DNEVNIK Postoma paaeana v gotovim f^nnn ]!— Abb postale 1 gruppo “ uclld Ot) JULl Leto XVU. - St. 307 (5081) TRST, četrtek 28. decembra 1961 Nova zaostritev na Srednjem vzhodu Mobilizacija angleških strateških sil Anglija se pripravlja na novo intervencijo v Kuvaitu - Gonja izraelskega in francoskega tiska proti ZAR v podporo francoski nepopustljivosti glede Alžirije in Bizerte - Iraški tisk zahteva zasedbo Kuvaita LONDON, 27. — Britanska vlada je odredila pripravljenost rezervnih strateških sil na Srednjem vzhodu. To je storila, potem ko so se razširile govorice, da se Irak pripravlja na zasedbo Kuvaita, kjer ima Velika Britanija velike petrolejske interese. Velika Britanija razpolaga na Srednjem vzhodu in v Vzhodni Afriki s 7000 vojaki, ki so razmeščeni na Cipru, v Adenu, Bah-reinu in Keniji. Danes je nosilka letal «Centaur» odplula iz pristanišča Mombase. Na ladji je več letal in okoli 1300 mož. Istočasno je odplulo tudi pet drugih vojnih ladij. Razen tega je odpotovalo z letalom iz Velike Britanije 170 letalcev in 30 tehnikov vojske. Davi je bilo v ministrstvu za obrambo v Londonu posvetovanje in sklenili so, da ne bodo odredili novih vojaških ukrepov, ker da «sedanji ukrepi zadostujejo«. Predstavnik britanskega glavnega štaba na Srednjem vzhodu je davi izjavil, da je bataljon britanskih padalcev na Cipru ((pripravljen za vsake operacijo«. 2e včeraj je iraški zunanji minister govoril o »poizkusih Velike Britanije, da postavi napadalno oporišče v Perzij- ranja neodvisnosti Kuvaita«. Bagdadski radio govori danes o novih britanskih izzivanjih proti Iraku «s pretvezo, da jamči in ščiti neodvisnost pokrajine, Kuvaita. ki je bila odvzeta Iraku«. «A1 Ahbar« piše, da »imperialisti osredotočujejo sedaj svoje napore na pokrajino Ku-vait in nameravajo okrepiti oporišče, ki ga imajo na tem področju«. »To oporišče bo moralo izginiti, kakor vsa druga imperialistična oporišča na ostalem svetu«. »Al Saoura« piše: «Arabci na splošno in Irak še posebej občudujejo akcijo Indijcev v Goi in sedaj pričakujejo udarec, ki ga bodo junaki od 14. julija 1958 (general Kasem) zadali Kuvaitu. To je edini način za rešitev vprašanja Kuvaita«. »Al Moustabal« piše, da je Kuvait »tesno povezan z reakcijo, imperializmom in fevdalizmom in uživa blago- skem zalivu s pomočjo podpi- ii,nniiiminiiiiiiMiiMiiriiiMiiuiiiiiiiiiiiuimMiiii|ii|im,miii,,ii*m,ii,,ii,iii,n,,M,imiiiii,,ii Bun Um je nenadoma prekinil razgovore treh laoških princev Zavrnil je pogajanja v smislu žiiriških sklepov trdeč, da S. Fuma «ni nudil zadostnih dokazov o svojem nevtralizmu» VIENTIAN, 27. — Predsed- ženevske konference, ta priča-nik uporniške vlade Bun Um nenadoma prekinil razgo- je ________ vore s Suvano Fumo in Su-fanovongom, ki sta prišla davi v Vientian. Trije princi so se razgovarjali trideset minut in njih. sestanek so označili za vljudnosten. Bun Um je po razgovoru izjavil: »Nimam jima nič drugega reči. Ne vidim potrebe novega sestanka treh princev«. Dodal je: »Casi Zuericha so kon- čani«. (V Zuerichu je bil namreč dosežen sporazum za sestavo koalicijske vlade). Bun Um je trdil, da ni nikoli privolil v sklicanje sestanka treh princev, temveč da je samo hotel, naj Suvana Fuma, ki je bil določen za ministrskega predsednika v primeru sestave koalicijske vlade, pride v Vientian na posvetovanja s člani vlade, ki bi prišli v poštev in ki živijo v Vientia-nu. Bun Um je dalje dejal, (la je obrazložil Suvani Fumi svoje stališče o sestavi koalicijske vlade, in sicer: štiri ministrstva za Patet Lao, štiri ministrstva za stranke, ki podp:rajo Bun Umovo vlado in osem ministrstev za tendenco, ki podpira vlado Suvane Fume. Zadnjih osem ministrstev bi morali razdeliti 'med štiri »nevtraliste iz Vien-tiana« in štiri »nevtraliste iz Kijeng Huanga«. Zatem je Bun Um dejal, da je »razdelitev ministrstev zadeva, ki se tiče Suvane Fume«, toda ministrstvo za obrambo in notranje ministrstvo bi morala pripasti struji Bun Uma, ker »Drine Suvana ni nudil zadostnih dokazov o svojem nev-tralizmu« Bun Um je povabil nocoj Suvano Fumo in Sufanovonga na večerjo, toda obadva sta vabilo odklonila. Ob prihodu v Vientian je Suvana Fuma izjavil: »To pot smo prišli z edinim namenom, da nadaljujemo naše razgovore, ki so prej bili v Zuerichu, Ban Hineupu in na planoti Giare, da skupno iščemo primerno rešitev glede sestave začasne vlade narodne enotnosti. Med razgovori ne bomo štedili z napori, da pride do konkretnega rezultata in se s tem odzvali nujnemu pozivu laoškega ljudstva in kuje prihod enotne laoške delegacije«. Suvana Fuma je dodal, da ne bo mogoče sestaviti vlade narodne enotnosti drugače nego s pogojem, da vse stranke pokažejo dobro voljo. Pozval je vse stranke, naj podredijo vse interese višjim interesom naroda. Pozval je lapško ljudstvo, naj še dalje odločno podpira politiko miru in stroge nevtralnosti. Sufanovong pa je obtožil skupino Bun Uma, da je zavlačevala sklicanje sestanka treh princev in da še dalje izvaja ameriške vojne načrte. Dodal je, da bo stranka »Neo Lao Haksat* storila vse, da bodo sedanja pogajanja uspešna, in je pozval Bun Uma, naj ne štedi z napori, da pride do sporazuma. « WASHINGTON, 27. — Ameriška komisija Za atomsko e-nergijo javlja, da je dovolila izvoz majhne količine radioaktivnega ogljika v Sovjetsko zvezo v obliki medicinskih specialitet, ki jih bodo uporabljali v zavodu za biološko slov Izraela«. List dodaja, da je Kuvait »nevaren za vse arabske države, in arabski voditelji morajo preprečiti zaroto«. «A1 Bilad« pravi, da »vse iraško ljudstvo že v naprej podpira ukrepe, ki jih bo vlada sprejela za spoštovanje naše pravice nad odvzeto pokrajino Kuvait«. Kakor je znano, je Velika Britanija poslala julija v Kuvait, komaj nekaj dni potem, ko je ta dežela postala na pol neodvisna, svoje čete. Jeseni so angleške čete nadomestile čete Arabske lige, ki so jih dale na razpolago Jordanija. ZAR in Saudova Arabija. Z AR je svoje čete umaknila po uporu v Siriji, in sedaj so v Kuvaitu samo čete Jordanije in Saudove Arabije. Velika Britanija ne zaupa tem četam, ker so prešibke. Da bi opravičili svoje vojaške priprave so začeli v Veliki Britaniji širiti trditve, da so se med iraško in egiptovsko vlado nedavno vodila tajna pogajanja, katerih namen naj bi bil, ’ da bi ZAR moralno podprla Irak, če bi ta zasedel Kuvait. Znano pa je, da je vlada ZAR že ob uporu v Siriji zavzela stališče, da se nobena enotnost ne da izvesti s silo in isto stališče je_ zavzela glede Kuvaita. Odločno nasprotuje tudi prisotnosti britanskih čet v tej državi. Agencija Srednji vzhod javlja, da bo kuvaitski zunanji minister Salem El Sabah prišel v soboto v Kairo, kjer bo ostal tri dni in se razgovar-jal z voditelji ZAR. Za soboto so v Kuvaitu napovedane prve volitve, katerih se bodo lahko udeležili tisti državljani, ki imajo vsaj deset let državljanstva. Računajo, da se bo volitev lahko udeležila samo tretjina prebivalstva. Določenih je deset volilnih okrožij, od katerih bo vsako izvolilo dva predstavnika. Toda šejk si je pridržal pravico imenovati deset šejkov, ki bi bili vključeni v izvoljeno skupščino. Napetost na Srednjem vzhodu razpihuje tudi izraelski in francoski tisk, ki je začel te dni novo kampanjo proti Z AR. Tako je izraelski tisk včeraj pisal, da je Sovjetska zveza skušala dobiti oporišča za svoje podmornice v Egiptu v zameno za oporišča, ki jih je izgubila v Albaniji. Te novice so izraelski listi razširili ob prihodu sovjetske pomorske delegacije v Egipt in ob sporočilu, da ie Sovjetska zveza prodala ZAR nekaj vojnih ladij. Odstop sovjetskih ladij ZAR in nova gospodarska pogajanja med obema državama je zlasti izkoristil francoski tisk, da bi podprl nepopustljivost francoske vlade glede Alžirije in Bizerte. »Combat« piše, da je »ameriško javno mnenje, ki ga njegovi politiki in generali slaho obveščajo, videlo v francoskih oporiščih v Magrebu zastarele naprave«. List pravi dalje, da ne gre za to, da bi diskutirali »primerjalno vrednost Bizerte, Mers - El - Kebira ali Aleksandrije kot pomorskih in letalskih oporišč, temveč da mora Pentagon sedaj ugotoviti, ali bo po zapustitvi ozemelj v Maroku zadostovalo razpolaganje z Malto, Ciprom ali Gibraltarjem«. List dodaja, da »preseneča, ker vse to ni’ do sedaj pritegnilo pozornosti glavnih štabov NATO«. Desničarski dnevnik »Auro-re» pravi, da so pošiljatev sovjetskih vojnih ladij v Egipt, tunizijska zahteva za evakuacijo Bizerte, zahteva alžirske vlade za evakuacijo oporišča Mers-El-Kebir trije elementi «strateškega manevra«, katerega namen je ogrožati »ves obrambni sistem svobodne Evrope«. Kar se tiče Bizerte, opozarja list, da je znano, da sta se Burgiba in Naser javno pobotala na beograjski konferenci. List dodaja, da je Burgiba poslal brzojavko s čestitkami ob peti obletnici zmage egiptovskega ljudstva nad napadalnimi silami. »Kar se tiče alžirske vlade, nadaljuje list, so znane tesne Po poročilu preiskovalne komisije o gradnji letališča v Fiumicinu Po Novem letu bodo v parlamentu razpravljali o zaključkih komisije Cianca o stališču komunističnih poslancev - Preti o nesodobnosti italijanske javne uprave - Pristaši Andreottija, Gonelle in drugih desničarjev RD bodo nastopili na kongresu skupno s Scelbo proti levemu centru vezi, ki jih vzdržuje ob obali Nila, ki je zibelka njenega rojstva, in znano je na drugi strani, da ie Ben Heda, preden se odloči za odločilno fazo pogajanj (in eden od njegovih ministrov je izjavil, da bo Alžirija socialistična!, odšel v Kairo, da dobi še zadnje nasvete. Francija je torej zapletena v vso zadevo. Ce ne zapusti Bizerte, se ji sporoča, da bi se boji lahko obnovili. Če se ne odpove Mers-El-Ke-biru, se ji sporoča, da se al-žirsko-francoska pogajanja ne bi mogla nikoli začeti. In če popusti? V tem primeru se že sedaj lahko zaveda, da je sodelovala pri »zastrupljanju« Sredozemlja, k ošibitvi svoje vloge in vloge atlantskih držav na tem področju in k ustanovitvi v Alžiriji napredne države, ki bi kmalu podredila obe šibkejši krili Magreba in bi odločilno vplivala na druge afriške narode. To sliko ima sedaj pred očmi general de Gaulle«. »Le Monde« piše tudi v istem smislu in zaključuje, da se je napetost na Srednjem vzhodu povečala, zaradi česar je potrebno da »zahodne sile zavzamejo v prihodnjih - Parlamentarna preiskovalna komisija na ogledu na letališču Fiumicino v Rimu. S klobuke m od leve proti desni: senatorja Šansone in Spezzano, s cigareto: predsednik Aldo Bozzi dneh jasno stališče«. .......................... n........ Vzpostavljeni diplo med belgijsko in kongoško vlado Katanška parlamentarna delegacija prispela v Leopoldville - Ameriške spletke za akcijo proti lumumbističnim silam - Combejev minister Kimba je ponovil trditve, da Čombe ni nič podpisal LEOPOLDVILLE, 27. — V Leopoldvillu in v Bruslju so uradno sporočili, da so bili med Kongom in Belgijo obnovljeni diplomatski odnosi. Ti odnosi so bili prekinjeni 26. avpsta 1960, poldrugi mesec po proglasitvi neodvisnosti Konga. Nocoj je prišla v Leopold- ville prva skupina katan-ških parlamentarcev, ki bodo zavzeli mesto v osrednjem parlamentu v smislu sporazuma med Adulo in čombejem. Skupina je prišla z letalom ZN; spremljal jo je odred nigerijskih vojakov v sklopu OZN. Z i-stim letalom je prišel tudi predstavnik OZN v Katan-gi George Ivan Smith. O-stali člani delegacije, ki šteje skupno 15 članov, bodo prišli jutri. Predsednik vlade Adula je izrekel delegaciji dobrodošlico v posebni izjavi, s katero in zdravniško kemijo ......................... mi Široka pooblastila poslanikoma ZDA in Anglije za pogajanja LONDON, 27. — Po vesteh iz diplomatskih krogov sta a-meriški in britanski poslanik v Moskvi dobila široka pooblastila, da skušata skleniti s Sovjetsko zvezo uvodni sporazum o Berlinu. Prvi stiki bodo samo poizvedovalnega značaja. Ce bi se pokazalo, da je sporazum mogoč, bi o-ba diplomata začela pogajanja za sklenitev uvodnega sporazuma, ki bi ga nato predložili še francoski vladi. V Washingtonu komentirajo imenovanje Dobrinina za novega sovjetskega poslanika v ZDA kot znak, da bo sovjetsko poslaništvo v Wa-shingtonu vključeno v diplomatske stike za pripravljalne razgovore o Berlinu in Nemčiji, in da je Sovjetska zveza opustila prizadevanja za povečanje trgovinske izmenjave z ZDA. Menšikov je namreč veljal za gospodarskega strokovnjaka in je vodil dolga pogajanja za povečanje trgovinske izmenjave med o-bema državama. Toda pri tem ni uspel, ker je ameriška vlada odločno odklonila sleherni kredit Sovjetski zvezi. Skupina demonstrantov med nedavnimi demonstracijami proti OAS v Parizu V Washingtonu so očitali Menšikovu, da ni spreten diplomat in da ne poroča objektivno o položaju v ZDA. Novi sovjetski poslanik A-natolij Dobrinin, za katerega je ameriška vlada že sporočila privolitev, velja za enega najspretnejših sovjetskih diplomatov. Domneva se, da bodo njegovi razgovori z Deanom Ruskom v Washingtonu enakovredni razgovorom, ki jih bo imel ameriški poslanik Thompson v Moskvi z Gromi-kom. Dobrinin je sedaj načelnik urada za ameriške zadeve sovjetskem zunanjem ministrstvu. V letih 1953-54 je bil svetovalec v sovjetskem poslaništvu v Washingtonu, pozneje pa v Stockholmu. V OZN se spominjajo DO' brinina kot najvišjega sovjetskega funkcionarja v tajništvu OZN, kjer je bil neposredno podrejen Hammar-skjoeldu. Mijatovič pri Hruščevu MOSKVA, 27. — Predsednik sovjetske vlade Hruščev je sprejel danes v Kremlju izrednega veleposlanika Jugoslavije v Sovjetski zvezi Cvje-tina Mijatoviča. Med Hrušče-vom in Mijatovičem se je razvil prijateljski razgovor, kateremu je prisostvoval načelnik petega evropskega oddelka zunanjega ministrstva A-stavin. To je bil prvi vljudnostni obisk Mijatoviča Hruščevu. «»------- BRUSELJ, 27. — Belgijska narodna banka javlja, da je znižala svojo obrestno mero od 4.75 na 4.50 odstotka od i jutrišnjega dneva dalje. sprejema na znanje «željo piedsednika pokrajine Katan-ge, da spoštuje sporazum, ki ga je svobodno podpisal v Ki-tor.i«; to željo je pokazal, «ko je pooblastil senatorje in poslance Južne Katange, da pridejo v Leopoldville z namenom, da se udeležijo dela najvišjih zbornic dežele«. Delo kongoškega parlamenta, pri katerem bodo sodelovali tudi katanški parlamentarci, se bo začelo 3. januarja. Ivan Smith je izjavil, da je na dnevnem redu razprava o sporazumu v Kitoni. V zvezi z vključitvijo okoli tisoč kongoških vojakov v mednarodne sile OZN se v a-meriških uradnih krogih poudarja, da bo naloga teh čet, nadzorovati važno letalsko o-porišče OZN v Kamini, tako da bodo ostale čete OZN lahko premestili drugam. Značilno je, da v ameriških uradnih krogih namigujejo, da bi poslali čete OZN eventualno tudi v Stanleyville, kjer se je razvilo možno lumumbistično gibanje pod vodstvom Gizen-ge. Ti ameriški namigi so_ zelo nevarni, ker jasno kažejo, kakšni so ameriški načrti v Kongu. V nekaterih krogih se bojijo, da bi utegnila ameriška vlada pritiskati na poveljstvo OZN, da bi začelo nevarne akcije proti lumumbističnim silam v Vzhodni pokrajini, ker se vedno bolj o-paža, da ameriški tisk naziva Gizengo secesionista in ga postavlja na isto raven s Com-bejem. S tem bi hoteli v ZDA odvrniti pozornost od Katange, da bi preprečili padec Combeja. V Parizu je Combejev zunanji minister Kimba ponovil, da Combe ni podpisal znanih osmih točk z Adulo. Dodal je, da se bo katanški »parlament« sestal 3. januarja in se izrekel o tem in tudi o Combejevih predlogih ki jih je ta sporočil Aduli Kimba je dejal, da bo ((vlada ■ določila svoje stališče na podlagi resolucij, ki jih ho izglasoval «parlament». Dalje je Kimba dejal, da ((tisti, ki mislijo poraziti Katango, da bi preprečili Gizengi, da prevzame osrednjo oblast, si delajo nevarne utvare«. Dodal je, da «ko bo padla Katanga, ne bo Adulova vlada nič drugega nego spomin«. Ponovil je, da se bo borba nadaljevala v gozdovih, ko bo padel Elisabethville. V zvezi z razgovori v Kitoni je dejal, da je Combe načelno priznal temeljni zakon v zameno za Adulovo priznanje, da je potrebno reformirali ta zakon in- določiti novo ustavo. Kimba je nadaljeval, aa je prišlo do ((drame«, ko jc Adula po posvetovanju z ameriškim poslanikom in s svetovalci OZN predložil svojih osem točk, «ki so pome- je tedaj ameriški poslanik grozil Combeju in zahteval, r.aj sprejme poraz, ker da bo OZN obnovila sovražnosti. Končno je Kimba protestiral proti vključitvi kongoških sil med sile OZN. Dalje je Kimba izjavil, da je pripravljen oditi v Bruselj, London in v druge evropske prestolnice, «če ga kodo te prestolnice sprejele in ga hotele poslušati«. Opozorilo alžirske vlade TUNIS, 27. — Tiskovni urad alžirske vlade je posvaril pred pisanjem tiska o uspešnih tajnih pogajanjih med pariško in alžirsko vlado. Zadevno uradno sporočilo pravi med drugim: «Naše stališče o tem vprašanju je dobro znano. Pogajanja so potrebna in še vedno mogoča, kolikor obe strani resno in lojalno sprejmeta nekatera temeljna načela, kakor so pravica alžirskega ljudstva do samoodločbe in neodvisno- sti in spoštovanje ozemeljske celovitosti Alžirije. Upoštevajoč vse to svarimo javno mnenje, zlasti javno mnenje Alžirije in Francije, pred novicami. ki so izmišljene, in komentarji, k; temeljijo izključno na domnevah. Ta kampanja tiska skuša povezovati^ nejasne informacije z namišljenimi alžirskimi viri. Odklanja, mo polemiko s številnimi neodgovornimi časnikarji, ki se želijo prikazati kot dobro obveščeni. Vendar pa je stvar miru v Alžiriji preresna, da ne bi opozorili na preračunano in pristransko škodljivost njihove kampanje. Ponovno poudar. jamo, -da bi se morali upoštevati samo izjave in komentarj* iz uradnih virov in članov začasne vlade.« «»-------- RIM, 27. — Danes popoldne so se v francoskem poslaništvu v Rimu nadaljevala fran-cosko-tunizijska pogajanja v zvezi z Bizerto.. Delegaciji se-bosta sestajali izmenoma v poslaništvih obeh držav.• (Od našega dopisnika) RIM, 27. — Zadnji dnevi leta so izredno skopi s politično kroniko: argument dneva je še vedno poročilo parlamentarne preiskovalne komisije o neredno-stih v zvezi z gradnjo mednarodnega letališča v Fiumicinu, ki je vrglo precej čudno luč na vse dosedanje enobarvne ali centristične demokristjanske vlade, ker se vsa zadeva vleče dejansko od leta 1947-48, zlasti pa na predsednike teh vlad, ki niso imeli nobenega pregleda nad to zadevo in se niso zanjo niti bogve kaj menili. Ko bodo poročilo prečitali v parlamentu, se bo s tem v zvezi verjetno razvila precej živahna diskusija, ker bi bilo povsem nerazumljivo, če bi opozicija izpustila iz rok tako hvaležen argument. Na vprašanje novinarjev, ki so hoteli izvedeti, kakšno bo zadržanje komunističnih po. slancev, je poslanec Cianca (ki je bij član parlamentarne preiskovalne komisije) izjavil: »Smatram za primerno, da poslanska zbornica razpravlja o poročilu preiskovalne komisije, ker je izredno pomembna in zadeva zelo važna politična vprašanja. Poleg političnih plati, imamo vprašanja, ki zadevajo državno upravo in ki jih je treba pazljivo proučiti, kakor tudi vprašanja v zvezi z navado in načinom, kako ne. kateri ministri pojmujejo izvrševanje svojega mandata. Za popolnejšo sodbo bi bilo dobro, da bi poznali zapisnike o zaslišanjih in poročila o posameznih točkah, ki jih je pri- iniiFiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiii1111!11*"111111*11 ....................»