Med svojimi vznemirjevalnimi napadi je sovražnik utrpel velike izgube.
Hude ameriške Izgube na Pacifiku
Zedinjene države so izgubile doslej 72 vojnih ladij
Tokio, 3. okt. d. Po najnovejši statistiki
0	ameriških izgubah na Pacifiku od počet-ka vojne pa do najnovejšega časa so Zedinjene države izgubile v celoti 72 vojnih ladij. Najhujša je izguba 6 oklopnic, med katerimi so bile: dve tipa »California« ter po ena tipov »Maryland«, »Arizona«, »Ok-lahoma« in »Utah«. Nadalje je bilo potopljenih 7 nosilk letal vštevši tri ladje tipov »Lexington«, »Saratoga« in »Yorktown? dočim so bile ena izmed izgubljenih nosi!' letal tipa »Enterprise«, dve pa neznanega razreda. Sedma potopljena nosilka letal v bila »Langley«. Nadalje je bilo potopljeni 14 lahkih in težkih križark, dočim odpad ostanek na rušilce, podmornice ter mnogoštevilne druge manjše in pomožne vojn ladje.
Tokio, 3. okt. d. Načelnik tiskovnega or1 delka v armadni sekciji japonskega generalnega stana polkovnik Yahagi je včerrr izjavil, da Japonska z zaupanjem spremi is velikopoteznost borbe na vojnem področju okrog avstralske celine. Naglasil je, da poteka danes strateško najvažnejša oskrbovalna proga med Zedinjenimi državami in Avstralijo preko otočja Havaj, Samoa. Fidži in preko Nove Kaledonije. Za njeno zaščito potrebuje sovražnik močnih letalskih in vojaških sil, zbranih v Port Mo-resbyju in v Avstraliji, kakor tudi na nekaterih drugih oporiščih, v prvi vrsti na važnem letalskem oporišču pri Samaraiu v jugovzhodnem delu Nove Gvineje. Polkovnik Tahagi je ob koncu svoje izjave pripomnil, da bo ta strateško važna ame-riško-avstralska prometna zveza dokončno in popolno prekinjena, čim bodo japonske oborožene sile popolnoma spravile pod svojo kontrolo Salomonsko otočje, kjer se razvijajo odločne japonske vojaške operacije.
Sofija, 3. okt. d. Japonski mornariški ataše v Ankari Matsukara, ki se skupaj z japonsko vojaško misijo že nekaj dni mudi" na obisku v Sofiji, je včeraj v razgovoru z zastopnikom bolgarskega lista
1	Zore« podal zanimivo izjavo o odločilni borbi, ki se razvija na Pacifiku. Matsukara ie med drugim naglasil. da si Zedinjene države zadnji čas z vsemi silami prizadevajo ojačiti svoje sile na Pacifiku, toda hkrati je tudi Japonska na tem. da sprosti vse svoje velike sile in sredstva na morju in v zraku, s katerimi razpolaga na tem vojnem področju. Matsukara je nadalje naglasil, da je bil vojni potencial Ze-dinjenih držav občutno reduciran v zaporednih strašnih izgubah, ki so jih utrpeli »združeni narodi« v dosedanjih borbah na Daljnem vzhodu. Zedinjenim državam v prvi vrsti primanjkuje močno utrjenih oporišč, za katerih zgradbo je treba zelo mnogo časa. Oporišče, kakor je bii n. pr. Singapur. se ne more zgraditi v manj kakor 10 letih. Edino primerno oporišče, ki je angleško-ameriškima silama še ostalo na Pacifiku, predstavlja Avstralija. Samo na
tem ozemlju bi se lahko zgradila pomorska in letalska oporišča tolikšnega obsega, kakor je bil izgubljeni Singapur, toda Japonska naravno tega nikoli ne bo dorms+i-a. Matsukara je nadalje z vso odločnostjo '.asrotovil, da niti eden izmed SalomonskiH otokov ne bo ostal več v ameriški oblasti, ter je pripomnil, da se operacije na Salo-monskem otočju razvijajo trenutno sicer zelo počasi, pri čemer pa se ne sme pozabiti, da so se japonske operacije na Salo-monskem otočju pričele v neugodnih okoliščinah ter da se razvijajo na težavnem terenu, kjer so obširni pragozdovi in visoka pogorja. Kar se tiče Indije, je polkovnik
atsukara pripomnil, da bo nedvomno v ndiji izbruhnila splošna vstaja, čim se bo ovečala nevarnost japonskega vpada.
Ameriške skrbi zaradi pomorskih izgub
Buenos Aires, 3. okt. s. Državno tajni, tvo za mornarico Zedinjenih držav ob-avlja nov spisek izgub za zadnje mesece. Te izgube, med katere so všteti tudi mornariški strelci in obrežne straže, znašajo 14.464 mož, med njimi 4.099 mrtvih, 1.232 ranjenih in 9.133 pogrešanih.
Buenos Aires, 3. okt. d. Iz Rio de Janeira lavljajo, da ®i ameriški mornariški minister Franklin Knox, ki se že nekaj časa mudi na obisku v Braziliji, z vso vnemo prizadeva, da bi čimbolj angažiral Rrazidijo na vojaško sodelovanje v Zedinjenirm državami. Po zadnjih informacijah je kmeJ Knonc v Rio de Janeiru po vesteh iz brazilkkega vira »dolge in važne konference« z brazilskim mornariškim ministrom Arietjdoffn Guileimom. Po glavni konferenci, ka je bila v sredo, je brazilska vlada objavila, da sta ameriški in brazilski mornariški minister razpravljala o boiljši zaščiti južnoameriškega vodovja s strani brazilske in ameriške vojne mornarice, kar je glede na ponavljajoče se zmerom večje zavezniške pomorsko izgube ob braziHsfci obali za Ameriko in njo-ne zaveznike življenjskega pomena.
Berlin, 2. oktobra, s. »»Borsenzeitung« poroča, da je bil pretekli mesec september naravnost katastrofalen za sovražno trgovsko brodovje. Njegove izgube se sedaj ne morejo več nadomestiti. »»Deutsche AU-gemeire Ze'tung« In »Zwolfuhrblatt« pripominjata. da so potopitve v septembra najjasnejši odgovor osnih sil na bahaštvo, s katerim je minister Knox skušal zbuditi pogum Braziliji. Obenem so te izgube strog opomin vsem onim državam, ki se še danes dajo zavajati po nevarnih angleško-amerL. ških utvarah.
Oglasi v »Jutru« imajo vedno uspeh!
Važni sklepi o oskrbi
Seja medminlstrskega odtoa pod predsedstvom Duceja - Povečanje
nagrad za proizvodnjo žita
Rim, 2. okt s Medministrski vzporeje-valni odbor za oskrbo, razdeljevanje in cene, se je sestal v Beneški palači pod Du-cejevim predsedstvom v sredo in petek. Navzoči so bili finančni minister, poljedeft. ski minister, ministra za promet, za korpo-racije ter za devize in valute, podtajnika notranjega ministrstva in ministrstva za vojno proizvodnjo ter podtajnika Pascola-to in Amicucci, šef inšpektorata za zaščito vlog in podeljevanje kreditov, inšpektor PNF, predsednik fašistične zveze delodajalcev, predsednik fašistične zveze poljedelcev in industrije, direktor zveze indu-strijcev ter predsednik vzporejevalnega zavoda. Povabljeni so bili tudi general Renzo Chiericd, generalni poveljnik Narodne gozdne Milice, nacionalni svetnik Gino Mi-niati, podpredsednik lesne korporacije, ter senator Artur Boccisedo.
Obdelana mora biti sleherna ped zemlje.
Zaradi bližnje setve je odbor izrazil prepričanje, da bodo italijanski poljedelci izvršili Ducejevo povelje, da se mora obdelati sleherna ped zemlje, ter da bodo z ži-lavostjo in voljo prestali neizbežne težko-če vojnega časa in setev opravili v skladu s predpisi načrta o poljedelski proizvodnji. Državne nagrade za proizvodnjo žita bodo izplačane v eeloti ob izročitvi žita v zbirališčih.
Povišanje nagrad za proizvodnjo žita.
Na predlog ministrstva za poljedelstvo je odbor sklenil v svrho pospeševanja žitne proizvodnje povečati vsoto nagrad od 1850 milijonov lir na 2000 milijonov lir. Razen tega je določenih 1500 milijonov lir za povišanje nagrad za žitne proizvajalce v južni in na otočni Italiji.
Napredek v železarstvu
Obširno je nato poročal odboru senator Bocciardo. predsednik narodne zveze indu-strijcev, o stanju italijanskega železarstva. Odbor je ugotovil, da je italijansko železarstvo, ki je za življenje in obrambo naroda bistveno važno, prestalo vse težkoče, ki so nastale zaradi vojne, ter je napredovalo v avtarhiji in skrbi za kritje vseh potreb železnih izdelkov za vojne potrebe in za neobhodne civilne potrebe. Odbor je tudi poudaril, da Italijanska železarska industrija v skladu z veljavnimi predpisi prodaja svoje izdelke po cenah, ki so bile blokirane v juniju 1940, ter je sklenil, naj bodo cene še naprej blokirane, država pa naj olajša nekatera bremena, ki teže to panogo industrije.
Proizvodnja in potrošnja kuriva.
Nato je poročal poveljnik Narodne gozdne Milice o načrtu za urejanje proizvodnje, razdeljevanja in cen drv in rastlinskega
premoga Odbor je poročilo odobril in potrdil že prej sklenjena navodila glede proizvodnje drv in premoga, s pomočjo katerih se bo moralo ustvariti ravnotežje med proizvodnjo in potrošnjo in se bodo morale ustaliti cene teh proizvodov z obsežno potrošnjo.
Promet s tipiziranimi izdelki.
Podtajnik Amicucci je končno očrtal akcijo ministrstva za korporacije glede proizvodnje in razdeljevanja tipiziranih izdelkov. Odbor je vzel na znanje, da se ti-piziranje in urejanje proizvodnje in trgovine blaga spopolnjuje in se postopoma razširja na celotno proizvodnjo. Razvoj proizvodnje tipiziranih izdelkov bo zajam-čil normalno oskrbo prebivalstva za njegove domače in delovne potrebe ob stalnih in zmogljivih cenah v okviru omejitve civilne potrošnje, ki je nujna zaradi vojne. Podtajnik naj stalno poroča o tej zadevi.
Nato so poročali in govorili o raznih vprašanjih dnevnega reda ministri Pare-schi, Ricci. Riccardi, Di Revel. podtajnika Pascolatto in Amicucci, tajnik odbora Venturi, senator Bocciardo. nacionalna svetnika Frattari in Bignardi, poveljnik Narodne gozdne Milice in prof. Balella.
Prihodnja seja odbora bo 19. oktobra ob 17. uri.
Tudi Anglija bo prišla na vrsto
Bridka spozfianja v anglosaškem taboru
Berlin, 3. okt. Poslednji odmevi anglosaškega sveta na Hitlerjev govor kažejo, da se kaže v nasprotnem taboru značilno spoznanje, ki ga berlinski opazovalci s pozornostjo beležijo, kajti ono dokazuje, da se že po 48 urah uveljavlja v sovražnem taboru povsem drugačno vrednotenje položaja.
Prvotno domnevo, da se Nemčija namenoma odreka možnosti, da bi se izgubila, kakor se glasi fraza anglosaške propagande, v ogromni obsežnosti Rusije, so najprej tolmačili kot znak slabosti, kot dokaz, da so nsmške oborožene sile naletele na bolj trdo kost, kakor so jo pričakovale. Danes pa se v sovražnem taboru vedno bolj zavedajo, kaj bi moglo sedaj tvoriti za zaveznike zelo hudo nevarnost.
Razni listi, od »New York Timesa« do >Daily Telegrapha«, so zelo besni, ker Hitler ni obrazložil, kdaj se bo vojevanje na vzhodu končalo. Misel, da je Nemčiji bolj do tega, da bi organizirala ogromne vire zasedenega sovjetskega ozemlja in da bi Se ojačena s tem gospodarsko - industrijskim naslonom ter prav tako mogočno oslabitvijo sovražnika mogla zadovoljiti, da zadaja v tem času udarce brez nestrpnosti in brez naglice, skoroda udobno, izziva pri sovražniku vedno večjo zaskrbljenost.
Pogled na Evropo, ki od dne do dne zboljšuje svoj prehranbeni položaj in veča svojo vojaško moč, ko postaja zares ne-zavzetna trdnjava, zbuja največjo vznemirjenost. Anglosasom se je zdelo samo po sebi umevno in skoroda že pravilo, da se bodo morale sile osi potruditi, da zmagajo čim prej in da vsaj v tem letu likvidirajo Sovjetsko zvezo, sedaj pa spoznavajo, da ta nujnost za Nemčijo in njene zaveznike ne obstoja, temveč si nasprotno z vedno bolj naraščajočimi izgledi v uspeh ^ahko dovolijo precej časa.
Med najbolj znač.inimi britanskimi manifestacijami v tem pogledu omenjajo v Berlinu pisanje lista ?Yorkshire Post«, glasila ministra Edena Ki najprej ugotavlja, da ni nobenega znaka, ki bi kazal, da se hoče Nemčija omejiti na obrambo, nato pa svari, da tudi tedaj, če bi se to zgodilo, položaj za Anglosase niti najmanj ne bi bil rožnat. Ako se Nemčiji posreči oslabiti sovjetsko bojišče do tolikšne mere, da bi ji za vzdrževanje zadoščale majhne sile, bi mogla preložiti na zapad ogromno vojsko, ki bi v naprej onemogočila sleherni poskus vdora na celino, ki bi v tem primeru zares postala nezavzetna. Nočna bombardiranja britanskega letalstva ne bodo nikdar mogla odločiti vojne. »Nujno potrebno je«, piše list, »da začenja Anglija tudi zmagovati in sicer še prej, preden bi Hitler onemogočil, da bi Nemčija vojno izgubila.«
Kakor torej vidimo, Angleži zaskrbljeno opažajo, da se pojavlja nevarnost ogromne celinske sile, ki bi si mogla spričo ne-ranljivosti od zunaj dovoliti, da nadaljuje vojno tako rekoč v neskončnost, obenem pa si bo mogla dovoliti, da stotero povrne angleške bombe. Glede operacij velikega obsega prihaja namreč vedno bolj izmed vrst vseh britanskih komentarjev na dan velika nemška letalska ofenziva proti Angliji. Misel, da bi se mogle nad angleška mesta povrniti dramatične noči Izza jeseni in zime 1940, vznemirja sinove Albiona, ki so se že sprijaznili z mislijo, da so tako rekoč zavarovani proti vsemu.
Nemški listi pa poudarjajo, da bodo razvoji, o katerih je govoril Hitler, uresničeni z matematično gotovostjo. »Frankfurter Zeitung« piše: »Ne vemo, kdaj bo nastopil trenutek, ko bomo mogli prenesti na zapad najmočnejši živec našega vojnega stroja, a danes se zdi bolj jasno kakor kdaj-koli doslej, da bo ta dan prišel in tedaj bo represalija zadela Anglijo s tolikšno silovitostjo in s tolikšno obsežnostjo, da si Angleži o tem ne morejo ustvariti sedaj niti najmanjše slike. Oni trdijo, da razpolagajo z več letali kakor ob začetku vojne, toda pri tem pozabljajo, da je tudi nemška letalska industrija nadaljevala in še vedno nadaljuje svojo proizvodnjo v izrednem ritmu. Nekega dne, slej ali prej, bodo Angleži spoznali, kaj to pomeni. Spoznali bodo tedaj tudi to, kako daleč od resnice so fantastične številke, ki jih omenjajo sovjetska vojna poročila glede domnevnih nemških izgub.«
Glede zapada lahko še opozorimo na to, kar je »Dienst aus Deutschland« kategorično zapisal, ko je pred časom pojasnil mnenje vojaških krogov, češ, da se nemško vrhovno poveljništvo nikakor ni odpovedalo operacijam proti Angliji, temveč jih nasprotno stalno upošteva in se pripravlja na to, kar smatra v bistvu za svoj glavni vojni cilj, na poraz Velike Britanije. Ista »gencija zavrača tudi anglosaškšo tezo, da
se namerava namreč omejiti samo na obrambo in tako odpovedati svojemu prejšnjemu programu uničenja svojih nasprotnikov.
Načelo, da je mogoče vojno dobiti le z
napadom, torej s pobudo, je osnovno načelo nemške strategije; to nam dokazuje vse dosedanje vojevanje. Bilo bi torej zmotno misliti, da je Nemčija spremenila ali da hoče spremeniti to svoje stališče. Hitlerjev govor ne dopušča takšnih tolmačenj. V ostalem izključuje možnost zgolj obrambne strategije že samo dejstvo, da je govoril o slavni zmagi.
Anglosaška propaganda pa, kakor je bilo to pričakovati, ker od Hitlerja nakazanega razvoja ne more več pobijati z argumenti, spušča sedaj v svet fantastične vesti o proizvodnji ameriške vojne industrije. Ako bi smeli verjeti Washingtonu, so v mesecu septembru ameriške ladjedelnice spustile v morje nad milijon ton novih ladij; nadalje, da je protipodmorniško orožje postalo številčno zelo močno, pa da ena sama ameriška ladjedelnica zgradi po tri protipodmorniške edinice na teden. Ako bi res bilo tako, ne bi mogli razumeti, zakaj so anglosaški listi tako dramatično pisali, da je problem tonaže problem življenja ali smrti za zaveznike. London je smatral včeraj za potrebno, da že drugič demantira (morda prvemu dematiju nihče ni verjel?) uspeh nemških podmornic proti konvoju ameriških čet. Konvoj, pravi admlraliteta, je prispel cel in nepokvarjen, nobena ladja ni bila potopljena, informacije nemškega glavnega stana so povsem izmišljene, razlagati pa si jih je mogoče morda s tem, da so mladi nespretni poveljniki nemških podmornic v dobri veri mislili, da so torpeda zadela v živo. Na vse te bedaste argumentacije bo, kakor potrjujejo danes v Berlinu,odgovorilo podrobno poročilo, ki bo objavljeno, čim se bodo poveljniki podmornic vrnili v oporišča in sporočili podrobnosti o katastrofi konvoja, ki bodo zelo dramatične. (H Piccolo)
Ženeva, 3. okt. s. Komentirajoč govor kancelarja Hitlerja opozarjajo švicarski listi na izrazito optimistična ton vodje Nemčije. Logično je, piše »La Suisse«. da je bil Hitler optimističen, kajti strateški položaj na vzhodni fronti je zaradi napredovanja do Volge in na Kavkazu skrajno ugoden za sile osi, ki jim je uspelo odrezati velike prometne zveze Rusije. Sile osi se bodo kmalu polastile najvažnejših petrolejskih področij. Glede ostalih odsekov se lahko trdi, da se nasprotniki niso mogli polastiti nobene važne postojanke tam, kjer so bile čete osi v defenzivi, kljub številnim in neprestanim napadom. Po tonu Hitlerjevega govora, piše »Tribune de Geneve«, ni lahko zaključiti, da se bo vojna končala naglo, lažja pa je domneva, da razpolagajo sile osi z viri vsega evropskega kontinenta in bodo lahko organizirale življenje Evrope, ne da bi bile v skrbeh zaradi anglosaške pomorske blokade, katere učinki so ničevi, ker razpolagajo sile osi z vsemi surovinami, ki jih potrebujejo.
Izpred vojaškega sodišča
Vojaško vojno sodišče vrhovnega povelj-ništva Oboroženih Sil »Slovenija-Dalmazi-ja«, odsek Ljubljana, je izreklo naslednjo sodbo v zadevi proti:
1.	Kogovšku Antonu, sinu Ivana in pok. Marjane Leskovec, roj. v Smrečju 22. t 1898;
2.	Marenčetu Leopoldu, pok. Janeza m Frančiška Štangar. roj. v Mirni 28. V. H902;
3.	Skapinu Leonu, sinu Viktorja in Juli-jane Skapin, dijaku v Ljubljani 27. II. 1919;
4.	Pezdirju Francu, pok. Ignacija in Ane Rapuan, roj. v Brezovici 7. VIII. 1911;
5.	Ferjančiču Josipu, sinu Leopolda in Uršule Letinske, čevljarju, roj. 16. II. 1912;
6.	Brajkoviču Bogdanu, sinu Martina in Marije Brajkovič, čevljarju, roj. v Pisinu 5. VI. 1913;
7.	Blaciki Ludoviku. sinu Josipa, dijaku, roj. v Ljubljani 20. IV. 1923;
8.	Zelezniku Leopoldu, sinu Josipa in Angele Zeleznik, roj. v Ljubljani 21. X. 1919 in tam bivajočemu;
9.	Siardu Maksu, neznanih staršev, roj v LJubljani 15. X. 1919, čevljarju;
10.	Logarju Josipu, sinu Antona in Pep-ce Lukman, roj. v Ljubljani 24. II. 1924, bivajočemu v Rožni dolini;
11.	Mihelčlču Josipu, pok. Antona in Ane Gomzi, roj. v Ribnici 14. XII. 1922, bivajočemu v Ljubljani. Vsi obdolženci se nahajajo v begstvu.
