D9.itnflta. i mmi <** n. mu m mm Iihafa mk 4mm «¥»iw, li ■■■■■! ■■i'rt|t te p-^ht MM srati t Prostor 1 /n/m X 54 «/« za navadne in male oglase 40 vln., za uradne razglase 60 vin^ za poslano in reklame 1 K. — Pri naroćUu nad 10 objav popust VpraSanjem glede Inseratov naj se prlložj znamka za odgovor. UpraTOtttro »Ilov- Maroda4' ta „Narodna Tiskana" Eaallava ulica *L 5, prtttlčao. — Telefon at 90. flH^^ai^^BAMBWA VBTamaBa^aaVf Vb^bb1b% W f^a^g^^a^g^g^ ^^ ^aaai aa^aa^siB ■ sjajaM^^^p^laViBvalEB JH^I^P^V^^^ ^WB^^piBv ^kT ^^^^BHHHj^H^IH Sbb* bMP av^sW^BV S w JfsaUiUii V aaaaaaaaivai celoletno naprej plaćan . K 84*— retaktao .•••... K 96w polletno ...,....„ 42-— polletao . . \ . . . \ m »— 3 mesečno......» 21— 3 mcscčno *•»,.. m »w No\1 naročnlld naj posijelo v prvič naročnino viedno Q^T P* v^ivt** Na samo pismena naročila brez potlatve denarje se ac anreno oiirati. aliisilaiia »Slav. Maraka" Kaaftova nllca it 5, I« aadatropia. Telefon fttar. 94. •sjplaa apralaaiB la aodalaana In ladaafno tankome, ajaa- Rofcoplsov im vrate. "V9 Posameina itevilka velia 40 vinarjev. V smislu § 17. družbenih pravil se sklicuje občni zbor delniške družbe Narodne tiskarne na ponedeljek, 30. junija 1919 ob 17. uri zvečer v uredniških prostorih Knaflova ul. 5. dnevnTred: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo upravnega odbora o poslovnem letu 1918 in predložitev letne bilance za dan 31. decembra 1918- 3. Poročilo nadzorstvenega odbora in po-delitev absolutorifa. 4. Predlogi upravnega odbora glede raz-delitve čistega dobićka. 5. Volitev upravnega odbora. 6. Volitev nadzorstvenega odbora. 7. Posamezni nasveti. rttiAmh^ • § I6- drjžbenih pravil: UJJUlllUd* Kdor hoče na občnem zboru glasovati, mora svojo delnico vsaj pet dni pred občiiira zborom vložiti v družbeno blagajnice Upravni odbor Narodne tiskarne. Poziv. U soda aaših sedanjih meia se ođ-ločuje v Parizu. Naši protesti zadevajo ob gluha ušesa. Ta trenotek nam tuđi ne moreio pomagati. 2 ni im i pa hoče-rao in ž njimi moramo vedno ponavljati sebi in vsemu svetu svojo neupojj-ljivo voljo, da pariške odločitve ne ostaneio trajne. Naj bo potek konfe-rence same kakršeeisii in podpis nam vsiljen: Narod Slovencev, Hrvatov in Srbov tega diktiranega miru ne prizna, ker ie to mir nasilja in krivice, ki nas deli še vedno na štiri različne države, ki nam krade naše najboljše kraje in ljudi, nam jemlje morje in nas izroca negotovi, nemirni bodočnosti. S svojim! protesti borno nadaljevali doma, pred Zvezo narodov in pred celim svetom, in ne nehamo zahtevati samo-odločbo in popolno odresenje, ne prestanemo polniti svet s svojimi kriki: Dajte nam Reko, Goriško, Istro, Žilo, Celovec, dajte nam otoke in morje, vmite nam, kar je našega! Ta krik je krik človestva po pra-vic! in ta krik ne bo utihnil, dokler ne zmagamo. V svojo zmago verujemo in v svobodni Jugoslaviji hoćemo zanjo delati. Stavile v Franci]! in ml. LDU. Versallles, 12. juni ja. (Dun. KU.) Poslovni odsek splošne delavske zveze (Confederation generale du Tra-vail) izjavlja v danes priobčenem pozivu, da so vlada in delodajalci preslišali vsa svarila in pozive delavcev; vsled tega izbruhajo v Parizu in v provinci števjlne stavke, ki jzvirajo iz odpora proti osemurnemu delavniku in iz stalno naraščajoče draginje. Gospodarski izvor tesa gibanja je jasen in delavstvo mu tuđi hoče ohraniti ta značaj. Zveza ve, da obstojajo ne glede na gmotne, tuđi socialne zahteve. ki so delavstvu zelo pri srcu. Zveza je pripravljena, začeti prirnerno akcijo za te zahteve in pripravlja uresničenje Od poslednje&a narodnega odbora je prejela zveza na-ročilo, da izvede vse njegove ukrepe. Zveza ne pozablia. da se je narodni odbor izrekel za nujnost amnestije in demobilizacije, rroti vsakršni vojaški in-terv^enciji v Rusiji in za skorajšnjo iz-vršitev miro\Tie po^adbe. 2e prihodnji teder. bodo odootovali zvezni delegrft.U' v vse pokrajine, da tam pomestne in podeželne delavce poučijo o socialnih zahtevah. Ker so ansdc^ke delavske organizacije sklenile ravno tako akcijo, jih ie zveza pozvala k skupnemu posto-panju. Odgovor ansrleških delavcev in nspeh zvezine^a propas:andne£:a tedna bosta odločilna za Čas. kdai se ima s to akcijo pričeti. Na vlado in parlament se obrača zveza s sledečim pozivom: Dobro po-« znate ogorčem'e in nezadovoljstvo, ki se je pojavilo v izbruhu momentane stavke. To so posledice politike molka in okolnosti, da se je danes popolnoma ^ozabilo slovesno obljubo, ki r»am ie govorila o sveto\Tiem miru in o plodovi- i tem sodelovaniu vseh narodov na polju dela. Zveza iziavlia. da morejo biti čim najprej reseni vsi gospodarski, po stavkah izzvani, kakor tuđi vsi medna-rodni socialni problemi, kojih rešitev vse nrebivalstvo nnino zahteva. Ali bodo to hoteli? Ali bodo rarlamentarci in vlada vendar enkra to razumeli? V imenu rrrapiziranco::) t'elavskesa razreda povdaria »Confćdćration gćnerale du Travail« še enkrat to resnico in pre-vzema naše vso odgovornost, kajti od-loČena je. podnirati sedan'e stavke in je trdno prepričana, da s tem delavskim željam ucrodi.__ __ __ O velikem stavknrskem gibnnju v Franriji porooajo ćelo franooski ča^o-nisi. tuđi >Temps«, >Journal des De--bats«, >Matin< in dr-, in seveda zelo obširno >Humanite<, >0evre< in >Po-pulairec- Iz samih franeoskih poročil, ki so napipapa ob silno strogi c«nzuri. ie videti. da gre za obširno stavkarsko gibanje, ki je objelo ne samo Franeije ampak tuđi Italijo, kjer je — L*ahi so pač naglejši, — došlo tuđi do krvavih spopadov- Opažati je iz franeoskih po-ročil, da je to gibanje v bistvu i z -ključno gospodarskega značaja in da gre za povišenje mezd, za draginjo itd- Le levo krilo zahteva tuđi demobilizacijo (članek v >U Humani t6<: >L' Armee du Danube«), za politično svo-bodo in za nekakšno manifestacijo proti počasnemu in ne najsrečnejšemu delu pariške konference- Čudno pa je, da prihajajo obslrne in stalne vesti o teh nemirih in stavkah iz nemških vi-rov- Nemško — rajhovsko in avstrij-sko — časopisje se obširno bavi & stavkami, podcrtava in na^l&ša s posebno naslado, da stavke nišo gospo-darskega, ampak političnega značaja, zfttrjuje, da so naperjene proti nafiilne-rau imperij a lističnemu miru in — uporabi ja priliko, da bodri svojo pariško delegacijo in svoj narod, naj vstraja, naj pričakuje — nečesa. Kaj je ta >ne-kaj«, Nemeem ni jasno- Namigujejo na svetovno revolucijo, ali veaj na revol-to na Franooskem. na nemire in zmede. na karkoli, kar bi zlomilo Clemenceaua in kar bi dalo Nemoem priliko, da se izvlecejo iz sedanieira položaja- Dasi še ne povsem dokazano, — vsaj mi teh dokazov niraamo, — je po zatrjevanjn s fran^oske in tuđi švicar&ke strani brez dvoma, da so Nemci porabili teški gospodarski položaj Francije in pre-eeTJšnjo nestrpnost franeoske javnosti, da so po svojih tajnih agentih zanesli v strokovno gibanje franc. delavstva svojo politično agitacijo- Tuđi je ver-ietno, da imajo nemški agenti svoje prste v mes pri napadu madjarskih boljševikov na čehoslovake« Tuđi >Ti-mes< in >Dai!y Mail<: resno opozarjata na najnovejšo y* rsiJa opasno nemško taktiko- Vlogo posebne vrste igra pri tem Lah- Tokazano je. da tiče Lahi pod enim klobukom z Nemoi- Pomagali so iim z orožjem na Koroškem. pomngaii so pa tuđi sovjetskim Madjarom z orožjem in sirovinrmi- Beograi«ki la-5ki poslanik princ Si vio Borghese je po svojem ođhodu iz Beograda odšel na Ogrsko in je še dn.nes v Pešti, v isti Pesti, po koje ulicah so karabinijeri Transportirali Madjarom poslane puške in kier se nahaia sedaj tuđi polkovnik Pirc'one, ki je od Cebov odšel k Madjarom malo predno se ie začel laski napad na r*ehe . • • Stara znana stvar je. da intrisrira la£ka časopisna služba v ^vici skupaj z Nemsko, da se lovi za Bolgari. za Radićevci. za vsakomur. kdor želi slabo nam. Laški listi čisto neženirano pišejo o potrebi laško-ncm.-ko - ogrskega združenja* Nacionalisti govore te stvari bolj prikrito, Gi-olittijevci pa povsem otvorjeno* >Cor-riorec. >Serolo<, >Stampa< itd- prav nič ne pri^irivajo svojih simpatij do ubogih Nemcev, ki jih mi Jugoslovani tako tlačimo in zatiramo- Za Jugoslovani so prišli na vrsto Čehi, ki jim Lahi očitajo >črno nehvaležnoste, za njimi pa Francozi sami- Lahi bi med dr* namreč raje videli, da bi saarska kolanja ostala nemška, ne pa postala franeoska, ker bi potem Lahi dobili od Nemcev več premoga, dočim bi ga Francozi rabili za sebe, saj so njihovi lastni severofraneoski rudniki uničeni za ćelo vrsto let- Premog je pa najvaž-nejše kurivo za vfo industrijo, za že-leznice in ladje in zato enormnega po-mena- In Lahi nimajo niti trohice premoga, niti jednega premogovmika! Razven za premog pa gre .za gospodarsko nadvlado nad Jadranom, nad vsem Sredozemnim morjem, gre za Adalijo, Konijo in Smirno, gre za Trst, za njegovo zaledje (po laški se to. imennje >hinterlandc), gre torej za vse prido-bitve vojne! Francozi že postajajo nervozni in med laškimi listi in listom >Journal des Debats« je pričela polemika, ki je cenzura s franeoske strani sicer še kroti, toda — kako dolgo? K delavskemu gibanju v Franciji, k zavja-čevanju od nemške strani na konferen-ci, — pa tuđi s strani Lahov! — sedaj še Madjari, Cehi, premog, morje, od-škodnine , . - Nemiri v Italiji pa nočejo poneha-ti- Pred dvema mesecema zatrti se se-daj pojavljajo iznova, kakor da se množice vendarle ne morejo sprijazniti z neprestanim natezanjem konference od problema do problema, od enega razbitrjenja v drugo- Mesto d* Annunzija prihaja Labriola, ker ni v sredi med njima nikogar, ki bi umel, kaj je >zlata §re4ijx&< ip. kiJ?i.«e zadovoliil a „Trr štora. pustil pa Goriško, Reko in Dalmacijo nam ter sklenil z nami in s celim svetom pravičen in pošten mi>. Italija je danes lakomna do ogabnosti« Izgleda sicer, da jej danes uspe- Pripravljeni pa moramo biti v bližnji bodočnosti, da ne borno iznenađeni* Naš klic po pravici ne sme utihniti, pa tuđi ne naša čuječnost* V toliko nas brigajo stavke v Franciji in Italiji- Naj se zgodi karkoli, biti moramo pripravljeni na vsako eventualnost: Da branimo red na zno-traj proti poizkusom komunistov, in da branimo svojo zemljo in zahtevamo po-vračilo ugrabijenega dela domovine od imperij alistov. Slovaikf doiodki. Cehe je nenadno zadela nesreča, ki je precej podobna našim koroškim do-!t?odkorn nred cnim mescem. Madžarske boljševiške čete so napadle češko - slo-vaško fronto in češke čete so se morale umakniti. Miškolec, Košiće, Novi Jam-ki in najbolj bojrati slovanski kraji so bili v nekaj dneh izgubljeni. Madžarski naval je zavzel ćelo smer na Požun (Bratislavo) in je pretil vdreti na Mo- ravo. Madžarska ofenziva se je začela 1. t. m. in je v enem tednu dosegla precej uspehov. Češki listi, ki so k nam do-speli te dni, pišejo precej podobno, kakor naši listi po koroški katastrofi: ena stranka očita drugi, da ni storila svoje dolžnosti: slovaška katastrofa bo men-da zopet pomirila strankarske strasti. V češkoslovaški republiki so imele biti 15. t. m. občinske volitve. Volilni boj je bil na vrhuncu. Posebno hud boj se je razvnel za ženske glasove, ker imajo v občinah tuđi ženske volilno pravico. Te volitve bi bile baje merodajne tuđi za narodno skupščino — zato se je agitiralo z vsemi sredstvj. Pri tem se je po-zabilo na madžarsko nevarnost. Bila Je ravno obletnica bitke pri Lipanih (1434), kjer so združeni plemičl in me-ščani premagali demokratične taborite. Na veliki gomili na Lipanih je govoril tuđi vojni minfster Klofač, ki je rekel, da bo češka delavska sila obračunala z meščanstvom. Ob istem času pa so že prodirale madžarske horde. Madžarski naval je tem usodnejši, ker se mora republika še vedno boriti s prehrano. Bogate slovaške pokrajine bi bile resile češki del republike, ki je največ trpel pod avstrijskimi rekvizicijami. Sedaj pa iiničujejo madžarske tolpe naflepše slovaške kraje tik pred žetvijo. Cehi so s^ nadejali, da iim bodo Italijani pripeljali novih zalog. Britko so se varali Itali-janski transporti so bjli. taki, da Cđil še danes jedo slab čm kruh. Dragiirja je neznosna. Zato je prišlo koncem maja do pogromov, ki so jih napravile mase v F*ragi in drugod. Mnogo zalog je rjfio uničenih, mnogo poštenih trgovcev oškodovani na stotisoče. Pogromi so bili naperjeni proti oderanom — tođa pri tein so trpeli tuđi drugi Po teh -ffttmih dojcf>dkih fc prfSla slovaSka ka^ tastrofa. Prvo vprašarje, ki se ie pojap vilo, je bilo: kdo je kriv? To je navad-no vprašanje pri takih dogodkih. V istem trenutku je odšel Piccione s svojimi italijanskimi častniki. O pdnoči Je izročil vodstvo franeoskemu generalu in izginil. Finiš Gloriae! Erd pravijo, da je bil odpoklican — drugi, da je bil —• cdpuščen. Listi so vpraševali. kako vk>-go so igrali Italiiani v slovaSldh dogoci-kih. Znano je. da so Italijanl podpirali Madžare z municijo. Pod italijans^jjn nadzorstvom so šla slovaška živila —• na Dunaj. Glavna stvar je, da češko-slovaška fronta ni bila pripravljena na odpor — zato ie prišla katastrofa. General Piccione ni izpolnil svoje dolžnosti. Listi pišejo. da je znal pač boljše govoriti na parketih. nego organizirati armado. To !e tista znana italijanska: poza: ako si videl generala Picciona na sliki, se ti je zdelo, da je Napoleon proti njemu ničla. Pri vseh slavnostUi je govoril o »hrabrih Čehih« !n »itftfijanski z\restobi«. Sedaj so se pokazale posie^ diče. Slovaška je postala plen madžarskih hord. Na Češkem Je lepa navada, da po vseh pbčlnah zasajajo tkzv. »lipo svobode«, ki naj bo še poznhn potom-cem spomin na leto osvobojenja. (Tuđi pri nas bi bilo to umestno, posebno pred šolskimi poslnnii). Naravno ie, da je ge- LISTEK. Politika pri moji mlzl. Koliko Iepih organizacij imamo v srečni Jugoslaviji, in koliko jih imamo pred vsem v slovenski Jugoslaviji! Pri nas se vse organizira, tako da ie ta del naše domovine podoben košaternu rož-natemu grmu z objlimi sočnimi vršiči. Na vsakem vršiču čepi.bujna in široka roža stanovske organizacije. Vse so nepolitične, to se pravi, za politiko se čisto nič ne meniio te stanovske organizacije. Tako trde same, y resnici pa goni vsaka svojo lastno politiko, vsaka hoče imeti svojega ministra, svoje po-slance, svoje zaupnike. In ko priđe prva volitev, imeli borno nebroj kandi-datnih list in najmanj šestdeset strank bo skušalo prodreti s svojimi kandidati, tako da bodo skrutinatorji, kadar dovrše delo, imeli bele lase in najsi so pričeli glasove šteti v najkrepkejši mos-ki dobi. Dotedaj bo nekdanja Slovenija štela najmanj trideset stanovskih or-Kanizacij, in ker bo imela vsaka svoje desno in levo krilo, nastopilo bo pri vo-iitvah vsaj šestdeset političnih stranK, ^katerih vsaka bo imenovala svoje last-ne kandidate. Gorje prvakom, ki bodo morali voditi te volitve! Ali prihodnjost me ne briga, naj irtedaio Drvaki kakor moreio, da reši- io svojo oguljeno kožo! Ta skrb mene ne mori. in radi rtie še lahko živim dvajset ali trideset let. Pa jih ne bom ži-vel, ker mi stnnovska organizacija že danes tiči za tilnikom, in nič si ne kujem nanačnih upov, zamorila me bo ta neusmiliena organizacija, da že kar brez težave preračunam. kdai mi bo za-tisniti trudne oči. Ne taiim, da sem star in da, če se smem poslužiti najnovejše uradne slovenščine, »podlegam« med škarto, ki spada v peč. Ampak nekaj časa bi vendar še rad živel, ker se mi svet še vedno in ravnotako dopada, kakor mi je dopadel v zorni mladosti. No, ženske, tuđi mlade, nimajo pri meni nobene cene, in če bi se otroci kosili po travnikih, kakor se kosi trava o sv. Janezu Krstniku, puščalo bi me to Čisto hladnega in prav gotovo bi niti za koso ne prije!, da bi kosil z drugimL Ampak in temveč nekaj je tu, kar se mi vidi da je mogočen dar življenja. Na mizo mora kaj pametnega prihajati, posebno sedaj, ko smo med vojno slabo živeli in , ko smo starejši češpljeve ka§e več snedll, kakor prej v cdlem življenju. Prima lex pa je, da ima prileten Človek mir pri jedi, da zavživa sadove zemlje s premišljevafljem. z »legnatjo*, da ti zavžito prihaja v slast in da pri tem to-di popoinoma pozabiš, koliko.je Mart, to je moja kuharica, izdala na trgu! Vsak dan sedam k mizi v zlatem priČakovanju. da bom v viru zavfil, kar Je skuhala Mari. Imam i* štiri sinove i ki vsi jedo z mano in ki se dan za dne-vom z nenavadno točnostjo oglašajo k mizi. Ko priđe juha na mizo in ko ho-čem ž njo pričeti, se že og!asi moj drugi sin Bolcslav. Organiziran inže-n i r je. pr> roijtirnem mišljenju pripada naiskrajneicmu kr!hi JDS.. tako, da je nekdanji ra^likali^ern nekdanje Skale prava smetana proti radikalizmu mojega Boleslava. Da je naročen na »Jugo-slavijo«, tecra ne bom posebej naelašal, čeprav mislim, da je morda g. Pesek. trobivši po svetu, da sem jaz naročil njegov list. zamenia! me z moiim sinom. Boleslav se torej oglasi: »Kaj je kaj novega s Koroškega?« Grižljaj mi že zastaja na jeziku, ko odgovorim: »Nič!