Spedlzlone la abbonamenlo postale Poštnina plačana « gotovini Naročnina mesečno 18 Lir, ta inozemstvo 31.50 Lir • nedeljska izdaja celoletno 34 Lir, e* inozemstvo 65 Lir. Ček. rač. Ljubljana 10.650 ta naročnina in 10.349 za inserate. Podružnica| Novo mesto. SLOVENEC Izključna pooblaščenca ca ogta?evan]e IfaTTJanslrega !n tujega Izvorai Unione Pubblicita Italiana S. A, Milana Abbonamenti: Mesa 18 Lire. Estero, me-se 31 50 Lire. Edi-cione domenica, an-no 34 Lire. Estero 65 Lire. C. C. P.i Lubiana 10 650 per gli abbonamenti, 10.349 per le in-•erzlonL F111 a 1 e I Uredništvo In »pravai Kopitarjeva 4, Ljubijaaa. g ovo mesto, Redazione, Amminfstrazionet Kopitarjeva 6, Lnbiana. a Concesslonarla escloslra pet la pnbbTIciia 31 provenienr.« italiana Telefon 4001—4005. § ed estera: Unione Pobblicitn Italiana S. A, Milano, Izhaja rsak daa zjutraj razen ponedeljka la dneva po prasnfkn. Bollettino No 1022 Vivace attivita aerea in Tunisia 5 piroscafi ed un cacciatorpediniere colpiti in Mediterraneo - 7 velivoli avversari abbattuti - Convoglio nemico duramente provato dallaviazio-ne germanics II Quartier Generale delle Forze Armate co-munica: Sul fronte tu ni si no attivita di pattuglie. Numerosi velivoli e automezzi nemici sono stati distrutti su di un aereoporto nemico in una azione a volo radente. Incursioni aeree avversarie causavano 8 mor-ti e 12 feriti a Susa (Tunisia), perdite in corso di acccrtamento a Tu ni si, danni notevoli alle abitazioni delle due citta. La caccia tedesca abbatteva nei ciclo di Tunisia 6 apparecchi. Formazioni dell'aviazione gcrmanlca hanno agito la sera dell'11 contro un convoglio a nord di Bona eolpendo gravemente tre piroscafi per complessive 24.000 tonnellate ed un cacciatorpediniere; un altro convoglio č stato attaccato que-sta notte presso Philippeville: due navi da circa 5000 tonnellate ciascuna venivano ccntrate con siluri. NelTazione compiuta da nostri aero-siluranti rntro la rada di Bona, citata dal bollettino di ieri, risulta colpito anehe un grosso cacciatorpediniere. Uno dei plurimotori che la notte sul 12 avevano hombardato Palermo raggiunto dal tiro dclTartiglieria della difesa č precipitato in mare a sudest di Torre Verduta (Agrigcnto). Due nostri velivoli non sono ritoruati dalte loro missioni belliche. Vojno poročilo št. 1022 živahno letalsko delovanje Ducejeva navodila stranki Na seji državnega vodstva fašistovske stranke je dal Duce navodila, da je treba vedno bolj skrbeti za sfrnjenost med državo in narodom — Tajnikovo poročilo — Ustanovitev združenja družin padlih in ranjenih pri letalskih napadih — Velika sila stranke: 1,387.000 fašistov pod orožjem v Tunisu 5 parnikov in en rušilec torpediranih v Sredozemlju - 7 nasprotnih letal sestreljenih - Nemško letalstvo zadaja hude udarce sovražnim konvojem Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Na tuniškem bojiščn ogledniško delovanje. Pri nekem napadu v nizkem poletu so bila na nekem sovražnem letališču uničena številna letala in sovražna avtomobilska vozila. Nasprotni letalski napadi so povzročili osem mrtvih in 12 ranjenih v Suši (Tunis). v T u n i-b u ugotavljajo žrtve, v obeh mestih pa je znatna škoda na stanovanjskih hišah. Na nebu nad Tunisom so nemški lovci zbili 6 strojev. Skupine nemškega letalstva so zvečer 11. marca napadla neko spremljavo severno od Bone ter težko zadela tri parniko s skupno 24.000 tonami ter en rušilec. Neka druga sovražna spremljava je bila to no? napadena pri Philippeville.ju: s torpedi sta bili zadeti dvo ladji, od katerih je imela vsaka okoli 5000 ton. Pri nastopu naših torpednih letal nad sidriščem v Boni. omenjenem v včerajšnjem vojnem poročilu, je bil zadet tudi nek velik rušilec. Eno od večmotornih letal, ki so v noči na 12. marca bombardirala Palermo, je zadeto od protiletalske obrambe strmoglavilo v morje južno o.d Torre V e r d u r a (Agrigcnto). Dvoje naših letal se ni vrnilo iz vojnih nastopov. Rim, 13. marca. AS: Pod predsedstvom Dureja je 11. marca ob 17 bila seja državnega vodstva fašistovske stranke. Navzoči so bili podtajniki, člani in nadzorniki. Po pozdravu Duceju je tajnik stranke izrekel tovariške čestitke črnih srajc novim članom, ki bodo v državno vodstvo prinesli krepak prispevek vere in skušnje. Nato je začel z obsežnim poročilom o delovanju stran-ke_v tej zadnji dobi. To delovanje se je po Du-cejevih navodilih vedno bolj usmerjalo v nujnosti, ki jih določa vojno stanje. Za vojake in delavce Fašistovske organizacije so napele vse sile, da bi vselej in povsod dale čutiti ljubečo vzajemnost vlade z bojujočim se ljudstvom. Z neštetimi, času primernimi pobudami so pomagale vojakom, delavcem in vsem, ki so jih vojni dogodki odtegnili rednemu življenju. Vedno neposrednejšemti prilagojevnn ju potrebam ljudstva je treba pripisovati novo sestavo vodstva. To vsebuje zvezne tajnike iz raznih pokrajin, kar omogoča neposrednejši stik osrednjih ustanov z idealnimi in praktičnimi težnjami ljudskih množic. Zaradi tega so bila izvedena številna nadzorovanja pri organizacijah po vsej Italiji, zvezni tajniki pa so imeli več poročil, ki nnj bi zlasti prizadevanjem glede prehrane pomagala k čim večjemu uspehu. Med tem vnetim in budnim delom je stranka zlasti upoštevala potrebe tistega prebivalstva. proti kateremu sovražnik s svojimi divjaškimi in ustrahovalnimi nastopi najbolj razsaja. t'o natančnih Ducejevih navodilih je v ta namen izdelala pravila za novo državno združenje rodbin civilistov, ki so padli ali bili pohabljeni zaradi letalskega bombardiranja. Ustanovitev te organizacije je stvaren dokaz zanimanja, s katerim stranka nudi varstvo vsem, ki s ponosnim duhom prenašajo težave in žrtve vojne, zraven pa z vsem svojim duhom streme k zmagi. Združenje, ki bo podrejeno neposredno stranki, hoče uradno posvetiti vse vrednote, ki j>omagajo dajati hrane dejanski veri ljudstva, izraženi z žrtvijo in krvjo civilnega prebivalstva, ki z vzvišeno nesebičnostjo in rodoljubnim razumevanjem prenaša posledice nasprotnikove zlobno-sti in redno bolj ojačit je čustva nepotolažljivega sovraštva do sovražnika. Ustanovitev tega združenja bo še bolj prilagodila delo stranke tvarnim in moralnim potrebam prizadetih ter omogočila vedno primernejšo pomoč, pri čemer ji bodo služile fašistovske organizacije, ki so po svojem ustroju za to najbolj primerne. Naloge središč Drug dokaz naglega in ustvarjajočega sloga na tem področju so navodila, ki jih je državno vodstvo na Ducejevo zapoved dalo glede izvajanja pomoči za tiste, ki jih je prizadelo letalsko bombardiranje. Bistveno orodje te pomoči bo odslej nova ustanova stranke. Ta ustanova bo podporno središče za tiste, ki jih je prizadel nasprotnikov vojni napad. Ta središča bodo imela poglavitne naloge: 1. Sprejeti prizadete naglo in takoj po napadu ter jim dati prvo moralno in tvarno pomoč. 2. na posebnem obrazcu zbrati izjave rodbinskih poglavarjev in posameznikov o prizadeti škodi, o številu rodbinskih članov, ki jih je treba podpirati, o njihovih takojšnjih potrebah, o možnosti, kako bi 6e iih dalo spraviti pod streho pri sorodnikih ali prijateljih v kraju eli po drugih občinah. 3. Takoj in kar sc da hitro opraviti morebitno poizvedbe. 4. Izdati poglavarjem prizadetih rodbin: a) iz-jovo, ki po možnosti vsebuje približen popis prestane škode in prejete podpore; b) potrebna nakazila za nakup hrane in morebitne in neogibno potrebne obleke; c) nakazila za prebivanje v ho-telili, skupnih spalnicah itd za čas, ki jc nujno potreben za odselitev iz prizadetega kraja. 5. Zbrati prošnje za dnevno stalno podporo. Te prošnje je potem treba oddati upravnim oblastem, pristojnim ?a določanje obsega podpore. 6. Takoj dati prizadetim denorno pomoč za neposredne življenjske potrebe in sicer v obsegu, ki se zdi primeren fašistovskemu tajniku in zaupniku krajevne skupine. 7. Določiti vsaki rodbini ali osebi kraj za konč-novcljavno pribežališče in določiti način za preselitev, pri čemer je treba upoštevati podatke s se-> r.nama, ki navaja spreicmalne možnosti prebivalstva v rožnih pokrajinah. Ta seznam bodo sestavili prefekti v sodelovanju s fašistovskimi organizacijami. 