GLASILO DELOVNIH KOLEKTIVOV ZDRUŽENIH. PAPIRNIC LJU<ANA IN PAPIRNICE KOLIČEVO KONFERENCA OSNOVNE ORGANIZACIJE ZK KOLIČEVO, JANUARJA -Člani osnovne organizacije ZK Papirnice Količevo so imeli dne 12. januarja 196? svojo letno konferenco, na kateri so pregledali dosedanje rezultate dela svoje organizacije ter določili smernice za nadaljnje delo. Konferenci so prisostvovali skoraj vsi komunisti iz podjetja, kot gosta pa sta se je udeležila sekretar občinskega komiteja ZK tov. Krevs in kadrovik Skupščine občine Domžale tov. Gerkman. Po izvolitvi delovnega predsedstva in sprejetju dnevnega reda je dosedanji sekretar OOZK ing. Niko Belšak prebral letno poročilo ter analiziral izvršitev sklepov, ki so bili sprejeti na zadnji letni konferenci. V referatu je poleg ostalega orisal politično situacijo v preteklem letu ter analiziral njen vpliv na delo ZK v podjetju. Poudaril je, da so ime1 e velike spremembe v vodstvu ZK posledice na delo osnovne organizacije. Komunisti so bili večkrat zaradi nepravočasne in ne dovolj temeljite informiranosti postavljeni v zelo težak položaj pri svojem političnem delu. Morali so članom kolektiva tolmačiti stvari, o katerih niso bili dovolj poučeni. V nadaljevanju poročila je sekretar ugotovil, da je podobno kot v državnem merilu bilo tudi v podjetju opaziti vmešavanje posameznih institucij v samoupravljanje, kar je zaradi svojega kampanjskega značaja sprožilo precejšen odpor. Vprašanje odgovornosti stopa z vsakim dnem bolj v ospredje. Skrajni čas je, da se prenehajo opravičevati posamezne napake in anomalije, pa naj bo to kjerkoli. Do izraza mora priti strokovno delo: vsak ukrep mora biti vnaprej planiran in proučen in iz katerega mora biti točno določen smoter. Rešitve naj bodo enostavne in preizkušene, da ne bodo komunisti postavljeni pred nerešljivo nalogo, kako tolmačiti posamezna stališča, ki se med seboj že v osnovi razlikujejo. V nadaljevanju referata je sekretar obravnaval dosežene rezultate gospodarjenja v podjetju, spremembe na področju organizacije dela. izobraževanje kadrov, delovno disciplino, delitev dohodka in podobno. Ugotovil je, da se je kljub zaostrenim pogojem gospodarjenja povečala produktivnost na zaposlenega in da so se povečali osebni dohodki. Da bi lahko dosegli še boljše rezultate, bo potrebno, da člani ZK in vsi člani kolektiva usmerijo vse sile v to, da se zmanjšajo stroški poslovanja. Po poročilu je sledila živahna in plodna diskusija, v kateri so člani osnovne organizacije obravnavali najrazličnejša vprašanja ter ocenili delo organizacije v preteklem letu. Del diskusije je bil namenjen obravnavi položaja in mesta ekonomskih enot Omenjeno je bilo, da ekonomske enote nimajo dovolj pristojnosti in da zaradi tega ne morejo delati. Opaža se, da imajo premajhne pristojnosti na področju delitve dohodka. V nadaljevanju razprave je bilo ugotovljeno, da naše ekonomske enote niso delovne enote v smislu zakonskih določil, ker ne izpolnjujejo vseh potrebnih pogojev. Vsaka ekonomska osamosvojitev je že v osnovi nujno povezana z ugotavljanjem stroškov, kjer smo pa šele na začetku poti. Ugotavljanje stroškov bi bilo po mnenju nekaterih diskutantov dražje, kot bi bili vredni rezultati, ki bi se pri tem pridobili. Nedvomno je potrebno decentralizacijo samoupravljanja nadaljevati, vendar naj bodo posledice vsakega ukrepa v naprej pre- računane. Glede na dosedanji razvoj imajo ekonomske enote precejšne pristojnosti, vendar se jih zaradi nezainteresiranosti ne poslužujejo. V tistih primerih, kjer so sveti ekonomskih enot uspešno delali, niso izostali pozitivni rezultati. Obveščanje o delu samoupravnih organov, je po mnenju nekaterih diskutantov pomanjkljivo. Sklepi so objavljeni na oglasni deski in v časopisu »Naše delo«, toda to ne zadostuje. Potrebno bi bilo tesnejše sodelovanje med delavci in njihovimi predstavniki v samoupravnih organih. Ti bi se morali predhodno posvetovati o posameznih vprašanjih, po končanih sejah samoupravnih organov pa bi morali svoje volivce obveščati o sprejetih sklepih. Čeprav odloča vsak samoupravljavec samostojno in ni nujno, da zastopa interese svoje organizacijske enote, bi bilo za njegovo delo nujno koristno, če bi dobil splošne smernice neposredno od delavcev. Pri razpravi o reorganizaciji ZK je bilo ugotovljeno, da se vsebina dela ZK ne spreminja, da je popolnoma jasna in določena s statutom ZK in sklepi kongresov in plenumov ZKJ. Osnovna naloga reorganizacije je poiskati tako obliko dela, ki bo zagotovila ZK učinkovito izvrševati svoje naloge. Dosedanja toga organizacija mnogokrat ni bila v stanju posredovati in dajati smernice hitremu družbenemu razvoju. Prav tako bo potrebno zboljšati sodelovanje med komunisti v tovarni in na terenu. Diskutanti so ugotovili, da je bilo delo dosedanjega sekretarja in sekretariata uspešno in da so bili v veliki meri uresničeni vsi sklepi, ki so bili sprejeti na zadnji letni konferenci. Po soglasni razrešitvi sekretariata in sekretarja je bil izvoljen za novega sekretarja tov. Milan Deisinger, za člane sekretariata pa: ing. Niko Belšak, Marko Bevk, Franc II Brenčič, Roman Kopač, Janez Klopčič, Stane Skok, Stane Laznik, Marija Starin in Janez Cerar. Novemu sekretarju in sekretariatu čestitamo k izvolitvi in jim želimo dosti uspeha pri njihovem odgovornem delu. Enajst izkušenih, vestnih, dobrih sodelavcev nas je zapustilo VEVČE, JANUARJA — S koncem preteklega leta se je iztekla delovna doba enajstim našim sodelavcem, ki so bili krepka opora pri delu v svojih oddelkih, delavcem, ki so večji del svojega življenja preživeli v tovarni in prispevali svoje moči in sposobnosti za procvit in napredek tovarne. Vsakdo izmed njih, brez izjeme, je opravljal dolžnost na svojem delovnem mestu s prizadevanjem, da bi zadostil zahtevam dela in delovnega procesa. Ko se jim je z leta v leto hitro nabirala delovna doba, jih je zadnji dan dela, 30. decembra 1966, skoraj presenetil odhod v pokoj. Že dan poprej so se zbrali v prostoru strokovne knjižnice, kjer jim je direktor podjetja, tov. Albin Vengust, izročil darila in se ob prisotnosti še nekaterih predstavnikov služb in samoupravnih organov pomenil z njimi. Obujali so spomine na leta dela, na vesele in manj vesele (Nadaljevanje na 7. strani) Financiranje strokovnega šolstva dobiva nove oblike VEVČE, JANUARJA — Na gospodarski zbornici SRS je bil proti koncu preteklega leta zbor predstavnikov gospodarskih organizacij industrije celuloze in papirja. Razpravljali so o ustanovitvi posebne izobraževalne skupnosti papirniške stroke. Z)bo-ra so se udeležili zastopniki vseh slovenskih tovarn papirja in celuloze, predstavniki Šolskega centra tiska in papirja, tehniške srednje šole, nekateri zastopniki gospodarske zbornice in kot opazovalec tudi zastopnik Tvpr- ■ Prebiralka in števka papirja pri delu. Članek o delovnih rezultatih ekonomske enote 1600 v papirnici Vevče objavljamo na 4. strani niče pajpira Rijeka. Iz našega podjetja so bili na zboru tov. ing. Božo Iglič, tehnični direktor. Ivo Avbelj, predsednik DS, in Jože Lejko iz obrata Medvode. Po običajnih formalnostih zbora je tovariš Marjan Černe re-feriral o pomenu in vlogi izobraževalnih skupnosti s posebnim poudarkom na ustanovitev take skupnosti papirniške stroke. Opisal jc dosedanji sistem financiranja strokovnega šolstva in seznanjal navzoče z načeli njegove bodoče ureditve, obenem pa tudi opisal razvrstitev nalog, ki jih je še potrebno opraviti do sprejetja novega zakona o financiranju izobraževanja in vzgoje. Po referatu se je razvila živahna razprava, iz katere povzemamo glavne misli. Stroški dejavnosti papirniškega odseka tehniške šole v Ljubljani za leto 1967 bodo predvidoma znašali 1280.000 N din. kar skupaj z istimi stroški papirniškega oddelka Šolskega centra tiska in papirja znese 770,00 N din. Ob upoštevanju 15 Vo prispevka republiške izobraževalne skupnosti, pomeni, da obveznosti podjetij industrije celuloze in papirju za financiranje svojega strokovnega šolstva v letu 1967 znašajo 654.000 N din ali 0,75% od bruto OD in ne 417.00 N din ali 0,48% bruto OD. kot je bilo prvotno mišljeno. Papirniški oddelek Šolskega centra tiska in papirja je imel doslej zvezni značaj. Med njegove ustanovitelje je spadala tudi tovarna papirja na Reki. Ker je zainteresirana še nadalje za šolanje poklicnih papirničarjev na tem zavodu, bodo njeni samoupravni organi po vsej verjetnosti sprejeli tudi sklep, s katerim bi ta tovarna tudi spadala v omenjeno izobraževalno skupnost. Dosedanji sistem financiranja strokovnega šolstva ni zagotavljal popolnega vpogleda v način poučevanja na strokovnih šolah s strani gospodarskih organiza- cij. Tudi ni bilo zadostnega pregleda nad vpisi, nad profili kadrov, vsebino izobraževanja in podobnim. Zato jc često prišlo do razkoraka med dejavnostmi šol in pa potrebami gospodarskih organizacij po strokovnih kadrih. Kot tak primer so navedli zastopniki podjetij na zboru prevelik vpis dijakinj na papirniški oddelek tehniške šole. Vemo namreč, da je značaj dela v papirnicah tak, da večina strokovnega kadra mora delati tudi v izmenah, kar pa zakon ženskam ne dovoljuje. Potrebe v laboratorijih ali na drugih delovnih mestih, kjer delajo samo v dopoldanski izmeni, pa niso tolikšne, kolikršno jc število absolventk tehniške papirniške šole. Zato je razumljivo, da je ženski tehnični kader v papirniški stroki prav težko zaposliti. Nov sistem financiranja strokovnega šolstva pa take hibe odpravlja in zagotavlja gospodarstvu oziroma gospodarskim organizacijam, da bodo lahko neposredno vplivale na strokovno izobraževanje svojih kadrov. Zato še po tej strani lahko ocenimo nov sistem primernejši kot starega. Ta sistem postavlja v ospredje tudi vprašanje prispevkov, ki so jih doslej gospodarske organizacije dajale občinskim in medobčinskim šolskim skladom. Še vedno je pričakovati, da se bodo omenjeni občinski organi obračali na tovarne zaradi prispevka v občinske šolske fonde oziroma za pomoč pri financiranju splošnega šolstva. Ker je že do uzakonitve načina financiranja strokovnega šolstva urejeno ločeno financiranje, tako za strokovno kot za splošno šolstvo, bodo gospodarske organizacije takšne zahteve lahko z upravičenostjo odklonile. Po razpravi je zbor sprejel nekaj važnih sklepov in sicer: -— Ustanavljamo posebno izobraževalno skupnost papirniške stroke, ki jo s strani industrije celuloze in papirja sestavljajo: (Nadaljevanje na 4. strani) ZDRUŽENE PAPIRNICE LJUBLJANA | GIBANJE PROIZVODNJE V DECEMBRU 1966 H Plan Doseženo Papir.................... 100 86,6 Lesovina..................100 119,9 Celuloza................. 100 103,6 Pinotan................. 100 91,1 Količinskega plana proizvodnja v mesecu decembru nismo do- == segli, ker le-ta ni predvideval remonta IV. papirnega stroja. Zaradi remonta pa je izpadlo ca. 280 ton neto proizvodnje. Ven- = dar pa plana proizvodnje ne bi dosegli, tudi, če upoštevamo ta izpad. Na zmanjšanje proizvodnje so vplivali še drugi vzroki in to: zelo visoki zastoji na PS in proizvodni program z visoko udeležbo ekspertnih papirjev, katerih proizvodnja je znašala |§| nad 60 0/o celotne proizvodnje. ==i Proizvodnja lesovine pa je potekala normalno, zato je tudi d||| višina proizvodnje dokaj visoka. Pa tudi kvalitetno je v veliki meri ustrezala normativom. GIBANJI PROIZVODNJE V LETU 1966 Indeks Plan = 100 1. 1965 = 100 Stopnja izkorišč. zmogljivosti 1. 1965 1. 1966 Papir............. 100,8 96,8 87,4 88 Celuloza .... 103,3 101,9 --------------- Pinotan...........101,7 101,0 Lesovina .... 105,7 92,4 Proizvodni plan papirja smo po količini presegli le za 0,8 H|= odstotka. Lanske višine proizvodnje pa nismo dosegli, ker smo EiE letos rekonstruirali I PS, zaradi česar smo že v planu predvideli nižjo proizvodnjo za ca. 1000 ton. Za ca. 1000 ton pa je tudi de-janska proizvodnja nižja od lanske. Stopnja izkoriščenja zmog- == Ijivosti se je nekoliko povečala, ker smo imeli na PS manj za-stojev. Zastojev pa je manj predvsem zato, ker smo v letu 1966 opravili le dva remonta, v letu 1965 pa smo jih kar na treh stfo- nnj jih. Zelo so se znižali tudi zastoji zaradi tedenskih čiščenj, === medtem ko pa je zastojev iz drugih vzrokov znatno več. 1. 