Ia|a}& *sak četrtek Is ye]j a s poštnina vred ali ¡»Mariboru s pošiljanjem »a dom za cela leto 32 D, pol leta 16 D, Četrt leta 8 D. Izven Jugoslavije 56 D. Naročnina se pošlje na uprav-aiStvo »Slov. Gospodar-lac v Mariboru, Koroška cesta 5. List se do- pošilja do odpovedi. Haročnina se plačuje v Mprej. — Telelon inter-urban št 113. Posamezna Številka stane 1*50 din. Poštnina plačana v groiovlnf. LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO 39. številki. MARIBOR, dne 10. septembra 1929. Brefiništvo je v Mariba-Vi, K »roška cesta št t. Ftokepisi se ne vračajte Upravništvo sprejemi naročnino, inserate in reklamacije. Cene inseratom i »a da govoru. Za večkratne oglase primeren popoal Nezaprte reklamacije »* poštnine proste. Čekovni račun poštneg» urada Ljubljana 10.601 Telefon interurb. št 11» Uvoz vina iz Jugoslavije v republiko Avstrijo. Zagrebško čudo» Na vladi so sedaj radikali in radičevci, ali z drugimi besedami: vlado ima radikalna stranka (RS) in Hrvatska seljačka stranka (HSS). O radikalni stranki vemo prav dobro, kaj in kdo da je. Njena dolga doba in vse spremembe, ki so se v tej dobi na njej izvršile, naši javnosti sicer niso dovolj znane, a to tudi ni posebno važno v današnjem političnem položaju. Glavno je to, da predstavlja ta stranka Izključno srbsko narodno organizacijo, da ima svojo posebno politiko, svoj program in svoje organizirane pristaše. Programa te stran fce pri nas ni treba citati, ker radikalno politiko itak dovolj dobro občutimo. Čisto drugače je pa s Hrvatsko seljaško stranko. Kakšna je ta stranka in kako je nastala? Pred šestimi meseci ob zadnjih volitvah je še ni bilo, obstojala je pa HRSS, to je: Hrvatska republikanska seljaška stranka, ki je imela svoje vodstvo, svoje organizacije in je bila splošno znana po svojih načelih in geslih. O dovršenosti ali nedovrše-Hosti programa te stranke ne bomo govorili, ker zadostuje ie dejstvo, da je ta stranka s svojimi gesli pri treh volitvah dobila zaupanje hrvatskega ljudstva. Po zadnjih volitvah je pa vodstvo splošno znane hrvatske stranke spremenilo svojo politiko in naenkrat se je začelo govoriti o »hrvatski seljaški stranki« ali HSS. Ko je dne 27. marca t. 1. Pavle Radič, nečak Stjepana Radiča, v parlamentu podal izjavo za centralistično politiko, se je naenkrat začelo v Beogradu govoriti in pisati o HSS in ne več o HRSS. Tako je na papirju stara stranka prenehala, nova pa začela. To je ves porod in začetek sedanje Radi-•eve stranke. Radič je kar čez noč začel z novo politiko in nova stranka HSS v dobrih petih mesecih še ni nikjer objavila svojega programa. Skupine brez programa pa ne zaslužijo več imena stranke. Radič in njegovi najbližji še niso nikjer ne v tisku in ne na shodu razložili svojih načel ali svojega programa ter ljudstvo vprašali za mnenje in odo-brenje. Treba je torej vprašati, če ima ta stranka ali skupina sploh pristaše in kdo so ti. Prejšnja Radičeva stranka je imela pristaše, a ni mogoče trditi, da so se ti ljudje kar čez noč spremenili v pristaše nove stranke in nove politike. Na Hrvatskem je torej tako daleč, da se za stranko ali skupino, ki trdi, da predstavlja večino hrvatskega naroda, ne ve, kdo in kaj da je, kaj je njen program, njena politika in kdo so njeni pristaši. Ta čudna stranka in po-Stika pa ima na čelu neverjetno drzne in domišljave ljudi, ]a si usojajo vsem drugim deliti ukore in povelja. Radič ne gre med hrvatski narod, da bi ga vprašal za mnenje glede svoje nove politike, govori pa širokoustno sam in po svojih raznih agitatorjih, da je prišel čas, ko se morajo vsi, ki niso njegovi ali pa Pašičevi, ali pokloniti, ali pa se podvreči. Tako se že nekaj časa piše po glavnih radičevskih glasilih. To ni samo predrzno, ampak tudi neumno in temeljiti odgovori seveda tudi gotovo ne izostajajo. Najprej se je trdilo, da bodo Davidovičevi demokrati stopili v najboljše odnošaje z radičevci, ali pa se z njimi celo strnili. Ko se je Radič v Beogradu širckoustil: »To sem povedal Davidoviču, to sem rekel Ljubi«, je vodstvo demokratske stranke podalo izjavo, da se g. Ljuba Davi-dovič še sploh nikdar ni razgovarjal s Stjepanom Radi-čem. Na svoji seji v Zagrebu je povrh še Davidovičeva stranka v času najbujnejšega Radičevega govoričenja zavzela najodločnejše stališče proti sedanji radičevskš politiki. Potem so radičevci pripovedovali, da že srbski zemljo-iadniki komaj čakajo, da bi se z njimi združili v enotno seljaško stranko.. Zemljoradniki so pa imeli v Beogradu svoj kongres in ko so soglasno obtožili sedanjo vladno politiko, so se o Radiču le toliko razgovarjali, da pridejo na čisto> ali je izdal ta politik kmete in kmetske interese že pred šestimi leti, ali pa šele pred petimi meseci, ko je začel novo politiko. Večina je bila mnenja, da Radič že od nekdaj vara kmete. Prav tako je muslimanom Bosne in Hercegovine — stranki dr. Spahe — vse drugo prej na misli, kot pa to, da bi hiteli pod Radičevo okrilje, ali da bi stopili celo v njegovo sfranko. Končno si je Radič še izmislil, da je tudi v Jugoslovanskem klubu ena struja ali skupina, ki želi priti pod RR okrilje ter se že zbližuje z radikali. Vse te fantazije so nekaj gorostasnega, ko ni treba posebne bistrosti, da se vpra ša, čemu neki vsi tako hitijo k radikalom in k Radiču. Mar zato, ker je Radič vse po vrsti opsoval, ali pa zato, ker so radičevci v petih mesecih svoje nove politike in v par mesecih svojega vladnega sodelovanja že toliko »dosegli«? Radič naj rajši doma na Hrvatskem pogleda naokrog, kdo se vse klanja njegovi nov:, politiki. Ko ljudstva ni vpra šal za mnenje ob začetku te politike, bi bil pa vendar že sedaj skrajni čas, da pristašem bivše HRSS razloži svojo sedanjo politiko ter si za svojo novo stranko HSS pridobi in organizira člane in pristaše. To delo ga pa očividno prav nič ne mika in ko stare krajevne radičevske organizacije same sklicujejo shode in občne zbore, se od vodstva v Za grebu vse mogoče stori, da bi se to preprečilo in da bi se pctvorile prave slike ljudskega razpoloženja. Radič je res, kakor v Beogradu pravijo, zagrebško čudo, ali kakor sam pravi: veseli zrakoplovec, vesel radi tega, ker ne ve in se ne zaveda, kam plove. —tgr. LISTEK. ' Zgodbe napoleonskega vojaka. Francoski spisal Erckmann-Chatrian; preložil Al. B. 24 Saksonci so trdili, da branijo svojo domovino — a to Bi res! Saj jim ni bilo treba drugega, kot zapustiti nas na dubenski cesti, saj jim tega nihče ni branil. Treba jim je bilo samo, da se kakor Bavarci izrazijo pred bitko . . . lahko bi bili ostali nevtralni, ali pa odpovedali službo, a oni so nas izdali, ker nas je zapuščala sreča. Ko bi bili videli, da zmagujemo, bi nam bili ostali dobri prijatelji, da bi dobili svoj delež, kakor po bitki pri Jeni in pri Fried-landu. Tako je mislil vsak izmed nas in prav zaradi tega ostanejo Saksonci izdajalci za vse prihodnje čase: ne samo, da so prijatelje zapustili v nesreči, ampak so jih celo »ahrbtno napadli, da si pri sovražniku zagotove dober sprejem. A Bog je pravičen: njih novi zavezniki so jih tako prezirali, da so si po bitki med sabo razdelili polovico njih dežele. i Od tega trenutka do večera boj ni bil več človeški —- hoteli smo uničiti drug drugega. Premoč nas je morala ugonobiti, a zavezniki so morali drago plačati svojo zmago. Ko se je znočilo in je dva tisoč topov obenem rjovelo in grmelo, so nas sedmič napadli pri Schonefeldu. Od'ene strani so nas Rusi, od druge pa Prusi potiskali nazaj v veliko vas. Upirali smo se jim v vsak: hiši, v vsaki ulici. Zidovi so se lomili pod udarjanjem krogel, strehe so se podirale. Zdaj ni bilo več takega kričanja kot ob začetku bitke — vse je bilo hladno in bledo od brezmejne bes-nosti. Častniki so pobirali puške, si znova navešali torbice s patronami in odgrizovali patrone kot prcstaki. Za hišami Brno branili vrtove in pokopališče, na katerem sem spal prejšnjo noč. Tam je sedaj nad rušami ležalo več mrtvecev kot pod njo. Kdor je padel, ni zakričal, tisti, ki so otfali, pa so se znova zbirati za kakim zidom, ea kupom , gramoza ali za grobom — vsaka ped zemlje je koga stala j življenje. Bila je že noč, ko je maršal Ney, kdo ve odkod, pripeljal ojačenja, to je ostanke Ricardove in druge Souha-move divizije. Pridružili so se jim ostanki našega polka in Ruse smo vrgli nazaj čez stari most, kateremu je bilo streljanje s kartečami odbilo držaje. Na ta most so postavili šest dvanajstfuntnih topov ter obstreljavali drug drugega. Ostanki našega in nekaterih drugih bataljonov so podpirali topove za hrbtom. Spominjam se še, kako so streli kakor bliski razsvetljevali spodnji del mostu in da se je v takih trenutkih videlo, kako so se ubiti ljudje in konji vsevprek izgubljali pod temnim lokom. Sicer je to trajalo le za hip, a prizor je bil grozen. Ko so na naši levici pričeli prodirati množice konje-ništva, ki so rojile okrog dveh velikih, korak za korakom umikajočih se karejev, smo ob polosmih dobili povelje, naj se umaknemo. V Schonefeldu je ostalo samo še dva do tritisoč mož in šest topov. Prišli smo nazaj do zeljnatih vrtov, ne da bi nas bili zasledovali, ter pod milim nebom prenočili okrog Reudnitza. Cebedej, je še živel. Ko sva kakih dvajset minut hodila drug ob drugem, poslušajoč topovsko streljanje, ki je kljub temi še vedno trajalo ob Elsteri, mi je cn rekel: »Kako neki to, Jože, da sva še živa, ko jih je padlo poleg naju toliko tisoč? Zdaj ne moreva več umreti.