« In sedaj se sproži streljanje: »No, pošteno ste jo zafurali! Ta naša prva vlada, v kateri si tuđi ti sedel, je bila sramotna vlada! Sami strahopet-ci, sami figarii in cincaiH ste ticali v ti vladi, in drugegra niste počenjali, kot da ste pod mizo lezH in tresli ste se! Mala Koroška, še te niste zasedli, ali v enem dnevu tri se bila lahko zasedla. AH imeli ste stari Ijudje vse v rokah, zato pa je šio tako!« Ponizno ugovarjam, da nismo imeli ne vojaštva in za preživljanje ćele Slovenije samo 60 vagonov moke. »Pa bi se bili preskrbet!,« odreže se Boleslav ponosno, »ko ste, če imate kaj prosa v glavi, vendar morali veđeti. da bo prišlo tako. kot je prišlo. Sicer pa bi bili tohko Antanto zainteresirali!« To je bil drugi strel, katerega je moj dragi sin pri vsaki priliki spustil v me. Še je dostavil: »Kar je res, je res! Starih je preveč v naši stranki, in prej ne bo reda, da bodo vsi pokopani v enem samem grobu!« Ugnan sem bil, ničesar nisem vedel odgovoriti, samo to sem čutil, da mi juha ne bo dišala. Boleslav bi me gotovo ne bil še spustil s svoie dolge sulice, na katero me Je bil tako spretno nabodel, pa je tretji sin, moj Boris, hotel tuđi imeti besedo. Organiziran bančni u r a d n i k je Čutil se je trgovca; in ker trurovec — kakor smo čuli na shodu trgovcev iz ljubljanske okolice — sploh niti najmanjšega političnega prepričanja imeti ne sme — zategadelj je bil moj Boris somišljenik SLS., in sicer skraj-nega krila te stranke! Porogljivo je vprašal: »Kaj pa valuta? Jo boste že enkrat regulirali? Zadnjj čas bi že bil! Vi vse zaviačufete, vi ste res prezaspani, in kakor vsaka zadevo, polomili boste tuđi regulacijo valute! Vaša stranka brez ozira na to, da šteje obilo onemoglih starčkov, sploh ni, da bi reševala kaka večja vprašanja! Vi ste vsi brez značaja, bnez načel, tavate od korita do korita, zatorei nimate najmanjše prihod-njosti, zatorej boste poginili kot berač ■ za plotom! Lahko si torej misliš, da me nič ne zanima, kako bi ti reševal valutno regulacijo!« Ta me je torej tuđi pohodil! Ničesar mu nisem odgovoril, prvič, ker mu ničesar odgovoriti nisem mogel, drugiČ pa, ker je bilo meso s prikuhami na mi-*zo prinešeno. Včeraj popoldne sem se sprehajal po Večni -poti proti Šiški. Na tem sprehodu sem bil nabral gob, ka-tere smo imeli za nekak priboljŠek k mesu. Ker nas je bilo šest pri mizi, bila so tri Jajca na gobeah, tako da je pri|lo na osebo pol jajčka. Moj četrti in najnezrelejši sin Sva-topluk, organiziran djjak, je bil pripadnik JSDS. in tud] najskrajnejše^a levega krila. Ne rečem, da je bil boljševik, ali lep kos anarhista je pa vendar tičal v mlađem telescu. Zatorej je prvi padel po mesu in gobeah ter si nametal na svoj krožnik ćelo Šmarno goro. Pri-drgnil si je tuđi ćelo jajce, tako da sem se pri koncu moral jaz odpovedati pri-padli mi polovici! Ko je enkrat tičal zar omenjeno Smarno goro, je Svatoprak vprašal s tankim glasom: »Kako, da toliko jeste? Masa pa strada. Vi si sami izgajate proletarstvo in privedli je bote s svojo nesposobnost-jo, da si bo samo vzelo, kjer bp kaj dobilo. S ponosom pa vzklikam: tuđi jaz sem prolet, rudeče gori. vse drugo jpa »Čemu pa ti?< sem se zacudil Zarenčal ie: Strmu 1 JILOV£MMU NAftOD" *» 14. joaija lilft. 139. ttcv. neral Pfcclone Dri vsakl takl flpi sa-fvoriL Cehl so videU v njem vrh. povelj-nika, zato se ne smemo čuditi, da so mu izkazavati primemo čast Sedaj pa le konec itaMjanske komedije na Cešketn. SlovasTca katastrofa je pokazala, kaj po« meni s$ narod itaHjanska poza. Mislimo, da vrli češki narod posle) ne bo več dru^H svoje nsode >z zmagovalci« na Piavl Vemo, da italiiansko poveljstvo ni imelo nič skupnega z ono zvestobo. ki jo ie nam ohranil češki narod. Toda dogodki na Slovaškem bodo izpameto-vali tuđi one, ki so se doslej v svoji kratkovidnosti bratili z Italijani. 2ali-bog, da morajo danes hrabri češki legi-jonarji zopet preli vati kri zaradi teh »zvestih« zaveznikov. SlovaŠka kata« strofa je tako velika, da se ne bo dala takoj popraviti. Treba bo energičnega dda in boja. Sokolstvo in dijaštvo hiti pod orožje. Položaj je zelo težak. Treba je pomisliti, da se razteza fronta na 600 kilometrov! Popolnega miru tam ni bilo nikoli, toda Ćehi so računali na to, da je Bela Kun že dogospodaril in da so Madžari brez moči. Madžarski bolj-ševiki pa so med tem mobilizirali vse do 45. leta. Poziv so podkrepili s smrtno kaznijo za vsakega, ki bi ne prišel. Tako so zbrali veliko armado. Zato so napadli tuđi nas pri Radgoni in v Prek-nturju. Češke vesti javljajo, da je prodiranje ustavljeno. Češki vojaki so se bili kot levi. Boljševiki so delali z ranjenci in vietniki grozne stvari: pribijali so jim roke na drevesa, privezovali so jih konjem na rep itd. Slovaško prebivalstvo beži na Moravo: povsod ropanje in uni-čevanje.? Milijarde škode v nekaj dneh. Tako se sedaj mašcuje češka zauplji-vost do tujcev. Ko je narodna demokracija zahtevala, da se utrdi mejo, so bili socijalisti proti temu. češ da hočejo z Madžari »bratsko« živeti. Bela Kun je tuđi obljubil, da bodo Mažari dali mir. Češki socijalisti so zato zahtevali demobilizacijo. Škodove tovarne nišo de-lale topov. Danes se vidijo posledice strašne zmote: italij. pozer na čelu ar-made, ki s svojo pesmijo glorie in vikto-rije« prikriva pravi položaj — na drugi Strani pa zviti arpadovci, ki obetajo mir in pripravljalo vojno. Ta lahkover-nost se zdaj maščuje nad bratskim češkim narodom. Ne vemo sicer. koliko ie Čehe bo-Iela naša koroška katastrofa. Naše zmage so pozdravili z radosti0. Nas boli slovaška katastrofa in samo želimo, da bi hrabra češka vojska kmalu osvobodila slovaške kraje. Ti dogodki pa naj bodo zadnji m e m e n t o vsem, ki še koketirajo s t zv. velikimi narodi. Čehom hite na pomoč čete z Banata. Mislimo da ne prvič ne zadnjič. Kdo bi n. pr. v bodoče mogel pomagati Čehom proti Mažarom. ako ne mi od juga. Kje bo takrat Italija, če bo na skrivnem podpirala Mažare in Nem-ce. Tako sta naša Koroška in Slovaška nas poučili, da borno drug drugega potrebovali ne le v sedanjosti, ampak tuđi v bodočnosti. Bojev Se ni konec Nemci baje ne priznavajo Koroške od-ločitve in Mažari ne bodo priznali slo-vaških izgub, tuđi, ako jih sedaj Čehi vjžejo nazaj. Naša stoletna sovražnika, ki sta ločila sever in iug — alpski Nemci in Mažari — bodo stalna nevarnost, ki ju bo mogla premagati ie trdna češka - jugoslovanska zveza. To so neka-tere misli, ki smo jih imeli pri slovaskih "dogodkih. Italijansko - češka zveza ie pripravila mladi republiki prvi poraz. Stala bo na tisoče žrtev poštenih čeških ljudi in mislimo, da so njene posledice dovolj, da bo svarilen zgled za bodočnost. Mi verujemo v zmago češke ga orožja — verujemo pa tuđi, da bo s tem konec Češko-italijanskega bratstva in da se bo v pravi luči pokazalo naše geslo: zvestobo za zvestobo. Razvoj strankankili Umi in Mit pri v Boi. Sarajevo, 10. junija. Dočim se je proces poHtičnega \ razciščevanja v stranke razvijal po ; kulturni sili narodnih prvakov med Sr- ; bi ter kazal moderno in napredno poj-movanje življenja, vidimo pri Hrvatih ; in zlasti pri Muslimanih neko mrtvilo-in strah pred formiranjem stranke. Bali so se, da bi razcepljeni v stranke ne vdjaH napram oblasti od ljudstvo pričakovall va# dota* tolik* kotikor bi valjali aJco so atarf cnL Razven tega Ijndje, kakrftf m Muslimani to ie patrljarhahU ttteo inal dovolj moćnih mat* ki bi pokreaUl TCstno delo naprednega značaja mtd tvojim! elementi Bili ao pojedinci tuđi med njimi, ki so hoteli da nacUoiialiio dvig-neio svoje ljudstvo, pa ta pribliiajo ali Srbom ali Hrvatom. Eden najveljav-nejSih nacijonalno delujočih mol med Muslimani ie bil Smail - aga - Cema-lović iz Mostarja. Clovek, prilične inte-ligence, materijalno dobro podkovan, po prepričanju nacijonalen Srb, se je trudit da med muslimaisko omladino, zlasti med dijaki srednjih §oi razvije nacijonalno zavest, da so oni Srbi. Njegovo delovanje je bilo zlasti razvitp v Mostarju in tam je imel tuđi mnogo uspeha. Pred začetkom vojne je osno-va list »Srbska Omladina«, ki je pisala povsem po misliti naprednega na-ciionalizma. Ako bi ne bilo vojne, bi bil razširil svoje delovanje tuđi na ostale kraje ožje domovine. Na sploh vidimo, da se nahaja vsak pokret v političnem in društvenem pogledu v stadiju priče tka. Vojna je ustavila vse naše delovanje in je danes vrlo težko točno označiti, kdo bi bil imel uspeh v tem delu. Tako je tuđi z nacijonalizovanjem Muslimanov, Za časa vojne je bil Smail - aga z ostalimi svojimi tovariši v ječi. Vsled težkih političnih razmer se proti koncu vojne ni udeleževal aktivno naših narodnih stvari. Smail-aga pa bo vendar y bodočnosti zavzel vidno mesto boritelia za naše narodne ideale. Treba vedeti, da polovina bosanskih poslancev Muslimanov ne zna Čiati in pisati To so po večini age m besi, katere ljudstvo izvoli samo zato, ker so be^i. to pa znači, da v politiki oni nišo veljali za svoje ljudstvo nič, ker so vsako vprašanie in reformo tol-macili po svojem lastnem interesu, ostalo pa ie bilo žanje »španska vas«. In baš zato vidimo umiranje bosanskih Muslimanov, kako Dolajjoma ginejo v dobrem življenju. Niihovim prvakom, pa če so bili tuđi poslane!, bilo je glavno, da se ne zamerijo oblasti od Disar-ja do deželnes:a poglavarja. Redka in žalostna je bila slika, pogledati poslan-ce - Muslimane v saboru. Ljudstvo analfabetsko, navajeno poslušati, ni razumelo, kako zlo mu prihaja od vse-ga tega, vsak pokret proti takim po-slancem pa je bil za njih brezsmiseln. V nasprotju s srbsko idejo je širili velik del mlade muslimanske inteligence med Muslimani hrvatstvo in sicer frankovsko. Vsi so bili po večini iz vrste vseučiliške omladine, ki je svoje frankovsko delovanje prenesla v Bosno in Hercegovino. To propagando je podpiral tuđi list »Musavat«, organ muslimanske organizacije in podpiral jo je tuđi za propagando dobro jim došli muslimansko - hrvatski blok v saboru. Obrazloži! sem v prejšnjem pismu, kako je bilo težko biti Srb-mu-sliman. Vendar poleg vsega tega se je proti tej organizaciji dvia^iil bossuski fevdalec Derviš - beg Miralam iz Travnika. Človek, neobičajno bogat, zdravega razsojevanja ali male inteli-gence, ki ni mogel potegniti s seboj nobenega svojih tovarišev. Doma je iz Travnika, to nam zadostuje, da razu-memo, zakaj je on paktiral in ostal v zvezi s Srbi y saboru. — Travnik je središče katoliške propagande in on se je, živeč sredi nje, bal hrvatstva. To je bil glavni moment za njegovo politično orijentacijo. No, on ni imel za seboj ni-kogar in niti ni ooskušal, pokreniti kai izdatnejšega. Muslimanska organizacija se ni razbila, marveč je ostala jedinstvena, ostalih pokretov proti njej muslimanska masa niti ni opazila. V času vojne so vodili oni najhujšo propagando proti Srbom. Ime Mehmeda Spahe se mnogokrat navaja v času tik pred koncem vojne. Bil je drugi tainik v trgovsko - obrtni zbornici v Saraie-vem. Pravijo ,da je jako intelig^nten, po prepričanju pred vojno ni pripadal niti eni niti drugi stranki, ali on je Človek, ki hoče svoj narod dvignlti iz du-ševnega mrtvila, v katero so ga vrgli njegovi voditelji. Velik protivnik ie Šerifa Arnautovića, ali da se točno ka-rakterizuje eden in drugi, potem se mora reci, da je Spaho tip novega Muslimana, ki zahteva, da se Musliman *alewwo mm<*i*\ U da to tartU ini pravca dusevneia mvllka kakor ottar li narodi brez bo|a>ni da mu bo to flkodovalo aa alavovo vei» in aeloiai. Seri! Amjptovtć pa ia ti* patriiafhal-ca s imjrifTinJna 4m taj Mnsliman ostane na onem dnl«»iHej Slova-ni< in neki tržaški Slovenec je pozval nabirajočo se množi co, naj se pridruži obhodu* Med prepevanjem sl^>vanskih himen krenil je sprevod po Wolfovi ulici na Marijin trg in od tam čez most pred magistrat. Dohod do hotela »Union* Je bil zastražen s policijo- Pred magistratom nagovoril je zopet množi-co, ki je polagoma napolnila Mestni trg, oni tržaški Slovenec- V svojem govoru je poudarjaL, da je danes dan ma- »Čemu? Ali mi ti kaj da5? Nič mi ne daš, kaj Čem drugega biti, nego to, kar sem: prolet! Naša stranka, to je socijalno - demokratična stranka, bo na ćeli crti zmagala pri bodočih volitvah!« »No,€ sem zinil tja v en dan, »bo-tqo pa malo ostrigli žensko volilno pravico —.« S tem pa sem dregnil v sršenovo gneedo moje Žene, organizirane slovenske gospodinje in naj-strastneiše zastopnice neomejene ženske voliine pravice — prave Kristabel Pankhurst! Takoj je bila v plamenu in spričo mojih otrok me je oštela, da sem ostuden reakcijonarec in da Ženstvo ta-ke stranke, ki hoče oštrici splošno in enako žensko volilno pravico — od dvajfcetega leta naprej — ne bo podpi-ralo, temveč da jo bode zaničevalo, stranko in njene voditelje. Takrat je prinesla Mari. organizirana pri gospodu Škerjan-cu, crno kavo, Takoj je skočila v pre-pir ter zajavkala: »Ali smo me same ga-re. ki naj se garajo ćelo življenje?! Vsako neđeSo pooolnoma prosto, pa je!« HiSina Tončika, organizirana pri gospodiČnah Stebi&Ple-Sko, ki je prinesla nekaj opranih ser-viietev, pa je pristavila: »Trimesečni iđoMKt bočeinob aU na Diči« To zopet ni bilo všeč moji Kristabel, in v kuhinjo se je podala z Mari in Tončko. Ko sem šel ob pol 16. mimo kuhinje, je organizirano ženstvo še vedno živahno debatiralo, kuhinjska posoda pa še ni bila umita. Tako se mi godi dan za dnevom, samo da se tu in tam posamezne organizacije, ko so enkrat mene v kot ugna-Ie, zlasajo med sabo, da pikrih medse-bojnih napadov skoraj ni mogoče pre-štetL Ne enkrat se ne morem v miru najesti in na mojem telesu se taja mast, kakor se pod gorkim solncem taja sneg na strehi v spomladi, tako da so me same kosti in koža. Imam še najstareišega, ki, kakor se pravi, drži z mano (organiziran je pri stareištti odvetnikih) ter hodi tuđi pri volitvah z JDS„ in sicer z njenim sfe-rejJhn krflotn. Casih zastokam: »Ivo, pomacaj!« Pa se vselej odreže: »Kar pusti me, papa! Jaz nisem politik, se v politiko čisto oič ne vtikamMn ćelo svoje življenje bocem brez politike shajati, posebno »a, kadar sedim pri mizi, kadar jem!« Ni li to resrrfčna smok: Edml «fn, ki bi me lahko podpiral — pa ni polltik) NtfcAft. Iz osuoholene Koroike. Vlak nas pelje iz Maribora po krasni in bogati dravski dolini proti Dravogradu. Povsod vidimo največji red ,na postaj ah vse tiho in mimo — povsod se blišče lepi novi napisi. Pri Dravogradu začne Da drugač-na slika. Ti kraji so bili do začetka naše ofenzive zasedeni po Nemcih. Na postaji se še vidijo majhni sledovi nemške kulture, toda naši vrH želez-ničarji so že storili vse da so napravili red, kotikoT je bilo mogoče v tako kratkem času. Na postaji so že slovenski napisU katere so Nemci potrgali ter jih odnesli do Prevali* kjer so iih naši zopet naftU Tu se vidi tuđi mnogo našega vojaltva, ki prihaja m ođ-haja po svojem poslu. Tu je vfđeti pravo Antantino mešaoićo — so Amdeži FraaoooEL Lahl — vsi spremljevalci rasnih komisij, ld preplavljajo sedaj Korosloo. Naši vojaki so vesefi. ukajo, prepevajo, da ođmeva od vseh strani. Nemci so iz Dravograda večinoma po-becniH, a se že polasoma vraCajo Iz hrfbov. Cnald prizori se nam nudijo po vseh kolodvorih — povsod veselo pre-pevanle naših voiakov, veselo po-sdnrvUank KonAfli Slovencev. tf io polni navdušenja in vestno izvršujejo | svoje naloge, ki jih zahteva od njih i redno gospodarstvo v obČinah itd. Begunci prihajajo nazaj, poini veselja in navdušenja. Povsod veselo pozdravljanje. Na mnogih hišah vise še slovenske zastave in bele zastave, ki so jih obešali Nemci, ko so se naše čete bližale posameznim krajem — so pa izginile. Naše vojaštvo je dobro disciplinirano in navdušeno. Povsod se vidijo veseli obrazj naših fantov, povsod res-ne obraze srbskih voinikov, ki vestno skupaj izvr^ujejo svojo službo, povsod se pa tuđi vidi trdna disciplina in dobro vodstvo našega generala Smiljanl-ća, ki neumorno nadzira vse naše čete po ćeli naši Koroški ter je nepreneho-ma na poti od kraja v kraj. On ne pozna miru sam zase, a zahteva tuđi red hi delo od drugih. Takemu možu zaupa tud! vojaštvo in ljudstvo. Med našim vojaštvom kroži vse pomo veselih prigodo, kako so podili Nemce itd. Ome-nim samo eno, ki je značilna za našega vojaka - veseljaka. Ko so šle naše čete čez Dravo, sta se dva naša junaka gorskega poDca namazala po obrazu z giobmom, da sta bila vsa crna, vzela fes na glavo in hajdl preko Drave. Sedaj veselo prtpovedujeta, kako je bežal bataljon Nemcev pred njimi, ker so mislili, da pridejo fran-coske kolonijalne čete. Mogoče so to tuđi one čete črncev, o katerih so ve-deli Ljublj ančani toliko povedatL Isti dan je vozil tuđi prvi vlak v Celovec. Ves okinčan in v zelenju. Ce-lovcani so malo Čudno pogledali ta prvi pozdrav, vendar so se udali v svojo usodo. Največja zahvala za to gre pa našim vrlim železničarjem, ld tako vestno in navdušeno vrše svojo službo da so premagali vse velikanske težkoče ter tako