1965 L 11966 Remonti ur ... . . 397 438 Reparature ur . . . . 986 1450 Drugi zastoji ur . . . 1835 1462 Skupaj zastojev ur . . 3218 3350 Odstotek izmeta je nekoliko nižji kot v letu 1965, vendar === pa je še vedno previsok, če upoštevamo, da je izmet glede na pretekla obdobja v letu 1965 znatno porasel. Doseženi °/o izmeta je bil naslednji: =1 leta 1964 ..................... 6,45 >/c. leta 1965 ...................... 7,83 »A, leta 1966 ..................... 7,69 ;Vt Poprečna širina papirnega traku na PS, gramatura in brzina PS v letu 1966 ne kažejo bistvenih sprememb v primerjavi z letom 1965. Spremembe pa opazimo v strukturi proizvodnje, saj se je povečal delež brezlesnih papirjev od 69 °/ov letu 1965 na 74% v letu 1966. Povečali smo proizvodnjo ofset papirjev za 6 °/o delež kulerjev in drugih barvnih papirjev je ostal nespremenjen, pelurja pa smo izdelali nekoliko manj. Udeležba izvoznih papirjev se je povečala na 29,4 °/o celotne proizvodnje ali za 8 °/o več kot v letu 1965. Dolarska vrednost izvoza je za 8,4 °/o večja kot v preteklem letu in je presegla 2 milijona. Izvažali smo največ brezlesne papirje. Proizvodni plan lesovine smo sicer presegli, nismo pa dosegli lanske višine proizvodnje. Vzroki za zmanjšanje proizvodnje so v povečanih zastojih, ki so kar za 660 ur večji od lanskih. Večji so zastoji zaradi pomanjkanja električne energije, mehanskih okvar in čiščenj. Vsi ti zastoji pa so povzročili, da se je proizvodnja lesovine znižala za okoli 320 ton, za toliko pa je tudi nižja proizvodnja od lanske. V kvaliteti lesovine pa opazimo občutno izboljšanje, saj v večini primerov ne presega postavljene kvalitetne meje trskavosti 0,25 °/o. Za to izboljšanje se imamo zahvaliti predvsem finejšim prebiralnim sitom, organizaciji dela, ustreznejšemu nagrajevanju zaposlenih v brusilnici. PAPIRNICA KOLIČEVO PROIZVODNJA V DECEMBRU 1966 °/» izvršitve Izkoriščenost mes. plana proizv. kapac. Papir............. 105,5 95,4 Karton............ 102,2 94,8 Lepenka........... 125,7 94,7 Skupno............ 104,5 95,0 Proizvodnja v decembru je bila rekordna glede na vso Ig dosedanjo mesečno proizvodnjo, kljub temu, da proizvodne zmogljivosti strojev niso bile izkoriščene, dve tretjini zadnjega =g dne v mesecu zaradi novoletnih praznikov. Celotna proizvodnja = je bila na vseh strojih, razen na kartonskem stroju I, večja od §|| lanske in večja tudi v primerjavi s prejšnjimi leti. Večji pro- m izvodni uspeh smo dosegli predvsem z zoženjem proizvodnega = asortimenta za domače tržišče na za nas najbolj rentabilne iz- gg delke, z boljšim programiranjem in doslednejšim izvajanjem mesečnega programa proizvodnje, z ukinjanjem manjših komi- gg sij za proizvodnjo, ker s tem odpade večje število menjav na gg proizvodnih napravah, z izboljšavo proizvodnih strojev z re- Ig montnimi deli, z zmanjševanjem zastojev na proizvodnih stro-jih in s tem večjo izkoriščenostjo proizvodnih zmogljivosti za ^g 0,2 «/„ v primerjavi z lanskim letom. Manjša proizvodnja na g! kartonskem stroju I od lanske je posledica letošnjih večjih in g dlje trajajočih remontnih delih, pa tudi najbolj pestrega asor- ggj timenta proizvodnje, ki pogojuje več menjav in več zastojev. fg| Proizvodnja lepenke je v primerjavi z lansko proizvodnjo po- = rastla, predvsem pa je porastla produktivnost, saj je letos bilo g z manj stroji in manj ljudi več narejenega. g§ Celotna proizvodnja v decembru je bila za 4,5 odstotka nad = planom, celoletna proizvodnja pa je bila za skoraj 6 odstotkov |= večja od planirane. K J == Ali smo pravilno razporejeni? VEVČE, JANUARJA — Nepravilna zaposlitev oz. razporeditev delavcev nam predstavlja velik del stroškov v našem proizvodu — papirju. Vsako zmanjšanje števila delavcev na delovnih mestih, kjer je preveč zaposlenih, oz. pravilna razdelitev ljudi, glede na kvalifikacijski sestav in glede na osebne sposobnosti, nam neposredno zmanjšuje lastno ceno papirja. To pa je v današnjih pogojih gospodarjenja, ko nam tržišče ne dopušča zvišanja cen, edini in glavni cilj, kajti samo nižja lastna cena pripelje do večjega dohodka. Vprašanje zaposlitve ne smemo reševati kampanjsko z nekim načelom »zmanjšanje delavcev«. Stalno se moramo boriti za to, da bodo naši kadri predvsem pravilno zaposleni. Povsod tam, kjer je to mogoče, mora delavca nadomestiti stroj. Poglejmo si, koliko delavcev je bilo v zadnjih treh letih po organizacijskih enotah in kakšni premiki so bili v njih (glej tabelo). Iz tabele je razvidno, da smo 1. 1. 1964. leta imeli 940 delavcev, 31. 12. 1966. leta pa 988 delavcev. Torej smo v 3 letih povečali sta-lež za 44 delavcev. Treba pa je omeniti, da smo imeli v sredini leta 1965 zelo visok stalež, saj je dosegel število 1024 delavcev. — V enoti uprave tehn. sektorja se je število delavcev povečalo na 30, zaradi uvedbe nekaterih novih delovnih mest (OTK, obratno vzdrževanje). — V konstrukciji in laboratoriju je stanje isto kot leta 1964. — Belilnica je bila ukinjena in delavci premeščeni v druge oddelke. — Uprava osnovne proizvodnje se je povečala za tri tehnike. — V brusilnici se je število delavcev povečalo v primerjavi z lanskim letom zaradi ponovne uvedbe snemalcev lesovine. — V klejski kuhinji je stanje neizpremen j eno. -— Pri papirnih strojih je skupno število delavcev približno vedno enako. — V strojni dodelavi se je število povečalo za 7 delavcev, zaradi uvedbe štirih izmen. — V ročni dodelavi se število delavk zmanjšuje, saj smo od največjega števila, tj. 247 delavk prišli na 220 delavk. V tem zmanjšanju je računano tudi 8 pregledovalk papirja, ki spadajo pod OTK. — V vseh enotah energetike je stanje isto kot pred tremi leti. — V vseh remontnih delavnicah skupaj se je povečalo število v treh letih za 20 delavcev; omeniti je treba zmanjšanje za štiri delavce v upravi remontnih delavnic in največje povečanje števila delavcev (za 14) v kovinski delavnici. — V nabavi se je število delavcev povečalo za 5, vendar so morali sprejeti razformirani vozni park. — Prodaja je na istem kot pred tremi leti. — V računovodstvu se je število zmanjšalo za 1 delavca. — V kadrovskem sektorju se je število povečalo na račun 8 praktikantov, ki opravljajo prakso v proizvodnji. — V DUR se je povečalo število zaposlenih za tri delavce. Ta kratki pregled nam v grobem pokaže, da gre politika zaposlovanja v pravilno smer, za ustrezno razporeditev delavcev. Še vedno pa je premalo pobud od tam, kjer smo uvedli nekaj mehanizacije, oz. na novo organizirali delo, število delavcev pa je ostalo isto. Menim, da bi se bilo treba še bolj poglobiti v organizacijo dela in uvajanje tehnike povsod, kjer je to mogoče, seveda v skladu s finančnimi možnostmi. Le stalna dejavnost na področju zaposlovanja in sodelovanja vseh zaposlenih nam bo prinesla zaželene, boljše rezultate gospodarjenja. GIBANJE ZAPOSLENIH PO EE V LETU 1964, 1965 in 1966 Stanje 1964 Stanje 1965 Stanje 1966 1.1. 31. 12. razi. 1.1. 31. 12. , razi. 1.1. 31. 12. razi. 100 6 9 + 3 9 21 + 12 20 30 + 10 105 7 6 — 1 6 8 + 2 8 8 108 15 17 + 2 17 21 + 4 23 15 — 8 1300 9 5 — 4 5 2 — 3 — — 1100 10 11 + 1 11 11 11 13 + 2 1201 29 40 + 11 40 29 11 29 31 + 2 1400 8 8 8 8 8 7 — 1 1403 41 44 + 3 44 39 — 5 39 39 1404 55 54 — 1 54 54 53 57 + 4 1405 62 63 + 1 63 62 — 1 6(2: 62 1406 50 44 — 6 44 46 + 2 47 47 1500 61 61 61 63 + 2 63 68 + 5 1600 212 247 +35 247 232 15 232 220 — 12 1702 16 17 + 1 17 18 + 1 17 16 — 1 1703 7 7 7 6 — 1 7 6 — 1 1704 9 10 + 1 10 9 — 1 9 8 — 1 1705 9 9 9 10 + 1 12 14 + 2 1700 3 3 3 3 — — 1800 14 13 — 1 13 11 — 2 11 10 — 1 1801 43 54 + 11 54 56 + 2 57 56 — 1 1802 14 15 + 1 15 15 15 16 + 1 1803 17 18 + 1 18 19 + 1 19 18 — 1 1805 8 9 + 1 9 14 + 5 14 10 — 4 1808 16 20 + 4 20 16 — 4 16 14 — 2 1809 6 6 6 6 6 6 200 45 46 + 1 46 54 + 8 54 50 — 4 900 10 9 — 1 9 — — 9 — — 250 41 42 + 1 42 40 — 2 40 41 + 1 800 33 34 + 1 34 30 — 4 samo 30 32 + 2 990 in IC 63 66 + 3 66 76 + 10 990 69 64 — 5. IC — — — — 11 8 — 3 910 2 3 + 1 3 3 — — DUR 19 19 19 20 + i 20 22 + 2 Skupno: 940 1009 + 69 1009 1002 — 7 1002 988 — 14 Klejska stiskalnica VEVČE NOVEMBRA — Pri prvem papirnem stroju je bila ob rekonstrukciji letos vgrajena klejna stiskalnica. O funkciji tega dela stroja so seznanjeni le papirničarji, ki imajo neposredno opraviti na tem delovnem mestu, oziroma o tem že vedo iz svoje strokovne izobrazbe. Marsikdo pa si ni popolnoma na jasnem čemu služi klejna stiskalnica, kakšne so prednosti izdelkov, ki gredo skozi stiskalnico, oziroma za kaj jo uporabljamo. Pri papirjih, kjer uporabljamo slabše surovine, ali pri tistih, že dobro osnovanih papirjih, ki jim hočemo površino še izboljšati, se poslužimo dodatnega klejenja. To napravimo s pomočjo klejne ali sizing (izg. (reizing) stiskalnice, kjer lahko na obe strani papirnega traku nanašamo klejno emulzijo različne sestave. Oba valja stiskalnice sta razmeroma precej velika. Spodnji valj mora biti opremljen oziroma prevlečen z 10 milimetrov debelo plastjo posebne gume, zgornji pa mora biti poliran bakreni valj. Najpri-kladnejše mesto za nanašanje kleja na papirni trak je v tistem delu sušilne skupine, kjer znaša suhota papirja 78—85°/o a. s. Pri izdelavah finejših in srednjefinih papirjev, kakor tudi pri jakostnih in pri papirjih, ki so odporni proti maščobam, klejimo površino najpogosteje v sušilni skupini papirnega stroja. Površinsko kleje-nje da tistim papirjem, za katere je snov grobo mleta, tak sijaj in gladkost, kot da bi bil papir iz' boljših surovin, oziroma kot da bi bila snov zanj posebno skrbno mleta. Da bi znižali množino vode, ki jo je treba ob sušenju papirja izpariti, je emulzija kleja, ki jo nanašamo, vedno zelo gosta. Možna je tudi izdelava papirjev z mehčalnimi in vodo odbijajočimi sredstvi v klejni stiskalnici. Važen faktor pri nanašanju kleja na površino papirnega traku je prizadevanje za pravilno vlaženje, kajti absolutna suhota papirja se zaradi klejenja zniža običajno od 81—85 “/o a. s. na 65—70% a. s. Da bi preprečili gibanje papirja za klejno stiskalnico, moramo papirni trak napenjati in izravnati s pomočjo ravnilnih drogov (letev) ali pa z bobiniranimi valji. Zaradi vseh teh dodatnih del in materiala, se sprašujemo, kakšne so prednosti površinsko klej enih papirjev: Za tiskovne papirje lahko trdimo, da s to vrsto oplemenitenja dosežemo s površinskim klejenja. Prav tako se papir ne viha in se boljše prilega ravnini. Važno pa je, da s tem tudi zmanjšamo ali skoraj preprečimo praše-nje papirja pri tisku. Pri nekaterih ovojnih papirjih, zlasti onih za zavijanje maščob, dsoežemo s površinskim kleje-njem veliko manjšo propustnost za maščobe. Pogosto pa je premaz papirnega traku v klejni stiskalnici predhodna dodelava papirja, ki razbremenjuje premazni stroj, oziroma nudi boljšo osnovo za premazne papirje, katerih gramska teža znaša po izdelavi na papirnem stroju 71—100 gjm-, pri nadaljnjem premazovanju pa na obe strani nanašamo še premazno maso od 10—14 g/m2. Snov, ki jo nanašamo na površino, je večinoma koruzni škrob, ki je lahko mešan s pigmentnimi masami in dodatki kazeina, lateksa, dekstrina itd. Te snovi izbiramo po namenu uporabe premaznega papirja, kar je lahko vsakokratni zahtevek kupca in ki občutno izboljša kvaliteto surovega papirja. Poleg klejske stiskalnice, kot premazne naprave, lahko uporabljamo tudi zračne krtače, nože in tako imenovano massey napravo. POPREČNA VREDNOST TOČKE VEVČE, JANUARJA — Poprečna vrednost točke za 12 preteklih mesecev od vključno januarja do vključno decembra 1966: Brusilnica ...... 2,71 Priprava lepil in polnil 2,70 I. papirni stroj . . . 2,69 II. papirni stroj . . . 2,90 III. papirni stroj . . . 2,64 IV. papirni stroj . . . 