« Jaz mu nisem odgovoril. »Kakšna grozna bitka!«, je nadaljeval. »Gotovo da take pred nami še ni bilo.« Povedal je prav, bitka je bila velikanska. Od desete ure zjutraj do sedmih zvečer smo se upirali tristoinšest-deset tisoč vojakom, ne da bi se bili umaknili za korak, in nas je bilo samo stointrideset tisoč. — Bog ne daj; da bi kaj slabega govoril o Nemcih: borili so se za neodvisnost svoje domovine — a zdi se mi, da po krivici vsako leto praznujejo obletnico bitke pri Lipskem. Ako so bili trije proti enemu, to ni vzrok za bahanje! Ko smo se bližali Reudnitzu, nas je peljala pot čez cele kupe mrličev. Na vsak korak smo naleteli na razbite topove, prevrnjene vozove s streljivom, na drevesa, ki so hüa razklana od karteč. Divizija mlade garde in jezdeči Vinarski in sadjarski odsek Kmetijske družbe aa Slovenijo v Mariboru je na izrednem občnem zboru dne 22. avgusta 1925 sklenil odposlati višjega kletar-skega nadzornika g. J. Zabavnika v Avstrijo, da prouči položaj glede izvoza naših vin na temelju trgovinske pogodbe, ki je sklenjena med našo državo in republika Avstrijo in ki bo v najkrajšem času stopila v veljavo. Pokrajinska zveza jugoslovanskih vinogradnikov za Slovenijo v Mariboru pa je v isti namen istega dne sklenila odposlati vinogradniškega veleposestnika in predsednika kletarske zadruge »Ljulomerčan« g. R. Košara. Zabavnik in Košar sta se podala na pot dne 26. avgusta 1925. Ustavila sta se najprej v Špilju in sta stopila v stik s tamošnjimi carinskimi organi glede nastopanja pri uvozu vina v Avstrijo. Pogoji za uvoz vina v Avstrijo danes so sledeči: Plača se za 100 kg teže bruta za netto pri vinih do 13 odstot. alkohola 60 zlatih kron uvozne carine (1 zlata krona —14.400 avstrijskih papirnatih kron), potem 2.200 kron vinskega davka za vsaki liter, 40 kron od litra kontrolne takse, 2000 kron manipulacijske pristojbine od 1 komada vinske posode ter 7 odstotkov prometnega davka, ki se ga izračuna po fakturni vrednosti vina plus vinski davek. Pri uvozu vin ! z nad 13 odstot. alkohola se uvozna carina zniža na 30 zlatih kron za 100 kg teže brutto in netto, vse ostale pristojbine pa se morajo plačati v polnem obsegu že pri uvozu. Umljivo je, da pod temi težkimi pogoji vina pod 13 odstotkov alkohola dosedaj izvažati nismo mogli. Nova trgovinska pogodba, sklenjena med republiko I Avstrijo in našo državo predvideva baje (oficijehiega i besedila pogodbe še ne poznajo ne Avstrijci; ne mi) maksimalno uvozno carino 45 zlatih kron za 100 kg vina brutto za netto ter za kontingent 80.000 hI vina znižano uvozno carino 30 zlatih kron za vina s pod 13 odstot. alkohola. Druge pristojbine ostanejo neiz-premenjene. Od 80.000 hI odpade polovica na črno vino. Nižje Avstrije? trenutno uvozu naših vin niso naklonjeni. Za naš uvoz pride v poštev sedaj edinole Štajerska. i Imenovana sta se podala najprej v Gradec. Obrnila sta se najprej do prezidenta deželne centralne zveze zadrug gostilničarjev in kavarnarjev Štajerske, Maksa Withalma, lastnika hotela »Goldene Birne«. Centralna zveza šteje kakih 50 članic gostilničarskih zadrug raz-trošenih po celi Štajerski. grenadirji so bili tukaj pod vodstvom samega cesarja zadržali Švede, ki so bili prodrli v vrzel, nastalo vsled izdaje Saksoncev. Ugašajoči ogenj dveh ali treh barak pred vasjo je razsvetljeval ta prizor. Jezdeči grenadirji so biti še v Reudnitzu, po vaški ulici pa se je podila, velika množica drugih razkropljenih čet. Ker jim niso bili razdelili živil, si je vsak iskal jedi in pijače. Ko smo korakali mimo velikega poštnega poslopja, smo za zidom na dvorišču ugledali dve marketendaricd, ki sta s svojih vozov točili žganje. V pisanem vrvežu so se gnetli okrog njih lovci, kirasirji, ulani, huzarji in g ar dni ter linijski pešci v raztrganih uniformah in s stlačenimi, od udarcev in bodov prehiknjanimi čakami in čeladama, katerim je manjkalo perjanic. Vsem je bilo videti, kako so izstradani. Na nizkem zidu je stalo nekaj dragoncev blizu kotla, napolnjenega z gorečo smolo. Roke so imeli prekrižane pod dolgimi, belimi plašči in so bili oškropljeni s krvjo, kakor mesarji. Brez besede me je Cebedej sunil s komolcem. Stopilo sva na dvorišče, drugi pa so šli naprej. Celo četrt ure je trajalo, da sva prišla do vozov. Jaz sem molel kvišku tolar za šest lir. Prodajalka, ki je klečala za svojim sodom, m» je podala velik kozarec žganja in kos belega kruha ter za to vzela tolar. Pil sem in dal potem kozarec tovarišu, ki ga je izpraznil. Le s težavo sva prišla zopet iz te gneče. Ljudje so se gledali z mračnimi obrazi in si delali prostore z ramami in komolci. Ob pogledu na te trde obraze, udrte oči in grozne poglede ljudi, ki so pravkar kljubovali tisočeri smrti, da jutri prično znova, si je človek res moral reči: »Vsak zase, Bog pa za vse!« Ko sva stopala po vaški ulici, je rekel Cebedej: »Ali imaš kruha?« »Imam.« Prelomil sem kruh in mu dal polovico. Jedla sva in pospešila korake. V daljavi je Bilo še vedno slišati streljanje. Čez dvajset minut sva došla zadnje vrste kolone ter spoznala bataljon po stotniku in adjutantu Vidalu, ki je korakal cb strani. Zopet sva stopila v vrsto. Nihče ni o-pazil, da sva se bila odstranila. Čim bolj smo se bližali mestu, tem številnejši so biK oddelki konjeraštva in trena, fci so hiteli proti Lipskemu. «r*0^ - 1 (&lnui I. Kakih 30 gostilničarskih zadrug, ki ne leže v vino-»odnih krajih, bi lahko nakupovalo in uvažalo naša vina. Prezident Withalm je izrecno naglašal, da Štajerci žele zopet stopiti v kupčijske stike z našimi vinogradniki, ker vina, ki jih danes uvažajo zbog ugodnejših «en iz Italije in Ogrske, kvalitativno naših vin iz bivše Spodnje Štajerske ne dosegajo. Kot viden uspeh in dokaz gornjih besed je centralna zveza naročila pri kletarski zadrugi »Ljutomerčan« 1 vagon vina, polo-ivico najbolje kvalitete, polovico namiznega. To bo začetek. Če bo ugajala kvaliteta in cena, se bo stvar razbijala sama naprej. Kot drugi veliki odjemalec naših vin pride v poštev zveza Gospodarskih zadrug za Štajersko, ki ima v Eggenbergu pri Gradcu svoje založne ikleti. Ta zveza ima posode za 12.000 hI, ki pa je danes napolnjena z vinom le do ene tretjine. Imenvona sta se še posvetovala tudi z voditeljem ¡aveze gospodarskih zadrug Amvaltom dr. Rudolfom Richterjem, ki je istotako obljubil, da ho zveza nakupovala in uvažala naša vina, čim bo podana za to možnost. V prvi vrsti se bo pri nakupu vin posluževala Kletarske zadruge v Mariboru. ŽeU pa tudi ponudbe od drugih. Imenovana odposlanca sta iskala stike tudi z drugimi osebami in vinarskimi strokovnjaki, bila sta povsod ljubeznivo sprejeta in sta našla pri vseh pravo razumevanje za stvar, za kar jim gre hvala. Niti v enem slučaju se ni pokazalo, da naših vin ne bi marali. Na nas je torej ležeče, da pridemo do uspeha in to na na-8m, da jih zadovoljimo z dobro kvaliteto in ne pretiranimi cenami. Smo tik pred trgatvo. Odlagajmo trgatev ¡vsaj do druge polovice oktobra, grozdje sortirajmo, po-stopajmo pravilno pri izvedbi vseh tehničnih del, da bo kvaliteta vina čim boljša. Edino s kvaliteto smo v stanu konkurirati na tujih {Vinskih trgih. Gene vina iz bivše Spodnje Štajerske so v Gradcu ¡danes pri prodaji na drobno sledeče: odprto vino a 1 3 šilinge 60 grošev, vino v steklenicah 7-10 4 do 5 šilingov, ogrsko vino a 1 3 šilinge 20 grošev, italijansko vino a 1 2 šilinga 80 grošev. 1 šiling — 7.88 dinarjev. —k. GAZELAM Kaj bomo lahko prodajali ¥ Ostrijo. Te dni so odposlanci jugoslovanske in avstrijske vlade podpisali trgovinsko pogodbo, med obema državama. Ta nova pogodba določa, katero blago in pridelke smemo iz Jugoslavije odslej brez carine ali pa po znižani carini uvajati (prodajati) v Avstrijo. Obenem pa je tudi Avstrija dosegla, da sme precej svojih tovarniških izdelkov carine pro sto, oziroma po ugodnostni (znižani) carini prodajati v Jugoslavijo. Važna je za naše kraje tudi pridobitev, da bode ®bmejni promet olajšan. Ko dobim natančnejše podatke o ■vsem tem, bom v »Slovenskem Gospodarju« vse to natanko razložil. Avstrija je dovolila, da smemo iz Slovenije, oziroma S» Jugoslavije, uvažati v Avstrijo po znižani carini naslednje blago: grozdje, sadje (sveže in vloženo), raznovrstno vrtno sooivje, govejo živino, svinje, konje, perutnino, ribe, svinjsko mast, jedilno olje- slivovko (žganje), vino, svinjsko meso, klobase, sir, konzerve, kostanje, lesni ekstrakt, lesne izdelke, cement, žvepleno kislino in še nekatere tovarniške izdelke. V Jugoslavijo sme Avstrija uvažati po znižani carini: mast, ženev, gips, magnezit, mrlo, mazilo za čevlje, barve, firnež, bombaževno prejo, bombaž za nadrobno prodajo, razne vrste platna in preje, nekatere vrste svile, klobuke, dežnike, sedlarske izdelke, kavčuk, pohištvo, razno papirnato blago, železo, pločevino, žico, osi za vozove, kladiva, sekire, lopate, vijake, žreblje, železno pohištvo, blago, iz svinca, eina, bakra, kotlarske izdelke, vodne turbine, razne poljedelske stroje, sesalke, priprave za vozove, električne aparate, električne svetilke, vagone, kolesa, avtomobile, vozove, godbene inštrumente itd. Obmejni promet bo olajšan z določitvijo uporabe cest na meji, brodov, mostov. Nova pogodba določa podrobnosti o uporabi električne sile iz Avstrije, oziroma Jugoslavije, o splavarstvu po Muri, o ribolovu, o regulaciji Mure in o izrabi vodnih sil na meji. Samo eno važno stvar še pogrešamo v tej pogodbi, namreč odpravo sedanje medbe glede prolaznic in izkaznic. To