.utfSKI DNEVNIK a plačana v gotovini Abb- pitale T gruppo Cena 300 lir Leto XXXV. Št. 266 (10.485) TRST, petek, 16. novembra 1979 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* ^0vcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni .Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Z NJEGOVIM- POSEGOM SE JE RAZPRAVA V CK_ KPI MOČNO VNELA Amendola ne umika svojih stališč in prehaja v odločen protinapad včeraj sta mu odgovorila Bufalini in Natta, danes bo spregovoril Ingrao Ni še znano, ali bo v razpravi nastopil tudi tajnik stranke Berlinguer v V t — Amendola je včeraj zju-tna da^ še večji poudarek svojim 1 izjavam, potrdil je vse, po-"nično je zavrnil vse kritike, pre-je strel na «glavo» partije, „j? aa protislovno vodi «pravilno li-jl0*- Centralni komite KPI je uda-ptT °beutil, povečala sta se še na-j^°st in zaskrbljenost, ki označuje-Jgšsedanja vodstvenega organa °d zadnjih volitev dalje, dit ?• nekaJ posegih manj znanih vo-na poročilo Gerarda Chiaro-^Oteja o gospodarskih in družbenih i anjih, je Amendola počasi in v pol uri razvil misli, ki nato pridobile značaj uvodnega Sfa. Izjavil je takoj, da je čla iVena megla* okrog njegovega stv a 0 zadevi Fiat .prekrila bi-jn °f vprašanj, ki jih je postavljal t ijo je po njegovem mnenju moč infl :'t.i v tri skupine: borba proti .sindikat in boj proti teizmu. kontIe<3* Prvega je zatrdil, da «ne-ni polirane dirke k divji inflaciji* stal °g°če zaustaviti drugače, kot «s sti» 'm naraščanjem produktivno-1^.' *Kaj pa mi delamo?* je poleti, n? vprašal. «Ne moremo zah-ab vse (povečanje javnih izdat- kov) in njegovo nasprotje (davčne razbremenitve, manjše tarife)*, je dodal, pri čemer je obtožil vodilno skupino protislovnosti, kot je bil storil tudi s poročilom Chiaromon-teja. Ko se je lotil sindikata, je Amendola ponovil svojo kritiko glede razlik med «slovesnimi izjavami* (politika iz EUR) in «vsakdanjo prakso* ter glede razkrajanja temeljnih struktur: «Nihče mi ni povedal, kakšna je udeležba na skupščinah*. Poudaril je pri tem tudi potrebo, da sindikat sam določi omejitve pri izvajanju stavk. Glede terorizma pa je stari voditelj obsodil .zavračanje proučevanja objektivnih vezi med ekstremizmom in avtonomijo ter o-boroženo stranko*. Potem ko je branil svojo pravico biti «enostranski», ker mu ta značilnost dovoljuje, da ne omeji kritike in samokritike v generične izjave, je Amendola zvrnil na Berlin-guerja (ki ga je bil grajal, ker ni obsodil odgovornosti KD) obtožbo, da ponavlja «ob vsaki priložnosti že izrečene misli*. «S pretvezo, da ne smemo podajati orožja nasprotnikom, mnogokrat ne povemo delavcem resnice*, je dodal. Prehajajoč {0ONO PREGANJANJE DOMNEVNIH BRICADISTOV Socialna delavka obtožena umora sodnika Tartaglioneja i°Porni nalog tudi za Gina Livaranija * V Genovi štirinajst «brigad is to v» predanih porotnemu sodišču PrjuM — Preiskovalni sodnik D'A-tor? lz Ancone je včeraj izdal zaiti r? naloga proti Lucii Reggiani ljenalnu Livaraniju, ker sta osum- da sta sodelovala pri umoru So Girolama Tartagiioneja, k: Hn^Pfed letom prerešetale krogle ■Ki111 brigad v Rimu. sta h ? Reggianijeva kot Liverani. ve aua aretirana v okviru preiska-deže?. delovanju Rdečih brigad v Meri'1 ™^arke, ki jo vodijo karabi-generala Dalla Chiese ttinj^deii Reggiani so spočetka do-Dfftv au, da je bila zaposlena na tjf; esodncni ministrstvu in v vse-ŠtužK etn centru za skrbstvo in Visrio n° zaščito, ki je finančno od-iibitj °c' lstega ministrstva, kjer je Tim’ s°dnik imel odgovorna mesta. Sarn Dalla Chiesa je to vest (L »ntirai in je torej padla v vodo Daj j®.Va, da so odkrili osebo, ki Val4°1 Rdečim brigadam posredo-jj , dragocene informacije daj etaa Lucia Reggiani, ki se se-Sl0ahaJa v zaporu v Camerinu, je k čl?11 ra'a kot socialna delavka in ta aniea psiho - pedagoške ekipe ti. * ^vnošolske otroke v Falcona-hiatrn nekaj časa je živela s psi ie (jj,171 Massimom Guidonijem, ki Vethhr ravnotak° aretiran 10. no-a zaradi suma, da pripada ta L1111 brigadam. Drugi obtoženec. Skrega je D'Aprile izdal zato a,- palog, Gino Liverani, pa je lMtiiičtac'ji 23. oktobra zaprt v Ri-^iLPred devetimi leti je bil za-*an, Udobnosti z Valpredo pridr-M bjj etldar se je takoj izkazalo, da Zaari, kjer so bili zaposleni še •ivj ^atekarji, ki so bili v preis- na genovskem sodišču se ta preiskava o «genovski ko Tv,- Rdečih brigadah aretirani na «^/»».1./^ 'b^jjRdečih brigad: preiskovalni 'i Bonetto je namreč predal 'bij,; b Porotnemu sodišču za na Va(s?dni postopek z obtožbo 'V^dPštva in sodeldvanja pri buje ®ni tolpi, ki jo obtožnica ime-Nto«, . »samozvana teroristična j!e 4 Zacija Rdeče brigade*. Drugem. 0sebe- ki so bile med «bli-generala Dalla Chiese areti-fako’ ^ so izpustili na svobodo, jf Sr^. ie iztekla preiskava, ki jo umor sindikalista Guida ''adtto' Ozadje teh preiskav je iz-t>dha. zapleteno, saj kar naprej na dan nova odkritja, bi] n samomori. Zadnji po vrsti toa fi.Zagonetni samomor France-% erardija, ki je bil pomemben *kib ^. aretaciji domnevnih genov-'b (^'gadistov, zdi pa, da je prav *VijoM «izdajalca* Rosse. (nf) ski profesor Toni Negri in hovinar Giuseppe Nicotri telefonirala med ugrabitvijo predsednika KD Morovi ženi, niso omogočili merodajnih ugotovitev za Tonija Negrija, medtem ko je za Nicotrija dokazano, da ni bil vpleten v zadevo. Ameriški izvedenec Toši je namreč ugotovil, da je Negrijev glas zelo podoben glasu telefonista, ki je 30. aprila 1978 govoril z Morovo ženo, tako da se lahko z osemdesetodstotno gotovostjo lahko trdi, da je prav Negri avtor telefonskega klica. Trije italijanski izvedenci trdijo prav obratno, češ da je podobnost preveč omejena in zato izjavljajo, da ni dovolj dokazov za Ne-grijevo soudeleženost. TURIN — Danes se bo pred sodnikom za delovne spore Conversom začela javna obravnava o 60 odpuščenih iz obratov Fiat. Zagovorniki delavcev bodo zahtevali, da sodnik potrdi svoj odlok od 8. t.m., s katerim je razveljavil ukrep podjetja k zaključkom je sprožil Amendola protinapad na svoje kritike. Pajetti je očital .šibkost politične usmeritve* stranke v Turinu, Lami pa, da .čeprav pozna težave sindikata, se nikoli ne odloči sprejeti potrebne u-krepe*. .Tudi kritika tovariša Berlinguer-ja, je nadaljeval, ki jo cenim zaradi omikanih tonov in odprtosti, me ni prepričala*. Jasno je, da .opravljajo gospodarji svoj poklic*, res je, da je potrebna preobrazba družbe, toda «te preobrazbe nam ne bo podarila nobena božja previdnost*. In nazadnje najtežja obtožba: «Na ruševinah države ni mogoče graditi nobenega socializma*. Proti .lažni in dvoumni soglasnosti* je potrebna «odprta politična borba, z imeni in priimki*, v okviru demokratičnega centralizma, toda «z odkritim obrazom*. Odgovoril mu je skoraj takoj Paolo Bufalini, ki je v bistvu dejal: Dragi Amendola, sicer soglašam z bistvom tvojih predlogov, toda tako ne gre, na tak način tvegamo, da .ločujemo, kjer moremo združevati*. Pri tem je zavrnil kritike, da je mogoče Amendolov članek označiti za «lamalfovskega». Alessandro Natta je ponovil B^-lin-guerjeve kritike Amendoli (pomc-mj-kanje smotra, podcenjevanje nasprotnika) in poudaril, da njegovi predlogi ne morejo biti vodilo za stranko, ki je v opoziciji. Ko je zapustil sedež v Ulici Bot-teghe oscure je Amendola ponovil zadovoljstvo, da je .izoliran* in da se ni nikoli udeleževal notranjih splekt ter je zanikal, da bi vodil predhodnico v korist Napolitana: «Preveč sva različna, jaz se borim s kijem, on pa s floretom*. Danes se bo razprava nadaljevala, skoraj vsi so se prijavili, med njimi tu di Ingrao. Za Berlinguer ja pa ni znano kaj misli U.oriti, če se je . očil spregovoriti v centralnem •miffeju ali ne. P. P. Včeraj srečanje Cossigc in demokristjanskih ministrov z delegacijo vodstva KD RIM — Cossiga, katerega obtožujejo, da ni sposoben voditi vlade, ki doslej ni ničesar naredila, je sklenil preveriti kakšno podporo si lahko pričakuje od strank, ki ga podpirajo. Zato se je sklenil sestati s tajniki strank. Prvo soočenje je Cossiga, ki so ga spremljali samo demokristjanski ministri, to je An-dreatta, Pandolfi, Scotti in Lom- demokristjanskega vodstva obljubili vso podporo, o čemer pa ni nihče dvomil. PROTI ZAVLAČEVANJU VLADE Prihodnjo sredo splošna stavka RIM — Spričo zavlačevalne taktike vlade, ki odlaga srečanje na vrhu med Cossigo in njegovimi ministri ter Lamo, Carnitijem in Ben-venutom, ki zahtevajo takojšnjih in jasnih odgovorov vlade glede njenih namenov v zvezi z davčno reformo, pokojninami, tarifami, družinskimi dokladami in politiko za razvoj Juga, je tajništvo enotne sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL oklicalo za sredo, 21. t.m., štiriurno splošno vsedržavno stavko. RIJAD — Rijadski list «A1 ša-rak al Avsat* je včeraj objavil vest, da se bosta pred sestankom Arabske lige sirski predsednik A-sad in libanonski predsednik Sar-kis sestala z Jaserjem Arafatom, da bi zavzeli skupno stališče o libanonskem vprašanju. ZAČETEK OBISKA DELEGACIJE IZVRŠNEGA SVETA SR SLOVENIJE V NASI DEŽELI Poudarjena nujnost še tesnejšega sodelovanja med Slovenijo in Furlanijo Julijsko krajino Comelli o okrepitvi gospodarskega sodelovanja - Vratuša poudaril vlogo narodnostnih skupnosti na obeh straneh meje - Počastitev žrtev Rižarne Danes srečanje z enotno delegacijo slovenske narodnostne skupnosti v Italiji Prvo uradno srečanje delegacij deželnega odbora Furlanije - Julijske krajine in izvršnega sveta SRS včeraj popoldne na sedežu predsedstva deželnega odbora v Trstu. Na sliki: pozdrav dr. Antona Vratuše iiiiiiiiiiuiiiiiaiiiiiitiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiHiMiiiiiiiiiiiiiHniiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiimiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiitiiiiiimmiiimiMiiiiiimiuiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiaiiiiii« NADALJUJE SE GOSPODARSKA VOJNA MED IRANOM IN ZDA PREDSEDNIK CARTER PREPRIČUJE ZAVEZNIKE 0 SMOTRNOSTI SVOJIH PROTIIRANSKIH POBUD Za sedaj ga je uradno podprla le ZRN, drugi še čakajo na razvoj dogodkov Zaskrbljenost v krogih OPEČ - Govorice o možnoeti vojaškega udara v Iranu WASHINGTON — Po blokadi iranskega premoženja v ZDA je Carterjeva odministracija napela vse sile, da prepriča svoje zahodnoevropske zaveznike, naj ne izkoristijo položaja za lažjo pot do večjih količin nafte in naj vsaj moralno podprejo ameriško gospodar sko vojno proti Iranu. S političnega vidika je Washing-ton že dosegel pomembne uspehe, saj je iranska kršitev najosnov- jonov dolarjev jz ameriških bank. V zahodni Evfopi je Carterjeve gospodarske pobude za sedaj podprla le Zvezna republika Nemčija. Kancler Schmidt in minister za gospodarstvo Lambsdorff sta izja- pa se lahko zgodi marsikaj, kar si na tihem v Washingtonu želijo* (voc) bardini, imel včeraj z delegacijo j kupoval odvečno iransko nafto na KD, v kateri so bili Zaccagnini, Pic- prostih tržiščih. Tako stališče je coli, Gaspari, Gullotti, De Mita in zavzela predvsem Japonska kamor Donat Cattin ter Ferrari Aggradi. je Irančanom pred zamrznitvijo Jasno je, da so mu predstavniki | uspelo prenesti približno 200 mili- nejših pravil mednarodnega prava j f* ,v0-»na P?vzTOCna nu,: in diplomacije z zasedbo velepo- d,ars^°, konfrontacijo, ki slnništva v Teheranu prepričala ^ a!e-i P°vzroMa nevan««^' Zahod, da ie izrazil svojo solidar-■ čf b’ Se yanio vpietle tudi arab-nost. Ameriški zavezniki pa čisto1 fk? države' ^ krogih OPEČ nam-drugače gledajo na gospodarske po-bude. Marsikdo bi najraje počakal na razplet zadeve, med tem pa bi SAN SEBASTIAN - Trije ne-Tianci so včeraj dopoldne z rafa-_ 'om iz brzostrelke težko ranili v vila, da Nemčija ne bo izkoristila: San Sebastianu podpolkovnika Lo-ameriških težav in da vsestransko p:za de Diega. To je prvi atentat razume in podpira sklep o blokadi na kakega španskega častnika po iranskega premoženja. V krogih j -eferendumu o avtonomiji za ba-EGS pa so skrajno zaskrbljeni, saj skovske dežele, se bojijo, da bi sedar.ja gospodarska vojna povzročila hujšo gospo-bi prej PRED ISTANBULOM PO TRČENJU Z GRŠKO LADJO Romunski tanker v plamenih Verjetno je v goreči nafti, ki sc je zlila po morju, našlo smrt 50 mornarjev Umerjanje glasov: llasprotujoči si ^ultati preiskave ■" Rezultati preiskave o pri-Klasov, ki je imela na-a ugotovi, ali sta res padov- m ■..M;;:*:. ISTANBUL — Tragičen obračun trčenja med romunsko petrolejsko ladjo! ki je prevažala libijsko nafto .Independenta* in grško tovorno ladjo .Evriani*. do katerega je prišlo 'včeraj ob 3.3(1 po italijanskem času v Marmarskem morju: 50 mornarjev petrolejske ladje pogrešajo, kar pomeni, da so izgi nili v gorečem morju, trije pa so ranjeni. Iz tankerja je zaradi eksplozij nafta stekla v morje, povrh pa je na obeh ladjah izbruhnil po- omam žar. Medtem ko so grško ladjo deža, ki se je vidno širil po gla-odvlekli s kraja trčenja, so vse dini. Na kraj so poslali gasilce in sile pristaniških organov Istanbu tudi mornariške oddelke. la naperjene v preprečevanju eko- -------- loške katastrofe. Gorečo nafto je VATIKAN — Uslužbencem Vati-veter poganjal proti obali in je že kana se je vendarle posrečil' "sta-obstajala nevarnost razširitve po- noviti in celo s privolitvijo dr žara na zgodovinske palače. Na žavnega tajnika msgv. Casarolija. srečo je veter ponehal, zaradi če- j sindikat, ki se bo sicer im' nova) sar so se na kopnem oddahniti. «Org?n za zašči o pravic uslužben-Niso se pa oddahnile pomorske o cev Vatikana*. Včeraj so izvolili o-blasti, ki so se morale lotiti tako srednji odbor, ki bo moral pripra-gorečega tankerja kot naftnega ma- viti statut. reč ocenjujejo Carterjev' sklep kot nevaren precedens, ki ruši zaupanje v dolar in sigurnost vlaganja v ameriške banke. Včeraj so o iransko-ameriškem zapletu razpravljale tudi države proizvajalke nafte včlanjene v A-rabski ligi. Irak in Libija obsojata ameriško pobudo, druge proza-hod"e arabske države izražajo za-sk ' l enost, a nočejo zavzeti jas-rej : a stališča razen Saudove Arabije. Zunanji minister Saud al Fr is? i je namreč časnikarjem izja vil, da je Carterjeva pobuda dobra, saj je Iran kršil osnovna načela diplomatske imunitete. Medtem pa ostaja položaj v zasedenem ameriškem veleposlaništvu nespremenjen. Iranski zunanji minister Bani - Sadr je včeraj vzbudil upanje, ko je izjavil, da bodo zadržali le belopolte ameriške talce, vse ostalo osebje pa izpustili. Znak dobre volje pa so kaj kmalu porušili islamski študentje, ki so jasno poudarili da ne odstopajo za ped od svoje zahteve, da ZDA takoj izroči bivšega šaha iranskim o-blastem. Notranji položaj v Iranu je torej skrajno zapleten, če niti '"jave Homeinijeve desne roke, ministra Bani - Sadra ne zaležejo. V takem položaju se vedno bolj širijo govorice o možnosti vojaškega državnega udara, ki bi odnrav'1 z verskimi fanatiki in blazneži. Tako vsaj zatrjuje neki kuvajtski dnevnik, ki meni. da bi tak udar lahko izvedel admiral Ahmad Madani. Nobenega dvoma ni, da preživlja iranska «revolucija» svoje najhujše obdobje. ZDA so se za sedaj omejile le na blokado premoženja, a že napovedani izgon 4.400 iranskih študentov iz ZDA bo teheranski vladi povzročil precejšnje preglavice, če pa bi Washington ukinil izvoz žitaric v Iran, bi država gotovo klecnila. Za sedaj si Carterjeva administracija ne upa sprejeti takega povračilnega ukrepa in raje igra vlogo žrtve, ki kljub temu hrani svoje nasprotnike. Urjenje 82. padalske divizije v Teksasu, skupni britansko - ameriški pomorski manevri v Perzijsko • arabskem zalivu, skrito dogovarjanje z zmprr':,*'i arahskirm državami, ki se bojijo Homeinijevih idej in bi najraje zrušile versko diktaturo v Iranu, so dovolj zgovorni znaki, da Amerika ne čaka križem rok ha razvoj dogodkov. Usoda bivšega šaha je v tem položaju čisto postranska. Pri j ali slej se bo vrnil v ■ Mehiko, do takrat Boris Ponomariov prispel v Rim RIM — Boris Ponomariov, član optičnega urada, tajnik CK KP SZ n predsednik zunanjeprlitične komisije vrhovskega sovjeta je po včerajšnjem prihodu v Italijo, kamor ra je povabila zunanjepolitična komisija poslanske zbornice, že imel prvi uradni sestanek - Andreotti- jem. ki načeluje poslanski komisiji. Zvečer je bil sovjetski gost na večerji, ki jo je njemu v čast priredil Andreotti. Ponomariov se bo sestal tudi s Cossigo, vendar največje zanimanje vlada za razgovor z Berlinguer jem. Novi izraelski umik s Sinajskega polotoka TEL AVIV — Od včeraj plapola ob samostanu sv. Katarine na Sinaju egiptovska zastava. Izraelska vojska je kot napovedano dva meseca pred rokom, ki ga določuje campdavidski sporazum, zapustila 2 tisoč 500 kvadratnih kilometrov ozemlja, da bi omogočila egiptovskemu predsedniku Sadatu, da poroma k samostanu ob obletnici svojega zgodovinskega obiska v Jeruzalemu. iiiiMiiiiiiiuiniiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiMiiniiiiiiimiiiiiMiioniiiiiiiiifiiiiitiiiiiiMmHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHi TITOVO PISMO TAJNIKU OZN VVALDHEIMU SFR Jugoslavija se zavzema za pomoč trpeči Kampučiji Ugodna ocena o namenu ZDA, da preganjajo vojne zločince in o stališču nemškega sodišča glede izročitve terorista Dragoja BEOGRAD — V zvezi z novico, da je predsednik Tito poslal generalnemu sekretarju OZN Kurtu VValdheimu pismo, ki se nanaša na nekatere humanitarne vidike položaja v jugovzhodni Aziji, so novinarji na včerajšnji redni tiskovni konferenci vprašali uradnega predstavnika zveznega sekretariata za zunanje zadeve Mirka Kaleziča ali je bil v pismu tudi govor o načinu pošiljanja pomoči prebivalstvu Kampučije. Kalezič je odgovoril, da je predsednik Tito zelo zaskrbljen zaradi trpljenja in 'akote, ki jima je izpostavljeno kampučijsko ljudstvo. Zaradi humanih motivov in načel se je predsednik Tito osebno angažiral pri generalnem sekretarju OZ v zvezi s humanitarnimi vidiki kampučijskega problema. Kadar pa je govor o načinu pošiljanja te moči je bistveno, da pomoč pride do vseh tistih, ki jo potrebujejo in ki jim je namenjena. Novinarji so zatem spraševali o pogovorih zveznega sekretarja za zunanje zadeve Josipa Vrhovca s kitajskim zunanjim ministrom Huang Huom. Kalezič je odgovoril, da sta se pogovarjala o položaju v Sredozemlju in o odnosih Jugoslavije s sosedami na Balkanu. V zvezi s tem so novinarji še vprašali, če je minister Huang Hua podal tudi stališče LR Kitajske glede kitaj-sko-sovjetskih odnosov. Kelezič je odgovoril, da so pogovori zajeli tudi mednarodne odnose in seveda izmenjavo mnenj o njih. Povedal je tudi, da se Jugoslavija, takšno je bito namreč vprašanje, vedno zavzema za reševanje vseh spornih vprašanj po mirni poti, to je s pogajanji. Naslednje vprašanje je zadevalo izjavo ameriškega ministra za pravosodje, ki je dejal, da bodo ZDA preganjale vojne zločince, ki so na njihovem ozemlju pod lažnim imenom. Kalezič je dejal, da je to pozitivna izjava in da so ZDA že izvedle konkretne ukrepe v tej smeri. Sledilo je vprašanje, naj komentira pisanje nekaterih grških časnikov, ki razstavo Makedonije v več britanskih mestih označujejo kot protigrško in protibolgarsko manifestacijo. Čudno, je odgovoril Kalezič. da lahko kogar koli moti neka takšna kulturna manifestacija, kot so dnevi kulture narodov in narodnosti Makedonije v Veliki Britaniji. Jugoslavija si tako kot vse druge države prizadeva svetovni javnosti predstaviti kulturne zgodovinske vrednote, kot tudi dosežke svojih narodov in narodnosti. Ob koncu pa je Mirko Kalezič komentiral še sklep frankfurtskega sodišča o izročitvi fašističnega terorista Ljubomira Dragoja. Dejal je, da je omenjeno sodišče odločilo, da ni pravih ovir za izročitev terorista Jugoslaviji. Takšen sklep je sodišče sprejelo na temelju dokazov, o kriminalni dejavnosti terorista Dragoja. Dodal je, da je sklep v skladu s prizadevanji, ki so u-smerjena v omejevanje teroristične dejavnosti in v boj proti mednarodnemu terorizmu. d. d. Vsestransko sodelovanje in prijateljstvo med prebivalstvom dežele Furlanije - Julijske krajine in socialistične republike Slovenije je osnovna točka pogovorov med delegacijama izvršnega sveta SRS in deželnega odbora F-JK, ki so se pričeli včeraj popoldne na sedežu deželnega odbora v Trstu ob začetku tridnevnega obiska delegacije iz Slovenije v naši deželi. Obisk sodi v okvir rednih izmenjav. med Furlanijo - Julijsko krajino in Slovenijo na najvišji ravni in je že tretje tovrstno srečanje: predstavniki izvršnega odbora SR Slovenije so tako vrnili obisk, ki ga .je deželni odbor Furlanije -Julijski krajine opravil v Sloveniji decembra 1957. Delegacijo socialistične republike Slovenije vodi predsednik izvršnega sveta dr. Anton Vratuša, sestavljajo pa jo podpredsednik in odgovorni za izvajanje Osimskega sporazuma Jože Hujs, predsednik odbora za gosnodarske stike s tujino Jernej Jan. sekretar za promet in prevoz Livij Jakomin, sekretar za znanstveno razistavo Iztok VVinkler, namestnik sekretarja za sodelovanje s tujino Tone Poljšak. šef kabineta predsednika IS SRS Drago Mirošič, spremlja pa jo generalni konzul v Trstu Štefan Cigoj: delegacijo deželnega odbora Furlanije - Julijske krajine pa sestavljajo predsednik Antonio Comelli, podpredsednik in odbornik za načrtovanje in proračun Sergio Co-loni, odbornik za šolstvo, za kulturne dejavnosti in poklicne uspo-sabljenosti Diego Carpenedo, odbornik za industrijo in trgovino Dario Rinaldi, odbornik za turizem, športno rekreacijo Adriano Bomben. odbornik za promet in prevoze Giovanni Cocianni in šef kabineta predsednika deželnega odbora Franco Richetti, sprejemu na mejnem prehodu pri Fernetičih se je delegacija izvršnega sveta najprej podala v Rižarno, kjer je počastila soomm žrtev nacifašističnega terorja, v tem koncentracijskem uničevalnem taborišču. Uradni del srečanja se je pričel na sedežu deželnega odbora s pozdravnimi nagovori predsednikov obeh delegacij. Predsednik deželnega odbora Ari-tonio Comelli je najprej pozdravil goste iz Slovenije in poudaril pomen teh medsebojnih srečanj, ki so se začela že leta 1965, manj kot leto dni od ustanovitve dežele Furlanije - Julijske krajine, ki je takoj čutila potrebo medsebojnega spoznavanja s sosednjimi deželami. »Tedanji stiki so bili še nekako plahi — je dejal Comelli —: temeljili so mogoče na še neopredeljenih slutnjah — ki pa zato niso bile manj poglobi iene — da je potrebna taka deželna politika kulturnih, družbenih in gospodarskih izmenjav, ki naj jo Furlanija - Julijska krajina in njeno prebivalstvo občutijo, zato da preverijo svojo najglobljo istovetnost.