LETO VI. / ŠTEV. 30 KRANJ, DNE 25. JULIJA 1953 GLAS GORENJSKE ureja uredniški odbor ' odgovorni urednik slavko beznik / uredništvo in uprava: kranj, savski breg 2; telefon 475; tekoči račun pri nb kranj-OKOLICA ST. 624--t -127 / izhaja vsako soboto / letna naročnina 400 din, polletna 200 din, četrtletna 100 din, mesečna 35 din / posamezna številka stane . 8 dinarjev Turizem in turisti Iz. podatkov, ki so nam na razpolago, je jasno videti, da so se [inozemski gostje pred vojno dlje zadrževali v gorenjskem kotu kakor sedaj. V lotu 1938 je v radovljiškem okraju prenočilo 158 368 inozemcev, v letu 1952 pa so nočnine ino-zemc&v padle na skromnih 22.107. Tujec je v letu 1938 prenočil pri nas 7 krat, v letu 1952 pa je povprečje tujskih prenočnui le 4,1. To je dokaz, da nekaj ni v redu, da morda turizmu ne posvečamo dovolj pozornosti in ne pomagamo dovolj gostinskim delovnim obratom. Znani so primeri, da domači gostje in tujci predčasno 22. julij - v kamniškem kotu V Radomljah, kjer so pred 12. leti počili prvi upornišk. streli, so letos nadvse slovesno proslav t.li Dan vstaje. že teden dni pred 22. julijem so se vrstile različne kulturne prireditve. )15. julija so imeli slavnostni začetek kulturnega tedna. V četrtek je KUD Rai-domlje uprizorilo Stegn&r-jevo dramo »Noč v plamenih«, ki nazorno prikazuje ljudsko vstajo v kamniškem kotu, naslednji dan pa je bil »Večer pesmi«, na (katerem |so nastopili domači »ji sosedni zbori. V soboto zvečer so nastopile folklorne skupine Papirnice na Količevem, KUD Stranje in Radomljčanke. 19. julija je domače KUD uprizorilo (M. Puce-vo »Operacijo« v režiji Cirkla Gostiše. V ponedeljek je biil nadvse uspel »Partizanski večer« iS kramljanjem o partiza-nih, z deklamacijami s pantomimo in prizori iz partizanskega življenja. Na večer pred praznikom so đ.jaki kamniške gimnazije uprizorili v režij*. Cirila Gostiše Shakespearovega »Hamleta«. 22. julij je najavila na vse zgodaj godba na pihala z budnico. Ze prejšnji večer >so krenile »z vseh borbenih postojank NOV na tem področju partizanske patrole, da se snidejo ob 10. uri na velikem partizanskem mitingu v Radomljah. Na pot je odšlo 12 [partizanskih patrol iz Vodi©, Črnuč, Mengša, Komende, Kamnika, Raki-tovca, Lukovice, Moravč, Domžal, Peči, Podboršta in Lasne-Na mitingu se je zbralo veliko borcev in številri domačini ter okoliško prebivalstvo. O pomenu vstaje BO govorili prvoborci I. bataljona Kokrškcga odreda, nakan- je bi svečano odprt novi kulturni dom, ki bo velikega pomena za ves .radomeljski okoliš. Ljudstvo, ki je mnogo žrtvovalo med NOB, to piido-bitev tudi zasluži. Dobeno elekrificirano Dobeno, prijaizna partizanska Vas, je lepa. izletniška točka, ki Izvablja izletnike od 'blizu in daleč, predvsem iz Ljubljane. 2e dalj časa so domačini z zadovoljstvom opazovali >;a. ^ajene smrdljivke i ti komaj °&kali, da jih vržejo med staro Saro. Končno so poseka!' dolg, ozek fcss gozda od Jaibelj do znane ^"•H za.iis.ki- Bramavjeve hi,-c Tod je >,r];,j vddidi le električne drogove. Monterji so elek-.' ""'•><> ••••«•<. vi. kli do Srednjega !'M ( :<"'l j''i;a 1 iolieil;, p;, 1 ja d<> °ovcarja, V nedeljo, 19. t m., Je vas, je Od "i. t<»ni dalje poru ' £'da paril zanom, končno dobila lpleiktriko. Se cesta te Memg. FjJ preko I lobena na. Rašico, pa ° r>obeno za izletnike še bolj Prtvlačno zapustijo naše kraje zaradi slabe postrežbe in pomanjkanja razvedrila. Za inozemstvom močno zaostajamo zlasti v pogledu zarAmivih prireditev. Ko se gost posluži vseh ugodnosti in nagleda naravnih lepot, se začne dolgočasiti in razmišljati o odhodu. Zlati letos, ko je bil v začetku sezone obisk zelo majhen, bo treba podvzeti energične ukrepe in stoiiti vse, da podaljšamo poletno sezono in se pripravimo na zimsko. Prvi dve povojni leti so privatniki oddajali 1645 ležišč, sedaj pa jih zaradi stanovanjske krize oddajajo 933. Nujno bo povečati turistični stanovanjski fond pri privatnikih in le-te zainteresirati, da se v času poletne sezone utesnijo, kakor pred vojno. Ob tej priliki naj omenimo in pohvalimo iniciativo blejskega podjetja »Bled Oommerce«, ki je v prostorih Kazine v Park hotelu organiziralo gospodarsko razstavo najizbranejših izdelkov cbrtno-industrijske dejavnost. Slovenije. Zamisel razstave je res izvirna in bo vsekakor dosegla svoj namen tudi v turističnem pogledu. Razvitje sindikalnega prapora ,,Peč" Sindikalna podružnica podjetja »Peč« je v nedeljo slovesno razvila lep sindikalni prapor. Ob slovesnosti je spregovoril direktor Keramično-kemič-ne industrije tov. Bernot, predsednik gospodar, sveta obč. LO tov. Tone Bleje in predsednik .sindikalne podružnice Andrej Kopitar. Ta podružnica trna razen To- v nedeljo, 12. julija, je bila mk skupščine LRS, Tone Faj- Premalo sodelovanja M Socialistično sveso - vame glasbil edina lastni sin- J Kranju okrajna skupščina far in Marijan Bertoncelj SkrQ otroke padlih borcev - Aktivnost dikalni prapor, želeti bi bdo, Zveze borcev, kateri so pnso- Iz poročila tov. Milana Lo- „1, »t 7n da bi ji čimprej sledile vse stvovali poleg domačih gostov štreka je bilo razvidno, da so nasin oaoorov AIS druge podružnice. tudi dr. Kržišnik, podpredsed- organizacije kranjskega okra- n,_n svetih, to je tam, kjer sku- kolektivov je, da mladincem ja, ki združujejo preko 7.000 ša .danes sovražnik bolj ali preskrbe primeren posel. ■ j%, m mm članov, iskale za politično delo manj odkrito slabiti njih revo- Organizacije so premalo skr- l^f |Qf AV6 113. bOF&n ISKI samostoJnlih načinov, tem lucionarnost. bele tudi za pravilno zaposli- ■ ■■■f»" *Pif.*f |JWWl Viljem pa so se premalo povezovale s Da je organizacija Zveze tev starih borcev; marsikale- , ,, S j-, mm-m j j Razsta vi ial ICI n»B bodo Socialistično zvezo in drugimi borcev kranjskega okraja spo- ro podjetje nima pravega ra- S6lWlT1 iiat.c>ia»ijaijui no« uuuu organizacijami. Organizacije so Sobna mobi:-zirati širok krog zumevanja zanje. M presenetili se ukvarjale s tehničnimi na- ljudi, nam dokazuje delo ak- V razpravi je tov. Fajfar po- Priprave za Gorenjski sejem Največ prostora sta vseka- loSami, n'so pa dajale delu do. tivnih odborov v Goricah, Tr. udaril, da morajo naše orga- so v polnem teku. Glavno bre- kor zavzeli na Gorenjskem naj- volj politične vsebine, čeravno žiču, na Jezerskem, v žireh, v nizaeije, zlasti na vasi, akt;v- me _ ureditev razstavnih pro- bolj razvita industrija in obrt. s° blih dam pogoji za Sirotko Kranju, v Preddvora, Naklem, nejše razvijati tradicije NOB, štorov — leži vsekakor na teh- Tekstilna in čevljarska indu- aktivizaerjo ljuoi v pripravah Zalem logu in Predosljah. De- njeni člani pa postati nosilci ričnem vodii scima prof. Mi- srtrija, mizarji in čevljarji - nax razne Pr°fave, akcije m lavnest teh organizacij se od- naprednih idej, kajti marsikje hevt-u Svoj delovni '»štab« ima obrtniki, bodo razstavili najno- reševanje problemov glede za- raža v organiziranju številnih se čuti, da aktivnost starih v nekem razredu kjer je na vejse izdelke. Med razstavi jalci ™lte vdov, sirot m invalidov, partizanskih proslav ob 11 ob. borcev popušča, na pozicije pa tabli razDet tloris' razstavnega bodo tokrat tudi ljubljanska ™; ozkosp v delu vodstev m letnici poljanske vstaje, 11. ob- prihajajo špekulantski elemen- prostoru Mihevčevi sodelavci Podijetja in podjetja, ki so žela ^ravi odnosi vplivajo nega. letnici bitke v Dražgošah, zla- ti, ki jim ni glavna skrb raz- • i ' 'ki tn vrienei S usPeh že na Zagrebškem vele- -^no na aktivizacijo članstva sti pa ob 11. obletnici ustano- voj vasi, ampak lastni fcteL ^^^i^^iSete%- seJmu. Sejnisk, prostor pred J» <*f° ^T^' ■ T ^ tve Kokrškega odreda - do- resi. ^!^X!X^^^Mae «tavtoo bodo izkoristili preo:- žabmei, Mavčičah m v Besnic^ siej največje partizanske pro- Draga Rome je obširneje gegove načrte^ Sedaj je videti se ^ razstav,tpv montažmn se mso v preteklem letu mti slave na Gorenjskem. Poleg vor'la o problemih vojnih si- " hišic, poljedelskih strojev in za enkrat sestali, v Zmincu pa teh velikih proslav v spomin rot. Ti otroci pogrešajo prijet- BLED — bister in turistično središče Gorenjske Revolucionaren lik člana ZB se mora jasno odražati v našem vsakodnevnem delu prostor.. brlim, rdoo.m nu svetlo rjavim veJ>;lco veCji kot lani. Zato je oblasti, zborih volivcev in raz- tizanske patrulje, ki so obL- jim življenje vsaj delno olep- l : i::- mi, ki so ga, priredltedjem moral prireditelj vse zadnje-----skovale naše zveste partizan- šamo. Naše napredno usmer- posodile gorenjske tekstilne to. prijaVe odkloniti. Razstavi j.ilci Krvodajalci v Loki sk° družine in prizadevanje, da jene družine naj bi sprejele te varne. Ker razstavljalci svojin 0 svojih. načrtih glede opreme izdelkov še niso pn peljadli, je razstavišč in glede ».izdelkov tehnično vodstvo v skrbeh, ka- vztrajno molčijo —■ menda ža- bi se mladina spoznala s kra;). otroke medse, kadar le.ti rA-I»07.or! velikih borb itd. majo pouka in dela, Vsekakor V škofjt. Loki se je že lepa v preteklem letu je bilo od- to ne bi terjalo velikih gmot- ^'Viiojja materialom kaott -'•h-,. s/i>i, kranjskega okraja r° saradl tehničnih ovir lxila '»i Izmed prihodnjih številk miega lista. ko bo zadnje tri dni pred otvo- radi medsebojne konkurenca, število ljudi prijavilo za odda- kritin več spomenikov in spo- nih žrtev, dalo pa bi otrokom HI vi jo; naval ra/id a vi jaleev bo Morda pa tudi zato, ker ho- jo krvi. Prvič jo bodo oddali n,nskih plošč žrtvam NOB. vsaj košček družinske sreče, delo zelo otežkocal. Osnutki raa- cejo ogledovalce in kupce pre- 30. to 8CL. julija, ko pride v Veliko skrb so organizacije ZB Med počitnicami, moramo skr. stavišč posameznih podjetij so senetiti. Novost bodo stojnice, mesto ekipa Zavoda za trans- posvetile tudi pomoči otrokom beti, da bodo ti otroci vklju- z.elo okusni; nekaj je prav po- kjer bodo podjetja prodajala fuzijo krvi. Vsi, ki so se odlo- Pafilih borcev. Mateitalna po. čeni v kolonije in letovanja. , ino lepih. Nekateri paviljo". svoje izdelke na drobno, upa- čili za to najbolj humano de- moč, ki so jo v glavnem pri- Veliko skrbi pa bo potrebno ni bodo razsvetljeni celo s flu- mo da po konkurenčnt.h in zui- janje, naj bodo ta dva dni pri- spevak naši delovni kolektivi, posvetiti tudi temu, kdo naj oreseenčno svetlobo. žarnih cenah! pravljeni! je bila večidel razdeljena med dobi štipendijo za nadaljnji partizanske kraje. Največji študij. Vprašanje otrok pad- problem pa je vključevanje lih partizanov in žrtev terorja ^MftC&fe AflSPClff 19 ■"Sl'FCS'SSlđ^ SSlAtffllfl otrok padlih borcev v delo in je veliko družbeno - politično %JU3|9IJtlGl JHQ IClIidllCIvCi lld R98f;llll «'k- V šolo Save, Iskre, Tekstil- vprašan.r ga dolžni ni tehnikum ter v tovarno Ti- reševati vsi, dolžnost ZB pa V sobot .o so na Bledu od- dovljLca, Gostinski ter Obrtni kov in športnih potrebščin. Tu. skartna in Pletenina je bilo je, da bdi nad tem. pili stalno gospodarsko razsta- zbornici. Na razstavi, ki bo od- di na Gorenjskem močno raz- sprejetih 30 otrok, zaradi ne- Letos se (bodo začeli praizno- vo, ki naj seznanja doma.ee in prta do 20. septembia. s-«|e|iu vita usnjarska industrija je zadostne in slabe šolske izo- vati občinski prazniki. Prvi, tuje goste ■ napredkom nase jejo predvsem gorenjska pod- zastopana s kvalitetnimi izdel- brazibe pa je ostal problem občinski praznik v Goricah, je gospodarske dejavnosti, prod- j«1 tja 8 svojimi najboljšimi iz- ki. Svoje proizvode razstavlja, vključitve 4.1 otrok še odprt, odlično uspel. Pripravljajo pa vsem z izdelki, namenjenimi za deliki. Načrti tov. arh. Kranj- jo tudi gum ar j i iz Kranja. Po- Na pobudo Zveze borcev in s se že tudi drugi. 1. avgusta bo Izvoz. Prireditelj, »Bledl-Com- č».