8. Podpirance dejansko napotovati v spalnice in obcdnice. Če bo treba, bodo podporna središča skrbela tudi za pomoč preseljencem, ki potujejo skozi kraj, in če bo trebn. bodo ustanovila tudi tehnični urad, ki bo poškodovancem pomagal pri vsem, kar je potrebno, da dosežejo povrnitev škode. Propaganda in pomoč Podporna središča bodo začela z delom takoj, da bi z najskrbnejšo naglico izpolnila naloge, katere jim je določil Duce. Ustanovitev teh središč bo ljudstvo sprejelo z globoko hvaležnostjo, ker (Nadaljevanje na 2. strani) Nemška ofenziva pri Bjelgorod« Poleg Harkova so nemške čete zasedle Bjelgorod, Ahtirko in Grajvoron Sovjetski napadi pri Orlu in Staraji Rusi ustavljeni — Včeraj je bilo na zahodu sestreljenih 22 angleških letal Hitlerjev glavni stan, 13. marca. Nemško poveljstvo objavlja: Iz kubanjskega mostišča so vdrle gorske čete nepričakovano v sovražne^ izhodiščne postojanke, vrgle iz njih več sovjetskih strelskih brigad ter jih razkropile. Sovražnik je imel visoke krvave izgube in je izgubil mnogo orožja. Privedenih je bilo okrog 500 ujetnikov. V Harkovu trajajo še dalje ogorčeni poulični boji v posnmezenih mestnih delih. Čete orožja SS so strle sovražnikov odpor ter prodrle do glavnega kolodvora ter zasedle vse kolodvorsko področje. Letalstvo je obstreljevalo z uničujočim učinkom tesno stisnjene sovražne kolone nu področju južno od mesta. Zapadno od B j e I g o r o d a so naše čete na široki fronti v napadu. Mesta Bjelgorod, Ahtirkn in Grajvoron so bila zavzeta. V bojnih odsekih pri Orlu in Staraji Rusi so Sovjeti včeraj ustavili svoje napade. Oddelki bojnih letal so bombardirali včeraj mesto in pristaniško področje v M n r m a n s k u. S tnniškega bojišča poročajo o izvidni-škem bojnem delovanju. Letalstvo je podnevi napadlo neko sovražno oporišče, ponoči pa pristaniške naprave v Boni z vidnim učinkom. Nemški lovci so sestrelili 6 sovražnih letal, med njimi dva štirimotorna bombnika. Angleška letala so preteklo noč napadla zapadno nemško ozemlje predvsem Essen, Bo t- Amerikanci pri pomoči zapostavljajo Rusijo Buenos Aires, 13. marca. A.? Ameriški pooblaščenec za zakon o posojilu in najemu Stet-tinus je izjavil, da znaša pomoč, podeljena raznim narodom na osnovi tega zakona 9 milijard 632 milijonov dolarjev ali 2 milijardi 408 milijonov šterlingov. V zadnjih treh mesecih pa so imeile ameriške blagovne dobave vrednost 1 milijarde 970 milijonov dolarjev nli 497 milijonov funtov šterlingov. V drugem letu obstoja tega zakona jc šlo 38% dobav v Anglijo, 29% v Rusijo, 15% na Srednji vzhod in v Afriko, 14% v Avstralijo, Novo Zelandijo, Kitajsko in Indijo, 4% pa v druga področja. Vrednost pomoči, dane posameznim državam pn znaša: Angliji 4 milijarde 430 milijonov dolarjev, Rusiji 1 milijarda London odklonil Molotovljev obisk Bukarešta, 13. marca AS. Romunska poročevalska agencija Rador poroča v zvezi z obiskom Ede-na v \Vashingtonu, da je po poročilih iz Moskve sovjetska vlada v sredo vprašala v Londonu, če bi se angleška vlada strinjala s takojšnjim obiskom zunanjega ministra Molotova, da bi prerešelali sedanje politične probleme. Sovjetski poslanik Majski je dobil odgovor angleškega zunanjega ministrstva, da angleška vlada trenutno globoko obžaluje, da ne more sprejeli sovjetskega državnika, ker predsednik angleške vlade zaradi zdravja no moro voditi političnih razgovorov. Nota dodaja, da je moral zunanji minister Eden hitro oditi iz Anglije na potovanje, ki ga ni mogoče odložiti. 826 milijonov, Srednjemu vzhodu in Afriki 1 milijardo 573 milijonov, Avstraliji, Novi Zelandiji, Kitajski in Indiji 1 milijardo 364 milijonov, astajiin pa 459 milijonov. Skupno torej 9 milijard 672 milijonov. Iz tega se jasno vidi, da je bilo največ pomoči poslane v Anglijo in Afriko, v drugi vrsti pa so šele boljševiška Rusija, Čangkajškova Kitajska in druge države. Največ denarnih virov je bilo potrošenih v vojni v Sredozemlju, kjer je Italija potegnila nase največje sile obeh demokracij. trop in D u i s b u r g. Prebivalstvo jo imelo izgube. Posebno v stanovanjskih predelih jc bila povzročena znatna škoda. Nočni lovci in protiletalsko topništvo so sestrelili po dosedaj prispelih poročilih 2*2 iHimhnikov. Osem nadaljnjih letal je izgubil sovražnik včeraj nad zasedeno zapadno obalo in obalo nad Rokavskim prelivom. Nemško letalstvo je včeraj podnevi napadlo pristaniški kraj na angleški južni obali, ponoči pa je oddelek težkih bojnih letal ponovno izvedel močan napad na pristaniško in industrijsko področje v New Castlu. Eno lastno letalo je bilo izgubljeno. Pred nizozemsko obalo so stražni čolni uspešno končali nočno bitko na morju proti številnim angleškim oboroženim in topniškim hitrim čolnom. Pri tem so 3 hitre čolne potopili, razen tega pa še 2 zažgali in 1 težko poškodovali. V Rokavskem prelivu je ilotilja hitrih čolnov uspešno zavrnila napad sovražnih hitrih čolnov, od katerih sta bila 2 potopljena, 2 pa zažgana. 1 lastni plovni objekt se je potopil. Z obeh strani Rokavskega preliva so tudi baterije daljnostrelnega topništva posegle v borbo. Stockholm, 13. marca. AS. Nemški uspeli pri Harkovu je vzbudil precejšen nemir v londonskih krogih. Nekateri listi se sprašujejo, če ni to predigra za veliko ofenzivo proti K«vkazu. Levičarski tisk je spet začel goioriti o drugem bojišču v Evropi /a olajšanje Sovjclov. Lord Beavcrbrooek je stopil na čelo tistih, ki zahtc-i vajo takojšnje ukrepe v prid Sovjetski Zvezi, V spodnji zbornici 1mxIo o teh vprašanjih razpravljali prihodnji teden. , i Berlin, 13. marca. AS. V zvezi z izrednimi moskovskim poročilom z dne 10. marca, ki objavlja seznani sovjetskega plena po zasedbi mesta Belji, se pripominja s pristojne nemške strani naslednje: Nemške čete so pri svojih zapovedanih premikih za skrajšanje bojišča žo več tednov pripravljale to izpraznitev ter so imele dovolj časa, da so lahko odpeljale nli uničile vse, kar bi utegnilo služiti sovražniku. Ta' torej ni našel drugega kakor razbitine avtomobilov in ostanke tistega orožja, ki ca je pustil tam v bojih jeseni leta 1941. Ista slika se nudi tudi v Vjazmi, ki so jo nemške čete izpraznile, r steni ko so uničile vse vojaško važne noprave. ptailišče in železniške naprave nimajo potrebnih priprav, ki bi se jih mogel sovražnik poslu-žiti. Ko so zadnje tehnične skupine zapustile: mesto, je nekaj eskadril letal dopolnilo uničenje tega mesta in prizaneslo le središču z dvema bolnišnicama in nekaterimi zgradbami, ki nimajo vojaškega pomena. Tako jc Vjazma popolnoma izgubila vsak pomen kot trdnjava ali •kot točka za zbiranje sovjetskih čet. Sovjeti zapodeni čez Doneč Harkov — ključ Ukrajine — zopet v nemških rokah Berli, 13. marca. Nemške in zavezniške čete so torej zopet zavzele Harkov. Boji še trajajo v vzhodnih predmestjih, toda tamkaj nasprotnik skuša le kriti umik glavnine svojih sil. Sovjetsko vrhovno poveljstvo bi se rado izognilo oliko-litvi velikih sovjetskih oddelkov od nemških in zavezniških kolon, ki pritiskajo severno in južno od mesta. Ni še znano, ali se bo ta ofenziva nadaljevala, vsekakor pa je bil sovražnik pognan preko Donca in je moral zapustiti Harkov, ki je ključ Ukrajine. Zato sovjetska ofenziva med Doncem in Donom ni le propadla, marveč sc je spremenila v poraz istih boljševikov, ki so sanjali, da se bodo polastili ukrajinske žitnice. Moskovsko zadnje poročilo je jasno priznalo, da je bitka prišla v odločilno razdobje. Značilen je Sovjeti so ostali na cedilu Stockholm, 13. marca. AS. Severnoameriški listi se bavijo z ruskimi neuspehi pri Harkovu. »Newyork Times« poudarja, da se Nemci niso umaknili do tistih mejo, kot jih je predvidevala velikanska ruska oborožena moč in da so Nemci privedli na bojišče nove sveže sile iz zahoda. Nato list nadaljuje dobesedno: »Zdi se, da Rusija ne more samo upogniti Nemčije in iz tega izhaja jasen nauk za druge zaveznike. Če ne bomo hitro udarili mi, bo udarila Nemčija in tega se moramo najbolj bati. Sedaj ni čas za debate o mirovnih problemih, marveč za dosego čim tesnejšega sodelovanja med zavezniki«. — Tudi »Newyork Herald Tribune« piše o istem vprašanju ter pravi, da sijajno izvaja obrambne nastope na širokem bojišču v Rusiji in na manjšem bojišču v Tunisu. Mnogi znaki jasno kažejo, da bo Rusija po pora- zih v Ukrajini morala znova sama prenašati vso težo kopenske vojne v bodočem poletju. Dočim prihajajo nove nemške čete iz zahoda, pa manjka otipljivih znakov za neposredno zavezniško pomoč Sovjetom. Stalin se ie že utrudil od neprestanega in neuspešnega zahtevanja po drugem bojišču, kar se vidi tudi iz pisanja boljševiškega tiska, ki toži, da je Rusija po štirih mesecih neprestane ofenzive prestala toliko žrtev. »Pravda« in • Izvestja« obžalujeta, da ni bojišča v zahodni Evropi ter ponavljata, da bo zaradi pomanjkanja drugega bojišča rdeča armada morala prenašati sama težo vojne proti osnim silam, za katere delajo vse vojne industrije v Evropi. Sovjetski listi se nato obregujejo ob anglosaške neuspehe na drugih bojiščih in pravijo, da se nobeni vojski na svetu ne bi moglo kaj takega zgoditi. tudi komentar lista »Krasnaja Zvezda«: »Polo-i žaj je kritičen predvsem južno od Harkova, kjeri je nemško poveljstvo vrglo v boj nove sveža sile. Branilci se pogumno branijo in trenutno; se jim je posrečilo preprečiti obkoljevalni po-, skus«. »Exchange Telegraph« poroča iz Moskve, da bodo posledice nemškega uspeha pri Harko-% vu resne v trenutku, ko se bodo izboljšale tc-< renske razmere in omogočile ponovno vojskovai nje. Na srečo je Timošenkova ofenziva na severnem in srednjem odseku dosegla važne stra-teške cilje, ki se jih bodo Stalinove armade lahko posluževale za preprečevanje nadaljnjih! nemških uspehov pri Harkovu. K temu pripominjajo pristojni berlinski krogi: Nič čudnega ni, če moskovski propagandisti in njihovi zvočniki onstran Rokava in Atlantika slavijo zasedbo Vjazme kot slavno zmago sovjetskega orožja. Iz nemškega poročila je jasno razvidno, da je bila ta točka prostovoljno izpraznjena kakor tudi R/ev in Džalsk. Kremelj sicer govori o kr. vavih bo jih na odseku, toda v resnici so bili tam le krajevni boji med sovjetskimi predhodnicami in zadnjimi nemškimi stražami. Te so vcličast-. 