2. številka. Ljubljana, soboto 3. januarja. VII. leto, 1874. SLOVENSKINftR0D. Izhaja vsak ' ie o znani, o enkrat tiska, 5 kr. fie se dvakrat in 4 kr. č' se tri- ali vre krat tiska. Vsakokrat so plača štempej za 30 kr. Dopisi naj ie i/.vo'e frankirati. - Rokopisi ho ne \ arijo. — U r t il n i 11 v o jo v Ljubljani na cel \>iki eostl v \(-;nje vi hiši „ Hotel Evropa*. Opravu istvo, na katero naj m blagovolijo posijali naročnine, reklamacije, oznanita, t. j. administrat ivin- reči. je v „Narodni tiskarni"' V Tavčarjevi liiši. Čestitim volilcem kranjskega, loškega in tržiškega volilnega okraja. Na dopia od meseca dec. 1873 odgovarjam to-lc: Za sedaj obdržim mandat za deželni zbor kranjske vojvodine, h katerim ste me bili brez mojega potegovanja trikrat počestiii, in sicer ue zato, ker mi je po dveh duhovnih gospodih Ž. in L. povedano bilo, da so se podpisi proti meni žo meseca julija 1873 na praznem p a p ir j i nabirali, tudi ne zato, ker neko elovečc strastne članke po časnikih pisari, ampak zato, ker jo tak nučin ravnanja proti kateremukoli poslancu nedostojen za volilca v postavo daju i zbor, dokler nijso poBtrcžČiki njihovi poslanci; potem zato, da ne ne bi našim deželanom na Štajerskem nemilo za nedrago vračevalo, ker jo na Kranjskem lojenih , pa na Štajerskem biva j oči h ljudi v cesarskih, deželnih in občinskih službah, potem med odvetniki, notarji, trgovci in obrtniki tam stokrat več, kakor pa na Kranjskem bivajočih „Štajercev". Kadar mi bodete svoje tehtne razloge naznanili dostojno in brez zmesi nekih časnikarjev, kateri še katekizma temeljito ne znajo, vam bodem tudi mirno in možato odgovoril; tačas pa hočem Se zanaprej delati za napredek naše dežele in našega naroda v prvotnem smislu slovenskega rodoljubja. Naša ožja domoviua je na Slovenskem, širja pa v Avstriji, torej se imamo po krščansko prenašati med soboj in skrbeti za bratovsko sporazuinljenje med narodi, ako hočemo domovini do prave sreče pomagati. Z Bogom! V Ljubljani na novega leta dan 1874. Dr. K a z 1 a g. Razmere v Bosni. Iz Sarajeva [Izv. dop.J Glede narodnosti je v Bosni samo en narod, namreč srbsko-lirvatski. Pravih Osmanov jo k večjemu kakih 10.000, in ti bo no morejo kot posebna deželna narodnost Šteti. Glede veroizpovedau ja sm<» pa tia troje razdeljeni: na Muhamedance, na hiiŠčane (pravoslavne) in na kršćane (rimokatolike). IlriSČaui imenujejo so tudi, ali boljo rekoč, psuje jo se, z imouom Vlah, krščani pa z imeuum Šokac, na avstrijski meji tudi z imenom Kranjac. Muhamedanski Bošnjaci imajo svojo podporo v vladi v Stambolu (Carigradu), pravoslavni v Rusiji, odkodar dobivajo redno obilno darove, samo rimo katoliki, katerih je v lh sni in Hercegovini blizu do pol milijona, nijso do sedaj nobene izdatneje podpore imeli. Avtdro-ogerska tro-fiila jo na leto kakih 10.000 gold. za nje, kar je le mala kapljica in le mali zalogajčič za njih žejne in gladne. Rimo-katoliki v Bosni in Hercegovini nemajo denes ne enega posvetnega duhovna. Vsi nji In vi duhovni so frančiškani, ki svojo bogoslovno nauke v v Deakoveui in v Slavoniji izvršujejo, kjer jo tudi sedež rimo katoliškega škofa (in par-tibm iiifidcliuni) za Bosno in Hercegovino. — V prvej vrsti je gotovo Avstro-ogcrska na to poklicana, da ritno-katolike v Itonui in Hercegovini vsaj v toliko podpira, v kolikor podpora ne žali državno samostalno turške države. Avstro-oj^erska podpora je bila do sedaj tako neznatna, da nij niti spomina vredna. Kar je habsburška država zanemarila, to so začela privatni družtva negovati, pa tudi tem je moral stoprv aemlki „Adolf (lustav-verein', ki je prvi v Sarajevu svojo filijalo postavil, pot v Bosno pokazati. Slovenskim duhovnim, ki so doma toliki zeloti za domišljeno nevarnost vere, bi 86 moglo bal na Bosno m Hercegovino pokazati s „hie Itho-dti8, hic saltau. Kakor sem rekel, stoprv protestanti sc morali rimo-katoliškim pot v Bosno pokazati. Meseca novembra 1871 so