ča Za opremo razstavišča se leg tega vidimo elitne izdelke pomočjo Sveta za presveto je občinski praznik v Kranju, ker merco«, dobil za razstavo bistveno razlikujejo, od doslej izvozne konfekcije in kozme. bil v Kranju ustanovljen pri- so v teh dneh 1941. leta spro- pniimeren prostor na galeriji izdelanih sličnih načrtov. Pulte, tlične proizvode. Jeseniški žele- pravljalni razred, kjer naj do- žili prve strele proti okupa- Kazlne (Park hotel). Pred- stojala In vetrine so izdelala zarji, Tovama kos in srpov iz be ti otroci izobrazbo, potreb- tor ju borci 1. in i2. kranjske sodnik upravnega odbora raz- gorenjska mizarska podjetja in Tržiča in umetni kovači no za vključitev v industrijske partizanske čete. Ob sličnih stave je pred otvoritvijo v obrtniki. Moderne stole in mi- Krope zavzemajo vidno mesto šole. Vprašanje ie tudi, kako pomembnih dneh posameznih krajšem nagovoru obrazložil ze pa so napravili v Duplici na razstavi. »Iskra« iz Kranja zaposliti 200 mladincev v sita- krajev bodo organizirale tudi zbranim gjostom pomen raz- pri Kamniku. Krepko so za- pa je poleg popularnih pro jek- rosti od 14 do 19 let Glavna druge občine svoje praznike, Ktave in se zahvalil vsem, ki stopani mi razstavi tekstilci iz tor je v razstavila svoj najno- ovira za zaposlitev teh je po- kar zagotavlja, da ne bodo ve- »o »Bled-Cotmmerce« gmotno Kranja, Tržiča, Majšperka in vejši preizvod ozkotračni manjkanje stanovanj. Dolžnost liki dogodki in borbe nikdar IKKlprli. predvsem OLO Ra- Zapuž, tovarne phtenin, kloim- kinoprojektor. oblastnih organov in delovnih pozabljeni. Naša zemlja potrebuje apna GLAS NAŠIH BRALCEV Z apnenjem bomo povečali rodovitnost zemlje wjm v « , mT i * • • •« « mine apnimo na zeleno jeseni ko uporabljamo: žgano apno, K C**™*** »NeMOJ ŠOlSUtU Up^ŠU^ • • •« ali zgodaj spomladi. Jarine pa apnenčev pesek, lapor, kredo, v ^ >>Glasu noy fesor spoznati zgodaj spomkodi. Peso • m krom- zmleti apnenec-apnencevo mo. Gorenjske« je neki tovailš na- svoje nove varovance. Ni čud- čel vprašanje učnih uspehov no, da pride tako dijak že v V laboratoriju OZZ so preizkusili zemljo desetih KZ kranjskega okraja in ugotovdi, da ji zelo manjka apna. Od 84 vzorcev zemlje jkh je imelo zadostno količino apna samo 19, t. j 22,620/a, Druga preizkušena zemlja je vsebovala samo 0,23% apna namesto 3—5°/o, kolikor ga potrebuje za prehrano in vzdrževanje svojih fizikalnih lastnosti. Apno veže v lahki zemlji škodljive kisline, v težki pa popravlja fia.kalne lastnosti, jo tako zrahlja, da jo je laže obdelovati. Apno zemljo tudi segreva, povzroči pravilno razpadanje hlevskega gnoja in ohranja organsko snov —■ humus. Razen tega preprečuje nastanek skorje in pomaga razvoju koristnih bakterij — drobnoživk. Zadostna količina apna omogoči delovanje fosfor, nih in kalijevih umetnih gnojil, ker se pod vplivom apna pretvarjajo težko razstopljive oblike fosforja in kalija v spojine, ki jih rastlina lahko uporabi za prehrano. Apno ustvarja mrvičasto skrukturo zemlje na ta način, da se pod njegovim vplivom zemeljski ko-loidi sesedejo in zlepijo talne drobce v mrvice, kl. se prepletejo z bakterijami in glivicami. V takšni zemlji je dosti zraka, vode, toplote in rastlinske hrane. 1 Najvažnejši nalogi apna sta torej zmanjševanje kislosti in ustvarjanja mrvičaste strukture zemlje. Brez tega na naših njivah ne bo pridelka. Kako se izpira apno iz zemlje? Del apna porabijo rastline za svojo prehrano. Večidel pa se izpira pod vplivom vode in pri nepravilnem gnojenju. Tako n. pr. je večje izpiranje apna tz zemlje po obilnem gnojenju s hlevskim gnojem ali po pod-oravanju zelenega gnoja. Zato je nujno potrebno apniti zlasti tisto zemljo, ki ima zelo malo apna. Apno se hitreje izpira po uporabi kislih umetnih gnojil: amonijevega sulfata, amonijevega klorida, superfosfata, ni. trofoskala, kalijeve soli in kalijevega sulfata. Zato bodimo pri uporabi teh umetnih gnojil previdni! Vsako zemljo, k. ima majhne zaloge apna, moramo apniti ali peskati (kalu ficirati). Na ta način vračamo zemlji tisto apno, ki ji ga vzame pridelek, ali se izgubi z izbiranjem. To je tako zvano dodatno apnenje ali apnenje na zalogo. Na lahki zemlji trosimo 20 do 25 q zmletega apnenca ali 15 q žganega apna na 1 ha posevka vsako tretje ali četrto leto, in to pri pit delovanju krompirja, pšenice, rži, ječmena in ovsa, ajde, lucerne in detelje. Kdaj troj»mo apno? Ozi- pir apnimo, kadar nista mokra ko ali apnenčev prah, satura od rose ali dežja, t. j. na suhi cijski mulj. list. Travnike in pašnike apni. čas je, da začnemo z načrt- mo jeseni ali spomladi ob su- nim apnenjem naše zemlje, ker hem vremenu. Tako izboljšamo bosta od tega imela koristi naš hranljivost krme. kmet in skupnost. Za apnenje naših zemljišč lah. M. S. in šolskih ocen. Dovolite mi ne- tretji ali četrti razred, pa še kaj piipomb k tej temi. vedno na šol ni profesorja, ki Poznam mnogo učencev, ki bi ga razumel in res dobro po- so bili v osnovni šoli med naj- znal. Tu iščimo glavni vzrok boljšimi, v gimnaziji pa jim neuspehov! ne gre... Zakaj? Ja, ko bi Vso krivdo seveda zvračajo mogli to razvoljati! ^ dijaka: premalo resen, pre- Po mojem poznavanju raz- wč otročji, raztresen, nervo- mer so na kranjski osnovni šo- ne zna _ ergo ;premai0 k večidel starejše učne moči, se u0. Ali -e pa tudi res zm.e_ zlasti v višjih razredih. Uči- raj tako? Ni dijs^ov ki teljstvo je zelo navezano na jih ^„,3 redno izprašajo, otroke, kar otroci čutijo in za- ucno snov^ Doma otroci zna- Precej časa je že, odkar je milijonov 400.000 dinarjev. To to vsi z veseljem hodijo v jQ a {g šoie prinesejo »cveke«. Okr. ljud. odbor Kranj oddal vse so hoteli vnesti v bilanco kot šolo. Će jim pri izpraševanju Razumi Ivo, da starše to začu- tovame in podjetja v pristoj- terjatev bivših lastnikov do kdaJ spodleti, jim učitelji to ^ zato" se gredo informirat v nost občinskim ljudskim odbo. podjetja. Seveda niso upošte- sicer zamerijo, vendar hitro šol0) od kod neuspehi. >Nh rom. Le tovarno furnirja v Bo- vali> da je bil veg nabavljeni odpustijo. znal!« s^ glasi odgovor. Pre- Ku^Si £e' ^ l° S€ ^ •od" material kupljen po takratnih No- tn ti otroci pridejo v pričana sem, da v takem prk ločil OLO iz več vzrokov; v niijm industiijskih cenah am- gimnazijo. Vse jim je novo, meru profesor ne laže, p:i prvi vrsti zaradi neurejenih k so ilično doDro >kalku_ vsak profesor ima drugačno njem otrok res ni znal. Toda Prenos lastninskih pravic v tovarni furnirja v Bodovliah lastiinskih pravic v tovarni, razen tega ima podjetje pre lirali« in vzek za osnovo da- učn° 'm ^Pjaševalno metodo, zakaj ni znal, se vprašajmo. razen tega ima podjetje pre- nrrtrriitvi hi vsak ima drugačne zahteve. Naloga slehernega profesorja cejšnje obveznosti do inozem- "^"J*- pi>uiun.vi ui- jyolg0 traj-a preden ^ privadi bi bila, da bi poznal otrokovo ' zato ga je treba razširiti la™* se je vsota »znižala« na učenec profesorju in profesor duševnost in pri izpraševanju lovit, stroini nark. Vseera LJOO-UOU oinarjev, kar je se „a^,, MnvnHnr* nriHp rin t*> tr, tuHi utr^+o^ni v* nndn^ stva, in obnoviti, strojni park. Vsega u,uaij,;v' aiu jc * učencu. Navadno pride do te- to tudi upošteval Za poglab- tega občina Zminec za sedaj danes kn;> ženo podjetju v bre- ^ šele drugo leto Pa ti ,pride. 1;j.an;je v posameznega o- še ne bi zmogla, zato je prav, me. Prvotne »uslužnostne« ce- jQ ■/. novim šolskim letom kar troka pa je treba časa. Pogo-da se pred prenosom uredijo nitve sprva niso hoteli prizna- trije, štirje novi profesorji. Ta- sta menjava učnih moči seveda in rešijo prav vsa vprašanja, ti, šimic pa jih je postavil na k0> sedaj pa spet skraja. Spet to popolnoma izključuje. Prav Nacionalizacija tega podje- Iaž in dokazal, da tak zapis- se bo treba vživeti v tega ali zaradi tega, ker med profesor-tja je bila prav slabo izvedena. nik obstoJi- onega profesorja in prav tako ji in dajali' ni duševnega kon- Prejšnji I-astniki, bratje šimic, so v tovarni še danes na vodilnih položajih. Direktor podjetja, vsaj videti je bilo tako, ni dovolj energičen, delavski svet in upravni odbor pa sta tUa orodje v rokah šimičeve dinastije«. Sindikalna organizacija sicer obstoji, vendar igra V dneh od 15. do /19. julja drugega dejanja. Kakor števil- ske zveze Slovenije, Gorske re-vlogo statista, aktiva Zveze ko- so gornjesavski planinci praz- nemu občinstvu, je bilo za pred- sevalne službe, Planinskega munistov pa v podjetju spioh novali 50-letnico ustanovitve stavo žal tudi nastopajočim, društva iz Celovca, Plamnske. ni! planinskega društva za njihov navdušenim nad izredno aku- ga društva iz Tolmina, vseh kot. Velike priprave na tabor stičnim letnim gledališčem in gorenjskih planinskih društev bor^7t7^zahteVala%IzVesitev "a VrŠifU so *?jele d+oma:lavso nad številnim občinstvom, saj in LOMO Jesenice. Gorenjsko. Na otvoritveno pred tolikšno množico še niso T, . . • • K zlatemu jubdeju gornje- Ob 50-letmci govnjesavshih planincev Slabo vreme ni motilo praznovanja Delavski svet in upravni od >r sta zahtevala rs dosedanjega direktorja, ki je ; med drugim ni vedel, da sta se za- T.aa rrinnnn^i i i -: predstavo, ki so jo uprizorili nastopili. Obljubili so, da bodo , u ,„ res zagrešil nekaj napak; med J!T.^- ___; 3*»?«- «k ™ — savskih plarlncev so čestitali planinskih dru^ Med člani ljubljanske Opere, je pri. prišli na Jesenice ob prvi pn- ' f'a~ šlo z Jesenic in ostalih gorenj- liki, za kar se jim Jeseničani, P.r .a ,! \ , konca frmuc odpeljala na ^ko- kraiev okro_ 40(f0 Ig ki šo bili tokrat nrikriišan za štev m ^udske oblasti, mercialno« potovanje v Nemci. ^ , KrfJ? , ? tt f? , +P , rajSarA za drugim so se na slavju spom- . f, ,. , . , _ dalcev Letno gledališče v U- izreden užitek, toplo priporo- ., & ... , J TrTl ja (na stroške podjetja). OLO kovi na Jegen4h že dolgo ni čajc - P " W pren.mihh ustanovite je v se z zahtevo delavskega sveta je]o toliko obClnstva Cla- ' . ,.f M1 fi?-^ Planinske?a dl'u-m upravnega odbora strinja <;n n^ i1ubiiangk. Oo-re so ele Giavne prireditve pa so bile štva, še živečim pa je pred-bo imenoval novega diretorja, daici nae-radili z duitj m aolav IrJnul° soboto in nedeljo na sednik, tov. Župančič, izročil vendar po svoji uvidevnosti, ne ' ^„.„„^ Vršiču. Na predvečer so z ben- častne dplome. Slavje so poži-pa po sugestijah kogarkol, ki ™m'*} iVredno do ^ali^im ognjem razavetliH vili jeseniški pevci, ki so žabi mu bila anarhija v tovarni SLjJ? 7,1 ^ tJČ™ sortno RobicJe- Mojstrovko in Prisoj- peli več planinskih pesmi. Ofi-všeč nvoqe. oez oan aotcaj ugoano njk J7pod knterepR so fanfare cielnemu progT-nmu ie sledilo ,r , ..^ ^ vreme, ^zvečer ni Diio nakio- p^^jaje planince in go- pravo planinsko veselje v obeh V etih 1948 m 1949 so brat- njeno. Prvo dejanje Forsterje. £ ^ ob Ti carjevem do- kočah. Dež razpoloženja ni moje Širne iz starih strojev m vega »Gorenjskega slavčka« je mu ob ErJavCevi Jkoci. Pri- til. rezervnih delov sestavili nov bilo ođ grano v najlepšem re- . T5laninsko veselje ie tra- nož za rezanje furnirja, loko- du in ob izrednem navdušenju •>. "l_tJ- . ^rfJhU«* Planinski tabor na Vršiču, ki mobilo in še nekaj drugih stro. občinstva. Drugo pa je motil j, p0An? v , • "J^Tff so se ga udeležili številni lju-jev. Ker so to delo opravili v rahel dež. Po kratkem presled- (.,no- na fla" %]:1™Q prireditve, biteiji gora iz gornjesavskega glavnem šimici, se imajo da- ku so nastopajoči z opero na- -1e na žalost slabo vreme mo- kota ]ln neštetih krajev od Sa-nes za lastnike teh strojev, daljevali. Člani orkestra, ki so t,1°. i1™™" slavje. Zaradi Ve do Soče kakor tu<3: z-unej-kljub temu da je bil sestavni igrali pod dežniki, pa tudi pev- dežja so prišle na Vršič le skl Slovenci, je bila mogočna material last tovarne. Delavski ci in predvsem solisti so doka- manjše skupine. Po deveti uri, manifestacija gornjesavskega svet je pri sestavljanju bilan- zali izredno požrtvovalnost, saj ko se je nekoliko zvednlo, se planinstva ter najlepši uvod v ce za leto 1952 imenoval ce- so bili pripravljen odigrati je zbralo ob Erjavčevi koči mednarodni jubikjr.i tabor nilno komisijo, ki je mgotovi- predstavo do konca. Nadalje- okrog 200 planincev in ostalih vseh planincev Jugoslavije, ki la«, da dolguje podjetje prejš- vanje pa je onemogočila plo- ljubiteljev naših gora. Med nji- bo od 1. do 3. avgusta v Vranjim lastnikom nič manj kot 6 ha, ki se je vlila ob koncu mi so bili predstavniki Planin- tih takta, nastaja v razredih tista napeta atmosfera, ki je škodljiva i dtjakom i profesorjem. V nižji gimnaziji so večidel še otroci, stari izpod petnajstih let. ki bi jim morali biti profesorji prijatelji in svetovalci. Tega pa veČina na£ih mladih profesorjev ne zmore in tudi ne čuti potrebe po tem. Učencem zastavijo po navadi tri vprašanja, na katera bi marsi-kateit dijak s profesorjevo pomočjo odgovoril. Ker pa profesor dijaku noče pomagati, je nujno, da otrok, ki je po naravi boječ in nima govorniškega daru, dobi »cvek«. Pravilen prijateljski odnos profesorja do dijaka, pa bodo učni uspehi na naših srednjih šolah, mislim predvsem na nižje razrede, vsekakor boljši! Na H. državni gimnaziji v Kranju je neka profesoiica ob koncu šolskega leta dejala dijakom: ;>Zdaj me pa kar ,fejst' opravljajte po Kranju.