2,67 brez točka ur za normo 2,79 Strojna dodelava . . • 2,58 Ročna dodelava • • • 2,51 brez točka ur za normo 3,09 Energija................2,93 Ostale ekonomske enote 2,69 Skupaj...................2,67 Menza...................2,77 NOV TK ZMS ZDRUŽENIH PAPIRNIC LJUBLJANA VEVČE, JANUARJA — Člani novoizvoljenega tovarniškega komiteja ZMS smo imeli 12. I. 1967 prvo redno sejo. Novi člani so bili izvoljeni na redni letni mladinski konferenci, ki je bila decembra 1966. Novo vodstvo mladinske organizacije sestavljajo: Boris Erbežnik, Ivan Garbajs, Franc Kralj, Nace Lampe, Tatjana Meglič, Stane Močnik, Anton Perko, Jože Saksida, Bojan Trtnik, Jože Žibert in Gabrijela Irman. Vsi člani se zavedamo, kako velikega pomena je dobro delo komiteja, zato smo že na prvem sestanku konstituirali tovarniški komite. Izvolili smo tudi člane nekaterih sekcij, ki so sestavni del dela mladinske organizacije. Dela smo se lotili resno, saj si želimo bolj aktivno mladinsko organizacijo. Zla predsednika TK ZMS je bila izvoljena tovarišica Gabrijela Irmanova. za sekretarja tovariš Bojan Trtnik in za blagajnika tovarišica Tatjana Meglič. Novi člani sekcij pa so: za komisijo za izobraževanje in klubsko delo —• predsednik Dušan Murovec, člana Tatjana Meglič in Gabrijela Irman, za komisijo za tehnično izobraževanje .— predsednik Jože Žibert, člana Jože Lesar in Franc Kralj, za športno delo — predsednik Stane Močnik, člana Bojan Trtnik jn Andrej Zapu-šek. Poleg teh sekcij pa bodo še dalje delovale: strelska sekcija, šahovski klub in počitniška družina. Toda ne prepu-sitimo vsega dela tovarniškemu komiteju. Vsi mladinci v tovarni moramo biti bolj aktivni. da ne bomo vedno in povsod poslušali kritike in očitke. Le tako bo naša mladinska organizacija delala uspešno in koristno. Res. čakajo nas težave in neprijetnosti, vendar jih bomo s skupnim prizadevanjem in pogumom premostili. L J* SKLEPI DELAVSKEGA SVETA KOLIČEVO, JANUARJA — Delavski svet podjetja je na svojem 33. zasedanju sprejel naslednje sklepe: ■ Obravnaval dn sprejel proizvodni in finančni plan za leto 1967. (Plan obravnava poseben sestavek v časopisu.) ■ Določil znesek za reprezentančne stroške za leto 1967 v višini 9.600 N din. ■ Odobril znesek za reklamne stroške za leto 1967 v višini 20.000 N dinarjev. ■ Sprejel plan investicijskega vzdrževanja v letu 1967 v skupnem znesku 1,660.000 N dinarjev. ■ Določil kalkulativno stopnjo stroškov za investicijsko vzdrževanje v višini 2,1 %> od nabavne vrednosti revaloriziranih osnovnih sredstev. Ce bo revalorizirana vrednost osnovnih sredstev, ki bo ugotovljena v postopku revalorizacije, bistveno odstopala od predvidene, se kalkula-•tivna stopnja investicijskega vzdrževanja uporablja v taki višini, da vkalkulirani stroški investicijskega vzdrževanja v letu 1967 ne bodo presegli L260.000 N din. ■ Po sprejetem planu bodo v letu 1967 organizirane naslednje oblike izobraževanja v podjetju in izven, ter bodo zato uporabljena sredstva v višini 205.750 N din: N din Izobraževanje v podjetju: dokončanje osnovne šole za odrasle 7.200 poklicna šola za odrasle 6.080 razni seminarji in predavanja 10.720 strokovne ekskurzije 6.000 počitniška praksa dijakov in nagrade vajencem 61.000 nabava strokovne literature in drugi stroški 6.000 97.000 Izobraževanje izven podjetja: N din štipendije študentom in dijakom 15.860 internatska oskrba dijakov Fnd. pap. šole 282 prevozni stroški dijakom 1.122 dodatna štipendija za uspeh 4.140 šolnina za izredne dijake in'študente 21.000 razni seminarji in posvetovanja 17.000 počitniška praksa dijakov Ind. pap. šole in drugi izdatki 21.130 108.750 ■ Obravnaval je in sprejel kratkoročni in dolgoročni plan finančnih sredstev za izvajanje varstva pri delu. Za leto 1967 so planirana sredstva: N din za tehnično zaščito 65.000 za higiensko zdravstveno zaščito 79.300 za osebna zaščitna sredstva 63.070 za okrepčila in zdravstveno rekreacijo 352,223 559.593 ■ Obravnaval in sprejel dolgoročni plan za odpravo in saniranje žarišč, ki predstavljajo nevarnost za poškodbe in zdravje zaposlenih. Dolgoročni plan za dobo 10 let zajema naslednja dela: 1. zgraditi garderobo za posadko KS I 2. zgraditi sanitarije in higienske prostore za posadko KS II 3. zgraditi garderobo v kuhinji kleja 4. zgraditi garderobo za posadko PS I 5. zgraditi garderobo za posadko na holandcih PS I, PS II, KS I, KS II 6. zgraditi garderobo za prebi-ralke papirja in higienske prostore za žene 7. urediti delovni prostor za pa-kanje bal in zvitkov 8. rekonstruirati pogon PS II 9. rekonstruirati pogon KS I 10. preurediti transmisijski pogon v SLO in to na holandcih in mešalnikih H. urediti notranje prometne poti glede na vožnjo z viličarji. Obširno informacijo o revalorizaciji osnovnih sredstev je članom delavskega sveta podal računovodja podjetja. Pri tem je naglasil, da zaradi različnih faktorjev obstaja možnost, da nekatere nove vrednosti ne bi bile realne. Zakonodajalec pa dopušča, da se nove vrednosti osnovnih sredstev še povečajo, ali pa zmanjšajo za določen procent. Z namenom, da bi po revalorizaciji imeli naša osnovna sredstva ocenjena čim realneje, je predlagal, da delavski svet pooblasti komisijo za revalorizacijo osnovnih sredstev, da ona sama, ali pa po potrebi s sodelovanjem strokovnjakov, napravi ustrezne predloge delavskemu svetu v dokončno potrditev. Člani delavskega sveta so sprejeli predlog s pripombo, da komisija naknadno poroča o koeficientih. Direktor podjetja je podal poročilo in pregled stroškov v zvezi s potovanjem v inozemstvo. V letu 1966 je bilo sedem potovanj in skupni stroški so znašali 19-182 N din. S poročilom so se člani delavskega sveta strinjali. Odobril je prošnjo za izjemni kredit za dograditev hiše Miru Hribarju pod pogojem, če ima vse ustrezne dokumente za zidavo in da se izseli iz tovarniškega stanovanja v določenem roku. Preizkus ročnih motornih žag MEDVODE, DECEMBRA — V decembru 1966 so strokovnjaki Zavoda za zdravstveno in tehnično varnost Ljubljana opravili predpisane kontrolne meritve ročnih motornih žag za les. Ročne motorne žage kot delovne priprave imajo poleg vrste dobrih lastnosti tudi nekaj neprijetnih in verjetno v posameznih primerih celo človeku škodljivih lastnosti. Poleg tega, da ima ročna motorna žaga določeno težo. katere obremenitev mora delavec prenašati med delom, pa te naprave povzročajo še precej ropota in pa tresljaje. Trenutno še niso znani podrobni rezultati meritve, vendar pa osnovni podatki kažejo, da ročne motorne žage s svojim ropotom segajo že v za človeka znosno slušno področje. Ta zadeva je lahko dokaj neprijetna po občutkih, posledice pa se normalno pokažejo šele kas- neje. Seveda pa te predpostavke veljajo le za primere, ko je uporaba žage vezana na celoten ali daljši delovni čas. Posredno, a vendar bistveno, vlogo pa igra pri tem jakost in sistem dušenja motorja in pa okolje, kjer se ta žaga uporablja. Za naše pogoje dela, ko se ročne motprne žage srednjih kapacitet uporabljajo že približno tri leta, ne predstavljajo posebnega problema, ker delavci delajo neposredno pri žaganju s temi žagami le po nekaj ur na vsaki izmeni. Vendar pa bi bilo kljub temu smotrno, da se za ta dela uvedejo ušesni glušni-ki (antifoni). V določilih o varstvu pri delu pa je predvideno, da se morajo izvršiti občasni zdravstveni pregledi delavcev, ki delajo s temi napravami. Kot del ugodnosti pa se lahko šteje tudi to, da se naši delavci pri žaganju menjajo po Les dragocena surovina in njegovo skladiščenje VEVČE, JANUARJA — Kadarkoli zaidem na lesni prostor, nie nekaj stisne pri srcu, ko vidim, kako nam se les uničuje. Toliko bolj mi je hudo. ker sam odgovarjam za red na lesnem prostoru. Zastarel način manipuliranja z lesom na lesnem prostoru nam onemogoča vsako sodobnejše skladiščenje in sortiranje razžaganega lesa. dolžine 1—2 m. Po sedanjem načinu skladiščenja nam letno zgnije ca. 505 m3 zdravega lesa, ki ga uporabljamo za lege. Ne samo to: nam se pokvari še 3—4-krat toliko lesa, ko nam spodnje vršite lesa ob deževnih dneh ležijo domala v vodi in blatu. Les se ne zrači, ampak črni, če ostane dalj časa na skladišču. Ta zastarel način je svoj čas bil edino možen, ko smo les dovažali samo z vagoni. Zdaj, ko ga dobivamo s kamioni, se nam ta stari način dela več ne obnese. Kako skladiščimo les v lesnem prostoru, je nam v tovarni vsem znano. Skladamo ga na lege, 2 m visoko. Lege položimo po tleh pravokotno na smer železniške proge in pravokotno na ozkotirno progo, po kateri vozimo les v brusilnico. Jasno je, da ne moremo na ta način postaviti skladovnic na betonske podstavke, ker bi pri pobiranju lesa podrli vse podstavke in lege s postavljanjem ozkotirne proge, po kateri vozijo les v brusilnico. Tako zložen les bi bil še večja ovira za kamione, ki sedaj les dovažajo, ker ni dovolj prostora za odvijanje, da bi kamion pri- peljal neovirano med skladovnice. Ce pa bi jih obrnili za 90° tako, da bi stale paralelno na železniški tir oziroma na ozkotirno progo, bi bilo možno skladiščiti les na betonske podstavke. Med skladovnice bi bil položen nepremični tir. Na konceh skladovnic pri brusilnici bi povezali vse tire z nepremičnim tirom in vrtilnimi ploščami, ki bi bile neprenosljive. Kamioni bi uvozili med skladovnice na enem koncu, na drugem pa razloženi ven. S tem odpade prečkanje kamionov čez tire, kar je zelo neugodno za šoferje in škodljivo ^a vozila. Ne samo, da bi toliko in toliko prihranili, dosegli bi tudi večji red na lesnem prostoru, boljše sortiranje lesa, kar je zdaj nemogoče. Vsaka skladovnica bi bila označena s kvalitetno stopnjo lesa, kar je zelo važno, dostop k vsaki skladovnici bi bij možen v vsakem času. Vsa zgoraj navedena škoda nam odpade, če bi bili pripravljeni investirati ca. 500.000 S din za ozkotirno progo. Vrtilne plošče imamo, kakor tudi nekaj betonskih podstavkov, ostale bi izdelale zidarske delavnice. Kapaciteta lesnega prostora bi se res nekoliko zmanjšala, vendar bi še vedno lahko smotrno uskladiščili 2000 prm nabavljenega, očiščenega jesa in še domači očiščeni les. Ta svoj predlog sem pred slabim letom dni razložil nekaterim strokovnim in vodilnim delavcem v tovarni. Moram reči, da sem dobil polno priznanje, samo na žalost je vse ostalo pri starem. Zdaj sem se odločil, da to zadevo objavim v »Našem delu«, mogoče bom naletel na več razumevanja. K. D. Prejšnji mesec so v Medvodah opravili preizkus ročnih motornih žag. Meritve je opravil prof. Battestin, pri tem pa mu je pomagal tovariš Anton Dolinar Pripravljalni tečaj za papirniško šolo odraslih VEVČE, JANUARJA — Po koncu papirniške šole za odrasle sredi prihodnjega meseca, ko bo 18 kandidatov delalo izpite za poklic papirničarja, bomo začeli s pripravljalnim tečajem za novo skupino delavcev za to šolo. Ob dejstvu, da je poklicna usposobitev in zahtevano znanje na delovnem mestu o proizvodnji osnovni pogoj za zasedanje delovnega mesta papirničarja in za napredovanje, bomo letos jeseni odprli še en razred poklicne papirniške šole za odrasle. Organizacija šole je ob sodelovanju domačega izobraževalnega centra n rokah Šolskega centra tiska in papirja v Ljubljani, ki nadzoruje potek šolanja in ob koncu pridobljena spričevala. Tako pridobivanje poklica za odrasle bo zadnje v naši tovarni. Torej je tudi prilika še zadnja, zato priporočamo vpis vsem tistim, ki poklica še nimajo in že zasedajo taka delovna mesta v proizvodnji papirja, ali pa se imajo namen, na podlagi pridobljene kvalifikacije, za ta mesta potegovati. Poklicna šola zahteva kot pogoj za vpis popolno osemletko. V izrednih primerih in na priporočilo delovne organizacije pa je dovolj tudi manjša osnovna izobrazba. Jasno pa je, da tak kandidat le težko sledi učnemu programu poklicne šole, zlasti pa je praksa pokazala, da nastopajo težave posebno v nekaterih strokovnih predmetih, kot so strokovna matematika, merjenje in regulacija, tehnologija celuloze in papirja in drugod. Z namenom, da bi obiskovalcem šole, ki imajo dovolj osnovnega znanja, olajšali in omogočili nadaljnje izobraževanje, bomo predvidoma 18. februarja 1.1. začeli s trimesečnim pripravljalnim tečajem za poklicno šolo. Na tem tečaju