foATnlna pla/an* v
Leto LXVIL, ŠU 177
Ljubljana, petek 7* decembra 1034
Cena Din L-
Lin&ja rsas dan popoldne, tsvzemai nedelje In premike. — Ineeratl do SO pettt rr»t * Din 2... do 100 Trst 4 Din 2.50, od 100 do 800 Trst a Din S.-, veejl taaerati pettt mta Din 4.-. Popust po dogovoru, ineeratnJ davek posebej. — >fflovenaki Narode veliš mesečno v Jug:oslariji Din 12.-, za inoaemstvo Din 25,-. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO m LJUBLJANA,
m. »
Telefon: *12X SUX        «1» tn«M6
Podrntnlee: MARIBOR. Smetanova 44/L — NOVO AOCSTO. ujubljanafta telefon st- 36. — CELJE: celjsko uredništvo: 8tTC*sxnayerjeva ulica 1. telefon it 60, podnitiiire oprave: K ocen ova unca X telefon it. 190. — JESENI CEL Ob kolodvoru 101.
Račun pri
ivodu v LJubljani it_ 10.S51.
Sodni dan je napočil
Danes se prične pred svetoi
Madžarski
Društva narodov razprava o jugoslovenski pritožbi proti ' Ogromno zanimanje svetovne javnosti
Ženeva, 7. decembra, r. Naposled Je vendarle napočil dan sodbe shizbed Madžarski za dolgo pripravljeno m podpirano teroristično akcijo proti Jugoslaviji, ki je dosegla svoj vrhunec v maršejškem zločinu. Vse priprave za ta mednarodni proces so končane in danes bodo zastopniki Madžarske morati sesti na zatožno klop pred najvišjim mednarodnim forumom, da odgovarjajo za delo svoje vlade hi za početje, čegar posledice so izzvale silno težko atmosfero v vsej Evropi
Da je kljub za vlače valnim manevrom Madžarov in njihovih podpornikov vendarle tako naglo prišlo do tega obračuna, je predvsem pripisati dejstvu, da se je vsa Evropa prepričala, da je Madžarska zares kriva in da je samo njena revizion»stična politika dovedla do marsejskega zločina. Če bi pri glavnih evropskih velesilah le malo dvomiti v resničnost m verodostojnost jugoslo-venskih pritožb, hi vsa afera gotovo ne Krenila v tako smer, kakor je sedaj. Razen na svojega pogodbenega zaveznika Italijo in morda v nevtralnost Poljske, Madžarska ne more računati na pomoč in podporo nobene druge države, ker je o njeni krivdi m odgovornosti za teroristično akcijo in mai-sejsJd zločin prepričan ves pošten svet
Društvo narodov, najvišja mednarodna politična organizacija, koje glavni cilj je čuvanje miru, je poklicano, da izreče svojo sodbo. Izreči mora sodbo, ki bo zadovoljila jugoslovenski narod. Tako vsaj pričakujejo v vseh ženevskih krogih. Toda po svojih metodah in po svoji sestavi ženevska institucija ni nikako redno sodišče, ki naj sodi zločincem. Toda njegove sodbe imajo ogromen moralni pomen m v mednarodnem pogledu več veljajo, kakor pa narstrožja obsodba, ki bi jo izreklo redno sodišče proti poedlncu. Kajti sodba Društva narodov ni samo obsodba zločina m zločinca, marveč obsodba celega režima, ki se te posmževaj terorizma kot poffttčnega sredstva in še mnogo boli obsodba sistema take politike, kf neminovno vodi k rušenju mira in v skrajni posledici k novi vojni. Sodba Društva narodov pa mora prožiti tiwfi lamstva. da se tako početje za v bodoče prepreci in v tem vWn se misli na skterrftev mednarodne konvencije proti mednarodnemo terorizma.
Že včeraj je bHa pozornost ženevskih krogov izključno osredotočena na razpravo o jugoslovenski pritožbi proti Madžarski Italijani so intervenirali na vse strani, da bi Jugoslavija omilila svoje zahteve glede kaznovanja Madžarske. Ministri Male antante so hffl v neprestanem stiku med seboj, g. Jevtič pa je bH predmet posebne pozornosti Ves dan so ga posečati vodilni evropski državniki ter konferiraH z njim o načinu razprave in o krivdo reku, k) naj ga izreče svet Društva narodov. Opazila se je posebno veUka aktivnost angleškega delegata Edena, ki je konferl-ral z gg. Jevtičem, Lavalom, Benešem in RiFŽd} bejem.
V tajništvu Društva narodov so ves dan pripravljali gradivo za razpravo. Določen te b?l tudi vrstni red govornikov. Prvi bo govori! jugoslovenski zunanji minister g. Jevtič. Njegov govor bo trajal, kakor računajo, prfbfižno dve uri. G. Jevtič bo podrobno utemeljil ju-goslovensko pritožbo in pojasnil ju gosjo venske zahteve. Njegov govor pričakujejo z največjo napetostjo, ker se govori, da bo pri tej priliki iznesel še nekatere senzacijonaJne podrobnosti o teroristični akciji s strani Madžarske. Njegova izvajanja bosta podprta nato še gg. Beneš hi Titulescu, nakar šeie bo dobil besedo madžarski zastopnik. Kdo bo zagovarjal Madžarsko, še trenutno ni znano. Včeraf ie prispel v Ženevo madžarski zunanti minister. NI izključeno, da bo sam zagovarial madžarsko vlado, možno pa je tudi, da bo samo dajal navodila Tvboru Eckharru. W le bil prvotno določen za zagovornika. Nf*to bo govoril francoski zunanji minister Laval. včeraj pa se je prijavil tudi še italijanski delegat baron Morsi, ki bo skušal s kompromisnimi predlogi oml- j Iki razpravo in obsodbo Madžarske Za ■
Bogoljub Jevtič
jugoslovenski zunanji ninister
njhn bo govora angleški delegat Eden. Kakor vse kaže bo razprava trajala več dni in se računa, da bo sele v sredo končano zasedanje sveta Društva narodov z izvolitvijo posebnega odbora.
V krogih madžarske delegacije je opažati vedno večjo nervoznost. Z vso nagfico so začeli Šele zadnje dni sestavljati odgovor na jugosjovensko pritožbo, ki ga bi radi izročili Društvu narodov še pred pricetkom razprave o jugoslovenski pritožbi. Včeraj je prispel madžarski zunanji minister Kanva, Id je skupno z ostalimi madžarskimi delegati do pozno v noč proučeval načrt odgovora. V poučenih krogih zatrjujejo, da bo madžarski odgovor zelo zmeren. Madžar! se bodo omejili v glavnem na pravno stran in bodo politično stran ju-gosfovenske obtožbe enostavno prešli. Splošno se zatrjuje iz okolice madžarske delegacije, da bo tudi govor madžarskega delegata po dosedanjRi lekcijah mnogo zmernejši kakor pa so sprva napovedovali. Tudi iz Rkna so Madžarom nasvetovail, naj nfltar več ne Izzivajo, ker je lok že prenapet. To je tudi glavni razlog, da so delegiran v Ženevo osebno zunanjega ministra Ka-nvo, H na! bi poizkusa popraviti to, kar ie Eckhart že pokvari.
Zanimanje za madžarski protest v Ženevi je ogromen. V Ženevi se je zbralo še malokdaj toliko novinarjev iz vsega sveta, kakor ob tej priliki. To je docela razumljivo, ker Društvo narodov doslej še nikdar ni sodno kaki državi za taka dejanja, kakor jih je obtožena Madžarska. Razprava pred svetom Društva narodov se bo zaradi ogromnega zanimanja vršila v eni največjih ženevskih dvoran, to je v dvorani, v kater) je zasedala razoroži t vena konferenca. Že včeraj so bile razgrabljene vse vstopnice. Ne samo iz Švice, marveč tudi iz Italije, Francije m Anglije, je prihitelo v Ženevo veliko šte-vfio uglednih politikov, da prisostvujejo temu svojevrstnemu procesu pred Društvom narodov.
Seja odgođena
na popoldne
beja sveta Društva narodov je bila napovedana prvotno za ob 11. dopoldne, toda zaradi še vršečih se razgovorov med državniki, se je otvoritev zakasnila, tako da opoldne, ko to poročamo, razprava še nI bila otvorjena.
Nj. Vis. knez - namestnik čuvar narodnega edinstva
Komentarji francoskega tiska o bivanju
nika v Parizu
Pariz, 7. decembra. AA. »Journal« prinaša članek, posvečen osebnosti Nj. Vis. kneza-namestnika Pavla Jugoslo-venskega in njegovemu bivanju v Parizu. Govoreč o političnih razgovorih, ki jih je imel prvi namestnik, pravi pisec:
Čeprav ni izšlo nikako uradno poročilo o razgovorih in njih vsebini, je vendarle vsem znano, da so ti razgovori največ v zvezi z jugoslavensko pritožbo zoper Madžarsko.
Clankar poudarja, da je bil Ni. Vis. kraljevski namestnik Pavle poučen o vseh načrtih blagopokomega kralja Aleksandra in nato nadaljuje:
Nenavadno inteligenten, s široko kulturo, ki stalno bogati, pravi poliglot, je bil Ni. Vis. knez Pavle, ki si je v vseh političnrh in intelektualnih krogih, kjer se je gibal. nridobM najdragocenejša prijateljstva. Neprestano eden izmed
naizanesHivejšfc in najmtimnejšm sodelavcev biagopokojnega kralja Aleksandra, kot čuvar kraljevske politične misU bo, lahko rečemo, nadaljeval to poslanstvo, inspirirajoč se na zgledu svojega vzvišenega bratranca, da se bofl razvije moramo in politično edistvo jugoslo-venske države in da ji obrani njen mednarodni prestiž, Id I ga je dalo grandiozno dek> kralja Aleksandra.
»Journal« pravi na koncu, da je naloga Ni. Vis. kneza Pavla težka, nato pa nadaljuje: Ali sta si Francija in Jugoslavija mogli misliti, da bo to nalogo dobil kdo drugi primernejši kakor knez, čigar zrelost, avtoriteto, hladnokrvnost in srčne vrline so se tako suvereno potrdile po tragični smrti kralja Aleksandra v Marseilleu in v teku diplomatskih razgovorov, ki jih je imel z anglesTrirm in francoskimi voditelj
Schuschniggova vlada
snubi socialiste
Patriotska fronta |e zaradi notranjih sporov med Heimwehroni in klerikalci prešibka opora režima
Dunaj, 7. decembra. AA. Tu so odkrili novo skrivno naciooalno-socialistično centralo. Centrala se ni bavtia v prvi vrsti z nacionalno socialistično propagando, temveč s sistematskim vohunstvom avstrijske državne uprave. V centrali so našli prepise več zaupnih aktov ministrstva za javno varnost m drug h centralnih avstrijskih uradov. Na Čeki te centrale je bil neki Niederbofer, ki so ga aretirali obenem s se več drugima osebami, zapletenimi v to stvar.
Dunaj, 7. decembra, r. Nepričakovana izpustitev bivšega dunajskega župana Karla Seitza iz zaporov je izzvala v političnih krogih veliko pozornost in obširne komentarje. Iz dejstva, da je v nasprotja z dosedanjo prakso avstrijska vlada vest o izpust tv: Seitza iz zapora objavila v dnevnem tisku, se sklepa, da želi vb da dati temu dogodku demonstrativen značaj. Po neuspelih poizkusih za pomirjenje z oportun istič-nimi elementi v vrstah narodnih socialistov, ki so končali brez uspeha, <e je vlada sedaj po stari taktiki dr. Dollfussa. ki ie prav tako lavira] med obema svoiima nasprotnikoma, odločila za zbJižanje z levičarji. 2e parkTat je v zadnjem času pr;-š'o do stikov med člani vlade in b;vš?mi funkcionarji socialrto-demokratske <tranke. Tudi v vrstah bivše klerikalne stranke je močna skupna pod vodstvom sedanjega dunajskega podžupana dr- Wrnterja. ki se zavzema za sporazum s socialisti. Značimo za razpoloženje v vladnih vrstah je dejstvo, da celo »Reichspostc priznava, da velike mase delavstva z nezaupanjem gledajo na patriotsko fronto, ker delavstvo še vedno ni našlo aikeksh duševni vezi z novimi na-
čeli sedanjega režima in se še ni odrekel svojemu socialističnemu naziranjn. »Reiehs-post« piše, da ie treba imet' napram tem krogom mnogo več obzirnosti kakor napram bivšim političnim voditeljem, da bi se jih tako čimprej pridobio. »Reichspost« tud? predlaga, naj fci se režim poslužil onih hudi, ki so si f svojim prejšnjim delovanjem pridobili zaupinie delavsk h mas in ki bi bili v prvi vrsti pok'cani, da privedejo delavstvo v vladni tabor.
V političnih krogih v;dijo v tem prizadeva rwu v'ade nekak strah sedanjega režima pred nadaljnjim razvojem, pa tudi dokaz, da je patriotska fronta zgrešila svoj cilj in da tvorba. k; tvori g'avno zaslom-bo sedanjega avstrijskega rež ma, ni dovoH močna, da bi mogla postati trajno nosilec državne oblasti. Vrhu tega prihaja ns dan vedno večje nasprostvo med Heimwehrovci in klenkalno-innservativntm krtom, tako da je stavba patriotske fronte na dokaj rahlih tleh. Vlada hi si zaradi tega želela čimprej pridobiti podporo širok h delavskih mas, ki so vse doslej stale apatično ob strani.
Laval bo še ta mesec posetil Rim
Pariz. 7. decembra. AO. V dobro poučenih tukajšnjih krogih trde, da se bo zunanji minister Pierre Laval vrnil iz Ženeve v začetku prihodnjega tedna in da bo še ta mesec odpotoval v Rim.
Zopet revokcija v Boliviji
Puriz, 7. decembra. AA. Havas poroča n Asunckma: Paragvajsko vojno ministrstvo poroča: Paragvajci so zavzeli utrdbo Cururendo na levem bregu rake Pilocmae nedaleč od argentrnsko-bolivijske meje. Bo-livijoi so na umiku zažgali svoja skladišča živeža m vojnega materijala. Po še nepotrjenih vesteh je v Boliviji izbruhnila revolucija,
LetalecUbi ziginil
Pariz, 7. decembra, AA. Po vesrteh iz Honolula se nadaljuje iskanje izginulega letalca Ulma, čeprav je zelo mak) upanja, da bi ga bilo moči najti
London, 7. decembre. AA. Čeprav je izginila sleherna nada. da se najde letalec Ulm, se iskanje še zmerom nadaljuje. Avstralska osrednja vlada in vlada avstralske Tvezne države Novega Južnega Waleae sta sporazumno najeli 30 lahkih ladij, d« pomagajo pri iskan fu. Omenjeni vladi sta razpisali nagrado 1200 funtov tistemu letalcu a4i pomorcu, ki najde letaloa Ulma.
Velik požar v ameriškem
pnst
aniscn
Newyork, 7. decembra. AA. Iz Portlan-da Poročajo, da je nastal v tamkajšnjem r>rf*t*rr**ii v*i:vflTrcV; r*cs7*T Ogeni ie zajel več poslopij. Vse kaže. da je požar zajel rudi pa mike. ki so brli zasidrani ob nabrežjih.
Sorzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA
Devize. Amsterdam 2312.07—2323.43, Berlin 1373.47—1384.27. Bruselj 798.57 do 802.51, Curih 110835—1113.86, London 189.25—170.85. New Vork 3393 00—3421.26. Praga 142.79—143.66, Trat 291.18—293.53. (premija 28 5%). Avstrijski Mlin* v privat nem kliringu 8.10—S 20.
TNOZRMSKE BORZE Curlh: Pariz 30-84. London 16.30.5. New York 308.08. Bruselj 72.06, MIlan «.81. Madrid 42.20, Amsterdam 908.80. Berite 114.10. Dunaj 57.2«, Praga 12.88, Varšava 6«-16, Bukarešta 3.06.
Kriza radarskega starostnega zavarovanja
LJubljana, 7. decembra Polosaj    rudarjev    v naših revirjih je skrajno  mizeren,    fte hujći  pa  so izgledi glede    pokojninskega  zavarovanja rudarjev. Spričo težkega položaja se je vršila danes  na  magistratu  anketa o asanacijl pokojninskega  zavarovanja   rudarjev. An kete so se udeležili župan dr. Dinko Pur. predsednik Županske zveze Valentin Bab nik. upravnik Bratovske skladnice Dular, za bansko upravo dr. Karlln,   tajnik De lavske  zbornice  FtHp  Uratnik, zastopnik Narodne  strokovne  zveze  nvan, podpred sednik O UZD  Kravo«,    zastopniki rasarih drugih organizacij ln institucij in pa lupani revirnih občin, med nJim! dr. OoTv#*n iz Celja.
Anketo je otvorll ljubljanski tnp«n dr. r>inko P u c s pozdravom navzočim, nakar je upravnik Bratovske skladnice g. Dular obširno orisal sedanji polosaj. Med dnrv srim je Izvajal:
Rudarsko zavarovanje je eno Izmed naj starejših socialnih zavarovanj na sveta fcn so ga poznali že stari Rimljani. Naše sedanje zavarovanje pa Je tudi staro se nad lf>0 let. V Jugoslaviji je porazdeljeno m-darsko zavarovanje od 1. 1926 dalje na pet glavnih Bratovalrih skladn4e, ki imajo svo je sedeže v Beogradu. Zagrebu, Sarajevu. Splitu in LJubljani. Bratovske skladnie** imajo bolniško, nezgodno, brezposelno in pokojninsko zavarovanje. Dočhn so prve tri panoge navzlic sedanjim goapodarsktm neprilikam v še dovolj ugodnem stanju. Je pokojninska blagajna kljub razmeroma vi -sokim prispevkom pasivna. Zadnja matematična bilanca, sestavljena po stanju od 1. lf*?9. izkazuje obveznosti v iznosu 4tf<> milijonov Din. Imamo pa danen premoženja samo 14,243.000 Din. Ob prevzemu v Jugosloveusko upravo so imele Bt atovsk« skladnice v Sloveniji pokotnineko zavare vanih članov 15.197 ter 3878 upokojenearv. In sicer 1*06 članov tn 1337 vdov rn 99T sirot, premoženja pa 2,246.000 Dtn.
Prispevki v pokojninsko zavarovanje so
se pobirali do konca 1. 1924 po dvakrat veljavnih pravilih posameznih Bratovakfb skladnic in so se do tega dne tudi \lvifte vale upokojitve po teh pravilih. Sedal Imamo teh staroupokojencev še 9frl članov, 1067 vdov. 171 strot, skupaj 20*9 oeeb. Njih pokojnine znaSaJo na leto po vprečno za člana Din 78.96. za vdovo DJu 33.62. siroto Din 13.09.
K tem pokojninam se dajejo še dragsnj-ske doklade iz Pokrajinskega pokojninskega sklada za rudarje po predpisih za kona, v katerega vplačujejo premogovns podjetja v dravski banovini po 5 Din od vsake tone konzumu namenjenega premo ga. Iz tega naslova prejema naš sklad na/1 74% vseh dohodkov. Na draginjskih do-kladah Je prejel 1. 1933 povprečno star upokojenec z družino vred 2459, vdova 1252, sirota enojna 491, dvojna sirota pa 1220 Din. Izplačanega je bilo skupaj Din 3,666.853 ter poleg tega še izredne podpore, tako da znaša skupna vsota 4.515.00o Din Na podlagi pravil z dne 1. decembra 1925 so se uvedli sedaj prispevki v iznosu 5% od kategorijskega zaslužka. Od istega dne dalje so se Izvrševale tudi upokojitve po določbah novih pravil Zavarovanih članov imamo sedaj samo še 9770. Število novih upokojencev Je narastlo ie nad S565 Na novih pokojninah prejema povprečno na leto član 5135, vdova 2168, sirota 766. sorodnik 1485 Din. Povprečna letni prispevek za pokojninsko zavarovanje, od katerega odpade pol odstotka na člana, pol pa na podjetje, znaša za enega člana Že 1262 Din, d očim je znašal v letu 1924, po starih pravilih samo 30 Din. V letu 19S3 smo imeli dohodkov 13,303.484 Din. izdatkov pa 13,821.417 Din, torej primanjkljaja 517.233 Din. Letos pa Je treba preračunati že s primanjkljajem 1,000.000 Dtn navzlic podpori 100.000 Din. prejeti od banske uprave.
Ker bi nadaljnega zvišanja prispevkov ne mogli prenesti niti zavarovanci, niti večina podjetij, ker tudi ostale glavne Bratovske skladnice nimajo po pravilih predpisanega kritja za svoje obveznosti in ker vseh teh neprilik niso krive ne institucije same, ne zavarovani člani, temveč edino le sila razmer, je upravičena želja, da se pokojninsko zavarovanje rudarjev enako kot v drugih državah sanira z javnimi sredstvi. Predložena je že zadevna spomenica in se bo o tem predlogu razpravljalo na anketni konferenci, ki jo bo sklicalo ministrstvo za šume m rude v Beogradu.
V debati je tajnik DZ Filip Uratnik podal k prejšnjemu poročilu izčrpen re-sume. Primanjkljaj pokojninske nanoge bo znašal v tekočem letu nad 1 milijon. Izgleda, da bodo rezerve te panoge, ki znašajo okrog 14 milijonov Din. namesto 430 milijonov Din. kolikor bi morale pe načelih kapitslnegs kritja znašati, v nekaj letih izčrpane V tej obupni situaciji vidi edino rešitev v tem. da se uvede v celi dr žsvi v svrho sanacije rudarskega pokojninskega zavarovanja Čim prej specialne dsv ščine ns produkte rudarske lo topflniškr industrije, ki naj nadoknadijo manjkajoč* kapitalno kritje radarskega alamstnefla za-
JUTRI OB i/410 ZVEČER SVEČANA PREMIERA
TARZAN IN  NJEGOVA DRUŽICA
ELITNI KINO MATICA
Telefon 21-24
Telefon 21-24
Glasbena Matica v Bolgari]!
Glasbena Matica ie zdaj za vsakega Slovenca v Bolgariji jamstvo za na jprisrčnejši sprejem
Pljeven, 2. decembra. Ako vaan opišem Ve včerajšnja dan. boste prarv gotovo rekli, da laiem ali vsaj pretiravam. Toda. ravno nasprotno je res: nimam besed, da bi vam mogel vse tako živo opisati, kakor to sami v resn ci doživi jemo.
Na kolodvoru se je trio ljudi. Godba, vojaška seveda, pozdravi župana, predstavnikov pevske zveze, oblasti itd., itd. Cvetje, petje, hura, krik, vik, šole. meščanstvo od kolodvora do sredine mesta. Vojak:' vozijo našo prtljago. meačani so si porazdelili naše pevce po svojih domovih, obsipavajo nas s kriz&ntemama, goste nas. stiskajo nam roke, tekmujejo v ljubeznivost' med seboj. Koncert že davno pred našim prihodom razprodan. Stot ne ljudi odhajajo ali stoje na ulici, ker ni prostora. Prišli 9o iz ure m vre oddaljenih vasi.  Veliku koncertna dvorana je tako
polna, da b: nit miš ne r*a£la mesta /*sc. K:a_lcor   grozd   vtst   mladina   fz   Kal k ona in
nravi eudež je. da se ni nihče ponesreMl. Koncertni program raste, z njim navdušenje. Vi£ek doseza z mojo balado. In to povsod. ČJe nTs«?m imel nikdar srečne roke pri izberi tekstov, to pot sem jo imel. Uživajo prav posebno rudi obedve živali: »tele« m »miška«' Pla vse nairodn«. Poslušalci nooetfo rz dvorane. Niti nc ganejo pe ob koncu. Poslušal hi do jutra.. Pol č mora namerava H,  doda ia ti.  brez pardona.   Poj A-li
pogini!
Nato večerja in spat! Do poslednjega dne se niti eden, pa naj bo to najobčantlji-vejša naAa »fmjlsca«, n; pritoži! glede Či-stote svoje postelje. Pregledavala je nam namenjena stanovanj« posebna zdravn Ška komisija   \& količkaj  dvomljiva^ postelja
ni našla milosti v njenih očeh. Križ pa je
s klozeti. To >e posebno tragikomično poglavje zase. Ako vam povem, d« je neka naša, ne bas- zeio razvajena pevka rekla, da se bo od aedaj dalje vsakokrat pred svojim domačim klozetom do pasu priklon la. je s tem vse povedeno. Toda, ni je stvari, ki bi nas mo;»!a spraviti le za hip ob dobro volk). Vs*»-k dan »e praznik, fe veseli ca, sedem dni, štirinajst dni po vrsti.
V Ruse. ponosnem mestu ob Dunavu, ki nam je prinesel pozdrave iz domovine, vse isto kot v Šumencu. a na kvadrat potencirano. Na kolodvoru tisočglava množica. Združeni mest. pevsk; zbori. Pet jih je! Otroški zbor, 300 pevčkov! Tem se je geografija malo zmešala. Zapeli so nam v pozdrav tudi slovaško himno. No, pa tudi nad Ta tro se bi ska! Slovinci,, Slovenci, SEavonoi! Nekoliko težko nas je ločiti! Zdaj pa nas že dobro, dobro poznajo. Ime »Glasbena Matica« je sedaj za vsakega Slovenca v Bolgariji priporočalo, garancija za najpri5rrčnejši sprejem. Aladinov »»Sezam, odpri «»e!« Tudi v Ri»se špalir do mestnega gle<iaR»ča. Krasma. nova koncertna dvorana. Last katedrale. N*š koncert šele drug v nji. Kajpada, zopet zvrhana. Sijajna publtika. Navdušenja »i konca, ni kraja. Po koncertu banket v oficirskem domu. Hišni domflein. general, načelnik garnizona govori. In kako govori! Preteklost je zbrisan«. Ena sama skupna, bratska bodočnost bodi naša. Bratstvo, zodini«-nje. slovanatvo i p dominantna nota vseh govorov. In če gledate tem zdravim, junaškim bratom v o6i. morate verjet* njihovim beseda/m. Mislim, da laži. hinavstva niso zmožni. Kdo je torr; bfL ki je zažgftl usodni ogenj med nami? In ta, ki je vrgel zlo spora med nas, ie kriv, dx <*e bol carski narod noč in dan topi v solzah. Pripravljen k» doprinesti nove žrtve za bratsko sožitje, to smo slišali in ne enkrat, fz oficijelnih ust Mi pol;t'kov ne moremo *n nočemo razumoti. <"Xrtimo pa na vsakem koraku našega potovanje, d* smo en narod, ena duša. eno srce in tudi nam in vsem Slovanom mora biti sveta deviza vseh bolgarskih pevcev: »Rodna presen j nas na v jek ni srvrzva«. Prekrasna, klena, kakor £rom Tnogočns prisega. Pevci pa so vsi Bolgari. Morda noben drug narod, nobena druga droa-ra -no žrtvuje toiko za glasbeno vzgo-
jo svojega naraščaja. Pri nas se v srednjih
šolah poučuje petje tamo v prvih dveh razredih, za vse skupaj pa je odločiinah par ur zborovskega petja. V Bolgariji je glasbeni pouk obvezen aa vse razxe.de nižjih sol, od prvega do osmega. Teoretičnega pouka je po dve uri, obveznega zbo-rovskegu petja po štiri a instrumentalnega pu šest ur na teden. Vsaka srednja šola, bodisi mošk& ali ženska, ima svojo godbo na pihala. Na kolodvoru so nas n. pr. v Stari Zagori sprejele tri godbe. Dve, ki jih sestavljajo dijaki dveh gimnazij, ena, sestoječa iz gojenk »devičeske« gimnazije, Vse dijašrvo je un formirano in vzorno disciplinirano.
Povsod bi radd slSali naš jezik. Zal moram ob tej priliki iznesti na račun vseh nas Slovencev, tudi sebe ne izvzamem, težko obdolžtev. Takoj, ko prestopimo mejo naie ma<le Slovenije, mislimo, da nas noben človek ne bo več razumel, ako bomo govorili v svoji materinšćini. Od prvega do zadnjeg« smo podzavestno edini v tem. da naš jezik ni vreden počenega groša  in  se silimo z nekakim alovanak m
vodnikom konglomeratom slovenščine, hrvaščine in srbščine. Res, de je n^ša slovenščina, kakor jo govorimo med seboj, ne kakor jo pišemo — ohlapna, mehkužna. hren jedra  in  metala in jo celo najbližji
hrvatski sosed ne raznm«. vendar pa je n-treba teko rekoč zatajiti. Treba jo je govoriti le počasi in čisto, pa vas bodo zlasti Bolgari prav lahko razumeli, saj je med nami r\ njimi toliko jezikovnih sličnosti, kakor jih skoro ni med našim in drugim slovanskim govorom. C^-sto slovenščino pa
vendar, hva-la-bogu, slišijo v naših govorih in od prve do zadnie besede jo razumejo.
Iz Ruse. ali Ruščuka, kakor so mu rekli Turki, smo se odpeljali v slavni Pljeven. Pet ur brzovlaka. Prvi december. TopeL solnčni dan. Na križišču Orjaicovica vse Črno ljudi na kolodvoru, pevci, godba. Iz časopisov so zvedeli, da se peljemo tod mimo. Spontano se je zbrala iz vsega okraja silna množica ljud;, nas obsula s cvetjem, nas pozdravljala. Na vseh postajah do Pljeven« šolski otroci kr zanteme. pozdravi, petje. Deputacija iz Pljevena nam je prišlo eno uro vožnje nasproti. Pljeven! Osvobodilna vojna. Leto 1877! Skoro ba rekel, da nas tu niso nič manj slavnostno sprejeli, kakor svoje ruske osvoboditelje takrai Nepregledna množica, godbe, pevci, morio cvetja, govori of cijelne oblasti, vojaštvo. duh<A*§čine. bolgarski »Junaki« šole. Triumfalen sprevod do spomenika osvobojenja. ob 9 un koncert, gledališče prenatrpano. Deset koncert m vendar po-jo naši pever. kakor prvi dan: ne. milejše, lepše, sigurnejše. Neskončni aplavz", žareči obna-zi. radost in veselje. Po koncertu smo bili s posebnimi, na ime glasečtmi *e vabili povabljeni na skupno večerjo v »lo-zarsko učiliščc«. Vroč december se je na-g bel h koncu. Predsednik Pečenko pa je zamogel zadržati minevajoči naš narodni praznik ter se je v lepem, zanosi tem govoru 1 spomnil našega pokojnega vladarja, poudarjal naše uedinjenje, pevci pa so v pobožni zatopijenosti zapeli našo državno himno. Danes zjutraj ob pol 11. je bil zadnji. enAjsti koncert za diiaštvo. V dvorani zopet glava pri glavi. Dirigent Polič, solista Verbič-Strukljev« in Petrovčič. zbor, vsi na odlični, tradicionalni, »matični« višini. Po obadu ogled slavnih spomenikov . V mavzoleju »Sv. Jurija Zmago-nosca« je moški zbor Matičarjev zapel na-grobniee in se tako poklonil svttlermi spominu za bolgarsko osvobojen je pacHih ruskih herojev.
Kakor je pokazalo glasovanje večine zbora, se bo naš prihod v Ljubljano zakasnil. Mesto zjutraj, pridemo domov šele zvečer. Zlasti mladina hoče videti na svojem povratku domov še Sofijo, to pot v solncu. Po prvotnem nacrtu bi se ustavil-* v Sofiji nazaj grede le menda 10 minut, tako pa od jutra do večera. S tneii smo pogoreli na celi Črti Danes, 2. decembra bo v dvorani vinogradne šole slavnostni banket, ob 2. ponoči pa se bomo poaV>v li_
Sokolski oder v Rimskih Topli«
mil
Rim*ke Toplice. 5. decembra.
V nedeljo 2 t. m. je sokolsko društvo Rimske Toplice - ftmarjeta otvorilo gledališko sezono z uspelo dramo v treh dejanjih — »Spavaj moja deklica .. .«•
Predstava je bila prav dobra, za kar gre zasluga g. Mari Petričevi. Id je z veščo roko in strokovnim znanjem pripomogla, da smo z užitkom In zanimanjem sledili drami do zadnjega prizora.
Glavno vlogo Kostrinskega je igral br. Lev Tičar dovršeno; bil je vseskozi naraven, neizprosen in odločen v boju za ljubljeno mu Azo. Vendar pa je bil za svojo vlogo nekoliko premlad, kar se je posebno opazilo ob snidenju z odraslima sinovoma. — Azi (s. Rihtarjevf) se pozna, da se ni doma na oderskih tleh, s je vendar zadovoljivo igrala težko vlogo mlade žene, poročene z vdovcem. Vseeno ps je premalo pokazala notranje borbe v prizoru, ko omahuje med možem-starcem m ljubeznijo njegovega sina. Pač pa je ob mrtvaškem odru svoje sestre pokazala resnično žalost, obup in bol in zlila iz sebe vsa svoja Čustva, ko je spoznala, da je vsemu kriva le sama — Njena sestra (s. Mara Petričeva), nesrečno dekle, ki žaluje za svojim mrtvim ženinom m ki živi bolj v sanjah in v pravljičnem svetu, ka-koT pa v realnem življenju, je vlila v to vlogo vso dušo, vsa Čustva m hotenje ter izoblikovala v gledavcu vtis. kot da gleda resnično prikazen z drugega sveta. — Njen psrtner AMjan (br. Logar Wo) » telo naravno ln JHvo predstavljal pohabljene-fa, od sveta zavrženega, nesrečnega mla-
deniča ki i Sce sam v sebi novo, vsem drugim tuje življenje. — Oleg (br. Svečnik), tekmec svojega očeta za njegovo drugo ženo, je nastopil odkrito in ponosno, vendar se ni dovolj energično uveljavljal v samozaupanju, da bi njegov nastop izzvenel še močnejše. Lahko bi bil ie učir-kovitejši.
Scen eri ja je bila lepa, dasi preprosta m odersko praktična Tudi razsvetljava je ustrezala svojemu namenu; le blisk je bil
premočan.
V splošnem je bils drama v podajanju izvrstna, nje tempo pravilen, razpletljaj
pa neprisiljen in logičen. Zdravo!     M. C.
Skrb za litijske otroke
Litifa 5. decembra.
Gospodarska kriza, ki ne prizanaša nikomur, kale svoje grabežljive kremplje le tudi na naši mladini Z lic izginja otrokom zdrava barva, deca trpi na pomanjkanju hrane. Mladina, naS up — hira! Zato je otežkočen tudi pouk, saj vemo: prazen želodček je sovražnik napredka in uspehov...
Da se pomaga naši mladini, je pokre-nilo društvo »Šola in dom« nabiralno akcijo. Uspeh je bil selo razveseljiv. Zdaj imamo ie toliko, da je zaaigurana preskrba 50 najbolj potrebnih otrok skozi dva meseca. Vsi ti šolarčki bodo dobivali skozi dva meseca redno vsak dan skodelico toplega mleka v glavnem odmora ob 10 dopoldne. Pri pomožni akciji bodo sodelovale naše prijazne gospe in gospodične, ki 00 se rade volje odzvale povabilu »Sol* ki doma«.
V ponedeljek dopoldne se je že zvrstilo 50 na lih otrok pred zajetnimi lonci, is katerih se je prav zapeljivo kadilo toplo mleko. Kot dežurni gospodinji sta delili ta dan mleko soproga sretkega nsčelniks ga Marija Podbojeva in gospa Jenkova Pomagali pa so seveda tudi učitelji s šolskim upraviteljem g. Rostoharjem. ki je tudi marljiv predsednik »Sole in doma«. Dežurne gospodinje se bodo menjavale dnevno. Zanimanje za akcijo narašča od dne do dne. Javljajo te že tudi abonentje. deca premožnejših staršev, ki dobivajo četrt litra mleka za 50 p. Z mlečno akcijo pa bo pomagano tudi našemu kmetu, ker ga bo zdaj lažje prodal. Rea posrečena misel, saj koristi i naši deci i našemu kmetu. —nč.
Naše Gledališče
DRAMA
' Začetek ob 50. uri Četrtek 6. decembra: Velika noč. Red Četrtek.
Petek 7. decembra:  Žalujoči ostali. Izven.
Znižane cene od 24 Din navzdol. Sobota 8. decembra ob 15. uri: Hlapci. Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol.
Ob 20. uri: VVaterloo. Izven. Znižane cene od 24 Din navzdol
Nedelja 9. decembra ob 20. uri: Bratje Ka-ramazovi. Izven. Cene od 20 Din navdol.
»Matiček se ženi« je naslov prihodnje premiere, ki se vrši v soboto dne 15. t. m. in ki je prva predstava ciklusa ^Revija slovenske dramatike od prvih pocetkov do
danes«. To Linhartovo delo režira najbolj
renomirani   jugoslovenski   režiser   g. dr.
Gavella kot gost.
OPERA Začetek ob 20. url Četrtek 6. decembra ob 15 uri; Od bajke
do bajke. Balft. Izven. Znižane cene od 36 Din navzdol.
Ob 20. url: Mtenon. Red C.
Petek 7. decembra: Hovanščina. Red A.
''obota 8. decembra ob 15 uri: Tičar, opereta. Izven. Znižane cene od 90 Din navzdol.
Ob 20. uri: Hoffuianove pripovedke. Izven.
Znižane cene od 36 Din navzdol. Nedelja 9. decembra ob  15. uri:  Od bajke do bajke   Balet. Izven. Ob 20. uri: Izsrublieni valček. Izven. Znižane cene.
*
Opozarjamo  mladino in odrasle, da
se vrši danes popoldne ob 15. uri premiera Nedbalovega očarljivega pravljičnega baleta »Od bajke do baike« kjer se bo pojavil tudi Sv. Miklavž, ki bo obdaroval pridno mladino. Gospodična Manca Komanova bo pripovedovala v okviru baleta pravljice, tako da bodo imeli vsi tisti, ki jo poznajo samo iz radia, priliko jo spoznati tudi na odru. Nadvse ljubki balet v izvrstni koreografiji g. Golovina s solo plesalkama gde. Emo Moharjevo in gdč. Smrkoljevo, g. Golovinom. ter mnogoštevilnimi sodelujočimi otroci bo dogodek, ki bo še dolgo ostal v spominu gledalcev.
Napad v Soteski
še ni pojasnjen
Ljubljana, 6. decembra
V preiskavi glede roparskega napada na Josipino Kalanovo je nastal nov moment: policija je namreč aretirala še dva mladeniča, oba znani firmi, ki sta bila usodnega večera tudi v Soteski oziroma v neki bližnji gostilni in sta osumljena sodelovanja pri ropu. Oba sta bila že zaslišana in dočim eden prizna, da je bil res v soboto zvečer v bližnji gostilni, drugi to zanika. Za nadaljno preiskavo bo mogoče tudi odločilne važnosti, da eden aretiran-cev po opisu prav tako sliči napadalcu kakor pred dnevi prijeti mladenič. V nečem se morda njegov opis še bolj ujema: fant je namreč še bolj plavolas. poleg tega tudi srednje postave in tudi oblečen v Sivo obleko. Preiskava je zaradi tega nekoliko bolj zamotana, upati pa je, da se bo policiji posrečilo zagonetko rešiti. Za zdaj je gotovo samo to. da so bili vsi trije usodnega večera skupaj in da sta oba naknadno aretirana mladeniča naslednjega dne popivala Zdaj policija poizveduje še za Francljem, ki je četrti član te družbe, če ni nastal v fantaziji prvega aretirane a.
V zvezi z drznim roparskim napadom je policija zadnje dni zaslišala okrog 20 mladeničev, ki so bolj na slabem glasu in katerih opis bi se tudi nekoliko ujemal z napadalcem. Vsi ti so pa dokazali alibi in so bili takoj izpuščeni.
Divji lovec streljal divjega kozla
Kranj, 5. decembra. Prejšnji petek sta pregledala lovska dovaja Alojjaj Ponikvar s Spodnjega Je-aerakega in Anton Trček iz Zgornje Kokre lovski revir družbe Jezersko v Dolu pod Malim Javomikom. Okrog pol 10. sta naenkrat zaslišala dva zaporedna strela; takoj sta vedela, da je na delu divji lovec. Rea je našel Ponikvar mesto, kjer je bil ustreljen divji kozel. Nasla sta tudi stopinje divjega lovca, dlako divjega lovca in krvavo sled, ki je vodila sporedno s lov-fievlmi stopinjami. Po sledi so prišli preko Malega Javornika do Loma, Tržiski orožniki in omenjena lovska čuvaja so ugotovili, da je prinesel se tisti večer 17 letni Janez Meglic domov ustreljenega divjega koala, Id ga Je izročil očetu. Ko so zaslišali vso družino, so vsi Megllčevi trdili, da ni nihče prinesel v hišo divjačine. Pri hišni preiskavi pa so orožniki takoj odkrili da kuha domača hči v loncu meso divjega kozla. V shrambi pa so našli kaka dva kg svežih kozi ovih reber. Pozneje so Odkrili tudi kožo ki pa Jo je morda nosila kaka druga divja koza, kakor se more sklepati po poškodbi na koži in na mesu. Tudi čevlje, ki jih je nosil Janez usodnega dne so naSli s pomočjo sledov njegovih stopinj.
Gospodar Meglic je končno le priznal, da je sin Janez res prinesel žival z Malega Javornika Trdil pa je. da ga je ustrelil on sam kot lovski čuvaj v svojem lovskem revirju in zanika tatvino  Potem je \ poslal mlajšega sina po žival:   sam m utegnil, ker so prav tiste dni ki ali pran- ' če doma Ostalo kozi ovo meso je bale po- ( delal v klobase,   ki a« že suše v dimniku.