« še smejala se je potem, ko je dvema doslej prav dobrima učenkama dala nezadostno iz zemljepisa. Mislim, da tako slovo ni najbolj primerno- Se vam ne zdi napak njeno piiz-nanje, da je storila nekaj, za kar jo lahko opravljajo? Ali s? morda motim? Druga profesorica je dala dijaku, ki v letošnjem šolskem letu ni pisal niti ene naloge nezadostno, nezadostno iz slovenskega jezika. Priznala je, da ima »krasen« slog. da pravilno piše, da pozna literaturo, pač pa ga pri slovnici večkrat zaloti, da je odsoten in da ji takrat ne zna odgovoriti na postavljena vprašanja. Slovenski jezik, mislimi predmet, obsega slovnico, slovstvo, spisje, poznavanje literature. Ocena slovenskega jezika naj bi bila povprečje ocen vseh sestavnih delov tega predmeta. Prav zato se mi ne zdi pošteno, da je dobil učenec nezadostno iz slovenščine- Slovenskega jezika Se menda učimo zato, da znamo pravimo pisati in pravilno govoriti. Če torej dijak ne zna slovničnih pravil, obvlada pa sicer slovenski jezik, mar .potem zp-tlužl ros nfjrntlvno strogem« profesorju. G. Z. 16 Franc Štefe - Miško ROJSTVO K0KRŠKE6A ODREDA To področje tudi v najhujših zimskih mesecih ui oslalo brez partizanov. 1. hala ljon je pošiljal jhmI sior/ič stalno močnejše patrole, ki so ta predel kontrolirale in v/dr zevale zveze z našimi ljudini. I'rva taka patrola je odšla pod Stor/.ič že v začetku decembra, druga 23. decembra, tretja pa sredi januarja Patrole so na obhodu neštetokrat prešle vse področje biv šega II. bataljona in pripravljale tcivn v organizacijskem in polilirnein smislu za poživitev partizanstva takoj v prvih pomladanskih dneh. Obiskovale so številne znane aktiviste in simpalizerje OF. Tako so patrole delale vso zimo Kljub otežkočenemu pihanju in stalnemu zasledovanju, sovražnik teh patrol ni mogel uničiti prav zaradi njihove gibčnosti l'a-trole so v tej dobi najbolj vztrajno zasledovali gestapovci in ra/.trganci, ki so oznanjali, da bo sedaj konec partizanstva na Gorenjskem. Med to druščino raztr^ancev je bil tudi znani partizanski dezerter Slavko Subic, ki je nekaj mesecev prej pobegnil iz II ha taljona. Seveda je za svoje početje kaj kmalu prejel zasluženo plačilo. Poizkušali pa so tudi na drugačne načine uničiti te patrole. Nemci so svoje peto Uznike oborožili, da hi napadli partizane, kadar pridejo v vas ali posamezne hiše. Ko se je na primer partizanska patrola 81, decembra 1942 pojavila na Senturskl gori pri posestniku in gostilničarju, znanem nein-Čurju Ignacu Vrhovniku, jo je ta pritakni na podstrešju in jo zahrblno napadel z bombami. Na podoben način ie nekoliko kasneje napadel drugo patrolo tudi posest nik Markuta ll Suhe pri 1'redosljah, skupno s svojimi sinovi. |m>zncje znanimi organizatorji bele garde. Decembra sla se patroli pod Storži Čem priključila dva nova borca: Ivan Menko -Boriš i/ Srednje vasi pol Dobereo in znani koroški borec Franc Pastork - Lenari, Id Je leta 1942 pobegnil iz nemške vojske. S Ko roškega i<' napravil dolgo pot preko že zasnežene Košute, dokler ni jH)d Storžičem našel partizanov in sc jim z vso vojaško opremo priključil. Njegovo ime moramo omenili zlasti zalo, ker je kmalu poslal eden zelo odločnih borcev proti nacizmu, leta 1943 pa celo komandant I Koroškega bataljona leta je letos v Mežici proslavljal deseto obletnico svojega nastanka) in je pozneje v borbah lega bataljona v Mežici junaško padel. 6. januarja je patrola ob drugem povratku izpod Storilca vodila na Osnovčku večjo horlio. 20 mož je prispelo po naporni |m)ti preko Krvavca na Tuhinjsko, kjer sc je do tedaj zadrževal halaljon. Ko se je dopoldne zadrževala pod DsnovČkom, so se pojavili Nemci. Morci so se umaknili na (Kiiovček in zasedli položaj«', ki jih je imela že Kamniška čela 10. maja 1942, ko je na leni hribu vodila eno svojih najuspešnejših bitk Nemci so lasledlU parlizanc vrhu hriba in takoj pripravili napad Par tizani so jih, kakor pred enim letom, spel spuslili do svojih pOIOfajeV in šele poleni srdilo napadli. To se je večkrat ponovilo, Močan odpor partizanov In njihovo prepevanje partizanskih pesmi na |>oložajih je sovražnika tako razjezilo, da so pričeli ue kateri Nemci in vernianschaHovei partizane na ves glas preklinjali in jih |>oz.ivali. naj pridejo s hriba, ako si upajo. Borba se je zavlekla do večera Ker sovražnik z. napadi ni uspel, je pričel celoten hrib obkoljevali. Nameraval je skleniti močne obroče in naslednjega dne s (Mijačeno silo nadaljevati borbo Toda parlizani so jih prehiteli in se še zadnji Irenutek. ko hi moral bili obroč, sklenjen, prebili. Parli/ani niso imeli na |m>-ložajih nobenih bsffub, pri preboju pa je padel 2ivko, borec bivše druge fflTUpe odredov, ki se je pridružil leni pirlizanom komaj pred dobrim mesecem Padel je pri preboju mimo zvonika, iz. katerega so Nemci streljali s težkim mitraljezom. Sovražnik je v tej borbi Utrpel precejšnje izgube, saj je naslednjega dne svoje mrtve in ranjene od- važal kar s tovornim avtomobilom. Po dveh dneh je patrola dobila zvezo z bataljonom. Po reorganizaciji KokrŠkega odreda so vsi borci bivšega II. bataljona za stalno odšli nazaj |mxI Sloržič Vsega skupaj jih je bilo nekaj nad petnajst. Njihova glavna naloga je bila, da na kranjskem terenu pridobe novih borcev in iz. njih 1'ormirajo nove partizanske enote. Delovanje le skupine je bilo nekaj časa popolnoma samostojno. V marcu je ta skupina na področju II. bataljona likvidirala nekaj izdajalcev Med drugim II. marca Ivano RehbeTger z Brega, ki je jeseni pre(eklega leta v gozdu pri Suhi izdala štiri partizane, od katerih so trije padli, 21. marca pa v Vodicah Janeza Travna, ki je prejšnje leto v vodiški gmajni izdal skupino partizanov in pripeljal nad njo Nemce 29. marca se je skupini pridruži] Stane Mrhar. I.e-la je prišel s Koroškega, kjer je bil le od leta 1942 politični delavec V tem pomladanskem obdobju se priključujejo partizanom številni novi borci, najprej laki, ki so le dalj časa vzdrževali zveze s parli/ani. za njimi pa Midi drugi. Med prvimi sla prišla pod StorŽič brala Cvetko iz Tržiča. Že čez nekaj dni sla la dva pripeljala iz Celovca dva ruska ujetniki, zaposlena v neki tovarni. V aprilu pridejo novi borci z Colnika in okoliških vasi. dalje iz I.eš, okolice Prezij ild. Tako se je skupina že v nekaj mesecih znatno okrepila; nastala je že prava čela ,'10. marca je skupino obiskal Tone Nart-nik - Črnivec, ki ^a je PK K PS za Gorenjsko določil za prvega sekretarja Okrožnega ko-miteta KraTi|s1?ega okrožja, odkar je padel VodopiveC Po podrobni proiičitivi polo/aja na kranjskem terenu in pa po podrobnih razgovorih s Slaneloin o slanju na KOTO Škem je odšel nazaj na PK, da poroča o novi situaciji, Predlagal je učinkovite ukrepe za UtrditeV partizanstva na kranjskem pod ročju. Sklenjeno ji' bilo. da se pod Slo- licem čimprej formira nov bataljon, storiti pa da je treba vse potrebno za čimhitrejle organiziranje Okrožnega in s tem v zvezi tudi Okrajnih koinilejev. da hi lako mOgU začeti s širokim političnim delom. Za čimprejšnje formiranje novega bataljona in za bo'jšo oborožitev novih bor cev je PK poslal pod Slor/ič 20 dobro oboroženih borcev tedanjega Gorenjskega odreda. Takoj po njihovem prihodu, že v maju. je bil pod Sloržičein formiran nov Kokrški halaljon z dvema četama. Komandant bataljona je poslal Ivo Vamhergar- 1'ajfar. po-lltkomisar pa Slane Mrhar. Z nadalnjim dotokom novih borcev s področja kranjskega olvio/ja. ki je segal od Megunj do Smlednika, je halaljon že v avgusMi naraslel na preko 130 mož. Dotok novih borcev se vse bolj Stopnjuje, tako da pošlje Kokrški halaljon prvi gorenjski brigadi, brigadi Franceta Prešerna, ki se je med tem časom osnovala na desnem bregu Save. že okrog 100 svojih mladih borcev. I.e-ti so se poleni borili ne samo na Gorenjskem, temveč tudi na Primorskem in celo na Dolenjskem (borbe za Turjak). Kol že omenjeno, je bil s prihodom Črnivca na kranjski hren v zgodnji sp<*; mladi leta 1943 ustanovljen najprej Okrožni komitel Partije in Okrožni odbor OF, |'<» okrajih kranjskega okrožja pa okrajni komi; 11■ j i Partije In Okrajni odbori Ob'.' Okrožni komitet Partije je "vodil Črnivec, Okrajni komite v Kranju Ivo Slavec-Jokl, v Tržiču Branko Djordjevi" Jure v Naklem brane Šiška - Crto, V Šenčurju Jože StTUŽnik - MOJ jač. na Brezjah Vojteh, postavljena pa jj| bila še okrajna vodstva v okrajih Kropa i'1 Stražiece. Vzporedno z ustanavljanjem partijskih koinilejev in odborov OF se je formiral tudi OkTOŽni komitel SKO.I. Okrožna tehnika, pgj sebno kurirsko (omrežje in končno tUdI Varnostna obveščevalna služba, na čelu 7j Okrožno komisijo VOS in varnostnimi ^rl1' pand po vseh okrajih 15, avgusta je bila nad Kokro prva koii" fei-enca vseh (okrajnih sekretarjev Partij* in SKO.I. ki jo je vodil Črnivec Konferenca je postavila odločilne temelje nadaljnjefljjj razvoju os\,,bo,lilne borbe v kranjsk«'". okrožju. Oborožena borba prične dobiviU res množičen značaj. i Dve leli budili borb in prcmafpvaUJj polnih zmah pa tudi težkih porazov, oM bili zaman Opomba uredništva: I del kronike K krškega odreda jo s to številko '/:>,,',i,ll|n<) II. del. izpod peresa istega avtorja. 0° začeli objavljati na Jesen. §* (iltS (JOHFVINKF- PO VASEH IN MESTIH GORENJSKE Iz Kamnika Vsak teden eno nadstropje. Gradnja stanovanjskih hiš Podjetja Kamnik zelo hitro napreduje. Vsak teden sta se stavbi dvignili za eno nadstropje. Zdaj pripravljajo že ogrodje za streho. Velik del obiskovalcev kamniškega kina si želi, da bi se predstave v poletnem času začele pol pre kasneje. Tako bi tU obisk tudi ob delavnikih večji. Kranjsko podjetje »Sadje« je odprlo v Kamniku svojo poslovalnico in mesto redno zalaga s sadjem in zelenjavo. Na tekmi žanjic v Podgorju pri Kamniku je med 18 ženskami, ki v kamniški okolici najbolj spretno sukajo srp, zmagala predstavnica Mekinj. Prejela je lepo nagrado, i Kažipota ob naših cestah je zob časa tako uničil, da ne moreš več razbrati, kaj na njuh piše. V Stahovico in Duplico prav gotovo tujec ne bi mogel, če se ne bi informiral pri ljudeh. Ali so taka kažipota sploh še potrebna? Te dni je kamniški krojaški mojster Valentin Slapar poslal Mestni šivalnici v Kranju 6 krojaških lutk. Na misel, da bi začel izdelovati lutke, je prišel že pred poldrugim letom. Uvidel je namreč, da jih ni nikjer dobiti, čeprav jih šivUje in krojači nujno potrebujejo. Lutke izdeluje iz papirnate mase in mavca, in s).cer v dveh polovicah, ki jih nato sestavi m prevleče s kletom. Z Jesenic Jeseniški Kazino ima primerne prostore in pogoje, da bi svojim gostom veliko nudil. Pod košatimi kostanji je lep vrt, ki trna primeren prostor za plesne prireditve. Toda teh letos še ni bilo. Zakaj ne,, naj bi odgovorila uprava Kazina ali zabavni orkester! Tako na Jesenicah ni drugega, kakor kino in tu pa tam kaka kulturna prireditev. Pogosto prihajajo na Jesenice tuji gostje in svojci domačinov, katerim žel v mestu ne moremo nuditi prijetne zabave- Iz Mengša Agilni mengeški planinci so v nedeljo z uspehom priredili veselico na Gobavici. Diruštvo gradi lastno planinsko kočo na najvišji točki1 Go-bavice, od koder je krasen razgled do Katarine, preko Julijcev in Karavank ter Kamniških planin, vse do Menine planine. Društvo, ki ga močno bičajo finančne težave, bo dobilo denarno posojilo. S tem bo zagotovljeno, da bo koča še letos odprta. Iz Godešiča Splošna kmetijska zadruga na Godešiču je po dolgem cin_ canju spoznala, da bo le z mehanizacijo mogoče dvigniti kmetijsko proizvodnjo. Zato se je kočno odločila za nakup traktorja. Soglasnost vseh teh vasi, vključenih v zadrugo, je najboljše zagotovilo za uspeh! Razpis javne dražbe o prodaji stanovanjskih hiš splošnega ljudskega premoženja Ljudski odbor mestne občine Kranj razpisuje na podlagi sklepa seje z dne 10. 7. 1953 javno ofertno dražbo stanovanjskih hiš, ki so last splošnega ljudskega premoženja in sicer: Hiša št. 163 v Stražišču pri Kranju — pritlična dvostanovanjska hiša Izklicna cena dn 650.000.— Hiša št. 191 v Stražišču pri Kranju — piitlična eno- stanovanjska hiša Izklicna cena din 200 000.— Hiša št. 324 v Stražišču pri Kranju — podkletena, vi-sokopritlična dvostanovanjska hiša Izklicna cena din 1,600.000.— Hiša št. 23 v Drulovki pri Kranju — pritlična enostano- vanjska hiša Izklicna cena din 332 535.— Hiša št. 45, Drulovka pri Kranju — dvostanovanjska, pritlična, delno podkletena Izklicna cena din 1,144.000.— Hiša št. 84 Kranj, Gorenja Sava pritlična enostanovanj- ska hiša Izklicna cena din 24 4 000.