Iz Jugosiaviie. — Prispevek k najemnini za učiteije na ljudskih in nieščansi_iti šolah. Dežeina vlada za Slovenijo je na svoji seji dne 10. februarja 1919 sklenila: Učiteljera repatriiranim ali pa v domovini službeno premeščenim se izplača za meseca februar in marec 1919 mesečni prispevek (100 K) k najemnLni, kakor državnim uslužbencem po naredbi celokupne Narodne vlade z dne 27. januarja 1919, štev. 349 ur. 1., z istiini pogoji. — Prispevka pa ne dobe oni učitelji, ki na svoiem novein službenem mestu uživajo naturalno ali brezplačno zasebno stanovanje. — Odpust iz službe. Višji šolski svet je odpustil iz šolske službe na javnih ljudskih in meščanskih šolah v ozemlju deželne vlade v Ljubijani Marijo Roschkerjevo, stalno učiteljico v Slovenski Bistrici. — - Desetietnica. Pozivljam vse tovari.ice in tovariše iz.leta 1908., ki se še i.it-o cglasili za desetletnico, da to čimprej siore! — Aibin L a j o v i c. — Ljudsko šolstvo v Uubliani. V Ljubljani je 13 javnih ljudskih šol s 115 razredi, in sicer 7 deških, 5 dekliških in 1 mešana šola. Koncem 1/191§. je bilo v Ljabljani še 11 privatnih. ljudskih šol. Dece, ki je še obvezana obiskovati šole, je v Ljubljani 5452, in sicer 3037 dečkov in 2415 deklic. Na javnih ljudskih šolah je poučevalo 134 učnih oseb, in sicer 45 učiteljev in 89 učiteljic. Na privatnih šolah je bilo nastavljenih 71 učnih oseb. -- Pouk srbohrvaščine na ljubljanskih šolah. S 1. aprilom se je pričel na ljubljanskih šolah v 6., 7. in 8. razredu vseh osemrazrednic in v zadnjem razredu vseh šestrazrednic v Ljubljani obvezen pouk srbohrvatskega jezika, in sicer po dve uri na teden. Poučujeta posebni v to sv.rho nastavljeni učiteljici iz Istre Marija Jordanova in Katica Mataničeva. Pri poukii se bo rabila Nazorjeva či- tanka. Mestni šolski svet je sklenil, naj se za pouk srbohrvaščine izdela poseben načrt, ki se mora mestnemu šolskemii svetu predložiti v končno odobritev. — Šolstvo. Kakor smo že zadnjič omerili. je na zadnji seji občinskega svetaliub'jaiiSkega govoril obč. svetnik inženirStcbi, ki je izvajal z ozirom na šolstvo»Grgan;zacija šolstva mora sloneti na po^tirbah prebivalstva, katere zahtevajopoleg dobrih ljudskih šol v prvi vrstjlnoderne obrtne šole, ki bodo vzgojevaletisto višje kvalificirano delavstvo, ki bo f.lavna opora za razvoj naše industrije. -^ Pri nas primanjkuje meščanskih šol in kolikor mi je znano, je že napravljen sklep oocmskega sveta, da se zgrade štiri mescanske šole, dve v mestu in dve v Šiški Ia sklep je takoj oživotvoriti. Dalje pri-manjkuje gospodinjskih šol. Bil je pač žegospodinjski tečaj na liceju, katerega seje predvsem vse šolnine, tako da so vsevrsti ta tečaj zopet uvede. — Predvsempa zahtevamo, da se naše šolstvo postavi na bolj demokratični in socialni temelj. Kakor je obveznost obiska za vso mladino enaka, tako mora biti tudi za vse enako upoštevanje. Zalibog pa najdemo v tem oziru mnogo socialne krivice, kar že mladini vcepija tisti nesocialni razredni razloček. V naše šole torei več socialnega in demokratičnega duha! — Odpraviti je predvsem vse šolnine, tako ad so vse šole vsem slojem dostopne. Prenapolnjenje razredov je tako epidemično, da se je že popolnoma izgubilo merilo, koliko število učencev naj bo maksimum enega razreda. Po mojem mnenju ne sme sedeti v enem razredu več kot trideset otrok, da se lahko bavi učitelj z vsemi enako m da se ekonomično izrabi pouku posvečeni čas. Daije je nastaviti po vseli šolali posebno izprašano učiteljstvo za teiovadbo, petje, ročna dcla, risanje in slikanje, Ubčina naj tudi skrbi za brezplačna učilai po vseh šolah za otroke ubožnejših siojev. — Solski higieni in zdravstvu moraj občina povejiti glavno skrb in v ta na< nien izvesti strogo nadzorstvo. Za ženske sole naj občina nastavi zdravnice in ne zdravnike. Ti strokovnjaki naj vestno in redno zdravniško preiskujejo šolsko mladino v šoli in na domu in vse šole imajo uvesti redne zdravniško-poučne tečaje. JNase šolstvo ne pozna rednili zdravniskih preiskovanj, nima na razpolago moderno urejenili kopaiinc. ,Posei.no zahte* vamo, da uredi obcina za šolsko inladino zobotehnični ambulatorij, kjer bo brezpiačno zdravljenje vsem na razpolago. — V mestni soiski svet zalitevanio zai stopnike staršev in zahtevamp, da šoisk( nadzorstvo vrši nadzorovanje v praven znuseinem in ne birokraticnem dunu. i^ouk na,- se v;.i po vsen soiati le dopol dne. Popoldan naj bo posvecen zai.av iu oddiliu pod nadzorstvom poseDnifl Kontroinih organov, posebnili učitejjev iJB| ne onui, ki so aopoiuneve ze precepeii i -olskin dvoranali. — /.ahtevamo, cla