se bodo udeleženci seznanili s snovjo matematike iz osemletke, z osnovami iz kemije in fizike ter začetki strojeslovja in elektrotehnike. Predavanja bodo trikrat ali štirikrat na teden v popoldanskem času, po 4 šolske ure na dan. Udeleženci bodo po končanem pripravljalnem tečaju dobili potrdilo, s katerim se lahko vpišejo na poklicno papirniško šolo pri Šolskem centru tiska in papirja o Ljubljani •— razred za odrasle, kjer se bo pouk začel septembra 1967, če bo dovolj prijavljencev. Prijave sprejema izobraževalni center podjetja do 10. februarja 1967. izmenah in po času. Druga slaba lastnost motornih žag so tresljaji. Jakost in oblika tresljajev sta v glavnem pogojena tudi s sistemom in močjo motorja, kvaliteto podlage, količino materiala in kvaliteto materiala. Verjetno pa na tresljaje pomembno vpliva tudi sam sistem, oblika in dolžina rezilnega dela žage. Namenoma ne želim navajati realnih vrednosti zahtev in norm glede zgornjih mej ropota in vibracij, ker bo ta lahko poglavje zase v obliki ugotovitev in smernic za odpravo pomanjkljivosti. Ob tej priložnosti so istočasno preizkusili še dva tipa manjših ročnih motornih žag (švedske in poljske), ki pridejo v poštev le za rezanje tanjšega lesa. Večina ugotovitev pa kaže, da je in bo verjetno še precej časa za naše pogoje menda najbolj primerna prestavljiva cirkular žaga, seveda z ustreznimi električnimi priključki in predpisanimi elementi in opremo (miza, zaščitna mreža, varovalne plošče in obloge). Vendar tudi ta cirkn-lar žaga ni brez posebnosti, katera lahko povzroče nesrečo. V letu 1966 smo že imeli en primer lažje poškodbe na prstih roke. Verjetno pri tem delu igra precejšnjo vlogo izvežbanost in pa dosledno izvajanje varnostnih določil. Delovni rezultati v EE 1600 za leto 1966 Pod tem naslovom bi želel na grobo opisati delovne rezultate, pozitivne in negativne momente. ki smo jih dosegli skozi leto 1966. Ce vzamemo za primerjavo leto 1965, so doseženi rezultati: SJ-S Mes. pop. 31. XII. 65 > O-rt > m g 4 +->' C N OJ O Q 'O 073,0 Š# 3 = 2 Vendar smo istočasno skupaj z oddelkom za norme preuredili samoobračun napak, ki jih najde v papirju OTK po prebiranju. Pri tem načinu je sicer dovoljeno dopustno število napak na 10.000 pol papirja. Vse napake se obračunajo po kriteriju 1,5 ure za napako v prebiranju in 0,5 ure za napako v štetju. Dokazano je, da je dal nov način prebiranja dokaj dobre re- za 1. 1965 — 2640 233 1610 38.500 16,0 43.600 100 565 zultate in smo ga v slabem letu I. 1966 24 2350 232 120 34.061 16,2 37.431 99,09 659 dni popolnoma osvojili. Kvaliteta II. 1966 24 2508 232 340 35.443 16,6 37.860 96,30 587 se je neprimerno izboljšala, saj v III. 1966 27 2711 229 123 36.594 14,8 42.407 105,00 305 letu 1966 nismo imeli nobenih po- IV. 1966 26 2412 229 151 36.361 15,6 39.070 103,00 347 sebnih reklamacij zaradi prebira- V. 1966 23 2540 227 137 31.570 14,5 37.842 109,00 452 nja. S tem pa ne moremo trditi, VI. 1966 26 2465 227 159 33.979 15,5 42.447 113,00 656 da je kvaliteta najboljša. Pri ne- VII. 1966 24 2730 225 2170 33.470 13,9 43.881 119,00 654 katerih prebiralkah je kvalite- VIII. 1966 27 2943 225 1024 36.456 13,4 47.500* 117,00 737 ta zelo dobra, so pa tudi take, IX. 1966 26 3066 224 2350 38.730 12,8 51.500* 122,00 528 ki napravijo veliko napak. Take X. 1966 26 2609 223 588 34.664 14,3 45.700* 119,00 528 prebiralke opozarjamo, bil pa je XI. 1966 23 2480 222 100 30.870 .12,4 37.500* 109,00 428 že primer, da smo jih premestili. XII. 1966 27 2346 220 960 36.421 15,7 46.200* lll^OO 452 To zahteva sama stimulacija Mes. za 1. pop. 1966 2600 685 34.842 14,5 42.300 110,50 528 obračunavanja in evidentiranja napak. Na te bomo morali v bo- Opombe: Za mesece: avgust, september, oktober, november in december so zaradi realnejše primerjave dosežene LU prikazane brez konkretnega cenika za ekspertne papirje. V prvi in drugi rubriki je število delovnih dni v mesecu in dokončana mesečna neto proizvodnja. Proizvodnja po mesecih zelo niha, tako so često primeri, da je v manj delovnih dneh dosežena celo višja proizvodnja. Tako je proizvodnja razmeroma nizka v mesecu aprilu, kar je popolnoma opravičljivo, ker je bil v tem času remont I. PS. Približno enako sliko dobimo v mesecu juniju, ko je bila proizvodnja nizka zaradi razmeroma slabe kvalitete papirjev I. PS po remontu, da smo morali nad 200 ton papirja listati. Istočasno smo imeli veliko ekspertnih papirjev za Zahodno Nemčijo, ki smo jih morali prav tako listati. Naslednje mesece, to je julij, avgust, september, oktober in november je proizvodnja potekala normalno. Kvaliteta papirjev se je vidno popravila, tako da smo v mesecu septembru dosegli rekord proizvodnje 3066 ton. V mesecu decembru pa je bila proizvodnja za oddelek ročne dodelave zelo sunkovita in neenakomerna. Zaradi remonta IV. PS je izpadlo v začetku meseca precej proizvodnje, proti koncu pa je bilo veliko ekspertnega papirja. Ker je bilo naročilo nujno, smo delo opravljali celo v nadurah. Proizvodnja pa niha še zaradi asortimenta (formatov-gramatu-re). Glavni faktor je vsekakor kvaliteta papirjev, ki jih dobimo v dodelavo. Če primerjamo poprečno mesečno proizvodnjo za leto 1965-66, smo dosegli v letu 1966 skoraj enako, oziroma le za 40 ton mesečno manj, kljub izpadu proizvodnje I. PS. Kar zadeva število zaposlenih (rubrika št. 3), smo tu dosegli dobre rezultate. Število ljudi smo zmanjšali od 233 (31. decembra 1965) na 220 (31. decembra 1966), to -je za 13 ljudi, oziroma za približno 5,5%. Število nadur (rubrika št. 4) smo prav tako znižali, saj je bilo poprečje nadur za leto 1965 1610 nadur, v letu 1966 pa se je to poprečje nadur znižalo na 685 na mesec, ali za 57,5%. Porabljene ure (kolona 5) skupaj z nadurami X 1,5 znašajo v poprečju 34.842 ur mesečno, kar je za 3658 ur manj kot v letu 1965. Glede na zmanjšanje števila porabljenih ur se je znižala poraba ur na 1 tono papirja od 16ur/t v letu 1965 na 14,5 ur/t v letu 1966. Naslednja kolona nam predstavlja dosežene LU; kjer vidimo padec 1300 LU, kar je posledica nekoliko nižje proizvodnje, zaradi izpada I. PS. Vpliv pa ima tudi asortiment. In če vzamemo pri produktivnosti za osnovo leto 1965 kot 100%, potem smo v letu 1966 produktivnost dvignili za 10,5 %. Nedokončana proizvodnja znaša v poprečju 528 ton, to je 37 ton manj kot poprečje leta 1965. Povišanje produktivnosti dela za 10,5 % je vsekakor za naš oddelek razveseljiv in prijeten podatek, zato je prav, da iz tega vidika navedem elemente, ki so na ta rezultat vplivali: 1. organizacija dela, 2. spremenjene delovne faze in način dela, 3. zmanjšanje delovne sile in izkoriščanje rezerv. Pri organizaciji dela smo praktično v samem in izven oddelka največ razpravljali. Pričelo se je pri transportnih poteh, razporejanju delovnih 'jmest, nadalje grupiranju delavcev v manjše ali večje skupine, skratka, mnogo smo preizkušali in izbrali pač tisto pot, ki nam je prinesla najboljšo rešitev in nam je dala tudi najboljše rezultate. Tako smo pri prebiralkah napravili iz 9 grup samo 6. To se je izkazalo boljše, saj je tako izmenski vodja imel naenkrat opraviti na akortah le s šestimi vrstami papirja. Zlasti boljše pa je takrat, če so naročila velika. Znatno manj je tudi ostankov miz po akortah. Z razmestitvijo zavijalk v neposredni bližini tehtnice nam je odpadel odvečni prevoz papirja po papirni dvorani. S tem, da so zavijalke blizu tehtnice, nismo dobili samo neposreden pregled tehtarice nad izdelkom, marveč pridobili velik prostor, ker so prej zavijalke delale razdeljeno. Z novim načinom izdelke pripeljemo samo do tehtnice, jih stehtamo ter takoj pošljemo do em-baliranja. Etiketiranje in paleti-ziranje opravljamo neposredno v vrstah z zavij alkami, pred tehtanjem. S to reorganizacijo na delovnih mestih smo pridobili zaradi manjših prevozov 4 delavke in prostor za deponijo papirja, ki ga dobivamo iz strojne dodelave. Ta prostor nam je zlasti potreben ob nedeljah in takrat, kadar je kvaliteta nekoliko slabša in zaloga nedodelanega papirja narašča. Nadalje smo pridobili 2 delavki s tem, da smo ukinili obrezovanje ovojnega papirja. S tem se kvaliteta papirja ni spremenila, zmanjšal pa se je odpadek, ki je odslej tudi stehtan, namesto da ga mečemo v izmet. Takih primerov je bilo razmeroma veliko. Ko smo jih izkoristili, so nas dovedli do boljše proizvodnje in višje produktivnosti dela. Največje uspehe pa smo vsekakor zabeležili s spremembo delovnih faz na nekaterih delovnih mestih, predvsem pri prebiranju. Spremenila se je oblika prebiranja skoraj v celoti. Od prejšnjega načina, kjer sta delali skupaj po dve prebiralki, dela sedaj vsaka zase. S tem se spodbuja prebiral-ka k čim večjemu efektu in tekmovanju v prebiranju. Tekmovanje pa ne sme biti pretirano, ker bi lahko imelo za posledico slabo kvaliteto. doče še bolj paziti, da dobimo res dobre, vestne in zanesljive prebiralke. Da bi ustregli zahtevam po kvaliteti izdelka, smo že v začetku leta uvedli listanje papirja, in poostrili kriterij prebiranja vseh papirjev, ki so namenjeni za izvoz. Napravili smo' pa tudi poskus, da smo nekatere papirje z napakami embalirali in za nekaj časa uskladiščili. Cez čas smo ugotovili, da se pri srednjefinih papirjih in pri ostro satiniranih brezlesnih veliko valovitega papirja, pa tudi manjših zračnih gub porazgubi. Tako smo take napake začeli puščati v papirju, zlasti v kulerju, ker smo imeli poprej z izločanjem le-tega veliko dela. Seveda pa s tem ne moremo v skrajnost niti pri dodelavi za domače tržišče, ker je zahteva po kvaliteti v sedanjem času vedno večja. Nov način prebiranja pa nam je dal še en rezultat. Nimamo več celih gor zmečkanega izmeta, temveč je ves naložen in zravnan na paletah. Povežemo ga s tračnim železom in transportiramo nazaj v predelavo. Srednjefine papirje in kulerje pa embaliramo v bale. Zaradi sortacije smo pri pospravljanju izmeta uspeli zmanjšati število ljudi od prvotnih dvanajst na štiri. Težave imamo z razsvetljavo, ki pogojem in zahtevam dela ne ustreza. Čeprav je novi način razsvetljave že preskušen, ne vemo kdaj bo prišlo do realizacije, ki je več kot potrebna, če hočemo doseženo kvaliteto še izboljšati. Povišanje produktivnosti in zmanjšanje števila ljudi je rezultat skupnih naporov vseh zaposlenih v oddelku. Prav bi bilo, da delo ne bi stagniralo, in da bo v bodoče treba iskati rešitve že v racionalnejšem izkoriščanju delovnih zmogljivosti, še nadaljnjem izkoriščanju rezerv, mehanizira-nju raznih ročnih prevozov z viličarji, da bi tako ob koncu leta 1967 spet lahko ugotavljali rezultate, ki smo jih začrtali. F. F. Proizvodni in linančni plan za leto 1967 Plan za prihodnje leto je se- KOLICEVO, JANUARJA sestavljen na teh osnovah: 1. enake strojne kapacitete kot v letu 1966 2. neizpremenjeni normativi 3. manjše poprečno število zaposlenih 4. neizpremenjene prodajne cene 5. manjši izvoz I. Obratovalni čas Osnovno izhodišče za sestavo plana je poleg zmogljivosti obratovalni čas stroja. V planu za planiramo po strojih naslednje obratovalne ure znanih strojnih prihodnje leto oz. dneve: PS I PS II KS I KS II NLO 4 stroji Absolutne možne ure . . 8760 8760 8760 8760 35.040 Prazniki (10) .... 240 240 240 240 960 Možne obratne ure . . 8520 8520 8520 8520 34.080 Remont 96 144 168 120 672 Obratovalne ure . . . 8424 8376 8352 8400 33.408 Obratovalni dnevi . 351 349 348 350 348 Poprečen izkoristek časa Obratovalne ure X 100 Absolutno možne ure 95,5 % II. Proizvodnja — Blagovna proizvodnja Na osnovi obratovalnega časa, strojnih zmogljivosti in planiranega asortimenta planiramo naslednjo blagovno proizvodjo v tonah: Skupaj Domači trg Izvoz PS I .... 887 780 107 PS II . . . . . 2.659 1.844 815 KS I ... . . 6.348 5.748 600 KS II . . . . . 13.382 9.982 3400 NLO .... . 2.030 2.010 20 Skupaj . . . . 25.306 20.364 4942 Struktura % . 