Mlajši sin Janez pa je priznal, da so se doma dogovorili,   da bo sej starejši brat
Jožef na divji lov in da bo odnesel divjačino pod določeno smreko v Malem Javo miku. odkoder jo bo odnesel Janez potem domov. Janez je res našel še istega dne divjega kozla, pokritega z vejevjem pod smreko, ga odnesel domov in izročil očetu. Pravi, da sam ni vedel za tatvino, ker Je odšel brat Jožef tako zgodaj na lov, ko je le Janez spal. Jožef odločno tatvino zanika; trdi, da je bil ves dan v domačem gosdu za hišo, kjer je pripravljal drva. Janez pa je povedal resnico, da Je ftel Jožef streljat z očetovo pu*ko. Orožniki so vse tri aretirali. Družba Jezersko iz Zgornje Kokre ima nad 2000 Din škode.
Danes
MOJA ŽENA,
TVOJA ŽENA
Lilian Harwey Willy Frftach
ZVOČNI   KINO IDEAL
Predstave ob 4-, 7. in 9.15 uri
Konec pravde
o lisičjem repu
Kamnik, v. decembra.
Pred kratkim smo poročali o zamotani in dolgi pravdi zaradi lisičjega repa. Dvignilo jo je kamniško lovsko društvo proti g. ško-ficu ml., čel. da je pred tremi leti ustrelil lisico na ozemlju, ki spada že v revir lovskega društva. 5 to pravdo je imela kamniška javnost obilo zabave, posebno ker je stopilo  v ospredje važno vprašanje,  kje je
prav za prav meja obeh revirjev. Dokler točno ne ugotovijo meje, ne morejo z razpravo naprej In tako sc je nadaljeval boj. Pred sodnikom   so defilirale   nove priče,
prihajali so novi izvedenci in strokovnjaki, da bi točno ugotovili domovinsko pravico ustreljene lisice.
V teku razprave se je tudi pokazalo, da včasih pri lovih postavijo stojišča v tuj revir, kakor pač zahteva teren. V lovski praksi se menda to ne šteje nikomur v greh. Informirali smo se pri znanem ljubljanskem lovskem strokovnjaku, če smejo pri lovih v težavnem terenu brakirji tudi preko meje, pa nam je pojasnil, da se samo tam lahko direktno  trdi  o  lovski  tatvini, kjer je
meja revirja v terenu točno zaznamovana. Nekatere priče na razpravi so celo trdile, da je v lovski praksi dopustno, da lovec stoji v tujem revirju, vendar pa mora streljati v svoj revir. Po izčrpnih debatah o geografskih posebnosti terena je morala končno lisica §e osebno priti na razpravo, kjer si jo je ogledal izvedenec in izjavil, da je »škart - roba«. Ce bi pred tremi leti ustreljena lisica vedela, da bomo tako slabo ocenili njen kožuh, bi se prav gotovo ne nastavila pred puško, čeprav jo je doletela čast. da smo ji posvetili izredno veliko pozornost in vodili o njej izčrpno in dolgo debato, da. mnogo večjo kakor pa o preteči brezposelnosti in drugih težkih problemih, ki tišče danes malega človeka.
Seveda pa s tem, da je bil na sodišču razpoložen lisičji kožuh na ogled ni bilo vse opravljeno, ker je bilo zdaj treba ugotoviti, če je to res tista lisica Veselili smo se že. kako bodo juristi tudi to dokazali, vendar pa je sodnik napravil konec tej veseloigri in oprostil obtoženca. Zabava se bo zdaj nadaljevala v Ljubljani, ker bo zadeva z lisičjem repom romala še na drugo instanco.
Smrtna nesreča
Kranj, 5. decembra. V torek je bila pri organistu Slatnar-ju v Smledniku pevska vaja, ki se je je
udeležila tudi 14 letna Kimovčeva Pepca. Pred pevsko vajo je šla še v gornje prostore, ko pa se je vračala, je padla po stopnicah tri metre globoko in udarila z glavo ob zid. OrganLst Slatnar, ki je Sel pred njo. jo je takoj pobral in jo vprašal, če se je hudo udarila. Odgovorila mu je, da ni hudega. Sama je sia v kuhinjo in nI tožila o nikakth bolečinah. Za petje pa ni bila razpoložena in se je vrnila domov ter povedala staršem, da je padla po stopni-vah in da jo boli leva stran glave.
Potem je Se večerjala in legla. Glava jo je pa bolela vedno bolj; končno je od hudih bolečin umrla. Starši niso niti poklicali zdravnika ker so bili r>i*ppričani. da ni nič hudega.
Dva vloma in napad
Rimske Toplice, 5. decembra. V noči od ponedeljka na torek so neznani zl kovci vlomili v trgovino Marice Tičar v šmarjeti pri Rimskih Toplicah in odnesli večjo količino Špecerije in manufakture. Vlom ie bil izvrien £e4e po polnoč.
Vlomilci so se pritihotapil; k h&i od zadnje strani, raztrgali vrtno ograjo, skozi katero so imeii lahek dostop do hiše z dvorišča ter bli tako dobro zavarovani pred iznenađenjem. S seboj so prinesli približno 4 m do igo. precej debelo bruno, katero jim je služMo kot orodje pri tatinskem poslu. S koničastim predmetom so dvignili okovano zunanje okno s tečajev, iste zlomili, nato pa s težkim in debelim brunom po vzvodu izruvali tz zidu Železno okensko pregrado, nakar so zvlekli s tečajev ie notranje okno in tako naSli prosto pot do skladišča, odkoder se jim je posrečilo priti v trgovino ^amo.
Kakor ie razvidno po odprtih predalih, »o vlomHci iskali tudi denar, katerega p« So našli samo v gotovini 300 Din, nato so pa najbrže iznenađeni nad slabim plenom, segli po drug h predmetih, zlasti živilih ter znatnih količinah raznovrstnega blaga nakar so brez sledu izginiH. Vlom so domači opazili šele zjntraj, ko so odprli trgovino.
Vlomilci so odnesi' blaga v vrednosti 6000 Din. Orožmsivo v Laškem in Zidanem mostu je bilo o vlomu takoj obveščeno in upati ie, da to pot drzn: nočni gostje ne bodo trfl» rofct pravice Saj je bil to že tretj vlom v zadrnfh letih v to trgovino, pa se orožniftvu Še nt posrečilo izsledi ti ziiko veev.
Po izpovedbab bližnjih sosedov so vlomilci imeli s sebo: voz > konisko vprego. Zasledovanje se nadaljuje.
V ifti noči, ko so viomil neznan: tatovi v trgovino Marice TKUt. so vdrli tudi v stanovanje Polančev:li na Brstcnici rn Rimskih Toplicah ter pokradli nekaj perila le denarja v vrednosti 400 Din. Orožnistvo jih zasleduje.
V ponedeljek, ko se Je ponoči vračal domov železniški upokojenec Ljubej Franc iz Rim>kih Toplic ga Je doh tel s kolesom neznanec, katerega Ljubej ni moge; dobro poznati. Stopil je s kolesa in ga na samotnem kraju neusmiljeno pretepel. Če3. da je sedaj Čas, da obračunata. L:ubeJ je dorjll znatne poškodbe in teiko govori. Storilcu še niso na sledu.
KOLEDAR
Dan*s: (četrtek. 6. decembre katoHcant: Nikolaj.
DANAŠNJE PRIREDITVE no Matic*: Kadar žena ljubi Kino Ideal: Moja žena. Tvoja žena K;no Dvor: Alahov zakon Kino Šiška: Ptoeanfni
DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. UstaT, SeJenburgova ulica 7, dr.  Kmet,  Tvrševa  cesta 41, Trnkoczv-jn ded.. Mestni trg 4.
Usmrtitev dveh bratov
V Pančevu sta bila včeraj zjutraj obešena brata Marko in Nikola Draksin. morilca zdravnika dr. Milenka Lazica. Zjutraj so bili pri obsojencih svojci. Marko je sedel v eni. Nikola pa v drugi celici Proti   jutru   sta   postala   oba   nemirna '.n
začela sta se tresti. Na vprašanje novinarjev, zakaj sta umorila dr. Lazića. je Nikola odgovoril, da ni vse tako, kakor »ta govorila, toda npala sta. da se bosta tako lažje zagovarjala, če bi bila povedala resnico, bi morda ne bilo prišlo tako daleJ.
Približala se je zadnja ura. Na dvorišču je že stal krvnik Hart s svojim po močnikom.   Policija  jc  morala  delati pred aodnlm poslopjem red. da niso radovedne
ži vdrli na dvorišče. Ob 5. so prignali vkljenenega Marka Draksina. Poljubil je križ in se obrnil k občinstvu, rekoč: »Kriv sem. oprostite mi!« Hotel je Še nekaj povedati, pa so ga hitro odvedli pod vešal.i. Stopil je na pručico. se lam naslonil na vešala in prosil, naj mu slečejo suknjič. Krvnik mu ga je slekel, a v naslednjem hipu mu je že zadrgnil zanjko okrog vratu in hitro onravil svoj posel. Smrt je nastopila čez 15 minut.
Marku je sledil brat Nikola. Stopil je na pručico pod vešali in se ozrl na levo. da bi videl svojega brata Mirkovo truplo so bili pa takoj zakrili z deskami, da ga ni mogel videti Energično je stopil krv nik k njemu in mu zadrgnil zanjko okro^ vratu. Smrt je nastopila čez 12 minut. 7.c med obeSen jem prvega morilca je postalo dvema gledalcema slnbo. nekaj se i?h ie pa umaknilo, ker niso mogli gledati muč nega prizora Svojci obeh obsoiencev so stali ve« čas pred sodnim poslopjem Po usmrtitvi so prosili. «">a bi smeli še enkrat videti Marka in Nil 9I0, kar iim ie bilo dovoljeno, toda Sele potem. Vo so trupli sneli z vešal tn položili v krsti Svojci ni so hoteli odpeljati trupel domov in zato so morilca pokopali v Pančevu.
Požar v Olševku
Kranj, 5. decembra.
V nedeljo ponoči okrog pol 23. je Izbruhnil požar v gospodarskem poslopju posestnika Šimenca v Olševku. Pogorela sta dva poda. precej klaje za živino in poljsko orodje v skupni vrednosti 30.000 Din. Vse to je bilo zavarovano za 100.000 Din. Goreti je začela rezanica na podu; potem se je vnelo seno, tako se je razširil požar na vsem podu Na strehi je začela pokati opeka, ogenj je končno zajel in uničil leseno gospodarsko poslopje. Na pomoč so prihiteli gasilci iz Luž, Predvora, in Velesovega; s pomočjo domačinov so omejili požar.
Od domačih je bila doma samo dekla Angela KoStrunova. Gospodar Je šel po opravkih v Zalog ln Luže. kjer je srečal brata Ludvika, ki je odšel fie pred nJim domov. Ludvika so osumili, da je zažgaJ, ker ne more dokazati, kje Je hodil ves večer in se izgovarja, da se je vračal iz Luž domov po stranskih potih. Najbrže je hotel s požarom rešiti bratovo zadolženo a visoko zavarovano posestvo, že letos poleti je bil kaznovan z 10 meseci strogega zapora, ker je zažgal hišo. ki je do tal pogorela.
. 13.30: Predavanje Zbormce TOI. 18.00: SmuŠka ura ljubi j zimskošport pod-saveza. 18 30: Radijski orkester: Cehar: Skrjančkov gaj, fantazija. Lampe: Salumi-na vizija 10.00: Srbohrvaščina (dr Mirko Rupel). 19 30: Nacionalna ura: Dubrovnik (dr. Jovan Radonjić). 19.55: Čas. iediNi list. program za petek. 20.00: Pravna ura (dr. Vladimir Knaflič). 30.20. Radijski orkester. 22.00: Čas. poročila. 22.20: Operne fantazije na ploščah.
Petek, 7. decembra
11.00: Šolska ura: Kako iščemo rude; pogovor z vrtalnim mojstrom (Josip 2ab-kar). 12.15: Dvorak: Slovanski plesi (plošče). 1250: Poročila 13.00: Cas, podoknice na plohah. 13.20: Predavanje Zbornice TOI. 1800: Literarna ura: Rudolf Kresal čita iz svojih del. 18.20: Radijski orkester. 1840: Sokolstvo v teoriji in praktičnem življenju. 19.00: Radijski orkester 19.30: Nacionalna ura: Zmai Jovan Jovanović (prof Milan Sevič) 19 55- Čas jedilni list, program za soboto 20 00: Prenos iz Zagreba 22 00: Čas, poročila 22.15: Radijski orkester.
SPORT
— SK Ilirija (Smuca rak* sekal Ja>). Zaradi obolelosti vodje gimnastlčnegs tečaja odpade dane« gimnajtlka Načelutk.
DANES VELIKA PREMIERA BRIGITA HELM WILLY FRITSCH
Največji film, ki nam odkrije delovanje špijonov leta 1916.
Kadar žena ljubi
FIlm ljubezni, strasti in boja ELITNI KINO MATICA
Predstavo dane« ob 4., 7.15 Ln 9.15 uri
Predprodaja od 11-—H13.
DNEVNE VESTI
— Vse one naročnike v Ljubljani, ki so s naročnino v zaostanku, opozarjamo, da jim bomo 10. decembra brezpogojno list ostavili, ako dotlej ne bi poravnali svojih obveznosti.
★
— Pred glavno skupščino Zveze mest
Poročali vmo ie, da bo v Kragujevcu slavna skupščina Zveze mest, za katero je pripravljeno obširno poročilo o delu Zveze v preteklem letu. Poročilo omenja v prvi vrst  tragično smrt kralja mučenika, ki je zastavil   vse   sile,  da  fl>i   naš   narod čim prej prebrodil težke čase. Poročilo naglasa, da smo dobili letos nov zakon o mesti, ki nam je prinesel izredne izpremembe v organizacij- mestne uprave in poslovanju sp'ošne uprave. Novi zakon ni povsem zadovoljil naših mest, zlasti v pogledu finančnega poslovanja, ki ie sedaj pod zelo strogim nadzorstvom državnih oblasti, vendar P3 mesta pozdravljajo ta zakon. Potreben  bi bil  zakon  o  samoupravnih financah. Treba bo pa tudi unificirati rasne predpise poedinih občin   na   polju zdravstva, kmetijstva, gradbenih poslov, vodnega  prava,  polic je itd.  Zveza mest zbira podatke o izpremernti zakona o zavarovanju delavcev, da bi se ustanovili posebni mestni fondi za zavarovanje uslužbencev in delavcev. Zdaj se zbirajo podatki za finančno statistiko mest Kongres: slovanskih me v t bodo vsaki dve ali tri leta; prvi bo v Pragi.
Pri Ijndeh z nerednim delovanjem srca povzroči kozarec naravne »Franz Jose-fove« grenČIce, če ga popijete vsak dan zjutraj na tešče, lagodno milo iztrebljenje črevesja. Zdravniki za srčne bolezni so prišli do rezultata, da učinkuje »Franz Josefova« voda tudi pri težkih oblikah srčne hibe sigurno in brez neprilike. »Franz Josef ovaoc grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
— Unija za zaščito dcce. I. rediva skupščine J-ugoslov. Z-veze za varstvo otrok se
bo vršrla v Beogradu v nedeJjo 16. decembra 1934 ob 9. uri dopoldne v dvorani Rdečega križa, Simina ulica 19 z dnevnim redom, kakor ga določa čL 17 pravil. Prometno mtoiistrst-vo je z odlokom B. za.k. br. 1977 z dine 19. novembra 1934 dovolilo polovično vožnjo na državnih železnicah delegatom ki se udeleže te skuptšč ne. Znižana vožnja velja od 14. do 18. dec. t L
DANES RAZKOŠJE ORUENTA
ALAHOV ZAKON
Harem, ljubezen, petje in godba
ZVOČNI KINO DVOR, telef. 27-30 Predstave ob 4., 7. in 9. uri zvečer
Vstopnina 4.50 ln 6.50 Din
— Koliko je športnikov v Jugoslaviji. Strokovni odsek ministrstva za fizično vzgojo naroda je izdelal statistični pregled vseh športnih organiranlh udružen j, ki spadajo v njegov delokrog. Po podatkih do 30. novembra t 1. je v Jugoslaviji 279.616 moških ln 65.400 ženskih športnikov, ki se vežbajo v 7121 edinicah. v naši državi je nadalje 2060 športnih prostorov ali vežbališč, ki zavzemajo prostor okoli 7,144.000 kvadratnih metrov, 1115 društvenih domov, 8496 prednjakov in trenerjev ter 1420 društvenih zdravnikov. Od posameznih organizacij šteje SKJ 259.319 članov in 925 društev, Streljački savez 59.445 Članov s 1614 strelskimi družinami. Savez športnih savezov 13 samostojnih savezov, 38 podsavezov in 965 klubov s 41.606 aktivnimi športniki, od tega 4047 žensk, 529 igrišč. Savez skavtov ima 10 žup, 88 stegov in 4 klube ter 5667 moških ln 1937 ženskih članov, Savez planinskih druStev ima li družtev a 115 podružnicami in 25.253 Člani ter 112 planinskimi domovi, Gasilski savez šteje 66.227 tzvršu-Jočih in 56.479 podpornih članov, ki se udejstvujejo v 9 zajednicah, 105 župah ln 2220 gasilskih četah. Savez ima 109,500.000 Din Imovine. V Savezu športnih društev so včlanjeni nogometni savez s 22.679 Igralci, 629 klubi in 361 igrišči, veslački savez 927 veslačev, 21 klubov, plavalni savez 852 plavačev in 23 klubov, teniški savez 1106 igralcev in 45 klubov, sabljaški savez 163 sabljačev in 11 klubov, zimsko športni savez SS90 smučarjev ln 110 klubov, lahkoatletski savez 1208 članov in 19 klubov, težkoatletski savez 259 atletov in 9 klubov, boksarski savez 118 boksarjev in 7 klubov, kolesarski savez 618 kolesarjev in 24 klubov, motosavez 265 dirkačev in 16 klubov, table tenis savez 473 Igralcev ln 23 klubov, savez ženskih športov 413 Igralk in 28 klubov.
— Prikrojevalne tečaje za krojače in šivilje v Ljubljani nrrredi kraljevska banska uprava pod vodstvom obrtnega učitelja g Knaflifl v začetku novega leta Interesenti na i pri glase svoio udeležbo do 5 januarja 1935 pri referatu za pospeševanje obrta v Kneflievi ulici št 9 soba 22 levo. kjer se dobe rudi oodrobne  nformacije.
Vreme Vremenska napoved pravi da bo megleno deloma ob'ačno. spremenljivo vreme NaIvVMs temperatura ie znašala včeraj v Zagrebu in Skopiiu 14. v Šp+Hu 1^ v Majoru 'n Rogftšai SWm v Liubl?ani 10.1. v Sarajevu 5. v Beogradu 3 Dav' ie kaza! barometer v Ljubljeni 765.7. tempera tura je znašala 3.8.
— Z drvečega vlaka je skočiL V koči na Košuti je v torek orožnik Vajdiš aretiraj H-uga Gerbla, pristojnega v Jugoslavijo, ki so ga zasledovali zaradi raznih tatvin. Med vožnjo na vlaku proti Celovcu mu je orožnik snel okove, da je lahko jedaL Po jed* je odšel Gerbel na stranišče in neopeženo 3koči] skozi okno drvečega vlaka ter obležal težko poškodovan ob progi. Prepeljali so ga v celovško bolnico.
— Moža zastrupila, da bi mogla zavet! z nečakom. Etelka Jabionski iz Cente je 16. maja zastrupila z arzenom svojega moža, da bi mogla nemoteno živeti s svojim nečakom Mihajlom Husagom, Ko so jo aretirali, je odkrito priznala, da je moža zastrupila, ker je Imela že dolgo ljubavno razmerje s svojim nečakom, katerega je ljubila ko ji ie bilo šele 14 let Že takrat sta hnela ljubavno razmerje.
— Samomor zagrebškega magistrarne-ga uradnika. Včeraj popoldne se je obesil v gozdu blizu Zagreba vpokoieni magistra t-ni uradnik Vekoslav Vudi. Zapustil Je več pisem, ki se v njih poslavlja od svojcev. V smrt so ga pognale težke gmotne razmere.
ZVOČNI  KINO  »SOKOLSKI DOM«
V ŠISK1. — Telefon 33-87
Na  splošno željo
predvajamo danes ob 7. in 9. nepreklicno  zadnjikrat  glasbeni velefilm
PAGANINI
Rezervirajte vstopnice.   Telef. 33-87
PRIDE! PRIDE! »PRINCESA IN TENOR«
Iz Ljubljane
. —U Nag včerajšnji članek o smučeh, ki jih ni *reba mazati, je vzbudil zlasti rne»d smučarji veliko zan manje. Ni bolj neprijetnega občutka za smucarja, kakor če se prijemlje sneg smuči. Zato je razumljivo, da si bo vsak smučar zaželel smuči, ki bi jih ne bilo treba mazati Take smuči so razstavljene v rzlozfcanem oknu tvndke A
Goreč na Tvrševi cesti, ki "ma tudi izključno pravico prodaje Smučarji jih poželjivo ogledujejo in zanima jih seveda, koliko stanejo. Drage so. tako drage da jih bo pretežna veČina smučarjev lahko samo ogledovala. Stanejo namreč 800 E>in. So pa menda samo za dobro izvežbane smučarje, ker so izredno gladke in bi začetnik z njimi sploh ne prišel več na noge. čim bi položil svojega rojstva kosti v «sneg.
—Ij Pripravlja se skromna božičniaa. Mestna občina bo tudi letos navzlic skromnim sredstvom pripravila revn m otrokom skromno božićnico. Obdarovanih bo nekaj nad 400 otrok in sicer v glavnem z obi ekcemi, čevlji in slični m i potrebščinami. Mestna obč:na je žrtvovala v ta namen nad 70.000 Din.
—j j Plin na Mir ju. Na Mir ju doslej še ni bilo razpredeno plinsko omrežje, čeprav bi tu bilo precej porabn kov plina, ker so vile po večini nove. Letos so pa začeli polagati plinovod v mnogih ulicah. Te dni delajo v Langusovi ulici. V Marmontovi ulici so že končali delo Tia so položili cevi po Lepem potu od Tržaške ceste.
—Ij Skiopti?no predavanje, solo petje in deklamacije so na programu Zamenhofove-3» večera, ki ga bo prired;l *Klub esperan-tisrtov v Ljubljani* v petek 7. dec. t 1 v salonu hotela »-Metropol« (M^klič). Začetek ob 20.30. brez vstopnine! EsperaTvtisti in iavno«*t vabljeni
—Ij »Hčerki n jene ekscelerjce«. zabavno rn duhovito veseloigro ponove v Šentjakobskem gledališču v petek 7 m na praznik v soboto 8. t. m. ob 20.15. Igra je dosegla pri obeh dosedanjih uprizori tva-h izreden uspeh Občinstvo, ki je narx)Trrflo dvorano do zadnjega kotčka Se ie rzvrsrtno zabavalo. Pri predstavi sodeluje ves ansambel odra .V nedeljo 9. t. m. popoldne ob 15. r>* se urrrfzore n^nreklcno zadnjič v sezoni »RokovnjačV Ker so bile vse predstave por>olnoma razprodane, naj kuni občinstvo vstopnice že v predproderi. ki bo od petka dalje. *•
—I j Izredno lepa razstava jaslic bo otvor-iena 8. t. m. v JakoTvčevem naviljonu.
—11 Sokolsko dmStvo Lfuoljana-slšlu naznanja, da se vrsi naknadna prisega članstva v petek, dne 7. in 14. decembra 1934. Prisega se vrši obakrat ob 19. uri v društveni pisarni v Sokolskem domu v Šiški. Uprava.
—H Zveza gospodinj priredi v okvirn Obrtniškega tedna 6. t. m. ob 4. uri popoldne v svojih prostorih na Breeru št. 8. predavanje o važnosti obrtniškega stanu. Predaval bo zbornični tajnik g-, dr. Jure Koce. Vabimo vse naše gospodinje, da se tega predavanja udeleže.
—Ij Rezervni častniki in vsi obvezniki, ki bodo prisegli Nj. Vel. kralju Petru U. v vojašnici vojvode Mišica, se obveščajo, da je dohod v vojašnico izključno le pri glavnem vhodu v Metelkovi nlloi, kjer naj vsakdo odda poziv, odnosno priglasnico. sicer se bo smatralo, da ni bil navzoč.
—11 Miklavže van je v plesn o-sportnem klubu v Kazini bo hitri oh pol 9. zvečer, flani !n gostje vabljeni.
—Ij Trgovski obrati bodo v soboto to nedeljo, kakor je bilo že svoječasno objavljeno, ves dan zaprti članstvo se prosi, da se drži sklepov uprave. Združenje trgovcev.
—Ij Don obrtne mladine. V Obrtniškem tednu« bo v LJubljani obrtništvo posvetilo en dan svojemu obrtniškemu naraščaju, in sicer 8. december. Na ta dan trn bo vršila v Obrtniškem vajeniškem domu v Lipičevi ulici posebna proslava s predavanji za vajence o obrtniškem pokretu, o namenu akcije obrtniškega tedna ter o vzgoji vajenca v dobrega mojstra in državljana. Med našim naraščajem Imamo mno-gro siromašnih vajencev in vaj en k, katere starši le s težavo preživljajo, dokler se ne priborijo do samostojnega kruha. Zato se bo dan obrtne mladine proslavu najdostoj-nejše na ta način, če bomo obdarovali te revne naraščajnike z najpotrebnejšimi oblačni. V delno kritje teh izdatkov se bo vršila v petek 7. t. m. popoldne ln prihodnji dan na praznik dopoldne nabiralna akcija po Ljubljani. Vajenci in vajenke bodo
sami nabirali prostovoljne darove za svoje siromašne druge. Zato apeliramo na vso javnost, posebno pa na obrtnike in trgovce, da se prošnji naših malih odzovejo ter darujejo m al znesek namenu, ki ima edino socijalen cilj. Vsak najmanjši dar bo-demo hvaležno sprejeli.
—Ij Vlafita Bnrlan se nam jutri pokaže v svojem filmu »Carjev adjutant«. Ta film ne zaostaja za filmom »Svejk«, mogoče ga še prekaša. Glede zabave ln smeha je  gotovo,  da bo Vlasta  Burian dosegel poln  uspeh. Priznati mora vsakdo, da je »Carjev adjutant« najboljši Bnrianov film. ki prekaša »Lažneea feldmaršala«. Film bo jutri na sporedu ZKD. Na zamudite prilike in nasmejte se tako, da bo kar veselje. Predstava točno ob četrt na 3. ter za praznike ob 11. dopoldne.
—Ij »Tarzan in njegova dražica« je film o katerem govori svet. Na Dunaju, v Berlinu, Parizu. Londonu in v Ameriki je vzbudil ogromno zanimanja in občudovanja. Kritika pravi, da je ta film že zaradi same Weissmullerjeve Igre prava Bvetov-na senzacija, ki more zanimati vsakogar Staro in mlado. Intellgent kakor priprost Človek najdeta v tem filmn nešteto zanimivosti, življenje v džungli še nikdar nt bilo tako dobro posneto kakor baš v tem filmn.
Z Jesenic
_ Veliko obrtniško zborovanje. Predstavniki obrtniških organizacij na Jesenicah so na svoji skupni seji 4. t. m. sklenili sklicati glede na obrtniški teden v soboto 8. t. m. zborovanje obrtnikov združeno s prosto zabavo v prostorih tovarniške restavracije. Vse obrtništvo in obrtništvu naklonjeno občinstvo, se vabi, da se tega večera polnoštevilno udeležL
— Jeseničani se poklonijo manom kralja mučenika. Zbor predstavnikov obrtniških organizacij je sklenil, da se bo gorenjsko obrtništvo poklonilo na grobu Viteškega kralja Aleksandra L Zedinitelja na Oplencu, do katerega je obrtništvo gojilo največjo ljubezen in spoštovanje. Obrtništvo bo v kratkem začelo zbirati prijave za poklonitev, ki bo spomladi. Pričakuje se tako velika udeležba obrtnikov in ostalega občinstva, da bo vozil z Jesenic poseben vlak do Mladenovca. Obrtništvo bo položilo lep venec na grob pokojnega vladarja.
Iz Trbovel?
— Narodno-obrambna akademija. Združena narodno-obrambna društva (Ciril-Metodova družba. Jadranska straža. Klub koroških Slovencev, Legija koroških borcev, Organizac ja jugo slovenskih emigrantov in Sokol s svojim narodno-obrarn^nlm odsekom) prirede v soboto, 8 t m-, ob 20. uri, v dvorani Sokolskega doma veliko narod no-obrambno akademik). Na sporedu večera bo predavanje o življenju in trpljenju naših rojakov, ki ječe pod tujim jarmom. Termi bo sledila revja »Klic naše zemljec. ki je poskus združitve godbe, petja, recitacije in telovadbe v harmonično celoto, kar se vse Še spremlja z učinkovitimi skioip-tičnimi si kami. Vsekakor pomeni ta vrsta odrske umetnosti za Trbovlje novost. Toda ne glede na to, da bo spored te akademije po svoji pestrosti vsakogar povsem zadovoljit nam veleva tudi naša narodna dolžnost, da se te važne narodno-obrambne prireditve "baš v današnjin žalostnih in tež-kfh čas h v največjem Številu udeležimo, s čemer bomo pokazati, da Jugo*loveni nismo enotni in složni le na znotraj, marveč tudi na zunaj z našimi brati, katerim ni dano, da bi užival   narodno svobodo.
— Svečana proslava rudarskega praznika sv. Barbare. Letošnji tradicij on a in i rudarski praznik sv. Barbare nameravajo rudniški nameščenci in rudarji posebno svečano proslavit. Na seji načelstva d- skupine, ii se le vršila te dni, je bilo sklenjeno, da se rudarsko delavstvo polnoštevfmo udeleži slavnostne povorke, ki bo v nedeljo, dne O. t m. dopoldne, iz rudnika v farno cerkev. Tudi rudniški nameščenci so se prdnržili sklepu rudarjev ter bodo korporativno sodelovati pri svečani proslavi. Prav tako bo sodelovalo rud: rudniško ^radništvo z ravnateljstvom na čelu. V povorki bo korakala letos posefcno močna skupina rudarjev in nameščencev v rudarskih krojih. Po sporedu, ki je bil danes objavljen, se zbira nameščenstvo in delavstvo v nedeljo 9. t. m ob pol 10. uri na zapadnem okrožju, od koder odkoraka četrt ure pozneje z rudarsko godbo na čelu pTed glavno rudniško pisarno, kjer bo sprejelo povorko tam zbrano rudniško uradništvo. Ttrkaj bo izročen zastavonoši obnovljeni starodavni rudarski prapor, nakar krene povorka v Trbovlje, kjer bo ob pol 11. uri služba božja. Po cerkvenem ^Dravilu krene povorka nazaj pred rudniško restavracijo, kier bo razhod.
— TriiH dan. Včeraisnj: živilski trg je bH dobro založen Zlasti mnogo je bilo branjevk. ki so imele stojnice obilno ob-'ožene z raznimi darili za Miklavža. Toda tudi živ lski trg je bil dobro založen in tudi kupcev ni manjkalo. Jajca imajo staro ceno 1 Din komad. Jabolk« ni«o predraga, saj se prodajajo lepa in žlahtna ro 2-50 do 3 Din Posebno živo pa ie zanimanje za svinje, ki iib kmetje pridno dovažajo vsak tržn dan na trg. Danes so pripeljali več vozov miadih pujskov, pa tudi debelih prašičev. Puiske so prodajali po 80 do 120 Din, d očim so rrodajali pitane prašiče po 7.—
JPosetitejjbrtn^^
Drn za kg žive teže. Radi ugodne cene gredo prašiči v denar, kot že dolgo ne, pričakovati pa ie. da bo kupčija še ugodnejša, kar pa je odvisno tudi od zime.
Iz Poličan
— Otvoritev gledališke sezone sokolskega odra. V nedeljo je dramatski odsek Sokola otvoril po daljšem presledku igTa-nja igralsko sezono z igro »Scampolo«, ki je prav dobro uspela. Naslovno vlogo je
igrala sestra Cerčkova tako živo in prepričevalno, da je pritegnila s svojo igro slehernega gledalca. Ob pripovedovanju njene žalostne  zgodbe so  se  iskrile ljudem
solze v očeh. Prav dobro ji je stal ob strani br. Zivko (Tito), inženjerja Berni-ka pa je pogodil br. Mesaric, ki se prav tako hitro znajde v vsaki vlogi. Zelo dobro se nam jc predstavila s. Hudina v vlogi Franceske (zlasti v I. dej.) in prikupna pojava je bila tudi Emilija s. DetiČ-kcve. MaiiiSi vlogi, učitelja in nataktrta, sta dobro odigiala brata Ritonja in R.» ner. Rc/.ral jc igre Ritonja in mu gre za usoch vse priznanje. V skladu z igro jc bilii tudi neJtt* melodija, izvajana po sal. u/k.tVrH ped vodstvom dr. Hronovikcga. Z'l Satanovo se pripravlja igra »Marjeti c-a« v rržiji br. Detička. ki—.
Prigodnica po Miklavžu
Od Miklavža pričakujemo vedno mnogo več kot nam
more nuditi
Ljubljana, 6. decembra. Kakor Je prišel, tako je tudi odšel. Miklavž namreč. Ostale so nam samo njegove dobrote in pa nekaj njegove brade, ki se je davi, kakor megla vlačila po ulicah.. Ali pa Je bila zares megla?!
V imenu Miklavža je oživela trgovina ter začela teči zlata reka, razbohotil se je optimizem in zbudil se je celo socijalni čut Človek bi mislil, da so se začeli goditi čudeži, toda zgodilo se ni nič drugega, kot da smo vsi začeli izgovarjati čudodelno beaedo Miklavž in da smo se malo pootročili kot se pač spodobi za taksno sezono. Društva prirejajo Miklavževe večere (udomačil se je tudi izraz, da prirejajo Miklavža), inicijativnost. socijalnost in sama nežna čustva se zdaj bude kot na povelje. Ljudje so postali dobri, dovzetni celo za bedo otrok in zdi se, da se vprav kosajo med seboj, kdo bo ublažil več bede ter kdo bo postal čim večji dobrotnik v očeh javnosti. Vendar naj nihče ne misli, da ie v tem pogledu dobrota sirota v obrnjenem smislu! Saj dobrotniki hočejo ostati anonimni, samo o njihovi dobroti bi se naj govorilo nekoliko glasneje.
Nekaj mora predvsem veseliti Miklavževe zastopnike, ki so storili te dni toliko dobrega, namreč, da jc toliko prilike za socijalno udejstvovanje, da so vseeno revni otroci na svetu, čeprav na bedo druge sezone nihče ne misli. Kaj bi bilo, če bi ne mogli delati otrokom pristnega veselja, če bi ne bilo revnih otrok! Miklavž ima torej dovolj široko polje udej-stvovanja. Zato pa mu moramo šteti v zlo, da nas obišče le enkrat na leto in da ima tako strogo določen delokrog. Med Miklavži in Miklavži je namreč precejšnja razlika. Nekateri so društveni ter imajo v evidenci samo društvene potrebe. Toda delokrog zasebnih Miklavžev je še ožji ter se njihovi zapiski nanašajo samo na nekaj ali samo na enega izvoljenca Izven teh neštetih Miklavževih področij je pa še dovolj širokega polja, kamor nikdar ne stopi Miklavž in kjer mora pač gospodariti parkelj. Toda k sreči se o tistem širokem polju ne govori, dočim je prigodno miklavževsko veselje tako veliko, da nihče ne misli na to, da bi se Mi-
klavž lahko udejstvoval Še kje drugje. Sprijazntii se pa moramo s tem, da tudi Miklavž, najsi je še tako na dobrem glasu, ne more delati čudežev, vsaj takšnih ne, da bi mu drugo leto ne bilo treba zopet priti in da bi še ne prepustil kaj dela božičku in komurkoli že. Ljudje zahtevajo vedno mnogo preveč, zato si pač rudi žele, da bi jih Miklavž obiskal vsaj vsak teden. Sicer je itak dovolj znano, da od Miklavža pričakujemo vedno mnogo več kot nam more nuditi, ter da smo vedno kolikor toliko razočarani nad njim.
Po tem, kaj vse so kupovali ljudje te dni. lahko sodimo, da je Miklavž podpornik proizvodnje najrazličnejše robe, kar menda v teh časih največ pomeni. Se globlji pomen je pa v tem. ker nam kaže, da so ljudje zadovoljni rudi z najmanj šim ter srečni že, če jih pozdravlja parkelj. Lahko si misilte, da je sreča ljudi te dni in zlasti danes popolna. To je pa rudi glavno, kar smo nameravali povedati.
Na Miklavževem rejmu je bilo sinoči živahno do poznih večernih ur. Na vseh 70 stojnicah so bili MiklavSi v osebah prodajalcev in prodajalk zgovorni ln radodarni kar ae je le dalo. Miklavži ob stojnicah spet so hiteli spravljati nakupljeno domov, da pride slednjič zjutraj pred o« onim, ki so jim bili darovi namenjeni. Malčkom namreč. Po sredi promenade se je prelival Izmenični tok živahne m podjetne mladine, ki pride v znamenju Miklavža do Živahnih razgovorov in prijaznih namigavanj. Vse prehudo preklpe-vanje čustev pa so krotile neštete male ln velike sibe. ki so se pozibavale mod množico.
Letošnje Miki a vževan je v mestu ni bilo brez živahnosti. Na sebi Je Imelo nekaj čara, takorekoč časov iz davnine. Ne toliko zaradi obilice in dragocenosti darov, kakor po zunanjem obeležju. Pomislita, na račun je prišlo celo nekaj avtotaksijev,
ki so vozili že ob mraku po mestu precej Miklavžev s spremstvom. Ti so se pa razdelili po vseh okrajih, obredli hifle ln zlasti gostilniške lokale. Važno vlogo pri njihovih pohodih je Igral zlasti sv. Anton ■
puščico, ki Je pobiral. do£im Je Mlkluv* dajal. Peklenščki različnih Sar* pa so bfll letos nekam skromni ln Jim spričo splošne ponižnosti ni bilo potreba stopati ▼ akcijo.
Iz
—c Dve zborovanji. Združenje učitelj-stva meščanskih šol kraljevine Jugoslavije, sekcija za dravsko banovino, priredi v soboto cC t m. ob 11. dopoldne zborovanje v deški meščanski šoli v Celju. Podružnica Društva jugosl. obrtnikov v Celju bo priredila v nedeljo 9. t m. ob 9. dopoldne obrtniško zborovanje v mali dvorani Narodnega doma Na zborovanju bodo razpravljali o vprašanju Okrožnih odborov in o obrtno-gospodarskih zadevah.
—c Usoden padec. V ponedeljek se je peljal 32 letni sodar Martin Vučer iz Zaluča z motornim kolesom po cesti. Med vožnjo je nenadoma izgubil ravnotežje in padel. Pri padcu je dobil poškodbe po vsem telesu. Sedaj se zdravi v celjski bolnici.
—c Umrla je v sredo v celjski bolnici 64 letna dninarica Helena Polutnikova od Sv. Radegunde pri Mozirju.
Slovenci v Ameriki
V dveh dneh, 7. in S. novembra, so avtomobili do *mrti povoziii 12 Uud'i, med katerimi je bila tudi 361etna Marija Sabljake va. Ko se j« z večjo družbo vračala v avtomobilu z brme, je šofer zaradi rre-vellke braine in snotekih tal izgubil oblast nad volanom ra ie voz z vso silo treščil v stekfcr postajališča cestne železnice. Avtomobil se je rKmoinoma razbil. Saoliakova si je pa prebla lobanjo in ie pozneje v bolnici umrla. — 2rtev avtomobilskke ne^ sreče je postala tnd-i Ivanka Zakrajškova, ki jo ie na prometni cevti v Cleveiandu .podrl neznan avtomobilist ta jo prece4 poškodoval Šofer je po nesreči pobegni! in ga iSče polcija.
V PuebVu, država Colorado, je avtomobil podrl 80letnega Antona Palčiča, ki je dva dni kasneje v bolnici podlegel poškodbam- Pokojni jc bil doma rz Zalesa pri Sv. Trojici na Notranjskem
V Catometu s*a se dva dečka igrala z !ovsko puško, ki se je nenadoma sprož!ila. ;n stre! je zadel Hletnega Evgena Ucma-na. da ie umrl.