so v glavnem točke trgovinske pogodbe, katere zanimajo. naše ljudstvo. Če bom ta teden dobil prepis pogodbe, bom v eni prihodnjih številk opisal pravilnik glede izvoza vina, sadja, živine itd. Dobro je za naše gospodarske razmere, da se je enkrat odprla meja za vino, sadje in živino vsaj v toliko, da je znižana carina za to blago. Ob tej priliki moram povdariti, da sta nam te ugodnosti že lansko leto, ko je bila naša vlada, pripravila minister za ¡kmetijstvo dr. Franc Kulovec in njegov svetovalec gospod Robert Košar, vinogradnik od Sv. Bolfenka. Dr. Kulovec je kot minister tedaj poslal g. Košarja na Dunaj, da je predložil Avstrijcem naše zahteve glede uvoza vina in drugih pridelkov v Avstrijo. Franjo Žebot. Kmetijska dela v mesecu septembru. V splošnem in pri živini. V septembru nastopi čas za vegetarijce in prijatelje različnega sadja. Ne pustimo zategadelj te sadne sezone korakati mimo nas, ne da bi jo izkoristili z uži- vanjem svežih zrelih češpelj, sliv, jabolk itd. in našir»: želodcem ne privoščili okrepčil v sveži, naravni obliki v najobilnejši meri. Pokrivajmo stare slamnate strehe, ako so začele prepuščati deževnico. Po stanju strehe spoznamo vrednost hišnega gospodarja. Streha, ki kaže rebra, je tožiteljica svojega gospodarja. Žito, katere mislimo posejati, očistimo grahorja, stoklase, ljulike in' drugega plevela. Umni poljedelci sortirajo ži.o tudi po kakovosti, da dobe lepše blago za seme. Oni se drže pravila: kakršna setev, takršna žetev. Iz težkega zrnja izhajajo močne rastline, ki dado večji pridelek. En mernik semenske pšenice naj tehta najmanj 47 kg. Za čiščenje žitnega semena nam je treba trijerjev, še boljši, pa so takoimenovani čistilni in sortirni stroji patenta »Heid«, ki jih ima v zalogi Kmetijska družba v Ljubljani. Kakor moramo z odbiranjem plemenskih živali skrbeti za izboljšanje naše živinoreje, prav tako je treba tudi v rastlinstvu, zlasti v žitogojstvu z odbiranjem semena dvigniti produkcijo do višje stopnje. — Ob nastopu hladnega jesenskega vremena začne pojemati rast kmetijskih in drugih rastlin, dokler naposled popolnoma ne preneha, četudi notranji fiziologičui procesi trajajo še naprej. Poslednji sadeži padajo na tla in> drevje začne zgubivati listje, ki je porumenelo in porjavelo. Nekatero drevje obdrži svoj sad še v času, ko ježe popolnoma golo (skorš, nešplja, trnoljica). Ako listje zelo pozno odpada, je znamenje, da rastna doba vsled: toplega jesenskega vremena še ni zaključena in zima zato v naslednjih mesecih tem hujše pritisne, kajti: Sveti Mihajl če želoda ne strese, Božič obilo snega prinese; In gorka jesen nam oznanjuje, Da zima se pozno odmakuje. Živino spuščamo na prosto, dokler vreme pripušča. Jesenska paša je najizdatnejša. Odpadajoči hrastov sad izkoristimo najbolje na ta način, da gonimo v hrastove gozde svinje, ki ob želodu brzo odebele. V vinogradu. V septembru, ko je začelo grozdje dozorevati, imamo najlepšo priliko, da zaznamujemo rodovitno in nerodovitno trsje. Ta izbira ali selekcija trt je za razmnoževanje največje važnosti. Rodovitnost vinske trte je lastnost, ki se prenaša potom cepičev od starega trsje. Proti deseti uri smo korakali skozi reudniško predmestje. Brigadni general Fournier je prevzel poveljstvo nad nami in ukazal kreniti na levo. Opolnoči smo prišli do velikih šetališč ob Pleissi in se ustavili pod starimi lipami brez listja. Puške smo postavili skupaj. Dolga vrsta Strežnih ognjev je plapolala v megli do ranstadtskega predmestja. Kadar so ognji zagoreli živeje, so obsvetljevali gruče poljskih jezdecev s sulicami, oele vrste konj, topove in vozove s streljivom, v določenih razdaljah pa nepremično stoječe straže, ki so se v megli črtale kot temne sence. V mestu je odmeval velik hrup, ki je čedalje bolj naraščal ter se zlival z votlim bobnenjem naših vozov na Jindenauskem mostu. To je bil začetek umikanja. Vsak je položil svoj telečak ob kako drevo in se iztegnil čez njega, položivši roko pod glavo. Četrt ure pozneje je že vse spalo. „-«a«..v«» «•»■! . *t ¡»i••¡■n- -tu XX. Kaj se je godilo do zore, tega ne vem — bržkone so «so noč prevažali bagažo, ranjence in ujetnike preko mosta. Naenkrat nas je vzbudila silna eksplozija. Nihče ni ostal na tleh, ker smo to smatrali za znamenje napada, dokler nista pridirjala dva huzarska častnika in javila, da je na ranstadtski cesti na bregu reke naključno zletel v arak voz s smodnikom. Temncrdeči dim se je še vedno rraKl proti nebu, kjer se je počasi porazgubil. Polagoma je nastal mir. Nekateri so zopet polegli in skušal zopet zaspati. Dan se je že delal. Če si pogledal na meglenosivo reko, si že videl, kako so se naše čete v brezkončni vrsti vlekle preko peterih mostov čez Elstero In Pleisso, ki so si tako blizu, da tvorijo skoro en sam most. Ta most, čez katerega je imelo iti toliko tisoč ljudi, ¡je delal človeka vsega žalostnega, kajti prehod je moral taajati silno dolgo. Vsakemu je prišlo na misel, da bi bilo dosti boljše, ko bi bili čez reki zgradili več mostov, keT bi »as vsak hip lahko napadel sovražnik in bi bil potem umik «elo težaven. A cesar je bil pozabil za to dati povelje in ihreH povelja si ni nihče upal kaj storiti. Noben francoski maršal bi si ne bil upal trditi, da sta dva mosta boljša kot eden. Iz tega se vidi, kako je železna disciplina Napoleonova ponižala te stare vojskovodje: skišali so kot stroji in se niso brigali za nič drugega, boječ se, da bi se ne zamerili gospodu in mojstru . . . Meni je ob pogledu na ta brezkončni most takoj prisilo na misel: »Ko bi nas le takoj spustili čez, ker bitk in krvi smo že siti do grla. Ko bomo na drugi strani, potem bomo že na potu na Francosko. Potem bom morda zopet videl Katarino, teto Marjeto in očeta Guldena.« Ta misel me je omehčala. Z zavistnim očesom sem gledal tisoče jezdecih topničarjev in trenskih vojakov, ki so korakali tu doli kakor mravljinci, in velike medvedje kape stare garde, ki je s puško v roki nepremično stala na lindenauskem griču na drugi strani reke. Cebedej je mislil isto in mi je rekel: »Kaj ne, Jože? ... Ko bi le midva bila na njah mestu i« r Zato se mi je zdelo silno bridko, ko so proti sedmi uri prišli trije bagažni vozovi, ki so nam pripeljali kruha in patron. Zdaj je bilo jasno, da ostanemo pri zadnjih četah. Kljub gladu bi bil najrajši kruh vrgel ob zid. Kmalu nato sta šla mimo dva švadrona poljskih jezdecev s sulicami, ki so jahali navzgor ob reki. Za njimi je prišlo kakih pet ali šest generalov, med njimi Poniatowslci, Bil je kakih petdeset let star, precej velik in suh, mračnega obraza in je jahal mimo nas, ne da bi nas pogledal. General Fournier se je ločil od svojega štaba in zavpil nad nami: »Vrste obrat na desno!« Svoj živ dan me ni srce tako zabolelo kot ta hip — za dva solda bi bil dal življenje. A vsak se je moral ravnati po prednjem možu in mostu pokazati hrbet Na koncu šetališča smo prišli na mesto, 'ki se zove Novčna vTata na koneviški cesti. Na desni in levi teko stari mestni nasipi, zadaj pa so hiše. Postavili so nas po kritih hodnikih poleg teh vrat, ki so jih bili saperji trdno zaklenili in zadelali. Stotnik Vidal je sedaj poveljeval bataljonu, ki se je bil skrčil na tristopetindvajset mož. Nekaj starih, črvojedih palisad smo imeli za obrambo. Po vseh cestah pred nami se je bližal sovražnik. Ze nekaj minut se je slišalo topovsko streljanje: Blücher je na drugem koncu mesta naskočil h al teko pred- mestje. Kmalu nato se je oglasilo streljanje od desne strani: Bernadotte je napadel vrata pri zeljnatih vrtovih in skoro istočasno so padle prve avstrijske granate v naše krite hodnike. Kot toča so padale druga za drugo. Nekatere so letele preko zadnjih vrat in se razpočile nad hišami ali po predmestnih cestah. Ob devetih so se Avstrijci na koneviški cesti razvrstili v kolone za napad. Poplavili so nas od vseh strani. Kljfub temu je vzdržal bataljon do desetih. Potem smo se morali umakniti za stare nasipe, kamor so nam sledili Avstrijci skozi vrzel med navskrižnim streljanjem dvajsetega in štirinajstega linijskega polka. Ti siromaki niso bili tako besni kot Prusi, a so bili vendarle hrabri, kajti okrog-polenajstih so vzeli' nasipe. Mi smo streljali nanje z vseh bližnjih oken ,pa jih nismo mogli vreči doli. Šest mesecev poprej bi se mi bila gnusila taka moritev, zdaj pa sem bil doživel že toliko drugega, da sem bil neobčutljiv, kakor v vojni osivel vojaik. Še zmenil se nisem več za smrt enega ali sto ljudi. Doslej je bilo še vse prav, a kako naj zdaj pridemo •iz hiš. Sovražnik je bil zasedel vse vhode. Umakniti smo se mogli samo še čez strehe. To je bil eden izmed najhujših trenutkov, kar se jih spominjam. Hipoma mi je prišlo na misel, da bi bili tu ujeti kakor lisice, katere hočejo lovci z dimom uničiti v luknji. Stopil sem k oknu in videl, da drži na dvorišče in da ima to dvorišče izhod samo. na prednjo stran. Ko sem bil zopet stopil v sobo, kjer nas je bilo dvanajst, sem ugledal seržanta Pinta, ki se je z visečimi rokami naslanjal ob steno. Pravkar je bil kroglo dobil v trebuh. Med pokanjem strelov nam je rekel: »Fantje, branite se! . . . Pokažite jim, da smo jim vendarle kos, lopovom-« Spodaj je bobnelo ob vrata, kakor bi streljali s topovi. Streljali smo neprestano, a smo bili že popolnoma obupali. Naenkrat je nastal spodaj velik hrup, kakor od dirjajočih konj. Streljanje je prenehalo. Skozi smodnikov dim smo videli, kako so štirje švadroni ulanov kakor