100 80,5 19,5 Neblagovna proizvodnja Proizvodnja lesovine . . mm ton 0,8 120 1,0 686 Skupaj 806 — predelava cementnih vreč 602 III. Celotni dohodek V letu 1967 planiramo, da bomo na podlagi zgoraj navedenih fizičnih elementov plana in planiranega asortimenta, ki ga v tem izvlečku ne prikazujemo, dosegli naslednje vrednosti: Domači trg Izvoz . . Skupaj . . v 000 N din . 48.582 . 9.803 . 58.385 V 000 $ 701 Struk. v "A> 83,2 16,8 100 IV. Število zaposlenih in produktivnost Poprečno število zaposlenih v letu 1966 je bilo 704. Na tej osnovi in na ostalih predvidevanjih (vojaška obveznost, upokojitve itd.) planiramo, da bomo planirano proizvodnjo dosegli v letu 1967 s poprečno 705 delavci in s tem dosegli proizvodnjo 35.895 kg na zaposlenega. Za primerjavo naj navedem, da smo v letu 1965 dosegli proizvodnjo 34.845 kg izdelkov in v letu 1966 36.652 kg na zaposlenega. Vidimo, da je planirana nekoliko manjša produktivnost na zaposlenega kot v letu 1966, vendar moramo upoštevati, da smo v lanskem letu obratovali tudi v nekaterih praznikih, kar pa v planu za leto 1967 ne predvidevamo. S tem pa ni mišljeno, da v letu 1967 ne bomo obratovali tudi v nekaterih praznikih. Financiranje strokovnega šolstva dobiva nove oblike (Nadaljevanje s 1. strani) Tovarna lesovine in lepenke CERŠAK Papirnica KOLIČEVO Tovarna celuloze in papirja KRŠKO Združene papirnice LJUBLJANA Tovarna lesovine in lepenke PODVELKA Tovarna lesovine in lepenke PREVALJE Tovarna dokumentnega in kart. nega papirja RADEČE Sladkogorska tovarna kartona in papirja SLADKI VRH Tržiški obrat kartonažne tovarne LJUBLJANA S strani strokovnih šol pa sestavljajo izobraževalno skupnost: Šolski center tiska in papirja LJUBLJANA (papirniški oddelek) Tehniška šola LJUBLJANA (papirniški odsek) — Podjetja bodo za predvideno dejavnost izobraževanja papirniške stroke odvajala svoji izobraževalni skupnosti 0,75% od bruto OD, kar gre iz predvidenih 2,5% OD za izobraževanje. Odvajala bodo mesečno, vzporedno z izplačilom osebnih dohodkov v sklad za financiranje strokovnega šolstva v okviru svoje izobraževalne skupnosti. — Sedež izobraževalne skupnosti bo še naprej pri poslovnem združenju PAPIRLES LJUBLJANA. — Tvornica papira Rijeka se lahko v papirniško izobraževalno skupnost vključi kasneje pod istimi pogoji ali pa pogodbeno. — Če so v šolah posebne izobraževalne skupnosti papirniške stroke učenci, ki jih na šolanje niso poslali člani skupnosti, morajo plačati sami šolnino, ki jo določi iniciativni odbor skupnosti. Zbor je končno še odločil, naj ima iniciativni odbor 7 članov, ali pa 8, če bo k skupnosti pristopila tudi Tovarna papirja Rijeka. V odbor so bili izvoljeni: Vladimir Banko, Sladki Vrh, Marjan Černe — Količevo, ing. Božo Iglič — Združene papirnice Ljubljana, Zora Maležič •— tehnična srednja šola Ljubljana, Leon Poglej — Ceršak, Stanko Leopold — Krško in Ludvik Urekar — Šolski center tiska in papirja Ljubljana. Zapiski popotnika Prispevek ing. Janeza Hribarja po prvem semestru študija na Visoki tehnični šoli v Darmstadtu — katedra za papir DARMSTADT, JANUARJA — Moje potovanje v Nemčijo se je pričelo že takoj od začetka z nevšečnostmi. Ravno na dan odhoda so bile v Avstriji velike poplave, pri katerih je bila prizadeta tudi železniška proga. Ker vlak ni mogel voziti v Nemčijo preko Beljaka, sem se moral odpeljati čez Zidani most. Od tu smo se odpeljali pač po drugi poti v smeri Nemčije, zaradi česar je potovanje trajalo 7 ur dalj kot sicer. Kljub vsemu sem po 21 urah prispel v Darmstadt. To je kar prijetno manjše mesto z okoli 140.000 prebivalci in zelo bogato zgodovino. Mesto je bilo sicer med drugo svetovno vojno zelo razdejano. — Ca. 80°/o hiš je bilo porušenih. Vendar so skoraj vse pomembnejše zgradbe ostale cele, tako da še sedaj kažejo svojo nekdanjo podobo. Tu je zelo bogato založen in pomemben Hessenski deželni muzej, kjer sta se znanost in umetnost sešli pod skupno streho. Poleg skrbnih zbirk starin iz rimskih časov so tu stalne razstave svetovno znanih umetnikov. V mestu so potem še drugi manjši muzeji (Porzellan Muzej s primerki iz 18. in 19. stoletja) ter umetnostne ustanove (Kranich-steiner Musikinstitutzenter moderne in elektronične glasbe). Za literaturno izobrazbo skrbi več velikih knjižnic (Justus Lie-big Hans. Hessenska deželna in visokošolska knjižnica z 800.000 knjigami ter Kennedy Hans — knjižnica in center ameriške literature). Poleg tehnične visoke šole so v mestu še ustanove za preizkušanje materialov, nemški inštitut za plastične mase, centralni urad za PTT zveze z ostalim svetom, nemški računski center, v gradnji pa je evropski računski center za vesoljske polete. Darmstadt je znan kot center umetnikov, saj imajo tukaj po sebi imenovan kar del mesta, zato tudi ni čudno, da tako imenovani - Jugendstil«, kaiterega zastopnik v gradnji je bil pri nas arhitekt Plečnik, izvira tudi iz Darmstadta. Zaradi močno uničene industrije med drugo svetovno vojno se je po vojni pričela njena ponovna izgradnja. Vendar pa so bili mestni očetje tu bolj pametni kot drugje. Vsakdo, kdor je želel postaviti tovarno, je dobil brezplačno zemljišče, vendar pod pogojem, da bo postavil tovarno, ki ne bo delala ropota ali dima. Tako je v celem mestu le en velik tovarniški dimnik na strojni fakulteti za šolske poskuse. Zaradi take obveze so našle tu svoje mesto kemična industrija in tiskarstvo. Tu je velika kemična tovarna Merck, za nežnejši spol bolj znana tovarna ondulacijskih preparatov, tovarna ur Dergena, ter cela vrsta tiskarn. V predmestju sta za papirno industrijo znani tovarni Goebel ter Strecker. Pomemben pa je Darmstadt kot univerzitetno mesto. Tu je tehnična fakulteta z oddelki za strojništvo, elektrotehniko, gradbeništvo, kemijo, celulozno kemijo, plastične mase, arhitekturo ter gospodarstvo. Na strojni fakulteti sta pododdelka za papir in tiskarstvo s svojima inštitutoma. Tehnično fakulteto je ustanovil že v prejšnjem stoletju arhitekt Wagner — učitelj našega Plečnika. Zato sta gradbeništvo in arhitektura tukaj tudi najbolj pomembno zastopana. Univerzo obiskuje okoli 5006 študentov, od tega 1/10 inozemcev z vseh kontinentov sveta. Takoj ob prihodu na šolo sem imel težave, ker zaradi ugleda svoje šole ne priznajo diplome nobene druge šole. Vendar so mi dovolili vpis v 5. semester, tako da sem lahko pričel z obiskovanjem predavanj in vaj. Profesor Brecht, ki je direktor inštituta za papirno proizvodnjo, vodi tudi predavanja iz papirne stroke in sicer iz papirne proizvodnje, priprav za proizvodnjo papirja ter preizkusov papirja, oziroma surovin. Pod njegovim vodstvom vodijo asistenti ter sodelavci ostale praktične vaje na inštitutu. Enako je tudi na oddelku za celulozno kemijo, kjer vodi vse profesor Jayme. Tudi on predava in vodi predavanja iz celulozne kemije, tehnologije celuloze ter naravnih in umetnih vlaken. Vsa predavanja so res na visoki ravni, saj vemo, da sta profesor Brecht kot profesor Javme vodilna moža v papirniški znanosti. Zelo me je presenetil način predavanja, ki ni prav nič šolski. Vsa predavanja so spremljana z diapozitivi slik in diagramov, za vsako stvar, ki jo tolmači, pa pove tudi literaturo oziroma revijo, kjer je bilo o tem kaj več objavljenega oz. raztolmačenega. Zelo zanimive so ekskurzije po raznih tovarnah, ki naj še več pripomorejo k praktičnemu znanju. Tiskarski mogotec Axel Sprin-ger je dal pred nekaj leti zgraditi v Darmstadtu zelo moderno tiskarno. Ekskurzija v to tiskarno je bila zelo zanimiva, saj tiskajo res po najmodernejših delovnih postopkih. Vsak teeten natiskajo 2 milijona revije »Mor zu« v štiribarvnem tisku po postopku globinskega tiska. \se, razen filmov, fotoposnetkov barvnih strani revije, kar dobe iz centrale v Hamburgu dva tedna pred izidom revije, narede sami. Ko z avionsko pošto dobe fotoposnetke, prično s pripravo valjev za tisk. Teh je treba narediti kar celo množico. Za revijo, ki izide na 64 straneh, narede za vsako barvo po dva valja. Ker na osmih straneh naenkrat tiskajo z enim valjem, jih je še vedno potrebno 64. Jekleni valj po-bakrijo, prebrusijo na gladko površino, s filmom napravijo na površino želeni obris, jedkajo ter nato cel valj ponovno ponik-Ijajo, da dobi odpornejšo površino. Kljub vsemogočim vmesnim kontrolam gre valj na koncu še enkrat na pregled, kjer mojster svojega poklica na roko izrezuje ali dodaja posamezne črke ali obrise na valj. Tako pripravljeni valji gredo v tiskarski stroj, ki je sestavljen iz štirih kompletov za štiribarvni tisk. Tisk teče nemoteno od ponedeljka do četrtka, ter v tem času natiskajo omenjeno veliko število primerkov. Že v petek pa imajo čiščenje stroja ter eventualno reparaturo. Repa-rature so organizirane tako, da stalno menjajo dele stroja, ki so podvrženi obrabi. S tem zastojev zaradi popravil sploh ni. Ker imajo 16 barvnih tiskarskih strojnih enot (ena je po delih v rezervi), pri njih menjavajo dele tako, da je vsako leto stroj enkrat v celoti zamenjan, ne glede na to, če je bilo to potrebno ali ne. Zelo zanimiva je zgradba tiskarne. Kot vse moderne tovarne, je tudi ta zgrajena v lahki izvedbi — za 10 let. V tem času se mora izplačati. Upravno poslopje kot tudi delovni prostori so urejeni v montažni izvedbi iz lahkega betona. V upravnem poslopju so stene montažne, vse električne napeljave so položene prosto po steni, stene pa neometane. Streha je narejena iz I nosilcev ter so na to položene izolirne plošče lahkega betona. Vse to je prepleskano s plastično barvo. Pri vsej enostavnosti ni izgled nič slabši od klasične gradnje, a mnogo cenejši. Delovne prostore ogrevajo s kaloriferji. S klimatskimi problemi nimajo težav. Tudi kotlarna je sezidana z žlindrinimi votlaki, prepleskanimi s plastično barvo. Kot streha služijo tukaj I nosilci, ter nanje položen salonit. Vsa vrata in okna so železna. Za tisk uporabljajo samo premazni ilustracijski papir, ki ga skladiščijo obvezno pokončno v 5 legah. Zato imajo tudi posebno prirejen viličar z ekstremno dolgim dvigom. Ves papir, ki ga dobe, je skrbno za- pakiran v sloj 5 mm debele lepenke in še natron papir. Ker vedo, da samo 1 cm debel sloj papirnega zvnka, ki ga je treba odstraniti zaradi eventualne poškodbe, tvori že ca. 13.000 m dolg papirni trak, postavljajo dobaviteljem papirja prav točne zahteve, tako tudi zvitek, ki je dobavljen leže, lahko dobi zaradi teže nad njim prevažanega zvitka močne deformacije, ki lahko povzročajo velike sile pri odvijanju. Menjavanje papirnega zvitka na stroju je avtomatično regulirano s lotocelicami po ameriškem HUCK patentu, tako da sploh ni potrebno zmanjšati hitrosti pri menjavanju papirnega zvitka ter lahko ves čas delajo z nemoteno hitrostjo ca. 500 m/fmin. Uporabljajo specialne barve za globinski tisk, proizvod tovarne Gebr. Hartmann. Te barve so zelo kvalitetne, z močno adheziv-nostjo. Tovarna Gebr. Hartmann izdeluje barve po Elashing-po-stopku. Od pigmenta, ki ga dobe od tovarne barv BASF, najprej izločijo vso vodo, ker ta pigment ob dodatku olja in mešanju v gnetilcu prevzame olje nase, vodo pa izloči. To je čisti fizikalni pojav, postopek pa ie tako imenovani Flashing postopek. Temu oljnemu pigmentu nato dodajo še druge dodatke, mineralna olja in umetne smole z močnim vmesnim gnetenjem, tako da dobe barvo res fine zrnatosti. Tudi ta tovarna je nova, sicer s staro tradicijo, ki je ostala v Vzhodni Nemčiji ter kvaliteto, ki jo tu razvija dalje. Zato ni čudno, da imajo zastopstva v 15 državah, po licenci pa dela njihove barve še 8 držav. Imajo svoj preizkusni laboratorij, kjer vsak tiskarski papir preizkusijo na kvaliteti ter nato na njem še svojo barvo, za kar imajo tri manjše tiskarske stroje. Povsod sem videl, da od papirja zahtevajo res ogromne kvalitete, zato ima tudi vsaka prede-fovalna tovarna svojo vstopno kontrolo, da jim ne morejo papirne tovarne prodajati nekvalitetnega blaga, celulozne pa ne njim trde celuloze za mehko. Konkurenca v Nemčiji je zelo visoka, saj je že 3118 tovarn, ki izdelujejo lesovino, celulozo in papir. Pri tem je 1/10 premaznega papirja in bomo morali močno skrbeti za kvaliteto papirja, če se hočemo približati konkurenčnosti na inozemskem trgu. J. H. Več deset tisoč