-- Hiša št. 105 v Čirčičah pri Kranju — enonadstropna dvostanovanjska hiša Izklicna cena din 2,065.000.— Hiša štev. 12, Kranj, Stara cesta visr.kopritlična dvostanovanjska hiša Izklicna cena din 1,760.000,— Hiša št. )13, Kranj . Huje pritlična dvostanovanjska lv.ša Izklicna cena din 482.000.— Hiša št. 15, Kranj, Tavčarjeva ulica — pritlična hiša k podstresnimi sobami Izklicna cena din 397 000.— Hiša št. 39, Kranj, Tav- # carjeva ulica — enonadistrop-na, dvosobna dvostanovanjska hiša, v državni lasti ena polovica - Izklicna cena za prodano polovico din 899.000.— Hiša št. 12, Rupa pri Kranju — pritlična enodružinska v lasti države dve tretjini. — Izklicna cena za prodano 1/3 lastništva din 100.000.— Hiša št. 47 v Struževem pri Kranju pritlična dvostanovanjska hiša Izklicna cena din 895.000-— Navedene hiše se bodo prodajale na javnk dražbi na osnovi pismenih ponudb. Pi-anene ]>onudbe naj vlože interesenti v roku 30 dni po objavi tega razpisa v zalepljenih in zapečate;'.b kuvertah pri Ljudskem odboru mestne občine Kranj. V smislu točke IX/37 Navodil za izvajanje uredbe o zidan ju stanovanjskih hiš delavcev in uslužbencev, o prenosu hiš iz sklada splošnega ljudskega premoženja (Ur. i. PLRJ St. 36/360-51), so kupci teh hiš lahko samo: a) delavci in uslužbenci državnih - gospodarskih podjetij, gospodarskih združenj, uradov, ustanov ter zadružnih ki družbenih organizacij; b) člani predstavniških ter njim odgovornih organov, ki Prejemajo /.a svoje delo plačo, izvoljene osebe na stalnih dol. *»<>stih s stalno nagrado pri določenih dnižbenih organizacijah; c) pripadniki Ljudske milice; č) uživalci osebnih in dru-žinslih pokojnin ter invalidnin. Ne more pa biti kupec teh hiš delavec aH uslužbenec, če le že on sam ali pa njegov zakonski drug lastnik ali so-|astnik stanovanjske hiše oziroma stanovanja v kraju, kjer ^t-a stalno zaposlena in tam stalno prebivata. Ponudniki naj na kuverti označijo: »Nakup stanovanjske h'sc iz splošnega ljudskoga premoženja. Dan dražbe bo objavljen na krajevno običajen način n v časopisih , Hlše bodo prodane najvišjim ponudnikom, ki morajo ta- °J ()h dražbj plačati najmanj 20» „ kupi.1 ne. Ostanek kupni ™e bodo kupci lahko plačali v rednih obrokih tekom 20 let '*'";< "hrestmi. Kdo,- plač;i več kol 20', kupnine, ima pri od-PJ&cilu ln obrestih posebne ugodnosti. K,airj, dne 23. julija 1953. p Predsednik LOMO: Hafner Vmko, 1. r. Zabnica in Godešič se že od nekdaj prištevata med najbolj napredne vasi Sorskega polja. Povezava med njima pa je zelo šibka. Te dni je končno vzklila hvale vredna zamisel, naj bi obe vasi povezali s cesto, speljano od Bajžlja v Žab-nici do Budnarja oziroma Jazbeca na Godečiču. S tem se bo žabničanem zelo skrajšala pot v Ljubljano in Godešičanom v Kranj. Izognili se bodo ostre, mu ovinku v Dorfarjih in ko-tanjastim, skoraj neuporabnim cestam na Trati—kolodvoru, spodnji konec pa bo dobil ravno cesto od Jeperce do Trate, želimo, da bi bila cesta čimprej zgrajena. Mladinci tržiškega kota pozivajo na tekmovanje Že nekaj let je mladinska organizacija pri Sv. Ani nad Tr-žičem med najboljšimi. Odbor je zelo iniciativen in skrbi za zdravo rast ter življenje vseh tamkajšnjih mladincev. Zato ni čudno, da je mladina v tem kraju vzljubita organizacijo. Preteklo nedeljo se je v dvorani pii Ankeletu zbralo 54 mladih ljudi na posvetu — manjkali so samo štirje, ki so baje odšli v Tržič gledat birmo- Predsednik mladinske organizacije Ivan Bergant je povabil tudi starejše ljudi — njihove prijatelje. Le-ti so se vabilu radi odzvali. Prišla sta tudi dva člana tržiškega Mestnega komiteja LMS. ' Tovariš Janko Kavčič je nato analizirali delo mladinske organizacije v pretekli polovici leta. Govoril je o delu mladine v planinskem in gasilskem društvu, o strelski družini, ki jo sestavljajo v glavnem mladinci, in o kulturnem delu, za katerega kaže mladina največ zanimanja. S trodejanko »Raztr. ganei«, ki so jo sami naštu-dirali, so nastopili pri Sv. Ani in v Rdeči dolini. Omenil pa je tudi težave, ki )h ima organizacija. Predvsem pereč problem je pijančevanje in nekulturno vedenje nekaterin mladih ljudi. V diskusiji je bilo tudi govora, da bi vključili v organizacijo vso mladino, kti dela v tržiških tovarnah. Ob tej priliki so sestavili tekmovalne točke in pozvati vse osnovne mladinske organi, zacije kranjskega okraja na tekmovanje. Sok • TMesm Plavalni troboj v Kranju Preteklo soboto in nedeljo so bila v Kranju zanimiva plavalna tekmovanja za prvenstvo Slovenije v H. in HI. ligi. V H. ligi so se srečale ekipe Bleda, Kamnika in Mladosti iz Kranja. Tekmovanje je tUo zelo zanimivo; doseženi pa so bili tudi nekateri boljčfc časi. Barbka Kcncilja — Mladost, Kranj — je s časom 1:22,1 na 100 m in 6:42,1 na 400 m pro-pionirska rekorda in dosegla sto postavila nova slovenska obenem najboljše čase v letoš- nji sezoni v Sloveniji. Presenetil je tudi Peter Čolnar iz Kranja na progi 1500 m. Plavalka Hribarjeva in Vukičeva sta zasedli prva mesta. Od gostov se je najbolj izkazal Tone Ce-rar, ki je tekrat prvič starta! v Kranju. Uspeh kamniških plavalcev je v glavnem njegova zasluga. Kamnik pa ima v svoji sredi tudi druge dobre plavalce, ki so dosegli na tro-boju lepe uspehe. Predvsem bi Bogataja ter Auerspergovo in omendi Zrimška, šnabla in Dolinškovo Uspešen zaključek avto-moto šole v Cerkljah Avto-moto društvo Cerklje, ustanovljeno šele letos, se je že zelo okrepilo, saj ima v svojih vrstah že nad 100 članov in kar 39 motorjev. Meseca februarja je društvo odprlo avto-moto šolo, ki jo je vodil društveni predsednik Gvidoh Pahor, šolo je vse mesece redno obiskovalo 48 tečajnikov. Le-ti so 22. junija polagali šoferski izpit pred izpitno komisijo iz Ljubljane. 96% obiskovalcev avto-moto šole v Cerkljah je izpite uspešno opravilo. Ta izreden uspeh kaže, da je Avto-moto društvo v Cerkljah znalo uspešno zainteresirati mladino za svoj šport. Zarimanje zanj je vzbudilo s propagandnimi vožnjami, ki so postale pravcati mnooični izleti. V kratkem s,e bo začel že drugi tečaj. Rezultati : 100 metuljček moški: 1. Tone Cerer 1:18,3; 100 m prosto ženske: 1. Barbka Koncili ja M 1:22,1; 100 m prosto moški: 1. Janez Juretič B 1:10,8; 200 m prsno ženske: 1. Mara Hribar M 3:24.6; 1500 m cravvl moški: 1. Vlado Zrimšek K 23:12,6; 4 x 100 m cravvl ženske: 1. Kamnik 6:11,7; 4 x 100 m mešano moški: 1. Kamnik 5:18,2; 400 m cravvl ženske: 1. Barbka Koncilja M 6:42,1; 400 m cravvl moški: 1. Tone Cerer K 5:52,9; 100 hrbtno ženske: 1. Maira Dolinšek K 1:45,0; 100 m hrbtno moški: 1. Janez Jarc B 1:22,6; 50 m metuljček ženske: 1. Vera Zaič B 43,0; 200 m prsno moški: 1. iStane šnabl K 3:06,4; 3 x 100 m mešano ženske: 1. Mladost Kranj 4:51,2; 4 x 200 m cravvl moški: 1. Kamnik 10:52.0; Skoki maski: 1. Ivko šink Mladost; skoki ženske: 1. Marinka Ja-nič Kamnik. V vvaterpclo tekmi je prvi večer zmagala Mladost, Kranj : Kamniku v zanimivi, boroeni tekmi s 6 : 4,(3 : 3). Drugi dan pa so vvaterpolisti Mladosti premagali Bled z rezultatom 4:1. Stanje točk: Mladost : Bled 124 : 86 Mladost : Kamnik 106 117 Na sliki: Skupina tečajnikov po izpitu. V dopoldanskem tekmovanju je bil na sporedu troboj Prešeren, Radovljica : železničar, Ljubljana : Mladost, Kranj II. V vvaterpolo tekmi je zmagala Mladost, Kranj : železničar, Ljubljana z rezultatom 7:2(1:0), Mladost, Kranj H. : Železničar, Ljubljana n 81 : 76 Mladost, Kranj n : Prešeren, Radovljica 67 : 75 Prešeren, Radovljica : železničar, Ljubljana z rezultatom 76 : 66. tekmovanju je prisostvovalo prvi večer okrog 800 gledalcev. V nedeljo pa je slabo vreme preprečilo večji obisk. Uredništvo »Glasu Gorenjske" čestita bralcem in naročnikom k Dnevu vstaje OBJAVE I SPOREDI * OGLASI KINO Kino »Storžič«, Kranj: 24. do 27. julija francoski film »Frizer za dame«; predstave ob delavnikih in nedeljah ob 16., 18. in 20. uri. Matineji v nedeljo, 26. julija ob 8.30 uri '»Frizer za dame«, ob 10. uri »Knjiga o džungli«. 28., 29. in 30. julija tednik in ameriški barvni film »Veliki Caruso«, predstave ob 16-, 18. in 20. uri. 30. julija predstava ob 20. uri odpade. 31. julija jiugosl. ftlm »Skalna obzorja«; predstavi ob 16. in 18. uri, ob 20. uril predstava odpade. Letni kino Partizan, Kranj: 24. in 25. julija francoski film »Frizer za dame«. 26. in 27. julija angl. barvni film »Knjiga o džungli«. 28. julija do 2. avgusta ameriški barvni film »Veliki Caruso«. Vse predstave ob 20.30 uri. Kino »Svoboda«, KrAnj — Stražišče: 24. do 26. jul. angl. barvni film »Knjiga o džungli«; predstave v petek ob 20. uri, v soboto ob 18. in 20. uri, v nedeljo ob 16., 18. in 20. 'xri. V soboto, 2*5. juli j a ob 20. uri dvojni program —■ »Knjiga o džunglb« in »Frizer za dame«. V nedeljo, 26. julija, matineja Ob 10. uri, franc film »Fii/ir za dame«. 31. julija do 2. avg tednik in italijanski film »Sanjala, sem o raju ■. Mestni kino Kadio., Jesenic«1: do 26. julija mehiški film »En dan živi j nja . 1'redstavo <>'> delavnikih ob 18. in 20. uri, v nedeljo ob 16., 18. in 20. url V nedeljo matineja. (.stega filma (vstopnina 10 din). 27. dO 29. julija ameriški barvni film »Knjiga o džungli«. 30. julija do 2. avgusta franc. film »list rel j en ob zori«. lotili kino »Svoboda«, Jese-nice: do 26. julija mebiski IHm »Knjiga o džumigtk; 30. julija do 2. avgusta franc. film »U-streljen ob zori«. Predstave ob 20.30 uri, v sluaju slabega vremena predstava ob 16. urb v kinu »Radio«. Kino Javornik - Kor. Bela: 24. do 26. julija amer. film »Težka pot«. Predstave v petek ob 20. uri, v soboto ob 18. in 20. uri, v nedeljo ob 16., 18. in 20. uii. V nedeljo matineja istega filma; vstopnina 10 din. Kino »Plavž«, Jesenice: do 27. julija mehiški film >La Malquerida«. Predstave ob delavnikih ob 18. in 20. uri, v nedeljo ob 16., 18. in 20. uri. V nedeljo matineja istega filma (vstopnina 10 din). 28. do 30. julija amer. film »Srečanje s Frankenstainom«; 31. julija do 3. avgusta amer. barvni film »Trije kavalirji«. Mestni kino Kamnik: 25. do 29. julija angl. film »Mandy«; 30. julija do 2. avgusta slovenski film »Jara gospoda«. Mastni kino Domžale: do 26. julija amer. film »Velika reka«. 29. in |30. julija nemški film »Mamljiva nevarnost«. OBJAVI Okrajni odbor ZB NOV Kranj organizira skupaj z OLO Kranj enoletni pripravljalni razred za otroke1 padlih l>orcev v NOV in talcev, padlih v letih od 1941 do 1945 ter otroke članov ZB s področja Itilllljrtingl okraja Vsi zainteresirani naj pošlj«1-jo svoj«1 prijave na Okrajni odbor ZB NOV Kranj najkasneje do 20. avgusta 1953. R—rod Je in tematskega tipa s Celotno oskrbo, t- j. hrano, stanovanjem ipd. Občinski odbori ZB in občin -ski LO naj takoj pristopijo k /.biranju kandidatov za ta razred. Po končanem razredu je vsakemu zasigurano nadaljnje studiranje ali vključevanje V uk v kakršni koli pekli« po svojih lastnih željah. Ljudski odbor mrotnci otud-ae Domžale raaplauje v smi- slu uredbe o prodaji stanovanjskih hiš splošnega ljudskega premoženja (Ur. 1 FLR Jugoslavije 1953/17) in lastnega pravilnika dražbo stanov, hiš, ki bo 1. avgusta 1953 ob 8. uri v Domžalah, v sindikalni sobi Doma kulture, in sicer hiše v Domžalah, Ljubljanska cesta 11 za izklicno 448.500 din, Ljubljanska C. št. 20 799.250 din, Ljubljanska cesta 67 (polovica) 695.750, Ljubljanska c. št. 102 210.450 din, Stobovska cesta 7 (polovica) 478.400 din, Taborska cesta št. 3 575.000 dbn, Taborska c št. 8 532.450 din, Taborska 18 402.500 din, Rojska cesta št. 12 401.350 din, Industrijska c. št. 14 547.400 din, Radio cesta št. '5 250.000 din, Studa št. 47 271.400 din, Taborska cesta št. 16 288.420 din, Sr. Jarše št. 58 1,185.880 din, Sp. Jarše št. 11 549.930 din, Zg. Jarše št. 4 97.750 din, Ihan št. 44 393.300 din, Ihan št. 39 346 000 din, Goričica št. 22 690.000 din, Ihan štev. 73 455.055 din in Vir štev. 53 1,550.000 din. , Reflektanti za nakup je z razuko ^ ijubljan- šestletna Alenka Košmrlj iz na nekatere stvar*., ki društvu in mestu nikakor niso v čast. Potniki, ki prispejo v škof j o Loko večidel z vlakom, so z ureditvijo gostišča na Trati zadnje čase kar zadovoljni. Do- restauracija, kajti kadar ima- potjo opazili letak »Koroške otrok, čeprav je bila kranjska kazali le stvaritve gimnazij- odlično dopolr_ila prikaz otroš. jo loški gostinci sestanek, za- ljudiske zveze«, ki poziva vse rfazistava že tretja te vrste, cev, zbral risbe 4 do 15 letnih kega upodabljanja v predšolski pro gostilne že ob 20. ali 20.30 k zvestobi Fuhrerju. Tiste, ki je vzbudila tako med širšo »avtorjev«. Otroški