Obtoženi so:
a)	zločina po čl. 4. Ducejeve naredbe z dne 3. X. 1941, ker so bili soudeleženi pri družbi, naperjeni za nasilni prevrat političnega, gospodarskega in socialnega reda v državi;
b)	zločina po čl. 16. iste naredbe, ker so bili člani oboroženega krdela, ustanovljenega z namenom, da bi izvrševali zločine proti državi;
c)	zločina po čl. 5. omenjene naredbe, ker so delali propagando za odstranitev ali nasilni prevrat obstoječega političnega in družabnega reda v državi.
Zločini so bili ugotovljeni v Ljubljani meseca maja 1942.
Iz teh razlogov je sodišče na osnovi zakonskih členov spoznalo v begstvu se nahajajoče Kogovška Antona, Marenčeta Leopolda, Skapina Leona, Pezdirja Franca, Ferjančiča Josipa, Brajkoviča Bogdana, Blaciko Ludvika, Zeleznika Leopolda, Si-arda Maksa, Logarja Josipa, Mihelčiča Josipa za krive zločinov prevratne združbe in oboroženega krdela ter jih kot take obsodilo v dosmrtno ječo, stroške razprave in posledice, vključno trajno prepoved opravljati javne službe, zakoniti preklic ter na objavo pričujoče sodbe po enkrat v »Pic-colu« in v »Jutru«.
Ljubljana, 29. septembra 1942-XX.
Kadar kupuješ, preglef »Jutrave« oglase!
Proglas Gorenjcem ob priključitvi k Nemčiji
Proglas prebivalstvu Gorenjskega, ki ga je, kakor smo kratko že poročali, objavil okrožni vodja dr. Rainer preteklo nedeljo na velikem zboru v Kranju, je objavljen v slovenščini v »Karavvanken-Bote« od 30. septembra.
Proglas pravi, da je večji del komunističnih krdel na Gorenjskem uničen, ostanek pa razbit, in da se je prebivalstvo odločilo za red in zakon Nemčije. Vidim v tem znake preokreta — nadaljuje dr. Rainer — preokreta, o katerem upam, da bo trajen. Z razveljavljenjem policijskih omejitev se uvaja vzpostavitev normalnih razmer. Kazenskih ukrepov, kakor prav posebno prisilnih izselitev, spričo nastalega miru ni več treba ter veljajo za to z dnem tega proglasa kot zaključena. V bodoče, naj nas nihče več ne prisili do takih najtrših kazni. V znak svojega zaupanja sem sklenil vse Gorenjce, ki so se prijavili za člane Karntner Volksbunda in se izkazali v preteklih mesecih kot pozitivni elementi, z veljavo od 1. oktobra 1942 sprejeti v Volksbund in jim podeliti »državljanstvo na preklic«. S tem dobijo iste pravice, katere uživajo državljani veliko-nemške države ter so jim v vsakem pogledu enaki. Enake pravice pa imajo za po-j goj enake dolžnosti, zato so Gorenjci obvezani k poslušnosti do javnih organov, do borbe zoper državi sovražna stremljenja do obvezne vojrške in delovne službe, do spoštovanjia zakonov in naredb in do
Najvišje hrvatsko odlikovanje Visokemu komisarju Ljubljanske pokrajine
Ljubljana, 3. oktobra Davi se je konzul Nezavisne Države Hrvatske v Ljubljani kot zastopnik Poglav-nika napotil v Vladno palačo, da preda Visokemu Komisarju odlikovanje Velikega reda Kralja Zvonimirja z Zvezdo.
Dr. Ivanič, ki je bil v spremstvu vice-konzula in enega uradnika konzulata, je prispel v Vladno palačo na službeni poset ob 11. dopoldne. Med njegovim obiskom je z balkona "Visokega komisariata plapolala poleg državne zastave budi zastava Kraljevine Hrvatske.
Hrvatski konzum je bil sprejet s častmi, ki gredo njegovi uradni stopnji, ter je pozdravil Visokega Komisarja, ki ga je spremil v svoj urad, kjer so bili navzoči Vice-prefekt, Kvestor, šsf kabineta ta drugi visoki uradniki Visokega komisariata.
G dr. Ivanič je izrazil Ekscelenci Gra-zioliju svoje živo zadovoljstvo, ker ga je Poglavnik pooblastil, da preda v njegovem imenu visoko dlikovanje. Ko je nato s toplimi besedami izrazil hvaležnost Hrvatov za delo ki ga je izvršil Eksc. Grazioli, je konzul ' pouaril delež, ki ga ima Visoki
Komisar v tovarišklh odnošajih, ki vežejo oba naroda v orožju. Ob koncu nagovora se je konzul pri3rčno spomnil Duceja, Po-glavnika in zaželel srečo bojevnikom obeh držav. Nato je odlikoval Visokega Komisarja z veleredom in z zvezdo »Danico«.
Ekscelenca Grazioli je izjavil svojo globoko hvaležnost za pomembno in visoko priznanje, ki mu ga je s tem dal Poglavnik, ter je sočasno izjavil svojo prisrčno zahvalo gospodu konzulu dr. Ivaniču za trud, ki ga je dokazal pri sodelovanju, in za prizadevanje. da se čim bolje rešijo vsa vprašanja, tičoča se obeh zavezniških držav, v ozračju popolnega tovarištva in prisrčnosti. Visoki Komisar je nato posvetil svojo misel Poglavniku. Duceju in oboroženim silam obeh držav, ki se ramo ob rami z zmagovitimi četami Nemčije bore za zmago omike proti divjaštvu komunizma.
G. konzul dr. Ivanič se je še nekoliko pomudil na Visokem komisarijatu, nato pa se je vrnil v svoj urad. kjer mu je ob 12. Visoki Komisar vrnil obisk ter ga naprosil, naj izroči Poglavniku njegovo zah-alo.
Pozornost županstva na živilski t:
sodelovanja na vseh področjih javnega življenja.
Kot prebivalce obmejne koroške župe
—	nadaljuje dr. Rainer v svojem proglasu
—	obvezujem vse tukaj naseljene k posebni pazljivosti zoper državi sovražna stremljenja k hrabosti in požrtvovalnosti pri obrambi južne pokrajine države, k marljivosti in pridnosti; polomačiti se morajo z jezikom in ureditvami narodncsociali-stiene države. Gorenjska bo deležna bodočih Hitlerjevih del; z regulacijami in popravki bodo izravnane škode preteklosti, zdrava eksistenca kmetov, obrtnikov, delavcev in nameščencev bo zagotovljena.
Najstrožja kazen zadene tistega, ki postane državi nezvest ter krši svoje dolžnosti. Vsakega krivca in z njim po enakem protidržavnem mišljenju zvezane družinske in hišne člane bomo iz dežele odstranili Njihovo imetje je zapravljeno, v težjih primerih pa je zapravljeno tudi njihovo življenje. Za vsako nasilno dejanje velja smrt. Kdor stoji kot strahopetec ob strani, ni vreden, da prebiva v tej deželi. S tem, Gorenjci in Gorenjke, je vaša pot jasna. Od vas je odvisno če boste šli po njej.
Proglas se zaključuje; »S to proklama-cijo so vaše pravice in dolžnosti jasno orisane. Svečano se zavežem skrbeti za izpolnitev teh odločil v dobrem kakor slabem. Naj sledi iz tega za vas Gorenjce sreča in blagoslov!«
Podžupan comm. dr. Salvator Tranchida
je danes obiskal živilski trg. Zaradi prvega sobotnega tržnega dne v mesecu je bilo na živilskem trgu prav mnogo prodajalcev in seveda tudi zelo mnogo gospodinj.
Najprej je podžupan comm. dr. Tranchida obiskal tvrdko »Riba« ter se pudrofcno informiral o možnostih, kako bi bitla Ljubljana čimbolje založena z domačimi in morskimi ribami. Seveda bo podprl vsa prizadevanja naših ribičev in tudi trgovcev z ribami «a vse večji dovoz rib v mesto Ko je podžupan obšel vse mesmice in sri ogledal tudi shrambe v podpritličju ter poizvedel želje konsumentov in mesarjev, si je podrobno ogledal trg za zelenjavo. Pohvalil je naše vrle krakovske in trnovske vrtnarje ter jih vzpodbujal, naj obdelajo čim največ sveta, da bo povrtnina čim cenejša, nato se je pa posvetoval z našimi željan-ji, kaj je treba storiti, da bodo Ljubljančani neprestano imeli dosti poceni kislega zelja in repe ter bodo to znamenito ljubljansko specialiteto zeljarji spet lahko izvažali v druge pokrajine Kraljevine. Podžupan se je podrobno razgovarjal o dovozu domačih jabolk in drugega sadja, ki ga je letos pokrajina tako mnogo pridelala.
Pri obisku tržnega urada se je podžupan posebno d^eo zadržal v kemičnem laboratoriju za preiskavo živil ter se posebno za-
nimal za kvaliteto mleka in za pravilno peko kruha. Tudi za Večji dovoz gob si bo prizadeval, da bo Ljubljana kolikotr mogoče dobro •vso jesen in tudi vso zimo založena s poceni živili.	,
Pazite tia živilske nakaznice
Prehranjevalni zavod Visokega komisariata je že ponovno obvestil po časopisju vse prebivalstvo, da bo izdajal dvojnike živilskih nakaznic izključno le v primerih, kjer je bilo uradno ugotovljeno in potrjeno, da so bile uničene po višji sili. kakor to določa čl. 3. naredbe št. 78 Visokega komisarja z dne 23. aprila t. 1
Ker pa prejema Prevod vedno pogosteje prošnje za dvojnike izgubljenih ali ukradenih živilskih nakaznic in prošnje za povračilo ukradenih živil, opozarja Prehranjevalni zavod Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino vse prebivalstvo, naj skrbno pazi na živilske nakaznice in na svoje že tako skromne zaloge živil, ker v primeru tatvine ne bo oškodovani dobil nobene nadomestitve.
Vse prošnje za povračilo ukradenih Svil atli izdajo dvojnika ukradenih ali izgubljenih živilskih nakaznic bodo brez ozira rešene neugodno, zato nima pomena pošiljati jih na Prevod ali na Mestna preskrb ovalni urad.
■esp®
= Izvoz svile iz Italije. V pravkar zaklju-čenh pogajanjih med Italijo in Nemčijo je določen kontingent za izvoz italijanske svile v Nemčijo v višini 820.000 kg surove svile Izvozne cene zaenkrat še niso določene." Glede na letošnji znaten pridelek svilenih kokonov je računati, da bo Italija lahko tudi Franciji, Švici m drugim evropskim državam dobavljala svilo v dosedanjih količinah.
= Železniški blagovni promet med Italijo in Hrvatsko Z veljavnostjo od 20. septembra je omogočen v blagovnem prometu med Italijo in Hrvatsko prevoz iz vzhodnega dela Hrvatske preko MadžarsKe in Nemčije v Italijo. Za ta prevoz veljajo na progi od Osijeka preko Madžarske do Središča ob Dravi in od tod do Zaloga prevozne postavke po lokalni tarifi sodelujočih železniških uprav, kolikor niso predvidene druge vozninske postavke. Za pošiljke v smeri iz Hrvatske v Italijo plača voznmo in ostale stroške na hrvatskih, madžarskih in nemških železnicah pošiljatelj, na italijanskih železnicah pa prejemnik. Za po-šilike iz Italije v Hrvatsko pa plača prevozne stroke za italijanske proge pošiljatelj, za prevoz po nemških, madžarskih m hrvatskih železnicah pa prejemnik.
= Iz zagrebškega trgovinskega registra. V zagrebški trgovinski register se je vpisala tvrdka Ustaški nakladni zavod d. d. Družba se bo bavila z izdajanjem knjig in časopisov In bo pospeševala politično, kulturno, gospodarsko, znanstveno in umetniško delovanje. Osnovna glavnica znaša 1 milijon kun. — Nadalje se je vpisala tvrdka »Bosanka« d. d. z glavnico 1 milijon kun. Družba se bo bavila z izdelovanjem sadnega žganja, ruma, likerjev, marmelale, sadnih sokov, nadalje z izdelovanjem sadnih, zelenjadnih in mesnih konzerv, kvasa in ogljikove kisline.
= Razdelitev krompirja in fižola na Hrvatskem. Hrvatski minister za obrt, industrije in trgovino je izdal naredbo o odkupu krompirja in stročnic in o razdelitvi med potrošnike. Na podlagi posebnih od-rezkov živilske nakaznice bo vsak potrošnik dobil na mesec 9 kg krompirja (polovično količino za otroke do 2 let). Za prodajo fižola je določena letna količina 6 kg fžola in leče na osebo.
= Odkup bučnih koščic na Hrvatskem. Hrvatska vlada je tudi letos izvedla obširno akcijo za zbiranje bučnih koščic, od katere si obeta znatno zboljšanje oskrbe z oljem in maščobami. Da bi kmetje zbrali čim več koščic, je bila določena odkupna cena 10 kun za 1 kilogram.
= Ustanovitev Sole za fotografsko ln filmsko tehniko v Nemčiji V Dresdenu je bila nedavno ustanovljena strokovna šola za fotografsko in filmsko tehniko, ki ima namen vzgojiti strokovnjake na področju fotografije, trgovce s fotografskimi potrebščinami in vodilne sodelavce v industriji fo-tograsklh aparatov in fotografskega materiala. Pouk traja dva semestra in se v prvem semestru poučujejo trgovske in tehnične stroke s posebnim ozirom na potrebe trgovine s fotografskim materialom 5n industrije. Drugi semester se poučujejo vse panoge fotografske in kinematografske tehnike, nakar dobi po končanem izpitu slušatelj naslov državno izprašanega fotografskega strokovnlaka. Kolikor se pouk nanaša na izobrazbo trgovcev, ima predvsem namen, vzgojiti trgovca, ki bo posrednik med fotografsko industrijo in publiko in bo obenem strokovnjak v stroki ter svetovalec kupujočega občinstva. Pozneje nameravajo šoli priključiti še nov oddelek za umetnostno fotografijo.
= Pridobivanje alkohola pri peki kruha.
Odkar je bilo ugotovljeno, da nastajajo pri peki kruha hlapovi alkohola se ponavljajo poizkusi s prizadevanjem, da bi se izkoristil ta alkohol. Prvi taki poizkusi so bm napravljena leta 1834., potem pa so_ se vedno znova ponavljali. Kakor poročajo nemški listi, je sedaj vendar uspelo najt! racionalni način za pridobivanje tega alkohola po postopku, ki ga je izumil diplomirani kemik dr. Dietrich. Po njegovih načrtih je bila v neki veliki pekarni v Nemčiji zgrajena poizkusna naprava, ki je že več tednov v obratu. Pline, ki se razvijajo pri peki kruha, najprej vsrka posebna naprava nakar gredo ti plini skozi kondenzator, kjer se ohladijo od 85 na 25 stopinj Celzija. Pri tem se kondenzira para, ki vsebuje1 en odstotek alkohola. Preostali plini vsebujejo še del alkohola, ki se nato pridobiva z izpiranjem. Na koncu pa ostaneta samo še zrak in ogljikova kislina. Iz kon-denčne vode in vode, dobljene pri izpiranju, ki vsebuje 1% odnosno 0.5% alkohola nato pridobijo alkohol z jakostjo 94.4%. Pogoj za obratovanje je, da je peč stalno v obratu. V poizkusni napravi so štiri peči. V vsaki peči spečejo na uro 440 kg kruha in dobe na uro 5 do 7 litrov čistega alkohola. Kakor zatrjujejo, je tako pridobivanje alkohola rentabilno, zlasti ker se topla "kondenzatorjeva voda. ki ima 60 do 70 stopinj, lahko uporablja tudi za ogrevanje pozimi in za pranje. Naprava je konstruirana tako, da ne potrebuje nobene postrežbe. Pridobljeni alkohol je primeren tudi za uživanje in tako bo v kratkem prišlo v Nemčiji na trg »krušno žganje«. Seveda pridejo take naprave v poštev le v večjih pekarnah.
= Madžarski ukrepi proti sistemu slamnatih mož v židovskih podjetjih. O priliki izvajanja zakonov proti udejstvovanju Židov v gospodarskih podjetjih se je na Madžarskem pojavil sistem slamnatih mož, ki ovira učinkovito izvajanje predpisov. Zato je madžarska vlada izlala stroge ukrepe ki gredo za tem, da se onemogoči tako izigravanje. Strogi predpisi so izdani proti imetnikom obrtnih listov, ki s svojim imenom krijejo židovskega lastnika, bodisi da dajo samo ime, ali pa so tudi nameščenci podjetja. Kot kršitev protižidovskih zakonov se smatra tudi, če so židje tihi solastniki podjetja, ali če so nastavljenci podjetja in imajo kot taki vpliv na vodstvo.
= Intenziviranje rumunske kmetijske proizvodnje. V Bukarešti je bila te dni otvorjena razstava, ki ima namen propagirati uvedbo sodobnih metod v kmetijski proizvodnji, da se na ta način poveča proizvodnja. Kmetijski minister Pana je pri otvoritvi razstave postavil kot cilj v prvi stopnji povečanje donosa žita od 10 na 15 metrskih stotov na hektar, nadalje povečanje donosa volne od 2 na 3 kg letno pri vsaki ovci in povečanje proizvodnje mleka od 1400 na 2000 kg letno pri vsaki kravi Te številke predstavljajo cilj, ki se da doseči brez večjih investicij, če bi romunsko kmetijstvo doseglo to prvo stopnjo, tedaj bi bilo v stanju kriti eno tretjino žitne uvozne potrebe v Evropi. Hektarski donos v žitu je danes v Rumuniji enak, kakor je bil v Nemčiji pred sto leti. (Od tedaj pa se je dvignil za 120%-) Povečanje hektarskega donosa preko 15 metrskih stotov bo mdgoče doseči šele pozneje, ker so v ta namen potrebne večje investicije kapitala in je potrebna tudi večja uporaba umetnih gnojil.
INSERIRAJTE V »JUTRU"!
/
»JUTRO« St 227
Nedelja, 4 X. 1942-XX
Ob trgatvi v Bell Krajini
Tam za gorami je. Onstran Gorjancev. Zemlja se od dolenjske strani strmo poganja navkreber, da se potem raztrese v nebroj hribčkov, železnica si grize svojo pot med gozdovi in stelniki in po dolgem predoru zagleda vso prelest, ki jo je usvarila narava pod njo. V Beli Krajini smo. V deželici, v kateri življenje šteje že četrto peto tisočletje.
Borna je. Tu in tam so raztresene bele hišice, kakor jata golobov. In zidanice se blešče med vinsko trto, spomladi pa med opojnim duhom breskovskega in marelič-nega cvetja, med bleščavo cvetočih čre-šenj in jablan.
Vse polno je krog nas spomenikov in grobov iz rane kamene dobe, iz prve železne, iz dobe Ilirov, Rimljanov in Slovanov, ki so se doselili v te kraje še pred štirinajstimi stoletji. Polno je gradov, ki so branili Belo Krajino pred Turki in katerim so gospodovali črnomeljsfci grofje, Kanižarji, Lenkoviči, Zrinski in Franko-pani. Lepa je ta žemljica, zato je bilo za njo tako mnogo borb. Ta kraška žemljica, polna raziskanih in neraziskanih podzemnih jam z velikim bogastvom kapnikov in drugih kraških krasot je od vseh strani zavarovana pred vetrovi, hudo zimo in prevročim poletjem. Bajni Gorjanci jo ločijo od sveta, zato je ostala tako mehka, pristna in prisrčna, kakor redki drugi kraji.
Adlešiči z najbližjo okolico so nedvomno najlepši, le žal doslej še malo poznan del Bele Krajine. Idilična lega ob Kolpi, nad njo romantični grad Lenkovičev in Apfal-ternov — Pobrežje, Plešiviea s krasnim razgledom po vsej Krajini in daleč tja po Hrvatskem, vse to bi Adlešiče kje drugod napravilo za najlepše letovišče. Do Kolpe z ugodno priliko kopanja za otroka in izurjenega plavalca je komaj pet minut hoda. Krasni so sprehodi na hrvaške Ku-nide in v naselbino Bojance in Marindol. Najlepši pogled pa nudi Preloka, kjer je tudi še danes ohranil ženski svet svojo ljudsko ncšo. Zanimivi so običaji in jezik domačega prebivalstva, potomstva Uskokov.
Črnomelj je gospodarsko središče Bele Krajine. Ljubko mestece^ obdano z La-hinjo, ki nudi poleti vse polno priložnosti za kopanje. je nedaleč Mirne gore s planinsko kočo. V okolici je več starodavnih znamenitih gradov in ostankov še iz rimskih časov. Obilo je lepih sprehodov med prisrčne vinske gorice in druge kraje. V bližnjih vaseh je več podzemskih jam s kapniki, ki pa so po večini še neraziskane. Najvažnejše so v Rožnem dolu, v Ce-rovcu, kjer je ob gozdu v Okljuku pripraven teren za mladinsko taborenje, v Tri-bučah znamenii^Hajdučka jama in v Petrovi vasi Krašmvca.