110 izpolnile svojo nalogo. Eden odpotoval v Washington Stockholm, 13. marca. AS. Iz Tx>ndona poročajo: Delavski časopisi pišejo, da je Edrnovo potovanje v \Vashington v zvezi s potrebo pO nujnem razčjšccnju vprašanj, ki sn v zvezi s pomočjo Sovjetski Zvezi in vprašanj, ki so postala predmet živahnih debat po izjavah nme« riškega posilanika v Rusiji Standlcva in po govorih podpredsednika Združenih držav Walia« ccja. . Seja državnega vodstva stranke (Nadaljevanje s 1. strani) so dokaz nagle skrbi in stvarnega priznanja, s katerim vlada spremlja in podpira prebivalstvo, izpostavljeno ameriškemu ln angleškemu nasilju, in glede katerega je nasprotnikovo prizadevanje toliko bolj jalovo, kolikor je okrutnejše, Enako so nujnosti vojnega stanja navdihovale tudi druge panoge strankine delavnosti, tako na primer oddelek za propagando in tisk in podporni oddelek. V zadnjem polletju je poslalo državno vodstvo stranke zvezam fašističnih bojevnikov in drugim društvom več kakor 251.000 zavojev propagandnega materiala. V raznih industrijskih in poljedelskih družbah v 80 pokrajinah je bilo 507 zborovanj, organiziranih je več kakor 558.000 delavcev. Prirejenih je bilo 168 radijskih sestankov za skupno poslušanje po«ebnih oddaj,-pro eviral orkester njegovo skladbo kot uvod in v počastitev njegovega dela. Gotovo bo ta način proslave mikavna novost pri naših razstavah, ter bo na najlepši način izražala priznanje jubilantu, ki združuje v sebi dva navdiha umetniškega ustvarjanja: glasbo in barvo. Tako se je prof. Saša Santel v naši javnosti uveljavil kot glasbenik in kot slikar, kot grafičar še posebej, pa tudi kot vzgojitelj našega slikarskega naraščaja, organizator umetnikov v stanovsko društvo, kateremu ob svojem jubileju stoji na čelu, pa tudi ocenjevalec slikarskih razstav in vnet zagovornik umetnosti v naši publicistiki Prof. Saia šantel ee je rodil 15. marca 1883. 1. v Goriziiji kot sin očeta profesorja ter matere, ki je bila izredno umetniško dovzetna. Tako je v njegovi rodbini vladala glasba in slikarstvo, kar je dalo naši umetnostni javnosti tri pomembne umetnike: sestri Avgusta in Henriko ter našega jubilanta Sašo. Vsi ti trije so se uveljavili kot slikarji, med nidffld Dokoma Henrika kot ema naših nai- pomembnejših ženskih umetnikov, ki je nasledila vodstvo pri ženskih umetnicah po smrti Ivane Ko-bilčeve. Prof. Saša Šantel se po maturi ni vedel odločiti, kateri boginji naj služi; slučaj pa ga je usmeril v slikarstvo. Dobil je štipendijo in šel na Dunaj študirat na slikarsko akademijo, ki je bila priključena avstrijskemu muzeju kot šola za risarske pedagoge po srednjih šolah. Pozneje je napravil še grafično šolo v Miincbenu ter mimogrede poslušal na univerzi predavanja iz umetnostne zgodovine. Tako je kot dobro izšolan slikar prišel za profesorja na srednjo tehniško šolo, kjer je še zdaj med najboljšimi učnimi močmi tega našega odličnega zavoda. Kakor Vavpotič in »Vesnani« Gaspari, Birolla in drugi, se je tudi Šantel začel udejstvovati kot ilustrator in grafičar ler je v tej panogi, ki je pred prvo svetovno vojno dala tako odlične rezultate, kakor jih je po vojni komaj dosegla, dal nekaj odličnih ilustracijskih del, kakor je »Matična izdaja« ali »Mohorjeve izdaje« Ksaver Meško-vih Mladim srcem. Še pozneje se je vedno rad vračal k ilustraciji ali lesorezu, kakor ga je pokazala v močni podobi zbirka Slovenski lesorez. Sicer se je pa v slikarstvu uveljavljal kot krajinar, ki je razstavljal že mnogo ne samo doma, temveč tudi v širokem svetu (London, Firenze, Madrid, Briissel, Varšava, Dresden itd.) Znani so njegovi portreti slovenskih glasbenikov ter njegova velika podoba v mali dvorani Filharmonije, predstavljajoča slovenske glasbenike v preteklosti in sedanjosti. — Kot glasbenik je uglasbil več del, med katerimi so znane: kantata za zbor in orkester, staroslovanska maša za zbor in orkester, Sonata za čelo in klavir, Koncertino za klavir in violino, dva godalna kvarteta, več suit po starih per-leških narodnih motivih itd. Več glasbe je objavil tudi Cerkveni Glasbenik. Mlakarjev nastop v Berlinu Pod naslovom »Kmečka poezija v plesu« poroča praški dnevnik »Der Neue Tag« o uprizoritvi Mlakarjevega »Vraga na vasi« v berlinski Operi naslednje: »Baletnih večerov, ki potekajo brez človeških glasov, nimajo ljudje posebno radi. Če pa se obnaša vrag tako zabavno, če slišiš tako zanimivo glasbo in če je potek dejanja tako presenetljiv kakor je v baletu »Vrag na vasi«, tedaj vam mine poltretja ura ne da bi pogrešali pojočo besedo. Pino Mlakar in Fran Lhotka sta ustvarila delo, ki pomeni za operne odre hvaležno nalogo. Po premieri v Ziirichu leta 1935 je sprejela tudi berlinska Opera to, delotna vedro, deloma zgrozljivo, nazadnje pa veselo in svobodno izzveneco zgodbo, ki se godi v neki vasi in je dosegla naravnost sijajen uspeh. Med glasbo in plesom prevladuje enotnost, ki v vsem zadovoljuje. Medsebojno se kontrapunkti-rata, kadar se ne prelivata čisto skladno v dvoje. Glasba pomeni ples in ples je ustvaril glasbo. Oboje je zakoreninjeno v tem ljudstvu in pomeni kmečko poezijo. —■ Pristna prvotnost in pa naivnost sta značilni za dejanje plešočih ljudi. Ni potrebno ugibanje, ni potrebno poglabljanje v probleme, dejanje je jasno in enostavno.« Potem ko pojasni vsebino Mlakarjevega plesa — (o tem smo svoječasno izčrpno poročali o priliki Mlakarjevega gostovanja v Ljubljani) — poroča Fritz Brust o Lhotki, čigar glasbo označuje kot rilimično, polno melodije, duhovito in hkrati tudi narodno. Koreografija in inscenacija obeh Mlakarjev sta nomenili zaokroženo umetnino premiere. Kot gosta berlinske Opere sta nastopila oba Mlakarja in jo Pija plesala Jelo. Pino na Mirka. gospodarsko-pravnih knjig — 36. žensko krstno ime — 40. deklica, devica — 42. pleme (tujka) — 43. del meseca — 44. strupen plin — 45. hun-ski poglavar — 46. hrvatski oblastnik — 47. otok v Sredozemskem morju — 48. politična osebnost iz starega Rima — 49. florentinski pisatelj — 50. prebivalec Evrope — 51. starorimski pesnik — 52. starorimski denar — 53. višavje v Srednji Aziji — 54. gorenjski izraz za očeta — 55. svetopisemska oseba — 56. vrsta davščine. Navpično: 1. del celote — 2. starorimsko božanstvo — 3. mesto v Albaniji — 4. organsko otočje — 5. govor, jezik, glas — 6. nasprotje upanja — 7. priprava za napajanje — 8. irska prevratna organizacija — 9. kraj v Srbiji — 10. mesto ob Azovskem morju — 11. trgovski sprevod v puščavi — 12. država v Severni Ameriki —i 13. pogled s ptičjega leta, razgled — 14. del telesa — 15. gora na Balkanu — 16. vrtna hišica — 17. otočje v Indijskem oceanu — 18. vendarle (brez zadnje črke) — 19. streljanje s topovi —> 28. prebivalec iranskega višavja — 32 mlad tat — 33. listnato drevo — 34. vpoklic — 35. kraj iz Erjavčevih popolnih spisov — 37 božanstvo starih Egipčanov — 38. državna blagajna — 39. obrazilo nekaterih pridevnikov — 41. dežela v stari Grčiji. Rešitev križanke st. 77 Vodoravno: 1. Ukrajinske povesti — 18. Živa — 19. Raba — 20. ton — 21. iver — 22. vada — 24. omaka — 25. Rado — 26. beril — 27. Neron — 28. nasad — 29. oral — 30. ujeda — 31. Atala — 32. gredo — 37. zakol — 41. vlom — 45. ko-bul — 49. lotos — 50. Azori — 51. Luče — 52. Eboli — 53. emir — 54. Ilok — 55. Aca — 56. žanr — 57. ukaz — 58. rak — 59. nrav — 60, snaha — 61. karp — 62. Ana. Navpično: 1. uima — 2. kvas — 3. raka — 4. Arad — 5. Jaro 6. Ibar — 7. nada — 8. stol — 9. kobulica — 10. Enej — 11. pirč — 12. Ovid — 13. Vela — 14. Ema — 15. svet — 16. tara — 17. idol — 18. žongler — 23. analiza — 33. Roma — 34. etik — 35 Dom — 36. osir — 37, Zala — 38. Azov — 39. koks — 40. Oran — 41. Vlah — 42. lnža — 43. očak — 44. mena — 4a, Korr — 46. obup — 47. Boka — 48. ulan. Sfran ^ vSLOTENECc, nedelja, f4. marca 19©-XX1 Ste*. flfl. novica Priprave za posvetitve