vrtci, osnov. dobi. Kot posebno uspela uri. ga hočejo za vsako ceno olira. javnostjo kakor med strokov- ne šole in gimnazije kranjske- dela je omeniti »Deklici« Kino »Partizan« je težko niti, opozarjam, naj ga odne- njaki izredno pozornost in že- ga okraja so poslale toliko M. Kaver iz Križ, »Pravljico« najti, čeprav je škofja Loka sejo v muzej, kajti sicer bo po la splošno priznanje. Mimogre- gradiva, da je bila kvalitetna S. Andrijašiča iz Kranja ter Taboreiie v Ratečah bra volja pa jjih mine, ko majhna. Nad vhodom namreč nekaj letih na dežju res pro- de naj povem, da so bila ista izbira možna, če primerjamo dela Tilke Kavčičeve in Vilka vstopijo v avtobus, ki vozi v nima nikakršnega napisa. In padel... dela razstavljena že v Kranju, kranjska razstavo z Ijubljan- Kovačiča iz Kranja. skima, lahko ugotovimo, da sta Pohvala, izrečena kranjskim dala pri kranjski vprav širok najmlajšim umetnikom v Ljub- izibor in večja svoboda ustvar. ljani, je že diugo priznanje, janja pestrejšo in popolnejšo zakaj pri izbiri otroških del za sliko otroške kreacije in boga- mednarodno razstavo na Ja- stva otroške fantazije ter u- ponskem je bilo od 14 slik iz stvarjalnosti. Na razstavi so Slovenije kar 5 iz Kranja. Mla. bila dela iz I. in m. gimnazije dim razstavljalcem in njihovim v Kranju, iz tržiške gimnazije vzgojiteljem iskreno čestitamo in otroških vrtcev ter osnov- in jim želimo mnogo uspeha nih šol v Preddvoru, Križah in pri nadalnjem delu! vstopijo v avtobus, ki vozi v škofjo Loko. Ob nedeljah je tak naval na to prevozno sredstvo, da se potniki bolj tisče kakor sardine v škatli, čudno, da se noti Ljudska milica niti Turistično društvo ne obregneta ob »nekulturni« prevoz. Če ničesar drugega, bi od sprevodnika lahko zahtevala, da sname tablico, na kateri je označena kapaciteta avtobusa. nima nikakršnega napisa. In če ti poslopje že pokažejo, imaš pomisleke, ali bi vstopil ali ne, kajti v veži je pravcata egiptovska tema. Morda bi se tam spotaknil ob kup smeti, kakor ga je videti v veži in na dvorišču neke hiše na Mestnem trgu ? Sicer pa je odvažanje smeti v škofji Loki poglavje zase. Meščani jih morajo namreč kar Potnikov je namreč pogosto sami nositi na smetišče, voz, dvakrat toliko, kakor je dovo- namenjen v te namene, pa po-ljeno. Od gneče prepoteni in čiva, odkar so ga kupili, utrujeni potniki se vsekakor Na koncu Mestnega trga nas ne bodo z veseljem spominjali opozori napis, da imamo do poti v škofjo Loko in si je tu- Ljubljane še 21,9 km. Po (150 m di ne več želeli. — Mar gre res hoje proti Puštalu naletimo spet samo za zaslužek? na napis, ki trdi, da imamo Ko potnik po novem izstopi *> Ljubljane 21,9 km. čudna pred pošto, ne ve, ali je v matematika, ali ne? mestu ali na deželi. Iz poslop- Drve poti šta sedaj pred na-ja v neposredni bližini je nam. mi: ali v Puštal, kjer imajo reč slišati idilično kruljenje noč in dan (odprto nogometno prašičev in mukanje krav. Da igr»-šče in kjer teče ponekod je prvi vtis o škofji Loki še gnojnica kar čez cesto, ali na »lepši«, mu udari v nos vonj znameniti Loutrg, kjer je mi po svežem hlevskem gnoju S sodišča 19. aprila 1953 je bila v Zadružnem domu v Hotavljah veselica, kamor je prišel tudi domačin Franc Šinkovec. Bil je vav po obrazu. Pretep je prišel pred sodišče. Šinkovec se je na vse načine izgovarjal, češ da je bd pijan in se ni zavedal, Sredi mesta so namreč gospodarska poslopja mestne ekonomije. Res edinstven primer povezave mesta z vasjo! Kaj1 neki si mislijo tujci, če pridejo v to letoviško mesto, kakor ga člani Turističnega društva ime- steriozna »Me-po gostilna«. Razen po imenu, je ta gostilna znamenita tudi po tem, da se tu lahko celo mladinci izpod štirinajstih let izpopolnjujejo v biljardu, vendar ne dlje kakor do 24. ure . . . Pri »Prajerci« na Spodnjem nujejo? Naj pripomnim, da je trS* Je skoraj vsak večer ples premestitev avtobusne postaje (seveda neprijavljen). Ker nas z Mestnega trga pred pošto ne srbijo pete in ker .smo sov-dvignila že mnogo hrupa ne le ražniki prahu, proti kateremu za vogali, ampak tudi na zbo. je LOMO popolnoma brez mo-rih volivcev. Ali je LOMO kaj pomislil na želje prebivalcev, ko je tzdal ta odlok? Izjave trgovcev, da se jim zaradi premestitve avtobusne postaje zmanjšuje promet, vsekakor ne gre omalovaževati. Pa pojdimo dalje proti Mestnemu trgu. Pot nas vodi mimo gostilne, katere pročelje krasi prnmek bivšega lastnika, preko mostu v Nunsko ulico. Pravzaprav se ne imenuje več V Ratečah ob Sori so pred nedavnim taborili fantje in dekleta, ki jih je poslal tja CK Ljudske mladine Slovenije. Z resnostjo in živahnostjo so se vaščanom tako prikupili, da je le-tem po slovesu kar dolgčas za njimi. Za pomoč pri gradnji novega kulturnega doma, ki ga Retečani gradijo z velikim veseljem in izredno požrtvovalnostjo, se mladincem javno zahvaljujejo! Nekdanji kulturni dom je postal s tremi drugimi javnimi zgradbami vred žrtev vojne. Od teh so domačini dvignili iz ruševin najprej šolo, jo povečali in olepšali., tako da je sedaj v ponos vsemu Sorskemu polju. Zidave kulturnega doma so se že večkrat lotili, toda šele sedaj, ko je vzel vso stvar v roken energični predsednik Tine Žagar, je videti uspehe. Pred kratkim se je pričela dvigati na trdnih temeljih ponosna stavba bodočega kultur-nega žarišča. nekoliko vinjen in se je hotel kaj dela. Sodišče pa njegovim po vsej sili prepirati. Najprej izjavam ni verjelo, ker so pri-se je začel prerekati z Ja- če povedale, da ni bil videti kobom Derlinkom, ga nekaj- toliko vinjen, da bi ne vedel, krat udaril, končno je vrgel kaj dela. Hotel je dati le du-vanj kozarec. Drugi so uvideli ška sovraštvu in mržnji do nevarnost, da se bosta sinko- Derlinka in Pivka. Šinkovca so vec in Derlink stepla, zato so obsodili na 4.000 din denarne začeli miriti predvsem Derlin- kazni. Upoštevali so namreč, ka. Vinko Pivk pa je tudi šin- da je bil res nekoliko vinjen kovca opozoril, naj miruje, šm- in da je po naravi razburljiv, kovec, ki mu je bil Pivk trn v ^ peti zaradi nekega dekleta, je izkoristil priliko, zgrabil za kozarec in ga vrgel Pivku v glavo ter mu pretil kožo na čelu. Pivk je bil takoj ves kr- Razstava v Domžalah Pionirsko pismo iz kolonije Trgovinska zbornica za okraj Ljubljana-okolica je s pomočjo Obrtne in Gostinske zbornice ter industrijskih podjetij Arnež, Lovrenc Prestor LUžANSKI PRETEPAČI SO PREJELI ZASLUŽENO KAZEN Pogosto se fantje iz sosednjih vasi grdo gledajo med seboj. To sovraštvo kažejo na zunaj s pretepi, ki zelo redko ostanejo brez posledic. Tako so si bili tudi lužanski fantje v laseh s Srednjevaščani. Ko so se letos 31. marca peljali Miha šte- organizirala gospodarsko raz- fan Vreček in Janez Kristane Mnogo je med vami pionir- ski vasici Lom. Ustavili smo krat nas naš pedagoški vod- stavo v Domžalah. iz Srednje vasi s kolesi skozi jev in pionirk, ki še niste oku- se pred šolo, kjer smo si ogle- ja seznanja z novicami doma Luže, so jih Lužani že priča-sili dobrot letovanja- V tem do- dali naš začasni dom. Takoj in po svetu. Dela in zabave Razstava bo odprta od l. do kovau Prvega kolesarja, Prepisu vam hočemo na kratko sta nas prijazno sprejela tov. nam nikoli ne zmanjka. V naši 9- avgusta v prostorih donižal- storja> je j0%e Gašperlin, po opisati življenje nas, ki pre- upravnik in ekonom in nam po- sredi imamo tudi tovarišico, ki ske gimnazije.^ Doslej se je Mežnarjev, tako uda- življamo lepe počitniške dni v kazala sobe, pripravljene za vodi jutranjo telovadbo in nas prijavilo okoli 100 razstavljal- ^ da -e padel z dvokolesa, po- Lomu nad Tržičem. nas. Z nami sta piišla tudi uči različnih prostih vaj, in cev> prijave pa še prihajajo. tgm ^ navalil nainj in ga začel Nestrpno smo čakali dneva, naša vodiča. Kaj hitro smo se medicinsko sestro, ki nam ta- ^a čimvečjo popularizacijo raz tako, krivo je le pomanjkanje ko prejmemo vabilo za počit- sprijaznili z njima. Razdelili koj obveže vsako ranico denarja za nove tablice, ali njško kolonijo. Končno je le smo se: v eno sobo so odšli ,qPrtai na sp n«kai n naši nve revija, v kateri bo v člankih in kaj. Naj bo že kakorkoli, ta pi, šel čag ko se ^ ,bilo treba p(_onirji, v drugo pionirke. Bili nranj7jj katero smo Ljbolj za- sltkalh P™kazan celoten _ okraj. s pestmi obdelavati. Arnež je stave bo tiskana priložnostna notel Prestorja rešm, nakar sta primer ni osamljen. Sv. Jakob pripraviti na odhod. Motil nas smo utrujeni, zato smo hitro se v Cankarjevo škodo še ved- je dež> ki se r>.kakor ni hotel povečerjali in odšli takoj spat. no diči s trgom. Trg so mu umakniti soncu. Deževalo je Zgodaj zjutraj nas je pozdra- tiamreč vzeli samo na papirju! prav ldo .našega odhoda. Ko vilo toplo julijsko sonce, ki Preden pridemo na Mestni smo se 6. julija zbrali v Kra- nam je obetalo lepo življenje v trg, se ozrimo na električno nju, nas je presenetilo sonce, koloniji, uro nad urarsko delavnico. Ra. Kmalu je pripeljal avtobus in zen cerkvene, je to edina jav- vsi veseli smo se odpeljali pro- na ura v mestu, pa vendar že ti Tržiču. Vožnja je bila pri- hode v naravo. V deževnem dolgo spi spanje pravičnega jetna, toda kratka. V Tržiču vremenu pa si krajšamo ure z Najbrž ni strokovnjakov, ki bi smo izstopili in krenili po str- igrami v sobah, vmes pa večjo popravili!? mi poti proti prijazni hribov- krat zadoni vesela pesem. Več- lajbolj dovoljni. Za hrano se moramo predvsem zahvaliti tov. ekono. še posebej pa nastanek in razvoj Domžal, članke bodo pri- dci mu, ki vsak dan pridno dovaža s*>evalL najboljši poznava ____L_ mii.____... razmer v okraju Ljubljana- Tudi logiaslnii1 del te sveža živila. Tako nam ne manjka ne sadja ne drugih dobrih jedi. Le škoda, da dnevi če je sončno porabimo čas tako hitro minevajo in bo kma-za igre na prostem m za spre- lu treba odm ,domov_ posegla v pretep Peter Gašperlin in Jože Gašperlin, po domače Hlevčeva — s kolom v rokah. Med tepežem je Hlevčev Peter Arneža tako udaril po levi roki, da mu je zlomil podlahtnico, Hlevčev Jože pa je Prestorju s kolom zlomil desno dlan. Pred sodiščem so se vsi trije pretepači, t. j. Mežnarjev in V deželi mamelukov i se zateče med cerkvene zidove po tolažbo) ... Ta dan sta imela desti o- m, kdo bi si mislil, da so tem mar njegov namestnik? jedli in napili v Tržiču. (Mi- pravka tudi bivši nemški podre/p nik Vinko Avsenik in Jože okolica. revije bo zelo pester. Razstava Ibo komercialnega značaja, razen tega ima namen prikazati splošno gospodarsko de-Vas pozdravljajo pionirji in javnost ljubljanskega okoliške, f^evčeva' $v*> W 'tm&X*s pionirke počitniške kolonije ga okraja. izgovarjali, med drugim tudi, v Lomu nad Tržičem. R-M. da so ^ Srednjevaščani na- ■ padli in da so se oni le bra- nili. Sodišče njihovim izjavam ni verjelo. Zaslišanih je bilo več prič, ki so potrdile, da so Tržičani tako zelo pozab- Nanj so čakali samo mestni mogrede: najbrž ta tovarna ni ljivi. Za mesec dni si ša funkcionarji • . . Ampak Av- vedela, da bodo prinesli Av- kaj zapomnijo, 8 let pa strijci, ki se jih spominjamo strijci kar 2.295 šilingov s se- še tako neprijetnih stvari ne iz vojne in šovinističnih izpa- boj. Ker so jih Tržičani tako obdržijo v glavi. Ni res? Je, dov ob priliki naših gostovanj odlično postregli, seveda šilin- je, in še kako res je! v Avstriji — ti so jih vlekli, gov niso rabili. Za čudo pa o Za 12. julij sta se Tržičanom Seveda, kdo bi na take »malen obetala 2 zanimiva dogodka: kosti« mislil! Med vojno so bi Bivši okupatorjev pomagač Polajnar se je to nedeljo po'util kakor riba, ki jo s kopnega vržeš nazaj v vodo. »Pri Bučarjih« se je med Avstriji tako razživel, kakor da pod Avsenik, upravnik gostinskega ljubim soncem še ni našel bolj-podjetja »Storžič«. Rokovanja ših prijateljev od teh, ki jih in pogovorov z Avstrijci ni bi- ima okoli sebe. Pismeni stiki lo ne konca ne kraja. Na svoj so resda prijetna stvar, oseb-tem denarju ni ne duha no račun je prišel tudi Ivan Lon- ™ f* Polajnar seveda še bolj sluha — razen o 60 šilingih, čar, bivši tržiški hotelir. Vsi ceni- 1 ki jih neka1 natakarica ni mo- trije so prišlece, predvsem sta. Nogometni funkcionar Šara. gla utajiti. Da ga Avstrijci ni- rejše, tiste, ki jim vse drugo Don Je Di| z gesti tako prija-so odnesli domov, je ugotovlje. boli roji po glavi kakor šport, zen; .?a 01 skoraJ podvomil, če čem ki si radi no. Morda je pri svojcih pobe- spremljali od gos.tUne do go- ^^^1^° šara! Wadte krL stilne. Zaplotnik, ta je bil še bon ge namrec kar taja( kadar bolj podjeten. Takoj po priho- se