* Comelli je nadaljeval: «Tu sedaji odvisno od časa, ki ga bodo porabili uslužbenci podjetja Sigest, da ugotovijo in popravijo okvaro na. ogrevalnih, napravah, zaradi katere je pouk tako na liceju, kot tudi na trgovski, že od torka prekinjen. Strokovnjaki podjetja že dalj časa iščejo okvaro, zaradi katere je izteklo vsak dan iz grelnih cevi kar osem kubičnih metrov tople vode, vendar je doslej še niso dokončno iztaknili Včeraj popoldne se je medtem sestal na šoli zavodski svet liceja Prešeren, sestanka pa se je udeležil tudi pokrajinski odbornik za šolstvo prof. Spadaro v svojstvu pristojnega za nadgradnjo liceja in za ogrevanje obeh naših višjih srednjih šol na Vrdelski cesti. Prof. Spadaro je zavodskemu svetu pojasnil, da se dela sicer nadaljujejo, vendar ni še mogoče točno določiti, kdaj bo ogrevanje šol spet normalno potekalo. Kar se tiče začetka pouka na liceju in trgovski, naj bi se predvidoma začel v ponedeljek, telovadnica pa naj bi bila pripravljena za uporabo teden dni po ponovnem začetku pouka. Mladinska komisija SSk o položaju na šolah Mladinska komisija Slovenske skupnosti je na svoji seji obravnava a vrsto perečih problemov, ki zadevajo slovensko šolstvo. Posebej se je ustavila pri neverjetnem stanju v zvezi z ogrevanjem slovenskih višjih šol, z vprašanjem prostorov m učnih pripomočkov. Pri tem pričakuje od odgovornih oblasti, da od besed in obljub preidejo k dejanjem, kot to enotno že dalj časa zahtevajo slovenski višješolci. Mladinski predstavniki SSk so z bgorčenjem vzeli na znanje tudi zadnje težave, ki jih delajo slovenskemu pouku v Kanalski dolini. Prizadete otroke, starše in šolnike ter organizatorje pouka odločno podpirajo. Na seji so tudi pozitivno ocenili nedavni obisk francoskih in nem- ških mladinskih predstavnikov. Večji del seje pa so posvetili organizacijskim vprašanjem mladinske komisije in bodočim akcijam. Soočenje treh struj na sekcijskih kongresih KD V nedeljo se bodo začele sekcij-ske skupščine krščanske demokracije, na katerih bodo izvolili delegate za strankin deželni kongres. Skupščine po sekcijah se bedo zaključile v nedeljo, 2. decembra, na njih pa se bodo v glavnem soočale tri struje: morotejci, ki sledijo Zaccagninijevi politični liniji in so doslej vodili strankino krajevno politiko, bazisti, forzanovisti in an-dreottijevci, ki so bili doslej soudeleženi pri vodenju stranke, a ..se sedaj postavljajo na kritična iti avtokritična stališča glede doseda; njega upravljanja . ter dorotejqi, in fanfanijevci, strankina desničarski struja, ki hoče preusmeriti politično linijo, ki jo je stranka vodila na krajevni ravni. Pred začetkom sekcijskih skupščin so predstavniki treh struj že predstavil liste. PO IZJAVAH TEDNIKU «VITA CATTOLIGA» Sindikat deželnih uslužbencev za odstop odbornika Biasattija Ožigosan poskus vnašanja razdora med Trstom, Gorico in Vidmom - Nesprejemljiva namigovanja na brezbrižnost sindikalne zveze ob potresu Sindikalna organizacija, ki združuje delavce in nameščence deželne uprave in raznih deželnih ustanov je zavzela odločno stališče proti nekaterim izjavam, ki jih je deželni odbornik za javna dela in za obnovo potresnih območij Biasutti dal v nekem intervjuju za tednik «Vita Cattolica*. V intervjuju, ki je bil objavljen 20. oktobra, Biasutti zvrača krivdo za vse zamude, nastale pri obnovi potresnih območij, na deželni birokratski aparat, na odbornike iz Trsta in Gorice (ki naj bi se ne zanimali ,.a prizadeta območja), in na sindikate, ki da «se sploh ne zavedajo resnosti položaja na potresnih območjih* in ki «ne vedo, kaj hočejo*. Sindikat v daljšem poročilu zavrača drugo za drugo trditve odbornika Biasuttija in ugotavlja, da skuša slednji sejati razdor med posamezne komponente deželne stvarnosti z očitnim namenom, da bi si skoval določen politični kapital. Če je birokratski aparat dežele nesposoben, da se spoprime s problemi, ki jih je ustvarila naravna katastrofa — pravi poročilo — je za to krivo dosedanje deželno vodstvo, ki je svoj čas izbiralo osebje za vsa odgovorna mesta v deželnem aparatu. Glede obtožbe, da se sindikat ne zaveda resnosti položaja na potresnih območjih, poročilo navaja vse pomembnejše pobude, ki jih je prav sindikat prevzel z namenom, da bi najprej olajšal življenjske razmere prebivalstvu v krajih, ki jih je prizadela naravna katastrofa, nato pa. da bi omogočili čim hitrejši gospodarski in družbeni razvoj teh območij. Poročilo na koncu navaja ukrepe, ki bi jih morala deželna uprava prevzeti v sedanji fazi obnove, da bi bili čim prej doseženi cilji, ki jih je že zdavnaj postavila deželna sindikalna zveza CGIL - CISL - UIL. Poročilo na koncu poziva odbornika Biasuttija, naj bo dosleden z izjavami ki jih je dal omenjenemu tedniku, in naj odstopi z odborniš-kega mesta. • Danes ob 18. uri bo v krožku za družbenopolitična proučevanja Che Guevara v Ul. Madonnina 19 večer posvečen problemom Sovjetske zveze. Uvodni poseg v debato bo imel Giuseppe Boffa. Agenti javne varnosti , za sindikalne pravice V sredo, 21. novembra, bo v Trstu deželna skupščina uslužbencev javne varnosti, ki se združujejo v enotni sindikalni zvezi CGIL - CISL -UIL. Na njej bodo podkrepili zahtevo po preosnovi policije, njeni demilitarizaciji in uzakonitvi sindikal- nih pravic agentov. Hkrati bo to priprava na zasedanje glavnega sveta deželnega vodstva organizacije demokratičnih policistov, ki bo v dneh 24. in 25. novembra. Zbiranje podpisov proti spolnemu nasilju Tudi v Trstu se nadaljuje zbiranje podpisov, ki so potrebni za predložitev zakonskega osnutka proti spolnemu nasilju. Organizacijski odbor sporoča, da se bo zbiranje podpisov nadaljevalo danes, od 9. do 12. ure na Trgu Stare mitnice pred veletrgovino Upim. Da bi podkrepil akcijo je organizacijski odbor poskrbel še za vrsto drugih pobud. Jutri ob 17. uri bo o tem vprašanju govor v mali dvorani gledališča Verdi. V REŽIJI LIKOVNEGA ODSEKA PD V. VODNIK FOTOGRAFSKA RAZSTAVA V DOLINSKI TORKU Fotografe bo predstavil prof. Milko Rener - Pe/ bo ženski zbor Valentin Vodnik Likovni odsek PD Valentin Vodnik iz Doline je po krajšem premoru pripravil fotografsko razstavo. Razstavo bodo dolinski prosve-tarji odprli jutri zvečer v galeriji Torkla. Na panojih bodo izdelki nekaterih pomembnejših imen slovenske fotografije na Tržaškem in Goriškem, ob njih pa mladi foto grafi, ki s talentom in navdihom brskajo za motivi, ki jih potem skozi objektiv pregnetejo v osebno izpoved posebne vrste. Razstava ni osredotočena na točno določeno temo. Sodelujoči so lahko po želji izbrali posnetke, ki so se jim zdeli najbolj izraziti in ki naši publiki lahko največ povedo. V Torkli bosta prvič prisotna Viljem Zavadlal in Jožko Prinčič iz Gorice. Njuna razstava *Kamen na kamnu» v goriškem avditoriju je požela veliko priznanja doma, pri obiskovalcih iz Slovenije, pri italijanskem občinstvu ter med uradno italijansko tn slovensko kritiko HlllllllllllintllllllllllNIIIIIIIHIIIIIIIIUIIHIIIIIIIIIIIIHMIIMIIlUIHtlllllllHHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIII SINOČI V UNIVERZITETNEM ŠTUDENTSKEM DOMU Solidarnostni koncert TPPZ za obnovo knjigarne CLUET Tržaški partizanski pevski zbor se je sinoči odzval povabilu univerzitetne sekcije ARCI-UISP in nastopil na solidarnostnem koncertu v študentskem domu tržaške univerze, ki so ga organizirali z namenom, da bi nabrali del .sredstev, potrebnih za obnovo knjigarne zadruge CLUET. Knjigarno so, kot je znano, v začetku oktobra požgali fašistični škvadristi na enem izmed svojih zločinskih pohodov. Sinočnji program, ki ga je izvedel zbor pod vodstvom svojega di- Neredne dobave vode 'm plina V vseh tistih krajih naše dežele, kjer skrbijo za dobavo vede in plina občinska podjetja — tak primer je tu
  • t mamil jih je privedla v Verono. Znano je namreč, da se tudi sami od heroina že zasvojeni narkomani ob dneh, ko ne dobijo mamila na «tržišču* v svojih krajih, odpravljajo v Verono, da si tam poiščejo zanje nujno potrebni «u-metni raj*. Tržaški preiskovalci so v Veroni skrbno nadaljevali z akcije in včeraj so prišli končno do zaželenih sadov. Izsledili so središče, iz katerega so razpečevali heroin podobne vrste, kot .je bil tisti, ki je povzročil smrt Livia Zancovicha in za katerega je potrebno, da ga narkomani pred uporabo raztooijo s kislino podobno limonovemu soku. •l'rIIIHIIIIIHlllllllllHHIIHIIIIIIIiniHIIIIHIIIIIIIIIHHIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHHIIIIIIIIIIIIIIIHIIIHinilllllllHllilllllllllllllllllllllinillllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIHIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHHHI Iz Skednja morda zgled vsem trgovcem Veste, pobuda je hvalevredna, toda, ali bi je sploh bilo treba, ko bi vprašanje rešili že ob izvoru? Ko bi namreč tovarnarji na zavojčkih in drugih konfekcijskih potrebščinah vidno označevali cene izdelanega proizvoda in bi torej kupci nam, nadrobnim trgovcem, ne mogli več očitati morebitnega ^prikrojevanja* cen lastnim zaslužkarskim interesom. Takole, skoraj dobesedno, je privrelo iz trgovke z drogerijskimi artikli v Skednju, ko smo jo — kakor še številne druge tamkajšnje prodajalce — povprašali za mnenje glede predloga rajonskega sveta za Skedenj - Čarbolo, po katerem naj bi krajevni trgovci ob izteku leta, ki sovpada s tradicionalnim prazničnim obdobjem, vsaj začasno uveljavili zamrznitev cen. Seveda tistemu blagu, ki ga ljudje v vsakdanjem življenju najbolj potrebujejo. Očitna in upravičena kritika torej, namenjena osrednjim oblastem v Rimu, ki kljub vztrajnemu pritisku sindikatov in drugih družbenih sil še niso ničesar tvornega ukrenile za zajezitev draginjske spirale, ogrožajoče pač v prvi vrsti najmanj premožne ljudske sloje. Kruh se je podražil za 16,3 od sto, obutev za 20 od sto, testenine za 60 od sto pri kilogramu in tkanine za 40 od sto, piše na lepaku škedenj-ske sekcije KP1 «A. Gramsci», ki zahteva od vlade takojšnjo reorganizacijo medministrskega odbora za cene (CIP). Komunisti so v tem smislu predložili zakonski osnutek, dokler pa ga ne odobrijo —- je rečeno v javnem sporočilu — naj minister za industrijo skliče vse pri zadete strani — zastopnike proizvajalcev, trgovcev in potrošnikov — in skuša doseči zadovoljivo rešitev problema še predvsem, kolikor za deva «umiritev* cen najnujnejšemu blagu. Lepak je prilepljen na zidu hiše v strogem škedenjskem središču, dru- gih nismo zapazili. In vendar se večina mimoidočih še zmenila ni zanj, dokler si nismo z njega začeli izpisovati podatkov: šele tedaj je pritegnil splošno pozornost, pa smo se pričeli razgovarjati z ljudmi. «Res je tako, žalostno je. Komajda se preživljam z borno pokojnino, pa še žena mi je bolna*. Česa vsega nismo čuli, skoraj v nikomur pa zasledili kančka optimizma, češ, položaj se morebiti le preobrne na bolje. V ljudeh prevladuje malodušje, zlasti naveličanost, vzdušje torej, ki brez treznega predsodka lahko zapelje v grše čase. Ni nam bilo všeč, niti tedaj ne, ko so nam trgovci po večini zagotavljali. da bodo vsekakor pristopili k pametni pobudi rajonskega sveta, brž ko bodo prejeli od pristojnih dejavnikov lepake za izložbe, s kate rih bodi razvidna zamrznitev cen. «V začetku bomo mogoče kaj na zgu bi, potem pa se nam bo korak gotovo dobro obrestoval*, pravijo. Prav imajo, prav pa imajo tudi tisti, ki menijo, da je treba pohiteti, da se kdo ne bi predal golemu kvalun-kvizmu, ki se je na Tržaškem že vse preveč razrastel v korist proti-delavskih in protidemokratičnih sil. Pobudo krajevnega rajonskega sveta velja torej čim širše podpreti ter ji zaželeti resničnega uspeha. Tembolj, ker si v tem smislu prizadevajo tudi številni drugi rajonski sveti, tako je npr. imel svet za Kolo-njo - Škorkljo sinoči na dnevnem redu prav vprašanje draginje. Predvsem pa bi bilo treba, da se v tej smeri angažira tržaška občinska u-prava, ki jo k temu že dolgo in žal brezuspešno silijo sindikalne organizacije. V izložbi neke škedenjske trgovine z jestvinami kraljuje napis tprezzi super falisca*. Falisca pomeni iskro, iskra se zasveti. Mar se ne bi lahko posvetilo tudi možem, ki imajo čez javno upravo, da bi gospodarneje poprijeli za krmilo? (dg) Po nalogu, ki ga je podpisal tržaški namestnik državnega prav-dnika dr. Coassin, so opravili več hišnih preiskav pri nekaterih o-sumljenih osebah, med eno od teh. v stanovanju v Ul. Catania 24, pa so našli 4 grame in 100 miligra mov heroina ter kislino, ki služi za raztapljanje mamila. Lastnika stanovanja, brata Antonia «Tony-ja» in Morena Benatija (prvi je star 28, drugi 24 let) iz Verone in njihovo sostanovalko 21 letno Mario Angelo Cattai, ki je doma iz Vidma, so nemudoma aretirali. Preiskava se nadaljuje. V nedeljo pokrajinski kongres PRI Stanje v pokrajinski federaciji republikanske stranke je že dobro leto precej nejasno. Meseca januarja je bilo strankino vsedržavno vodstvo prisiljeno razpustiti vse trzaš ke sekcije, kmalu za tem pa se je začelo včlanjevanje za obnovo le-teh. Ob prisotnosti predsednika PRI Visentinija je deželno vodstvo v začetku tega meseca zaključilo pregled novih prošenj in pri tem soglasno sklenilo, da ne bo sprejelo v svoje vrste bivših članov Sukla-na, Castigliega, Rossija in še nekaterih. Zato je popolnoma brez vsake osnove Suklanova trditev, češ da je še vedno on pokrajinski tajnik. To je včeraj izjavil deželni tajnik stranke Dario Barnaba, ki je med drugim povedal, da bo pokrajinski kongres stranke v nedeljo, 18. novembra. • Okenca občinskega podjetja ACEGA bodo danes odprta samo od 7.25 do 8. ure zaradi stavke osebja. • Tržaška občina sporoča, da izplačujejo v občinski izterjevalnici v Ul. Nordio 11 deželne dodatne podpore civilnim invalidom, slepcem in gluhonemim za dvomesečje september - oktober 1979. • S 15. decembrom bo znova začel natečaj «Enalotto». To vrsto stave je do prekinitve upravljala ustanova ENAL, odslej pa bo zanj skrbel CONI. rigenta Oskarja Kjudra, je obsegal del triptiha «Zemlje in narodi*, poleg tega pa še vrsto pesmi iz zborovega bogatega mednarodnega repertoarja. Občinstvo, ki je pozorno sledilo koncertu, je še posebej navdušila izvedba pesmi «La brigata Garibaldi* ki je zaključila spored in ob kateri so prisotni ploskali v taktu. Po koncu koncerta so se člani zbora zadržali s prisotnimi študenti v prisrčnem pogovoru, ki ga je še poživil kozarec dobrega vina. Čeprav so pobude, kot je bila sinočnja, bolj simboličnega pomena pa je vendar treba poudariti pomembnost takih dogodkov, ki marsikaj pripomorejo k medsebojnemu spoznavanju slovenske in italijanske skupnosti in h krepitvi medsebojne solidarnosti v znaku antifašizma. To je še posebej važno danes, ko fašistični skrajneži tudi v našem mestu ponovno dvigajo glave, kar zgovorno dokazujejo tudi nedavni dogodki na univerzi, (sai) Družinska posvetovalnica v Miljah Na sedežu miljske občine se je 7. novembra prvič sestala pripravljalna komisija za ustanovitev družinske posvetovalnice. Na seji so soglasno izvolili za predsednico gospo Natalio Postogna Zilli. Isti odbor se je ponovno zbral pretekli ponedeljek, da se domeni o ukrepih, ki so potrebni, da se sensibilizira javno mnenje o nujnosti nastanka takega centra v občini. • Kulturni krožek Spazio Utopia prireja jutri ob 21. uri v istoimenski knjigarni v Ul. del Bosco 50 debato o svobodni vzgoji. Sodelovala bosta Alberto Argenton z univerze v Padovi in učitelj iz Trevisa Francesco Codello. Prosto mesto tehničnega izvedenca Tržaška pokrajina razpisuje javni natečaj za tehničnega izvedenca v staležu tehničnega osebja (kategorija V). Prošnje na kolkovanem papirju za 2000 lir, morajo biti naslovljene na predsednika tržaške pokrajine. Rok za predložitev poteče 8. januarja 1980 ob 12. uri. Na natečaj se lahko prijavijo italijanski državljani z diplomo geometra ter gradbenega ali industrijskega izvedenca. Kandidati ne smejo biti mlajši od 18 in starejši od 35 let. Podrobnejše , informacije dobijo na uradu za pokrajinsko osebje v Ul. Geppa 21. Našli ukradene avtomobile Karabinjerji so včeraj izsledili kar šest ukradenih avtomobilov, od katerih je bilo 5 minijev. Štiri so našli v Ul. Pasteur, enega pri Sv. Justu in enega (napol razbitega) na cesti, ki pelje iz Trsta na Opčine v bližini javnega lokala «Cascina delle rose*. Njune fotografije pomenijo odlofr len prispevek h. kvalitetnemu tal' ponu dolinske razstave. Janko But' lan se s fotografijo ukvarja f°' fesionalno Svoje slike razstavlja,_ najpomembnejših kulturnih sreaj' ščih Italije in Evrope. Dobil je 11 več nagrad in priznanj. Sašo Ota in Oskar Kocjančič ph[ no sledita društvenemu dogajauff in lovita v objektiv najpomembn*)’ še trenutke društvenega delovanj Njuni izdelki so dokumentarne vre11 nosti, ne brez umetniške žilice. w" vio Sancin in Ladi Komar po ukvarjata z umetniško fotografi’ ki meji že na čisto eksperiment ranje. Vsak avtor bo pač Posre!k. ml nekaj čisto svojestvenega, J* kaj boljših dosežkov lastnega nja. Goste bo predstavil prof. ko Rener, prav tako iz Gorice. L uradnem odprtju zastave bo taft ženski pevski zbor Valentin nik, ki ga vodi Vihra Kodrič.J. dogovoru s PD France Ptei#® iz Boljunca. PD Slovenec iv S šta in PD Slavec iz Ricmanj 