kg papirja naložijo na kamione ali v vagone vsak dan iz skladišča gotovih izdelkov Delovni invalidi v tovarni in njihova zaposlitev VEVČE, JANUARJA —- Čeprav število nesreč v podjetju pada, je še vedno preveč takih, ki nastanejo zaradi neprevidnosti delavca. Včasih pa je slučaj tak, da se je težko izogniti nesreči, čeprav so delavci poučeni o nevarnostih in čeprav so varnostne naprave na mestu. Bodi karkoli, pride letno enkrat ali dvakrat do nezgod, ki imajo za posledico invalidnost ponesrečenega delavca. Ta invalidnost je lahko manjša ali večja in trajnejšega značaja. Tu ne gre za statistično ugotavljanje, ampak za težave okoli zaposlitve delovnih invalidov, če po preboleli bolezni zaradi obratne nezgode ne morejo opravljati več tistega dela, ki so ga opravljali pred nezgodo. Kar preveč je že ustaljeno mnenje ponesrečencev samih, pa tudi večine vodstvenih delavcev v proizvodnji, češ, bo pa šel tak človek za vratarja. V tovarni imamo le tri taka delovna mesta, zasedena dvakrat s po dvema človekoma, enkrat pa s štirimi. Če bi se samo en človek letno ponesrečil do invalidnosti, bi bilo kandidatov za vratarje že več kot preveč, kako šele, če je teh primerov več. Tako nastopi ob vsakem primeru problem, ki ga naj avtomatično reši kadrovska služba ali natančneje kadrovik. Še tako dobra volja in iznajdljivost pri tem odpovesta. Vprašanje pa je rešljivo na drugi način, kjer je nujno, da sodeluje tudi invalid sam. V tovarni so namreč še druga delovna mesta, kjer bi delovni invalidi brez večjih težav lahko delali, če bi bili za to usposobljeni. Zato je v takih primerih nujna prekvali- fikacija delavca, ki pa zahteva dodatno izobraževanje, ali pa celo šolanje od osnov dalje. To pa ni mogoče, če delavec sam ni voljan sprejeti pogojev, ki mu jih v takih primerih predlaga kadrovska služba. Največkrat postanejo invalidi ljudje iz nekvalificiranih delovnih mest in kot taki nimajo osnovnošolske izobrazbe, ki pa je potrebna tudi in še posebno za opravljanje vratarske službe, da ne govorimo o delovnih mestih, ki zahtevajo tudi strokovno znanje in usposobljenost. Tako torej lahko pridemo do sklepa, da bodo morali v bodoče tudi invalidi sami sodelovati, če bodo hoteli, da se bo zanje našlo primerno delovno mesto. Njihovo sodelovanje bo v glavnem pomenilo: izobraževanje za prekvalifikacijo, pa čeprav se bo to izobraževanje pričelo prav z osnovami, tj. z osemletko in nato naprej ■— za papirničarsko ali kako drugo stroko v zvezi z našo proizvodnjo ali pomožno dejavnostjo. V nasprotnem primeru res ne bo več mogoče kakorkoli pomagati vsem, ki pridejo v tak položaj. Seveda je proces prekvalifikacije včasih dolg in lahko traja tudi več let. Da pa delavec pri tem ne bi bil tudi materialno oškodovan, se lahko poslužimo dajatev v obliki štipendiranja, kar predvideva pravilnik o izobraževanju in štipendiranju, in kar se ob vsakem primeru regulira z ustrezno pogodbo. Odklonitev teh možnosti in takšne rešitve prizadetih pa povzroči težje rešljiv problem tako za podjetje kot za prizadete, če bi bili pripravljeni sami sodelovati. Papirniški pihalni orkester je sprejel plan za leto 1967 VEVČE, JANUARJA — Papirniški pihalni orkester je imel 23. XII. 1966 občni zbor, na katerem je ugotavljal uspešno delo v preteklem letu in sprejel program dela za leto 1967. Uspehi, ki jih ugotavljamo za preteklo leto, so plod redne dva-krattedenske vaje. Zrcalijo pa se v številnih nastopih, ki jih je imel. Vseh nastopov je bilo 38, izmed katerih so najpomembnejši: 7 koncertov na vseh proslavah ob državnih praznikih. Sodeloval je tudi na vseh prireditvah, katerih prireditelj je bila Papirnica Vevče ali pa sindikalna podružnica. Bilo je dvoje gostovanj: Prvo o Novigradu, kjer je v našem počitniškem domu izvajal promenadni koncert, po koncertu pa plesno glasbo. Drugo, bolj pomembno, pa je bilo gostovanje v Avstriji, oziroma izmenjava gostovanj s Papirniškim pihalnim orkestrom iz Gratkorna. To gostovanje je bilo dvodnevno in se je vevški pihalni orkester poleg koncerta, ki ga je izvajal v Gratkor-nu. udeležil tudi srečanja z okoliškimi pihalnimi orkestri. Od petih, kolikor orkestrov je bilo na tem srečanju, je vevški požel največ priznanj, pa ne zato, ker je bil gostujoči orkester, ampak je po kvaliteti igranja to tudi zaslužil. Poleg pihalnega orkestra pa se nam je v preteklem letu prvič predstavil novoustanovljeni veliki zabavni orkester s koncertom zabavne glasbe v Polju. Razen tega je gostoval še o Zalogu, Dolu in Zadobrovi. Ob prvem letu svojega obstoja mu k takemu uspehu čestitamo in mu želimo o bodoče še dosti napredka. Tudi mala plesna ansambla ■»Amores«. in Mladi prijateljic nista zaostajala s svojim delom, saj smo lahko marsikatero soboto slišali, ko sta v DUR igrala za ples. Nista manjkala tudi na proslavi 8. marca, srečanju z upokojenci, praznovanju dedka Mraza in na drugih prireditvah, V razpravi na občnem zboru so sodelovali tudi gostje: tovarišica Zvonka Nagode, tajnica obč. sveta zveze kulturno prosvetnih organizacij, Tone Novak, sekretar podjetja, in Ivan Benedik, predsednik sindikalne podružnice. Slišali smo mnogo pohvalnih besed in napotkov za bodoče delo. Veliko se je razpravljalo o klubu občanov, ki kljub primernim pro- storom ni uspel zaživeti. Ugotovljeno je bilo, da je glavni vzrok, da prostori samevajo brez obiskovalcev, to, da nobena od organizacij, pa naj bo to sindikalna podružnica ali pa mladinska organizacija, ni pokazala preveč zanimanja za to delo. Sprejet je bil sklep, da bo pihalni orkester ob pomoči ostalih organizacij skušal urediti članom kolektiva po delovnem času razvedrilo ob čita-nju revij, igranju šaha m podobno Program dela, ki je bil soglasno sprejet, je zelo obširen in bo zahteval od vsakega člana popolno sodelovanje. Naj naštejemo nekaj najpomembnejših točk tega programa: 1. Za člane kolektiva in za okoliške prebivalce bo v poletnih mesecih od meseca maja do avgusta vsak četrtek izvajal pred DUR promenadni koncert in sicer izmenoma pihalni orkester in pa zabavni ansambli. 2. Pri praznovanju 125-letnice ustanovitve Papirnice Vevče bomo skušali organizirati srečanje papirniških pihalnih orkestrov v Sloveniji in s tem prispevati k proslavi tega jubileja. N. Z. Poročilo o nesrečah pri delu za leto 1966 KOLIČEVO, JANUARJA — Vsako poslovno leto končujemo z analizami, poročili in bilancami. Tudi letos bomo prikazali uspešnost in neuspešnost naših prizadevanj na vseh področjih dela. Varnostna služba ima nalogo, da konča svoje poslovno leto s pregledi in analizami o delu v letu 1966. Z večjo intenzivnostjo pri deln, s stremljenji za boljšo produktivnost se pojavljajo tudi večje nevarnosti za nesreče pri delu. Novi temeljni zakon o varstvu pri delu nam nalaga, da še bolj skrbimo za varnost, in da spremenimo naše interne pravilnike ter jih prilagodimo dinamičnosti proizvodnje. Komisija za varnost pri delu je bila v letu 1966 spremenjena zaradi poteka mandatne dobe članom komisije. Imela je dve seji. Komisija je na svojih sejah obravnavala delo podkomisij in na podlagi njihovih priporočil in poročil sprejemala določene sklepe. Mesec januar ....................... februar .................• • marec......................... april......................... maj........................... junij..................• . . julij......................... avgust........................ september..................... oktober....................... november...................... december...................... Poprečje.................... Iz pregleda je razvidno, da so izostanki zaradi bolezni pri nas precej umirjeni. Opazimo celo rahlo upadanje. Pred uvedbo cepljenja proti gripi, v marcu, je bil največji odstotek izostankov zaradi bolezni. Če primerjamo naše podatke z republiškimi, ugotovimo, da smo pod republiškim poprečjem. Kljub temu pa ne smemo biti zadovoljni, ampak moramo storiti vse, da se to stanje še izboljša. Nesreče pri delu so poseben problem vsake gospodarske organizacije. Če ima gospodarska organizacija stare stroje, so po- število nesreč................ nesreče na 100 zaposlenih . . Iz primerjave je razvidno, da je število nesreč v letu 1966 v primerjavi z letom 1965 poraslo. Pokazovalec realnosti je tudi, da se je v letu 1966 ponesrečil vsak 20,5 delavec. Ta pokazovalec je le za interno uporabo, če pa ga hočemo primerjati z drugimi podjetji, pa tega lahko izračunamo na osnovi delovnih ur, števila nesreč in izgubljenih dni. Naslednja tabela nam pokaže resnost in pogostnost nesreč v letu 1966 v primerjavi s prejšnjimi leti: v letu 1962 je bila pogostnost 47.2, resnost 553 v letu 1963 je bila pogostnost 32.4, resnost 435 v letu 1964 je bila pogostnost 33.4, resnost 602 v letu 1965 je bila pogostnost 184 resnost 574 v letu 1966 je bila pogostnost 25.3, resnost 570 Pogostnost nesreč ni vedno merilo za slabo varnost pri delu. Važno je, ali so nesreče težje ali lažje. O tem nam nekaj povedo izgubljeni dnevi na eno nesrečo. V letu 1962 je bilo izgubljeno 834 dni, na eno nesrečo 14 dni v letu 1963 je bilo izgubljeno 668 dni, na eno nesrečo 13 dni v letu 1964 je bilo izgubljeno 859 dni, na eno nesrečo 18 dni v letu 1965 je bilo izgubljeno 824 dni, na eno nesrečo 31 dni v letu 1966 je bilo izgubljeno 789 dni, na eno nesrečo 22 dni Iz gornjega je razvidno, da je bilo lani več nesreč kot leta 1965. Poškodbe so bile lažje in odpade na eno nesrečo le 22 izgubljenih dni. Za boljšo informiranost v podjetju smo nabavili razne časopise, ki obravnavajo varnost pri delu. Nabavili smo tudi temeljni zakon o varstvu pri delu SFRJ in SRS, ki so ga prejeli vsi odgovorni za organizacijo dela. Komisija je sestavila in predložila v potrditev samoupravnim organom kratkoročni plan dela za eno leto in dolgoročni plan za dobo 10 let. Zdravstveno stanje članov kolektiva je v redu. Poklicnih obolenj ni bilo. V letu 1966 je bilo opravljenih 451 preventivnih pregledov. Poleg teh pregledov je bilo opravljeno še cepljenje proti gripi in fluorografiranje. Sredstva, ki jih daje kolektiv za preventivne ukrepe, niso majhna, saj jih je za 4 milijone starih din. Kljub temu, da podjetje skrbi, da bi bilo zdravstveno stanje delavcev čim boljše, so še vedno ljudje, ki te ukrepe prezirajo. Izostanki zaradi bolezni so se v zadnjih 5 letih gibali takole: 1962 1963 1964 1965 1966 3,40 4,65 3,27 2,62 3,14 2,64 4,04 3,53 2,27 3,49 5,04 3,15 3,65 3,24 3,12 4,77 2,84 2,96 3,15 2,96 3,21 3.82 2,91 2,31 2,61 3,53 3,84 2,74 2,67 3,01 3,09 2,96 3,30 3,04 3,34 3,56 5.03 3,04 3,18 2,39 3,22 2,84 3,33 3,35 2,63 2,86 2.47 3,42 3,37 3,41 3,20 2,05 3,44 3,60 3,56 3,63 3,56 3.62 3,02 3,04 3,52 3,28 3,27 2,99 3.06 navadi pri teh strojili delavci z dolgoletno prakso in s starimi navadami pri delu, ki pa niso niti najmanj v skladu s predpisi o varstvu pri delu. Mlajši delavci pa so pri delu zamišljeni ali pa precenjujejo sami sebe. Zaradi tega je tudi tako velik odstotek osebnega faktorja za nesreče pri delu. Res je, da za nesrečo pri delu ni vedno kriv osebni faktor, res pa je tudi, da v velikih primerih je, pa čeprav tega ne priznamo. Z naslednje tabele je razvidno, kako so se gibale poškodbe v letu 1962, 1965, 1964. 1965 in 1966. 