levi navalili na Avstrijce. Vse se je umikalo. Sovražnik se je spustil v beg, a dolge sulice z rdečimi praporčki so bile hitrejše od njih in so se jim kot puščice zadirale v hibe . (Dalje prihodnji) na mlado. Česiokiat imamo opraviti s trsjem, ki kljub pametni rezi, izdatnemn gnojenju in drugim opravilom noče povoljno roditi. Takšno trsje je za razplodbo nerabno. Z ozirom na različna svojstva pojedinib trt je torej jemati cepiče, bodisi za suho, ali za zeleno cepljenje vedno le od najrodovitnejšega in bujno rastočega trsja. Rodovitno trsje zaznamujemo s tablicami, ali na ta način, da pomažemo stari del trsa z oljnato barvo na vidnem mestu. To storimo tri leta zaporedoma in zvedeli bomo natančno, katero trsje je rodovitno in katero nerodovitno. S selekcijo trt naj bi se pečali vsi umni vinogradniki, osobito tisti, ki se pečajo obenem tudi s trtničarstvom. Teoretično pomeni selekcija vsoto opazovanj, ki utemeljujejo samotvoren, mehaničen razvoj živih bitij. Jedro teh opazovanj postavlja tezo, da se samo najmočnejše bitje more vzdržati v boju za obstoj, dočim slabotnež mora propasti. — Grozdje, ki visi do tal, je treba obvarovati pred oblatenjem s tem, da privežemo dotične ločne nekoliko višje, ali pa da potegnemo z motiko nekoliko zemlje izpod trsa. O trgatvi v septembru v naših krajih, osobito letos, ko je vsled hladnega vremena in pogostih nalivov vegetacija zakasnela, ne more biti govora, ker je grozdje, razen nekaterih zgodnjih vrst še prekislo in nezrelo. V sadonosniku. Razen nekaterih zimskih sort dozori sadje pri nas ponajveč v mesecu septembru. S sadjem obloženo drevje se priklanja tu in tam do tal ter prosi, da spravimo dozorel sad. Jesensko sadje se da hraniti dalje časa, nego poletno, ako ga spravimo ob pravem času. Jesenske hruške in jabolke moralo potrgati preden popolnoma diozore na drevesu, češplje in slive za razpošiljanje polagamo, ko imajo še napeto kožo. Ako pa jih hočemo sušiti ali predelati v mezgo (pekmez), tedaj je tem bolje, čimdalje jih pustimo na drevju. Skrbimo, da bomo čim več sadja posušili, ker ga na ta način z največjim pridom izkoristimo. Le najslabše koščičnato sadje porabimo za žganjekuho, najslabše peškasto pa za naprav-Ijanje sadjevca. — Za spravljanje sadja potrebujemo poleg primernih lestvic, obiračev in posode tudi odznotraj obšite košare, ki imajo močen ločen za pritrjevanje vrvic. Nikdar ne hodimo po drevju s čevlji, ki so okovani z žeblji ali podkovami, ampak bosonogi ali v nogavicah. Pri trganju namiznega sadja moramo paziti, da sadju ne zadamo odtiskov, ki zmanjšujejo njegovo vrednost. — V drevesnici dovršujmo okulacijo. Okulirane divjake pregledajmo za kakih 10 do 14 dni ter okulirajmo vnovič, ako se niso prijeli pri prvi oku-laciji. Za 2 do 3 tedne po Okulaeiji porežimo vezi, zlasti pri divjakih, ki imajo bujno rast in se na jesen ode-bele. Dobro je tudi ako drevesnico še enkrat temeljito okopamo in očistimo plevela ob suhem vremenu. Na polju in travnikih. Kdor še ni zoral strnišča, naj to stori, dokler je manj dela s vprežno živino in lepše vreme. Kopajmo pozni krompir, ko se je zel jela sušiti. Ako smo sadili krompir v vrste ali rede, tedaj ga lahko izoravamo s posebnim izkopalnikom. Okopavajmo repo in mrkev, kar znatno pripomore, da postanejo sadeži debelejši. Sprav-ijajmo razno sočivje ob pravem času, da ga ne napade plesen in trohnoba. V drugi polovici meseca septembra dozori navadno koruza. Koncem septembra je začeti s setvijo ozimine. Ako sejemo s sejalnikom, prihranimo obilo semena in dosežemo večji in lepši pridelek, ker pride seme v enakomerno razdaljo in globočino v zemljo. Sejalni stroj od znane češke tvrdke Melichar— Umrath—Bacher stane 4850 do 5800 D. Naroči se lahko pri generalnem zastopstvu poljedelskih strojev F. Smola v Št. Jurju ob juž. žel., ali pa pri kateri njegovih podružnic v Ptuju, Žalcu itd. Da preprečimo snettjivost, namakamo rž in pšenico po eno uro v enoodstotni raztopini bakrene galice. Tako namočeno rž razgrnimo pred setvijo po tleh, da se posuši in postane dobra za sejanje. Pri rži se imamo boriti tadi proti snežni plesni, ki povzroča, da mlada strn pod snegom splesni in segnije. Kmetje pravijo v takšnih slučajih, da je rž pozebla. Zanesljivo sredstvo proti tej bolezni je »Uspulun«, ki se z enako dobrim uspehom obnese tudi proti snetljivosti žita in drugim glivičnim boleznim. Za 100 kg semena vzamemo 40 litrov vode, v katero raztopimo 100 g uspuluna. Namakanje traja eno uro. — Toplo jesensko vreme vpliva na kalitev semena m razvoj mladih rastlinic zelo ugodno, ter pripomore, da se rastlinice pred zimo bolje razrastejo. Iz enega semena vzraste namreč po več bilk in žito postane gostejše. Upravičeno je zategadelj naziranje kmetovalcev, da je pri pozni setvi v oktobru na vsak korak za drugim .sledeči, — treba po eno pest več vreči. — Neka druga prislovica pa se glasi: Sadja, pšenice in mnogo rži Prvih dni kimovca grom nam deli. Na travnikih dovršujmo otavno in ponekod tudi otavično košnjo pred nastopom hladnega jesenskega vremena. Na vrtu. Presajajmo zimsko salato, zimski ohrovt in zimsko zelje. Kdor še ni posejal špinače, motovika, mrkve in peteršilja za prihodnjo pomlad, naj to stori nemudoma, dokler je vreme toplejše. Endivijo presajati v septembru je že nekoliko pozno, kar rast v tem času navadno že ponehava. Sadimo šalotke, proti koncu meseca tudi čebulo in česen. Zrele semenske rastline pobirajmo ter jih obešajmo pod streho, kjer naj pozorevajo. Ob suhem vremenu povezujmo endivijo, okopavajmo šparglje in drugo trajno zelenjavo Skrbimo za zadostno zalogo gnoja (najboljši za vrt je jesenski gnoj) ter napravljaj-ano ¡kompost. — Nfladenke, ki ljubijo cvetlice, sade če- bulice tulipanov, hijacint in drugih čebulnic. Lončnice je spravili na varno pred mrazovi, v lončke pa presajati pelargonije, begonije, nagejjčlke itd. V kleti. Pregledajmo vse sode, ki pridejo v času trgatve v poštev. Nove sode ovinjajmo z vrelo vodo, kateri simo pridejali dva odstotka sode. Na polovnjak zadostuje 15 do 20 litrov vode. Ta voda se ne sme ohladiti v sodu, tem več jo je iztočiti še toplo. Zaparjenje ponovimo 2 do 3 krat, dokler ne teče zapara čista iz soda. Nato napolnimo sod do vrha s studenenico, ki naj ostane 9 dni v sodu. Čista sveža voda izluži ves preostali duh in okus po hrastovem lesu in soda. V večjih vinskih kleteh imajo za to posebne izparejvalnike, s pomočjo katerih se dovaja vroča para pod pritiskom polovične atmosfere v sode. — Popravljene sode ovinjamo enako, kakor nove. Tako izparjene sode rabimo najprej za vrenjie mošta. Za vino so uporabni šele tedaj, ko smo jih izparili povrh še z vrelimi drožami, ali pa, ko je povrel v njih vinski mošt. Sode, v katerih se je tekom časa nabralo mnogo vinskega kamina in žvepla, je odpreti in omenjene snovi odstraniti. Pred trgatvijo očedimo klet temeljito in posujmo tla s svežim peskom, ako niso iz cementa. Dobro je tudi pobeliti stene z apnenim beležem. V čebelnjaku. Tekoče leto dosedaj za čebelarje ni bilo nič kaj ugodno. Mila pomlad je povzročila, da so neki panji rojili že v drugi polovici aprila. V času za rojenje, to je v maju in prvi polovici junija pa so bili roji redki vsled" hladnega vremena, vetra in dežja. Zategadelj niti najmočnejši panji niso mogli izkoristiti pomladanske paše v zadostni meri. Šele v drugi polovici junija in v juliju so izlelavale čebele na pašo v obilnejšem številu. Takrat pa je lipov in kostanjev cvet bil že pri kraju. Kjer pridelujejo ajdo, obstoja še upanje, da si panji opomorejo z ajdovo pašo. Tu in tam tudi že opažamo obilne nove zaloge ajdovega medu, katerega so čebelice nabrale ob solnčnih dneh avgusta. Spoznamo ga že od daleč po njegovim prijetnem vonju. V krajih brez ajdove paše pa je treba čebele prestaviti s prevažanjem na mesta z obilno pašo v pozni jeseni, najmanj 4 km daleč. Kjer se obeta dobra jesenska paša, moremo skoro ves med izvejati, drugače pa je pustiti 4 do 5 satirikov z medom, ki naj služi čebelam v prehrano po zimi. Strd je hraniti na hladnem in suhem mestu. Stare in hrez-matične panje združimo, da ne poginejo v zimskem času. Stare matice moramo zamenjati z mladimi in oplojenimi. Pobijimo trote, ako jih niso pobile čebele same ob priliki trotove vojske v avgustu. V času ko ne marajo več rojiti, gonijo namreč čebele-delavke trote iz panja ter jih ne pustijo več 'nazaj. Ti izgnanci se zbirajo navadno potem spreda j na deščici, kjer jih moremo poloviti. „. ft w. .JSHji September, oj zoritve čas krasan! Ovočje pač najbolje obrodi, Kjer oko gospodarja dan in dan Nad sadnim drevjem čuje in budi. i se je prvotno trdilo, ker ae mi sli sodelovati pri sveaa-nostik v črni gori. Njegova vrnitev v Beograd se napoveduje za konec tega mesca. Beograjska poročila trdile, da se je podal k Pašiču znani radikal Laza Markovič, 8® ga pregovori, naj se vendar sestane s Radičem. BOLGARIJA. Bolgarski begunci, ki prihajajo v, Beograd, pripovedujejo strašne stvari. Tako pripoveduje eden, duhovnifc in odličen član zemljoradniške stranke, da je bil z okrog 30 sotrpini zaprt v sobi neke vaške šole.. Vse te jetnike so žandaijj in vladni dobro volje i ponoči polo-vili po okolici, nekatere so med potjo pomorili, a so končno tudi vsem drugim namenili smrt. Neko noč so vrgli v jetniško sobo par ročnih granat. Jetniki so bili po večini pobiti, priča je pa slučajno ostal nepoškodovan in je utekel iz podrtije, ki je nastala, vsled eksplozije. Bolgarska