('"(('('""(i.. Družbeni načrt in zvezni proračun pred skupščino FLRJ IB-odstotno povečanje industrijske in 23-odstotno kmetijske proizvodnje Izdatki za vojsko se znižujejo od 8,1 odst. na 7,5 odst. proračunskih izdatkov BEOGRAD, 27. — Zvezna skupščina Jugoslavije se je sestala danes na zadnje letošnje zasedanje. Na dnevnem redu so bili: predlog družbenega načrta za leto 1.962, proračun za leto 1962 in okrog 30 drugih zakonskih predlogov- , . . Ves družbeni načrt^ ki je bil predložen skupščini po večdnevni razpravi v skupnih gospodarskih odborih, predvideva 13-odstotno povečanje industrijske proizvodnje in 23-odstotno povečanje kmetijske proizvodnje v primerjavi z letošnjo proizvodnjo. Jugoslovanski industriji postavlja načrt resne naloge. Njena proizvodnja naj bi se dvignila za 13 odstotkov ob samo 9.2-odstotnem povečanju uvoza surovin in reprodukcijskega materiala, kar pomeni čim večjo usmeritev industrije na domače surovine in čim večjo osvajanje proizvodnjg. Od industrije se nadalje pričakuje, da bo povečala izvoz svojih izdelkov za 26.5 odstotka. S povečanjem izvoza industrijskih izdelkov bo skušala Jugoslavija nadomestili devize, ki jih je zadnje dve leti izgubila zaradi zmanjša nja izvoza kmetijskih pridelkov, do katerega je prišlo za-nile brezpogojno kapitulacijo radi slabih letin. Največji del (Od našega dopisnika) kov. Za napredek kmetijske proizvodnje bo vloženih iz Katange« Kimba je dejal, da je Combe sporočil svoje predloge, ki so temeljili na protokolu o konfederaciji, ki je bil spre- povečanja kmetijske proizvodnje se pričakuje na družbenih kmetijskih posestvih, ki naj bi po družbenem načrtu povečala proizvodnjo v primer- jet na Madagaskarju, in da javi z letošnjo za 30 odstot- splošnega družbenega sklada v prihodnjem letu 65 milijard dinarjev. Skupni proračunski dohodki in izdatki v prihodnjem letu znesku 634 milijard in 695 milijonov dinarjev bodo za 9,2 odst. večji od letošnjega proračuna. Pri tem je značilno, da se delež izdatkov za potrebe Jugoslovanske ljudske armade v skupnem narodnem dohodku zmanjšujejo od 8.1 odst. v letu 1961 na 7.5 odst. v prihodnjem letu, medtem ko se dotacije za nerazvite republike in področja povečujejo za 69.2 odst. Proračun predvideva med drugim Dove-čenje pokojnin in invalidnin za povprečno 10 odst. Clan zveznega izvršnega sveta Avdo Humo je v obrazložitvi družbenega načrta ugotovil, da obstajajo za njegovo uresničenje vsi materialni pogoji. B. B. Pismo U Tanta indonezijski vladi DŽAKARTA, 27. — Predstavnik indonezijskega zunanjega ministrstva je izjavil da je indonezijska vlaua dobila pismo tajnika OZN U lenta, ki ga sedaj preučuje. D( dal je, da za sedaj ne bodo storili nobenega neposrednega koraka pri nizozemski vladi za začetek pogajapj o Zahodnem Irianu. Zunanji minister Subandrio je sprejel danes popoldne ločeno sovjetskega in kanadskega poslanika v Džakarti. Predsednik republike Sukamo pa se je sestal davi z ameriškim poslanikom. Baje mu je ta izročil novo pismo Kennedy-ja. V pismu ponavlja Kenne-dy ameriško stališče v sporu med Indonezijo in Nizozemsko in izraža upanje da bo spor rešen s pogajanji. Nizozemski ministrski predsednik pa je poslal U Tantu brzojavko, v kateri sooroča, da je nizozemska vlada ((pripravljena vzdržati se slehernega dejanja, ki bi lahko poslabšalo spor z Indorezijo«. Nizozemski radio na Zahodni Novi Gvineji pa je sporočil, da so nizozemske sile na tem otoku v pripravljenosti za primer «nezaknr.ite dejavne sti« Indonezijcev. Predstavnik inoon-izijske "oj-re mornarice je danes sporočil, da so prispele v Džakarto vojne enote, ki jih je indonezijska vlada naročila v Jugoslaviji in na Poljskem. Gre za podmornice in križarke. Izjavil je, da pričakujejo nove pošiljke orožja še ta teden in prve dni januarja in da so program pošiljk pospešili zaradi naraščajoče napetosti. 1 Predstavnik je dodal, da bodo nove enote okrepile indonezijsko mornarico, tako da bo Indonezija lahko uspešno nastopila proti nizozemskim silam na morju. pravil predsednik komisije. Rezultati preiskave so dokazali utemeljenost razlogov, ki so navedli komunistično skupino v senatu, da je zahtevala pre-iskavo; končno je treba dati priznanje tisku, ker je vzbudil zanimanje javnega mnenja m s tem prispeval k temu, da so sprejeli naš predlog«. Socialdemokratski poslanec Preti pa je v zvezi z zaključki parlamentarne preiskovalne komisije napisal uvodnik za glasilo PSDI «La giustizia«, v katerem pravi med drugim, da se »volja po resnični mo-ralizaciji javnega življenja ne dokazuje s slovesnimi članki in priložnostnimi govori, ampak s konkretno podporo tistim, ki se s pogumom spra-vijo na delo, da bi odstranili kakšen tvor. Na žalost smo morali ugotoviti da so filistri takoj obrnili hrbet tistemu (primeri so zelo redki), ki se je vrgel na delo v tej smeri, in mu očital neprevidnost in preveliko vnemo (če izvzamemo seveda nekatere hvalevredne izjeme). Morda je v tem iskati vzrok, da smo v Italiji v tolikšnem zaostanku v primeri z drugimi deželami kar zadeva izgradnjo moderne stavbe javne uprave. Ko gre za to, da se počisti, je treba povsem pozabiti na strankarsko razločevanje in imeti pred očmi le javno korist«. Preti zaključuje: ((Civilizirana država ne napreduje samo v kolikor uresniči socialne reforme, ampak tudi v -kolikor se uveljavi prestiž vo-dilnega razreda in javne uprave«. Programski dokument PSI bo dobil dokončno obliko šele proti koncu tega meseca, ker se bo Lombardi, kj je zadolžen za to nalogo, šele takrat vrnil s krožnega potovanja po Srednjem vzhodu. Poslanec Giolitti pa je potrdil novinarjem, da bodo ta dokument preložili bližnjemu sestanku vodstva PSI. nato pa še centralnemu odboru, ki se bo sestal 9. januarja. Po božičnih počitnicah se nadaljujejo, dasi v zmanjšanem obsegu, priprave za predkongresna zborovanja KD. V pripravah je pokrajinski kongres v Materi, ki se bo vršil 29. in 30. t. m. S tem se bo zaključila prva skupina 14 pokrajinskih kongresov v tem mesecu (Grosseto, Firence, A-rezzo, Sassari, L’Aquila,-Nova-ra, Rovigo, Catanzaro, Cuneo, Trst, Gorica in Nuoro). Politika levega centra je dobila na teh zborovanjih 47 delegatov, -nasprotniki take politike (predvsem Scelba) pa 7 delegatov. Desničarske skupine KD nameravajo nastopiti skupno na kongresu KD. V ta namen se je danes vršilo vsedržavno zborovanje desničarske struje «primavera», ki jo vod; sedanji obrambni minister Andreotti Dr. Evangelisti je imel politično poročilo, ki so ga po krajši diskusiji odobrili in potrdili, da bo ta struja nastopila na kongresu skupno s skupino Scelbe, s katero bodo predložili skupno resolucijo. Na vprašanje novinarjev je Evangelisti izjavil: »Skupno s prijatelji poslanca Scelbe se bomo borili, da bi do bistvenih sprememb italijanske politike moglo prit; le po splošnih volitvah«. Na vprašanje, ali sporazum zadeva le pria-telje poslanca Andreottija, je Evangelisti dejal: «Ne. so tudi drugi številni prijatelji, med njim; tudi poslanec Go-nella. Omenil sem le prijatelje poslanca Scelbe, ker predstavljajo jasno začrtano skupino, ki ima že svoje predstavnike v sedanjem vodstvu«. Manever desničarskih kro-gov KD je prozoren: s svojim enotnim nastopom na kongresu skušajo doseči čim večje število svojih pristašev v glav-nem odboru KD, v katerem pripada večinski skupini dve tretjini članov, ena tretjina pa se razdeli med manjšinske skupine, proporcionalno po številu glasov, ki so jih prejele na kongresu. Zaradi tega tudi ni verjetno, da bi levičarski struji (»baza« im «rinno. vamento democratico«) bloki, rali s Fanfanijevo skupino (ki bo verjetno na kongresu blokirala z Morom in »dorotej-ci»), da bi tako zmanjšal v čim večji merj predstavništvo desničarskih skupin v bodo-čem glavnem odboru stranke A. P. francoske šole v Egiptu KAIRO, 27, — List »Al A-hram« sporoča, da je vlada ZAR objavila odlok za zaplembo treh francoskih šol. Omenjene šole je upravljalo posebno uradno poslanstvo francoskega prosvetnega ministrstva. Gre za tri velika francoske šole: licej v Kairu, licej v Moadi (v predmestju Kaira) in licej v Aleksandriji. Egiptovska informacijska a-gencija javlja, da se predvideva zaplemba drugih šol, ki jih vodi tuje osebje. V Egiptu je bilo osem francoskih šolskih zavodov; pet so jih zaplenili že ob napadu na Sue*. ■ iMMflH MINSUSTF«; /jii/if/e vv- glptiall&CG fjlithku ^ blihti'ibtv& MVANZA (Tanganjika), decembra. — Pred menoj je bilo še eno poglavje življenja, ki ga do sedaj nisem doživel: rojstvo države. Gre ra Tanganjiko, deželo, ki je tri in polkrat večja od Ju-slavije. Prvi prebivalec Tanganjike, s katerim sem se pogovarjal, je bil črn fant z dobrodušnim nasmehom. Pogovarjala sva se v rumeni pritlični policijski stavbi v Mvanzi ob jezeru Viktorija. Nad njegovo pisarno je bil napis »Immigration officer«, vendar je bil fant Afričan. Nesreča je v tem, da stoji na pragu vsake države kot gospodar — policaj. Do sedaj se jim nihče ni nasmehnil. Sedaj je to bilo prvič. — Uhuru! — sem izgovoril edino besedo, ki sem jo rnal v svahili jeziku. • Uhuru kamili« — ti besedi sem slišal v Mvanzi, mestu, ki je z 22.000 prebivalci drugo mesto v Tanganjiki. Besedi pomenita »popolno neodvisnost«. Slike Juliusa Njerereja, zeleno -šrne - zelene zastave, ki imajo z zlatom obrobljeno črno polje, so polnile ulice. Na teh ulicah se sodobna arhitektura srečuje z enonadstropnimi hišami trgovcev s številnimi trgovinami. Naslovi so indijski. V središču mesta stoji stolp t uro in ploščo, na kateri so imena padlih v vojni od leta 1914 do 1918 (v nemški in angleški uniformi) in v letih od 1939 do 1945 (v zavezniških armadah). Nekdo je na skale z ogljem napisal «Uhuru!». Sedel sem pred pritličnim hotelom Mvanza, kjer so se zbirali nogometaši v pisanih majicah. Zvočnik z avtomobila pa je vabil na tekmo «v korist uhuru«. Dekleta z ostriženimi, lepimi glavami, so bile oblečene v rumena ali pisana oblačila, vse pa so klicale «Uhuru Tanganjika!« Fantje iz Bukobe, ki leži na nasprotni obali jezera Viktorija, so bili ponoči v baru in na ladji «Usoga». Peli so in klicali »Uhuru!». Deževalo je Belci so se umaknili in pustni prostor fantom. Opazoval sem obraze in poglede. Dva starčka z dolgimi palicami sta v ponošenih oblekah stala pred indijsko čitalnico kot apostola ali popotnika, ki se potepata. Na železniški postaji s~m videl potnike z otroki. Gledal sem obraze, ki so pripadali 129 različnim tanga-njiškim plemenom, opazil pa sem le radovednost. — Ljudje so zelo dobri — mi je rekla misijonarka, ki že tri leta živi v Dodomi v Srednji pokrajini. V Mvanzi sem bil ves dan. Nikjer nisem opazil trgovine z afriškim napisom, z avtomobili pa so se vozili le kot šoferji taksijev. Zaradi svoje svetle polti sem začutil neko tesnobo v srcu. indijski inženir je obljubil, da bodo popravili progo do drugega dne. Vendar pa se iz vasice Bukene tudi drugi dan nismo premaknili. Ni-kakega upanja ni bilo, da bo vlak nadaljeval pot — 1230 kilometrov proti Dar es Salamu — voda je namreč odnesla progo na štirih mestih, deževalo pa je venomer. V vasici je trg z bananami, kokosi in papai ter nekaj indijskih trgovin, v katerih prodajajo prav vse. Bukene: koče iz zemlje in slame, pošta, indijska usnjarska delavnica za predelavo krokodilskih kož, velike kokosove palme in evkaliptusi. Afriški potniki vstopajo v neko kočo in pijejo opojno bananovo žganje. Dežela ima deset milijonov prebivalcev na 939.361 kvadratnih kilometrih — ukrog nas pa je le prazna močvirnata pokrajina. V vagonih Vzhodnoafriškc železnice (Kenija, Uganda, Tanganjika) so »azijska« in ♦ evropska« stranišča. Na postaji kakor tudi drugod so posebna stranišča za Afričane, Azijce in Evropejce. Ker Afričani na potovanju ne nosijo hrane s seboj, je drugega dne krajevna organizacija TANU (Afriška nacionalna unija Tanganjike) v vasici Tapioka priskrbela pal-minovega masla, rib in paradižnikov, Indijci pa so dah riž. Lepe in pridne žene iz Bukeneja so ves dan pripravljale hrano in stregle od vagona do vagona. Opoldne in zvečer so vsi potniki (o-krog 220) sedeli na vlažni travi in s prsti jedli iz prstenih posod. — Uhuru! — so se sme-jali, ko so ozdravljali. Očitno je bilo, da je to revna vas. Hrana je brezplačna. Drugega dne opoldne je majhen debel človek, tajnik vaške organizacije, zbral potnike ter jih nagovoril. Pogosto je ponavljal besedo »neodvisnost«, V Bukeneju je šola. Učitelj, visok človek, kakor da bi bil iz ekvatorialnega plemena Dinka, je vodil telovadbo okrog sto otrok. Roke in noge deklet in fantov •o »e skladno gibale, šolska glasba pa je igrala škotske koračnice. — Bil sem vojak v nemški vojski v prvi svetovni vojni — se je predstavil učitelj. Učitelj je služil v tisti vojski, v kateri se je von Let-tow z majhno armado boril v Tanganjiki z generalom Smutsom polna štiri leta. Kapituliral je šele leta 1918 in potem prepustil Deutsches Ostafrik Britancem. Prisrčnemu učitelju in četi majhnih glavic so potniki zaželeli srečno uhuru. S tovornjaki so nas pripeljali do razrušenega mostu nad neznano reko, na drugi strani pa so na potnike prvega in drugega razreda čakali jeepi. Mi smo nadaljevali pot z avtomobilom nekega Škota — Tukaj sem 17 let in poznam deželo kot svojo hišo — je rekel ljubeznivi lastnik avtomobila. Savana. Noč. Džungla. Škot nam je povedal, da se pokrajina, po kateri prodiramo, imenuje »aleja levov*. Beli gostje hotela »Tabora« so nas ob 10. uri zvečer dočakali z veseljem, kakor da bi prihajali s »Titanika«. Dobili smo večerjo po posebnih cenah. Iz magnetofona so prodirali zvoki »Oh, my darling«. Mestece Tabora je center okolice, ki je najbolj prizadeta s spalno bolez-nijo. Mesto ima 18 tisoč prebivalcev. Nismo imeli priložnosti, da bi videli razvaline hiš arabskih trgovcev s sužnji; nismo utegnili obiskati obeliska na kraju, kjer sta leta 1872 nekaj časa prebila raziskovalec David Living-ston in ameriški novinar Stanley. Tabora je bil center trgovine s črnimi sužnji, ki so jih Arabci prevažali iz Konga, Ruande Urundija, Rodezije in Tanganjike v Dar es Salam in Bagamojo, od tod pa na otok Zanzibar. »Koliko ljudi ste pustili na poti?« — je vprašal potnik iz devetnajstega stoletja trgovca iz Tabora v zapisu o deželi. »Ja, precej jih je po poti umrlo od lakote.« »In otroci?« 2enske so namreč nosile svoje otroke in slonovo kost. »Takšen je naš zakon,« je pojasnjeval trgovec. »Ne moremo pustiti slonove kosti na poti. Otroka prebodemo s kopjem, ženska pa *ako že laže nosi tovor. Najprej slonova kost, potem pa o-troci«. V časopisu «Tanganyika Standard« sem danes bral izjavo ministra za notranje zadeve prve vlade Tanganjike, »da so neutemeljene vesti o tem, da je moč pričakovati nerede ob prazniku neodvisnosti« ter da bi »vsak incident v teh zgodovinskih dneh v tujini bil zlorabljen«. Na postaji smo se srečali s sopotniki iz Bukeneja, ki so se srečno pripeljali s tovornjaki. Vsak je imel zavitek praženih rib in papaie, ki so jim jih podarili v nepozabni vasici. Pozdravljali smo se kot stari znanci z »uhuru«. IVO BRAUT Ameriški delegat pri OZN Adlai Stevenson je spremljal Marlene Dietrich na premiero filma »Sodba v Niirnberguu, v katerem nastopa tudi ta igralka. Premiera je bila v new- yorškem Palače Theatre Cosenza - Catanzaro CATANZARO, 27. — Zdi se, da hočejo po nesreči pri Ca-tanzaru, ki je prav za praznike tako grozno prizadela toliko družin v Kalabriji, zakriti prave krivce nesreče z obtožbo manj krivih. Tako so strojevodjo in vlakovodjo, ki sta bila do sedaj priprta, sedaj aretirali. Obtožujejo ju, da je vlak na nesrečnem mestu vozil dosti hitreje, kakor bi po predpisih smel. Toda tisti, ki jih je nesreča z izgubo svojcev najbolj prizadela, najbrž niso preveč prepričani o krivdi dveh železničarjev, temveč vidijo krivce prej kje drugje. Vedeti je namreč treba, da je ta železnica last, zasebne družbe, ki je skoraj IIIIMnilllllllllulIlltllllllllltlllllllllllllulllHUUIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlItlllllllllllllUllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllHIIIllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIII Vojnim zločincem v Nemčiji ni hudega Strokovnjak Kurt Leibbrand je zopet na uglednem mestu Poleti je bil na letališču v Frankfurtu aretiran zaradi obtožbe, da je dal ustreliti 30 Italijanov - Leibbrandu, ki je sicer strokovnjak za vprašanja prometa, je dal novo naročilo občinski svet v Moenchengladbachu MOENCHENGLADBACH, 27. — Kurt Leibbrand, znani strokovnjak v vprašanjih prometa, ki je bil to poletje aretiran pod obtožbo, da je dal ustreliti 30 Italijanov pri A-vignonu, ko se je nemška Wehrmacht umikala iz južne Francije, in ki je bil potem izpuščen na svobodo po položitvi kavcije 38 milijonov lir, je sedaj zopet našel zaposlitev. Občinski svet Moenchen-gladbacha v Porurju mu je poveril nalogo, da izdela nov cestni načrt za mesto. Leibbrand je takoj sprejel pa-nudbo. Vest, ki jo je danes razširila neka nemška tiskovna agencija, je povzročila razumljivo iznenadenje, ker je zaporni nalog še vedno v veljavi in ker nihče ni mogel demantirati obtožb na Leibbran-dov račun. Po njegovi aretaciji je nastalo, kot je znano, veliko ogorčenje proti njemu in številne mestne uprave, med katerimi sta bili tudi upravi Miinchena in Stuttgarta, so ga razrešile nalog, ki so mu jih prej poverile. Kakšne elemente so branilci Leibbranda navedli, da je bil izpuščen na začasno svobodo, ni znano. Sporočili so samo, da je Leibbrand med preiskavo priznal, da je vmešan v zadevo pokola italijanskih vojakov, «čeprav samo posredno«, ker «se je omejil samo na prenos ukaza za u-strelitev, ki ga je prejel od nadrejenih, svojim podrejenim«. Leibbrand se je rodil v Berlinu 19. maja 1914 in je tehnik svetovnega slovesa na področju cestnih zvez in prometa, tako da so ga že klicali, da preštudira in reši pro- miiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiimmiimiiiiiiiiiiimimiiimiMiimimtmimmimimmmmii V francoski pokrajini Aveyron Gladovna stavka otrok s stavkajočimi rudarji Demonstracija žena m hčera stavkajočih pred prefekturo - Župani vsega področja so zagrozili z odstopom - Tudi škof je solidaren z rudarji PARIZ, 27. — Rudarji premogovega bazena v Aveyronu stavkajo že devet dni ob solidarnosti vse pokrajine, tako da so vsi župani zagrozili, da bodo odstopili, če ne bo med ministrstvom za industrijo in 850 stavkajočimi posredoval sam general de Gaulle. Toda najbolj zanimivo in ginljivo pa je, da je začelo šest rudarskih otrok, starih od 17 do 20 let, danes zjutraj z gladovno stavko iz solidarnosti s svojimi očeti, ki so zasedli jaške premogovnika v Decazevilleu in Cranacasu. Sinovi so zasedi; dvorano občinskega sveta v Decazevillu in sporočili, da bo. do uživali samo vodo, dokler zahteve rudarjev ne bodo izpolnjene. Skupina njihovih tovarišev pa je zasedla vse do-licde v dvorano. Poleg gladovne stavke sinov pa so žene in hčerke stavkajočih priredile v Rodezu demonstracijo pred prefekturo, kjer so izročile protestne izjave. Svojo solidarnost je izrazil tudi tamkajšnji škof msgr. Menard, ki je v svoji poslanici med drugim poudaril, da rudarji stavkajo na dnu premogovnika in v njegovih delavnicah ter da so to žrtev njihove družine sprejele, prebivalstvo pa izrazilo svojo solidarnost. Skof dodaja, da tudi on sodeluje pri trpljenju delavcev in njihovih družin in želi ugodno in naglo rešitev njihovih pravič- nih zahtev. Vzroki, zaradi katerih rudarji stavkajo, so nadvse u-pravičeni, saj so jim zagrozili z odpusti ter zahtevajo vse svoje mezdne pravice in dosežene pridobitve pri novi zaposlitvi, ki jim jo je predložilo ministrstvo za industrijo. «»------ Padel 300 m globoko in ostal še živ INNSBRUCK, 27. — Neki komaj 15-letni tirolski smučar je ostal živ, potem ko je padel v 300 metrov globok prepad na področju Sillian. Mladeniča so prepeljali v bolnišnico zaradi prebitja lobanje in številnih zlomov na nogah in rokah. bleme cestnega prometa v največjih evropskih in izvenev-ropskih mestih. Nekaj let sem je poučeval na politehniki v Ziirichu. Dne 23. julija letos pa je bil aretiran na letališču v Frankfurtu med postankom na poletu v Bremen. #»------- Vedno nevarnost jedrske vojne DENVER, 27. — Jedrska vojna bi lahko izbruhnila tudi po pomoti zaradi »napačnih odločitev« »elektronskih možganov«, ki jih uporabljajo v opazovalnih in komandnih centrih »Norad«. Do tega sklepa je prišlo sedem odličnih znanstvenikov, ki so predložili svoje poročilo na uvodnem letnem zasedanju Združenja za napredek znanosti. Po mnenju teh sedmih znanstvenikov bi jedrska vojna razrušila socialno strukturo prizadetega naroda, razen tega pa bi ubila tudi znaten del prebivalstva. Bomba z močjo 20 megaton, ki bi bila vržena na »Columbus Circus« v samem središču New Yorka, bi v nekaj dneh povzročila smrt treh četrtin prebivalcev področja, ki šteje 8 milijonov ljudi. Ekplozija bi povzročila ogromne požare in razrušila obširno področje. Zaključke, ki jih vsebuje to poročilo pa je skušal zavreči dr. Walter Strope, član uprave za civilno obrambo. Strope je izjavil, da je nekaj številk v tem poročilu pretiranih, ker temeljijo na principih, ki ne bi veljali v primeru jedrske vojne. Predvsem je poudaril, da temeljijo zaključki na podatkih, ki so bili zbrani ob jedrskih poskusih v Nevadi. Strope je dodal, da so vremenski pogoji v Nevadi precej drugačni kot na področju New Yorka in da bi zaradi tega tudi u-činki jedrske eksplozije nad Kako je birokracija predvsem sama sebi namen, jasno kaže primer Silvie Bruno iz Monbaldone d’Asti. Ce namreč birokracija zagreši kako napako, tedaj bi se moral človek tej napaki podvreči in treba je velikih naporov, jeze in stroškov, da človek n. pr. dokaže, da je še živ, pa so ga imeli kdove zakaj napisanega, da je umrl; ali pa, da dokaže, da je še samski, ko se je kak uradniški pisar zmotil in napisal, da je poročen. Tako smolo je imela omenjena Silvia. Hotela se je poročiti že pred desetimi meseci. Ko je zahtevala za poroko dokumente v svojem rojstnem kraju v Malvicino d’Ac-qui, je presenečena izvedela, da je že šest let — poročena, in to s svojim svakom Gio-vannijem Siritom. V resnici se je s Siritom poročila sestra Pierina, ki se je nastanila v Turinu in pred tremi leti se je v zakonu tudi rodil sinček. Očitno je bilo, da je tu napaka v knjigah, vendar za Silvio ni bilo nič kaj enostavno. Za vestne pisune matičnega urada je bila ona poročena in konec. (Nihče pa Sirita ni preganjal zaradi bi-gamije, kot bi bilo logično, če je bil poročen s Pierino, kar so vsi videli in vedeli, in še s Silvio, kot je bilo napisano v knjigi.) Ko Silvia že ni vedela kaj storiti, se je obrnila za pomoč k rubriki »Ogledalo časov« v turinskem listu La Stampa. Potem se je našel pravnik, ki je stvar spravil v red in končno se je lahko tudi Silvia na Stefanovo poročila. (Na sliki je skupaj z možem.