inozemci toliko ponižajo, da du avtobusa je odpeljal s seboj spregovore z njim. Iz hvalež-neko Avstrijko- Najbrž mu nosti se potem usujejo iz nje-njena družba ni zadostovala, govih ust litanije slavospevov zakaj že opoldne je odšel k je pri svojcih pobe glih okupatorjevih sodelavcev? Lahko si bodo za ta denar nabavili, svetih podobic, kakršne so v Tržiču pred nedavnim na debelo prodajali.) In če Sindikalne podružnice in celo vodstvo neke tovarne tako vztraj- no, navdušuje za tekmo, mno. Klemencu po Drejerja (Kuhar. žične organizacije pa mirno ]a)_ Ivanka Zaplotnikova pa je opazujejo vse to in jim še na Avstrijcem zelo pridno dajala m,ne pride, da bi ljudi o- za . tll|di % tpmJ nf>p.lefm pametov. rvus ui mio iu nutu^u- nvoKoio je dan kar se le da podjetni... Avstujci lum v tem pogieau kQfitn če ne bi okoli Avsfiij- ROStiini »Kokra« i« h ie pri- Že poema-h' saJ Prav Prldno cev plesali, kakor vešče oko*. Nogometa doPisuJe 2 njimi. Ko so odšli lučl)) le Tržičani sumljive pre- vsaj prišli iz nJ'-nega stanovanja, jim je teklostl in sedanjosti! Dvaintrideset se peljalo iz Avstrije šev in navijačev na Primsko-vem, tretjega pa z dvorišča gostilne »Pri Petrčku«. Kradel je po navadi v večernih urah. V januarju 1953 pa je ukradel kolo iz veže v gostilni »Kokra« na Primskovem. Kolesa je Kožuh doma razdrl in posamezne dele prodajal na vse strani. Varnostni organi so mu so kot navijači. Tržičani so jih C€k> P3^* s selboJ- ob koncu naj omenim še tako pozdravljali, kakor da bi 5e dva vneta »ministranta« Slavko Zadražnikovo in Jožico se vrnili sinovi s fronte. Ko je Avstrijcev naj omenim. Franc Krosovo. Ne vem natanko, ali botrovanje predsednika repu- le drugačne razmere fcn Trži- Jože Klemene zagledal Janka Lang, zaposlen v tovarni čev- je giio za ljubezen na prvi po- blike Tita desetemu otroku Ja. čani so nekdanjim sovražnikom Tandla in Toneta Kuharja, ki ljev »Ljubelj«, ki je zaradi bla- gled, alt pa sta za iskrami v neza Ribiča, delavcu v tovar- vse hudo odpustili, če jim pa ju je naša oblast prisilno izse. tenja ljudske oblasti in ZK očeh Avstrijcev videli še pri- ni »Triglav«, in nogometna tek- že odpustili niso, naj bo vsaj lila, ker sta imela za dobro zdrknil z mojstrskega položaja Vide paketov z nylonkami, bili že dalj časa na sledi, pri ma Tržičanov z Avstrijci. In videti., kakor da je vse pozab- ped masla na glavi — je tako med navadne delavce, je v po- kombinežami iz nylona in po. poslednji tatvini pa so ga iz- res je bilo v nedeljo, 12. julija ljeno. športno prijateljstvo, razprostrl roke, kakor bi ho- vojnih letih stkal tesne vezi z dobnim. Morda so jih taki sledili. Na njegovem domu so v Tržiču navsezgodaj zelo ži- športna manifestacija sosed- tel objeti ves svet. Enaki pti- inozemstvom. Med obiskom prividi že po nekaj urah po- našli različne dele ukrade, h b vahno. Na Mestnem trgu je va. njih narodov, to je čez vse. či skupaj letijo in tako so tudi Avstrijcev je odpeljal kar dva znanstva zmamili v naročje koles. Vse tatvine je Kožuh od- lovila že ob 8. uri zjutraj 500 Sindikalne podružnice so kar ti trije »odleteli« v Klemen- tujca na svoj dom, enega z tujcev in jima zažgali kri... glava množica. Mislite, da je tekmovale, katera bo medsvo- covo »gnezdo«. Kaj so se tam velikim paketom vred. Kdo ve, pričakovala predsednika repu. je članstvo brezplačno razde- menili, zgodovina mol6., vse- česa je bil bolj vesel, ali go- blike oziroma njegovega na- lila več vstopnic za tekmo, kakor pa je gostitelj izkašljal stov ah paketa? Prav gotovo ^j J^^.^1 ,_mf_® mestnika? Kaj še! Tita so Najslavnejša tržiška tovarna vse, kar poskuša izkašljati tu- je tudi njima govoril, kako »ni pred nedavnim videli v trži. je prispevala 16.000 din zato, di domačinom, če ga hočejo po- čisto nič kriv« in kakšno kriškem »Triglavu«, kaj jim po- da bi se Avstrijci čimbolj na- slušati (kadar drugače ne gre, vico mu delajo. Kaj nek i | i čajen tujee. ee morete, pozabljivi. lahko miš'.', zna-kadar naleti na kiito priznal, doslej tudi ni bil še kaznovan. Oboje je sodičče pri odmeri kazni upoštevalo in ga obsodilo na eno leto zapora. Kazen ga bo verjetno zmo-drila, da se s krajo ne bo veft take — oprostite — mameluke. ukvarjal. GORENJSKE ZANIMIVOST K ŠTEV -r,3 ereira vzorne s Priloga za poduk in razvedrilo irvi zaslužek COdlomek iz romana Esteiros} Esteiros, roman naprednega portugalskega pisatelja Pe. reire Gomesa je dramatična epopeja otrokom siromašnih družin, žrtvam fašističnega Salazarejevega režima-Fisatelj sam je zaradi svojega naprednega in antifa-šističnega delovanja občutil vse tegobe domačih političnih razmer. Več ko deset let je moral živeti v ilegali. Njegovo delo je postalo avantgarda naprednega portugalskega naroda v borbi proti izkoriščevalcem. Do konca zvest idejam proletariata, je predlanskim umrl v pregnanstvu. Tonio je pridirjal ves za-idhan. Od veselja je mahal z rokami in vpil: »Ej, fantje! Jutri, jutri...« Potem se je oddahnil. »Kaj pa bo jutri?« ga je vprašala Monika. »Povej no že.« »Delo sem dobil! Jutri grem na delo - - k strojem!« Njegov droban obraz se je razširil / všečen in ponosen nasmeh. »Kaj, v veliko tovarno greš delat?« se je nekdo začudil. Še preden je Tonio utegnil odgovoriti, se je Sagouin zasmejal : »Beži, beži ... Ali ga ne vidite, da se samo baha?« »če vam rečem, da je res-Glavo stavim.« O, to je pa že pomenilo, da govoiv resnico. »Hej! Stari maček! Tomo gre v tovarno!« je odmevalo po zaspani ulici. »Kaj? Ali res?« Fantiči so pustik svoje fr-n&kole o se zbrali okrog to-varii-r. Tonio je užival, ko je \idel, kako so učinkovale nje-gt ve besede, in prostodušen nasmeh mu je zaigral na nepravi1 no zarezanih ustnicah. Da, da, tega je že dolgo čakal. O, sedaj ne bo več pustil, da bi se norčevali iz njega, o, tega že ne! Gruča okoli njega se je stisnila in fantiči so se začeli prerivati. Vsevprek so vpraše vali- »Ej, \i! Mir!« je zapovedal Stari maček. »Sedaj on govori.« Utihnili so. Tonio IJe pripovedoval: »Lejte, takole je bilo. že dolgo je tega, ko je mati prosila zame. Ne vem, menda je prosila samega ravnatelja ... Ah, ne, ne, njegovo ženo je prosila . . .« Zamislil se je. Več o tej stvari tako ne ve. Saj nazadnje nima kaj povedati. Lahko pa tudi, da ni bil tako zgovoren kakor iSagouin . .. »Kar je res, je res: Črna glava je naročil, naj takoj jutri pridem na delo«, je kratko končal. »Ali je res, da (boš pri motorjih«, je ves vznemirjen vprašal Piri ca. »Res je. Saj je še mama rekla, da sem kot nalašč za mehanika.« . S pogledom je ošinil vse o-koli sebe. Ne, tokrat se mu nihče ne roga. Sedel je na hišni prag. Za njim so še drugi posedi*-. Stari maček si je prižgal pohojen čik in vprašal: »Hm, in koliko boš zaslužil?« »Tega pa ne vem. Mogoče kakšnih deset soldkov« »To pa že! Srečo imaš, stari«, je zamrmrala Monika, pogledala v tla in računala, kaj vse bi si lahko kupila z desetim*. Isoldi na dan. »To je pol več kakor dado v opekarni«, se je spomnil Sa-gouin. Potem so umolknili. V otrocih so se začele prebujati že tisočkrat potlačene želje. Ti-hotna otožnost se je prikradla mednje in pričela razgrinjati sanjarije. Vsak od njih je bil že vložil prošnjo za sprejem v tovarno, sedaj pa so se njihovi upi začeli počasi razblinjati. In družbiea je začutila, da je poražena. Stari maček je bil sam pri sebi že zdavnaj odločil: kakor je za enega, je za vse. Sedaj pa je pomislil: Da, da, razen enega se lakote ne bomo rešili. Vlekel je svoj čik in grenko mu je bilo pri srcu. Tokrat se je prvič zgodilo, da jih kdo zapušča. Tudi Tonio je postal otožen in ni vedel kaj reči. Monika jih je poizkušala razvedriti in se je pošalila: »Eh, moj staii, sedaj pa nam boš lahko kaj kupil.« Planili so v smeh in tudi Tonio se je razveselil. »Seveda, seveda bom. Ko na koncu tedna dobim prvo plačo, vas vse povabim v Ramadas.« »V Ramadas ? Kaj si neumen ? « Tonia je potrlo. V Ramadas, najimenitnejši lokal v (mestu, smejo stopiti samo otroci, ki delajo, ki zaslužijo kakor odrasli. Ves v zadregi je vstal. »Na svidenje. Pripraviti se moram (za jutri«, je spregovoril, kakor bi se opravičeval. Odšel je po cesti in vedel, da si nima kaj pripraviti. Spet je vse utihntio. Na zemljo je legel večer. Od hiš so se boječe stegovale sence. V njih so tonile zapuščene fmikole in krogi, ki so jih na cestt zarisale okorne otroške roke. Tomio ni bil prav nič zaspan. »Spat pojdi, Tonio, delo se piične ob šestih,« je velela mati. Legel je. Ob luči, ki jo je dajal košček sveče, je mati krpala njegovo najboljšo obleko, tisto, ki so mu jo napravili pred tremi leti za semenj. Tonio je pomislil, če bo še lahko obul čevlje. Po delavnicah vendar ne more hoditi bos! škoda, da nima plave obleke, kakršno nosijo mehaniki; in da bi imel pas za ključe, kakršnega nosijo ključavničarji... Aj, kaj! čez en mesec ... V mislih je računal, a so se mu številke zapletle. Kaj bo res zaslužil deset soldov? Nenadno se je od nekod vzel dvom. Ampak zakaj, vraga, piičenja. jo že ob šestih? In črna glava — menda ne zapoveduje tudi v delavnicah. »čuQ"j, mama, kako Je ime Črni iglavi?« »Henrik.« In misli v Torijevi glavi so spet zbrzele. Prišel bom tja in rekel: Gospod Henrik, jaz sem tisti fant, ki ga je ravnateljeva žena priporooUa za tovarno! Možak ga bo lepo sprejel. Saj je gospa posredovala zanj. Sveča je dogorevala in mati jo je ugasnila, da jo bo lahko še zjutraj nažgala, ko se bo fant oblačil. S temo je sobo napolnil tudi hlad. Tonio je slišal, kako mati onkraj njegove glave poravnava slamnjačo. Ležal je in sanjal. Razburjenje tega dne, kakršnega še ni bil doživel, mu je razgrelo dušo. Čez čas se mu je zazdelo, da prihaja do njega enolično brnenje strojev in ga boža po ušesih skoraj kakor otožni na- 25. VII. 19.) 3 pevi, ki se jih je Monika naučila v tovarnah, kjer so imeli radio. Ah, kako lepa glasba! Zazibalo ga je piskanje vetra, ki je bedel nad obalo; zaspal je. Ponoči se je Tonio prebudil, skočil pokonci in se s široko razprtimi očmi zazrl v temo. Mislil je že vstati, a ga je mati pomirila: »Spi, Tonio! Ni še čas.« In spet se JJe zavil v zakrpano odejo. Koliko je neki ura? Zdelo se mu je, da je tudi čas zaspal. A malo kasneje . . . »Tonio! Dragec! Čas je.« (Nadaljevanje) Neodločen dvob o i med Avstralijo in zajci Koliko utehe ti dobil naš lovec, če bi se vsaj za nekaj dni preselil v Avstralijo! Medtem ko mora pri nas prehoditi dolge kilometre, preden naleti na zajca, in se mu tudi kaj pogosto zgodi, da pride po celodnevni hoji zvečer s prazno torbo domov, se mora človek Avstraliji boriti proti tej »golazni«, ki mu uničujejo pridelek. Zažnimo kar od začetka-Pred niti sto leti so prinesli v Avstralijo prve zajce. Kakih petindvajset jih je dobil neki avstralski kmet v dar od svojega prijatelja iz Evrope. Ti zajci so se razmnoževali s tako 'brzino, kot to znajo samo zajci; kmalu so preplavili vso Avstralijo. V začetku so jib skušali zatreti z navadnimi lovom, toda kmalu so oblasti u. videle, da jih je potrebno sistematično zatirati. Avstralija £'e znana dežela ovčereje. Poleg velikanskih suš in požarov, je začel ogrožati njen nadaljnji obstoj tudi zajec. Zajec se navadno hrani s travo. Izračunali so, da pojedo štirje zajci toliko trave, kakor ena ovca. Zajcev pa je toliko, da v enem letu pojedo toliko paše, kolikor ti je bilo dovolj za 40 milijonov ovac. Zaradi tega imajo Avstralci, ki se bavijo z ovčerejo, od 30 do 40 milijonov šterlingov škode na leto. Povsem razumljivo, da je to le prevelika zguba, da bi jo pustili vnemar. Rekk smo, da so se v problem vmešale tudi oblasti, toda uspeh je do sedaj le delen. Končno so le prišli do zaželenega sredstva, ki slom na zelo starem načelu iz leta 1896 in ki daje nekaj utemeljenega upanja, da bo Avstralija rešena te nadloge. Zajcem bodo nastavljali strupe, ki povzročijo nalezljivo bolezen. 4 milijone dinarjev za Guttenbergovo knjigo. Te dni so v Londonu prodali za 4 milijone din knjigo „K|a-lolikoir, tiskano 1460 .lela v Meinzu. Je to eno prvih del, ki jih je tiskal Gullenberg, tembolj pomembno, ker je redko, v tisti dobi tiskano religiozno delo. Kadar odkril zaklad. Pred kratkim so na Francoskem odkrili okoli 20 m pod morsko površino ])otop-ljeno ladjo. S pomočjo instrumentov je najditelj ugotovil, da je ladja natovorjena s 30 do 10 tonami zlata — v vrednosti 15 milijard dinarjev. Angleži so potrdili resničnost najdbe. Potopljen zaklad bodo v najkrajšem času dvignili. 'i Rekordna brzina čolna. Najnovejši svetovni rekord v brzini motornih čolnov — 285,0 km na uro — je dosegel čoln, katerega motor ima 2.00D konjskih sil. Za 2 milijarde frankov ponarejenih dolarjev. Neki tiskar — ponarejevalec — je hotel v Parizu spravili v promet ogromno vsoto ponarejenih dolarjev v vrednosti 2 milijard frankov. Bankovci so bili tiskani v vrednosti 20, 50 in 100 dolarjev. Imitacija je po izjavah strokovnjakov odlična. Ponarejevalci so bili aretirani v trenutku, ko so hoteli denar razpečali. Sedaj še niso ločno ugotovili, koliko ponarejenih bankovcev je že v prometu. Ncverjelen karambol. United Press je javil, da sla v mestu Holand v državi Michigan trčila veslaški čoln in avtomobil! Karambol sc je dogodil v viharju, ko je vrglo čoln z jezera Michigan na obalo. Avtomobil sc je lakoj nalo zalelel vanj. Skladatelj in 8 milijonov dinarjev. Nedavno je pripotoval v Slockliolm avstrijski skladatelj Heinz Pre-\vosl. ki je še pred vojno napisal znano glasbo za švedski i i 1 m „Intermezzo '. Skladatelj, dokaj siromašen in razen tega še bolan, jc bil precej presenečen, ko jo zvedel, da ima pri švedskih založbah naloženih 8 milijonov dinarjev .kot avtorski honorar za popularne skladbe. Izdajatelji so bili prepričani, da jc Prevvosl med vojno umrl ali izginil. Desetletni pilot. Francozu Jeanu Pierru Vald-bergu je šele 10 let, pa že vodi majhno letalo „PipeN C.ub" in se pripravlja na pilotski diplomski izpit Diplomo mu obetajo šele čez šest let, ko bo dosegel primerno starost. Pilotirati g* je naučil oče, pionir letalstva in predsednik aerokluba v nekem pariškem predmestju. To je storil zalo. da bi dokazal, da za pi-lo tiran je ni potrebna posebna zmožnost, da letanje ni nevarnejše od kolesarjenja. Oče je rekel o svojem sinu, da se v nobenem pogledu ne razlikuje od drugih otrok. Za malega Pierra sc Parižani zelo zanimajo. Vsako nedeljo ga hodijo tisoči gledat v Saint (Jerman, kako leli. Mnogo oboževalcev ima tudi po drugih mestih. Najdražje rože. Zdaj ni težko stopili v cvetličarno in naročili orhideje. Imajo jih več vrsl, plemenitejše in manj plemenite, dražje in cenejše. „Prave" pa težko dobiš. Prave ..divje"' orhidejo rastejo na bregovih reke Amazonke v Srednji Ameriki in na otoku Borneo, pa še tam so zelo redke. Rastejo večidel samo v go^ slih džunglah. Tako trganje orhidej ni trganje, temveč nekakšne lov. Vsak. kdor jih išče, je v neprestani smrtni nevarnosti, da bi ga raztrgale zveri. Zalo ni. čudno, da so divje orhideje, lako drage. Posebno lepe so — preračunano na naš denar — ludi po 2 in pol milijona din. Nova letalonosilka. Po slavnosti v Nevvporl Nevvsu m) začeli gradili 05.001) tonsko letalonosilko Forestal. Dol-ga je 350 m, njeno vzletišče pa bo široko 70 ni. Nova letalonosilka ho nosila težke bombnike za alom-ske bombe, na njeno vzletišče se ho lahko spustilo) kakih slo letal, od lovcev na reakcijski pogon do bombnikov. Vozila ho s hitrostjo 32 vozlov na uro. Težnja po zbiranju in shranjevanju redkih in dragocenih nrc7 letov je bila pri ljudeh že od nekdaj živa. S ;omnimo se tempeljskih zaklac _>v v starem veku, umetnostni'i galerij kraljev iz Pergamona in Ptolo-mejcev v Egiptu, dragocenosti, zbranih v rimskih svetiščih in javnih zgradbah ter v palačah bogatih Rimljanov. Spočetka je odločala pri zbiranju predvsem kuiltna in gola materialna vrednost predmetov, toda že v dobi heleniznia postane važna tudi njih zgodovinska in umetnostna pomembnost. V Času cesarstva se v Rimu prvič pojavi misel o podržavljenju privatnih zbirk. An* sij Pol-lio že odpre vrata svoje umetnostne zakladnice tujim Obiskov? Icem. V srednjem veku hrani:o po večjih cerkvah dra-gocer p relikvije in raritete, ki so ob posebnih prilikah dostopne v rnikom. V veliki zbirki francoskega vojvode Jeana de Rerr/ja (j-1416) se podobno kot v heleni-,mu pa*, vrednotenju »muzealij« zopet uveljavi u-metnostni vidik, ki povsem prodre v dobi renesanse v Italiji. Tu se na dvoiih bogatih družin: Mdi i, Este, Gonzaga, Far. nese it■'. kopičijo predvsem iz-kopanii e iz antične dobe. T.p evropskih knežjih zbirk od 16. do 18. stol. so tako imenovani umetnostni kabinet*:, v katerih se v pisanem zaporedju vrstijo poleg umetnin tudi zanimivosti iz pi« rode, redkosti itd. Od srede 18. stol. dalje pa vedno bolj opažamo težnjo, napraviti zbirke dostopne javnosti. Re- zultat tega prizadevanja je n. pr. otvoritev Rubensove galerije v Luksenburški palači v Parizu, predvsem pa proglasitev kraljevske zbirke v Lou-vru za ljudsko last (1. 1793). Muzeji v današnjem pomenu besede so plod 19. stol. Poleg kompleksnih zbirk se v teku stoletja pojavijo posebni arheološki, umetnostno zgodovinski, narodopisni, prirodopisni in številni drug. muzeji. V tej dobi se izoblikuje znamtenilti British museum v Londonu, ki je največji na svetu, in mnogi drugi po vseh evropskih državah; tako tudi Deželni kranjski muzej v Ljubljani — današnji Narodni muzej. Ob koncu Hi9. in v 20. stol. zajame zbirateljska aktivnost tudi podeželje. Vsepovsod, posebno v Nemčiji, Švici in na švedskem, rastejo tako imenovani domovinski muzeji, ki zbirajo in hrainijo kulturne spomenike in prirodne znamenitost*! ožjega teritorialnega območja, da tako z njimi! prikažejo njegove posebnosti in lepote. Njih delo ima v prvi vrsti vzgojnt namen, medtem ko je prizadevanje centralnih muzejev obrnjeno predvsem v znanstveno smer. Odmev tega razpoloženja pri nas je ustanovitev muzejev v Ptuju, Celju, Mariboru, Brežicah itd. Tudi naša socialistična država je spoznala veliko pedagoško in izobraževalno vrednost muzejev. Od vsega začetka živahno spremlja njih delo in podpira ustanavljanje novih. —- škofja Loka, Metlika, Kočevje, Koper; Postojna, Tolmin, Nova Gorica, Idrija, Jesenice, Kropa, Železniki, Tržič, Bled itd. so kraji, kjer se je muzejska aktivnost razživela šele po vojni. Kranj je dolgo stal ob strani, čeprav je misel o ustanovitvi ske knjižnice v Kranju prof. Stanko Bune in pridobil muzeju dragocene predmete, predvsem izdelke umetne obrti. Začetek strogo organiziranega dela predstavlja ustanovitev Zgodovinskega muzejskega društva. Njegov namen je, prikazati razvoj celotnega kultur- CENE AVGUŠTIN Muzejska dejavnost v Kranju muzeja pri posameznikih že pred vojno naletela na razumevanje. Toda šele prva leta po osvoboditvi so prinesla pozitivne rezultate. Tako je tedanji muzejski kustos tov. Črto Zoreč ob sodelovanju tov. Ivana Lampreta zbral veliko število umetnostnih in kulturnozgodovinskih predmetov: slik, plastik, antičnih in srednjeveških novcev, izdelkov umetne obrti itd., kt pomenijo osnovo bodočim muzejskim zbirkam. Pionirsko delo tov. Zore a in tov. Lampreta bo ostalo neločljivo povezano z zgodovino kranjskega muzejstva. Z enako prizadevnostjo se je lotil zbiranja tudi upravnik študij- nega udejstvovanja itn zgodovinskega dogajanja v Kranju in tisti okolici, v kateri se ie mesto v zgodovinski preteklosti in danes uveljavilo kot važen kulturni in ekonomski činitelj. Med najvažnejše naloge novega društva sodi prav organizacija muzeja, katerega družbenovzgojna funkcija se bo v mestu s tako številnim preb)iVal|3tvom, s šiiroko razpredeno mrežo šol in drugih kulturnih ustanov, lahko v kratkem jasneje odrazila. Njegova neposredna naloga bo zbirati, varovati, proučevati, predvsem pa posredovati domačemu prebivalstvu kakor tudi tujcem kulturno zgodovinsko in umetnostno pomembne predmete, zanimivosti iz prirode ter predmete, ki so v kakršnikoli zvezi z zgodovinskim razvojem kranjskega območja. Zbrani predmeti, dokumenti in podatki bodo nudili gradivo za prikazovanje prirodnega bogastva in lepote Kranja in njegove okolice, njegovega geografskega položaja, ekonomskega in družbenega razvoja, razvoja materialne kulture in umetnosti, kakor tudi- potrebno dokumentacijo o vlogi Kranja v narodnoosvobodilni borbi. Ker tako njegovo delavno torišče ne bo ozko specializirano, temveč se bo razraslo v širino, bo imel bodoči muzej več oddelkov: umetnostno-zgodovinske. ga, kulturno - zgodovinskega, arheološkega in etnografskega. Poseben oddelek bo- posvečen spomenikom narodnoosvobodilne borbe, ki bo skušal nazorno prikazati delež Kranja in njegove okolice za osvoboditev, a tudi obnovo in izgradnjo naše domovine. Prezreti ne smemo važnosti prirodoslovne zbirke, predvsem njene praktične vrednosti za številne šole v mestu in okolici. Tehniški oddelek bo zbiral gradivo o razvoju kranjske industrije in obuti. V okviru Tekstilnega tehnikuma se organizira poseben Tekstilni muzej, ki bo v kratkem dostopen javnosti in bo po svoje izpopolnjeval zbirke Mestnega muzeja. Za zbiranje, znanstveno obdelavo in populariziranje muzejskih predmetov se v okviru Zgodovinskega in muzejskega društva snuje 6 sekcij. Nekdaj z muzeji tesno povezano skrb za varstvo kulturnih spomenikov in prirodnih znamenitosti so pred kratkim prevzeli posebni oblastni forumi okrajne in mestne spomeniške komisije. Obsežna muzejska zbirka je danes »shranjena« v kleti Osn. šole in v Prešernovi hiši, ki po treh letih preurejevanja še vedno ne kaže nobenih znakov me-morialnega muzeja velikega pesnika. Ker je število hranjenih predmetov v letošnjem letu močno naraslo tako z darovi, kakor z nakupi — predvsem pa z najdbo staroslovanskega grobišča na Titovem trgu in z izkopom prazgodovinskega slona v Bobovku, — bo treba prej ali slej misliti na primei-no muzejsko stavbo. Potrebam bi najbolj ustrezal stari kranjski grad Kteselstein. Ima vrt za ureditev botanične zbirke, arkadne hodnike za lapidarij in dovolj prostorov za uresničitev obsežnega programa, ki si ga je muzej zastavil. Učencem v gospodarstvu, ki so danes nastanjeni v stavbi, bo treba tako ali tako čimprej poiskati primernejše in bolj higienske prostore kot so temačne in vlažne sobe v srednjeveškem gradu. Upamo, da bo Mestni ljudski odbor tudi v tem primeru, kot vedno doslej, pokazal potrebno razumevanje in kmalu našel najmlajši kranjski kulturni ustanovi ustrezen življenjski prostor. ^Za našo ženo in dom in Domača lekarna O zalivanju rož Sleherni dom potrebuje majhno domačo lekarno. Potrebna je v mestu, še bolj pa na vasi, kjer ni v bližini zdravnika. Najpripravnejše je, če si domačo lokamo uredimo v omarici, pritrjeni na itd. Omarica naj ima predale in naj bo približno 75 cm visoka, 45 cm široka in 35 cm globoka. Kdor si jo težko nabavi, naj si uredi lekarno v omari. Kaj naj ibo v taki domači lekarni? Vsekakor ne ostanki zdravil, ki smo jih nekdaj uporabljali, kajti mnoga zdravila se s časom pokvarijo, marsikdaj pa se zgodi tudi, da pozabimo proti kakšni bolezni služijo V lekarni pa imejmo 1 ali 2 škatlici aspirina in pita. niidona, ki se ju bodo družinski člani posluževali med glavobolom revmatičnimi težavami ali proti vročici zaradi prehlada oziroma zobobola. Naj ne manjka tudi vrečica grenke soli ali manjša steklenica ri-cinovega olja proti zaprtju. 1 do 2 žlici ricinovega olja ah kavna žlička grenke soli bo dovolj, da si prebavo spet uredite. Poleg ricincvega olja naj bo stekleničica s finim jedilnim oljem. Le-tega bomo uporabljali proti trganju v u-šesih — olje nekoliko segreje-mo in vlijemo nekaj kapljic v uho (uho nato zamašimo z vato) — in proti opeklinam. Olje namreč blaži bolečine in prepreči infekcijo rane, nastale ob nesreči. Jod nam bo služil, če si odrgnemo kožo ali ti laže poškodujemo. Poškodovano mesto lahno prevlečemo z vato. namočeno v jod. V iste svrhe nam bo služil sulfanil.amidn; prašek, medtem ko bomo sul-fanilamidno mast uporabljali za hraste, gnojne rane, prišče in zrele tvore. Burove tablet-.' bomo uporabljali za otekline, udarjena ali vneta mesta. 1 do 2 tableti raztopimo v hladni vodi, ki jo uporabljamo potem za obkladke. Za večje rane pride v poštev hiperol ali zrnca hipermangana, raztopljena v vodi. Srčno nervozni in sploh živčni ljudje naj si ne pozabijo nabaviti stekleničico valerin-ne. 15 kapljic v kozarcu vode zadostuje za pomiritev. Salmi-jak je odlično sredstvo za osve-ščenje. če ga nimamo v domači lekarni, dajmo nezavestnemu pod nos stekleničico močile kolonjske vode. Dalje naj bo v domači lekarni 1 do 2 zavoja vate, 2 do 3 zavoji gaze, s katero obdamo rano. Če gaza ni sterilna, jo steriliziramo sami z vročim likalnikom. Imejmo pa med zdravili tudi nekaj zavojev za previjanje ran in za preprečevanje močnih krvavitev Kadar so ranjene vene, tedaj zvežemo mesto pod rano, kadar pa so ranjene arterije (kri tedaj brizga z utripi srca), tedaj zvežimo mesto nad rano. če v domači lekarni shranimo še zdravila, ki jih je zdravnik predpisal bolnemu družinskemu članu, tedaj imamo v omarici vse, kar za piTVO silo potrebujemo. Omarica naj bo zmeraj zaprta, zlasti tam, kjer so pri hiši otroci! Ali si želite dobro črno kavo? Ni boljšega, kakor je dobra črna kava, pravijo nekateri, čeprav so besede nekoliko pretirane, je vendarle res, da je med kavo jn kavo velika razlika. Nekaterim gospodinjam se vz>c prizadevanju ne posreči, ker med kuho ne ravnajo prav. Objavljamo nekaj' receptov, ki zagotavljajo, da vas bodo gostje pohvalili, ko jih boste postregli s kavo. Turški način: bakreno, nalašč za kavo izdelano posodico napolnimo do polovice z vročo vodo in dodamo V/k kocki sladkorja. Oslajeno vodo tako dolgo kuhamo, da se ves sladkor raztopi. Nato stresemo vanjo 6 do 7 g drobno zmlete kave. Ko zavre, jo odstavimo in doli jemo do vrha posode vrele vode. Bosanski način: v bakreno posodico stresemo 7 g drobno zmlete kave, dodamo sladkorja po okusu in dolijemo toliko vrele vode, da sega do 3/4 posode. Kavo dvakrat prevre-mo. Enostavnejši način: za koU-kolikor eseb pripravljaš kavo, toliko skodelic vode zlij v lonec in dedaj še eno. Na vsako osebo porabi žličko sladkorja-Ko oslajena voda zavre, je odvzemi za eno skodelico in dodaj za vsako osebo žličko drobno zmlete kave. Dvakrat prevreti dolij skodelico osla-jene vode, ki si jo prej odvzela, in kava je gotova. Recept Marsikatera gospodinja se pritožuje, češ da ji vsaka sobna rastlina, pa naj še tako skrbi zanjo, usahne, če bi jf. rekla, da je prav zaradi prevelike skrbi rastlina usahnila, se bi najbrž zelo začudila. Pa je vendarle res, da po navadi rastline vsihajo in končno u-sahrejo zato, ker jih preveč zalivamo. Zemlja v lončku mo- ra biti vlažna, ne pa mokra Preden rožo zalijemo, se prepričajmo, če je vrhnja plast že 2 do 3 cm globoko presuš?- stana in najmanj toliko topla kakor zrak, ki rastlino obdaja. Najprimernejša je deževnica. Če pa zalivamo s studenči.eco ali vodovodno vodo, naj ta v^aj čez noč stoji. Ne smemo pozabiti, da rabijo rastline največ na, kajti šele tedaj je rastlina vede takrat, ko cvetijo, torej v potrebna vode. če potrkamo prstom po lončku in polno za-doni, tedaj je zalivanje odveč. Kadar pa zalijemo, zalijmo pošteno! Voda za zalivanje naj bo pre- poletnem času, v vročini. Ko edeveto in na jesen, ko rast pojema, jih zalivamo dosti bolj poredkoma. Pozimi, ko rastline počivajo, bodimo z vodo zelo skope. Za kratek čas Samo po sc-bi razumljivo . . Učitelj: »špinača vsebuje precej železa. Poznate kako rastlino ali sadež, ki ima še več železa?« Jakec: /Prosim! Koruza!« Učitelj: »Kako tovil?« L*, pa to ugo- Jakec: nača.« »Ker je trša kot špi. Nagradna križanka Industrilja pletenin in konfekcija v Kranju j«' razpisala za naš«« bralce nagradno križanko s petimi nagradami: I. nagrada moška ali ženska vc-stja, II. najrrada pulover, III. moška srajca, IV nagrada moške rokavice in V. nagrada ženske rokavice. Križanko je »Plet'if.nac razpirala, da in.'alce opezori na svoje izdelke. Vodoravno: 2. začetne črke evropske reke; 4. pregovor; 5. vrsta gradbenega mateiiala; '». prestolica države; S. evropsko pogorje; 9. last Ane; 10. ko-respondenčana kratica; 12. o-sebni zaimek; 13. kratica dobrodelne organizacije; 15. pesniška oblika (množ.); 17. izdelek tovarne, ki razpisuje križanko; 18. drevo; 120. gospodinjska potrebščina; 22. podzemski hodnik; 23. osebni zaimek; 24. sanje; 25. premožen; ■28. žuželke; 30. dva soglasni-ka; 31. izdelek tovarne, (d razpisuje kiižanko; 32. glavni števnik; 33. najnovejši modni vzorec; 35. vrsta krom. pirja; 36. nepravi oče; 38. del sdta; 39. navdušena; 40. vrsta materiala;- 41. delavke so dokončale fazo dela, ko so srajce . ..; 43. izdelki tovarne, ki razpisuje kiižanko; 46. reklamno ali propagandno sredstvo; 49. del prireditve na Gorenjskem; 51. dobe; 52. kratica naslovniku, moško ime; 53. izdelki tovarne, ki razpisuje kiižanko; 54. dve; 55. kraj dogajanja Mozartove opere; 57. kraj na Gorenj- skem (brez o); 59. zlatnik; 60. pcuk; 61. tekstilna BttBPO-vina (krma); 63. prehodna oblika preje (množ); 64. pritrdilri.ca; 65. francoski spolnik; 66. grška črka; 67. grška črka; 69. odd. tov., ki razp. križ.; 70. značilnost izd. tov., ki razpisuje križanko. Navpično: 1. slov tovarne, ki brzojavni razpisuje na-kri- žanko? 2. del kolovrata; 3. trgovsko podjetj'e; 5. pisarniška potrebščina; 6. reka v ZSSR; 10. del postaje; 11. arija; 13. zgodnjo: 14. zdravo ž»to; 16. predlog; 17. priimek angleškega pisatelja (fon.); 18. izdelek tovarne, ki razpisuje križanko; 19. grški bog; 20 ima ii-ba; 2ll. izdelka tovarne, ki razpisuje križanko. 24. nasprotje dobrih; 25. knjige; 26. del prireditve na Gorenjskem; 27. suhljat; 29. mestna vrednost; 33. z njim plačaš takoo; 34. pesniška oblika; 36. ogo:e'< (op. ur.: ni knjižni izraz!) 37. odvzamete lesk; 41. hudoben; 42. zavodi: 44. vrsta \ina; 45. grška črka; 47. niso poštenjaki; 48. telovadno orodje; 49. piislov časa; 50. išče slikar; 52. priznana tovarna plati In i h strojev; 53. vrsta pEir.trja; 56. vrsta kokoši: 58. kratica — rabiš jo pri besedni analizi; 62. električna mera; 63. kratica športnega društva; 68. esebni zaimek. Rešitve re/.kom nišlvo do 1;* s časopisnim Ic-poslati na meti »(»lasu Gorenjske« . avgusta 1953. ■ ■■■■ lil ■ EIB UMBIIB Jagodna bovla: skuhaj 1/4 kg sladkorja z 1/8 litra voda ter ga vlij na pol litra zrelih, očiščenih gozdnih jagod, čez nekaj ur dolij steklenico belega in steklenico rdečega vina, nekoliko ruma ali konjaka. Dodaš lahko tudi nekoliko soda-vice. Dopisujte ▼ „<»lns Gorenjske" en. Jak Jack je bil strašno razburjen. Ne vem. kakšno zve/o ima vse lo. vendar čutim, da je lu neka tajnost Kojim se. da pisma ne bova našla. zamrinra IScrl. Splazila sla se v hiš«> in slopila v Jarkov«) sobo. V kaminu je bil kupček pepela. Samo košček ovitka ni zgorel. Na njem jc bil le del naslova odpošiljale!ja: Man/ C.o-oper. Marv Cooperl Perl. saj Lo je Jackova s«-slra. lista, na katera so bila naslovljena ona pisma! — Bert skrbno spravi košček v svojo listnico. Kaj mu je pisala? — Ne vem, Kvica. toda najina skrb bo, da lo odkrijeva. Pojdlva, deklica! — Seveda, naj pride, kako tono ve-boin odpisala in jo povabila. Takoj j reče Marga. Nikar se ne trudi, draga moja. ar sam odgovoril, zamrmra Jack. Evica je pa Bertu zašepetala na — Zakaj je Jack pismo sežgali — uill Osmega novembra šico prispela .laekova je v malo, srečno bi sestra Marv Gooper, /v(čer je nerjevo hišo. vsa družba sedela pred Gard-Moski so razpravljali o politiki. Nehajte ž«- enkrat s tem. vzklikne končno gospa I termina. Saj res, Marga, rade JaCk. sem ti povedali: Danes sem prejel Od svoje sestre. — V hipu se splazi Kvica k Bertovim gam in položi roke na njegova kolena, je čutil, kako drhti. Kaj niSe? - - vpraSa Marga veselo. Kada bi spoznala tebe in vse tvoje. odgOvori Jack Hada bi prišla sem. Ilirinina in Marga sla obe naenkrat od govorili: oznhil pismo noter! Ko je gospodična Marv C.ooper slopila z • bika. j«' bil Beri King slučajno na postaji Oblečena je bila v dragoceno krzno, okoli vratu je imela krasno srebrno lisico. Pred postajo je .postala v l-raciozni pozi kol kaka tihnska zvezda. Berili so se oči pomračile Vstopila je v taksi, kamor je nosač vložil njene kovčke. Zvečer j«' v hiši zavladala čudna atmosfera. Gospodična Marv se je vedla kol zdolgočasena velemestna dama. (iospe ller-iniib. Kvici in Margi je bila takoj odvratna. To jc bilo čutili pO leni, ker so govorile z njo skrajno vljudno (iospod (iardnrr pa se je sukal okoli nje kol nailvse pozoren kavalir. I lil je očaran. (iospodiena Marv je bila nevarna lepoliea. Tisto noč jc Meri več ur razmišljal o njej. Nikakor ni mOgel vskla«lili njene osebnosti v ves problem Prišel ni do zaključka V naslednjih dneh j«- imel Jack naenkrat mnogo opravkov v Banki, Prepuščal je sestro Mar^i in Evici. Mestne klepetulje so jo žc obirale. Ena je trdila, da so njene obleke ..že veste, kakšne'. druga, da je Marv čisto navadna ... in KRAMJ česttta vsem svojim kranjskim odjemalcem k občinskemu prazniku, 1. avgusta, i— Priporočamo se za ogled našega razstavnega paviljona na »Gorenjskem sejmu« FOtOafelje lanKO Kramer Krailj se priporoča za izdelavo vseh fotografskih izdelkov ff Tovarna električnih strojev Rade Končar" Zagreb razstavlja po zastopniku LRS „Udeta-HtmtstuG ■ ■■■■■»■■■■•■»■■it ti Elektrotehni", Ljubljana in konsignacijskem skladišču II Elektrotehničnemu podjetju", Kranj svoje kakovostne izdelke na »Gorenjskem sejmu v paviljonu PD 11. Priporočamo se ogled in naročila. < čestita k DNEVU VSTAJE vsem delovnim kolektivom LR Slovenije s Priporočamo se za ogled našega razstavnega prostora na » Gorem jisk em sejmu *! Solidna izdelava in zmerne cene so naš uspeh. DELOVNI KOLEKTIV TOVARNE VIJAKOV IN ŽEBLJEV PLAMEN POŠILJA OB DNEVU VSTAJE SLOVENSKEGA NARODA BORBENE POZDRAVE VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM. OB TEM PRAZNIKU |SE NAŠ DELOVNI KOLEKTIV SPOMINJA ŽRTEV FAŠISTIČNEGA TERORJA IN SE KLANJA NJIHOVEMU SPOMINU, SAJ JE NAŠ DELOVNI KOLEKTIV ŽRTVOVAL 65 TOVARIŠEV ZA SVOBODO IN BOLJŠE ŽIVLJENJE NAS VSEH. ZATO OBLJUBLJAMO VSE ZA IZGRADNJO SOCIALIZMA — NAŠE BOLJŠE BODOČNOSTI KO OBIŠČETE »GORENJSKI SEJEM« V KRANJU OD 31. JULIJA DO 10. AVGUSTA, SI OGLEJTE NAŠ iRAZSTAVNI PAVILJON IN ZADOVOLJNI BOSTE Z NAŠIMI IZDELKI KROPA OBVEŠČA CENJENO OBČINSTVO, DA RAZSTAVLJA SVOJE KVALITETNE IN OKUSNE IZDELKE NA RAZSTAVNEM PROSTORU »GORENJSKEGA SEJMA« V KRANJU. PRI OGLEDU RAZSTAVE ZAHTEVAJTE INFORMACIJE, TAKO GLEDE CEN KAKOR TUDI GLEDE MOŽNOSTI NAROČIL. OBENEM SPOROČAMO, DA OTVARJAMO PRVO NAŠO POSLOVALNICO IN POPRAVLJALN1CO OBUTVE V KRANJU—INA SAVSKEM BREGU — (BIVŠA POSLOVALNICA M Č K) Smma otuotiUu iamtue JJhuaka" -2. avgusta a& 10. uti daitćtdkš bo združena z ogledom tovarne -Vljudnovabimovso našo javnost! -Po ogledu bo velika otvoritvena zabava na prostem, v slučaiu slabega vremena pa v tovarniških prostorih SO LET Tovarne obutve prej PEKO TRŽIČ Ob Dnevu vstaje pošiljamo tovariške in plamteče pozdrave vsemu delavnemu ljudstvu z željami nadaljnih uspehov v graditvi socializma! Obiščite nas na ..Gorenjskem sejmu" ter si oglejte naše izdelke in se prepričajte o njihovi kvaliteti! 27 ,OVEN" milo, „ Mi I in" pralni prašek m „Adria" toaletno milo so kakovostni izdelki fffttM mila Kranj Razstavljamo na »Gorenjskem sejmu« in se priporočamo za naročila Ob Dnevu vstaje ŽELI VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM NOVIH DELOVNIH ZMAG DELOVNI KOLETIV Kemične tovarne Podnart Rune TOVARNA USNJA TRŽIČ TELEČJI, GOVEJI IN KONJSKI BOKS VSEH BARV — PODLOGE, KROM IN BARVE, ŠEVRETE TER OBLAČILNO USNJE. IMAMO MODERNO UREJENO SORTIRNICO VOLNE. OGLEJTE SI NAŠO RAZSTAVO NA »GORENJSKEM SEJMU« V KRANJU, KJER IMAMO IZLOŽENE VSE VRSTE IZDELKOV. jj^jLillfh Tjmmtna Ifiorfneaa orodja rJ>eganje pti Mesca It OGLEJTE SI NAŠE RAZSTAVLJENE IZDELKE NA »GORENJSKEM SEJMU«, V PAVILJONU II. D 30. - NAŠI DELOVNI USPEHI SO NAS PRISPEVEK K GRADITVI SOCIALIZMA — BOLJŠI BODOČNOSTI NAS VSEH! INVALIDSKO PODJETJE INDUSTRIJA SUKNA Z A P t Ž E R \/si avli \ SVOJE RVA. litetne i/ih l.lvl na (,() ren-1 Sli mm SEJMU« in SE PRIPOROČA ZA OGLED IN NAROČILA. Razstavljam na »GORENJSKEM SEJMU« Slavko Velikanja steklobrusilec Priporočam se za naročila! TRGOVSKO PODJETJE Sadje Nudi vsak dan vse vrste sadja, povrtnine in poljskih pridelkov po konkurenčnih dnevnih cenah: na malo v svojih posloval-M.cah v Kranju, v Tržiču, na Jesenicah, v Kamniku in v Zagrebu; na veliko iz svojih skladišč v Kranju, na Jesenicah in v Zagrebu ter s kamionskim razvozom na področju Gorenjske. Odkupuje vse vrste sadja, povrtnine in poljskih pridelkov po najpovoljnejših dnevnih cenah: neposredno od proizvajalcev v svojih odkupnih postajah v Kozani, Snežatnem, Me-dani, Kamniku, Trati kolodvor; potom KmetijskLh zadrug na področju Slovenije, kakor tudi izven Slovenije. Oglejte si naš razstavni prostor na »Gorenjskem sejmu«! DELOVNI KOLEKTIV /-ovome leos ut čepov /jcmc POŠILJA OB DNEVU VSTAJE VSEM DELOVNIM KOLEK- TIVOM SLOVENIJE BORBENE IN PLAMTEČE POZDRA- VE. HKRATI SE PRIPOROČA ZA OGLED SVOJIH NAJ- NOVEJŠIH IZDELKOV KI JIH RAZSTAVLJA NA »GO- RENJSKEM SEJMU«. Obiščite naše GOSTINSKU PAVILJON K in KULINARIČNO RAZSTAVO v »Kranjskem dvoru«, kjer boste dobili polc^ izbranih pijač najokusne.jša jedila Toplo se priporočajo IV VI EVROPA" DELIKATESA" „KRANJSKI DVOR v Kranju i§ Tovarna lepenke Tržič i,-1« m j,- kvalitetno belo lepen ko, Raaet&vlja na. »Gorenjekom sejmu" in opozarja na s\uj<' i/.di Ikc vso Intereseute t<«r s«i priporoča ia naročila