Brezmadežnemu Srcu Marijinemu Posvetilne molitve, ki jih bodo verniki rabili, zlasti pa posvetitve po larah dne 30. maja so ie dotiskane v zadostnem številu I Prosimo iupne urade, da jih čimprej naroče. Upoštevajte vso odrasle vernike. Za otroke bodo v kratkem natisnjene podobice s posebno posvetilno molitvijo. (Te bodo prišlo v poster zlasti po Marijinih vrtcih in po ijudskih šolah.) Šmarnico bodo kmalu natisnjene. Naročite jih ie sedaj — naj bi jih naročali tudi verniki. — Spisal jih jo eden najboljših piscev in velik častilec Breztnadeine. — Za vse so obračajte na pripravljalni odbor 5 prih. sobot. Pred Školijo 1 (pisarna KA) Ljubljana. Koledar Nedelja, 14. sušra: 1. postna nedelja; Matilda Nemška, kraljica. Ponedeljek, 15. sušen: Klemen Dvorak, spo-znavalec; Ludovika Marijuk, sveta žena in ustanoviteljica reda. Torek, 16. sušen: Hilarij in Tacijan, mu-čenča; lleribcrt, škof; Agapit, škof. Novi grobovi "t" Oton Raška. V Ljubljani je za vedno zatis-nil oči ugledni trgovec Oton Raška. Pogreb rajnega bo v nedeljo, 14. sušea ob štirih popoldne iz kapele sv. Nikolaja na Žalah. Sveta maša za-dušnica bo v ponedeljek, 15. sušca ob pol osmih v cerkvi Marijinega Oznanjenja. Naj rajnemu sveti večna Luč! Njegovim dragim naše iskreno soialje! Nežičevi stari mami v memento V nedeljo, 7. t. m-, ob pol treh popoldne so zvonovi na Žalah spremljali k počitku Tebe, nepozabljena Nežičeva stara mama, ga. Marija Kulister. Tiha in skromna si dotrpela in pruv tako tiho odšla — svojo pripravo za prvi petek si dopolnila v objemu Njega, ki Ti je bil pot, resnica in življenje. Rojena v Dolenčevem gradu v Orehku pri Postumiji, si zgodaj odložila brezskrbnost otroške dobe, ko si se preselila s starši v Trieste. Tam si postala žena m osemkrat mamica. Kako velikodušno si vrnila svojemu Gospodu v nekaj letih kar sedem otrok! Samo Karolina Ti je ostala. V njeni družini si liilu zlata babica Olimpiji in Dragici. Veliko si trpela te dni, veliko v vsem življenju. Težko si odšla iz Triesteja v Maribor, kjer si tako neutešeno pogrešala gomile svoje družine. Srčno rada pa si se predala vsem težavam, ko si kot 81 letna bolnica sledila svoji edini hčerki v Ljubljano. Kranjska zemlja je bila Tvoje najučinkovitejše zdravilo in danes, ko bi Te še in še radi poslušali, se mi zdi, da Ti ne smemo zavidati nebeške domovine in pa domače žemljice, ki si jo tako ljubila. Uživaj svojega Boga iz obličja v obličje! Zbogom, ljuba babica! Dal Bog, da obrodi bogata setev, ki si jo posejala .v naša srca. — Na obletnico tragične smrti akademika Frančka Zupca, v torek, 16. t. m., bo zanj ob 7 zjutraj v frančiškanski cerkvi pri glavnem oltarju sveta maša in Requiem. Naznanjamo vsem, ki so se dali fotografirati doslej pri Foto-Tourist, Ul. 3. maja, da lahko dvignejo slike odslej pri g. Anici Čampa, »Oinnia-foto«, Wolfova ulica 6. Sprejemajo se tudi vsa ponaročila. — Stolna kongrogacija za gospe vabi svoje članice, da se udeleže v ponedeljek, dne 15. t. m. ob 8. v stolnici sv. mašo zadušnice za pokojno gospo Ivano Ovsec. Obenem opozarjamo na kongregacij6ko sv. mašo. ki bo v petek, dne 19. t. m. ob 8. na Selu. Pridite vse. Oranžada S. Pellegrino prva letošnja pošiljka — je prispela! Gg. kavarnarji. trgovci in gostilničarji naj takoj izvolijo dvigniti naročeno blago! San Pellegrino Kolodvorska 8 SO knjižic za 60 lir V Ljudski knjigarni in Novi založbi dobite ta teden zbirko knjižic, ki še niso pošle (90 po številu) — za 60 lir. Tam se tudi lahko naročite na Knjižice. Naročnina 12 lir. — Cerkvena glasba v stolnici v nedeljo, 14 marca, ob proslavi obletnice kronanja svetega očeta Pija XII- in 60 letnice škofa dr. Gregorija Rožmana na pontifiknlni sveti maši ob 10 dopoldne: Premrl: Pozdrav vladiki. Havdn: Marijaceljska maša. Foerster: Graduale. Dr. 1'. Kimovec: Ti si Peter. Premrl: Tebe Boga hvalimo. Škroup: Papeška himna. — Retrospektivna razstava Saše šantla. Kakor smo že javili, bo pri današnji otvoritvi v Jakopičevem paviljonu nastopil tudi komorni orkester, ki bo odigral tretji stavek iz Šantlove silite za godalni orkester. Ker je prostor v paviljonu omejen, ne bodo postavljeni v dvorano posebni sedeži za občinstvo. Poslušalci bodo torej morali prisostvovati izvajanju koncertne točke stoje. Razstavna blagajna bo odprta že o!) pol 11, da si bodo mogli pravočasno preskrbeti vstopnice oni obiskovalci, ki žele biti na razstavi med muzikulnim izvajanjem in otvoritvijo. Filatelisti - pozor! Novi katalog za znamke Michel - Evropa 1943 dobite v Liudski knjigarni v Ljubljani, Pred Škofijo5, Miklošičeva 5. Cena L 30 — Umetniška razstava akademskega slikarja Franceta Klemenčiča v prehodu nebotičnika (salon g. Antona Kosa) je doživela tako v javnosti kakor pri občinstvu popoln uspeh. Razstavljenih je 18 umetnin, 6amih dovršenih inter-jerov, cvetličnih tihožitij in krajin. Zlasti so zanimive krajine iz okolice Viča. Umetnika odlikuje dovršen okus, fin čut za svetlobo in barve, ki jih podaja z zanj značilnimi širokimi potezami, s čimer dosega izredno plastičnost. Razstava, ki bo odprta se nekaj dni, vsekakor zasluži, da si jo ogleda sleherni naš ljubitelj umetnosti. — Knjiga »Fatima«, opisal dr. Srečko Zamjen, izide še ta mesec v tretji, izpopolnjeni izdaji. Naročila sprejema Mladinska založba, Ljubljana, Stari trg 30. — Premog in drva na nakaznice pri tvrdki »Gorivo* Karlovška cesta 8, (Lastnik Lojze Je-rančič mlajši). — Začetkom aprila izido druga izdaja Dr. Janko Tavzes: Slovensko italijanski in italijansko slovenski slovar, v založbi knjigarne Ant. Turk, nasl. Ljubljana, Pražakova 12. — Odvetnik dr. Grossmann Vladimir sporoča, da je preselil svojo odvetniško pisarno v Gosposko ulico št. 3-II, (nasproti Univerze). — Marčno vreme. Najstarejši ljudje ne pomnijo takega lepega vremena, kakor smo ga deležni letos v marcu. Kakor zadnje dneve vedno, ta-je bilo tudi v soboto zjutraj za malenkost pod ničlo, namreč —1.4 stopinj C, opoldanske tem-jierature so pa vedno nad 10 stopinj C. Tako je bilo v petek največ 12.6 stopinj C. Barometer je v soboto zjutraj kazal 705 mm in se je jx>časi dvigal, obetajoč stanovitno in 6ončno vreme. — Žalni venci, aranžmaji, izbira lončnic in cvetja — »ROŽA«, cvetličarna. — Obvestilo. Obveščamo cenjene stranke, da je prišla nova pošiljka harmonik. Na zalogi imamo več prvovrstnih znamk: Scandalli. Moreschi, Ficosecco Balone Burini in sicer z 12, 24, 32, 80 in 120 basi, nadalie imamo na zaiogi 'udi diatonične harmonike. Vabimo cenjene intd-ssente ua neobvezen ogled. — EVEREST. Prešernova ulita 44. — Članom Olepševalnega in podpornega društva Rožna dolina sporočamo, da občni zbor ne bo v nedeljo, 14. marca popoldne ob jjoI 3, temveč ob j>ol 10 dopoldne. Iz Kočevja Vsem cenj. naročnikom »Slovenčeve knjižnice« sporočamo, da dobe izšle knjige v pisarni naše podružnice (Ljudska posojilnica), kjer jih lahko dvignejo med uradnimi urami. Za numUltevanla m skupne prturcnesti Dutii: Tvoja maso ln ftroie Zlvljenle. Broš. L 2'50 z dodatkom zborne maše v čast Presv. Srcu Jezusovemu L 6"—, vezano L 14"— Guardlni Romano: Svela znamenja. Broširano L15'—, vezano L 28 — Pečjak: Pot K DogU (z velikim tiskom) Vez. rd. obr. L 20-—, zl. L 25 — Tomaža Kempčana: flolfl ZO KrlSlU-SOm. Vez. L 22'—, na boljšem papirju L 30-— UšeniSnik Aleš: KnllgO O 2IVi|en|U. Broš. L 20-—, karton. L 27 — Vrečarlvan: RoZM VCnCC Dl.DCVlCC Morile (za zadost. pobožnost prvih sobot.) — Broširano L 2"— LJUDSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI Pred Škofijo 5. Miklošičev« centa 5 lz tlela in živlfes&fa - od iu in lani Z Gorenjskega Nov vodja skupine v Kamniški Bistrici. V občinskem domu v Kamniški Bistrici 6e je okrožni vodja oni dan poslovil od dosedanjega vodje krajevne skupine Žerjava in se mu zahvalil za uspešno delo. Obenem pa je pozdravil novega vodjo Franca Turnška. Delovno zasedanje v Radovljici. Pred nedavnim je okrožni vodja dr. Hochsteiner sklical 6voje sodelavce na okrožno delovno zasedanje v Radovljici. Na zasedanju je 6poročil tudi nekatere premestitve, tako je okrožni personalni urad prevzel član Stranke Seywald, ki je prišel 6 Koroškega. Član Stranke Schuss je prevzel mesto dosedanjega okrožnega šolskega vodje Lad6tatterja, ki je odšel k državnemu prehranjevalnemu uradu. Vodstvo krajevne skupine v Ratečah-Planici je namesto člana Stranke Och6enka, ki je odrinil k orožju SS, prevzel član Stranke Premel. Vsem 6vojim sodelavcem je okrožni vodja predstavil tudi novo okrožno mladinsko voditeljico Traute Ern6t in že dalj časa delujočega okrožnega mladinskega voditelja Swierzyn6kega. Zborovanje kmetov v Vodicah. Te dni je bilo kmečko zborovanje v Vodicah in je govoril zbranim član stranke Burgstaller o gospodarjenju, ki naj privede do čim večjega pridelka. Govoril je tudi okrožni kmetijski vodja Vintler, ki je pozval navzoče, naj se ne dajo zapeljati od raznih prekupčevalcev in naj opustijo prodajanje svojih pridelkov na črna Zborovanje kmetov r Lomu pri Tržiču. Pred nedavnim so zborovali kmetje v Lomu pri Tržiču. Sklical jih je krajevni skupinski vodja na gosjx>-darsko zborovanje pri Jeretu. Prišel je tudi župan. Skupno so se razgovorili o vseh gospodarskih zadevah v Lomu in končno je pozval posestnik Jere vse sosede, da zastavijo svoje moči pri sedanji obnovL S Spodnjega štajerskega Lep zaključek tečajev v Vosku pri Sv. Marjeti ob Pesnici. Ljudska šola v Vosku je pod vodstvom šolskega upravitelja Wilhelma Dobniga v zimskih mesecih priredila vsega skupaj v Vosku in okolici 14 jezikovnih tečajev in tri kmečke nadaljevalne tečaje. Vsak od teh tečajev je imel povprečno 40 do 80 udeležencev. Štiri tečaje je upravitelj prirejal za to, da ne bi bilo tečajnikom treba hoditi tako daleč, v Močni, in sicer v gostilni Schi-cker. Gostilničarka je rade volje dala na razpolago prostore in upravitelj Dobnig se je kljub nenavadnemu okolju prav dobro počutil v krogu svojih odraslih učencev. 