\ področjem New Yorka drugačni od eksplozije v vadi. bili Ne- iz Azije in Afrike na jugoslovanskih univerzah BEOGRAD, 27. — Na jugoslovanskih univerzah v Beogradu, Ljubljani, Zagrebu, Sarajevu, Skoplju, Novem Sadu, Tuzli in Nišu študira nad 300 študentov iz raznih držav, večinoma Afrike in Azije. Največ — 162 — jih je vpisanih na tehničnih fakultetah, 78 na fakultetah za družbene vede, 76 na medicinskih fakultetah. Načrt za štipendiranje teh študentov v letu 1962/63 predvideva poleg rednega šolanja več seminarjev za posamezne specializacije. Poleg tega bo posvečena posebna pozornost vzgoji vodil-, nih in drugih strokovnih kadrov za posamezne službe v novoosvobojenih afriških državah. Umrl je dr. Locwi Nobelov nagrajenec NEW YORK, 27. — V New Yorku je umrl v starosti 88 let dr. Otto Loewi, Nobelov nagrajenec za medicino leta 1936, Loewš se je rodil v Nemčiji, kot protinacist pa se je leta 1940 zatekel v ZDA. «»----------------- Obsodbe v vzh. Berlinu BERLIN, 27. — Pred sodiščem v vzhodnem Berlinu je bil obsojen na 2 leti in 9 mesecev zapora 28-letni švicarski bančni uradnik Andreas Stal-der pod obtožbo, da je skušal skrivaj spraviti čez mejo v zahodni Berlin neko dekle. List »Neues Deutschland« dodaja, da sta zaradi enakega prekrška bila obsojena na 4 oziroma 3 leta in pol študenta Klaus-Dieter Minx iz zahodnega Berlina in Wolfram Wurche iz vzhodnega Berlina. Vsi trije obtoženci so bili sojeni na istem procesu pred božičem. Vsi so se pri svojem delu posluževali švicarskega potnega lista. Glasnik britanske vlade je sporočil, da so vzhodnonemške oblasti izpustile angleškega državljana Bernarda Col-leta. Bernard Collet je bil 26 septembra letos obsojen na 2 leti zapora pod obtožbo, da je skušal spraviti čez mejo v zahodni Berlin neko žensko, ki jo je skril v svojem avtomobilu. gotovo mislila bolj na lastne koristi kot pa na udobno potovanje ubogih Kalabrežev. Danes je prebivalstvo iz krajev, od koder je bilo 70 potnikov, ki so izgubili življenje pri nesreči, ko je vagon strmoglavil v prepad, prišlo na železniško progo demonstrirat. V Soveria-Manelli je prišlo do incidentov, med katerimi je nastala škoda na železniških napravah. Cez 3.000 oseb, največ iz vasi San Bernardo, Adami in Cerrisi di Decollatura in iz Soveria - Manelli se je odpravilo na železniško progo na odseku Soveria - Catanzaro ter preprečilo vožnjo vlakom in napravilo tudi nekaj škode. V Soveria - Manelli je množica napadla tudi postajno poslopje. S kamenjem je razbila šipe poslopja in prostor, kjer so spravljene lokomotive. Telefonska linija je bila prekinjena. V kraju Soveria - Manelli so še ostali karabinjerji iz bojazni, da se ne bi demonstracije ponovile. Tudi na postaji Decollatura so nastale poškodbe. Demonstranti so podrli dva brzojavna drogova ter z njima izruli pragove, na katerih so postavljeni železniški tiri. Tako je proga na nekaj metrih neuporabna. Ko so prišli karabinjerji, so se demonstranti razbežali. Promet je tako prekinjen in vlaki, ki prihajajo bodisi iz Co-senze bodisi iz Catanzara, se morajo ustaviti na postajah Bianchi in Decollatura. Orožniški kapetan Brunello je zahteval, naj se ukinejo odhodi vlakov tako iz Catanzara kot iz Cosenze. To se je zaradi »javnega reda« potem tudi zgodilo. MILAN, 27. — Skupina socialistov «Carlo Pisacane«, ki se je že pred dvema letoma izkazala z nabiranjem prispevkov za poplavljence v Kalabriji, je izročila upravi lista «Avanti!» 500.000 lir, ki naj se porabijo kot študijske podpore po 100.000 lir za otroke žrtev nesreče pri Catan-zaru. FILADELFIJA, 27. — Včeraj zvečer se je v Filadelfiji iztiril vlak zračne metropolitanske železnice. Pri nesreči je izgubil življenje en potnik, 20 pa je bilo ranjenih •iiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiititiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin Rop v draguljarni za 100 milijonov fr. Zagrebški Telegram o Spacalovi razstavi Nedavno je naš list ob ja vil članek o sporazumu med Italijo in Jugoslavijo, da se umetnine z jugoslovanskega ozemlja, ki so se sedaj nahajale v Italiji, vrnejo Jugoslaviji. Zadnja številka zagrebškega tednika «Tele-gram» posveča temu dogodku celo stran ter objavlja več slik teh umetnin. Med drugimi je tudi Carpacciov sv. Boštjan. V isti številki lista je tudi kratko poročilo o Spacalovi razstavi v Zagrebu in objavljena je tudi reprodukcija nekega njegovega lesoreza. B. Zganjer pa je napisal zelo pozitivno oceno knji ge Vladimira Kralja eClovek, ki je strigel z ušesi«. Stane Sever prvič kot Kantor LJUBLJANA, 27. — V čast 20. obletnice vstaje narodov Jugoslavije je bila nocoj v dvorani Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani premiera drame Ivana Cankarja uKralj na Betajnovi». V vlogi Kantorja je prvič nastopil ugledni slovenski igralec Stane Sever. Delo je režiral Slavko Jan. Theater an der Wien do aprila obnovljen DUNAJ, 27. — Določeno je, da se morajo obnovitvena gradbena dela pri gledališču Theater an der Wien zaključiti v aprilu 1962. V začetku maja bi se morale že pričeti vaje za slavnostno premiero Mozartove «Ca-robne piščali« pod vodstvom Herberta von Kara-jana. Gledališče bo lahko sprejelo 1000 do 1200 oseb. Posebnost bo železna zavesa, na katero bo prileplje na stara zavesa iz l. 1801, potem ko bo temeljito restavrirana. Ta zavesa, ki je najstarejši predmet iz zgodovinskega gledališkega poslopja, kaže motive iz «Ca-robne piščali», vendar pa so bile pozneje naslikane še druge osebe; tako je mogoče ugotoviti, da so upodobljeni na tej zavesi Wenzel Scholz, Alexander Girardi in Emanuel Schikaneder. Restavratorska dela vodi akademski slikar Gustav Krae-mer. . lunin......................... n Razporoke na pism MEXICO CITY, 27. — Mehiška policija je prekinila aktivnost organizacije, ki je tudi na samo pismeno in po pošti poslano prošnjo »pribav-ljala« zaželene mehiške razporoke. Razporočne razsodbe, ki jih je dobavljala ta organizacija, sicer niso imele legalne ve- da si jih je preko te organizacije priskrbelo nekaj deset-tisočev zakoncev. Organizacija je imela svoje urade v Mexico Cityju in v bližnji klimatski postaji Cuernevaca. Policija je v teh uradih naredila preiskavo in zaplenila večjo količino dokumentov Aretirala je tudi še išče. j poroke so bile registrirane sa-. Iz zaplenjenih dokumentov mo v privatnih arhivih in je razvidno, da so agenti in reprezentančni uradi urgani- področju ZDA, nudili mehiške razporoke po snižanih cenah. Razporočna razsodba je vedno pravočasno bila dostav- zaradi tega niso imele pravne veljave. Mehiška policija zacije, ki so delovali v sever- | meni, da se je teh razporok ni Mehiki in na jugozahodnem samo v Kaliforniji poslužiio vsaj 50.000 zakonskih dvojic, medtem ko so bile ostale dostavljene prosilcem celo v Argentino, Brazilijo. Cile, Fran- ljave, vendar pa se računa,' štiri osebe, medtem ko enojljena interesentom, toda rez-1 cijo, Španijo in Italijo. PARIZ, 27. — Dva bandita sta danes dopoldne kmalu po 11. uri vdrla v znano draguljarno na Rue du Faubourg Saint Honore in se polastila draguljev in drugih dragocenosti v vrednosti okrog 100 milijonov lahkih frankov. Gre brez dvoma za največji in najdrznejši rop v zadnjih letih. Pariška policija je mobilizirana za zasledovanje roparjev in je postavila cestne bloke na vsem področju. Čeprav je bil promet zaradi teh blokov znatno zavrt, je roparjema vendarle uspelo pobegniti brez sledu. Kot je bilo ugotovljeno, sta pobegnila z lahkim motornim kolesom, ki jima je omogočilo, da sta se laže izmuznila skozi gosto mrežo policijskih patrulj. V trenutku vdora so bile v draguljarni tri osebe: lastnik Ferra, njegov družabnik Dan Weil in dobavitelj Sira-kian, ki je pravkar ponujal prodajo zbirke draguljev. Bandita sta vdrla v draguljarno z naperjenim orožjem. Eden od njiju se je približal omenjenim trem osebam in jih izrinil v lokal za prodajalno. Drugi se je medtem polastil draguljev, ki so bili v izložbi in sicer prstanov z briljanti, ogrlic z dragulji, ur z vdelanimi diamanti itd. Ves napad je trajal komaj dve minuti in ko je prišla policija sta bila bandita že kdo ve kje. Draguljarji so lahko dali policiji precej podrobne podatke za oba napadalca. Tisti, ki je naperil na njih orožje, je moral imeti kakih 30 let. Bil je visok približno 1.80 m, plavolas in oblečen v platneno obleko. Drugi se je zdel mlajši in je bil tudi manjši. Napadalca nista bila zamaskirana. Nova pot iz Moskve na postajo Mirny MOSKVA, 27. — Tass sporoča, da so sovjetski piloti odprli novo zračno pot med Moskvo in znanstveno postajo Mirny na Južnem tečaju, ki jo vodijo sovjetski znanstveniki. Dopisnik Tassa je sporočil, da je danes pristalo na zaledenelem letališču v bližini postaje sovjetsko turboreakeij-sko letalo «11-18», potem ko je preletelo 25.300 km preko Evrope, Azije, Avstralije in antarktičnega področja. Za to pot je porabilo 44 ur in 36 minut. Za isto pot je drugo sovjetsko letalo »Antonov An-10», ki je priletelo v Mirny na božični dan, porabilo 48 ur in 7 minut. Pri Janine Carrat življenje še v nevarnosti Janine Charrat, slovita francoska balerina, je dobila med vajo za francoski televizijski balet tAlge« tako hude opekline (70 odstotkov), da je njeno živ- JANINE CHARRAT Ijenje kljub takojšnji pomoči specialistov še vedno na nitki. Zdravniki pravijo, da bodo mogli šele čez mesec dni določneje naznačiti posledice tragičnega dogodka: za zdaj preostane le upanje, da bodo Charratovi rešili življenje. Četudi se bo dobro končalo, pravijo specialisti, ne bo mogla Janine Charrat. nikoli več pokazati svoje baletne umetnosti v nekdanjem sijaju. Nesreča jo je doletela prav takrat, ko so se začele uresničevati njene velike sanje: dunajska O-pera je pripravila zanjo novo inscenacijo «Tristana in Izolde«. Te dni (26. do 28. decembra) bi morala nastopiti v belgijskem televizijskem baletu «Prepovedana cona«, aprila bi gostovala v ZDA, junija pa plesala v pariški Open. Obrambo interesov Janine Charrat je prevzel znani pariški advokat Floriot, ki pravi, da bo treba ugotoviti, kako je prišlo do nesreče; ali so v televizijskem studiu poskrbeli za vse varnostne ukrepe, ali bi balerinina obleka ne mogla biti iz n evnetljivega materiala in ali bi svečnika, zaradi katerega je nastal požar, ne bilo mogoče nadomestiti z električnimi lučmi. Anita Ekberg čaka Roda Taylorja, da konča snemanje in da skupaj odideta. Za ameriškega igralca Roda Taylorja, ki igra Francisa D raka v filmu »Francis Drake — kralj sedmih morij«, pravijo, da Je pri Aniti spodnesel Franca Silvo in da se bosta celo z igralko v kratkem poročila Danes v kinu «ARC0BALEN0» \\e\mQotdwyn^\atj6S prikazuje film proizvodnje AVON srtvt . BKiijiu TON« Himni' BRIGID DEAN CinimaScOPE Metrocolor . .IAGGER' WOT MUUANEI ® Prvi dnevi nove države Zaradi demonstracij po nesreči Ukinjena vožnja na železniški progi PRED JUTRIŠNJO PREMIERO V AVDITORIJU Barabau zmaj sedmeroglav Mladinska igra v dveh dejanjih Kordelija, 28 dec. 196. Dragi prijateljčki! Ste že kdaj, potovali z letalom? Ne? Blagor vam. Jaz sem se prvič podal v to «a-vanturot, pa sem jo pošteno izkupil. Skupaj s tovarišem Str-bincljem sva brezskrbno letala sem ter tja po zračnih višavah, ko zaslišiva strašen pok v levem motorju. Letalo se je nagnilo, ogenj je švigal na vse strani... Zgrabiva padala in hop... joj kako je brilo okoli ušes... Padava, padava in 'končno pristaneva. Ne, dragi moji, zaprisegel sem, da vam vse do pike opišem in to tudi brž storim. Ktimaj sva postavila noge na neznana kopna . tla, sva si s Strbincljem razdelila naloge... Raziskovati moramo dežčlo... Ti na levo, jaz na desno.! Nisva napravila mnogo poti ko planejo izza grma na nas divjaki. Bili so tako črni kot premog. V rokah pa so držali Sulice, šiljaste kot igle, pisane ščite in ostre sekire. Pa še drugo podobno orožje. S sulicama so naju gnali pred svojega mogočnega vladarja. uAhan, sva si rekla, «najinu pota so končana —• kdo ve kako dobro juho si bodo ti divjaki naredili iz naju.it No, vidite prijateljčki, imela sva res veliko srečo, kajti k sreči nisva padla v roke krutim ljudežercem. Nasprotno, celo prijazni so bili z nama. Kralj Sokolji kljun naju je sprejel z odprtimi rokami. uSinova neba«, t kn naju je imenoval «do-brodcšla v naši nesrečni deželi Kordeliji.» Nesrečni?, sva se s Strbincljem spogledala, medtem ko so divjaki ob žalostnih zvokih tožeče zaplesali okrog l pa boga Balabuta. Kraljeva hčerka princesa Perutnička pa nama je pripovedovala: eNesrečna, pravi očka, kajti ogromna pošast se je pred nedavnim spustila nad našo deželo in zatemnila sonce s svojimi krili. To je bil zmaj s sedmimi glavami — Barabau — strašni uničevalec sveta. V globoki votlini p naših go. uh se je ugnezdil m od tam nas zasleduje in strahuje. Vse bi rud od nas. vse naše najboljše pridelke s polj a, najboljše ribe, ki jih nalovimo in sploh Vse naše bogastvo. Ce mu pa takoj"fti ugodimo ter ne pošljemo po čarodejki Modrasici vsega kar zahteva, nam grozi, da bo prišel iz svojega skrivališča, nam porušil domove ter z ognjem iz svojih nos-n c Ugonobil nas in našo živino. » Ko sva slišala to strašno pr poi vdevanje, sva s Str-b meljem ngotouila, da bi bilo najbolj koristno zmaja u-i oriti. Drugi so nam ugo-t rjali, češ da je šlo nad I ir uhana že več domačih ju-i i kov in med njimi celo hrabri princ Ulrih. obljubljeni s-.ttog princese Perutničke, a d i se ni nihče več vrnil. Naša odločitev je bila nepreklicna. In njej se je moral ukloniti tuui sam . kru-j Kokolji kljun. Obljubil je, da naju bo čarodejka Modrosten vodita do vhoda v votlino. noju spremljala med se-s ... ani/ji i levi. ki čuvaja po-, t i,n naju predstavila grn-zečett-i zmaju, kajti samo ona gr ■ ■ doslej videla. Ob ten sedali sva se istn-časno spogleda1 n. Kaj, ko bi t’ pod to pravljico o zmaju ■' ..vala velika sleparju? 'To. I udstvo je dovolj pnmitiv '■ u. da verjame vse kar mu natvezeš, Čarodejka pa je lahen tzvei.,1-:: a slcparka, ki s svojimi ničvrednimi Vražami strahuje to ubogo ljudstvo. Ne da bi predvidevala kaj se lahko zgodi, če izraziva te neutemeljene sumnje, sva jih enoglasno povedala kralju in vsem navzočim. Da bi nikoli ne rekla tega! Čarodej-kin pomočnik Bazum je zagnal tak strašen krik, da ga je bilo žalost poslušati. «Ve-liianstvo, veličanstvo, t bre-kovala sta našo vseveda £a-rodejko! Nesreča bo prišla nad nas, če ju takoj ne pokončamo-..» Kralj je bil pri tem v dvojni stiski. Po eni strani naju je potreboval, ker sva se prostovoljno javila, da greva nad zmaja. Po drugi strani pa je bil tudi sam žrtev praznoverja in stepe čarodejki-ne vere. Po posvetovanju s enojimi duorjani je svečano razglasil — «Po ndših postavah sta res obadva kriva žalitve naše preljube čarodej-ke. Po naših zakonjh zaslužita smrt, vendar odločam in ukazujem, da Se sodba izvrši le v primeru, da bi obodna ne zmogla sama s svojimi lastnimi močmi ugonobiti strašnega zmaja Barabaua. Se preden je kralj končal svojo razsodbo, je kot vihra pridrvela čarodejka Modrasi-ca. »Zakaj si to obljubil/ Odvezujem te ukaza! Kaj si domišljaš, kdo si ti proti meni, ki imam božansko moč. Vi osi živite, ker vam jaz dowolim.it S takim nesram- nim in žaljivim vpitjem je ukazovalno velela naj vsi pokleknejo in se dotaknejo z obrazi tal. Nato pa je z močnim glasom velela: «V imenu boga Balabuta ukazujem, da umorite ta dva brezverca. Pripravila sem jima posebno smrt. Pripeljati sem dala velikega svetega Tigra. Pahnite, ju v goščavo.» Ne da bi čakala na njih pomoč, sva se sama napotila proti gozdu. Rjoveči tiger je že lakomno čakal na naju. Izza pasa sva izvlekla pištoli in močan strel je zadonel v odmevu v gorah Kor-delije. Zmagovito sva se spet pojavila pred kraljem. «Priče ste bili naše moči! Iz tehle cevk lahko izproživo smrtonosne strele. Z njimi lahko pokončava vse zveri m ose čarodejke ter zmaje, ki se nama postavijo po rnbu.i> Po tem dejanju je naš u-gled pred divjaki zrastel do zvezd. Jasno so se kazali sledovi, da so vsi začeli z nevero gledati na čarodcjlzo Modrasico, to pa tembolj takrat, ko sva od nje zahtevala, naj sedaj ona dokaže svojo čudodelno moč in naj pri priči obudi mrtvega tigra. ,Čarodejka ni kajpak sprejela najinega povabila. Izgovarjala se je, da jo je tigroma smrt hudo prizadela, da bo pa svojo moč izkazala naslednji dan. V tisti kratki noči so se zapletle in razpletle vse niti naše zgodbe. Čarodejka Modrasica, ki je bila v resnici prava sleparka, ni znala, kako bi prepričala svoje za-strahovane sužnje. Najzvestejšim je z lažnimi obljubami prišepetavala najpodlejše misli. Bazumu je celo zaukazala, naj maščuje svetega tigra s tem, da naju ubije. Da, celotna zgodba bi se kajpak lahko še hudo razpletla, ko bi dogodki ne spremenili čarodejkinih zlobnih naklepov. Zaradi lažnih obljub sta si Bazum in Beir skočila v lase, nakar je Bazum odpovedal Modrasici pokorščino. Končni udarec pa je nehote zadala čarovnici prav princesa Perutnička. V znak pokornosti in verske vdanosti je prišla žrtvovat. S seboj je prinesla dišečo torto in dve steklenici vina. Vse je po krajevni šegi položila pred kip boga Balabuta. • Pa kaj bo kipu .vino? bo-ste "r zg^p^ena-, vprašali. Wlrmm — Ben, Mihec, kaTtu si kej pasau praznike? — Ma, jest nanka ne. taku slabo. Samo zeblo me je ku strela. Je biu prou tašen sibirski mres. Gvišno ga nam je poslou dol prou Hruščev. Se je mislu: pro-vejte tudi vi. Jen je biu sneg vse dol vele