vlada je o tem slučaju poročala, da so hoteli komunisti in zemljoiadiniki jetnike osvoboditi, da se je med' njimi in policijo razvil boj in da je bilo v, tem boju toliko mrtvih in šola razdejana. Predsednik bolgarske vlade Gankov je izjavil, da ne odstopi poprej, dokler zadnjega Bolgara ne pripravi k redu in pokornosti. Po dosedanjih dogodkih se da to razumeti, da bodo vsi pohiti, ki niso znani vladni pristaši. Že zadnjič smo poročali, da želi kralj Boris vladno spremembo in da je prišlo med' njim in vlado do nesoglasja, ko se je branil podpisati zadnjih 29 smrtnih obsodb. Sedaj je poslala beograjska vlada v svet vest, da je bil na kralja poskusen atentat s strupom. Vladno poročilo pravi, da so opozicijonaki najeli kuharja, naj kralju kosilo zastrupi, a se je to še pravočasno odkrilo. Po delu vojaških in civilnih bolgarskih vladinovcev bo pa svet lahko tudi sklepali, da so sposobni oni sami spra viti kralja s poti, če bi se jim resno stavil po robu. IZ OGRSKE. Posebno značilen je slučaj bivšega ministra Be-niezky. Kot poštenjak ni mogel zamolčati zločinstva svojih bivših vladnih zaveznikov in je spravil v javnost, da je tudi državni upravitelj Horthy sokriv tajnega umora dveh opozicijonalnih novinarjev. Monar-histična stranka, kateri je bivši minister Beniczky pripadal, je pa svojega člana pustila na cedilu in bivši minister je bil sedaj obsojen na triletno ječo. DRUŠTVO NARODOV. Sedanje zasedanje ali konferenca Društva narodov je šesta po številu. Otvoritev je bila v pondeljek, in sicer pod predsedstvom francoskega ministrskega predsednika, ki je podal poročilo o delovanj» Društva narodov v preteklem letu. Nato se je izvolilo predse dni štvo konference. prireditve. Pšenico sejajte seljalniki in težke brane branajte zemljo! V tem vsi se strinjajo državnika, Da žito več je vredno kot zlato. Vekoslav Štampar. ¡Politični ogled. DRŽAVA SHS. Odnošaji med vladnimi zavezniki so nespremenjeni. Radičevci zatrjujejo, da je vse v redu, a ta red se kaže v tem, da radikali ne sprejmejo nobenega predloga svojih zaveznikov in da radičevci doslej še niso ničesar dosegli, Z delno vladno spremembo!, o kateri se je toliko govorilo, ne bo nič. Bolj verjetne so govorice, da se radikali pripravljajo na skorajšnje volitve v nadi, da dobijo tokrat toliko mandatov, da bi lahko sami vladali. Nova Radičeva politika najde prav malo odziva med hrvatskim ljudstvom. Po pravem vodstvo Radičeve stranke sploh ne hodi med ljudstvo, ampak pošilja samo od časa do časa kakega poslanca na poizvedovanje. V Rečici blizu Karlovca sta prišla tako dva poslanca ravno na sejmski dan, a sta ze lo slabo naletela, ker je zbrano ljudstvo odločno zahtevalo, naj se razloži, kaj se je Radič dogovoril z radikali in kaj se da pričakovati od sporazuma. Rečica je bila nekdaj prava Radičeva trdnjava, sedaji so pa kmetje grozili Radičevim odposlancem, da jih naženejo s koli, če še enkrat pridejo s praznimi besedami. V ženevo je že dospela naša delegacija z Radičem vred. Radiča so razni novinarji kar obsuli, a on še nobenega ni sprejel, ker najbrž ne sine. Pravijo, da bo moral za vsako svojo izjavo prej1 ministra dr. Ninčiča vprašati za dovoljenje. Minister bo imel pač velike težave z gostobesednim Radičem. Po otvoritvi zasedanja Zveze narodov se sestamejo najprej zunanji ministri držav Male antan-te, da se dogovorijo glede skupnega in soglasnega nastopa pri konferenci. / O Pašiču pravijo zadnja poročila, da je popobioma okreval. V francoskem kopališču Evian les Bains bo dalje ostal kot Sv. Ana v Slov. gor. Dne 27. t a se vrši na branifcu slovenske zemlje slovesna blagoslovitev in otvoritev novega Katoliškega doma. Ta velika slavnost bo združena % mladinskim taborom za cele Slovenske gorice. Posetijo nas bratje Orli od Št Lenarta in Orlice od Sv. Benedikta. Nadalje iskreno vabljene vse Mladeniške in Dekliške zveze, sploh vse organizacije katoliške misli in katoliškega i-mena. Na ta veliki in za krščansko prosveto pomenljivi dan naj prihiti cvet in up lepih in starodavnih Slovenskih goric, mladina jasnih obrazov in plemenitega srca. Tudi Vi, dragi očetje in mile matere, ste vabljeni, da se skupno ta dan veselimo! Vsem faranom in dobrotnikom izven mej ! naše župnije, ki so pripomogli, da se je ta lepa in prepo-, trebna stavba v tako kratkem času mogla izvršiti, v imenu i naše mladine iskrena hvala. Spored je sledeči: Ob 9. uri sprejem vseh gostov pri Katoliškem domu. Kratek pozdrav. Nato slavnosten sprevod v cerkev. Potem slavnostna pridiga in sv. maša. Po maši slovesna blagoslovitev Katol. doma. Zatem mladinsko zborovanje: govorijo govorniki od Prosvetne zveze iz Maribora. Popoldne bode vprizoritev velike ljudske igre »Deseti brat.« Vmes zapojejo pevski zbori več pesmi. Sodeluje domača godba »Kiirbozi.« Sv. Barbara v Slov. goricah. Pri nas smo praznovali zelo slovesno Jernejevo nedeljo 30. avgusta. Bil je to orlovski dan. Slovesnost so povzdignili Orli in Orlice iz lenarčke in benediške srenje. Prisostvovanje Orlov pri • procesiji in pa popoldanska telovadba sta bila posebno všeč Barbarčanotn. Sv. Anton v Slov. gor. V nedeljo, dne 30. m. m., je priredil domači orlovski odsek za obletnico na društvenem odru lepo A. Medvedovo igro »Stari in mladi.« Igra je si-j cer ljudi zadovoljila, dasiravno posamezni igralci niso do-I volj spretno rešili svojih vlog. Veseli nas, da so naši Orli tudi nam Antončanom priredili to lepo igro in jim v bodoče želimo še mnogo več uspeha. Bog živi Orle! — Domačin. Sv. Tomaž pri Ormožu. V nedeljo, dne 13. t. m., proslavi naš domači orlovski odsek s sodelovanjem sosednih odsekov svoj prvi jubilej, petletnico ustanovitve. Spored celodnevne prireditve je sledeči: ob devetih sprejem gostov, ob pol desetih slovesna sv. maša s skupnim sv. obhajilom, po maši slavnostno zborovanje na prostem pred cerk vijo, popoldne po večernicah pa telovadni nastop na pašniku g. Janžekoviča (p. d. Janžovi) v Koračicah. Za obede (po 9 dinarjev) bo preskrbljeno. Igrala bo svetinjska godba na pihala. Sv. Jurii ob Ščavnici. Domači orliški krožek stopi dne 20. t m. prvič samostojno na plan. V -ponosni zavesti svoje mladosti in svojega poslanstva nam bodo nudila deklet» na gledališkem odru izbrano orlisko akademijo. Pokazati hočejo sad svojega živahnega življenja v krožku ter t bogatim in pestrim sporedom utemeljiti obstoj oriiške armade. Razen izbranih telovadnih točk bomo slišali petje m deklamacije ter videli veselo tridejanko »Izgubljeni raj.« Čeloma akademija bo ustvarila razpoloženje, ki bo zmagoslavno odgovorilo na očitanja in dvome. Krog prijateljev orlovstva naj se raztegne tudi pri nas! Zato je jasno, da se bomo vsi udeležili prireditve! Središče. Ljudski oder vabi domačine in okoličane k ■vprizoritvi igre »Požigalčeva hči« kot prvi letošnjega repertoarja dne 13 .t .m. ob pol 8. uri zvečer. Tedenske novice. Mariborske novice. Zadnjo nedeljo in na praznik Male Gospojnice smo imeli v Mariboru par prireditev, ki so vse lepo uspele. V soboto zvečer in v nedeljo je slavilo Društvo kat. rokodelskih pomočnikov v Mariboru svojo 701etni-co. To proslavo je motil deževni naliv, a so se je udeležili poleg Mariboržanov tudi odposlanci »ličnih organizacij iz Kranjske in Hrvatske. — V torek ob 8. uri zjutraj sta ob lepi udeležbi Mariboržanov somišljenikov SLS zborovala v dvorani v Splavarski ulici g. dr. Korošec in Franjo Žebot. — Ob dobrem obisku je potekel tudi delavski dan, na katerem so predavali iz vseh krajev Slovenske Štajerske zbra nim delavcem razni predavatelji. Kljub deževju v ponde-Ijek so prihiteli na zborovanje naši vrli viničarji v lepem številu. Natančneje smo opisali potek delavskega dneva v sredini »Straži« in se bcmo z njim bolj obširno bavili v prihodnjem »Gospodarju.« Trgovski gremiij za okol. Maribor naznanja vsean članom, da ima svojo pisarno od 1. septembra naprej v Mariboru, Vetrinjska ulica 4-1. — Načelnik. Pogreb gospoda župnika Podpečana na Tinjah. — Takšnega pogreba, kakor smo ga imeli 2. septembra 1.1., ko je bil pokopan g. župnik Jernej Podpečan, še pač ni bilo na Tin ju. Zbralo se je 29 duhovnikov, kar je za visoke Tije silno veliko število. Ljudstva je bilo vse polno. Vse to priča, kako priljubljen je bil rajni gospod in kaka žalost je nastala zaradi njegove smrti. Pogreb je vodil in rajnemu ganljivo govoril v slovo g. arhidijakon Hrastelj iz Konjic, kjer je rajni deloval skoro devet let, sv. mašo pa je služil pokojnikov najljubši prijatelj g. župnik Razbornik iz Keblja, stregli so pri sv. maši trije rajnikovi tovariši: g. opat Jurak iz Celja, profesor Bo-govič in župnik Atelšek. Tudi g. kanonik Cerjak iz SI. Bistrice se je kljub svoji bolehnosti udeležil pogreba. Silno delavnega, žihavnega in srčno pobožnega g. župnika Podpečan a bomo Tinjčani zelo težko pogrešali. Novice od Sv. Bolfenka v Slov. gor. Danes imamo poročati žalostne in vesele reči. Pretresljiv sprevod se je pomikal zadnji torek zvečer z Ptuja proti Sv. Bolfenku, dospel je k nam šele ob ^10. uri zvečer. Posestnik Vinko Šalamun je peljal svojo mrtvo blago ženo iz ptujske bolnišnice domov v Biš. Dva dni poprej jo je odpeljal v bolnišnico na operacijo, v torek zjutraj je bila operirana in je umrla med operacijo. Pač nagla smrt! Toda mislimo, da je bila pokoj-nica pripravljena na njo vsled dolgotrajne, mučne bolezni. Pokojnico so dičile izredno lepe lastnosti, kot mladenka je bila vestna cerkvena pevka v svoji rojstni župniji Sv. Ru-pert v Slov. gor. Kot zakonska žena je bila vzor pridnosti, miroljubnosti, prijaznosti do vsakega, zmiraj vedrega lica, skromna, bogoljubna. Zato jo hočemo vsi ohraniti v najboljšem in preblagem spominu. — Zadnjo nedeljo so priredili domači fantje in mladenke pod milim nebom na dvorišču Horvatove gostilne priprosto in vendar ljubko gledališčno predstavo; igrali so dvodejanko »Kmet Herod, ali: Oj, ti študentje!