L.-F.: Pisma I.JUBA MOJA DRAGICAI HI'.CI, kar kočes, bodi narne jezna ali nt, vseeuo Te morain malo pokregati. Vedno piseš, kako je lepo pri uas im dežeJi; vcclno obrtaš. <\u hoš prišla; ria, pa pride Ijožič, pa pride velika noč, in jaz hotlim k vsa-kemu vlaku gledat in Te čakat — Tebe pa wl nikocler ni. .Scveda! Kdo se bo pa doma siadkul ob rae v Ljubljaai? Za velike počitnice boš pa Bienda ventlar prišla, če ne, I i pa nič več ne bom verjela. kar vedno žvižgaš iui poješ o lepoti našega podeželskega življenja. Pri nas smo \ctos menda prvič jecUi »alelujo«. Ah vcš. kaj jc to? V šoli so nam povedali. da je to za nas zgodoviuska jed iii da nas spominja na davne, žalost-ne tttrške čase. \eč Ti pa nalašč nočera povcdati, če-prav vem. Če I v lcpotrt naših kraji'v nv morf ]3remak-niti \/, mcsta. naj ji pa pomaga vsaj radovednost. Sporočiii Fi morani par žalostnih ilogodkov. Pri Martinovcu st> trcbili po travnikjh. Suhljad, ki so jo naprchli. so spravili na kup in jo zaž.trali, da l>o pcpel boljc gnoji). Okr<^r ngDjn sta se />a igraje lovila šest-Iftui Pavlek in štiriletnn Dorica. Pa sv jc zgodila ne-sreča. Dorica je padla ^' tleoo kopico in obleka se ji je ^ nola. Radi opeklin \c v par rlneh nmrUt. Vcš. da jim je bilo doina hudo. Eno saino deklico so iraeli, Dorico; zdaj pa Še tiste ni več. NaŠi Šolarji so pa v Šolo grede požigali suho travo tam za Robidnjekom. JJa je popihal veter in zanesel ogeuj v gozd. Dva kmeta imata precej škode. Mlade smreeice — ravno $o najlepše rasle — so zdaj vse zauie. Sam Bog je dal — tako so rekli naši — da Janka ni bilo zraven: Če ne, ne vem, kako bi se mu bilo tisti dan godilo. Skoraj gotovo tako, kakor drugim vaškim poboin aJi pa še huje. Ne verjaineš, koliko je bilo tisti dan cviljenja in vpitja po vasi! Meni se je kar prav zdelo. VpraŠuješ me, če poznajo naši otročaji tudi že tobakov strup. I, seveda ga poznajo. Lalito bi Ti jih kar po vrsti naštela: TinkovČev, Ferjanov, Mihov, Ja-kopinov... Pa kaj hi Ti jih naštcvala. ko jih pa ne poznaš. Zaio so pa vsi ti pobje bledi kakoi- jesprenj in suhi kakor grinte. Doma prosijo denarja za peresa. za zvezke, za bonbone, pa gre vencler vse za cigarete. Ali pa starejŠim bratom nosijo cigarete, zraven pa lažejo: »Tekel scm in sem padel, pa sem jih nekaj zgubil.« Veš, Jakopinovega očcta seni zatlnjič slišala, kako so se kregali, ravno ko sem Šla mimo hise. Pa nc smeš misliti, da sem na ušesa vlekla — tc grde navade pa res nimam — le niiino hiše sem šla, pa sem slišala. »Kar v Šolo bom nesel štiri kovače, pa naj ti gospod učitelj kupuje zvezke in svinčnike in peresa in vse. Bom le videl, če res toliko tega papirja rabisU Nc vem, čc so šli occ v Šolo in tudi ne vcm, če bi hotcl gospod uČitelj denar sprejeti; zdi se mj pa, da bi šlo mnogo manj za šolske patrebšcine, Če bi marsi-kje tako ravnali. Ali bi jaz privosčiJa tem našim pobom! Same grde reči Ti pripovedujem. Moram še kaj lepega. V majniku siho. Tudi pri nas Jwrao iraeli vsak dan Smarnice. In jaz sem rekla, da bom šla, kolikor mi bo mogoče, "\"sak dan v cerkcv. Janko se je tudi nekaj ustil, da bo hoclil, pa so mu doma rekli: »Če bi Šla še postelja s teboj!« Ti ne veš, kakšen zaspanec je to! Leži kakor hlod, spi kakor polh in f-dreto vleče« kakoi* trobenta. Pri nas imamo namreč šmarnice zjutraj. Ali je Icpo. ko gremo v jutranjein hlacfu v cerkev! Roaa na travnikih se blešci v svetlobi vzhajajočega solnca, diih cvetja se dviga in ptičja pesem nas spremlja od hiše pa clo cerkve in spet od cerkve nazaj do doma. Škoda, da zdaj nc moreš k nam: Ti bi zTiorcla od vesclja. Vsako nedeljo popoldne bomo pri petih Iitanijah odpevali mi, šolski otroci, pod vodstvom nase gospodič-ne učiteljice. Že zdaj se veselim, kako bo lepo. Tako bomo peli kakor ptički! Še o šolskem izletu bi Ti rada nekaj napisala, pa pravijo, da letos za kazen ne bomo nikaiuur šli. Lani 80 se aekateri prenerodno vedli, preveČ so i-azgrajali, prevet" prodrzno so plezali po nckem starem zidovju, par jih je padlo in so se precej opraskali. Morebiti je bilo se kaj hujšega, pa jaz za to ne vem. Vidiš, zaradi par takih nerodnežev bomo raorali pa vsi doma ostati. Kar malo liudo se mi zdi, da bom i.iorula zaradi drugih trpeti. Ko bom jaz v Šoli učila, bom iekla drugače: »Nagajivcev nočem, tudi za drag denar ne. Vsi drugi boate pa šli z menoj.«: Kaj praviš, ali bom jaz kdaj uČiteljica? Ali pa Ti? Potem !ii pa obe skupaj učili na eni šoli. Vedno bi bili lahko skupaj. Kaj lepšega si ne morcm želeti. Momni končati. Mama mc kliČejo k veeerji. Zdaj pa: ali boŠ prišla o velikih poČitnicah k nam. ali pa Ti nc bom nikoli več pisala. Upam, da se boš odločila za prvo in da boš priŠla ¦*"'»* SvololiubečoTe Franciko