Gradac je nedaleč od Metlike. Znamenit je zaradi svojega starega gradu, kakor tudi zbog pol ure oddaljenega gradu Kru-pe in njegove okolice, kjer je bila včasih sodnija ali kakor ljudje pravijo »stara pravica«. Blizu sta Primostek, kjer se La-hinja steka v Kolpo in Podzemelj, znan zaradi hribčka Kučerja, na katerem je baje bila stara ilirska prestolnica. Od tu Ima ljubljanski muzej mnogo dragocenih izkopanin, rn^ogo ostankov iz davnih dob pa je še danes raztresenih po okolici.
Metlika^ znana še iz rimskih časov, ker je v bližini bila postojanka Crucio, ima izredno ugodno lego blizu bistre in tople Kolpe. Okolica je pestra po zgodovinskih zanimivostih, prebivalstvu in življenju. Slikovita je pot proti, belokranjskemu Bledu — Božakovem in skozi romantične kotičke do vinorodne Vivodine. Pri Božakovem je znan starinski grad Brlog in naprej prijazno Kamanje s podzemno jamo Vrlovko, dostopno krog 600 m v notranjost. Krasno sliko nudijo Drašičd in Vidošiči med vinorodnimi holmi. Iz bližnje Radovice je čudovit razgled po vsej Beli Krajini.
Semič, v katerem so bele zidanice in hišice tako ljubko raztresene po vsej okolici med vinogradi, velja po pravici za najlepšo postajo v Ljubljanski pokrajini.
Semič in belokranjska planota
Blizu je gorska senožet Smuk % razvalinami starega gradu, odkjer je lep razgled po vsej žemljici belih rojakov. V okolici je več podzemnih jam s kapniki. Tudi na Mimo goro je komaj dve uri hoda. Narava je tu lepša od besed.
Stari trg se ponaša z belokranjskim Vintgarjem. V bližnjem Dolu, kjer se Kolpa kot bistra planinska reka izvije iz ozke struge, ki si jo je izklesala skozi skalovje, je narava prekosila pravi Vintgar. Narava je tu bolj romantična in vtisi močnejši, ker je še nepokvarjena.
Vinico omenja še Valvazor kot močno obzidan trg. Nad Kolpo se še danes dviga mogočen grad, nekdaj last plemičev Burg-stahlerjev. Nad grajsko kapelico je plošča z glagolskimi črkami, iz česar lahko skle-pamo) da so tu čitali mašo nekdaj v sta-roslovenskem jeziku. Mirna je Koipa t:k ob trgu pa tudi vsa druga okolica je tako ljubka m prijazna, da smemo Vinico šteti med najlepše belokranjske kraje. Tu so se rodili Oton Župančič, mladinska pisatelja brata Ivan in Ljudevit Tomšič, ki imata na domači šoli vzidane spominske plošče, in Franc Lovšin, nadučitelj, ki si je prav tako zaslužil spominsko ploščo za velike zasluge z delom za povzdigo teh krajev.
Pantaleo Biaglo:
Sen
Pesnik Pantaleo Biaglo živi zdaj v LjubljanL Je Sicilijan, rojen 1908. že v svojem petnajstem letu je prejel nagrado za. neko pesem, napisano v svojem domačem narečju. Njegove številne prispevke srečujemo v raznih književnih revijah in je predstavljen tudi med 20 najmlajšimi v almanahu »Mo-stra«, ki je izšel leta 1938. v Milanu. Objavljamo naslednjo pesem v prepesnitvi Griše Koritnika:
Pod vejami samotne zrem ciprese grob neke ljube ml nesrečne žene; bridkost in mir in srčna bolečina za njo so slej ko prej mi oživljene.
Posuto s cvetjem vidim njeno rakev, poslušam plač iz daljnih, daljnih časov, in solze vidim curkoma lijoče niz znan obraz, potrt, okraden krasov.
In zdi se mi, ko da CflS nekdanji mi je povrnil pred oči drhteče. . . In muka, mržnja, bes in srd prezira življenje... in ubožce nas ljubeče,
O mati njena, več te ni, a vendar te zrem v prividu, gledam te breznadno: vsa skrušena pobožno sklanjaš glavo, prižemaš usta ji na roko hladno.
O večni mir, o izdajalske sanje, o ti narava kruto samchotna! Le smešili ste nas. . . da, le slepili. . . dobrotnejša nam jama bo samotna.
NafMtreiše lovska letalo
Najuspešnejše lovsko letalo na svetu, lovec Messerschmitt, imenovan »Me 109«, praznuje te dni petletnico svojega uspešnega in slavnega udejstvovanja. Poleti leta 1937. je na mednarodnem letalskem mitingu v Curihu letalo »Me 109« prvič prišlo v javnost in si takoj osvojili simpatije strokovnjakov pa tudi priborilo prvo mesto v konkurenci. Svojo prvo vojaško preizkušnjo je dobilo v osvobodilnih bojih generala Franca v Španiji, kjer si je hitro priborilo nadoblast na nebu in pregnalo boljševiška bojna letala.
Na prvem mestu je konstrukter Messerschmitt mislil na hitrost, na drugem mestu pa na čim večjo možno oborožitev. Kakor ugotavlja nemška revija »Delo in orožje« v poročilu o najuspešnejšem letalu na svetu, sta bili ti dve načeli v polnem obsegu doseženi. Do danes v tem pogledu Messer-schmitta ni prekosilo še nobeno letalo. Naj si graditelji lovskih letal na vsem svetu prizadevajo izboljšati in prekositi imeno-
vano nemško konstrukcijo, se jim to doslej nikakor Se ni posrečilo in sicer zaradi tega, ker so nemški konstrukter ji v najožjem kontaktu s fronto ter vztrajno, tiho ln sistematično izpopolnjujejo letalo z najnovejšimi tehničnimi pridobitvami. Izboljšanja, ki so bila na ta način dosežena, so ree pomembna. Tako se je na primer med drugim posrečilo v primeri s prvimi »Me 106« doseči do danes že nad 30 odstotni
prihranek na motorni s&l, pel tem pa se je
hitrost letala kljub temu zvišala približno za 60%.
Tisoče in tisoče sovražnih borbenih letal so že sestrelili Messerschmitti na vseh frontah. Brez dvoma je to letalo izreden tehnični izdelek, kajti redko se zgodi, lahko celo rečemo, da je edinstven primer, da se je moglo pri tako hitrem razvoju letalstva obdržati nepretrgoma pet let na čelu.
urah iz Berlina v Rim
Na Goethejevi univerzi v Frankfurtu ob Meni so ustanovili zavod za promet To je prvi tak zavod v Nemčiji. Ob tej priliki napovedujejo listi velikanski razvoj prometa v bodočnosti.
O mogočnih uspehih, ki jih upamo doseči v silovito naglem prometu po sedanji vojm, so izdelani kar fantastični načrti. S pomočjo propelerja, Dieslovega motorja ali parne turbine bodo vlaki drveli. skozi pokrajine s hitrostjo 300 do 350 km na uro. V pičli uri bodo prevozili progo od Berlina do Hamburga. Komaj tri in pol ure bodo potrebovali za pot iz Beriina v Pariz. Vožnja iz Berlina v Rim, ki traja zdaj 27 ur, bo v bodočnosti opravljena v nič več kakor v sedmih urah. Industrijska središča bodo zvezana med seboj, vse okoliške naselbine se bodo približale sre-
diščem mest in prevažanje množic med velikimi mesti in okolico bo še znatno olajšano.
V načrtu so čisto novi tipi vlakov z aerodinamično linijo, narejeni pa bodo iz lahkih kovin. V novih brzcih bo prostora za 150 do 200 potnikov. Tiri bodo navznoter nagnjeni za 30°. Kolesje bo seveda prav tako uravnano navznoter in bo tako urejeno. da bo iztirjenje izključeno. Mrtva teža znaša dandanes pri vlaku še kakih 1000 kg na sedež. Z novo gradnjo vlakov pa bo znižana na desetino, s čemer bo omogočena večja brzina. Seveda bo zahteval novi nagli promet posebne proge, da ne bo v n|-j čemer oviran tovorni promet in promet I lokalnih vlakov. Izvedba takih načrtov bo silno zbližala evropska mesta.
Ptičji in človeški let
Ko se pripravljajo jeseni lastovice na odhod in se urijo nad nami v letanju, jih z občudovanjem gledamo, kako se brez napor dvigajo in padajo, kaiko plavajo, krožijo m igraje obvladujejo zrak, kakor da bi biile brez teže.
Ni čudno, da si je človek od nekdaj želel dvigniti se kakor ptica v zrak in se otresti privezanosti na zemljo. Bajika nam pripoveduje o mitičnem umetniku Dedalu iz Aten, ki je rešili sebe in svojega sina iz labirinta, si pripel z voskom krila in poletel čez morje. Toda srinko Ikairus je v mladeni-skem zanosu letal previsoko, vosek se je na soncu stopil, letalec je padel v morje in utonil.
Velika je vrata onih, ki so skušali uresničiti svoj sen o letanju po zraku, in mnogo jih je našlo pri tem 9mirt, preden se je zgradilo zanesljivo letalo V naših časih raste število letal iz dneva v dan, vedno novi tipi nastajajo, pomanjkljivosti se odstranjujejo z raznimi izpopolnitvami.
V hitrosti je človek s svojim letalom že daileč prekosil ptioo, ni je pa dosegel v letalni spretnosti. Najboljši obvladovalec zraka je še vedno ptica.
Glavni pogoj za let
je neka togost trupla, brez katere je ravnotežje nemogoče. Zato je pri ptici hrbtenica tesno spojena z medenico, rebra, in prsnice tvorijo celoto, prsne mišice so zelo močne. Krepko razvito prsnico s prav močnimi letalnimi mišicami ima jo vsi ptiči razen tistih, ki ne morejo leteti, na primer noja. Ravnotežje vzdržujejo vrat in glava, rep in nogi.
Najvažnejši letalni organi so peruti s svojimi letalnimi peresi in rep s svojimi krmilnimi peresi. Peruti tvorijo nostiilo, med letom se premikajo vijakasto v krilnem sklepu. Kadar so razpete, tvorijo na spodnji strani vzboklino, ki je važna za let
Za zmanjšanje zračnega odpora je daila narava ptiču ladjasto truplo in je prehode med glavo in truplom, med truplom in perutmi ter repom lepo zaokrožila. Pritegnjen je nog k telesu med letenjem ima isti pomen kakor pri letalih priitegnjenje vozil-ne naprave.
Psi dobrih letalcih se končuje penrt špi-ča?to, da je zračni odpor monjši, penit je ozka, dolga, razpet je veliko, na primer pri galebih. Široka in kratka perut kaže slabega letalca.	i
Da leti, mora ptič s perutmi mahati navzgor in navzdol. Pri brezvetrju je zamah kril posebno veftik, pini živahnih vetrovih so zamahi navzgor hitrejši kakor oni navzdol, pri viharju stisne ptič kriia nekoliko, da zmanjša njihovo ploskev.
Kako si razlagamo ptičji let in kako ptice krmarijo
Zrak je mnogo lažji kakor vsako živo bitje. Za letanje v taki snovi brez pomoči lažje snovi (plina) je potreben vzgon. Ptica ga dobiva s potiskanjem zraka navzdol, potiska ga pa s briili. Ptica mi torej zračna ladja s statičnim vzgonom lahkih plinov, ampak leti dinamično.
Ker je zrak lahek, ga je treba prijeti in potisniti v vsaki sekundi mnogo, da je vzgon močan.
Človeško letalo goni propeler, katerega vrti siila motorja. Tudi ptica ima svoj propeler, in celo dva, v vsakem koncu peruti enega, le da pri tem propelerju ni mogoče trajno vrtenje v eni smeri kakor pri strojih. Perut se pregibi je navzgor m navzdol, uspeh je pa isti kakor pri enosmernem gibanju. Konci peruti vrše tako rekoč delce propeler j evega enosmernega vrten la. Za
pogled od strani opisujejo elipso, gibanje torej ne ustreza popolnoma pojmoma: navzgor — navzdol.
Zanimivo klinasto obliko, v kateri lete med drugimi divje gosi, nam pojasnjuje prav temelj vsakega leta tvoreče potiskanje zraka nazdol. Ta zrak ne more izginiti v zemlji, ampak se mora nekje zopet dvigati. In res: za krilom se potisne navzdol, na obeh straneh krilnih robov pa spe kvišku. Na čelu jate leteča gos pušča torej svojemu vzgonu ustrezajoči padajoči zrak za seboj, ob straneh kril pa kvišku spoči zrak. Na levi ji sledeča gos maha s svojim desnim krilom v tem kvišku spočetn zraku, t j. del svojega vzgona dobiva od svoje prednice. Ker opravlja na čelu leteča gos najtežje delo, jo zamenjujejo druge. V celoti pomenja to za nekaj ur letečo jato mnogo. Ker pa se na levi leteče gosi s svojim levim krilom, ki ga manj zadeva kvišku spoči zrak, bolj utrudijo, se menjavajo z gosmi na desni in obratno.
Zdaj nam je tudi jasno, kako morejo selivke v nepretrganem letu napraviti neverjetno dolgo pot. Zdaj pa zdaj se lahko odpočijejo v kvišku speti zračni plasti, ki jih nosi, če je le tako močna ali močnejša kakor njihova padalnoet. Na višini, kri jo dosežejo s pomočjo te zračne sile, pa prelete s spočitimi močmi lahko zopet daljšo pot.
Borba proti
Narava ima ogromne zaklade, iz katerih moremo črpati v borbi proti raznim boleznim. Samo študirati jih je treba; bolniku morajo biti razna obrambna sredstva znana. Osebni notranji vzroki motenj so odvisni od življenskih pogojev in od načina prehrane, življenski pogoji so v prvi vrsti vezani na poklic in na stanovanjske razmere; sicer moremo te razmere le težko spremeniti, vseeno pa moremo vplivati nanje, čeprav le v skromni izmeri. Najbolje je, če je že vzgoja posameznika temu namenjena in če so javni odgovorni činitelji ob pravem času opozorjeni.
Pomanjkanje teka — koristen post
Vsako zdravljenje, ki ne posega aktivno v potek bolezni in ki ima dosti časa za ureditev naravnih potekov, se prične z ureditvijo presnavljanja, s čemer se organizem razbremeni in se oprostijo in prihranijo sile za pravi boj proti boleznim. Poglejmo živali; vsaka žival, če je pripušče-na sama sebi, se brani jesti, kadar zboli. Tudi pri človeku je običajno eden prvih znakov obolelosti pomanjkanje teka, ki ni drugega kot naravna potreba telesa, da se z odstranitvijo strupenih izvarkov samo očisti. To naravno stremljenje telesa moramo pospeševati in ga ne smemo ovirati s silenjem k jedi. Ozdravljenje se javi s povratkom gladu, ln je to skušenemu zdravniku pogosto prav dobro znano. Torej se moramo en dan ali dva dni postiti in moramo pospeševati samočiščenje telesa z odvajanjem izvarkov, pri čemer uporabljamo odvajalni čaj, ki ugasi tudi žejo, ter majhne množ;ne vode, ki naj bo pri mrzličavem bolniku hladna. Redoma zadostuje desetinka ali osminka litra tekočine; večje množine nas morejo slabiti.
Kako utešimo žejo in uredimo bolniško hrano
Boj, večkrat zelo hud, ki se javi kot mrzlica, povzroča žejo. žejo moramo ute-šiti, in sicer s pitjem sveže vode v požir-kih. Večje množine morejo prečno mreno potisniti navzgor ter povzročiti videz srč-
KrmAneh možnosti ima ptič mnogo, saj spravlja kot živo bitje lahko svoje ude ▼ najrazličnejšo medsebojno lego.
Vsako v prostem plavajoče telo potrebuje tiri obratne možnosti: 1.) s prednjim koncem, z glavo, se mora. potegniti navzgor ali navzdol (višinsko krmilo); 2.) obrniti se mora na levo aili na desno kakor mi, ladja ali avto (siramsko krmilo); 3.) če je v nevarnosti, da bi se prevrnilo na levo ali na desno, se mora znati na desno ali na levo privzdigniti ali ponižati (prečno krmilo).
Višinsko krmarjenje opravlja ptič normalno z Tepom, torej enako kakor letalo. Ce privzdigne rep, ga zadene zrak od zgoraj, pritisne torej telo od zadaj navzdol, spredaj ga pa privzdigne. Obratno se dogaja, če pritisne rep navzdol.
Stransko krmilo piri ptiču ni enostavno. Ko bi ptič vodoravno razširjeni rep premikal kot stransko krmilo vodoravno sem m tja, bi ne dosegel ničesar. Če ga pa ob podolžni osi telesa nekoliko zasuče, na primer tako. da ga drži na desni više kakor na levi, in udari z njim na stran, recimo na levo, prime zračni pritisk repno ploskev desno od spodaj. Ptič zavije na levo. Kolikor bi bilo telo pri tem odzad privzdignjeno, izravna lahko ptič s perutmi.
Ptič pa lahko svojo repno plotkev tudi upogne v sredi. Ce zasuče v tem stanju rep vc doravno, ima dobro stransko krmilo. Kot tako mu služijo tudi perutni konci, ki vrše delo propelerja, kakor smo čuli. Ako zamahne ptič nekolikokrat s svojo levo perutjo krepkeje, se potegne ta perut pred desno, ki zastane — obrat na desno je iz-\ršen.
Prečno krmarjenje, brez katerega bi ne mogel leteti ptič v ohlipih, izvršuje & perutmi, in sicer s tem, da s priitgnjenjem k telesu ploskev te ali one peruti zmanjša. S tem doseže nagnjenje na stran pritegnjene peruti.
Bistvo človeškega leta
sloni na poznavanju ptičjega leta. Najbolj vidna razlika, med obema je v tem, da ptič s perutmi maha, medtem ko propeler kroži. Letalo leti v glavnem premočrtno, ptica pa v valoviti črti ali celo v loku (žolna, škirja-nec, pastirica). Ko zamahne s perutmi navzgor se pomakne telo navzdol, pri zamahu navzdol pa nazgor. Ko bi imelo potno letalo gibljiva krila, bi poskočili-gosti pri zamahu navzdol proti strehi kabine, takoj nato pa bi jih zamah navzgor potisnil globoko na sedeže. Posledica takega potovanja bi ser pokazale ha enak način kakor na ladji, ki plove po razburkanem morju.
Krožeč propeler je v tehničnem pogledu enostavnejša kakor vprašanje gibljivih kril, toda človeški duh ne priznava rad mej. Iz hrepenenja, da bi se gibali po zraku kakor ptice, se je rodila volja do letanja. Na matematično-tehnični osnovi zgrajena letalska znanost pa išče v našem času v sodelovanju biologov novih pobud za svoj napredek in za čimbolj neomejeno obvladovanje ozračja.	Dr. J. L.
Vitko Lovec:
Stari Jurga
Saj veste, kako je na vasi, kadar sije »fantovsko sonce«.
Marsikako noč smo pognali, ne da bi bili zatisnili oko. Včasih je bilo naše početje dokaj poredno, pa resne zamere ravno ni bilo. Mlada kri, kako bi pač mirovala ?
Tam pod žagarjevim orehom smo se običajno zbirali, ko se je stemnilo. Najpiej smo zapeli par okroglih, potem smo začeli pogovor o dekletih, slednjič smo šli tej ali oni pod okno in — ej, res, poredni smo bili, preveč smo jim nagajali. Marsikdaj se je zlil na nas korec vode, da kaj hujšega zamolčim.
Pa ne samo dekleta, še marsikdo drug je bil žrtev naše razposajenosti, stari Jurga, ta je trpel pred nami! Saj ravno v letih še ni bil, šestdeset komaj, le glava mu je bila ko s snegom pobeljena in to ga je delalo staiejšega. Pa ne zaradi starosti — komaj štiridesetleten je bil že pravtako belih las, pripovedovali so, da se je zgodilo takole:
Gori v Bukovju je neke jeseni naprav-ljal drva, ne sebi, saj zemlje sam ni posedoval razen tistega, kjer je stala hišica in par metrov vrta poleg — ne vem že, kdo ga je bil najel. Nekoč se je vračal z dela pozno zvečer, čisto temno je že oilo.
Ko je korakal po samotni gozdni poti. je začul cepetanje za seboj in se je ustavil. — Aha, to je pa grajski osel, ki so vrača s paše domov, je pomislil Jurga. Spočita je žival, jaz pa sem zdelan, zajašem ga in ponese me dober kos poti. — Urno se stisne za debelo bukev kraj poti. Ko za-čuje, da je žival vštric njega, skoči naglo proti njej in zakriči: »Ee-eha!« — ter jo v naglici zakobali.