« in enodejanko: »Čašico kave, ali: Skrbi naših gospodinj.« Razen ene igralke so bili vsi novinci, prvič na odru. Moramo pa reči, da so svojo nalogo Se precej dobro rešili, vkljub temu, da so imeli tako kratek ičas za pripravo in vsled Obilnega dela na travnikih in polju Se bore malo prostega časa za uk. Obisk od strani doma-fcinov bi bil pač lahko boljši. Iskreno zahvalo moramo pa izreči blagim darovalcem lepih dobitkov, ki so izredno razveselili vse obiskovalce in jim bogato nagradili pot k naši ¡predstavi. Čisti dohodek prireditve se bo porabil za nakup movih knjig za društveno knjižnico. Društvo pa prosi tudi vse prijatelje, ki imajo primerne knjige, ki jih sami ne potrebujejo, bodisi povesti ali podučne knjige, da bi jih podarili- «li za primerno ceno prepustili društvu, ki bi rado pomnožilo svojo skromno knjižnico. V zimskem času mno- i gi poprašujejo po dobrih knjigah, žal, da jih društvo ima | premalo, da bi moglo vsem ustreči. Novice iz Gornje Radgone. V pondeljek, dne 31. m. m., dopoldne ob enajstih, je izbruhnil požar v koči orehov- j skega Bračka, ki je bralcem »Gospodarja« dobro znan. Kako je nastal ogenj, se ne more dognati. Čudno, da varst j veni organi tozadevno ne morejo ničesar zaslediti. — Igra »Dom«, ki jo je vprizorilo naše Katoliško prosvetno društ- : vo dne 30. m. m., ni izpadla tako, kot je bilo upravičeno | pričakovati. Udeležba je bila slabša, kot pri »Srenji« in nekaj občinstva se je obnašalo včasih tako nerodno, da je nam bilo mučno. Čim lepši in ganljivejši so bili prizori, tem I lažje so se nekateri smejali. Čudno, da te vrste ljudje kljifb opetovanim opominom še vedno ne znajo uživati iger. Za- , to je škoda, da nismo občinstva pred igro na to opozorili. | Na odru pa je okno nagajalo in vrata na hodnik so bile ' večkrat odprta, kar je tudi kvarno vplivalo na celoten vtis igre. Oseb nastopi v tej igri več kot v »Srenji.« Pa je bilo : med novimi nekaj zelo simpatičnih, posebno Stanko in ! Tončka. Ugajal je tudi krčmar, ki je v tej igri pokazal, za kake vloge je rojen. Med igralci, ki smo jih poznali že iz »Srenje«, je bil zelo dober Tonej; kazilo ga je samo to, da parkrat padel v svoj naravni glas. Tudi Tine je bil zelo simpatičen. Mirko pa je (pokvaril svojo vlogo s tem, da se je postavil parkrat kakor kip pred steno. Ana je bila dosti boljša kot zadnjič, vendar še ni znala osvojiti občinstva in ga potegniti za seboj. Sicer pa je bilo opaziti pri vseh igralcih, da so se potrudili, da podajo svoje vloge kar najboljše. Splošno lahko trdimo, da »Dom« bolje ugaja, kot »Srenja.« Ima nekaj zelo lepih prizorov, je bil živahen in lažje umljiv. Zelo lep je n. pr. prizor, ko Angela da slovo Škrjancu in tu je Angela tudi pokazala svoje igralske zmož nosti. Dalje prizori v zadnjem dejanju. Škoda, da nekateri niso bili igrani z živahnostjo, kakoršno zahtevajo. Parkrat se je opazilo, da je pomanjkovalo snovi, ali pa je šepetalka pozabila na svojo službo. Priznati pa moramo, da so bili ljudje s prireditvijo zadovoljni, izrazili so samo željo, da bi se pevovodja z vso dušo posvetil pevskemu zboru. Končno moramo izreči priznanje našim dijakom. Skoro vse počitnice so posvetili prosvetnemu delu. Nastopili so pri Sv. Antonu v Slov. gor., dvakrat v Gornji Radgoni, pomagali si srečke, so rste nastavljene samo po 5 dinarjev komad. Preskrbite si jih pravočasno, dolder je bogata izbira in pod pirajte s tem katoliško misel! Naročila naslavljajte na loterijski odbor Katoliškega prosvetnega društva v Sv. Petru pod Sv. gorami. Zahvala. Na velike maše dan, t. j. dne 15. m. m.r je strela udarila v gospodarsko poslopje Vincenca Sagadina, posestnika v Sestržah, ki je zgorelo do tal. Zavarovan je bil za malo svoto pri »Vzajemni.« Izplačala mu je vse, a kaj to za toliko stavbo! Sosedje Sestržani so si v svojih vaških rečeh vedno v nasprotsvu, a v nesreči ne poznajo drugo, kakor bratsko ljubezen in nobenega sovraštva. Tekmovali so med seboj, kateri bi mu več podaril lesa za novo stavbo, ali mu s čim drugim pomagal. Kaj so ti vaščani že letos pogorelcem tukaj okoli lesa podarili, bila bi že ogromna svota denarja. Zatorej se jim brez male izjeme vsem izreka pri orlovski organizaciji itd. Na tako mladino smo lahlko J prisrčna hvala in zahvala! Bodite uverjeni, da Vas čaka za ponosni, — Dopoldne dne 30. m. m. se je vršila v poso-jilnični pisarni seja širšega odbora krajevne organizacije SLS. Pretresale so se strankine žadeve in se določili delegati. — Zadnjo nedeljo, dne 6. t. m., pa so se posvetovali pod vodstvom č .g. župnika v posojilnični dvorani zastopniki cele župnije glede nabave novih večjim zvonov. Toza-j devno akcijo nameravamo izpeljati z nabiranjem denarja, i zrna in vina. Sedaj se Vam torej nudi prilika, dragi farani, da oskrbite svoji farni cerkvi sv. Petra nove mogočne zvonove,da ne boste še dalje zapostavljeni od drugih vaših sosedov! Shodi. V nedelje*, dne 13. septembra, v Šmartnu na Pohorju. Govorita poslanca Štefan Falež in Vlad. Pušen-! jak; v nedeljo, dne 27. septembra, po rani sv. maši v j Šmartnem pri Slovenjgradcu, popoldne po večernicah v Št. llju pod Turjakom. Govori poslanec Vlad. Pušenjak. Iz delovanja poslanca Škoberneta. V zadnjem času je toča zopet napravila veliko škode. Poslanec Škoberne je osebno predložil ministru za kmetijstvo predstavko, v kateri ga opozarja. na škodo, ki je zadela kmete v šmarskem in brežiškem okraju. Zlasti so hudo prizadeti kraji od Sladke gore do Sv. Petra na Medvedovem selu. Tudi je predal pri istem ministrstvu predstavko zaradi spornega zemljišča posestnikov v Mihalovcu pri Brežicah, ki so ga priposest-vovali, pa jim finančna prokuratura v Ljubljani dela ovire pri ureditvi zemljiške knjige. V obeh zadevah je obljubljena pomoč. ' Celjska porota. Dne 1. septembra se je pričelo v Celju jesensko porotno zasedanje. Razpisanih je bilo 12 razprav. — Prvi se je zagovarjal radi hudodelstva požiga 291etni Miha Zorko iz Rifengozda pri Mariji gradeč. Iz maščevanja je požgal celo imetje svojega očima Janeza Gotar in hlev svoje sestre. Po zločinu se je javil sam orožnikom. Zorko je bil obsojen na 10 let ječe. — Istega dne se je vršila razprava proti 181etnemu Juriju Kranjcu iz Dobrove pri Celju. Fant je dne 21. junija posilil neko 131etno deklico. Obsojen je bil na 1 leto ječe. — Dne 2. septembra je porota obravnavala kar tri slučaje detomora. Prva je prišla na vrsto Angela Smiaia, služkinja, rodom iz Poljskega. V Les-kovcu je porodila otroka ter mu med porodom prerezala vrat ter ga skrila v zidanici. Vsled raznih Okoliščin je bila obsojena samo na 2 meseca zapora, katerega pa je že od-sedela. — Slabše se je godilo 221etni služkinji Elizabeti Zmrzlak iz Marija Reke. Porodila je v gozdu, utopila otroka v potoku ter ga pokrila z vejevjem. Obsojena je bila na tri leta ječe. — Tretja se je zagovarjala v tajni razpravi 251et-•na posestniška hči Ana Žuraj iz Prelog pri Konjicah. Opro ščena je bila detomora, obsojena pa na tri mesece zapora, ker poroda ni naznanila oblasti. — Dne 3. t. m. je imela porota največ opravka s tatovi. Kar trije en za drugim so sedeli na obtožni klopi. Gašper Pepevnak iz Otiškega vrha je dobil 6 let, Vinko Velkavrh iz Brezja pri Ljubljani 2Y' leti in Martin Glawatsoh iz Koroškega 11 let ječe. — Naslednji dan, dne 4. t. m., se je zagovarjal radi uboja Franc Mastnak. V prepiru je dne 2. avgusta zabodel v neki gostilni v Dramljah Karla Dolganoč v prsi z nožem ter ga usmrtil. Dobil je 8 mesecev strogega zapora. — Popoldan se je vršila razprava proti posestniku Josipu Dvoršaku iz Okljukove gore pri Sromljah, ki je osumljen treh požigov. Dne 21. februarja 1924 je požgal Ani Krošeij kozolec in Mariji Krošeij hlev, dne 19. aprila t. 1. pa zopet Ani Krošeij vinski hram. Radi zaslišanja prič se je razprava preložila. — Dne 5. t. m. se je vršila zadnja razprava proti 33-letnemu Ivanu Gajšek iz Ponikvice pri Grobelnem, obtoženemu sleparstva in uboja. Pod pretvezo raznih dobav je oškodoval več trgovcev na Štajerskem že leta 1919. Radi sleparij ga je aretiral v Št. Juriju ob juž. žel. detektiv Josip Ribarič. Gajšek se je pa aretaciji uprl ter Ribariča ustrelil. Pobegnil je v Avstrijo^ kjer se je pod izmišljenim imenom skrival 6 let. Izsledili so ga v Wolfsbergu, kjer se je že poročil, ter ga izročili našim oblastem. Obsojen je na 7 let težke ječe. Zgubila se je. Dne 30. janija t. L je neznano kam izginila 27 let stara Jožefa Repolusk, ki ni prav pri pameti. Oblečena je v plavo drukasto obleko, v obrazu je rdeča in lase ima svetle, če bi kdo vedel, kje da je, naj blagovoli javiti njeno bivališče na naslov: Vincenc Repolusk, Lobnica 6. Ruše. Loterija v korist zgradbi Društvenega doma v Sv. Petru pod Sv. gorami. Ministrstvo za kmetijstvo v Beogradu je z odlokom št. 31.144 z dne126. 8. 