v kratkem pomogli, da se vrši do Celovca reden promet. Pri Celovcu so delali pet dni dan in noč, da so postavili podrti most, tako da so nazadnje popolnoma opešali — postavili so most pa vendar. Vsa čast takim možem. V Celovcu je mirno .Nemci so po-parjeni, saj se jim ni nikđar sanjalo, da bi bilo kaj takega mogoče. Pa se bodo že privadili. Seđaj je vse še pod voja-ško oblastjo — vjendar prihajajo že polagoma naši uradniki itd^ da pre-vzemajo v naši Koroški upravo. Končno naj še om eni m, da so vse mogoče govorjee, ki krožijo po Ljubljani, o Celovcu in KorošH brezmiselne — tam je vse v redu. Za to nam jamči že naš generaL In mi sami Stev. 139. .SLOVENSKI NAROD-. *k 14» JMŠJ« 1919. Stran 9« aifestacije tržafike mladine, one mladi-oe iz zasedenega ozemlja, ki se Je tri ini pripravljala na to, da da duška svoji boli in izjavi soglasno svojo ne-lipogljivo voljo otresti se tnjega jarma-Vlada pa je prepovedala shod kljub temu, da ni bilo namena razgrajati in razbijati, marveč samo izraziti ogorčenje onim visokim gospodom, ki nas na-meravajo prodati Lanom. Take manifestacije ne more nikdo prepovedati-Pozvaljemnožico,obstoječo po većini iz beguncev, naj se dostojno vede in epre-vod se je začel pomikati Čez Mestni in Stari trg pod Trančo, od tam cez most in dalje na Rimsko cesto, ves čas vskli-kujoč: > Živio Jugoslavija«, >Živio jugoslovanski Trst, Gorica, Rekac, >Dol z laškim imperijalizmom«, "Zivela Rusija«, in prepevajoč narodne himne* Na Bleiweisovi cesti se je sprevod zo-pet ustavil pred deželno vlado* Tu je nagovoril množico drug govornik, ki je v svojem govoru dajal duška sploš-nemu ogorčenju in naglašal, da je naš spas slej ko prej ona Rusija, ki leži si-cer sedaj zlomljena na tlch, a se že zo-pet dviga in ne bo dolgo, da si z njo podamo roko v obrambo svoje pravde-Vemo sicer, da sta tačas Trst in Gorica za nas izgubljeni, ali to ne bo trajalo dolgo- — Sprevod je nato nadalje-val svojo pot po Bleiweisovi cesti. Pred licejem je stal na cesti avtomobil, na katerem je sedel francoski častnik-Cei sprevod je korakajoč mimo njega klical: >Živela Franci ja« in živahno pozdravljal častnika- Pred Narodnim domom je sprevod krenil mimo oper-nega gledišča pred posto in po Prešer-novi ulici zopet na Marijin trg- 2e prej na Mestnem trgu je množica srečala laškega častnika in mu žvižgala in kli-cala: >Dol z Italijoc, ne da bi se ga bila dotaknila. Pri povratku množice na Marijin trg bila sta zopet tam dva laska častnika- Množica je zopet pri-ćela demonstrirati proti Italiji, dokler se Častnika ništa odstranila ekozi pol-kordon ojačen po oddelku vojaštva, proti hotelu Union- Približno ob 18- uri se je množica razšla, ne da bi se bil na katerikoli način kalil javni mir- Ko je bila množica najvecja. to je na Mari-jinem trgu, štela je kakih 5—6000 ljudi- Politične vesti. SLOVENIJA PROTESTIRA! Ljubljanski dopisni urad poroca z dne 13. juni ja: Nadaljnje izjave, v ka-terih se najodločncise protestira proti nasilnemu in krivičnomu trganju slovenskih mej, so došle deželni vladi za Slovenijo od sledečih javnih in političnih korporacij: Mestno županstvo Or-mož; občinski odbori občin: Razvanie pri Mariboru, Mokronog, Trebelno. Št. Janž na Dolenjskem, Črnomelj. nadalje iz območja ptujskega okrajnega glavar-stva občine: Breg, Dragovič, Drstelja, Hajdin, Iršovci. Levanjci, LočiČ, Sv. Marko, Obrež, Pobrežie, Rogatec, Ro-goznica. Sodincj, Spuhlia, Središče. Sy. Tomaž, Trnovci. Vareia, Vinterovci in zdravilišče Roe:aška Slatina. Krajevne organizacije JDS.: Rogaška Slatina, Za-gradec in Št. Vid - Zatičina. K VCERAJŠNJI PREPOVEDI MANI-FESTACIJSKEGA SHODA- Včeraj so se oglasili trije častniki tukajšnje Antantine misije na Dravski divizijski komandi in izjavili, da je razpoloženje napram Antanti pri nas itak hladne, pa da bi se protestni shod ntegnil razviti v manifestacijo, ki bi bila v Parizu zelo neljuba • • . Zato da so oni mnenja, da ta shod ni oportun in da bi se naj raje ne vršil • . • Ta želja je zadostovala g. polkov-niku Vukasoviću - Stibilju, goriškemu rojaku, da je — kot začasni zapovednik in namestnik generala Smiljanića — prepovedal manifestacijsko zborovanje-Pri tem ni pomislil niti, da je nebroj takih zborovanj spontano prirejenih po vseh naših krajih, se manj pa, da nam sedaj ni baš več mnogo za to, ali srna-trajo v Parizu takšen protest oelokup-nega naroda za oportun ali ne- V Parizu se bodo pač morali počasi navaditi na to, da mi ne smatramo vseh njihovih sklepov za oportune in da borno protestirali, dokler ne uspemo- V Parizu naj le izvedo, da Jugoslovani ne smatramo vsega za zlato, kar se kuje v oni svetovni kovačnici. Ta sodba so-dišča v Parizu za nas se izdaleka ne pomeni zadnje besede- Goriška je in ostane slovenska, naša ostane Istra in Reka, otoki in naša Žila, pa naj Orlan-do intrigira z drugimi, kakor hoče- Mi vemo. da to ne bo trajno! S prepovedmi, kakor je včerajšnja, delamo slabe usluge onim zaveznikom, katerim ne želimo delati sitnosti- Nam je razumljivo, da skrbe n. pr- Francozi ie za sebe- Toda ali si naj damo mašiti usta? Zakaj? Ker smatrajo trije ljubljanski Antantini častaiki to za neoportuno? — Pred vojaškimi zmož-nostmi gospoda polkovnika ves ree-pekt- Da si na političnem poljn ne bo stekel baš lovorik, je pa verjetno po včerajšnji prepovedi- Bolje bi bilo, da je prepustil odločitev o dopustnosti ali nedopus iiosti manifestacije deželni vladi in zaupal v izjavo zastopnikov etrank, da garantirajo za red i&> mir« Vaekakor U bilo mani mtifaii/mfa k* I«* ga ]• bilo včer*| brei potrebe ta vBled narodnosti Potem, ko je prepoved bila Udana, je seveda v red«, da se Je tuđi izvršila-Mir in red se ni kalil- Upamo pa, da se bo shod te dnl vsejeđno vršil- OHRANITE MfltNO KRI! Lahi bi menda radi izzvali kakr-šenkoli konflikt, da bi potem vznemir-jali pariško konferenco proti nam« Ce bi torej kdorkoli njih izzival, mirno kri! Vedno in v vsakem slučaju! Ne-spodobno ali izzivalno vedenje nazna-nite komandi ali prvemu bližnjemu eastniku, nikdar pa si ne jemljite zado-Sčenja sami, KOALICIJE NI VEC. Včeraj sta socijalnodemokratska poverjenika javila g- dr- Vrstovšku, namestniku odsotnih gg- predsednika dr- Brejca in podpredsednika dr* 2er-java, da izstopata iz deželne vlade- Iz-stop treba v seji deželne vlade se formalno vzeti na znanje- — S tem naravnim činom se končuje precej nenaravno stanje, da je socijaldemokratska ssranka bila istočano v opoziciji in na vladi in da je istočano nosila odgovornost za vse dosedanje ukrepe ter to odgovornost istočasno odklanjala ter zajedno delala za se in proti vsem drugim- Te neskromnosti bo sedaj menda vendar kraj. JSDS argumentira pri iz-stopu iz koalicije, da je za nas medna-rodni položaj itak vsejedno, ali koalicija obstoji ali ne, da pa mora stranka na znotraj imeti proste roke- Naj bi te prosfosti svojih rok ne zlorabi jala, pa bomo ž njo zadovoljni- — Za obe ostali stranki utegne nastati sedaj nov položaj- Vprasanje je, ali se naj koal- JDS in VLS vzdrži ali tuđi razdruži- O tem bosta stranki sklepali- Najbrže zunanje-politični položaj nikakor ne dovoljuje posnemati vzgled JSDS* V vsakem slučaju mora naša narodna politika imeti širše vidike in stalneje cilje, nego ne-koč, ko smo bili v tuji državi- Naši narodni in državni interesi zahtevajo de-Ia- Še dolgo. In pri reviziji politike v deželi si bomo najbrže morali poklicati ta stavek zopet v spomin, vsaj sedaj, če ne tuđi še dolgo pozneje. Naše meje še nišo dolocene in kadar bodo, ne bodo ugodne, ampak prikrojene in opremljeni bomo z bremeni, ki nam ne bodo dopuščala neskromnosti takčnih veselih bojev, kakor nekoč- — Zato pričakujemo, da pomeni izstop JSDS začasno zaključno točko v polletnem nujnem procesu, od 29* oktobra 191$ pa do naših dni- Za nekaj tednov imamo preliminarni mir in takrat — bo treba medsehojnega razgovora, kako od/=lej- DR. KREK MED VCERAJSNIJM RAZ-BURJENJEM- Krščansko-socijalni delavski organizaciji se je zdelo potrebno, da bi tuđi ranjkega dr- Kreka ne pogrešali- Če-prav je bil včeraj napovedan shod obeh strank v skupne narodne namene, le ni nekomu dalo miru, da ne bi skupne pri-reditve izrabil za agitacijo za jedno stranko. JSDS je hitro našla posnemo-valca- SKSZ ima danes ali kedaj neko slovesnost, obletnico kali, in ker je dr-Krek njen ustanovnik, jt združen s slo-vesnostjo in veselico tuđi obisk nje^o-vega groba« Dečaki so delili včeraj med množico rdeče listke, v katerih se vabi na to romanje k njegovemu grobu- Da udeleženci ali izletniki ne pridejo s a-m o na grob, ej, to se razume. In tako gre utile cum dulci lepo roko v roki in skupni manifestacijski shodi so torišče agitacije ene stranke- Nie honorowie, ale zdrowie- Tako razumejo nekteri potilični takt- >Tout comme chez nons^:, bi rekli sociialni demokrati, če bi bili še v koaliciji- V GROBU BI SE OBRNIL pokojni veliki vladika in Jugoslovan Strossmaver, ako bi vedel, kako stališče zavzema sedaj njegovo nekdanje glasilo * Obzore napram jugoslovanski ideji- Svo-ječasno je >Obzor« visok6 dvigal pra-por juproslovanski, danes je zasel med tište, ki napenjajo vse sile, da bi izko-pali grob jugoslovanščini in narodne-mti jedinstvu- Nekoč je lomil kopje proti frankovščini in njenim oznanje-valcem v >Hrvatskem Pravu«, danes je postal vredon naslednik tega frankov-skega glasila- V svoji četrtkovi Števil-ki je napisal te-le stavke, ki bi delali Čast najzagrizenejšemu frankovcu: >Dočim je demokratska ideja samo firma, pod katero se skriva vsemogoče, leži jugoslovanska ideja takorekoč na smrtni postelji- Začetkoma prevrata je bila jugoslovanska ideja zlasti v naših krajih tako popularno geslo, da bo se novine, gostilne, prodajalne, milo, žigice imenovale jugoelovanske- To je bilo geslo, pod koje se je mogel skriti a uspehom vsak pristaš — Nemcev ta Madžarov . • .< Tako cinično in porog-ljivo piše o jugoslovanstvu »Obzore in ne morda kako glasilo prifrknjenega Stipe Radića ali pokristjanjenje Ivice Franka- »OH, TI NESRECNI ft« . Tako adihuje včerajšnji >Naprejc, ko porod« o sodni obravnavi proti usluibencem tvornice sa elektrode, ki so si prepisaU mani boliseviikl klik, kl to ga Utmćk «^H U aeroplanoT, d*M i njim »redi! n»-ie fante. lof^ka nmMh gg> sodnigov |e ree prav posebne Trate: Letak ina ja v rokah- Toda sa ittešenje rmdovednosti |im ne zadoetuje, ampak kontoristi in drugi uslužbenci ga morajo prepisati v 6 izvodib na stroju, da utese svojo rado vednost! To imenuje >Naprej< >na-vadno otročarijoc- Saj je res otroČarija, ampak nenavadna- Je politična otročar rija hujskaško razpoloženih sodrugov, ki so hoteli s kopijami letaka utesiti politično radovednost. >Kako bi neki izgledalo pri nas, če bi se šli revolucijo ?< I, kako pa, zločin proti oboroieni sili nemara taki letaki res nišo, to vemo še iz prejšnjih časov, ko smo ]ih sami širili, pod Avstrijo- Da pa širjenje ni dovoljeno, to ve menda tuđi >Na-prejc- Ce bi obstojala >rdeča državac, koje uradno glasilo bi bil >Naprej«, — joj, kakšna kazen za prepisovanje le-takov! Sedaj pa se >Naprej< še zado-voljuje z napadom na državno pravdni-stvo- Vsaka reč ob svojem času! »NAPREJ NAS BLAGOHOTNO PODUCUJE. Včerajšnje čestito glasilo JSDS je na-grmadilo precejšnjo vrsto invektiv nad naše uboge glave- Samo na vpra-šanje, zakaj je JDS priredila v torek svoj lastni shod, odgovarjamo, da zato, ker je bilo potrebno in ker — takrat še ni bilo sporazuma med strankami za skupen shod. Torej iz najjednostavnej-šega razloga- Če je hotela JSDS prirediti svoj lasten shod, jej je to seveda na prosto daao- Brez nje bomo že izhajali, pri shodih in sicer- In da oni ne vza-mejo pariških sklepov kot za nas obveznih na znanje, mislimo, da smo že tuđi opetovano povedali, in da pri tem nismo prepisovali iz »Naprejac. Nam shod JSDS samo za to ni ugajal, ker je bil sklican na isti dan in samo urico kasneje, nego skupni narodni shod« Šio je torej za lov na udeležence- Če ne v namenu. pa v praksi- To mi samo ugotovimo, in če trdi >Naprejc, da je to >visliško-infanmo<:, kakor se blagovoli izražati, mu tooramo žal verjeti! On že ve^ LAHI JOCEJO. Pod naslovom > Celovec okupiran !< prinaša rimska >L* Idea Nazio-nale«: z dne 9- junija t. 1- sledeče: Vsled srbske okupacije Celovca posluje odslej koroska vlada v Špitalu ob Dravi- K temu poročilu pristavlja sledeči komentar: Jugoslovani se smejejo platoniČ-nim >vetoc antante in ne izgubljajo Časa- Ta vest, katero smo morali po zadnjih dogodkih vsak trenutek priča-kovati, se potrjuje danes oficijelno- Kaj pravi k. temu antanta? Kaj pa delijo pooblaščenci, ki so se sestali v Celovcu ali Kranju? Kaj dela, pred-vsem, itniijanska delegacija na konfe-renci sem • • • (v Parizu). KAKO SE FODO PEŠILA NAŠA OB-ME,»NA VPRAŠANJA? Na to vnrašsme odsrovarja dr. Jed-lovsVi v »Obzoru« v pismu iz Londo-: ta: »Iz naše delesraciie onozoravajo, da je vprašnnje Celovca in Prekmuria res-no UTr^ženo. TMi*:ani so ćelo zahtevali ves radoveljski okraj z Ble-dom, Bohinjem in Triglavom. A ko so uvideti, da zahtevajo preveč za-se, so predlagali, da se del tega okrain izroči avstri.iskim Nemcem. Oni so .elavni branitelji madžarskih zahtev na Prekmurju. IZ STRAHU pred nami je Italiia osredotočila vso svoto politiko na to. da nam do mož-nosit nreDreči uresničenje naših narodnih idcalov in naših političnih strem-Heni. Ona se zaveda, tako povdarja dr. Jcd'ov?k! v svojem pismu iz Londona, da ne bo mos:!a s svoiim teritorijalnim ropom doseči svoje jrfavne svrhe. Ko ie vrtoniln v voino. ie slutila naša na-cionaTnn žilavost in življensko snosob-nost. Zr1ai ^n7nr» mr.o rotenco bolte, pa-kor mi sami. Z^to ie hotela ustvariti povećano rravoslavno Srbijo, razširje-no Nikitino Crno iroro in svobodno Hrvatsko. Nt Balkann bi bila potrebna — kulturna Albanija, kakor je to umest-t?o dostavi! Slinilo.' Jncroslovanstvo jo je rornnto v Vozii ro^r. Toda Italija ne kapitulira. Ona bo odslej še silneje tamo in vstrajKo rovari'a v samih temeljih .hj^o<-!a^"i;e. FreJnvaJi io bomo na potu z D'jnajn v Pcšto. Ona bo otvorila vzd^ž ?očc. iz Tclmina do Pontebe. novo pot svojemu staremu zavezniku, Nemcu. Ni Balkanu bo rovarila — v imenu latinstva v Romuniji. v imenu srbofobstva v Sofiji. Brzo bo ponudila roko v spravo ttidi drški. V Albaniji bo doma po mandatu lju?e narodov. Italija protestira, nahaja se v groznici od megalomanije, a v njenih načrtih je več realnosti in dostf opasnih elementov za nas. Zagresili bi fatalno napako, ako bi omalovaževali i talijanski imperija-lizem. (PoračUa Iz Zatreba.) SKUPSĆINE DEMOKRATSKE STRANKE NA HRVATSKEM. Zjlst«*, 13. hndia. V torek zjutrmi se je vršila skuo$ana Demokratske stranke v Korerrfci. Skupščino je otvori] učitelj Mllivoj Curčič. ki ie ooidra-vil polkovnika Milana Priibčevića. na-kar je ta razložit potura ustanovitve kraljevine SHS in razvil strankin oro-zrsan ter njen pomen sa napredek tro-imenesa naroda. Za njim je *m»rfl đr. Sata Bodteavifcv* Mto tam PMc ĐadlsavUevlć, končuo 5e prostovoljec Berov. Sprejeta je tOla nato soslasno resoiucija. predlagana od profesorja Dane Drakuliča. Zagreb. 13. innija. V sređo se ie vršila ob U. dopoldne skupščina Demokratske stranke v Otočcu« na kateri je bilo zbranih nad 2000 ljudi vseh sta-nov. Skupščina je trajala da 2. popol-dne. Na shodu so govorili polkovnik Milan Pribičević dr. Srjcjan Budisav-ljević in inženir Šolc. Resolucija je bila sprejeta soglasno. TISKANJE DINARJEV V ZAGREBU. Zagreb, 13. iunjja. Prvi odtisi di-narjev, ki se tiskajo v Zagrebu v več barvah so bili danes predloženi finanč"-nemu ministru dr. Momčilo Ninčiću. Z definitivnim tiskanjem dinarjev se še ni oričelo. SHODI DOVOLJENI PO BOSNI. Zagreb, 13. junija. Beogradska. »Pravda« poroča. da je vlada dovolila sklicanje političnih shodov v Bosni in Hercegovini. FINANČNI MINISTER V ZAGREBU. Zagreb. 13. junija. Jutri zjutraj odpotuje iz Zagreba v Ljubljano fi-nančni minister dr. Momčilo Ninčić. Danes so se vršile cei dan konference zastopnikov bančnih in denarnih zavo-dov s finančnim ministrom. SRBSKI ŽURNALISTI V ZAGREBU. Zagreb, 13. junija. V Zagrebu se mude sedaj srbski žurnalisti ilr. Laza Marković, urednik »La Serbie« in Milan Gjorgiević, nahajajoca se na povratku iz Pariza, kjer sta se mudila kot strokovna eksperta naše pariške mirovne delegacije. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. — Kako je divjal krvnik. V plzen-skem »CeŠkem Deniku« pripoveduje očividec to-le strahotno zgodbo: »Dne 17. avguita 1914. je došla od nekega trenskega oddelka v Bosni depeša, da so v neki vesnici nanj streljali, da pa so vas obkolili in zajeli vse prebival-stvo okrog 200 ljudi. V brzojavki se je zahtevalo, naj se odredi, kaj se naj napravi z zajetniki. To je spadalo v Bou-blikov referat in Boublik je narekoval majorju avditorju Pekarku koncept ukaza, glasom katerega se naj vsi zajetniki ražen otrok izpod 16 let takoj postrele. Ta ukaz je bil izvršen dne 18. avgusta 1914. in bilo je postreljenih 142 ljudi. Tako je Boublik krvavo proslavi! prvi vojenski rojstni dan svojega cesarja. Dal je po-srrcl'nti v njegovo proslavo 142 Srbov, njimi ćelo vrsto ljudi, mlajših od 20 let, dasi se tuđi po avstrijskem kazenskem zakonu ne smelo taki Ijudje kaznovati s smrtjo. To grozno justifikacijo je dal izvr' ": brez vsake sodbe, brez vsake preiskave in ves uradni akt o tej justifikaciji 142 ljudi obstoji iz dveh rrmlih listkov tankega papina, lahko se reče iz dveh papirnatih cunjic, uop^sanih s svinenikom. Na prvem Iist-ku je depeša onega trenskega oddelka, na njegovem robu je kratek koncept TX>velia glede usirelitve in na drugem listku prijava o izvršeni justifikaciji . . . Ali r-prn'*nine osebe ne morejo dognati, k*e se nahaia ta grdobna žival Boublik, da bi naredili tuđi kratek proces ž rn"m?!H Opomba stavca. Odrovor resrenta ?eškema poslani|ai in njegov nagovor- LDU. Beograd, 12. junija- (Pres-biro) Pri izrocitvi akreditivnih listin po poslaniku čeho - slovaške republike- Kalini, je Njegovo Kraljevsko Vi-sočanstvo prestolonaslednik Aleksan-der odvrnil na nagovor gospoda poslanika z nastopnim govorom: Gospod poslanik! Z izrednim zadovoljstvom pre-jemam pismaj. s katerim Vas gospod predsednik čeho - slovaške republike akreditira kot izrednega poslanika in ministra pooblaščenca pri našem kra-ljevskem dvoru- Poleg imena Kolarja in Šafafika se blesti tuđi ime Vašega vzvišenega predsednika in velikega rodoljuba, spostovanega gospoda Ma-saryka, čigar duhu se odkritosrČno divimo in kateremu dolguje naš narod veliko hvaležnost- Zahvaljujem se Vam za laskave besede, s katerimi slavite junaštvo mojega očeta- Njegovega Veličanstva kralja Petra in vsega mojega naroda in s katerimi omenjate tuđi mo-jo osebo« Tako laskavi sodbi se da pri-merjati samo občudovanje, katero je imei v tej vojni naš troimenski narod do brezprimeme hrabrosti čeho - slo-vaških čet v službi zaveznikov in do brezmejne požrtvovalnosti vsega čeho-slovaškega naroda za čim hitrejše nni-čenje centralnih držav- Samo s takimi zavezniki in s takimi svojstvi je bilo mogoče doseči dragoceno zmago- Pre-verjen sem, da si bodo ostali naši narodi zvesti zavezniki in sodelovalci na političnem polja in da bodo prevzeli v bodočnosti dvojno misijo kot nosilci idej svobode in napredka in kot stebri trajmega mira, V tem preverjenjn, gospod poslanik. Vas pozdravljam kot dobrodošloga in Vam želim mnogo nspeha ▼ Vaši visoki misijic —• Govor gospoda poslanika Kaline slove v iz* vodku: >Vaše Kraljevsko Visočan-stvo! Čeho - elovaški narod je pozdra-Til s navdudenjem politično ujedinjenje Srbor, Hnrator in fflovencev in vlada anala ujedinjeno kraljestvo- Jaz prffia^ jam, da ojačim in učvrstim starodavne vezi iakrenega sorodstva po krvi in Je-z&u, ki nas spajajo z našimi pobratimi« Zlasti v dobi težkih političnih prega-njanj po avstrijaki in madžarski vladi, smo stali odkritosrčno in neomajno na Vaši strani- Naš sedanji veliki predsednik je v najbolj kritičnem času sv stavil vse svoje moči, da pred kulturnim svetom raztrga vser mreže in splet« ke avsjro - ogrske diplomacije, ki je Že tedaj pripravljala vojno in izzivala ter žalila najsvetejša čustva Vašega naroda z namenom, da najde pretvezo, udu-šiti in uničiti jugoslovanski pokret-Pozabila je, da živi v tej mali Srbiji velik narod- Niti slutila ni, da bo uda« rec, namenjen srcu Jugoslavije, pobu« dil vse dele njenega naroda ter jih uje-dinil za skupno borbo? Nadčloveski Vaš boj je spremljal naš narod s pridrža^ nim dihom, zavedajoč se, da veže oba naroda tako v porazu, kakor v zmagi enaka usoda. V tej globoki zavesti jo češki vojak z navdušenjem prelival kri na vseh bojiščih za skupno zmago ter je bil na to ponosen. V vrstah slavne srbske vojske se je uđeležil epskih bojev na bojiščih Dobrudže in Soluna* Vsi češki poslanci so za vojnega zase-danja dunajskega parlamenta nastopa-li in se vojevali od proslule majske deklaracije tja do prevrata ramo ob rami s Srbi, Hrvati in Slovenci- Prijateljstvo med obema narodoma je učvrščeno na življenje in smrt- Pot na slovansko Golgato je končana« Obe naši državi in naša naroda si želita trajnega miru in vse njuno dejanje in nehanje stremi samo za tem, da se zagotovi njuno državno življenje in bodočnost- Oba naroda hočta pokazati svojo državotvorno sposobnost. Za to želimo imeti z Vami čim ožje vezi, hočemo zbližanje in vzajemnost duha obeh narodov, da na tem temelju obrazujemo čim tesnejše kulturne, gospodarske in politične od-nošaje- To je naš cilj, to je tuđi naloga, ki mi je poverjena. Služiti hočem svojemu narodu, prav tako pa tuđi ujedi-njenemu narodu Srbov, Hrvatov in Slovencev. Vse zapreke na tej poti ho-Čem odstraniti z vstrajnim delom, z bratsko ljubeznijo in s čistimi sredstvi-Izrekajoč to svojo prisego, smatram za čast in odlikovanje, da predam v roke Vašega kraljevskoga Visočanstva svoje akreditive- < neodređeno domovino. NEČUVENO! LAHI STRELJAJO S STROJNICAMI NA NAŠE RADI POZDRAVA ANOLEŽEM! LDU. Split, 12. juniižL (DDUj Pot-niki poročajo, da so se vršile včeraj v Veli Luki povodom prihoda parnika »Porer« z angleškimi častniki velike manifestacUe. Narod je pozdravljal goste. Približali pa so se karabinerji, nastavili strojnice in začeli na ljudstvo streljati. Narod se je razbežal po hribu, • se nato zbral in razvil jugoslovansko, ameriško in angleško zastavo. Karabt-nijeri so množico zopet obkolili in jo s streljanje prisilili na predajo. Angleški častnik je posredoval pri poveljniku i talijanskih ladij. Ni še znano, koliko je bilo žrtev. Umri ie v Gorici bivši avstrijski admiral Saron S p a u n v visoki starosti. Pokojnik je z vso dušo Ijubil Gorico. Ko so liudje bežali, je on vztrajal vse ofenzive do zavzetja Gorice s strani Italijanov. Dan pred padcem Gorice so ga bili spravili višji oficirj! na večerjo v Vipavsko dolino. Po vsej sili je hotel še nazai v mesto, ali od-peljali so ga bili v notranjost Avstrije, kjer se pa ni nič dobro počutiL Ko so Italijani odšli iz Gorice, je bil barou Sparni med prvimi, ki se je vrnil v svojo vilo in tu je ostal po zopetnem do« hodu Italijanov do svoje smrti. Italijani mu nišo napravij ali nikakah _ne-prilik. ■■•■■-. Umrla je dne 7. t m. v Kobariđu gospica Olgica Turjan v 19. letu svoje starosti. Bila Je do svoje bolezni zaposlena kot uradnica pri Ljubljanski mestni aprovizaciji. ______________ Slovonskl svet. SLOVAKI POZVANI POD OROŽJE. LDU. Bratislava, 13. junija. (CTU.J Minister Šrobar je v posebnem proglasu pozval vse Slovake v starosti od 18. do 35. leta, nai gredo prostovoljno v boj proti Madžarom. Vsi župani poročajo o številnem odzivu. Mobilizacija češkega sokolstva- Z ozirom na dogodke na SlovaSkem je proglasila > Češka obec sokolska< splošno mobilizacijo vsega svojega; članstva od 20 do 50 let. Vsak Sokol, ki ni prekoračil 50- leta, mora priti na nabor in ako ga spozna zdravnižka ko-1 misija za sposobnoga, da nosi orožje, mora stopiti v vojaško službo- Sokolski nabori v Pragi so se vršili ves ta teden in so se zaključili danes- Prvi sokolski oddelki so žo prispeli v Bratfslavo, kjer se je vrSila pred poveljnikom ee-škofllovaske vojske, franeoskim generalom Mittelhauserjem sijajna parada* Sokolske čete so defilbvalo pred generalom, na kar je imel nanje navdušen nagovor pesnik I- Machar- Večina sokolskih čet je že odšla sa fronto* Sprememfcft ▼ eaSkoakiTaBi— ■& mistratvu. >Tribuna< javlja, da Je v naf krajem tou mimULM. *****!** Stas 4* ^M^r^^*P^^^^P- ^-^^^^^^5^ if~ -^^^^ ^^y^y^ "*^* 189 Bev« iteSkoelovaSkega ministrstv* NanfinJ ministar Haberman prevzaine portfelj jnlnistrstva javnih dei, ministrstvo po-UJedelstva pa StanSk, ker bo minister frašek demiaioniral- Stališče ministra Praška je baje silno omajano radi raznih afer, ki jih je baje imel, kakor po-ročajo predvsem klerikalni listi, po raznih' praških zabavalidčih, kjer je na-stopal v družbi znanih vojnih dobtč-kftrjev in fidelnih dam* Reforma zakonskega prava na Če« 8kem. Ceškoslovažki parlament je spre-jel postavo o reformi zakonskega prava« Po tej postavi bi bila dovoljena lo-dltev katoliSkega zakona. Kakor češki Hsti poročajo, predsednik dr* Masaryk postave ni podpisal, v&Ied česar se zakonska predloga vrne narodnemu shro maždenju v zopetno razpravo. ObČinske volitve v Pragi. V Pragi «e vrše, kakor smo že zabeležili, ob-čin9ke volitve jutri v nedeljo- Vse politične stranke napenjajo vse sile, da si pridobe Čim največ mandatov v mestnem zastopstvu- Katera izmed strank bo splavala na povrsje, se ne more niti približno vedeti« Mnogo šans ima zase češkoslovanska narodna demokratska stranka, ki pa bo imela zelo težavno stalisče nasproti združenim so-cialistom- Demokratska stranka je postavila 87 kandidatov, med njimi je tuđi 9 ženskih- Poljska priznava češko-slovaško republiko. Minister zunanjih del češko-slovaške republike dr- Beneš je prejel od ministrskega predsednika poljske republike St- Paderewskega to-le pismo: >Pariz, 31- maja 1919- Z ozirom na oopis vaše ekscelence z dne 28- maja 1919% s katerim obveščate poljsko vlado, da je država ceskoslovaška zavzela mesto med neodvisnimi in suveren imi 'državami, si dovoljujem obvestiti vašo ekscelenco, da je poljska vlada srečna, Sa more priznati neodvisnost in suve-reniteto republike češkoslovaške- Tra-dicijonalne vezi prijateljstva obstojajo od najstarejših dob med obema narodo-ma- Te zgodovinske zveze so se se po-globile s tem, da smo si istočasno pribo-rili svobodo in neodvisnost. Poljska je trdno uverjena, da bodo stiki, započeti med češko slovansko in poljsko državo, prožeti duha slavne minulosti in zajamčili varnost in srečen razvoj naših ze-melj-c >Nemci, vztrajajte!« Nad Opavo Sta se pretekli teden pojavila dva nero-ška aeroplana, ki sta iz visočine 600 metrov metala letake s to-le vsebino: >Nemci, vztrajajte, ura resitve je že ■odbila-« Kdo bo rešil opavske Nemce, to na letakih ni povedano — morda madžarski boljševiki, s katerimi so Nemci v zadnjem času navezali najtes-;nejše stike- Mirovnu ftonferencn. RA2UMEN GLAS. LDU. London, 12. junija. (Dim. KU.) j>Westmfnster Gazette« piše z ozirom 'na zahteve, ki so bile stavljene Avstriji, !nai bi zavezniki opustili idejo, da mo-irelo doseči veliko odškođnino od juri-dične osebe, ki se je razkadila. Iz 6 mi-ljjonov Nemcev v novj Avstriji je moči iztjsniti v naiu.^odneisem primeru te malenkost. Pravtako brez koristi bo, ako se 3i prepove zveza z NemČijo. .Dosti vedetnejše je. da se Nemška 'Avstrjia ne bo priključila Nemčiji, ako ohrani svojo prostost in lahko začne novo življenje brez težkoč, kakor če ii nalože težko denarno globo in izreko svoj i »veto«, ker bi se temu njen narodni ponos protivit. (Samo nai ne bodo »razumni« na naše stroške!) DRUG RAZUMEN GLAS. LDU. Amsterdam, 8. junija. (Dun. KU.) Amerikanec William Bullitt, ki je sestavil svojčas poročflo o položaju v Rusiji inje pozneje. ko je bila mirovna i pogodba priobčena, odstopil kot član iameriške mirovne delegacije, se je usta-ivi! ob svojem povratku v Zedinjene države v Londonu, kjer je poročal senat-'ni komisiji o svojem postopanju. Poleg tega je imel razgovor z zastopnikom so-cialistične?ca »Dailv Heralda«, kjer je izvajal: Ako bi bil Wilson vztrajal pri javnem bojevanju za svoje ideale, mesto pri boju za zaprtimi durmi, Idi bil zmagal. Dosedanji sklepi, ki jih je lz-irekla mirovna konjerenca fclede Italije, Tracije, Ogrske, Vzhodne Pruske, Gdanskega, Shantunga in sarske kotline, onetnogočujejo trajni mir. Posveti- LDU- IiVon, 12- junija- (Brezžicno-) Bvet četvorice je nadaljeval v četrtek zjutraj in popoldne razpravo o beeedi-lu odgovora na nemške protipredloge, Kakor hitro bodo Wilson, Lloyd Geor-ge, Clemenceau in Orlando dokončali svoja posvetovanja, bo treba sestaviti besedilo odgovorilnega pisma, ki se bo poslala grofu Brockdorff - Rantzao, in formulirati nove člene in dodatne do-locbe k priliminarijem z dne 7. maja* Odgovor bo izročen najbrže v petek zvečer ali v soboto zjutraj- Tajništvo mirovne konference je prejelo porobilo gospodarske komisije o onem delu nem-ških protipredldgov, katerega je imela proučiti- To je bilo zadnje poročilo, ki so ga predložile posebne komisije za proučitev nemških protipredlogov* Da-nee so bile seje v komisijah za Polj-feko, za vojne vjetnike in za likvidacijo LDU- I*««, 13- |wđj» 9M» no.) Predaednik Wilaoa je povodoai sestranka, ki ga bo haelo britansko druženje ma ivezo naro4ov t petek ▼ takozvanem Albert - hallu, nailovll na predsednika udruženja, lorda Bobert* Cecila, nastopno pi«mo: >Pođpi«anJ6 konvencije o zvezi narodov Je prrl formalni čin, ki vodi k ustanov|tvi de-janske zveze narodov- Nepreoenljive važnosti je, da pojmijo sedanji in bodo-či rodovi to pogodbo in da se ravnajo bolj po duhu, ki jo preveva, kakor pa po besedilu, ki jo izraza. Nepoučeno javno mnenje v državah, ki so podpisa-le to zavezo, bi moglo neprestano ogro-žati svetovni mir- Delovanje za preporod duha in volje narodov, ki so združeni v tej zaveži, se mora obnoviti in oađaljevati brez prestanka, tako da se morejo vsi uveriti o tem, kaj premore zveza narodov za pospeševanje medna-rodne sloge in svetovnega napredka-Sedanja priložnost nima primere v po-vestnici človeštva- Preverjen sem, da si prizadeva britansko udruženje za zvezo narodov, osrečiti prebivalstvo britanskih otokov in prekomorskih đo-minijev z vsemi mogočimi ugodnostmi, ki izvirajo iz zveze narodov- Upam, da bo njegovo delovanje plodonosno in da bo izpodbujalo tuđi gorečnost di*u-gih sorodnih društev- V vseh državah, ki spadajo k zvezi narodov, se more zagotoviti mir samo z vztrajnim delom in s pomočjo smotrenih, pravičnih in prostovoljno sklenjenih zavez, nobeno delo ni plemenitejše in nujnejše kot to- Meje Ogrske- Jugoslavija zopet »rcserv^« ? LDU- Ltod, 12. junija- (Brezžicno.) Petorica ministrov za zunanje posle se je sestala v četrtek zjutraj na Quai d' Orsavu k seji. kateri sta priso-stvovala tuđi Cambon in Tardieu- Poslala je svetu četvorice drugo poročilo o dopolnilnih podrobnostih glede ogr-skih mej s Čehoslovaško in Romu-nijo- Dnevne vesti. Fin. minister dr. Ninčlć v Llub-lianl. Ljubljanski dopisni urad poroča z dne 14. junija: Finančni minister đr. Momčilo Ninčič se pripelje iz Zagreba v Ljubijano z rednim osebnim vlakom ob 14.51 Delegacija ruskih obščestvenih slaTJanskih dejatelej«, ki se je uradila v Beogradu in Zagrebu, je dospela v Ljubljano- V tej delegaciji so: Vladimir grof B o b r i n s k i j, ki se je L 1908-vdeležil vseslovanskega novinarskega kongresa v Ljubljani, bival dlje Časa v Bohinju in na Bledu ter nato govoril v gosudarstveni dumi tuđi o ljubljanskih septemberskih dogodkih, knez Uru-s o v, bivši namestnik ruskega poslanika v Sofiji, P. S- Lavrov, ravnatelj momariške gimnazije, S- P- Valu-jev, N- S- U r s a t i j, diplomatska uradnika in Jevgenij A- J e f i m o v-s k i j, odvetnik, bivši predsednik ruske dijaške sekcije na vaeslovanskem kongresu 1- 190S- v Pragi. Delegacija je došla v Ljnbljano, da obnovi stare in prijateljske in bratske vezi, ki so od nekdaj vezale Jugoslovane z ruskim narodom- Na potu v Jugoslavijo sta še znani ruski politik Rodičev in urednik Bašmakov, ki je svoječasno igral na vseslovanskih kongresih vidno vlogo. Ruske goste iskreno pozdravljamo v naši sredini in jim kličemo pre-sr6no: dobrodošli! — Petričev slupaj — iustičn! amor? V članku o generalnem avditorju Bou-bliku, ki smo jara v posnetku priobčlli včeraj po pilzenskem Ceškem Deniku«, govori pisec tuđi o slučaju Petrič. »Ju-stični umor je bil«, tako povdarja av-torf »tuđi justifikacija znaneffa Ijubljan-skega trgovca PetriČa radi vohunstva, slučaj, ki je svoiečasno vzbudil na iugu veliko senzacijo. Vsak objektivni opa-zovalec tega procesa, v katerem je bilo Boubliku zlasti ležeče na tem, da bi došlo do justifikacije in je v tem smislu tuđi brezobzimo uveljavljal svoj vpliv, je imel vtisk, da gre za justič-ni umor človeka. ki je do poslednjega hipa in neposredno pred ustrelitvijo mirno in odločno zatrjeval, da je ne-dolžen. Vsakdo je bil prepričan, da se mora ta proces Še jecienkrat temeljito proučiti in prerešetati.