1962 1963 1964 1965 1966 60 50 47 26 35 10.65 7,50 6,35 3,48 4,82 Vzroke za nesreče oziroma poškodbe pri delu iščemo v vseh mogočih smereh. Imamo pa tudi zožitev na tri glavne vzroke ali faktorje, ti so: osebni faktor, faktor delovnega okolja in faktor organizacije dela. V letu 1966 so nesreče pri delu povzročili ti faktorji: — zaradi osebnega faktorja 24 nesreč, — zaradi delovnega okolja 10 nesreč, — zaradi organizacije dela 1 nesreča. Nesreče pri delu so pri delavcih povzročile naslednje poškodbe: — udarcev in stiskov 22 primerov, — zlomov in izvinov 7 primerov, — urezov 2 primera, — ubodljajev 3 primeri, — tujkov v očeh 1 primer. Zanimiva je ugotovitev poškodb po posameznih oddelkih: v proizvodnji papirja in kartona 12 nesreč, v proizvodnji lepenke 1 nesreča, v kalorični centrali 1 nesreča, v reparaturnih delavnicah 6 nesreč, pri razkladanju surovin 7 nesreč, grupa za manipulacijo z lesom 3 nesreče, v dodelavi papirja in kartona 5 nesreč. Zanimivo je tudi dejstvo, da se je pri transportiranju materiala in gotovega blaga ponesrečilo 18 delavcev. V tem se čuti pomanjkljivost organizacije dela, premajhna osebna pazljivost in varstvena disciplina. Na drugem mestu so poškodbe v reparaturnih delavnicah, kjer je bilo 6 nesreč. Po starostni strukturi so se ponesrečili delavci: do 20 let 2 delavca, od 21 do 30 let 19 delavcev, od 31 do 40 let 5 delavcev, od 41 do 50 let 5 delavcev, od 51 let dalje 4 delavci. Iz primerjave je razvidno, da se ponesreči največ mladih delavcev. Temu je vzrok nepremišljenost in varnostna nedisciplina. Nesreče na poti na delo in z dela nam v letu 1966 niso delale preglavic, kar je razvidno iz razpredelnice: 1962. leta 14 nesreč s 193 izgubljenimi dnevi, 1965. leta 9 nesreč z .228 izgubljenimi dnevi, 1964. leta 12 nesreč s 193 izgubljenimi dnevi, 1965. leta 11 nesreč z 218 izgubljenimi dnevi, 1966. leta 4 nesreče s 65 izgubljenimi dnevi. Zanimivo je, koliko je bilo vseh nesreč pri delu, ki niso zahtevale zdravniške pomoči in je bila poškodovancem nudena zdravniška pomoč v sobi prve pomoči. Poročamo lahko samo o tistih poškodbah, ki so jih zaposleni prijavili. Prepričani pa smo, da to niso vse poškodbe, ker posamezniki še vedno ne posvečajo dovolj važnosti taki evidenci. Teh poškod je bilo 128 in niso bile tako hude, da bi zahtevale zdravniško nego. Za izboljšanje varstva in zdravstva pri delu je bilo v letu 1966 planiranih 3il milijonov starih dinarjev. Porabili pa smo naslednja sredstva: — za tehnično zaščito 17.890.176 — za higiensko in zdravstveno zaščito 17.585458 — za osebno zaščito 5.745.000 — za okrepčila in rekreacijo 38.613.240 Skupaj 79.833.574 V gornjem so prikazani stroški, ki smo jih v lanskem letu porabili za varstvo in zdravstvo pri deln. V tem znesku so tudi sredstva iz investicijskega vzdrževanja in novih investicij, ki so bila vložena za pospeševanje varstva, to je za obnavljanje izrabljenih naprav. Sredstva, ki so bila vložena, so razmeroma visoka. Na osebo znašajo llil.OOO S din. Splošna problematika Snaga v podjetju je zadovoljiva. Bila pa bi lahko še mnogo boljša, če bi imeli posamezniki več čuta za snago. V letu 1966 se je stanje v primerjavi s prejšnjimi leti izboljšalo. Delavci, ki nimajo lastnega gospodinjstva, se hranijo v tovarniški restavraciji. K restavraciji spada primerno opremljen bife, kjer prodajajo mrzla jedila. Topli obrok kuhajo v restavraciji in ga razdeljujejo delavcem v urejeni jedilnici poleg bifeja. Topli obrok regresira podjetje, posameznik plača za obrok 120 S din. Pitna voda iz lastnih talnih vodnjakov nam je pri vseh analizah pokazala vedno pozitivne rezultate. V letu 1966 so bili rezultati pri dveh pregledih dvomljivi. Pri ponovnem pregledu pa zopet v redu. Zato smo se obrnili na strokovni zavod za pomoč. Ker nam rezultati še niso znani, smo prepovedali pitje vode in jo nadomestili s črno rahlo oslajeno kavo. Zaposleni prihajajo na delo iz različnih krajev domžalske občine. Iz oddaljenejših krajev se po večini vozijo z avtobusi in dobi- vajo povračilo za vožnjo. V zadnjem času so uvedeni lokalni avtobusi, ki se jih poslužuje precejšnje število zaposlenih. Tudi ti imajo v zimskih mesecih pravico do regresa. Za oddih in rekreacijo imamo tri počitniške domove in sicer dva na morju in enega v planinah. V času dopusta prejemajo delavci od podjetja regres. Člani kolektiva prejemajo regres, češe poslužujejo počitniških domov drugih organizacij in se izkažejo s potrdili o bivanju. Kljub regresu se letovanja poslužuje razmeroma malo članov kolektiva. Požarna varnost je v podjetju organizirana na osnovi prostovoljne gasilske čete, ki ima na razpolago dve motorni brizgalni in eno na električni pogon. Ena brizgalna je močno obrabljena in je potrebno nabaviti novo. Več časa bo treba posvetiti urejanju gasilskih desetin. Precej skrbimo Varstvo MEDVODE, DECEMBRA — Eden izmed faktorjev za uspešno izvrševanje dela in doseganje čim boljših rezultatov pri delu je nedvomno tudi varnost pri delu. V prvih trenutkih se nam to marsikdaj dozdeva kot pretirano in potencirano urejevanje delovnega okolja, vendar pa v večini primerov ti predsodki izginejo, če si ogledamo statistike, katere prikazujejo dejansko in podrobno razčlenjeno stanje nezgod pri delu. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da to niso samo suhoparne številke, temveč, da se za vsakim takim primerom skrivajo precej globlje in v večini primerov vsestransko boleče zadeve. V prvi vrsti moramo tu upoštevati dejstvo, da je vsak primer nezgode prizadel živega človeka, človeka, ki razen za sebe marsikdaj skrbi tudi za druge in na katere je obojestransko čustveno povezan. Seveda pa prav tako ni za zanemariti dejstvo, da nam prav nezgode pri delu povzročajo vsako leto sorazmerno zelo itežke izgube. Te izgube so v večini primerov dvakratne ali pa celo večkratne. če upoštevamo še vse ostale indirektne izgube (ki niso registrirane), ki so reden spremljevalec nezgod pri delu. Varstvu pri delu naši organi samoupravljanja, pa tudi pristojni zakonodajni organi posvečajo precej pozornosti in posebno v zadnjem času morda celo nekoliko preveč naenkrat. Vsi ti predpisi pa v večini primerov obravnavajo večje probleme in zadeve, zato je tudi dejavnost v gospodarskih organizacijah usmerjena predvsem v reševanje teh večjih zadev. Dasiravno je predvideno, da naj novi pravilniki o varstvu pri delu določijo splošna, posebna in podrobna navodila o varstvenih ukrepih, pa se le velikokrat dogodi. da pozabimo ali pa prezremo tiste male osnovne probleme, ki bi morali biti že davno urejeni. Eden izmed teh je vsekakor delovno okolje. Vem, da se danes opravljajo meritve in proučevanja ropota, vlage, prahu, plinov, temperature in podobnih faktorjev. Tudi to je vsekakor potrebno, vendar bi morali vzporedno s tem obnoviti in pospeševati osnovne pogoje. Prav tu pa marsikje manjka vezni člen, to je vpliv prve neposredno nadrejene osebe. Mojstri oddelkov, vodje izmen bi lahko in v določenem smislu marsikaj storili. Vzemimo samo droben primer: pregled stanja uporabnosti ročnega orodja in morda še osebnih zaščitnih sredstev. Pri tem ne mislim teh kadrov preobremenjevati z dodatnimi dolžnostmi, dasiravno so po naši osnovni in posebni zakonodaji prav oni prvi in neposredno odgovorni za osnove varstva pri delu. za prevemtivno požarno varnostno službo. Komisija za varnost pri delu je ugotovila na zadnji seji. da je premajhna kontrola nad protipožarnimi sredstvi. V zvezi s tem je zadolžila odgovorne, da občasno kontrolirajo delo poklicnega gasilca in protipožarne naprave. Varstveno poučevanje V zvezi z novimi predpisi o varstvu pri delu organiziramo seminarje iz tematike za varstveno vzgojo. Prvi seminar je za vodilni kader. Seminar obiskuje 24 oseb. V najkrajšem času bo organiziran seminar za predstojnike, ki tudi sami fizično delajo, pa imajo dolžnost in pravico ukazovati svojim sodelavcem. Ti seminarji bodo prispevali svoj delež k zmanjšanju nesreč pri delu. Želimo, da bi v letu 1967 delali bolj varno. pri delu Pregledi ročnega orodja, pribora in naprav, za katere so posamezniki osebno zadolženi, so pokazali, da je stanje sicer precej boljše in se stalno izboljšuje, vendar ne dosledno in na vseh področjih. Ročni vrtalni stroji in podobni električni stroji so na primer zelo dobro urejeni in ustrezno zavarovani. Na drugi strani pa lahko marsikje najdemo še vedno pile brez ročajev, kladiva s počenimi ročaji, brez zagozd, sekače z izrazito nepravilnimi »bradami«, izvijače s počenim izolacijskim ročajem in podobno. No, to je ena stran, katero bi neposredno nadrejeni vodje izmen in oddelkov lahko urejevali z občasnimi pregledi in ustreznimi nasveti ter ukrepi. Druga stran pa je jirav pri razporejanju delavcev na posamezna dela. lu ne mislim na ustreznost njihovih osebnih zaščitnih sredstev, temveč predvsem na to, da so vodje izmen in oddelkov po zakonodaji osebno odgovorni za delavca, ko ga razporedijo na delo glede njihove strokovne in delovne sposobnosti. Da bom bolj določen in jasen, še nekaj primerov: — delavec lahko samostojno vari le, če je za to strokovno sposoben in z ustreznim izpitom; — delavec lahko upravlja s traktorjem ali katerimkoli drugim vozilom internega transporta le, če ima ustrezni osnovni in posebni izpit; — delavec lahko opravlja posamezna dela — popravila na strojih in napravah le, če je strokovno sposoben in ima potrebna izjemna navodila za delo; — delavec lahko popravlja določene dele, če poleg osnovnih in posebnih strokovnih pogojev izpolnjuje tudi druge splošne pogoje (zdravstveno stanje). Osebno nisem pristaš kaznovalne politike, pač pa sem za način osebnega vpliva in tozadevnega nadzora ter pojasnjevanja. Mislim tudi, da osebni zgledi v večini primerov bolj vlečejo, kot razni napisi, opozorila in prepovedi. Da pa zadeva ni umetno potencirana in brez osnove, nam dokazuje številka 160.565,57 N din. ki finančno prikazuje osnovno in dokazljivo finančno izgubo naše tovarne v prvem polletju leta 1966 in sicer zaradi nezgod pri delu in bolezni. Pri tem pa za razmišljanje o nadaljnjem ukrepanju še številka' (16.691 del. ur), ki kaže, koliki del ur smo izgubili zaradi nezgod in bolezni. Za zaključek morda samo še tole: vsi vemo, da nezgod in bolezni ne moremo popolnoma preprečiti, vendar pa jih lahko omejimo in to po številu primerov in številki finančne izgube. V.B. Enajst izkušenih, vestnih, dobrih sodelavcev nas je zapustilo (Nadaljevanje s 1. strani) dogodke v podjetju, na tiste dogodke, o katerih vsak upokojenec do konca svojih dni v veseli družbi še vedno rad kaj pove. Da bi beseda boljše tekla, so si sem pa tja nazdravili, tako da je bilo vzdušje prav prisrčno. Po tem skupnem slovesu se je vsak novi upokojenec poslovil še v svojem oddelku. Tam je bilo tudi prijetno in prisrčno, a še bolj domače. Delovni tovariši so svoje dolgoletne vzornike obdarovali in jim s krepkim stiskom rok, objemanjem, sem pa tja tudi s solzami v očeh, želeli vse dobro, zlasti pa mnogo zdravja in dolgo uživanje zasluženega pokoja. Anton Cimprič je bil v podjetju nad 19 let. Zaposlen kot visoko kvalificirani tesar v ekonomski enoti 1803 je bil marljiv in soliden. S posebno ljubeznijo do svojega dela je dal tovarni svoj delež, kar mu priznavajo tako Anton Cimprič njegovi vodstveni delavci, kakor tudi sodelavci, ki jim je bil vseskozi dober tovariš. Zgibalke papirja so se poslovile od sodelavke Kristine Anžič. Vedno nasmejano in dobre volje ter marljivo zgibalko bodo pogrešale. Pri nas je bila nad 12 let. Cez njene roke je šlo nešteto pol papirja v nadaljnjo predelavo ali takojšnjo uporabo. Anton Ham je bil v tovarni skoraj 19 let. Nad vse vesten, gibčen in marljiv, je odlično skrbel za nabavno službo. Ni pa delal samo to. Dobro smo ga poznali kot izrednega upravnika počitniških domov. Zato ga bo resno Kristina Anžič pogrešala nabavna služba, še bolj pa člani kolektiva, ki odhajajo na letni odmor v naš počitniški dom. Kot sodelavec in človek je bil vedno pripravljen napraviti uslugo z dobro voljo in prisrčnim odnosom. Navajen reda in vestnosti doma in v službi, je negoval svoja vozila do potankosti. Zato ni čudno, da je kot šofer -— nabavljač prevozil za tovarno nad 450.000 km, ne da bi napravil škode na vozilih. Štiristopetdeset tisoč kilometrov predstavlja 11-kratno razdaljo okoli zemlje, kar je tudi sam s ponosom povedal. Anton Ham Anton Holozan je prišel v tovarno 30. 11. 1920. Menda ni bilo orodja v tovarni, ki se ga kot orodjar ne bi lotil. Njegovo »kra- ljestvo« ob reparaturnih delavnicah je bilo urejeno, kot zahteva delovni red. Od predstojnikov do zadnjega ključavničarja, prav vsi so bili z njim zadovoljni. Od nastopa v tovarni do upokojitve mu je redno delo prekinilo le vojno ujetništvo. Jože Kramar je bil prijavljen v podjetju od 27. 11. 