1925, dovolilo IKaiol. prosvetnemu društvu v Sv. Petru pod Sv. gorami, da sme dne 8. decembra 11. vprizoriti loterijo z 250 dobitki, ki so res krasni in kojih vrednost znaša čez 50.000 dinarjev. Veliko zanimanje vzbuja glavni dobitek, ki obstoji iz krasnega pohištva, dveh postelj, dveh nočnih omaric, 1 omare, 1 mize in štirih stolov, ene podobe in umivalnika. Vse iz trdega lesa in fino politirano. Dragoceni so tudi drugi dobitki, kakor: zofa in stoli, »Singer«-ši\alni stroj, bicikel, dalnjogled, vreča 20 kg kave, trsna škropilnica, bala platna, 200 litrov bizeljskega vina itd. itd. Natančneje si pa oglejte v oglasih. Da je slehernemu omogočeno nabaviti tako usmiljenost plačilo pri Bogu. »Vzajemna zavarovalnica« se pa vsakemu toplo priporoča! Je vendar res, da se sedaj že skoro polovico ceneje kupi, kakor pa minulo leto. To se prav posebno pozna pri suknu, volni za ženske Obleke, hiačevini, barhentu, platnu itd. Tako bi še lahko našteli veliko vrst blaga za oblačilo in gospodarske, t. j. domače potrebščine, kar bo marsikdo rabil za jesen in za zimo, ter gledal, da čim ceneje, pa tudi trpežno ikupi. Da pa dosežete te ugodnosti, mora prav vsak bralec postati odjemalec (če še ni) nižje omenjene tvrdke, katera se sedaj najbolj priporoča. Da se res tako ceno in dobro kupi, o tem se lahko prav sak uveri z enkratnim nakupom, kar pa že tudi zadostuje, da postanete stalni odjemalec tvrdke Franc Mastek v Mariboru, Glavni trg 16. Vse vrline, ki jih gospodinja zahteva od mila, vsebuje naše milo znamke »Gazela.« Zato pri Vašem trgovcu zahtevajte samo tega! Za jesen in zimo došla velika izbira štofov ,za moške in ženske obleke, barhentov vseh vrst, hlačevine, -koče, odeje,, slamnice, nogavice, zimsko perilo, svilnati robci, dežniki. Prvovrstno blago je najcenejše, zato si nakupite zmiraj le najboljše blago, katero dobite .po zelo zmernih cenah v trgovini Franc Senčar, Mala ¡Nedelja in Ljutomer. Istotam se kupujejo jajca, maslo, zabelj, mast, suhe gobe ter vsi deželni pridelki, vedno po najboljših dnevnih cenah. 1108 Gospodarstvo. CENE VINSKEMU MOŠTU R. Košar. Vsako leto počiva v normalTaih razmerah ob tem času i več ali manj vinska trgovina, ki prozni kleti in jih priprav-! lja za novi pridelek. Tudi krčmarji in hotelirji, ki ljubijo j večje zaloge, kupujejo od producentov samo toliko, kolikor mislijo iztočiti do prihoda novega blaga. Lani ob tem časw je bilo drugače. Peronospora je katastrofalno nastopala in vinska trgovina je zaslutila slabo vinsko letino. Zato se je požurila, da pobere iz prometa še ostanke iz leta 1923 on založila se je tudi še s precejšnjimi množinami bogatega kislastega letnika 1922. Kvalitativno slabi letnik 1923 je bil skoro razprodan do sredine leta 1924. "Trgovina se r* varala v svoji slutnji. Cene so poskočile za 1—2 dinarja pri litru. Vsled slabe letine 1924 se držijo cene na isti višini, akoravno stojimo pred novo trgatvijo. Časniška poročila pravijo celo, da se je v mnogih vinorodnih krajih povzdignila cena starih vin> kar kaže, da vina primanjkuje» Manjka nam pač podrobna, natančna statistika vinskega pridelka in porabe v dnžavi SHS. Ako hočemo našo vino--gradništvo in vinsko trgovino postaviti na solidna tla, moramo najprej skrbeti za točno štatistiko in vpeljati poštena poročevalho službo, iz vseh vinorodnih krajev naše države glede stanja goric, vinskih rezerv, vinskih cen itd., kakor imajo to že uvedeno v drugih .panogah našega narodnega gospodarstva, n. pr. glede žita in koruze. Vinogradništvo in z njo tesno združena vinska trgovina in obrt ni manjvredna ali postranska panoga našega narodnega gospodarstva v Jugoslaviji. Zdi se mi, da hi morali naši gospodarski politiki priznati tej panogi precej večjo veljavo, kakor do-sedaj. Ogromne direktne davke plačujejo danes vinogradniki, vinski trgovci in razpečevalci vina, ne glede na razne takse, pristojbine in trošarine. Izključimo danes vse direktne državne dohodke, izvirajoče iz vinogradništva in prometa z vinom iz državnega računa, in videli bomo strahotno praznino. Ker še nimamo omembe vrednega izvoza vin in ker zato v trgovski bilanci vino ne figurira kod pozitiven faktor, se smatra naše domače vinogradništvo kot pastorka celokupnega narodnega gospodarstva. Toda nazaj k cenam novemu vinskemu moštu, na kater je vse radovedno: producenti in konzumenti, trgovci in mešetarji. Kakor sem že uvodoma omenil, so stare vinske zaloge izčrpane. Tudi v drugih vinorodnih državah, kakor v Italiji, Franciji, Španiji, na Madžarskem in v Grčiji se dvigajo cene starih vin boljše kakovosti. To je dobro znamenje za producente. Zadnji »Vinogradar in Vočar« z dne 30. m. m. poroča, da stanejo boljša črna in bela vina na Hrvatskem 10 —12 din., slabša 8—10 din. Celo v Zagorju zadržujejo vino in ga ne dajo izpod 5—10 din. liter. V Bački notirajo vina 6—7 din. Ker imamo v Sloveniji- večinoma kvalitetna vina, ki se prodajajo po istih -cenah, imajo naši vinogradniki velikanske izgube. Ne smemo namreč pozabiti, da ie pridelek našiih goric vsaj za polovico manjši. Starih vinskih zalog v večji množini radi kvantitativno slabih letnikov 1923 in 1924 ni. Z dobro izpraznjenimi kletmi gremo v novo vinsko kampanjo letnika 1925. Visoke cene sladkorja v Jugoslaviji zavirajo tudi razvoj manjvrednih vin. Za tvorbo novih cen pa niso merodajne le stare vinske zaloge iz prejšnjih let, ampak tudi množina pričakovanega blaga, kakor tudi poraba domačega konzuma in obseg aa-v0m. Pričakujemo kvantitativno povprečno srednjo dobro letino; v mnogih krajih je toča naredila občutne vrzeli, dru god pa sta peronospora on oidij uničila precej grozdja, dede konzuma v lastni država pa lahko rečemo, da porabimo za sebe dve tretjini srednje vinske letine, kajti izvrstni i nobilni letnik 1921 in obilni letnik 1922 sta izginila v skrajno slabih kvantitativnih letnikih 1923 in 1924, ako-ravno nismo imeli nobenega izvoza. Žalibog, da nimam statistike pri roki in da govorim le na podlagi sedajnega položaja. Vinogradniki morajo torej na podlagi dosedajnih ižkušenj biti previdni pri prodaji letošnjega vinskega pridelka. Kleti so prazne, trgatev bo srednja. Trgovina se zaveda tega položaja in ji ne zamerimo, a ko skuša po najnižjih cenah napolniti svoje kleti; naša naloga pa naj bo, da podučimo tudi producente o resničnem polcžaju na vinskem trgu, dokler ne pridemo zopet do predvojnih razmer. Ne smemo namreč pozabiti, da rabi narod silno denar-za davke, za zimo in da bodo mnogi revni posestniki pritisnili s prodajo mošta, kar bo neugodno vplivalo na pravo vrednost mošta. Šmarnica, delavare dn druge direktno rodeče trte bodo storile svojo, ker še pravzaprav nimamo urejenega kletarskega nadzorstva v državi SHS. Kvaliteta vina bije danes obupen boj, sličen boju naše inteligence. Toda po vseh znakih si upam prerokovati, da se povprečne mostne cene za kvalitetna vina v Sloveniji po sedanjem stanju zrelosti grozdja ne bodo gibale pod 20—24 K za liter. Bog daj še solnca našim vinogradom, potem a-gerskem. 1100 Hiša. pritlična z 2 sobama, gospodarskim poslopjem, vrt, vse trdo krito, pri cerkvi v Št. Janžu na Drav. polju, se ugodno proda. Stanovanje takoj na razpolago. Lastnik v Mariboru, Mlinska ulica št. 24. 1109 Najem posestev. Gospodarjem blizu Maribora, ki sami ne zmorejo obdelovanja posestva, priporoča vestne najemnike posredovalnica Marstan, Maribor. Posreduje tudi prodajo posestev. 1110 Posestvo kupim, dobra zemlja , v ravnini, prometni kraj ugodni plačilni pogoji. Po- 1 nudbe z obširnim po"pisom in 1 ceno na I. Dolinšek, St. Pavel Sav. dolina. 1057 2—1 Gozd v mariborski okolici se takoj po ceni proda. Naslov v upravništvu. 1036 3—1 j Denar po 25 odstot. lahko si- i furno naloži vsakdo od 1000 i inarjev naprej, ako postane tih ali javen družabnik več- j letnega, dobroidočega indu-strijskega podjetja. Denar i ostane nedotaknjen v dose- i danji vlogi in služi samo kot ' kavcija. Ponudbe pod iDenar ! 25 odstot.» na upravo. 1091 j Na prodaj so močne gare in RudD za grozdje in sadje ima v zalogi tvrdka Hoehnegger in Wicher, Maribor, Koroška cesta 53. Izdelovanje pohištva ia stavbeno mizarstvo. — Postrežba točna. — Cene nizke. __893 Špecerijske pridelke posebno lepo kavo, surovo in žgano, riž, bučno olje, namizno olje, banatsko pšenič-no moko, dobro krušno moko, kupite najcenejše in s točno postrežbo v najstarejši špe-. cerijski trgovini IVAN SIRU. Glavni trg v Rotovža. Kupim tudi več vagonov lepega zelja v glavah. 1074 12—1 Losol katranov preparat proti ar če. su in drugim škodljivcem na sadnem drevju se dobi v irc-geriji Sanitas, Celje. 835 Trgovski vajenec se sprejme v detalj. trgom»» ED. SUPPANZ, PRISTAVA. H M i VIVIV' V* i v v '.* ' k i V .I l i k i I J k . k i k i . raznovrstno pohištvo, po niz- ". Ogleda dan. Tržaška cesta 5 pri Tež- ki ceni. Ogleda se lahko vsak nu. Maribor. 1095 po Vu Lepa kuhinjska oprema, belo barvana, se po zelo ugodni ce- } rti proda. Maribor, Dušanova ulica 2. Kolarskega učenca, močnega in marljivega sprejme tak»] v uk Franc Ribič, kolarskl mojster, Ladkavas, Sv. Pavel pri Preboldu. 1019 3—1 Vajenca sprejme takoj Franc Mere, kolarski mojster na Bregu pri Ptuju. 1010 3—1 Sprejmem učenca in učenko za dežničarsko obrt in trgovino. Stanovanje in hrana v hiši po dogovoru. Jos. Vra-njek, dežnikarna, Celje. 1056 2-1 Nagrobne slike, najboljša če-hoslovaška izdeljava, preskrbuje tudi letos »Marstan« v Mariboru. Naročite takoj. 1111 Lepo posestvo, 9 oralov njiv, 4 orale travnikov, rodovitna zemlja, 5 minut od kolodvora se prav ugodno da v najem. Naslov v upravništvu. 1090 Proda sc lepo posestvo, eno uro od Maribora, blizu okrajne ceste. Meri 10 oralov: so njive, travnik, sadonosnik in vinograd. Hiša je zidana, klet obokana.. Več pove uprava lista. 