odpravijo vst: tako nepotreone šoisk inase, kar ni le siabo vzgojno sredstvc nego neposredno vzgajanje hinavcev uegovanje luapcevskega cuta. V tem p ^ieuu inora oiti vsakuo deiežen popoii svooode, in staršev skrb naj bo, karn bo do svojo deco vodili ob neueljali in praz nikili. Koncno pa moramo biti tako pra vični, da tudi učiteljera priznamo prosi nedeijo in prazmk, ako je te prostosti i deležen vsak najnižji deiavee. — lzobr« zevalno in prosvetno deio občiae pa n ne konča z ureditvijo potrebnili šol. 01 cina mora skrbeti, da uredi tuai za širš odraslo prebivalstvo splošno izobraži valne tečaje in institucije, vsem pristop ae in brezplačne čitalmce po ameriškei vzorcu inprosta, vsem slojem pristopfl zabavišča in igrišča.« — Kaor primerj ta izvajanja s temeljiiimi načeli Zavezi nega načrta, vidi, da so kongruentna. — • Poročil se je učitelj-poročnik U cijan Orel z gdč. Eio Rehbergerjevo. Bi srečno! . .,,__.._._i__ii_»___ii| — Učne aiočl — učne sile — uč« osebe. Tako^beremo po časopisju. lva Urenovec jedanes učna moč, jutri učd sila, pojutrišrijem učna oseba; mora P biti danes, jutri in pojutrišnjem le pr1 vilna učna oseba. Učna moč in ufl sila ni nič drugega nego dobesedno P* vedena nemška Lehrkrait. Teli pa ne fl bimo več, ampak imeti liočemo le pf; viino učno osebo. Vsaj šolske obla5 bi morale to videti! — Tožiteljico so zaprli. Ravnatelji| dekliške šole v Mostaru gospa Tandal čeva je tožila neko damo zaradi žalje" časti, ker je bila o njej rekla, da se udeležila protisrbskih demonstracij \? 1914. Toženka je nastopila dokaz resfli^ ki se ji je tako posrečil, da ni bila le * ma oproščena, marveč je ukazal drža^ pravdnik temeljem dokaznega gradlV tožiteljico takoj zapreti. — Po naših uradlh In šolah so m^ k]e ostale stene prazne, ko so izgifl"1 njih avstrijski cesarji. Tuintam smo jih nadomestili s sliko našega regenta. Mislimo pa, da bi bilo tudi primerno, da bi okraSili naše urade in šolske lokale s sliko, ki predstavlja umetniško krasno naše ujedinjenje: in to je sokolska diploma, ki je bila namenjena za sokolski zlet. Tam si kralj Matjaž in kraljevič Marko podajata roko. Leuuca 500 kaže petsto let našega suženstva. Vidimo vojvodski prestol, simbol naše svobodne deraokracije. Po našern mnenju sodi ta slika v vse javne lokaie, in upajmo, da se to zgodi, preden nride k nam regent Aleksander. __ Protialkobobii oddelek ustanove na poverjeništvu za socialno skrbstvo v Ljubljani. .. .^_,-_u_:  Zvestoba! Iz zasedenega ozemlja nam piše tovariš: Silno trpirnp pod nasijjem in pritiskom italijanskega iinpenalizma. Ta duševna muka je nepopisna. loda rajši damo življenje, nego da bi se izneverili Jugoslaviji. Navdaja nas upanje, da bo kinalu konec tej strašni moii — potem se pa bomo z vami vred veselili svobode in novega življenja v kraljevini SriS! Vi delajte za urejene razmere na soiskem polju, mi se pa bomo potem iotili dela s podvojeno navdušenostjo. Zvestoba za zvestobo! Ljubezen za ljubezen! Iskrene, bratske pozdrave vsem ijubim tovarišem in tovarišicam v naši Zavezi! . _«_./, — Josip-Vittori t. V ponedeljek zvečer ob osmiii je po dolgi in niučni bolezni urnrl v ljubljanski boinici tovariš Josip V i 11 o r i, nadučitelj-begunec iz Ajševice pri Gorici. Pogreb je bii danes popoldne na pokopališče na Viču. — Bodi mu ohranjen časten spomin! — Na tehniki v Brnu študira okrog J00 jugoslovanskih visokošolcev. Ustanovili so si akademično društvo »Jugoslavijo«. — Trgovska šola v Celiu. Vodstvo imenovane šole je prevzel ravnatelj Beno S e r a jnik. — Grozodejstva. V Cerknem so italijanski vojaki posilili neko lOletno deklico. Italijansko poveljstvo je š t i r i posiljevalce aretiralo in izdalo proglas z imeni oskrunjevalcev in z naznanilom, da se bodo tis trogo (?) kaznovali. Kmalu nato je več vojakov udrlo v neko hišo, zvezalo očeta, mater in brate in nato posililo domačo hčer, ki leži sedaj na smrtni postelji. A to še ni dovolj. Pred kratkim so divji Arditi več 7—lOletnih fantičev spolno zlorabili! Vso zadevo ie poveljstvo potlačilo. Podobni slučaji so v Cerknem na dnevnem redu, odkar se nahajajo tam najbolj razuzdani vojaki italijanske armade --¦ Arditi. Grozovito je, kaj dela italijanska »kultura« z našim naraščajem! Te strahote vpijejo do neba po maščevanju! — Ples ln šola. Nov dokaz kulture laškega imperializma! Po kraških vaseh prirejajo Lahi vsako nedeljo plesne zabave, in kjer ni pripravnih gostilniških prostorov, se poslužujejo šolskih sob, ki jih potem tako zamažejo s pljunki in raznimi odpadki, da se največkrat ne more vršiti ob ponedeljkih pouk.