5. marca so bili v gostilni Schi-cker zaključeni tečaji s prisrčno slovesnostjo. Upravitelj Dobnig je poudaril, kako težko je ponekod prirejati tečaje, da pa s požrtvovalnostjo vendar lahko doseže prebivalstvo lepe uspehe. Na prireditvi so bili navzoči tudi zastopniki šolstva iz Mari- nrnm lartmbnm niealnih Ne pozabite, da je »Everest-Servis« največja, moderno urejena specialna delavnica w5Kin lOallllKUM P IDUI H lil za vsa popravila pisalnih in računskih strojev. Vsako popravilo izvršimo strokovnja- m nioiiNPliili e+nninn I ško precizno, hitro in po najnižjih cenah. Za vsa naša popravila jamčimo. Zahtevajte in rOCUnSHin SIPOjEfl I za večja popravila Vaših strojev proračun! - EVEkEST-SERVIS, Prešernova 44. bora in profesor Streichsbier iz Maribora je v kratkem nagovoru izrekel priznanje udeležencem tečaja in izrekel željo, da bi tečaji uspevali povsod na Spodnjem Štajerskem tako lepo kakor v Vosku. Za zaključek je bila prirejena prisrčna zabava, na kateri je učiteljica Hilda Ulrich igrala na harmoniko. Vstop v kinodvorano med predvajanjem zvočnega tednika. Štajersko časopisje objavlja naredbo, po kateri je sedaj zopet dovoljen vstop v kinodvo-rane tudi tedaj, ko se predvaja zvočni tednik. Državno ministrstvo za ljudsko prosveto in propagando je svoj čas izdalo takšno prepoved, sedaj pa jo je preklicalo, češ da ne gre, da bi prebivalstvo, ki 6edaj vestno dela nadure in zato zamudi začetek kinopredstav, bilo še prikrajšano tako, da bi zamudilo ves zvočni tednik, ko bi moralo čakati na vstop v dvorano do prvega odmora. Obraz meščanskega zlasti uradniškega življenja je sijajno prikazan v najboljšem slovaškem satiričnem romann »DEMOKRATI« Kupujte to vedro knjigo! Iz Hrvaške Ureditev mestne ambulante v Banja Luki. Glavno ravnateljstvo za zdravstvo v NDH je določilo kredit 300.000 kun za ureditev mestne ambulante in fizikata pri mestni občini v Banja Luki. Uspeh hrvatske zimske pomoči. Letošnja zimska nabiralna akcija, ki jo je organizirala hrvatska zimska pomoč je vrgla 20 milij. kun. Dvanajst novih katoliških župnij. Na področju zagrebške nadškofije je bilo lansko leto ustanovljenih 12 novih župnij in sicer: Dubrava pri Zagrebu, Podsused pri Zagrebu, Zuppija pre-svetega Srca Jezusovega v bolnišnici usmiljenih sester v Zagrebu. Sv. Barbara v bolnišnici na Rebru, Sv. Frančišek Ksaverski na Ksaverju v Zagrebu, Mati Božja Lurška v vzhodnem delu Zagreba, Rudeš pri Kustošiji, čačinci v našič-kem dekanatu in štiri župnije v virovitiškem dekanatu: Cabuna, Gornji Miholjac, Pavelič selo in Gačište. Iz Srbije Nov drobiž v Srbiji. Po naročilu srbskega finančnega ministra in v sporazumu s Srbsko narodno banko, bo beograjska kovnica izdelala iz cinka za 90 milijonov dinarjev drobiža j)o 0.50, 1 in 2 dinarja. Dan srbske knjige. V Beogradu so tudi letos proslavili dan srbske knjige. V saborni cerkvi je bila spominska svečanost za pokoj vseh, ki so kakor koli zaslužni za prosvit skrbske knjige. Te slovesnosti se jc udeležil tudi zastopnik srbskega prosvetnega ministra Vladimir Janko-vič z vsemi načelniki ministrstva za prosveto in vere.. Drobna Ifublianska kronika Kongregactja gospodlčen In kongregaclja učiteljic pri av. Jožefu imata svoj reclui shod v ponedeljek 15. marca. Pridite vset Trnovski možje ln fantje imajo pred sv. Jožefom duhovno obnovo kot pripravo na velikonočno spoved in sv obhajilo. V torek, sredo in četrtek zvečer ob 7 govor (p. Silvin iz Novega mesta), v petek ob 7 zjutraj skupno sv. obhajilo. Možje in fantje, pridite! VIncencljeva konferenca za župnijo Marijinega Oznanjenja v Ljubljani bo imela v ponedeljek, 15. t. m. ob pol 7 zvečer svoj 45. redni občni zbor in sicer v dvorani St. 1 na frančiškanski porti (vhod iz PreSernove ulice). Vljudno so vabljeni vsi delovni in podporni člani ter dobrotniki te konference. Namesto venca na grob lilagopokojnega g. Inž. Antona KUnarja, gradbenega direktorja v p., so darovali Društvu slepih, Ljub-linna, nameščenci Hipotekarne banko jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani 300 lir. lz istega nagiba je daroval g. Janko Grašek iz Ljubljane 200 lir. Iskrena hvala! Društvu »Dom slepili« v LJubljani so darovali: uradniStvo banke Slavijo v spomin hlagopokojne gospo Elze Tomažič 225 lir, g. Frana Avbelj, mesar, v počastitev spomina pok. g. Šentjakobskega župnika Janka Bar-leta 200 lir. Najlepša hvala. Zalival«. Namesto zdravniškega honorarja g. primariju dr. Bogdanu Derču daruje g S I. 200 lir potrebnim revnim otrokom otroške bolnišnice. Odbor društva za vzdrževanje otroške bolnišnice se za ta velikodu-ni dar najlepše zahvaljuje. Zadruga »Novinarski dom« bo imela svoj redni letni občni zbor v nedeljo 28. t. m. ob 10 dopoldne v Novinarskem domu z običajnim dnevnim rodom. V nedeljo 14. t. m. uprizori Rokodelska Igralska družina japonsko dramo »Praznik cvetočih češenj«, ki jo je po Takedo Isuml spisal Klaliund. S tem delom zaključuje Ko-kodelski oder letošnjo igralsko sezono, zato se bodo vsi sodelujoči potrudili, da ustvarijo čim dostojnejšo predstavo, Režijo dramo vodi g prof. Pirnnt, sceno pa je tokrat oskrbel arh Gajšek. Pričetek predstave bo ob pol 6 popoldne, koneo pa bo po 7. Opozarjamo na predprodajo vstopnic, ki bo na dan predstave od 10—12 In tri ure pred pričetkom v društveni pisarni, Petrarkova 12-1., desno. Naslovna stran knjižice »Naš oče« prav dobro zadene njeno znjcmljivo vsebino: I i- - i----i;,.i.n,nn .1 r. v , n i- ii trnpčecrA Jovo očetov1.II.... UL.. V, °T - .■' človeštva. Vzemite, berite! — Za Jožcfovo je zelo primerna knjižica: »Zaščitnik družin«. Pobito jo v Mladinski zalozbl, Stari trg 30. Con« vsako posamozae knjižice 1 lira. sredo, ko ga Izvajajo kakor so člani Poltro- Vrtnarskl odsek SVD, Frančiškanska 6-1., Ima na zalogi še nekaj zelenjadnega semenja. Člani, pohitite z naročili! Mlakarjeva vesela žalolgra »Najlepše plačilo« v nedeljo 14. marca ob 17 v frančiškanski dvorani. V 5 slikah nastopi 36 oseb, med katerimi jo tudi nekaj manjših in večjih duhov. Vstopnico bo v predprodaji na dan predstave pri blagajni frančiškansko dvorane od 9.30—12 in od 15 dalje. Dirigent Drago Mario Sijanee bo dirigiral Jutri, v ponedeljek, X. simfonični koncert v letošnji sezoni z naslednjim sporedom: Saša Šantel: Suita za godalni orkester. To delo bo v celoti prvič izvajano na simfoničnem koncertu, izvajalo pa se bo ob 60 letnici skladatelja in umetnika — slikarja Saše Santla. Tartini: Koncert za violončelo in orkester v D-duru. SoliBt prof. Cenila Sedlbauer. Schu-bert: llozamunda — predigra, in Liszt: Pro-ludiji — simfonična pesnitev. Liszt, ki Je živel od leta 1811 do 1886, jo bil v svoji dobi najbolj slaven in najbolj čaščen pianist. Nastopal je od otroških let dalje in zel v letih od 1839 do 1847, ko je neprestano koncertiral po celi Evropi, največjo triumfe. Pozneje se je posvetil pretežno kompoziciji ter napisal veliko skladb za klavir, pa tudi za simfonični orkester. Kar se tiče instrumentaoijo njegovo delo izredno pestro, slikovito in je znal izvabiti iz orkestra čudovite barve. V tem pogledu je bil močno pod Berliozovlm vplivom in njegova orkestralna dela spadajo po večini k tako zvani programni glasbi, zato občinstvo vedno s posebno naslado posluša njegove simfonične stvaritve. Na koncert simfoničnoga orkestra opozarjamo, predvsem pa opozarjamo na točen začetek, ki bo ob pol 7 v veliki unionski dvorani. Strojepisni tečaji — novi dnevni tn ve-fprnl _ eno-, dvo- In trimesečni se prično v torek, 16 marca. Najuspešnejša desetprstna učna motoda. Specialna strojepisna šola: Največja moderna strojepisnlea, raznovrstni stroji Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer po želii obiskovalcev. Učnina zmerna. Informacije, prijavo dnevno. Zahtevajte prospekt: Trgovsko nClllUe »Chrlstofov učni zavod«. Domobranska 15. Koncert Poltronterljevega kvarteta v sredo, dne 17. t. m. ob pol 7 v voliki filliar-monlčni dvorani. Poleg Boccherinija in Beethovna se bo izvajal na tem koncertu Smetanov kvartet: Iz mojega življenja, ki spada med ono kvartete, ki so največkrat lirraio. Kvartet Iz mojega življenja je nekak življenjepis slavnega skladatelja, knr je označil snm v nekem pismu na enega svojih najboljših prijateljev. Delo jo izredno lepo ia ima na vsaki izvedbi volik uspeh. To bo tudi na koncerta v tako odlični mojstri. ____ nierijevega kvarteta. Predprodaja v knjigarni Glasbene Matico. Železničarje, člane železniške nahavljal-ne zadruge ter vse železnlčarjc-nečlane obveščamo, da je železniška zadruga dobila zdaj dodeljen premog, ter ga Izdaja na podlagi seznamov v svoji prodajalni v Slškl. To je razlika premoga, ki pritiče železničarjem So do konca marca t. 1. Razliko premoga dobijo tudi železničarji, ki so svoje-časuo že prejeli režijski premog. Razliko premoga bo izdajala vsem železničarjem edino železniška zadruga v Šiški. Železničarji, ki želijo, da se jim izda premog, se morajo nemudoma zglasiti osebno pri železniški zadrugi v Šiški s svojo legitimacijo. Premog se bo razdeljeval v sorazmerju raznih vrst po razpoložljivih kontingentih. Kdor bi pripadajoče količine premoga ali drv ne dvignil do 10, aprila t. 1. mu po odredbi zapade pravica na dobavo nakazanih koločin premoga in drv. Zato opozarjamo železničarje, naj nujno izvrše naročila. Vodstvo Korepetltorlja vabi BtarSe dijakov srednjih, meščanskih in ljudskih Sol, da jih vpišejo k nam, kjer jih dnevuo pripravljamo iz vseh predmetov za naslednji šolski dan. (Razlaga, naloge, izpraševanje.) Posebni poldnevni ali celodnevni tečaji za privatne ln razredne Izpite. Honorar nizek. Vpisovanje dnevno od 8 do 12 in ad 1» uo 16. Korepetltorij, Mestni trg 17-1. Semena in gnojila po polovični ceni. Obdelovalci mestnih vojnih vrtov, kt jim je mestna občina odstopila svoja zemljišča za obdelovanje, dobe po blagohotni naklonitvi županstva najpotrebnejša zelenjadna semena in umetna gnojila po polovični ceni. — Zglase naj se v sobi št. 35 mestnega gospodarskega urada v Beethovnovi ulici 7, kjer dobo nakaznice in vsa pojasnila, tako da pridejo na vrsto v ponedeljek 15. t. m. oil 9—12 prosilci z začetuicami A—G, od 15—18 od H—K. a v torek 16. t. m. od 9-12 od L—P in od 15—18 obdelovalci z začet, od R—z. Interesenti za semenski krompir in oves Interesente za dolenjski semenski krompir vabi kmetijski odsek mostnega gospodarskega urada, naj so prijavijo v sobi St 35 i Beethovnovi ulici 7 v sredo 17. t. m. oni z začetnicami priimkov od A—M„ v četrtek 1». marca oil N—Z, a v soboto 20. t. m. oil 9—:12 naj se javijo morebitni zamudniki, Pr, i.c litvl tega krompirja bodo prišli prvenstveno na vrsto tisti, ki niso dobili danskega krompirja. Vsak interesent naj s soboj prineso posestni list ali tej listini podoben dokument (pogodbo, potrdilo o najemu itd.) in osebno izkaznico. Hkrati opozarjamo vse prejemni; ke nakaznic za danski semenski krompir, ki krompirja niso dobili ,naj te nakaznice vr-nojo v sobi St. 35 v Beethovnovi ulici 7 v ponedeljek 15. in torek 16. t. m. med uradnimi urami, ker bodo drugače ostali v evidenci Visokega komisariata kot bi bili krompir dobili. Interesente, ki so se prijavili za semenski oves, vabi kmetijski odsek mestnega gospodarskega urada, naj sami pridejo po nakaznice od ponedeljka 15. t. m. dalje med uradnimi urami v sobo St. 35, II. nadstropje v Beethovnovi ulici 7. S seboj morajo pn-nosti posostni list, najemno pogodbo ali tema listinama podoben dokument ter osebno izkaznico. Rdeči križ sporoča V poizvedovalnem uradu Italijanskega Rdečega Križa, avtonomna sekcija v Ljubljani, Via Ariella Rea (Gosposvetska) 2-II. naj se med uradnimi urami od 10 do 12 javijo naslednji: Diz Ivan, Kolar Bosiljka, Podrekar Marija, Poje Anton in Helena, Prešeren Hermina. Dalje osebe, kt so poslalo pakete naslednjim: Velde Alojz, Sever Franc, 1'održaj Janez, Lovstik Anton, Paj-liič Ivan, Sečnik Jožef, Hočevar Ivan, Boh Franc, Muster Jože. Znjc Vinko, Mahne Ma-ri ja, Kozina Ivan, škulj Janez, Marinč Martin, Rozmane Andrej, Vidic Stanislav, Kon-da Jožef, Masi Adolf, Peterle Alojz, Zalar Matic, Peršln Gabrijel, Schusler Franc, Smo-lič Ivau, Gognavec Franc, Oblak Stanislav, Rihar Gabrijel, Arko Anton, Cernič Franc. Gledališče OPERA. Nedelja, 14. marca ob 14: »Princeska ln zmaj«. Mladinska opereta Izven. Cene od 20 lir navzdol. Ob 17: »Dežela smehljaja«. Izven. Cene od 28 lir navzdol. Ponedeljek, 15. marca: Zaprto. DRAMA. Nedelja. 14. marca ob 16: »Hamlet«. 100. predstava. — Izven. Cene od 15 lir navzdol. Ponedeljek, 15 marca: Zaprto. Naznanila ROKODELSKI ODER. Nedelja, 14. marca ob pol 6 pop. Klabundova japonska drama »Praznik cvetočih čeSen.l«. — Predprodaja vstopnio v nedeljo od 10—12 ln tri ure prod pričetkom v društveni pisarni, Petrarkova ulica 12-1., denso. FRANČIŠKANSKA DVORANA. Nedelja, 11. marca oh 5 popoldno: Mlakarjeva žalo-igra »Najlepše plačilo«. Prodaja vstopnic pri blagajni frančiškanske dvorano od 9.30—12 in od 15 dalje. RADIO. Nedelj«, 14. marca: 8 Napoved časa, poročila v italijanščini — 8.15 Koncert organista Ferruccija Vignannellija — 11 Peta maša iz bazilike sv. Pavla v Rimu — 12 Branje in razlaga evangelija v italijanščini — 12.15 Branje in razlaga evangelija v slovenščini — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Komorna glasba — 13 Napoved časa, poročila v italijanščini — 13.10 Poročilo vrhovnega poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.12 Koncert kmclskega tria — 13.40 Glasba na ploščah — 14 Poročila v italijanščini — 14.10 Koncert Adamičevega orkestra — 14.45 Operetna glasba na ploščah — 15 Poročila v slovenščini — 17.15 Kmetijsko predavanje v slovenščini, inž. Zaplotnlk: Da bomo pridelali čini več krompirja — 17.35 Lahka glasba — 17.45 Priljubljene pesmi vodi dirigent Zeme — 19.30 Poročila v slovenščini — 10.45 Simfonična glasba — 20 Napoved časa, poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.30 Koncert radijskega orkestra in komornega zbora vodi dirigent D. M. Sijanee, slovenska glasba — 21 Simfonični koncert — 21.50 Predavanje v slovenščini — 22 Priljubljene pesmi vodi dirigent Zeme — 22.45 Poročila v italij. Ponedeljek, 15. marca: 7.30 Pesmi in na-pevi — 8 Napoved časa, poročila v italijanščini — 12.20 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Operna glasba — 13 Napoved časa, poročila v italijanščini — 13.10 Poročilo vrhovnega poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.12 Koncert vodi dirigent Pietro Toschi — 14 Poročila v italijanščini — 14.10 Koncert radijskega orkestra, glasba za godalni orkester — 14.40 Pisana glasba — 15 Poročila v slovenščini — 17 Napoved časa. poročila v italijanščini — 17.15 Prenos iz rimskega gledališča »Eliseo« — 19 »Govorimo italijanski«, poučuje prof. dr Stanko Leben — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Priljubljena glasba — 20 Napoved časa, poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.30 Bimfo-nično-vokalni koncert vodi dirigent Gianis-drea Gavazzeni s sodelovanjem sopranistke Mafalde Favero-jeve in tenorista Tita Sclii-pa-ja — 21.40 Klasični orkester, vodi dirigent Manili) — 22.10 Koncert radijskega orkestra vodi dirigent D. M. Sijanee; • eo-dolovanjem sopranistko Valerije Heybalo-ve — operna glasba — 22.45 Poročila v italij. LEKARNE. Nočno službo Imajo lekarne: v nedeljo: mr. Leustek, Resljeva cestn 1; mr. Bahovec. Kongresni trg 12; mr. Komolnr, Vič, Tržaška cesta 48; v ponedeljek: dr. Pic-coli, Bleltveisova cesta 6: mr. Hočevar, Celovška cesta 62, in mr, Gartus, Moste, Zaloška cesta 47. Nedeljsko vrirnvnt&ko Hio nizki cmji Rudolf Radovan tnpetnik Ljubljana. Mestni ir* 18 Spalnico orehovo furnirano, polltl-rano, prodam. Solidna izdelava. Pogleda se lahko v nedeljo dopoldne. Mizarstvo: Artnak Josip, Jenkova 7. (š Veliko stensko uro lepo, visoko omaro, krasne visoko stole ln mizo (nroh). prodam. Celovška ccsta 153, dvorišče. (š POVEST PILOTA ŠTEFANA 109. i i p 4<09 Sc v poznih nočnih uruh je bilo sliSnti kolporterje: »Najmlajši pilot srečno prestal prvi poleti« — »Muli zračni junaki« — »Hrabri letalski naraščajnik!« itd. Zajetni stražnik, ki je ponavadi uravnaval promet pred glavno pošto, je postni tnko radoveden, dn je zn hip pozabil na službo in kupil cel sveženj časopisov. 