0®? razstavo priredili tudi krajih, (ris) 11 h dnC Zanimiv filmski veter v Lonjeru V sredo zvečer sta PD Lon Katinara in ŠD Adria priredile društvenih prostorih v Lonjerju 1 nimiv filmski večer, na so v več kot enournem program predvajali filme domačih folnarlZ.j terjev. ki so s svojimi kameta^ posneli nekatere dogodke, hi ( karakterizirali letošnjo sezono Lonjerju in na Katinari. Na vec., ru. ki je požel veliko odobravam' so predvajali posnetke nekate športnih, kulturnih in družbenih 0 godkov, pri katerih je bila zal1". resirana celotna mska Domači društveni delavci so skušali na nekoliko drugačen naC.. ohraniti dokumentacijo o razV%i nem delovanju na vseh podtOCr družbenega življenja v tem delu žaške občine. R. Pečar Nov pravilnik za službo taksijev Občinski odbor Liste za Trst v roku treh mesecev pripravil slu _r s katerim bo spremenil sedanj' 8 činski pravilnik, ki urejuje sl®2 j taksijev. Upravitelji Liste za * s so namreč na zadnji občinski s 1 sprejeli resolucijo KPI, s katero cni munisti zahtevajo, da se spre"1 sedanje stanje v tem sektorju F stnih prevozov. Komunisti predvs ^ opozarjajo na različna režima. . urejujeta službo posestnikov aas ni h licenc ter službo posestni1^ skupinskih licenc. Zaradi tega večkrat dogaja, da je v neka« . urah na postajališčih premalo sijev na razpolago. Nov prav"11^ bo moral tudi prepovedati, da |j posestniki licenc taksijev oprariJ tudi druge dejavnosti. Šolske vesti Glasbena matica - Trst vljudno bi starše, da se udeležijo sest ka mladinskega pevskega Glasbene matice - Trst, ki bo v v. nedeljek, 19. t.m., ob 17.30 v 3 yerju balkona Kulturnega doma. Petronio 4. Zaradi važnosti $eS\' ka je prisotnost izredno zaželen8' ZA ZDRAVLJENJE LIVIJA ČOKA Ob 6. obletnici smrti Alojzijei j daruje mož Alojz z družino 'u' lir. c$. V spomin na soseda Franca harijo darujeta Helena in Iv° 1 gajna 10.000 lir. # # # ^ Ob 6. obletnici smrti Alojzij®, jjf daruje mož Alojz z družino 10.00" za Skupnost družina Opčine. ^ V spomin na Franca CahariF Jj) rujeta Vojka in Pepi Pertot 'u' lir za Dijaško matico. jj V spomin na Josipa Hrvati^8 j( Boljunca. daruje Boža Dobrn8Jr Loga 10.000 lir za Društvo Sl° cev miljske občine. Namesto cvetja na grob --.nj Podgornika daruje Inči Pečar 1' lir za atletsko sekcijo ŠZ Bot- ^ Avtomobil do smrti zbil priletno žensko nedaleč od doma V Ul. D’Alviano se je včeraj kasno popoldne pripetila huda prometna nesreča, za posledicami katere je malo pozneje v tržaški bolnici, kamor so jo prepeljali z rešilcem Rdečega križa, umrla 76-letna Emi-lia Stokelj vd. Vertovez iz Ul. Lo-renzetti 54. Ženska je prav v bližini svojega doma prečkala cesto izven prehoda za pešce (prehod je stran le za kakih 20 metrov), pri tem pa ni opazila ford escorta 1100, ki je privozil po ulici, namenjen proti veleblagovnici Pam. 37-letni voznik avtomobila Tullio Pecenca iz Ul. Salvia 7 se ni mogel, verjetno tudi zaradi gostega c’'žja, ki je takrat lil na mesto, izogniti trčenju in vozilo je silovito zbilo žensko na tla. Njeno zdravstveno stanje je bilo takoj videti zelo resno. Žensko so v globoki nezavesti prepeljali na oddelek za oživljanje glavne bolnice, kjer pa je nekaj minut po sprejemu podlegla hudim notranjim po škodbam in poškodbam na glavi. Naravne smrti treh moških , v Ob 19. uri so včeraj P0^0?^ mrtvašnico glavne bolnice “J 75-letnega Andrea Skerlavaja.. fljr ga našli mrtvega v kopalnic' ^ govega stanovanja v Ul. dei si 14 na Opčinah. Njegov 28 jjal zdravnik dr. Hrovatin, ki j® LoS; poročilo o smrti, meni, da j® ^ ki po vsej verjetnosti umrl P° zaradi srčnega napada. Opoldne so na vrtu osnovn® .J. Papa Giovanni XXIII. v Ul. ? jjf' 31 našli truplo sluge - čuvaj8 letnega Romea Battinija. Malo prej so nekateri mitao opazili na eni od klope na Hortis negibnega moškega, žfi je katerega so izvedeli kasneje- A ji bil 33-letni Giuseppe Spiga, . psi' je več let zdravil v tržašk' hiatrični bolnici. Vzroki smrt' znani šele po obdukciji trupi*' J Gledališča s S Slovensko stalno gledališče v Tr- vJttstuje danes 16. t.m., ob 19.30 v £;žk<:m- iutri- 17- t.m., ob 19. uri j fcemiču in v nedeljo, 18. t.m., ob haJ1uV Črnomlju s predstavo Mi-ft0SSETTlCOVa <<^Van ^1siljeviČ». ohDa"cs- t.m., ob 20.30 (konec k ,uri) «red prosti*, Flau-v tov «Candidato al Parlamenta*. , ®lavni vlogi Tino Buazzelli. Re-Pa«V0a-^e pri osrednji blagajni v trn,azi, Pr°tti za ponovitve do 22. “ovembra. m .a razpolago je "e nekaj abon-j za delavce in študente pri p1^a,les ob 20. uri druga uprizoritev - ocinijeve opere «Madama Butter- Kino oanes 5;»cini* AVDITORIJ l ciklusu «nedeljskih koncertov« ort,V, nedeljo ob 11. uri nastopil J*«* gledališča Verdi z Vivaldi-* Vltni «Štirimi letnimi časi*. # # # predstava za šole: «Le *mose marionette di Vittorio Po-arccea». Koncerti j. f Prihodnje nedelje bodo v Av-te» fpU .lovili «nedeljske koncer-sto 'i rv’ k° Posvečen Vivaldiju, na-jj.P’1 Pa bo komorni ansambel Ver-jevega gledališča. Začetek ob 11. • Vstopnica stane 500 lir. Izleti ]e prireja ” okviru športne šo-s sodelovanjem jamarskega Stva «Dimnica» izlet v turistič-t7i Jam° Dimnico pri Markovščini. Ii8č *30 v nedeljo, 25. t.m., zbira-Vh^a Pa *?° ob ur* Precl Slavnim Sn« ■?rn hipodroma (Piazzale De Ga-p .ril ali pa ob 9.30 na parkirišču l niejnem prehodu Pesek. Izlet z osebnimi avtomobili, domači ja-oj D1 pa bodo izletnikom med dru-m Prikazali jamarsko tehniko vzpo- spusta. Vabljeni! PD SLOVENEC vabi na družabni večer ki bo jutri, 17. t.m., ob 20.30 v Prosvetni dvorani v Borštu. Na sporedu je nastop meša-■Jega in otroškega zbora Slove-nec in nekaj družabnih točk. La Cappeila Underground 18.00 — 20.00-22.00 «Falstaff». Orson Wel-les. Črno-beli film. Nazionale 15.15—22.15 «Jesus Christ superstar*. Barvni film za vsakogar. Ariston 16.00 - 19.00 - 22.00 »Nel cor-so del tempo*. Wim Verders. Ritz 16.30 - 18.20 - 20.10 - 22.15 «Ara-gosta a colazione*. E. Montesa-no Claude Brasseur, S. Dionisio. Eden 16.00—22.15 »Airport 80». Barvni film za vsakogar. ExceIsior 15.30 «Campione». Jon Voight. Barvni film. Grattacielo 16.00—22.15 »Uragano*. Barvni film za vsakogar. Fcnice 16.00 «Manhattan». Woody AUen. Barvni film za vsakogar. Mignon 15.00 «Lawrence d’Arabia». Barvni film za vsakogar. Filodrammatico 16.00—22.15 »Casablanca passage*. Barvni film za vsakogar. Cristallo 16.30 «Uno sceriffo extra-terrestre...poco extra e molto ter-restre*. Bud Spencer. Moderno 16.30 «11 dottor Yeky e gen-tile signora*. P. Villaggio. Aurora 16.30 «Ratataplah» Barvni film za vsakogar. Capitol 16.30 «11 corpo della ragas-sa». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Vittorio Veneta 16.00 «Grease». Barvni film za vsakogar. Volta (Milje) 17.00 «Casanova & compagny». Prepovedan mladini pod 18. ietom. Aldebaran 16.30—22.00 «Ricorda il mio nome*. Geraldine Chaplin, Anthony Perkins. Razna obvestila ZKMI iz Križa organizira PLESNI TEČAJ v kriškem Ljudskem domu. Vpisovanje na sedežu ZKMI v Ljudskem domu do jutri, 17. t.m., vsak dan od 19. do 21. ure, v soboto pa od 16. do 18 ure. Ravnateljstvi liceja France Prešeren in trgovskega zavoda Žiga Zois sporočata profesorjem in dijakom, da je šolsko skrbništvo na predlog pokrajinske uprave zaradi o-kvare ogrevalnih naprav dovolilo prekinitev pouka za čas najnujnejših popravil. Začetek rednega pouka bosta ravnateljstvi javili po radiu in dnevnem tisku. Planinski odsek smučarskega kluba Devin sporoča, da 3. jesenski pohod, ki je zaradi slabega vremena odpadel, bo v nedeljo, 18. t.m. Start in cilj bo na istem mestu, odhodi od 9. do 12. ure. Cene na občinski tržnici na debelo (CENE ZA KILOGRAM, TARA VKLJUČENA) 15. NOVEMBRA 1979 Povrtnina Česen *adič zelen Cikorija Čebula Artičoke Fižol v stročju "felancane okrogle ^pmpir bea želena ^ Paprika ^radižniki peteršilj Valena Min. Maks. Prevl. Sadje Min. Maks. Prevl. 1200 2500 :;:000 ; Ipd. fige 633 863 748 2500 4000 3200 Banane 1100 1100 « 1100 180 420 300 Hruške I.,,,. m 805 805 280 '403 345 Jabolka 160 190 180 jonathan 345 460 403 Pomaranče 633 805 690 575 863 690 Kostanji 400 700 500 460 869 633 Ananas 880 990 935 200 350 250 Limone navadne 575 690 633 403 575 460 Grenivke 440 440 4'0 345 575 460 Grozdje 800 1000 900 itaiia I. 690 805 748 400 700 500 Kaki 230 805 4C0 tržaško združenje obrtnikov včlanjeno v Confartigianato Ul. Ghega 1 - tel. 64-514 obvešča da bo danes, v PETEK, 16. t.m., ob 20.30 "a sedežu združenja OBČNI ZBOR ;a kategorijo: ZOBOTEHNIKOV 1 sledečim dnevnim redom: Poročilo predsednika Razprava o sindikalnih dejavnostih Izvolitev predsednika in upravnega odbora Poročilo predstavnika koordinacijskega odbora treh Be-riečij o zakonskem osnutku zobotehnikov. Ceniki Razno ......................................................■■■■■■.■■mm................................ Včeraj - danes uanes, PETEK, 16. novembra $on„ ALBERT 16-34 Vz*de ob 7 05 in zatone ob Ha v T~ Dolžina dneva 9.29 — Lu-iade °h 3.19 in zatone ob 15.17 atr*> SOBOTA, 17. novembra ,, LJUBA ip včeraj: najvišja temperatu-15, fiopinj, najnižja 9,8, ob 18. uri bsk]- °P*nje. zr£ični tlak 991,4 mb Vzii^a. veter 18 km jug - jugo-toob] - ’ vlaga 70-odstotna, nebo ten, acL“n°, morje malo razgibano, ^ratura morja 13,4 stopinje. Horm Rojstva in smrti te, j SO SE: Stefano Fruscian-Vši^renza Sauli, Adriano Salateo, Gi0,, lna Simeone, Caterina Magro, lJluSna Ralza. . SO: 78-letni Francesco 49-USn'g. 69-letni Giovanni Perossa, lett,ana Olga Beuch por. Doz, 78-letfig * aata Siega - Brussatin, 64-" .Alberta Maffioli por. Marcuc- ®3'letni Angelo Bevk, 92-letna Emma Šušteršič vd. Urši, 75-letna Teresa Zanussi vd. Fain, 82-letna Albina Torrini vd. Farina. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg Ospedale 8, Ul. dellTstria 35, Drevored Miramare 117, Ul. Com-bi 19. (od 8.30 do 13. ir od 16. do 20.30) Largo Piave 2, Trg della Borsa 12. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Largo Piave 2. Trg della Borsa 12. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef. štev. 732-627. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje, Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel 200-121; Sesljan: tel. 209-197; Žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124. MLADINSKI KROŽEK TRST GREMO V NADIŠKE DOLINE!!! Zmenjeni smo, da se dobimo v nedeljo, 18. novembra, pred sodiščem ob 7.30. Ogledali si bomo del Beneške Slovenije in popoldan preživeli v Tarbiju, kjer bosta družabnost in . k. ples. Cena (za vse žepe) 5.000 lir — z mastnim kosilom (s kostanjem). Če se želiš prijaviti, telefoniraj ali pridi na SPZ (Ul. sv. Frančiška 20), tel. 76-73-03 vsak dan razen sobote od 18. do 19. ure. Razstave V občinski galeriji razstava učencev grafične šole «Carlo Sbisa». Razstavo bodo odprli jutri in bo trajala do 25. novembra. PD Valentin Vodnik vabi na odprtje fotografske razstave, ki bo jutri, 17. t.m., ob 20. uri v galeriji Torkla. Na ogled bodo fotografije priznanih fotografov iz Trsta ’ in Gorice. V občinski galeriji je še danes odprta razstava Megi Pepeu. V galeriji Tribbio bo do 30 novembra odprta razstava Uga Caraja. V prostorih (Centra Barbacan* (na istoimenskem trgu štev. 4) razstavljata svoja dela Avstrijec Kristian Schvveifurter in Jugoslovan N. Tahirovič. Razstava bo doprta do 19. novembra. V Kulturnem domu v Trstu je odprta razstava noš, slik in domačih predmetov. Razstavo sta pripravila odsek za zgodovino NŠK in TFS «Stu ledi*. Odprta bo en mesec. V galeriji Planetario razstavlja Dova. V Peterlinovi dvorani v Ul. Doni-zetti 3/1. nadstr. razstavlja do 26. novembra Robert Kozman. Razstava je odprta od 18.30 do 20. ure. V galeriji II Mandracchio bo danes, 16. t.m., ob 18.30 otvoritev razstave Ondine Brunetti. Razstava bo odprta do 29. t.m. V galeriji Teatro Romano, Ul. Do-nota 20, razstavlja Guido Antoni. Razstavljal bo do 26. t.m. V prostorih «La Navetta* bo od jutri, 17., do 24. t.m., razstavljal Puccio Monaco. Otvoritev razstave bo ob 18. uri. V galeriji «Alla corsia Stadion« bo od jutri, 17., do 29. novembra, razstavljal Alberto Alfiero. Mali oglasi telefon (040) 79 46 72 ŠTUDENTKA išče sobo v najem v mestnem središču. Prijave na šifro ŠTUDENTKA. PRODAM moto kross «SWM 125 GS Rotax» po zelo ugodni ceni. Telefon (0481) - 882019. NUDIMO takojšnjo zaposlitev v Trstu uradnici/ku z znanjem slovenščine. Poslati kratek življenjepis na oglasni oddelek Primorskega dnevnika pod šifro «S. P.-> . KUPIM Jeep diesel. Tel. 061/41709 dopoldne. PRODAM nov sesalec za prali in loščilec za pod znamke «Hoover» po zelo ivodni ceni. Telefonirati na tel. 225973 od 20. do 22. ure. ZAVAROVANJA za življenje in za vašo imovino vam nudi agencija ŠVAB Ass. Generali, Ul. Genova 14, Trst. tel. 61 034 in Ul. Sa lici 1. Opčina, tel 211489 UGODNO prodam dvometrske smuč ke Elan Pu 727 Polyurethan, brez priključkov, v dobrem stanju. Cp-na po dogovoru. Tel. 825217 v večernih urah PROD/ 1 moto kross SWM 250 po zelo ugodni ceni. Telefonirati na številko (0481) 53-01, po 20.30 pa na številko 30-557. VRTNARJA sprejmem v službo dvakrat tedensko z vpisom v socialno zavarovanje. Ponudbe na upravo PD pod šifro »sposoben*. KUPIM staro hišo ali stanovanje na vzhodnem Krasu. Tel. 212950 - ■ fcdlKS . BANCA D! CHF.DITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KR ED IT N A BANKA S P A TFtBT . 'DLlČA/p.PILZMa -■ ' 1'aš? ei-a*JR SREDNJI TEČAJ BANKOVCEV 14. 11. 1979 Ameriški dolar Funt šterling Irski funt šterling Švicarski frank Francoski frank Belgijski frank Nemška marka Avstrijski šiling Kanadski dolar Holandski florint Danska krona Švedska krona Norveška krona Drahma Mali dinar Veliki dinar S iS 825.— 1720.— 1680.— 498.— 193.— 27.— 460,— 63.50 685,— 413,-155.— 192.— 162.— 17,- 37.- 37.50 MENJALNICA vseh tujih valut TRIESTE STEREOSOUND 79 STEREO NAPRAVE — APARATURE ZA SNEMANJE ESOTERIC HI-FI AVDIOVIZUALNE IN BARVNE APARATURE De Gasperi 1 - tel. 733201/2/3 Vrnik: 10 - 13 - 15 - 20 Cb°ta in nedelja 10 - 20) kopnina 1.500 lir (znižana 1.000 lir) 16. -19. novembra — tržaški velesejem h SKRHALI SO SE ODNOSI MED STRANKAMI DANES POPOLDNE V DIJAŠKEM DOMU SOCIALISTI NISO ZADOVOLJNI Začetek informativnega lutkovnega Z UPR A VLJANJEM NA POKRAJINI s"nmar,a za menlor,e Zamude pri izvajanju dogovorjenega programa - Sprejemanje odločitev brez posvetovanja s strankami programske večine Te dni se je sestalo pokrajinsko vodstvo socialistične stranke, ki je razpravljalo predvsem o političnem položaju na goriški pokrajini, kjer so se.odnosi med strankami, ki podpirajo enobarvni krščanskodemo-kratski odbor, poslabšali. Vodstvo stranke je imelo v prejšnjih tednih vrsto sestankov tudi s predstavniki drugih strank. Za slabšanje odnosov je kriva, tako ugotavljajo socialisti v tiskovnem poročilu, krščanska demokracija, ki kljub široki politični solidarnosti, vodi' pokrajinsko upravo po svoje, na osnovi odločitev s predstavniki drugih strank. Socialisti nadalje očitajo krščanskodemokratske-mu odboru, da ovira delo stalnih komisij in s tem dejansko zmanjšuje njihov pomen, čeprav so bile sestavljene prav na osnovi programskega dogovora. Zaradi takega razvoja socialisti z zaskrbljenostjo ocenjujejo delovanje pokrajinske uprave. Toliko bolj, ker je že prišlo do precejšnjih zamud pri izvajanju dogovorjenega načrta. Politično ravnotežje pri u-pravljanju goriške pokrajine se lahko obdrži, ugotavljajo nadalje socialisti, le ob enakopravnem nastopanju in upoštevanju doprinosov vseh strank, ki so in ki še podpirajo obstoječi enobarvni krščanskode-mokratski odbor in zato pozivajo stranko relativne večine na izpolnjevanje dogovorjenih obveznosti. Pokrajinsko vodstvo socialistične stranke je nadalje razpravljalo tudi o datumu 15. pokrajinskega kongresa, ki bo 15. in 16. decembra. Neugodna ocena vladnega osnutka o reformi policije V sredo se je v Tržiču sestalo deželno vodstvo sindikata uslužbencev javne varnosti, ki je pridruženo e-notni sindikalni federaciji CGIL -CISL - UIL ter razpravljalo o zakonskih osnutkih vlade, glede reforme policijskega zbora. Vodstvo je neugodno ocenilo načrt vlade, ki pomeni korak nazaj v primeri z u-pravičenimi zahtevami, ki jih že vrsto let postavljajo pripadniki policijskega zbora. 24. in 25. novembra bo v Rimu vsedržavni ‘kongres sindikata, pred tem pa bodo skupščine v posameznih deželah. Za pripadnike javnfe varnosti iz naše dežele bo skupščina 21. novembra v Trstu. Javni posvet o deželni enotnosti Vprašanja, ki zadevajo enotnost dežele, njeno sedanjo upravno razmejitev in možnosti glede drugačne porazdelitve teritorija, so še zmeraj ma dnevnem redu. Tako kulturni krožek II punto v Tržiču napoveduje za 1. decembra javni posvet na temo Tržič, tržiško področje in vprašanje deželne enotnosti. Glavno poročilo bo imel profesor Ar-duino Agnelli, ki je letos poleti prvi sprožil to vprašanje preko trža- škega italijanskega dnevnika. Posvet bo v popoldanskem času, da bi omogočili čim večjo udeležbo. ZARADI NENADNIH STAVK Bomo v teh dneh brez vode in metana? Najbrž pride že danes ali v prihodnjih dneh do stavk osebja občinskih podjetij za razdeljevanje vode in plina - metana. Pogajanja med sindikatom in vodstvom podjetij na deželni ravni so se namreč včeraj popoldne v Trstu prekinila in zaradi tega bo prišlo do omejitev pri dobavi metana tudi v Gorici za nedoločen čas. Gospodinje naj to upoštevajo. Regulacijski načrt v občinskem svetu Na- zadnji občinski seji so svetovalci izčrpali obsfežni dnevni red, v katerem je bilo kar precej točk upravnega značaja, župan je že sklical za ponedeljek, 19. novembra, ponovno sejo občinskega sveta. Na dnevnem redu je spet vrsta točk in interpelacij. Razpravljati morajo tudi o lanskih obračunih mestnih podjetij. Kar kmalu pa pride v razpravo tudi vprašanje revizije regulacijskega načrta. Na dnevni red je župan dal tudi preučitev prizivov. Te so pregledali na občinskem tehničnem uradu z načrtovalcem, s tem so se ukvarjali načelniki skupin, sedaj pride stvar v pretres v občinski svet. Najbrž se bo razprava o tem pričela že v ponedeljek. Razpravljali pa bodo brez dvoma na več sejah, saj so občani in organizacije vložili več kot 170 prizivov. Goriško županstvo ponovno obvešča vinogradnike, da morajo do 29. novembra prijaviti letos pridelane količine vina na županstvu. Kmetje lahko to napravijo sami ali pa s pomočjo strokovnih združenj. Prijavo je treba napraviti na posebnem obrazcu. Prireja ga Mladinski center v sodelovanju s Združenjem gledaliških skupin Slovenije Čeprav je lutkovno gledališče namenjeno predvsem mtadim in najmlajšim gledalcem, velikokrat pri tegne in očara tudi starejše ljudi, ki menijo, da so z otroštvom in o-troškimi igricami že davno opravili. Ni naš namen, da bi razpravljali o svojevrstnem čaru lutkovnega gledališča ter o pravljičnem svetu. radi pa bi opozorili na zanimivo pobudo Mladinskega centra, ki jo bodo skušali izpeljati v prihodnjih tednih v goriškem dijaškem domu. Začel se bo namreč informativni lutkovni seminar, kjer bo vsakomur dana možnost, da se pobli-že seznani z lutkovnim gledališčem in vsemi tistimi dejavnostmi, ki sodijo zraven, od izdelovanja lutk do priprave kulis in inscenacije posameznih prizorov ter glasbene zasnove. Seminar je namenjen učiteljem in vzgojiteljem ter vsem, ki se tako ali drugače bavijo z vzgojo otrok. Zanimanja je kar precej, pravijo prireditelji. Pa tudi otroci so zraven. Tako imajo v dijaškem domu že zametek lutkarske skupine, ki bo aktivno sodelovala na seminarju in za zaključek tudi pripravila samostojno igrico. Aktivno sodelovanje pa pomeni, da bodo otroci za veliko stvari poskrbeli kar sami. Sami bodo izdela- milllllllllllllinillHIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIintlIHMIMMIIIIIIMIIIIIHIIIIIIIIIIMIIIIIIIIMIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIUIIUIIIIIIIIIIIIII ZBORUJEJO V NOVI GORKI Zgodovinsko-politična in druga vprašanja na posvetu