Pa — strah in groza!
Mrcina — bil je velik medved in ne osel — je strašno zarjul, stresel Jurgo raz hrbet in odlomastil v goščavo. Jurga pa je pritekel preplašen in kot stena bled v vas ter skoraj brez sape Pripovedoval o dogodku. V enem letu r>o tem pa so mu lasje popolnoma osiveli — in vse je bilo mnenja, da iz strahu pred medvedom.
Pa kakšen zaspanec je bil Jurga! Samo kadar je hodil, nI spal, če se je ustavil — niti sesti mu nI bilo treba — že je dremal.
V spanju se je bil zdresiral sam. Ko je bil še mlad, so se mu nekoč sanjale številke. Stavil je v loterijo in zadel no. Od takrat pa je vedno, če je le utegnil, legel in skušal spati, da v sanjah spet izve svojo srečo. Pa je še sanjal o številkah in tudi stavil je še, a zadel ni ničesar več. To pa menda zato, ker te sanje niso bile čisto »pristne«.
Kadar namreč nI bilo Jurgove žene Urše doma — kupčevala je z jajci pa je
včasih ostala čez noč v Ljubljani ali kje drugje — takrat smo se priplazili ponoči pod njegovo okno in eden je začel z zamolklim glasom kake zmedene besode, vmes pa je razločno povedal tri številke. Naslednje jutro je Jurga navsezgodaj tekel v Ljubljano stavit v loterijo, da bi ne zamudil.
Pri hišici je imel Jurga, kakor sem že omenil, košček vrta, kjer je rasla edina hruška. Paglavci so radi kradli zgodnji sad tega drevesa, nekoliko iz požrešnosti, nekoliko pa iz nagajivosti, ker jim je bilo v zabavo, če je Jurga robantil in se kregal okrog koče. Ko mu je bilo tega nagajanja le preveč, se je namenil nekega večera, da bo stražil. Potegnil je izpod sosedovega kozolca gnojni voz, legel vanj in zadremal. Opazili smo ga, ko nas je prišla ponoči večja družba mimo, in nI nam dalo, da ga pustimo v miru. Prav nalahko in potihoma smo ga po gladki cesti zapeljali na sredo vasi v veliko, a ne globoko lužo kraj ceste. Poleg luže je rasla vrba in eden jo je močno stresel, da je' zašumelo. »Aha, zdaj ml ne uideš, seme tatinsko.« je zarobantil Jurga. »Pokažem ti, da te ne bo nikoli več...«
štrbunk! je skočil v vodo, začel skakati kakor brez uma po njej ln klicati na pomoč. Pritekli smo in ga potegnili iz vode, ker sam ni vedel prav -lč, kje se nahaja. Pojasnili smo mu, ča se je voz najbrže sam zapeljal d.o luže, ker je cesta nekoliko nagnjena. Pa nam je verjel.
Neke pomladi so ga bili najeli vaščani, da bi stražil na polju kjer so imeli nasajen fižol, da bi ga zajci preveč ne obje-dali. Obljubili so mu vsak par litrov fižola in rad je stražil Jurga. Ležal je na široki, kaka dva metra dolgi deski med njivami. Od časa do časa kadar se je prebudil, je s palico tolkel po deski in z glasnim ho-ho in he-he odganjal nadležne zajce.
Lepe noči smo se mu približali, dvignili smo ga prav previdno z desko vred in ga odnesli spečega v vas ter ga položili pod okno njegove koče. Pa zrn drobnega peska smo mu izza vogla vrgli v obraz, da se je zbudil.
»Ho-ho, he-he,« se je pričel dreti na ves glas ln biti z debelo palico po deski. Urša je odprla okno ter ga pričela zmerjati:
»Kaj kričiš, trapa, tu sredi vasi, aH si ob pamet, ka-li?«
Planil je pokonci in butll z vso silo v vrata, da so se takoj odprla, in zbežal v kočo.
»Urša, čarovnice,« je zajecljal.
»Prav gotovo al znorel, da razgrajafi ln plašiš ljudi, kaj ti je vendar prišlo na misel,« je kričala žena.
»Urša, čarovnice, ali razumeš? S polja so me prinesle prav pod okno — stražit že ne grem več. Mene je strah, Urša.«
nih težav; dalje nam pitje v požirkih žejo bo?je ugasl kot drugačno pfitje. Kmf^u* nato, že prvi ali drugi dan, se voda v.ii^d uživanja sadnih sokov zmeraj bolj pomnoži, in s tem se prične obnova prehrane. Od sokov preidemo hitro, brž ko bolnik hoče jesti, k sadju samemu, ki spodbuja prebavo, sem štejemo nastrgana jabolka, oranže, jagode, banane, brezsladni Itom-pot; salata, ki jo pa moramo dobro prežvečiti, nam je dobrodošla sprememba. Nato pride na vrsto dijetna jed, ki ?ta jo sestavila Bircher in Benner, znani »mue-sli«, pri čije pripravi se ne sme uporabljati ogrsvajoči ogenj. Ta »muesli« je prehod k močnatim jedilom, h krompirjevi kaši, k sočivju, ki naj bo v začetku pripravljeno brez mnogo masti. Nato šele preidemo polagoma k polni prehrani, pri čemer pa vrnimo vmes sadne obede. K dijeti spada tudi ustno izpiranje itd., da se klice ne zanesejo v črevo in v dihalni! aparat.
Mrzlico zdravimo s toploto
Mrzlica se naznanja navadno z bolj ali manj močnim mrazenjem, ki nas včasih kar stresa. To pa ni samo na sebi ni-kakšen pojav bolezni, temveč je le stremljenje po izenačenju povečane notranje toplote z enakomerno zunanjo toploto, javljajočo se v stresalnem gibanju (tresenju). To izenačevalno stremljenje moramo podpirati, s čimer obenem zatremo tresenje, ki nam jemlje moč. Naredimo pa to tako, da skrbimo za ogrevanje kože. Torej ne uporaba mraza, temveč uporaba toplote! In sicer na ta način, da toploto na mnogih energično koncentrično dovajamo: vroča polna kopel, vroča nožna kopei, pri čemer je telo zavito v tople odeje, ali, kjer se to iz tehniških razlogov ne more napraviti, z vročo vodo napolnjene steklenice, ki jih damo v posteljo, prej z likanjem segreto. Hkrati damo bolniku vroč čaj, ki povzroča potenje, ali pa vročo limonado. Tako se pričnemo v par minutah potiti. Nekako pol ure nato je stvar pri kraju in jo končamo s hladnim drgnjenjem, ki prav blagodejno učinkuje. Vse to pa smemo ponoviti kvečjemu trikrat na dan. Seveda mora srce ta način prenesti in se ne sme pojaviti nobeno naraz-položenje ali neugoden počutek. Med učinkovanjem vročine vplivajo zelo dobro mrzli obkladki okoli vrata. Ce bolnik kljub temu toži, da mu je tesno in da ga nekaj tišči, moramo z vplivanjem toplote takoj prenehati in ga nadomestiti s hladnimi zvitki ali povoji; a tudi ti smejo trajati samo kratek čas, -kakšnih deset minut, ker nastopi sicer zajezitev toplote in se morajo prav tako kot smo prej omenili zaključiti s hladnim drgnjenjem ali trenjem ali umitjem, kakor že pač hočemo imenovati končni postopek.
Vroči obkladki za bronhitido
Ce ima bolnik bronhitido, mu denemo vroče obkladke okoli vrata in prsi, trajajoče nekako štirideset minut, obenem pa mrzle obkladke okoli meč in podlakti menjajoče se na petnajst minut. Posebno močno izpostavljene napadom iz zunanjega sveta so sluznice dihalnih organov, nosa, ust. goltanca, sapnika. Ravno pri teh naravna izenačevalna zmožnost pridobljena s konštitucijo ira pametnim načinom življenja, pogosto v obrambi proti kopičenju motilnih vzrokov ne zadostuje. Razvijejo se bolj ali manj težka zdravstvena motenja, ki jih z večjo ali manjšo opravičenostjo nazivljemo kot prehlaje-nje. In ravno pri teh je treba stopnjo obrambne izurjenosti organizma najbolj študirati in napraviti bolnika odpornejšega proti motilcem zdravstvenega mira.


*	Akademske oblasti za študijsko leto 1942-43 na Kr. Univerzi v Ljubi ju ni so
naslednje: rektor je prof. dr. Kos— Milko, prorektor prof. dr. Slavič Matija; predsednik univerzitetnega sveta je rektor, podpredsednik prorektor, poslovodja je prof. dr. Mol 6 Vojeslav, člani pa so vsi redni profesorji. Predsednik univerzitetnega senata je rektor, člani pa so prorektor, vsi dekani in prodekani. Člani univerzitetne uprave so: rektor in vsi dekani. Dekan filozofske fakultete je prof. dr. Sturm Franc, prodekan prof. dr. Ramovš France. Dekan juridične fakulteta je prof. dr. Polec Janko, prodekan pa prof. dr. Steska Henrik Dekan medicinske fakultete je prof. dr. Lavrič Božidar, prodekan pa prof. dr. Hribar Franc. Dekan tehnične fakultete je prof. dr. ing. Vidmar Milan, prodekan pa prof. dr. Gosar Andrej. Dekan teološke fakultete je prof. dr. Lukman Franc, prodekan pa prof. dr. Odar Alojzij. Univerza je pravkar izdaia seznam predavanj za zimski semester, ki traja od 25. septembra do 15. februarja. Vpisovanje traja: za slušatelje, ki stopiio prvikrat na univerzo, od 25. septembra do 5. oktobra; za slušatelje, ki so že bili vpisani, pa od 25. septembra do 10. oktobra.
*	Smrt viteza železnega križa. Na vzhodni fronti je padel višji narednik Jožef Leopold s b e r g e r. Bil je odlikovan z vi-težkim križcem reda železnega križa.
*	Vihar je pomagal arheologom. Na Jutlandu je pred dnevi razsajal silovit vihar ki je med drugim povzročil tudi velik plaz. Zemeljska plast, ki se je premaknila, je razkrila starinsko ribiško ladjo, ki je bila vrsto stoletij pokopana pod njo. Arheologom je bilo treba samo skrbno dvigniti dragoceno izkopanino in jo prenesti v muzej. Ladja je bila zakopana v bregu hudournika Skibelunda. Izdolbena je bila iz debla enega samega ogromnega hrasta ter kaže karakteristične znake gradnje iz kamene dobe na Danskem.
*	Umetniške nagrade v Nemc.ji. v Nemčiji se vsestransko prizadevajo, da bi dvignili in pospeševali kulturno ustvarjanje. O tem prizadevanju zlasti pričajo številne nagrade za pisatelje, slikarje, kiparje, glasbenike in druge umetnike. Zdaj je v Nemčiji letno razpisanih okrog 1500 kulturnih nagrad, ki so večji del zvezane z* imeni znamenitih mož. Na ta način razdelijo vsako leto nad milijon mark za podpore umetnikom.
*	Pri čet ek šolskega leta na nemških univerzah. Državni prosvetni minister je odredil, da bo zimski semester na nemških univerzah in drugih visokih šolah trajal od 1 decembra 1942 do 31. marca 1943.
*	Sto dvajset let Arlberške ceste. Te dni je minilo 120 let, odkar je bila izročena prometu Arlberška cesta. Leta 1822. je bil odprt pivi del od Bludenza do Stubena. Potem so z gradnjo ceste nadaljevali čez Arlberško sedlo. Jožef Andrej Hilbe je prevzel gra in jo za 228.900 goldinarjev. Do otvoritve arlberške železnice leta 1884. je cesta služila za ves promet med Predarl-skim in Tirolsko.
*	Eazburljivo reševanje treh brodolom-cev, ki so 36 ur blodili po morju. Sante Dando, 751etni ribič iz kraja Termini Ime-rese v okolici, Napolija, se je v družbi svojega sina in dveh tovarišev pred dnevi odpravil z jadrnico na lov. Daleč od obale je barčico zajel močan vihar in jo prevrnil. E len izmed tovarišev je utonilt Dando, njegov sin in preostali tovariš pa so z veliko muko in v strašni borbi z razburkanimi valovi obrnili jadrnico pokonci in se povzpeli nanjo. Vihar pa je še dalje divjal in valovi so barčico celih 36 ur gnali neznano kam. Vsi trije ribiči so se že pripravili na žalostno smrt, tedaj pa so po naključju na odprtem morju naleteli na ribiško ladjo, ki jo je vodil kapitan dolge plovbe Mario Lcnghi s šestimi mornarji. Moštvo ladje je s:cer samo bilo težek boj z vetrom, vendar jim je uspelo spraviti vse tri brodolomce na krov. Bili pa so od muke in gladu že tako pri kraju, da so moraii takoj, ko so prispeli na obalo, poklicati z 1 ravnika. Lahko si predstavljamo veselje obeh družin, ki sta bili že prepričani, da so možje našli grob sredi morja.
*	Na Hochschneebergu ga je dohitela smrt. Pred dnevi so našli na Hochschneebergu v bližini Koglerjeve koče mrtvega 601etnega Hansa Rossa z Dunaja.
*	Jerebic je vedno manj. Po dunajskem dnevniku povzemamo, da je bil letos odstrel jerebic za vse državno območje skrajšan na 4 tedne in sicer od 15. septembra do 15. oktobra. Gornji ukrep je narekovalo vedno večje nazailovanje števila te poljske ptice. Ko vsako leto začno pihljati jesenske sapice čez strnišča, nastopi za lovcav največji užitek sezone — lov na jerebe. Bila so leta, ki jih imajo še vsi lovci v spominu, ko človek ni mogel stopiti na krompirjevo njivo, da ne bi z nje zletele cele kite jerebic. šum neokretnega leta jih je izdajal. Največkrat se je držaj skupaj ves zarod od 12 do 24 kosov. Na žalost pa so ?.adnje dclge zime uničile mnogo jerebic. Nazadovanje pripisujejo tudi naprednejšemu obdelovanju zemlje, ki je imelo za posledico pomanjkanje primerne hrane za jerebice. Skrajšan čas odstrela je bil zato povsod z razumevanjem sprejet, kajti škoda bi ta o, če bi te lepe ptice izginile iz naših krajev!
*	Jezikovni tečaji raznih modernih jezikov — dnevni in večerni — se prično v začetku oktobra. Začetni, nadaljevalni in konverzacijski tečaji. Poučujejo priznani strokovnjaki in prvovrstni praktiki. Na Zeljo pouk v trg. korespondenci. Posebni tečaji za stenografijo, knjigovodstvo, strojepisje itd. Tečaji so priznani od šolske oblasti. Učna metoda je lahko umljiva in uspešna. Učnina zmerna. Zahtevajte nove prospekte: Trgovski učni zavod, Ljubljana, Kongresni trg 2.
*	podporno društvo žel. uslužbencev In upokojencev za ljubljansko pokrajino v Ljubljani. Sv. Petra cesta 25, bo imelo svoj redni letni občni zbor za 1. 1941 in 1942 dne 18. oktobra ob 8. uri v dvorani Glasbenega društva »Sloga«, vhod iz Pražakove ulice. Odbor.
*	Vpisovanje v Trgovsko učilišče »Christofov učnj zavod« v Ljubljani, Domobranska c. 15, za Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti je dnevno dopoldne in popoldne tudi v nedeljo, v pisarni ravnateljstva. Sprejemni pogoji: dovršeni štirje razredi meščanske ali srednje šole. Dijaki (-inje) z nižjo predizobrazbo se sprejmejo v posebni oddelek. Redni dijaki (-inje), katerih starši so državni, pokrajinski ali občinski uradniki oz. uslužbenci, prejemajo rodbinsko doklado. Izpričevalo služi kot
dokaz pisarniške izobrazbe in tudi kot dokaz dovršene vajeniške dobe in polni dve leti pomočniške prakse v trgovski obrti. Informacije in brezplačni prospekti na razpolago pri vodstvu.
IZ LJUBLJANE
u— Krompir na živilske nakaznice razen že objavljenih trgovcev prodajajo tudi še trgovine: Anton Legat na Miklošičevi cesti 28, Marija Kovačič na Miklošičevi cesti 34, Adolf Jurca v Kolodvorski ulici 32, Miroslav Urbas v Slomškovi ulici 13, Fani Šlamberger v Središki ul. 7, Vladimir La-žir v Zeleni jami 17, Franc Kačar na Sv. Petra c. 67, Ivanka Langus na Vidovdanski c. 2, Marjeta Tomšič v Kolezijski ul. 25, »Ekonom« v Kolodvorski ul. 8 in Smrkolj Albin v Vošnjakovi ulici. Sedaj torej oddaja krompir toliko trgovin, da se upravičenci lahko razdele ter ni treba nikjer več gneče niti čakanja.
u— Odrezke za sladkor, maščobe, milo in krompir bo mestni preskrbovalni urad začel sprejemati v torek 6. t. m., ko pridejo na vrsto trgovci z začetnicami G do J, v sredo 7. t. m. trgovci z začetnicama K in L, v četrtek 8. t. m. trgovci od M do O, v petek 9. t. m. trgovci od P do S, v soboto 10. t. m. trgovci od Š do 2 in v ponedeljek 12. t. m. trgovci z začetnicami A do F. Prosimo, naj se trgovci brez izjeme zanesljivo ravnajo po tem razporedu. Od-rezki morajo biti vsi prežigosani s trgovčevo štampiljko. Odrezkom morata biti priložena dva enaka seznama po dobljenem vzorcu. Obenem sporočamo upravičencem, da bodo za mesec oktober na vsako živilsko nakaznico dobili po 200 gramov presnega m^la in po 2.18 del olja.
u— Kutine se nam smehljajo s posameznih drevesc v ljubljanskih vrtovih. Naj bi jih bilo še več, ker kutine so zdravilno sredstvo. že v starih časih so uporabljali kutine za zdravilo. Vsebujejo zlasti mnogo čre-slovinske kisline in pektina. Sodelovanje čreslovinske kisline, ki vleče skupaj, a ne draži, s sestavnimi deli blažečega rastlinskega sluza dela kutine posebno sposobne za zdravljenje vnete sluzne kože, želodca in goltanca. Prekuhane kutine ali njih sokove uporabljamo z vodo ali brez vode pri vnetju vrata in pri bronhijalnih katarjih, zvezanih s težkočami v prsih. Kutino seme In topla voda nam dasta izboren brezbarven sluz: skuhamo 5 gramov zmečkanih kutinih zrn v osminki litra vode ter užijemo to po jedilnih žlicah, lahko tudi s slez-nim sirupom zmešano pri želodčnih in gol-tančnih katarjih} pri kašlju, hripavosti itd. Namazani kutin sok lajša in blaži vnetje kože in razpokle ustnice. Posebno v časih jesenskega in pomladnega prehlajenja nam zdravilna moč kutine prav dobro služi.
u— Ljubljanski kvartet deluje v naši sredini že nad 10 let. Kvartet je izšel iz našega lionservatorija, iz šole komorne glasbe prof. Jana šlaisa in pod njegovim umetniškim vodstvom je žel svoje prve uspehe. V teku 12 let ni imel občutnih sprememb, parkrat se je menjala le zasedba v čelu in 33. violina se je zasedla po prof. Staniču z gospodom Albertom Der-meljem. Primarij kvarteta in violist pa sta njegova stebra od vsega početka. Ljuo-ljanslci kvartet je naštudiral velik del najpomembnejših del tovrstne komorne literature, ena njegovih največjih zaslug pa je v tem, da je ves čas propagiral tudi izvirna slovenska dela. Dela domače literature je nesel tudi izven meja svoje ožje domovine, čeprav ni v naših prilikah kvar-tetovemu delovanju ravno z rožami postlano, vendar so člani kvarteta vsi neizmerno vdani svoji umetnosti in propagandi komorne glasbe. Dolžnost našega koncertnega;^ občinstva je, da jih po svoji najboljši moči podpira, zanimanje za njihovo delo pa najlepše in najdostojnejše dokaže s tem, da v velikem številu poseti njihov jutrišnji koncert, na katerem bo kvartet izvajal tri godalne kvartete, in sicer: Boccherinijcv opus 33 št. 6 v a-duru, Beethovnov opus 59 v f-duru in Dvofakov opus 34 v d-molu. Vstopnice se dobe v Knjigarni Glasbene Matice.
u— Za ranjko gospo Uršulo Bučar bo maša zadušnica v ponedeljek 5. t. m. ob 8. zjutraj v frančiškanski cerkvi.
u— Gospodje, pozor! Kadar daste Vaš klobuk v preoblikovanje, čiščenje in barvanje, se poslužite le klobučarjev, ker Vam oni strokovnjaško obnovijo Vaš klobuk. Zato se priporoča klobučarna Pajk Rudoit, Sv. Petra c. 38. Lastna delavnica.
u— Višji trgovski tečaj pri trgovskem učilišču »Christofov učni zavod« v Ljubljani, Domobranska cesta 15. Vpisovanje se vrši dnevno, tudi v nedeljo, dopoldne in popoldne ob običajnih uradnih urah. Sprejemajo se redni slušatelji(-ice), ki so dovršili redni enoletni trgovski tečaj ali višje razrede srednje oz. njej sorodne strokovne šole ali pa popolnoma dovršili srednjo oz. strokovno šolo. Podrobne informacije in prospekti na razpolago pri ravnateljstvu.
n— Učite se strojepisja, stenografije itd.! Novi eno-, dvo- in trimesečni strojepisni tečaji. Desetprstna najuspešnejša učna metoda- Edinstvena največja moderna stroje-pisnica, 60 pisalnih strojev raznovrstnih sistemov. Računski, razmnoževalni stroji! Učnina nizka! Specialni stenografski, knjigovodski, jezikovni in drugi tečaji, vsi priznani po pravilniku odobrenem od šolske oblasti. Prijavite se v tečaj, ki je za Vas prikladen. Podrobne informacije, nove prospekte dobite brezplačno pri ravnateljstvu-Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobra i&ka 15.
u— Hitra in praktična metoda stenografije in strojepisja ja najvažnejša. Ncvi tečaji se začno s 5. oktobrom. Prijavljanje dnevno od 8. do 12. in 14. do 16., Mestni trg 17-1.
u— Staršem otrok, ki bodo obiskovali srednje in strokovne šole (gimnazijo, meščansko, obrtno itd.). S 5. oktobrom se prične vsakodnevno poučevanje dijakov (_kinj). Pripravljali jih bomo vsak dan iz vseh predmetov za prihodnji dan, jim popravili naloge in jih izprašali. To velja tudi za tiste, ki iz katerihkoli vzrokov ne morejo obiskovati šol, a ne žele izgubiti šolskega leta. Kdor hoče, da mu ne bo treba skrbeti doma za to, da bo njegov otrok vsak dan pripravljen za šolo ali da bo v vsakem slučaju predelal učno snov, naj se javi: Mestni "trg 17-1. od 8. do 52. in 14. do 16., kjer bo dobil vse informacije, navodila in učni načrt. Zaradi prostora je število omejeno, zato naj vsak pohiti s prijavo.