110. Muzej mi jc naklonil primerno nagrado za najdene dragocenosti. Ker jc bil moj oče varčen, jc imel tudi on nekaj denarja. Tako sva si postavila blizu letališča lepo hišico, v kateri še danes stanujeva. SP0RT Hermes spet vabi prijatelje namiznega tenisa k borbi moštev za prvenstvo Ljubljane. V nedeljo, 14. t. m. ob 14 prične v Mikličevi dvorani prvenstvo moštev Ljubljane za 1942-43 s sodelovanjem treh najboljših ljubljanskih moštev: Korotana, Mladike in Hermesa. Izenačenost zastopnikov vseh treh klubov, ki jc prišla že pri zadnjih tekmovanjih dcvetorice do izraza, jamči, da se bodo za to prvenstvo vsi trije klubi spoprijeli z izenačenimi izgledi za prvo mesto in je pač nemogoče prerokovati komur si bodi zmago. Korotan, ki ima precejšnjo prednost v svojem najboljšem igralcu Bradešku, bo moral zagrizeno poseči v borbo, če bo hotel zmagati. Mladika, ki ima sedaj tri zelo dobre igralce v Strojniku Romanu, Recku in Keržiču, se bo potrudila, do bi ponosni naslov iztrgala Korotancem, ki ga branijo. Tudi Hermežani so se temeljito pripravili. Bogataj in Poženel bosta krepko zaigrala, ker bi tudi ona rada prenesla naslov prvaka svojemu klubu. Vstopnina minimalna. Kcgometao prvenstvo Preteklo nedeljo se je Livorno spet pomaknil za dve točki naprej. Čisto gotovo je, da bo zadržal razliko, ki ga loči od Torina, tudi to nedeljo, ko je na vrsti 24. kolo državnega .logomctncga prvenstva. Livorno bo igral danes doma s Triestino, Torino pa bo imel v gosteh Benečane. Sta to lahki nalogi, ki čakata moštvi z vrha razpredelnice, o izidu pa skoraj nc moremo dvomiti. Drugače pa bo v Milanu; spogledali se bosta enakovredni enajstorici Ambrosiane in luventusa ter bili bitko za tretje mesto v tabeli. Prijateljem nogometnih prognoz objavljamo potrebne podatke, na podlagi katerih bodo lahko sami ugibali o usodi moštev na današnjih tekmah: Livorno Torino Ambrosiana Juventus Genova Milano Bologna Fiorentina Lazio Atalanta Roma Bari Triestina Liguria Vicenza Venezia 23 14 23 13 23 13 23 12 23 12 23 9 23 10 23 10 23 23 23 23 23 23 6 4 4 5 3 8 4 4 6 4 4 8 11 5 7 7 39 26 34 49 21 30 45 26 30 56 38 29 8 52 43 27 6 31 27 26 41 25 24 42 45 24 41 44 22 10 22 31 22 11 27 40 20 10 18 33 18 9 20 27 17 12 26 52 17 12 21 34 15 13 22 40 13 (Nadaljevanje na strt«! 8.) Prošnje Vloge in orošnje v Italijanščino sestavlja. preplfuiK In razmnožuje. Izvrsujf vss informacij* tar r »zn* usebnr uslugp .RERVI8 BIRO., Ljub Ijana, Sv. Petra cesta 2» vloge, proslave, Informacije, dopisovanje, Intervencije, odkup ln izterjavo terjatev, poravnave, nakup In prodajo, upravo ln nadzorovanje nepremičnin, obratov ln soudeležb ter vse druge trgov-sko gospodarske posle poverite komercialni pisarni ZAJC LOJZE. Ljubljana. Gledališka ulica Stev. T. I3.S. VAN DINE: 20 Umorjeni Kanarček Novo zasliševanje obeh telefonistov je bilo precej drugačno kakor prvo. Markham ju je zasliševal s tako natančnostjo, da bi prav gotovo morala povedati vsako malejikost, ki bi jo bila morda zjutraj pozabila ali hote zamolčala. Ko pa ju je končno odpustil, ni imel niti najmanjšega novega podatka, ki bi osvetlil vso zadevo. Njuno pripovedovanje se je naslanjalo na zelo trdne temelje: Od sedme ure dalje ni krenil skozi glavna vrata proti ple6al-kinemu stanovanju nihče drug, kakor plesalka sama, njen spremljevalec in mladenič, ki jo je zaman iskal. Vratar je z vso gotovostjo trdil, da je zaprl stranska vrata z zapahom nekoliko po šesti uri in nobeno, še tako zvito vprašanje, ga ni moglo zmesti. Tudi sobarica ni vedela povedati ničesar novega in na ponovna Markliamova vprašanja je le ponovila vse, kar je izpovedala že zjutraj. Kljub vsemu prizadevanju ni bilo mogoče odkriti najmanjšega novega znaka, ki bi pripomogel k razčiščen ju zadeve. Dolgotrajno in natančno izpraševanje je prav za prav celo zaprlo vsa pota, ki bi mogla kakor koli voditi k rešitvi. Zadeva se je zdela nerešljiva. Ko 6e je ob pol petih Markham ves utrujen spustil v naslanjač, 6e je zdelo skoraj izključeno, da bi bilo mogoče najti kako rešitev. Vance je zaprl 6pisek in odvrgel cigareto. »Veruj mi, 6tari moj,« je zamrmral, »da v tej zadevi ne boš opravil ničesar po uradnih potih. Zakaj ne pokličeš kako egiptovsko vedeževalko 6 stekleno kroglo?« »Ce pojde tako naprej,« je ves obupan izjavil Markham, »bom zares moral sprejeti tvoj nasvet.« Prav v tem trenutku je Svvavker odprl vrata in dejal šefu, da ga čaka inšpektor Brenner pri telefonu. Markham je pograbil slušalko in medtem ko je poslušal, si je napisal v notes nekaj opazk. Ko je bil razgovor končan, se je okrenil k Vanceju: »Zdi 6e mi, da si bil nekoliko zmeden glede skrinjice z dragulji. Brenner potrjuje to, kar je izjavil že zjutraj: skrinjica je bila odprta s posebnim dletom, kakršne imajo in znajo uporabljati samo poklicni vlomilci. Dleto je bilo dolgo en palec in tri osminke s ploščatim ročajem. Orodje je bilo že staro in je imelo majhno zare/o na sjiodniem koncu. Bilo je isto, kot so ga uspešno uporabili lansko poletje pri vlomu v Park Avenue... Ali te la pojasnila zadovoljujejo?« »Tega nikakor ne morem trditi.« Vance se je zresnil in bil videti zaskrbljen. »To napravlja zadevo še bolj fantastično... majhno svetlobo bi mogel videti v vsm tem, če ne bi bilo ti6te skrinjice in dleta ...« Markham je pravkar hotel odgovoriti, ko so 6e zopet odprla vrata in je Svvavker naznanil, da 6e je vrnil narednik Heath. Heath je bil manj nezadovoljen kakor takrat, ko je odhajal. Sprejel je cigaro, ki mu jo je ponudil Markham. nato pa je 6edel k mizi nasproti Markhamu in vzel iz žepa oguljeno beležnico. »Imeli smo nekaj sreče,« je začel. »Burke in Emery, ki sem ju pozval, da sta mi pomagala, sta prav kmalu izvedela nekaj podrobnosti o plesalki-nem življenju. Zdi se, da je imela le malo prijate- ljev... Glavni prijatelj, ki so ga največkrat videli v njeni družbi je bil neki Karel Cleaver.« »Poznam ga,« je izjavil. »To je ista oseba...« »Prav on je,« je dejal Heath. »Prej je bil davčni uradnik v Brooklynu, pozneje &e je ukvarjal s stavami pri konjskih dirkali v Jersey City. Stanuje v Stuyvesantu, kjer 6e lahko 6reča 6 svojimi političnimi prijatelji. »Res je,« je pritrdil Markham. »Neke vrste poklicni veseljak je in mnogi ga poznajo pod imenom »Pop««. »Ker je Cleaver stalno v Stuyvesantu, mu boste o priliki lahko stavili kako vprašanje glede gospodične Odeli. Golovo ve kaj o njej.« »Brez dvoma,« je dejal Markham in 6i nekaj zapisal v beležnico. Skušal bom govoriti z njim še nocoj... Nimate nikogar drugega v seznamu?« »Bil je tudi neki Mannix, Louis Mannix, ki 6e je spoznal s plesalko še takrat ko je bila v »Follies« Vendar pa ga je zapustila in niso ju več videli skupaj že nad eno leto. Zdaj ima drugo prijateljico. Vodi podjetje Mannix in Levine, tvrdka za uvažanje krzna; zelo pogosto poseča nočne lokale in je precejšen zapravljivec... Vendar pa se mi zdi nepotrebno, da bi se zanimali zanj. Preveč časa je že, odkar je pretrgal vsako zvezo z lepo plesalko.« »Res je,« )e priznal Markham. »Mislim, da ga lahko črtamo iz seznama.« »Ce boste še naprej črtali, vam kmalu ne bo ostalo drugega, kakor truplo zadavljene plesalke!« je pripomnil Vance. »Je še gosjjod, ki jo je odvedel 6noči k večerji,« je nadaljeval narednik. »Zdi 6e. da nihče ne pozna njegovega imena. Bržkone je eden izmed starejših gospodov, ki znajo biti zelo previdni... Sprva sem mislil, da je bil Cleaver, a opis 6e ne ujema. Smeš- no pa je to, da se je odpeljal potem, ko je spremil prijateljico domov, naravnost v Stuyvesant!« Markham je prikimal. »Ze vem vse, narednik. Poznam tudi neznance-vo ime. Res ni Cleaver.« Vance se je tiho smejal. »Kdo je?« je vprašal Heath. . Markham se je nekoliko obotavljal in premišljeval ali naj naredniku zaupa tajnost. Nato je dejal: »Povem vam njegovo ime, a ostati mora tajno. Ta človek je Kenneth Spotswoode. Povedal mu je, kako ga ie Spotsvvoode pro6il za razgovor, da pa mu ni znal jx>vedati ničesar zanimivega. Povedal mu je tudi, da je ugotovil resničnost njegovih trditev z ozirom na to, kod je hodil prejšnjo noč. , »Ker je zapustil dekle pred zločinom«, je končal, »ne vidim razloga, da bi ga nadlegovali in spravljali njegovo ime v javnost. Obljubil sem, da bom ohranil njegovo ime tajno iz ozira na njegovo družino.« .... »Ce ste zadovoljni vi,« je dejal Heath in zaprl beležnico. »sem jaz tudi. Se nekaj vam moram poročati. Odeli je stanovala na 110. cesti. Emery je iztaknil njeno prejšnjo gospodinjo in od nje zvedel, da jo je oni nališpani mladenič redno obiskoval.« »Zdaj sem 6e spomnil, da imam tukaj jiodatke, ki mi jih je sporočil profesor Brenner,« je pristavil Markham in pokazal naredniku zapiske, ki 61 jih je naredil, ko mu je telefoniral inšpektor.« Heath jih je pazljivo prečital. »Isto sem trdil tudi jaz!