Po krajši bolezni je v Milvvaukeeju omrl France Jenko, star 40 let — V Cleveiandu je umr! 651etni Feliks Gore, doma iz Trebnjega. Pokojni ;e brval 37 let v Ameriki. — I-totam je umrla tudi Marija Kavšek, rosiena Za-krajšek, stara 43 tet Pokojna ie bila rojena v Cleveiandu. Po daljši bolezni je piremimiia v Cleveiandu Marija Pinculič, doma iz vasi Brezovica, fara Sv. Križ ob Krki. Pokojna je bivala v Amerika 22 let — V Pittsbtrrgn je umrl 711 et-
m Lovto Nagode, doma z VThnite; v bi u so pa pokopaii 34Jetnega Andreja S*»-štja, doma iz KoSane na Krasu. — V lora-ju Concmaugh je umrla 57ietna Marija Kaplarjeva, doma iz Bojanje vasi ori Rado-vici v Beli Krajani. — V Cleveiandu so nedavno pokoc-ali 643etne«a Antona Sršena, doma iz Sevnice. V Cleveiandu ie Živel 32 let — V Rydgewoodu, država Newyork, so pokopali oOletno Apolonik) Vavpotičenro, ki je MU doma iz DomžaL — V Rounddoo-pu, država Montana, je umrla 391etna A«jner za Komac doma iz Kota v Rfbnici. Pokojna je bivala 22 let v Arneriki. — V Newyorkn je nmrki 601etna Marija Tavčarjeva, doma iz DomžaL — 31. oktobra je v Puebki umrla Ivanka Prose nova. — V visoki starosti 76 let je preminul v Bairbetonu, država Ohio, Andrej Opeka. Za r>okoJnwn žalujeta dva sina iu dve hčerki. — 2. novembra je po daljšem bolebanju podlegel Janez Valentin, po domače Pm tarče k, doma s Potoka pri Stični in star 74 let Pokojni je bil tam eden najstarejših naših naseljencev. Zapustil je tri sine. — V naselbini Ken-more, država Ohio, je umrla 42letna Marija Galušek, rojena Barlič- Poleg rnoža žalujejo za njo tudi dve hčerki in
Uspeh Vasje Pir ca
šahovsrt, mojster Vasja Pire je preje^ nedavno vabilo, da odigra v BanjaJuki več.'o si mul tanko. Pire se je vabilu odzval in jc v torek zvečer v kavarni hotela »Paiace« nastopii proti banjaluškim šahistom. Po gostovanju ALiehina in Spielmana je vladalo za nastop mladega jugoslovenskega mojstra ogromno zanimanje in za simultanko se ie prijavilo 70 igračev. Zaradi tehničnih razlogov pa je bik> postavljenih samo 42 šahovnic, kar pa jc bilo tudi za Pirca rekordno. Simultanka )e trajala pet ur. Pire je igral zelo močno :n Je forsira! ostre napade. Dobil je 26 partij, remiziral 11 in 5 izgubil, kar je vsekakor zelo lep uspeh. Po simultan ki se je Pire zelo povoljno izrazil o moč: banjaluških šahistov. Iz Banjaluke je odpotoval v Sarajevo, kjer bo tudi odigral večlo simultanko. a v Beogradu bo zaključil svojo šahovsko turnejo.
Včeraj je pr&JeJ Pire od sovjetskega komi sari j a ta za telesno vzgojo uradno vabilo, da bi sodeloval na mednarodnem šahovskem turnirju, ki bo januarja v Moskvi Na turnirju bo igrala elita svetovnih moi-strov^ med njimi Flohr. Liiienthal. Lasker, CanabTanca   Stahlberg  in drugi
ČUVAJMO JUGOSLAVIJO
»SLOVENSKI NAROD« dne 6. decembra 1034
beše£a cevlia
V zvezi s t-em moram omeniti Še eno okolnost, ki se da potrditi z vpogledom v oporoko, deponirano zdaj pri zapuščinskem sodišču. Hulda podeduje znaten del premoženja Abigail Doornove, brez kakršnekoli rodbinske omejitve, samo kot legaina hči Abigail Doornove, kakor ie v resnici.
Njeno sorodniško aLi krvno razmerje nikakor ne more vplivati na to, kar ji ;e b:lo z oporoko določeno. Ne da se torej razlagati moja molčečnosr v tej mučni zgodbi s sebičnimi in koristoljubnimi nameni, kakor bi se mi moglo očitati v tem primeru, če bi bila Luldina dedna pravica odvisna od tega, ali je res v krvnem sorodstvu s pokojne Abigail Doornovo.
EIlery Oueen tudi pravilno domneva, da sta se Abigail Doornova in Sara Fulle-rjeva neprestano prepirali zaradi skrivnosti Huldinega rojstva. V dnevniku je izrecno rečeno, da je Sara pozneje obžalovala, da se je odrekla svojemu otroku in da je Doornovi neprestano grozila, da bo javno izdala svoje materinstvo, če ji hčerke ne vrne. Abigail Doornova je sčasoma vzljubila Huldo s pravo materinsko ljubeznijo. In samo strah, da bi stopila Sara s svojo tajno v javnost, ji je branil odpustiti iz slušne priletno, fanatično in histerično žensko.
Po smrti Abigail Doornove sem zaupno spregovoril s Saro Fuherjevo in dobil od nje zagotovilo, da zdaj, ko je Abigaii Doornova — predmet njene mržnje — mrtva in ko se hočem jaz, ki mi je naklonjena — ne vem, zakaj — oženiti s Huldo, da zdaj tajne ne bo izdala. Lahko se zanesem, da bo doktor Dunning iz sebičnih razlogov tudi držal jezik za zobmi. Vsa njegova karijera in reputacija je odvisna od njegovega molka.
Lahko si mislite, kako je Ellerv Oueen tudi uganil, da je bila Sara FuJ-lerjeva zadnje dni večkrat pri Dunnin-gu samo zaradi svojega sorodstva s Huldo in da sta se posvetovala, kaj storiti. Res je zelo čudno, da napram Dun-ningu Fuilerjeva ne kaže niti na:man:še mržnje ali odpora. Je pač vihrava ženska! Včeraj mi je dejala, da sta obravnavala to zadevo od vseh strani. In s plahim ponosom je priznala, da jo je DuriiTng pregovoril, naj pusti Huldo vse življenje v domnevi, da je prava hči rodbine Dooroovih.
Iz dnevnika Abigail Doornove sem pa zvedel še nekaj važnega. Gre za Jannevevo udeležbo v tej zadevi. Kakor je morda že znano, je bil Jannev zaupnik .Abigail Domove ves ta čas, zlasti odkar je bil med tistimi, ki so vedeli resnico o Huldinem rojstvu. V dnevniku je nekje rečeno, da se na Janneyevem razmerju do Dunninga ni nič izpremenilo, ko je Jannev zvedel, da je Dunning zapeljal FuDerjevo. Menda je mislil, da je pač treba odpustiti možu, ki je skočil čez zakonski plot. Naj bo kakorkoli. Jarmey je često očital Sari njene grožnje in skomine uničiti Huldi življenje, samo da bi lahko zadostila svojemu potlačenemu materinskemu nagonu. To je čudno, kaj ne? Morda bi se dalo njegovo širokogrudno stališče napram Dunningu pojasniti z njegovim iskrenim občudovanjem Dun-ningovih zdravniških sposobnosti in z lastno sofi s ti ko.
Jannev je bil prijatelj Abigail Doornove v polnem pomenu te besede. Zagovarjal je vsak njen korak. Med ta dva se ni nikoli vtihotapila nobena senca nezaupanja ali neiskrenosti.
Oprostite, prosim, da vas še enkrat prosim, da tega nikomur ne poveste. Saj sami dobro veste, da ne želim tega zavoljo sebe. temveč zaradi Hulde, ki mi je vse na svetu.
Iskreno Vaš Filip Morehouse.
P. S. Bil bi vam zelo hvaležen, če bi uničili to pismo takoj, ko ga precitate. F. M.«
Tistega jasnega petka se je zgodilo Še netkaj, česar se je inspektor Oueen pozneje po pravici rad spominjal. Bila je telefonična vest, ki jo je dobil Ellerv Oueen v petek ob pol sedmih zvečer.
Ellervjevo razpoloženje se je bilo v zadnjih štiriindvajsetih urah bistveno tzpremetiilo. Ni se več jezil, tudi ni več hodil energično po sobi, kakor prejšnje dni.
V petek je presedel ves da<n v salonu, čital je, dve uri je pa pisal nekaj
na stroj. Inspektor Oueen, ki je prlhitel domov opoldne, da bi hitro obedoval, potem pa naročil nekaj telefonično svojim podrejenim v policijski centrali, je pogledal sinu čez glavo in opazil, da piše nekakšno detektivsko povest — tisto, ki jo je bil začel že pred meseci, pa se je pozneje ni več lotil.
Stan je nekaj zamrmral in se nasmehnil. To je bilo dobro zna m: nje. 2e dolgo ni videl svojega sina tako dobre volje.
Telefon je zapel baš v trenutku, ko se je vrnil inspektor domov po brezuspešnem dehi, ki mu je bil posvetil vse dopoldne. Na obrazu se mu je poznalo, da je potrt. Cim je pa zaslišal iz spalnice Ellervjev glas, se mu je obraz takoj zjasnil.
Bil je razburjen in obenem svež glas. S takim glasom je govoril Ellerv le redko. Inspektor je tiho zaprl zunanja vrata in napeto prisluhnil.
— Pete! Ali ste vi? Imenitno. Sijajno, Pete! V Connecticut pravite? To sem tudi pričakoval... Mnogo dela da je bilo s tem? No. nič ne de, vi ste fant <~.d fare. Čuvajte to, kakor da gre za vaše živl>en;e. Imate dotični dokument? To je siJa;no! Ne, ne, napravite posnetek in izročite mi ga, čim se vrnete v New York. — pa naj bo tudi ob treh zjutraj, če bi drugače ne šlo. Čakal vas bom. Dobro... in podvizajte se!
Inspektor je slišal, kako je Ellerv odložil slušalko in zaklicali
— Džuno! Je že vse urejeno!
— Kaj je urejeno? — je vprašal stari, ko se je Ellery vrnil v salon.
Pustolovsko življenje
lepe Eskimke
Desetkrat omoiena — Njen deseti mož je ameriški
letalec Bili Storr
Pustolovščin je na svetu mnogo, celo v krajih večnega snega in ledu jih ne manjka. O tem priča tudi burno življenje eskimske lepotice Kile, morda najbolj privlačne ženske sveta. Nam si je težko misliti, da bi živele v krajih večnega snega in ledu ženske eksotičnih čarov, po svojih izrednih uspehih pri moških najbolj občudovane ženske sveta. Nepremagljiva privlačnost lepe Eskimke Kile je civiliziranemu svetu znana s pustolovskega poleta Američana Billa Storra, ki se je napotil nedavno z letalom proti arktični obali Kanade. To ie bil prvi polet v te kraje, iz katerih ni bilo več povratka, kajti pogumni letalec se je na prv: pogled zagledal v lepo Eskimko, zaljubil se je v njo in sklenil ostati v polarnih krajih.
Kila je bila rojena leta 1901. v snežni koči v Kanadi in postala je sirota že s tremi leti. Poglavar njenega plemena jo je vzgojil in ko ji je bilo 14 let, jo je podaril za ženo Eskimu Aivallijaku. Zakon pa ni bil srečen. Premlada žena je kmalu zapustila svojega moža in se vrnila k svojemu dobrotniku. Zag"edala se je v drugega Eskima Tikpaka in se z njim kmalu poročila. Njena izredna lepota je očarala in premotila nekega ože-n.enega Eskima, da jo je hotel ugrabiti Tikpaku, kar je dalo povod za ločitev zakona, čeprav Kila baje ni bila sporazumna z ugrabiteljem.
Tretji mož lepe Kile je bil lovec Tadjuk, ki jo je odpeljal daleč k ustju Mackenzie. Ta zakon se je zdel v začetku srečen. Kila je rodila sina in dru-žinica je živela zadovoljno. Nekega dne se je pa Tadjuk na lovu smrtno ponesrečil. Ko: vdova se je Kila vrnila k svojemu plemenu, kjer so jo pa sprejeli zelo hladno. Tri nesrečne zakone sd smatrali za dokaz, da je Kila obsedena. Zato so se je hoteli odkrižati. Kila je preživljala težke čase, toda njeno trpljenje ni trajalo dolgo.
V polarne kraje je prispel Američan \Villiam Bezon, zagledal se je v lepo ženo. zvedel je, da ima sani in pse in takoj je sklenil vzeti jo za ženo. Kila je privolila v zakon in zopet se ji je nasmejala sreča. Mož se je kmalu naučil loviti divjačino in bil je taito spreten, da je s prodajo kožuhovine zaslužil lepo premoženje. Toda v polarnih krajih ni rabil toliko denarja. V Kili se je naenkrat oglasilo hrepenenje po toplejših krajih, zlasti odkar ji je mož tako lepo opisal življenje v Chicagu. In zakonca sta se napotila proti jugu, v Ohicago. Kila je spoznala evropske obleke, ples, zabave, skratka življenje da-# me v velikem mestu. In ogrela se je za to življenje. Njen mož je špekuliral na borzi, obogatel je in zakonca sta žive^ la v razkošju, dokler ni prišel padec dolarja. Ta je pahnil JBezonovo družino v bedo in obup.
Toda zakonca nista izgubila veselja do življenja. Odločila sta se zopet za polarne kraje, za nastavljanje pasti, da bi zopet .prišla do denarja. Nekaj sta ga še imela in s tem sta kupila jadrnico, s katero sta odplula v deželo večnega snega in ledu. Komaj sta pa dosegla svoj cilj, je mož zbolel in umrl. Tako je stala lepa Kila pred uničeno srečo, siromašna med svojimi rojaki, ki se je bik> njih nezaupanje spremenilo v sovraštvo. Kilo so proglasili za čarovnico. Nien ooupni položaj je izrabil zločinec
Ikalukpiad in jo zasnubil. Morala^ je privoliti, ce je sploh hoteia živeti. Cez nekaj mesecwv ji je *udi ta mož umrl.
Njene lepote ni mogla uničiti niti strašna usoda in bila je njeno edino premoženje, njena cd.na nada. Dva Eskima sta se po vrsti poročila z njo, pa sta jo morala zapustiti, ker bi jo bili rojaki sicer ubili. Osmi Kilin mož je bil Rus, ki je spoznal lepo ženo na študijskem potovanju. Bil je pa sam preveč energičen, da bi mogel živeti s tako energično ženo. Nekaj mesecev sta se prepirala, potem jo je pa zapustil. Kila se je seznanila z drugim Rusom in tudi z njim se je poročila. Nekega dne so ga pa našli po silnem snežnem metežu napol zmrznjenega in kot verski fanatik je položil zaobljubo ter se preselil na samotni otok. Končno je priletel \ polarne kraje Bili Storr in se zagledal v lepo Kilo. Tudi on nastavlja zdaj zverem pasti in išče zlato, doma pa vzgaja lepa Kila malega potomca. Bil Storr je zadovoljen, da je deseti mož lepe Ekim-ke. Na njeno preteklost ni ljuiHDSumen, pa tudi bodočnosti se ne boji, ker ni prazno veren, kakor so Eskimi.
Samomor ginekologa Taufferja
Znanj madžarski ginekolog prof. dr. Viljem Tauffer, čigar ime je šlo daleč čez madžarske meje, si ie v torek končal življenje iz strahu pred operacijo. Bilo mu je 84 let. Mučila ga je težka črevesna bolezen in v torek dopoldne so ga hoteli operirati. Kolegi so ga komaj pregovorili, da je pristal na operacijo. Opetovano je izjavil, da bi sam pod nobenim pogojem ne legel na operacijsko mizo, čeprav je v 60 letih svoje zdravniške prakse operiral nešteto bolnikov. Ker je vedel, da se dajo njegove bolečine odstraniti samo z operacijo, a te se je bal. se je nekaj minut pred njo ustrelil in bil je takoj mrtev.
Prof. Tauffer ie bil že z 29 leti redni profesor ginekologije in skoraj vsi ginekologi, ki so študirali na univerzi v Budimpešti, so bili njegovi učenci. Napisal je mnogo znanstvenih del, ki so bila prevedena tudi v tuje jezike. Pred 14 leti je bil vpokojen in imenovan za vladnega komisarja za porodništvo.
Polkovnik Bilgeri umrl
V torek se je smrtno ponesrečil eden navbolj znanih avstrijskih smučarjev, polkovnik v pokoju Georg Bilgeri, star 62 let. Bilgeri je bil navzlic precejšnji starosti še vedno navdušen smučar in je vodil na Patscherkoflu pri Innsbru-cku smučarski tečaj. Svojim učencem je ravno kazal smel smuški skok, ki se mu je pa ponesrečil in je padel. Zaradi notranje krvavitve se mu je najbrž pretrgala žila. da je bruhnil kri. Ko je prišla zdravniška pomoč, je bil že mrtev. Njegovo truplo so v gorskem hotelu Patscherkofel položili na mrtvaški oder, nato pa prepeljali v Innsbruck, kjer ga bodo danes pokopali z vojaškimi častmi.
Bilgeri je bil poleg znanega Zdar-skega eden tistih, ki so po njem imenovana stremena, ki so dolgo veljala
Narodna
tiskarna
LJUBLJANA
Bufet s točilnico,
deHJcateso in suhomesnatim blagom na prometa ulici zagrebškega središča, z inventarjem za 12.000 Din naprodaj. Nizka najemnina. Pojasnil daje Pevl-dkovioa Zagreb, Ilica 144, prizemno, levo.
Kontroliran med
vseh vrst — tudi ajdov med za potice nudi Društvena čebelama Ljubli<ma, Pražakov-a 13, telefon 35-45._3599
Trenchoati
usnjeni   HuknMei   itn najbolj* nakup prt
PRESKEKJU.
IJTBUANV  Sv   Petra C 14 VSEM
brezobvezen ogled raznih predmetov. Prilika, Kersnikova 7. dohod iz Gosposvet-ske ceste. 3551
NAJCENEJŠI ZAJTRK
in večerjo dobite v Mlekarni
>NAKLO<, nasproti dramskega gledališča. 3527
KAVARNA STRITAR
vsak večer koncert 67/T
Ročni voziček
štirikolesni (.dirco) prodam. Društvena 27. Moste. 3592
Bolja djevojka
se traži za sobaricu, koja znade i šivati, kod otmene fotograf jom. I. Derertać, Beograd. Bttoljska uL 20.
PRODAJA MLINA!
Dva motorna mlina, moderno opremljena. 1 v&gon dnevne kapacitete, v Vojvodini ugodno in poceni naprodaj. Resni kupci naj se obrnejo, če možno v nemškem jeziku, na Brača Rie^er  mlin. Vršac.
za najboljša, kar jih je bilo in so se šele nekaj let po vojni morala umakniti mnogo boljšim norveškim. Za časa svetovne vojne je bii vodja vojaškega smučarskega tečaja na Tirolskem in je njegova zasluga, da so se v Avstriji ustanovili alpinski polki. Zanimivo je, da se je Bilgeri ponudil pred leti za smuškega učitelja v Jugoslavija, vendar do pogodbe ni prišlo. Bilgeri je zadnje čase bolehal in so mu zdravniki odsvetovali vsak večji napor, on pa nasveta ni poslušal, češ, da se počuti popolnoma zdravega.
Iz sočutja
zastrupila sina
Pred poroto v angleškem mestu Leadsm je stala te dni 621etna skrušena M«y Brownhillova, obtožena, da je ubila svojega od rojstva slaboumnega in za življenje nesposobnega srna. Polnih 30!et je nesrečna mati noč in dan z globoko ljubeznijo stregla svojemu otroku, ki je bil bolj podoben nememu bitju, kakor človeku. Kar je skrbna mati težko zbolela. Zdravnik je izjavil, da ie operacija neobhodno potrebna in s tem je izrekeJ dvojno obsodbo, nad njo
in nad njenim ubogim otrokom. Mati več noči ni zatisnila oči od strahu in skrbi, kaj bo z njenim nesrečnim sinom, ko bo morala v bolnico in kaj bi bilo z njim, če bi podlegla operaciji. Dolgo je molila, da bi Bog rešil nesrečnega fanta trpljenja in siromaštva. Končno se je pa odločila za korak, ki ga pisani zakoni ne dovoljujejo, čeprav je živ dokaz gioboke l.uoezni in sočutja.
Slaboumnega fanta so našli nekega jutra mrtvega m mati je priznala, da ga je najprej omamila z uspavalnim praškom, potem pa zasrrupila s plinom, da je umrl brez vsakih bolečin. Nesreč-nica se je morala podvreči operaciji, ki se je pa iztekla srečno. Potem je morala pred poroto in vsem poromikom so zalile solze oči, ko je uboga starka opisovala svojo Kalvarijo. Globoko e bil ganjen tudi sodnik, vendar je bila pa izrečena smrtna obsodba. Po preči-tan:u obsodbe je sodnik izjavil: »Prepričan sem, da pride dan, ko bodo angleški zakoni priznali, da je de!o usmiljenja prikrajšati življenje ubogemu idiotu.« Sodišče ;e obsodilo nesrečno mater na vešala, toda priporočilo jo je pravosodnemu ministru v pomilostitev.
Ljubljanski
sadjarji in vrtnarji
Občni zbor ljubljanske podružnice SVD, ki deluje zelo
marljivo in uspešno
Ljubljana, 6, decembra. Občnega zbora ljubljanske podružnice SVD se je v prostornem salonu Slamiče-ve restavracije udeležilo takorekoč vse, kar v Ljubljani v tej stroki kaj pomeni, od načelnika kmetijskega oddelka banske uprave g. ing. Zidanška in referenta za sadjarstvo g. F1 e g a, predsednika glavnega odbora SVD in popularnega prvoboritelja za sadjarstvo in vrtnarstvo g. H u m k a in blagajnika g. prof. Ver-biča, viš. vin. nadzornika g. Goraba-6 a, dvornega svetnika g. R u s t i j e, ravnatelja mestnih nasadov g. Lapa. ki so seveda vsi tudi člani podružnice, pa do začetnikov, vnetih za olepšan je Ljubljane s cvetjem in vrtovi. Edino zaslužnega po-družničinega predsednika, nadzornika g. S t r e k 1 j a, ni bilo, ki je šele sedaj na zimo, ko je pospravil svoj vrt in mnogim drugim vse pripravil za pomlad, ujel nekaj dni za počitek na Jadranu, odkoder bo pa gotovo spet prinesel kako za vse koristno idejo ali novost.
Zborovanje je vodil podpredsednik g. prof. L o v š e, ki je predvsem prečital opravičimo pismo župana g. dr. Puca. nato se je pa v svojem poročilu spominjal umrlih članov, zlasti se pa zahvalil za vsestransko podporo krušni materi podružnice mestni občini z županom g. d r. Dinko Pucem in njegovim pomočnikom mag. direktorjem g. Jančigajem na čelu, prav tako pa tudi rektorju g. dr. Ramovšu, N" i k i t i n u ter Kmetijski družbi za gostoljubnost in naklonjenost, ki jo podružnici izkazujejo s prepustitvijo prostorov za predavanja in seje, končno pa je predsednik izrekel še prav posebno pohvalo tudi časopisju, predvsem našemu listu, ker ob vsaki priliki razpravlja o kmetu in meščanu koristnih vprašanjih sadjarstva in vrtnarstva Predsednik glavnega odbora SVD g. H u m e k je povdarjal. da ljubljanska podružnica prednjači v vseh pogledih vsem drugim nad 200 podružnicam in je njeno delo tekom 12 let vsestransko pripomoglo k velikim uspehom SVD po vsej Sloveniji in S tem tudi k ogromnemu napredku sadjarstva in vrtnarstva, da je v tem pogledu naša banovina za zgled vsej državi.
Iz obširnega poročila tajnika Gabra posnemamo, da se je zaradi vplivov gospodarske krize odbor predvsem posvetil iskanju novih virov, da s poukom pomaga kmetu, ki je od njegovega blagostanja odvisen tudi napredek mest, da prideta meščan in kmet vsaj do malih dohodkov, ki jih obetajo sedaj zanemarjene ali pri nas neznane stroke sadjarstva in vrtnarstva S predsednikom g. Štrekljem na čelu so odborniki z živo besedo, poukom po vrtovih in objavljanjem člankov propagirali predvsem sajenje špargljev, ki ima zanje podružnica vzoren nasad na Prulah in je o njih pridelovanju g. štre-kelj napisal tudi brošuro, ki jto je poklonil podružnici, da jo v kratkem izda, nadalje saditev vinske trte takih vrst, da bomo imeli zgodnje namizno grozdje, kar se je tudi v Ljubljani odlično obneslo, ko je dozorelo letošnje poletje grozdje »Biser iz Csabe« že meseca julija, razen tega se je pa podružnica zavzemala tudi, da so na deželi nastali veliki nasadi špargljev in veliki vzorni sadovnjaki, ki bodo gotovo najučinkovitejša propaganda med kmeti. Na pobudo podružnice bo v kratkem pričel pri osrednjem društvu poslovati vrtnarski odsek,    ki    bodo v njem zbrani največji
strokovnjaki, nadalje je pa podružnica dosegla uspehe tudi glede zakona za varstvo koristnih ptic, se zavzemala za prireditev velike pomološke razstave v Ljubljani, ki naj bo koristna konzumentu in producentu, seveda tudi za nastavitev potovalnih učiteljev za sadjarstvo in vrtnarstvo, ki se nam že obetajo, a glavno skrb je podružnica posvečala povečanju konzuma sadja z vpeljavo obligatnega serviranja sadja po mestih in letoviščih, da bo moralo biti po gostilnah sadje na vsaki mizi, kakor sedaj kruh, obenem pa priloženo tudi vsakemu obedu, ne da bi bilo vračunjeno. kar je že navada po drugih državah n. pr. za kruh ali vino. sadje i. dr. V tej smeri se bo gibala tudi vsebina letošnjih predavanj, ki je podružnica zanje pridobila najodličnejše zastopnike raznih strok in stanov, končno naj pa posebna anketa vso snov predela in predlo-
ži oblastim, saj bi z obligatnim serviranjem koristil meščan predvsem svojemu zdravju, prav izdatno pa pomagal tudi kmetu. — Podružnica ima rudi odsek ljubiteljev dalij, ki pod vodstvom načelnika g. Plevčaka prav koristno deluje. Špargljev nasad je že s prvim pridelkom dokazal iz-redno visoko rentabilnost takih nasadov. Podružnica bo skušala pritegniti tudi arhitekte k vrtnarstvu, zlasti jo pa veseli, da je tudi nekaj naših mladih dam odšlo na vrtnarske šole v inozemstvu, med temi rudi hčerka ugledne članice. Zaradi izredne naklonjenosti univerze so predavanja zopet oživela in bodo spet redna z najboljšimi predavatelji. Obširno je tajnik opisal materinsko skrb mestne občine za podružnico, ki ji je mestna občina tudi vzor pri delu, da se je pusta dolca vas iz-premenila v cvetočo Ljubljano. Boljši časi se podružnici obetajo tudi z banske uprave, ki naj bi ji spet omogočila prireditev tritedenskega tečaja. Člani podružnice so se prav pridno posluževali podruž-ničinega nastavljenca, ki je Škropil vrtove proti škodljivcem. Čeprav sta v našem mestu nastali še dve podružnici, vendar je članstvo naraslo za 22 članov na 330 oseb. Podružnica je seveda po marsejski katastrofi izrazila rudi sožalje na žalni seji, s sožalno brzojavko m ob drugih prilikah, prav tako pa tudi na občnem zboru s klici »Slava« kralju Aleksandru in »2i vienr Nj. Vel. Petru II.
Tajniško poročilo in poročilo blagajnika g. Dren i ga kakor tudi absolutorij so bili sprejeti soglasno brez debate, prav tako je bil pa tudi pri volitvah soglasno izvoljen za predsednika g. Josip Strekelj, v odbor pa kap. Drenig prof Viktor Fa-bian, ban. refemt Flego. Gaber. viš. nadzornik Gombač. univ. prof. dr. Horvatič. ravnatelj Lap, prof. Lovše, vrtnar Ložar. mestni svetnik Olup, dvorni svetnik Ru stia in dr. Spiller-Muvs. za preglednika pa gg. Lunder in Sušteršič, da se odbor že tretje leto skoraj nič ni izpremenil, kar najlepše dokazuje zaupanje članstva v odbor.
Ir Maribor.
— Komemoracija Podmladka RJHL V spomin manom našega največjega narodnega svetnika blagopokojnega kralja Aleksandra L Zedinitelja priredi mariborski Podmladek Rdečega križa veličastno komemoracijo. Spominska slavnost se bo vršila v nedeljo 16. decembra ob 3. uri popoldne. Eno glavnih točk bodo pač imp]j mali mariborski harmonikarji Podmladka Rdečega križa. Cisti dobiček te prireditve je namenjen revnim učencem.
— Mestni avtobusni promet. Na praznik 8. t. m. bodo vozili avtobusi na progah Selnica, Sv. Martin in Ruse že v petek tako, kakor ob sobotah, v soboto pa bodo vozili na teh progah avtobusi kakor ob nedeljah in praznikih.
— Ker ga je zbudil. V torek okrog 20. ure ponoči je odšel pekovski pomočnik Ivan Hojnik v pekarno na Koroški cesti in po naročilu zbudil svojega delovnega tovariša Franca M. Opozoril ga je. da naj takoj vstane, ker morata pričeti z delom. Franca, ki je bil zbujen najbrž iz lepih sanj. je to tako razjezilo, da je potegml nož in sunil z njim Hojnika v desno rQko. S tem mu je prizadejal 8 cm dolgo ln zevajoč o rano, iz katere je močno krvavel.
Prvo pomoč so poškodovancem nudili mariborski reševalci, ki so ga napotili v bolnico, kjer so mu   z<lravniki rano zafiiii.
Končno besedo bo seveda izreklo sodišče.
— K&ramboL Na vogalu Glavnega trga
in Gosposke ulice se je pripetila zaradi neprevidnosti prometna nesreča, ki bi bila lahko usodna. Iz Tattenbachove ulice se je pripeljala na kolesu tkalka Roza Ljubčeva. Vozila je po levi strani. Nenadoma pa ji je privozil nasproti po desni mehanik Stanko G. na motorju. Posledica je bUa, da sta oba padla, toda ostala sta nepoškodovana. Le kolesarkino kolo se je
popolnoma zvilo, kljub temu pa je lahko zadovoljna, da njena neprevidnost ni povzročila večje nesreče.
— Tatvina dragocenega pla&ča. Znana mariborska trgovka Zlata BriSnikova je prijavil* tukajšnji policiji, da ji je neznan storilec ukradel iz nezakljenjene predsobe 3000 Din vredni plašč s krznom. Storilca zasleduje policija.
— Težka nesreča. V torek se je tkalski mojster Anton Horvat z vso silo zaletel s kolesom v voz na Tržaški cesti ter si zlomil obe nogi Težko poškodovanega so prepeljali v bolnico.
^"Utfičoč. — Z« »Narodno nsks—»o*   Fr»n JezeKek.   -  Za uoravc m  maormta* de-'
Otoo Chnstot - V»  • L/ubijam.
foAtnina plačana v arot—fasV
Leto LXVH., št. 277
LJubljana, petek % decembra 1934
Cena Din i.-
esnafa  rsaa  dan popoldne, tsvsemai nadel}« m praanlke, _ I——d do 30 pettt
vrst a Din 2... do 100 rrat a Din 2.50, od 100 do 800 Trat a Din S.-, ee-ftjl tnaerati pettt
mta Dm 4.-. Popust po dogovoru, tneeratnj davek posebej. _      >Slovenski Narode
relja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO m LJUBLJANA.
•t. 6
SU5 in 4X36
Podrutnlee: MARIBOR, Smetanova 44/1__NOVO MSSTO. ujubljanaaa cm ta.
telefon «t 36. — CELJE: celjsko uredništvo: Stroaamaverjeva ulica l, telefon it. 6A po<1ni*iiics oprave: Kocenova ones 2. telefon tt 190. — JESENICE. Ob kolodvoru 101.
Račun pri postnem cekermem savodu v Ljubljeni it. 10.351.
Sodni dan je napočil
se prične pred svetom Društva narodov razprava o jugoslovenski pritoži Madžarski — Ogromno zanimanje svetovne javnosti
Ženeva, 7. decembra, r. Naposled je vendarle napočil dan sodbe službeni Madžarski za dolgo pripravljeno m podpirano teroristično akcijo proti Jugoslaviji, ki je dosegla svoj vrhunec v maršejškem zločinu. Vse priprave za ta mednarodni proces so končane in danes bodo zastopniki Madžarske morali sesti na zatožno klop pred najvišjim mednarodnim forumom, da odgovarjajo za delo svoje vlade In za početje, česar posledice so izzvale silno težko atmosfero v vsej Evropi.
Da je kljub zavladevalnim manevrom Madžarov in njiihovih podpornikov vendarle tako naglo prišlo do tega obračuna, je predvsem pripisati dejstvu, da se je vsa Evropa prepričala, da je Madžarska zares kriva in da je samo njena re\ i z ion i stična politika do vedi a do marsejskega zločina. Če bi pri glavnih evropskih velesilah le malo dvomili v resničnost in verodostojnost jugoslo-venskih pritožb, bi vsa afera gotovo ne krenila v tako smer, kakor je sedaj. Razen na svojega pogodbenega zaveznika Italijo in morda v nevtralnost Poljske, Madžarska ne more računati na pomoč in podporo nobene druge države, ker je o njeni krivdi m odgovornosti za teroristično akcijo m marSejsJd zločin prepričan ves pošten svet.
Društvo narodov, najvišja mednarodna politična organizacija, koje glavni cilj je čuvanje miru. je poklicano, da izreče svojo sodbo. Izreči mora sodbo, ki bo zadovoljila jugoslovenski narod. Tako vsaj pričakujejo v vseh ženevskih krogih. Toda po svojih metodah m po svoji sestavi ženevska institucija ni nikako redno sodišče, ki naj sodi zločincem. Toda njegove sodbe imajo ogromen moralni pomen m v mednarodnem pogledu več veljajo, kakor pa narsrrožja obsodba, ki bi jo izreklo redno sodišče proti poedfncu. Kajti sodba Društva narodov ni samo obsodba zločina m ztočmea, marveč obsodba celega režima, ki se le posluževal terorizma kot poetičnega sredstva m še mnogo boli obsodba sistema take politike, kf nenrlnovno vodi k rušenju miru in v skrajni posledici k novi vojni. Skvdha Društva narodov pa mora prezrti hw!1 jamstva, da se tako početje za v bodoče prepreči m ▼ tem vidu se misli na sklenitev mednarodne konvencije proti rr edn r> rodnemu terorizmu.
Že včeraj je bala pozornost ženevskih krogov izključno osredotočena na razpravo o jugoslovenski pritožbi proti Madžarski Italijani so intervenirah* na vse strani, da bi Jugoslavija omilila svoje zahteve glede kaznovanja Madžarske. Ministri Male antante so bili v neprestanem stiku med seboj. g. Jevtič pa je bfi predmet posebne pozornosti. Ves dan so ga posečao* vodilni evropski državniki ter konferirali z njim o načinu razprave m o kri v do reku, ki naj ga izreče svet Društva narodov. Opa žila se je posebno velika aktivnost angleškega delegata Edena, ki je kotiferi-ral z gg. Jevilčem, Lavalom. Benešem in Ruzdi beiem,
V tajništvu Društva narodov so ves dan pripravljali gradivo za razpravo. Določen je bfl tudi vrstni red govornikov. Prvi bo govoril jugoslovenski zunanji minister g. Jevtič. Njegov govor bo trajal, kakor računajo, pribnzno dve uri. G. Jevtič bo podrobno utemelji ju-gosk> vensko pritožbo m pojasnil ju gosjo venske zahteve. Njegov govor pričakujejo z največjo napetostjo, ker se govori, da bo pri tej priliki iznesel še nekatere senzacijonalne podrobnosti o teroristični akciji s strani Madžarske. Njegova izvajanja bosta podprla nato še gg. Beneš in Titulescu, nakar sele bo dobil besedo madžarski zastopnik. Kdo bo zagovarial Madžarsko, se trenutno ni znano. Včeraj ie prispe! v Ženevo madžarski zunanti minister. Ni rzklju-čeno. da bo sam zagovarial madžarsko vlado, možno pa je tudi. da bo samo dajai navodila Tvhoru Eckhartu. Vi Je bil prvotno določen za zagovornika. N>to bo govoril francoski zunanji minister Laval. včeraj pa se je prijavil tudi še italijanski delezat baron Alorsi, ki bo skušal s kompromrsortiri oredlogi omi-Iki razpravo in obsodbo Madžarske. Za
Bogoljub Jevtič
jugoslovenski zunanji r-inister
njim bo govoril angleški delegat Eden. Kakor vse kaže bo razprava trajala več dni ki se računa, da bo šele v sredo končano zasedanje sveta Društva narodov z izvolitvijo posebnega odbora.
V krogih madžarske delegacije je opažati vedno večjo norvoznost Z vso nagfico so začeli šele zadnje dni sestavljati odgovor na jugosiovensko pritožbo, Id ga bi radi izročili Društvu narodov še pred pričetkom razprave o jugoslovenski pritožbi. Včeraj je prispel madžarski zunanji minister Kanva, ki je skupno z ostalimi madžarskimi delegati do pozno v noč proučeval načrt odgovora. V poučenih krogih zatrjujejo, da bo madžarski odgovor zek> zmeren. Madžari se bodo omejili v glavnem na pravno stran in bodo politično stran ju-goslovenske obtožbe enostavno prešu. Splošno se zatrjuje Iz okolice madžarske delegacije, da bo tudi govor madžarskega delegata po dosedanJBi lekcijah mnogo zmernejši kakor pa so sprva napovedovali. Tudi Iz Rkna so Madžarom nasvetovafi, naj nikar več ne izzivajo, ker je lok že prenapet. To je tu<D glavni razlog, da so delegiran v Ženevo osebno zunantoga ministra Ka-nyo, kf na! bi poizkusil popraviti to, kar je Eckhart že pokvarlL
Zanimanje za madžarski protest v Ženevi je ogromen. V Ženevi se je zbralo še malokdaj toliko novinarjev iz vsega sveta, kakor ob tej priliki. To je docela razumljivo, ker Društvo narodov doslej še nikdar ni sodno kaki državi za taka dejanja, kakor jih je obtožena Madžarska. Razprava pred svetom Društva narodov se bo zaradi ogromnega zanimanja vršila v eni največjih ženevskih dvoran, to je v dvorani, v kateri je zasedala razorožit vena konferenca. Že včeraj so bile razgrabljene vse vstopnice. Ne samo iz Švice, marveč tudi iz Italije. Francije m An-gfije. je prihitelo v Ženevo veliko število uglednih politikov, da prisostvujejo temu svojevrstnemu procesu pred Društvom narodov.
Seja odgođena
na popoldne
8eia sveta Društva narodov je bila napovedana prvotno za ob 11. dopoldne, toda zaradi še vršacih se razgovorov med državniki, se je otvoritev zakasnila, tako da opoldne, ko to poročamo, razprava še nI bila orvorjena.
9 !
■ Nj. Vis. knez - namestnik čuvar narodnega edinstva
Komentarji francoskega tiska o bivanju knexa-namestnika v Pariza
najzanesrtfvejštti in najintimnejših sodelavcev blagopokojnega kralja Aleksandra, kot čuvar kraljevske politične misli bo, lahko rečemo, nadaljeval to poslanstvo, inspirirajoč se na zgledu svojega vzvišenega bratranca, da se borj razvije moramo in pomično etnstvo jugoslo-venske države m da ji ohrani njen mednarodni prestiž, ki jI ga je dalo grandiozno dek> kralja Aleksandra.
>Journal« pravi na koncu, da ie naloga Nj. Vis. kneza Pavla težka, nato pa nadaljuje: Ali sta si Francija in Jugoslavija mogli misliti, da bo to nalogo dobil kdo drugi primernejši kakor knez, čigar zrelost, avtoriteto, hladnokrvnost in srčne vrline so se tako suvereno potrdile po tragični smrti kralja Aleksandra v Marseilleu in v teku diplomatskih razgovorov, ki jih ie imel z angleškimi in francoskimi voditel".
Pariz, 7. deoenibra, AA. >Journal« prinaša članek, posvečen osebnosti Nj. Vis. kneza-namestnika Pavla Jugoslovanskega in njegovemu bivanju v Parizu. Govoreč o političnih razgovorih, ki jih je imel prvi namestnik, pravi pisec:
Čeprav ni izšlo nikako uradno poročilo o razgovorih in njih vsebini, je vendarle vsem znano, da so ti razgovori največ v zvezi z m gosi oven sko pritožbo zoper Madžarsko.
Člankar poudarja, da je bil Nj. Vis. kraljevski namestnik Pavle poučen o vseh načrtih blagopokojnega kralja Aleksandra in nato nadaljuje:
Nenavadno inteligenten, s Široko kulturo, ki stalno bogati, pravi poliglot, je bil NI Vis. knez Pavle, ki si je v vseh poHtičnfh in intelektualnih krogih, kjer se je gibal, nridob'1 najdragocenejša prijateljstva. Neprestano eden izmed
Schuschniggova vlada
snubi socialiste
fronta je zaradi notranjih sporov med in klerikalci prešibka opora režima
čeli sedanjega režima « se Se ni odrekel svojemu socialističnemu naziranjn. »Reiehs-post« riše. da ie treba imet napram tem krogom mnogo več obzirnosti kakor napram bivšim političnim voditeljem, da bi se jih tako čimprej pridobio. »Refchspost« tudi predlaga, naj »bi se režim poslužit onih Hudi, ki so si c svojim prejšnjim delovanjem pridobili zaupanje delavsk h mas in ki bi bili v prvi vrsti poklcarri, da privedejo delavstvo v vladni tabor.
V političnih krogih vdijo v tem prizadevanju v'ade nekak strah sedanjega režima pred nadaljnjim razvojem, pa rudi dokaz, da je patriotska fronta zgrešila svoj cilj in da tvorba, k' tvori gTavno zaslom-bo sedanjega avstrijskega rež ma, ni dovoH močna, da bi mogla postati trajno nosilec državne oblasti. Vrhu tega prihaja na dan vedno večje nasprostvo med r!eimwehrovci in klerikalnoAonservativntm krtom, tako da je stavba patriotske fronte na dokaj rahlih tleh. Vlada bi si zaradi tega želela Čimprej pridobiti podporo širok h delavskih mas, ki so vse doslej stale apatično ob strani.