do Sicilje.... . Ja, prou res, de tašnega mraza prou ni blo treba. Ma še ano robo ni blo treba. Jen tu je tisti proces našmi deretorji, ke so ga obsodli, zatu jce je nekej napisau proti anmi fašisti. — Ja, jen za pokazat, kaku pošacajo fašistične zakone, me niso teli dat slovenskega tolmača, zatu k e duče je ukazau, de se na tribunali ne smej govort slovensko. Jen tu še zmiri vela, čeghh je pasalo vre šestnajst let, odkar ni več fašizma. Ju, ja, fašizma ni več, ma fašisti so ostali jen nieh zakoni tudi. — Ma jest rečem, de se jem bojo vsi njeh falerji še fejst otepali. Namesto kričat samo fora i ščavi jen podobne reči. be rajši kej misleli na bol pametne reči. Vidi denmo reč — Piccolo se vre joče. — Pej zakej? Zatu ke je vre zvedu nekšne številke od zadnega ludskega štetja. Jen taku so prešteli, de je u Trsti forte malo ledi; de ta mladi hodeio nečko proč. de u Trsti so sami stari jen pole prglihav a, kolko so zrasle druga taljanska mesta jen prave, de Test gre nazaj. — Kepei, ku nazaj! Sej za tu zastopet nanka ni treba ludskega štetja. Sej tu vi-demo vsi. Kaku če jet ano mesto naprej, če se najde v tem mesti prfina an žepan, ke prou z guštam pelje tržaško barko u Genovo? Jen ke delajo kar morejo, de be se tle na konfini grdo gledali! — Ja, Piccolo je napisau, de je Torino zrasu za 42 pr stu, jen tudi Videm za 17; Trst pej, u deseteh leteh, kumej za tretji tal odstotka. Skorej neč. — Ma prouzaprou be moglo bet še dosti mejn, zatu ke če prešteješ vse tiste, ke so šli u Australjo.... — Se zna. Ma tiste lukne so zamašili pej ezuli., Ma glih tolko, de ni videt„ de je ledi prouza- prou mejn. — Videš, jen čeglih gre u Trsti jen u celi provinci zrmram bol slabo, ku piše sam Piccolo, je pej u Nabrežini naraslo ledi kar za 31 pr stu. Alora če reč, de jnore jet u Nabrežini forte_ dobro, če se je tolko ledi svobodno odločlo (koker ke garantira taljan- ska ustava, de lahko vsak živi, kamer mu bol paša) za živet nrou u Nabrežini. ~ Kejži, bejži! V Nabrežini je naraslo tolko ledi, zatu ke demokristjanski gover-no deta vsa leta na tem, de be Slovence u Nabrežini snrauli u manjšino. Zatu delajo tam hiše Jen vse sorte, de be dobili hmali u Nuo: ežim tolao taljan keii glasov, de be prsti do taljanskega žepana. Zatu videš je Nabrežina tolko narasla. Zastopem, zastopem. Uani čejo nare-det koridor med Trstam jen Tržičam Tisti kondor jem gre tolko po glavi, de ta cajt pozab,aio na Trst. — Jen znaš, de se zna zgodet, de ta cajt ke bojo delali koridor, bo pej Trst propou jen bo povsod rasla trava. Jen taku, kadar bo koridor narjen, ga ne bo treba več.... Prou ne rečem dvakrat de ne, de ne bo prou taku. Zatu ke kadar se denejo patrioti kej re avat očo de šoto. Zatu ke so taku stepi, de ne videjo neč. — Ja, ja. Videjo samo fatg morgane od rimskega imptrja jen neč ne zamerkajo, de se svet vrti. — Jen vendar se je zavrtu. Glih zdej te dni končava naš svet spet ano elipso ukuli sunca jen pole začnemo spet nov krog. Jen tabat je novo 'eto. — Jen za k e je novo leto voščemo vsem braucem Primorskega Dnevnika, jen ma-gari tudi tistem ke ga nečejo brat jen berejo samo Katoliški Glas, jen tudi tistem ke berejo Delo al pej Novi list, vsem voščemo prou veselo jep srečno novo leto jen de bi vsi Slovenci pršli do svojeh pravic jen de be se dobro jemeli.’ — Ma narbol pej voščemo tistem, ke berejo Mihca jen Jakca. — A, se zna, tistem pej narbol. NOVE KNJIGE 0 VELIKEM OSVOBODILNEM BOJU «Morje gneva in svobode » Junaštvo partizanskih mornarjev na Jadranu v zborniku Čira Čuliča in v založbi «Borec» Slovenci smo že od ne,kdaj z veliko ljubeznijo povezani z morjem in tudi naša današnja mladina ljubi morje ter občuduje pomorščake. Morje pa je tudi v osvobodilnem boju odigralo pomembno vlogo, saj so se tudi na našem morju vsa vojna leta vodile težke borbe. Partizanska borba na Jadranu je bila glede na pogoje svojevrstna, nadčloveško drzna in pogumna. Partizani so z lesenimi ladjicami napadali nemške bojne ladje, prevažali ranjence, o-rožje in strelivo ter številne begunce. Pogumna dejanja partizanskih mornarjev so za vedno zapisana v zgoaovmi naše narodno osvobodilne borbe. Zlasti v zadnjih letih vojne, ko se je partizanska mornarica okrepila z novimi plovnimi objekti, ko je številčno narasla in se okrepila, jc k zmagi nad fašizmom doprinesla v Dalmaciji, Hr-vatskem in Slovenskem Primorju velik delež. Partizanskim borbam na morju je posvečena tudi knjiga -Morje gneva in svoboden, ki jo je pravkar izdal založniški zavod Borec v zbornik najrazličnejših pri-. c bojih na našem morju o-spevkov o bojih na Jadran- J bilico zanimivega in dragoce- skem morju v vojne, zbornik, teku zadnje za katerega so prispevali gradivo večinoma neposredni udeleženci borb, spopadov in velikih dogodkov osvobodilnega lioja. Urednik je v svojem govoru pojasnil ta značaj knjige in zapisal, da je skušal z najbolj zanimivimi članki, reportažami in zapiski samih borcev prikazati večji del najpomembnejših podvigov naših borcev na Jadranu, od herojskega dejanja Mašere in Spasiča (kot je znano, sta ta dva potopila leta 1941 jugoslovanski rušilec, da ne bi prišel fašistom v roke, ter pri tem našla smrt), od prvih dni vstaje pa vse do o-svoboditve Trsta. Zbornik seveda ni popoln in je še mnogo gradiva ostalo neizkoriščenega. Zbornik tudi ni enoten, ker je pač sestavljen iz prispevkov, ki so po značaju in kvaliteti močno različni. Literarne reminiscence sc prepletajo z okornimi zapisi, napravljenimi na hitro roko ali celo v samem ognju partizanskih akcij. Kljub tej ra Ljubljani. Knjiga, ki jo je u-1 nolikosti pa je seveda zbor-redil čiro čulič, predstavlja | mk pester, zanimiv in daje tllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIlllllIllllllllllllllllllIllillllllllllllMIIIIMIIIIIllllllllllIllllllllltllllllllllllllllllllMflfllltllllllllllllllllllllllMlIllllIlllllllMIItlillllllllllllllllllllllillillllllllllllllllltlllllUlllllllllltlllltllllllltlllllltlllllllllllllMIIIllll (Nadaljevanje na 6. strani) DECEMBER V LONDONU V ZNAMENJU PRAZNIKOV IN NOVEGA LETA Mesec, v katerem p nenavadno radodarni nega gradiva. Zbornik borb na morju je tudi ilustriran razen z dokumentarnimi fotografijami tudi z ilustracijami akademskega slikarja Loka Kneževiča. Tako tudi skrbna oprema dopolnjuje vsebinsko zanimivo zbirko. Le prevod bi bil lahko malce boljši. «»------- Janez Vilkovič: Bela krajina skozi viharje k svobodi Majhna deželica na jugu slovenske domovine, Bela krajina, je bila v vseh n-sodnih dobah narodnega obstoja vselej v ospredju dogodkov. Njena zgodovina je prepletena s številnimi boji. Napadali so jo Turki, tlačili in dušili so jo fevdalci, ljudstvo pa je bilo neprenehoma na braniku domovine proti tujim in domačim zatiralcem. Svojo najpomembnejšo dobo pa je Bela krajina doživela v narodno o-svobodilni vojni, ko se je njeno ljudstvo strnilo v odporu proti okupatorju in domači reakciji. Ta doba pa je terjala od Bele krajine tudi velik davek v krvi in materialu. V bojih je padlo 591 partizanov in talcev, na Rabu in po drugih taboriščih je pomrlo 656 ljudi, vojnih invalidov pa je ostalo 1100. Poleg tega je ta revna deželica utrpela tudi veliko materialno škodo. Porušene so bile vse javne stavbe in prometne zveze, vsi mostovi in železnica. Docela uničenih in požganih je bilo tudi 2590 Poplava božičnih razglednic - Tradicionalne družinske «party» - Po Novem letu pa zopet stavke in vsakdanje skrbi (Od našega sodelavca) LONDON, konec decembre — December v Londonu ne pomeni samo prodirajoče vlage, goste megle, ki zakriva nebo, slane, ki belo obarva parke in vrtove za hišami, nevidne žarke oddaljenega sonca in občutek temperature štirih letnih časov v enem samem dnevu. Kljub vsem tem neprijetnostim je angleški december najlepši in najmikavnejši | ZA NOVOLETNE PRAZNIKE V HRIBE Hiiiprslie hlače a\ ioriilca in še kaj Za liste, ki jim smučišča služijo za modno revijo C e velja za pravkar minule božične dni pravilo, da jih 11 njUpše prebijemo doma, ve-lju za Novo leto nepisan zakon, da nnjlepše in najprijetneje dočakamo novo leto v veseli, pa čeprav pisani družbi prijateljev in znancev, celo le priložnostnih znancev. Športnik, posebno tisti, ki se ukvarja ali se je ukvarjal z zimskim športom in planinar-stvomf pa vam ve povedati, da hi lepšega in prijetnejše-ga novoletnega praznovanja, coi je ono v goraht ko se po celodnevnem športnem izživljanju zberejo okoli miz toplega hotela ali planinskega domu skupine, ki se kaj kmalu sprijateljijo in strnejo vse v eno samo veselo družbo, ki da je možna edinole med športniki, edinole med tistimi, ki ljubiio prirodo. Da je to res, ne bo nihče podvomil, včendar bi k temu dedali, da to velja bolj za prave športnike kot pa za o-ne, ki se v ljubitelje prirode prelevijo le ob takšnih priložnostih. Zato tudi to, kai bomo v naslednjem napisali, ne velja toliko za prave smučarje, konkretneje smučarke, ki dobro vedo, kako se je treba za v hribe, opremiti, kot za one, kr jim priložnostni smuški izleti služijo bolj za modno revijo kot za uživanje lepot in dražit ki iih nudijo bele poljane. Ker pa so modni diktatorji neizprosni ih jim ženska tako rada sledi, bomo zadnje tovrstne novosti vendarle zabeležili. Ena novost so n. pr. pletene smučarske hlače. 2e pred časom so ozke, skoraj tesno se prilegajoče, večbarvne smučarske hlače iz teritala in elasticiranega nylona zamenjale stare klasične hlače iz kompaktnega plavega volne- j ^žotarinj... toda mm p bi ne bil nega blaga. Sedaj pa so pri- na mestu. cdrasje o Imeli boste dobre ideje, toda smolo pri njihovi realizaciji. N kri-vične očitke bo treba odločno reagirati. | mesec tudi za tujca, saj poteka življenje v njem v znamenju «Christmasa», angleškega božiča, ki pa ima le malo ali nič skupnega z verskim praznovanjem, temveč sliči bolj na naše silvestrovanje. Začenja se z družabnimi večeri .tako imenovanimi «party», ki trajajo običajno do prvih jutranjih ur. Po nekem nepisanem žaltonu, ki je postal skoraj da obveznost, nudi vsaka družina vsaj po eno «party» Anglež postane nenadoma sila radodaren in skrajno gostoljuben, tako da ti vabila na tak «party» prihajajo od vseh strani. Morda se pri tem od človeka s kontinenta pričakuje, da s svojo prisotnostjo nekoliko obogati in razvedri ozračje med sicer dolgočasnimi Angleži, ki jih ne vzdramijo niti uvožene alkoholne pijače in kvečjemu nekoliko razvedrijo razgibani zvoki charle-stona. Klasični jazz in sploh vse, kar je iz dobe «twen-tis» (1920-30) je sedaj zelo v modi. Ali je to preludij «chrasu» iz leta 1929? Prav gotovo ne: če bo «chras» bo to atomski «chras». Največ skrbi in sitnosti i-majo v tem mesecu kraljevske pošte. Skozi njihove u-rade je šlo letos nad 6 milijonov božičnih kart poleg vseh ostalih milijonov raznovrstnih pošiljk. Mislim, da Anglež pretirava s temi voščili, Vsakdo tekmuje kdo bo poslal več voščil. Spomni se človeka, ki ga je enkrat srečal v življenju in mu pošlje božično karto. Ne pozabi niti na soseda, ki ga vsak dan srečuje; na o-sebo s katero ima trgovski spor na sodišču itd. Toda angleške pošte ne izgubijo glave. Najameju začasno o-sebje in privatna vozila in razpečavanje voščil je zajamčeno, vendar pa verjetno ravno zaradi tega stane poštna znamka za notranji promet za četrtino cene več kot za promet z Evropo. Nekaj dni pred 25. raztegne sobo ah jedilnico in nanjo gospodinja vrv čez dnevno obesi na ogled vse prispele karte. Razstava je odprta in ko prihajajo gostje, ne pozdravljajo z običajno pripombo o vremenu, tem- zopet nastopila s prvim mesecem prihodnjega leta. Manjkalo ne bo tudi mirnih demonstracij pripadnikov ONO. Bingo — ameriška tombola — se bo še bolj razširila, kajti Anglež je nor na stave. Ko se bodo Londončani o polnoči 31. decembra poljubljali pod skandinavsko jelko na Trafalgar trgu, bodo nad •njimi visele preroške besede V. Russella, ki zaključuje svojo zadnjo knjigo «Has Man A Future?», «V svojih duševnih očeh vidim svet slave in veselja, svet v katerem se duh sprosti, v katerem ostanejo u-panja neskaljena in v katerem se plemenitost ne obsoja več kot izdajstvo tega ali onega bednega cilja. Vse to se lahko zgodi, če prepustimo našemu pokolenju, da odloči med to vizijo in ciljem, v katerega ne verujejo zaradi norosti.« DRAGO SEDMAK Stolp katedrale v VVestminstru 1= OVEN (od 21.3. do 20.4.) Skorajšnja rešitev problema, ki vas že dalj časa zaskrblja. Imate nekaj srčnih težav, toda lahko ste optlmlsiično razpoloženi. BIK (ca 21.4. do 20.5.) Nikakor ne podcenjujte nasvetov strokovno podkovanega prijatelja. Razgibana diskusija. V neki zadevi boste morali popustiti. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Ne odklanjajte predlogov za skupno delovanje, Doživeli ste HOROSKOP ZA DANES__ o V.<ši nasveti bodo v ceieM uooi;-’c3n'. M.trrlro za-Jovoijvv« zardi do.go priča-kovst r s rr.-.e t Av (Od 1:3.7. do 22.H.) Nikar ničesar ne obljubljate, če veste, da tega ne boste mogli izpolni- ti. Več obzirnosti do starejšega družinskega člana. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Odlično razpoloženje za ljudi človekoljubnih poklicev. Nestalnost sentimentalnega značaja vam utegne povzročiti neprijetnosti. TEHTNICA (od 23.9. do 23 10.) Vsestranski napredek v profesionalnih zadevah. Prenagljena sodba o nekem človeku se bo izkazala za nepravično. ŠKORPIJON (Od 24.10. do 22. 11.) Trenutno zmanjšana borbenost na vseh področjih. Obdaja- Četrtek, 28. decembra 19H1 Radio Trst A 7.00: Koledar; 7.30: Jutranja glasba; 11.30: Šopek slovenskih; 11.45: Vrtiljak; 12.30: Za vsakogar nekaj; 13.30: Z glasbenih festivalov; 17.00: Igra orkester Guido Cergoli; 17.25: Sem in tja po lahki glasbi; 18.00: Radijska univerza; 18.15: Umetnost, književnost ja prireditve; 18.30: Kvartet Rt-dia Trst; 19.00: Rado Bednarik: #Po dnu velerek med idilične tokaves; 19.30: Pevci, k.tare in ritmi; 20.00: Šport; 20.30: Znanj dirigenti: Victor De Sabata; V odmoru (približno ob 2.1.20) Književnost: Fabrizio O-nofri in njegov roman «Rim 31. decembra«; po koncertu Umetnost; nato'Južnoameriški ritmi; 23.00: Oktet Vaidambrini. Trst 12.25: Tretja stran; 14.20: Kot juke box; 14.45: Avtorjev portret: Italo Svevo. Koper 6.15: Jutranja glasba; 7.00: Prenos RL; 7.15: Glasba za dobro jutro: 11.00: Otroški kotiček; 11.30: Iz »Seviljskega brivca«; 12.00; Gla:ba po željah; 12.37: Notranje politični pre- gled; 12.50: Glasba po željah, II. del; 13.40: Orkester VVerner Mueller; 14.00: Glasba pa željah; 14.30: Melodije za prijetno popoldne; 15.30; S.ov.enske narodi.e, 16.00: Radijska igra; 17.00; Solisti in zbori; 17.40: Istrske narodne pesmi; 18,00: Prenos RL; 19.00: Orkes er B,a-rimar igra za vas; 19.30: Prenos RL; 22.15: Herbie Mann ih Sam Most; 22.35: Pesmi v ritmu; 23.00: Pre los RL. Nacionalni program 6.30: Vreme na ital. morjih; 8.30: Omnibus; 10.30: Balzac in moda; nato nadaljevanje Omnibusa; 12.20: Gl sbeni album; 13.30: Bab čir. juke box; 15 15: Sličice iz Fratcije; 15.30: Tečaj francoščine; 15.55: Vreme na ital. morjih; 16.00: Program ob štirih; 17.20; Glasbeno živ- ljenje v Ameriki; 17.40: Zanimivosti od vsepovsod; 18.00: Knjige v izložbi; 18.30: Človek in zima; 18.45: Poje Roberto Murolo; 19.00: Kmetijska oddaja; 19.30: Obe plati zvona; 20.00: Glasbeni album; 21.00: Cherublnijeva opera »Medea«; ob koncu plesna glasba. II. program 9.00; Jutranje vesti, nato poročilo o finalnih tekmah za Davisov pokal; 10.00: Posebno poročilo o tekmah za Davisov pokal; 11.00: Glasba za vas, ki delate; 14.00: Naši pevci; 15.00: Odmevi na prireditve v svetu; 15.40: Miniaturni koncert; 16.00: Program ob štirih; 17.30: Koncert operne glasbe; 19.C0: Filmske novosti; 20.30: Radijska igra Samuela in Belle Speyyaoh: «Mladenič sreča dekle«; 22.30: Večerna glasba; 23.00: Zanimivosti od vse- povsod. III. program 17.00: Mozartove komorne skladbe; 18.00: Pregled angleške kulture; 18,30: Na programu Hartmann in Kelemen; 19.15: „ Ekonomski probl^ni ob zedinjenju; 20.00: Vsakovečer-ni koncert; 21.30: Dekabristi; Sibirija 1830; 22.20: Na programu Orazo Vecchi; 2.3.20: Prejeli smo; 23.35: Mal« pesniška antologija; 23.50: Na programu Debussy. Turistična oddaja; 16.00:' Vsak dan za vas; 17.05: Ljubljanski oktet; 17.20: Sedem in ena Chopinova mazurka; 17.35: Novoletna voščila; 18.00: Aktualnosti v svetu; 18.10: W. A. Mo- T elevizorji najboljših nomšklh In amorlšklh znamk S^aTREVISAN TRSI - UL. S. NICOLO, 21 - TEL 24-018 Slovenija 8.05: Pri jugoslovanskih skladateljih; 8.30: Veliki orkestri; 8,55: Radijska šola za višjo stopnjo; 9.25: Hr.stii: Simfonična fantazija za violino in orkester; 9.40: Pet minut za novo pesmico; 11.00: Tri arije iz oper G. F. Haendla: 11.15: Ruski tečaj za začetnike; 11.30: V svetu operete; 12.05: Slavko Korošec: «Za našo vasjos; 12.15: Melodije; 13.15: Obvestila; 13.30: Domači napevi; 13.50: Od kla/irja do big bandr.: 14 10: Sibelius: Krelj K-i t. lan, simfonična s-it r N «! rv.r>5o\.