« Rnsko-jngoslovanska organizacija se namerava v najkrajšem času ustanoviti v Ljubljani za vse slovenske zemlje- Njena naloga bo poglabljati bratske odnošaje med Jugoslovani in Rosi, pospeševati znanje rusk©ga jezika in ruske književnosti in pripravljati pot teenega bratskega zbližanja med naSo državo in med Veliko Rusijo, ki nesporno že v najkrajšem času vznikne na Ruskem- Za Vidovdaasko proslavo se je osnoval poseben odbor v Ljubljani, U ima danes zvečer svoj prvi seetanelt-Dne 28- bo svečanostna pravoelavna služba božja v Zveličarjevi eerkrl na Marije Terezije cesti- Spoređ čragfh prireditev seetavi odbor, ki se konstituira danes- Pod driarao Bađzorstro fe vbtđm postavila Derwnschkovo opekarno v Lajtersbencn pri Maribora. Za nadzornika je taienovan dr. Mflan OoriUc, odvetaik pri Sv. Lemkrt«. ht* osoda ia dyjy^kpW ludi ttMktCM KMtaMMH'§L' MaaiMksj^t t Miff^oni. 2m jplpamt* • l#i#BpiMia|i u#watiilf dt„ frtfatifc aad pnaMiuijssji »Mialtapsiaai ta i fiiisnili— v Stovenlji je poverleao BOtov- aeilaifu Ante Begu? Ljubljani« uaesevaaja v wtwKwwsk ^vaaaesi sMM- Deielna vlada aa Slovenijo je imenovala sa gradbene komisarje ing* Janko Kukoveca, Fran Zupančiča (do* daljenega miaistarstvu grad je vina), Mila Treota, Ante Dolenca, Fran Fi-serja in Adolf Dukiča ter za gradbena adjunkta ing- Feliks Celeetino in Josip Porento- Napad aa oroiniSke palruljo- V gozdu pri Velikih Pejcah na Dolenj-skem so neznanci napadli orožnidko patruljo iz sasede ter streljali na ujo« Oddali so 15 strelov, ki pa k sreči nišo zadeli- Samo jedna kroglja je zadela puško jednoga izmed orožnikov, zdr^-nila in ga ranila v nogo- Rana ni nr varna. Domneva se, da je bil pri napadu udeležen vojaški begunec, ki se že dlje časa potika po dolenjskih gozdih* Treba bo odločnih odredb proti tak im lopovom, ki zaslužijo eksemplarično kazen. V zaporu tukajsnjega sodišča se nahaja bivši avstro - ogrski častnik čermak, ki je ob izbruhu vojne eskor-tiral slovenske internirance iz Gorice v Ljubljano in ž njimi postopal skraj-no nečloveško. Mož, ki je imel preje pogum nastopati z vso okrutnostjo proti brezsilnim slovenskim interniraš«-cem, hoče sedaj strahopetno utajiti, da bi bil iđentičen z onim častnikom, dasi ga je već bivših internirancev pri konfrontaciji takoj spoznalo za tistega Čermaka, ki jih je 1- 1914- tiral na ljubljanski grad« Slovenske ulične table dobe v Ptu-ju« Napravo teh tabel je prevzel slovenski klepar Alojzij Majcen- Tablice s kisnimi številkami bodo imele črn rob in crno pismo, velike ulične table pa rdeč rob in modro pismo na belem dnu- Vse te table bodo gotove do 10- ju-lija* Vse ptujske ulice so dobile lepa slovenska imena- Ptuj bo torej imel 10-juliia tuđi na zunaj docela slovensko lice- Slovenski trgovci, Industrije! in obrtniki se opozarjajo na današnji oglas slovenske trgovske sole. Vpisuj-te svoje otroke v slovenske strokovne sole! Naraščaj naj se otrese tujerodne vzgoje! Slovensko žensko društvo so za-vedne Slovenke osnovale v Mariboru. Za predsednico je bila izbrana seosna Maistrova, za" Bođpredsednico gospa Majcenova, za tajnico jeospa Lipoldova, za blajjajničarko pa gospa Kodermanova. Novo društvo bo našlo v Mariboru obilo hvalež-nega dela. Z Gomllskega nam porocajo: Tu smo pokopali Josipa Kunsta, ki si je pri vojakih nakopal zavratno bolezen, kateri Je po dolgem trpljenju tuđi ood-legel. Bil je navdušen narodnjak, ki se je z vnemo udeleževal naših narodnih borb in prireditev. O njegovi pri-ljubljenosti je priča! pogreb, ki se ga je vdeležilo vse Gomilsko. Bodi mu ohranjen blag spomin! Odsek romanlstov slov. prof. društva ima svoj prihodnji sestanek v po-nedeljek 16. t. m. ob 20. uri 30 min. v restavradji Narodni dom. — Javno ceplfenje proti osepnlcam. Mestni fizikat opozarja občinstvo, da se vrši do konca meseca funija vsaki torekob pol 4. uri popoldne v veliki dvorani mestnega doma brezplačno ceplienje proti osennicam (kozam). Za Vodmat v sredo 18. t. m. ob pol 4. uri pop. v Mestni ubožnici v Japljevi ulici. Vosti iz Amerike. Umrli eo: V Newcomeru Janez Velicevič, v Hermi-nie Pa, And- Markič in Fran Pirša, v Aurori Mirni- Alojzij Rom, v Aliquippl Pa- Fran Jaučar iz Lipoglava pri Ljubljani, v Newburgu 0- Blaž Duh iz Smarjete na Dolenjskem, Janez Pintar iz Ribnice in Josip Salamon, v Ba-kersvillu Pa. Jernej Celan iz HraSč pri Postojni v Milwaukee Wis- Janez Šnajder iz Krke na Dolenjskem, v Butte, Mon* Janez Ilc iz Dolenje vaši pri Ribnici, v EIvjru Min- Jakob Južna iz Dobravic pri Metliki, v ^Iilwaukee Matilda Mohorko, v Shebovpranu Janez Dimec, v Clevelandu pa Franica Stanovnik in Jos. Hlapničar iz Podlipovc-ga pri Ljubljani- Avtomobilisti, motociklisti- V Ljubljani se namerava ustanoviti »bIov- avtomobilni klube, katerega na-men ne bo samo gojiti avtomobilni Sport, ampak biti tuđi vsem članom fai interesentom brezpladno na raspolago glede izbire in rentabililete avtomobi-lov poeamesnih tvrdk in tipov* Kratice prijave z* pristop se naj blagovolijo poslati na naslov: dr- Lampret, Ljubljana, Rimska cesta 18. do 25- t. m-, na kar bo sklican tozadevni občnl zbor* — Pripravljam! odbor* Tak* je prav! Koncem maja nam je nai doletijski dopisnik sporoftil o preiskavi proti trem ttozakarjen, ki so brusili svoj jesik proti državi na vprav neođpttston način- 8vojenm dopisu je pa dal naslov > Čudno postopa-njec, ker je bil informiran, da je dr-iavno pravdnistro v Novem -mestu ia-]avlk>t da nima povoda postopati proti osnmljencem in da Je preiskavo usta-Sfl^ Trn Wor—rtji •• ni lalriiili ** rsejiiBni Zadsva sarved ie ni kon*a-na, pvelsltav* ie ▼ lekn in Oorilei n# odldejo sasluieni kasni, cim se sodnij* eke dokaie, da so jo sasluziU- To pojasnilo objavljamo tem raje, ker je pao ie čas, da se slična sabavljanja proti državi nehajo, in ker bi nam bilo sila neljubo, če U napravili krivico dotič-nemu uradu. Svojega dopisnika pa prosimo, naj bo previđneji in naj nam poroča samo nedvomno istino- Neupravi-čen napad namreč fikoduje mnogo bolj, nego koristijo trije upravičeni, negle-de na to, da trpi škodo list sam- Celjski dobrovoljd-dijaki, ki po se udeležili pohoda na Koroško, so se začetkom a tega tedna vrnili v Celje. Godbeno solo osnujejo v Ptuju- Iz-voljen je bil poseben odbor, ki vzame ustanovitev te sole v svoje roke. V Vojniku ste gospodični Josipa in Minka Gorečan otvorili v posojilniški hiši svojo kavarno- Nad lokalom je napis >Narodna kavarnac- Tu se zbirajo vsi zavedni Vojničani- Na Vranskem se je ustanovila zadruga, ki si je nadela nalogo, da izko-risti vodne sile Bolske v električno svrhe- Ob Bolski se zgradi elektrarna, ki bo preskrbljevala Vransko, Prekopo in sosedne vaši z električno strujo in lučjo« Izmed najkrasnejših naših leto-viSč so Poljče pri Begunjah na Gorenj-akem- Na razpolago je 45 okusno opremljenih sob z električno razsvetljavo, dobra, cenena prehrana, ribolov itd- Opo-zarjamo na oglas hotelirko Šturm v današnjem listu. Predlog^ V Ljubljani primanjkuje stanovanj tako piŠejo dan za đnevom časTiiki- Belijo si gospodj© glave kam da bi spravili invalide, bolnike, solo za invalide itd- itd- Po deželi pa stoje nrazne grajščine, parki, vrtovi in zem-ljišča onih mogotcev, ki bi nas potap-ljali v žlici vode, ako bi zmagala goila nemška Avstrija- To gospodo pa se pardonira — namesto da bi se poseglo z jekleno roko, ter rekvirirali prostori v korist naše države- V Mokfonogu stoji prazen grad z parkom in vsemi potrebščinami, ki je last nemškega od-vetnika dr- O- Vallentschaga v Ljubljani. Zakaj se to ne izroči javni uporabi posebno tištim, ki so nepotrebno prelivali kri za prusko pikelhavbo? Našim junakom bi bil to zasluženi raj, državi v korist in Ljubljani v olajšavo. Natečaj- Pri pokrajinskom odboru za zaščito dece v Ljubljani se razpi-sujejo 4 mesta konceptnih, pogodbenih ali pragmatičnih drž- uradnikov s pla-čo IX—VII- Činovnega razreda- Z do-kazili sposobnosti opremljene prošnje je vložiti do 80. t« m« pri poverjeništvu za socijalno skrb v Ljubljani. Postajni ođpravniki — obeh Želez-nic, kateri s© čutijo po osnutku nove službene pragmatike prizadeti, to je, da ne morejo pogojev izpolniti, se vabijo za dan 18- t- m- ob 13» uri na sestanek v Ljnbljano v gostilno pri Novem svetu. Zadržani tovariši, naj izrodi jo odhaja-jočim pooblastila. — Sklicatelj- Zdravsiška služba- V Uradnem listu štev- CIV- z dne 11- junija 1919 raz-pisuje deželna vlada za Slovenijo službo okrožnega zdravnika v št* Lenartu ▼ Slov« goricah- Interesenti se opozarjajo na razpis. Avstrijska intendanca. To je bilo takrat, ko nisi bil nikdar glede pristoj-bin na jasnezn; ko nikdar ni izšla dalekovidna odredba, ki bi izkljuČala vsak dvom, marveč je vedno sele moralo priti pojasnilo za pojasnilom; ko so prihajale sprenaemb© vedno ali pre-hitro, ali prepozno, samo ne pravocas-no: prehitro, ko ee je stara praksa ba§ začela vkoreninjati, ali prepozno, ko so bili računi že sklenjeni in je veljavnost novih navodil segala če le mogoče kar po več" tednov nazaj; ko je vsak gažist moral biti pripravljen, da to, kar je od uprave kot pristojbino z desnico prejemal, z levico zopet vrne, posebno tedaj, ko je z denarjem že davno razpoložil; ko se je moralo pri vseh računskih edinicah poroditi prepriča-nje, da ni merodajno pravilno poslovanje, temveč da je prva in edina stvar, samo da se številke ujemajo • • • Dra-žestna bralka, ali poznaš zdaj avstrij-sko intenđanco? Tođa Če misliš, da je sedaj bolje, se temeljito motiš- Trikrat srečna, ki te nič ne briga! Koncer se vrti v nedelio, 15. t m. na vrtu Narodnega doma ob 15. uri. V slučaju slabega vremena pa v prosto-rih restavracije. Svira orkester »Da-fibor«. Ko^sifiee Slon od danes naprej deloma odprto* Več se izve istotam pri blagajni* Uarl le ▼ Ljubljani gosp. Vladislar Bez laj. N. v m. p.! Umri Je v LJobUsnl leostilničar In posestnik kosp. Fran Jamnik. Prizadeti rodbini naše sožalje! Kino Ideal oredvala . danes prvič srandUozne filmske £&rJJe Kajn L del, ali »Tajnost građu Santarem«, pre-trcsljtva dosodba iz človeSkega življenja. V glavni ulojd znameniti fltanski Uralec Erih Kaiser - Titz. Ta filnv izmed najboljem proizvodov filmske literature zadnjesra časa se Je oprizarlal v vseh kino - gledališčih s kolosalnim uspebotn. — Ni za mladino. — Ve5erne predstave ob vsakem vre-mneu na vrtu, kjer svka Jzvrsten sie- Občol zbor Slovenilre Sokolske Zvmm se vrsi jutri ob 9. uri dopoldne v telo-vadnici LJublJ. Sokola v Narodnem domu. Sestanek vseh đe-lesatov ki se udeleže občnega zbora S. S. Z. se vrši danes ob 8. uri zvečer v prostorih S. S. Z. v Narodnem domu. Bratje, ki pridejo že danes v LjubHano, se naj sestanka jrotovo udeleže. Na sestanku poroča delegat srbskega Sokola o pri-pravah za zlet v Novem Sadu. Sokolska župa Ljubljana L V ne* deljo, dne 15. junija ob 8. zjutraj se vrši v kavarni $£j[arodnega doma« seja predsedstva. Polej? običajnesra dnev-nesra reda je na sporedu razgovor o župnem zletu in zboru v Novem Sadu. — Delegati župnih društev za Župni občni zbor naj se te seje po možnostl udeleže ter naj prineso s sebol poveril-nice za Zvezni ohčni zbor. — Na zdar! GOSPOlORlVIL Postanci, na pomol! Nerazumljivosti iz Centrale za bla-govni promet Poslednja številka »Jugoslovan-skega Lloyda« v Zagrebu prinaša ob-širen članek hrvatskega poverjenika za finance in predsednika industrije tanina g. Franjo Brauma, znanega strokovnjaka, o čudnem postopanju drja Slokarja, bivšega uradnika na Dunaju in sedaj vodje Centrale za bla-govni promet v Beogradu. Njegov neposredni šef je g. trgovski minister Veljković. Članek g. poverjenika Brau-na poroča o zares nerazumljivem in posebno za Slovence izredno neugod-nem delovanju g. dr. Slokarja, ker je pač mučno, če ravno naš Človek ponavlja nerodnosti, proti katerim se borimo. Kako škodljivo je dr. Slokarjevo ura-dovanje za industrijo, kaže članek sam dovolj jasno. V Hrvatski Je pet tvornic tanina, ki tvorijo najvažnejšo vejo industrije, zlasti sedaj, ko nam ponuja Ceho-Slo vaška za tanin kompenzacijo sladkorja, Avstrija železo, Poljska premoga in strojnega olja, Romunija pa petroleja in bencina. Vse to so stvari ki jih nimanio, ki jih pa vsak dan rabimo za železnice, stroje, v privatnem življenju itd. v največji merl. Tanina za izvoz je po nash tvornicah toliko, da stoji po tovarnab in da se je morala produkcija zmanjšati, ker ni dooolj po-sod zanj. Mesečno proizvajamo 300 vagonov, doma rabimo jedva 50 vaao-nov, tako da bi mogli izvažati 250 vagonov mesečno za navedene potrebne kompenzacije. Ker se Je produkcija morala zmanjšati, ker izvoz ni dovo-ljen, je okroz 1000 4eJavcev brez posla« Vse to daje ogromne milijone škode, ne samo prizadeti industriji tanina in prizadetim delavcem, ampak tuđi kon-sumentom in državi sami Poverjenik gosp Braum je zajiteval od dr. Slokar-ja dovoljenje za izvoz proti komiton-zaciji sladkorja in drugih navedenih važnih produktov, toda tega Izvoza ni dobil. Dr. Slokar je navedel kot taz-log, da »vsaj smo tuđi mi imeli milijarde škode«, potem oa je bil pripravljen dati izvoz za 50 vagonov in ko je konč-no ministrstvo hotelo dovolitl izvoz za večjo količino, je odlagal resenje od danes do jutri z raznim umikanjem in izmišlj enimi ter deloma neresničnimi jalovimi izgovor, kakor da Še ni pola* žen denar (kar pa ni bilo res). da se je izgubil akt itd. Izjavil je tuđi, da bo tanin prodaja! on sam! — Gosp. poverjenik Braun je znan kot strokovnjaK In znano je tuđi, da prodaja Zveza tanin-sldh tvornic tanin samo naravnost na porabnike, ne pa na agente. Toliko boli nerazumljivo je dr. Slokarjevo costo-panje, ki živo spominja na bivšo urad-nisko avtokracijo, kakršno so uzanjali na Dunaju. Posledicfi njegovesa posto-panja so, da imamo doma ogromno tanina, ki ga ne rabimo« da zanj && mo-remo dobiti sladkorja, železa, strojnega olja, premosa, petroleja in bencina, če-prav naši trgovci ia iirugi konsumenti iščejo te neobhodno potrebne stvari na vse kriplje In plačujejo žanje pod roko velikanske cene, s čemur se umetao dela neupravičena draginja; razven 1000 že odpuščenjh delavcav bodo tvornice morale odpustiti Še 7000 še zaposlenih, ker ne morejo množiti neproduktivne zaloge na ljubo dr. Slokar-ju. Država sama dobi za nekoliko mili-jonov manj davkov in carine. To se pravi sistematično uničevati eno naj-važnejših vej naše domače industrije! Da pomeni to tuđi uničevanje valute, ni treba posebej omenjatL Končno iz-gubljamo trg, ker si potrebniki dobivalo nadomestek iz Argentinije, ker Jugoslavija svojega tanina ne da. K Članku gosp. poverjenika Brauma pripominjamo samo. da SIPO tuđi slovenski industrijalci, trgovci in konsumenti do grla siti takšnega gospodarstva, in da nismo prav nič voljni trpe-ti, da bi gosp. dr. Slokar nadaljeđal ono uradniško samovoljnost, na katero je bil svoječasno vajen. Dostavljamo tuđi še, da se slovenski producenti vina v Slovenskih goricah in na Bizeljskem glasno pritožujejo proti istemu dr. Slokar ju ,ki jim je napravil že okrog 50 milijonov škode s tem, da ni dovolil izvoza vina. Pe ne bo ta izvoz takoi dovolj en. nastane Škode lahko še 100 milijonov več na Škodo naših oroducentov vina. Lansko vino ima premalo odstot-kov sladkorja. da bi smelo caka« do letošnje jeseni na izvoz, ker se lahko pokvari, pa tuđi ne morejo na jesen producenti imeti vse polno vinajne da bi Imeli priliko isvaJa* sa* fcafcoc doeM. 139. Itev. jjLUvaw»m M*m#r mm i+. jm^ mp. Stran 5» Proti đr. Slokarju je pa ie Drecej dm-gega obtcžilnega materijala, t a k o d a stavljamo decidirano za-htevo, da se mn ima tako] odvzeti resort, za kojega ni sposoben inkamor ne spa-d a. Ponavljamo: TakSnih dogodkov in takejra sistemnega uničenja produkcije, trgovine in konsuma smo do grla sitL PROMET Z JUGOSLAVIJO. ,^r LDU. Amsterdam, 9. junija. (Dun. KU. — Zakasnelo.) Interaliirani komite v naajni je naznanil nizozemskemu po-morskemu trustu, da so ze dinje ne in nsociirane vlade sklenile, obnoviti promet s Cehoslovaki, Poljaki, Nemško Avstrijo, Romunijo in Jujcoslavijo. Za izvoz preko nezasedenega ozemlja Nemčije je.treba dovoljenja interaliira-nega. komiteja. Objava delegacije ministrstva fi-nanc ža Slovenijo in Istro v Ljubljani, glede prepovedi uvoza bankoveev po 5 K in 10 K, ki jih izdaja ogrska eov-ieteka vlada, in prometa s temi ban-kovci* Po naredbi gospoda finančnega ministra I- broj 1472 z dne 30- maja 1919 je prepoveđan uvoz zgor. navedenih bankoveev v ozemlju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in preje-manja takega denarja kot plačilno sredstvo v privatnem in javnem prometu- 4% državno posojilo- Pri Kranjski đeželni banki v Ljubljani je bilo pod-pisano 4r867.000 K4% državnega posolila- Med temi so podpisali: Mestna hranilnica v Rađovljici 300000 K, Komisija za začasno vodstvo in likvidacijo dež- uprave 100-000 K, Ivan Roger za >Prvo občno zavarovalno družbo zoper nezgode in škode, glavni zastop za Slo-venijoc v Ljubljani 30-000 K, Hranilnica v Kočevju 50.000 K, Jakob Herg Vinski vrh. 30000 K, Gozdarski urad Snežnik 10000 K- Kulturo. StolGtnica Jacquesa (lutala. Jutri, v nedeljo zvecer se poslavi lOOletnica rojstva enega naj geni jal ne j-ših franeoskih komponistov Jacq- Of-fenbacha. Naše gledališče, ki je prav od svojega početka doslej s posebno Ijubeznijo gojilo franeosko dramo, ve-seloigro, opereto in opero, tako da tvori jo franeoska dela vsaj Yi slovenske ga repertoarja, ima dovolj povoda, da sa spominja Offenbacha se prav posebej-V zgodovini razvoja naše opere tvorijo njegova dela nekake mejne kamene: začeli smo z malimi enodejanskimi, naj-starejšimi Offenbachovimi spevoigrami, prešli polagoma na vsevecerne operete in uprizarjali končno njegovo labod-nico, opero >Hoffmannove ^ripovedkec« Uprizorili smo že 1- 1872. >Soproga pred durmic, 1- 1876- >Carobne goslU, kasne je >Zaroko pri svetiljki«, nato >Lepo Heleno<, >Orfeja v podzemlju<, končno >Hoffmannove pripovedke« in Ietos »Madame Favart«« Kakor Rossini, Donizetti, Auber in Gounod, je Offenbach dol ga desetletja užival pri evropskom občinstvu prav-cato oboževanje, pri kritikih pa naj-globlje zaničevanje. Čim se je publika njegovih del prenasitila in se začela obraćati od Offenbachovih operet in oper k dunajskim plesnim operetam Straussov, Millockerja, Falla, Jama, Leharja i- dr., pa se je začela kritika navduševati za Offenbacha ter ga uvr-Šeati med glasbene klasike- Maitre Jacques Offenbach. ki so ga Šg nedavno zmerjali >Cancan komponista«, fa-brikanta poulicnih popevke, >največje-ga kvarljivca dobrega okusa«, je postal naenkrat genij- Le Rossini je vide! že 1. 