Dvoletna trgovska šola Trgovske zbornice
TRGOVSKI DOM, Gregorčičeva TI Zavod sprejema dijake z malo maturo ali za vršnim izpitom meSč. Sol«. IMA PRAVICE ENAKIH DRŽAVNIH SOL. Vpisovanje vsak dan dopoldne: Trgovski dom, UL nadstropje.
ZAČETEK POUKA S. OKTOBRA
u— Ali morete živeti brez znanja modernih jezikov ? Novi jezikovni tečaji, predvsem iz italijanščine in nemščina se začno s 1. oz. 5. oktobrom. Metoda praktična dosedanji uspehi odlični. Prijavljanje dnevno od 8. do 12. in 14. do 15. Mestni trg 17-1. Za spretnejše kanverzacijske ure iz italijanščine, nemščine In francoščine.
u— Zahvala. Zahvaljujem se gospodoma dr. Ivanu Peršlču in dr. Miru Jamšku za
ozdravljenje po težkem zlomu udov ln jih vsakemu toplo priporočam. Hinko Richter.
u— Vpisovanje v Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, Kongresni trg 2, se vrši dnevno od 9. do 12. in od 3. do 6. ure popoldne v pisarni ravnateljstva. Sprejemni pogoji: dovršeni 4 razredi meščanske ali srednje šole. Dijaki (-inje) z nižjo predizobrazbo se sprejemajo v posebni oddelek tečaja. Redni učenci (-ke) prejemajo rodbinsko doklado in imajo pravico do dijaških voznih kart. Pojasnila in prospekti so interesentom na razpolago.
n— V zvezi z romanom Mire Pucovet Tiha voda, ki izide v kratkem v »Jutrovi« zbirki »Dobra knjiga«, opozarjamo na izvirni roman iste pisateljice: Obraz v zrcalu, ki se dobi v Knjigarni Tiskovne zadruge po nezvišani ceni vezan v pol usnje za 60 lir, v platno 50 lir.
u—' Gojenke državnega osrednjega zavoda naj se javijo v ponedeljek 5. oktobra v Gluhonemnici, levi vhod, ob 8. uri zjutraj.
Vabimo
gradbena, ključavničarska in industrijska podjetja na prosto, voljno
favno dražbo
gradbenih in ključavničarskih strojev ln materijala, ki se vrši v četrtek 15. oktobra 1942. ob 2. uri popoldne na šmartinski cesti 64, poleg nove mitnice v skladišču »T e h n a« družba z o. z., v likvidaciji
u— Splošna strokovna nadalj. šola (za
brivce, mesarje, peke itd.) prične z rednim poukom v ponedeljek 5. oktobra v dosedanjih prostorih za Bežigradom. Ob dveh popoline naj bodo tam vsi tisti, kateri so se že vpisali, in vsi zamudniki. — Pouk se bo vršil predvidoma v ponedeljkih in
sredah pop. — Upraviteljstvo.
u— Za perfektnega knjigovodjo, kore-spondista, trgovskega računarja, steno-grafai, pripravlja vsakogar v 3—4 mesecih diplomiran komercijalist - strokovnjak. Povšetova 46-1. (Kodeljevo.)
u— Poroka. Preteklo nedeljo sta se poročila g. Rihard Pečenko in gdč. Mimica Šimenčeva, oba iz uglednih trgovskih družin v Ljubljani. Novoporočencema želimo mnogo sreče.
u— Mojstrski izpit Iz urarske stroke je pred dnevi opravil pred izpraševalno komisijo gorenjski rojak zlatarski mojster g. Franc Hvala. Čestitamo!
u— Umetniška razstava akademskega slikarja Gorjupa v Jakopičevem paviljonu je odprta dnevno od 9. do 18. nepretrgoma. Razstava bo zaključena 11. t. m., zato priporočamo ljubiteljem umetnosti, da si jo čimprej ogledajo.
KLOBUČARNA »PAJK«
vara strokovnjaško- očisti, preoblikuje in prebarva klobuke vseh vrst po nizkih cenah. Lastna delavnica. — Se priporoča
RUDOLF PAJK, Sv. Petra c. 38.
u— Dobavo cementnih kanalskih cevi je
razpisal mestni tehnični oddelek za skupni znesek 60.000 lir. Licitacija bo 19. oktobra ob 11. uri v kresi ji, soba št. 2, II. nadstropje s stopnišča na Nabrežju 20. septembra. Vadij 3000 lir je treba najpozneje na dan licitacije do 10. ure založiti v mestni blagajni.
u— Vpisovanje v Gostjlničarsko gospodinjsko šolo v Ljubljani, Privoz št. 11, bo še v ponedeljek dne 5. oktobra od 9. do 12. ure.
u— Ravnateljstvo IV. moške realne gimnazije v Ljubljani obvešča starše onih učencev, ki so imeli svoje sinove na tem zavodu, pa so sedaj v koncentracijskih taboriščih, da jih morejo vpisati za šolsko leto 1942-43 pod pogoji, ki so razglašeni na steni pri ravnateljevi pisarni.
u— Vakselj Mira vabi gospe in gospo, dične, ki bi se zanimale za gimnastiko, da se zglasijo pri njej v Gregorčičevi ul. 15-1.
u— Sprememba delovnega časa v brivski in frizerski stroki. Obratovalnice smejo biti odprte v zimskem času od 7.30 do 12.30 in od 14.30 do 18.30, ob sobotah in pred prazniki do 19. Predpisanega delovnega časa se je treba točno držati.
u— Dijaki(-nje). Pohitite, lepe slike, ugodne cene. 6 slik za legitimacije in 1 povečavo v luksuznem formatu za 20 lir dobite le pri Foto Kocmur Marjan. Prešernova 9.
u— Privatna dvorazredna o ,<ivs»ka Sola Zbornice za trgovino in Industrijo, Gregorčičeva 27, (Trgovski dom. poleg Visokega komisariata) vpisuje vsak dan dopoldne.
u— otvarjam otroški vrtec za otroke od 4. do 6. leta. Naslove sprejema oglasni oddelek »Jutra«.	^
u— Kopališče pri Slonu je odprto vsak delavnik razen ponedeljka od ^8. do %19. ure. Ob nedeljah in praznikih od V28. do 12. ure. Pršna kopel z uporabo bazena je odprta vsak torek in sicer; za moške od ^8. do 12. in za ženske od 13. do
%19. ure.	. .
u_Zasebni plesni pouk — začetniski m
nadaljevalni pri mojstru Jenku se zopet nadaljuje. Informacije od 12. do 13. in od 18. do 19. ure v »Nebotičniku«, 4. nadstr.

ilMi , i«** i
g , s
>:•:•:•••• Sns: :-Xw:
" -4"
m........
* , v*", -. -4-
S$ tog
tHWmMmmm
* VSFw <
m " * '	t ; - ,	, ' i
Egipteka fronta: Oddelki ItaHjaimkfh rogtteljer ▼ akciji pri 13 Alamelnu
Ali ste že odposlali naročilnico za DK?
Z Gorenjskega
Na vzhodni fronti so padli naslednji koroški rojaki: letalski podčastnik Robert Steiner, star 24 let ln večkrat odlikovan; 251etni višji desetnik Gustav Ei.ne.tter, prav tako večkrat odlikovan; 301etni inž. Erhart Loscher, davčni inšpektor, podčastnik v nekem peš polku; dalje planinski desetnik Janez Trumpold, star 24 let; 35-letni Aleksander Staudacher, ki je služil pri topničarjih, in planinski desetnik Edvard Holzer.	*
Znani koroški ledenik Pastirica je letošnje poletje pokazal nekatere zanimive izpremembe. Znatno je škopnel in pokazale so se nove razpoke. O skrivnostih naij-večje razpoke in o letošnjih opazovanjih ledeniškega gibanja na Pastirici poroča dr. Paschinger v celovškem dnevniku od 30. septembra.
Koroški otroci na morju. Letošnje počitnice so bili koroški šolski otroci kakor obi-■ čajno poslani na deželo, poleg tega pa so šli nekateri prvič v Italijo na morje. Junija se je odpeljala prva kolonija dečkov in deklic na Adrijo in sicer v državni mladinski dom Ricclone. Septembra so poslali drugo kolonijo v FInale-Ligure. Tam je velik hotel od začetka septembra dalje na razpolago nemškemu socialnemu skrbstvu in je v njem v oskrbi stalno ^o 160 otrok iz različnih nemških dežel.
Povabilo iz Velikovca. Velikovški župan Wemer Eberle je povabil vse koroške žene, ki so bile za svoje delovanje v času koroškega plebiscita odlikovane s koroškim križcem, na svečano zborovanje dne 9. oktobra ob 18. uri v Velikovcu. Priglasiti se morajo do 7. oktobra, da bo poskrbljeno za stanovanje in prehrano.
Smrtna obsodba ljudskega škodljivca. V Celovcu je zapadel smrtni kazni 211etni Adolf Pegutter, ki se je moral zagovarjati pred deželnim sodiščem, ker je ob zatemnitvi izvršil celo vrsto vlomov. Njegov oče pa je bi obsojen na štiri mesece, ker je skrival nekaj njegovega plena.
Smrt v Vrbskem jezeru. V torek popoldne se je primerila na Vrbskem jezeru huda nesreča. Neka 191etna mladenka iz Latvantinske doline se je pripeljala s svojim 151etnim bratcem in še nekim svojim znancem v Celovec, nakar so se odpravili k Vrbskemu jezeru in najeli čoln, da po-veslajo v Majernik. Ko so se vračali, je hotelo dekle veslati. Zamenjali so sedeže, pri tem pa se je čoln zanihal in so vsi trije parili v vodo. Nesreča se je zgodila komaj kakih sto metrov od brega. Medtem ko sta se fanta rešila, je dekle utonilo.
Zavod za raziskovanje koroške dežele. Ob slavnosti dne 10. oktobra v Celovcu bo ustanovljen novi zavod za raziskovanje koroške dežele. Pobudo je dala slovanska propaganda, o kateri je gauleiter dr. Rai-ner pred meseci poročal Adolfu Hitlerju v glavnem stanu, nakar je Hitler takoj odobril ustanovitev zavoda, ki bo raziskoval vse panoge zgodovine in narodopisja ter bo pobijal slovansko propagando. Priprave izvišuje dr. Medveth.
I2 SpMnje štaferske
Pristojbine za radio so oproščeni po najnovejšem razglasu šefa civilne uprave na Spodnjem štajerskem manj premožni ljudje, nadalje družine, ki imajo najmanj tri otroke ali vdova z dvema nedoletnima otrokoma, podpiranci, poškodovanci in si spi. Obrniti se morajo na svojega župana. Oprostitev velja od 1. oktobra dalje.
Na staanpot je zašel Viničar Janez Neu-wirt iz mariborske okolice, že pred osmimi leti je iz hudobije zažgal neko vini-čarijo, pozneje pa je vlomil pri svoji teti in odnesel precej denarja. Ko je teta lani umrla, se je hotel uveljaviti kot dedič in Je venomer ogražal svojega brata. Zdn\ so ga prijeli orožniki in ga odgnali k sodišču v Mariboru.
V mariborskem gledališču bodo prihodnji teden na sporedu naslednja dela: opereti »Doroteja« in »Paganini«, operi >Caro-strelec« in »španske noči«, drami »Voda za Kanitogo« in »Egmont«, v petek pa bo premiera komedije »Vladna kriza v Ichlu«, ki jo je napisal Zdenko Kraft.
Iz kaznilniške službe. Z odlokom pravosodnega ministra je postavljen dosedanji višji upravni nadzornik Emanuel Lu-kovič od uprave preiskovalnih zaporov v Gradcu za upravnika kaznilnice v Mariboru.
Drzno sleparijo si je privoščil Jožef Urschler na deželi. Od neke kmetice je zahteval 5 "kg svinjske masti za nemško vojsko. Ko ga je kmetica vprašala, zakaj hodi v civilni obleki, je rekel, da je čal uniformo pravkar v perilo. Nato mu je kmetica dala 5 mark, ker masti ni Imela. Orožniki so bili sleparju brž za petami in zdaj je bil obsojen na šest mesecev zapora. Zagovarjal se je, da kot tehnični uradnik ni mogel dostojno živeti.
Splavarska nesreča na Dravi se je primerila v petek popoldne. Na splavu nekega mariborskega podjetja so bili štirje spla-varji, ki pa v narasli Dravi niso mogli zmagovati valov. Splav je z vso silo tre-
flCD ob leeeoo kozo te se raaJML Vsi štirje splavarji ao padli v vodo, eden izzned njih se jo sam rešil s pSavanjem, dva pa sta bila rešena od reševalcev Rdečega križa, ki 00 takoj prihiteli na pomoč. Četrti spla-vnr je žal izginil v valovih. Piše se Avgust Esih star je 41 let in vise*: 1.68 m
V mariborsko bolnišnico je bil pripeljan 141etnl Andrej Kac iz Studencev. V sredo zvečer je poslušal Hitlerjev govor ob dliL Nenadno je bfl električni tok prekinjen. Da bi dognal vzrok prekinitve, je Andrej pohitel k sosedu. Tu pa ga je napadel soseiov pes in ga nevarno vzgriznil. — Nadalje je bil pripeljan v bolnišnico 351etni Martin Vrečko z Meljske ceste, ki se je nevarno ranil na glavi. — V Framu je umrle, gospa Cecilija čretnikova, v starosti 64 let. Zapustila je moža, tri sine in dve hčerki.
Odlikovanje. Prostovoljec Franc Greifo-ner, doma z Brega pri Ptuju, ?luži pri oboroženem oddelku SS in je bil odlikovan z železnim križcem druge stopnje.
Iz Hrvatske
Tečaji za izpopolnjevanje zdravnikov. V okviru Hrvatske akademije in 3 sodelovanjem Hrvatskega zdravniškega društva se bosta vršila dva tečaja za izpopolnjevanje zdravnikov proti nalezljivim boleznim v vojni. Prvi tečaj bo trajal do 6. t. m. in se ga lahko udežujejo samo vojaški zdravniki, tečaj za civilne zdravnike pa bo od 12. do 16. t. m.
Smrtna obsodba naglega sodišča v Po. žegi. Dne 21. septembra sa je moral zagovarjati pred naglim sodiščem v Požegi dr. Dragan Dujmovič. Obtožnica mu je očitala, da je zavestno zavedel organe državnega ravnateljstva za obnovo, da so pristransko ocenili posestvo »Draganlug« samo na 1,651.133 kun namesto na 4 milijone kun, kolikor je v resnici vredno. Razen tega mu je obtožnica očitala tudi več manjših prestopkov. Zdravnik dr. Dujmovič jo bil obsojen na smrt. potem pa pomiloščen na dosmrtno temnico.
Na Savi v Zagrebu se je letos kopalo okoli 270.000 kopalcev. Letošnje vroče sončno poletje so v veliki meri izkoristili tudi Zagrebčani in se hodili pridno kopat na Savo. Od 4. junija, ko je bilo odprto kopališče, je bilo tam vsak dan okoli 3000 kopalcev, po čemer lahko sklepamo, da se je kopalo na Savi v teku leta nad 270.000 kopalcev. Na vstopnini v kopališče so plačali Zagrebčani 1.240.000 kun.
Zaprisega občinskega sveta v Sarajevo. Pred dobrim tednom je bila prva seja novo imenovanega občinskega sveta. Ob tej priliki so odborniki položili prisego v roke župana Mustafe Sofkiča. Izvoljeni so bili novi odbori, kakor tudi upravni in' nadzorni odbor mestne hranilnice.
Jubilej sarajevskega gledališkega igralca. Zadnji dan septembra je proslavil 25 letnico svojega umetniškega dela član državnega gledališča Mile Kopač. Igral je glavno vlogo v Firandelovi igri »Tako je, kakor se vam zdi«.
Prisrčna vojaška svečanost. Nedavno je bila v štabu dobrovoljskega domobranskega polka v Tuzli ganljiva svečanost, ko so izročili majorju Muhamedu Hadžiefendičn red krone kralja Zvonimira tretje stopnje z meči.
Varaždin dobi sušilnico *a kornzo. Pravkar dovršujejo sušilnico za sušenje koruze v Varaždinu. Sušilnica je najsodobneje ure_ jena. V 24 urah bo mogoče posušiti dva vagona koruze.
Nov žnpan v Prijedorn. Z odlokom velikega župana župe Sana ln Luka je bil imenovan za mestnega načelnika v Prijedoru Šalih Babič, ki je že prevzel svoje posle.
Nov sistem hrvatske stenografije. Pred dnevi se je sestala ocenjevalna komisija, ki bo pregledala poslana dela za nov sistem hrvatske stenografije. Natečaju so se odzvali inž. Mihelič, prof. Veljko Poduje, prof. Anton Rapčanji, prof. Djuro Robo-tič. E. Ružička, prof. dr. Ljuba škreblin, inž. Vjekoslav Vlah in prof. Ivan 2il'č.
Iz SrMfe
Berlinska FUharmortija fe gostovala v Zagrebu. Kakor vsa večja mesta južne Evrope, je berlinska Filharmonija obiska>!a tudi Beograd. Koncert je biil pod vodstvom dirigenta Hansa Kniaippertsbuscha v Narodnem gledališču. Med drugimi odličniiki so bili navzoči zastopniki nemških vojaških ki civilnih oblasitev z generalom Radarjem na čelu in člami srbske Vlade z ministrskim predsednikom generalom Nedičem. Berlinski godbeniki so izvajal* izključno Beethovnova dola. Uspeh koncerta je bil izreden.
Delovna služba v Beogradu. Zupan mesita Beograda je izdal odredbo, po kateri so dolžni vsi moški od 18. do 45. leta prijeti za dela, ki so narodnogospodarskega pomena. Izvzeti so samo državna in občinski nameščenci, transportni delavci in člani narodne delovne službe.
Predvajanje kulturnih filmov za solsko mladino. Na Kolarčevi Ijudi-ki univerzi se redno predvajajo filmi in kulturna predavanja za šolsko mladino. S podporo prosvetnega ministrstva bodo dajali odsfcj dvakrat me&cčno izbran program za šote.
»JUTRO« št. 227
5
Nedelja, 4. X. 1942-XX
SPOR T
Otvoritev nogometnega prvenstva
Prvo kolo tekem za točke in naslove po Italiji
Po večmesečnem odmoru se začne danes po vsej Italiji spet nova nogometna prvenstvena sezona, v kateri sodeluje okrog 150 nogometnih moštev, razdeljenih v tri ločene skupine.
Največ zanimanja vlada seveda za udeležence iz najvišje skupine, to je onih iz-bran;h 16 moštev, ki predstavljajo cvet italijanskega nogometa in iz katerega je sestavljena tudi vsakokratna državna reprezentanca, ki je v bistvu še danes najboljše nogometno moštvo na svetu. V kakšni formi se bodo posamezne enajsto-rice pokazale ob otvoritvi letošnje kampanje, je težko reči v naprej, vendar pa je že nekaj prvih nastopov pokazalo, da so vse pridno izkoristile poletni odmor in tu li po najboljših močeh izpopolnile svoje vrste, tako da se gotovo že v prvem kolu obeta cela vrsta prav zanimivih dvobojev.