| t- U V; V r trn-’ ht ehu - zart: Finale 2. dejanja opere Čarobna piščal: 18.45: Kulturna kronika; 19.05: Novo in vedro; 20.00: Domače pesmi in napevi; 20.45; Zabavni orkester Pourceli; 21.00: Blues — pesem črne Amerike; 21.40: Rajičič: Tretji koncert za violino in orkester; 22.15: Nočni akordi; 23.05: Movzes: Pihalni kvintet; 23.27: Plesna glasba. Ital. te le viiija 17.00: Program za najmlajše; 18.30: TV dnevnik; 18.45: Tvoja prihodnost; 19.15: Program lahke glasbe: 19.40: Postanek v Tahitiju: 21.00- Kmetijska oddala; 20.30: TV dnevnik s športnimi vestmi; 21 15: Film “Vila ob jezeru«; 22.05: Umetnost in znanost: 22 25: Kronika enega leta; 23.10: TV dnevnik. DHUGI KANAL 21.15: Zgodbe nekdanje Italije; 22.15: TV dnevnik; 2J.55: Športni četrtek. Jug. televizija 10.00: TV v šoli; 17.30; En-den-dinus — oddaja za najmlajše; 18 00: Pionirski mo- zaik — Mendo Mendovič bo pričakal Novo leto na mesecu; 19.00: C as, ljudje in do- todk1; 20.00; TV dnevnik; 20.15: r': rn -va — in ž čra — re- .. . - 1 a 12 kmečkih hiš in gospodarskih poslopij. Beli krajini in njeni udeležbi v narodno osvobodilni borbi je spričo pomembno• sli njenega deleža v osvobo. dilnem boju posvečena tudi posebna knjiga, ki je pod naslovom «Bela krajina skozi viharje k svobodi» izšla te dni pri založniškem zavodu Borec v Ljubljani. Napisal jo je belokranjski domačin, politični delavec Janez Vit-kovič, ki je bil že pred vojno aktiven pripadnik delavskega gibanja, od leta 1941 pa med prvimi borci proti okupatorju. V svojem kratkem, a prisrčno napisanem uvodu je avtor napisal, da njegova knjiga ni popolna kronika vseh bojev v Beli krajini in drugih dogodkov, temveč le pregled pomembnega obdobja osvobodilnega boja, kakor jo je mogel sam zajeti in prikazati. Njegova knjiga naj pripomore k u-stvaritvi podobe o borbeni preteklosti Bele krajine za nadaljnje študije. V okviru svojega osnutka je avtor knjige poskušal seveda prikazati zgodovino o-svobodilnega boja v tej deželici čim bolj popolno. Zato jc uvodno poglavje posvečeno kratkemu zgodovinskemu pregledu Bele krajine, naslednje pa prvi svetovni vojni in zlasti prvim revolucionarnim manifestacijam po končani vojni. Docela v novi luči so prikazani nekateri dd-godki med obema vojnama, ko se je tudi v Beli krajini borbeni delavski razred spoprijel s protiljudskimi oblastniki. Večji del knjige p a je seveda posvečen dogodkom o času druge svetovne vojne m osvobodilnemu boju. V ursti , poglavij opisuje pisec najpomembnejše dogodke, pottfič-ne in vojaške, dodaja historičnim podatkom svoje kratke komentarje med tekstom in daje bralcu tako dovolj popoln pregled dogajanj u Beli krajini med zadnjo vojno. Avtor ne zasleduje nobenih literarnih teženj, temveč pripoveduje stvarno in preprosto ter svojo pripoved dopolnjuje z obširno dokumentacijo.. Tako je knjiga o Beli krajini v borbi dragocen C o* prinos k zgodovini osvobodilnega boja v Sloveniji in posebej še v obrobni deželici Beli krajini. Kot tak, to o . napisan, predvsem pa doku-., mentaren , pregled osvobodilnega boja, moramo knjigo o Beli krajini pozdraviti ra knjižnem trgu z željo, da bi tudi za naše druge, pok, a-jine dobili podobna dela, Ivan Si bi: Vojni dnevnik Ivan Sibl je jugoslovanski rezervni gneeral, znan pa,, i-zunski prvoborec. Njegovo i-me smo srečali v listih o o primeru Vračariča, ker so nemške oblasti tudi Šibla t-mele na spisku tistih, ki jat je ob prihodu v Nemčijo t; e-ba aretirati zaradi njihoi e revolucionarne dejavnoeti. Tudi Ivan Sibl je bil že leta 1941 v okupiranem Zagrebu med revolucionarnimi borci, nato pa je svojo partizansko dejavnost nadaljeval po raznih predelih Hrvatske in Jugoslavije. O svojem ilegalnem in borbenem delu o Zagrebu je napisal knjigo. Pri Državni založbi Slovenije pa je zdaj izšel drugi del njegovih spominov. Pod naslovom «Vojni dnevnik» smo. tako dobili slovenski prevod spominov tega partizanskega borca, in sicer od februarja 1942 dalje, ko je iz ilegalne borbe v Zagrebu prišel na osvobojeno ozemlje med partizanske borce. Ivan Sibl je svojo pripoved razdelil na pet delov, skladno z enotami, v katerih se je boril. Toda to je le zunanji okvir. V resnici je vsa njegova pripoved enovita in spomini tečejo kronološko, do osvoboditve, ko je po štirih letih spet stopil na ulice Zagreba skupaj z zmagovitimi partizanskimi enotami. Tudi v načinu pripovedi ni razlike v posameznih poglavjih. Sibl pripoveduje zanimivo, stvarno, prepleta v svojo pripoved tudi posebne dogodke, poln je hudomušnosti in včasih tudi malce piker. Njegovo slikanje o-sebnih doživetij partizanskih borcev in vojnih dogodkov je odkrito, brez vsakega pa-tosa. In nikjer ga ni sram priznati resnico, pa čeprav morda ta ni bila vedno najboljša in se dogodki niso razvijali tako, kot bi si morda partizani vedno želeli. Tako je Siblov Vojni dnevnik zanimiva knjiga, ki bo bralcem prikazala osvobodilno borbo v Hrvatski, obenem pa predstavila tudi avtorja in hrvatske partizane, katerih življenje in bojevanje sicer ni bilo prav nič drugačno kot slo. venskih borcev za svobodo. Vojni dnevnik Ivana Siblg ■: i . e vedel Jože 2upa**i^ Sl. R«, Vreme včeraj: najvišja temperatura 6.8, najnižja 2.2, ob 19. uri 6.8; zračnj tlak 1002 6 raste, veter 2 km severovzhodnik, vlage 95 odst., padavin 14.4 mm. nebo pooblačeno, morje skoro mirno, temperatura morja 10.2 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, ČETRTEK, 28. decembra Nedolžni otroci Sonce vzide ob 7.46 in zatone ob 16.27. Dolžina dneva 8.41. Luna vzide ob 22.55 in zatone ob 11.26 Jutri, PETEK, 29. decembra Tomaž vrnimo Izjava tržaške federacije KPI Zn ratifikacijo spomenice o soglasju Pri procesu, do katerega je pred. kratkim prišlo proti »dgovornemu uredniku «Primorskega dnevnika» na osnovi tožbe misinskega poslanca, bivšega fašističnega hierarha, ponovno niso uveljavili posebnega statuta priloženega spomenici o soglasju iz 1954. leta. Kršili so člen 5 tega statuta, ki določa za pripadnike slovenske manjšine pravico do uporabe njih jezika in pravico do odgovora v odnosih z oblastmi in javnimi u-radi, vključno sodišča. Tržaška avtonomna federacija KPI odločno protestira zaradi tega pojava, ki je v nasprotju z načeli ustave ter poleg tega krši točne obveznosti, ki jih je prevzela država s spomenico o soglasju. Federacija KPI poudarja, da prihaja do takih pojavov zaradi nedemokratične politike vlade in njenih predstavnikov na našem ozemlju. Tajništvo komunistične federacije obsoja prakso, ki se ie vedno uporablja v odnosu do spomenice o soglasju, tako da nekatera določila sporazuma uveljavljajo, druga pa ne, da se v določenih okoliščinah spomenica priznava kot mednarodna obveznost, v drugih pa ne, na škodo demokratičnih pravic Slovencev in interesov našega prebivalstva na splošno. V tej zvezi je značilno tisto, do česar prihaja v zvezi z ustanovitvijo dežele s posebnim statutom Furlanija-Julij-ska krajina, pri čemer spomenico o soglasju prikazujejo celo kot tprejudic», ki naj bi preprečil ustanovitev deželne avtonomije, medtem ko ni preprečila izvolitve tržaških poslancev, odobritve zakona o volitvah senatorjev, raztegnitve obvezne vojaške službe itd Predhodnik sedanjega vladnega generalnega komisarja je poleg tega jasno navedel v pismu sodnim oblastem tržaškega ozemlja, da je treba smatrati sporazum o soglasju v celoti izvedljiv. Tajništvo tržaške komunistične federacije je mnenja, da je nezaslišano, da se odkrito krši mednarodna obveznost, kot je spomenica o soglasju in priložen posebni statut in podčrtuje, da pada odgovornost za to na organe vlade. Tajništvo pričakuje, da se bodo sprejeli u-strezni ukrepi in da se bo tudi parlamentu predložilo vprašanje ratificiranja memoranduma, ker je treba spoštovati sprejete obveznosti in se ne sme nadaljevati s politiko. ki škodi demokraciji v Trstu in ki krši pravice državljanov ter zavira razvoj mirnega sožitja, ki temelji na enakosti med Italijani in Slovenci. Seja tržaškega občinskega sveta Svetovalci so odobrili vrsto upravnih sklepov Soglasna odobritev resolucije PSI o počastitvi umrlega pesnika Sabe - Vprašanje železarne in ladjedelnice Sv. Marka Sinoči je bila redna seja tržaškega občinskega sveta, posvečena vprašanjem svetovalcev, upravnim zadevam in obravnavanju resolucije dr. Pin-cherleja o počastitvi spomina umrlega pesnika Sabe z raznimi pobudami. V začetku seje so počastiti spomin umrlega odvetnika liga Harabaglie, ki je bil sedem let občinski svetovalec KD, in sicer od leta 1949 do leta 1956. Zatem je svetovalec Bur- 10 postavil dve vprašanji, in sicer o železarni v Skednju in o ladjedelnici Sv. Marka. V prvem vprašanju je omenil, kaj vse mislijo v železarni zgraditi, hkrati pa o-pomnil, da se bo po teh načrtih nehala proizvodnja jekla in vroče vlečenih plošč. Na ta način bo služila železarna le za osnovno železarsko proizvodnjo in še to v omejenem obsegu. S tem bo tudi zaprta pot k izgradnji železarne z integralnim ciklom proizvodnje. Zato se bo število delavcev morda celo znižalo, medtem ko jih bo v Ta-rantu s časom kar 4.000. Svetovalec je vprašal župana, a- 11 ne namerava izraziti spričo tega stanja nezadovoljstva meščanstva ter poskrbeti, da bo občinski svet zahteval žele- zarno z integralnim ciklom. Burlo je izrazil tudi skrb glede bodočnosti ladjadelnic sploh in Sv. Marka še posebej. Pri tem je omenil vse poslednje vesti o skrčenju ladjedelske dejavnosti. Nato je zahteval od župana, naj poizve, kaj nameravajo vladne oblasti storiti na tem področju. Zupan mu je odgovoril, da se mu zdijo te napovedi preveč pesimistične in da se bo o vsem informiral. Svetovalec Radich je opozoril občinski svet na boleče vprašanje socialnega zavarovanja nestalnih občinskih u-službencev, katerim noče IN PS priznati tega, kar so plačevali. tako da se to vprašanje vleče že več let. O njem je svetovalec Radich že večkrat govoril v občinskem svetu. Odbornik Venier mu ni mogel glede tega povedati še nič konkretnega. Odbornik Venier je odgovoril tudi na prejšnji vprašanji dveh svetovalcev glede okrožnice, po kateri se je zdelo, da so občinski uslužbenci skoraj prisiljeni plačati prispevek za sklad zimske pomoči. Odbornik je dejal, da gre za splošno prakso po vsej državi. Zal pa so letos občinski uslužbenci prispevali manj kot lani. Na liiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiilliliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiriiiiiiiniiiiMiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Urnik trgovin za praznike Slov. gospodarsko združenje sporoča, da je prefektura določila naslednji urnik trgovin za praznike: SOBOTA, 30. decembra Za vse trgovine, z izjemo z živili, se urnik podaljša do 21. ure. NEDELJA, 31. decembra Trgovine so zaprte, razen trgovine z živili, mesnice, drogerije, fotografi in cvetličarne do 13. ure; brivci in frizerji 8-12.30 in 15-19.30; slaščičarne 8-21.30. PONEDELJEK, 1. januarja Vse trgovine so zaprte, razen: cvetličarne 8-13 in slaščičarne 8-21.30. PETEK. 5. januarja Vse trgovine so odprte do 21. ure. SOBOTA, 6, januarja Vse trgovine so zaprte, razen: mlekarne in pekarne 7-12, mesnice 6-13, slaščičarne 8-21.30; brivci, frizerji, cvetličarne in fotografi 8-13. NEDELJA, 7. Januarja Normalen nedeljski urnik. 31. L m. stavka trgovinskih uslužbencev Pokrajinski sindikat FIL CAMS-CGIL je za nedeljo 31. decembra napovedal stavko vseh trgovinskih obratov. Stav. ka bo trajala ves dan, tako da bo omogočeno vsem trgovcem na drobno, da v nedeljo zapro trgovine. Gre za že običajno stavko, do katere prihaja vsako leto nekako sporazumno med uslužbenci trgovin in delodajalci in ki omogoča tako uslužbencem kot trgovcem, da ob novoletnem prazniku trgovine zapro. Letos obstaja samo ta razlika, da so stavko napovedali za nedeljo, torej na predvečer novega leta. * * * Danes bodo pričeli stavkati tiskarji trgovinskih tiskam in bo stavka trajala 48 ur. To je druga stavka v teh podjetjih in ima ponovno enotni, vsedržavni značaj. r n PRIMORSKI DNEVNIK Zaradi sramotitve republiške vlade Zanimiva setlna razprava preti reditelju ind Tožilec je včeraj zahteval, naj porotno sodišče kaznuje G. Marchesicha z enim letom in dvema mesecema zapora - Danes bo govoril zagovornik in verjetno bo izrečena tudi sodba UREDNIŠTVO TRST-UL. MONTECCHI B-II. TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pellico l-II, — Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Tel. št. 37-338 NAROČNINA Mesečna 650 lir — Vnaprej: četrtletna 1800 lir, polletna 3500 Ur, celoletna 6400 lir — FLRJ: v t dnu 20 din. mesečno 420 din -- Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo trža. škega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljub. ljana, Stritarieva ulica 3-1, telef. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14/3-375 OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgov, ski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 Mr. — Mali oglasi 3j lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Izdaja In tiska ZTT, Trst V_________________________________J Pred porotnim sodiščem, ki mu predseduje dr. Rossi, se je začela včeraj razprava proti političnemu tajniku ((Gibanja za neodvisnost« 38-letne-mu Giovanniju Marchesichu iz Ul. Setteforitane 63, ki je bil obtožen, da je 10. julija letos v svojstvu odgovornega urednika indipendentističnega lista «L"Indipendenza», sramotil vlado italijanske države. Do obravnave je prišlo na podlagi prijave sodnijskim oblastem s strani karabinjerjev. V svojem govoru je javni tožilec dr, Maliese .zahteval, naj sodišče obsodi Marchesicha na 1 leto in dva meseca zapora. Razprava se bo nadaljevala danes zjutraj, ko bo spregovoril obtoženčev zagovornik goriški odvetnik dr. Sfiligoj. Ali je Marchesich dejansko sramotil italijansko vlado in njene zastopnike na tukajšnjem ozemlju? Kaj je pravzaprav napisal v svojem listu tako hudega, da je izzval oster odpor vladnih oblasti? Marchesichev članek v listu «Indipendenza» se je opiral na določene ugotovitve, ki so jih o gospodarskem stanju na Tržaškem objavili razni listi kot «11 Piccolo« in turinska «Stampa», Vendar pa po mnenju javnega tožilca navajanje teh podatkov ni povzročilo inkriminacije Marchesicha. Državno pravdništvo je uvedlo proti njemu kazenski postopek izključno zaradi obtožb moralnega značaja. V inkriminiranem članku je člankar napisal dobesedno: «Tuje dežele opazujejo upravno dejavnost na tem ozemlju. Demokracija, ki jo vi (Fanfani) pridigate, še zdaleč ni demokracija svobode in civilizacije, temveč je demokracija revščine. Moralne in materialne revščine. Moralne revščine, ki je zasnovana na policijskem režimu burbonskega kova in ki ji načelujejo majhni ljudje, ki so strahopetni, nesposobni, neodgovorni ter lenobni, ki ubogajo iz strahu in ki se prodajajo za kos kruha.« V nadaljevanju je člankar vprašal predsednika vlade ali bo treba v bližnji ali oddaljenejši bodočnosti določiti neko ceno ali plačati določen davek kakemu vladnemu funk- cionarju, ki je zadolžen do vratu, v trenutku, «ko bomo morali razkriti pred javnostjo poslabšanje položaja«. Obtožnica je nadalje dolžila Marchesicha, da je žalil predsednika italijanske vlade Fanfa-nija, češ da ga je predsednik ZDA Kennedy potegnil za uhlje, ker je povzročil stradanje Trsta. V začetku razprave je predsednik Rossi zaslišal obtoženca, ki je pojasnil svoje stališče do vseh inkriminiranih odstavkov v omenjenem članku. Se prav posebej je Marchesich poudaril, da policijske oblasti že dalj časa preganjajo indipendentistično gibanje, o čemer priča tudi neki dogodek, ki se je pripetil njegovi ženi ob otvoritvi tržaškega velesejma. Tedaj so namreč policijski organi odpeljali njegovo ženo s 6-let-nim sinom na kvesturo, kljub temu da je žena prosila policiste, da bi ji dovolili, da odda dečka v varstvo neki drugi osebi. V čem je bistvo te razprave, ki je privabila v porotno dvorano večje število posebno indipendentističnih simpatizerjev? Odgovor na to je dal tožilec Maltese, ki je menil, da je Marchesich popolnoma kriv inkriminiranega dejanja. Tožilec meni, da se Marchesich pri svoji obrambi ne more sklicevati na mirovno pogodbo z Italijo, ker nobena država ne zahteva več uresničenja odločb glede ustanovitve Svobodnega tržaškega ozemlja. Ureditev tega vprašanja so vse zainteresirane države prepustile Italiji in Jugoslaviji. Ti dve državi pa sta rešili vprašanje z londonskim sporazumom. Po eni strani je tožilec zahteval od sodišča, naj obsodi Marchesicha, na drugi strani je priznal, da je prav izvajanje tega sporazuma pomanjkljivo na raznih področjih ter da prav ta pomanjkljivost terja zapovrstne obravnave pred sodiščem. Njegovo izvajanje ni bilo jasno in očitno se je izogibal izključno pravnih formulacij. * * * Kot vidimo, gre vsekakor za zelo zanimivo sodno razpravo ne glede na to, ali bo Prizor z »lučan jan v Boljuneu sodišče ugotovilo krivdo obtoženca in ne glede na njihovo politično prepričanje. Tudi na tej razpravi se je namreč pokazalo, da v pravni ureditvi tržaškega ozemlja marsikaj ni v redu in da vlada v sedaj veljavni zakonodaji v precejšnji meri določena zmeda. Prav zaradi tega tudi tožilčeva izvajanja niso bila jasna in logična. S svoje strani pripominjamo tisto, kar smo že večkrat povedali: dobršen del zmede — če ne vso — je treba pripisati dejstvu, da italijanski parlament še vednot ni ratificiral londonske spomenice o soglasju. Nikakor nismo tožilčevega mnenja, da zadostuje ugotoviti, da prihaja spričo sedanjega stanja do vrste sodnih razprav (pri čemer je verjetno mislil na našo zahtevo po izvajanju čl. 4 spomenice tudi pred sodišči). Potrebno je namreč povedati, kje in kateri so tisti vzroki, ki zaradi njih do takih razprav prihaja. Ukradeni avtomobili za božične praznike Malopridneži so izkoristili božične praznike in so kradli avtomobile. Morda so to storili, da bi se z malimi stroški vozarili, ali pa zaradi slabega vremena. Na raznih komisariatih so se kar vrstile pritožbe prizadetih lastnikov. Tako je Luigina Donati por. Allegranti iz Ul. Aquileia prijavila, da so ji neznanci u-kradli avto, ki ga je parkirala na cesti blizu svojega doma. Claudio Stuparich iz Ul. Mas-simo d’Azeglio 1 se je pritožil, da so mu ukradli lam-breto blizu doma. Enrico Savi iz Ul. Bramante 2 je prijavil, da so mu neznanci u-kradli avto, ki ga je parkiral blizu doma. Caterina Negri iz Ul. Italo Svevo 39 je prijavila, da so ji ukradli avto tudi blizu doma. Prav tako se je pritožil Adriano Carreri s Trga Ulpiano 5, da so mu neznanci ukradli avto, ki ga je parkiral na cesti blizu svojega doma. Armando Del Ben, upravitelj bara »Orlando« v Ulici Čampo Marzio 4 pa je prijavil policiji, da mu je nekdo ukradel iz predala točilne mize kuverto, v kateri , je imel 67.900 lir. *r,------ Samomor zaradi živčne bolezni Zaradi živčne bolezni se je včeraj obesil v kleti svojega stanovanja 49-letni Otello Ba-selli s Scale Sante 113. V glavi mu je načrt rojil že prej in je zato nagovoril svojo ženo, da je šla s hčerko v mesto. Izrabil je priložnost in se obesil. Ko se je žena vrnila, je zapazila, da manjka vrv za sušenje perila. Zaskrbljena je pogledala v klet in je zagledala truplo svojega moža. «»------- Železen tram padel na delavca in ga poškodoval Na delu v livarni ILVA se je včeraj dopoldne ponesrečil 35-letni Adriano Lasič z Opčin, Narodna ulica št. 150. Na delavca je padel železni drog, težak približno 150 kg, z višine dveh metrov, ker je popustil varjeni spoj. Lasič se je precej hudo poškodoval in si je verjetno nalomil medenico. Njegovi delovni tovariši so mu nemudoma priskočili na pomoč, nato pa so ga z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek. Zdraviti se bo mora) 40 dni. Na Stefanovo v kontovelski društveni dvorani Lepa in uspela prireditev mladincev prosvetnega društva Prosek-Kontovel Otroški pevski zbor prosvetnega društva Prosek-Kontovel, ki je pod vodstvom prof. Ote prvič nastopil na prireditvi na Stefanovo tudi napovedovala spored. | priredila tako lepo in uspelo Navzoči so zapustili dvorano božično prireditev, zadovoljni, da jim je mladina I M. M. vrsto je prišlo tudi vprašanje bencina in župagi je zagotovil, da bo še enkrat posredoval pri ministru za finance Tra-bucchiju, da bi dodelili Trstu kontingent bencina po znižani ceni. Vprašanjem je sledila cela vrsta upravnih sklepov, ki jih je bilo treba odobriti še letos, kar so storili svetovalci zelo hitro. Predvsem je šlo za razna dela, kot popravilo cerkve v Skednju za 4 milijone in pol lir, popravilo šole «Dardi» za 23 milijonov in pol, ureditev sanitarij v vrtcu «Venezian» za 3.220.000 lir, namestitev novega dvigala na županstvu za 4.905.000 lir, razširitev ogrevalnih naprav v naravoslovnem muzeju za 5,5 milijona lir, popravilo bivše hiše «Caccia» za 18.800.000 lir, zgraditev dveh vrst kript in kostnice na 19. polju pokopališča za 54.950.000 lir, asfaltiranje ulic za 10 milijonov, vzdrževalna dela v kopališču Manzoni za 3 milijone, plačilo oskrbnih dni v bolnišnicah za okrog 60.000.000 lir, nakup gorilnega olja za 6 milijonov lir itd. Na koncu seje so soglasno odobrili resolucijo socialista dr. Pincherleja, ki je predlagal, naj se imenuje po umrlem pesniku Sabi sedanja Ulica del Ponte, kateri je posvetil Saba zelo lepo pesem, da se mu postavi na pokopališču dostojen spomenik, da se njegovo bivše stanovanje spremeni v muzej ter da se’ mu postavi tudi doprsni kip v Javnem vrtu V razpravi o tem so spregovorili odbornik prof. Faragu-na, svetovalca Della Rocca in odbornik dr. Gasparo, ki so vsi poveličevali lik tega pesnika. Dr. Gasparo je dejal, da bodo kmalu predložili svetu sklep, po katerem se bo imenovala neka tržaška ulica po Sabi. V ta namen se bo še danes sestala pristojna občinska komisija. Na koncu je na kratko povzel diskusijo dr. Pincherle, nakar je sledilo glasovanje. Na seji so tudi sklenili, da bodo glasovali o sklepu giede mleka na jutrišnji seji, ki bo zadnja v tem letu. Prva seja v letu 1962 pa bo v ponedeljek 8. januarja. Franc Gombač zapustil tajništvo notranje komisije Javnih skladišč Včeraj je bil na sedežu sindikata pristaniških delavcev prisrčen poslovilni večer, ker zapušča tajniško mesto sindikata Javnih skladišč Franc Gombač. Njegovo mesto bo zasedel Marcello Sellan. Na poslovilnem večeru so se pristaniški delavci poslovili od bivšega tajnika in se mu zahvalili za dolgoletno opravljanje dolžnosti. Podarili so mu za spomin lepo darilo. Izvršni odbor FILP-CGIL in notranja komisija Javnih skla. dišč-CGIL pa je ob tej priložnosti tudi izdala uradno sporočilo, v katerem podčrtuje. da je bil Franc Gombač od 1947, leta dalje tajnik notranje komisije in da je v teh letih opravil dragoceno delo za izboljšanje življenjskih pogojev delavcev. Sedaj zapušča to mesto in gre v pokoj ter se zahvaljuje vsem delavcem za koristno sodelovanje. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiHiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiHiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiMiimiiiHiiiMMiiiiiiiiMiiiliiiiiitiiiiiimimiiMimimiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiitiiiiiiiitiiiiiiiitaiiii Postala je že tradicija, da vsako leto na Štefanovo, člani Prosvetnega društva ((Prosek -Kontovel« pripravijo kultur-nozabavno prireditev. Tudi letos so mladi člani prosvetnega društva priredili ((Vesel popoldan«. Kljub mrazu in snegu so vaščani napolnili do zadnjega kotička dvorano društvene gostilne na Kontovelu. Pester in bogat program se je začel z nastopom domačega otroškega zbora, ki je pod vodstvom pevovodje Ote zapel: ((Kekčevo pesem«, «Ježek ima polje« in «Putkin jajček«. Naši malčki so zares dobro zapeli in se na odru obnašali kot veliki pevci ,ter želi od prisotnih veliko priznanje z močnim ploskanjem. Dobro bi bilo, da bi se ta mladi pevski zbor gojil in razvijal, ker bi bila res velika škoda na prosvetnem področju, da bi ga zgubili. Na letošnjo prireditev so Prosečani in Kontovelci povabili tudi folklorno skupino PD ((Andrej Cok« z Opčin, ki je nastopila v drugi točki pra. grama in zaplesala «Splet gorenjskih plesov« in «Šopsko kolo«. Sledil je nastop znanega domačega tamburaškega zbora «Plavi Jadran«, ki je pod vodstvom prof. Ote zaigral «Sveto noč« in ((Venček belokranjskih«. Marta Kapun in Marjan Per-tot sta pripravila za oder tro-dejanko ((Kralj Matjaž«, katero so dobro podali domači mladinci, in sicer: Sonja Sardoč _ Alenka, Boris Pertot -Kralj Matjaž, Vojko Bukavec -Jakec, Livij Trampuš - sultan, Boris Milič - paša, Aleksander Cuk - stražar, ter Nanda Pertot in Vanda Bukavec kot vili. Z igro so mladi igralci zares zabavali navzoče, ki so se od srca nasmejali. Prireditev so zaključili člani tamburaškega zbora, ki so še zaigrali «Vrbniče» in odlomek iz opere «Ero z onega sveta«. Tamburaški zbor, ki je imel že vrsto uspelih nastopov tudi izven vasi in ki ima sedaj na programu nekaj nastopov v Jugoslaviji, kamor so jih povabili, se sedaj nahaja v težavah zaradi pomanjkanja dirigenta. Zadnji dirigent prof. Križmančič je pred nedavnim odpotoval iz Trsta. Zato bi bilo koristno za njegovo nadaljnje delovanje, da bi v najkrajšem času našli novega dirigenta. Po končanem programu se je zahvalila in voščila srečno . , , . . _ . _ , „ .... novo leto vsem prisotnim do- Mladinska igralska skupina PD Prosek-Kontovel ki je v mačinka Vilma Bukavec, ki je 1 torek nastopila z igro iiKralj Matjažu Pogled na natrpano dvorano na Kontovelu ob torkovi prireditvi prosvetnega društva Med Italijo in Jugoslavijo Škripec je popustil Podaljšanje sporazuma in kovinski predmet je delavca hudo ranil o obmejni izmenjavi Hkrati je bila podaljšana tudi veljavnost blagovnih list, ki jih predvideva dodatni protokol od 3. avgusta 1961 Iz Rima poročajo, da je av-lnoči se je 30-letni Dino Brez-tomatično podaljšana veljav- za iz Ul. Delle Rose 9 hotel nost sporazuma od 31. marca I odpeljati s svojim motosku- 1955 o lokalnj trgovinski izmenjavi med tržaškim področjem, področjem Kopra, Buj, Sežane in Nove Gorice, Istočasno je tudi podaljšanja veljavnost dodatnega protokola od 3. avgusta 1961. Sporazum je avtomatično podaljšan, ker je izrecno določeno tako podaljšanje, v primeru, če ena izmed podpisnic tri mesece pred zapadlostjo, sporazuma ne odpove. Ker do tega nj prišlo je torej sporazum avtomatično podaljšan. S tem so podaljšane tudi u-vozne liste, ki jih predvideva dodatnj protokol od 3. avgusta 1961 in ki bodo torej veljale za razdobje od 15. januarja 1962 do 14. januarja 1963. Osta. nejo pa še vedno veljavne o-mejitve za uvoz goveje živine in mesa. Za uvoz svinj, svinjskega mesa, posoljenega in prekajenega svinjskega mesa pa bodo lahko izkoristili kontingente v mešečnih obrokih, ki znašajo eno dvanajstino celotnega kontingenta. «»------- Aretiran cestni gusar Včeraj okrog 1. ure po pol- terjem izpred kavarne Fabris. 2e je prižigal motor, ko je zapazil, da prihaja s precejšnjo brzino avto, ki ga je vozil 52-lefni Luigi Debenjak iz Ul. Cellini 1. Motorist se je skoraj prestrašil, pustil je svoje vozilo in skočil na pločnik. Imel je srečo, ker je avto treščil v motoskuter, ki je zletel v zid. Avtomobilist se ni ustavil, kakor bi bila njegova dolžnost, pač pa je nadaljeval svojo vožnjo in je celo ugasnil luči, da ne bi prizadeti motorist videl številke evidenčne tablice. Neki drugi avtomobilist, ki je tedaj privozil mimo, je tako zapazil, za kaj gre, in je šel za Debenjakom, da je lahko videl številko evidenčne tablice. Nato je zadevo sporočil prometni policiji, ki je takoj prišla in našla na tleh blatnik Debenjakovega avtomobila, ki ga je zgubil pri trčenju. Po teh podatkih so lahko kmalu našli krivca, ki so ga aretirali in prijavili sodišču zaradi kršitve predpisov cestnega zakonika. Zelo hudo se je ponesrečil na delu včeraj popoldne 33-letni Edvard Smerdel z Elizejskih poljan št. 17, ki so ga sprejeli s pridržano prognozo na I. kirurški oddelek. Smerdel je delal v mehanični delavnici «Contento« pri stolpu arzenala, pa ga je zadel težek kovinski predmet, ki so ga dvigali s škripcem. Delavca je močno udarilo po glavi, zmečkalo mu je desni uhelj in je močno krvavel iz desnega ušesa, zaradi česar so ga z avtom delodajalca nemudoma odpeljali v bolnišnico. V ladjedelnici Sv. Roka pa se je ponesrečil na delu včeraj pozno popoldne 32-letni Severino Srelc iz Ankarana št. 8. Hotel je dvigniti kabel, ki so ga prekladali z žerjavom, pa se mu je spotaknilo in je padel. Pri tem si je zlomil desno nogo in se je pobil po čelu, Z rešilnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek. Zdravitj se bo moral 40 dni. NOČNA SLUŽBA LEKARN INAM Al Cammello, Drevored XX. septembra 4; Godina, Trg sv. Jakoba 1; Sponza, Ul, Mon-torsino 9 (Rojan); Vernarl, Trg Vaimaura 20; Vlelmetti, Borzni trg 12. OD VČERAJ DO DANES KOJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 24., 25., 26. in 27. decembra 1961 se je v Trstu rodilo 14 otrok, umrlo je 45 oseb. UMRLI SO: 61-letni Fabian Vi-gilio, 56-letna Bassi por. Fortuna Luigiia, 60-letni Mini Anacle-to, 63-letni Spazzapan Antonio, 79-letna Gladulich Elisabetta, 80-letna Bullo por. CirielJo Aliče, 54-letni Vidova Giordano, 70-iet-na Spanghero por. Del Fabbro Anrica, 39 letna Zacchigna por. Lacota Maria, 73-letna Skilan por. Mikolič Marija, 51-letni Piz-zamus Guerrino, 64-letna Iakse Glovanna, 69-letni Cesare Carlo, 62-letni Stigliano Nicolino, 65-letni Mania Luigi, 75-letna Di Sabatino por, Moretti Maria, 66-letni Ivanov Giovannl, 67-letnl Rigonl Marco, 75-letna Ambrosl por. Vivoda Anna, 74-letni Tode-schi Anselmo. 54-letni Ravalico Marcello, 69-letna Ferfoglia por. Papi Giulia, 59-letna Dudine por. Dellolio Maria, 62-letni Calcagna Michele, 82-letna De Prandi de Ulmhort Emma, 82-letna Redolfi de Zan vd. Britol Maria, 63-let-na Alessio por. Belmonte Pieri-na, 79-letna lerz por. Cozzio E-milia, 84-letnt Calligaris Luigi, 67-letna Katz por. Chervisari Ernesta, 50-letni Covetll Marino, 84-letnl Doz Agostino, 83-letna Macor por. Petrieh Elisa, 84-let-ni Sferco Giacomo, 70-letna Delež por. Schillani Maria, 55-letn.i Susj Giovanni, 79-letni Vitez Giovannl, 58-letnl Zezlina Fran-cesco, 85-letna Simsig Maria, 80-letni Campanaie Pasquale, 29-letnl Oicala Donato. 75-letni VVinkler Ermanno, 78-letni Ha-rabaglla Ugo, 83-letna Dugani Giulia, 87-letr*a Gustinčič por 1 Dllica Prancesca, 000000 ooooooooooooO Slovensko gledališče v Trstu priredi jutri, 29. decembra od 16. uri v Avditoriju v Trstu PREMIERO Giuseppe Luongo: BARABAU IMAJ SEDMER0GLA V Igra za mladino v dveh dejanjih Prevedel: J. N. L. Režiser: Jožko Lukeš Scenograf: Vladimir Rijavec Glasba: Pavle Merku Osebe: Kralj Sokoljikljun • Danilo Turk, princesa Perutnička . Miranda Caharija_> princ Ulri - Livio Bogateč, Carodejka Modrasica - Leli Nakrstova, Štrboncelj - Marti* nuzzi Edvard, Štrbincelj - Stane Raztresen. Bazum - A*°l* Milič, Beir - Julij Guštin, Zah-zar - Nora Jankovič; nastopajo še domačini in domačinke. PONOVITEV V SOBOTO. 3® dec. ob 16. uri v AVDITORIJU v Trstu Prodaja vstopnic od danes dalje v Tržaški knjigarni v Ul. sv. Frančiška, 20 ter eno uro pred pričetkom predstav v baru Moscolin (vis-a-vi* Avditorija) ooocooocosooooooooo [ OLBPAtlSČA J VERDI Danes Samuel Barber, «Vanessa». Tretja predstava-Nastopi Jolanda Michieli, k1 poje Erico; (na prvih dveh predstavah je pela Mietta Si-ghele). Ostali izvajalci kot na premieri. TEATRO NUOVO Danes ob 21. ur; ponovitev za abonma H «11 Saltuzza«, Andrea Caime. Režija Giovan-m Poli. Rezerviranja in prodaja vstopnic v prodajalni grfr dališča tel. 24-839 ral v galeriji Protti tel. 36-372. ( K I I\ O ~~) Nazionale 14.00 «Zmagovalci ih premagani« (Vincitori e vinti) Burt Lancaster, Montgomery Clift. Fenice 15.00 »Težko življenje* tUna vita difficiie). Alberto So rdi. Ezcelslor 15.30 »Madame SanS Gene«. Technicolor. Sophia Loren, Robert Hossein. Grattacielo 16.00 »Baraba«. Technicolor. Anthony Quinn, Silvana Mangano, Ernest Borgnine. Katy Jurado. Arcobaleno 16.00 «Prosim, ne kajte žogic« (Per favore non toccate le palline). Metrocolor-Steve Mc Quenn, Brigid Baz-len. Supercinema 16.00 «Lepotice na obali« (Bellezze sulla spiaggi3' VValter Ohiari, R. Vianelio, M. Ca.otenuto. Tiberio Murgia. Alabarda 15.30 «Don Camillo, a ne preveč monsignor« (Don Camillo monsignore, ma non troppo). Fernandel, Gino Cer-VI. Aurora 14.30 »Sovražnika« (I due nemici). Cnstalio 15.00 «spartacus». Technicolor. Kirk Douglas. Garibaldi 16.00 «Mačka na vroM strehi« (La gatta sul tetto che scotta) Capitol 15.30 «Vrača se september« (Torna settembre), Technicolor. Rock Hudson, Gina Lollobrigida. lmpero 16.30 «Topli veter« (Ven-to caldo). Itaiia 15.30 «Don Camillo, a ne preveč monsignor« (Don Camillo monsignore ma non trop-po). Fernandel, Gino Cervi. Masslmo 16 00 »Maclst na dvoru Velikega Khana« (Maclste ali* corte del Gran Khan). Technicolor. Gordon Scott. Moderno 17.00 «Peipelko» (II **" nerentolo). Techmicolor. Jerrj Levvis, Manna Maria Albor-ghetti. Astra 16.30 «Seminole». Astoria 16.30 »izziv Toma in J*r" rija« (La sfida di Tom e YerrJ) Vittorio Veneto 15.30 «Povratek v Peyton Plače« (Rltorno * Peyton Plače). Jeff Chandler-Prepovedano mladini. ^ Ideale 14 00 »Zadnji tango« (L'U“' tirno tango). Technicolor. rita Monti. Marconi 16.00 »Mornarji na kov nem« (Marinai a terra). P** gy Ryan. Ahbazla 16.00 »Gulliverjeva tovanja« (I viaggl dl Gulllve Odeon 16.00 «Oiimp;ada mož« Rmpiadi del maritl). U. gnazzl. ^ Skedenj 16.00 »Stanovanje« (L’at>partamento). Jack L* mon, Sh!rley Mac Layne. nemascope, technicolor. IJIfUKkA Prosvetno društvo «Ivan Cah- kar« obvešča, da bo seja uprav nega in nadzornega odbora v V tek 29. t.m. ob 20.30. I DAROVI IN prinpkV***) Gospod Gabrijel Mihel) daruje 5000 Ur za Dijaško Matico. POGREBNO PODPORNO DRUŠTVO V BAZOVICI poziva svoje tl»hstv0’ d* ravn* pri blagajnik11 An reju Pečarju še v teku *«*» vse zaostale prispevke narino. KNJIGA naj lepši dar! TRŽAŠKA KNJIGARNA vam nudi na vse knjige, ki jih ,ma v zalogi. Ta popust velja samo za sedanje praznike 28. decembra 1951 Obvestilo naročnikom in citate/jem Vpisovanje za Dalmacijo se je sinoči zaključilo Naši čitatelji in naročniki se Prav gotovo spominjajo, da smo letos takoj po Novem letu izrazili naše začudenje nad dejstvom, da smo vpisovanje 2a naš prvi izlet v Dalmacijo zaključili v dobrih dveh dneh. No, letos smo še bolj začudeni, saj smo vpisovanje že sinoči zaključili, ko smo oddali zadnji ležalnj stol. Tokrat se je zgodilo, da nismo mogli ustreči niti željam vseh naročnikov (za katere je vil rezerviran prvi dan vpiso-vanja), kaj šele ostalim čita-trijem. Prepričani smo bili, da *>omo vpisovali vsaj dva dni, Pa so bile vse kabine turističnega, II. in I. razreda v glavnem oddane že v dopoldanskih Nininim C iiiiiii mimm mulim imunimi n im MAM OGLASI ) Brusim carlo, Trst ui. Bat-•isti 20, prodaja gospodinjske elektrone predmete — štedilnike *a drva, premog plin, elektriko " trajno goreče peči na premog •a kerosene ter na plin in elektriko. Olajšave pri plačilu. Postrežba plina na dom. — Teleton 2J-U41. VESPAGENZIA — tel. 28-940 — na obroke o o 6090 tir za «gran »Dcrtn, Trst via S. Francesco 44 VESPAGENZIA — obroki od 5160 l>» za 150-kob. vozila s Sti-Zimt prestavami, VESPAGENZIA — obroki od 4500 Ur za 125-kub vozila. Velika izbira vesp. motociklov in tabljeruh motornih tovornikov Poskrbimo tudi za vse listine Za izvoz. Pri MAGAZZINU TELICE, Trst, Dl Carducci 41. DOBITE*; ženske mo*ke in otroške dežne pla •če bunde, hlače, Jopiče in sraj-c* najboljših vrst in znamk po Pajnižjih cenah. ISCE SE hišna pomočnica k tričlanski družini. Berginc via Im-briani 8-1 GOSTINSKI SOLSKI CENTER «H0TEL GALEB» KOPER. tel. 243 priredi silvestrovanje s posebno Silvestrovo večerjo in domačo kapljico Igral bo priznani orkester Goriško - beneški dnevnik urah. Povedati moramo, da so prvi naročniki bili v našem uredništvu že ob 7.30, čeprav je bil začetek vpisovanja napovedan šele za 9. uro. Zanimivo je, da je tudi naše goriško uredništvo tokrat že v prvem dnevu vpisovanja oddalo skoraj vse razpoložljive prostore, tako da je na razpolago goriškim naročnikom le še nekaj ležalnih stolov. Kot nam je po eni strani zal, da ne moremo ustreči vsem željam naših zvestih naročnikov in čitateljev, pa smo po drugi strani zadovoljni, da se je vpisovanje tako hitro zaključilo. Dokazuje namreč, da so se naši ljudje prepričali o dcbri izvedbi naših ljudskih izletov in da so z njimi zadovoljni. V naslednjih dneh bomo poizvedeli, če se bo dalo priredit, še en izlet, tako da bi pri šli vsaj deloma na svoj račun tudi ostali čitatelji, ki ne bodo mogli z nami v Dalmacijo. Prihodnje leto, ko bomo po možnosti spet odšlj z ((Jadranom« po Jadranu, pa bomo dali prednost onim naročnikom in čitateljem, ki se niso mogli udeležiti nitj prvega niti drugega izleta v Dalmacijo. Javna skupščina KP1 Tržaška, federacija KPI sporoča, da bo jutri 29. t.m. ob 20. uri v Ljudskem domu v Ul. Madonnina 19 javna skupščina tržaških komunistov. Govorila bosta tajnik federacije prof. Paolo Sema in Marija Bernetič o obračunu dejavnosti ih borb v letu 1961 ter o perspektivah za leto 1962. Predsedoval bo poslanec Vittorio' Vidali. Prebivalstvo je vabljeno na skupščino. IIIIIII III IIIHIIIlIlbllllllllHIIIIIIIIIflllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIt Hill tlllllllllllllllllllillllllllllf llllllll Ali je to dovolj? JVa zadnjem pokrajinskem kongresu krščanske demokracije so po obsežni diskusiji sprejeli še bolj obsežno resolucijo, ki bo predstavljala podlago za njeno bodoče enoletno delovanje. Zaradi tega sodimo, da se moramo seznaniti vsaj z glavnimi smernicami njene politike. Uvodoma goriški demokristjani priznavajo, da *se je oši-bilo zaupanje volivcev» v njihovo stranko, kar so pokazali tudi volilni rezultati tako v Gorici, ostalih občinah in v vsej pokrajini. Vzrokov, ki so izpodbili to zaupanje ne navajajo, ampak samo splošna navodila, ki naj bi se v bodoče izvajala in omogočila pridobitev izgubljenih pozicij. Med prvimi nalogami je okrepitev stranke v lokalnem merilu, v vsedržavnem pa naj se doseže izvajanje zares moderne politike, ki naj premaga odpor vodilnih gospodarskih krogov in pa krizo moralnih vrednot, ki naj bi zajela sodobno družbo in še posebej mlado generacijo. S tem v zvezi se poudarja zaupanje, ki ga gojijo v svojo sposobnost, da bodo vodili akcijo za temeljito obnovo, ki se ne bo vodila samo na materialnem področju, družbe, v kateri naj se zajamčijo vse človekove pravice in se doseže «pravičnost* tudi za tiste vodilne gospodarske kroge, ki pritiskajo na delovne ljudi in jim kratijo osebne pravice in skrunijo dostojanstvo človeka. Odkar je krščanska demokracija v naših krajih izgubila absolutno večino, je revidirala formulo enobarvnih odborov in jo zamenjala z novo, ki .priznava sodelovanje P1SMS UREDNIŠTVU Pri .creazipno mirna" ULICA DANTE 6 (zraven banke Bolaffio) dobite veliko izbiro po tovarniških cenah: gri-la terital, moihair in druge vrste, kombinirane bluze in jopice; boucle, orlon itd., pletenine vseh vrst in dežne plašče. VSE BLAGO PRIMER NO ZA DARILA -KDOR PRI NAS KUPI SE ZOPET VRNE! V zadnjem času sem tudi v «Primorskem dnevniku» bral, kako so nekateri ljudje 'nenadoma postali tako zaskrbljeni za zdravje meščanov ter naenkrat odkrili, da je mleko, ki ga nosijo v mesto prodajat naše mlekarice, nevarno zdravju, da je treba prodajo prepovedati itd. Prav tako sem bral, da je neki demo-kristjanski svetovalec zahteval stroao nadzorstvo nad pro-da. litjem mesa.. m us Ut in..podobnega po ulicah. Kgr ses. mleka . tiče, mislim, da je vsa skrb odveč, kajti doslej še ni znano, da bi kdo zaradi tega mleka umrl, čeprav ga še morda več slo let uživajo. Tudi se ni zgodiio, da bi našli v mleku naših mlekaric kakšno miš, pač pa se je že zgodilo, da so našli nekje kar celo miš v steklenici pasteriziranega mleka. S tem nočem reči, da ni higiena potrebna. Vsekakor pa so pri nas hlevi v primeri s tistimi v Furlaniji zelo čisti m tudi za krave je znano, da so mnogo bolj zdrave kot na primer celo v Lombardiji, ki je za Italijo med najbolj naprednimi živinorejskimi pre- DAMSKI IN MOŠKI SALON STANKO DEVETAK NABREŽINA (center) telefon 20-123 se vljudno priporoča g v ... ,, r .» 