1855- v njem skladatelja, ki zaslužuje pridevek >Mozart des Champs Eliseesc-Danes pa se smatra za največjo pohvalo, ako se napiše v oceni: >Piše kakor Offenbach-< Kipeča lehkota v iznajdlji-vosti vedno originalnih, vsekdar dra-žestnih melodij in plesov, duhovitost njegovih partitur, njegov zmagoviti humor, njegovo pikantno karikiranje in njegova pristno galska satiričnost uživajo danes občuđovanje vsega glas-bonega sveta* Njegov >Orfej v podzemlju«, >Lepa Helena«, >Pariško življenje«, >Velika vojvodinja gerolstein-ska«, >Madame Favart«, zlasti pa njegove >Hoffmannove pripovedke« so nevenljivi šopki franeoske glasbe, po-^sod nad vse priljubljene dekoracije vsakega gledališkega repertoarja in vedno iznova tuđi najboljša svetovna gledališča polneča ter največje moderne režiser je in kapelnike vedno vabeča, k novim, razkošnim uprizoritvam za-vajajoča umetniška samorasla dela-Spisal je nad 100 del, mnogo se jih Je pogubilo z rokopisi, a polovica jih Živi še danes- Dunajska opereta je propala, a Offenbachova se širi iznova po vsem svetu. Offenbach se je narodil 21- junija 1819 in je umri 5- oktobra 188C v Par rizu- Bil je sin kantorjev, se je izučil na pariškem konservatoriju za čelista in je deloval v orkestru komične opere; 1. 1849 je postal kapelnik v Theatre Francais ter je 1- 1855- ustanovil lastno ^ledalUče >Bouffes Parigiensc* Hitro je izpodrinil dotlej priljubljene Herve* jeve operete (pri nas se Se drži Herojeva iMamieil NitoucLe<) * »rojimii | portal msatelj tMaHle* <1*56—1M4) ! in ponoru© gledaJUfci početnik (1929 do 1676), opetovane Je izMal • ireje drnibo ▼ dmg«, todi manjka, frmaeoak« mesta, pa tuđi na Angleako ia *m H*m-ako- 2e bolan j« kotaponiral »Hoif* j mannove pripovedke«, U Antonijin smrtni spev ▼ tej operi J* bil tuđi njegova labuđja pesem. I« Beograda, smo dobili oradno pismo, v katerem stoji: >U Parizu imaju utisak, kao da Francusa nerado gledaju v Ljubljani, a naročito u Zagreba* Izveštaji, koje Francuzi imaju u tom* smislu, nisu ni malo povoljni.••€ Res-nica je bas nasprotna in taka poročila morajo izvirati le iz spletkarakih kro-gov ali italijansikh ali ćelo nemških-Ljubezen Slovencev do Francozov ja že stoletje nedvomno in stokrat dokazana. Napoleonova doba živi v duSi našega naroda neumrljivo; naša literatura je vsa polna dokazov simpatij do franc-naroda, naše gledališče je dajalo tso svojo dobo vedno novih izrazov ljubez-ni in spoštovanja do Francozov in ob otvoritvi tekoče sezon3 se je poleg naših himen ob viharnem navdušenju publike glasila vedno iznova franeoska marzeljeza- Občevanje naše inteligence s franc- častniki v Ljubljani je nad vae prisrčno, rekli bi ćelo prijateljsko intimno, ustanovili smo si francosko-ilir-sko društvo, v Ljubljani izhaja franc-revija, izdaja jo se franc. knjige: kaj treba še dokazov, da je vtisek, ki ga imajo baje v Parizu, čisto brez podla-ge? Vse to pa velja, kolikor vemo, tuđi za Zagreb- Med narodom in armario Francozov in med narodom in armado Jugoslovanov je vladala in vlada po-polna harmonija- Jutri, v nedeljo se poklonimo franc-genijalnemu komponistu: dolžni 6mo mu toplo zahvalo za sto in sto srečnih vecerov. V spominu nanj in nanje bomo vzklikali iznova: >Vive la Franc©!« F- G. Repertoir Narodnoga gledališča. Drama. 15. iunija, nedelja Pelikan. Abon. A 2/63; 16. junija. ponedeljek zaprto; 17. juniia torek. L i s t n i -ca Boubouroche. C 65; 18. junija, sreda Za hčer Amnestija popol-dne dijaška predstava. Izven abon.; 19. junija, četrtek Listnica Boubouroche. A 65; 20. junija, petek zaprto;21. junija, sobota Bajka o volku. B 65; 22. junija, nedefja Bajka o volku. C 66. — Opera. 15. junija. nedelja Madame Favart (obhaianje 100 letnice Offenbacha). Izven abon.; 16. junija, ponedeljek Madame Butterflv. B 64; 17. junija, torek, zaprto; 18. junija. sreda, M a -dame Favart B 2/61; 19. junija, četrtek. Žongler, izven abon.; 20. junija. petek, zaprto; 21. junija. sobota. Madame Butterfly, C 64; 22. ju-niia. nedelja, Jevgenij Onjegin, izven abon. Roditeljski sestanek na II* deški soli je bil dne 4. t- m. v natlačeno polni šolski sobi- Vidi se, da se ljudstvo za-veda, kako važno je vpraSanje o vpli-vu alkohola na mladino- Predaval je o tej snovi šolski zdravnik g- dr- Mavri-cij Rus tako mikavno, poučno in pre-pri5evalnoT da so vsi poslnsald z največjo pazljivostjo sledili njegoviip nad IH ure trajajočim izvajanjem, ki so bila zvezana s ponazorilom drastičnih slik iz življenja hudih alkoholikov-Spominjal j© na družinsko življenje, skvarjeno po alkoholiku, na razne živ-ljenske prestopke in hudodelstva, ki se izvrše v pijanoeti- Đotaknil se je tuđi kaznilnice, blaznice, zlasti pa je opozarjal na duševno onemoglost otrok, ki uživajo alkohol sami ali eo imeli starše nezmeme alkoholike* Splošno mnenje njegovo je bilo: mladina naj pred 18. letom ne uživa alkoholnih pijač, starši pa naj posebno pa-zijo, da oni ne zakrivijo otroških bo-lezni, ki so nasledki zauživanja vpi-janljivih pijač- — G. predavatelju smo zelo hvaležni za njegova navodila in pojasnila- Omenjam na] še, da sta poleg vsega do mače ga učiteljstva počastila ta sestanek višji šolski nadzornik g. Fr- Gabršek in predsednik Svete vojske g* župnik J* Kalan- Zeleti bi pač bilo, da se taka predavanja vrše čim pogosteje po vsej naši Sloveniji! Osrednja učiteljska organisacifft v kraljevini SHS. »Unija Jugoslovanske-ga nčiteljstva«. »Učiteljski Tovariš« piše: Posvetovanje o ustanovitvi enot-ne osrednje učiteljske organizacije ▼ kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev se vrši v dneh 24* do 26- t- m* v Beograda- Delegati naše Zaveže odpo-tujejo iz Ljubljane v nedeljo, dne 23-t. m-, z jntranjim vlakom do Zagreba. Istega dne popoldne in drngega dne zjutraj se vrši v Učiteljskom domu t Zagrebu konferenca med našim! delegati in med delegati hrratskegm Saveza- Dne 23- dopoldne se ođpeljejo Slo-venci in Hrvatje v Beograd* Polzvedb^e Geopotifei, ki ste našli t petek, dne 13. junija dopolđne, pod klopjo poleg vodometa v Tlvotekem parku srebrno zapestnico, ee Tljnđno proslta» da to izročita upravnistvu tega lista* ZgmbiU se Je dne U- junija ned^ 5. in 6- uro na Marijinem trga selena iskaznica sa otroka do 8 leta- Naproea se najditelja, naj |o na izkasnici n»ve- . deni naslov odda. / | Nakioveiia porobila. četvorica o cm^ovcu- Pariš, 12* jmiija. — Oet^oriea fe ▼teaj Tpraiala jugoslormnsko delega-cijo, is ka^^Hli rftslogov se je zaatdel Celovec, ter jo je oposorila, da gro prejinj* demarkacijska linija juftno-istodno od Celovca* Zahteve ni stavila nobena- FRANCO8KO - ANGLMKI SPOR, — ULTIMATUM NEMCBM- — NADA- LJEVANJE VOJNB? Pariš, 13- junija- — Med Angleži in Franoozi se pojavlja v zadnjem času veliko nasprotje glede vojne od-škodnine, ki bi jo naj plaćali Nemci, in glede vstopa Nemcev v Zvezo narodov-Lloyd Leorge zahteva z veo odločnosl-jo, da se mora že v mirovni pogodbi določiti maksimalna svota, ki jo naj Nemci plačajo za vojno odškodnino. Clemenceau ae temu energično upira — trdi, da je sedaj nemogoče ugotoviti približno škodo, ki so jo Nemci napravili v Franciji- Kakor se vidi, je Fran-cozom več ležeče na tem, da so Nemci * ta Ino odvisni od Gr. Comission de re-paration, ki bi določila po prostem preudarku visino vojne odškodnine-Glede Zveze narodov zastopa LIoyd George mnenje, da se morajo Nemci takoj ali v najkrajšem času eprejeti v Zvezo in da se mora že v mirovni pogodbi določiti rok, tekom katerega bo do Nemci sprejeti* Ako zmaga angleško stališče, bodo Nemci podpisali mirovno pogodbo, si-cer je jako verjetno, da priđe do nada* ljevanja vojne- Po sedanjih dispozici-jah se bo odgovor Nemcem izročil v ponedeljek. Ta odgovor bo sestavljen v obliki ultimat* in bo zahteval, da odgovore Nemci tekom 8 dni Nemški odgovor ne bo smel obstojati v proti-predlogu, ampak se srne glasiti samo: >Da< ali >ne<- Ako Nemci pogojev ne sprejmejo, se nadaljuje vojna in okrog 25- t- m. se prično iznova vojaŠke ope-racije-LAHI ZADOVOLJNI S SPOROM. Pariš, 13- juni ja* — Iz ožje okolice laske delegacije v Parizu izvemo, da se je pri Lahih radi franeosko - angle-škega spora pojavilo zadovoljstvo, ker je spor Lahom dobrodošel, ker računa-jo s tem, da bo potem odločeval mir meča, ne pa mir pravice- PRED ODLOCITVIJO SPORA-Pariš, 13- junija. — Angleško-franeoski spor je navzel že precejšnjo ostrost- Wilson se trudi z vsemi silami, da spor poravna toda v smislu angle-ikega predloga- Danes ali najkaeneje jutri mora paeti odločitev* LAHI PROTI ANGLE2EM. — PRO TIANGLESKI NEMIRI NA MALTI- — VELIKI IZGREDI- — LAHOM RASTE APETIT- Milan, 13- junija (preko Sviće)- — Na Malti je došlo do velikih nemirov proti Angležem. Lahi so priredili velike manifestacije, na katerih so zahte-vali neodvisnost Malte* Ker angleška policija ni mogla zatreti izgredov, so Angleži morali izkrcati pomorščake, da so zopet napravili red* Pri boju je bilo nekaj pomorščakov in mnogo mar nifestantov mrtvih in nebroj ranjenih* Laško časopisje se vzdržuje obširnej-ših komentarjev, registrira pa dogodek odločno v protiangleŠkem duhu in se zavzema za žrtve* TUĐI AMERISKO - ANGLEŠKI SPOR. — IRSKO VPRASANJE NA KONTERENCI! — KRIZA KONFE- RENCE- P*ria, 13- junija* — Včeraj je spte-jel Wilson dva irska odposlanca iz Amerike- Tako je bil zahteval ameriSki senat v torkovi seji proslega tedna od Wilsona- Zahteval je tuđi, da se mora irska zahteva po sanostojni republiki spraviti pred konferenco. Wilson se je tej z ah te vi ukloni I in je sprejel poslan-ca* Tekom prihođnjega tedna priđe irska zadeva na dnevni red konference-Vsled tega je angleška javnost razbur-jena in začela se je oštra polemika med angleškim in ameriškim easoplsjem-Angleži očitajo Aroeriki nelojalnost in zavratnost- Amerikanci temu očitajo, da je Anglija znala pravočaano uvelja-▼iti svojo zahtevo (trgorska mornarica, kolonije, izločitev Nemčije iz sve-tovnega trga Itđ.) pravočasno in «i ustrarila tako pozicijo, da bo mogla obvladati vee »ret> Tdei etaaiiiaja i**ot, Tsle« finuiesefee - aagMkega ia wagleike - ■—ilftffi «P*ra» tbM ■egeOt—U ^eie Ne«OJe la petptoa ■in m tse crmriU • ▼tUkl !■ aeiia ateirni krizi wdrwrm* kl■!■■■■! . LA2L Ptffc'fa Jimija. PoročtJo, da odiđe OeSov v Amcrlko v svrho bolgvske propagande je laska tenđcnčiia la& FRANCOII JAVUAJO O NERED. NOSTHI V BRODOVJU. Pari«, 13. fcmiSa, Na konferenei te Hvahno kotucnflra pađec Ođese in Se« bastonola ter neko cibanle v rooštvu fnmcx>ske mornarice. Uradno izjavo *Ac**a Bamfti # Um prineacmo v po- neđeljek. — Iz Londona se poroča, da «r boUSeviki zopet savzeli *e izgubljeno mesfo Ufa v Uralu. STAVKE V PARIZU. Pariz. 13. Junija. V Parizu ni nobe-nOi prometnih sredstev. Radi stavke ni mogoče dobiti dovoJj avtomobilov, ker metropolitaln (podzemska železnica)vo-z\ samo v jako omejenem obseg^i. — Stavkujoći imajo denarne zahteve, motiv stavk je pa politiCen: Protest proti Clemenceauovemu miru. D* ANNUNZIJEVA ZAROTA. — MINI- TRSKA KRIZA V ITALIJI. — STAV- KARSKO GIBANJE. Locern, 13. junija. Laško časopisie poroča, da je d* Annunzio v zvezi zne-katerimi vojaškimi visokimi krop, med njimi general Giaovino, napravil za-roto z namenom, strmoglaviti Orlan-dovo ministrstvo, aretirati poslance, od-praviti ustavo in postaviti vojaško diktaturo v Italiji. Zarota je bila pravo-časno odkrita, Zarotniki taje. V ministr-stvu je splošna kriza. Crespi gotovo odstopi (minister prehrane — delegat na konferenei), ne ve se, ali odstopi ž njim samo nekaj drugih, ali ves kabinet. Odstopi pa pod pritiskom nacionalistov, kojih lakomnost vpije po novih žrtvah. V Italiji se razvija stavkovno gibanje. Stavkajo vsi učitelji in poliedelski dela vci (coloni). V Padovi bo v nedeljo velik shod kmečkih kolonov. Povabljeni so tuđi Furlani iz Goriške. NADALJNE VESTI O NEMIRIH V ITALIJL Mllaiu 13. juniia zvečer. Revolucijo-narno gibanje se v Italiji širi z izredno brzino. V Speziii so se dogodili velikan-ski izgredi. Vojaštvo je rabilo orožje. 27 mrtvih in težko ranjenih. Drugi veliki izgredi so bili v Sampierdarena, v Savoni in v Bergamu. V Genuii je 11. t m. došlo do ropanja in velikanskih izgredov ter razbijanja. Veliko število mrtvih in težko ranjenih. V Rimu in v Kampanji se nadaliuje generalna stavka. Orlando je nujno pozvan iz Pariza v Rim. Jadransko vprašanje je stopilo povsem v ozadje. VESTI S KONFERENCE- — FRANCO-SKO NAZIRANJE ZMAGUJE. — NEMCI V ZVEZL — PLEBISCIT. Pariz, 14. junija. Renner je včeraj predložil drugo avstrijsko noto glede povratka avstrijskih konzulov iz ne-^vtralnih držav, zlastu Južne Amerike. Odgovor na nemške prptipredloge je gotov, toda še ne objavljen. Govori se, da je zmagalo franeosko naziranje na-sproti Llovd Georga v vprašanju odškodnine. Commision de Rćparation bo torej vrhovna oblast za upravo in nad-zorstvo nemške produkcije in plačilo dolga. Nemci se bodo smeli udeleževati te komisije brez glasovanja pravice. Sklenjen je plebiscit v Gornji Sleziji za pokrajino Oppeln z vsemi garancijami proti nemškim intrigam. Četvorica se posvetuje o pdpustitvi Nemcev k Zvezi narodov. Pripustitev je sklenjena, rok se negotov. KOLČAKOV ODGOVOR NI ZADOVO- LJIV, ZATO NI NJEGOVA VLADA PRIZNANA. Pariz, 14. junija. Demantira se priznanje Kolčakove vlade, ker njegov odgovor ni zadovoljiv. Nasprotne vesti iz ameriškega vira nišo resnične. DROBNE VESTL Pariz, 14. junija. V petek zve-čer ali v soboto zjutrai (danes) dobe Nemci odgovor (torej ne sele v ponedeljek!). — Lord Robert Ce-cil je odšel iz Pariza v London v svrho organizacije Zveze narodov. — Her-bette v »Tempsu« piše proti reakcijo-narnim mahinacijam v Nemčiji in opo-zarja na operacijo neke nemške armade v Baltiku. Zahteva razoroženje Madža-rov in pravi, da je Bela Kun v zvezi z Nemci. »Journal des Debats« svetuje, nai se določijo meje Turčiii, ki naj ostane popolnoma suverena brez mednarod-ne kontrole. IZREDNA PROTESTNA SEJA OBČINSKEGA SVETA. Ljubljana, 14. junija. Danes dopoldne ob 11. se je vršila izredna seja ljubijanskega občinskega sveta, na kateri sta govorila gosp. župan dr. Ivan Tavčar in podžupan %. dr. K. Triller. utemeljuioča resolu-dio. Sprejeta ie bila nato z velikim odobravanjem resolucija. Nio in poro-čilo objavimo v ponedeljek.