jugoslovanskih arhivarjev Odprli so tudi razstavo dokumentov o delu komunistične partije v Slove- v niji v času med dvema vojnama ■ Jutri obiščejo arhivaiji Čedad in Videm Nova Gorica zna priklicati strokovnjake iz raznih krajev Slovenije in Jugoslavije in si tako z uspehom, čepiav s težavami utira pot v tako imenovani kongresni turizem. Prejšnji teden smo ob prihki prvega Goriškega srečanja lahko videli v Novi Gorici zbrane najbolj znane slovenske zgodovinarje, ki so razprav-, ljali o delavskem gibanju na Primorskem, sedaj so na vrsti arhivski delavci iz vse Jugoslavije. Za sedež svojega le, nega zborovanja so izbrali Novp Gorico., Svoje tridnevno zborovanje bodo povezali z obiskom v sosednjo Italijo. Jutri dopoldne »si bodo namreč ogledali muzej v Čedadu, zatem pa še državni arhiv v Vidmu. Na zborovanje je prišlo nad 250 arhivarjev iz vse Jugos.avije. To je drugo zborovanje v Sloveniji, pomeni visoko priznanje za m’ad novogoriški pokrajinski arhiv. Zborovanje je v podzemni dvorani hotela Argonavti. Zborovanje ,ie otvoril predsednik SDARJ dr. Miloš Miloševič, ki je poudaril pomen takih srečanj med arhivskimi delavci. Sledil je pozdrav predsednika Arhivskega društva Slovenije Petra Klasinca, ki je podčrtal dejstvo, da ima slovensko društvo že 25 let uspešnega dela. Goste je v imenu domačega prebivalstva in občinske skupščine pozdravil tudi njen predsednik Jože NA POVABILO ODBORA ZA GRADNJO DELEGACIJA SSk, ZSO IN OLIMPYE V «DOMU> Telovadnica je odprta za vsa slovenska društva Na povabilo odborra za gradnjo slovenskega središča v Gorici si je gradbišče ogledala delegacija predstavnikov Slovenske skupnosti. Sveta slovenskih organizacij in športnega združenja «Oiimpya», ki sta jo vodila predsednik SSk za Goriško Marjan Terpin ter predsednik «01intjpye» dr. Karel Brešan. Predsednik odbora za gradnjo Gorazd Vesel je ob tej priložnosti dejal, da se objekt gladi za potrebe vse slovenske narodnostne skupnosti, kar pomeni, da so od samega začetka vanj odprta vrata vsem, ki jim gre za ohranjanje in krepitev slovenske besede. V skladu s takšno odprto politiko se daje ‘ sedaj v uporabo telovadnica, ki je že dograjena, čez kakšno leto, ko bo dograjena še gledališka dvorana, pa bo isto načelo veljalo tudi zanjo. Gorazd Vesel je izrazil željo, da bi vsi Slovenci imeli ta dom za svoj dom. To pa ne izključuje dej- stva, da se bodo tudi v bodoče za svoje dejavnosti posluževali drugih javnih in zasebnih dvoran in prostorov. Profesor Aldo Rupel, član odbora za gradnjo in odgovoren za športni objekt, je pri opisovanju njegovih značilnosti ter dejavnosti, ki jih v njem posamezna društva in skupine že opravljajo, poudaril možnost vstopa tudi drugim društvom. Predstavniki «Oiimpye» so izrazili zadovoljstvo nad obiskom in pohvalili mnogostrar.sko funkcijo športnega dela objekta. Povedali so; da večji del potreb zadovoljujejo z uporabo javnih in šolskih o-bjektov, vendar obstajajo možnosti, j da Oiimpya uporablja tudi sloven-skb telovadnico. Opisali so tud: akcijo za izgradnjo telovadnice za potrebo SD «01impya». Sestanek je izzvenel kot želja po čimbolj tesnih stikih in sodelovanju na športnem področju. šušmelj. Naj poudarimo, da so bili na včerajšnji otvoritveni svečanosti prisotni tudi nekateri arhivarji iz Italije z direktorjem gori-škega državnega arhiva dr. Aldom Staniscijem na čelu. Zatem so bili na vrsti nekateri referati. Ivan Križnar je se je v daljšem referatu dotaknil nekaterih vprašanj, ki so v zvezi z zgodovinskim preučevanjem zgodovine KPJ-ZKJ. Orisal je važnost preučevanja arhivskih dokumentov pri tem preučevanju polpretekle, zgodovine. S tem v zvezi naj omenimo, da so popoldne v stavbi kra;evnih skupnosti na Erjavčevi cesti odprli., dokumentarno razstavo o delovanju Komunistične oartije v Sloveniji v razdobju 1919-1941. Ravnateljica goriškega pokrajinskega arhiva prof. Ljudmila Bezlaj - Krevel je opisala razvoj in nastanek goriškega pokrajinskega arhiva in vse kar je bilo na tem področju napravljenega pred ustanovitvijo tega arhiva v začetku sedemdesetih let. Na našem področju so težave, ker so osrednji pokrajinski arhivi ostali v Gorici, torej na italijanskem ozemlju. Na pod'agi konvencije med Jugoslavijo in Italijo so nekatere dokumente Italijani po vojni izročili Jugoslovanom, vendarle sta se državi sporazumeli, da ostanejo nekateri dokumenti kar v Gorici. Arhivsko shižbo na Goriškem so po votoi vršili najprej razni odbori, zatem Goriški muzej, šele sedaj je arhivska služba urejena. Sledila so še poročila o položaju, v jugoslovanskih arhivih in o njiho- [ vem nadaljnjem razvoju. Danes se bo delo zborovanja nadaljevalo. Na sporedu so predavanja, ki zadevajo strokovne službe v raznih arhivih. Jutri pa bodo arhivarji, kot smo že omenili, obiskali nekatere kraje v zamejstvu. tudi to zadevo mogoče urediti še kar poceni. V mislih imamo namreč sejem smučarske opreme, ki ga že vrsto let prireja Slovensko planinsko društvo pred pričetkom sezone. Letošnji bo potekal jutri popoldne na sedežu društva, kjer bo, tako vsaj je bilo že prejšnja leta dovolj priložnosti za zamenjavo, in nakup celotne smučarske opreme ali pa samo posameznih delov. Največ bo seveda opreme za mladino, prav gotovo pa se bo našlo kaj tudi za odrasle smučarje. Pa še to: jutri bodo tudi sprejemali prijave za smučarski tečaj, ki bo v decembru na Nevejskem sedlu. Vlomili so v slaščičarno Neznani zlikovci so v sredo ponoči vdrli v slaščičarno Da Renato v Tržiču, v Ulici Duca d’Aosta ter odnesli blagajno ter za približno 70 tisoč lir gotovine. V prostore so vdrli skozi majhno okence na dvoriščni strani. V sredo ponoči so neznanci obiskali tudi prostore teniškega kluba v Cosulichevi ulici. Tudi J niso imeli dosti sreče, saj so odnesli le nekaj drobiža. li lutke, jih oblekli, sami bodo pripravili in izvedli besedilo. Zato pa potrebujejo mentorje. Tokrat bodo lutkarsko skupino vodili strokovnjaki, nadaljno dejavnost pa bodo lahko brez velikih težav pomagali razvijati udeleženci seminarja. Upati je, da bodo po vzgledu lutkarske skupine v dijaškem domu, nastale podobne skupine tudi po naših prosvetnih društvih in (zakaj pa ne) tudi na osnovnih šolah, saj je lutkovna dejavnost pomemben e-lement vzgoje in izobraževanja. Današnji informativni sestanek bo ob 16. uri v dijaškem domu v Gorici. Rimski Teatro popolare v torek v Gorici V torek, 20. novembra, bo v Gorici gostovalo ljudsko gledališče iz Rima — Teatro popolare z Machiavellijevim delom Andria. Predstava bo v deželnem avditoriju v Ulici Roma, ob 20.30 in je izven abonmaja. Gre za gledališko delo, ki je bilo, kakor piše v predstavitvi, zadnjič postavljeno na oder pred dobrimi 100 leti v Firencah. Napisal ga je rimski komediograf Tereneij sredi drugega stoletja pred našim štetjem, iz latinščine pa ga je prevedel, o-ziroma priredil Nicold Machiavelli. 0 delu idrijskih šahistov DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna S. Antonio, Ul. Romana, tel. 40-497. Idrijski šahisti, ki so bili pred leti med najbolj delovnimi in uspešnimi šahovskimi kolektivi na Primorskem, so zaradi skromnih igralnih pogojev — nimajo namreč primernega i-gralnega prostora — skoraj dve leti mirovali. To jesen pa so zopet poživeli svojo dejavnost. Ob praznovanju 30-letnice Primorske šahovske zveze, so uspešno nastopili na turnirju obmejnih mest v Lipici, prav tako pa sta dva člana kluba prejela priznanje za večletno uspešno delo na šahovskem področju. V osnovni šoli «Jožeta Mihevca* v Idriji so organizirali šahovski krožek, katerega obiskuje 40 mladih šahistov. Prav tako pa pripravljajo šahovska srečanja med delovnimi kolektivi. Pretekli teden so se na dvoboju srečali šahisti Psihiatrične bolnišnice Idrija in Slovenijalesa iz Sp. Idrije. Uspešni so bili šahisti Psihiatrične bolnišnice, ki so zmagali z rezultatom 6,5 - 2,5. V okviru praznovanja dneva republike pa pripravljajo šahovski dvoboj članov kluba, upokojencev in invalidov. V zimski sezoni pa bodo organizirali mesečne hitropotezne turnirje. Naštete aktivnosti zagotavljajo, da je šahovska dejavnost na Idrijskem zopet zaživela. SILVO KOVAČ Razna obvestila Mladinski krožek priredi jutri, 17. novembra, v Dijaškem domu, v popoldanskih urah, enodnevni seminar o dijaškem gibanju na Goriškem v zadnjem desetletju. Vpisujejo na sedežu SKGZ v Ul. Malta 2, tel. 26-44. Drevi obrni zbor krvodajalcev na Vrhu Drevi se bodo na Vrhu, v gostilni Devetak, zbrali na občnem zboru člani društva prostovoljnih krvodajalcev iz Sovodenj. Na dnevnem redu je poročanje o delovanju v pretekli sezoni, pomenili pa se bodo tudi o predlogu novega statuta. Občni zbor se bo pričel ob 20. uri. V ORGANIZACIJI KROŽKOV ARCI Ciklus filmskih večerov v Gradišču Krožka ARCI iz Vileša sta v sodelovanju z občinsko upravo v Gradišču pripravila ciklus šestih filmskih večerov. Filme bodo vrteli v dvorani Eden v Gradišču, enkrat tedensko. Na sporedu bodo manj znani filmi, taki, ki jih le redko predvajajo v javnih kinodvoranah, ker pač niso komercialni. Prvi film bodo predvajali že v nedeljo, 18. t.m. Na sedežu planinskega društva Jutri sejem rabljene smučarske opreme Smučarska sezona se letos obeta nekoliko drugače kakor prejšnja leta. Vsaj kar se snega tiče, ga najbrž ne bo treba čakati, saj je v bližnjih zimskošportnih središčih že precej debela snežna odeja, nove padavine pa napovedujejo tudi za prihodnje dni. Torej težav s snegom ne bo, mogoče bo kaj negodovanja zaradi drage smučarske opreme, vendar je iiiutiiiiiimimiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiuiiiiimiHiitiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiuiiiiiiuiiiiiiiiniuiiiiiiiimiii« UPOŠTEVAJOČ NAVODILA IZ RIMA OD PONEDELJKA TUDI V GORICI PREKINITVE ELEKTRIČNEGA TOKA Triminutne prekinitve toka naj bi preprečile možnost popolnega black-outa • Gorica razdeljena v tri področja V sinočnjem televizijskem dnevniku smo čuli vest, da bo državna družba za razdeljevanje električne energije ENEL že od ponedeljka, 19. novembra, pričela s poskusnimi prekinitvami dobave električnega toka. Prekinitve bodo v tej poskusni fazi trajale le tri minute. Poskusi so nujni, ker se bo to zimo pripetilo, da bo zaradi prevelike porabe od časa do časa prišlo do resničnega pomanjkanja električnega toka, do tgko zvanega black-outa. Nekaj podobnih primerov se je že pripetilo v več državah v prejšnjih letih. ENEL meni, da bodo take prekinitve možne tudi v Italiji, ker se je poraba prekomerno povečala v primerjavi z razpoložitvijo električne energije. Tudi goriško mestno podjetje je že pripravilo ustrezni načrt poskusne prekinitve v prihodnjih dneh. Goriško občino so razdelili v tri področja. V prvem področju (v pokrajinskem merilu nosi št. 4) so zaobjeta vsa področji mesta v severni polovici Gorice med Sočo, državno mejo in vodoravno črto bolnišnice — Trg Julia — Ul. Leoni. V drugem goriškem področju (v pokrajinskem merilu je to področje št. 7) pa so zaobjeta področja v južnem delu mesta, od že omenjene vodoravne črte, bolnišnice — Trg Julia — Ul. Leoni — Soča, med temi tudi Sv. Ana, štandrež in Loč-nik. V tretje goriško področje pa spadajo kraji, ki jim dobavlja električno energijo neposredno državna družba ENEL. Sem spadajo Podgo-ra, Pevma, Oslavje, štmaver in središče Stražic (v pokrajinskem merilu ima ta skupina št. 17). Kdaj bodo v teh področjih posku-šili sklop električne energije, ki bodo trajali tri minute? V prvi goriški skupini bodo energijo izklopili v ponedeljek, 19. novembra, in v ponedeljek, 26. novembra, med 14.30 in 16. uro. V drugi goriški skupini pride do izklopa v torek, 20. novembra in v torek, 27. novembra, med 10.30 in 12. uro, v zadnji skupini pa bo elektrika zmanjkala v petek, 23. novembra, in v petek, 30. novembra, med 7.30 in 9. uro zjutraj. Vestno podjetje bo poskrbelo, da obvesti vse prebivalstvo tudi s plakati. Kar smo dobili sporočilo včeraj pozno popoldne, se nismo utcjtoili pozanimati pri državni družbi T5N EL, kdaj pride do izklopov v drugih krajih pokrajine. Naše bralce bomo o tem obvestili jutri. Kino <1 urica VERDI 17.00—22.00 «Ratataplan». M. Nichetti. Barvni film. CORSO 17.30-22.00 »Uragano*. J. Robards in M. Farrovv. Barvni film. VITTORIA 17.30—22.00 «Claudine Beccarie e il mondo proibito delle porno crates*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELSIOR 16.30—22.00 «Attimo per attimo*. PRINCIPE 17.00—22.00 «La luna*. A« r« (1 urica in uk ulica SOČA (Nova Gorica) 18.00-20.00 »Sivi orel*. Ameriški film. SVOBODA (Šempeter) 18.00—20.00 »Polnežno . polgrobo*. Ameriški film. DESKLE 19.30 «Peklenski otok*. Jugoslovanski film. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Alesani, Ul. Carducci 38, tel. 22-68, KRIŽI IN TEŽAVE S SLOVENSKIM CESTNIM KRIŽEM PREDNOST NOVIM POVEZAVAM V ZVEZI Z OSIMSKIM SPORAZUMOM 25-letnica podjetja Medex (Posebej za Primorski dnevnik) Čeprav je Slovenija gosto prepletena s cestnim omrežjem (na kvadratnem kilometru njene površine je kar 700 metrov cest), pa je le to po svojih tehničnih lastnostih in voznih sposobnostih za kolikor toliko tekoč in varen promet vse prej kot primerno. Dejstvo, da ima že skoraj vsak četrti prebivalec republike motorno vozilo, Slovenijo sicer uvršča ob bok najrazvitejših evropskih dežel, ob tem pa ta, vsekakor zanimiv podatek in dejstvo, da kar preko 70 odstotkov mednarodnega prometa vstopa v Jugoslavijo prav na slovenskih mejnih prehodih, zahtevata tudi učinkovitejše ter hitrejše posodabljanje in izgradnjo nove prometne infrastrukture. Pregled dosežkov v minulih štirih letih, ko je republika namenjala cestam 2,4 odst. sredstev od družbenega proizvoda v družbenem sektorju kaže, da je predvsem financiranje tisti problem, ki zavira hitrejši napredek na tem področju. Zamujenega v preteklosti seveda ne bo moč nadoknaditi čez noč, vendar pa so obeti, da bo v prihodnjem srednjeročnem obdobju od 1981. do 1985. leta vendarle šlo na bolje, dokaj realni. Do konca 1980. leta, oziroma do izteka sedanjega planskega obdobja, bo Slovenija dobila ob pomembnih objektih, ki so bili predani v promet pred kratkim (kamionska cesta in mejni prehod zanje pri Fernetičih, avtomobilska cesta Ljubljana - Vrhnika ter Karlovški most, Prešernova ter Celovška cesta v Ljubljani), se nekatere: narejen bo 3-kilometr-ski mejni prehod v 'Vrtojbi, 4,6 kilometrski koprski priključek, pred zaključkom pa so tudi z deli na žalski obvoznici. V teku so že, oziroma bodo z deli v kratkem pričeli še na nekaterih pomembnih odsekih. Tako bodo stroji zabrneli na Semedelski vpadnici, na obalni cesti na odsekih Ruda - Jagodje, Jagodje - Strunjan in priključkih za Bertoke in Izolo. Zavrtali bodo tudi v Karavanke, pričeli z gradnjo počasnih pasov na cesti Ljubljana - Zagreb, avtoceste med Kranjem in Ljubljano, hitre ceste skozi Maribor, mednarodnega mejnega prehoda Fernetiči, Nadaljnji razvoj slovenske cestne mreže je gotovo ena najpomembnejših nalog prihodnjega petletnega gospodarskega razvojnega načrta. Med cilji, ki si jih zastavlja cestno gospodarstvo, bo treba več naporov vložiti predvsem v posodobitev cest na manj razvitih' območjih republike in obmejnih področjih, urediti inv.rekonstruirati prometne površine na mednarodnih mejnih prehodih ter upoštevati potrebe mednarodnih prometnih tokov in s tem v zvezi nekatere meddržavne sporazume, med katerimi je še zlasti konkreten in obvezujoč tisti med Italijo in Jugoslavijo. To pa bi v številkah pomenilo, da bo morala Slovenija v naslednjih 10 do 15 letih zgraditi 172 km avtocest, 130 km dodatnih dveh pasov avtocest, 148 km dvo-pasovnih avtocest kot prvo etapo avtocest in 133 km dvopasovnih OBVESTILO Srečanja za zbiranje podpi sov za zakonski osnutek proti spolnemu nasilju so v polnem Vku, članice posebnega odbora pa so se dogovorile tudi za razne zbiralne centre. Vsakdo lahko podpiše, s seboj mora imeti osebni dokument. v uradih vseh občin v tržaški pokrajini: na tržaški občini: vsak dan; na miljski občini: ob torkih, četrtkih in sobotah od 10. do 12. ure: na dolinski občini: ob ponedeljkih in petkih od 8. do 10. ure; na devinsko - nabrežinski občini: vsak dan od 8. do 13. ure; na zgoniški občini: ob sredah in četrtkih od 9 do 11. ure; na repentabrski občini: ob pon. in sobotah od 9. do 11. ure. hitrih cest za' obvoze naseljenih krajev. Ves ta program bi veljal nekaj nad 60 milijard dinarjev. To pa je seveda vsota, ki najbrž presega narodne gospodarske zmožnosti, in, če bo do' odločitve o tako široko zastavljeni gradnji prišlo, bo prav gotovo treba zbirati sredstva na način, ki je od sedanjega dosti bolj u-činkovit. Kakorkoli že, gotovo je, da bodo v začetku prihodnjega desetletja stekla dela na nekaterih pomembnih cestnih odsekih. Tako bo zgrajen odsek obalne ceste med Strunjanom in Valeto, staro povezavo med Celjem in Ljubljano bo zamenjala sodobnejša, tudi Razdrto in Senožeče bo povezala štiripasovna avtomobilska cesta, ki bo potekala med Selom in Novo Gorico. Za vse te nove cestne povezave so pripravljalna dela že v teku. Bežen pogled pod drobnogledom pa kaže na Goriškem tako sliko: Trenutno pripravlja Republiška skupnost za ceste projektno dokumentacijo za traso avtoceste Razdrto - Nova Gorica. Za odsek Razdrto - Podnanos je idejni projekt v končni fazi izdelave in bo kmalu naročen tudi glavni projekt ceste. Idejni projekt za odsek Podnanos - Vipava - Selo je že narejen in v kratkem bo stekel tudi lokacijski postopek. Za odsek med Selom in Novo Goričo pa prav zdaj na osnovi že narejenega glavnega projekta sklepajo pogodbe za izdelavo lokacijske dokumentacije. Seveda se ob tem samo po sebi zastavlja vprašanje,* kdaj bodo na trasi zabrneli stroji, oziroma, kdaj bodo po cesti zapeljali prvi avtomobili. Vendar je na vprašanji skoraj nemogoče odgovoriti natančno, saj je dinamika gradnje precej odvisna od dotoka denarja in tudi mednarodnih posojil. Vsekakor pa bodo dela potekala po naslednjem vrstnem redu, ki ga diktirajo tudi prometne razmere oziroma stanje na posameznih odsekih stare ceste: 1. Razdrto - Podnanos - 2. Se- lo - Nova Gorica (Vrtojba) in 3. Podnanos - Selo. Intenzivno tečejo tudi priprave na gradnjo še nekaterih cest na Goriškem. Pred pričetkom je rekonstrukcija ceste v Rožni dolini, prihodnje leto bo stekla rekonstrukcija ceste od Rožne doline do priključka na avtocesto ter podaljšek avtoceste od mejnega prehoda Vrtojba, prav tako pa bodo stekla dela na cesti Nova Gorica - Kromberk - Meblo - Klavnica. V skladu z določili osimskega sporazuma je tudi že izdelan idejni projekt ceste Solkan Brda. Kolikor bo italijanska stran pričela graditi svoj odsek ceste in bo odstopila jugoslovanski strani odvečni izkopani material, bi v drugi polovici prihodnjega leta začeli graditi odseka od državne meje do Podsabotina in od meje do Solkana. JANKO ŠOPAR JUS Podjetje, ki se ukvarja s čebelarsko dejavnostjo in ustvarja vrsto proizvodov na tein področju, vlaga letno v raziskovalne namene 5 milijonov dinarjev. Danes proslavlja 25. obletnico obstoja. Na sliki: «biotični center* tovarne Dejavnost slovenske kulturne u-stanove kot je Slovensko narodno gledališče v Mariboru je danes precej, vendar še vse premalo cenjena v zavesti kulturnih dejavnikov in delovnih ljudi. Kajti slovensko gledališče na nekdanjem ponemčenem štajerskem ozemlju Slovenije, je doprineslo največ bodrilnih duhovnih dobrin pri osveščanju Slovencev po prvi svetovni vojni in bilo najtrdnejši kulturni obrambni zid proti ponovnemu raznarodovanju tik pred drugo svetovno vojno. Mariborsko gledališče pa ni bilo pomembno samo pri duhovni vzgoji mestnih prebivalcev in njihovega zaledja. Njegov pomen za celotno slovensko kulturo je še toliko večji, če pomislimo na veliko vlogo pri razširjanju narodove kulture, ki so jo ustvarjali slovenski pisatelji in glasbeniki. In ne samo slovenska dela, tudi dela hrvaških, srbskih in