Spored prvega kola je naslednji:
v Rimu: Roma - Fiorentina, v Genovi: Genova-Vicenza, v Torinu: Juventus-Mi-lano, v Livorna: Livorno-Ven^zia, v Milanu: Ambrosiana-Torino, v Bari: Bari-Li-guiria, v Bologni: Bologna-Atalanta in v Triestu: Triestina-Lazio.
V nedeljo ob 17.30 v Drami: Cezar Mea-
no: Večno mlada Šaloma. Komedija v treh dejanjih. Osebe: Aristobul — Cesar, Šaloma — Nablocka, Delila — šaričeva, Tulij Casij — Nakrst, Markodej — Gorinšek, Abimelek — Kosič, Gaj Lutecij — Peček, Jerubbaal — Potokar, Judita — Remčeva, Lia — Sancinova, 1. služkinja — Rakar-jeva, 2. služkinja —* Starčeva. Režiser: prof. O. šest, osnutki in realizacija scene: V. Skrušny, scenska glasba: prof. F. šturm, koreografija: Marta Pavlinova.
OPERA Nedelja, 4. oktobra: ob 16.: Boccaccio Opereta. Izven. Znižane cene od 18 lir F. Suppe: Boccaccio. Opereta v treh dejanjih. Osebe: Boccaccio — Mlejnikova, Lotheringhi — Anžlovar, Lambertuecio — Zupan, Scalza — M. Sancin, Leonetto — J. Rus, Fiametta — Barbičeva, Beatrice — Polajnarjeva, Peronella — Poličeva, Iza-bella — španova, Pietro — B. Sancin, kol-porter — Dolničar, majordom — Gregorin, Filipa — Koširjeva. Dirigent: R. Simoniti. Režija in scena: C. Debevec.
Naše gledališč®
DRAMA
Nedelja, 4. oktobra: ob 14. uri: Mali lord. Izven. Cene od 10 lir navzdol. Ob 17.30: Večno mlada Šaloma. Izven. Cere od 18 lir navzdol. Burnettova: Mali lord. Mladinska igra v štirih dejanjih. Osebe: Dorincourt — M. Skrbinšek, Cedrič — Simčičeva, Havisham — Drenovec, Thomas — Verdonik, Hip-pings — Bratina, Hobbs — Košič, Dick Raztresen, Errolova — šaričeva, Mina — Gabrijelčičeva, Mary — Starčeva, Sam — Brezigar. Režiser: prof. O. šest. Predstava danes, v nedeljo ob 14. uri po zelo znižanih cenah od 10 lir navzdol.
Radio Lpbllana
8.00: Napoved časia; poročiila v italijanščini. 8.15: Koncert organista Amalldja Pair-dinija. 11.00: Prenos pete maše iz bazilike Presv. Oznanjenja v Firenzi. 12.00: Razlaga evangelija v italijanščini (o. G. B. Marino). 12.15: Razlaga evangelija v slovenščini (o. G. Sekovanič). 12.30: Poročila v slovenščini 12.45: Lahka glasba. 13.00: Napoved časa; poročiila v italijanščini. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih sijll v slovenščini. 13.20: Operno glasbo izvajajo mladi umetniki. 13-50: Vojaške pesmi. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.15: Koncert Adamičevega orkestra. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Dr. L. Pus: Praktična navodila za kmetovalce (predavanje v slovenščini). 17.35: Duet harmonik Mailgaj. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Pisana glasiba. 20.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 20.00: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.40: Pet minut gospoda X. 20.45: Strausisovi valčki. 21.15: Filmsko glasbo izvaja orkester Četna, vodi dirigent Bar-zizza. 21.45 Operna glasba. 22.10: Koncert kvarteta EIAR. 22.45: Poročila v italijanščini.
Italijanščino, nemščino, francoščino
poučujem; tudi začetnike(-ce//. Posebne are za obiskovalce jezikovnih tečajev in privati-ste v vseh srednješolskih predmetih. Vrhovčeva 12, visoko pritličje, levo (pri kavarni Tabor).	13324-1
Gospodična
poučuje tudi otroke in dijake po nizki ceni: i'alijanščir.o. nemščino, francoščino, slovenščino. Naslov t vseh poslov. Jutra.	13363-4
Konservatoristka
poučuje klavir ln klavirsko harmoniko. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nujna pomoč«.
13366-4
Prodam
več čevljev gojzerlc špe-clj. št. 38, pliš za kauč, vrata s špansko steno, kovčke, slike. Vpraža se: Rožna ulica 25-1., od 13. do 15. ure. 13128-6
Naprodaj:
usnjen, moški suknjič, čevlji moški visoki št. 39 (gojzerji), lepa lisičja boa ln velika palma.— Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13119-6
asi
Kdor išde službo plača za vsako besedo L —JO. za drž. ln prov. takso —.60, za dajanje naslova
a.11 šifro L 2.—. Najmanjši iznos za te oglase Je L 7.--. — Za ženltve ln dopisovanja Je plačati za vsako besedo L 1.—, za vse druge oglase L —.60 za besedo, za drž. ln prov. takso L —.60, za dajanje naslova ali šifro L 3.—. Najmanjši Iznos za te oglase je L 10.—.
Prodam
globok otroški voziček. Florijanska ulica 7.
13125-6
Prodam
otroško košarico, kompletno. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13129-6
Prodam
daljnogled 8 X, otroško banjo, čevlje št. 41, hu-bertus za 121etnega, note za klavir, samokuhal-nlk uporabljiv tudi kot hladilnik. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13136-6
Poceni prodam
ogledalo (pslho). Rožna dolina C. U-27.
13137-6
Prodam
dve perzijski preprogi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13142-6
Dva miz. pomočnika
sprejmem takoj. Svetek, Kariovška c. 1. 13122-1
Več delavcev
takoj sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	13077-1
Dobro kuharico
za vsa gospodinjska dela sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13071-1
Soliden Žagar
in delavec
dobita stalno mesto. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod „Drva«.
13033-1
Postrežnico
vestno, štirikrat tedensko (7V=—11, 2—4), brez hrane, iščem. Ponudbe z navedbo plače na ogl. odd. Jutra pod »Ilirija«.
13135-1
Postrežnico
za dopoldanske ure sprejmem. Cesta 29. oktobra 10-1., levo.
13082-1
Postrežnico
pridno, pošteno, ki bi opravljala delo vsako popoldne od 1. do 3. ure, Iščem, Zglasiti se danes dopoldne: Endliharjeva ulica l-II., desno.
13086-1
Šiviljo
za Izdelavo moškega perila s svojim šivalnim strojem, vzamem na dom. Ponudbe z zahtevki plače na ogl. odd. Jutra pod »Spretna«.
13214-1
Dipl. tehnika
gradbenika, mladega, z nekoliko prakse, s popolnim znanjem Italijanskega jezika. Iščem. Nastop takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober risar«. 13254-1
Poštena postrežnica
za dvakrat na teden dopoldne, dobi mesto. Plača 60 lir. Povšetova 82.
13206-1
Čevlj. pomočnika
sprejmem. Bleiweisova cesta 53, Pavlin.
_ 13331-1
Raznašalca
krepkega, mladega, sprejme tovarna. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13360-1
Služkinjo
pridno in pošteno, takoj sprejme gostilna Lovšin.	13355-1
Sprejmem
čevljarsko prešivalko in več pomočnikov. Mrak, Sv. Petra cesta 30.
13309-1
2 čevlj. pomočnika
sprejmem. Plača dobra. Bogataj, šmartinska 10.
13186-1
Postrežnico
pošteno, za trikrat na teden dopoldne Iščem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13201-1
Sprejmem
preprosto dekle za pomoč v gospodinjstvu. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13203-1
Služkinjo
ki zna tudi kuhati — iščem. Gledališka št. 16, vrata 18.
13317-1
Perico
izvežbano v pranju in likanju sprejme kavarna »Emona«. —
Javiti se is;otam dnevno med 10. in 12. uro. 13371-1
Kroj. pomočnika
spretnega, takoj sprejmem. — Naslov v vseh posl. Jutra.
13373-1
Služkinjo
aH postrežnico za ves dan ki zna tudi kuhati, sprejmem takoj. Zglasiti se: Strossmayer-:eva ulica 10-11, desno.
13331-1
Hišnika
brez otrok, išeem Naslov v vseh posl. Jutra. 13257-1
Pomoč gospodinji
dnevno od 7. do pol 13. ure, mlajšo moč — iščem za takoj. Idrijska ulica 19. 13269-1
Dobro kuharico
pridno in pošteno — sprejme štiričlanska družina proti dobri pl3či in oskrbi Ponudbe na ooi. odd. Juira fod »Gospodinjska pomožni ja«.
13259-1 Dobro kuharico
mlajšo, ki je vešča vseh gospodinjskih poslov, sprejmem. Plača dobra. Naslov v vseh posl. Jutra.	3280-1
Kuharica
za vsa hišna dela, dobi dobro službo pri boljši rodbini treh odraslih oseb. Plača, hrana in oskrba zelo dobra. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	13364-1
Nočnega čuvaja
sprejme tovarna. Prednost upokojenci z dobrimi referencami. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod ^Zanesljiv«.
13361-1
Služkinjo
boljšo, k dvema starima osebama iščemo. Nastop takoj. Naslov v vseh posl. Jutra.
13388-1
Iščem dobro
postrežniško moč za boljšo gostilno. Ponudbe na ogl. o^d. Jutra pod »Zanesljiva 526"<.	13387-1
Trgovina s sadjem
m zelen :avo na drobno išče strokovnjaka, ki bi dajal zajetna navodila in pojasnila. Ponudbe sprejema ogl. oddelek Jutra pod številko »555«.
13386-1
Zanesljivo, pošteno
gospodinjsko pomočnico, veščo nekoliko šivanja, sprejmem takoj. Dobra, stalna služba. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13348-1
Čevlj. pomočnika
sprejmem. Trebar, Sv. Petra c. 6. 13346-1
Postrežnico
pridno, pošteno, sprejmem za tričlansko rodbino, za vsak dan. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13344-1
Iščem zaposlenje
vsako dopoldne do 10. ali 11. ure ln dva- do trikrat na teden popoldne. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13179-2
Dobro dekle
želi mesto postrežnice. Sem ljubiteljica otrok. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13158-2
Fotogr. pomočnik
dober retušer, menjam službo. Pogoje z navedbo plače na ogl. odd. Jutra pod ^Stalen 222«.
13271-2
Uradnik
res zanesljiv in popolnoma vešč italijanščine: za ttgovsko korespondenco, intervencije itd, zmožen vseh kontorskih del, želi premenitl službo. Eventuelno tudi za določene dneve ali ure. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13219-2
Akademičarka
išče zaposlitve pri otroku. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Znanje italijanščine«.	13167-2
Gospa
za trgovino dobra moč, v gospodinjstvu štedlji-va, skrbna in čista, želi službo v pošteni hiši. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vsestransko zanesljiva, samostojna«.
13298-2
Državni upokojenec
s perfektnim znanjem italijanščine, nemščine ln dobro francoščine, gre za tolmača ali v primerno pisarniško službo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13182-2
Mlada sobarica
zmožna vseh boljših del išče službo v boljši hiši. Ponudbe na ogl. odd." Ju:ra pod »Večletna spričevala«. 13326-2
Zaslužek
Delo na dom
oddamo izvežbanim. — Leplenje vrečic. »Paplro-cel«, Lepodvorska 23.
13113-3
Vajenci (-ke)
čevlj. vajenca
sprejmem takoj. Kurent Prane, Cesta v Rožno dolino 12.	13176-44
Mlad fant
išče mesto raznašalca, sluge ali kakršnokoli zaposlitev. — Naslov v vseh posl. Jutra pod Pošten«.	13325-2
Kuharica
išče službo pri boljši družini, ki bi opravljala tudi druga hišna dela. Ponudbe pod »Kuharica« na ogl. odd. Jutra.
13315-2
Moške obleke
suknje raztugane, ponošene -orena vi jam. Pridem na dom. Ponudbe pod »Obleke« na odi. odd. Jutra. 13268-2
Učiteljica
brez posla išče kakršnekoli zaposlitve. Gre tudi kot pomoč v gostilno ali trgovino. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Borba za kruh«. 13243-2
Gospodična
gre za pomoč v gospodinjstvu ali karkoli, proti skromni prehrani. Ponudbe prosi na ogl. odd. Jutra pod »Marljiva«.	13316-2
Šivilja
se priporočam za delo: plašče, obleke, kostume; popravljam stare obleke tudi za deklice ln dečke ter perilo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13337-2
Briv. vajenca
in frizersko vajenko sprejmem. Stane Bradač, Medvedova 22.
13156-44
Učenko
sprejme salon damskih klobukov Mimi Sark, Kreditna banka.
13160-44
Krojaškega vajenca
sprejmem takoj. Avgust Petrovčič, Tabor 4.
13175-44
Brivskega vajenca
ali vajenko sprejmem takoj. Lombar Gilbert, Ljubljana VII., Celovška cesta 34.	13405-44
Vajenca
sprejmem. Oblak, krojač, Poljanska c. 27.
13347-44
Kupujte
edino pri našib oglaševalcih!
»Francaise«
donne lecons. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13180-4
Nemščino in ruščino
se nauči vsakdo hitro po moji najboljši metodi. Informacije vsak dan od 12. do 16. in zvečer. Salendrova ul. 4-II.
_13155-4
Nemško konver-
zacijo in pouk
nudi izobražena gospa. Konverzacija v skupini zelo poceni. Kongresni trg 13-n.	13213-4
Violinist
poučuje violino, teorijo klav. harmoniko, po nizki ceni. Uspeh zajamčen! Kocjančlč, Puccinl-jeva 4, ,Viktor«.
13305-4
Boljša gospa
nudi italijansko in nemško konverzacijo za odrasle po zmernih cenah. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13304-4
Redni strok, pouk:
klavir, nemščino, francoščino — nudi priv. učit. Aneta Potočnik. — Gre tudi na dom. Nove prijave sprejema: Tržaška cesta 1-1. (pri hišnem vhodu zvonec) — hiša na oglu Groharjeve ceste 2.	13188-4
Prodam
globok otroški voziček. Ogled od 2. do 3. ure. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13146-6
Kinoprojektor
16 mm Kodak s transformatorjem prodam za 2400 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirna slika«. 13099-6
Moške škornje
št. 41, skoraj nove, prodam. Naslov: Vidovdan-ska cesta 6. 13157-6
Prodam
otroški športni voziček. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13229-6
Prodam
otroški športni voziček. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13238-6
Prodam
popolnoma novo pleteno garnituro, sestoj ečo iz 1 mize, 2 stolov in kloplce. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13215-6
Prodam
nov železen štedilnik. Puccinijeva 4-n., levo.
13220-6
Prodam
lepe kapne, predvojno blago, mornariško oblekico ter plašček za 41et-nega fantka, še dobro ohranjeno, ter druge oblekice za fantka. Krem-• žar, Mandeljčeva 15-1., vrata 56, Trnovo, od trnovske cerkve. 13212-6
Prodam
malo rabljeno peč na žaganje ali drva. Kavčič Edvard, brivec, Celovška cesta 95.	13226-6
Cepilna smola
strokovno sestavljena in preizkušena. Inž. Pre-zelj, LJubljana, Wolfova ulica 3.	12273-6
Otroški voziček
globok, dobro ohranjen, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13163-6
Dve izložbeni okni
za Lir 450.— ln več drugih stvari prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	13166-6
Krznen sil plašč
ugodno prodam. Poizve se pri Sever, Florijanska ulica 3.	13168-6
Iščem učitelja
za popoldanski ali večerni pouk italijanščine. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Uspeh«.
13204-4
Kuhalnik
električen, na dve plošči, najmodernejše oblike, ugodno prodam. — Simandl, Kersnikova 11.
13359-6
Registrir. blagajne
»National« Vam strokovno popravi ali preuredi z originalnimi deli — edino Boris V. Simandl, Ljubljana, Knaf-ljeva ul. 3 (preje Dvo-fakova).	13358-6
Kauč
v najboljšem stanju (orehova korenina, volna) s fotelji in naslonjačem, prodam. Ogled: Ekonom, Kolodvorska ulica 7.	13401-6
Prodam
nove gojzerice 6t. 40.— Kocjančlč, Bobenčkova 7, Vič.	13306-6
Prodam
dobro ohranjen športni voziček. Rlharjeva 1-1.
13303-6
Prodam
malo rabljeno peč. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	13184*6
	TeL	
	40	
V7	88	
PREMOG		
G O H B A Č		
GLEDALIŠKA 14		
Posteljo
peresnlco, žimnlco, prodam. Beyer, Medvedova cesta 12.	13397-6
Prodam
kompl. posteljo, omaro za obleko ln veliko mizo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13196-6
Dve peči
dobro ohranjeni, železni, plavo emajllrani. Samotno obloženi, prodam. Počkaj, Parmova 38, Bežigrad.	13209-6
Železni štedilniki
naprodaj, ulica 2.
Ravnikarjeva 13207-6
Železobet. blagajno
skoraj popolnoma novo, visoko 1.60 m, široko 0.65 cm, z dvema treecrjema, absolutno varno proti vlomu in požaru, prodamo zelo pod ceno. Ge-rovac, Kolodvorska ulica 8.
13323-6
Otroško posteljo
pleteno poceni naprodaj. — Domobranska cesta 23. pritličje.	13320-6
20 različnih stolov
in foteljev mize, svetiljke, ogledala, originalne slike, knjige itd. ugodno proda Tri-buč, Sodarska 2, nad Flor-jansko cerkvijo. 13319-6
30 m1 pločevinaste
STREHE poceni proda — Tri-buč, Soda reka 2, nad Florjan-sko cerkvijo.	13318-6
Steklenice
čiste od Chianti, Cinzano, radenske, buteljke konjaka, li-kereke itd. Več tisoč komadov, prodam. Ponudbe pod »Steklenice« na ogl. oddelek Jutra«.	13369-6
Prodam
novo OTROŠKO POSTELJICO za 350 lir. Škerlj, Jegli-čeva 10.	13232-6
Biljard dam
proti odškodnini ali prodam radi pomanjkanja prostora. — Naslov v vseh poei. Jutra.
13256-6
Pozor, gospodinje! Novost za Vas je praktična stiskalnica za perilo, ki iz nJega takoj iz-stisne vso umazanost, ga ne kvari, ker ga ni treba ožemati, ter je perilo v nekaj minutah suho. — Z izmenjavo lesenega koša, pa Je istočasno uporabljiva kot stiskalnica za sadje, ter vse vrste pasiranja v gospodinjstvu. Zahtevajte Jo v vseh trgovinah z železnlno. 13334-6
Železen štedilnik
in različne peči
zelo poceni naprodaj. — Merkur, Puharjeva 6.
13300-6
Zobozdravniki,
zobotehniki!
Prodam 3 kom. novih nožnih stikal za vrtalne stroje. Naslov: Lada Debel Jak, Kopitarjeva 1.
13335-6
Jedilno orodje
rje prosto, poceni prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »250«.
13345-6
Plodin
umetno gnojilo. Posebni gnojilni sestavki za raz< lične kulture. Inž. Prežel j, LJubljana, Wolfova ulica 3.	13281-6
Motocikelj
250 ccm, 10 KS, v najboljšem stanju, modern ter strojno žago za železo in kovine, ugodno proda »Metalla«, Gospo-svetska 16.	13282-6
Otroški voziček
globok, dobro ohranjen, kupim. Matelič, Miklošičeva cesta 18-H.	13385-6
Prodam
vrtno utico in ročni voziček
(cizo). Naslov v vseh poslov. Jutra.	13252-6
Lepo, malo rabljeno
hrastovo pisarniško opremo
(2 mizi, 2 omari, S foteljev) naprodaj skupno ali posamezno. Naslov v vseh posl. Jutra 13378-6
Ročni voziček
dvokolesni na jeklenih peresih prodam. Naslov v vseh posl. Jutra.	13374-6
Prodam
12 kom. pisarniškega inventarja, ln sicer pisalno mizo, omaro, dva okrogli mizi Itd. Vse črno pleskano. Ogled pri Oblak, Hrenova 12, dvorišče.	13413-6
Prodam
dobro ohranjene kletke za zajce. Florijanska 34.
13411-6
Vrtno zemljo
dam brezplačno. Vodnikova cesta 33, Sagmel-ster.	13410-6
Prodam
gramofon znamke Co-lumbla s ploščami ali brez. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13414-6
Kotel
z železovllttm kurilnim podstavkom, 300 litrov, ugodno prodam. Ogled od 8. do 14. ure: Jenkova 7. dvorišče: lstotam ribežnlk za zelje.
13368-S
Prodam
J VE NOVI SVILENI ODEJI, ročno delo, Se staro blago, ugled od 12. do 16. ure v Cernetovi ulica 32-1, soba 6.
13382-6
Krompir
■ okazano varuhe prul gnilobo -VEUR1L. Ini. Prežel j, Ljubljana, Wolfova ulica št. 3.
13251-6
Plohe, lantene,
gašeno apno in razni gradbeni m ključavničarski materijal -naprodaj od 9. do 12. ure. — »Tehna«, Šmartinska cesrn 64.
13239 6
Perutnino
zajedajo uši. Uničue jih inžinjer Prezijev PERLTN1N. -Ljubljana, Wolfova ulica 3.
19246-6
Podgane
voluharje in miši zanesljivo uniči inžinjer Prezijev MI-KHOTAN. Ljubljana. Wolfo-va ulica 3.	13261-6
Divji zajec!
Sadjarji, škode na sadnem drevju vas obvaruje inžinjer Prezljevo LEPCSIN-mazilo. -Ljubljana, Wolfova ulica 3.
13240-6
Lutzovo peč
za 80 m8 prodam. Tone Kov-če, Ljubljana. Celovška 102.
13245-6
»Contax II.«
Tessar 1:2.8. »Eyakta« Tes-sar 1:2.8, »Leica« Sunnar 1:2, »Leica Standart« Elmar 1:3,5, okasion pcrvečevslnik. mali — proda po ugodnih cenah »In-terpromet, Ulica 3. m.va 10.
13250-6
Kupim
perzijsko preprogo, večjo ali malo, samo iz prve roke. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Perzijska preproga«.
13100-7
Elektromotor
jakosti od 5—15 KS, nov ali rabljen, kupim. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Elektromotor«.	13062-7
Gramofoni
in plošče dobro ohranjene ali pa v neuporabnem stanju kupuje ln plača najvišje dnevne cene Everest. — Prešernova 14. 129-7
Stalno kupuje ln prodaja flnejše
fotoaparate
kakor: Contax, Leica, Ezakta, Rollelflex ln druge. Poto Tourist — Lojze Šmuc, Ulica 3 maja 8.	12982-7
Trgovski pult
s predali, 4 m dolg ln mizico za pisalni stroj, kupim. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Inventar«.	13127-7
Rabljene cevi
plinske ali vodovodne, V« ln *lt cole, kupi Mo-tormetan, Celovška 38.
13073-7
Kupim
plinski štedilnik, vsaj s tremi rešetkami (gorilniki) ln pečico. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plinski štedilnik« 13094-7
Kupim
ali vzamem v najem statve za tkanje preproge. Naslov: Erjavčeva c. št. 21, pritličje, levo.
13310-7
Mizarskega lima
belega kakor prozornega kupim vsako količino.— Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Klej«.
13307-7
Kupujemo
stihe gobe in plačujemo po najvišjih cenah. Viš-njevec, Florijanska ulica 37.	13301-7
Perzijsko preprogo
kupim brez posredovalca. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Originalna preproga«.	13181-7
Fotelj
tudi rabljen, visoko naslonjalo, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Cena«. 13185-7
Prst (zemljo)
vrtno, kupim več vozov. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Zemlja«.	13193-7
Otroški tricikelj
lesen, star, kupim. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Ugodno 777«. 13195-7
Staro pohištvo
modroce. odeje, obleke, tudi starodavne starinske slike ure, preproge, porcelan itd. stalno kupuje Golob Marija, Gallusovo nabrežje 29. 13321-7
Fotoaparate, pribor
ter slične predmete kupuje in plača bolje — Fototehnika. Tyrieva 15.	13376-7
Stare moške obleke
čevlje, perilo, pobiStvo, stalno kupujem. — Drame Alojzija, Ljubljana, Gallusovo nabrežje 8t. 29.	13230-7
Kupimo
OTROŠKE VOZIČKE. Iport-ne in globoke. — Trgovina »Ogled«, Mestni trg It. 8.
13967-7
Tračnice, vagonete
kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Industrijski tir«. 13372-7
Steklenice
vseh vrst. najboljše plača ^Metalla«, Gosposvet-ska cesta 16. 13283-7
Divji kostanj
po 65 cent. kg kupuje skladiščnik na dvorifiču gostilne »Flgovec«.
13338-7
Knjige
Knjige
Vse vrste antlkvarnlh knjig, revij ln časopisov kakor tudi separatnih odtisov kupuje Knjigarna Janez Dolžan v LJubljani. Stritarjeva 6. Telefon 44-24. J-134-M
Vse letnike
nemške revije „Auslese« kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Aus-lese«.	13367-8
Avto
Steyer 200, v zelo dobrem stanju, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13143-10
Krasen DKW
kabrio. Jeklena karoserija, nove gume, naprodaj pri Adler Service Kenda, Kersnikova ul. 2.
13332-10
S3HSBM
Triciklje za 850 lir
prvovrstna izdelava, dobavlja takoj »Merkur«, Puharjeva 6. 13365-11
Kupimo stare bici-kelj-gume, biciklje
ter vreče. Merkur, Puharjeva 6.	13299-11
Prehrana
Sprejmem
v dobro oskrbo deklico ali dečka. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13278-14
Gospodično
sprejmem na hrano in stanovanje. Lušin, Stl-ška ulica l-II. pri Sv. Jakobu.	13164-14
Pohištvo
Prodam pohištvo
za dve sobi in kuhinjo po ugodni ceni. Ogled od 12. do 14. ure. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	13097-12
Ugodno prodam
2 moderni spalnici, orehova imitacija, zaradi pomanjkanja prostora. Ogleda se v šiški, »Pri kamniti mizi«, Pleskar.
13148-12
Moderne spalnice
ln kuhinjske oprave prodaja proti večletnemu Jamstvu. Ivan Vidmar, mizarstvo, Vodnikova 31.
13224-12
Kompl. spalnico
ugodno prodam takoj Miklošičeva c. 14-IV.
13399-12
Pohištvo!
Več modernih spalnic, kuhinj in dnevnih sob stare kvalitete, razproda po zmerni ceni tvrdka ROK BERLIČ, LJubljana, Celovška c. 287. — Vse Informacije se dobijo od 12. do 15. ure pri Berllč, Šiška, Jerne-Jeva c. 53-1. 13396-12
Zelo lepa samska soba in spalnica
s kaučem ln foteljem, malo rabljeno, zaradi selitve za zelo nizko ceno, kauč tudi ev. posebej naprodaj. Merkur, Puharjeva ul. 6.
13149-12
Dobro ohranjeno
knjižno omaro kupim.— Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Knjižna omara«.
13296-12
Prodam
šperano spalnico ln kuhinjsko opremo po ugodni ceni. Kollzejska ulica 4, na dvorišču. 13183-12
Moderno spalnico
fornirano, orehova korenina -naprodaj po nizki ceni. Ogleda se lahko tudi v nedeljo dopoldne. - Mizarstvo Artnak Josip, Jenkova 7. 13316-12
Par lepo pleskanih
SPALNIC in več dobro ohranjenega pohištva ugodno proda trgovina »Ogled«, Ljubljana, Mestni trg 3. 13265-12
Spalnico
iz trdega lesa, dobro ohranjeno in hrastovo jedilnico črno politirano - proda ABC. Ljubljana, Medvedova cesta št. 8. poleg kolodvora Šiška.
13399-12
Moderno jed. mizo
ln 6' stolov z usnjem, ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	13333-12
Oblačila
Prodam
črn damskl plašč, obleko, snežke št. 37, čevlje št. 35. Poljanska cesta 54-1., vrata 18.
13069-13
Damski plašč
črn, s kožuhovino, dobro ohranjen, za moč-nejšo postavo, ugodno prodam. lstotam se proda tudi pernica. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	13034-13
Prilika!
Rujav usnjen površnik ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	13139-13
Kratko zimsko
suknjo ln moško obleko prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13218-13
Zimsko suknjo
elegantno, novo, črn palmerston, prodam — Groharjeva 7. 13217-13
Površnik
dobro ohranjen, za manjšo postavo, ln visoke moške črne čevlje št. 41, skoro nove, ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13225-13
Nov smoking
odličen, za malo postavo, ter nove lakaste čevlje 42, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	13275-13
Prodam
novo moško obleko iz čiste volne. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13205-13
Obleke
površnike in čevlje, nošene, za dečka, do 12 let, prodam. Ogledate si lahko med 13. ln 15. uro: Cesta na Rožnik 5, srednji zvonec. 13208-13
Visoke omare
ter drugo snažno in dobro ohranjeno pohištvo kupi takoj trgovina »Ogled«, Mestni trg št. 3.	13266-13
Ženski plašč
temnosiv, rabljen, predvojno blago, prodam za 500 lir. Dolenjska cesta 94-n.	13111-13
Prodam
črno suknjo in damski plašč.
Medic, Jegličeva cesta 10.
13330-13
Prodam
sivo moško suknjo, damski dežni plašč (črn), nekaj moških čevljev raznh številk, gramofon z 20 ploščami. Poizve se pri hišniku: Gosposka ulica št. 6.	13329-13
Plašč in blago
črn, modern, predvojno blago, poceni prodam. Ogled med 10. in 14. uro: Via Petrarka 24, pritličje, desno.
13412-13
Vse denarne in
trgovske posle
Izvršim hitro ln točno Obrnite se na:
RUDOLF ZORE
Gledališka ul. 12 Telefon 38-10.
13055-16
Delnice
Vevče, Ruše, Trbovlje. Melio-rac. posojilo vojvodine Kranjske in druge imam naprodaj. Samo izvrstni papirji. Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ulica 12.	13300-16
Enodružinsko hišo
z obsežnim vrtom, skoraj tik ob Dolenjski cesti, dvajset minut od tramvaja, ugodno prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Niti stotlsoč«.	13351-20
Prodam
parcelo, 620 m2, v Ljubljani, za 35.000 lir in 2 parceli v Dev. Mariji v Polju. Poizve se: atelje »Moda«, Pražakova ulica 15-1.	13312-20
Hiše, vile, posestva
v Goriški, Vipavski ln Tržaški okolici naprodaj. Kdor se zanima, naj pošlje naslov na ogl. odd. Jutra pod »Primorska«.
13295-20
Upokojenec
sodni uradnik ali iz katastrske uprave, dobi postransko službo. Ponudite se na ogl. odd. Jutra pod »Zemljiška knjiga«.
13294-20
Stanovanje
komfortno, 3—4 sob ▼ centru aH blizu centra, po možnosti v vili, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod xsMlrna stranka«.	13293-20
Vilo
v centru, z lepim vrtom prodam. Komfortna stanovanja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »V centru«. 13292-20
Vilo
za Bežigradom z lepimi komfortnimi stanovanji, prodam. Vprašati na ogl. odd. Jutra pod »Bežigrad«.	13291-20
Vilo
novejšo v šiški. blizu nove cerkve, prodam takoj. Pišite na ogl. odd. Jutra pod »Nova cerkev«.	13290-20
Hišo
trgovsko, dvonadstropno, v centru, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trgovska«.
13289-20
Vilo
v Rožni dolini, novo zidano, komfortna stanovanja, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod ^Rožna dolina«.
13288-20
Parcelo
za Bežigradom, 650 m2, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutrs pod »Linhartova«. 13287-20
Hišico kupim.
Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »50.000«.
13190-20
Parcelo
v Koleziji, krasno za vilo, zamenjam za malo hišico. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »70.000«.
13189-20
		
mM	m	m
Skladišče
v bližini dramskega gledališča, iščem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prizemno skladišče«.	13357-19
Dobro idočo
trgovino
na prometnem kraju z inventarjem prodam. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra eksistenca«.	13308-19
Kupim
etažno ali posamezno stanovanje v novejši hiši. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gotovina«.
13200-20
Trgovsko tvrdko
agencijo s 3 pisarniškimi, moderno opremljenimi in stranskimi prostori, komfort, elektrika, plin, 2 telefona, vodovod kamin, zidna blagajna itd. v strogem centru mesta (neposredna bližina glavne pošte) zelo ugodno prodamo radi odselitve. Prostori so idealno preurejeni za agencijo ali slično podjetje. Najemnina zelo nizka — stalnost. Odstop-nine ni, plačati samo stroške renoviranja in inventar (potrebno lir 55.000). Samo resne ponudbe pod »Eksistenca 1943«.	13249-19
Iščem lokal
v centru mesta; točen plačnik. Ponudbe pod »Takoj« na ogl. odd. Jutra.	13237-19
Pisarniški lokal
pri sodišču oddam; prodam tudi pisalni stroj »Ideal«. Vprašati: V. Bla-žlč, Tavčarjeva ul. 2.
13343-19
Dobre stare obleke
za dečka in deklico od 12 do 14 let poceni naprodaj. Naslov v'vseh posl. Jutra. Ogled ob-lek samo med 10. m U. uro ob delavnikih. 13258-18
Otroška plašča
temnomodra, zimska, dobro ohranjena, za 6-letnega dečka in 81etno deklico, poceni prodam. Sv. Petra cesta 27-1.
13154-13
Damski plašč
temnomoder. skoral nov, ugodno prodam. lstotam se prevzame v krpanje razno perilo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13222-13
Kupim parcelo
v Rožni dolini, šiški, Mirju, Bežigrad ali v mestu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Enodružinska«. 13171-20
Parcelo
500 m, vogalno, Kode-IJevo, prodam za 60.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Resen kupec«.	13178-20
Kupim
brez posredovalca stavbno parcelo, manjšo, v Mestnem logu ali blizu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13407-20
Stavbno parcelo
pred remlzo, leva stran Celovške ceste, voda, luč, gramoz, prodam brez posredovalca. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13406-20
Hišo v mestu
s trgovskim lokalom ln 4 stanovanji, prodam ali zamenjam za eno-do dvodružinsko hišo z vrtom na bližnji periferiji. Ponudbe na ogl.. odd. Jutra pod »Želim vrt«.	13352-201
Zemljišče
v bližini glavnega kolodvora, od 1000 m2 dalje, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lep položaj«.	13198-20
Kupim
hišo ali vilo blizu centra do Lir 400.000.—. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plin«. 13199-20
Parcelo
na Kodeljevem prodam. Naslov v vseh posl. Jutra.
13253-30
Kupimo
ca 4000 m2 parceliranega zemljišča v industrijske svrhe. — Ponudbe pod »Industrija c na ogl. odd. Jutra. 13264-20
Dvostanov. hišo
delno dovršeno, v Rudniku, tostran meje — prodam po nizki ceni. Poizve se: Rudnik št. 62.	13262-20
Velik travnik
oziroma njivo ob Vodovodni cesti, ugodno prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ca. 10 tisoč m2«.	13350-20
Prodam
dvostanovanjsko hiSo z 2000 m2 lepim vrtom. — Bricelj, Krakovski nasip št. 26.	13415-20
Posestva,
industrije, hiše, vile, parcele ugodno posreduje Poslovalnica za nepremičnine Adamič, Go-sposveteka cesta 7. 13393-20
Hišico
s tremi sobami, kuhinjo, pri-tiklinami in 450 m2 vrta prodam. Cena: 70.000 lir. Naslov- Postna hranilnica, vratar.	13877-20
Parcelo
v šiški, 700 m2, pri cesti, prodam poceni. Ponudite na ogl. odd. Jutra pod »Za vilo«.
13286-20
Parcelo
pri Tyrševi cesti, 820 m2, prodam. Ponudbe nt ogl. odd. Jutra po<! »Tyrševa«.	13285-21
Lično hišo
zelo velik sadni ln zele-njadnl vrt, 5 sob, tr! kuhinje, drvarnica i. dr ugodno prodam. Ponudb« na ogl. odd. Jutra pol »Blizu Viča«. 13349-2*
četrtino
dvonadstropne petstano* vanjske hiše z vrtom Bežigrad, poceni prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Potrebe denarja«.	13394-20
Hišo na Brdu-
Prevalo, kuhinja, 3 sobe. prltikline, elektrika, ca 1400 m2 zemlje, njiva, sadovnjak, prodam' ali zamenjam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13395-2t
k
Filatelija
vložnl albumi za znamke so priznano najboljši.
Filatelisti, pozor!
Poizkusite ln uverill se boste, da najugodneje vnovčite ali kupite znam ke vseh držav kakor tudi »JOL« albume in vse fl-latelističr.e potrebščine v Knjigarni Janez Dolžan ▼ Ljubljani, Stritarjeva ul. 6. Tel. 44-24.
J-135-M

Trgovino
a mešanim blagom vzamem v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj 888«. 13354-17
Mizarsko delavnico
vzamem v najem, po možnosti s stroji. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober plačnik«.
13336-17
Dvosob. stanovanje
na razpolago onemu, ki odkupi kompl. pohištvo. Ogled od 12. do 14. ure. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13096-21
Iščem dvosobno
stanovanje s kopalnico, ev. zamenjam z garsonjero. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zamenjava«.	13153-21
Oddam
15 minut od glavnega kolodvora trisobno stanovanje s kopalnico tistemu, ki bi mi posodil ali preskrbel 30.000 lir posojila; obrestujem po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Garancija dvonadstropna nova hiša«. 13221-21
Zamenjam
preprosto dvosobno stanovanje za eno-, dvo-ali trisobno stanovanje v Šiški. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13274-21
Lepo nagrado
nudim za J-sobno stanovanje, komfortno, v centru mesu. Ponudb« pod »Stalen domačin« na ogl. odd. Jut«.	12507-21«
Iščem
1 sobo in kuhinjo — ali prazno sobo s souporabo kuhinje. Naslsv v vseh poslovalnicah Jutra.
13144-21a
Iščem stanovanje
sobo s kuhinjo za 15. oktober ali takoj. Plačam ev. tudi z živili. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13101-21a
Stanovanje
2 sob išče mala družina. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačam letno«.	13165-21a
Garsonjero,
eno- ali dvosobno stanovanje v ccntm mesta ali na iliriji iščeta zakonca brez otrok. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pol »Zaposlena«. 13ž41-ila
Mlada zakonca
iščeta prazno sobo. z ali brez štedilnika, za november. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gospodinjstvo«. 13363-21a
Za Bežigradom
i56em 1—2 sobno stanovanje za 1. aii 15. november. Naslov pustiti v ogl. odd. Jutra pod »Mladoporočenca«.
13380-21a
Sobo odda
Opremljeno sobo
v centru, oddam gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13133-23
Sončno sobo
oddam eventuelno s souporabo kuhinje eni ali dvema osebama. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	13138-23
Oddam
lepo opremljeno sobo posebnim vhodom, mirnem kraju, boljšemu gospodu, z dobro domačo hrano — ali brez Koroščeva št. 1, Moste 13025-23
Oddam takoj
lepo opremljeno sobo za enega ali dva gospoda. Borštnikov trg 2-1.
13223-23
Oddam takoj
gospodu opremljeno so bo. Tyrševa c. 43-1., desno. Na ogled od 13. do 15. ure.	13279-23
Moderno spalnico
s souporabo kopalnice, bližnji center, oddam takoj, najraje zakoncema. Po možnosti lastno posteljnino. Ogleda se od 8. do 9. in od 14. do 15. tire. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13272-23
Majhno sobo
prazno, v mestu oddam najraje v zameno za postrežbo. Kveder, Reber 5-1., od 7. do 7.30.
13162-23
Opremljeno sobo
sončno, s posebnim vhodom, oddam študentu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13169-23
Dve lepi prazni sobi
oddam. Kopalnica, souporaba kuhinje. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	13170-23
Oddam
opremljeno sobo z uporabo kopalnice. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	13172-23
Oddam takoj
opremljeno sobo s souporabo kopalnice. Gaspari, Baragova 11-1.
13173-23
Sostanovalko
z vso oskrbo sprejmem, isto tam se sprejmejo tudi abonenti. Florijanska ulica 19-11. 13177-23
Sobico
v centru, takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13404-23
Oddam takoj
lepo, sončno sobo, — opremljeno, s souporabo kopalnic«, balkon, llft, poseben vhod. Igriška ul. 3-n., desno, vrata 7.
13400-23
Opremljeno sobo
oddam poceni, najraje ženski osebi. Kavškova ul. 13-1., desno.
13403-23
Lepo opremljeno
sobo takoj oddam. Poseben vhod. Sv. Petra cesta 39-1. 13402-23
Lepo opremljeno
sobo za dve osebi ali sobo ln kabinet, oddam v strogem centru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13398-23
Sončno sobo
s souporabo kopalnice, oddam takoj ali s 15. oktobrom. Blažica, Medvedova 10-IH. 13297-23
Sobico
zračno in čisto, oddam. Ogled od 8. do 12. ure. Stari trg 24-11.
13191-23
Sobo oddam
solidni gospodični. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	13197-23
širite
„JUTRO"
Zelo lepo sobo
udobno opremljeno, za boljšega, solidnega gospoda oddam. Moderna
kopalnica, mir, red, snaga, boljša rodbina. — Resljeva c. 18-11., desno.