1097 Trgovska hiša, enonadstrop-na, novodobna, v Slov. gor., poleg cerkve in šole, z dobro-idočo trgovino, trafiko, pošto, telefonom in s 3 stanovanji, gospodarskim poslopjem in vrtom, 2 orala travnika, se ugodno proda oz. se išče so-trudnika. Pojasnila daje Zi-nauer, Aleksandrova cesta št. 45-11. 1092 Trgovina na prodaj. Dobro vpeljana v sredini Slov. gor., tik farne cerkve in šole na prometni cesti se radi bolezni proda s hišo in gospodarskimi poslopji po zelo nizki ceni. Naslov v uredništvu. 1103 Prvovrstno sadno drevje in cepljene trte najbolj priporočljivih vrst po nizki ceni ima v zalogi: Drevesnica in trtnica Gradišnik, St. Janž— Velenje. Naročila in tozadevna vprašanja naj se blagovolijo nasloviti na: Ivan Gradišnik, pošta Dobrna pri Celju. 1052 Dve težki kobili, pet let stari, brez vsakega pogreška se i prodata ali zamenjata za les. ! Naslov v upravništvu Slov. j Gospodarja. 1044 3—1 j Sodi za vino, žganje, transport in hrambo ima vsako množina vedno v zalogi Fr. Repič, sodarsko podjetje v Ljubljani, Trnovo. Solidno delo. Točna postrežba. Oglejte si zalogo! 1012 15—1 Šolske torbice, mape in jermeni za knjige, nahrbtniki, kakor tudi različni kovčeki in torbice za potovanja priporoča Ivan Kravos, Aleksandrova cesta 13. 1047 5—1 Stare tračnice (šine), 1 kg po 2.2 D se dobi v Mariboru, Vrazova ulica 9-III. 991 4—1 Pozorl Ravno došlo blag«, ve cene Platno, barhenti, drak hlačevina, svileni robci, tuk-no itd. Dobiva se najceneje pri Trpinu, Glavni trg 17. 41 Prvovrstni angleški in ostnv tki plinski koka na drobn« ta debelo dobavi po znata« »I-lanih cenah Mariborska me»l-na plinarna. ■ Svetovna panorama, Slov. ulica 15, nudi novost: krasno Norveško z romantičnimi zarezami (Fjordi) in planinskimi dolinami; 1994 ne boš strgal, ne, imam močno obleko, ker sem kupil sukao v veletrgovini R. STERMEC.KI v Celju itev. 24 kater* razpošilja trpežno sukno m D 71'—, močen ievjot m D 78'—, fini kamgarn m D 90 —. liustrovam cenik s iret 1000 slikami se pošlje vsakemu zastonj, vzorci od sokna, kamgarna in razne manufaktur-d« robe pa samo za 8 dni aa ogled. Kdor pride z vlakom o» ■ebno kupovat, dobi nakupa primemo povrnitev vožnje ■ Naročila trez D 500*— poštn. prosto. Trgovci eagros cen« I Podpisani naznanjam slavnemu občinstvu, da prevzel >od gg. Toniažič (nekdaj Pristovinkov® kovačije na vodni pogon na F u zija h pri Oplotnici, kjer boa® izdeloval le prvovrstno orodje, kakor sekire, motifce, krampe, cepine itd un se vsem gg. trgovcem, kakor tudi slov. občinstvu prav vljudno priporočam za prijazna naročila. Z odličnim spoštovanjem Franc Tomažič 1104 Fužijie—Oplotnica. 5-1 Kmetje šmarskega sreza! ««—m»«—»»......M————«H—». i ni».» i i«w>«wa— Oglejte si zalogo in informirajte se o cenah, predte» krijete vaše potrebščine v manufakturi, iismju, želea-nini in špeceriji v detajlni trgovini ED. SUPPANZ, PRISTAVA Med« univ. dr. FRANK, zopet ordinira Maribor, PreSernova ulica 2. m pečem VeJlha zatona trujuiufaktunuiga STBOGO ItELlAA HRMA Dokazano ie da pri ItAm t? Mariboru m Glavo, t m 17 so platna najboljša in sukna najcenejša. Vsak, kdor še ni kupil, se lahko prepriča. 1093 Podpisani sem bil proti požaru zavarovan pri ^ V.aiemni zavarovalnici v Ljubljani Doletela me je nepričakovana nesreča, da sem dne 4. 8. 1925 pogorel in sicer gospodarsko poslopje pcpolnoma, na stanovanjskem poslopju pa samo streha. Takoj po požaru se je škoda cenila ter sem v poteku nekaj dni po cenitvi sprejel nakazani mi znesek, kateri se mi je nad vse pričakovanje od zgoraj omenjene zavarovalnice zelo ugodno izplačal, nakar jo vsakemu najtopleje priporočam! Ivan Jug, posestnik, Ruše. RAZGLAS. Veliki župan mariborske oblasti v Mariboru je z odlokom z dne 20. 7. 1925, br. 356-3, prošnji za dovolitev kramarskih sejmov, toje: v četrtek po pepelnici, dne 18 julia in dne 24. oktobra vsakega leta ugodil. Na te dneve se bodo v bodoče obdržavali kramarski in živinski sejmi. Županstvo Velenje, dne 31. avgusta 1925. 1069 Župan: V z.: Josip Demšič. [^3000000000000000000 s 0 E 0 Ml = lili = 1111= lili = 1111= IIH = 1111=lili = IUI i IUI = lili S I'll Dr e okrožni zdravnik v Rog. Slatini, je pričel crdinirati dne 1. t. m. v vili Pušnik pri Sv. Križu. že vest da se v etiu j v manufakturni in modni trgovini Franc Dobovicnik Gosposka ulica 15 najlažje kupi vsakovrstno blago za obleke, ker je velika izbira in so tudi najnižje cene, vsled česar slovi ista kot vir za najcenejši nakup manufakturnega blaga. Državni nastavljena, železničarji, kakor sploh stranke, ki pridejo iz dežele nalašč ¡kupovat, dobijo znaten popust. Za trgovce poseben oddelek na debelo. Priporoča se Tiskarna sí. Cirila v Mariooru. s s s 0 s s Za poljske križe si mnogi želijo Kristusove podobe (korpuse). Da ustreže ljudem, jih je oskrbela Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, kjer se dobijo po sledečih cenah: 65 cm veliki po 550 din., 75 cm veliki po 600 din., 80 cm veliki po 700 in 800 din., 90 cm veliki po 800 din., 100 cm veliki po 950 din. in po 1280 din., 120 cm veliki po 1700 din. Stenski križi z leseno podobo (korpusom) stanejo: Velikost 20 cm po 42 in 77 din., 25 cm po 55 in 90 din., 30 cm po 77i n 100 din., 35 cm po 96 in 115 din., 40 cm po 140 din. Stenski križi s kovinasto podobo stanejo v raznih velikostih po 4, 12, 18 in 24 din. Stoječi križi s kovinasto podobo stanejo v raznih velikostih in izpeljavah po 22, 24, 28, 30 in 36 din. Izpeljava je zelo okusna in solidna ter se toplo prikoroča, da si vsak, kdor križe potrebuje, iste kupi v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. o|ia 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 00000000000000000000 Najbolje is naivaroefe naložite svoj denar pri Okrajni posojilnici v Ljutomeru, ki obrestuje kranilne vloge navadne po 8%, večje in vezane po dogovora tudi višje. Sprejema hranilne knjige dragih denarnih zavodov kot gotovino tei izvršuje vsa nakazila. — Tekoči računi. Kašelj in hripavosf preženete takoj s svetovnoznanim Za čudoviti učinek prevzamemo v^ako sigurnost. Trajnost dve leti. Naroča se pri: Fran Voršiču, Zagreb I — 391, za 53 D (vštcvši usnjeni etui in poštnina). Zahtevajte obširni prospekt! Radk izborne kvalitete Vam priporočamo nabaviti si ze jesen in zimo KARO - čevlje Lastne delavnice — solidne cene. MARIBOR, Koroška cesta št, 19. Le najbolje je najceneje. Na @bi*6k«! Murafaktnro in konfekcijo, vezenine, pletenin« i. t. d. kakor moSke in šenske obleke po meri iz lastne prvovrstna krojačnice ter premog in drva dobit« proti usodnemu odplačevanju le pri tvrdki DAVORIN JOHAN IN DRUGOVJ dražba z t. z, Marlbir,Vo]ainlika ni. 2, pisarna Grogsr&l&ovu hI. I namizna zimska trgana (zdrava in neobtolčena) kup-jje no drobno in debelo po dnevni ceni FR. RUDL, veletrgovina s sadjem, Aleksandrova cesta 35, Maribor, Aleksandrova cesta 35 (poleg hotela »Meran.«) '39 M «H Lepi vinski sodi v vseh velikostih se prodajajo v vinski trgovini FERDINAND KÜSTER, MARIROR, S Meljska cesta 10. f si prihranite» aiko kupite manufakturno blag« v Celju „Pri solnctt Stalno ogrontna zaloga vsakovrstnega svežega blaga, kor: sukno za moške, volneno za ženske, hlače vino, tista vino, baržun, barhent, belo platno, rujavo platno, nogavia«, pavola, vsakovrstno moško ter žensko perilo, brisali«, odeje, dežniki, dežni plašči, cefir in plavo platno za srn}««, klot, čepice in naglavne rute. Ne opustite se prepričati! — Za obilen obisk se priporoči Alois Droffenll Slavni trg 9 Ceii« Glavni tri § Postrežba točna! Mera obiinai tm, .>■«■'» ' «■« « » ' - > »-* ' > < ' • uVi'»,« -»'•'V« ,'u i PodrMnlea v Mariboru« V lastni» EOTOZgrajeni palači, Aleksandrova cesta 6, pred frančiškansko cerkvijo. Izvršuje vse bančne posle najkulantneje! — Najvišje obrestovan jo vlog na knjižice in v tek. računu. IPoofelsišieMl prodajalec mrveM Mrikmrm® ra«r* loterij & ¿kuaaiMNilBll tt «.SLOVENSKI GOSPODAR.« 16. septembra 1Q25, laMBanaaaa! Denar naložite nalboliia In nahrarnelie pri Spodnještajerski ljudski posojilni« r.z.zn.z. v Maribora. Stolna nlica 116. ki obrestuje hranilne vloge po 8% - 107® oziroma po dogovoru. 0000000000000000000000000001 o E * M a 3 C fl S S S S 0 a s ® 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 000 Solidna postrežba najnižje dnevne cene vedno sveže blago dostavlja se na dom E. GASPARI (preje Tischler) trgovina z mešanim blagom MARIBOR. Aleksandrova cesta19 a®® ® a ® ® ® ® ® ® a a s & a s a a a a a eo 3 CD «0< tO pa < CD B Oglasi v „Slov. Gospodarju" imajo najboljši uspehi EJ i »t,* ■.'.liSap^iii^attS». o?*" a ■ —«r*-«.-"» —»T-ar-^j^ ...j» Priporočale pro slovenski zavod »Sbi- -^a- «w>.< -i -f- , VZAJEMNA ZAVAROVALNICA V LJUBLJANI i Dunajska cesta 17 .. Dunajska cesta'J7 ®0l ki ]e edina te trste. Podružnice: Pelje, Breg 38; Zagreb, Hatzova ulica 19; Sarajeto, Koro-ičeva ulic« iS in Split, Ulica 11. puka. 1 □ □□ [ 0 Naletita tfinar li pri Llodskl posojilnici v C*IJ reglsfroVBnl zadrugi z neomejeno zavezo. Cankarjeva nlica 4, poleg davkarij® (poprej pri »Belem volu«) i kjer je najbolj varno naložen in najvišja obrestuje. - Menim in invalidni davek plačuje posojilnica, JBre*t>l*cen pouUl sa&A j M /12"; t i 1H letno fmmštro! Najpopolnejši Stoeier šivalni stroji za šivilje, krojače in čevljarje ter za vsak dom. Preden si nabavite stroj, [si oglejte to izrednost pri tvrdki Lud. ta Ljubljana, Selenburgova ulica 6/1, [ Urejuje: Januš GJ.