makedon- rtifiiiiiiiiiiiiiiniiitiiiiHiiiiHiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiuiiiiiiitHiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiniiiiiiiiiiiHiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiniiiiriuiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiHiiiiiii ; P. Zenska in njena stvarnost Žensko vprašanje in stranke O odnosu med ženskami in političnimi strankami se zadnje čase veliko govori jn, pi$e. Največ je seveda kritičnih pripomb o tem, da stranke ženske problematike in žensk samih niso znale ali hotele v celoti doumeti. Zakaj pa potem ženske še pristopajo k strankam? Jim te vseeno nudijo kaj pozitivnega, oziroma je pozitivni del še vedno veliko pomembnejši od negativnih plati? Na ta in podobna vprašanja odgovarja vedno več žensk, takih, ki so se močno angažirale v politični dejavnosti. Izjema niso mogle biti zato niti Tržačanke, vrsto pričevanj na to temo pa so pred dnevi v tržaškem krožku «Rinal-di» pričele komunistke. Na okrogli mizi o ženskali v KPI in njihovem boju. tako v okviru stranke kakor izven, so se zbrale predstavnice različnih generacij. Njihova pričevanja kakor tudi njihove življenjske zgodbe, so bila precej različne. Delovale so in politično dozorevale v popolnoma drugačnih obdobjih, ki je i-melo vsako drugačne zahteve: vse štiri pa je združevala odločenost, da se uprejo socialnim krivicam in tisti miselnosti, ki ženski nikakor ne priznava enakopravnosti. Poglejmo na kratko zgodbe štirih uglednih predstavnic tržaške federacije KPI, kakor so jih same podale. Najdaljša je seveda življenjska pot in zato pripoved Marine Bernetičeve, stare antifa-šistke, ki je doživela še krivice avstrijskega cesarstva. Njene prve izkušnje segajo prav od tja, izkušnje mladega dekleta, ki se je kasneje prekalilo v odločno borko proti fašizmu. In Bernetičevt je partija osebno dala prav ijo! iz navadnega dekle-;taJ8JP v odločijo osebnost, nato pa jx še omogočilo rast v politično osebnost. Druga udeleženka okrogle mize je predstavnica «vojne generacije*: Jole Burlo je namreč svojo aktivnost pričela v vojnih letih, aktivnost, ki pa jo je šele kasneje razvila, oziroma politično utemeljila. Njen pristop do vsega delovanja je bil veliko bolj strasten kakor pri Bernetičevi, če lahko tako rečemo. Nedvomno pa ga je odlikovala velika toplina in prizadetost za u-sodo ostalih, predvsem žensk, saj je Jole Burlo veliko let posvetila prav ženski problematiki in to v vrstah ženskega gibanja. Zato se je lahko tudi spominjala prvih povojnih bojev za zakone v korist žensk, v časih, ko so ženske, ki so se potegovale za enakopravnost, še javno psovali. No in od takrat še ni minilo polnih trideset let. V pomembno prelomnico v ženskem gibanju pa segajo začetki aktivnega udejstvovanja tretje u-deleženke: Ester Paeor, otrok protestnega vala iz leta 1968, se je namreč angažirala pri Zvezi žensk Italije, ko je ta dobila eno vodilnih vlog v ženskem gibanju, tudi zato. ker se je veliko bolj kot v preteklosti politično osamosvojila. Takrat so večkrat nastala nesoglasja, ki so prerasla tudi v konflikte. Najpomembnejši in najbolj žgoč primer je seveda zakon o prekinitvi nosečnosti, ki ga je KPI v parlamentu podprla, žensko gibanje pa ga precej ostro obsodilo. V zadnjih- letih, je ugotavljala Ester Paeor, so se sicer Odnosi vod^m ‘il ske problematike znatno izboljšali, je pa vseeno spet prišlo do nekakšnega kratkega stika. Povzročila sta ga dva zakonska osnutka proti spolnemu nasilju: prvega so v parlament že vložile komunistične parlamentarke, drugega pa z vsem ženskim gibanjem vred podpirajo tudi komunistke. Vendar se o vsem tem sedaj lahko in mora govoriti, je zaključila Ester Paeor, znotraj partije pa se ženske še danes morajo boriti, če hočejo uve javiti lastne poglede. Kakor že za Jole Burlo, tudi za Ester Paeor velja, da moč dobiva za nadaljnji boj prav od partijske zavesti, od prepričanja v pravilnost boja delavskega razreda. Najmlajša, mladinka Eriča Ma-strogianni, pa je o lastnih izkušnjah lahko le malo povedala Zato je govorila več o svojih upih, o svojem prepričanju, da lahko svoje dvome reši le z aktivno u-deležbo v političnem življenju. Tar ko politiki KPI kakor tudi celotnemu družbenemu sistemu pa lahko edino zavestna borba žensk prinese novih, včasih mogoče odrešujočih, vsebinskih elementov, je članica ZKMI prepričano zaključila svoj kratek poseg. Osebno rast. moč. vero — to je toi KPI prinesla in dala pred stavnicam štirih generacij trža škili žensk. Ob tem pa še zavest, da niti KPI ni v celoti osvojila ženske problematike ali je pravilno podprla, čeprav je zadnje čase pokazala «zadovoljiv napredek*. (bp) skih avtorjev, vštevši drugih slovanskih narodov, so bila neštetokrat uprizorjena na mariborskem odru. Namen našega sestavka je, da ob šestdesetletnem jubileju prikažemo, kako pomembno vlogo pri razširjanju glasbene kulture med obema vojnama in po osvoboditvi je odigralo mariborsko gledališče z uprizarjanjem slovenskih glasbeno - dramatskih del. Pomislimo samo na občudovanja vredno trdoživost, voljo in hotenje slovenskih skladateljev, da ustvarijo glasbeno-odrska dela v času, ko je bilo na Slovenskem samo eno operno gledališče in dodamo k temu prizadevnost mariborskega gledališča pred prvo svetovno vojno, da z redkimi pevci s pomočjo požrtvovalnih dramskih igralcev posreduje svojemu občinstvu tudi glasbena dela, med katerimi so zavzemala častno mesto prav domače opere in operete. Delež mariborskega gledališča za razvoj slovenske glasbe v, severnem delu Slovenije je torej več kot samo posredovalen. - Praznovanje HO-letntce ^dbittoja Slovenskega narodnega gledališča ‘ v Mariboru ni samo praznik dram-, skega ansambla, ampak Uidi o-pernega in po, osvoboditvi tudi, baletnega ansambla, kar se vse premalo poudarja v zgodovinskem pogledu. Bolj razvejana dramska umetnost je sicer živela bolj sproščeno tudi spričo manjših personalnih umetniških in tehničnih zahtev. Ko se je po zaslugi Hinka Nučiča rodilo Slovensko narodno gledališče v Mariboru, sta organizacijsko in umetniško hkrati začela delovati oba umetniška ansambla: dramski in glasbeni, ki je gojil opero in opereto. Sezono po prvi svetovni vojni v samostojni Jugoslaviji je odprl 27. septembra 1919 Jurčičev «Tugo^ men. ki so mu v hitrem zaporedju sledile še druge premiere dramskih del. Medtem se je glasbeni ansambel organizacijsko pripravljal in umetniško izpopolnjeval za svojo prvo uprizoritev Her-vejeve operete «Mam’ zelle Nitou-che». ki- je bila uprizorjena še v isti sezoni kot «Tugomer» in sicer l. maja 1920 in doživela za takratne razmere izredno veliko število predstav, 14. Kot drugo delo je še v istem letu, toda v drugi sezoni 1920/21 sledila Heu-bergerjeva opereta «Ples v operb, uprizorjena 30. oktobra 1920. Komaj mesec dni pozneje te 30. novembra istega leta, je bilo kot prvo slovensko glasbeno delo u-prizorjena opereta Viktorja Parme «Caričine Amaconkev, za katero je napisal libreto A D. Bo-rum. Kako priljubljeno je bilo to delo, priča, da je doživelo v razdobju od ustanovitve gledališča pa do začetka druge svetovne vojne kar štiri različne premierske uprizoritve. Prav opernemu in o-peretnemu skladatelju Tržačanu Viktorju Parmi pripada mnogo zaslug pri razvoju glasbeno - dramske dejavnosti v mariborskem gledališču. Takoj ob ustanovitvi gledališča leta 1919 je postal časten kapelnik in deloval v Mariboru vse do svoje smrti konec leta 1924. Njegove opere in operete so bile zaradi svoje romantične nastrojenosti pri občinstvu zelo popularne. Lahko bi imenovali čas njegovega delovanja v mariborskem gledališču za Parmovo obdobje, saj so bila tistikrat vsa slovenska glasbena odrska dela, ki so jih uprizorili, njegova: Parmova velika zasluga Za slovensko glasbeno ustvarjalnost pa je bila prav v tem, ker je s svojimi deli spodbujal k obsežnejšemu opernemu ustvarjanju tudi druge slovenske. komponiste. Nekaj mesecev po uprizoritvi «Caričinih Ainaconk» sta bili u-prizorjeni isti večer 15. marca 1921 Parmovi enodejanki dramatična romanca «Stara pesem», ki ji je libreto po pesnitvi llcihricha Heineja napisal Italijan Gnido Menasci, poslovenil pa Ivan Cankar, in opera «Ksenija», uglasbena na libreto F. Goestla, ki ga je prevedel Anton Funtek. Pomembnost tega večera za razvoj slovenske opere je treba poudariti tembolj, ker je bila v zgodovini mariborskega gledališča tisti večer prvič uprizorjena slovenska opera. S tem so bile dokončno premagane vse ovire in slovenski operni umetnosti v Mariboru so bita kljub skromnim razmeram nadalje odprta vrata za njen razmah. U-membe vredno je tudi, da se ja prvič za pultom mariborskega gledališča pojavil v orkestru avtor, ki je sam dirigiral «Staro pesem*. Od takrat naprej je Parma dirigiral še večkrat svojim in tudi tujim glasbenim odrskim delom. Konec maja leta 1922 je bila v novi režiji in prvič pod Parmovim glasbenim vodstvom obnovljena njegova opereta «Caričine Amaconke». Kot četrto Parmovo delo v Mariboru je bila 28. novembra 1922 pod avtorjevo taktirko uprizorjena opereta «Nečak» po libretu P. Hirscha, ki ga je bil prevedel Milan Pugelj Naslednje leto 3. marca 1923 je bila uprizorjena druga Parmova opera «Urh, grof Celjski ali Teharski plemičh po libretu Antona Funtka. še isto leto 9. oktobra pa Parm-ra opera EMIL FRELIH iiiiiniiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiitiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiMiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinii OB 60-LETNICI SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA V MARIBORU Zgodovinska vloga mariborskega gledališča pri osveščanju Slovencev po prvi svetovni vojni Pomembnost mariborske ustanove je bila posebno velika pri razširjanju glasbene kulture z uprizarjanjem slovenskih glasbenih del - Zasluge Tržačana Viktorja Parme (Nadaljevanje na zadnji strani) ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Skede - Znanost, vzgojna oddaja 13.00 Agenda časa 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK Danes v parlamentu 14.10 Tečaj osnovne ekonomije, vzgojna oddaja 17.00 Zecchino d'oro - prvi dan 18.15 Zgodovina in njeni protagonisti: Sicilija 1943-1947 18.45 DNEVNIK 1 - Kronike Sever kliče Jug - Jug kliče Sever 19.20 Družina Smith: Mirno delo - TV film 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Posebnosti Dnevnika 1 21.30 Ottototo: Pogum - film Igrajo Toto, Gino Cervi, I-rene Galter itd. Ob koncu DNEVNIK Danes v parlamentu in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 Neparni prostor 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.30 Predsmučarska telovadba - 3. del 17.00 Program za otroke: Barbapapa 17.05 Kapitan Harlock - risani film 17.30 II dirigibile - otroška glasbena oddaja s pevcem Malom 18.00 Gledani, od blizu: Giuseppe Zigaina - slikar 18.30 Iz parlamenta DNEVNIK 2 - športne vesti 18.50 Dober večer z . . . Albertom Lupom Vmes TV film «Morkov rojstni dan* iz serije «Mork in Mindy», Napoved vremena 19.45 DNEVNIK, 2 - Odprti studio 30.40 Con gli occhi deirOccjdente - 3. in zadnji del TV nadaljevanke 21.50 Fonografo italiano - 5. del 22.20 Barney Miller: La roba - TV film Ob koncu DNEVNIK 2 - Zadnje vesti JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 17.15 Poročila 17.20 Program za otroke: Usoda nekega Charlieja 17.35 Raznašalci časopisov 18.00 Tuja folklora: Ruski narodni plesi 18.35 Obzornik 18.45 Za naše otroke: Otrok in knjiga, več kot znamo, bolje ravnamo 19.15 Risanka 19.30 DNEVNIK 20.00 Slovenski kraji med seboj: Kamnik - Škofja Loka 21.35 Petrocelli - serijski film 22.20 DNEVNIK 22.35 Jazz na ekranu: Oddelek 8 Koper 19.25 Odprta meja 19.50 Stičišče 19.58 2 minuti 20.00 Risanke 20.15 DNEVNIK 20.30 Trojni odmev - film Režija Michael Apted, igrajo Glenda Jackson, Oliver Reed, Brian Deacon 21.55 Locandina 22.10 Glasbeni nokturno: Glasba jadrana - Dubrovnik. Zagreb 17.45 Otroška oddaja 18.15 Naša obramba 18.45 Glasbena oddaja 19.30 DNEVNIK 20.00 Peta stran studia 21.00 Ljubezenske zgodbe - serijski film 21.50 DNEVNIK 22.05 Dokumentarna oddaja ŠVICA 18.00 Program za najmlajše: Zmaj 18.05 Program za otroke: Pravila igre 18.50 DNEVNIK 19.35 Le stranezze del signor Cooper - TV film 20.30 DNEVNIK 20.45 Reporter 21.45 Johhny Matliis show TRSTA 7.00, 8.00, 10.00, 11.30, 13.00,14.00, 15.30, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.45 Pravljica za dobro jutro; 8.10 Jutranji almanah: «Iz sveta folklore in ljudskega izročila*; 9.00 Dnevni pregled tiska; 9.05 Iz naših oddaj; 10.05 Radijski koncert; 11.35 Domače popevke; 12.00 Kulturni prostor: Četrtkova srečanja; 12.30 Pesmi brez besed; 13.15 Zborovska glasba: Revija «Cecilijanka ’78»; 14.10 Otroško okence: «K.je je napaka?*; 14.30 Roman v nadaljevanjih: Grazia Deledda: «Golob-je in jastrebi* - 5. del: 15.00 Po končani univmi)' I5.35:iP6pulat*mh dteset; '16.00 S pesmijo po svetu: 17.05 Mi in glasba: Razmišljanja, pogovori, razlaga.", 1; ‘18.00 ‘ Kulturna kronika; 18.05 Kulturni prostor : Kulturni dogodki in monografije - V spomin na Damitrija Tiomkina. KOPER (Italijanski program) 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 7.00 Dobro jutro v glasbi; 8.32 Bach in sodobniki; 9.00 Štirje koraki; 9.15 Poje Majda Sepe; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami jd. . .; 10.32 Popevka dneva; 10.40 Mozaik; 11.00 Kim, svet mladih; 11.32 Horoskop; 11.35 Samo glasba; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Prijetno popoldne; 14.33 Izbrani za vas; 15.00 Samoupravljavec; 15.10 Poje zbor Ermes Grion iz Tržiča; 15.45 Orkester in zbor Melophonia; 16.00 Kultura in družba; 16.15 La Vera Romagna; 16.32 Crash; 16.55 Turistični napotki; 17.00 Glasovi in zvoki; 17.32 Nepozabne melodije; 18.00 Lestvica LP; 18.32 Petkov koncert; 19.45 Nasvidenje jutri. KOPER (Slovenski program) 6.30. 7.25, 13.00, 13.30 in 14.30 Poročila; 6.00 - 7.30 Glasba za dobro jutro; 13.05 Jugoslovanska pop scena; 13.37 Naši zbori; 14.00 S polnimi jadri; 14.37 Glasbeni notes, objave; 15.00 Prenos RL; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Primorski dnevnik; 16.15 Reklame in zabavna glasba; 16.30 Aktualna tema: Kulturna problematika; 16.35 Svi- rac svira, kolo igra: spored pesmi in plesov narodov Jugoslavije. RADIO 1 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.00 in 7.30 Jutranje prebujanje; 8.50 Samo glasba; 9.00 Radio anch’io; 11.00 Opera kvizi 11.30 Velikani popevke; 12.03 ih 13.15 Vi in jaz ’79; 14.03 Radiouno jazz; 14.30 Brati na glas; 15.03 Errepiuno; 16.10 Politična tribuna; 17.00 Patchwork; 18.30 Govorni program - 4. del; 20.00 Sodnikove razsodbe; 20.30 Un contrabas-so in cerca d’amore - radij, igral 21.03 Simfonični koncert. RADIO 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30. 13.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Pomočila; 6.00, 6.35, 7.05, 7.55, 8.1« in 8.45 Dnevi; 9.05 Cronaciie <8 poveri amanti - radij, igra; 9.32. 10.16. 15.00 in 15.45 Radiodue 3131: 11.32 Tisoč popevk; 12.45 Hit parade; 13.40 Sound - track; 16.37 Pop-roek koncert; 17.55 Mi chianio Vivre; 18.33 In diretta dal Cafi® greco; 19.30 Prostor X. LJUBLJANA 5.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.0°' 14.00, 15.00, 19.00 Poročila; A® Dnevni koledar; 5.20 Rekreacija! 6.00 Dobro jutro, rojaki na tujem!! 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.30 rt naših sporedov; 8.08 Z glasbo v dober dan; 8.30 Glasbena pravljica: Dvanajst slonov; 8.46 Nas) umetniki mladim poslušalcem: - 10.00 Z radiom na poti; 9.45 Turistični napotki za naše goste >z tujine; 10.05 - 12.00 Rezerviran,0 za . . .: 12.10 Iz glasbene trad'" cije jugoslovanskih narodov in narodnosti: 12.30 Kmetijski nasveti! 12.40 Pihalne godbe; 13.00 Dan®* do 13. - Iz naših krajev; 13.30 Priporočajo vam . . .; 13.50 Človek 10 zdravje; 14.05 Orkestrske miniature; 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Napot' ki za turiste: 15.35 Zabavna glas ba; 16.00 «Vrtiljak»; 17.00 Stud10 ob 17.; 18.00 Od arije do arij®1 18.30 S knjižnega trga; 19.25 Ob vestila in zabavna glasba; 19-3° Lahko noč, otroci!; 15.45 Minut® z ansamblom Gorenjci; 20.00 0, ganite, pa vam zaigramo . . .; 21-® Oddaja o morju in pomorščakih 22.20 Glasbeni intermezzo; 22-3° Besede in zvoki iz logov dom® čili; 23.05 Lirični utrinki, ■ 2v Bob Woodward Carl Bernstein *: ram PADEC 31. š I i Prevedel Dllšan Dolinar Javvorski je deloval tudi kot tožilec v Nurnbergu. Bil je sin podeželskega baptističnega duhovnika. V letih na-i glega povoinega razcveta si je v Houstonu kot zasebni odvetnik prislužil celo bogastvo. Rotarijec je in direktor Rdečega križa. V obdobju 1971 - 72 je bil predsednik Zveze ameriških pravnikov. Je demokrat. 30. oktobra je Jatvorski sedel v svoji pisarni v sedmem nadstropju Bank of the Southvvest, ki stoji sredi Houstona. Zazvonil je telefon in oglasil se je Haig. Plakete in podpisane slike, ki so visele po vseh štirih stenah, so pričale, da Javvorski prizadevno služi pravniškemu stanu, skupnosti, zvezni državi, vsej Ameriki in vplivnim prijateljem, ki si jih ie pridobil med vsem tem: Lyndonu Johnsonu, Johnu Connallyju in predsedniku vrhovnega sodišča VVarrenu Burgerju. Energija Javvorskega ste je mogla meriti samo še z njegovo zaverovanostjo vase. Telefonski klic ga ni prav nič presenetil. Samemu se mu je zdelo, da je službo posebnega tožilca nekoč že zavrnil, v maju, ko jo je prevzel Cox. Res je bilo njegovo ime med tistimi, ki so jih vzeli v presojo, in eden od pomočnikov Elliota Richardsona ga je telefonsko povprašal, kaj misli o tem. Toda v takratnih okoliščinah ga stvar ni zanimala. «Ni dovolj neodvisnosti,» je dejal. Posebnega tožilca bo nadzorovalo pravosodno ministrstvo. Zdaj, ko je odšel še en posebni tožilec, so se okoliščine spremenile »Imamo težavo,« je rekel Haig. «Opra-viti imamo s preiskavo. Vršilec dolžnosti pravosodnega ministra Bork in jaz že nekaj časa telefonirava naokrog in oba sodiva, da ste vi prava oseba, ki bi lahko prevzela Coxov posel « «General Haig,« je odvrnil Javvorski, «ali vam je znano, da semmekoč pravzaprav že zavrnil takšno ponudbo, ker ni bi-la dovolj zagotovljena nujno potre|bna neodvisnost?« Haig je dejal, da bo tokrat drugače, toda Javvorski je namignil, da o tem dvomi. “Pripravljeni smo sprejeti vaše pogoje,« je rekel Haig. «Kaj, ko bi vsaj prišli sem, da bi se pogovorili...