prišle 4 sestre reda sv. Vincenca a Patila (milosrdnice) iz Zagreba v Sarajevo. Tu so najele hišo in odprle katoliško dekliško1 šolo, ki so je v kratkem času napolnila katoliških in judovskih deklic. Pri prvem javnem izpitu meseca junija 1872, pri katerem so bili na-vzočni nas valija (pad i' šahov namestnik) in mnogo drugih sarajevskih odličnih Turkov rimokatohkov iu judov, 80 bile sestre za sijajni uspeh javno pohvaljene. — Jeseni leta 1872 osnovalo so sestre iz zagrebškega samostana milosrdnic rimo - katoliške šole v Baujaloki, v Drventi, v Travniku in v Mostaru. Sedaj je v Bosni in v Hercegovini 2B milosrčnih sester delujočih, in sicer v Sarajevu (i, v Banjaloki 4, v Travniku 4, v v Mostaru G in v Drventi 8. Med njimi je tudi nekoliko Slovenk zlasti z Štajerskega. V Hanjaloki, v Mostaru in v Drventi imajo sestre že lastne hiše, v Sarajevu so pa kupile precej veliko zemljišče v sredi katoliškega mestnega predela, na katerem bodo materini samostan za Bosno in Hercegovino sezidale, in poleg tudi sirotišče (oifanotio-liuin) za dečke in deklice. Sarajevska zapuščena deca vdiuja se večjidei v turških hišah v službo, ter se večom stranom tuci i v kratkem poturči, zla l vleUliec. Temu hočejo milosrčne sestre s sirotiščem nasproti delati. — Nadalje imajo milosrčne sestre v črtežu osnovanje katoliških šol v Fojnici, v Kreševu, v Livnu, v Humcu in v Stolcu. Blizu Banje-loke osnovali so trapisti, katerim je hrvatska vlada nastanjcujo na Hrvatskem zabranila, samostan „Marija zvjezda" in poleg njega sirotišče za fante, v katerem .se raznovrstoa rokodelstva uče. Tudi med trapisti v „Mariji zvjezdi" sem našel dva Slovenca. — To je začetok rimo-katoliško akcije v Bosni. Največ zaslug imajo zagrebške milosrdnice. Ka- kor iz Zagreba čujemo, nnuje se t«m po-večjo — da ne rečem vprav veliko društvo v podporo bosuiŠkih in hercegoviuskih rimo* katolikov, ki hoče svoje veje tudi izven Ilivatske na druge rimrtkatoliške državo razširiti. Ne pravdajte iu ne prepirajte sc doma, [»odajte raje hIožuI nam poniugajočo roko, ki hiiio vaši bratje in vaše sestre. Poliriciii razgled. ^olit ii e «1 «->.«»I<" V Ljubljani 2. januarja. Novine nam so te dni prinesle raznovrstno pobarvano novoletne članke , a malo pozitivnih novic. Na £e.%hi listi se še vedno pečajo s pastirskimi listi. ,,Univers" je trdil, da se škofom po postavi ne more prepovedati, da ne bi napadali tujih vlad. Journal des debata" mu odgovorja, da škofje tudi v tem slučaji stoje pod vlado. Toda ,,Univers" še naprej trdi, da za škofe nij nobene postave, kajti sv. Peter je rekel: „Bogu moramo bolj pokorni biti, nego ljudem", da imajo tedaj pravico, zoper Nemčijo in Italijo križau ko vojsko pridigovati. Princi d' Orleans se bodo deiiuitivno v armado uvrstili, duc d' Aumale bode bržkone postal maršal namestu Bazaiua. Basalo 6 se n\ Sainte-Margue-rite čisto privadil, in žen« iu otroci ga smejo svobodno obiskovati. Pravijo, da ima še pomenljive akte, ki jih pri svojem zagovarjanji nij bil porabil. Zdaj pride ta korespondencija na dan, in vrgla bo svitlo luč na marsikatero temno točko v Bazainovi pravdi. \tiii\kti vlada je, kakor se iz Kolonije v „Schles. Ztg. piše, francoski naročila, naj se njej podložni škofje drugače proti Nemčiji vedo. Od tod ima izvirati tedaj razglas naučnega ministra. Državni zbor se skliče na 12. februarija, in takrat se bo tudi deželni zbor odložil. Cesar Viljem je uže popolno okreval. Uzrok pretečo politične krize v IVr*//# je, kakor „Times of India" piše, neka nova vera, ki se je skrivaj, tođa strašno nrno po vsej Perziji razširila. Ta vera ima več nan-knv, ki so mohamedanskim naravnost nasproti. Imenuje se .,susdain", in ne vernje na nijenega proroka, nego samega boga česti. Na le več imenituih osob, nego celo princi so pristupili k njej, kakor tudi veliki vezir; in zato so intrigirali mohamedanski popi proti vezirju, ker so se buli, da bi še Šaha no pridobil za