__________ AorovizaciJa. t Prodaja tofl. Na vsak odrezek St 1 sladkorne karte se dobi pol kg soli. Kilogram soli stane 2 krom*. Pro-dajald smejo odvzeti strankam pri oddaji solile odrezkešt.l sladkorne karte. -f- AaMrikaaska akcija za pobolj- iak pr*knuw revnih otrok do 14- leta-V krmtkem se bode za otroke do 6* leta raađ»Ijevak> amerikansko kondenzirano mleko, kakao* sladkor in riž, otroci od 6» do 14* leta pa bodo dobili kuhan kakao v toli, oslr* v zavodili- Po doee-đaD|em preratena odpade na vsakega otroka 8 pu&ic kond- mleka, pol kg ka-kftTA, pol kg riia is 1 kg slađkorja, kar je doloceno sa 24 dni, ker meatna aprovisadja ni dobila, toliko blaga kar kor g» je bilo prvotno doloeenega. Ke-đaj ae bode delilo to blago, ozir. kakao t ielabc ae obJaTi % ttatth, ufomoam pa ( najsnani ftolsko vodstvo- Opoxoriti pri Je treba ie seđaj, da so ta Krila doto-čena le za. otroke in ne morđa, tuđi za) druge člane rodbine, ter da bodo mac* tere porabile to blago edino le za otro« ke, katerim je namenjeno* Ker pa 80 navodila o uporabi mleka na pusica!) tiskana le v angleakem jeziku, vsleđ cesar bi ga morda nekatere matere nepravilno uporabljale, na] aluzijo slede-ča navodila- V vsaki pusici je 45 dkg kondenziranoga mleka kl je doloceno! za 3 dni, tako da se uporabi za otroka dnevno 15 dkg kond* mleka* Mlekn na| se pri kuhi primeša še enkrat toliko ran je pa Še nekaj vode. Razredčenemu ku-hanemu mleku se pridene 2 dkg kakao in 4 dkg sladkorja. Kdor pa hoče ta pribolj^ek otroka dalje kakor 24 dni dajati, si lahko uredi po svoje- Za do-jenčkepaje treba dodati ve5 vode in sicer: Za otroka v 1- mesecu 7 stilničar in posestnik v Mokronogu bil' sem od okrajnega glavarstva v Krškont z razsodbo, z dne 5* januarja 1917, št 23-581 obsojen na plačilo denarne globe po 2000 K, oziroma v slučaju no-izterljivosti na 200dnevni zapor radi prestopka naredbe o prometu z živino* Proti tej razsodbi sem se pritožil na deželno vlado v Ljubljani, ki je pa mojo pritožbo zavrnila in prvo razsod« bo odobrila- Obsojen sem bil radi tega, Ker aem baje pod bivšo avstrijsko vlado naku-poval govejo živino in pra&ice kar na lastno pest ter meso te živine procla* jal svojim odjemalcem* Ker pa tega ni-sem storil, ravnal sem namre5 popolno-1 ma pravilno in zaklal le dotično živino, ki mi je bila odkazana, za kar sean vedno ponnjal dokaze, sem predlagal pri dež* vladi v Ljubljani, naj se kan žensko postopanje obnovi- Deželna vlada je zavrnila tuđi ta predlog, vsled česar sem se prHoSU na bivše notranje mioistrstvcv toda tnđS brezuspešno. .. Ko se je razsnla Avetrija, mm predlagal zopet obnovo postoponjau češ v Jugoslaviji se bodejo vrftile pw, iskave drugače kot v Avstriji in iskazala se bo moja nedolžnowt« Dooogol pa" nisem zopet ničesar- Izterjnje ae se<3a| od mene globa po 2000 E, klfub* temo1 da ne bi imel plaćati nicesar, de bf Mi le izvedli od mene ponuđeni dokazi, ker bi se izkazalo, da niaem zagreffi nobenega prestopka- Kaznovan pa sem bfl radi dogodkov: Zaklal sem enega bflča, kl je »flvJ jal pri Št* Jurju pod Kumom, To a&BA storil po naročilu g- Legvarta, ravnam telja deželnega mesta za vnovcevanje klavne živine v Ljubljani* Vsled tegfll gotovo nism kažnjiv- Po narocilu g« Legvarta mi je ođkazal tuđi nradnik deželnega mesta za vnovčevanje klanr-ne živine v Ljubljani g. I- Požar eno goved, katero sem imel zaklati in meeo! dati potem takozv >Oen'darmerie^ Streifkorpsc, ki ae je nahajal takrat t Mokronogu* Vso drugo živnio, tar sem jo M zaklal, mi je ođkazal komisijonar g. Franc Kolenc, kar slednji kakor tuđi preglednik Juxi Heferle lahko potr-J elita- Kar sem klal prešičev sem |ili «a-» klal za mokronoško aprovisacijo, v katero svrho so mi bili tuđi odkazani- Za vse svoje trditve sem predlagal priče, vendar se nišo nikdar zaslišale, kljub" temu, da so izjavile, da so pripravljene; potrditi moje navedbe- Kaznovan sem bil na tako občutno kazen, ko sem Ten* dar popolnoma nedolžen, med tem ko se je kaznovalo druge mesarje ki so Y resnici zagrešili kak prestopek z nm« lenkostnimi kaznimi po 200 K- Danes ne živimo več v Avstriji, marveč v svobodni Jugoslaviji, treba bi bilo tedaj tuđi, da se obnovi Ic&zensko postopanje in da se da obdolženou pri« liko, da dokaže svojo nedolžnost- Ko bi se čutil krivega, bi mirno prenašal na-loženo mi kazen, ker pa nisem kriv, naj se me pa tuđi ne kaznuje in naj se mi da priliko, da dokažem resničnoet svojih trditev- Na podlagi ovadbt ki so se Se več-Icrat izkazaJe kot neutemeljene, se Y moderni državi pač ne srne nikogar obsojati. Ker so bila vsa moja prizadevanja*. doseči obnovo kazenskega postopanja brezuspešna, mi ne preostaja drugeg« kakor da nastopim javno- Mokronog, dne 11- jtinlja 1919. ANTON BUIiC, mesar, gostilničar in posestnik v Mokronogu- • Za vsebiao tega spisa le ■mhtfJMl odiojrorao, Mtot olnoma obvlada slo-UUiPUUllUU, vensko In neraško steno-grafijo ter strojepisje, sprejme odvetni-ška pisama. Ponudbe na upravo .Slov. Naroda" pod .Stenograf inja". 6017 flua vitfita zel° težka za te2o»iu dva UTO VltUnd, lahka konja za hitro vožnjo in dve žrebeti aa prodaj in se jih lahko ogleda pri Vallltmaaa mlin« ▼ Kraajm. 6010 HBkaimmn^Si^ £ kladanje na kolodvoru, denar ob raz-ložitvi, se kupi. Ponudbe: Zangger, Celje. 5y99 Prozni mttbm k0A Zš&ES* £ozdne železnice v stalno mesto, t. j. za celoletno stalno delo se i§če. Pismene ronudbe na upravništvo pod „štev. 6008". 6008 Kpiei smrekov les. AM& si okrogel ali rezan. Cene za les nalo-žen v V3£[on se naj naznanijo na V. SCAGNETTI, parna žaga za drž. ko odvorom, Ljubljana. 2048 Rupi vef dobro ohraoienlli motor-nlti koles. avtomobllov iDBOvo pnev- mMibfi vsake vrste za kolosa, motorje HlCtmU in avtomobile. — Florjanćič, Šeleubnrgova ulica 6. 4273 Wwr'i"':f3 obstoječa iz dveh bivSih UlUiUUUl, vc-a inic, iahainic in hlevov v mestecu na Srajei>kem, ob prometni progi, ao na proda]. Stavbe so moderne in v najboljšem stanju ter pri-merne za tovarniSko podjetje, posebno papirnico ali tovarno za lesne izdeike, ker je v obiižju dcsti lesa. Električna in vodna moč se lahko vpelje. Po cgledu se dogovori kupmna. Posredovala izključeni. Pojasnila daje meatnl urad v Slov. Bistrici, fttajerako. Brtz posebnegi obvcsUta. Ncstni pogrebni zavod v Ljubljani. Potrti neizmerne žalosti naznanjan:j vsem so «. .i-iikcm, prijateljem in znancem, zalostno vest, da je naš nadvse ljubljeni soprog, oče, stari oče, in tast, gospod F?3n Jsmnik gostllnićar In posestnik v petek, dne 13. junija ob 4. popoi. mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo ^inedeijo dne 15. junija ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti Karlovska cesta Štev. 4. na pokopa!iSče k Sv. Križu. Bodi mu ohranjen blag spomin. V Ljubljani, dne 14. junija 1919. Žalnjoči ostali. Vsem prijateljem in znancem naznanjamo tem potom, da Je naša iskreno ljubljena hčerka, sestra oziroma nečakinja, gospica OLGICfl TURJAN bivša prOT. uradnfca ljubljanske mestne aprovizacif« dne 7. t. m. v cvetu svojega življenja v 19. letu t svojem roj-stnem kraju Kobaridu preminula. Pogreb se je vršil dne 9. t m. na tamkajšno pokopališče. Sobarici-Ljubljana, dne 9. junija 1919. ialnjoči ottalL Zahvala. Za vse dokaze globokega sočustva povodom bridke Izgube naSega nad vse ljubljene ga sina oziroma brata, svaka in strica, gospoda Josipa Kunsta se tem potom najtopleje zahvaljujemo. Posebej pa še blagodarimo preč. gos. Župnika Iv. Gro* belška za njegov ganljivi nagrobni govor, preč. gg. župnika dr. Frana Cukalo iz Podkloštra in Ivana Kuhlinga iz Dobrle-vasl za spremstvo; dalje slavni gasilni društvi iz Gomtlskega in Grajske vaši, gg. pevce in končno vse ostale, ki so prebla-gega nam rajnkega spremljali na njegovi poslednji potL NA GOMILSKEM, dne 10. junija 1919. Žaln]očl ostalL Ml Mili m Ml Va^SSaT&I ¥ KrtiiK____________60» m~^ mlad WmŠ~§m w n> wigo^ 5986 MflfgJ najboljeg sestava, sasma •ML nov iU malo rabljen telimo kupiti. Ponude tvrtci Sdiwirexi *ag. lafrti. ftmitffćm 1, 3347 iamiill žepaih urp zlatnine In sre-rllUilllf bmine sprejme P. Ćuden Sin — nasproti glavne pošte v Ljubljani. Točna in solidna izvršitev. 5531 Bifei v sredini mesta, pripravna za tr-0IM govino, se kupi. Posredovale! izključeni. Ponudbe pod .Hiia s sret«/ 5§M* na upr. Si. Nar. 5964 pinti HitrijBia pjja "SvSs jih cenah vsake množine. Ponudbe : Cement poitM leteće Krnj. 5976 Traavtki aanafaik železninske stroke liginil Pfflillll se sprejme takoj pri tvrdki Schieider ft Vertfick, trgovina z ielezaiM v Ljubljaai. 5931 flraila ta nova salonska obleka, sred-riBid Ift nje velikosti, žaket s telov-nikom, in nekaj malo ponoSene obleke Poizve se: Koliiejtka «1. 12., ptdpritličje fiU, Roza. 5977 Drifla tU ^Iadii ob Kolpi, 18 km od rlSUu U Crnomlja. Lepe kleti, krasen razgled na Hrvatsko. Naslov pove iz prijaznosti upravništvo »Slov. Naroda«, _______________5939_______________ Graiotoota mi T^:b':^- menja še nadalje Tvorn^ki zatofa grt-mofonat A. RASBEROER, Ljobijana, Sodaa ulica 5. 5565 ItiulJI sprejme proti dobremu plačilu v trajno delo. Antom Stoiaar, anaataU tesarskt mo]st«rt Ljabliamm, J«ra-nova «Uca it 13 4844 RnkflW9 dm se ProdaiaJ° v polenih na Hulila Ulfd metre in vagone, ka kor tuđi na drobno klana, od 500 kg naprei in se dostavlja o poljubno tuđi na dom. Josip Plankar, Doleojska cesta it S. %o-sttlnt Kramar.__________________7828 K0V3SR8Q3 PBlllill3 z* kovaški obrt spre|me tako! Mina Welaa kovaški moister Konjoina ml. 13 Trnovo. Istotam je na prodaj poceni labka dira na peres*. 6027 TftUaniKlri nifar invalid), zmožen IBldlfllSHI PlNl, nemščine in sloven-sčine za nađzorstvo delavcev in prev-zemanie blaga, se sprejme. Natančne ronudbe nai se pošliejo Pirli Sega, Maribor, Orajska nlica 13. 6004 Do 200 Tapmr biiM dnr >n 5 nagoDOV lepega oglja -\pr~d:; oglie da odjemalec. Vprašanja pismeno na Jaako Božić, Celje, RotofSka ulica 15. ________________5849________________ »Mjerna edda rSrMsrB okra;ni cesti na prometnem kraju v kamniškem okraju z gospodarskim poslopjem. Oglasijo naj se samo resni . kuDci. Naslov pove uprav. „Sloven- I ySV skesa Naroda". 5902 I j&fc&j}^ Hlaiflnif v 28- letu> kmetsketra stanu, j &X3S%ay midBLlllL, vešč vsakega kmetskega deia I $&£$% ima veselje do kmetijstva, želi službe I jyj5J$ft!S) na deželi, najrajšj tako, da oi se po- | T&tgsS^Šf zneje po dogovoru priSenil ali prevzel posestvo. Lahko tako<$en nastop. Kdo pove upravništvo »Slov. Naroda'*. 6006 V pivoTarni v Lescah je f«9F" naprodaj 60.000 kom. zidne opeke in 16 komadov nosilk (traverz) in scer: 2 kom. a m 450 pr. 26 2 . . . 550 . 24 12 . . m 910 . 30 in 10 kom. tramov a 9 m dolg h. Cena po dogovoru. Mirko Kortntan, Vrsnika. 5996 iiillcnUl IUf spravilu, približno 6 km od žei. postaje M proda in sicer: ▼ BreioTd 120 m3. t Bakovljo 100 m3 ta r Penčici 100 m3. Ponudbe z navedbo ^ _^a^ cen za 1 m3 je poslati najkasneje do J^^ J3^^^^^^ 22. junija 1.1. na cskrbnl*tvo grofa «|^Hl^IttIOniil&UlUE01 Thmrna w RađovlilcU_______5924 ^Of^SMg^JBm Prodaja trgovine! ^^- optični zavod in fotomanufaktura za prodati. Brez konkurencije, obstoji že 15 let Nestrokovnjaki se i uče. Ponudbe na: Barlo BrtfO, optičar Saraforo« 5821 (Iniha Branllmlčnoga mradnlka pri illlillll hranilnici v Ljutom eru se odda takoj. Lastnoročno spisane proSnje. zahtevana plača, dokaz o izvršenih itudijah, o dosedanjih službah, o starosti In družirskih razmerah se naj vložijo pri hranilnici v Ljuto meni naj-poineje do 25. junija 1919. 5890 aUvaurialfatvo- Hjrtuataa intima ^Usiirđ^;, vrtalne dol gosti s predlagalcem (Vor-g elege), napenjačno napravo (Aufspann-vorrichtungen), premenljiva koleta (Wechselrader), orodje, mo kmnL Cenj. ponudbe pod .Strmlaica/587^* na upr. SL Nar._______________________5872 Hm am^ tf m vo,^\C za moCnejšeMi gospoda, eno knkak>» 4 novi, lepi okvirji za podobe (2 enaka), nov damski klobuk in druge red so naprodaj v Wmmš* iamU, aUtaJpar *** mnamii^ mi^ am>ai v> aamammajal ami ajajajamp* - wawamm av vavai bjbi a«, am? IT, TO,___________________5997 lamlmM amaaBmml Trgovsai ponočnik, OM/M Pammmmml 31 let atar9 adrav ia soliden, mlrnega znaCaja, a nar tisoC aton pribraaikov iz mirnih časov, ae teli poroOti z do 28 let staro fospo-dično (ali vdovo z enim otrokom) ki bi Imela že vpeljano trgovino ali do-broiđočo gostuno. Tala z obSUnlm poseatvom niao izkijočene. Le resoe ponttdbe a sliko, katera se vrne, pod SSmmrmm aanoravntttvo »sloV. ^tf^aamtmammm^a^ ^P■lam^BmmmmV fl^k^^kMBkJaV^^auh ^^flflaV SaPHMi^ *^am^^W a^^a^am^t^ammV WH* »m dobro ahimaiai labek lovsmt vos. (Meda se kako v Zfornji tt. 36. Pioda se tadl pomame« aeJaj«. 6018 {bajabi lahko begonka, katera resmme UwM poeolnoma vrtnarstvo aa> •pvmsmml v stalno slufbo. Plača po dogovora. Vpraiatl je hotel |llloau Hattrti a Inm z^l™ nost imajo reflektantinje. veSče stro-jepisfa. Pismene ponudbe na lekara« t. Sata* f LjaMjaaj Marijia ttg. 5981 BfUHfi v vseh modernih slogih nri-rPHIfl poroCa po zmerni ceni Fra« SUfar. Ljakljaaa, Msiska c lf Stavfeeae io toklttf cao strejao alzarstre. Kupujem tuđi Ima) vsake vrste. 1072 fUm mm eostilni ali festavraeija (ozir UU K iiudska kuhinja) v najern v mestu ali na uežeii do 20. t. m. Naslov Rado Dreisič. a. Moste SeU 41 pri Liab-ljiii, 5903 (Sifilis **** dobro Uvetbame Jllllja deUvme lm miemae. UUm u fjrael f. 6023 10 do 20.000 K posolila išče podjeten obrtnik ozir. trgovec z dobro vpel jano trgovino. Blagohotne, resne ponudbe se prosi vooslati do 18. t. m. na naslov: Inacafea 39 Llmmlfana — poštno ležeče. — 5982 Drva bukova in mehka, se kupijo v vsaki množini. Ponudbe pod »Dm« na I. Ja£oslovanski anoačni io informačni zavod Beseljak & Roianc, Ljubljana, Fran-čeve aabrežje 5. 9937 » jajca« jajca za čaj (temno rumena) 90 v. la jajca (Čez 50 g te2ka) 80 v. lla jajca 75 v. Plavci (Schwimmer) in umazana 70 v. en komad, mm proolafajo v originalnih zabojih pri EM. SUPPANZU t Rogatca, Slovensko Štajersko. 5919 Sv. Lovrenc nad Mariborom: krasno letoolš£o pri Bfittnerjii. Stanovanja za 1 sobo mesečno 100— 140 K. Hrana za osebo na dan 18 K Trikrat v tednu meso. 5946 Zastopstva išče trgovska agentura in komi-sijonalna trgovina v Kranju. Po-se prosijo pod „Zastopstro Krasi'1 na anončno ekspedicijo AL Matelii, LluMjan«, 5933 I j&^bs. Analelk« fewdot»>iBi |^[>®ijy kladi, tišti, acMa, InlaJH tije Iwfc3EfS% tvariac, preprcđ zastnfljcajc 5J«rS^^ krrl !■ operadje. Vpoiilj« uao £&Jt)£tftK\% proti pređpUCfli fraak« K &M ^&f&GmČ&s za 1 dozo tr«rmka Tbitrrj-J« v Prefrađl ia gta*, nloga t Ljib- Iu.nl le««« R# sušnik, Marijin trg 5 £ lm ialca i nudim po 65 vinarjev komad :-: 5890 Ed. Suppanz, Pristova, Slov.Stajer. ammvaVe^^ .^am^m^^omVa^B^šm^am^^^^^^BBf ^mj ■_ mar ^awe) Komad 28— in 3465 K. Sahtavalta veliki eenlk % vee nag« 1000 all-kamlfcresplacno. 349 B. huamv Maribor ti, 74. RmT Proda ao lop 11 :: grad:: s 15 orali lepega od sosedstva loče-nega parka in travnikov blizu Ljubljane Lepi notranji postori. Interesenti naj se oglase pod »lemo letovimfte/SMS« na uprav. Slov. Nar. 5889 Mesečno sobo s brano samo ob delavnikih, ltčo uradnik ki lahko dobavi razna živila po mirovni ceni, ako se mu stavijo temu primerni pogoji. Želi se elektr. luč, ni pa pogoj in se na čiSčenje perila ne reflektira. Ponudbe s ceno na a. loiok, J* nM preseHt«: Masa ma alatiBab oHva te vamV Mparabai svaja vaRka zalago vžigalnlkov na bendn. — Trgovci znaten popast F. L Misa, i^mmtan *alH. Prodajalka:: iz boljSe niše, izvežbana v manufakturni stroki, z dobrim sprlčevalom. išče službe v mestu ali na deželi, najraje v mestu. Naslov pove upr. Slov. Naroda*. 6015 ttce ae aeotea|em 7 mlinar za v kmetiški vodni mlin in dva hlap-ca, ki se razumeta pri vožnji v gozdu. Ponudbe na Jaoez Lovšin, mlinar, pos. in žagar v Želožju p. Dolenja vas — Ribnica. 6021 Trgovska agentura za Sp. Štajersko sprejme razna 6020 zastopstva za špecerijske in kolonijalne predmete, žganja, špirite, vina itd. (Ev. tudJ ke-mične izdelke.) Ponudbe je poslati takoj pod „Agentura" poštno lež. Maribor, Pravo rmememo domaće milo n pranje 1 kilogram K 14*— Pri naročbi 1 škrinjice okoli 3 in pol kg K 49*— franko. Po povzetju ^poSilja zavod za eksport M. Jnnkcr, Zagreb, 15., PetrinJ-ska ni. S/IU Obenem z naročbo je poslati polovico iznosa. Drtavu zđraviliUe za bolne sa uljotih TopoJJIica pri ieitanju. PriČetek sezije 15. junija t 1. Prošnje za spreiem v zdravilišče se pošiljajo .Koratorijn za opravo zdrarilišCa Topelj-lice", ki ima svoj sedež v Ljubljani (poverjeništvo za socijalno skrbstvo). Podrobna pojasnila daje »Upraviteljstvo zdravilišča v Topolšid*. Več glej v dnevnikih. 5932 Josip Jug stavbni In pohiitveni n: pleakar in liiar ::i Rimska cesta šL 16. naznanja, da Še vedno dela s pristnim blagom. bvriitoT točna. Imterne ceme. Za ?sa iztršeaa dela jamiim dve leti. Mlekarske stroie ali nlo uredio za nletaroo 8^*" na ročni ali parni pogon ~9a kupi 5679 Richterovo mlijekarstvo, lagreb, Tkal£lćeva mlica 1. as= Moderno zimsko ===== p I a & č e kostume, krila, 2652 Hl 111F i" dru tro damsko konfek-III IIIP cijo. Otroike oUeke za Hl III I dečke in deklice- Koimlio-IILULL vimO| športne in modne predmete priporo£m po imoral conl NLEiistoflč-Bnčar Ljobljaaa, Stari trg 9. Ustna biša. I Anton ČerneJ f Eđioa 1 falkaličooslaaal fjodaa 14 C« rtl # dioakti?na ter- 1 f ma na kofltiieatol JL, I I* I K ttfamio ta MatM kopalfiOt v Slavoniji I lati tlgmo 1 I revMtlzaaa, Klas, 1 I inim, eksudate, 1 I idadltK ln ledvllm 1 I etrolka»oltstl,«abeies, 1 f koftstmidOMlne Masti 1 I li arttrtosklarozo. 