« Javvorski se je še vedno obotavljal, a govorila sta žri celo uro. «Bi prišli vsaj za eno dopoldne? Poslali bomo letalo po vas,« je rekel Haig. Naslednje jutro, 31. oktobra, je Javvorski na letalskem oporišču Ellington sedel v državno reakcijsko letalo in se opoldne znašel v pisarni pri Haigu Haig se je vedel tako ljubeznivo, da je bil Javvorski ob sapo. Haigov pogled je bil prodoren in zdelo se je, da se barva njegovih oči spreminja skladno z njegovim razpoloženjem od mrzle je- kleno sive do tople, lesketajoče se nebesno modre. Njegov obraz je bil neverjetno gibljiv, zdaj napet in razbolel, zdaj sproščen in prijazen, zdaj spet strog, trezen, vojaški. Dežela je po Coxovi odpustitvi skorajda v stanju revolucije, je rekel Haig. Watergat,e utegne streti državo. Bližnji vzhod, omejitev oboroževanja, gospodarstvo, vse to tvori vrsto kočljivih medsebojnih ravnotežij. Prav zares, samo Javvorski bo kos tej nalogi. Haig je govoril prepričljivo in laskavo: samo Javvorski ima prave osebne in poklicne izkušnje; nepopustljiv je, samostojen in brez političnih ambicij; pozna in razume predsednikovo vlogo, razume pa tudi, kaj Sta nacionalna varnost in državna tajna. Haig je brenkal na njegovo domoljubje. Bi se Javvorski rad pogovoril s predsednikom? «Raje ne,» je odgovoril Javvorski. Ce bo Belo hišo pripravil do tega, da bo sprejela njegove pogoje, bi rajši videl, da bi se to zgodilo brez stika s predsednikom. Njegovi pogoji pa so bili trdi. Predsednik ga ne more odpustiti, razen zaradi izjemnih nepravilnosti; zagotoviti mu morajo pravico, da lahko s sodnimi tožbami proti predsedniku zahteva trakove ali drugo dokazno gradivo. “To svobodo boste imeli,« mu je obljubil Haig. Nato ga je vnovič vprašal, če bi se rad pogovoril s predsednikom. Ne. Ali bo delo prevzel? Da. Haig je bil ves iz sebe od navdušenja, Leon Javvorski pa si je zagotovil najbolj varno državno službo. Zdaj mora iti domov na univerzo Baylor, kjer bo veliki maršal na paradi. V ponedeljek pa bo spet tu. Imenovanje Javvorskega, ki ga je Bela hiša objavi19 v nedeljo, so pretreseni Coxovi pristaši iz vrst osebja °' krog posebnega tožilca sprejeli z dvomi v srcu. Toda v ponedeljek zjutraj, ko sta dva človeka čakala na letal1' šču, je Javvorski stopil iz letala sam. Svojo zvezo z P6*.. bjem je poudaril celo s tem, da ni pripeljal s seboj n111 tajnice. Posebni tožilec se je vselil v apartma v starem h° telu Jefferspn, ki stoji pet hišnih blokov daleč od B®1® hiše. PETO POGLAVJE Olajšanje, ki so ga začutili pravni zastopniki B®J® hiše, ko je Nixon naposled sklenil izročiti trakove, i® kmalu zamrlo. Buzhardt in Garment sta v soboto, 3. n°’ vembra, potovala s tistim letalom družbe Easter na B10” rido priporočat predsedniku, naj odstopi. Da je Nixon ni maral niti sprejeti, je bilo značilno z® razmere, ki so postale skoraj nevzdržne. V ponedelleK sta bila spet v VVashingtonu in tedaj je med vsemi tJ‘e' mi pravniki Bele hiše nastalo nekakšno tiho soglasje. bi bil njihov klient kdor bodi drug in ne predsednik Zdfu' Ženih držav, bi se bili odpovedali svojemu delu. Toda z9" deva, s katero so se spoprijemali, je bila bolj zapletena ^ mešanica dejstev in prava, zakonitosti in javne polit1*1®’ odgovornosti pred pravniškimi stanom, pred vlogo Pre, sednika v ustavnem sistemu, pred Richardom Nixonom 111 pred lastno vestjo. Sporazumeli so se torej, da bod® spoštovali pravila, ki jih narekuje njihova naloga in 1(1 jih zahteva službovanje predsedniški funkciji. Ostali b°' do tu še za naslednje dejanje. nogomet PRED TEKMO S ŠVICO ^etl P°^ratenima Kras in Partizanom (Moste) Bearzot in posamezni igralci Vrsta konkretnih pobud se izogibajo vsakršni polemiki Trener «azzurrov» brani svoje dosedanje izbire ■ Včeraj je reprezentanca remizirala (2:2) v trening tekmi z amaterji naše dežele - V Videm so včeraj popoldne dospeli tudi Švicarji j ^ okviril priprav na jutrišnje pri-I Oljsko nogometno srebanje s Švi-v Vidmu, je italijanska državna p P^zentanca včeraj odigrala v »taianovi trening tekmo z amaterji,°jenajster'co naše dežele. Ob konic v*1 Polčasov po 35 oz. 32 minut - bll rezultat neodločen, 2:2. »Az- zurri» vi - so nastopili v naslednji posta-IrJ»ff (36' Bordon), Gentile, Mal-Oriali (36' Benetti), Collovati, ^‘rea (36. Bellugi), Causio, Tar-Rossi (36’ Giodano), Antonio-■ Graziani, V predstavništvu F-JK ™ so igrali: Bordon (36’ Zoff), Mis-fa (36’ De Luca), Cappellaro (36’ Pignat (36’ Gava), Scaini , " Tercovic), Clemente (36’ Zam-» n). Guanin (Colombo), Stulin (36’ i®Ppano), Pamiotti (36’ Masutti), t ,.vjs° (Zanello), Mazzon (36’ Bor-r'nč Gole so dosegli Antonioni, aziani, Masutti in De Luca, vse S le prejel Bordon. Med včerajš-P™ treningom se je poškodoval li/■ ati, ki je dobil udarec v levo nico. Zdravniški pregled pa je Kazal, da ni nič hujšega. ."■ot ob vsakem srečanju državne ka?rezentance’ tucl' tokrat ni manjši;0 običajne polemike, čeprav si ,zvezni trener Bearzot kot i- i. alc' prizadevajo, da bi jih pravo-2rn° utišali. Kljub temu pa je Bear-u\yčeraj le odgovoril na nekatera {^tikanja glede svojih izbir posa-trc ^h igralcev, zlasti po izjavah q neTia Lazia Lovatija in Perugie u^guera. «Jaz izbiram in jaz de-Napake, je včeraj dejal Bearzot. .soli nisem vtikal nosu v zadeve len3’ ne njegovih nakupov tj aela njegovega tehnika. Če Lova-ij, Pravi, da je Giordanu hudo ker ra sedeti na klopi, mu lahko od-Sem1’ P*'0 težko nekomu druida. če bi on igral. Jaz nosim do-Sv ®.9e odgovornosti in ravnam po p P Presoji, drugače naj kdo drug ('Vzame vodstvo reprezentance*. se faner italijanske reprezentance I;, ie zlasti otepal očitka, da marsi-tjvr.u zapira vrata, da je konserva-5°; «Naredil sem vse, da ne bi za fc’1 bogastva. Banski nogomet, je nadaljeval ki ga predstavlja Hej3’.... tlUfiUUltl, Jt IIHMHljV.«. izkc • ■ vendar se da to bogastvo if-^stiti samo v obliki enajstih ^«lcev hkrati. Bi moral zaradi te-fjC(.l[Sak teden spreminjati enajste-bolje pogledamo, lahko vi-(ta da ekipo stalno pomladujemo, dVaVsako leto vključimo enega ali |. nova igralca. Če bi to delali v ’Wo?leznih klubih, bi si nihče ne V (j/!1! govoriti o konservativizmu. ti,jL?-avni reprezentanci pa pride tre-saj je do cilja samo šest me-g V' ko se je treba ustaviti*. Hj Fapzot je še povedal, da doslej s posebnih težav v odnosih Vena ameznimi klubskimi trenerji, jil, ,ar ni hotel govoriti o stikih, ki tiU(jlrtla z njimi niti o tem, če mu kako pomoč. Dejal je le, da nssn ni z nikomer prišel navzkriž, *liw-0tn°. °d trenerje’/ je večkrat ijU kako pikro. ^ Pogovor so posegli tudi nekate- Pismo uredništvu jP^štovano športno uredništvo c, nnorskega dnevnika Jrst nekaj dnevi sem v našem 1° aiku bral neko čudno opraviči-% r°0ra ŠK Kras, ki se je očivid-i^šalo na nogometno politiko ^ uh' ^er se *e vrsto let aktivno \UKVarjam s športnim delovanjem, 4»» °d zunaj sledim, kot sledim DrJ,j“anju ZSŠDI (saj sem bil med henri- Pobudniki in še danes sem liidj CQn v pravilnost združevanja kQj y športu!), sem se pozanimal, Semno stvari. Z veliko žalostjo %^0°tovil, da je slab odgovor utišati popolnoma (vsaj za-Hi HP7-avičeno zgražanje velikega d Slovencev nad politiko, ki jo ri «azzurris>, ki pa so sledili Bearzo-tovemu zgledu in so se izognili vsaki polemični besedi. Tako je Giordano, ki igra pri Laziu, odvrnil, da razume svojega trenerja Lovatija, ko je svetoval, naj ga uporabijo v državni reprezentanci. »Jaz pa sem vendarle zadovoljen s tem, je pristavil, da v plavi majici čakam, da pridem na vrsto. Rossi se je odkrito postavil na Bearzotovo stran: «Jaz bi se ravno tako kot on zanesel na to moštvo. Treba mu je dati zaupanje in mu zagotoviti mir. Svojega stališča ne bi spremenil niti v primeru neugodnega rezultata s Švico, je še pristavil Rossi, saj izid enega srečanja ne more biti odločilen*. Včeraj popoldne je v Videm prispela tudi švijarska reprezentanca. Njen trener Leon Walker je zatrjeval, da je še v dvomu glede nastopa dveh reprezentantov, ki sta lažje poškodovana. Na vsak način bo e-najsterico najavil jutri, po jutranjem treningu nedaleč od Tricesima. BAUNATAL (ZRN) - Norveška je v okviru kvalifikacij za nastop na olimpijskih igrah v Moskvi (4. skupina) nepričakovano izločila Zahodno Nemčijo. V zadnji tekmi je Norveška z 1:0. Končna lesetvica te skupine je naslednja: Norveška 7 točk, ZRN 3, Finska 2. CADIZ — V prijateljskem nogometnem srečanju je Danska nepričakovano premagala Španijo z visokim izidom 3:1. Zanje sta se društvi dogovorili na nedavnem skupnem sestanku v Repna Sodelovanje med pobratenima osnovnima športnima organizacijama iz zamejstva in iz matične domovine mora zajeti čim širši krog ljudi z obeh območij ter se konkretizirati z vrsto konkretnih pobud, ki morajo sloneti na trdnem idejnem konceptu in zadobiti široko družbenopolitično obeležje. To je bila osnovna misel na sinočnjem delovnem sestanku v Repnu, med odboroma pobratenih športnih društev TV društvo Partizan Moste (Ljubljana) in ŠK Kras iz zgoniške in repetabrske občine, ki sta izdelala podroben program sodelovanja v tekmovalni sezoni 1979-80. Program pobud je naslednji: L Prva taka večja manifestacija bo 21. decembra v Mostah, ko bodo na akademiji nastopili tudi športniki Krasa, s prikazom vadbe v odbojki, namiznem tenisu, nogometu in otroški telovadbi, torej v panogah, ki jih društvo sistematično goji, 2. V teku sezone (načelno so že določili termine) bodo priredili NiiiiiifiiiiiiiiiiiiiifiiitiiiiiiiiiimiHiiiiiiHiiiiiiiiMmiiiiniimiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiimiiiiMniiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiMifiiiiiiii KOŠARKA V PRVI ITALIJANSKI LIGI Po zanesljivi zmagi v Cagliariju goriški Pagnossin še v vodstvu V Vidmu je tržaški Hurlingham izgubil - Derbi kola v A-1 ligi bolonjskemu Sinudyneju - Emerson zmagal po treh podaljških Ho vodi slovensko društvo %tr°i Vo^ sam predsednik naše Je n.,ne športne organizacije. Kras H rP'reč letos kupil nekaj italijan->n a talcev, da bi se tako ojačil °%eiJ vstopal «SLOVENSKl» no-!e»i l ^ začudenjem in zaprepaden Iti|0J,ral, da je to v skladu s sta-cQiHj Krasa in v skladu s smerni-Hjm-, Dl. Najbolj pa me je raz-%Čg. dejstvo, da se do danes oglasil, čeprav je veliko Hž • galice«, ki se nad tem Hi°30 ki so brez dvoma bolj kot jaz, da se o tem [QCt k* koncu izrazil vso svojo kje *n razočaranje, da društvo, 0q ,P°nesIo ugled našega zamejske-%j?°r(a po vsej državi in v tujino, 5 k °' ki je zraslo in se razvilo med samimi Slovenci in \velikim težavam ohranilo ne-jkj un!ene ideale slovenstva, je da-'i j. arudi vedno istega nogometa, skupnosti zadal že toliko r%l) zašlo na pot zgolj športnih ov, kateri naj se dosežejo z Hu Sred-^i, tudi z odpovedjo sa- 6 *kuJZVoru društva. Je mar to u s smernicami ZSšDI? Pre-Sern- da je predsedniku naše H« športne organizacije vsa ušla iz rok, kot se včasih zlasti tistim, ki so pre-Ie nje • Ko pa se je zavedal, da S n ?v° društvo oddaljuje od idea-'o jease9a Združenja (in dokaz za ”evprašan zagovor, ali pogo-\ Je*ik na igrišču igralcev Kra-?'' m°ral ali popraviti zavoženo nujne in logične za- da si olajšam vest! venskim ZDRAVO Antek Terčon Cagliari — Pagnossin 103:112 (52:54) CAGLIARI: Serra 28, Garrett 36, Schlich 16, Sirpo 9, Vascellari 8, Exana 2, Piscedda 2, Pilleri, Ma-stio 2. PAGNOSSIN GORICA: Pondexter 40, Laing 15, Valentinsig 10, Premier 16, Ardessi 27, Friz 1, Anto-nucci, Turel 6, Puntin, Sfiligoj 1. Pagnossin nadaljuje uspešno vrsto nastopov. Po lepi zmagi v Vidmu proti Mobiamu so McGregorjevi varovanci zasluženo slavili tudi na gostovanju v Cagliariju in so tako ohranili prvo mesto na lestvici skupno z beneškim Canonom, ki je v tem kolu z dokajšnjo težavo premagal Liberti iz Trevisa. Glavni junak srečanja,, v Cagliariju je zopet bil odlični Američan Pondexter, ki je sam zbral kar 40 točk. Pondexter je tako še povečal svoje vodstvo na posebni lestvici najboljših srelcev. Proti Cagliariju je odlično igral tudi kapetan Ardessi, sicer pa za prikazano igro zaslužijo pohvalo prav vsi goriški košarkarji. Moblam — Hurlingham 80:70 (34:38) MOBIAM VIDEM: Andreani 4, O. Savio 4, G. Savio 2. Bruni 20, Ca-gnazzo 8, Fuss 2, Dickey 29, Gal-lon 11, Tonin, Vanin. HURLINGHAM TRST: Ritossa 8, Pieri, Baiguera, Tonut 2, Scolini 7, Dordei 6, Meneghel 8, Iacuzzo, Lau-rel 28, Bradley 11. Po zadovoljivem prvem polčasu so Tržačani v nadaljevanju nekoliko popustili, kar so izkoristili Vi-demčani, da so osvojili zasluženo zmago. V tržaških vrstah je tokrat povsem zadovoljil Američan Laure), večina ostalih Lombardijevih varovancev pa je igralo pod svojimi sposobnostmi. PRIHODNJE KOLO (18. 11.) Pagnossin - Bancoroma; Postalmo-bili - Hurlingham: Honky - Diario; Mercury - Cagliari: Liberti - Šarila; Mecap - Canon; Rodrigo - Mobiam. A-1 LIGA V A -1 ligi je bil derbi kola v Bologni, kjer je Sinudyne zasluženo premagal Gabetti iz Cantuja. Tudi v tej ligi tako ni več nepremaganega moštva. Srečanje v Bologni je pokazalo, da je Sinudyne trenutno v dobri formi in še zlasti sta se izkazala Kre-šimir čosič in Jim McMilhan. Emerson bi v Vareseju kmalu doživel že tretji prvenstveni poraz. Nekdanji večkratni italijanski in evropski prvaki so namreč le po treh podališih premagali Antonini iz Siene. Zanimiva je bila tudi tekma v Milanu, kjer je domači Billy po o-rorčeni borbi odpravil Arrigoni iz Rietiia. PRIHODNJE KOLO (18. 11.) Antonini - Superga: Arrigoni - S'.-nudyne; Grimaldi - Eldorado; Gabetti - Scavolini; Jolly - Bil'v: Jso-labella - Pintinox; Acqua Fabia -Emerson. ventom. Na košarkarsko zvezo r,ta sodnika tudi poslala zapisnik, kot da so srečanje regularno odigrali. Naknadno pa je prišlo na dan, da tekme sploh ni bilo. Zveza je kaznovala vse »krivce*. No, tudi to se dogaja v košarki. BOKS Mattioli-Johnson v Pordenonu PORDENON - V športni palači v Pordenonu bo 23. t.m. boksarsko srečanje med bivšim svetovnim prvakom Roccom Mattiolijem ter Royem Johnsonom i Bermud (sedaj živi v New Yorku), izredno hitrim boksarjem z dobro tehniko, ki se hitro vzpenja na mednarodni kakovostni lestvici. Kot je znano, je Mattioli zadnji dvoboj opravil preteklega marca v Sanremu, kjer ga je premagal Hope, potem ko je skozi sedem krogov vztrajal z zlomljeno roko. Srečanje bo neposredno prenašala tudi italijanska televizija. HOKEJ NA LEDU V 1. LIGI Gardena odpravila prvaka Bolzano CORTINA D’AMPEZZO - V šestem kolu prve italijanske lige v hokeju na ledu je prišlo do dveh večjih presenečenj: Gardena je kar z 8:2 odpravila italijanskega prva- ka Bolzano ter je ostala sama na vrhu lestvice, Cortina pa je le 30” sekund pred krajem izenačila: izkoristila je namreč številčno premoč, poleg tega pa je še vratarja zamenjala z igralcem v polju. IZIDI 6. KOLA Gardena - Bolzano 8:2, Merano -Brunico 9:0, Alleghe - Cortina 5:5, Asiago - Valpellice 8:3. LESTVICA Gardena 12, Bolzano in Merano 10, Asiago 6, Cortina 5, Alleghe 3, Brunico 2, Valpellice 0. PRIHODNJE KOLO (17.11.) Bolzano - Asiago, Brunico - Alleghe, Valpellice - Cortina, Gardena - Merano. dve večji manifestativni srečanji, eno v Mostah in eno v zamejstvu, tekmovali pa bi v malem nogometu, košarki, odbojki, hamiznem tenisu, balinanju in v igri med dvema ognjema. 3. V okviru občinske vinske razstave v Zgoniku bo sodelovala tudi telovadna skupina Partizana iz Most. 4. Najtesnejše stike bodo navezali na rekreativnem podrečju in se bodo sproti dogovorili za ta izmenična srečanja. Prva taka tekma bo 14; decembra, med ženskima odbojkarskima ekipama. 5. Posvetili bodo največjo pozornost splošni telesni kulturi na otroškem področju in poleti bo specializirani vaditelj Partizana vodil v zamejstvu poseben tečaj otroške telovadbe. 6. Člani Partizana bodo sodelovali na tradicionalnem rekreacijskem športnem tednu Krasa. 7. Predstavniki Krasa se bodo v spremstvu pobratimov udeležili pohoda po poteh partizanske Ljubljane. 8. Med društvoma si bodo izmenjali strokovno literaturo, predvsem o telovadbi. 9. Organizirali bodo vsaj en skupni izlet članstva Krasa in Partizana, kar bo omogočilo boljše spoznavanje baze. 10. Vzajemno bodo sodelovali na društvenih planinsko-orientacij-skih pohodih, da pobratimi čim boljše spoznajo zgodovino, problematiko in dejansko družbenopolitično stvarnost svojih partnerjev. Program je torej precej širok in ga bodo lahko sproti še izpopolnjeva- li. Listina o pobratenju, ki so jo podpisali pred letom dni, pa predstavlja jamstvo, da ga bodo tudi izpeljali in tako napisali svetlo stran zgodovine vsakodnevnih stikov med Slovenci iz zamenjstva in iz matične domovine. B. S. BOKS NEAPELJ — Zdravniška komisija italijanske boksarske zveze je dolo-, čila, da ne bo Patrizio Oliva nastopil na amaterskem boksarskem prvenstvu, ki bo od 25. novembra do L decembra v Fanu. Neapeljski boksar si je namreč poškodoval bobnič na Mediteranskih igrah v Splitu in bo moral počivati še mesec dni. ROKOMET SVETOVNI POKAL Še tretji poraz Jugoslovanov KRISTIANSTADT — Tudi v tretjem kolu svetovnega rokometnega pokala na Švedskem je Jugoslavija ostala praznih rok. Jugoslovane je tokrat premagala Sovjetska zveza, in sicer z izidom 27:17 (13:10). KOLESARSTVO Lepo priznanje za Saronnlja MILAN — Giuseppu Saronniju je vendarle uspelo osvojiti najstarejšo in najbolj prestižno nagrado italijanskega kolesarstva, «11 timone d'oro» (»zlati volan*), ki so ga doslej podelili že šestnajstič. Komisija specializiranih novinarjev je sicer na prejšnji seji predlagala tako Saronnija kot Hinaulta, vendar je končno prevladal italijanski kolesar. Žirija je poleg tega podelila posebno zlato kolajno a-materskemu prvaku v cestni vožnji Gianniju Giacominiju. Nagrade bodo izročili na svečanosti, ki bo prihodnji mesec v Milanu. Jadranovi mladinci (med tekmo s Servolano) spremenljivo srečo so doslej igrali s iiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiMiiiiimmiMHiimmiiiaiiiiliiiiliiiiiiimiiiiiiiiiiMHMiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiifiiiMMiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiMiimiiiiniimiiniimiiiiiiB KOŠARKA MLADINSKI TURNIR HVALIČEVI VAROVANCI POVSEM ZADOVOLJILI V prvem srečanju je Dom zasluženo premagal Arte Na začasni lestvici so domovci trenutno tretji Končno po dolgem čakanju se je športnim društvom v Gorici uresničila želja po lastni telovadnici. Novi objekt je omogočil, da so stekle vse priprave za prvenstva v raznih panogah. Tudi Domovi košarkarji redno trenirajo za novo sezono, nekateri pa so že začeli z uradnimi nastopi. Tudi letos, kot je že običaj, je košarkarska zveza za goriško področje priredila predprvenstvni turnir za mladince. Na turnirju poleg Pa-gnossina in Arteja iz Gorice ter ekipe POM iz Tržiča nastopa za slovenske barve Dom. Ekipe so že odigrale prvi del turnirja. Hvaličevi varovanci so zelo dobro začeli in v prvem srečanju prema- Mlade Borove odbojkarice liiiiifiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiimiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiimiiiiirfiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiin NOGOMET V MLADINSKIH PRVENSTVIH DISCIPLINSKI UKREPI Huda kazen Mccapu RIM — Disciplinska komisija italijanske košarkarske zveze je glede na izgrede med srečanjem 9. kola A - 2 lige v Vigevanu med Mecapom in Mercuryjem določila, da je tekmo osvojil Mercury z izidom, ko je bilo srečanje prekinjeno (84:79). Me- Prekinili so skoraj vse tekme V deželnem prvenstvu najmlajših je Primorje osvojilo drugo zmago cap pa ne bo mogel igrati dveh srečanj na svojem igrišču. Med ostalimi ukrepi v A-2 ligi \ šana 5; Cave, Zaule, Chiarbola 4; Zaradi slabega vremena so vse nedeljske tekme v raznih mladinskih pokrajinskih prvenstvih prekinili. Le v prvestvu kadetov so odigrali srečanje med Libertasom in San Giovannijem. Tekmo so nam reč odigrali v nedeljo. Normalno pa je potekalo deželno prvenstvo najmlajših. Proseško Primorje je na domačih tleh osvojilo prvenstveno zmago in je trenutno na sredini lestvice. V prihodnjem kolu bodo Prosečani igrali v gosteh proti Triestini. KADETI IZID 9. KOLA Libertas - S. Giovanni 3:1 LESTVICA Libertas 16; S. Marco, SEA Lloyd 11; Rosandra 10: BREG, S. Giovanni 9; Chiarbola 8; Fortitudo, Costa-lunga, Stock, Supercaffč 6; Opi-cina 5; Roianese, Zaule 4; Edera 3. PRIHODNJE KOLO Rosandra - Stock; Zaule - SEA Lloyd; San Marco - Opicina; Fortitudo - Chiarbola; San Giovanni -BREG; Costalunga - Libertas; Edera - Roianese. NARAŠČAJNIKI SKUPINA A LESTVICA Esp. S. Giovanni 13; Roianese 12; Fortitudo 9; Portuale, Domio, PRIMOREC 8; Campanelle 6; Mugge- naj omenimo, da je bil za eno kolo izključen trener videmskega Mobia-ma Mario Blasone (zaradi protestov) in da je Američan tržaškega Hurlinghama James Bradley dobil opomin. Tekme pa ni bilo . . . RIM — V minuli košarkarski sezoni bi morali odigrati tudi košarkarsko tekmo mladink med moštvom Zinzija it Caserte in Bene- Stock 3. PRIHODNJE KOLO PRIMOREC - Cave; Campanelle - Muggesana; Domio - Portuale; Fortitudo - Chiarbola; Stock - Esp. S. Giovanni; Roianese - Zaule. SKUPINA B LESTVICA Giarizzole 12; CGS 10; San Vito 9; Olimpia 8; BREG, ZARJA 7; Rosandra 6; VESNA, San Luigi 4; Don Bosco 2; Montebello 1. PRIHODNJE KOLO Don Bosco - San Vito; BREG -Olimpia; VESNA - Rosandra; Montebello - Giarizzole; Zarja - CGS; San Luigi prost. NAJMLAJŠI Deželno prvenstvo IZIDI 5. KOLA Muggesana - Triestina 0:1; PRIMORJE - S. Giovanni 1:0; Chiarbola - Sangiorgina prek.; Monfalco-ne - Donatello 4:0; Manzanese -Ronchi prek. LESTVICA Monfalcone 10; Triestina 8; Manzanese, Donatello 5; PRIMORJE, Muggesana, Chiarbola 4; Ronchi, Sangiorgina 3; San Giovanni 0. PRIHODNJE KOLO San Giovanni Sangiorgina; Triestina - PRIMORJE; Ronchi - Muggesana; Donatello - Manzanese; Monfalcone - Chiarbola. Pokrajinsko prvenstvo SKUPINA B LESTVICA Giarizzole 17; CGS 16; Triestina 14; Fortitudo 13; Supercaffč 12; Portuale 9; Libertas, Roianese 7; Domio 4; S. Andrea, KRAS, San Luigi 3. PRIHODNJE KOLO Triestina - S. Andrea; Domio -Roianese: Fortitudo - KRAS; Supercaffč - Portuale; CGS - San Luigi; Libertas - Giarizzole. ZAČETNIKI SKUPINA A LESTVICA Campanelle 11; S. Andrea 10; Pon-ziana, Chiarbola A, Giarizzole, Son cini B 9; Libertas 8; CGS, Fortitudo 7; Costalunga, San Vito 6; PRIMORJE 4; Supercaffč 1; Mugge sana B 0. PRIHODNJE KOLO Ponziana A - San Vito; Campanelle = San Andrea A; CGS - Mug- gesana B; Fortitudo - PRIMORJE; Supercaffč - Costalunga; Giarizzole - Chiarbola A; Libertas - Son-cini B. SKUPINA B LESTVICA Soncini A 13; Domio, San Giovanni, Muggesana 10; Portuale 9; Chiarbola B 7; Rosandra, San Luigi, BREG 6; Zaule 5; Inter S. Ser-gio 4; S. Andrea 2; Ponziana B, Esp. S. Giovanni 1. PRIHODNJE KOLO Ponziana B - San Giovanni, San Luigi - San Andrea B; Domio - Muggesana A; Inter S, Sergio - Portuale; Zaule - Rosandra; Esp. S. Giovanni - Chiarbola B; BREG -Soncini A. CICIBANI SKUPINA A LESTVICA Giarizzole, Muggesana A 12; Soncini B, Domio 9; Chiarbola A 8; Inter S. Sergio 7; Fortitudo A, BREG A, Rosandra 5; Portuale, Campanelle 4; Ponziana B 2; Zaule B 0. PRIHODNJE KOLO Campanelle - Ponziana B; Rosandra - Domio; Fortitudo A Portuale; Zaule B - Muggesana A; Giarizzole - Inter S. Sergio; Soncini B - BREG A; Chiarbola A prosta. SKUPINA B LESTVICA S. Andrea 13; Soncini A 11; Espe-ria San Giovanni 10; CGS, Ponziana A 9; Zaule A 8; Foulgor, Opicina 6; Muggesana B, Chiarbola B 4; PRIMORJE 3; Fortitudo B, BREB B 0. PRIHODNJE KOLO Opicina - Ponziana A; Fulgor • PRIMORJE: Fortitudo B - CGS; Zaule A - Muggesana B; Esp. S. Giovanni - S. Andrea; Soncini A -BREG B. Chiarbola B prosta. W. H. BOKS V KATEGOUiJl VVLL1EK Pira ohranil državni naslov GUALDO TADINO (Perugia) -Pierangelo Pira je uspešno branil naslov italijanskega prvaka v kategoriji vvelter, ki ga je osvojil preteklega 25. julija: njegovega nasprotnika, 27-letnega Rema Costo, je namreč sodnik po- treh uradnih opominih izključil v devetem krogu. Poleg raznih drugih nepravilnosti ni namreč večkrat upošteval sodniškega »break*. Že ob koncu sedmega kroga pa je sodnik opomnil oba boksarja, ki saj sta nadaljevala dvoboj tudi po udarcu na gong. Ni manjkalo niti udarcev z glavo, tako da ne moremo govoriti o lepem boksarskem srečanju, ampak o pravem spopadu. V drugih dveh srečanjih je v su-perlahki kategoriji Mašini (Rimini) premagal Piana (Rim) zaradi izključitve v šestem in zadnjem krogu, v kategoriji welter pa je Shini-be (Mali) odpravil Minottija (Rim), ker se je umaknil v tretjem krogu. Roma — Lazio RIM — Roma in Lazio bosta v nedeljo ob 14.30 odigrala prijateljsko nogometno tekmo v spomin na nesrečnega Vincenza Paparellija. Trije svetovni rekordi MILAN — 21-letna milanska kolesarka Rossella Galbiati je včeraj izboljšala tri svetovne rekorde, in sicer na 200 m (12”685), na 500 m (33”571) in na 1.000 m (1T0"77). Pred kratkim smo že poročali, da so v Sloveniji priredili zanimiv »gorski* tek na Krvavec. Zdaj pa vse kaže, da se bo ta vrsta rekreacije razvila v Sloveniji prav tako, kot se je že splošno znani trim. V nedeljo bodo namreč priredili tek tudi na znano Šmarno goro pri Ljubljani, kjer se bodo morali tekači povzpeti na 5 km v dolgi progi na 360 metrov visoki vrh. gali Arte. «Belo - rdeči* so si že v uvodnih minutah nabrali deset točk prednosti in z organizirano ter racionalno igro obdržali prednost do konca polčasa. V drugem delu pa je Arte izkoristil utrujenost in pomanjkanje kondicije naših fantov ter jih dohitel. V zadnjih minutah pa se je sreča zopet obrnila v korist domovcev in jim omogočila zmago s košem prednosti. V drugem kolu je čakala Domove mladince nepremostljiva ovira, kajti s Pagnossinom nastopata kar dva lanska kadeta, ki sta igrala za i-talijansko državno reprezentanco. Gostje so takoj povedli in nizali koš za košem, tako da končni izid ni bil nikoli v dvomu. Bolj kot tehnična se je čutila telesna premoč Pagnossina. Pod košema- je namreč Pagnossin absolutno gospodoval in okrnjena postava naših se ni mogla enakovredno boriti. V zadnjem srečanju, ko je Dom gostoval v Tržiču, je padla tudi ol-iočitev za drugo mesto na začasni lestvici. Domačini so začeli z o-strim pressingom in poginoma zmedli »belo-rdeče*. Šele pri stanju 30:12 so Hvaličevi varovanci preuredili vrste in z odličnim Blasigem na čelu končali polčas samo s košem zaostanka. Drugi polčas je bil zelo izenačen in ekipi sta se menjavali v vodstvu. Toda prav v ključnih trenutkih so gostje ostali v štirih na igrišču in tako je bil poraz neizbežen. O srečanju bi povedali še, da sojenje je bilo na izredno nizki stopnji. Sodnik je namreč večkrat celo prekinil igro, da bi preveril košarkarski pravilnik in nato odločal. ZAČASNA LESTVICA Pagnossin 6, Pom 4, Dom 2 in Arte 0. Glede Domovih mladincev lahko trdimo, da je tretje mesto zadovoljivo, če upoštevamo, da so naši odigrali vse tekme v okrnjeni postavi. Poleg tega ekipa ni še po vsem uigrana, saj jo sestavljajo igralci (kadeti - mladinci), ki so prvič skupaj. Arte — Dom 77:79 DOM: Semoli 32, Cossutta 8, Klanjšček 14, Vižintin, Sancin 7, Prinčič (k) 8, Bresciani 10. Dom — Pagnossin 61:107 DOM: Semoli (k) 16, Cossutta, Klanjšček 6, Vižintin, Sancin 6, Bla-sig 20, Bresciani 13, Waltritsch. Pom — Dom 109:106 DOM: Semoli 21, Sancin 8, Blasig 32, Prinčič (k) 8, Klanjšček 28 Bresciani 9, Waltritsch. Vladimir SMUČANJE Za ljubitelje smučarskega teka Nov objekt na Lokvah Lokve so prijeten smučarski center nad Novo Gorico, ki vsako zimo privablja številne ljubitelje smučanja z obeh strani meje. Čeprav se s svojo opremljenostjo ne more meriti z bolj slovitimi zimskošportnimi središči v Alpah, pa ima vendarle nekaj smučarskih naprav in prog. Letos pa so Lokve bogatejše še za nov zimskošportni objekt: zgradili so namreč tekaški progi za smučarje, ki merita en, oz. tri km. Speljani sta na koncu vasi, na Pon-cali, kot pravijo domačini temu kraju. Za obe progi lahko rečemo, ^a sta izpeljani zelo ugodno. Imata namreč le malo vzponov in spustov, vijeta pa se po ledinah in smrekovih gozdovih, tako da sta zelo primerni zlasti za rekreativce in a-materske tekače, od najmlajših, pa do starejših, Obe sta tudi dobro vzdržani in dobro markirani, tako da se na njiju nikakor ni mogoče izgubiti. DI05GY0ER (Madžarska) - V srečanju, veljavnem za kvalifikacije na olimpijske igre, je Madžarska z 2:0 (1:0) odpravila Poljsko. Lestvica skupine: Češkoslovaška 4 točke, Madžarska in Poljska 2. TENIS Dvoransko prvenstvo Italije V Bologni (udi Željko Franulovic BOLOGNA — Danes se bo na teniških igriščih v Rastignanu začelo tekmovanje za kvalifikacijo v seznam igralcev, ki bodo nastopili na mednarodnem teniškem dvoranskem provenstvu Italije. Kvalifikacije bodo trajale do nedelje, od ponedeljka, 19., do nedelje, 25. novembra, pa bo na vrsti prvenstvo, na katerem bodo nastopili znani tenisarji kot McEnroe, Fleming, Barazzutti, Ocleppo, Zuga-relli. Poleg teh bo tekmoval tudi Jugoslovan Željko Franulovic. OHVKSIILA Planinski odsek SK Devin sporoča, da bo v nedeljo, 18. t.m., priredil jesenski ocenjevalni pohod, ki so ga morali v nedeljo zaradi slabega vremena preložiti. Pohod se bo pričel v naravni kra-ški pečini nad nabrežinsko postajo na cesti Nabrežina - šempolaj. Odhodi bodo od 9. do 12. ure. Bogate nagrade! Vabljeni! • • « Smučarski klub Devin prireja štiritedenski smučarski tečaj za alpske in nordijske discipline v Ovčji vasi. Tečaj se bo pričel v nedeljo* 2. decembra, ter nadaljeval 9., 16. in 23. decembra. Cene so sledeče: popoln tečaj 37.000 lir; štiri vožnje 22.000; enkratna vožnja 6.000; samo tečaj (12 ur!) 18.000 lir. Vpisovanje pri odbornikih ali telefonsko od 19. do 20. ure pri Lucijanu Sosiču, telefon št. 208551, Žarku Fučki 212163, Leonidi Gruden 209506 in Brune Škerku 200236. « « • Sejem rabljene zimsko športne opreme ŠD POLET priredi v soboto, 21. novembra (od 15. do 20. ure) in v nedeljo, 25. novembra (od 10. do 12.30), sejem rabljene zim-sko-športne opreme. Sejem bo v prostorih športnega krožka »Polet* v Ul. Conconello 1 (v poštev pridejo tudi oblačila!). • » » ŠK Kras obvešča, da se je pričela v Repnu telovadba za osnovnošolsko mladino. Telovadba je ob sredah od 16.30 do 17.30 in ob petkih od 17. do 18. ure. Zamudniki se lahko vpišejo ob prvem treningu. • « • Atletska sekcija SZ Bor obvešča, da bo v nedeljo, 18. t.m., ob 9. uri na stadionu «1. maj* občni zbor atletske sekcije ŠZ Bor. Dnevni red bo naslednji: 1. poročilo načelnika 2. diskusija 3. volitve 4. razno. Na občni zbor so vabljeni vsi atleti in atletinje Bora in njihovi starši. • « • S P D T vabi na sejem rabljene smučarske opreme, ki bo jutri. 17. t. m., v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20, od 17. d 21. ure. • • * S P D T obvešča, da se danes od 19.30 do 21. ter jutri od 17. do 21. ure na sedežu društva (Ul. sv. Frančiška 20/111.) nadaljuje vpisovanje na smučarski tečaj. •‘KKRAS sporoča, da so. treningi rekreacijske telovadbe za odrasle ob sredah in petkih od 21.00 do 22.30 v telovadnici osnovne šole v Sa ležu. • • * Planinska sekcija ŠZ Sloga prireja VESELO MARTINOVANJE v sobeto, 17. novembra, v prostorih Gospodarske zadruge v Bazovici. Vpisovanje pri Viktorju Stoparju, tel. 226-283. ŠD Sokol javlja naslednje urnike treningov v nabrežinski telovadnici: OTROŠKA TELOVADBA: sreda 15.00 . 16.30 (prva skupina), četrtek 15.00 - 16.30 (druga skupina). KOŠARKA: ponedeljek in petek 15.00 - 18.00. ODBOJKA začetnice: torek 15.00 • 16.30. llredniitvo. upravo, oglasni oddelek, TRST, Ul Montecchl 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnica Gorica, Ul 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnina Mesečno 3.500 lir — vnapre| plačano celotna 32.000 lir. Letno naročnino za Inozemstvo 48.000 lir, za naročnike brezplačno revija cDAN». V SFRJ številko 3,50 din, ob nedeljah 4,00 din, za zasebnike mesečno 50.00, letno 500.00 din, za organizacije in DOdjetja mesečno 65.00, letno 650,00 din PoStnl tekoči račun za Italfio Založništvo tržaSkego tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ 2lro račun 50101-603-45361 «ADITs DZS 61000 Uubl|8Wl Gradišče 10/11 nad . telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir 1 st., vlš 43 j11™ 22.600 lir. Finančni 800, legalni 700, osmrtnice 300, sozoil 400 lir za mm višine v širini i stolpca Mali oglasi 150 lir česeifč Ob praznikih: povišek 20% IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije - JuliP' krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi Iz v Italiji pri SPI. r*unum|w - ju"r v/seh drugih dfl?® Stran 6 16. novembra 1979 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska H ZTT Trst Član ftalijansk® zveze časopisnih založnikov FlZG Delegacija IS SR Slovenije v Trstu Delegacija izvršnega (Nadaljevanje s 1. strani) sveta SRS se je poklonila spominu na žrtve tržaške Rižarne OB PREVELIKI PORABI ELEKTRIČNEGA TOKA Emergenčni načrt ENEL začne veljati 1. decembra Porabnike bodo pravočasno obvestili, kdaj so nevarni dnevi in ure - Poskusno izvajanje že od ponedeljka RIM — Predsednik državnega podjetja za elektriko Corbellini je včeraj obrazložil na tiskovni konferenci emergenčni načrt, ki ga bo ENEL izvajal od bližnjega 1. decembra, Upoštevajoč nevarnost, da bi zmogljivosti ne mogle zadoščati naraščajoči porabi električne energije, so skoraj vse državno ozemlje razdelili v 20 pasov, po katerih bodo, toda samo če bo to zares potrebno, enkrat na teden prekinili tok za poldrugo uro in sicer med 7.30 in 16. uro. Za industrijske obrate pa bo mogla prekinitev toka trajati 3 ure tedensko, prav tako v dneh od ponedeljka do petka. Emergenčni načrt ne zadeva Doline Aoste, Tridentinske - Gornjega Poadižja, Ligurije, Emilije - Roma-gne, Kalabrije in Sicilije, kjer proizvodnja električnih central presega predvideno porabo. Izključuje pa prav tako najpomembnejše javne delovala. Comelii je končal svoj poseg s prepričanjem, da so pred obema deželama območja in perspektive, ki jih ne gre zanemarjati in dejal: «Naši deželi lahko ovrednotita — ob polnem spoštovanju lastnih pristojnosti, svojo funkcijo v skladu s smotri posameznih držav in meddežeJnih in mednarodnih stvarnosti, katerih del so.» Dr. Anton Vratuša se je v odgovoru najprej zahvalil za vabilo in dejal, da se je izvršni svet rade volje odzval temu vabilu iz več razlogov. Prvi razlog, je želja po nadaljevanju razgovorov, ki sta jih izvršni svet in deželni odbor začela že dvakrat; Vratuša je poudaril sedanje sodelovanje, ki je v petnajstih letih obrodilo vrsto uspehov in je izrazil željo, da bi se sodelovanje nadaljevalo po isti poti v duhu medsebojnega spoštovanja in razumevanja. Drugi razlog je nujnost ocene številnih dogodkov iz sedanjega obdobja ne samo kar zadeva odnose med Italijo in Jugoslavijo, ampak tudi glede na to, kako so ti odnosi odjeknili v svetu. Vratuša je poudaril, da je delegacija iz Slovenije pripravljena, da posreduje deželnemu odboru vse potrebne informacije o dejavnosti Jugoslavije na mednarodni ravni in izrazil željo, da bi izvedel za mnenje o dogodkih okoli nas. Tretji razlog, zaradi katerega je izvršil svet z zadovoljstvom sprejel vabilo na obisk v Furlanijo - Julijsko krajino pa je v želji, da bi se to, o čemer sta se Vratuša in Comelii že pred časom začela pogovarjati, čimprej u-resničilo. Tri delovne skupine morajo zato nadaljevati s pogovori in z delom. V zvezi z osimskim sporazumom je Vratuša poudaril pomen tega dogovora za sodelovanje in razumevanje v Evropi, še zlasti ker sta ga sklenili dve državi različnega družbenega sistema in mednarodne pozicije. V tem je dokaz, da razlike ne morejo obteževati sodelovanja, če je le volja po njem. -»Demokratične sile na obeh straneh rtieje pa so dokazale, da volja obstaja in to že tedaj, l:o so sodelovale v skupnem boju proti fašizmu,* je poudaril Vratuša in nato prešel k obravnavanju pomena narodnostnih skupnosti na obeh straneh meje. »Omenil ste, je nato dejal Vratuša, pomen, ki ga imajo narodnostne skupnosti na eni in drugi strani meje. Mi se s tem strinjamo in zavoljo tega tydi upravičeno pričakujemo, - da bodo imele narodnostne skupnosti na obeh straneh meje dejanske možnosti, da s* celovito razvijajo; -v vsakem pogledu razvijajo kot skupnost; mi smatramo, da je. to predvsem odgovornost večinskega nakoda z ene in druge strani. In tako tudi delamo kar se tiče Slovenije., to Jugoslavije. Sporazum v Osimu je dal možnost za nadaljnji razvoj- narodnostnih skupnosti na obeh straneh meje, kajti to je zelo pomemben most za sodelovanje. Most pa lahko vrši to vlogo, če- se okrog njega svobodno cirku-lira. Zato-moramo ta most še nadalje širiti,* je dejal Vratuša- in poudaril, da to ni važno le za razvoj odnosov med obema deželama ampak tudi za razvoj miru in premostitev blokov v Evropi, »Želimo sodelovati in se dogovarjati o vsem, kjer je skupni interes,* je še dejal predsednik izvršnega sveta SRS in poudaril, da je v tem uresničevanje ideje miroljubne aktivnosti, ki je, osnovna politika socialistične in neuvrščene .Jugoslavije, Pogovor se je nadaljeval za zaprtimi vrati; danes dopoldne se bo delegacija izvršnega sveta SRS najprej sestala z vladnim komisarjem Marrosujem, nato bo obiskala Kulturni dom in tovarno Grandi mo-tori, dopoldanski de) sporeda, pa se bo končal s srečanjem s predsednikom deželnega sveta Coliijem. Popoldne bodo gostje iz Slovenije odpotovali na Goriško, kjer si bodo ogledali gradbišče tovamega postajališča pri štandrežu, nato pa se bodo sestali z enotno delegacijo slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. RIM — Tajnik PRI sen. Spado-lini se je včeraj sestal z ameriškim ambasadorjem v Italiji Richardom Gardnerjem, s katerim se je dajj časa pogovarjal o trenutnem političnem položaju. ............................................... PO TRIDNEVNI RAZPRAVI ZMAGALA NAČELNOST Skupščina OZN zahteva umik vseh tujih čet iz Kampučije Obsodba tujih vojaških intervencij in politike «izvršenega dejstva >> NEW YORK — Generalna skupščina OZN je predsinočnjim pozvala na prekinitev ognja in umik tujih čet iz Kampučije, ki naj omogoči kampučijskemu ljudstvu demokratično sestavo vlade brez tujega vmešavanja. Resolucijo s takim pozivom držav ASEAD je generalna skupščina odobrila po tridnevni razpravi z veliko večino. Zanjo je namreč glasovalo kar 91 držav, 21 je glasovalo proti, 29 držav pa se je pri glasovanju vzdržalo. V prvih reakcijah večina ocenjuje sklep OZN kot zgodovinsko dejanje, zmage stališč neuvrščenih in temeljne listine OZN. Svetovna organizacija torej ne priznava tuje vojaške intervencije in politike »izvršenega dejstva*. Komentator hanojskega radia pa medtem trdi, da je Kitajski, imperialistom in drugim reakcionarnim silam «s pritiski in grožnjami ob pomoči zapletenega sistema glasovanja* uspelo zavrniti predlog Vietnama in drugih devetih držav. Pro-vietnamska resolucija je vsebovala priznanje vietnamske vojaške intervencije v Kampučiji in satelitskega režima, ki so ga intervencijske sile ustanovile v Phnom Penhu. Taka stališča so bila za večino članic Združenih narodov nesprejemljiva, zato o njih sploh niso glasovali, še prej je predstavnik Indije umaknil svojo kompromisno resolucijo, da ne bi s tem oškodoval kompaktnost ob predlogih držav ASEAN. Predsinočnja resolucija med drugim poziva vse države, naj se ne vmešavajo v notranje zadeve Kampučije in naj čimprej pošljejo oo-moč narodu Kampučije in beguncem. Države, ki so vpletene v spopad pa resolucija poziva, naj po mirni poti zgladijo nasprotja na podlagi listine OZN. Generalnega sekretarja svetovne organizacije pa je pozvala, naj prouči vse možnosti za sklicanje mednarodne konference o Kampučiji. Vietnamsko zunanje ministrstvo je medtem objavilo dokument, v katerem obsoja sklep OZN, «kot absurden in nezakonit*. Poziv o mednarodni konferenci pa vietnamsko ministrstvo ocenjuje «kot nedopustno vmešavanje v notranje zadeve Kampučije*. Prisotnost 220 tisoč vietnamskih vojakov, srditi boji ob tajsko-viet-namski meji, vietnamska strategija «požgane zemlje* v Kampučiji niso za Hanoi vmešavanje, temveč le bratska pomoč kampučijskemu ljudstvu. (voc) PO EKSPLOZIJI V BOLNIŠNICI Jutri v Parmi pogreb 20 žrtev PARMA — Jutri se bo Parma poslovila od žrtev strahotne eksplozije, ki je razdejala del bolnišnice. Smrtnih žrtev je 20 (bolnišniška u-prava sicer trdi 19. ker enega bolnika, ki je bil že ob sprejemu v kritičnem stanju, ne šteje kot žrtve nesreče), ranjene pa so 4 osebe. Gasilci so prejšnjo noč končali z iskanjem pod ruševinami, ker so prepričani, da ni drugih žrtev. I-stočasno pa so gasilci začeli raziskovati vzroke eksplozije. Preiskavo je sprožila tudi sodna oblast, vendar bo preteklo precej časa, preden se bo točno zvedelo, kaj je prav za prav pognalo v zrak kar tri, i-zredno dobro opremljene bolnišniške oddelke. Dve uri po ugrabitvi karabinjerji osvobodili premožnega imlustrijca MILAN — Industrijec Cario Fu-magalli, lastnik tovarne keramičnih plošč iz Oggiona, se lahko, kljub dvema ranama na kolenih in udarcu v glavi, za kar se bo zdravil 40 dni, zahvali svoji srečni zvezdi. nHllllinitlllllllllllllMIIIIIIIIIIMIIIillilllilliilliiMiMMiHlllllllllllllllllllIlllllliilliiiiiiiiiiHiiiiiiium, PO DVOMLJIVIH OCENAH ISTAT Porazdelitev stroškov «povprečne» družine Koliko družin more res potrošiti 600.000 lir na mesec ? RIM — Kateri družini se ni še zgodilo, da na koncu meseca obupano pogleda v prazno mošnjo in se sprašuje, kam so prejemki, plače, honorarji odjagrali? Saj nismo nič posebnega kupili, jedli smo skromnp, nismo šli na dopust in nič posebnega si nismo privoščili, vendar, je denar skopnel kot spomladanski sneg. Morda nam bo statistična raziskava, ki. jo je objavil v teh dneh za lansko leto državni statistični zavod ISTAT, pomagala rešiti to mesečno uganko. Podatki govorijo o stroških,- ki jih «tipična» italijanska družina ima v enem mesecu. Treba pa je takoj povedati, da je te podatke jemati zelo previdno, ker predstavljajo le neko srednje! mero; to izhaja že iz ugotovitve ISTAT. da srednja italijanska dru žina porabi nekaj, manj kot 600.000 lir’ na mfesec za življenjske stroške. Dobro vemo, da je to popreč je relativno, saj marsikatera družina ima manj prejemkov, druge spet mnogo višje. Kar lahko pa koristno uporabimo, so odstotki od celotnega zneska, ki jih nameni taka družina za posamezne stroške. Približno 40 odstotkov, torei 224 tisoč lir, gre za hrano. Največ «za-pravimo* za meso (66.000 lir), nato pa sledijo sadje in zelenjava, mlečni izdelki, testenine. «Tipičen» Italijan poje v enem mesecu šest kil kruha, tri kile testenin, dve kili govejega mesa. kilo in pol perutnine, kilo drugih vrst mesa, 700 gramov rib, »pije pa šest litrov mleka in osem litrov vina. Seveda je na drugem mestu strošek za stanovanje: ta nam «izmakne», po raziskavi, eno četrtino dohodhov, 138 tisoč iir, od katerih gre polovica za stanarino, drugo pa za vzdrževalne stroške, ogrevanje, e-lektriko itd. Dobršen de] denarja. 