Dunaj, 7. decembra, r- Nepričakovana izcustitev bivšega dunajskega župana Karla Seitza iz zaporov je izzvala v političnih krogih velfko pozornost in obširne komentarje. Iz dejstva, da je v nasprotju z dosedanjo prakso avstrijska vlada vest o izpust tvi Seitza iz zapora objavila v dnevnem tisk«, se sklepa, da želi vrada dati temu dogodku demonstrativen značaj. Po neuspelih poizkusih za pomirjeni© z oportun i stičnim* elementi v vrstah narodnih socialistov, ki so končali brez uspeha, se je vlada sedaj po stari taktiki dr. Dollfussa. ki ;e prav tako lavira! med obema svojima nasprotnikoma, odločila za zbKžanje z levičarji. Že parkrat je v zadnjem času pr;-š'o do stikov med Člani vlade in b;vS"mi hirtkcionarii socialno-dem^kratske *tranke. Tudi v vrstah bivSe klerikalne stranke je močna skupna pod vodstvom sedanjega dunajskega pod-Snpana dr. Winterja, ki se zavzema za sporazum s socialisti Značilno za razpoloženje v vladnih vrstah je dejstvo, da celo »Reicbspost« priznava, da velike mase delavstva z nezaupanjem gledajo na patriotsko fronto, ker delavstvo Se vedno ni našlo aikaJrih duševan vezi z novimi na-
Dunai, 7. decenJbra. AA. Tn so odkrili novo skrivno nacional no-socialistično centralo. Centrala se ni bavila v prvi vrsti z nacionalno socialistično propagando, temveč s sistematskim vohunstvom avstrijske državne uprava V centrali so našli prepise več zaupnih aktov ministrstva za javno varnost in drug h centralni« avstrijskih uradov. Ha Čehi te centrale je bil neki Niederhofer, ki so ga aretirali obenem s se več drugimi osebami, zapletenimi v to stvar.
Laval bo ie ta mesec posetil Rim
Pariz. 7. decembra. AO. V dobro poučenih tukajšnjih krogih trde, da se bo zunanji minister Pierre Laval vrnil iz Ženeve v zseetku prihodnjega tedna in da bo Se ta mesec odpotoval v Rim.
Zopet revokcija v Boliviji
Pariz, 7. decembra. AA. Havas poroča iz Asunciona: Paragvajsko vojno ministrstvo poroč*: Paragvajci so savzeli utrdbo Cururendo na levem bregu rake Pilocmee nedaleč od arfientiTisko-bolivijske meje. Bo-Irvijci so na umiku zažgali svoja skladišča živeža in vojnega materijala. Po še nepotrjenih vesteh je v Boliviji izbruhnil« revolucija.
Letalec Ubn ziginil
Parfcz, 7. decembra. AA. Po veerteh iz Hottolula se nadaljuje iskanje izginulega letalca Ulma, čeprav je zelo malo upanja, da bi ga bilo moči najt.i
London, 7. decembra. AA. Čeprav je izginila aleherna n«<La, da se najde letalec Ulm, se iskanje še zmerom nadaljuje- Avstralska osrednja vlada in vlada avstralske zvezne države Novega Južnega Walesa sta sporazumno najeti 30 lahkih ladij, d« pomagajo pri iskan vo. Omenjeni vladi sta razpisali nagrado 1200 funtov fcrctemu letalen sili pomorcu, ki najde letalca Ulma.
Velik požar v ameriškem
prist
•v v
amsco
Newyorfc, 7. decembra. AA. Iz Portlao-da poročajo, da je nastal v tamkajšnjem tvHr^n'«*!? v^i-atvcIo T%r*7*T Ogeni ie zajel več poslopij. Vse kaže. da je požar zajel rudi pa mike. ki so brli zasidrani ob nabrežjih.
Borzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA
Oevize. Amsterdam 2312.07—2323.43, Berlin 1373.47—1384.27, Bruaelj 798.57 do 802.51, Curih 110835—1113.85, London 163.25—170.85. New Vork 3393 00—3+21.26. Praga 142.79—143.66, Tr«t zfil.tt—293.53, (premija 28 5%), Avstrijski illlng v privat nem kUrlnga 8.10—8.20.
INOZEMSKE BORZE Curih: Pari« 30.34. London 16.30.5, New York 308.08, Bruselj 72.06, Milan «.S1. Madrid 42.20, Amsterdam 908.60, Berlin 1*4.10. Dnnai 57.2€, Fraga 1249, Varftava 68.16, Bukarešta 8.06.
Kriza radarskega starostnega zavarovanja
LJubljana,  7. decembra Poloiaj    rudarjev    v  naših  revirjih je skrajno mizeren,    Se hujši pa so izgledi glede   pokojninskega zavarovanja radarjev. Spričo težkega položaja se je vrfiila danes  na  magistratu  anketa  o aaanaeijt pokojninskega   zavarovanja   radarjev. Ankete so se udeležili župan dr. Dinko Pnr. predsednik županske zveze Valentin Bab nik, upravnik  Bratovske skladnice Dular, za bansko upravo dr. Karlin.   tajnik De lavske  zbornice Filip Uratnik. zastopnik Narodne  strokovne zveze  uvan. podpred sednik  OTJZTD  Kravo«,    zastopniki rasnih drugih organizacij in inetitnolj ln pa to-pani revirnih občin, med njimi dr. Ooreean Iz Celja.
Anketo je otvoril ljubljanski župan dr. r>inko P u c s pozdravom na vročim, nakar je upravnik Bratovske skladnice g. Dnlar obširno orisal sedanji polosaj.   Med <%rn gim je Izvajal:
Rudarsko zavarovanje je eno t&med naj starejših socialnih zavarovanj na sva4» in so ga poznali že stari Rimljani. Naše sedanje zavarovanje pa Je tudi staro ie nad 150 let. V Jugoslaviji je porazdeljeno rudarsko zavarovanje od 1. 1926 dalje na pet glavnih Bratovskih skladnje, ki imajo svoje sedeže v Beogradu, Zagrebu. Sarajevu. Splitu in Ljubljani. Bratovske skladnice imajo bolnISko, nezgodno, brezposelno in pokojninsko zavarovanje. DocTm so prve tri  panoee navzlic sedanjim go«poda.r«k*fn
neprilikam v Se dovolj ugodnem stanja, je pokojninska blagajna kljub rasmerotna visokim prispevkom pasivna. Zadnja mate matična bilanca, sestavljena po stanju od 1. 13?9. Izkazuje obveznosti v Iznosu 4*o milijonov Din. imamo pa danes presnože nja samo 14.243.000 Din. Ob pietzomu v jutros! o vensko upravo so imele Bi atofske skladnice v Sloveniji pokotnrttsko zavmro vanih članov 15.197 ter 3ft78 npokofsSjSSSJ. In sicer 1608 članov in 1337 vdov tn 9St? sirot, premoženja pa 2,246.000 Din.
Prispevki v pokojninsko zavarovanje so
se pobirali do konca I. 1924 po dvakrat veljavnih pravilih posameznih Bratovsldn skladnic in so se do teza dne tudi fz-rrSe vale upokojitve po teh pravilih. Sedal Imamo teb staroupokojencev 6e 961 Členov. 1067 vdov, 171 strot, skupaj 20S^ oeeb. Njih pokojnine znašajo na leto po vprecno za člana Din 7S.96. m vdovo n#u 33.62. siroto Din 13.09.
K tem pokojninam se dajeje se draginj ske doklade Iz Pokrajinskega pokojninskega sklada za rudarje po predpisih z* kona, v katerega vplačujejo premogovna podietja v dravski banovini po 5 Din od vsake tone konzumu namenjenega premo ga. Iz tega naslova prejema naš sklad na/i 74% vseh dohodkov. Na drarinjskih do kladah je prejel 1. 1933 povprečno star upokojenec z družino vred ft459. vdova 1252, sirota enojna 451. dvojna sirota pa 1220 Din. Izplačanega je bilo skupaj Din 3,655.8fi3 ter poleg tega še izredne podpore, tako da znaša skupna vsota 4,515.000 Din Na podlagi pravil z dne 1. decembra 1925 so se uvedli sedaj prispevki v iznosu 5% od kategorijskega zaslužka. Od Istega fine dalje so se Izvrševale tudi upokojitve po določbah novih pravil Zavarovanih članov imamo sedaj samo se 9770. Število novih upokojencev Je naraatlo že nad 3566 Na novih pokojninah prejema povprečno na leto član 5135, vdova 2168. sirota 766. sorodnik 1455 Din. Povprečna letni prispevek za pokojninsko zavarovanje, od katerega odpade pol odstotka na člana, pol pa na podjetje, znaša za enega člana že 1362 Din, dočim Je znašal v letu 14*24. po starih pravilih samo 30 Din. V letu 19G3 smo Imeli dohodkov 13,303.4®4 Din. izdatkov pa 13,821.417 Din, torej priman* kljaja 517.233 Din. Letos pa je treba preračunati že s primanjkljajem 1,000.000 Din navzlic podpori 100.000 Din, prejeti od banske uprave.
Ker bi nadaljnega zvišanja prispevkov ne mogli prenesti niti zavarovanci, niti večina podjetij, ker tudi ostale glavne Bratovske skladnice nimajo po pravilih predpisanega kritja za svoje obveznosti in ker vseh teh neprilik niso krive ne institucije same, ne zavarovani člani, temveč edino le sila razmer, je upravičena želja, da se pokojninsko zavarovanje rudarjev enako kot v drugih državah sanira z javnimi sredstvi. Predložena je že zadevna spomenica in se bo o tem predlogu razpravljalo na anketni konferenci, ki jo bo sklicalo ministrstvo za šume fn rude v Beogradu.
V debati je tajnik D(Z Filip Uratnik podal k prejšnjemu poročilu izčrpen re-sume. Primanjkljaj pokojninske panoge bo znašal v tekočem letu nad 1 milijon. Izgleda, da bodo rezerve te panoge, ki vnašajo okrog 14 milijonov Din, namesto 430 milijonov Din. kolikor bi morale po načelih kapitalnega kritja znašaH. v nek s i letih izčrpane. V tej obupni situaciji vidi edino reSitev v tem, da se uvede v osli državi v svrho sanacije rudarskega pokojnm-skega zavarovanja čim prej specialne da v ščine na produkte rudarske In tonilniSkr industrije, ki naj nadoknadijo manjkajoč«* kapitalno kritje radarskega -»»fr^f^^gn za-
SAMO SE DANES OB 4. in 7.15 URI
BRIGITA HELM WHXY FRITSCH
Največji film, ki nam odkrije delovanje špijonov leta 191«.
Kadar žena lfubl
Telefon 21-24
FIlm ljubezni, strasti in boja
ELITNI KINO MATICA
Predprodaja od 11.—^»13.
Telefon 21-24
Epilog k bolgarski turneji Glasbene Malice
Pot tja in nazaj je bila zelo naporna — Hrana in prenočišča — Bolgarski pevski zbori
Celo naše življenje je bilo umno in točno regulirano. Kajpada spanja ni bilo mnogo. Zvečer koncert, po koncertu večerja, banket, prijateljski sestanek. Takoj je bila polnoč, ena in še več. Sicer je tudi tu policijska ura, toda na goste so gledali skozi prste. Zjutraj pa smo mnogokrat morali na vsezgodaj na vlak. V enajstih dneh enajst koncertov je herojsko delo, stostopinjski duševni in telesni napor.
Bolgari so, kakor pač vsi Slovani, izredno glasbeno nadarjeni narod. Izza osvo-bojenja je preteklo manj kot šestdeset let in že imajo odlične, v tujini in doma izšolane glasbenike svetovnega slovesa, muzikologe kot so n, pr. Dobri Kristov, Ivan Kiimburov, komponiste, kot je n. pr. evropsko ime Pančo Vladigerovo, dalje Ata-natov, P. Stajnov, Bobcevski, Štefanov, Bukorestlijev, dirigente, virtuoze, pevce in mnogo, mnogo drugih umetnikov. Pred vsem pa imajo krepko zborovsko organizacijo, zvezo bolg. pev. zborov, eno samo, mogočno, izvrstno disciplinirano armado, v so cerkveni in posvetni zbori.
Eno pevsko geslo druži vse. Kamorkoli prideš, povsod ti zazveni nasproti: >Rodna pjesenj nas na vjek ni svrzoa!« >Nasc in »ni« je takorekoČ pleonazm, dvakratni >nas<, >svrzva« je >veže. Tudi naši pevski zvezi je treba takega gesla. Naj razpiše nagrado za kratko, markantno besedilo in za isto tako kompozicijo, ki mora biti enako pripravna za moški, mešani, kakor za ženski ali detski zbor. Mi na bolgarsko pevsko geslo nismo imeli s čem odgovoriti. Zato sem jaz že med potjo v vagonih razpisal natečaj za primerno besedilo. Razsodišče je na najserrioznejši način prerešetalo 11 došlih tekstov, obdržalo tri ter mi jih izročilo v svrho takojšnjega komponiranja. Skom poni ral sem vse tri, jih zdaj v Ljubljani doma opili in mislim, da bosta vsaj dve gesli prav dobro uporabni, — ako bi kdo drugI ne napisal še kaj boljšega.
Bolgarski pevski zbori kultiviraju zborovsko petje kar najtemeljitejŠe. Vsi zbori so na visoki stopinji. Le malokateri naš moški zbor bi jih posekal. Zato desetkrat premislite oni, ki nameravate v Bolgarijo, ako ste v stanu, da se boste z bolgarskimi pevci s pridom pomerili. Mešanih pevskih zborov je le zelo. zelo malo. Program bolg. pev. zborov obsega domorodne pesmi in polklorne stvari priprosto, a učinkovito obdelane v komplicirani, za nas nedostopni ritmiki. V pevskem podavanju Glasbene Malice občudujejo izpiljeno tehniko, izvrstno glasbeno Šolo, vzorno glasovno disciplino in izravnanost, krepko strnjen nastop čistoto ter čudežno lahkoto, s katero je zbor premagoval najtežje, najkoniplicira-neiše skladbe.
Ni pa poslušalcem šla vsaka naša pesem do srca. Visok dostojanstvenik mi Je rekel: »Pjesenjta za nae cužda!« Klasični, starinski Gallus je ostro nasprotje pravoslavnemu liturgijskemu petju, Lajovic pre-zapadno evropsko moderen, Osterc predi-sonanten, jaz le v »Mladem junakuc dostopen, v baladi »Smrt carja Samuela« pa fascinira dramatičnost, ogromen obseg, premagovanje V6eh tehničnih težav, solist, predvsem pa — tekst iz bolgarske zgodovine. Užge balkansko barvani Gotovac v »Jadovanki za teletomc, štolcer je nerazumljiv zlasti v »Molitvi dobrim očima«, krepak odmev pa imajo vse narodne pesmi, zlasti one veselega, šaljivega značaja.
Nikakor pa zbori, ki nameravajo po Glasb. Matici v Bolgarijo, ne smejo sedaj kar naenkrat seči po primitivnem, lahko razumljivem programu. Glasbena Matica je prikazala našo glasbeno-zboroveko kulturo t nekaterih odličnih primerih ln vsakdo, ki bi šel pod njen standard, bi v bolgarski sodbi izgubiL Naše glasbe v vsakem slučaju sicer niso razumeli, respektirali ln občudovali pa so jo v najvišji meri. Videli so v nas glasbene zapadnjake % lastno ali deloma od zapada penetrirano glasbeno kulturo, visoko kvalitativno, sa-vidanja vredno, ki jo skušajo po tehnični plati sami doseči, po muzikalni, melodični, harmonični ln ritmični plati pa so ponosni na svoj neizčrpni, neizmerno bogati na-rodno-pevski zaklad, ki ga, naravno, ml ne moremo Imeti v taki pestrosti in takem Izobilju. Mi smo podali to, kar Imamo najboljšega najboljše ln to Je bfla naša dolžnost. Zato ne sanjajte o Bolgariji, ako se ne čutite na visini Glasbene Matice.
V ostalem je Bolgar silno skop z dokazi odobravanja. Ne pozna šumnih, dostikrat hinavskih aplavzov. Počasi se ugrejs. Na« pevci so bili spočetka celo nekako potrti, ker ni bilo gromovitega ploskanja, krika in vika, kakršnega so vajeni doma ali sploh na zapadu. Mnogokrat so mi Iskreni, dragi bolgarski lnteligenti to stvar ob-jasnjevali. V peetoletnem težkem robstvu Bolgar nikakor brez kazni ni smel dati duška svoji žalosti, svojemu veselju v glasnem izražanju. Kar je prešlo v kri m meso tekom petstotih let, se užge v narodni karakter neizbrisno. Bolgar se prej od radosti raz joče, kakor da bi glasno kričal in se šumno radoval. Zato smo videli pri koncertih jasne oči, vesela lica, gorak smehljaj, nismo pa, zlasti v provinci, bili kar spočetka deležni grmečih priznanj. Le polagoma so se javila tudi ta, zato jih pa pozneje nI bilo konca.
Bolgarsko časopisje doslej tudi nJms urejenega rednega glasbenokritičnega poročanja. Ls semtertam presega običajno reportažno poročilo glasbeno strokovna kritika. V Sofiji izhaja en sam glasbeni net »Zvuk«« ki je komaj tri številke star. J
Ljubljana, 7. decembra. Namenjen naj bo v prvi vrsti onim, ki nameravajo in žele hoditi po sledeh pev. zbora Glasbene Matice.
Pot v Bolgarijo in nazaj je silno naporna. Ako bi železniška uprava pev. zb. Gl. M. ne dala na razpolago dva pulmana, akoravno le 3. rareda,   ki sta bila za 14 H-ni naše domovje in v katerih smo puščali lahko vse stvari, ki jih na prenočiščih in koncertih nismo   nujno potrebovali, bi nam huda predla. Neštetokrat bi se morali seliti, prenašati prtljago iz vagonov v vagone Itd. Bil bi to križe v pot poln nepopisnih  muk.    V posameznih zaporedno numeriranih oddelkih je bilo že iz samega početka točno določeno število kvartiran-tov, izbranih na podlagi simpatij in prijateljstva taJto, da je bilo sožitje kar naj-prijetnejše. Bilo je za vsakega toliko prostora, da se je za silo stisnil v kot ali se naslonil tovarišu na ramo in podre m al na kakršenkoli način nekaj    ur.    Vožnja je semtertam trajala po cele dneve ali noči. Za take slučaje so si pevci-popotniki preskrbeli z jestvinpmt.    Dobe se sicer — po dnevi — tudi v kolodvorskih    bufetih in pri prodajalcih, toda le za drag denar. Le v najpopolnejšem tovariškem soglasju je tako dolgotrajno potovanje mogoče. V tem oziru zamore služiti pev. zbor Gl. M. kot vzor. v jesenskem, celo zimskem, dostikrat mokrem in snežnem času zamore postati prehlad pevcem usoden. Vagoni so bili zdaj do neznosne vročine zakurjeni, zdaj strupeno mrzli. Pojavljajo se zaradi nevajene hrane razne lažje bolezni prebavil, glasu — in zob oboli itd., zato je lasten  zdravnik potreben.  Naš dr. Hribar ni imel sicpr mnogo posla z nami, vendar bi brez njega le težko izhajali, že zavest, da je z nami,   je   pregnala hipohodrijo. Brezpogojno    pokoravanje,  najstrožja disciplina, zmernost, strpnost, popustljivost, iskrena družabnost so pogoj duševnega in telesnega zdravja    potujoče   pevske družine. Kljub temu, da smo imeli dva lastna vaprona ves čas potovanja, se je na vsaki pevski postaji    ponavljalo geslo: >Kufre dol. kufre gor«   Mesta so navadno dokaj dale? od postaj; včasih celo po par kilometrov. Zato mora prenos prtljage tvoriti posebno skrb potnega maršala. Naš Mah-kota je to sijajno uredil. Vagoni, pulmani, ki so se na prvi pogled   ločili od bolgarskih in ki so ves čas obračali nase pozornost občinstva so se po našem izvagoni-ranju takoj zaplombirall ter se odplornbi-rall le ob prisotnosti odgovornega člana pev. zb Gl. M. Brez najmanjše skrbi bi v vagonih lahko pustili največje dragocenosti. Poštenost Bolgarov je, rekli bi, absolutna.   Mali primer!    Meni je v Sum en u prenesel na prvi pogled navihani Bolgar-ček do hotela kovčeg. Segel sem v žep ter mu. po mojem mnenju, dal dva novca po dva leva. Prišel pa je čez četrt ure nazaj ter me vprašal, če mu mar jaz nisem na-mestu novca za dva leja   dal takega za dvajset. Precej sta si namreč podobna po velikosti.    Ker sem vedel, koliko moram imeti v žepu, sem takoj dognal, da sem se zmotil.   Nagradil  sem   ga  za neverjetno poštenost, a le z nerazumevanjem je spravil nagrado. Uslužbenci železnic in drugih javnih ustanov le redko jemljejo napitnino; trgovec  gostilničar Bolgar ne izkorišča konjunkture.    Store pa to Armenci, cigani, ki jih ni bas malo.
Hrana po vseh hotelih je enolična. čorba, kokošja ali goveja juha s kislo smetano, telečje ali svinsko pečeno z raznimi prilogami. Za Žlico riža, za žlico makaronov, špinače, graha, na francoski način prazenega krompirja, list kisle kumarice, košček paradižnika, vloženega korenja. Najrajše servirajo ptico, kokos, purana. Te Živali Je tam dosti in je jako poceni. Enaka je večerja. Salate ni, namreč salate, kakor Jo mi ljubimo. Te smo pogrešali ves čas. Dobe se seveda tudi razne nacionalne pikanterije, ki jim pa naš želodec ni vedno kos. Najbogatejši banket ni presegal Števila obrokov. Juha, telečje pečeno s prilogami, svinjsko pečeno ali kokoš a prilogami ta košček sladkega. Bolgari so skromni to zmerni, predvsem pa niso zapravljivi, vrh tega pa je prosperiteta zaradi izgubljene vojne vidna na vsakem koraku. Ne pričakujte torej boga te era izobilja ln bohotnih pogo-2čenj. Kljub temu je vsega za zdravega človeka več ko dostL Pije se izvrstno belo ali rdeče vino, ki ga je v izobilju. Na debelo je pri vinogradniku 1 po 2, 3 leve (1 lev cca 46 par), v mestnih gostilnah ta hotelih je >kilogramc 10, 12 levov, redkokdaj več. Mešajo vino navadno s gazirano vodo. Sumensko pivo Je prvovrstno, a je dražje ko vino. Mnogo se konzumira rakije, mastike in podobnih žganih napitkov, toda vedno v zmernih količinah. Pijanih ljudi ne vidiš. Zajtrk Bolgara tvori mleko v vseh podobah, najrajše v kisli, ter >banica«, prhko pecivo, nadevano s sirom. Napitnina je prostovoljna Postrežba Je točna in prijazna. Na zahtevajte v gostilni čaja ali kave. Prinese ti oboje, a po daljši zamudi iz sosedne kavarne.
Postelje v hotelih so vzorno čiste. Nečistih hotelov nam sploh niso dali.
Ležišč* so vojaSko solidna, vzglavja ne mehkužna, odej je dosti. Vzemi seboj brisačo in če ne izhajaš drugače, — nočno posodo. Prve ne dobiš nikjer, drugo redkokje. Ne ustračf f9 stranišč! Delaj pred potovanjem vaje v pričepu, sesti bol le malokje mogel. Zdravniki menijo, da je ta način se bolj zdrav in higijeničen. Če Ima* trde noge, ali pa eno samo nogo, ostani doma. čas je v Bolgariji za eno uro naprej, saj smo se za toliko in toliko pomaknili proti vzho-
Prej je v Stari Zagori urejeval »Muzikalni pregled« par let glasbeni entuzijast Sto Jano vič-Bersenjev. V Somu pa izdaja Gajdarov zborovsko revijo »Junoseskl drugar«, U prinaša poleg skladb domačih avtorjev tudi v bolgarskem prevodu jusjoslo-venske, češke, ruske, celo nemške ln druge avtorje. Priročne »pjesnopojke« (pesmarice) je sedaj začela izdajati sveza pev. zborov. Ministrstvo presvete je izdalo knjigo s 4076 kritično urejenimi nape-vi in teksti nar pesmi. Ne iščite torej kritiko o svojih koncertih v dnevnem časopisju. Ls redko boste kaj našli.
Svojim dragim za spomin o Bolgariji lahko kupite n. pr. gram ali dva rožnega olja. Zelo je v ceni padlo, ker zapsd uvaja nove, moderne parfume. Pazite pa, da bo na steklenicicah garancijski napis. Ps Se takrat dobite morda manjvredno sil ponarejeno blago. Ljul-sjul, vrtnica, iz katere se prideluje olje, raste okoli Stare Zagore, Kaloferja, Kazanlika. Kupite olje v Stari Zagori aH Varni. Po vseh mestih dobite krasne, z narodno ornamentiko porisane in poslikane lesene izdelke. Zelo poceni so. Dokaj draga pa so ženska ročna dela, robci, rize, bluze itd. Prav lepi so domači keramični izdelki in ne draeri. Ako imate dovolj denarja, kupite preproere. ako pa imate dosti velike kovčege, dobite prsv poceni iidelke težke industrije. Nabavite si par železnih peči, garnituro cerkvenih zvonov ali vsaj »Iporgert«. Kupite kožarske isdelke. Tn cigarete kadite. 28 vrst jih
je V štirih kategorijah: ekstra, L, II. to III. kačestvo. S 1. februarjem bo uveden monopol, takrat bodo sedanje smešno nizke eeae poskočile. Vse pa, kar nesete domov, ob prehodu čas mejo takoj javite našim carinskim organom. Cigaret ne smete nestl čez mejo več kot 20 Vse druge vam sigurno pobere, ker imajo za take stvari silno oster nos. čemu torej blamaža, ponižanje, prikrit zasmeh? Na preproge je visoka carina, ostalo Vam bodo spre gledali, saj itak mnogo ne morete vzeti ■ seboj. Naš denar v Bolgarijo ne smete nestl. Deponirajte ga pri komisarijatu obmejne postaje. Menjajte torej dinarje v leve doma. Menjava je za nas ugodna, toda lev je pač »lev«; trdo ga morata prikleniti, da vam ne uide in nenasiten je, krepko ga morate krmiti i dinarji.
Ako boste imeli s seboj organizatorja, kakor je n. pr. naš Mahkota, ki se ne ustraši nobenega truda, ki vse vidi, vse sliši, vse sna, vse hoče, vse zmore, vse pretehta, vse uredi, vse ozmerja. In blagajnika, kakor je naš Lasbaher. ki ničesar ne ispreeleda. ničesar ne verjame ln si tudi vse ozmerja, in ako imate dirieen-ta, kakor je naš Polič, mojstra svojega dela, mojstra v mirnosti, mojstra v razumevanju, mojstra v potrpljenju, mojstra v občevanju s svojimi pevci in, — tako bi pristavil Mahkota, — ako nimate s seboj take more. kakor sem Jaz, pa, hajd. v Bolgarijo! —č.
Če žena možu — pobegne s e •
Možje, ld nimajo »razumevanja« za Junaštva svojih boljših polovic,
so so krivi
Ljubljana, 6. decembra. To, da žena pobegne s svojim Ijubčkom in zapusti miren zakonski pristan in moža v copatah in oguljeni obleki, se je dogajalo v starih časih, se dogaja v 20. stoletju in se bo morda v veliko večji meri še takrat, ko se bomo z vzpenjačo vozili na sam Triglav ali pa še kam drugam. Bilo je pa v našem primeru tako-le;
On, star, siten, betežen in za svojo ženo >nernogo<k. Ona lepa, mlada, polna življenja in hrepenenja po izvenzakonskih dogodi vščinau, skratka žena, ki hoče iz polne čase piti sladkosti življenja. Mislimo si mo-žieka, ki je, mislim pred 5\) leti, srečal njo in si jo izbral za svoj ideal ter ji dal poleg sebe Še svoje ime. Noč in dan je neumorno delal, se pehal za zaslužkom, samo, da svojemu hišnemu >angeljčku« nudi kar je želela. Imela je že od nekdaj simpatije in neko gotovo >nagujenje< za starejše gospode in ko se ji je v odločilnem treuulku taka prilika ponudila, je rekla >da« in skočila v zakonski jarem. To, da mu bo zvesta, je bil zanjo silno elastičen problem. Dobivala je lepa darila, pozornosti neštetih kavalir-jev so krasile njen dom. Mož, ki je vse to videl, je vprašal, odkod in vedno ga je znala dodobra prepričati, da je to od mamice in drugih njenih sorodnikov.
Zahteve lepe žene so bile seveda velike, svileno perilo, razkošne toalete, skratka vse je bilo rafinirano in preračunano na pikantne doživljaje »zveste< ženice.
Pa si oglejmo z druge strani možička: v izhojenih copatah, ponošenih hlačah in starem suknjiču je hodil iz sobe v sobo, snažil in skrbel za vse, solato je sam kupoval in skrbel zi vse! Videč svojo ženkico v svilenih oblekah, je seveda mislil, da so vse te pozornosti in skrbnosti — zanj!
Nešteto pripomočkov je imela ženica za 6vojo nego, neb roj stekleničic je hranilo čudovita sredstva za vzdrževanje lepote, svoje roke je negovala nepretrgoma, možič-ku so pa dobro storili nenegovani nohti, umazane roke, skromna obleka, stare copate in staroveško, nemoderno perilo iz kontenine.
Spalnici sta imela ločena in marsikatero noč, ko je možiček hotel poljubiti svojo že-
nico za lahko noč — je našel zaprta vrata .. . Kot vesten človek si je te svoje neuspehe« beležil z minusi, >plusov< je bilo vedno manj .. .
Pa se je zgodilo, da je ona hotela zbe-žati v lepše kraje s svojim izvoljencem. Njena sestra in mati sta vedeli za to — skušali sta preprečiti > škandale, pa ni Slo I Zaljubljena ženica, sita starega moža, je hotela na morje v mondena letovišča, kjer bo pila življenje iz velike čaše...
Ej, kako je bila razočarana v zakonu — morda je sanjala kedaj o mladem možu, lepem, visokem, sokoljih zelenih oči, črnih las, orlovskega nosu in močnih rok, zdravih zob. I kaj je dobila? Senco, recimo, ni bilo zelenih oči. malo las, o orlovskem nosu niti sledu, usta pa so imela nekdaj polno zob...
Potem si je poiskala >tolažbe< izven meja >konvencionalnosti< in upala, da bo srečna...
Zadnjo noc je doma in naslednje Jutro jo bo vlak odpeljal novim dogodivščinam naproti. Vse bo zapustila, dom, moža, mater in sestro ...
In šla je...
Zapustila je svoje, ki so tarnali in jadi-kovali, možiček je bil obupan in strt, zopet so mu stopili pred oči — minusi in marsikaj mu je postalo jasno___Njena mati mu
je očitala, da je sam kriv, ker jo je zanemarjal, tudi sestrica, mlajša, srčkana blondinka, mu je brala »levite« in tako so bili vsi proti njemu, češ — sam si kriv!
Zenica, ki je odšla polna upov in nade v nov svet, je doživela novo razočaranje in se zopet — vrnila v možev objem. Kako je to napravila in kako ji je uspelo možička >prepričati<, da ni nič res, da je samo njegova in tako dalje — st oglejte v Šentjakobskem teatru v igri >Ekscelenca in njeni hčeri«, kjer nam ga. Ervina VVrischer-Petrovčičeva zaigra ženico, Metka Bučarjeva mater. Leva r jeva pa sestrico. Ostale vloge predstavljajo najboijši igralci številnega ansambla Sentjakobčanov. Odlično zgodbico, kakršnih je dosti v življenju okrog nas, smo gledali v soboto z velikim navdušenjem ob Metkinem jubileju.     R. K.
Odmev gostovanja
GM v Bolgariji
Ljubljana, 7. decembra.
Predsednik tukajšnjega Esperants^ega kluba g. Josip Kozlevčar je prejel včeraj zanimivo pismo iz Bolgarije. Iz Varne, kraljice Ornega morja, piše bolgarski oo-vinar Georgij Hristo Dimov med drugim:
»Dragi prijatelj! Danes imamo velik praznik. Zvečer priredi Vaša Glasbena Matica edinstven koncert v veliki dvorani mestnega gledališča- Skoda le, da bodo dragi slovenski bratje in sestre jutri že odpotovali in ne bodo mogli ponoviti Koncerta. Ob priliki sprejema na kolodvoru sem nekatere gospode vprašal, če je kak esperantist med njimi, a žalibog med vsemi 90 pevci ni bilo niti enega. Res sreća, da sta si slovenski in bolgarski jezik tako slična, zato smo se dobro razumeli in ni bilo nobene potrebe po kateremkoli drugem jeziku. Prav gotovo je, da Vaši pevci po vsej Bolgariji ne bodo čutili potrebe po pomožnem jeziku, toda spričo števimih turnej, ki jih Vaša Glasbena Matica gotovo prireja tudi po drugih državah, je za lažje razumevanje esperanto neobhodno potreben!
Izrazite prosim, po prejemu tega pisma vrli Glasbeni Matici našo prisrčno zahvalo za izreden užitek, ki ga nam je nudila s svojo odlično pesmijo. Koncert naj bo nov korak k skorajšnjemu tri um f u prisrčno zaželjenega zbližanja obeh bratskih narodov. Mislim pa, da ne bo odveč, če zainteresirate pevce in pevke Glasbene Matice za esperanto.
Prihodnji kongres bolgarskih esperan-tistov bo v Varni, kamor vabimo tudi Vas in sprejeli Vas bomo odprtih rok. Dobrodošli, dragi bratje!
Ce bo mogoče zapihal ugoden veter, se bomo kmalu videli v Ljubljani. Naše žur-nalisti&no društvo je hotelo prirediti "elik izlet v Jugoslavijo, s prsv v hipu, ko jc bilo vse pripravljeno za odhod, je prtšla grozna novica o gnusnem zločinu v Mar-seilleo... To ni zadelo ▼ srca samo Jugo-slovenov, temveč tudi vse Bolgare, še danes žalujejo...
Bratske ki iskrene pozdrave pošilja Vsi H Dimov, novinar.
Kakor je torej iz pisma razvidno, pomeni gostovanje Glasbene Matice no Bolgarskem nov korak k zbližanju obeh bratskih narodov.
Nase gledališče
DRAMA
Začetek ob 20. uri Petek 7. decembra: Žalujoči ostalL Izven.
Znižane cene od 24 Din navzdoL Sobota 8. decembra ob 15. uri: Hlapci. Is-ven. Znižane cene od 20 Din navzdoL
Ob 20. uri: VVaterloo. Izven. Znižane cene od 24 Din navzdol.
Nedelja 9. decembra ob 20. uri: Bratje Ka-ramazovi. Izven. Cene od 20 Din navdol.
G. Janez Cesar nastopi kot A ga ton v glavni vlogi Nušičevc komedije »Žalujoči ostali«. Ta naš priljubljeni komik, ki je ustvaril že nešteto originalnih kreacij v najrazličnejših komedijah, igre prvič to vlogo, zato obeta postati nocojšnja predstava »Žalujočih ostalih« vale d njegovega nastopa posebno zanimiva.
V nedeljo ob 15. m se ponovi Nu-šwSeve komedija »Žahijoči ostali« po znižanih cenah od 24 Din navzdol. — Zvečer ob 20. uri ne se igra dramatizacija romana »Bratie KaTamazovia ▼ Ciril Debevčevi režiji. To delo predstavlja naigloblji filozofsko rarmotrivanje o življenskih vrednotak, moreJi m etiki, ter je str i eno v niz dramatičnih sl-Ik, katere dopolnjuje lektor.
OPERA Začetek ob 20. url Petek 7. decembra: HovanŠčina. Red A. Sobota 8. decembra ob 15. uri: Tičar, opereta. Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol.
Ob 20. url: Hoftmanove pripovedke. Izven.
Znižane cene od 86 Din navzdoL Nedelja 9. decembra ob 16. uri: CM bajke do bajke  Balet. Izven. Ob 20. uri: Izgubljeni valček. Izven. Znižane cene,
V nedeljo ob 15. uri bo prva reprize Nedbalovetsa balete »Od bajke do bajke«, ki je doseala pri četrtkovi premieri popoln uspeh. Ge. Man i ca Koma nova pripoveduje kot conferencijerka med dejanji vsebino baleta. Prolog in epilog se godi v tivolskem parku, kjer pleše mladina, ostalo dcianjc pa se vrši na dvoru kraljične Zlatolaske v
začaranem gardti kamor zaide krojsček-ru-naček, tn pri Tmjulčici. Cene so znižane. Ob 20 uri se pofe Stolzov »Izgubljeni valček« snevoifirs ▼ 8 slikah. Delo dirigira g. A. Ncffet režira g. C. Debevec. Ta opereta spada po svojem žanru h komornim spevoigram lrrskega nastrojen'a. Vendar p« ne pogreša vese!e*a elementa rn fine kormke. V glavnih v1o**b: ffe R:bičeva. Pojeva ter ?g Janko, Danes, Sancin, Zel e znak in Zupan.
Drevi        poje  »Hovenščina«, delo
komponista Musorgske^u za red A. Mu-sorgski je bil genialen kompon:>t. ki je zajel s široko kretnjo zgodovino, mišljenje m čuvstvovanje ruskega ljudstva v elementarno muriko. ter je ustvaril s tem opero, bi na na izgovorne iS način slika Rusijo. V glavnih partijah natopiio: ga Bemot-Go-lobova. gg Betetto. M Rus in Banovec. G. Franol poje partijo Andreia Hovanskeo, in kneza Vas44ii* Golicin«. Muzikalno vodstvo: ravnatelj Polič, reži i« C. Dcbevčev«.
PrihodnLi opernn premiera %o Wolff-Vorrerijevi »Štirje grobjani* Dejanje jc posneto no neki Goldonijev komediji. Muzikalno ie ta opern pravi bi-seT in Janje povsod n* vseh odr^ naiv^čji usoeh Delo režira g. Primožič, dirigira pa g. dr. Svara.
KOLEDAR
Danes: Petek. 7. decembra katoličani: Ambrož, Valerija.
Jutri; Sobota, S. decembra katoličani: Brezm  sp. M. D.
Pojutrišnjem: Nedelja, 9. decembra katoličani: Levkadija.
Današnje prireditve:
Kino Matica: Kadar žena ljubi ob 4. in 7.15 Tarzan  in njegova družica.
Kino  Ideal: Nepoznani gost.
Kino dvor:   Alahov zakon.
ZKD: »Carjev adjutant« ob 14J5 v kinu Matici.
Kino Šiška: Zaprto.
Zamenhofov večer ob 20.30 v dvorani hotela Metropol.
Sentjakobako gledališče »Hčerki njene ekscelence« ob 20.15, Mestni rtnm.
Prireditve  na praznik:
Kino Matica: Tarzan in njeerova družica
Kino   Ideal:  Kadar  žena ljubi.
Kino Dvor: Buster je zaljubljen.
ZKD: »Carjev adjutant« ob ll. dop. v kino Matici.
Kino Slška: Princesa ln tenor.
Otvoritev razstave Jaslic v Jakopičevem paviljonu.
Društvo »Tabor« »Punčke žive« ob 1« v dvorani  Delavske zbornice.
Sentjakobako gledališče »Hčerki njene ekscelence« ob 20.15. Mestni dom.
Obrtniški vajenski dom. Interna proslava, otvoritev nove predavalne dvorane ln lutkovnega odra ob 17.
Lutkovno gledališče na Taboru ob *Herbed, izgnani princ«.
Prireditve v nedeljo:
Kino Matica: Tarzan ln njegova drn-Uea.
Kino Ideal: Viktor In Viktorija Kino Dvor: Buster Je zaljubljen. ZKD:   »Carjev adjutant«    ob 11. dopoldne v kinu Matici.
Kino  Slška:  Princesa ln tenor. Ustanovni  občni  zbor  Slovenskega ste-nografskega društva  ob 10.  v slavnostni dvorani   Trgovske  akademije, Bleiwe4so-va cesta 8.
Šentjakobsko gledališče »RokovnJačJ« ob 16., Mestni dom.
Društvo »Soča« kometnoracija ob 10. v salonu pri »Levu«.
Dežurne lekarne. Petek: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trs: 9 ln  Ramor, Miklošičeva cesta S6.
Sobota, nedelja: Mr. 8usn1k, Marijin trg 5, Kuralt, Gosposvetska cesta 10 in Bohinca ded.. Rimska cesta 31.
Samomor
Novo m sto, 6. decembra Pred dnevi je prispela Iz Ljubljane v Trebnje okrog 90 let stara, čedna tujka Že pri večerji v restavraciji so gostje opazili, da je tujka nekam nenavadno vznemirjena. Ženska je po večerji odšla v najeto sobo k počitku. Ker neznanke do drugega dne opoldne ni bilo iz sobe, so jo domači poklicali. Odzvala se je sicer, ni pa hotela zapustiti sobe. Okrog 17. ure, ko tujke Še ni bilo na spregled, so jo domači ponovno poklicali. Ker ni bilo nobenega odziva, je gospodar prestrašen dal poklicati orožnike, ki so sobo nasilno odprli. Tujko pa so našli že nezavestno. Poklicani zdravnik dr. De-reani, je takoj ugotoviL da se je tujka zastrupila z morfijem, obenem pa odredil prevoz nesrečnice v novomeško, žensko bolnico. Reševalni avto trebanjskega gasilnega društva, je nesrečnico sicer pripeljal v Novo mesto, toda ko so tujko hoteli odnesti Iz avtomobila je spremstvo ugotovilo, da je mrtva.
Prenesena je bila v staro mrtvašnico, danes pa so jo. po mrliškem ogledu brez obdukcije pokopali. Po ugotovitvah gre za Ano Jevnikarjevo, ločenko, po poklicu šiviljo, stanujočo v Ljubljani 7, Medvedova cesta, pristojno v Škof jo Loko.