1 I \Freaaekte peUIJa li oojtsiil« 1 I aaje bresaiaCae 1 I Uprava kopaliSia Upit I Bi. Fmii Kslterer. kopališini zdra?nik ordfadra v Rogatu ilatliill v Strossmayerjevem domu. 58O8 Opatija! Odda se troje praznih stanovanj, obstoječih iz dveh sob, kuhinjt in shrambe, event. tuđi skupno. Jako primerno za posetnike Opatije, ki si hočejo tam urediti stalno in lastno stanovanje. — Natanč-nejša pojasnila daje: Valontln Urbanćič, IJnbljana, Blef-weisova oeata 18- 5991 tfJradmo doTOl|eaa. te 20 let ob-atoleća nalatarelia llnbllanaka mratoaMa imtnii h mu m G. Flux Gosposki alici 4, L aadstropje Ievo. Priporoča inteligentno osobje vsake vrste. Strokovna in kolikor mogoča hitra postrezba. liče nvfno 2 vzgojiteljice v Zagreb in Slavonsko ena mora znati glasovir, franeosko in angleško dobre stalne službe, 2 slugi, hišnika mnogo kuharic in sobaric za tu in proč tuđi kl — 2 osebam, dekleta za vse i. t. d. Pri zunanjih naročilih znam ka za odgovor. Ml&l - podgane stenice - ščnrki in vsa zaleta mora poginiti ako npotrebite moja najbolj isksSena in pOTsodi hvaljena sredstva kakor: proti poljskim mlšlm 5 K, za podgane in misi stane K 5-—; za Ščsrke K 5*—; tinktnra za stenice K 2*—; posebna moCna tinktort za stenice K5—; onlčeralec moljev K 2*—; praiek proti mrčesom 250 in 5 K; tinktnra proti nšem pri Ijndeh 3 K; nazll6 za uši pri živini 2 K; prašek za uši t oblekl in perila 3 K; tinktnra za bolne pri pseh K 1*50; tinktnra proti mrčesa na sadjn la zeleniadi (uničevalec rastlin) K 3*—. Pošilja po povzetju Zavod za eksport M. Itnkar, Zagreb 15., Petrlalaka ulica 3. JJDRIJA" Mirodilnica in zaloga fotografskih aparatov ter potrebščin. LiiilUm taluma iL 5. Barvlia za obleke t,TERLA4t. Pralni praški. Čistila za slamnike „STRO-B1N". Nadomestilo tobaka. Nadorae-stilo toaletnega mila. „ROZNI PRAŠEK41 najboljše sredstvo za negova-nje polti. Preizknšeno dobra sredstva proti moljem. — Parfimi in dišave. Sredstva 2a konzerviranje jaje — — Koncesijonirana zaloga strnpov. .Sloieifte mk deii ^2= xa citra la poile. ^3 Priredil in izdat podpisani. Zvezek V in VI sta izšla v drugi izdaji. Vsi zvezki, katere imam sedaj v zalogi, so izSli med vojno, torej v času dra-ginje. Zato tuđi ne morem drugače dalje, kakor da cene zvezkom nekoliko zvišam. Cena za vsaki zvezek je 6 K. »Grajski odmevi« pa so še po 4 K. Posameznih zvezkov s povzetjem ne poSiljam. Najhitreje in na] cene je dobi zvezke kdor posije denar naprej. 5887 Priporočam se Ivan Klierle, L]«bllau, Krei«*k« aU«a št. 8. jliiSrMEiNL : Ljubljana : Emwm igaaa n saro¥a Karal pridatak Oltvao oljo Ia. Sardlae aalbolfia Trite Eoksl Marmelada Paradltaa koaierva Bit Koadeaulrano mleko i gladkor)em. Razpošilja po celenP kra- ljestvu od 5 kg franko naprej* f39. Stcv, .SLOVENSKI NAROD*, **j 14. jmgt lttf. smi 7« Živo opno, zidno in stotino opeho * «» Ttptll aaaaja Ifalentin Urtanfiž, IMUa Mrtan 11| (mna Mft Prave Ufertheimove blagajne. V par tednih priđe zopet veC blagajn *t 0. 1, 2 in 3. — V zaiogi so kasete St. 00, 0 in l, kopirne stiskalnice in OMI* ia TtMatL Te omare so varne proti ogniu, nadomestijo blagajno in stanejo samo V« blagajne. — TovarniSIcl zastopnik za Slovenljo: Earal gtorfaaet«. LjaMja—, trati**« 11. 5133 Hrvatsko dioničko prometno društvo u Virovitici Zvonimirov trg 4, |(||pi|j(* P »U»Hft *mto. 2769 U2 privatnu cijenu svaku količinu ■»_■*> jelovih dasaka, letava ^mm*— i^v i ostale gradje jelove. ^"B Ko^treb^? Pšenice, kvkurua, 10U (ovia), {očnu, kaie (QenU)9 pržena Ječma, pakovano po uzorku Kneipa i otvnreuo i SVe Vrsti zemal'Sklh prOlZVOda, neka *e ohrati na tvrtku JOVANOVIC I TOMIC, MITBOVICA (SIIEM). 5584 Ban/a - kemično - čisti vsakovrstno blago, obleke P © r© (P^HJ« pVisto S VG11018 K3 °pestrice i"" tallff VMff Ifir BPIf H Ljubljana, Poljanskl nas. 4. lOvurnO JU5. RlIUI, Podruž.,Selenburgovaul.3. km ženitnn ponudba! Trgovec, kateri ne bi rad plačeva! samskega đavka, v naj-boljši moški dobi si išče tem potom zveste življenske družice, najraje bi se priženil ra večje posestvo in trgovino ali gosti Ino. Gospice ali vdove brez ali z enim otrokom od 20—28 let katere resno mlslijo, naj blagovolijo poslati svoie ponudbc do 20. t. m. s kratkim življenjepisom in sliko na upravništvo »Slovenskega Naroda« pod »Jesen se bliia«. Tajnost častna stvar. Na anonimna pisma se ne odgovarja. SUvovko, rum, pristni brinjevec, konjak, stearinske svete ▼ saTitkih, slivna In Jabolčna marmelada, |eđllno olje, poper IM ■nđiva po najnižjih dnevnih ceoab iz najincga tikajšnjcgt U\*đliU. Samo na debelo. Gregorc St Verlič, Ljubljana, Cesta na Bndolfovo ielezalco ste«. 7. fini damski platneni polčevlji uecja množina takoj odpošljivih se odda samo reflektantom. j Priskrbi se eventualno izvozno dovolilo. Mechanisohe Schuhfabrik i OSKAR GALITZENSTEIN, ! Wien VI., Bflrgerspitalgasse 7. i A. Mušič praja HL HOPf, - UUBUANA, = teleabnrgova uL •. Ifajstareiša trgovina glasali, stmny cframofonov In flaa-benlb potrebftčin vseh vrst. Popravila v lasfnl đolav-niel strokovno In oono. Izvozna i uvozna tvrtka Lavoslav Poljak i drug Središnica: SPLIT, Dalmacija. Podmtnioa: Rijeka, Makarska, Beč (Wien) I. Rotentunn-strasse 11. Bavi se tame na vettke - izvozom I kapo van] em: svih domaćih zemaljskih proizvoda, južno« voća, žitarica, ljekovitih bilja, eteričnih i jestvinih ulja itd. uvozom I prodajom: inozemnih proizvoda, svakovrene prekomorske robe itd. 3533 Bnatava! naslov 1 F*l|akirmf« neraKBe ■waif«pv» ■> TROJI PAUL PLANER, " .\r.,TI..„kTih. »«l (WW UU, EliMbethprofli. 45. INI, IM IM PIIIH "^ a Brzojavi: ..MlIlIlipTl «M«l". asss ___________________—^----......--------- . — ^--.------— -- 7DRVA3 meteraka, žagana in cepljena se dobijo v Kolodvorski 31. W7 HTV1F0 lastnega pridelka oddaja H. Koilr v Ptuiu. Vsako vrstne slamnlke priporofam gg. trgovcem in si. občin-stvu daljetudislmMaat* ioln«, prađ- •ratnlks, slamnato pooplat* sa v 6«tl|« 864 Franjo Cerar, tovarna stoMmlkov v Stolni p. Oomlalo« Oj postaje je 7 minut Iniiiji o In Slini Izborne tuđi za med rczanico komcm, Ihmi ■■pradai po 40 viaarjev kilog. fover * Koaip^ LInal|ana Vzorce pošljemo na fsahtevo zastonj, DrMUier.ađtoiat, Eelsrec IMa 59i3 izurjene stenografinje in izurjenega koncipijenta Ponudbc na gornji naslov. ŠTEZNIKI (modrce) fn vsa v to stroko sradajoča dela izde-•uje po tlvotal sitii In priporoča cenj nim damam tu in na dežcli Ana Hutter Iubijiu, Siujska cesta št. 6 U- Popravila se prijazno sprejemajo. Cene zmerne. Postrežba točna. 5801 ===== Termalno kopališče ===== "r5OFQa5T€IX„ aanr* nja«r* ja otvorjeno od 1. junija. **fs ^M Prehrana zagotovljena. — Pojasnila daie zdraviltSka komisija Hofgastein — Dohodna dovollla izposlujc ravnatelj t. Kiffer, Salzbvf, Fraaz Jesefstrasse 13. [V^MIIfolfova ulica 3y^S/^ OBJAVA. Podpisani naznanjajo, da so zvišali obrctno mero vlog na kn ižice ozi- roma na tekoči račun, začenši s prvim julijem 1.1. na 3% *lstlh* pri vlogah na tekoči račun z najmanj trimesečno odpovedjo pa na 3 % % «*«"• WM ZAVIDI V UMI. Vedno veliko zalogo hrastovih parketnih deščic dobmtaiii na debelo in drobno. Prevzemam tud) pokladanje. Cene zmerae. JOSIP PUH, Ljubljana, Q, a daš ka ulica Stev. 22. 250.0001®., zidne opeke ima na razpolago Valentin Urbančič, Ljubljana, Bleiweiso¥a c 18. ! ŠVETLA ! Baterlle tarnlcvv elektroteaiilćal predmeti, (Udelck svetovne ilovanake tvornice.) Generalna reprezentanca za en groš v kraljestvu SHS JANKO POGACAR, ZAGREB, 1883 žačasno Ljubljana, Ilirska ulloa at. 29/1. hI Rimske toplice f¥ Na.ibolj lekovite akrathotherme Štajerske, 36*2 do 37*5 stopi nj C, deluje kakor Gastein, Teplice Ud. proti proti nu, revmatizmu, ženskim In živčnim boleznim, slabosti m, poSkodbam, influenci In njenim posledicam. Blago subalpsko podnebje, izvr^tna obskrba, ceno stanovanje. Železniska zveza od Zagreba 3, od Ljubljane 2 uri. Pojasnila da|e brezplačno ravnattlfstvo kopellića po-= stafa Blmske Toplice. « Naznanilo. Slavnemu obCinstvu vijudno naznanjava, da otvortva y pootdeljek, dne 16. junija 1919 na novo preurejeno restavracijo ..Zlatorog" t Oosposki nlld ii 3t Lf«M|aBi. P. n. občinstvu zagotavljava, da bode vsakl Čas postrefeno g Izborno domačo kuhinjo in pristnfmi vini. Za obilen obisk se najtopljeje priporočava udana Ivan in Nežika Kočerar. Št 9541 5998 Razglas Občinstvu se naznanja, da jeVnestna plinaraa primorana pre-iskati plinovodne cevi na Starem trgu in nahajajoče nedostatke popraviti. Ker je v to svrho potrebno odkopati Stari trg od Tranče do Sv. Jakoba trga, bo Stari trg za vozni in promet z električno cestno železnico za nekaj dni zaprt. Mostili magistrat ljubljanski, dne 12. junija 1919. * ZALOGA OBLEK 1 ■V po najnižji dnevni ceni. *^tt I I^atni, moderno opremljeni modni aalon* I VeHka izbira vsakovrstnegi manufakturnega in modnega btaft. I I BaspoiHJalnloa po otUm fHI osamllm. I Se priporoča p. n. trgovcem in slavnemu občinstvu tvrdka* ■ SCHU/AB & BIZJAK9 I UUBUANA OVORN9 TRO 3 UUBUANA I I prmlm T. Kune — pod Narodno kavarno* ■ Jngoslov. industrlia motora d. d. (Sistem Daimler Wr Nenstadt) Zagrebi Sndnldka nllca 5.1 ««kava Mirni p*l**» *• tasaiM u im vratt l«iM«ri|« (Proračun stroškov in obisk inienera brezplačno.) Danajska aiarmloa Irdki fe Di-■aiska tivlj. in Ritu uiannliia ustanovite w Ljubljani generalni zaitipstfa za Kranjsko. V svrho inkasa ter razžirjenja precej« šnje množine strank zavarovalne stroke proti ognju, vlomu, ubitju zrcalnih šip glede jamstvene obveznosti, nezgod in živlienskega zavaravanja se \ite primci na jamščlnc zmoZna osebnost ali firma. Cenjeni dopisi na: rmer Imittoiip-fieallattt •raa, ■aJatifcjatraaaa ttu m __________Rl Stran & ■, a*~ -^m,'3-7^mei«t^ - _. r. . ..-■.„> <*->*.»yj*mw fame * - ^^m 9 Haa\ al 1MHBB flBaaa\ al aa~aa\ BaiaBlaa\aaBaBaBaaa\^Ba.aVBlBa\ ' aalaa\BaM^Bh,aaaaaV ■ m^^ : <|^b|_^_«|^^_^___^__JL ^^ Sjfe^Baa^at ^Bfcaatta^^aV ~ ^^m I1 ^^^^^Ib^b^AM ^^^^^^^^^^^^^^^^~^^^^^^^^^^^^^^~"»^^^^^^^^^ 2oo,oooTocykron. pDfl|]l/II|j KHUIKiIZITHi uVDHI ■ Bnif LfflHmll nSES*****™. ^^^i^MMMi^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ _H IHBj ^l^K^B bbbbbbbVbI ■■■■■■ aMa^a! BHaaaV aaBVaaaaaa^BBaaaaaaaaaaHaaai aaBBaai bY BaavaaaiBaal aaaaaai* ' aaaa Baaaaaaaaa^aaaaa^aaai aaaaaB aaaaaaHBi bb bW Ba\^BVaaaflBaaaaBBiBiBaBiavBY^B\ * ___ ■ , ___~_______..........._________ ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ ~ -—-^^-— ^h^^h - ^^^^ ■^^r^^ ^a^vr ^^aF v-: ■" ■■ jP*^^^^ afcvAVfJIP^ ■ tIP^ ^^^ ^pH ^a^ ^ ■■paaaa^^ ^^^r ^^^^ ^^v vrp bjbj "*vaBF^AYar ^a^^a^aa^a^ ^*^**B ^■^■■'^■■■■■^^^ ^aaj Va^^^^^^l^^^^^^^^^^^^^^^^^^BBHaHP^BB^alB^B^iBlaaBlBBSa^BBalBMaB^BBiB^aBHBBVaVaHB' a^Jk^^ BB MA *B a\ aa^aa\ Bi a* - Mfc__ • * "' B^^^Br^aaiaBBVaaia^^BBaiaaa^BraaH aaBaaaaaiBBBV aaaBHBaVaaiBB. -^^^^^H_m Y_V »m^^M^Kj^vflRI^BjflH^i aaaaaaaaaaaaaaMaiaBBBtaai ~ -■ - '" -v m---------------------w^aap *aww-a^aw aaj-pajar^ar^-^a^aaaj ^ MPIPfiPV^ VP^CH^Vlif^* *Mia|a •■ Mtap ir*aMii«lli Mfl>1«vi tama unlltai amgai ■ «■*• ajpeav i »«b» Mrtaljt Maa* cMtefFsaanaraaai (Ide Korito) pod lastaia aklepai ««mk; knfltt ta prsima ««*« *nte; lakaa« h ■■!■■! aodc; Mrtilte to taptoM« » m Mrti 1» * taMMlMi gNN*M iNila pl«M| onim *Mnfh vi«« u Inflžke ta tek^9 nta Lti Zaloga pohlfttva tat tapet 5: ERNST ZELENKA, ^ oblastraao saprfsatoal !■¥><—■ Solika allca 5 IUUUBOI e«sp«aka alloa 29 priporoča svojo bogato zalogo najraznovrstnejšega pohištva: spalnih, jedilnih sob klubnih garnitur, divanov, otoman, zime za madrace itd. 2236 ■a{v#)č|a iibira. Zmorna cobo. SoUdna postntba G. F. Juršsekl glaablU 1 v Li*ii. Mmlllll Prva iugo«lov«m»ia IpedJalMi tvrdka sa vBtotevanl« in popravila glasbU. Što je „Salvator" vinovica? Ve postoji sredstvo koje bi n bezbrojnim slučajevima tako brzo I uspješno djelovalo kao »SALVATOR« vinovica. Boli reumatizma, kostiju, sglobova. išijasa, neuralgije Itd. ublažuje. Boli će dapače posve izčeznutl u najkraćem roka budete li bolna mjesta redovito natirali sa »Salvator vinovi- -----„; .-.., com«t. Tko trpi na nervoznoj glavobolji, migreni, trganju, bez- svjesticl, zubobolji, vratobolji itd- neka pomieša »Salvator vino vicu« sa ^vježom vodom i obloži bolno mjesto, izčeznutl će boli vrlo brzo. Nakon .lapomog hoda ili rada, batarite mišice, osvježit će Vam tielo. »Salvator vinovica« jest vanredno korlstno djelu juće sredstvo za izpiranje us ti.i u jer osvježuje i razkužuje usta i grlo. 1664 S. Mittelbach, „Salvator" ijrtana i jmenja Zagreb, Jelačićev trg 2- IVAN JAX in sin Dunajska cesta štev. 15, Ljubljana. Sivalni stroj! in rtroii »a pletenje. — Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Linču. — Ustanovljena leta 1867. SW TeMnJe povćnje breiplacno. "W9 Plsolnl strojl M\tf Kolesa %?:£ Ceniki zastonj in franka. Dflrkopp, Styria, Waffenrad i^iAAAAAA rili rf^tflirhtffe +*M+rknn****m*i :x k I Elektrotehniški in instalacijski urad i i VLADIMIR NOVAK - ZAGREB \ i Frankopanska ul. 8. Telef. 3 - 31. (Palača Hotel Imperlal). ; | Tovarniško skladišče vsega električnega materijala, motorjev, 1 i dynamo-strojev in ostalih električnih strojev. Posebni oddeiek i 1 za urejanje kinematografov in kompletne centrale. Prevzema ' | premontiranje izgorelih motorjev In dynamc-stro;ev. Zunanje ' i naročbe se opravljajo tako] solidno in po zmernih cenah. — i 1 Troškovniki in nacrti se izvršujejo na zahtevo takoj. ' :k x Ing. Dr- Miroslav Kasai oblastveno poverjeni stavbni in2enir. SpedialĐO sta?&. podjetje za betonske, železolielonske io vodie zirafii v Ljubljani, HilSerjeva ulica it. 7. I-T Izvršuje strokovno: Naprava za izrabo vodnih sil, vodne žage, elektrarne, betonske in železobeton. jezove, mostove, železobetonska tovarniška poslopja, skladišča, betonske rezervarje, železobetonsko. oporno zidovje in vse drage betonske in železobetonske konstrukcije. Prerana t shftsiiio iznStei m nacrte starbeno iožeoirske shake. Tetaitea aueafa. juutopstv« straak v Itfmiiidk zatevab. I Tpinaviii u veliki m- Andrija Golubić H I Zagtiib, Juriiitev« ulica 10. I . PRODAJE: I Vino belo in rdeče, staro in novo, moslavinsko, gnScvino. I Rum najboljše vrste do 40 % jakosti, fini aroma, Slivovko I lansko in dveletno, enkrat in dvakrat žgano, do 40% I jakosti, fd modrih bosanskih sliv, najboljiih obče. Vsc na I vagone in manjših količinah, hitro in točno odptenljanje! I Posredujem za vsakovrstno nabavo" živil, go^odankih pio-I lXVOdOV itd* — aMaOTpaUB SS I«M!|lBt> Mi «■!■•• I Ivan Kolali* TrtaHia tmtim liv. 27- Josip Petelinc U**** St. Ptlra msip št 7. H^|Da b|^*a||^^a MaaVaBBBBBaTaB>BB>BB)tt laal BBBaBtftalBBBBSaWaBBBBB% aa^aBBB^aaVBBBl ■■ *bbbbMbWbI Sa ^^haLmAvA ww%4m mmmi pommpa ■■ pavMnp p^nna z ann w lansL 6011 A "N|8 Sklep ozir. oklic. Na predlog dedičev po Heleni Kern iz Gorenj it. 4 dovoljnje se prostovoljnja dražba vseh v zapuščino spadajoćih zemljišč vlož. St. 130, 131, 132, 62 d. o. Primskovo, vlož, St 62 in 63 d. o. Tenetiše. 46 d. o. Pivka in 253 d. o. Vojvodniboršt, potem 1 konja, 8 goved, poljskega in hišnega orodja. Za to dražbo se določa narok na L faul« 1919 Im prihodaje dal vselej od 9. ure naprej na licu mesta v Oorenjah St. 4. Izklicna cena, pod ktero se dražba ne vrši, je ista kakor cenilna vrednost označena v zapisniku z dne 10. avgusta 1918 A ^61!18 Dražbeni pogoji, po katerih je položiti 10*/A varSčine takoj, ostanek kupnine pa v 3 tednih, se morejo upogledati pri gosp. notarju v Kranju. Vknjiženim upnikora ostanejo njih pravice pridržane brez ozira na kupno ceno. Izkupilo se bo razdelilo med dediče. Proda jala se bo najprej živina in orodje in sele potem zemlji&a. Dftpajno sodišie 5H5 i Rpanju oddelek II, dne 12. junija 1919. Slovenska trgovska šola v Ljublianl. Konaresni trg St* 2. Naznanilo. Vpisovanie za lolsko leto I9I9.II92O. se vrii S. 6. in 7. juliia od IO--12. ure don. Na deški trgovski Soli se sprejemajo: % v pripravljalni razred učena, ki so dopolnili 13. leto ali ga bodo še dopolnili tekom solarnega leta sprejema; v Izletnik učend, ki so: a) dopolnili 14. leto ali ga bodo Se dopolnili tekom solarnega leta sprejema in so b) z vsaj zadostnim uspehom izvršili 4. razred kakšne srednje Sole ali pa popolno meščansko solo ali c) uspešno prestali posebno sprejemno izkušnjoj; v U. letnik učenci, ki so dovršili z vsaj zadostnim uspehom I. letnik Slovenske trgovske Sole v Ljubljani ali kakSnega drugega javnega tuzemskega zavoda, zasnovanega na enaki podlagi. Na dekliški trgovski soli se sprejemajo: v L letnik učenkef ki so: a) dopolnile 14. leto ali ga bodo dopolnile še tekom solarnega leta sprejema in so b) dovršile meščansko Solo ali pa 8. razred ljudske Sole; v II. letnik učenke pod istimi pogoji, ki veljajo za deški oddelek. Vstopnina je 5 K, prispevek k učilom pa 10 K. K vpisovanju je prinesti krstni list in zadnje šolsko izpričevalo. Vpišuje se lahko tuđi pismenim potom. Vsa nadaljna pojasnila daje ravnateljstvo zavoda. ¥ Mabllaal, dne 12. junija 1919. °________________________Ravnateljstvo, Hrvatski štamparski zavod d.d. Zagreb. * Poziv na supskripciju. Ovlašteno zaključkom glavne skupštine, da se dionička glavnica Hrvatskog štamparskog zavoda d. d. u Zagrebu povisi za 2,000.000 K izdanjem 80.000 komada novih dionica A K 25 notu« vrijednosti izlažemo ovim nove dionice na supskripciju uz slijedeće uvjete: 1. Posjednicima starih dionica pripada pravo opcije za svaku staru dionicu na jednu novu uz tečaj od K 5O«— te 2*5O u ime troškova emisije, ukupno dakle K 5S"5O* 2. Za ostale dionice ustanovljen je tečaj sa K 75"— te K 2'5O u ime troškova emisije, ukupno dakleJL 77-SO. 3. Rok supskripdje zapodma 1« lipaja 1919- ter traje do uključivo BO. lipnja Itt«. 4. Posjednici starih dionica imadu u svrhu izvršenja prava opcije doprinijeti plašteve svojih starih dionica, koje će supskrip-ciono mjesto providiti sa zaporkom: .Pravo opcije na VL emisiju izvršeno.* 5. Prigodom supskripdje imade se uplatiti djela protuvrijed-nost up^Baoio fljfftifciii * 6. Nove dionice paitkipirajo na čistom dobitka od prve* st*pa|e MfM> n 7. Ravnateljstvo pridržaje sebi pravo dodjelbe novih dionica. Kao potpana mesU tangiraju: Mrvatefca T