1 SIRSKI V pri vasem trgovcu posebno istrsko vino v litrski steklenici eiihelo I ki ga | zalaga doji- > mača klet : tel. 90-750 mmsummnt predvaja danes 28. t. m. z začetkom ob 18. uri Cinemascope barvni film: (Eno življenje, tri usode) ŽENSKA TREH OBRAZOV Igrajo: JOANNE WOOD. WARD, DAVID WAYNE in LEE J. COBB deli v državi. Glede mesa, ki ga prodajajo nekateri turisti iz Jugoslavije na Trgu Ponlerošo in po nekaterih ulicah, so po mojem ugovori s higienskega stališča upravičeni, imam pa vtis, da pri tem ne gre samo za skrb za zdravje, *emveč, da tiči za vsem tem tudi nekoliko tiste protijugoslovanske mržnje. To mi namreč potrjuje pismo, ki sem. ga bral v- nedeljo v nekem tukajšnjemu dnevniku. V nj"m sem bral razne čudne izraze in med njimi tudi «sconcio», katerega povzročajo po mnenju pisca pisma Jugoslovani predvsem na Trgu sv. Antona, na Ponterošu in v tamkajšnji o-kolici, češ da tam vse p onesnažijo z oljnatim papirjem in drugimi odpadki. Jaz hodim malo tam okoli in ne vem, koliko je to res. Vem pa, da je Trst že dolgo let nesnažen in je zato laž trditev, da se «lahko hvali s tradicijo čistoče in redan. Mi slim, da vse umazanije, ki So jo tudi osrednje ulice polne ne zakrivljajo le Jugoslovani Ce ni Trst več čist, so po mojem mnenju predvsem krivi le razni priseljenci, ki jim je bila snaga vedno tuja. Nedolgo od tega se mi okrog devetih zvečer na samem Borznem trgu zgodilo, da m. je skoraj priletel na glavo ovoj, ki se mi je na srečo sesul pri nogah in so se t2 njega razpršile po tleh ribje kosti. Zavoj je priletel iz nekega stanovanja, kjer pač gotovo stanujejo «pristni» Tržačani. Drugod kaplja človeku na glavo iz obešenega perila. Drugod so zidovi, oprostite mi besedi, vsi obscani, ker opravljajo nekateri svojo malo potrebo prav na ulici, kakor psi. Čeprav so marsikje nameščeni koški, mečejo ljudje kostanjeve olupke, papir in podobno na tla. S tem seveda nočem reči, da je prav, da mečejo jugoslovanski turisti papir po tleh. Grdo pa se mi zdi, da se celo to izrablja v nacionalistične namene, kar se jasno vidi iz omenjenega pisma, kjer se pisec na primer jezi, da govore v nekaterih trgovinah slovenski. In še nekaj bi bil kmalu pozabil. Kdor piše takšna pisma, naj pogleda zlasti ob patriotičnih dneh na obrežje. Tam bo videl, koliko turistov iz italijanskih pokrajin malica kar po klopeh in koliko je tam mastnega papirja, olupkov in drugih odpadkov. Bral sem končno v tistem pismu tudi. da bi se morali preseliti vsi prodajalci s stojnicami, razen branjevcev in rožaric, s Trga Ponterošo nekam v predmestje. Morda je ta predlog celo pameten. A razjezil bo najbrž najbolj tiste reveže, ki so prišli morda nekje iz Apulije in Lukanije in ki ši s tem služijo kruh, katerega jim ožja domovina ni mogla dati. In vsi ti juž-njaki ga nekaj lomijo po hr-vatsko in slovensko in govore za silo v teh jezikih s svojimi odjemalci. Morda pa je to razdražilo pisca, čeprav je to zamolčal? Kako so pač nekateri ljudje, ki se štejejo «za nekaj več», malenkostni! C. S. med strankami, ki je koristno in včasih tudi potrebno». Učividno se to sodelovanje nanaša samo na KD in PSDI. •Koristno» je to sodelovanje zaradi tega, ker omogoča nadaljevanje demokristjanske politike, »potrebno* pa zaradi tega, ker brez njega ne more iti, ne da bi se poskušale najti drugačne formule, na katere KD ne bi pristala. Kaj več o tem vprašanju KD v goriški pokrajini, ki se proglaša za levičarsko usmerjeno, ni povedala, dasiravno je levi center v teh dneh najbolj obravnavana oblika v državi. Stališče goriške KD, ki deluje ob mejah Italije, mora nujno obravnavati tudi vprašanja mednarodnih odnosov. Resolucija s tem v zvezi naglasa : «Poseben položaj naše pokrajine zahteva svoje točno in moderno ocenjevanje, da postane vzhodna vrata med dvema različnima civilnima realnostima, da postane središče, kjer se merimo in se izmenjujejo moralne vrednote, kultura, gospodarstvo, in sicer na način, da se zajamčita blaginja in razvoj v obnovljeni nacionalni funkciji». Nič specifičnega, nič stvarnega ni v tej programski izjavi goriške KD glede njene mednarodne politike. Specifičnost položaja ob vzhodnih italijanskih mejah, naslonjenega na novo realnost, je dejstvo, ki ga vsi priznavajo. Toda sprašujemo se, če je dovolj govoriti samo o «vzhodnih vratih» in o «obnovljeni nacionalni funkciji» tn če ne bi bilo morda bolje govoriti vsaj tako kot govorijo najvišji italijanski politiki o obstoju manjšin v teh krajih in o mostu, ki naj ga te manjšine predstavljajo med dvema državama. Vsej slovenski manjšini v teh krajih bi bila veliko ljubša jasnost v izražanju, kadar se govori o naših krajih in njihovih specifičnih vprašanjih. Ce že druge stranke, tedaj lahko pove tudi KD — ki vodi italijansko politiko v vseh njenih podrobnostih, se pravi tudi v vseh stvareh, ki se tičejo naše manjšine — kaj dejansko misli o naših pravicah (dvojezičnih napisih vasi in ulic, slovenskih imenih novorojenčkov, izpopolnitvi člena 6 ustave itd.). Kdor je dovolj trmast in nepošten sam do sebe, temu ni težko vtikati glavo v pesek, da bi ne videl realnosti, ki ga obdaja, toda ali je to pošteno, predvsem pa krščansko? Vse lepo in prav je, ko KD zahteva od vlade, da pripravi • organičen načrt obmejne politike», ki naj bo «bistroumna» in «moderna» ter se bo uskladila z daljšim mednarodnim političnim gledanjem. Toda to je samo površen okvir, v katerega je treba vstaviti najvažnejše, se pravi sliko tistega, kar se hoče napraviti. In tega goriška KD kljub vsem svojim levičarskim naklonom ni nakazala v svojem programu. Premalo je stvaren, da bi nas, vse Slovence, lahko zadovoljil. Vsaj kar se tiče odnosov do naše manjšine je povsem na liniji tistih organov oblasti, ki občinskim svetom prepovedujejo izobešanje dvojezičnih napisov, ki slovenskim otrokom prepoveduje slovenska krstna imena, ki ne dajejo slovenskim uradnikom služb v občinskih, pokrajinskih in državnih ustanovah, razen seveda v šolstvu, ki pa' je tudi edino, kjer se naše izobraženstvo lahko zaposluje, če se ni poprej namenilo v svobodne poklice. Ali naj se s tem zadovoljimo? «»------- Zibelke RK za revne otroke Zenski odsek italijanskega Rdečega križa v Gorici je sklenil, da bodo tudi letos podarili štiri zibelke s posteljnino in drugo opremo za Štiri revne otroke, ki so se rodili na Goriškem za božič. To velja za vso pokrajino razen za Tržič. Občinski poverjeniki CRI in župani posameznih občin naj javijo najkasneje do 31. t. m. imena in naslove otrok, ki bi prišli v poštev za to obdaritev. V soboto, 23. decembra, ko je bil zadnji dan pouka pred zimskimi počitnicami, se je vršila v doberdobski osnovni šoli majhna predbožična prireditev. Pod vodstvom učiteljev je bila uprizorjena tudi lepa igra, ki je razveselila vse prisotne, predvsem mlade obiskovalce osnovne šole. Igra se je zaključila v veselem razpoloženju, nakar je slediia delitev slaščic, dar občinske podporne ustanove. Kakor vsako leto je tudi letos občina pripravila iz sklada ECA pakete za vse otroke osnovnih šol v Jam-ijah, Dolu in Doberdobu. S Ponoči nad Gradom sveti zvezda repatica, ki so jo iz stotin tem majhnim darom se je ho-žarnic napravili delavci mestne elektrarne tela spomniti tudi na mladi liiuiiiiiiiiiiiiuiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiilliiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiliii Praznično razpoloženje na Krasu Drevesa pred županstvom osvetljena z barvanimi žarnicami V doberdobski osnovni šoli so otroci imeli božično prireditev Do 15. januarja Obvezno cepljenje proti slinavki živine v obmejnem pasu na Goriškem Cepili bodo okrog 4500 glav - Uspešni ukrepi tudi proti jetiki in brucelozi Po tridnevnem presledku zaradi praznikov se je včeraj nadaljevalo cepljenje goveje živine proti slinavki in se bo nadaljevalo tudi v prihodnjih dneh do 15. januarja prihodnjega leta, ko je določen zadnji rok za zamudnike. Kot znano, gre tu za obmejno področje, na katerem je v veljavi maloobmejni promet ter se tiče okrog 4500 glav živine. Pokrajinski živi-nozdravnik nam je zagotovil, da je doslej potekalo cepljenje kar zadovoljivo in so že cepili približno polovico živine. Cepljenje poteka bolje v ravninskih predelih kot pa v Brdih in na Krasu, kjer je čestokrat tudi vreme nagajalo ter oviraio normalen potek operacij. Na splošno pa se naši živinorejci zavedajo koristi tega ukrepa in gredo v vsem na roko občinskemu živino-zdravniku, da gre delo hitreje od rok. Živino cepijo s po-iivalentnim cepivom OAC in govori se, da bo to cepivo postalo obvezno za vso državo, ker se je izkazalo kot'najbolj učinkovito. Občinski živinozdravnik dr. Vida, ki opravlja svoj posel na področju goriške, sovodenj-ske in števerjanske občine, je povedal, da so živinorejci spoznali tudi učinkovitost ukrepov proti jetiki in brucelozi med živino ter gledajo pri kupoprodaji živine, da ima ta tudi zdravstveno potrdilo, da je bila živina pregledana za te bolezni in da je zdrava. Ko bo cepljenje proti slinavki v celoti izvedeno, za nekaj mesecev ne bo več nevarnosti kakšne epidemije te bolezni, kot se je zgodilo preteklo pomlad, ko so morali za nekaj tednov prekiniti ves maloobmejni promet v veliko gospodarsko škodo vsega področja. Očitno so tudi pri nas vzeli v tem pogledu za vzgled ukrepe, ki so jih v tem smislu že lani sprejeli v obmejnem pasu na drugi strani. Z motociklom je padel Včeraj nekaj pred 10. uro dopoldne so pripeljali v goriško bolnišnico 36-letnega Do-menica Morettija iz Fogliana, ki je padel s svojo vespo na cesti blizu Corone ter si pri tem zlomii desno ključnico. Pridržali so ga na zdravljenju za mesec dni. naraščaj in mu voščiti vesele praznike. # * * Tudi v Doberdobu je pritisnil mraz, ki se je bolj občutil zaradi precej močne bui-je. Pred dnevi je ponoči termometer kazal —9 stopinj. Nekaterim vaščanom so počile vodovodne cevi, tako da so imeli precej dela preden so vodo ustavili. Kljub mrazu in burji so doberdobski otroci veselo odhajali v bližnjo «Drago» in na «Glavici» nabirat mah in brinjeva drevesca. Zdaj pa v topli sobi občudujejo lepo okrašena božična drevesa, polna barvanih lučk in okraskov. Tudi občina je poskrbela, da so drevesa pred občinskim sedežem osvetljena z barvanimi žarnicami, ki se lesketajo in gibljejo pod sunki kraške burje. Videti je, kakor da voščijo vsem vesele praznike in srečno novo leto. le. Snežne razmere na Goriškem Ker je v zadnjih dveh dneih ponekod naleteval sneg, se se tudi snežne razmere na raznih goriških smuških področjih izboljšale. Po poročilu, in sirite PRIMORSKI DNEVNIK HHiiiiiiiHiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiimiiiiHiimiiiiiiHiiiiiiiiimiiimiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiimfmiiiiliiiiiiiiiiiiliimiiiiiiiiiiiiiimiiniiiiiHiiiii Omiljenje vojaških služnosti Za dokončno rešitev te zadeve bi bil potreben nov zakon Pred kratkim se je sestala | dano ozemlje okrog baterij na obrambnem ministrstvu v Rimu posvetovalna komisija za vojaške služnosti. Ob tej priliki je komisija izdelala nove tehnične predpise za izvajanje teh služnosti,, ki se tičejo tudi precejšnjega števila naših kmetov ob meji. Pri tem vprašanju so direktno zainteresirani ne samo kmetje iz Sovodenj in Doberdoba, ampak tudi oni iz Gorice, Brd in Krmina ter iz občine Dolenje, ki so vse v obmejnem pasu. Po novih predpisih naj bi omilili nekatere izmed številnih omejitev. Med drugim nameravajo zmanjšati prepove- uiiiiiiiiiiiiiiiiiiHimiiiiiiHiiiiimiiiiiiiiiiiiiHitiiiiiiiiiiiiiiimiiMiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Ljudska knjižnica v Gorici Nove in zanimive knjige na razpolago čitateljem Med njimi so tudi dela Nobelovega nagrajenca Iva Andrica Ljudska knjižnica v Gorici, ki ima v sklopu SPZ svoj sedež v Ul. Ascoli 1-1. si v zadnjem času prizadeva, da bi obnovila svojo knjižno izbiro z novimi deli, saj je med njenimi čitatelji precej takih, ki so že prečitali vse tisto, kar jih je zanimalo od obstoječe knjižne izbire. V tem prizadevanju je vodstvo knjižnice nabavilo v zadnjem času več novih knjižnih izdaj, bodisi originalnih slovenskih del ali prevodov iz svetovne književnosti, da bi tako omogočila obiskovalcem knjižnice seznanitev z najnovejšimi literarnimi proizvodi, ki so sedaj na slovenskem knjižnem trgu. Naj navedemo nekatere zadnje pridobitve knjižnice, med katerimi moramo omeniti predvsem dela Nobelovega nagrajenca, jugoslovanskega pisatelja Andriča. Knjižnica i-ma naslednje njegove knjige: Na Drini most; Travniška iiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiitimiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiutiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiHiiiiii Usoden padec na ledu Vespist je obležal nezavesten, na cesti V bolnišnici so ga zaradi prebite lobanje sprejeli s pridržano prognozo Pr; številnih nesrečah žara- | z vso silo treščil na tla. Z av- di zaledene ceste se je včeraj dopoldne morda še najbolj hudo poškodoval 27-letni Ovidio Cattarin iz Villesseja. Ko se ,ie okrog 8 30 zjutraj peljaj s svojo vespo po cesti od Gradiške proti Gorici mu je vozile prav na mostu čez prekop na Majnici zdrsnilo, da je tom Zelenega križa so ga nezavestnega odpeljali v civilno bolnišnico, kjer so mu ugoto-vilj številne poškodbe na glavi in verjetno ima tudi prebito lobanjo. Zato so ga pridržali v bolnišnici s pridržano prognozo, ker je njegovo stanje precej nevarno, kronika; Pripovedka o vezirjevem slonu in druge zgodbe. Navedemo naj nadalje še naslednje knjige: Dostojevski: Besi; Tolstoj: Trnova pot (v treh delih: Sestri — Leto o-semnajsto — Mračno jutro); Zaharija Stancu: Bosonogo ljudstvo; Jirasek Alois: Proti vsem; Anton Ingolič: Nebo nad domačijo; Di Lampedusa: Leopard; Hvat B. Lev: Skrivnostna celina; France Bevk: Brez krinke; Anderson Sher-wood: Ubogi belec; Bunin: Življenje Arsenjeva; Filip Kalan: Gospodična Mary; Jaro Stoviček: Oranžna lupina; Janez Menart: Časopisni stihi; Renata Vigano: Neža gre v smrt; Jara Ribnikar: Vrnil se bom; Alfred Hages: Dekle iz vie Flaminie; Filip Kalan: Kri v plamenih; Izidor Cankar: Obiski — S poti; France Onič: Luči na obali; Ivan Bratko: Pomlad v februarju; Lord Walter: Titanik; Ivan Vouk: Na mejniku dveh svetov; Ivan Hunter: Džungla v razredu itd. To je samo del novih knjig, ki jih lahko dobe na posodo obiskovalci Ljudske knjižnice in prav gotovo je med njimi precej takih, ki jih bodo zanimale ter jih bodo radi prečitali zlasti sedaj v zimskih mesecih, ko so dolgi večeri in je več časa na razpolago za čitanje. Knjižnici je prideljena tudi Ljudska čitalnica, kjer so na razpolago številni slovenski časopisi in revije. Tako knjižnica kot ljudska čitalnica so odprte vsak delavnik od 9. do 12. in od 15. do 18. ure (ob sobotah popoldne pa je zaprto). Knjige si lahko izposodijo tudi čitatelji iz naših vasi, kadar pridejo po svojih opravkih v Gorico. od dosedanjih 1500 na 1000 metrov in spremeniti tudi nekatere določbe glede vmesnega področja. Odpraviti nameravajo tudi omejitev osebnega in vozovnega prometa na področju vojaških služnosti, ki je bila doslej v veljavi. Prav tako nameravajo odpraviti vse omejitve okrog vojaških strelišč in vežbališč. Pač pa ostane še nadalje v veljavi prepoved gradnje na takih področjih. Te predpise so predložili v odobritev obrambnemu ministru Andreottiju, nakar naj bi stopili takoj v veljavo. Tako omiljenje vojaških služnosti predstavlja nedvomno korak naprej k odstranitvi ovir, ki jih predstavljajo za kmetijstvo in za gospodarstvo na splošno prav na obmejnem področju, kjer bi eno in drugo morali še bolj pospeševati. Vsekakor pa to ni še rešitev vprašanja, za kar bi bilo potrebno izdelati in odobriti poseben zakon, ki bi vojaške predpise vskladil s sedanjim vojaškim tehničnim napredkom, ko imamo atomsko orožje in raketne izstrelke, medtem ko si bili dosedanji predpisi izdelani v času, ko sta bila glavno orožje še puška in top. agrarnega konzorcija, med drugim v Romansu in Gradiški, imajo nekateri kmetovalci še vedno odprte zadevne račune. Opolnoči je padel na cesti Včeraj nekaj po 24. uri so z avtom Zelenega križa pripeljali v bolnišnico «San Giusto« v Gorici 44-letnega Giuseppa Ccmaulija, ki stanuje na Roj-cah v Ul. Capodistria 7. Mož je padel, ko se je vračal domov, verjetno zaradi poledice na cestj ;n se poškodoval po obrazu. Okreval bo v nekaj dneh. ki nam ga je poslal turistični urad iz Nove Gorice, te bilo včeraj stanje snega naslednje: Bovec 3 pod ničlo, 10 cm pršiča na 10 cm podlage; Crni vrh 0 stopinj in 15 cm južnega snega; Lokve 0 stopinj in 10 cm pršiča na 4 cm podlage; Log pod Mangrtom —4 in 20 cm pršiča na 10 cm podlage; Vojsko —3 in 30 cm pršiča na 15 cm podlage; omenimo naj še, da je vlečnica na Lokvah v obratu, v Logu pod Mangrtom pa je uporabna tudi smučarska skakalnica. Dve nesreči na delu Včeraj okrog 13.30 so prip^ ljali v goriško bolnišnico 17-letnega Luigija Vescovija iz Z-agraja. Fant je namreč na delu v podjetju INTES v Za-graju nerodno stopil in si pri tem zlomil levo nogo v gležnju. V bolnišnici bo moral ostati 30 dni. Malo prej so pripeljali v bolnišnico tudi 36-letno Lucio Mu-gherli iz Ločnika, ki se je na delu v podjetju ILMU v Ul. Faidi 4 ponesrečila in se ranila na prstu leve roke. V bolnišnici so ji obvezali rano in jo poslalj domov. Ozdravela bo v 6 dneh. Nezgoda Jazbinke na cesti Včeraj zjutraj okrog 6.45 so z avtom Zelenega križa pripeljali v goriško bolnišnico 22-letno Ivano Prinčič iz Jazbin št. 10. Ko se je peljala s svojo lambreto po opravkih v Gorico ji je na zaleden} cesti vozilo zdrsnilo, da je padla m se pri tem poškodovala. V bolnišnici so zdravniki ugotovili, da si je zlomila desno ramo in so jo zato pridržali na zdravljenju za 20 dni. Koristne telefonske številke Zeleni križ v Gorici 26-48 Bolnišnica v Gorici 39-91 Prometna policija v Gon ci 30-82. Gasilci v Gorici 21-20. Leteči oddelek (Squadra mobile) na kvesturi 21-61 Rdeči križ v Ronkah 7-26-89 Rdeči križ v Tržiču 7-22-49 Orožniki v Steverjanu 46-75 Orožniki v Podgori 20-22 Orožniki v Standrežu 3H-U9 Orožniki v Sovodnjah 80-07 Orožn. v Doberdobu 7-36-71 iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiitiitiifiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Podražitev sadja in zelenjave za praznike Visoke maloprodajne cene niso v korist Izplačilo za oddano žito v Krminu Pri podružnici agrarnega konzorcija v Krminu so še vedno odprti računi nekaterih kmetovalcev tega področja, ki so oddali lani žito v državna skladišča, pa še niso dobili izplačane celotne odkupne vsote. Prizadeti kmetovalci naj se čimprej zglasijo na omenjeni podružnici in naj prinesejo s seboj originalno potrdilo o izvršeni oddaji. Tudi po drugih podružnicah Tudi letos se je, zaradi zime in pa v zvezi s prazniki, v zadnjem tednu občutno dvignila cena sadju in zelenjavi tako na debelo kot na drobno. Tako so se na gori-škem trgu podražile hruške za 50 do 60 lir pri kg, jabolka za 40-50 lir. Zelenjava in razno sočivje pa se je podražilo za 30-50 lir pri kg. V bližnjih dneh ni izgledov, da bi se te cene zopet znižale, ker bo zaradi snega, ki je že padel, ali pa ga za bližnje dni napovedujejo, vedno manj zelenjave naprodaj. Kot se že nekaj let ugotavlja, pa to povišanje cen ne gre v korist pridelovalcem, ali le v najmanjši meri, ampak tistim posredovalcem, ki s pridelovanjem nimajo nič skupnega. Razlika med ceno, ki velja za proizvajalca, in ono, ki jo mora plačati potrošnik, je že tako velika, da so prisiljeni obravnavati to vprašanje tudi v Rimu in fllMIinilllllllltlllllimiMllllllllllllllltlllllltllimilllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllltllllltllllllll Danes spet seja občinskega sveta Odobrili bodo 25 milijonov lir za gradnjo kanalizacije Danes zvečer, z začetkom ob I Ul. Pascoli (znesek 5.7 milijona), Ul. Angiolina (5.8 milijona), Ul. Čampi in začetni del Ul. Buffolini (4.3 milijona). Ooobrili bodo sporazum med občinsko podporno ustanovo ECA in občino za gradnjo drugega dela doma onemoglih v Ločniku za 50 milijonov, razpravljali bodo o podaljšanju pogodbe z družbo ATA, ki skrbi za mestni avtobusni promet. Pogodba se tiče petih prog, ne da bi se pri tem spremenil program delovanja. Spremenili bodo nekaj po stavk, ki se tičejo proračuna za leto 1961. 18. uri, bo v sejni dvorani v Ul Crispi ponovna seja gori-škega občinskega sveta, za katero se predvideva, da bo zadnja v terp letu. Prvotno je bilo prejšnji, teden določeno, da raj bi bila seja šele jutri, v petek, pa se je občinski odbor v zadnjem trenutku odločil za četrtek. Na seji bodo med drugim razpravljali o naslednjih vprašanjih: gradnja kanalizacije na podlagi zakonov štev. 589 od 3. avgusta 194!) in zakona št. 184 od 15. februarja 1953 v naslednjih ulicah: pred kratkim je minister za cene obljubil, da bodo proučili, kje so vzroki, da se n. pr. jabolka, za katera dobi proizvajalec po 30 lir za kg, potem prodajajo potrošniku po 200 ali celo več lir. Mraz, ki je pritisnil pred nekaj dnevi, saj smo imeli v torek zjutraj celo v sončni Gorici devet stopinj pod ničlo, je narekoval sadjarjem naj prekinejo s cepljenjem in obrezovanjem sadnega drevja, ker bi lahko zmrzal resno poškodovala zlasti cepljene od-rastke. Tudi dodatno gnojenje žitu in drugim kulturam so kmetovalci že izvedli in tako jih sneg ni prehitel, pač pa bodo posevki pod snegom, Kjer bo ostal, počivali in se ugodno razvijali. milil n n •milili m lini n vi n im iiiiiii m 111,1111« OD VČERAJ ( K I ~ o ) CORSO. 17.15: «Dva sovražnika«, A. Sordi in A. Guin-nes. Barvni film v cinema- scopu. VERDI. 16.30: ((Pretepi, ženske in mornarji«, U. Tognazzi in R. Vianello. Italijanski film. VITTORIA. 17.15: ((Junaki Ti-hega oceana«, J. Wayne in A. Quinn. Ameriški film. CENTRALE. 17.15: »Vihar ped morji«, R. Wagner in T. Moo. re. Ameriški barvni film v cinemascopu. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna DTJDINE, Ul. Rabatta št. 18, tU. 21-24. «»------ TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 4 stopi-nje nad ničlo ob 14. uri, naj-nižjo 1,6 stopinje pod ničlo opolnoči. Vlaga je dosegla 100 odstotkov, dežjta je padlo 0,6 mm. L Teniški Davisov pokal 1961 ostane v Avstraliji Vndl v doublu poraz Italije Avstralija v vodstvu s 3:0 Fraser in Emerson premagala Pietrangelija in Siroto v 56 minutah 6:2, 6:3, 6;4 MELBOURNE, 27. — Davisov pokal ostane v Avstraliji. Ohranitev trofeje so si Avstralci zagotovili z zmago v doublu nad italijansko dvojico Pietrangeli-S:rola in tako prišli v vodstvo s 3:0. Domači par Fra-ser-Emerson je premagal italijanskega v treh setih, ki so trajali komaj 56 minut s 6:2, 6:3 in 6:4. Ze v prvem setu sta Fraser in Emerson, oba v izredni formi in razigrana, pokazala, da sta zanju Pietrangeli in Sirola prešibka ovira. Avstralcema je zadostovalo 17 minut, da sta zmagovito zaključila prvo igro. Domačina sta prevladovala od začetka do konca in sta odvzela servis najprej Siroli v tretjem gamu in nato v petem še Pietrangeliju. Drugi set je trajal 20, tretji pa celo 19 minut. Današnje srečanje v doublu je bilo lažje kot lani Neal Fraser je bil junak dneva v igri parov proti Italijanoma. Po splošnem mnenju tvori z Emersonom najboljšo teniško dvojico na svetu v odločilnem srečanju za Davisov pokal med Avstralijo in Italijo. Lani sta Italijana klonila šele po štirih setih ostre borbe. Z današnjo zmago si je Avstralija že desetič osvojila v zadnjih letih dragoceno »solatno skledo*. Lani so Avstralci premagali Italijo s 4:1. Nova avstralska zmaga, ki je bila dosežena v pičlih dveh dneh, je neoporečna in predvsem jasna. Vsi domači igralci, Rod Laver in Roy Emerson včeraj v singlu in Emerson ter Neale Fraser danes v Doublu, so bili boljši od Pietrangelija in Sirole v vsakem pogledu in niso prepustili Italijanoma niti enega samega seta. Italijana sta se hotela oddolžiti za poraz v singlu in tudi gledalcem, ki sta jih popolnoma razočarala ter sta se v igri parov zelo potrudila. Čeprav je bila vročina neznosna (38 stopinj) sta Italijana zastavila vse sile, toda bila sta prešibka za Emersona in Fraserja, ki predstavljata danes brez dvoma najboljši teniški par na svetu. Pietrangeli in Sirola sta tu pa tam zaigrala kot nasprotnika; a žal sta bila večji del dvoboja preveč dolgočasna in apatična. Emerson in Fraser sta odlično servirala in sta s tem prisilila Italijana in še posebno prepočasnega Sirolo, da je v odgovoru pošiljal žoge ali v mrežo ali izven igrišča, Le tu pa tam se je Pietrangeliju posrečilo diktirati igro ob mreži, s čimer je dal možnost Siroli, da je s forehandi in backhandi prišel do točk. Osia prva seta sta bila dolgočasna in nezanimiva. Šele v tretji igri sta Italijana skušala izboljšati že brezupen položaj, v katerega sta zašla. Potem ko se jima je posrečilo izenačiti po zaslugi posrečenih Pietrangelijevih volejev na 4:4, sta v naslednjem gamu odpovedala in sta dovolila Fraserju, da je ohranil svoj servis. Pri stanju 5:4 je Sirola zapravil izredno priložnost in si je v desetem gamu pustil odvzeti servis, s katerim sta si Emerson in Fraser osvojila tretjo, odločilno točko za ponovno osvojitev Davisovega pokala. Po glavnem dvoboju sta Avstralca Stolle in Hevvitt nastopila v prijateljskem srečanju z italijansko dvojico Tac-chini - Jacobini. Srečanje se je končalo 6:2. 6:2 in 6:4 v korist avstralskega para. Kapetan italijanske ekipe odvetnik Vanni Canepele je ob koncu doubla izjavil, da ga je Pietrangeli popolnoma razočaral. »To ne, ker se Pietrangeli ni dovolj potrudil, temveč zato ker ni dal iz sebe kar se je od njega pričakovalo. Možnost Italije je slonela na njegovih ramenih in je težko misliti, da je igralec njegovega kova prav v tem važnem obdobju v slabi formi*. Na pripombo nekega novinarja, da je bil Pietrangeli med tekmo jezen, je Canepele odgovoril: «To je točno. Bil je jezen toda ne na kapetana niti ne na partnerja, pač pa na samega sebe, ker je uvidel, da se stanje slabša*. Glede Sirole se Canepele ni niti najmanj pritoževal predvsem, ker je znano, da je slabši od' avstralskih tekmecev in je imel še pred kratkim poškodovan komolec. Avstralski kapetan Harry Hopman pa je bil izredno zadovoljen nad svojimi igralci in še posebno nad Fraserjem, ki je našel svojo najboljšo formo. «Sem gotov,* je dodal Hopman, «da je sedanja avstralska ekipa zmožna premagati Italijane tudi na peščenih igriščih. Ce bi bilo tako srečanje potrebno, tedaj bi vprašal mesec dni ne morda zaradi priprav na peščenih i-griščih pač pa zato, da bi jih privadil na italijansko občinstvo* Hopman je ob koncu priznal, da sta Pietrangeli in Sirola zaigrala izpod svojih zmožnosti. Tudi Pietrangeli je po kon- cu izgubljene tekme priznal, se je šele pred kratkim opomogel od delikatne operacije na kolenu. Najslabši pa je bil Sirola, ki je zgrešil tudi najbolj enostavne udarce in odboje. Vrhu tega je največkrat izgubil servis in sicer 5-krat. Za zmago v finalu tekmovanja za Davisov pokal 1961 je Avstralija potrebovala le tri ure in pol igre. Italijani so si v obeh igrah posameznikov in v igri parov osvojili le 27 iger. Menijo, da je to najmanjše število gamov, ki jih je kaka ekipa osvojila v finalnem srečanju za Davisov pokal. Spričo dejstva, da je Avstralija že v vodstvu s 3:0, bosta jutrišnja dvoboja v singlu med Laverjem in Pietran-gelijem in Emersonom ter Sirolo zgolj formalnega značaja. da sta s Sirolo zaigrala slabo. »Najini servisi so bili šibki, medtem ko so bili Emer-sonovi in Fraserjevi odlični. Dovolite mi,» je Pietrangeli dodal, »da rečem, da smo izgubili z najboljšimi tekmeci na travnatih in morda tudi na peščenih igriščih*. Pietrangeli se je nato pritožil zaradi kritik avstralskih novinarjev, češ da se ni dovolj potrudil. »Ce bi bilo tako, ne bi niti stopil na igrišče v taki vročini. Emerson in Fraser sta svetovna prvaka v doublu. Zato ne razumem zakaj so novinarji zapisali, da bi ju s Sirolo lahko premagala*. Najboljši igralec tega chal-lenge-rounda je bil brez dvoma 28-letni Neale Fraser, ki Diletantsko nogometno prvenstvo Nedeljsko kolo v mrazu in burji Neodločeno med S. Giovanni in Ponziano - Štiri odložene ali prekinjene tekme Pretekla nedelja ni bila prav nič pripravna za nogomet. Slabo vreme, predvsem mraz in burja, sta marsikomu prekrižala račune, zaradi česar so morali prekiniti štiri od osmih srečanj na sporedu. Sicer so eno prekinili zaradi incidentov, medtem ko so morali premraženi sodniki odložiti ostale zaradi slabih vremenskih razmer. Tako niso niti začeli srečanje med Gradese in Gonarsom, tekmo Romana - Aquile-ia so prekinili proti koncu prvega polčasa zaradi premočne burje, medtem ko je bil sodnik prisiljen prekiniti dvoboj v Panzanu zaradi igralcev Castionsa, ki so se samo dve minuti pred koncem u-prli, da bi pod takimi pogoji nadaljevali igro. Omeniti je treba, da so gostje izgubljali iiiiimiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiitiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiii Po 18. kolu nogometnega prvenstva A lige Inter skoraj nedosegljiv: tudi v Bergamu zmagovit Fiorentina in Milan (do kdaj še?) na častnih mestih Prvo kolo povratnega dela italijanskega nogometnega prvenstva A lige se je odvijalo v pravem zimskem vzdušju, saj so bila skoro vsa igrišča pokrita s poledenelo snežno odejo, ki je v znatni meri motila potek srečanj. Zato se seveda igra ni mogla odvijati v pogojih, v katerih pride do izraza vsa njena lepota in , --------------------- privlačnost. V Mantovi pa je da ravno tu so Suarez in to- snega zapadlo toliko, da so morali tekmo med domačo e-najstorico in Juventusom prenesti na poznejši datum. Spričo tega je preteklo kolo nepopolno in tudi lestvica deloma okrnjena. To pa seveda ne velja posebej za milanski Inter, ki še vedno in rekli bi še trdneje kot kdajkoli drži v svojih rokah najvišje mesto. To moštvo je že pokazalo, da lahko na svoji zmagoviti poti premaga kate- variši pokazali, da so zmožni nadoknaditi vsako izgubo. Po vodstvu dveh golov, ki so ju domači v nekaj minutah izenačili, je sicer kazalo, da jim bo trda predla, toda tedaj jim je prišla na pomoč njihova premočna tehnika zaigrana s posrečenimi taktičnimi posegi, ki jim je prinesla še en zgoditek in s tem zasluženo zmago, če ne za drugo pa vsaj zaradi avtoritete, s katero znajo rešiti sleherni rokoli oviro, kar se je zgo- | P«blem S avoje strani je dilo tudi na gostovanju v Ber- Atalanta preveč grešila gamu, kjer ga je sprejela močna in ambiciozna Atalanta. Pripomniti moramo, da so gostje skoro vso tekmo, zaradi poškodbe njihovega Bet-tinija, odigrali v desetih. Kazalo je, da bo s tem delo domačih lažjega značaja, to- IIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllMtIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMinilllllllllll Priprave za svetovno prvenstvo v Cilu Šestinpetdeset igralcev na izbirnem treningu V sredo 3. januarja v Florenci prvi pregled kandidatov za italijansko reprezentanco RIM, 27. — Selekcija naj boljših igralcev za sestavo italijanske nogometne reprezentan ce, ki bo nastopila v finalni skupini svetovnega prvenstva v Cilu, se je že začela. Nogometna zveza je že povabil a prvo skupino izbrancev na skupni trening, kjer bodo ime- li selektorji priložnost, da ugotovijo sposobnosti vsakega posameznika. Prvemu vabilu bodo sledila druga, dokler ne bodo izbrali cvet italijanskih nogometašev, med katere spadajo seveda tudi «oriundi». Vsi povabljeni igralci se bodo morali zbrati do torka, 2. januarja prihodnjega leta zvečer pri zveznem športnem centru v Covercianu pri Florenci. V sredo bodo povabljence razdelili v štiri moštva, ki bodo odigrala trening tekmi. Ti bosta od 13. dalje na občinskem stadionu v Florenci v prisotnosti občinstva, ki bo pripuščeno na tribune proti plačilu. Za prvi trening je tehnična komisija izbrala sledeče igralce: Atalanta: Favini, Magistrelli. Bologna: Bulgarelli, Capra, Franzini, Perani, Renna. Catania: Benaglia. Fiorentina: Albertosi, Del- l’Angelo, Gonfiantini, Milani. Internazionale: Mereghetti. Juventus: Anzolin, Leoncini, Mazzia. Lecco: Di Giacomo, Facca. Milan: Danova, Pelagalli, Salvadore. Mantova: Negri, Pini. Padova: Crippa. Palermo: Burgnich, Mattrel. Roma: Menichelli. Sampdoria: Marocchi, Toschi. Spal: Gori. Mencacci. Torino: Buzzacchera, Cella, Ferrini, Rosato, Scesa. Udinese: Beretta, Canella. Venezia: Ardizzon, Carantini. Alessandria: Vanara. Brescia: Gallo. Genoa: Colombo. Lazio: Cei, Gasperi, Lando-ni, Zametti. Messina: Calloni, Ciccolo, Spagni. Napoli: Mistone. Parma. Panara. Reggiana: Ferretti, Greatti. Verona Hellas: Cera, Maioli vseh sektorjih svojega organizma, zaradi česar ji spričo velikosti nasprotnika res ni ostalo drugega kot poraz. Vodstvo črnomodrih Milančanov pa je kljub zmagi ostalo omejeno na štiri točke. To pa zato, ker je tudi Fiorentina, ki mu na lestvici sledi, praznovala zmago. Po koncu prvega polčasa je sicer dajala vtis. da ni nepremagljiva ter da njen nasprotnik iz Benetk lahko upa na morebitno presenečenje. Toda vse sanje gostov z lagune so se v drugem delu razblinile ob absolutni premoči domačega moštva, ki je svojo nadvlado potrdilo še z enim golom. Le za točko niže stoji Milan, ki se iz dneva v dan boljša ter kaže, da je vendarle prišel do pravega moštva, ki je zmožno vseh podvigov. To predvsem po zaslugi Brazilca Di-na Sanija, ki je v moštvu povzel vlogo Greavesa, sedaj v Angliji. Res da trnutno La-nerossi ni moštvo, ki bi vzbujalo strah, toda nanje se kljub temu ni moč povsem zanesti. V svojih vrstah ima zmožne može, med katerimi prednjači Jugoslovan Kostič, ki svojo obrt dobro poznajo. Današnjemu Milanu pa to le ni bilo dovolj. Zvenečo ter številčno najviše izraženo zmago je slavila Roma nad našimi sosedi Furlani, za katere je to že štiri' najsti poraz letošnjega prven. stva. Njihova igra se v ničemer ni razlikovala od one, ki je zanjo običajna: prejeti čim manj golov z zaprto o-brambo. Za Romo, ki ima v prednji vrsti podjetne napadalce, je bila to prava poslastica. Levji delež je s tremi goli odnesel Manfredini, medtem ko je četrtega spravil v mrežo Šved Jonsson. In to je tudi vse, saj izid sam dovolj jasno govori. Od »velikih* je edino Bologna morala zaznamovati poraz, ki jo je zaustavil na njeni poti proti vrhnjim položajem. V tekmi, kjer je bilo videti le malo napgdalnih akcij in katere je uprizorila Bologna sama, je po čudnem zakonu, veljavnem za igrišče Favorita, zmagal Palermo z golom tik pred koncem srečanja. Ne moremo govoriti o nezasluženi zmagi toda o nezasluženem porazu lahko. To niti ne zveni preveč paradoksalno. Po dveh polovičnih uspehih na tujih igriščih je Catania poskušala v Ferrari tretji podvig in le malo je manjkalo, da ga ni dosegla. S svojo hermetično obrambo je dolgo vzdrževala napade domačega Spala, dokler ni ta vendarle predrl njihovega zidu ter z edinim golom slavil minimalno, a neoporečno zmago. Do zaslužene in krvavo potrebne zmage je po dolgem »postu* v tekmi »revnih sorodnikov* prišla tudi Padova nad Leccom. Tudi to srečanje je sprva kazalo na neodločen izid, ko so se domači prebudili ter preko ozke obrambe gostov poslali v mrežo dva gola. Ta dva sta prinesla toliko pričakovano zmago in z njo tudi upanje na boljše dni. Brez golov se je končalo samo srečanje v Turinu med domačimi in Sampdorio. Tekma je bila razburljiva, toda na ne preveč visoki tehnični ravni. Včasih je prišlo tudi do grobosti predvsem s strani trde obrambe in igre go-s.tov, spričo katere je izgubil živce tudi flegmatični Škot Baker, ki je zaradi preostrega »odgovora* moral z igrišča. B LIGA V drugi ligi Genoa še vedno vodi na lestvici po zmagi nad Cosenzo. Gostje se re-nomiranih nasprotnikov niso ustrašili, temveč so se pogumno borili, toda razlika v tehniki je bila tako očividna, da je prišla zmaga domačih skoro mimogrede. S štirimi točkami razlike sledi Lazio, ki se je s Catanzaru odvzeto točko nekoliko oddaljil od Modene. Slednji je namreč sneg preprečil, da bi sploh stopila na igrišče. Cisto zmago je slavil Como nad močno Pro Patrio, ki si je tega deloma sama kriva. Enako usodo je doživela tudi Brescia, ki jo je na razmočenem igrišču v Anconi premagala borbenejša Sambenedettese in to kljub temu, da so bile prognoze v njeno korist. Do zmage, čeprav nezaslužene, je prišel tudi Bari, potem ko je Reggiana ves čas držala igro v svojih rokah ter bi po prikazani tehniki zaslužila (čudno je slišati) obe točki. Po dramatični tekmi, kjer je padlo kar sedem golov, je Napoli prišel do potrebne zmage, toda ne brez sreče, čeprav je v igro vnesel o-gromno dobre volje in naporov. Preostala srečanja so se končala neodločeno, kot da bi nasprotniki hoteli na božični dan pripraviti svojim partnerjem malo presenečenje GIB. 4:0, zaradi česar je jasno, da so hoteli prekinitev v upanju, da bi imeli pri ponovitvi več sreče. Seveda so se verjetno ušteli, ker jih bo upor skoraj gotovo stal poraza če že ne s 4:0 pa vsaj z 2:0, katerega bodo odredili za zeleno mizo disciplinskega odbora. Naj bo kakorkoli, Panzano je gotov, da bo obogatel za dve točki in se tako vsaj nekoliko opomogel. V središču nedeljskega kola je bil »veliki tržaški der-by» med vodečimi Svetoivan-čani in Ponziano. Kot se dogaja v podobnih primerih, sta si enajstorici razdelili točki, pa čeprav sta se oba tekmeca potrudila, da bi spravila nasprotnika na kolena. Posledica tega je bila, da je na igrišču prevladovala visoka napetost in strah. Ne eni ne drugi niso preveč silili v o-spredje iz bojazni, da se ne bi preveč odkrili v obrambi. In tako je ostal rezultat do konca nespremenjen. Drugoplaslrana Sangiorgina je imela precejšnjo srečo in je z njeno pomočjo spravila v žep dve dragoceni točki. V Pierisu, kje je gostovala, je našla nepopolne goste in vrhu-tega so ostali domačini zaradi poškodbe zveze z desetimi igralci. Pieris se je tairo znašel v podrejenem položaju, ki ga je stal poraz. Brez dvoma najslabše pa je bilo v srečanju Cremcaffe -Muggesana. Igralci so se znašli na ledeni plošči in so se morali ... potiti, da so lahko ostali v ravnotežju. Kljub nemogočemu igrišču pa so vendar padli štirje goli — dva na vsaki strani. Enajstorica iz Ronk pa je prišla do zmage. Sicer pičle, a vendar zadostne, da je obogatela, in to na račun tržaške Libertas, za dve točki. Skupina B IZIDI »Cremc»ffe'-Muggesana 2-2 * Romana-Aquileia 0-0 (prek. v 38’L p. zaradi burje) »Panzano-Castionese 4-0 (prek. v 43’ II. p.) ‘Ronchi-Libertas 1-0 *Ponz>ana-S. Giovanni 0-0 Sangiorgina-*Pieris 3-1 »Cervignano-Turriaco 0-2 (prek. v 39’ II. p.) ♦Gradese-Gonars (odložena) LESTVICA S. Giovanni 12 7 5 0 13 2 19 Sangiorgina 12 8 2 2 39 15 <8 Ponziana 12 6 4 2 22 6 16 Muggesana 12 5 6 1 20 10 16 Cremcaffe’ 11 3 7 1 19 8 13 Pieris 12 4 5 3 18 14 13 Gradese 11 3 5 3 8 10 11 Aquileia 11 2 6 3 10 11 10 Romana 11 2 6 3 12 18 10 Cervignano 11 2 6 3 10 13 10 Castionese 11 3 4 4 12 20 10 Ronchi 12 2 6 4 12 16 10 Libertas 12 2 4 6 15 28 Turriaco 11 2 4 5 8 15 Gonars 11 0 6 5 11 23 Psnzano 10 1 2 7 5 15 Prihodnje tekme (31.12.1961) S. Giovanni-Turriaco Ponziana-Cremcaffe’ Libertas-Castionese Romana-Pieris Panzano-Cervignano Ronchi-Gradese Aquileia-Gonars Sangiorgina-Muggesana Po mnenju boksarske revije «Ring Magazine» Joe Brown boksar leta 24. februarja bo Brown enajstič branil svoj naslov Njegov nasprotnik bo Carlos Ortiz NEW YORK, 27. — Ameriška boksarska revija «Ring Magazine« je izbrala svetovnega prvaka Joeja Brovvna za boksarja 1961. leta. Njemu sledijo v vrstnem redu svetovni prvak srednje kategorije Gene Fullmer, svetovni prvak peresne kategorije Davey Moore, dalje svetovni prvak težke ka- tegorije Floyd Patterson, svetovni prvak peresne kategorije Eder Joffre in prvak v sred-njetežki skupin; Harold Johnson. Za najboljši dvoboj leta je revija izbrala srečanje med Brownom in Charnleyem v Londonu 18. aprila letos, za najboljšo rundo pa prvo dvoboja za svetovno krono med Pattersonom in Johanssonom, med katero je šel sedanji prvak dvakrat na tla preden je podrl prav tako dvakrat nasprotnika. Brown je letos branil svoj naslov dvakrat. Najbolj agilen pa je bil Davey Moore, ki je v 1961. letu nastopil 9-krat, od katerih se je dvakrat boril za naslov svetovnega prvaka. * * * TAMPA, 27. — Joe Brown bo 24. februarja prihodnjega leta že enajstič branil svoj naslov. Tokrat bo imel za nasprotnika bivšega prvaka v welter junior kategoriji Carlosa Ortiza * * » LONDON, 27. — Svetovni prvak srednje kategorije (verzija EBU, New York in Massachusetts) Terry Downes se bo 23. januarja prihodnjega le. ta spoprijel s kanadskim prvakom Wilfom Greavesom v dvoboju, k,- bo trajal 10 rund. To srečanje je v okviru priprav Dovvnesa za dvoboj, ki bo aprila v Bostonu za svetovno krono z Američanom Paulom Pen-derjem. Tudi slednji je svetovni prvak, a naslov mu priznava le NBA. * * * BUENOS AIRES, 27. — Argentinski in južnoameriški prvak ivelter kategorije Luis Fedenčo Thompson je javil, da bo prihodnje leto obesil rokavice na klin. Zadnjič bo stopil na ring aprila prihod- njega leta in nato se bo zaradi ženine želje popolnoma odpovedal borbam v areni (inoble arta» in se bo posvetil donosnejšemu trgovanju z mesom. KOŠARKA Ljubljanska 0lympia na vareškem turnirju MILAN, 27. — Vodstvo športne skupine Ignis. ki organizira III. mednarodno košarkarsko trofejo «Guido in Giuseppe Borghi«, je potrdilo, da se bo letošnjega turnirja udeležila ASK 01ympia iz Ljubljane, večkratni prvak Francije Villerboune, bolonjski Virtus in domači Ignis. Slednji so že bili v obeh tekmovanjih zmagoviti. Turnir bo v večernih urah petka 29. in sobote 30. t. m. ter v nedeljo 31. t. m. popoldne v vareški telovadnici. ATLETIKA MOSKVA, 27. — Sovjetski novinarji so soglasno izbrali 19-letnega svetovnega rekorderja v skoku v višino Valerija Brumela za ((najboljšega sovjetskega športnika 1961 letat). Kot je znano je Brumel dosegel med univerzitetnimi igrami v Sofiji septembra letos s skokom 2.25 m nov svetovni rekord. HOKEJ NA LEDU DAVOS, 27. — Danes se je začel mednarodni turnir v hokeju na ledu za pokal Speng-ler, katerega se udeležujejo ekipe iz Italije, Nemčije, Francije, Švedske in Švice. V prvi tekmi turnirja je moštvo ACBB iz Pariza premagalo milansko ekipo D ta voli 11:5 (6:1, 2:4, 3:0). BARABAU zmaj sedineroglav (Nadaljevanje s 3. strani) Popolnoma nič! Kipi se rin srečo ne hranijo, ni pa b