Iz Kranja
— Sokolski župni prosvetni tečaj. Danes se je pričela v sokolski telovadnici prosvetna šola sokolske tupe Kranj, ki bo trajala tri dni. Vseh udeležencev Je nad 40, zastopane so vse edinice v tupi. Ob tej priliki se bo uprizorila drevi veseloigra Eztemporale. Jutri se bo predvajal v Narodnem domu film o zagrebškem zletu, ob 20. pa bo v hotelu pri Jelenu lutkovna  predstava  češke besede.
— Zadnja predstava veseloigre Extem-porale bo drevi ob pol 21. v Narodnem domu. Kdor je še ni videl ln Koor se' hoče od srca nasmejati, naj ne zamudi zadnje prilike.
— Komorni koncert. Glasbena šola v Kranju priredi v ponedeljek ob pol 21. v gimnazijski telovadnici komorni koncert, pri katerem sodelujejo ga Nilka Fakin in gospodje ins. A. Skopal, A. Fakin, Inž. Gregor! nčlč.
— Vojnim obveznikom. Ponovno se opozarjajo vsi v kranjski občini stanujoči vojni obvezniki, rojeni od 1884 do 1914., ki so pristojni v druge občine, naj se takoj prijavijo v upravi kranjske občine zaradi  vpisa v spisek za prisego.
— Kranjskim kvartoplrcem se v kratkem obeta presenečenje
— Komedija. Izobraževalno društvo Svoboda uprizori v soboto ob 20 in v nedeljo ob 16 komedijo »Razkrikana mora-lac. Igrala se bo v novi dvorani Semeno* ve restavracije.
Ravnala se ie po tern.
— Obtoženi ste. da ste v trgovini t>kradli zlato uro.
— Gospod sodnik, v trgrovlni je bila tablica z napisom: Izkoristite ugodno priliko! Tudi jaz sem jo izkoristila.
»SLOVENSKI NAROD«, dne 7. decembra 1034
Aram S.
NAJNOVEJ&I FILM! NOVA SENZACIJA ZA STARO IN MLADO!
Danes ob Vilo. svečana premiera krasnega veleftlma
Tarzan in njegova družica
JOHNNY vVEISSMOLLER MAUREN O'SULUVAN
jutri in v nedeljo predstave ob 3M 5-,
7. M, in
ELITNI KINO MATICA
Telefon 21-34
Predprodaja vstopnic od 11.—%1S. Rezervirajte vstopnice.
DNEVNE VESTI
— Vse one naročnike v Ljubljani, ki so
z naročnino v zaostanku, opozarjamo, da jim borno 10. decembra brezpogojno list ustavili, ako dotlej ne bi poravnali svojih obveznosti.
¥
— Spominska plošča s kraljevo oporoko. Vsak kraj naše Jugoslavije skuša ovekovečiti spomin na kralja Zedinitelja. Narodna odbrana na Jezici bo v ta namen odkrila v nedeljo 16. t. m. ob 15. uri spominsko ploščo, in sicer na pročelju Narodne šole na Jezici. Plošča je iz belega marmorja, 130 krat 35 cm in nosi sledeči napis: Čuvajte mi Jugoslavijo, Aleksander L, Marseille 9- X. 1934. Izdelal jo je skrbno in lično domačin kamnoseški mojster g. Novak. Spominska plošča bo odkrita na sam predvečer rojstnega dne pokojnega kralja. Izročena bo v čuvanje učiteljskim generacijam in mladini naše šole. pa tudi vsem mimoidočim bo v spomin, da čuvajmo Jugoslavijo. Prireditve se poleg šolske mladine udeleže tudi domače organizacije, slavnostni govor o kraljevi oporoki pa bo Imel g. dr. Capuder.
— Važen odlok ministra za trgovino in
industrijo. G. minister za trgovino in industrijo je včeraj 6. decembra podpisal odlok, s katerim se naj imenujejo zbornični člani v costilničarski odsek pri zbornici za TOI.
— Važno za rudarje, njih vdove in siroto. Upokojeni rudarji, oziroma njih vdove in sorote, ki so jim bile pokojnine iz Nemčije s 1. julijem 1932 na podlagi zasilne naredbe držav, predsednika z dne 16. junija 1932 znižane, oziroma so jim bile ustavljene, ker so bile prvotne pokojnine manjše, kot pa zneski, za kolikor so se pokojnine v splošnem znižale, naj zaprosijo zavarovalni zavod v Nemčiji, od katerega prejemajo oziroma so prejemali pokojnino, da jim na podlagi izvršilne naredbe z dne 9. januarja 1933, ki določa da počiva od odrejenega znižka samo tisti del, ki odgovarja razmerju med člansko dobo v Nemčiji in skrajšano člansko dobo
pri nemških in pri naših bratovskih sklad-nicah, s 1. februarjem 1933 zopet obnovi pokojnino oziroma izplača od tega dne dalje preveč odteguj ene zneske. Za one, ki so jim bile pokojnine odklonjene, bodisi zaradi tega, ker so bili pri nas upokojeni predno je stopila v veljavo socijalno-zavarovalna pogodba med Jugoslavijo in Nemčijo, ali ker niso bili aktivni Člani naših bratovskih sladnic vsaj tri leta po uveljavitvi pogodbe, ali pa ker jim je članstvo ugasnilo, to ne velja. Natančnejša pojasnila glede tega jim bodo lahko dale krajevne bratovske skladnice in Glavna Bratovska skladnica v Ljubljani.
Pri obledeli sivorumenkasti barvi kože,
motnih očeh, slabem počutku, zmanjšani delavni moči, duševni depresiji, težkih sanjah, želodčnih bolečinah, pritisku v glavi, namišljeni bolezni je pametno, da izpijete nekaj dni zapored vsako jutro na tešoe kozarček naravne »Franz Josefove« srenčice. V zdravniški praksi »Franz Jo-sefova« voda se radi tega posebno uporablja, ker naglo odstrani vzroke mnogih pojavov bolezni. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, droge-rijah in špecerijskih trgovinah.
— Odgoditev občnega zbora. Ker je °.
t. m. zaprisega rezervnih oficirjev po vsej državi, se za ta dan sklicani občni zbor Ju-goslovenskega društva za ceste odgodd za nedolo-čen čas.
— Odprte planinske postojanke SPD: Dom v Kamniški Bistrici, kamor vodi sedaj nova, krasno speljana vozna cesta, nudi cenen oddih ob praznikih; na razpolago so toplo kurjene sobe. Izlet h koci na Veliki Planini je lepa enodnevna tura; Četudi je v dolini megla, greje vrhove toplo solnce V slučaju lepega vremena bo odprta Coj-zova koča na Kokrškem sedlu v soboto in v nedeljo. Dom na Krvavcu je stalno oskrbovan ter nudi na novo opažena obednica prav prijazen kotiček s krasnim razgledom. Za praznike je priporočljivo bivanje ob Bohinjskem jezeru v >Zlatorogu< ali Sv. Janezu; za božične praznike bo tudi smučarski tečaj od 25. do 1. I. ter že sedaj spreiema pisarna SPD prijave udeležencev. Tomazinova koča na cv. Gori bo imela posebno slavje — v bližini se bo posadila spominska lipa. Dom na Mrzlici je mikavna razgledna točka, najlažje dostopna iz Trbovelj s povratkom na Laško. Valvazorieva koča je stalno oskrbovana. Na Dolenjskem vabi dom na Mirni gori. V Logarski dolini so ves čas stalno odprte in ockrbovane planinske postojanke. Mozirska koča vabi Sa-vinjčane.
— Knjiga z dvema naslovoma ali dve knjigi z enim naslovom. Cenjenim smučarjem sporočam: Drugi teden izide knjiga >Ski« v drugi izdaji z nasloverai * Smučanje«. Enak naslov nosi sicer že moja prva knjiga, vendar nisem mogel najti primernejšega naslova, ki bi zvenel čisto slovensko in ki bi mi tudi ugajal. Za razlikovanje obeh knjig sedaj ni drugega izhoda, kot da se imenujeta >Smucanje I* in »Pmučanie TT.«. Tisti, ki bi radi imeli knjigo »Smučanje n.c edino originalnim naslovom »Ski«, naj v knjigarnah to izjemo zahtevajo, ker je je še nekaj v zalogi. Vsi oni pa. ki se čutijo poklicani, da Čuvajo naš mili slovenski Je-7"*v. oziroma se ne čuti-'o dovolj močne. ć<\ bi se obvarovali pred pohujšanjem besede >Ski<r upam, da bodo z novim naslovom strašno zadovoljni.   Obenem se jim
iskreno zahvaljujem za trud,   ki so ga
imeli s tem, da so mi napravili nepotrebne stroške. — Robert Kum p.
— »Njeni kralji« so izšli! Prav za Miklavža, kakor je obljubil, je izšla novela Rajka Kosa, ki se dobi po vseh ljubljanskih knjigarnah.
— Vreme, Vremenska napoved pravi, da bo megleno, deloma oblačno vreme, Včeraj je deževalo v Zagrebu, Beogradu, Sarajevu in Skopi ju. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 16, v Skoplju 15, v Zagrebu 13, v Sarajevu 11, v Mariboru in Beogradu 10, v Ljubljani 6.5. Davi je kazal barometer v Ljubljani 765.8, temperatura je znašala 1.8.
— Otrok padel v krop. Včeraj so prepeljali v bolnico enoletnega Franca Kolar-ja, delavčevega sina iz Laz občina Dolnji Logatec, ki je 5. decembra doma padel v škaf kropa in se nevarno oparil po vsem telesu. Otrokovo stanje je resno.
Trajno kodranje
zelo poceni ?
Cenjene dame tn gospode obveščam, da sem GLOBOKO ZNIŽAL cene za trajno kodranje.  in  sicer  najvišja  cena 60 Din. Moj salon je odprt tudi ob nedeljah.
nost v prejšnji mestni občini, vendar pa mora vsakdo vložiti zadevno prošnjo, in sicer v roku 6 mesecev od dneva objave zakona
-lj Porelm.   Na narodni   praznik 1.
FRANJO MAUSER
brivec v kopališča O UZD
66/T
— Najstarejša Koroslca Slovenka. V
sredo je praznovala svoj 104 rojstni dan gospa Blažunova v Celovcu. Gospa je najstarejša Korošica, rojena Slovenka. T^a pet otrok, ki so že vsi v visoki starosti.
— Strašna osveta. Pred okrožnim sodiščem v Subotici se je vršila razprava proti 24 letni posestnikov! hčerki Viktoriji Orozovi, ki se je 23. septembra strašno maščevala nad nezvestim ljubimcem, katerega je sterilizirala. Fant ji je namreč obljubil zakon. Razprava je bila tajna in je bila mladenka   obsojena na 8 mesecev
težke ječe.
— Obsodba dveh morilcev. Včeraj je sarajevsko sodišče obsodilo Avda Prejevi-ča in Irpana Rustema, ki sta ubila čuvaja železniške proge Milana Gligoroviča v Bistrici. Irpan je bil obsojen na 15 let robije in na trajno izgubo častnih pravic, po prestani kazni bo pa za trajno izgnan iz Jugoslavije, ker je albanski državljan. Prejevič je dobil 12 let robije in je obsojen na izgubo vseh častnih pravic.
Samo danes bombe smeha
SZOKE SZAKALL v filmu
Nepoznani gost
ZVOČNI KEVO IDEAL,
Predstave danes ob 4., 7. in 9.15 uri jutri in v nedeljo ob 3-, 5., 7. in 9% Vstopnina 4.50 in 6.50 Din
— Zagreb dobi nebotičnik. Dolgoletna želja Zagrebčanov, da dobe nebotičnik, se bo vendarle izpolnila. Zagrebški listi poročajo, da namerava tvrdka Bat'a v začetku niče zgraditi 16 nadstropno palačo. Dve nadstropji bosta pod zemljo, 14 pa nad njo. Stavba bo veljala okrog 10 do 12,000.000 Din.
— Trojni umor v Rusevn. V vasi Paki občina Rušev* je bil izvršen strahovit zločin, v hišo pravoslavnega svečenika Spi-ridijona Spasiča sta vdrla dva maskirana zločinca s sekirami. Zahtevala sta, da jima Spasič izroči denar, ker se je pa branil, sta ga ubila, prav tako njegovo gospodinjo Jeseno šamšilovič in 18 mesečno njeno vnukinjo Dušanko Vranašević. Nato so v hiši vse premetali iskajoč denar. Orožniki so oba morilca, ki sta brata Branko in Danilo Ivančevič iz vasi Imbri-jevci že prijeli in izročili sodišču.
Iz Ljubljane
—lj Z naši panjem cest bodo pričeli. Celovška in pa Tvrseva cesta sta dve glavni prometni žili, ki vpdita v mesto. Obe cesti trpita posebno zaradi vozil lahkih in težkih, zato ni čuda, Če sta precej razkopani in potrebni temeljitega popravila. Pred meseci so že Celovško cesto od remize v smeri proti št. Vidu precej nasuli. Zdaj pa so navozili tja na kupe Še več materijala za nasipanje. Isto tako na TvrŠevo cesto v smeri proti Posavju. Z nasipavanjem bodo pričeli najbrže v kratkem, ko zapade sneg in ko se bosta cesti nekoliko razmehčalL
—lj Z meglo smo te dni v Ljubljani spet dobro preskrbljeni. Včeraj, zlasti popoldne, se je vlačila okrog tako gosta, da je bilo komaj mogoče ločiti hišo od hiše že na razdaljo nekaj metrov. Ljudje na ulici so v megli kar izginjali ali tramvajski vozovi so imeli iz previdnosti prižgane luči. Zanimivo je bilo, da je bila včeraj megla v gorenjskem delu mesta, to je v Šiški in za Bežigradom gostejša, kakor v smeri proti Barju. Ze podnevi, še bolj pa na večer in ponoči so postajale ulice in ceste zaradi megle mokre in blatne. Take so bile tudi še davi. Megla leži nad mestom tudi še danes, vendar pa ni več tako gosta,
—lj Na podlagi zakona o mestnih občinah, ki je stopil v veljavo letos avgusta meseca, so vložili Številni prizadeti državni nameščenci prošnje za nadaljnjo pristojnost v Ljubljani, čeprav so na službovanju drugod. Zakon namreč dovoljuje na podlagi § 151 prostovoljno odločitev rmsa merniku, da se izjavi za pristoj-
decembra sta se poročila v frančiškanski cerkvi v Ljubljani gospodična Jožica Vi-rantova iz znane ugledne narodne rodbine iz Kranja in Jaki Jesih, tehn. referent občine šiske. Kot priči poročencema sta bila preč. goep. duhovni svetnik Andrej Ažman in nevestin brat zdravnik dr. France Virant. Bilo srečno!
—lj Sprehajalcem na promenadi in v Tivoliju je treba zopet položiti na srce, naj ne hodijo kjerkoli med nasadi ter v parkih, ampak samo po poteh in hodnikih. Nihče nima koristi, pač pa vsi škodo, če uničujemo ali poškodujemo skupno lastnino. Slabo spričevalo je pa za nas, če pri vsaki priliki tako radi pokažemo, da smo vandali. Poglejte si samo pohojena travnata obrobja ob drevoredu na Aleksandrovi cesti, kjer je vendar dovolj širok hodnik to kjer pešci češče tudi uporabljajo vso cesto! Vse je pomandrano. V Tivoliju pa nekaterim sprehajalcem še vedno ni dovolj pota in si utirajo druge kar čez park. O polomljenih klopeh niti ne govorimo več, kajti te vrste vandali-zem je že nekaj vsakdanjega v naših parkih.
ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM«
V ŠIŠKI. — Telefon 33-87
Vesela opereta po gledališkem komadu od Hgensteina
PRINCESA IN TENOR
V glavnih vlogah Lee Pary, W. Rie-
man, Adele Sandrok. Predstave v soboto in nedeljo ob 3., 5., 7. in 9. uri — v ponedeljek ob 7. in 9. uri zvečer.
V dopolnilo nov Paramountov zvočni
tednik.
Pride v torek:
»SV. ANTON, VSEH ZALJUBLJENIH PATBON«
—lj Podprimo siromašno deca V dvorani Delavske zbornice ponavlja društvo »Tabor« spevoigro: »Punčke žive .. .c, ki jo je priredilo v nedeljo 2. decembra, zdaj na praznik 8. decembra ob 4. popoldne. Ves čisti dobiček je namenjen ubogi emigrantski decL Tako je revna ta dečad, da je bilo treba nekaterim malim igralcem-diletantom kupiti čevlje, da so mogli prihajati k vajam. Kako bleda in upadla so njih drobna ličeca! Mnogo je še staršev v Ljubljani, ki bi lahko razveselili svojo ljubljeno deco in revno emigrantsko dete, če bi peljali svoje malčke na prireditev. Režija je v najboljših to vestnih rokah gdč. Helene Wrischerjeve, katere ime nam že jamči za uspeh. Cene so nizke. Vabimo vse prijatelje mladine, naj nam napolnijo dvorano, Božičku pa mosnjiček za nase najbednejše.
—lj Hočete se nasmejati? Ce je vam ugajal film »Dobri vojak Švejk«? Oglejte si danes in za praznike film, ki prekaša »Lažnega feldmarsala« in to je sam Vi as ta Burijan v velefilmu »Carjev adjutant«. Ta film je povsod vzbujal mnogo smeha to grohota. Predvaja se danes ob 14.15 ter za praznike ob 11. dopoldne na programu ZKD. Vstopnina 3-5o> 4J50, 5-50 to 6.50 Din.
—lj Soča matica v LJubljani poživlja vse svoje člane kakor tudi člane vseh drugih primor. društev v Ljubljani in okolici, da se v čim večjem številu udeleže komemoracije, ki se bo vršila to nedeljo točno ob 10. dopoldne v salonn pri »Levu« v počastitev spomina naših žrtev-mu-čenikov. Potem gremo skupno k maši zadušnici, ki bo v ta namen darovana točno ob 11. v cerkvi Sv. Jožefa in ne v stolnici kakor je bilo prvotno naznanjeno. Sočani in člani vseh nacionalnih in emig. društev počastite z veliko udeležbo spomin mučeniških žrtev. — Odbor.
—lj Na ribjem trgu je bilo danes zelo mnogo blaga, a gospodinje niso posebno po ribah, ker je tik pred praznikom, posegale, ko se nekoliko spremeni jedilni list. Sicer je pa bilo ta teden tudi druge dni precej rib ter so se ljudje kolikor toliko ♦ postili« ves teden. Cene so v splošnem nespremenjene, vendar se kaže majhna tendenca navzdol. Zlasti ščuke so zadnje čase precej poceni, saj dobiš že najlepše po 18 Din kg. Prav tako so početo sarde-lice, ki jih je bilo danes izredno mnogo, po 8 Din kg. Dražje vrste morskih rib so prodajali tudi po enaki četo kot pred tednom. Tuna je bilo nekaj precej težkih komadov kg po 32 Din. Hobotnice (lignje) so prodajali po 30 do 32 Din kot tudi morske rake. Najdražja morska riba je bila danes na trgu luben, ki so ga prodajali po 38 Din kg. Rečnih rib je bilo na izbiro. Splošni živilski trg je bil danes zaseden to založen kot ob tržnih dneh, ker bo jutri prodaja dovoliena samo do 10., kot običajno ob nedeljah.
—lj Rezervni častniki se ponovno opozarjajo, da sta se vrinili v tiskani formu-lar zaprisege, ki so ga prejeli od vojaškega urada, dve tiskovni pogreški, in sicer: v besedi »svemogučim« mora biti č ne č; v tekstu »da Vojničku Zastavu« mora biti pisana tudi beseda »Zastava« z veliko začetnico in ne z malo. Kdor se je držal navodila svojega potsetnika (opomnika), je ti  dve tiskovni napaki v formularju
itak te sam opazil Vsakdo naj pasi, da
bo prinesel v nedeljo 9. t m. s seboj v vojašnico popolnoma pravilno spisano zaprisego, kajti sicer jo bo moral takoj na licu mesta spisati ie enkrat in bi bilo potrebno, da prinese v ta namen tudi potrebni pisarniški materijal s seboj.
U— Podoknico 0. banu dr. Dragu Ma-rualču priredi Hubadova župa JPS v nedeljo dne 9. t. m. ob pol 19. uri (pol 7. zvečer) pred palačo banske uprave rw B4eiweisovi cesti na predvečer njego v« p a 50. rojstnega dne. Sodelujejo združen: moški in mešani pevski zbori Hubadeve župe in godba nar. železničarskegm društva »Sloga«. Vabijo se vse nacionalne in kulturne organizacije ter drugo občinstvo, da se podoknice udeležijo polnoštevilno Uprava Hubadove župe JPS.
—lj Hišni posestniki, ki niso vložili prijav dohodkov od zgradb za leto 1908 tekom novembra, se opozarjajo, da jih vlože vsaj do 15. decembra 1934 ter obenem v prijavi sami opravičijo zamudo, da se izognejo s tem predpisu kazni po čl. 137 zakona o neposrednih davkih.
—lj Klub esperantistov v Ljubljani vabi esperantiste to javnost na prireditev v spomin rojstva dr. Zamenhofa. Večer bo danes 7. t. m. ob 20.30 v dvorani hotela Miklič. vstopine ne bo.
—lj Društvo za zaščito interesov vlagateljev bivše avstrijske poštne hranilnice na Dunaju, sklicuje 11. t. m. ob 19. uri v društveni sebi restavracije »Novi svet« v Ljubljani svoj ustanovni občni zbor. Vsi interesenti, ki so svoje terjatve že prijavili, ali to ob tej priliki izvršiti žele, vljudno vabljeni. Pripravljalni odbor.
—lj Koncert v kavarni Evropi bo drevi in jutri v soboto ob 21. Igra prvovrstni jazz.
—lj »Hčerki njene ekselenee«, izvrstno veseloigro ponove v Šentjakobskem gleda-
lišču danes to jutri na praznik ob 20.15. Igra je izvrstno naš tu dirana to je dosegla pri dosedanjih uprizoritvah izredno velik uspeh. Glavne vloge igrajo Bučarjeva, Levarjeva, Wrischer-Petrovčičeva, Han žič, Jug to Karus. V ostalih vlogah nastopa ves ——M odra. V nedeljo 9. t. m. popoldne ob 15. pa se ponove poslednjič >Rokovnjačic. Ker so bile vse predstave razprodane, naj občinstvo kupi vstopnice že v predprodaji, ki bo od danes dalje.
—lj Punčke žive, mladinsko spevoigro v treh dejanjih bo na splošno željo ponovilo društvo >Tabor< v soboto 8. t. m. ob 4. pop v dvorani ^Delavske zbornice«. Igra je res ljubka, a vstopnina neznatna. Starši, pri vedite svojo drago deco. Predprodaja vstopnic eno uro pred predstavo.
—lj Zanimanje za rastavo jaslic v Jakopičevem paviljonu narašča od dne do dne. Od vseh strani nam pošiljajo starinske umetniško velezanimive jaslice, grafike, slike to domače razbarske izdelke. Priznani arhitekti so prevzeli umetniško ureditev razstave, ki se bo otvorila 8. decembra.
—lj Hubadova župa poziva ljubljanska včlanjene moške In mešane zbore, da ae udeleže danes ob 20. uri pevske vaje v prostorih Glasbene Matice. Posamezni zbori naj danes odpovedo svoje vaje. Udeležba je tedaj obvezna, ker je v nedeljo nastop.
—lj P. n. abonente prosi uprava Narodnega gledališča, da izravnajo Četrti obrok gledališkega abonbana do 14. t. m.
—lj Kolo jugoalo venskih sester v Ljubljani ima svoje božično obdarovanje v nedeljo 9. t. m. ob 15. v telovadnici Sredje tehniške šole, Mirje, Gorjupova ulica, h kateremu se vljudno vabijo vsi dobrotniki to prijatelji društva
Napad na Kalanovo
je bil dogovorjen
Preiskava bo kmalu zaključena in roparski napad pojasnjen — Kako je bila Kalanova napadena
Ljubljana, 7. decembra. Ljubljanska policija dela s polno paro v zadevi preiskave roparskega napada na Jos:p;no Kalanovo in dosedanja preiskava kakor tudi zaslišavanje aretiranih osumljencev kaže, da je samo še vprašanje nekaj ur ali pa morda enega ali dveh dni, da bo zločin pojasnjen. V interesu preiskave same pa še ne moremo navesti vseh podrobnosti.
Že včeraj smo omenili, da je policija aretirala še dva mladeniča, ki sta osumljena soudeležbe pri napadu. Policija je imela precej srečno roko, kajti na podlagi dosedanjega zasliševanja je razvidno, da je bil njen sum res upravičen. Sprva se je zdelo, da bo eden teh. katerega opis je celo bolj odgovarjal napadalcu, kakor prvi mladenič, ki je bil aretiran takoj naslednjega dne po napadu, a med zasliševanjem se je videlo, da pride kot dejanski storilec v poštev edino prvi aretiranec.
Drug važen moment v preiskavi je pa ta, da pri roparskem napadu na Kalanovo ne gre za dejanje poedinca, temveč so pri njem udeleženi vsi trije m da gre torej za dogovorjen načrt.
Stanje napadene Kalanove je bilo prva dva dneva brezupno in njeno življenje je viselo na nitki. Zdravniki so bili zelo skep-
tični in skoraj nihče ni veroval, da bo ženica prebolela poškodbe. Ker pa je Hala nova krepke narave, se je pričelo njeno stanje boljšati. Nagla transfuzija krvi ji jc najbrž tudi rešila življenje in danes je skoraj že na poti okrevanja. Vračati se Ji je začel spomin in zato so jo že rudi lahko nekoliko zaslišali. Zs preiskavo je to seveda velike važnosti. Kalanova je pa tudi že lahko povedala, kako je bila napadena
V soboto zvečer je nekdo potrkal na njena vrata. Ko mu je odprla, je stal pred njo mladenič srednje postave in prosil vbogajme. Stopila je k omari, jo odprla in vzela iz nje 50 para, a ko se je z de narjem v roki obrnila k neznancu, jo je ta nepričakovano silno oplazil po glavi, da se ji je stemnilo pred očmi m je padla. Udaril jo je nato še enkrat
Zdravniki so ugotovili, kakor amo že omenili, sedem poškodb, vendar vse ne izvirajo od udarcev, temveč zaradi padca Po udarcu je namreč Kalanova udarila z glavo najprej ob kredenco, a s kredence jo je odbilo na nižji zaboj m se je potolkla še na drugi strani glave.
Policija bo aretirane mladeniče prihodnje dni konfrotirala s Kalanovo. a bo preiskava zakijucena.
SOKOL
— Sokol Zgornja Šiška poziva vse ono člane, ki zaradi službene odsotnosti na dan 1. aecembra niso položili članske prisege, da to store v nedeljo dne 9. t. m. ob 8. zvečer v društveni dvorani pri Germanu. Po izvršeni zaprisegi, prirede telovadni oddelki telovadno akademijo, ki naj pokaže uspehe jesenskega dela v telovadnici. Vabimo vljudno vse bratsko članstvo in prijatelje društva. Zdravo!
— Ljubljanski Sokol. Od saveza predpisane, obvezne prisege bodo za zamudnike v torek 11. t. m. ob 7. uri in v sredo IS. t. m. ob 8. uri zvečer v društveni mali dvorani v Narodnem domu. Tiskovine za pismene prisege je dvigniti v društveni pisarni med uradnimi urami.
It Trbovelj
— Obrtniiko   zborovanje: Tukajšnja
podružnica Društva jugoslovenskih obrtnikov priredi na praznik 8. t- m. ob 2-uri popoldne v dvorani gostilne Kuken-berg veliko zborovanje svojega članstva in obrtništva sploh, na katerem se bodo obravnavale pereča vprašanja obrtniškega stanu. Zlasti bodo z ozirom na nove pridobninske prepise storjeni važni sklepi, ki bodo velikega pomena za slehernega obrtnika. Zato se naj obrtniki polnoštevilno udeleže tega važnega stanovskega zborovanja, ki pomeni obenem zaključek obrtnega tedna.
— Občinska seja. V te rek 11. t. m. ob 16. uri bo v občinski posvetovalnici seja občinskega odbora. Na dnevnem redu je poročilo uprave o ubožnih zadevah, o akciji za brezposelne, o mladinski kuhinji, razen tega pa se bodo vršile volitve 5 članov in 2 namestnikov v kmetijski odbor ter volitev 3 članov v gradbeni odbor.
— Miklavž s parki ji je hodil letos samo v dveh domovih, in aicer v Delavskem in Društvenem domu, kjer Je delil tako otrokom kakor odraslim darila. Darila so bila tudi letos zaradi krize bolj skromna, vendar pa Miklavž te mladinske tradicije kljub vsej krizi noče opustiti. Razume se, da se je Miklavž tudi letos mnogim hudo zameril, ker so kljub vsej pridnosti odšli razočarani praznih rok na svoje domove, dočim so drugi poredneži z darovi obloženi od samega veselja poskakovali. Pa naj še kdo reče, da sivobradi Miklavž v rudarskih revirjih ni pravično deril darov.
— štipendije za revne dijake. Uprava
občine Trbovlje razpisuje v smislu sklepa
seje občinske uprave z dne 4. t_ m. 30 stv kratnih štipendij po 250 Din sa siromašne dijake in dijakinje. Lastnoročno pisane prošnje, katerim je priložiti spričevalo zadnjega šolskega leta, je vio siti pri upravi občine najkasneje do 20. decembra t. 1. Na pozneje vložene prošnje se ne bo moglo ozirati. Pogoji za dodelitev štipedije so: 1. da je prosilec pristojen v občino Trbovlje,. 2 da je revnih staršev ali sirota, 3. da študira na visoki, srednji ali tej enaki šoli Izven Trbovelj, 4. da je z uspehom dovršil zadnje šolsko leto. — Uprava si pridrži pravico dodeliti po potrebi ln uvidevnosti tod! no dve štipendiji enemu prosilcu.
Za vraten nap
I
obrtniški seletn na Mestnem tr*»r I
Ljubljana, 7. decembra Davi so v bolnico pripeljali 44 letnega posestnika Josipa Gale ta, doma od Novega Brda št. l občina Trebeljevo pri LtttJL, ki je postal žrtev za vratnega napada.
Snoči kmalu po IS se je Gale vrnil z občinske seje domov. Bil je v kuhinji in je brusil svoj žepni nožiček, kraj njega, je bila žena z otrokom. Ko se je ženo zrn htp z otrokom vred odstranila je nenadoma počil strel, v istem hipu je pa ugasnila tudi petrolejka. Gale je začutil, da ga je nekaj zaskelelo v desnici, ki jo je prav takrat nehote in v svojo srečo dvignil, prvi hip je pa mislil, da je morda odletel košček zdrobljenega cilindra petrolejke v roko. Bil je namreč prepričan, da je petrolejko razneslo.
Ko so pa domači prižgali luč, so videli, da je Gale ranjen na desni roki in da mu teče kri. Poklican so zdravnika, ki ga je obvezal, nato pa odredil njegov prevoz v bolnico. V bolnici je povedal Gale, da je nekdo nanj p režal pred oknom in čakal samo na ugodno priliko, da ga ustreli. Slučajno je Gale prav takrat, ko je zločinec naperil samokres, dvignil desnico tn to mu je rešilo življenje.
Orožniki so ugotovili pod oknom stopinje neznanega moškega, ki je najbrž tam del j časa čakal. Kakor pravi Gale, ki je župan na Novem Brdu, ni izključeno, da gre za politično osveto. Njegovi politični nasprotniki so že dvignili razne pritožbe p ruti njemu, ki so bile pa vse zavrnjene. Ker je prav zdaj odkril nerednosti. v občinski pisarni, ki jih je baje zakrivila prejšnja občinska uprava, je verjetno, da se ga je hotel nekdo na tako podel način odkrižati. Za zadevo se sedaj zanimajo orožniki.
RazUka.
— Papa, kakšna je pa razlika med vizito m vizitacijo?
— Ce greš ti k babici, je to vizita, oe pa pride babica k nam, jc to vizrta-eHaV.
Ma bja %m
«LO?Bif8Ki NAROD«, đne 7. decczuUa 1934
Naša mladina spominu kralja mučenika
Drevi odpotuje sta Opi ena c 450 učiteljev iz dravske banovine, da se poklonijo manom blagopokojnega
kralja
Ljubljana. 7. decembra. Drevi ob 20.20 odpotuje poklonitveaa deputacija učiteljev dravske banovine na Oplenac, kjer te bo poklonila manom bla-
gopokojnega viteškega kralja Zedinitelja, obenem bo pa v dokaz ljubezni in zvestobe učiteljstva m vse šolske mladine položila na grob tudi krasno skrinjo v narodnih motivih a petimi debelimi foliatiti nod-
vstopi v Zidanem mostu, drugi pa t Zagrebu, kjer je zadnja postaja.
Vlak s poklonitveno deputacijo is dravske banovine prispe v Mladenovac jutri okrog 11., nato se bodo udeleženci na sedmih avtobusih v skupinah po 70 odpeljali na Oplenac. V imenu vsega učiteljstva dravske banovine bo tam položil skrinjo s podpisi in svečo predsednik JU U in
Skrinja s pergamenti, ki se je na njih podpisalo 180 tisoč učencev tn učenk naših osnovnih sol
pisov vse šolske mladine dravske banovine. Te knjige so historičen dokument, saj je v njih 180.000 podpisov vse učeče sc mladine, ki svečano zaobljublja, da bo izvrševalo oporoko pokojnega velikega kralja in čuvala Jugoslavijo. Kakor skrinjo, tako je tudi knjige opremil in poslikal z narodnimi motivi umetnik Maksim Gaspari. Učiteljem na pot je pa rudi izročil znani tovarnar sveč g. Kopač iz Šiške krasno, Hmetniško okrašeno debelo svečo, ki ima na sredi na pergamentu pomembni napis: »Čuvajte Jugoslavijo!«
S posebnim vlakom, ki bo krenil takoj za rednim brzovlakom, odpotuje 495 udeležencev, od teh 450 učiteljev, drugi so se pa prijavili »Putniku«. V Ljubljani s^ini vstopi na viak 250 udeležencev,   200 jih
predsednik sekcije dravske banovine g. Ivan Dimnik, ki bo imel obenem spominski govor. Učitelji so zaprosili beograjsko radiopostajo, da bi prenašala njegov govor, vendar dozdaj še niso dobili defini-tivnega odgovora
Po pok Ioni tvi se udeleženci zvečer vrnejo v Beograd, kjer bodo prenočili, a v nedeljo dopoldne si bodo ogledali pre-stolico, popoldne pa bližnjo okolico. Za nedeljskim rednim br/ovlakom krene njihov posebni vlak nazaj. Udeleženec po-klonitvene deputacije opozarjamo, da imajo vagoni posebnega vlaka napis: JUU, sekcija dravske banovine, Ljubljana—Onle-nac. V srednjem vagonu bo tudi poslovala pisarna glede raznih reklamacij.
kega pametnega it edenjs nas je sedanji Čas temeljito naučil. Zato naj bi vsak bolnik s zaupanjem povprašal  tvojega zdravnika
ali kak javni zavod, katero zdravljenje je sanj primerno in potrebno. Le tedaj, če se naše velike bolnice izrečejo, da je zdravljenje z radijem priporočati, naj bi se žrtvovali stroški aa zdravljenje izven mej naše ožje domovine. Tako naj bi delali tisti, ki se hočejo zdraviti na svoje stroške, tako
tudi ie delajo naši socialni zavodi, da no nepotrebnem ne razmetavajo denarja.
Prisiljeni smo štediti, toda štediti moramo pametno in nikdar ne na škodo ljudskega zdravja.
Kljub temu, da lahko v mejah naše države vsakemu bolniku, bolnemu na raku, nudimo vse, kar mu je po stanju znanosti potrebno, vendar so še vedno različne težave ln pomanjkljivosti. Vsak bolnik se najraje zdravi doma ali v najbližji okolici svojega doma. Iz tega razloga bi morala javnost poskrbeti, da vsakemu omogoči doma popolno zdravljenje. In še nekaj. Zdravljenje doma je veliko ceneje, in sicer za tistega, ki sam zase plačuje stroške, kakor tudi za bolniške blagajne, ki plačujejo stroške za svoje člane. Zelo neprijetno in včasih ta možnost ozdravljenja usodepolno je, da je zagrebški institut za radium zdravljenje tako prenapolnjen, da morajo naši bolniki predolgo Čakati. V tem tiči resna nevarnost, da se zamudi ugodni čas. Iz vseh teh razlogov je treba skrbeti za to. da si dravska banovina izpopolni svoja zdravilna sredstva tako, da bo svoje bolnike lahko zdravila na svojih tleh in z malimi izdatki ter pravočasno. Skrb za to izpopolnitev morajo nositi naše javne oblasti, k sodelovanju pa je poklicano tudi društvo za proučavanje in zatiranje raka.
Tri stvari so nam nujno potrebne, da se z uspehom spoprimemo z rakom: najprej se naj občinstvo dobro pouči o raku in postane zaupljivo, dalje naj naše zdravstvene oblasti smotrno skrbijo za možnost lečenja in tretjič naj nudi naša javnost društvu za pobijanje in proučavanje raka moralno in materialno pomoč.
Dr. Zalokar Alojzij, predsednik Jugosiov. društva za proučavanje
iu zatiranje raka, pododbor Ljubljana.
Jubilej vrlega
Sokola obrtnika
Saj že vnaprej vemo, da bo naš mili in čislani prijatelj, sokolski brat, posestnik na Spodnjem trgu in dolgoletni čevljarski mojster g. Franc Primožič zmajeval z glavo, češ, kaj pa je tega treba bilo. Pa naj nam zato ne zameri, da se ga v trenutku, ko mu leze na rame sedmi križ, spomnimo tako, kakor naš vrli France po vsej pravici zasluži.
Mojstru Primožiču je tekla zibelka v Železnikih, odkoder pa ga je življenjska pot prav kmalu privedla v škofjo Loko. ki ji je s prav malimi izjemami ostal zvest Bkozi vse življenje. Posvetil se je čevljarski obrti, ki se je je izučil pri čevljarju Langerholcu, iz rodovine, koder si je naš jubilant tudi izbral svojo zvesto življenjsko družico Ivano, ki mu je povila petero otrok, tri sinove in dve hčeri, ki so sedaj že vsi v samostojnih poklicih tn dobro preskrbljeni. Tone vodi znano restavracijo > Pri Katere!« v Rožni dolini pri Ljubljani, France je v državni službi. Janko zasebni uradnik, hči Jerica že poročena in Minka pri zobozdravniku Dolencu, tudi v Ljubljani.
Zato je bil včerajšnji dan v Primoži-Čevi družini tem lepši praznik, ko se je zbrala vsa družina, da čestita svojemu skrbnemu redniku in očetu — sedemdesetletniku Tem najlepšim željam pa se pridružuje tudi vsa škofjeloška javnost, ki pozna g. Primožiča kot vedno ljubeznjive-ga in delavnega sokolskega brata, ki je posvečal društvu svoje moči prav agilno do zadnjih let. Dolgo je deloval v sokolski društveni upravi in pri pevskem zboru. Tudi ni bilo v škofji Loki prireditve, ki bi jo bil br. Primožič zamudil. Za vzor izklesan značaj, je ostal ta stoji naš Tone vedno v prvih vrstah narodnega in državnega pokreta in je seveda tudi najvnetej-Ši čitatelj vseh naprednih listov in tudi nas naročnik.
Kakršen jubilant — taka Je tudi njegova družina, ki se prav živahno udejstvu-Je na vseh poljih javnega življenja.
Vrlemu možu še mnogo srečnih in veselih let in prav krepak sokolski zdravo!
Zaklad v vaški cerkvici
škof j a Loka, 6. decembra Ce greš 9 škofjeloškega kolodvora po stari cesti v mesto, srečaš čez 5 minut na polju malo slikovito cerkvico, ki spada k dalje ležeči vasi Suha. V tej podružnici ki dobite njen ključ pri mežnarju sredi vasi, so umetnostni zgodovinarji odkrili zaklad, pravi dragoceni in nepreplačijivi zaklad, ki bi že davno slovel po vsem svetu, če bi bil v Italiji, Nemčiji ali drugi državi, kjer snajo ceniti umetnost. Sicer je bil ta neprecenljivi zaklad že prej znan prijateljem umetnosti, vendar pa doma ni imel veljave, ker je pač naš. Šele sedaj, ko ga bo ves svet spoznal iz Steletovega dela »Monumenta artis slovenicae« ali »Spomenikov slovenske umetnosti«; nas bodo tujci preverili, kakšno vrednost ima ta prekrasni prezbiterij s sijajno ohranjenimi in še nikdar preslikanima freskami in • čudovitim   zlatim,    monstranci podobnim
oltarokom, ki so ga napravili aredi XVII. stoletja v sloviti Jamškovi delavnici v Skofji Loki, odkoder so vsi naši najlepši zlati oltarji, a tudi spodnji del fresk je delo mojstra Jerneja iz Loke, ki je sto let prej okrasil toliko gorenjskih in goriških ter tudi več beneško slovenskih cerkva s freskami. Ime glavnega umetnika, ki je pa s tako čudovito harmoničnimi, kakor dragulj se prelivajočimi barvami poslikal strop in stene še 100 let prei sredi XV. stoletja, nam pa še ni znano. Tako po vsebini slik karakteristično razdeljene prezbiteri je imamo le na Kranjskem in njeni bližini, vendar so pa taki prezbiteriji predvsem na Suhi in na Križni gori nad sosednjo Staro Loko dosegli svoj najlepši m najrazkošnejii razcvet, da je dr. Stcle tem prezbiterijem popolnoma upravičeno dal ime »kranjski prezbiteriji«, ki jih bo pod tem imenom odslej poznal ves znanstveni svet m bo to ime prijateljem umetnosti in kultur« s vsega sveta kazalo pot za njimi v našt kraja. Za tujci bomo tudi mi jeli boditj po teji zapuščenih vaških cerkvicah.
ki jih v svojem impozantnem delu opisuje dr. Štele, in jih jeli občudovati po vseh pravilih občudovanja in navdušenja.