1946. Kot borec-invalid je zasedal delovno mesto vratarja pri glavnem vhodu. Odgovorna služba mu je bila poleg nujnosti tudi v veselje, kar smo ugotavljali iz njegove rednosti in prizadevnosti. Anton Holozan Etbin Fink izhaja iz stare pa-pirničarske družine. Kot vodja montažne skupine v ekonomski enoti 1801 se je večina delovne Jože Kramer c? w I m T Viktor Zajc, njegov poklic je papirničar, njegov konjiček pa ribolov in gobarstvo. Delo v tovarni je nastopil 27. 8. 1927. Delal je na vseh delovnih mestih pri papirnem stroju in zaradi svoje sposobnosti in prizadevnosti postal tudi strojevodja papirnega stroja. Drugi papirni stroj je bil njegov ljubljenec. Pazil je nanj in proizvajal tone in tone papirja in kartona, vmes pa mnogo prispeval pri uvajanju mlajših v delo. Ob prostem času pa je rad stopil s svojo ribiško palico k vodi na mrene, kline, pečenke, od časa do časa pa tudi na ščuke. Ob primernem letnem času pa ga je bilo pogosto srečati med drevjem, kjer je na »svojih terenih« nabiral gobe; le redko je prišel domov praznih rok. Ker je to njegov konjiček, on pa še dovolj pri moči, mu verjamemo in želimo, da bo še užival v tej zabavi. Etbin Fink dobe ukvarjal z brušenjem vseh vrst valjev, ki jih papirničarji rabimo v svojem delovnem procesu. Preciznost, ki jo narekuje karakterističnost tega dela, mu je bila prirojena. Zato je bil kot nalašč prav on usposobljen za opravljanje tega dela. Ni brusil samo za potrebe domače tovarne, ampak so tudi drugi radi prišli, da bi jim zanesljivo uredil zadevne strojne dele. Nad 42-letna delovna doba je dokaz njegove zanesljivosti pri delu. Tudi Adolf Tolmajner je bil vodja montažne skupine v oddelku remontnih delavnic. Ko se je izučil, je kot 19-letni mladenič nastopil službo v tovarni kot ključavničar, kasneje pa bil zaposlen kot šofer osebnega avtomobila. Ze pred vojno, zlasti pa po vojni, ga nismo srečavali samo pri marljivem delu v delavnicah, ampak tudi kot sodelavca pri prosvetno-kulturnem udejstvovanju na odrih in v pevskih zborih. Tudi za te vrste dela je bil sposoben rn kot eden redkih čutil poslanstvo delovnega človeka pri kulturno-prosvetnem udejstvovanju. Adolf Tolmajner Leopoldina Zupančič je bila zadnja leta zaposlena kot čistilka. Čeprav je bila v tovarni razmeroma kratko dobo, moremo o njej govoriti le pohvalno, saj se je človek, ko je stopil v prostore, ki jih je ona počistila, ozrl z zadovoljstvom. Čeprav se je skozi življenje prebijala malo težje, je v Miha Trtnik je po izučitvi nastopil na delovnem mestu strojnega ključavničarja 2. 5. 1932. Ob prizadevnem delu se je strokovno vedno bolj usposabljal in po mojstrskem izpitu postal vodja kovinarske delavnice. Njegova organizacijska sposobnost in pravilno pojmovanje medsebojnih odnosov sta prispevala toliko, da je delo v reparaturnih delavnicah vseskozi dobro potekalo. Če so nastopile še take težave ali je bilo delo še tako komplicirano so delavnice delo do kraja in v redu opravile, kar se je poznalo pri večjih delih, kot so remonti in rekonstrukcije strojev in naprav. Čeprav je imel Miha tudi doma mnogo opravkov, je vendar prebil večji del vsakega dneva v tovarni na delovnem mestu, da bi delo teklo nemoteno in prav. Viktor Zajc Ključavničarji, kovači, varilci, kleparji in drugi so se zadnji dan pred odhodom Mihe v pokoj zbrali okoli svojega mojstra Miha Trtnik (Nadaljevanje na 8. strani) ENAJST IZKUŠENIH, VESTNIH, DOBRIH SODELAVCEV NAS JE ZAPUSTILO {Nadaljevanje s 7. strani) Leopoldina Zupančič pokoj stopila kot dobra delavka in časti vredna žena in mati. Alojz Trilar je bil v tovarni od 7. 5. 1930. Zadnja leta smo ga dobili v skladišču električnega materiala, kjer je vestno opravljal delo skladiščnika. Že prej pa je bil desna roka skladiščnika repa-raturnega materiala. Tudi njega bomo kot dobrega sodelavca in še boljšega tovariša težko pogrešali. Alojz Trilar Ko so vsem enajstim člani uprave in samoupravnih organov, zlasti pa njihovi' ožji sodelavci že zaželeli obilo lepih, zdravih in zadovoljnih let uživanja pokoja, se temu pridružujemo še ostali, posebno pa uredništvo »Našega dela«. Vsako leto se bomo pred praznikom republike gotovo dobili z njimi na skupnem sestanku z upokojenci, kjer bodo povedali, kako so preživeli prvo leto po upokojitvi, kako se počutijo in še kaj. ŠPORT HOKEJSKE NOVICE VEVČE, JANUARJA — Živahna aktivnost hokejskega kluba Slavija se ne kaže samo v rednih treningih, pač pa tudi v številnih tekmah. O kvalifikacijskih tekmah za vstop v zvezno ligo smo že poročali, v naslednjem pa bralcem objavljamo na kratko potek nekaterih prijateljskih tekem: Jesenice, 18. 12. 1966. V prijateljski tekmi je mlado moštvo Jesenic okrepljeno z igralci Kranjske gore premagalo Slavijo s 5 : 3; tretjine 3:0, 1:1, 1 : 2. Gole za Jesenice so dosegli Sotlar, Pirc, Hiti, Petač in Jan M. Za Slavijo pa Lovše, Lampe in Kvartuh Franci. Moštvo Siavije se je pokazalo kot dobro vigrana ekipa, ki je bila enakovredna moštvu Jesenic, predvsem v zadnjih dveh tretjinah. Pri Slaviji se je posebno izkazal golman Lamovšek. Jesenice, 28. 12. 1966. V srečanju mladinskih ekip Jesenic in Siavije so domačini premočno zmagali z 8:2; tretjine 2:0, 3:0, 3:2. Za domačine so gole dosegli Poljanšek 2, Košir 2, Sotlar, Jan M., Čemažar, Potočar, za Slavijo pa Lešnjak in Kvartuh. Tekma se je igrala v zelo slabih pogojih, saj je med celo tekmo padal dež ter je bilo igrišče pod vodo. Na takem igrišču so se domačini bolje znašli in zato zmagali z visokim rezultatom. Ljubljana, 29. 12. 1966. V trening tekmi je Slavija premagala Olimpijo s 3 : 2. Gole za Treningi hokejske ekipe »Siavije« trajajo zaradi zasedenosti Športne hale Tivoli tudi pozno v noč. Na sliki: prizor s treninga 9. januarja letos Slavijo so dosegli Lešnjak, Repi-na in Lampe, za Olimpijo pa Zupančič in Vnuk. Olimpija je v začetku podcenjevala nasprotnika, kar se jim je pozneje maščevalo in so tako doživeli nepričakovan poraz. Vevče, 14. 1. 1967. Vevškim hokejskim delavcem je naposled le uspelo, da po presledku dveh let zopet usposobijo ledeno ploskev na Vevčah. To je menda tudi zadnja hokejska ploskev na Vevčah, ker se že spomladi predvideva začetek gradnje 50 m plavalnega bazena na istem prostoru, kjer je sedaj igrišče za hokej. V prvi letošnji tekmi na Vevčah so hokejisti Siavije slavili zmago nad mladinskim moštvom Jesenic. Rezultat je bil 5:4 (0:0, 3 : 3, 2 : 1). Gole za Slavijo so dosegli: Thuma 2, Lamovšek Vik, Domijan in Gostinčar po enega, Naša sindikalna knjižnica VEVČE, JANUARJA — Sindikalna knjižnica je tudi v preteklem letu redno in uspešno delovala. Posebno šolska mladina višjih razredov jo je marljivo obiskovala, ko je iskala potrebne knjige za svoje obvezno čtivo. Ea tudi drugi so radi segali po lepi knjigi, saj kaže pregled, da je knjižnico obiskalo 349 vajencev. 29i6 proizvajalcev in 118 nameščencev. V knjižnico je prišlo skupno 1664 oseb, vendar so izposojene knjige prebrali tudi njihovi svojci doma. Tako mirno lahko trdimo, da je bilo vseh či-talcev več kot 2000. Vseh knjig je bilo izposojenih nekaj nad 4.900. Vsa hvala gre vodstvu sindikalne podružnice, ki omogoča redno nabavljanje novih knjig. za Jesenice pa Čemažar, Sotlar, Jan in Žbonter. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: Slavija: Lamovšek Franc, Zajc, Lamovšek Vik, Esih, Mirnik, Re-pina, Domijan, Lampe, Kvartuh, Lešnjak Franc, Lovše, Thuma, Lešnjak, Poljanec, Gostinčar, Kos. Jesenice: Košir, Rožič, Čemažar, Jan, Jagodic, Gerdej, Entli-har, Šebjančič D., Sotlar, Žbonter, Pirih, Šebjančič J., Poljanšek, Butinar, Jacur. Tekma je bila precej živahna in na momente razburljiva. Hokejisti Siavije bi lahko dosegli boljši rezultat, če napadalci ne bi bili tako nespretni. Tri gole so dosegli obrambni igralci. Pri Slaviji ne bi mogli nikogar posebej pohvaliti, razen požrtvovalnosti nekaterih posameznikov. Ekipa Jesenic se je predstavila kot dobro vigrana ekipa, ki bo verjetno letos v mladinskem prvenstvu segla po najvišjem naslovu. Gledalcev je bilo okoli 200. P. J. KADROVSKA SLUŽBA POROČA JZ OBRATA VEVČE ■ IZ OBRATA MEDVODE December 1966 Prišli: Šele sredi januarja je bila zima naklonjena športnikom — ljubiteljem ledene ploskve, ki nimajo umetnega drsališča. 11. januarja so že pripravili led na igrišču pri letnem bazenu na Vevčah Letos sc je knjižni fond povečal za 182 knjig: odkupili smo 152 novih leposlovnih knjig, 30 pa smo jih dobili od strokovne knjižnice, ker niso ustrezale po vsebini njihovim potrebam. Opozoril bi rad na nekatere knjige iz zadnjih nabavk. ZADNJI DNEVI BENITA MUSOL1NI-JA nam prikazujejo žalosten konec človeka, ki je vedno s polnimi usti govoril o veličini svojega poslanstva. Knjiga SKOZI PLAMENE PRVE SVETOVNE VOJNE je namenjena slovenskemu vojaku, ki je služil v sestavu bivšega 27. ljubljanskega pešpolka, pozneje preimenovanega v 2. polk gorskih strelcev, in pa v sestavu 27. domobranskega pešpolka. Zanimiv roman ANGELIKA je dobil novo poglavje ANGELIKA UPORNICA. Nemški pisatelj Rema repi e je sedaj skoraj v celoti preveden: NA ZAHODU NIC NOVEGA. ČRNI OBELISK. SLAVOLOK ZMAGE. LJUBI SVOJEGA BLIŽNJEGA. VRNITEV in ISKRA 'ŽIVLJENJA. Za nas najzanimivejša knjiga pa je vsekakor SV. URLI. knjiga o grozodejstvih iz naše neposredne bližine. V njej so opisani mnogi dogodki iz polpretekle dobe in mnoge znane osebe. O veličini narodnoosvobodilne borbe govore knjige BOJ POD TRIGLAVOM. GRADNIKOVA BRIGADA in MAČEK S ČELADO. Naši malčki pa bodo radi segali po OTOKU ZAKLADOV. LAŽNjl-VEM KLJUKCU in SNEGULJČICI. Knjižnica ima polne police zanimivega čtiva — za vsakega nekaj po njegovem okusu. Pridite in prepričajte se! Kniižnica je odprta vsak ponedeljek od 18. do 19. in vsak četrtek od 18. do 20. ure. J. M. Ivan Irt, snemalec lesovine Jože Kuhar, snemalec lesovine Odšli: Alojz Trilar, upokojen Jože Weiss, odšel na lastno željo Terezija Trtnik, na lastno željo Etbin Fink, upokojen Leopoldina Zupančič, upokojena Adolf Tolmajner, upokojen Viktor Zajc, upokojen Anton Holozan, upokojen Miha Trtnik, upokojen Anton Ham, upokojen Jože Kramar, upokojen Anton Cimprič, upokojen Kristina Anžič, upokojena V mesecu decembru je vložilo prošnjo za sprejem v delovno razmerje 18 prosilcev z naslednjo šolsko izobrazbo: visoka šola — 1 prosilec srednja šola — 1 prosilec poklicna šola — 3 prosilci popolna osnovna šola — 7 prosilcev nepopolna osnovna šola — 6 prosilcev Poročili so se: Mirko Škvorc z Milko Miklič Ljubo Zabukovec z Jelko Ceh Drago Vasilič z Anico Benko Alojz Vrtačič z Vido Novak Marjan Pavšič z Marjano Bernot Cenka Lambergar z Doretom Zidarjem Ivanka Kržin s Francetom Lambergar jem Asim Musič z Emsijo Kurtovič Čestitamo! Rodili so se: Antonu Galetu, hči Jožica Ademu Duranoviču, hči Azra Viktoriji Končar, sin Igor Matiji Dukariču, sin Štefan Ljubu Zabukovcu, sin Igor Francu Golobiču, sin Franci Miru Erklavcu, sin Marijan Mileni Babnik, sin Aleksander dipl. ing. Majdi Zemva, hči Čestitamo! V decembru sta se zaposlila: Julka Ločniškar, čistilka pisarn Janez Korbič, električar IV (sprejet za določen čas) V decembru je odšel: Andrej Jarc, upokojen V mesecu decembru 1966 so odšli iz podjetja: Viktor Lavrič — odšel na odsluže-nje vojaškega roka Boris Rupar — odšel na odsluženje vojaškega roka Marija Hrovat — prenehanje dela s privolitvijo delavca Tomaž Trampuž — umrl Anton Andrejka — upokojen Rojstva: Tilki Kos se je rodil sin Marjan, Ivanu Lipovšku se je rodil sin Roman, Vidi Slovnik se je rodil sin Edvard, Stanetu Lazniku se je rodil sin Gregor, Jakobu Rotarju se je rodil sin Damjan, Janezu Burja sta se rodila hčerka Metka in sin Janez, Francu Cerarju se je rodil sin Silvo. Čestitamo! mi DELO Glasilo delovnih kolektivov Združenih papirnic Ljubljana in Papirnice Količevo. — Izdajata delavska sveta omenjenih tovarn. — Izhaja vsak mesec. — Odgovorni urednik Stane Robida. — Uredniški odbor: Ivan Bogovič, Janez Gašperin, Milan Korošec, Jože Lejko, Ljubo Milič, Tone Novak in Stane Skok. — Uredil Danilo Domanjko (Delavska enotnost). — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani