Kdo je bil dr. France Škerl - Bregar?
Dr. France Skeri, kl je pred dvema letoma umrl na Vlču, kfer |e z ženo Joži-co živel vsa povojna leta, je bii rojen leta 1919 v nafti občini, v Stožicah. Bil je znanstvenik, zgodovinar, ki sf je ob delu UBtvaril tastno knjlinico z okoll 4000 knllgami in jo poklonil l|udem, ki iivijo tam, kfer je on prežfvel svojo mladost, Ljubljanskemu Posav|u.
France pa ni bil samo znanstvenik, bil je tudi politični delavec. partizan in prvo-borec, Človek ktenega značaja, blagega srca in odkritih besed, ki so mu povzro-čale ludi grenke trenutke. Po diplomi iz zgodovine na Ijubljanski filozofski fakul-teti in po triletni brezposelnosti je leta 1938 dobll delo na mariborski gimnazrji, medtem pa je pripravil doktorat. Močno so ga zanimala socialna in narodnostna vprašanja in ker je izhajal iz katoltške družine in kmečko-delavskih razmer je pristai med krSčanskimi socialisti, Tak je bil nemžkim okupacijskim oblastem, leta 1941, nevaren in hoteli so ga izseliti iz Maribora. UŠel jim je \z kamiona In skri-voma prišel v Ljubljano, kjer se je lotil političnega dela v Osvobodilni fronti slo-venskega naroda. Leta 1942 mu je itali-janska fašistična oblast, po zaslugah iz-dajalske bele garde. prišla na sled. Mese-ca avgusta je zato odšel v partizane. v »Dolomitsko republiko«, odkoder je svo-jim vaščanom posfal znameniio pismo v obliki letaka. V njem je odkrival izdajal-sko pot bele garde. podpisal pa se je s partizanskim imenom - Bregar. Rajonski odbor OF Ježica je takrat skrbno preteh-tal vse možnosti, da je ietak prišel v roke vsem tistim, katerlm je bil namenjen, na-menjen pa je bil drutinam, ki so odkta-njate sodelovanje z OF.
IzvrŠnl odbor OF slovenskega naroda ga je potem poslal na politično delo v Siovensko Primorje, odkoder je leta 1943 priSel rta partizanski Rog In postal ured-nlk Slovenskega poročevalca, nato, leta 1944. pa vodja Tanjuga za Slovenijo. Vse to se je nekoliko ujemalo z njegovim živ-Ijenjskim zanimanjem. zgodovino, le, da za raziskovanje ni bilo časa. Tedai se je pri Predsedstvu SNOS v Črnomtju usta-novil Znanstveni institut. Novembra me-seca 1944 je zafiel v njem opravljati znan-stveno raziskovalno delo na področju zgodovine N08 in prl takem delu je ostal do konca svojega Življenja.
Po osvoboditvi je to delo nadaljeval v
Ljubljani, v Muzeju Ijudske revolucije Stovenije in v Državnem arhivu Slovenije, od leta 1964 do upokojitve, leta 1973, pa v institutu za zgodovino delavskega gi-banja.
Leta 1946 se je poročil z Jožico Jako-min z Vtta. Žena mu je btta v veliko po-moč in oporo, zlasti v prvih letih po vojni. ki so biia huda tudi zanj. Ni pa mu biia samo dobra žena, bila mu je tudi osebna tajnica, bi lahko rekli. Urejala je njegove rokopise in za tisk pretipkavala vsa nje-gova deta.
Škerlovih objavljenih de(, razprav, kri-tik, knjig in učbenikov je več kot 140. Zanimivo je, da je knjige pisal takoj po končani vojni, npr. Boj Primorcev za Ijud-sko oblast (leta 1945), Koroška v boju za svobodo (leta 1946). Pomembna je nje-gova knjiga, ki ]e izšla v srbohrvatskem jeziku v Beogradu. leta 1956, 2 naslovom Začetki partizanskega boja v Sloveniji. Z njo je med prvimi posredoval drugim na-rodom Jugoslavije posebnosti osvobodil-
nega boja v Sloveniji, ki so se odražali v vlogi in pomenu OF.
Njegovo največje znanstveno delo pa je monografija: Primorska v narodno-osvobodilnem boju do kapitufacije Italije, ki obsega 2000 tipkanib strani. 7o obsež-no študijo, ki jo je financiral sklad Borisa Kidriča, je pisal 13 let. delal pa 30 let, odkar ga je IOOF postal v Sfovensko Pri-morje. Zajema obdobje od nastanka do razpada italijanskega fašizma. Recenzije te monografije so bile pretežno pohvafne in ugodne, toda to znanstveno delo $e vedno Čaka na tisk. Verjetno bo prišlo v javnost, ko bomo spoznali, da je -subjek-tivna nota«, ki jo je čutiti v monografiji, delu bolj v korist kot v Škodo. Bolj zato. ker je Čas vslaje in boja primorskega Ijud-stva osebno doživljal in ker je btl nespor-no vse svoje življenje zvest znanstveni resnici.
Vir: Dr. France Škerl - Bregar, Mohor-jev koledar - 1986
STANE KOMAN