V 2. snopiču svojega dela ki je res izšel že mesec dni po prvem, kakor je napovedano, torej dr. Štele opisuje in kaže v najboljših reprodukcijah te slavne kranjske preibiterije. Poleg več slik iz cerkve na Suhi, spoznamo tudi vso lepoto fresk na poldrugo uro oddaljeni Križni gori, freske iz cerkve sv. Miklavža nad Cadra-mom in konca XIV. stol., iz cerkve sv. Janeza ob Bohif '^kern jezeru, od Sv. Pera na Vrhu, Sv. Miklavža na Goropeči in is zapuščene cerkvice sv. Ožbolda na Jezerskem, imamo pa take freske tudi v Žirovnici, Spodnji Besnici, na Visokem pod Ku-reščkom, na Muljavi, na Kamenem vrhu, v Martijancih, Murski Soboti in Turnišču v Prekmurju, pri Sv. Miklavžu pri Ihanu, Sv. Petru nad želimljem, na Vihra nad St Rupertom in Čelovniku ter več v Julijski Benečiji. Izmed slikanih cerkvenih ladij so najvažnejše tudi pri Sv. Primožu nad Kamnikom. na Gostečem pri škotji Loki. Sv. Juriu nad Igom. v grajski kapeli na Turjaku. Sv. Petru nad Begunjami, Mariji Gradec pri LaSkem, Vitanju, Krtini, in Mačah nad Preddvorom, a znamenite poslikane fasade so še v Bodeščah pri Bledu, na Otoku pri Radovljici, na Godešču in v Sopotnici pri Sk. Loki in Sv. Križu, nad Selcami.
Prav mnogo imamo torej takih doma neznanih in pri nas lc še malo cenjenih zakladov, ki hodijo naši za umetnost navdušeni izletniki vedno mimo njih, čeprav jih nanje opozarja tudi Badjura. Oglejte si jih torej v Steletovem delu in prečitaj-te tudi kratki tekst, da se boste lahko postavili, ko vas pripelje pot mimo kake take na<e doslej pozabljene zakladnice.
20.000 metrov filma o Himalaji
Ljubljana, 7. decembra. Pred tednom smo na tem mestu kratko poročali o velikih alpinističnih uspehih, ki jih je dosegla letošnja mednarodna ekspedicija v Himalajo, oziroma njena najbolj a silna Stana. Monakovčana. Hans Ertl in Bertl Hocht Namen ekspedicije, ki jo j« v.dil dr. D>Tenfuirth iz Zuricha in ki se lahko pon-aša. da je dosegla dosedaj največjo višino v Himal«j4, 7.775 *m. pa ni btf v prvi vrsti alpinističen, temveč filmski. Odprava je imela nalogo izdelati film, ki se bo uporabil deloma kot kulturen Man, deloma v »Demonu Himalaje*. Hans ErtL ki se je za filmanie v snegu in ledu rzvež-bal v znani Franckovi ekspediciji ns Grenland, je prevzel delo operaterja v najviSjih lege h.
Odprava ne Himalajo se je morale boriti s silnimi težavami, kljub temu so posneli okrog 20.000 metrov filma, često pri največjih nevarnostih. Večino filma so posneli v ozemljih, kamor še ni prodrl noben operater. Hansu Erthi so se posrečile snimke celo v višini 7.775 metrov. Skoro bolj nevaren kot snimanje samo je bil transport filma. Nosači domačini (okrog 500 po številu so bili prepričani <*ia je v kovinastih škatHh. v katerih so shranjeni filmi, denar in dragocenosti. Več kot enkrat je prišlo do te«a. da je hotel nosač s teko škatljo enostavno izginiti. Vodstvo je moralo organizirati posebno varnostno službo, zlasti ponoči, ko so morali člani odprave čuvati dragocen materija! z nabitimi samokresi v roki.
O tej ekspediciji, zlasti o njenih alpinističnih podvigih, bo predaval v Ljubljani pod okriljem T. K. »Skale« g. Hans Ertl v petek, 14. decembra ob 20. uri zvečer v dvorani hotela Union. Predavanje bo spremi inlo 120 lepih diapozitivov. Vstopnice se dobe že v predprodaji pri »Alpini«, Predahe et Kolib, Goreč in Sport Kmet.
It Maribora
— Seja mestnega sveta. Nocoj se bo vršila ob 18. uri v mestni posvetovalnici 3. redna seja mestnega sveta. Na dnevnem redu je več važnih vprašanj in pa aktualne zadeve, ki bi morale biti rešene že na 1. redni seji. Zal pa je bila ta zaradi tragičnih dogodkov v MarselHeu prekinjena.
■— Službo dobi. Borza dela v Mariboru išče vratarja z družino, ki bi Imel nalogo vzdrževati pokopališče. Delo dobi tudi strojna pletilja. Pojasnila daje ekspozitura Borze dela v Mariboru na Rotovskem trgu.
— Zastrupljen je z alkoholom. Ko je v sredo popoldne 53 letna Marija Murši-čeva končala z raznašavanjem >Večerni-ka«, so jo popadli hudi želodčni krči. Da bi ublažila bolečine, je izpila doma nekaj žganja, v katerem je bil namočen zelen oreh. Toda posledice so bile hude. Bolečine so se še povečale ln raznašalko so morali reševalci nezavestno prepeljati v bolnico. Tam so ji zdravniki izprali želodec, toda kljub temu je MurSičeva Čez eno uro podlegla zastrupljen ju.
— Nedelja v mariborskem gledališča. V nedeljo ob 16. uri popoldne ponove melodiozno Leharjevo opereto >Carjevič<. Na to prvo letošnjo glasbeno popoldansko predstavo opozarjamo zlasti ono občinstvo, ki med tednom ne utegne obiskati gledališča Zvečer ob 20. uri bo prva ponovitev X uši če ve najnovejše satirične komedije >žalujoči ostali«.
— Obrtniški predavateljski večer. Mariborski obrtniki so priredili v torek zvečer svoj prvi predavateljski večer letošnjega Obrtniškega tedna Večer je o tvoril predsednik Okrožnega odbora g MIha Vahtar s primernim nagovorom. Zanimivo je bilo razpravljanje predsednika Združenja čevljarskih mojstrov g. Krajcarja. Podal je obupno sliko oblačilne stroke, kateri koplje grob umazana konkurenca. Sledil je govor g. Kaca, ki je razrootrival zlasti o davčnih zahtevah obrtništva in zatrjeval Je povsem upravičeno, da davčna bremena vse preveč stiskajo našega obrtnika, ki itak samo Se životari. Predaval je tudi g. Julče Novak in podal 10 zapovedi za zavednega ln poštenega obrtnika. Vsi govori so navzočim obrtnikom prikazali mnogo novih dejstev, ki jim bodo prav gotovo koristili.
novembra so bOe izdane naslednje obrtne pravice: Kranjc Rudolf, mesar; Berkift I>ora, krojačiea ženskih oblek; Ragg Karol, trgovina t mešanim blagom na drobno; Horvat Ivan, čevljar; Sprager Alojz, trgovina z elektrotehničnim materijalom; LoČnik Marija, trg. z meSanim blagom na drobno; Pire Gregor, brivec in frizer; Neubauer Franc,
čevljar; Stanjko Franc, krojač; Pavel Kunstek ln drug, d. s o. s., tovarniško Izdelovanje ovratnikov in perila, izbijani pa so bili: Veršič Franc, mesar m prekaje-valec; Franc Kormanna naal. Fric Josip, Karol Ragg in drug trgovina z mešanim blagom na drobno; Zorčič Marija, bufriet; Banovšek Leopold, trg. a sadjem «n deželnimi pridelki na debelo;    Tvrdka >Ba-
ta« d. d. čevljarski obrt; Združene tvornice perila Ambrožič & Sabotv, d. s o. z., izdelovanje perila na tovarniški način; Hohnjec Mihael, trg. z mesnimi Izdelki, kruhom in delikatesami; Tvrdka Močivnlk & Ogriaeg, trg z manufakturo na debelo; Toro* Anton, carinski posrednik; Turnšek Ema. branjerija; Drezler Rudolf, tapetnlk; Cutič Marko, kotlar
— Vojni obvezniki bodo zapriseženi. Mestni vojaški urad mariborski ponovno razglaša, da bo 9. t. m. ob 11. uri v vojašnici kralja Aleksandra L v Melju zaprisega (ustna in pismena) vseh v Mariboru bivajočih rez. ln vpok. častnikov, častnikov v ostavki in rez. voj. uradnikov. Oni, ki Imajo uniforme, naj pridejo v uniformi, sicer pa v civilu z znakom Že napisano prisego po vzorcu ki ga dobe rez. ofic. v mestnem "Ojaškem uradu, Slomškov trg 11 naj vzamejo seboj! Nespreje-ti častniki bivše avstro-ogrske vojake bodo zapriseženi skupno z drugimi voj. obvezniki na vojaškem vežbališču Tezno pri Mariboru 16. t. m. ob 10. dopoldne. — Zaprisega vseh vojaških obveznikov, nespre-jetih rezervnih oficirjev, Invalidov, stalno to začasno nesposobnih obveznikov od rojstnega letnika 1880 do vključno 1914 bo na vojaškem vežbališču Tezno pri Mariboru v nedelje 16 t. m. točno ob 10 uri. Zaradi pribave podatkov onih voj. obveznikov, ki niso pristojni v Maribor, morajo pa priseči na Teznu. ker bivajo stalno v Mariboru, naj se prijavijo mestnemu vojaškemu uradu v Mariboru, Slomškov trg št. 11 med uradnimi urami v naslednjem redu: dne 10. decembra t. 1. od roj letnika 1900 do 1914, dne 11. decembra t. 1. od roj. letnika 1890 do 1900. dne 12 decembra t. 1. od roj. letnika 1880 do 1890. Obveznikom, ki bivajo v Mariboru, so pa pristojni v občine Llmbuš, Račje. Fram. Hoče, Pobrežje, Studenci, Kosaki, Kamni-ca. Sv. Križ, Zg Kungota, st. Ilj, Pesnica, Jakobski dol. Sv, Marjeta ob Pesnici. Duplek ln Korena ni potreba, da se javijo vojaškemu uradu, ker bodo zapriseženi 16. t. m. v Teznu s svojimi pristojnimi občinami. Vse Informacije v zadevi zaprisege daje mestni vojaški urad mariborski med uradnim časom.
Iz Noveea mesta
— Odlikovanje zaslužnega sodnika. Dne 1. decembra je izročil predsednik tuk. okrožnega sodišča g. dr. Kavčič pred krat kim vpokojenemu višjemu sodnemu svetniku g. Juriju Kozini red Sv. Save III. •topnje. K izročitvi odlikovanja je pozval g. predsednik najožje stanovske tovariše odlikovanca v porotno dvorano, kjer je piedsednik po kratkem nagovoru, ocenja-joč odlikovančevo delo kot sodnika in njegovo narodnoat in jugoslovensko miselnost, izročil po pokojnem kralju podeljeno odlikovanje. Globoko ganjen se je zahvalil odlikovanec v prvi vrsti g. predsedniku, na Čigar pobudo je bil odlikovan, ln pa tovarišem, s katerimi je dolga leta sodeloval v najtesnejših prijateljskih »tik:h. Po zahvali s strani odlikovanega so mu tovariši iskreno čestitali. Tudi mi čestitamo odlikovancu, ki si je v vseh vrstah tuk. prebivalstva pridobil s svojo kulint-nostjo najglobje simpatije, želeč mu, da bi se še dolgo let veselil zasluženega odliko van j a.
— Zaključek »Obrtniškega tedna*. Novomeški obrtniki bodo zaključili svoj »Obrtniški teden« v soboto, 8L L m. z mašo, ki se bo vršila v kapiteljski cerkvi ob pol 9. uri. Ob tej priliki bo na obrtni ke tudi primeren cerkven nagovor. V telovadnici osnovne šole pa bo imel ob 10. uri zastopnik zbornice TOI v Ljubljani g. dr. Jure Koce nagovor na obrtno mla dino, učitelj g. Vilko Menard pa predavanje o vzgoji obrtniškega naraščaja. Zvečer bo obrtnUki družabni večer v salonu hotela g. VVindischcrja, kamor je vabljeno obrtništvu naklonjeno občinstvo.
'^sssassVsBBVBBSssnHBBVBs^^
Samo Se danes razkošje Orijenta
ALAHOV ZAKON
Harem, ljubezen, petje in godba ZVOČNI KINO DVOR, telef. 27-30 Predstave ob 4., 7. ln 9. uri zvečer jutri ln v nedeljo ob 3., 5., 7. ln 9. uri Vstopnina 4.50 in 6.50 Din
Iz Celfa
—c Lutkovno Igro »Jurček-čarovnlk« bo uprizorilo sokolsko lutkovno gledališče v soboto 8. in nedeljo 9. t m., obakrat ob 10. dopoldne, v telovadnici okoliške deške narodne šole.
—c Skioptično predavanje o Chlcsgu. Na Ljudskem vseučilišču bo predaval v ponedeljek 10. L m. ob 20.16 g. prof. dr. Pavel Breznik Iz LJubljane o temi: »Chi-cago, drugo največje mesto Združenih držav, svetovna razstava«. Zanimivo predavanje bo pojasnjevalo nad 100 akioptič-nlh slik.
—c Umrla je v Bredo na Bregu pri Ce ljn v starosti 73 let vdova po poštnem poduradniku ga. Alojzija šerakova.
—c Podaljšanje legitimacij železniških upokojencev. Za podaljšanje veljavnosti rumenih lepritimacij za leto 1935. morajo vsi upokojenci, vdove In sirote predložiti postaji Celje do srede 12. t m legltlma cije, penzljske dekrete, odrezke poštnih položnic, s katerimi so prejeli pokojnino, za otroke preko 18 let starosti uradna potrdila kakor prejšnje leto predpisano !n znesek 1 Din za vložek za leto 1935 Legitimacije zamudnikov bodo šele v februarju  predložene  v prolongacijo
—c Nogometna tekma. V nedeljo 9 t m. bo gostoval mariborski Rapld v Ce ljn ln bo na športnem igrišču pri »Skalni kleti« odigral prijateljsko tekmo s celj skimi Atletiki Zanimiva tekma se bo pričela ob 14.
—c Nočno lekarniško službo ima do vštetega petka 14 t m kr dvorna le karna »Pri Mariji pomagaj« na Glavnem trgu.
a     •     t    ~j   •• i
w v»#-» sj"—»aji ■••<nr***»*«'* «•**%? vas t k* jasi v %m u^uuiu t a J***
Več poguma
v boju proti raku
Iz odbora JugosJovenskega društva za proučevanje in
zatiranje raka
Ljubljana, 7. decembra. Rak je ozdravljiv. Vsak zdravnik je danes prepričan, da govori pacientu čisto, znanstveno utemeljeno resnico, Če ga bodri in tolaži, Češ: Tvojo bolezen bomo ozdravili. Priznavam, da je bilo nekdaj drugače, da je nekdaj pomenila diagnoza rak skoro že smrtno obsodbo. Toda znanost je v zadnjih letih ogromno napredovala, odprle so se popolnoma nove, do tedaj neslutene možnosti zdravljenja Operaterji so si izdelali dobro premišlje operativne metode. Rentgen je odkril žarke, v katerih ležijo neizmerne zdravilne sposobnosti, madame Cu-rie je našla radij, ki nam je odprl pot k novim načinom zdravljenja. In Še danes je na delu armada učenjakov in zdravnikov, da izpopolnijo vsa sredstva, ki jih že imamo, in najdejo nova, ki bodo še bolj zasi-gurala in olajšala uspehe, Črnoglednost, pesimizem danes ni več na mestu. Nad rakom lahko tri um f i ramo, (e ga o pravem času spdV:namo.
Ce ga o pravem času spoznamo. V teb besedah tiči danes ves problem raka, v kolikor se tiče ozdravljenja. Ce raka o pravem času spoznamo, smo gs že tudi premagali. Pravočasnemu spoznanju se upira še cela kopica ovir. Najprej naj imenujem dejstvo, da rak, zlasti na nekaterih organih, ne povzroča v začetku nikakih bolečin. Ljudje so pa navajeni, da se šele tedaj smatramo za bolne, če jih kaj boli. Bolezni brez bolečin po ljudskem mnenju ni. Iz tega napačnega naziranja izhaja lahkomiselnost, ki ljudi zapeljuje, da ne vzamejo za resno kakršnokoli motnjo v svojem telesnem življenju, ako ni zvezana z bolečinami. Tako se bolniki šele potem podajo k zdravniku, ko je bolezen že dolgo glodala na njihovem zdravju. Seveda je potem težko in včasih tudi res nemogoče tako zastarelo bolezen še izlečiti. V tem pravcu, da se namreč dajo ljudje preiskati vselej, kadarkoli zapazijo na sebi kako nepravilnost, bo treba Še veliko truda in dela, besed in opominov, predavan.; in pouka.
V dan?*niih časih se moramo boriti še z drugimi ovirami. Življenje je težko, denarja je vedno manj, zdravniku je treba plačati honorar za preiskavo in eventualno za zdravljenje. Vsled naraščajoče bede si namreč hočejo ljudje prihraniti tam, kjer mislijo, da to najlažje storijo. In zal, smatrajo izdatke za zdravnika in zdravljenje 7a zadevo, ki jo najlažje pogrešajo. Iz mojih skušenj vem veliko žalostnih primerov
takega štedenja. Mati mora kupiti sinu knjige za šolo, hči rabi novo obleko, da ne bo strgana hodila okoli, streha pri hiši je potrebna popravila, zamuda pri delu zmanjša dohodke, če mojstra ni doma, vajenci in pomočniki nič ne delajo: taki in enaki so vzroki, ki ljudi zadržujejo, da ne gredo k zdravniku. Med tem se pa bolezen razvija naprej. Tem vzrokom se pridružuje še ne-poučenost. Ljudje včasih ne vedo, da imajo v bolniški blagajni zdravnika brezplačno na razpolago, ali pa da so v vseh bolnicah ambulance, da ima vsaka občina svojega uradnega zdravnika, ki mora nepremoŽnira nuditi brezplačno svojo zdravniško pomoč. Skratka: danes je vsakemu bolniku na razpolago zdravnik. Oziri na denar bi morali odpasti. Treba je samo nekaj razumevanja za zdravje, vzeti si je treba čas, vse drugo je tu.
.>cin pacienti odstranili sami vse naštete in mnoge druge ovire, bodo o pravem času prišli v roke zdravnika in rak bo — vsaj v večini primerov p pravem času spoznan. S tem bo ozdravljenje zasigurano ali vsaj omogočeno.
Rak je ozdravljiv. Sloviti čehoslovaški zdravnik profesor dr. Ostrčil iz Prage poroča, da se da 60 •/§ raka pri ženah trajno izlečiti, rak na koži in zunanjih organih je celo tedaj ozdravljiv, Če je že nekaj časa trajal, kirurgi iz vsega sveta naštevajo v svojih poročilih dolge vrste trajno ozdravljenih rakov. Kakor drugod po svetu, tako je tudi pri nas doma. Med nami hodijo živi in zdravi možje in žene. ki jim je zdravniška pomoč vrnila zdravje in jih rešila raka. V ljubljanski ženski bolnici sem dal — da samo nekaj našega navedem — pregledati vse one žene, ki so bile tam zdravljene v času, ko ni bilo na razpolago drugega sredstva nego operacija. Vsak dan ss mi javljajo pismeno ali osebno žene, ki so se pred leti zdravile in so danes zdrave. Zato proč z obu pa van jem.
V zadnjih letih smo tudi prt nas za zdravljenje raka dobili vse ono, kar ima inozemstvo. Poleg operacije lahko v vseh večjih mestih Slovenije nudimo pacientom zdravljenje z Rontgenovimi žarki. Pripravljeni smo, da poleg operacije uporabljamo še to sredstvo, ali pa, da v onih primerih, kjer se operacija iz kateregakoli vzroka ne more narediti, vsaj z Rontgenovimi žarki dosežemo cilj. Radija še nimamo v mejah naše banovine v dovoljni množini, pač pa imamo ▼ Zagrebu vzoren institut, ki js nalašč urejen za zdravljenje 1 radijem. Kjer torej sami s svojimi sredstvi ne moremo vsega doseči, si lahko pomagamo s tem, da napotimo bolnika v Zagreb v imenovani institut.
Pošiljanje bolnikov v druge kraje je zano z velikimi stroški, ki jih ne zmore vsak bolnik. V tej okornosti tiči zopet velika ovira. Marsikdo bo razočaran in obupan vzkliknil: tega pa ne zmorem. Pa tudi v
m "ogledu je mogoče najti izhod. Razne bolniške blagajne rade prispevajo k stroškom v vsakem primeru, kateri je za zdravljenje z radijem sposoben. Tudi kje drugje se še najdejo viri, ki materialno olajšajo to zdravljenje. Marsikomu bo še treba seči pod pazduho in mu pomagati. Tudi v teh težkih Časih se morajo kje najti sredstva, da se potrebnim omogoči radijsko zdravljenje.
Pri tem pa moramo opozoriti, da zdravljenje z radijem ni v vsakem primeru potrebno. So raki, ki jim prav lahko pridemo do živega z onimi sredstvi, ki so nam na razpolago doma. V takih slučajih bi bilo napačno in odveč, ke bi metali stran denar za način zdravljenja, ki ei nujno potreben. Če lahko s tramvajem pridem na cilj, ne bom najemal dragega voznika, b>
277
>SL0V«CN8K1  rf AfTOD« dne 7. dBMEdbrm 1934
Stran S.
Gospodarski problemi
Bele Krajine
Važno zborovanje vseh županov belokranjskih občin
Črnomelj, 6. decembra. Važno gospodarsko zborovanje vseh županov belokranjskih občan ki smo mu v našem listu že posvetila poseben članek, je bilo nad vse pr čakovonje dobro ob;skano, kar najbolje dokazuje resno voljo In pravilno razumevanje Belokranjcev za smotrno gosoodarsko delo. Zborovanje je vodil črnomaljski župan g. MuHer, ki je sam eden naj-odličneiših gospodarskih delavcev v Beli Krajini a prisostvovala sta mu^ oba belokranjska okra in« načelnika gg. Kaki in Trstenjak poleg nekatdrh odposlancev iz LiubUa-ne. vs«h županov brez razlike. večVne občinskih tajnrkov m blagajnikov ter obeh okrajnih kmetijskih referentov.
Po lepih uvodnih besedah g. Mu'lerje, ki je iskreno pozdravil navzoone, je prvi povzel besedo brvnovinsk inženjer g. Rueh in referiral o elektrifikaciji Bele Krarne. Njegovo podrobno strokovno noroč;k>, ki je trajalo nad eno uro. so navzočni pos'ušali s posebno pozornostjo in nado. ds se bodo ti veliki načrti, ki bi v Beli Krajini ustvarili pravo blagostanje, čim prej uresnič li. Pereče je seveda vprašanje prepotrebnih gmotnih sredstev, a je referent tudi g'ede ist h pojasnil vse potrebno. Edini in najcenejši izhod za elektrifikacijo Bele Krajine je vsekakor velenisk tok, ki je last dravske bono-vine rn je ^e s to možnostjo v bodoče treba računati Zastopniki občin metliškega sreza so glede tega važnega vprašan:n sprožili mnogo vprašanj, ki jih je g. ing. Rueh takoj obrazložil.
Kot druga točka dnevnega reda je sledilo predavanic hanovinskega inšpektorja g. Gorkiea o tolmačenju zakona o Jbč nah m izvajanju uredbe o občinskih uslužbencih. Njegove rzčrpne besede so koristite vsem navzočnim, ker si še danes mnogi niso n« jasnem glede podrobnega in preciznega izvajanja zakona o občinah, kakor rudi točnega opravljanja blagajniških in drugih obč nskih poslov. Navzočni so naslovili n« predavatelja nad 100 vprašanj n je njegov referat trajarl polne tri ure* kar dokazuje veliko zanimanje naših občinskih uslužbencev zta točno izvajanje vseh zakonov m uredb. G. Gorki-ča so navzočni p rosiki, naj bd se kaj kmalu spet povrnil v Be-o Krajino m jih pouč 1 še o drugih perečih problemih.
Zelo zanimivo je bilo poročilo sreskih kmetijskih referentov gg. Konde in Stoklasa iz Metlike m f Črnomlja. Številčno je bilo dokazano, da je Bela Kraj na med vsemi kraji naše banovine na najnižji gospodarski stopnji in da bo treba še mnogo resnega dela in kreditov, preden bodo naši kraški kraji mo-gfc koMkoT toliko v gospodarskem pogledu tekmovati z ostalimi v dravskr banovini. O tem važnem vprašanju je spregovoril tudi črnomeljski sraki nečem fle g. Trstenjak, ki je zastopnrke občin zlasti opozarjal na smotrno pospeševanje kmetijstva in živinoreje, za kar so občine predvsem dolžne skrbet!1.
Zaradi pozne ure — zborovanje je trajalo od 9. zjutraj do 5. popoldne — je bilo sklenjeno, da se v rurilcrajšem času, naibrž januar ta, priredi enako zborovanje v Metliki, ki bo imelo zgolj gospodarski program.
Ker je bilo na ornomeljskom zborovanju
sproženih mnogo res koristnih misli za po-vzdigo Bele Krajne, smatramo za dolžnost vsaj v glavnem rx>ročeti o nekaterih, ki so
zlasti očividne in važne.
Krivda za sorazmerno slabo stanje kmetijstva v Beli Krajini leži na eni strani v
splošnih gospodarsje h razmerah zadnjih desetletij, ki so zaradi zarjušoenosta povzročile sedanjo zaostalost naših krajev, a na d*, gi
strani v izseljevanju najboljših domačih dela vn»;h moči v Ameriko. Dolar je bQ dodga leta najlepša pesem za naše fante in je pognal štev lne naše domačije na benalko palico, ker se je koJo sreče v Amerčki obrniAo prav tako, kakor v Evropi.
V zadnjem času je b.*o v Beli Krajina posvečene največ pozornosti pismenosti m pridobivanju duševnih dobrin, doć m je za materialne dobrine in strokovno gospo^iarsko izobrazbo bilo storjeno bore malo. Ko se je končno dvigniio zanimanje tudi za gospodarsko delo, so nastopili obenem tudi najtežji časi, k so ee naprednejšem krajem onemogočali zbolišanje razmer. Zabavljanje in tarnanje o slabih Časih je treba sedaj opustiti in se posvariti z največjo vnemo Gospodarskemu delu in strokovni izobrazbi neš-h kmetov. Na Danskem n. pr. n nobenega neorganiziranega  kmeta m je zato danska kmet po izobrazbi in blagostanju prvi na svetu. Danskn  kmetijski pride ki gredo po vsem svetu in ga ni tako visokega carinskega plota, ki ga s svojo odlično kakovostjo   rn   brezhibno  organizacijo   ne bi mog! ipremagati,  a Slovenci svojih lastnih pridelkov niti  v svoji  državi  ne morejo vnovčiti, ker večinoma z« trg niso sposobni kar velja zlasti za Belo Kršimo. V drugih krajih kmetje iščejo sami nova pota v boljšo gospodarsko rx>dočnost s belokranjskega kmeta je k zadružnemu  n gospodarskemu delu treba skoraj siliti, česar so mnogo krtive  tudi razne kmetijske   mlekarske in vinarske zadruge ki so bile v zadnjrih letih ustanovljene v korist Bele Kraiine.    a so kmete razočarale, ker niso poslovale tako, kakor bi jim bila dolžnost
Mnogo kmetov je danes v Bel«- Krajini že gospodarsko zavednih, a vendar proti večini ta pešoica ljudi ne more doseči nobenega gospodarskega preobrata. Kdo naj tedaj začne z organiziranim gospodarskim delom na naši vosi? Odgovor leži na dlani: predsednik^ velikih močnih, zaokroženih gospodarskih občin naj prično delati za po-vzdtgo gospodarske in zadružne zavesti med našimi kmeti. Skrb mest m različnih zvez ne more na tem polju ničesar doseči m je tako delo treba usmeriti v docela druge roke joke županov, učiteljstva in občinskih uslužbencev. Najvišja dolžnost vseh je tedaj, da s svojim ugledom in razumom vplivajo na svoje občane združevalno m orga-nizatorično ter jim pomagajo z lepo besedo m zgledom. Občine, ki nimajo nit podružnice Kmetjska družba ali vsaj Sadjarskega in vrtnarskega društva, so danes kakor mrtve in le pospešujejo obu božanje svojih občanov.
Naš kmet naj dobro pomni: gospodarski napredek na deželi je danes mogoč le po složnem, organiziranem zadružnem delu.
K obrtniškemu
tednu in prazniku
Podprimo našega obrtnika, podprimo domačega producenta, da bo on podpiral nas
Ljubljana, 7. decembra.
Nosi obrtniki so si izbrali za svoj obrtniški teden zlato geslo »Temelj narodnega blagostanja je krepak obrtniški stan«, geslo, ki ie velikega pomena za ozdravitev sedanjega, že skoraj več kot nevzdržnega gospoda r sk e-ga stan je,
Nes narod, ki je b9 tlačen skori stoletja v polrtičnem, gospodarskem in prosvetnem pogledu, bi se moral v novoustanovljeni narodni državi, zatem, ko je tolikanj pretrpel in žrtvoval gospodarsko utrditi, da bi bil in ostal krepak gospodaT v svoji hiši. Žal pa smo v mračni preteklosti, v borbah za narodno tn politično osvobojen je, porabili svoje materijelne dobrine in čas ter bili prisiljeni zanemariti gospodarska vprašanja. To so najmočnejši razlogi da smo se po osvobojenru znašli sredi zapletenm gospodarskih razmer in problemov, ker smo morali predvsem del n ti na naši polit:čni in kulturni stabi-rizeciji. Naš utrujeni narod ni imel časa. ne volje, da bi novolino iskal nova gospodarska sredstva m pota.
Morda je baš ta čas politične, narodne tn kulturne stabilizacije omogočil preneglo kamtfl,:ziranie našega gospodarstva. Nujna pos-led^. ki je lastna vsem kapitalističnim sredinam, ie po'av družabne diferenciiaci-je. to ie. do se dnižba razdvaia na posebne stanovska in oridobitvene skupnne: v skupino gosoodarsko močnih to je tistih, ki po-seduiek) materijalne dobrine, v skupino delovnega življa po mest:h. ročnm in duševnih dehvcev in v skupno kmečkega življa. V teh medseboino ločenih družabnih slojih se pod t>ri*;«:kom gospodarskega stanja usinaris r>o«eK-ns crflnov*Va ovhologiie, psl-holoaiia močnih rn r*»;bo'ruiijs ek-onomsko sWh in nod^ei^nih. Ta se rzživlia v u^tv^"^^Hi stanovske mržnie rn borfoenega stanov=kcga razoo^ožen ;a. Oa ie to nevarno za notranji družabni mir. je jasno in nikdar- še ni mela stanovsko ostro razdelie-is r'sf'^ba 79ve*ti o naci]onsln; <0cunnosti in
,,t-, 'V,   cnlnčn-'Vi   :Tt*f.Tp.c;V»     ^to   ie naloga
trezn;h tn razsodnih ljudi, da ustvarijo družabno harmonijo ki dela državo in narod mečne^i ter odn^mega proti vsem ne-vamo«;t;m   bodisi not"»niim ari zunanjim.
Poudariti morem, da so v naši državi dani vs; no-^i' SS dra*simo VflnnoTiito. ker je mn*»nie o ogromnih soc^lnih razVkab već'noma samo rarn;5lieno Res je. da se vedno Isfll nrit'«V c»o*T\n#4fl-r«Ve krize močno izrsra nri o*romni več:ni našega naroda ki so de^:err,fllci v ^m. da so n-pVnn,^ zn;Vn; n"n n":»mV; in mezde, ki dflnes večip^rra n** n<lrtmvi<i lo n'ti ek^'^tenJSie-mu nrHi'mn Predvsem tn nVi«tvn »e rodilo nerazpoložen k do gospodarjev bodisi obrt-
na 5
niflcov, trgovcev ali mdustrijcev. Celo mali podeželski kramar naj bo že izkoriščevalec kmeta. Resnično p« je tudi dejstvo, da je veliko večino naših obrtnikov, trgovcev m industri ioev izredno težko prizadela gospodarska kriza in žive često v težjah razmerah in večj.ih skrbeh, kot deJoiemalci. O tem najbolj zgovorno pričajo vedno bolj naraščajoče številke o konkurzih rn opustitvi obratov. Seveda pa sede med nami tudi boge trni o katerih se naimanj črrie, ker imajo tudi nafboli zanrto roko. keČAt je treba podoreti naše kulturne, naciionalne in socijalne organizacije m tvorce. Splošna stanovska mTžnia v Trasi državi je sb^urdum pri količkaj dobri volti m razumevanru delodajalcev rn deloiernalcev. Ce bo delodajalec razumel m spoštoval svojega delojemalca deloiems'lec ps ščitil mterese svojega delodajalca, lahko pri nas izraz »stanovska diferencijacija« odpade. Podpirajmo domačo produkcijo, da bo ta lahko tudi nas podprla. Podniraimo domaČo produkcijo de bo ta lahko tudi nas podprla. Spoštujmo domače delo. ki naj bo pošteno plačano. Naj ne bo med nami Skrvenca, našega človeka k? ie nesociialen in s tem tudi anaciionalen. Ta ži« naj bo pridržan gotovim tujcem.
Če že lahko pišem o nesmtsemosti stanovskega nerazpoloženja in apeliram na slogo vseh stanov, ker le ta rodi moč in go-sfoodarsko oiačenie, v doflvro celokupnega naroda, še toliko lažje pišem o stanovski zavesti, o stanovski skupnosti, za zbližan ie t drugimi stanovi. V tej zamisli je velik del našeg© obrtništva organiziral svoi teden pod znanm lenim geslom, ki naj bo brv za povezanost med obrtniki samimi m pa med nimi rn drugimi stanovi. Skoda, da se te ob^trrške man'festaeiie nrso udeležili vsa" obrtnilc:. V takm sluesiib bi morala stonVti v ozadje različna nezfranja v drugih vprai^ian rh.
Obrtniki so v oSrrm svoiefa obrtniške-g« tedna nri red ili rudi okušan obrtn;škj K. iem. Hvalevredna ie ta prireditev, ker je prtijp* v ča«ni afs^fi nedel? "m nrflznikov ko vsaVdo no svojih močeh skuša vroV^ari tTad;CTfo obdarovanje svoi?h dragfli S ^sko razs*avo ae v tem času p°dr»re devisa »Svoti k «voTim* ln »Ki?nut dorns^' bla^o«. ker ni no treba da obdarimo svole dra«e s fno-7sm»V;mi i*de!k: ki niso na»5i in t»M? n^msio na^e do-mačfS. svoiatvene note. Obrrnf5ki rz-deleV oriVartfie n*rodov znečai. boli mor-^a kot fnr*iTc4r}VcVv ne bMt i^cfifff t licem mnogoterih blagovnih skupen priporočam, rla da to svoiim izdelkom ČHnKoli mogočen nefal -arorlove dSiše m msčajs.
PodnrtTno nalegs obrrn^Vs, podnHmo domačega producenta s sahtevo, da bo la
podpnraj  nas,  ssposloval  samo domačega
Človeka in ga pošteno plačal
Ca bo ves narod brez razlike stanov prežet z zavestjo skupnosti, če bo ves narod v svoji življenjski borbi za obstoj ▼ svojem sočkoveku-Jugoslovenu videl brata, bo storjen velik korak naprej za omiljenje in ozdravljenja današnjega težkega gospodarskega položaja. Elemente pa, ki bi se geslu »Svoji k svo>im« in socijalni pravičnosti ne pod v rg H, odstranimo ia naše družbe. Dr. M. D.
Iz Škofje Loke
— Prošnja! Vsa društva, korporacije, organizacije, denarni zavodi itd., ki so na kakršenkoli način počastili spomin blagopokojnega kralja Aleksandra I. Zedinitelja in imela žalne komemoracije v tej ali oni obliki, se naprošajo, da oddajo o tem primerno poročilo mestni občini ali občinskemu odborniku, učitelju Vojtehu Debeljaku v svrho sestave skupnega, enotnega poročila. Prosimo pa — čimpreje!
— Otvoritev mladinskih popoldnevov pri Sokolu. Starše sokolske dece opozarjamo, da se bodo vršili tudi letos v Sokolske m domu mladinski popoldnevi in to ob nedeljah pod vodstvom bratov in sester, predvsem iz vrst učiteljstva. Prvi tak popoldan, ki se je mladini že prejšnja leta zelo priljubil, je bil v nedeljo. Na sporedu bodo zanaprej pravljice, družabne igre vseh vrst, nastopi dece. nauk o lepem vedenju, kratki filmi in slično.
— Opozarjamo: Sokolski zvočni kino nam bo v kratkem pokazal krasen film o pogrebnih svečanostih kralja Aleksandra. Deca in vojaštvo bo Imelo posebne predstave, bo pa film dostopen tudi občinstvu. Film ima izvrstne posnetke in je zvočni.
— Obrtniški teden v Skofji Loki se je pričel s preteklo nedeljo. Člani združenja so sledili v radiu svečanim nagovorom obrtniških predstavnikov v Ljubljani, nato pa je bil otvorjen v risalnici deške šole gesttedenski mizarski tečaj, ki se ga udeležuje nad 20 mizarskih mojstrov in pomoč nikov. Tekom tedna je priredilo združenje celo vrsto predavanj in to v Skofji Loki na
vseh šolah, v Retečah, v 2abnici, v Gabrku in drugod po vaseh. 0 obrtniškem vprašanju so raspravljali bivši predsednik zdu-ženja Pavel Okorn, tajnik Lovro Planina m predsednik čevljarske sekcije Ivan Hafnfer. Vso javnost opozarjamo, da prirede obrtniki veliko manifestacijsko zborovanje os praznik 8. t. m. ob 9. v telovadnici škofjeloške šole, pa vabimo vse občinstvo brez izjeme, da temu zboru prisostvuje!
— Zahvala Kolašie. Škofjeloško KJS izreka tem potom vsem svojim dobrotnikom in prijateljem, ki so na kakršenkoli natin pripomogli, da je bilo obdarovanih 106 otrok, svojo najprisrčnejšo zahvalo!
— Nsvi temelji StreUke druiine. Sicer je bila ustanovljena SD v Skofji Loki že pred letom dni, toda delovala ni. Kaže pa, da bo v bodoče drugače. V mestni posvetovalnici se je vršil v sredo zvečer sestanek, ki ga je vodil g. Markulj in mu je prisostvovalo nad 40 strelcev. Izvoljen je bi: popolnoma nov odbor, ki mu načeluje sodni predstojnik Franjo Ustar, člani so pa CTg. Dolenc Franc ml. (podpredsednik), Ber čič Ivan (tajnik), Hafner Pavel (blagajnik) in odborniki polkovnik Mihajlo Lukić, major Oblak, sreski šolski nadzornik Vinko Zahrasttiik, predsednk vBoja«, mojster Franc Rupar in zasebni uradnik Tine Oman. Ker so vse predpriprave že urejene, se bo pričelo s sobrim streljanjem takoj.
— Sokolske vesti. Naknadna zaprisega sokolskega članstva bo v nedeljo 9. t. m. ob 10.30 v Domu. Kdor bi neupravičeno tudi sedaj izostal se bo brez nadaljnega črtal iz društva. — Orkester je pričel z rednimi vajami b četrtkih zvečer. — Mladinski odsek je priredil v sredo zelo lepo uspeli Miklavžev večer. Oder je bil pravcata bajka za srčeca naših najmlajših, pa tudi obdaritev ni bila malenkostna zadeva, saj je prejelo darove okrog; 130 naraš^j-nikov in dece, poleg one mladine, ki je za telovadnico Še premlada Sv. Miklavž je uvodoma sokoliče pohvalil — izjemo je napravil le za moški naraščaj.
— >Na PoljanU \f* igra. ki vedno »vleče«. V nedeljo popoldne, so jo v režiji s. Kovačiča vprizorili v Sori na gasilskem odru. Žela je velik uspeh. Dvorana ie bila natlačeno polna.
ga naraščaja. Dobrotnik je revežem, podpira društvena stremljenja, za trg pa je storil mnogo, zksti kot občinski odbornik. Caka pa ga v tem mesecu še en jubilej Praznoval bo namreč 23letnico poroke. Ko mu čestitamo rudi k temu jubileju, mu želimo še mnogo srečnih let
Tarzan je prišel v Ljubljane
Ljubljana, 7. decembra. Tudi polet najbujnejše fantazije ne more več pričarati tako neverjetnih čudežev, da bi jih ne prekosil film! — Edino to lahko ugotoviš pri »Tarzanu«, ki presega tudi najbolj fantastične obljube in prekaša vso še tako ameriško reklamo. V primeri s Tarzanom filma, ki ga drevi prične vrteti kino »Matica«, je pač stari Robinzon samo še nerodna igračka pred-potopnega človeka in kar sram te jc da
lom se Tarzan bori v vodi in pod vodo, a z besnimi levi se meče in jih pobija kakor mlade mucke. Tudi razjarjenih levov je cela čreda, ki morć in mesarijo ljudi kar na debelo! Nilski konji, togotni nosorogi, leopardi noji in vse mogoče zveri džungle so mu sovražnice, še bolj pa njegove pomočnice, da jih jaha kakor krotke ponije. Vso svojo plavalno umetnost nam ima Weissmuiler tudi večkrat priliko pokazati s  skakanjem,  vse pa strmi,  ko s
si občudoval tega nedoTznega junaka minulega stoletja. Zdi se ti, da so med Robinzonom in Tarzanom minula tisočletja, saj je ta film tako fantastičen in tako presenetljiv, da je v resnici od konca do kraja prava pravljična čarovnija. Pri predstavi se neprestano vprašujemo, kako so vse te stvari sploh mogoče, zlasti pa pri mnogih prizorih nikakor ne moremo verjeti, da Tarzan, ki ga tudi v tem filmu igra svetovni plavalni rekorder W e i 3 s -muller. sploh ostane živ.
Prvi Metro-Goldwyn-Mayerjev film tega imena že poznamo, zato pa moramo povedati takoj, da je ta »Tarzan« čisto novo in prvi film za več sto odstotkov prekašajoče veledelo ter nekako nadaljevanje prvega filma. Kar je bilo tam še malo, čeprav se nam je lani zdelo velikansko, je v tem filmu ogromno.
Harrv Holt je s svojim prijateljem Martinom Arltngtonom organiziral ekspedicijo v Centralno Afriko, da bi se polastil bajnih zakladov slonove kosti, ki so jih našli pri v prvem filmu naslikani ekspediciji ns Gori Smrti n« pokopališču slonov. Njima sledi Van Ness tn ukrade Holtu zemljevid, kjer je začrtana pot h pokopališču slonov, ter skuša priti pred njima do slonokoščenih zakladov. Holtu je znana pot samo do Gore Smrti in mu je edino upanje Tarzan, ki je ostal s svojo ljubieo ▼ prsgosdu. Ekspedicija najde presrečni par in tu se prione dolga vrsta nepopisnih prizorov, da ti kri zastaja v silah. Tarzan zapoveduje pravi vojaki vač sto slonov, s najboljše prijateljice so mu gorila, orangutani in iimpanzi. S krokodi-
svojo krasno ženico plavaje pleše pod vodo, kakor v narisanih fantazijskih filmih plešejo ribice. Krvoločni ljudožrci v ne-prodirni džungli, grandiozna romantika pokrajine in najbujnejša vegetacija s čredami prašumskih orjakov so slike, ki jih ne bomo mogli pozabiti nikdar. Vse stori Tarzan za svoje prijatelje, a Arlington bi rad dobil Tarzanovo ljubico in Tarzana ustreli. Vse objokuje kralja džungle, šim-panzi ga pa lečijo z mlečkom zdravilne rastline. Njegova ljubica je že skoraj žrtev črede besnih levov, tedaj pa pribiti, kakor ptica po drevju, spet rešitelj Tarzan. Beli ljudje so že oropali pokopališče slonov, a postali so žrtev džungle m sloni spet dostojanstveno neso velikanska bela okla nazaj na sveto svoje pokopališče.
Za oboževalce prirode himna, za športnika rekord rekordov, za vsakogar čudež!
Iz Pollčan
— 601etni jubilej trgovca Franca Kavčič*. V prijaznih Studenicah pod Bocem je obhajal 2. decembra čislani in spoštovani trgovec " Franc Kavčič 60Ietmco rojstva V svojem življenju se je ravnal po besedah pesnika »življenj« n«i bode ti delaven dan!« Marljiv kot čebela je jubilant, ki je obenem pogodbeni poštar tudi danes Vidiš" ga zunaj le v nedeljo, kadar gTe pogodbeni poštar rudi danes. Vid'? ga zunaj godb en i poštar tudi danes. Vidiš ga zunaj le ▼ nedeljo, kadar ffre pogledat v svoj vinograd ali pa n« kulturni prireditvi, drugače pa je vedno pri svojem delu v trgovini. Vzgojil je mnogo zdravega trgovske-
uspeli komedije »Ameriška tatvina"
__ Jaseoice, 5. docerobi«
V nedeljo Z t m. so jeseniški de U vab diletanti društva »Enakost« upjizoriH v Delavskem domu komedijo »Ameriška tatvina« v 4 dejanjih, novo odersko delo domu čeg* ms*tcl>a Toneta Oglatja. Kotnedaj* prikazuje družino veletrgovoa Hanžsea, dalje njegovega prijatelja bančnika Krajca in Hanžičeve služinčadi. Vsebina komedij« jc zelo zanimiva in pestra, ker prikazuje izsiljevalce denarja, rop zaročenke, ki je zelo originalen, ker ga je zasnovala zaročenka sama in njen prefrigani ljubimec, ki potrebuje mnogo denarja. Veletrgovec Hanžič jc denarni magnat, ki nima čiste vesti, kakor tudi n« njegov prijatelj Krajec Nekaka os komedije je Haniičeva hčer ka Eli, ki hoče za vsako ceno priti v Pariz Njen zaročenec Bogo je tradikomična figura, ki izvablja obilo smeha. Tudi preprost par Tine in Spel ca sta zelo zabavna.
Komedija je v splošnem zeio posrečena Tempo igre nikjer ne zastane, dogodki s^ neprestano vrste ln drže občinstvo v atalm napetosti. Prepričani smo. da bo slo to delo po vseh odrih, ker je povsem aktualno Nastopa 10 oseb, režija je lahka, opnSS odra se menja samo enkrat m je zelo eno stavna.
Krstna predstava je btra odlično podana
Večina igralcev tn igrelk se je močno vž* vela v svoje vloge. Izborno je kreiral Han žica g. Perko, njegovo ženo ga. Weissova
AiJ?e!? C; S\^i¥r m Krajcevega sina Boga Oblak,  le   Slavka  Noč   in   Zupan nami?
ljenega detektiva nista obvladala. Občinstvo ie do zadnjega kotička napolnrio dvorano In sprejelo Igro zelo navdušeno. V sploanem je odrsko delo dornačeg* prole-tarskega avtorja odlično uspelo.
m_ R. K.
Nedelja, 9. decembra. 730: Kmetska kultura 8.00: Orkester balalajk na ploščah. 8.30: Poročila. 8.40: Mandolist. kvartet »Erika«, vmes plošče. 9.-40: Versko predavanje. 10.00: Prenos iz stolnice. 11.00: Zena kot mati in delavka. 11.20: Radijski orkester. 12.00: Cas, radij ski orkester. 13.00: Narodno obrambni dan. 16.00: Operetna ura. 1930: Nacionalna ura: Friedjungov proces, prenos iz Zagre ba. 20.00: Cas, jedilni list, program za ponedeljek. 20.10: Koncert Akademskega pevskega kvinteta, vmes tamburaški orkester na ploščah. 21.30: Cas, poročila. 22.00: Odmevi iz Jugoslavije (slov. narodne na ploščah).
Ponedeljek, TO. decembra. 12.15: Glasbene slike na ploščah. 12L30: Poročila. 13: Narodno obrambni dan. 13.10: Cas, citraški koncert na ploščah. 18.00: Slike iz narave. 18l30: Gregorc: Vesela gmajna (plošče). 18 40: Slovenščina. 19.10: Zdravniška ura. 19.30: Nac ura: Naia nacionalna prosveta (ministrstvo prosvste), prenos iz Beograda. 20.00: Prenos opere »Porin« (Lisinski) iz Zagreba, v odmoru: Cas in poročila, jedilni list, program za torek.
Torek, 11. decembra.
11.00: Šolska ura: O mladinski glasbi. 12.00: Ruske pesmi na ploščah. 12J0: Poročila. 13: Narodno obrambni dan. 13^10. Cas, orgelski koncert na ploščah. 18.00: Otroški kotiček. 18.20: Praktična navodila o pravilni sestavi prehrane z ozir. na d»-ševne delavce. 18.40: Nemščina. 19.10: So-vaške pesmi na ploščah. 1930: Nac ura: Ivan Cankar, prenos v Zagreb in Beograd. 20.00: Cas, jedilni list, program za sTedo. 20.10: Arije francoskih oper poje ga. Mar ta Oberwalder, vmes radijski orkester. 2130: Cas. poročila. 2130: Radijski orke ster. 2230: Angleške plošče.
Sreda, 12. decembru.
12.15: Vokalni koncert Ade San na ploščah. 1230: Poročila. 13: Narodno-obrambni dan. 13.10: Cas, baletna godba na ploščah. 18.00: Plošče po željah. 18.30: Pogovor s poslušalci. 1830: Plošče po že ljah. 19.10: Naloga naše generacije (N. O.). 19.30: Nac. ura: Prota Matija Nenadović, prenos iz Beograda. 20.00: Prenos opere iz Ljubljane. V odmoru: Cas in poročila, jedilni list program za četrtek.
Četrtek, 13. decembra.
12.15: Operetne pesmi na ploščah, 1230: Poročila. 13.00: Narodno-obrambni dan. 13.10: Cas. plošče. 18.00: Iz raznih dežel (plošče). 18.20: Smuška ura ljublj. zimsko-šport. podsaveza. 1830: Srbohrvaške narodne na ploščah. 19.00: Srbohrvaščina. 19.30: Nac. ura: Karadjordje zavzame Beograd 1. 1806, prenos iz Beograda. 20.00: Prenos iz Beograda. 22.00: Cas, poročila, Jedilni list, program za petek. 22.15: Radijski orkester.
Petek, 14. decembra.
11.00: šolska ura: Donava in njen pomen za našo kraljevino. IZ 15: Mendels-sohn: Simfonija št. 3 na ploščah. 1230: Poročila. 13.00: Narodno obrambni dan. 13.15: Cas, orkester Marek Weber. 18.00: 1800: Mladina irl nova stvarnost. 18J0: Radijski orkester. 18.40: K vprašanju sodobne umetnosti. 19.00: Radijski orkester. 19.30: Nac. ura: Andrija Kačič Miošič. prenos iz Beograda. 20.00: Jedilni list. program za soboto. 20.10: Komorni trio. 21.10: Narodne pesmi severo-evropskih narodov. 21.40: Cas, poročila. 22.00: Radijski orkester.
Sobota, 15. decembra. 12.15: Zvoki iz Ukrajine (plošče). 1250: Poročila 13 00: Narodno obrambni dan. 13.15: Cas. Orkester Marek Wcber. 18.00: Iz čeških oper (plošče) 1815. Aktualnosti. 18.30: Francoska glasba na ploščah 1830: Francoščina. 19 20: Plošče 19.30: Nac ura: Jadranska Straža, prenos iz Beograda. 20.00: Zunanji politični pregled. 22.20: Jedilni list, program za nedeljo. 30.30: Vokalni koncert ge. Mile Kodejeve. 31.00: Radijski orkester,    vmes čas in poročila
Čuvajmo Jugoslavijo!
Stran 6
»slovenski  narod« dne 7. deontei BH
m** 271
Novo plavajoče mesto
Francoski parnik „Normandie" bo dolg 331 m, posadka
bo Štela 292 mož
Največja ladja sveta bo *Normandie«, ki čaka zdaj v St. Lazare svoje dograditve. 2e zdaj pripovedujejo, da bo ladja dolga 331 m in tako bi jo lahko imenovali plavajoče mesto, kakor pravimo orjaškim prekooceanskim parnikom. Kako velika bo ta ladja, nam priča tudi število posadke in njena celotna opre-
za rože.
Za kabine se bo rabilo 38.400 rjuh, 19200 prevlek za blazinice, 14-570 brisač za jedilnico, 48.000 malin servijet, 150.000 velikih servijet, 48.000 čajnifo servijet, 45.000 kuhinjskih servijet in 30.000 brisač. Na vsako vožnjo preko oceana vzame  parnik s seboj 70.000
ma. Posadka bo štela 292 mož. Kapitan bo imel dva pomočnika. 9 častnikov bo odgovornih za navigacijo, 17 tehničnih častnikov in 19 inženjerjev bo nadziralo stro;e. ki znaša njih kapaciteta 160 tisoč HP.
Trije zdravniki, dva lekarnarja, 30 elektrotehnikov, 7 tiskarjev, 9 brivcev in 16 godbenfkov bo zaposlenih na »Normandie«. Njim se pridruži 187 kuharjev. 9 mesarjev. 10 pekov, ki bodo zaposleni v 30 m dolgi kuhinji, kjer se kuha vse na elektriko, dalje 628 ste\var-dov, 25 sobaric, 108 slug in 20 slov. ki bodo vedno na razpolago potnikom. Za jedilnice so pripravili 57.600 vinskih steklenic in kozarcev. 56.880 krožnikov. 28.120 skodelic. 1770 kavnih žlic, 12 tisoč 450 nožev, 15.340 žlic za juho, 14 tisoč 100 vilic. 4910 tas za raznašanje jedil. 1660 lončkov za mleko in 6000 va-z
jajc, 7000 komadov perutnine, 16.000 kg mesa, 80.000 kg kdu, 34.000 litrov vina, 6950 steklenic šampanjca, 2600 steklenic konjaka, 16.000 litrov piva in 9500 steklenic mineralne vode. Na parniku bodo spekli vsak dan 700 kg kruha. Za udobnost potnikov bo na razpolago 1100 telefonov, 12.000 kvadratnih metrov preprog in 15.000 kvadratnih metrov H-noleja bo pokrivalo tla.
Presenetljivi so tudi podatki o barvah, ki so jih porabili za ta orjaški parnik. Svetlih barv je šlo 6110 kg. črne barve pa 1300 kg. Poleg sten in stro/ev so porabili za notranjo opremo ladje 29.500 ton kovine. »Normandie« preseneča ne samo po velikosti, temveč tudi po svoji opremi. To je zopet orjaški parnik, ki je lahko Francija nanj po pravici ponosna.
človek gospodar
naravnih elementov
Dalekosežni načrti ruskih učenjakov, ki hočejo umetnim potom „delati" vreme
Peter Veliki je naprtil Rusom mnogo najdrznejših nalog. Mnoge so še zdaj na programu ruskih učenjakov in tehnikov. Prav je imel Puškin, ko je dejal o Petru, da je pošteno stresel Rusijo in jo zdramil iz zaspanosti. Odlok, naj se prouči severna morska pot in regulira reka Amu-Daria do Kaspiškega morja, jasno priča, kako daleč je mislil ta slavni ruski car. 2e pod Petrom Ve-lipim se je Rusija bala »jezičkov puščave«, ki so oblizovali ne samo tur-kenstanske kraje, temveč so preskakovali s svojim peskom tudi preko Kaspiškega morja in posegal: v južnoru-ske kraje. Petru Velikemu ie bilo dobro znano, da se lahko prepreči ta nevarnost samo z izdatnim namakanjem turkenstansklh krajev. S tem. da bi obrnil tok Amu-Darje proti zapadu, je hotel doseči, da bi tvorile stare vodne poti srednje Az:je s Kaspiškim morjem celoto in da b,; se vse reke in jezera v sredn'i Aziji podredila č^vekovj volji. Nekoč ie ba;e čital poročilo arabskih poootnikov. kier ie bilo rečeno, da je lahko prišla mačka od Ka^knte do Ka-spija. ne da b; si umazala *-ač:ce Cr>o strehah hiš\ Zato se je odločil za boj s pustinjo in b;i si ie sve^t zmage.
Bilo :e več smelih načrtov Petra Velikega in mnogi se že bližajo uresničenju. Severna morska pot je že odprta, staro korito Amu-Darje se je začelo predlanskim regulirati in obračati proti Kaspiškemu morju. Ponavljajoče se slabe letine kot posledica suše v r^iogih sicer rodovitnih krajinah Rusije so napotile tehn:ke, da so se začeli pečati z vprašanjem vpliva puščavskega peska, ki ga raznaša veter daleč nad Rusijo, in skušali so preprečiti padanje tega peska na tla. Te naloge se niso lotili samo tehn:ki. temveč tudi filozofi kova VI. Solovjeva in kemiki, kakor Mendelejev. Borbi z naravnimi element? je bil posvečen tudi del petletke od 1930 do 1935. Boj s oustin.o in ne-ukro^mmi naravnimi elementi je prišel tako na dnevni red zaenkrat samo kot borba, ki se bo vodila za poskušnjo v zauralskih in za^asnvSkih pusthrah in nanol pust'ni?h Tu leži po raziskava-n"h prof. KažtisJcegra neizrabljene blizu 4 nrliione kvad km suhe črne zemlje, ki bi se lahko izoremem'la v rodo-vitjm Dolia. travmke in vrtove.
Teoretik; in praktiki prihajajo^ pri tem do zaključka, da bi se dalo že z mehoraciio pridobiti nad 200.000 kvad. km rodovitne zemlie, za ostalo zemljo bi pa morali mobilizirati več človeških r7-' 'ti no^cp— vede. z1a-
sti one, ki se pečajo z umetnim dežjem. Ta važna naloga je poverjena v drusri petletki Instituta tmieluega namakanja
v Moskvi Ln njegovim podružnicam v Leningradu, Ashabadu, Taškentu, Tif-lisu itd. Zavod že dela poskuse, in sicer posrečene. Ustanovljen je bil z dekretom komisarijata za poljedelstvo in dodeljen državnemu hidrometričnermi odboru. Njegova naloga je umetno na-kanje suhih krajev, umetno ustavljanje dolgotrajnega in škodljivega dežja, stabilizacija oblakov, umetno delanje megle kot obrambe proti slani, odvajanje megle iz okolice hangarjev, letališč, pristanišč in mest, odvračanje toče itd. Zavod in njegove podružnice si morajo pomagati z vsemi znanstvenimi pripomočki, kar jih >e na razpolago, tako z električno energijo, rentgenskimi in ultravijoličastimi žarki, kemičnimi spojinami, elektriziranjem kemičnih snovi, radioaktivnimi spojinami, mehaničnimi in kemičnimi toplotnimi viri in različnimi njihovimi kombinacijami, ki izzovejo potrebne pojave v prirodi.
Vodilni učenjaki zavoda sodijo, da so srednieaziiske pustinje samo prednje straže in mostički velikih puščav Gobi in Tekle Makama, arabskih puščav in Sahare. Zato naj bi se umetno namakanje razširilo na vse velike puščave in zavzelo po možnosti mednaroden obseg. Zanimivo je, da je ta vprašanja in njihov mednarodni pomen na-giašal prvič filozof Nikolaj Fedorovič Fedorov, »mehanični državljan«, kakor ga je imenoval Gorki, drugače pa skromni bibliograf Rumjancevskega muzeja in tihi, skromni delavec preteklega stoletja. Očital je Tolstemu njegovo pasivno neupiranje zlu, Dosto-jevskemu in Solovjevu pa njuno mistiko. On je stal na stališču, da je edino dostojno človeka to, kar ga vodi k praktičnemu zboljševanju človeškega življenja, k doslednemu in razumnemu boju z epidemijami, z elementarnimi katastrofami in slepimi naravnimi elementi, ki naj služijo samo človeku. Njegova filozofija je našla praktične posne-malce, med njimi so bili prof. Mendelejev, p-rof. Pokrovski. prof. Dokučajev, prof. Setnickv. prof. Molčanov, L. S. Berg. prof. Bartold. irrž. Davidov. prof. Koloskov. zlasti pa prof. Ivanickv. Njegova »utopistfčna« filozofija se bliža delni izpolnitvi in ni neverjetno pri sedanjem razvoju tehnike, da se bodo njegove sanje izpolnile tudi v tem oogledu. da se bodo združile množice človeštva v borbi proti škodljivim silam prirode, ne pa proti seb;. kakor je b;1o to doslej.
Tnž Kažinski je celo izračunal, koliko bi veliala ustanovitev operacijskih delovnih baz za umetni dež. Ena baza za rega'acffo lenega vremena in padavin na površini 200.000 ha bi veljala pičlih 5000 rabljev in Rusija bi potrebovala
760 takih baz, da bi bila vsako leto letina zagotovljena. Ce verujejo v tako dalekosežne načrte ruski učenjaki, smemo upati, da ni daleč čas, ko nikjer na svetu ne bo več preoblrudenih krajev.
Salon pasje lepote
Pariz je bil že od nekdaj znan kot raj psov. Menda nikjer na svetu se psom ne godi tako dobro, kakor v Parizu. Ne le da so deležni splošne pozornosti, temveč imajo tudi svojo posebno restavracijo, modne salone in trgovine z opremo. In da bi bik) za njihovo blagostanje v polni meri poskrbljeno, so ustanovili zdaj še zavod za nego pasje lepote, pravi salon pasje lepote. V ele-ganmih prostorih tega zavoda so gospodje in dame v belih plaščih, ki pse frizirajo, jim čistijo zobe, manikirajo tace itd. Zavod ima za svoje štirinoge gojence na razpolago tudi turško kopel. Po parni kopeli pse skrbno masirajo. Za pse, ki se jim ne mudi, imajo posebne kopalnice, kjer se temeljito okoplje-jo, potem pa pridejo pod prho in v močno zakurjeno sobo, da se posuše.
Zavod ima tudi poseben oddelek za mačke, opremljen z mehkimi blazinicami, kjer si lahko mucke po kopeli same urede svoje kožuščke. Tu se prodajajo tudi najrazličnejša kozmetična sredstva ter puder rn parfumi za pse. In visoka pariška gospoda je s tem salonom zelo zadovoljna.
Najhitrejši^
francoski vlak
Najhitrejši vlak v Evropi, kar se tiče zveze na veliko daljavo, je po »Chro-nique des Transportsc južni ekspresni vlak, ki vozi med Parizom in Borde-auxom. Proga meri 582 km in vlak jo prevozi v 355 minutah, če štejemo tudi štiri postaje, kar pomeni, da prevozi v eni minuti 1630 m. Najzanimivejši del te proge je med postajama Poitiers in Angoukme. Tu prevozi vlak v eni uri 112 km, kar pomeni hitrost, ki jo prekosi samo angleški vlak znan pod imenom Gheltenham Flyer. Na drugih treh delih svoje poti vozi južni ekspres s hitrostjo 96.8 km, 107.6 km in 97£ km na uro.
Drugi francoski rekord ima expres, vozeč na progi vzhodne železniške družbe med Parizom in Nancyjem. 3523 kilometre dolgo progo prevozi viak v 216 minutah, tako da vozi s povprečno hitrostjo 96-5 km na uro. Rekord vlaka je v tem, da prevozi to progo, ne da bi se ustaviL
Največji med velikimi
Zanimiva je statistika največjih predmetov in živali na svetu. Največja ptica je bila avstralski moa, visoka 4 in pol metra. Največja in obenem najtežja žival je gronlandski kit, ki meri do 33 m in tehta do 500 ton. Ta teža odgovarja teži približno 7000 odraslih ljudi. Domovina tega orjaškega kita je Grdnlandija, obenem največji otok. saj je devetkrat večja od Velike Britanije. Največji toplomer je bil razstavljen na svetovni razstavi v Chicagn. Visok je 65 m, sama cevka je dolga 45 m. Največja knjižnica na svetu je v angleškem muzeju v Londonu. V nji je 4380 zvezkov, pol milijona zemljevidov in na sto-tisoče not rokopisov itd. Največjo knjigo imajo v Newyorku. Visoka je 3 metre, debela 1 meter, tehta pa 25.000 kilogramov. Največje orgle imajo v Fi-ladelfiji. V njih je 8000 piščalk, dolgih od 2 cm do 10 m. Največja palača >e v Toledu v Španiii. To ie palača Escn-rial, ki je v nji 2000 sob, 6000 oken in 300 vrat. Na njenih vrtovih je 73 vodometov.
Največja cerkev je cerkev sv. Petra v Rimu, ki je v nji prostora za 45.000 vernikov. Največji zemljevid je angleški vojaški zemljevid, ki obsega 180 ogromnih listov. Celih 20 let so delali na njem, vsako drevo, vsak brzojavni drog, vsak poštni nabiralnik je zarisan na njem. Največji delujoči ognjenik je Cotopaxi v Ecouadoru visok 5954 m. Največje ognjeniško žrelo je na Sumatri, v obsegu meri 37 km, globoko je pa 1200 m .V njem bi bilo dovolj prostora za ves Newyork.
Na pomoč dežnikom
Suha leta in vedno močnejše prodiranje mode nepremočljivih plaščev, ki so izpodrinili dežnike, da jih nosijo samo še starejši ljudje, je prineslo slabe čase izdelovalcem in prodajalcem dežnikov povsod, najbolj pa v Budimpešti, kjer je človek toliko vreden, kolikor ima na sebi. Nikjer na svetu ne dajo toliko na zunanjost, kakor v Budimpešti. Dežnikarji so bih* končno prisiljeni v zaščito svojih interesov izdati proglas, ki je vreden, da ga omenimo. Zbrali so se v Budimpešti in na tajnem zborovanju so sklenili izdati manifest, iz katerega posnemamo, da hrani angleški muzej alabastrov kipec iz leta 885 pred Kristusom; kipec predstavlja moža, ki se izprehaja z dežnikom. Dežnikarji pripominjajo, da je bil nedavno odkrit Tutankamnov dežnik in da piše o dežniku že Aristoteles v svojem delu. kjer pravi: »Tvoja ušesa so istočasno odprta in zaprta kakor dežnik«. Slavni angleški pisatelj Dafoe je pa vzel svojemu junaku Robinsonu vse orodje in pripomočke, samo dežnik mu je pustil. Spomenica omenja tudi pionirja dežnikarske industrije Edonarda S. Foxa ki ie leta 1892 nadomestil dotedanja kitova rebra v somčnfku s kovin ast i mi in zaslužil na tem odkritju
6,000.000 frankov.
Tako so našteti madžarski dežnikarji celo vrsto znamenitosti dežnika in na podlagi teh podatkov se vprašujejo, ali more človeštvo povsem pozabiti na tako veliko znamenitost, kakor je dežnik, ki spremlja človeka že od pradavnih časov vedno in povsod. Manifest je vzbudil v javnosti mnogo zanimanja, toda vprašanje je, ali bodo Madžari zdaj raje kupovali in nosili dežnike, kakor so jih doslej.
Japonski grozi katastrofa
V japonskih listih je bilo nedavno or> javljeno poročilo o rezultatih poskusov, ki so jih delali v posebnih slanicah pod vodstvom prof. Te rade učenjaki tokijskega zvezdoslovnega observatorija Mi jaci, Hasimoto in Sudsi. Opazovalne stanice so ustanovili na otoku Tobi, v Misakijami na otoku Hansju in v Imo-rijani na istem otoku. Namen opazovanja je bil ugotoviti, ali je pravilna domneva nemških učenjakov, da se pomika evropska celina proti zapadu in če se pomikajo tudi japonski otoki, to se pravi, ali so s to celino zvezani ali ne. Vse tri opazovalne postaje so zvezali radiobrzojavno s San Franciscom, Ma-nillo in Funabasi. Ti kraji so jim točno napovedovali čas. stanice so pa merile svoj točnd čas po solncu.
Po razlikah so ugotovili, da se je otok Tobi pomaknil v zadnjih devetih ietm za 27 m proti zapadu. Severni del otoka Hansju se je premaknil za enako dolžino, stanica na južnem delu tega otoka pa ni mogla ugotoviti nobenega premikanja, ker zaradi raznih defektov in motenj niso merili sistematično. Dalje so japonski učenjaki ugotovili, da se z azijsko celino premika samo seve-rozapadna skupina japonskih otokov, drugi otoki se pa ne premikajo in torej z azijsko celino niso v zvezi. Zdaj hočejo učenjaki ugotoviti, zakaj so se odtrgali od celine. Ce bi azijska celina s priključenim evropskim polotokom iz neznanega vzroka naenkrat pospešila svoje premikanje proti zapadu, bi izgubila Japonska polovico svoje zemlje.
Po 20 letih
V angleškem pristanišču Portsmou-thu je btl poštnii nabiralnik, o katerem je bik) v začetku svetovne vojne sklenjeno, da bo odstranjen. 2e 4. avgusta 1914 so pritrdili nanj napis: »Ne mečite pisem v nabiralnik, ker bo čez nekaj dni odstranjen«. V vrtincu vojnih dogodkov so pa na poštni nabiralnik tako temeljito pozabili, da je bil z napisom vred na svojem mestu še letos, ko so ga končno na odredbo poštne uprave odstranili. Ko so ga pa odprli, so našli v njem kot nujno označeno pismo z dne 3. avgusta 1914, naslovljeno na nekega 0'Galoppa.
Vsem poštnim upravam je ležeče na tem, da dostavijo vsako pismo, pa naj bo naslov še tako nečitljiv. In tako je tudi angleška pošta iskala O'Galoppa, ki ga pa ni bilo tam. kamor je bilo pismo namenjeno. Pismo so poslali v London, iz Londona v Manchester, od tod v Birmingham, potem na Škotsko in na zadnje v Dublin, kjer so ugotovili, da je adresat že umrl. Potem so pismo odprli. Bil je poziv krojača, naj pride O'Galoppe pomerit novo obleko. Ker je tudi dotični krojač že umrl, so pismo po dolgem romanju po vsej Angliji končno uradno uničili.
Dragocena zbirka denarja
15. t. m. so pripeljali bivši soprogi velikega kneza, grški princesi Mariji, zdaj poročeni z grškim admiralom Joa-nidisom, v Rim dragoceno zbirko denarja. Bilo je več zabojev denarja v skupni teži 500 kg. To je zbirka velikega kneza Grigorija Mihajloviča. predstavljajoča ogromno vrednost. Veliki knez je vse svoje življenje zbira: kovance, v prvi vrsti ruske, in ima več unikatov, pa tudi tako zvanih poskusnih kovancev, tako rubelj carja Konstantina, brata Aleksandra I. Teh rabljev je biio samo osem za vzorec; ker se je bil veliki knez Konstantin Pavlovič odrekel prestolu v prid svojemu bratu Nikolaju L, tega denarja niso več kovali.
Leta 1914. je shranil veliki knez svojo zbirko v petrograjski hranilnici, ki je leta 1917. vse dragocenosti poslala na Krim, odkoder jih je poslat general -Vrangel v Beograd. Sovjetska vlada je zahtevala to zbirko, sklicujoč se na oporoko velikega kneza, po kateri naj bi pripadia zbirka muzeju Aleksandra III. v Petrogradu. Odločitev je pa padla v prid vdovi po bivšem velikem knezu, princesi Mariji.
Dnevniki generala Bertrana
Spomini Napoleonu blizu stoječih ljudi so že davno znani in objavljeni, razen Marchandovih m generala Bertrana. Originalni Marchandovi spomini so shranjeni v Pierovi knjižnici in so s posebnim dovoljenjem dostopni zgodovinarjem, dočim dnevniki generala Bertrana Se niso prišli v druge roke. General Bertran Napoleonov pobočnik in maršal cesarskega dvora, je znan po svoji zvestobi do »malega korporala«. Sam Napoleon je nekoč zapisal: »Ber~ tranovo ime je tesno zvezano z mojim Dokler bo živelo moie ime. bo živelo tudi njegovo.« Bertran je spremljal Na-
poleona na otok Elbo, bil je ž njim pri Waterloo in sledil mu je s svoje družino na otok Sv. Helene, odkoder je leta 1840 pripeljal v Pariz Napoleonove zem&ke ostanke.
General Bertran je umrl leta 1844 po prehladu, ker po takratnih navadah vojakov ni nosil perila. Zapustil je več dnevnikov, ki jih je pisal povsod, kjer je bil z Napoleonom. Njegovi dnevniki imajo veliko zgodovinsko vrednost. Najprej so bili last njegove hčerke, omože-ne z Američanom Tirero; od nje jih je dobil rodbinski prijatelj, sodnik, in zdaj jih ima njegov sin, ki jih pa noče dati iz rok. Morda baš zaradi tejra krožijo govorice, da opisuje Bertran Napoleona po Waterloo do njegovega konca kot slabiča, ki ni prenesel padca s take višine in ki je postal betežen starec. Sedanji lastnik dnevnikov obožuje Napoleona in zato baje noče objaviti ponižujočega pričevanja.
Ribniška zgodba
Kamnik,      dece nbr.v Iz   prelepega   kamniškega   okraja   se jr vračala ra vozičku, naloženem s suno ro bo, tesela ribniška trojica: mati. sin .rt s>e neki znanec.  Po stari kranjski  navadi »o so se ga iz veselja nad dobro kupčijo pošteno   navlekli    in    kakor  trdi oroi>u*Jca ovadba,    so bili vsi pijani,   razen <onja Ubogo ribniško kljuse je moralo samo paziti  na  cestno policijske predpise. /xkaj možak na vozu je leno popustil vajeti, pa lico pa je držal daleč vstran od sebe, ka kor da bi  lovil  ribe v obcestnem jarku Po cesti  se  je  pripeljala  na  kolesu neka ženska, k: je hotela prehiteti voz. Ker i^e je bala. da jo bo palica, ki jo je možak na vozu držal na ce3to. oplazila po glavi, jo  je zrgrabila in  potegnila  s seboj. To pa  je možaka silno  razkaČilo.   Njemu da se kdo upa vre ti palico iz rok  in to Š> celo ženska!
Pognal je konja m dohitel  žensko, ki je  težko  vozila  po  slabi   poti- Ribnica trojica se je zdaj    spravPa    nad     ib >go žensko in ji ni dala miru, dokler niso prišli orožniki. Ribničani so jih sprejeli s ce lo kopico žaljivk  in psovk,  med katerimi so neprestano ponavljali, da so pijani ya svoj denar in da to nikomur nič mar. Nobeno prigovarjanje ni nič izdalo  m oroŽ niki so bili prisiljeni razvneti trojici pre skrbeti     gostoljubje    občinskega zapora. Konec te  ribniške zgodbe pa bo v Ljubljani na sodišču.
Iz Litije
— Naši oficirji bodo prisegli v Ljubljani. V nedeljo. 9. t. m. bodo prisegli rezervna oficirji a našega sreza v komanda me*»te Ljubljane. Vsakdo prejme od pristojne ob čioe potrebna navodila in brezT>lacoo vozovnico. V komandi se je javiti v uasafor
nri z ešarpo. °
_ Učiteljsko zborovanje.   Občni zbor
učiteljskega društva JUU za litijski srez bo prihodnjo soboto 15. t- m. ob 9. v Ljubljani pri Mikbču. Uvodoma se bo vršila žalna komemoracija za blagopokojnim viteškim kraljem Aleksandrom L Uedmiteajero. vsi navzočni člani pa bodo podpisali tudi spominsko listino. Po žalnem odmoru se bo nadaljeval občni zbor s poročiH funkcijo-narjev, na dnevnem redu pa bodo tudi volitve novega odbora za triletno funkcijsko
dobo. ,
— Miklavž v krizi. Letos se je poznalo pri nas povsod, da je prišel stari očak sv. Miklavž v spremstvu tetke Krize Kljub temu pa so naša društva, prod vsem sokolska, poskrbela, da je bila naša marljiva sokolska mladina prav velikodušno obdarovana. Prosvetni odseki SKJ v Litiji, v šmartnern m na Ponovicah so pričarali deci trenutek velike sreče, ko jo je posetdl Miklavž z odličnem spremstvom v naših sokolskih domovih.
— Planinska spominska Upa. Vrli zagorski ulanmaTr bodo sadili na praznik 8. decembra na Sv Planini spominsko lipo. K pomembni slovesnosti vabijo naši sosedje hTid^ lrrM«ke nlanin^rie.
Barry Pain:
čast in srce
Četrtletni obed kluba ženitvenih kandidatov je bil pri kraju. Klub ie štel trideset članov in vsi so bili navzoči. Spredaj sedeči predsednik lord Northberrv je bil morda edini med njimi, ki je ohranil mir in duševno ravnotežje.
Drugim se je poznalo na obrazih pričakovanje in strah Slednjič se je približal kritičen trenutek zborovanja: posvetovanje o pravem namenu kluba Tajrik dr Bagshot je že brskal po svojih papirjih, nenavaden nemir se je pojavil na lepem obrazu polkovnika Se-ventree, ki je ob skodelici črne kave kramljal z mladim prijateljem Riohar dom Towerom Polkovnikova roka se je nervozno iprala z jedilnim listkom, ki je bil na niem klubov znak: V brezno padajoči gamz.
— To bi ne smelo biti. — je menil polkovnik. — to je isrranie z ogrniem
— Zakai ste pa vstopili v klub? ie vpraša! Tower.
— Northerrv se ni dal ndemati. sni veste, kakšen \e Ne biti v nieerovem klnhn se mi ie pa zdelo tad! neno5teno
Tu moram napisati nekaj besed v prasnilo.
Kluba ženitveninih kandidatov ne naiđete v adresariu Vieeov tainik. moi ^°ber znanee. me ie hldl nroeil. nal nikomur ne nnvPTD nnalovf* Z°tn opr^ 'tite — toda član lahko postane po pravilih samo kavalir, povsem zdrav in
^tev. 27/
»SLOVENSKI  N ARO D«, dne 7. čacenhn. 1934
Strta 7
10°U popusta
dajemo   od   danes   na   vse   damske plašče
TIVAR OBLEKE
Na pragu
zimskosportne sezone
Nujno potrebna uvedba pospešenih vlakov — Vožnja iz Ljubljane v Bohinj in Planico traja prede Igo
Jesenice, 6. decembra V raznih krajih Gorenjske se je v zadnjih letih mnotro storilo za povzditro turizma in zimskega sporta. Na Bledu, v Bohinju in Kranjski eori so bili zg raj eni prvovrstni hoteli, v Planici, na Pokljuki, na Vo-rIu. na Planini na kraju, v Krnici in na Besuniščici imamo ponosne planinske domove in smučarska zavetišča ki sprejmejo lahko hkratu cele stotine prijateljev narave in zimsketza sporta. Če k omenjenim postojankam prištejemo se manjske planinske stavbe kot planinska zavetišča na Rožci, Pustem vrhu. Črnem vrhu in obe koči na Gobci, smučarsko zavetišče vrb Možaklje. kočo v Draei ter one na Goreljku in Uskovniei. moramo priznati, da so zasebniki ter razna društva in klubi 6torili vse. kar je v njihovih močeh za razvoj turizma na Gorenjskem. V te stavbe so vloženi milijoni, niih 6e drže krvavi žulji in potne srage, silni napori in samozatajevanje Idealnih planincev in smučarjev s ciljem, da imaro v krasnih gorenjskih planinah svoje postojanke, ki nudijo streho niim Ln ostalim prijateljem narave in belega sporta. Na žalost pa »e opaža, da promet in obisk v planinskih domovih stalno nazaduje. Deloma je temu kriva splošna gospodarska stagnaci-ia, deloma ie morda vzrok ta, da imamo glede na premalo Število domačih smučai-jev in planincev preveč planinskih domov in preveliko izbiro krajev, a gotovo so temu največ krive slabe prometne razmere, ki ne odgovarjajo več potrebam časa.
Zime ©o v naših krajih razmeroma kratke. Bili so časi, ko je v enem ali v dveh dneh zapadlo že v decembru poldrugi meter snega, ki je ležal dva do tri mesece. Pred dvema letoma pa v februarju ni bilo mogoče organizirati velikih mednarodnih črnuških tekem v Bohinju in sokolskih v Mojstrani v zamišljenem obsegu, ker ni bilo anega. In vendar se sneg na Gorenjskem še najdlje drži. V spodnjih krajih sneg mnogo prej skopni kakor v Bohinju. Planici in drugih velegonskih soteskah in kotlinah, zato so smučarji izven Gorenjske zelo navezani na te. kjer sneg najdlje leži.
Da pa ce zima čim bolte izrabi za smučanje in da pridejo planinski domovi do svoje rentabilnosti, je pa nujno potrebno, da se temu primerno uredi cestni in železniški promet. Večina planincev in emu farjev ee rekrutira iz srednjih in nižjih slojev, ki imajo prosto samo ob sobotah popoldne in nedeljah Zato ie za nje Čas silno drag. ki pa se večinoma izrabi na naših počasnih vlakih, ki postajajo že pri vsaki hiši. Premožni se ne vozijo po železnici, oni imajo svoje avtomobile in tudi s časom razpolagajo po svoji mili volji- Pa teh fe v naš?b krajih malo in kolikor jih je. STedo včasi radi kam drugam, kjer je udobneje kot pri nas. Za š'roke množice ljudstva, ki puste naiveč denaria po planinskih domovih in zavetiščih, pa bo treba nekaj storiti, da se v lepi gorenjski prirodi razžive v skromno odmerjenem času.
Minule bi n kosti je vozil iz Zajrreba poseben vlak dijake srednjih šol na Go remeto. Vozili so se iz Zagreba skorai vso noč. da so dospeli zjutraj okroc 7. ure na Jesenice. Od tu so kot za stavo jurišali Golico, da eo bili ob 14. uri zope! na Jesenicah, odkoder so se odpeljali z vlakom na Bled. Zaradi hitre hoje na Golico niso imeli nič od izleta, nasprotno neka' gospodičen je ž«3 omagalo v gozdovih pod Golico in so se morale vrniti nazaj proti Jesenicam s sklepom, da nikoli več ne prideš na Golico.
Tako se rado pripeti tudi drugim izletnikom, ki se vozijo na Gorenjsko. Izletniški vlak je navadno odpelial hz Ljubljane ob 5-10 zjutraj 2e na Jesenice je včasi privo-zil s preceišn'imi zamudami, v Planico ali Bohinjsko Bistrico pa fe Često privolil šel2 ok»xK! 9. ali pa še celo kasneje. V Kranjski gori ie imel navadno polurni postanek, tako da bi turist v istem Času skorai lahko peš prišel v Podkoren ali celo v Rateče.
Če je turist namenjen na Vršič. Mojstrovko, na Pokliuko, Vogel. Planino na kraju ali v druga sredogorja, vendar ne bo tekel
sposoben preživljati ženo, in pregrd ne sme biti. Na vsakem sestanku članov se izžrebajo tri imena in dotični trije člani se morajo do prihodnjega članskega sestanka oženiti. Vsakemu izmed izžrebanih izbero ženo in z njo se mora oženiti. To je navadno taka ženska, o kateri se da sklepati, da bi se v drugačnih razmerah po vsej verjetnosti nikoli ne omožila.