« je zadovoljno vzkliknil. »Delo poklicnega vlomilca, ki se je na podoben način že večkrat udejstvoval.« (Nadaljevanje s strani 5.) Današnji spored v prvem razredu državnega nogometnega prvenstva je naslednji: Torin: Torino — Venezia Genova: Liguria — Milano Bergamo: Atalanta — Vicenza Rim: Lazio — Fiorentina Bologna: Bologna — Roma Bari: Bari — Genova Milan: Ambrosiana — Juventus Livorno: Livorno — Triestina Prvenstveni ples bo trajal še lest tednov. O končnih izidih ali o končnem vrstnem redu bi bilo prezgodaj govoriti, čeprav vse' kaže, da bodo odnesli za letos zmagovalno trofejo v Livorno. Norvežani sn dobili smuškega prvaka. Največ zanimanja je nn Norveškem za smuške tekme v klasični kombinaciji. Ko so nedavno tekmovali v Baerumu, je prispelo tjakaj ogromno gledalcev. Junak dneva je bil Reidar Karlsen, ki je dosegel -rvenstva v smuških skokih z daljinama 45 in R 2 m. Tudi v teku na 18 km se je dobro postavil. okvirje klein IZDELOVALNICA HARMONIK FLEISS JOSIP LJUBLJANA BLE1WEIS0VA 35 Vam nudi veliko izbiro piano in diatoničnih harmonik SGARAVATTISENENTI S. A.. PADOVA Sementi di Ortaggi, Foraggi eco. Semena za zelenjavo, krmila itd. Chledere offerta. — Zahtevajte ponudbe. Vsem prijaleljem in znancem naznanjam žalostno vesl, da me je za vedno zapustil moj dragi soprog in slričck, gospod OTON RAŠKA trgovec Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, dne 14. marca 1943, ob šlirih popoldne z Zal, kapele sv. Nikolaja, na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica bo darovana v ponedeljek, dne 15. marca 1943, ob pol osmih zjutraj v cerkvi Marijinega Oznanjenja. Prosim za tiho sožalje. V Ljubljani, dne 13. marca 1943. Žalujoča soproga MARA in ostalo sorodslvo Banka v Beogradu išče za vodilno mesto sposobnega, resnega strokovnjaka z dolgoletno prakso: Pogoj: znanje nemškega jezika. Naslovite do-j piše s potrebnimi podatki in z navedbo referenc, zahtevkov in dneva : nastopa službe na oglas. odd. »Slovenca« pod šifro: »Direklor banke«.' Berite' •Slovenca in oglašujte vnjmL Dobro in poceni želi biti vsak postrežen! Vse to Vam nudiio radovotino naši inserenti! Zahvala Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob težki izgubi našega dobrega strica, prečastitega gospoda Jankota Barleta mesinega župnika pri Sv. Jakobu v Ljubljani se tem potom vsem najiskr,eneje zahvaljujemo. Globoko zahvalo izrekamo čč. gg. monsig. Viktorju Sleska in kuratu Viktorju Sega za dušno tolažbo ob bolezni pokojnega, g. dr. Igorju Tavčarju za veliko skrb in požrtvovalnost, gg. duhovnim sobralom, vsem darovalcem vencev in cvetja, pevcem za žalno petje, vsem prijaleljem in znancem, ki so pismeno ali ustno izrazili sožalje, društvom in ustanovam, ler vsem, ki so pokojnika v tako časinem številu spremili na njegovi zadnji poti. Ljubljana, dne 13. marca 1943. Žalujoči sorodniki Ljubezen Kristine Homanove Vse družine, s katerimi je občeval, vsi ime-nltniki, ki jih je poznal, vse, kar je imelo .v malem mestu koliČKaj veljave, se je zbralo okrog groba. Med meščani je žalostna novica močno odjeknila. Kamor koli je v teh dneh prišel, so govorili ljudje o pokojnem svetniku Ilomanu z navideznim sožaljem. Ni pa manjkalo tudi besed, katerim se je poznalo, da so jih rodili drugačni občutki. Tudi nekaj, skoraj zadoščenju podobnega, je bilo slišati. Saj so vsi vedeli, da se bo moralo končati tako ali podobno. Nobeno drevo ne raste do neba! Vsaka ošabnost se nekoč zruši! Kako je zbolel svetnik Homan? Ah, to je bilo na neki dolgi, divji ježi z njegovo ženo. Tako je baje jjovedal zdravnik in tako je šlo med meščani od ust do ust. Na Kristino so gledali z neko skoraj grozno mešanico zadoščenja in običajnega sočutja. Zdelo se je, kakor da gre za veliko predstavo. Kako se bo neki vedla? Zgodilo se je že dvakrat, da je v mestu vrelo in kipelo zaradi njenega vedenja na pokopališču. Ljudje so spet obnovili spomine na tiste dni. Tudi Kristina se je spomnila pogreba svojega učitelja prav tedaj, ko je šla za krsto svojega moža. Kakor strah iz otroških let se je jc lotil spomin na pokopališče, kjer je kot dvanajstletna deklica vzbudila toliko nevšečne pozornosti. Takrat je prvič čutila, prvič doživela, kaj pomeni smrt za ta svet. »Končano, za vse večne čase končano.« Tistega učitelja je sovražila iz vse globofine svoje otroške duše. Potvarjal se je in bil je krivičen. Zagrenil ji je vsa šolska leia in vsa otroška leta. Ko pa je začel župnik s svojim nagrobnim govorom in ko se je jjoslavljal za vse čase, jo je presunilo bliskovito dognanje. Neka vzvišena premoč jo je zrušila na kolena. V tem hipu je pozabila na vso mržnjo proti svojemu učitelju. In potem je še enkrat doživela slovo za vse čase. To je bilo tistega poletja, ko so se nabirali težki oblaki na nebu in ko je stala ob grobu svojega očeta. Čutila je, kako je izgubljala tla pod seboj, zdelo se ji je, da naglo pada. Končano. Končani so odnosi do človeka, ki ga je z vsem srcem ljubila, na katerega je bila tako srčno navezana. Končano je z očetom, ki jo je imel tako rad in z očetom, ki jo je mučil. Tuja, kakor danes, je stala takrat v krogu svojih sorodnikov. Prav za prav ni nikoli jokala, takrat pa jo je prevzel tako bridek občutek zapušče-nosti, da se je zrušila na zemljo in ihtela. Pozabila je na ljudi okrog sebe, točila vroče solze in drgetala tako presunljivo, da so jo morali odnesti. Potem je prišel nekdo, ki ji je pomolil roko rešitve v njen globoki prepad trpljenja. To je bil njen ljubi mož, ki jo je odvedel na sončno in tako visoko goro sreče. Sedaj je tudi to končano. Sedaj gre za njegovim pogrebom. Družba sorodnikov, do katerih ni nikoli čutila srčne povezanosti, hodi z njo. Za gledalce so nastopili trenutki napetega pričakovanja. Vseh oči so uprte v Kristino in tudi Bergen se vzpenja na prste in strmi vanjo s strahom. Ničesar ni storila! Visoka postava, odeta v preprosto, mehko črnino, se je samo zrušila. Njeno lice, belo kakor lilija, ni moglo postati bolj bledo. Odnesli so jo na voz in ob njeni odsotnosti so začeli s poslovilnim govorom. »Samo omotica,« je šlo od ust do ust. Popoldne je odšel Bergen na Poljane. V hišo ni vstopil, pač pa je zvedel isto, kar je šlo od ust do ust. Pravijo, da je bila nenavadno globoka omotica. Sedaj je že nekaj ur spet pri zavesti in je že vstala. Da bi so izognil nevšečnemu govoričenju meščanov o žalostnem dogodku, je Erik Bergen še istega večera odpotoval. Prvotno je nameraval za nekaj tednov ali mešecev v bližnje večje mesto, potem pa je hitro spremenil svojo odločitev: odpeljal se je na jug, v deželo sonca. Vselej se je oddaljil zelo daleč, kadar se je hotel približati. Minulo je pol leta. Polje je cvetelo in žito je zorelo. Visoka ženska postava se je premikala po cesti proti mestu. Nosila je temno obleko brez običajnih znakov žalovanja. Od daleč pa je bilo videti, čeprav je bila še mlada, da gre za vdovo. Poteze na obrazu in kretnje so izražale zapuščenost in otožnost. Tako je stopala, kakor da bi ji pomenil vsak korak novo naprezanje moči. Njen izklesan obraz je razodeval resnobo. V trudnih, žalostnih očeh je žarel droben žarek odločnosti. Popotnica je nosila Srn sončnik, lično torbico in par novih rokavic v rokah, šla je na obiske. Kristina llomanova je šla na obiske k ljudem v mestu. Zdravnik ji je rekel včeraj, njen notranji glas pa ji je že dolgo prigovarjal: kakor koli si poišči pot v sveti V samoti žalostne hiše boš propadla! Zimo in pomlad je preživela kakor v nekem čudnem, neresničnem svetu globoko pod morjem. Pila je ob studencu groze, ki je naraščala iz dneva v dan. Zdelo se ji je, da ji v začetku ni bilo lako hudo. Izžarevala je bolečino in jo prenašala zase. Potem je polagoma prihajala do zavesti nenadna vrzel, vedno večja, ki jo je vsak dan težje čutila. Tam, kjer je občutila nekoč oporO, ve-drost, ljubeznivost... je zijal prepad brez dna; kjer je bila široka življenjska pokrajina t neskončnimi razgledi in tisočerimi potmi, je ostalo samo še brezno. In vsak korak, vsak pogled jo je vodil v prepad. Ce imaš tukaj ljudi okrog sebe ali ne, je v bistvu vseeno. »Toda samo do gotove meje!« ji je dejal včeraj zdravnik. Kristina ga je razumela, čeprav je ni zapustil občutek obupa. Ljudi je odslovila, vse vezi je pretrgala. Ni bila v tem posebnost njene narave. Ljudi je odslovila in odslavljala zaradi tega, ker ni mogla govoriti z njimi; v njenem sluhu je, kakor v živem spominu, še vedno zvenela govorica ljubljenega moža. Tej govorici je hotela prisluškovati v dnevih svoje velike žalosti. Tuji glasovi bi jo samo motili. In če si bo spet zaželela človeške družbe, tako je mislila, bo že kdo prišel. Kdo, to je vseeno. Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarifi Izdajatelj: InL Jože Sodia Urednik: Viktor Cenčiž