13353-23
Sobo
6ončno, zračno, s posebnim vhodom, oddam takoj stalni gospodični. — Naslov: M. T., Cesta 29. oktobra št. 5-1. (prej Rimska cesta). 13192-23
Lepo opremljeno
sobo oddam dvema solidnima osebama. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	13194-23
Oddam sobo
gospodični, s souporabo kopalnice. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13302-23
Opremljene sobe
dve ali tri, 6 posebnim vhodom, po možnosti i kopalnico ozir. souporabo, v centru —
iščem za lakoj. Ponudbe pod »Višji italijanski oficir« na ogl. odd. Jutra. 13379-28a
Lepo opremljeno
SOBO. separiran vhod, z uporabo kopalnico, iščem na Ko-dpljevem do Poljanske ceste. Ponudbe no ogl. odd. Jutra pod »ffcsmik«. 13381-33a
Opremljeno sobo
zelo udobno, oddam. — Jesenkova 7-1., desno, pri gorenjskem kolodvoru (Ilirija). 13202-23
Opremljeno sobo
za enega ali dva sostanovalca (tudi dijaka) sprejmem. Gregorčičeva ulica 7-2. vrata 13.
13322-23
Opremljeno sobo
z dvema posteljama oddam zakoncema ali gospodičnama. Naslov v vseh posl. Jutra.
13234-33
Enega ali dva
mlajša dijaka sprejmem kot sostanovalca. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	13270-22
Dijaka (-injo)
vzamem na stanovanje z vso oskrbo v malo sončno sobico. Vestno nadzorstvo. Klavir na razpolago. pomoč pri učenju. Zldarič, Resljeva c. 1. drugi vhod.
13314-22
ctsmm
Stružnice
težke in precizne izvedbe 1500 do 3000 mm, t pred-ležiem Norton in elelctro-črpalko — dobavi ugodno v 120 dneh Gustav levičar. Medvedova 5t. 14. 11915-29
Pisalni stroj nemške znamke, prav 'dobro ohranjen, prodam Ogled od 12. do 16. ure, Naslov t vseh poslovalnicah Jutra. 13187-29
Stružnico
težko, rabljeno, kupim; plačam dobro. Ponudbe na ool. odd. Jutra pod »Smižnlca«.
13236-29
Katera gospa
bi dala šivalni stroj na posodo proti primerni odškodnini. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Stroj«.	13235-29
Kupim
dobro ohranjen šivalni stroj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober«.
13311-29
šivalni stroj
pogrezljiv, šiva naprej in na-nov E.ijitt.iKUJl01UK 4 ks. zaj skoro nov, naprodaj. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra Pred Škofijo 19. hišnica, pod »Elektromotor«. 13260-29 '	133S4-29
Mizarji, lesne
industrije!
Univerzalne mizarske stroje, liste za tračne žage. krožne žage, ve-necljanke in polnojar-menike ter orodje za rezkalne stroje, nudim lz zaloge. — Obenem sporočam. da sem preselil svojo trgovino lz Frančiškanske ulice v Šiško (postaja cestne železnice pri »Stari šoli« — policija). Dovžan Ivan, Ljubljana-šiška. Galeto-va ulica 4.	142-29
Prodam
nov ELEKTROMOTOR 4 ks.
Kabinet
skromen, s posebnim vhodom, oddam takoi. Hrenova ulica št. 12-1.	13233-23
Opremljeno sobo
oddam gospodični. Sv. Petra cesta 14-1.	13247-23
Lepo opremljeno
sobo s hrano oddam dvema boljšima osebama. Kolodvorska ulica 34-11., levo. 13362-23
Italij. uradniku
ali oficirju oddam sobo 6 posebnim vhodom v centru. — Naslov v vseh posl. Jutra.
13389-23
Opremljeno sobico
majhno, oddam s 15. oktobrom, event. s celo oskrbo. Zrinjskega cesta 17-1.	13284-23
Sobo
z dvema posteljama takoj oddam, najrajši dijakom, v Prisojni ulici 3-n., desno (Tabor).
13340-23
Sostanovalko
sprejmem. Masarykova c. St. 58.	13339-23

Častnik išče
lepo sobo s posebnim vhodom, po možnosti samo v centru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod m Višji«.	13159-23a
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom v bližini gorenjskega . kolodvora iščem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Železničar«.
13327-20B
Sobo
s posebnim vhodom v bližini kolodvora ali v centru, največkrat po trgovskih poslih odsoten — iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »SobaV.
13227-23a
Klavir
prodam po izredno ugodni ceni. Ogled od 12. do 14. ure. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	13095-26
Klav. harmoniko
120 basov, 1 register, »Soprani«, črno, novo, ugodno prodam. Oražem, Sv. Petra cesta 81.
13216-26
Pianino
posodim proti mesečni odškodnini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Planino«.	13356-26
Prodam
pianino, dober za vaje, cena 2700 lir. Cesta na Rožnik 57 (pri čadu).
13210-26
Klavir, harmoniko
poučujem — vežbanje možno ietotam. Poljanski nasip 10, II. nadstr., desno. 13370-26
Klav. harmoniko
»Scandalli« 60 basno, popolnoma novo prodam. Cesta v Koseze 38.	13248-26
Klavir oddam
na posodo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13342-26
Stroji
Univ. mizarski stroj
ugodno oddam. — Na ogled še v obratu. Cena zmerna, dobava takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13088-29
Najboljše
šivalne stroje
dobite pri znani tvrdki Ivan Jax ;n sin, Via Bleiweisova 36 (Tvrševa).
J-148-M-29
Pisalni stroj
kupim. Ponudbe z navedbo znamke in cene na naslov: — Gornik, Mestni trg 7-II.
13228-29
Pilil m perje prodaja R. SEVER, Marijin trg 2 f
I
Rappresentante introdotto
Lublana e provlncia c e r c a importante Fabbrloa portafogli, borsellinl, articoli fortissimo consumo. Offerte:
Casella 303 Unione
Zastopnik,
uveden
v LJubljani ln deželi, Išče važno tvornlco za listnice, taške, predmete močnega odjema. Ponudbe:
Pubblicita Lubiana
ISTITUTO CONVITTO »G. MARCONI«
VENEZIA Campo S. M. Formosa 5866, tel. 23051
Ricevonsi iscrizioni anno scolastico 1942-43 Ginna-sio (4.o e 5.o), Liceo classico e scientifico -Istituto tecnico inferio-re (4.o) e superiore per ragionieri e geometri -Istituto magistrate infe-riore (4.o) e superiore. - Preparazione licenza
Scuola Media. Possibilitš guadagnare anno.
Convitto - Semiconvitto Esternato - - Dopo-scuola - Accolgonsi an-che študenti di Scnole Regie - Programma a richiesta.
Sprejemajo se vpisi za šolsko leto 1942-43 za gimnazijo (4. ln 5.), klasični in znanstveni Iicej
-	nižjo (4.) in višjo realko za trgovsko in zemljemersko izobrazbo nižje (4.) in višje učiteljišče. - Priprava za maturo srednje šole.
Možnost preskočiti šolsko leto.
Konvikt - polkonvikt -eksternat - nadzor po ponkn - sprejemajo se tudi dijaki Kraljevih šol
-	na zahtevo program.
Vodja-operater FOTO-ATELJEJA Tourist
sporočam, da se od 1. oktobra 1942 dalje ne nahajam več pri omenjeni tvrdki in se zahvaljujem cenjenemu občinstvu za izkazani obisk, kakor tudi sami tvrdki, obenem se priporočam za nadaljni obisk pri
Koenrar Marjan,
foto-studio — Prešernova 9.
Zagotavljam cenjenemu občinstvu, da se bom ravno tako potrudil za lepo in točno izdelavo vseh vrst slik, kot pri prejšnji tvrdki.
Udobno opremljeno
SOBO i eno ali dvema posteljama. mirno, s prostim vho dom, lahko tudi s hrano — iščem v sredini mesta. Ponudbe na oglasni odo. Jutra pod »300—400«.	13242-23a '

' ' " V
r v-
Manjšo sobo
prazno, iščem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ves dan odsotna«. 13255-23a
Opremljeno sobo
v Rožni dolini, ne daleč od tramvaja, išče stalen gospod. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Cista soba«. 13328-23a
Mlada uradnica
v stalni službi, išče lepo, čisto, opremljeno sobo, event. s souporabo kopalnice, v centru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Redna plačnica«.	13064-23a
□ ~
Soc. Coll. di K. Garosi & C.	□
□
Stabil: Via F. Argellatf 22 — Tel. 37.662 □ Sede: Via Camperio 10 — Tel. 152.801 H
S □
□ □
§ cantl — Emulsivi — Cere per
PRODOTTI AUTARCHICI Gomma lacca — Resine — Ver-nicette — Petroli — Sgrassanti Detersivi — Glicine — Lubrifl-
□
pavimenti — Solventi.
AVTARKIČNI PRODUKTI Guma za lake — Smole — Ličila — Petrolej i — Topila za maščobe — Čistila — Glicine — Mazila — Emulzije — Vosek za tla — Raztopine.
ProSnje zs triciklje
za dovolilnice. Kakor tudi prevode » italijanščino oskrbuje pisarna Volčič. Knanjeva t prej Dvo-fakova) 13. tel 36-96
8966-3r<
Izgubljeno
50 lir nagrade
dobi najditelj šopa ključev. Oddati: Lombar, Celovška 43. 13029-28
Osebna izkaznica
ln drugi dokumenti so se našli. Dvig v ogl. odd. Jutra. 13415-28
Izgubil se je
deški čevelj na Rofailku
blizu rezervarja. Vrniti proti nagradi v Kladez-ni ulici 1.	13161-28
t	Koza
bela, slamske pasme, mlekarica. zaradi pomanjkanja krme. naprodaj. Segulin Tone, Nove Jarše, Jarška 34.
13121-27
Opominjam
tistega gospoda, ki je pred 3 tedni nakupoval stare predmete ln Je mogoče v hitrostni pozabljivosti odnesel od kompletne damske garniture z velikim češkim kamnom akvamarln vko-vano z metalom ter pozlačeno broško, da mi jo takoj vrne, ker je ta sama brez pomena. Sicer bom prijavil zadevo sodišču. Ekonom, Kolodvorska 7.	13174-28
Časomerilec
Super Elektro Bewi, v črnem etulju, je bil izgubljen v petek 2. t. m. med 14. ln 15. uro od glavne pošte čez Kongresni trg, Židovsko ulico, Breg. Trnovski pristan do Prul. Pošten najditelj naj ga odda proti nagradi v ogl. odd. Jutra. Svarim pred nakupom.	13409-28
Prodam
2 meseca starega foxte-rier-psička, gladkodla-kega. Poljanska c. 13, Cesnik.	13072-27
Dve kozi mlekarici
ter kožica, 6 mesecev stara, naprodaj. Prodam tudi konja, 6 let starega za težko ln lahko vožnjo ln lahko dlro na peresih. Cena 3000 lir. Ogleda se: Korunova ul. št. 7, Trnovo. 13277-27
Prašiče za rejo
prodam. Gerbičeva ulica št. 51.	13276-27
Kupim psa
ruskega hrta, mladega, samca, črno-belega. — Naslov pustiti v ogl. odd. Jutra pod „Takoj«.
13408-27
Prašiča za rejo
kupim. Naslov v vseh posl. Jutra.	13375-27
Prodam
dve lepi zajklji za pleme. Na igled: Finžgar. Hradeckega cesta 35.	13398-27
Prodam
poatalje, eno zaj ko. Srno sivo, veliko, 7 mladičev, 14 dni starih, orjaki. — Rugelj Franc, Kolodvorska 35, dvorišče.
13183-27
Divji kostanj
60 cent. za kg, zelišča -zelenjave, suhe ln sveže gobe ugodno prodaste pri »ALPA«, Vidovdan-ska cesta 18. 13057-33
Kislo zelje
novo, prvovrstno, po dnevni ceni, se dobi po zaželjenl količini pri: Erklavec Gustav, LJubljana, Povšetova 47.
J-151-M-33
Kislo zelje
za vskladiščenje v sodih raznih velikosti ee dobi: Sv Petra cesta 81 dvorišče.
12244-33
Gospodična
srednjih let, želi takoj poročiti upokojenca ali vdovca s stalno službo. Starost do 60 let. Resne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra gospodinja«.	13130-25
Delavec
star 35 let, vdovec z 1 otrokom, bi poročil preprosto dekle, najraje služkinjo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Simpatija«. 13110-25
Dražbe
Zidna opeka
8000 kom. se bo prodala na javni dražbi dne S. t. m. ob 14. url v Ja-
vornlkovl ulici, poleg pivovarne Umon. 18211-32
INSERIRAJ V ,»JUTRU"!
Razno
V italijanščino
in obratno prestavljam ter pravilno Izvršujem vsakovrstne spise, prošnje itd. Zahtevki zmerni. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13114-37
Prevode
v italijanščino ln nemščino ter obratno izvršuje zapriseženi sodni tolmač Pintar, Cigaleto-va ul. 1 (poleg sodišča). ___13341-37
T"©'sT
in Frančiškanska 10
ZAHVALA
Vsem, ki ste na katerikoli način počastili spomin naše ljubljene mame, gospe
MARIJE PAUER
izrekamo našo iskreno srčno zahvalo.
Maša zadušnica se bo brala v torek 6. oktobra ob 8. uri zjutraj v cerkvi Sv. Petra.
ŽALUJOČI OSTALI
Umrl je gospod
JOŽEF KOREN
njiš dolgoletni služitelj
Zvestega uslužbenca bomo ohranili v častnem spominu.
V Ljubljani, dne 2. oktobra 1942.

UPRAVA ZANATSKE BANKE V LJUBLJANI
■•■■'p

t
Umrla je najina preljuba mama
iicar roi. Kunei
vdova po nadpregledniku finančne kontrole
K večnemu počitku jo bomo spremili v nedeljo, dne 4. oktobra 1942 ob 5. uri popoldne z ZAL — kapele sv. Krištofa — na pokopališče k Sv. Križu v rodbinski grob.
Ljubljana, dne 2. oktobra 1942.
ZADRUŽNA GOSPODARSKA BANKA D. D. V LJUBLJANI - Telefon št. 2057, 2979
Izvršuje banesie posle po ssajugotinejših pogojih« Izdaja cšrkularoe čeke
H. de Vere Stacpoole:
41
Roman
»Nu, stvar mi je res nerazumljiva. Vsekako še nismo zapustili sydneyskega pristanišča; nihče ne ve, kaj se utegne zgoditi dotlej.«
Floydu se ni mudilo govoriti z Joejem Goro o tem, da je Cardon na ladji. Ta se je okrog enajstih umaknil na gornjo posteljo in globoko zaspal; Floyd živel v Sydneyu, ga je bil že večkrat napadel čuden sam pa ni mogel spati, niti ležati ne. Ta čas, kar je nemir, a nikoli še ne tako hudo kakor nocoj.
Prepustil je Cardona njegovim sanjam, se vzpel na palubo in jel hoditi sem ter tja in misliti na Izabelo. Ostal je na palubi, dokler se ni pokazala nad pristaniščem jutrnja zarja; nato je šel dol, da zbudi Cardona.
Preden se je spustil v podpalubje, je zbudil kuharja ter mu ukazal, naj pošlje kavo v kabino. Med tem, ko sta moža srebala jutrnjo pijačo, sta začula čoln. ki je pristajal ob ladji, in Joeja Goro, ki je z vrha stopnic naznanjal, da je prišel ladjevodec.
»Menda bo bolje, da ostanem tu, dokler ne pridemo na široko morje,« je rekel Cardon; »kaj bi se po nepotrebnem izpostavljala nevarnosti.«
Floyd je odhitel gor in našel ladjevodca že na palubi. Veter je bil ugoden, vsem pristaniškim predpisom je bilo zadoščeno, in nič jih ni več zadrževalo razen sidra.
Iz svoje postelje je Cardon poslušal, kako je ladja razpenjala jadra in dvigala sidro. Jadrnica se je takoj začela premikati; slišati je bilo, kako je hrbti-ca orala vodo, kako je rožljala sidrna veriga in kako so pod pri^skom vetra škripale rajne in jambor.
Čez nekaj trenutkov je Cardon, ki ga je bil duš-ljivi zrak v kabini utrudil, znova zaspal. Ko se je spet prebudil, je stal Floyd pred njim, in gibanje ladje mu je povedalo, da je »Južni križ« zapustil pristanišče in zdrčal na širni Pacifik.
»Kaj pa ladjevodec?« je vprašal Cardon in si po-mel oči.
»Precej časa je že, kar smo ga prstili zadaj,« je odvrnil Floyd. »Pojdiva na palubo; strežaj nama pripravlja zajtrk, in malce čistega zraka se vam bo prileglo.«
Cardon se je spustil iz postelje in odšel s Floy-dom na palubo. Sapa je živo pihala, morje se je grebenilo pod jutrnjim solncem in se lesketalo kakor trd dragulj; kod pa kod so imeli valovi penaste kapice, in ugašajoči mesec je pošastno plaval sredi neba, ki je zbujalo misel na milijone in milijone milj globine in modrine.
Potem, ko se je solnce vzdignilo, je morje izgubilo videz stalnosti; veter je pihal čedalje močneje, v širokih buhih, ter napenjal jadra, kakor bi jih polnila velika roka, tako da je bila ograja na privetrni strani malone pod vodo in so brizgi pljuskali na palubo, hladni kakor samo dihanje morja.
Cardon, ki se je držal za napeto vrv, je opazoval ta prizor, in obleka mu je vihrala v vetru.
Joe Gora je bil pri krmilu. Prav nič presenečenega se ni kazal nad Cardonovo navzočnostjo na ladji, in tudi drugi se ji niso čudili; očitno so ga imeli za potnika ali nadštevilnega častnika, ki ga je Hakluyt poslal.
»Ladja ni slaba,« je rekel Cardon, »dobro se pokorava krmilu; a kaj vraga je neki z 0'Connorjem?«
»Baš to mi ne da miru,« je odvrnil Floyd. Že ves čas, odkar smo dvignili sidro, si skušamo dati računa o položaju. Skriti se ni imel kam. V prednjem gradu ga ni, kajti tam sem bil, z izgovorom, da moram pogledati, ali so spalne mreže v redu; v kuhinji in v kabini ga tudi ni, v spodnjem prostoru takisto ne. Vobče ga ni na ladji. Nu, in kaj to pomeni? Edini odgovor, ki mi prihaja na misel, je ta, da je padla stvar v vodo in je 0'Connor pobegnil s Hakluytovim denarjem... ali pa, da se mi je ves pogovor med njima samo zbledel.«
»Oh, nikar tako ne mislite!« je rekel Cardon. »Razlogov, ki silijo Kakluyta, da vztraja pri svojem naklepu zoper vas, je nič koliko. Ne, edina razlaga je ta, da se je 0'Connor zbal in pobegnil z denarjem. Vsekako pa ostane položaj, kolikor zadeva naju dva, docela neizpremenjen.«
»Kako mislite?«
»Takole. Naklep je bil naperjen proti vam in ni bil zasnovan šele v Sydneyu. Vsa stvar je bila dogovorjena na otoku, med Van Houtenom in Hak-luytom.<
»Da, tako mora biti.«
»Nu, in zdaj nastaja vprašanje: ali mislite nadaljevati delo s tem Van Houtenom, ki je vse tako
lepo napeljal, da bi vas spravil s poti, in bi vas tudi spravil, da se ni stvar vkljub njegovi dobri volji ponesrečila in podrla?«
»Nikoli več,« je rekel Floyd. »Z Van Houtenom sva končala.«
»O, končala nikakor ne!« je Cardon odvrnil. »Ostane še vprašanje zastran biserov in vprašanje kazni. Van Houten mora plačati svojo lopovščino. Toda evo strežaja z zajtrkom; pojdiva dol, da tam končava pomenek.«
Deset dni po odhodu iz Sydneya so opazili ladjo; bil je poštni parnik, ki vozi med Aucklandom in otočjem Fidži, in sled njegovega dima je bila za mnogo dni poslednje znamenje življenja, ki so ga videli. Vreme je bilo krasno, veter ugoden, čeprav ne kdo ve kako močan, in ko so pluli na sever proti ravniku, je bilo videti morje vsak dan bolj temno-sinje, in vsak dan je človeka globlje prevzemala zavest, kako daleč je od sveta.
Noči so bile polne zvezdnega iskrenja, in dnevi komaj še podobni dnevom, ki jih poznamo mi, so puščali duhu en sam trajen do jem: do jem bleščeče sinjih prostranstvev in neskončnih daljav, v katerih ni bilo ničesar razen morskih valov in toplo dihajočega vetra.
Nekega večera je Floyd rekel Cardonu, ko je bil izmeril lego ladje:
»Ako veter ostane, bova jutri okrog poldne na otoku.«
INSERIRAJTE V »JUTRU«
Liujuje Uavorir fiavljen
Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran. - Za inaeratni dd je odgovoren Ljubomir Volčič. - Vsi » Ljubljani.