Lord Northberrv je bil silno navdušen za ta vrhovni klubov cilj. — Kaj je viteško, — je deial večkrat. — skrbeti za ženo in ljubiti jo, če bi jo itak ljubili in če bi itak hoteli skrbeti za njo? Kakšna zasluga je v vdanosti srca, če itak n emore ostati zaprto ljubezni? Čisto drugačno je zasluga in viteštvo človeka, pripravljenega posvetiti se ženi, ki sta jo usoda in narava mačehovsko prikrajšala.
Sklonil se je k prijatelju in pripomnil razburjeno1
_ Pomnite. Rieharde. če se danes ne
odloči moja usoda, izstopim iz kluba. Drugič bi tega ne prenesel več.
— Pripravite vizitko, jih že pobirajo, _      je dejal Tower  In res sta dva
služabnika z dveh strani pobirala vizitke na srebrne krožnike Potem sta vrgla vizitke v košarico za predsedni-
tja samo na uro gledat, pač P& zato, da
bo na gorah užival krasote prirode, da se bo tam okrepil in odpočil. Tri ure vožnje iz Ljubljane in 'tri zopet nazaj »e za eno nedeljo vsekakor preveč. V interesu Železnice same. še bolj pa v interesu turizma m zimskega sporta bi bik), da bi se na gorenjski prosi čimprej uvedli Deimlerjevi motorni vozovi, ki bi pogosto vozili med Ljubljano in gorenjskimi letoviškimi in zim-skosportnimi središči. Znano nam je. da je tak vlak pri posku6ni vožnji absolviral progo Ljubljana—Jesenice v 56 minutah.
Sosednje države so v zadnjih letih mnogo storile za hitrejše in udobnejše potova nje, le pri nas ie ostalo večinoma vse pri 6tarem. Tudi drugod pritiska huda gospodarska kriza, toda pri nas k> bomo lažje preboleli. Če se bo gospodarilo smotreno in se ne bo štedilo največ tam. kjer se zaradi štednje dela še večja škoda. Isto, kar velfti za železnico, velja tudi za naše ceste in gorska pota. ki so večinoma v takem stanju, da naravnost odbijajo tujce od naših planin.
Pred volitvami zaključen občni zbor
Litija, 6. decembra, Predzadnja nedelja je bila pri nas kaj živahna. Dopoldne ob 9. je zborovala sre-ska organizacija JKS v društvenem lokalu. Ob istem času se je pričel v osnovni šoli oočnl zbor Strelske družine. 2e z jptnami-mi vlaki so pohiteli član: SPD na idilično Sveto goro. Popoldne pa se je vršil ustanovni občni zbor mladinske sekcije Narodne odbrane, na Stavbah so pa otvorili naši športniki plesne vaje, ki bodo imele priključen tudi tečaj o bon-tomi. Članstvo SLD pa k porabilo nedeljo, ko je 'bril dovoljen od-streJ srnjakov, za pohod v svoje lovske revirje*.
Občni zbor Strelske družine se je pričel s kratko zaimudo in ga ie otvoril pred-<ed-nCk g. Gja-ja, ki je pozval uvodoma zbo-rovalce, da počaste spomn pokrovitelja strelskih družin Magopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. ZediniteUa. Zbor mm je zakllcai! stoje »Slava!«. Tajntik g. šu-Šteršič je omenial, da je to prvi redni letni občni zbor. Ustanovni občni zbor se je vršil larr 19. novembra na pobudo ustanoviteljev naših rezervnih častnikov ravnatena g. G5a«je, sreskesra pod na čelnika g. dr. Vidma-rja iti učitelja g. Zupančiča. Nato pa je poročal tainTk podrobno o dTuštvenem dedu. Med drugim ie odbor izdal na članstvo m de se ta rje tudi 20 okrožnic Pregledno sliko društvenega gospodarskega stanja je podal blagajn k g. Tone Jelnfkar. Društvo šteje 127 Članov, ter je bilo deležno redne članarine, izkupička od municije ter podfpore od lifciJsTfe občine, naše Okrajne hranilnice, ki je pod predsedstvom g. inž. Koblerja plemenita dobrotn.ca naših kultur-n h organizacij. Med podporniki naše SD te rudi Zasavsko lovsko društvo s sedežem v Trbovljah, v katerem so včlanjeni tudi titiKkj lovci. Največ izdatkov pa je imelo društvo s postavitvijo strelišča v Ravbar-grabmi. ki ga strelci prav pridno posečajo
Predsednfk g. Glaja je podal še krono-lošk pregled dela od ustanovitve do občnega zbora. Zaradi naraščajočih prijav strelcev se je društvo formiralo v vojaške edinice: v desetine. Osonovmh edinlc je 16 in jih tvorfto člani az Lit je, Smartna, Ponovič, Grbina in Gradca. Zdaj se snuje tudi m&adinski vod. k<j bo prinesel novo živijene v naš pokret. Med čin telji, ki so omogočMi zgraditev strelišča, so banska uprava, ki je dala potrebno zemljišče, po-noviško veleposestvo z upravnikom gosp. Rupljem, državno   vzgajališče z tavnate-
kovim stolom. Košarico ta skrbno zaprla. Polkovniku se je roka pri izročanju vizitke vidno tresla.
Predsednikov zvonec mu je zavezal
jezik.
— Prečitati hočem imena izžrebanih. Prvi je — mr. Reginald Holt.
Holt je vstal. Bil je premožen borzi-janec, zavaljen Ln ne več mlad. Tresel se je po vsem telesu, vendar je pa spravil iz sebe nekaj težko razumljivih besed o izpolnjevanju dolžnosti.
— Drugi je_mr. Mark Lessingvell.
Častitljivi Mark Lessingvell je odgovoril z veseljem in smeje. Bil je tip sanjača, hrepenečega po mučeniški palmi.
— Tretji je, — je dejal predsednik in se ozrl na polkovnika. Polkovnik je stisnil zobe, pa se je premagal. Samo v naslanjaču se je vzravnal in napel sluh.
— Tretji je, — je ponovil predsednik, _      je mr. Richrd Tower.
Tower ie vstal in tiho izgovoril običajne besede sosrlasia Polkovnik se je dotaknil njegove roke.
_ Vse se lahko še dobro izteče, —
ie deial prepričevnlfio. — Mordi ti odreče, zadnjič je tudi ena odrekla.
Tower se je nasmehnil.
Mem g. Stritarjem, iltifcfr© tvrdke Kunstlor, KoprivnAar, Kajtoa in dru*e ter veleposestnik Slane, graščina Sla ta a in drugi. Geodetska merjenja le nvršrt član goso. Obračuni, načrte pa ie naprav* g- Ronko France, progovni nadzornik, ki jo vsem naškn druStvom kot projektant vedno brezplačno in ljubeznivo na razpolago. Zahvalo vsem je potrdil tad občni zbor.
Nad vse živahno življenje se ie pričelo na strelišču, ko so desetine zaključile s šolskim streljanjem na domačih streliščih, ponaiveč na vrtu t- codžupana Hribarja. Strelišče je bilo otvorjeno brez slovesnost: ter je bil oddan prvi strel za blagor domovine in kralja 1. septembra. Nenadno pa smo zakfiučifi strelsko sezono že 9. Oktobra po usodnem strehi v Mar-seiUeu, ko je padel kot žrtev naš strelski vodja. Globok motk je zavladal v dvorani, predsednfk pa s« je duš J v solzah-
Sfleduo ie izčrpno statistično poročilo o uapehih na streliJfru. 2e v prvem letu ie bilo okrog 70% pogojev, k it je vsekakor lepo števido na&e mlade strelske bratov-ščne.
Po 10 rnimitah se ie nadaljeval občrrf zbor, ker so medtem člani razmišljal! t bodočem občnem zboru. Predlog g. Breza-na Jožeta, ki ie predlagal za predsednika dosedanjega predsednika g. Gjajo, je bil sprejet z aplavzom. G. Gjaja pa ni hotel sprejeti ponovne izvolitve, češ, da kaže člainstrvo premalo zanimanja za odborovo delo !n se je občnega zbora udeležilo od 127 članov Ie okrog 40, navzoč niso bHi niti vsi deseta rji. Nastala je dolgotrajna debata, v ka-teri so se oglasili ravnatelj Stritar, sreski podnačelnflc g. dr. Vidmar, učitelj g. Zupančič, g. Topole in drugi. Nekateri so stali na stališču, naj se oben; ztor nadaljuje, drugi pa, naj se zaključi in preloži, da se ga udeleži večina članstva, ki bo izvolilo novi odbor. To se je tudi zgodijo. Naša društvena kronata pa je zdaj obogatela za nov pr'mer, da se je občni zbor litijskega društva zaključil kar sredi dnevnega reda in tfc pred volitvami novega odbora.
Drobiž iz Kamnika
Kamnik, 6. decembra. Otvoritev bistriške ceste je za nami. Slovesnost je bira v naHkromnejSih mejah, ker nas ie vse prespala gfoboka žalost za tragično umrlim gospodarjem bistor škega loveča kraljem ASedcsa odrom. Udeležba predstavnikov naše javnosti je brla dokaz da se vsi zavedajo velike važnosti nove ceste.
Slavnostni otvoritvi ceste so prisostvovali zastopn k g. bana inspektor tehninič-nega oddelka Jar. banske uprave g. inž. Orel. predsednik Zveze za tujski promet g. dr. Maru m ravnatelj g Pintar, Predsednik SPD g. dr. Pretnar, kamniški sreski načelnik g. VouSek. zastopnik poveljnika mesta Kamnika g. podpolkovnik Pauno-vič, narodni poslanec g. Anton Cerer, banski svetnik g. notar Anton Zevrrtk, zastopnika kamniške Meščanske korporacije g. Tomo Homafl- in Vinko Možina, predsednik kamniške podružnice SPD g. dr. Janežič. predsedniik Tujskoprometnega društva g. Alfonz Skala, graditelj b srrislce ceste tehnik ban^e uprave g. Jože Šenk ter številni zastopn tki občin Kamnika in Kamniške Bistrice, predsedniki društev, korpora-c?j td. Podban g. dr. Pirkmatfer je pismeno čestitaj] kamniškemu sreskemu cestnerrru odboru k pomembnemu dogodku. Čestitke sta poslala tudi upravnik dvomih lovišč g. inž. Ciril Dimnik in sreski načeln k iz Kranja g. vladni svetnifc dr. Fran Ogrin, ki se ie pred štirimi leti kot karrm ški sreski načelnik mnogo trudil za realizacijo pro-e-kta o gradnji bistriške ceste.
Po uvodnem govoru načelnika kamniškega sreskega cestnega odbora g. župana Kraimarja Je zastopnfk bana g. inspektor nž. Orel izročil cesto prometu z željo, da bi s4nf iila povzdJgi tujskega prometa in na-
— Morda ...
Toweru so namenili miss Agato Lam-ley. Richard Tower jo je dobro poznal in vedel je, da ima malo upanja na odklonitev. Miss Lamlev je bila robustna, energična ženska, bila je članica neštetih društev. Nosila je velika očala in bila je strašno grda — njen glas je bil najneprijetnejši v vsem Londonu.
— Lahko noč, polkovnik, — je dejal Tower. — Odhajam. In čestitam vam. Mislim namreč, da boste zdaj prijavili svoj izstop iz kluba.
— Prijatelj, nemara da bom tvegal še eno sejo, veste — ta občutek olajšanja po žrebanju — to je nekaj nepopisno razkošnega ... toda po prihodnji seji...
Tower se je zasmejal in odšel. Holt je mešal svoj brandv z mikro-kopično množino sodavice.
Naslednjega večera sta stopila Richard Tower in njegova družica tiho in neopaženo iz salona. Godba in ples nista jotela prenehati. Tower je dobro poznal načrt hiše in vedel je, kje najti kotiček za zaupno kramljanje. Ko je prižgal luč, je opazil, da je njegova družica res razkačena.
— Sita sem ie teh skrivnosti! — )a
predku okraja. Nekaj lepih misii je nato v svojem govoru povdarH tudi poslanec g. Cerer, zatem pa je avtomobilska kolona krenila po novi cesti v Bistrco, kiesr >e bilo po poklonitvi spominu blagopokojnega vladarja, skupno kosilo v planirrskem domu* na katerem so govorniki vsak iz svojega vidika povdaTJali prednost, bistriške ceste. ★
Industrija platnenih izdelkov v Jaršali jc poicionifia kamniškemu So kol« k emu društvu 5000 Din. Priznanje in zahvala!
Kamniiški »Tabor« je imel pred -kratkim sestanek vsega članstva. Na sestanku je predaval predsednik g. Lojze Petorlim-Batog o Rarpaln. Udeležba članov iz vseh krajev sreza >e bila nokrostervidna. Vseh udeležencev >e bilo 80.
Prazaik narodnega zedinjenja srno v Kamniku praznovali po temle >f>oredu: zjutraj ob pol 9. je bika slovesna maša v fairoi cerkvi na Sirtni. po maši pa so na zelenem trfkotu nad Samčevim predorom vsadli spominsko iiro. Prostor je res posrečeno izbran, saj je na najlepšem in najvidnejšem mestu, kjer so prvotno nameravaii postavit« -pomenik žrtvam svetovne vojne. Ob 11. je bila v Ctalnici sokolska zaprisega, »Lira« pa je zapela par pe^mi, narasčaj-nrki in deca pa so nastopili z dek.amacija-rni Zvečer ob 20. so v dvorani Kamniškega doma vprizorrM znano M. Rostandovo draano »Ub»J sem človeka« (Vest). Sodelo-va4i so igralci Drago Nardin, učitelj Ladislav BenkovJČ, Jože Pogačar, France Bervar, Berto Cerer, Izika Avčeva. Terezija Krhinova in Olga Kostova. režiral je Lojze Peterlin-Batog. Igro je organiziral odbor za oskrbovanje spominskega križa na Brani, ki so ga postavili 14. oktobra kamniški planinci- Kakor znano, ie 9 metrov visoki železni drog s križem in bronasto spominsko ploščo poklonila kamniška tovarna »Titan«, ostale >troške pa so krili meščani s prostovoljnimi prispevki. Ker pa bo treba spomlad; še nekaj izpopolniti, je apeliral odbor na meščane, da se v polnem številu udeleže predstave, katere čisti dobiček je bU namenjen za vzdrževanja spominskega kriza na Brani. Prepričani smo. da naši meščani tudi to pot ne bodo pozabil:, kaj je njihova dolžnost.
SPORT
Zaključek jesenskih
prvenstvenih tekem
V nedeljo 2 t. m. ob 15. uri se je odigral na igrišču SK Trbovlja podaljšek nedavno prekinjenne tekme med starima trboveljskima rivaloma SK Trbovlje : SK Amater. S to tekmo je bilo zaključeno jesensko prvenstveno tekmovanje za prvaka trboveljskega nogometnega okrožja. Kakor je bilo pričakovati, je odnesel zmago SK Trbovlje z rezultatom 4:1 odnosno skupno 6:1. Moštvo SK Trbovlja je tudi to pot odlično zaigralo, kar se izraža tudi v rezultatu. Igra je bila fair in tudi publika je bila tokrat dokaj disciplinirana z izjemo nekaj vročekrvnih kričačev, ki so hoteli motiti potek igre. — Takoj v začetku igre je prešel SK Amater v oster napad, ki mu je prinesel zaradi nesporazuma branilca in vratarja SK Trbovelj prvi zgodi-tek. S tem je bilo dano tudi SK Trbovlju znamenje za ostrejši tempo. SK Trbovlje je prevzel inicijativo in pričel z močnimi napadi. Odslej naprej se je igralo neprestano na polovici SK Amaterja tako, da je bil SK Trbovlje absolutno gospodar igrišča Napad SK Trbovlja izvede nekaj lepih potez, ki po večini končajo v nasprotnikovi mreži. Tako je napad v pičlih 15 minutah 4 krat potresel nasprotnikovo mrežo. Reči se pa mora, da je igralo tudi moštvo SK Amaterja skrajno požrtvovalno in disciplinirano ter je krivdo nad občutnim porazom pripisati tudi dejstvu, da je igrala tokrat oslabljena postava. — SK Trbovlje je torej postal s to tekmo prvak jesenskega prvenstvenega tekmovanja, ki kaže sledeče skupne rezultate: Trbovije 10:4, Dobrna 6:5. Amater 6:9 in Retje 4:8.
S to tekmo pa je SK Trbovlje slavil tudi majhen jubilej enega svojih najstarejših
zagodrnjala. — Prej si govoril, da naj ostane najina zaroka tajna, zdaj pa praviš, da se je zgodilo včeraj nekaj takega, kar te sili razdreti zaroko z menoj in oženiti se z drugo, ki je niti ne ljubiš. In zopet ne poveš, kje tiči vzrok.
_ Kako naj ti to pojasnim, ko pa
ne smem, _      je odgovoril Richard.
_ Že prav — je dejala miss, — nikar me ne imej za idiotko. Najina zaroka je torej razdrta in zdaj se lahko vrneva v salon. Sovražim vas, gospod.
— Ne govorila bi tako, če bi vedela. Mar misliš, da delam to, ker mi ugaja. Ali misliš, da te ljubim manj kakor sem te ljubil, ko sva bila na kmetih? Toda prav praviš, najina zaroka mora biti razdrta. Če se mi pa posreči, da me ona druga odkloni .  . se vrnem.
— Prosim _ če vas to veseli — toda sprejela vas ne bom. Kar tu ostanite, prosim. Sama pojdem. Nekdo drugi me bo spremil domov.
Tower se je zavedal, da je pod strogim nadzorstvom preiskovalnega odbora. Zato je bilo treba zagotoviti ga, da izpolnjuje svojo dolžnost — drugače bi prišel v stroge roke preiskovalnega odbora... a klub je kaznoval z odvzemom Časti. Zato je Richard obnovil svoje poznanstvo s miss Agato
in najboljših igralcev. Srednji napadalec SK Trbovlja g. Beline je namreč s to tekmo odigral svojo 300 tekmo za barve svojega kluba. Klub, ki ga kot marljivega m
požrtvovalnega igralca jako ceni, se mu je oddolžil z darilom v obliki žepne ure. Predsednik kluba g. inž. Vrbič je imel pred tekmo na moštvo kratek nagovor, v katerem je povdarjal agilnost in vztrajnost Belinca ter mu k jubileju iskreno Čestital. Čestitke mu je izrekel tudi celotni upravni odbor, kakor vsi igralci. Želeti bi le bilo, da bi se ob takih prilikah pokazalo tudi s strani drugih klubov nekoliko več športnega tovarištva, ki ga med našimi športniki tako močno pogrešamo. V naš sport bi bilo treba unesti več plemenitosti, viteštva, bratstva in tovarištva, pa bi bi)e nogometne tekme mnogo bolj posečane, kot so bile doslej.
Iz Ptufa
— Zasaditev   spominske  lipe. Občina
Breg pri Ptuju je proslavila praznik Ze-dinjenja na lep način s tem, da je saaadlla na   najlepšem   prostoru,  na   križišču trah
najprometnejših cest, spominsko lipo kot znak  hvaležnosti  ViteSkemu  kralju Aleksandru I. Zedfnltelju ln kot spomin nastopa   vlade   mladegra   vladarja    NJ. Vel kralja Petra II. Pri Sv. Roku se Je vrella svečana služba  božja, nakar Je bila vaa Jena lipa, ki so Jo blagoslovili tukajšnji kapucini.     Svečanosti    Je prisostvovalo mno.eo občinstva in vsa šolska deca z nč3 teljstvom. Lep nagovor je Imel predsednik občine g. Vindiš Ignac in pa šolski upravi tel j g. Jamšek, k! je zlasti polagal mla dini na srce, da čova zasajeno lipo kot na rodno svetinjo.  Ob deklamacijah in petju šolskih otrok Je bila lepa svečanost ra ključena.
— V zadnjem trenutku preprečena nesreča. Pred dnevi bi se bila na I>ravi pri Zabovcih   kmalu   pripetila  težka nesreča V Zabovcih  ima  neka zadruga v prometu brod. kl prevaža ljndi in živino na drugo stran Drave. Ker pa Je na tem kraju Drava  odnesla  že  precej  zemlje. Je bila zadruga   prisiljena   Železno  vrv podaljša ti z verigo, tako da Je brod lahko prista jal. Ko je brod te dni  prevažal ljudi In živino,   se   Je   veriga   nenadoma utrpala, baš ko je bil  brod  sredi  deroee Drave, ki ga je zanesla po strugi navzdol. Na brodu je nastala hipna zmeda In le duha prisotnosti brodarja se je zahvaliti, da nI prišlo do nesreče  Mož Je v kritičnem trenutku   hitro vrgel  v  Dravo  sMro, lrf >» brod zadržalo. S težku   muko ln po napor nem delu so vasčanl spravili brod k bregu in   rešili 6 tem ljudi  in živino.
— Kot sedmi dan obrtniškega tedna se vrši v petek dne 7. t. m. ob 20. url v prosvetni dvorani v Mladiki predavanje g. Milko Senčarja »Obisk naših irrmpodar-stvenikov v Bolgariji.
Iz Kamnika
_ Veaela. vest za ljubitelje gledališč*.
Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani je dovolila 50% popusta na vse sedeže v drami in operi početnikom, ki se ob delavnikih zvečer pripeljejo s kamniške strani v Ljubljano v gledališče. Dozdaj prijatelji gledališča niso mogli posečati predstav zaradi neugodne zveze večernega >Peregrinovega< avtobusa, ki je odhajal iz Ljubljane že ob pol 13. Zdaj je avtobusna zveza urejena tako, da odhaja avtobus iz Kamnika ob 18.45 iz Ljubljane pa se vrača ob pol polnoči. Občinstvo ob kamniški progi ima s tem lepo priliko, da poseča nase Narodno gledališče, kino in druge prireditve. Izkaznice za 50 odat. popust v gledališču se dobijo v »Peregrino-vemc avtobusu.
_ Vse ob svojem časa. Spomladi smo
grajali slabo stanje lesene ograje nad železniškim prelazom na Žalah, železniška uprava je zdaj leseno ograjo nadomestila z železno in lepo uredila strmi nasip nad predorom. Posekala je tudi vse akacije tn grmovje, s čimer je dobila ta stran žal povsem novo lice. Potrebno pa bi bilo, da se ta prostor zopet zasadi z drevjem.
Navada ie železna srajca.
V Parizu so priredili nedavno tekmo avtotaksijev na 500 km. Ko je prispel zmagovalec na cilj, yt kazal takso-
nveter 650 km.
Lamlevevo in čez štirinajst dni ji Jo pisal pismo, v katerem je priznal v najbolj vročih besedah svojo ljubezen in jo zasnubil.
Odgovor miss L#aamleyeve je priAel z obratno pošto. Bas v trenutku, ko je bil Tower še v postelji. Zapodil je slugo, potem je pa začel nalašč pregledovati drugo korespondenco. Pomislil je, da more ravnati tako samo močan človek. Šele potem je razpečatul pismo. Glasilo se je: ... Bil je čas, ko bi bila vašo ponudbo z veseljem sprejela. Toda danes, Čeprav me to vznemirja, vem, da se to ne more zgoditi. Pripadam klubu žensk — sem celo predsednica kluba — ki so sklenila glede na številčno premoč našega spola pomagati vsem drugim sestram. Skratka — svečano smo obljubile, da se ne bomo nikoli omožile, a kazni za kršitev zaobljube so take. da se ne morem protiviti dmštveim pravilom. Moje simpatije in vsestranska pomoč, Će Je vam prav, vam bo vedno na razpolago, več pa ne mor^m in ne smem ...
Richard Tower nI čital dalje. Brž so ie obleke lin hitel k miss, ki je dejala, da ea ne bo nikoli vež sprejela Nikoli več?
Človek se nikoli ne spozna na žen Bke.
/8LOVEN8R1 NAROD«, dne 7. deosuAra 1934
W«nr 277
vnc&t
62
beie£a oevtfa
— Oh, papa, — Ellerv je prijel očeta za ramo in ga začel tresti, — Moja zadeva je urejena. Končano je. Pete Har-per...
— Pete Harper? Kaj je z njim? In če si imel res toliko dela, zakaj nisi naročil mojim ljudem, naj ti pomagajo.
— Veš papa, s takimi vprašanji bi ne smel hoditi k meni, — se je zasmejal Ellery in sedel v naslanjač. Imel sem svoje razloge — vse še ni bilo opravljeno. Ln nisem hotel, da bi dobilo dek), ki ga opravlja zame Pete, uraden značai. Če bi se to ne bilo posrečilo, bi bil moral preveč razlagati in pojasnjevati. Zdaj je vse to urejeno. Preostaja nam samo še sestj na lavorike. Cim se Pete vrne in mi izroči to zanimivo listino... Samo še malo potrpi papa!
— Dobro fant! — Inspektor se je zlekni! v naslanjač in zaprl oči. Rad bi se malo odpočil... Naenkrat so se pa stare modre oči odprle. — Pred štiriindvajsetimi urami za ta dva zagonetno umora še nisi bil posebno navdušen.
Ellerv je dvignil roke, kakor bi častil malika. — No, včeraj moj uspeh še ni bil zagorovljen, — je odgovoril. — Zdaj je pa že. Da govorim z besedami nesmrtnega Disraelija, naj ti povem, da je uspeh dete poguma. In jaz sem bil v svojih kombinacijah tako pogumen, da bi ti ne verjel, če bi ti povedal. Odslej se bom ravna! po zlatem nasvetu sta-
rega gafekega gesla — Toujours de I audace. Vedno pogumno!
XXVIIL
EKSPEDICIJA ELLERY QUEENA
Napetost, ki sta jo doživljala Oueen oče in sin vedno, kadar se je bližal zagoneten zločin razjasnitvi, se je prenašala tudi na vso drugo okolico. Nekaj je viselo v zraku, kar se ni dalo dopovedati z besedami. To se je kazalo tudi v Džunovem poskakovanju, v tihi inšpektorjevi razdraženosti m v Ellery-jevi samozavesti.
Eliery je povabil očetove prijatelje na slavnostno posvetovanje, Njegovi načrti so bili zaviti v kopreno zagonet-nosti. V oni zagonetni petkovi noči je sicer izdal svojemu očetu nekaj svojih namer, toda oče in sin sta o njih strogo molčala. Omenila tudi nista nikomur, da je prišel Pete Harper v soboto ob pol treh zjutraj k njima. Morda inspektor za ta poročevalčev nočni obisk sploh ni vedel. Premetaval se je na postelji, ko je Ellerv odprl novinarju vrata, mu natočil čašico močnega žganja in ponudil cigarete, potem je pa sprejel od njega neko listino in ga poslal spat.
V soboto ob dveh popoldne sta imela inspektor in Ellery na obedu dva gosta — distriknnega prokuratorja Samp-sona in seržanta Velia. Džuna se je široko odprtih ust sukal okrog njihl
Sampson se je vprašujoče ozrl na Ellerv i a. — Nekaj visi v zraku.
— K viharju se pripravlja, — se je zasmejal Ellerv. — Napijte se kave, gospod prokurator, takoj se vkrcamo in krenemo na važno preiskovalno pot.
— Ali hočete reči. da je že vse končano? — Sampsonu se je na glasu po-
znalo, da tega ne verjame.
— Uganili ste! Ellerv se je obrnil k seržantu Velhi. — Ali imate poročilo o tem, kaj je počel Kueisel zadnja dva dni?
— Da. — Elie je položil na mizo po-lo papirja. Ellery je hitro prečital poročilo, potem je pa porinil papir od sebe.
— No, to zdaj ni važno.
Zleknil se je v naslanjač in se zamišljeno zagledal v strop. — To je bil strašen lov, — je zamrmral. — Toda bil je tudi zanimiv. Ne vem, ali me je že kdaj tako zanimalo in veselilo — to se pravi, ko je bilo ž* vse končano.
— In zasmejal se je.
— Zdaj vam vsega še ne morem povedati. Nekatere moje domneve so bile zelo zapletene in radoveden sem, kaj porečeš na-to ti, papa, aJi vi, Sampson: Vzemimo na primer prvi umor. Umor Abigail Doornove je zapustil dve izrecno močni sledi, ki sta se pa zdeli povsem nedolžni. Slo je za par navadnih platnenih čevljev in za bele platnene hlače.
— Kaj je s tem? — se je začudil Sampson. — Kako naj bi služili čevlji in hlače izsleditvi in aretaciji morilca?
— Ko vam povem nekaj važnih podrobnosti, se boste prepričali, da to ni bilo brez pomena. Našli smo par čevljev, na katerih je bil trak pretrgan in zlepljen z obližem, jezika obeh Čevljev sta bila pa zmečkana in stlačena na konec. Pri površnem opazovanju se je dalo to lahko pojasniti. Pretrgan trak pomeni naglico pri obuvanju, obliž pomeni popravilo, zmečkana jezika pa pomenita — kaj?
Sampson ga je začudeno pogledal. Velie je bil pa v zadregi. Inšpektorju se
je poznalo, da osredotoča vse svoje misli na nekaj. Nihče ni odgovoril.
— Nobenega odgovora? Ali sledite mojim logičnim zaključkom? No, pa pustimo to zaenkrat. Pripomnim pa samo še, da so bile baš te tri zgovorne stvari na mrliče vin čevljih, ki so mi takoj spočetka pokazale pravo sled.
— Cujte, — se ie oglasil Velie, — ali hočete reči, da ste že takrat vedeli, kdo je morilec?
— Tega nisem trdiL Pravim pa, da se je po pregledu teh čevljev in hlač moje preiskovalno obzorje znatno zožilo, in sicer tako. da bi vam bil lahko o morilcu marsikaj povedal. Kar se tiče hlač, so se vam gotovo morali zdeti čudni površni šivi nad koleni in pa to, da so bile hlače sploh...
— Razen tega, da je bil to dokaz, da je bil prvotni lastnik hlač večji od tistega, ki jih je ukradel, — je pripomnil inspektor, — ne vidim na teh hlačah nič posebnega.
— Tudi jaz ne najdem tu nobenega dokaza, ničesar, kar bi utegnilo pokazati sled za morilcem, — je dejal Sampson.
— Dovolj žalostno, — se je zasmejal Ellerv. — Toda nadaljujmo! Pridemo do drugega umora, pri katerem se je naš slavni zdravnik doktor Jannev poslovil od tega sveta. Tudi tu hočem govoriti jasno. Predno se je nekaj zgodilo, je bila tu samo ena čudna okolnost. Mislim položaj, v katerem je bil umorjeni Jan-nev najden.
— Položaj? — se je začudil Sampson.
— Da. Važna sled je bila že v tem, kakšen je bil Jannevev obraz po smrti. Saj se gotovo spominjate, da je
bil umorjen pri delu, v trenutku, ko je pisal prispevek za knjigo »Kongenital-na allergia«. Njegov obraz je bi: miren, kakor bi bil umrl v spanju. Nobene groze, nobenega strahu pred smrtjo. Združite to okolnost z udarcem, ki ga je omamil, in s položajem, v kakršnem je bilo truplo najdeno, pa boste videli, da je vse to res čudno. Tem bolj čudno je pa postalo to, ko se je pokazala še druga sled.
— Jaz ne vidim v tem nič čudnega, — je menil Sampson. Videti je bilo, da bi bil rad Ellervju ugovarjal.
— Počakajte, gospod, — se je zasmejal Ellerv. — Druga sled, ah. ta druga sled. Tu je posegla vmes usoda, gospod. Doktor Minchen je odstranil kartotečno omaro, v kateri so bile Janne-yeve beležke. To mi je odprlo oči. zadeva je bila zame opravljena. Takrat sem bil že doma. In malo je manjkalo, da mi priznanje ni ušlo — zaradi Min-chenovega preveč razvitega smisla za vrednost znanstvenega imetja. Ce bi drugega umora ne bilo, bi nam bil morilec Abigail Doornove gotovo ušei. Odkrito priznavam, da bi zdaj ne vedel ne kod^ne kam, če bi Jannev ne bil umorjen, šele ko sem pojasnil njegov umor, sem pojasnil tudi umor .Abigail Doornove.
Dober svet
— Veš. Alfred bi mi bil všeč, samo oči ima premajhne.
— Kar vzemi ga, boš videla, kako se mu bodo po medenih tednih razširile..
Na policiji.
— Kakšen je vaš poklic?
— Pesnik sem.
— Od česa pa živite?
ALI OGLASI
V vseD malih oglasib  /elja oeseda 50 para. davek Din 2.—
Najmanjši  znesek  za   nali   »glas   Din  5.-     daveK   Din   '<£.— Mali oglasi se plaeujejc takoj pn naročilu, lanko tudi v znam-tcan   -  Za pismene odgovore glede   malih   oglasov   je trebb priložiti znamko   -   Popustov za male oglase ne pri znamo
LOKAL
na dvorišču za mirno obrt ali pa za pisarno oddam s 1. januarjem 1935 v najem v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 8. 3601
LV CITRE.
Prijaviti gostilna Podgrajska klet. Mestni trg 13. 3603
VLOGO
Mestne hranilnice ljubljanske kupim. Ponudbe na upravo lista ->Slov. Naroda«. pod >I>o 47 000 Din«. 3G05
Kontroliran med vseh vrst — tudi  ajdov med
za potice nudi Društvena čebelama, Ljubljana. Pražaieovs 13,
telefon 35-45. 3589
LEPE JASLICE
hlevčke, pastirčke, ovčke razprodaja najceneje sv. Petra cesta  17.   Ljubljana. 3599
KAVARNA STRITAR
V petek in soboto odprto do 4. ure zjutraj. 3606
NAZNANJAM, da sem preselil svojo krojaško delavnico v Kolodvorsko ulico 11 in se nadalje priporočam cenjenim gospodom in damam. Izdelujem obleke, sukne, plašče, kostime modernega kroja po meri. Konkurenčne cene.  škofic Anton.
3607
»MUZIKA«
prodaja prvovrstne inozemske klavirje ir oianine tudi pre-lgrane ter popravlja in ugla-šuje strokovr laško aajceneje —   Knafljeva ulice 4.
TVORNICA   GLASOVIRI EV
in harmonijev Ivan Kacin Domiale ima razstavljene svoje izdelke v Ljubljani, Go-sposvetska cesta 12 (dvorišče). Prej ko kupite oglejte si prvovrstne domače izdelke. Ravno tam sta naprodaj 2 klavirja tudi na obročna odplačila. 3550
PRODAJA MLINA!
Dva motoma mlina, moderno opremljena. 1 vagon dnevne kapacitete, v Vojvodini ugodno rn poceni naprodaj. Resni kupci naj se obrnejo, če možno v nemškem jeziku, na Braca Rieser .mlin. Vršac.
PARNO PEKARNO
devetstanovanjsko    hišo za 260.000 Din, kakor tudi HIŠE,   GOSTILNE   EV VILE
prodaja Posredovalnica v Mariboru. Slovenska ul. 26.
OBLEKE,
ZIMSKE SUKNJE
modernega kroja po meri in   vsa  druga krojaška dela — izdeluje po zmernih cenah
J. JELOVŠEK,
modno krojastvo
LJUBLJANA, Kongresni trg štev. 8
ZATEKEL SE JE
pes ovcjak. — Lastnik naj se zg-lasi pri: Žagar Štefan, Zelena jama, Deteljeva ulica št. 4.
Sveže najfinejše norveško
HIBJE OLJF
iz lekarne
DR. G.  P1CCOLMA   V UFB-
LIANI — se priporoča oledim in slabotnim osebam 65-^1
Trenchoati
usnieiu   suknjiči    to najbolj* nakup pri
PRESKKRJU. .^LBLIANA Sv   Petra c 14
VSEM
orezobvezen ogled raznih predmetov. Prilika, Kersnikova 7, dohod iz Gosposvet-ske ceste. 3551
PERNICE
^zgotovljene velikost   180 X
115. 'Z puhastega perja 220.-300,- m 340.- Din   (a puh pa 450.-. 550 -   Din Garantiramo solidna postrežba — pri:
RITTX>LF SEVER, lufrlj.ma, Marijin trg štev 2.
361
Bosanske COPATE
najlepše in najcenejše darilo. Prikladno za Miklavža in Božič.
Dobite jih pri
»ČILI M« PASAŽA NEBOTIČNIKA
IZPOSOJAMO
plošče a.   2 Din
gTamofone a 10 Din »ELEKTROTON« Tavčarjeva ul. 3.
DANES, JUTRI EN V NEDELJO
domače koline in kraške mulce
Novodošla izborna nova dolenjska črnina.
RESTAVRACIJA „PRI LEVU"
VSE GUBE
SO IZGINILE I
po šestih tednih
V neki dunajski bolnišnici je neki znameniti zdravnik dnevno po pet minut negoval neko 61 letno ženo. V šestih tednih so gube popolnoma izginile. Povrnila se ji i« sveža, mladostna, dekliška polt. Ta poizkus je bil ponovljen, navaja Dunajski Medicinski List, pri drugih ženah v dobi od 60—70 let z istimi presenetljivimi rezultati.
Skrivnost teh uspehov je razglašena vsemu svetu. Vsaka žena lahko sama isto doseže. Dr. StejskaJ. profesor dunajske univerze, je razkril, da je vzrok gub na licu izguba gotovih vitalnih sestavin kože. Po dolgih letih raziskovanja se mu je posrečilo, ekstrahirati to dragoceno sestavino iz skrbno izbranih mladih živali Ta produkt i« imenovan Biocel. Pravico prodaje tega nenavadnega izuma »i je z ogromnimi stroški pridobila tvrdka Tokalon. V kremi Tokalon, hranilu za kožo rožnate barve, ie Biocel kombiniran $e z drugimi hranilnimi sestavinami. Krema pomlajuje kožo. odstranjuje gube in krepča oslabele mišice lica. 2ene> od 50—60 let lahko dobijo mladostno lepoto, zaradi katere jih bo zavidalo mnogo mladih deklet.
Gospodinje«,
pozor!
Res dobro, lepo pecivo in potice napravite samo iz moke, izdelane v
mlina NASTRAN, Radomlje.
Zahtevajte pri svojih trgovcih izključno samo
NASTRANOVO MOKO!
t*LISE za volane v različnih guban. SPECLELN1 EN TEL oblek, volan. 4aJov i. %. <L \žl K1KA.N JE, en te I vioikov m tipu. PREOTISRANJE,  VEZENJE  MONOoHAMOV. » perila,
Hitro, fino tn poceni izvrai
Matek & Mikes, Ljubi?"
poleg hotela Štrukelj
Bivalni stroji od Din 1600 naprej.   Otroški vozički od Din 200 naprej. Dvokolesa od Din 050.- naprej. >Sachs« motorji od Din 5000.-
Ceniki franko!        naprej — pri        Ceniki franko! »TRIBUNA« F. BATJEL, LJUBLJANA, Karlovška C 4.
Božična prodaja:
Nudimo Vam izbiro praktičnih daril za moSke.   Kakovost  m  cene  Vam bodo
dokazale, da zasluzimo Vaše zaupanje:
7925 Šolska čepita  za dečke
\<z     vo!a-eaa ega,     t toc oroodn- ega
rrvicaai   St.   18 -,V>   Din   35.—, št. 56—00  Din 46_-
7928 Športna čepica za foopo-
de,   iz   dobrega   ouiiuu., modno ■ i >      «,   Din   15-—; de-ia>na \a I .a xsitg'**8i.e^x #a*roa 6 pato&t u£xv>wq.   po«So£«    , Din
7929 Športna Čepica za goapo-
de ta dobrega votaemega auk
Trt..      0       '.ni - ■ V M
modckoi    vBCk-t^u Dia
7917   Klobuk    za    gospode ia
cr.edk«    bomra.1.    kJ obuicviT*^, v   teminih   barvah,   eruvi, dre©, z-edemi    Din  36.—;    "zdWeoj t fuiejša   vvcui   Din 70.—
7918  Klobuki   ca   goapode, -
kosmate  k «-'»N--. r. -   v t**mru±i barvah.    Snr.    krajcev    6 ena Din 55—;  Metaa  'r Ia xaj-c>c (MoJie Din 120.—
7914  SaJ   za   gospode   « fio*
vobne. zalo tope«, t raacrrah barvah. <<po v*or<6a*:, ert«iace feirioe Din 25.—; i*d*.*o t r> oft*" veti normaitM» svriae v barva« Din
7909 Športni pulover *Jz pot-»iw « patentno iaxvx>ro, okusno TOor&ae-t, modre aH tM&oorjare bame 90 Dio, ia Toioe  150 Dia
7932 Športne nogavice za puoHp hjaop
iz dcorf> vol ne. modno TOor&a&e 38 Din — rd-f'aoe z ovratnikom za lovce Din
7933 Dokoleidce »a
iO*oe iz dobne pol-▼oine — t*<m:KJ*T»v* Din 15.—, izdelan* ia fjae volne, drap u u: v- harv« Din 27.—
7074  Modni  moaki pulover
ia prave domaoe votoe, kookaato pietec v meiira-oih barvah Din 180.—, n-d**an • pat«max> zadrgo (Keievverachfeiae)   205 Dia
Jamčimo vam za popolno zadovoljnost. Blago, ki ne ustreza Vašim željam, zamenjamo z drugim ali vam vrnemo denar brez odbitka. Poailjke preko Din 250.—
pošljemo franko.
Največja trgovska in odpremna tvrdka v Jugoslaviji
Jreju)c Josip ZupaoćaC     Ia »Narodno
Fran JezerseiL — Za upravo m
tm del tatta: Otoo Chiostoi. -  Vaa t Lrubt»«n