15 odstotkov, vložimo za osebne potrebe, kjer so na prvem mestu nakupi oblačil (53 tisoč lir), nato pa usluge. ki nam jih nudijo razni brivci, frizerji, zdravniki. Tu je vštetih tudi 11.600 lir, ki naj bi jih posamezna «srednja» družina potrošila za tobak. Z 68.000 lirami se vozimo in telefoniramo. 15 tisoč lir pa «izgine» tako, da sami ne vemo kam, zato pravimo, da so crazni -stroški*. Koliko pa damo za kulturo, zabavo, izlete? Raziskava pravi, da 42.000 lir, Od .teh pustimo 7 tisoč v1 raz nih kioskih in knjigarnah, kjer si nabavljamo knjige, revije in časopise. So ti podatki verodostojni? Ali pa se bo zgodilo, da bo nekdo ugotovil, da ne poje niti kokošje peruti, njegov sosed pa se masti s celo; pri tem pa vsevedni ISTAT trdi, da sta si jo delila oba. (nf) RIM — Predsednik republike Sandro Pertini je včeraj sprejel na Kvirinalu notranjega ministra Ro-gnonija, ki mu je orisal trenutni položaj v državi. Še vedno težave v letalskem prometu RIM — V drugem dnevu počasnejšega delovanja nadzornikov zračnega prometa, ki jih je skrb zaradi prijav vojaške sodne oblasti spravila v tako neugodno psihološko stanje, da so iz previdnosti odločili zaostriti varnostne kriterije, so se na vseh italijanskih letališčih ponovile hude težave. S tem, da so povečali presledke pri pristajanju in odletanju jjosa-meznih letal, so se do večera kopičile zamude, ki so sinoči dosegale povprečno po dve uri in pol, v nekaterih primerih pa tudi več kot 3 ure. Odpovedali so tudi vsi vozni redi, tako da je morala Alita-lia preklicati okrog 60 poletov, v veliki večini med italijanskimi letališči (med njimi tudi dva poleta iz Ronk v Rim in nazaj), pa tudi nekaj mednarodnih. Precejšnja zadrega je bila za potnike, ki so morali v letalih dolgo čakati na odlet. O zadevi, ki vzbuja upravičeno zaskrbljenost, so razpravljali včeraj tudi odgovorni za parlamentarne skupine KD, KPI, PSI in PDUP pri obrambni komisiji poslanske : bornice, ki so se obvezali da si bodo prizadevali najti rešitev kočljivemu vprašanju prijav vojaških pravdni-kov med razpravo o zakonu za prestop nadzornikov iz vojaške v civilno službo. Premožnega moža so namreč neznanci ugrabili na poti v urad, a niti dve uri kasneje so ga karabinjerji že rešili iz rok dveh banditov. Fumagalli se je sicer upiral banditom, zaradi česar so ga udarili po glavi in tudi obstrelili. Ranjenega in brez moči so zvlekli v avto in zdrveli proti Milanu. Na poti pa so naleteli na cestni blok, kontroli karabinjerjev pa so se izognili s pospešitvijo hitrosti. Karabinjerji seveda niso popustili in se pognali v zasledovanje. Končno so le ugotovili, da so se banditi zatekli z ugrabljencem v neko vilo v Sere-gno. Ko so prišla ojačanja, so karabinjerji vdrli v vilo, osvobodili industrijca in aretirali ugrabitelja. Ta dva sta zelo nevarna zlikovca: 23-letni Tommaso Diamante je že zbežal iz zapora v Forliju in se zatekel na Holandsko, kjer so ga zaprli zaradi ropov. Tudi od tu je zbežat in se vrnil v Italijo. Drugi ugrabitelj je Maffei Manovale. že kaznovan zaradi posesti orožja in tatvin. Tretji ugrabitelj jim je sicer ušel, vendar tudi zanj so ure štete. storitve v vsej državi, kot so železnica, mestni in medmestni prevozi, večja letališča in luke ter rudniki. Za bolnišnice, ki morajo sicer imeti po zakonu samostojne agregate, so pa določili časovni pas od 14.30 do 16, ure, ko je po predvidevanjih tveganje' najmanjše. Predsednik ENEL je pri obrazložitvi načrta poudaril, da bo ostal v veljavi tudi v poletnih mesecih in sicer dokler ne bodo začele obratovati nove električne centrale, a da je malo verjetno, da bi ga morali dejansko izvajati. Na j večja nevarnost, da se bo taka potreba u-resničila je za osrednje in južne predele, veliko manjša pa po njegovem mnenju v severni Italiji, kjer je med drugim mogoče v stiski uvažati elektriko iz sosednih držav. Porabniki 1 odo vsekakor pravočasno seznanjeni s podatki o pasu, kateremu so jih dodelili, to se pravi o dnevu in uri, ko bo zanje nastopila nevarnost, da jim tok prekinejo. V ta namen bodo objavili lepake ter opozorila v časopisih, po radiu in televiziji. Že od prihodnjega ponedeljka pa bo ENEL začel poskusno izvajati emergenčni načrt s krajšimi prekinitvami toka po posameznih področjih. Če nam bo torej za nekaj minut mrknila luč npr. v sredo med 9, in 10.30, nam bo to oznanjalo, da nam je od 1. decembra dalje dodeljen ta dan in ta časovni pas, v katerem bomo ea daljšo dobo tvegali, da nam tok prekinejo, (iv) • 60-Ietnica gledališča (Nadaljevanje s 4. strani) , Puccinijeva «Madame Butterfly» in druge, poleg več ali manj zahtevnih domačih in tujih operet. Po tako imenovanem Parmovem obdobju je prišel na vrsto 14. novembra 1925 Foersterjev «Gorenjski slavček» po libretu Luize Pesjakove, 27. aprila 1926 pa tudi že prva pantomima Možičekm Josipa Ipavca, ki je pomenila prvi poizkus samostojne plesne baletne umetnosti. Od Ipavčevega cMožifkam dalje pa do 16. aprila 1932, ko je bila uprizorjena nova slovenska o-pera Miroslava Sancina «Casanovam po libretu A. široka, je bilo čutiti šestletno odsotnost novih slovenskih opernih in operetnih del v repertoarju mariborskega gledališča, pač pa So si sledile v dveletnih presledkih spet zaporedne obnovitve že prej uprizorjenih Parmovih del. Tipična za tisti čas je ugotovitev, da so bile do zadnje sezone, ki jo je leta 1941 prekinila sovražna okupacija Jugoslavije, u-prizorjene razen ene same slovenske opere, večinoma glasbena dela zabavnega značaja, torej domače operete h katerim so se v času vsesplošne gospodarske krize v svetu zatekala skoraj vsa jugoslovanska in evropska gledališča. V tistem obdobju je bila, razen obnovljenih opernih premier Foer-sterjevega «Gorenjskega slavčkom 1. aprila 1943, Parmove opere «Urh, grof Celjskim 1. decembra istega leta in njegova cNečakam 22. marca 1938. Risto Savinova opera «Lepa Vidam, skomponirana po libretu R. Batke in komponista samega, edino in žal zadnje slovensko operno delo, ki je 2. decembra 1939 še doživelo svojo prvo uprizoritev v mariborskem gledališču. Mariborsko gledališče seveda še ni bilo kos sodobnim zahtevam uprizarjanja modernih oper, četudi domačih, saj je moral biti skromni operni in operetni ansambel v bolj ali manj zahtevnih vlogah vselej podkrepljen z glasbeno nadarjenimi dramskimi umetniki. Razen tega pa je tedanja gospodarska kriza resno ogrozila mariborski operi in opereti ob stoj. Zahvaliti se je samo izrednim naporom vodstva gledališča in pa požrtvovalnosti gledaliških umetnikov, da je glasbeno dra matska dejavnost v Mariboru, če tudi pod najtežiimi pogoji, delo vala še naprej dokler je ni -neki nila vojna. (Nadaljevanje sledi) TRŽAŠKI DNEVNIK TRŽAŠKI AVTONOMNI RAČUN DO KONCA OKTOBRA Blagovna menjava z Jugoslavijo dosegla skoraj 45 milijard lir V uvozu prednjačile postavke «iivina» in «meso», v izvozu pa «tehnične naprave» - Prve dni decembra v Portorožu sestanek mešane zbornice Blagovna izmenjava med Trstom in sosednimi obmejnimi območji v okviru tržaškega avtonomnega računa bo v letošnjem letu dosegla rekordno višino. Promet je namreč vse leto mnogo večji kakor v preteklih letih, poleg tega pa narašča iz meseca v mesec, tako da so vplačila in izplačila z omenjenega računa do konca preteklega oktobra dosegla 44 milijard 896 milijonov lir. V kakšnem razmerju je izmenjava letos narastla, je razvidno iz primerjave s podatki za ustrezno razdobje (jamuar-oktober) prejšnjih let; lani je vrednost znašala 18,9 milijarde leta 1977 25,7, leta 1976 21,4 in leta 1975 14,4 milijarde lir. K temu je treba dodati, da je menjava po tržaškem avtonomnem računu letos praktično v ravnovesju: vrednost blaga, ki smo ga do konca oktobra uvozili s sosednih obmejnih območij SR Slovenije in SR Hrvatske, je namreč dosegla 22,6, vrednost izvoza pa 22,2 milijarde lir, kar pomeni, da je bil uvoz le za 400 milijonov lir večji od izvoza. Glavne postavke v uvozu so bile kakor običajno živina in meso, les, metalni izdelki in polizdelki ter tekstil in predivo. Ustrezni pregled navaja za posamezne blagovne vrste naslednje vrednosti: živo govedo 5,2 milijarde, živi konji in osli 4,1, goveje meso 4,2, žagan in rezan les 3,4, metalni izdelki in po lizdelki 2,4, tekstil in predivo 1,6 milijarde lir, tem postavkam pa sledijo z znatno manjšimi vrednostmi sveže ribe, mehkužci in lupinarji (130 milijonov), reflektorji 243 mil.), športni rekviziti (115 mil.), kemikalije (235 mil.), sirkova slama (247 mil.), katran (78 mil.), sadje, pulpe in sokovi (88 mil.), razna vina (60 mil.), mleko in mlečni izdelki (50 milijonov), itd. itd. V izvozu s Tržaškega na sosedna jugoslovanska območja pa je tudi do konca oktobra prednjačil tehnični material, in to razni stroji in električne aparature (7 milijard), umetne smole in plastične mase (3,1 milijarde), proizvodi ke mične industrije (2,2 milijarde), optične in kinematografske aparature (1,8 milijarde), razni drugi industrijski proizvodi (1,5 milijarde! . navadne kovine in izdeiki (1,5 milijarde), vozila (1,3 milijarde), ter tekstilne surovine in izdelki (1 milijarda), z manjšimi zneski pa so bile prisotne še postavke les in lesni izdelki (624 milijonov), surovine za proizvodnjo papirja (501 mil.), izdelki iz kamna, keramike in podobno (prav tako 501 mil.), obutev, dežniki, sončniki in podob no (264 mil.), mineralni proizvodi (180 mil.), proizvodi rastlinskega izvora (164 mil.) itd. O razvoju blagovne menjave po tržaškem in goriškem avtonomnem računu ter o potrebnih izboljšavah in posodbljenju bo stekla razprava na skorajšnjem zasedanju italijan-sko-jugoslovanske zbornice iz Mi- lana in jugoslovansko-italijanske zbornice iz Beograda, ki bo v dneh 5. in 6. decembra v Portorožu in katere se bodo udeležili tudi član; tržaške delegacije milanske zbornice. Po nekaterih vesteh naj bi se zasedanja udeležil tudi minister Malfatti. Teden pozneje, 12. in 13. decembra, pa naj bi v Trstu zasedala mešana delovna grupa za obmejni promet, ki bi se bila morala sestati že konec preteklega oktobra, a katere sestanek je bii preložen na poznejši čas. Danes odprtje razstave «friestc Stcreosound 79» Na sejmišču pri Montebellu bodo danes ob 11. uri uradno odprli razstavo Hi-Fi aparatur «Trieste Ste-reosound 79», ki bo trajaja bo vključno 19. novembra. Razstava, ki obsega najnovejše izdelke okrog 60 domačih in tujih proizvajalcev (med slednjimi prednjačijo firme iz Japonske, ZDA, Anglije, Nemčije, Nizozemske in Danske), bo odprta za občinstvo že od 10. ure dalje, sicer pa si bomo razstavljene proizvode lahko ogledali vsak delavnik od 10. do 12. ter od 15. do 21. ure, v so- Podaljšanjc bančnih rokov V dneh 30. in 31. oktobra ter* in 5. novembra je stavkalo osebJ bančnih zavodov. Tržaški prefekt 5 zaradi tega s posebno odredbo a ločil podaljšanje zakonitih rokov opravljanje raznih operacij pri b8, kah za dobo 15 dni po začetku re nega delovanja >osameznih okeUc' Družinska posvetovalnica pri Sv. Soboti prične z rednim delovanjem boto in nedeljo pa neprekinjeno> 10. do 20. ure. Razstava je name?® na v novem paviljonu «A-B», ki ga zgradili v okviru obnovitve® del, ob koncu katerih bo razstavi*? pri Montebellu praktično v celoti F sodobljeno. V novem paviljonu med drugim vgradili tudi ogreva' naprave, tako da bodo v njem žne razne sejemske in druge P®*1? ditve tudi v zimskih mesecih, »8, je bilo boslej nemogoče. RazS. ^ «Trieste Stereosound* napoveduj®!" strokovnjaki velik uspeh, in si®® bodisi zato, ker se za področje H1' zanima velik del tržaškega prebiv stva, boditi zaradi predvidenega biska ljubiteljev te zvrsti iz sos® nih italijanskih dežel, iz Jugo®1 vije in Avstrije. Danes ob 17. uri bo v kinodvorani Lumiere v Ul. Flavia pri Sv. Soboti javno zborovanje o družinski posvetovalnici, ki bo z današnjim dnem končno začela redno delovati. Izraz končno je tu prav gotovo umesten, saj so posvetovalnico odprli že leta 1976, ne da bi pri tem primemo poskrbeli za najetje osebja. V posvetovalnici je delala le psihologinja, ki je iz Rima hodila v naše mesto trikrat tedensko, da bi tu preživela nekaj prijetnih uric v blaženem brezdelju. Na zborovanju bodo predstavili program delovanja. V posvetovalnici bodo zaposlene babica, psihologinja, zdravstvene in socialne delavke. Center bo odprt ob ponedeljkih in sredah od 8. do 12. ure in od 17. do 20. ure; ob sobotah pa bo deloval v dopoldanskih urah, od 8. do 12. ure. Že iz teh podatkov je razvidno, da bodo ženske poleg zdravstvene oskrbe deležne tudi neke psihološke podpore. Pobudo za ustanovitev posvetovalnice pri Sv. Soboti so sprožili prebivalci rajona sami in s to zahtevo izrazili resnično potrebo po nekem odkritem dialogu ter s tem v zvezi po pravem reševanju vseh vprašanj, ki zadevajo materinstvo, vzgojo otrok, spolno vzgojo itd. Pri tem je še treba poudariti, da so prišli še do pogodbe z otroško bolnico Burlo, NA SEDEŽU RAJONSKEGA SVETA ZA K0L0NJ0 IN ŠK0RKLJ0 ki jim bo zagotovila prisotnost Č nekoioga. V kratkem bodo takšni centri (j? lovali v Nabrežini, Miljah in Predvidevajo, da bodo odprli žinske posvetovalnice še v R°ia”J Rocoiu, na Opčinah in v ceI\|. mesta. Pri tem bo treba s d®?, upoštevati mnoge nerešene P. ijj me, od katerih jc verjetno naj'® * vprašanje primernih prostorov. Jj radi tega je nujno, da se za t0 večjo vnemo zavzamejo kraj®)’ uprave in vse tiste strukture, ki J,, je pri srcu uresničenje nove u®” beno-zdravstvene službe. Zanimiv in o animaciji živahen posvet in prostem času Prebivalci so izboljšavo struktur v energično zavzeli za lastnem rajonu V torek je bil na sedežu rajon skega sveta za Kotonji in Škor-kijo javni posvet o temi: Učitelji, starši — prosti čas, animacija Posveta se je udeležilo mnogo prebi j valcev rajona, ki so aktivno pose I gli v debato in iznesli specifične probleme, s katerimi se soočajo vsak dan in na vsakem koraku. Na sedežu konzulte :e tudi zani miva slikarska razstava umetnikov, j ki prebivajo v tem predelu mesta j Mnogi so bili prisotni na debatnem večeru. Večer je odprla podpredsednica sveta Tommasini, ki je tudi vodila debato in pozvala prisotne, naj iz nesejo svoja gledanja in svoje predloge, kajti njihova razmišlja n,ja bodo svetu služila kot oporne točke pri uresničevanju konkretnih dejavnosti. Poudarila ie tudi, da je prosti čas problem, ki zadeva o-troke, mladince in starejše in da ga je treba torej izkoristiti tako, da se smotrno porazdelijo razpoložljive energije. Obenem pa naj bo prosti čas stična točka vseh, k! bi si radi ustvarili nova spoznanja in širili družabni krog. Pobudnik slikarske razstave dr. Milic je v svojem uvodnem nagovoru raz ložil, zakaj je tema animacije tako aktualna in kako se razvija v dru gih italijanskih mestih. Dejal je, oa Trst ni ravno med zadnjimi in da ima dovolj zrele poglede na ce lotno problematiko in na možnosti I uporabe animacijskih načinov dela z otroki in doraščajočo mladino. I Iz diskusije lahko izluščimo ne- kaj najpomembnejših dejstev — predvsem, da je treba animacijo in prosti čas pojmovati dovolj ši: roko in elastično in da ne smeta biti sama sebi namen. Mnogokdaj ju lahko obravnavamo v tesni soodvisnosti, ker lahko eden od staršev porabi svoj prosti čas tako, da se posveti otroku ali skupini otrok in jih usmerja v igrah in razvedrilu. Na plan je prišlo tudi vprašanje o rajonskih strukturah, ki so jih prisotni smatrali za pomanjkljive, za že obstoječe pa so menili, da bi jih bilo treba drugače upravljati. Posvet je bil nadvse uspešen in je pokazal, da se prebivalci vedno polnoštevilno odzovejo in se ognjevito zavzemajo za spremembe in izboljšave, kadar se obravnavajo pekoči argumenti. Koliko se potem stanje resnično spremeni, pa je vprašanje, na katero morajo odgovoriti administrativna telesa, (ris) • Občinsko podjetje ACEGA namerava razpisati natečaj za oddajo del za izboljšanje storitev pri razpečevanju elektrike, plina in vode v mestu in okolici, v skupni vrednosti 980.000.000 lir. Občinska uprava si pridržuje pravico, da tudi naslednja dela poveri podjetju, ki si bo zagotovilo prvo licitacijo. Interesenti naj pošljejo prošnje na kolkovanem papirju naslovljene na ACEGA - Trst, Ul. Genova 6, do vključno 24. novembra 1979. V NABREŽINI Pred odprtjem družinske posvetovalni V Nabrežini bo občinska up1'8^ v decembru odprla družinsko n svetovalnico. Da bi bili vsi ob®®,, obveščeni o delovanju posveW'. niče, bodo razni sveti kraj®'” skupnosti priredili javna zboro'^ nja, na katerih bodo tudi izV°‘a predstavnike prebivalcev oži®°% poznejših uporabnikov. Prav tega bodo na zborovanjih člani konzulte, predstavnik odb® in še zastopnik začasnega že®5.^ ga odbora. Prilagamo krono0' red javnih zborovanj: prvi j® ^ vrsti krajevni svet skupnosti Mavhinje in Cerovlje, ki se bo ^ stal v petek 16. novembra ob ' uri v prostorih osnovne šole v rovljah, ostali krajevni sveti 5 nosli: Nabrežina kamnolomi rek 20. novembra ob 20.30 na ob® 1 skem sedežu v Nabrežini kanri0 , mi, Sesljan - Naselje Sv. MaU®8, Vižovlje v četrtek 22. novcb1” ob 18. uri v osnovni šoli z itaM skim učnim jezikom v SesU8®, Nabrežina - Slivno - NabreŽ1®8^ Križ v torek 27. novembra ob v občinski knjižnici v Nab®®Ltj. Ribiško naselje - Medjavas i® ^ van v sredo 28. novembra ob uri v osnovni šoli v Ribiške^1 selju in Šempolaj - Nabrežina staja - Praprot - Trnovca in / nik v četrtek 29. t.m. ob 1”-' .^ bivšem otroškem vrtcu v S®111'^ 'ajU' „1* Na zborovanja so vljudno va >e. ni vsi vaščani in predvsem žen* O ZDRAVNIŠKI REFORMI DP in PDUP zaustavi razprave v komisijah Delo prve in šeste deželne sije, ki na skupnem zasedanju * *, pravljata o treh zakonskih 051' # kih, s katerimi se v deželi u ^ navijajo krajevne zdravstvene e j te, se je zaustavilo. Tako sla.9[-tiskovnim poročilom javili a ski skupini DP in PDUP, ki s.ta p-izdali po včerajšnjem zasedanju- ^ menjeni svetovalski skupini. *f namreč zaustavili delo komisij-. 5e je večina nasprotovala, da b' komisiji sestali tudi z inte>'cS ^ nimi ustanovami. V tiskovne1®1 ročilu je nadalje rečeno, DP in PDUP zavzeli tako sta ker ni deželni odbor predložil j.j časno s tremi zakonskimi ff5” ,5-tudi ustreznih preglednic, v *■ v rih bi bilo geografsko določen® f mejitev krajevnih zdravstveni*1 not v deželi.