novo vero. lr V i pit*«- .51. dec. | Izv. dop. | (Naš trg. — Naša čitalnica po Spa-c a pano vi smrti.) Naša Vipava bode postalo res mestico, katero b d« vočjo pozornost obračalo na-se, nego jo naravno. Gradiva za dopise tu nij nikdar premalo in ta-cega, katero bi čitatelje zanimalo. Tu se zdaj vedno gode stvari, katore žalijo trezno prcmišljujočeKa Človeka, ki vidi, da na metto „naprej", „nazaj" korakamo: ,,Norih d'vic svetilnice" v našem trgu svetijo še zmirom po noči ko pri dnevu, pri temi ko pri luninem svitu; ogel ..Mikarčnega" mlina še zmirom stoji v cesto, ua sitnost voznikom in preteč nevarnost so kolikoj hitro vozečim, da bi se z drugim no treščil; naše c. kr. uradnije še zmirom nomškutijo; u; š kmet se še vedno drži starega kopita; razpt ra med „Sokolom" iu čitalnico še nij konec, še nij prišla sloga; Spacapana So zdaj ,,v miru počivati" ne pu*de in Jurij je, kar jo bil. Zadnji občni zbor našo Čitalnice je bil kakor navadno neohilo obiskan in kakor po navadi brez vsacega parlamentarnega reda. Okrožnica za občni zbor se je dan popred razpošiljala. Pri začetku Rejo predlagalo soje, naj se začasni predsednik izvoli, kakor da bi starega zraven ne bilo. časopise slovensko si čitalnica naroči vso, izvzemši „Slovenski Tednik". Ko so tudi „Tcdnik" predlaga — „Tcdnika" no! Tednika" no! to je „Surkenblatt", zagrmi naš fanatik ar Grabrijan in tu jo večino dobil. Lepo! Na vrsto prido tudi predlog o sporazumi jen ji s „Sokolom". A Grabrijan, kateri mu jo nekdaj odo pel, pravi da ga nij več. (,.Sokol" Grabrijana bode v oči posebno od zadnjih volitev za državni zbor.) „Pmč, kdor nij z nami!" Imovina na sobani jo vsa ,.Sokolova", kaj pa s to? Bodeiuo mi brez odra V ugovarja se mu. ,,Oder jo naš", sc oglasi zopet prejšnji, „mi smo tudi zanj darovali, drugo naj „Sokol" neso, kamor hoče" ! Vsega spoštovanja vredni, vedno trezno sodeči g. dr. Ložar stopi na noge in Grabiijauu odločno pove, da je on „Sokolu" 180 gold. za oder posodil in je tedaj oder sokolov. Grabrijan: „Mi povrnemo denar, pa jo" ! — Kdo so ne smeje? Še bi o tej seji govorili pa — za denes molčimo. Spacapan je — umrl. Človeško je o vsaeein umrlem „ako ne veš dobrega, slabo zamolči". Hudobno iu neomikauo je tedaj o .umrlem slabo govoriti, to nas tudi vera uči. nToda liberalci ne uniejo prav naše vere in si jo po svoje tolmačijo", tako govore „stari". Gospoda! nasprotno jo. Vi pačite iu obračate sv. vero iu sklicevaje se na njo, ste sami krivi, če „peša". Pod vašim figovim peresom „vsc za vero", vidimo lo vašo nesramnost. Ko jo tajnik „slovenske matico" Lesar umrl, je bil „81. N." Čisto nedolžne in pravično besede o njem izpregovoril: da jo ranji L. „brezplačno" tajnikovo službo opravljal, vendar vsako leto iz denarnice precejšno »voto vlekel. Po „Narodu" ! zagrme tedaj rNovice" in njih ljudje in z vso strastjo so ga z vsem ..lepim" napadati jeli. Kaj imate zdaj „N.", nD." in „Br." II. drugače zapovedi ? Je to, kar s Spacaponom počenjate, kaj drupega nego vašo maščevanje zarad zadnjih volitev V Resnico vam je očital dr. Zamik, da je to sama politična demondra cija proti Uazlagovi volitvi. ..Novico" same nuM, nam naznanivši smrt Spacapanovo na to misliti silijo. One pišejo: Dr. Spacapan, kateri jo bil z R. D. glavni agitator proti Hobenvvartovi kandidaturi, je umrl". No meri 'to že na preteklo volitve? Molčimo tedaj, sodil pa jo bog! Zagotoviti vas pa šo moramo, da ako bi nam tudi R, D. vzeli, in ako po nova volitev za državni zbor napravi, bodo gotovo g. dr. Razlag še z večjo večino še enkrat izvoljen. Mi nijsmo, da bi so „in bianco" podpisovali, pa tudi so no damo čez noč pregovoriti kakor Gorenjci. Iz tr&iiMokolice 29. dec. I Izv. dop. I Ker je „Slovenski Narod" uže večkrat poročal, kako da poslujejo magist-ratni 'komisarji, naj mi bodo dovoljen" zabilježiti neki dogodjaj ne preveč časten za sloveno-žrca L ti ki O. Na sv. »Štefana večer proti 10. nri jo neki vesel mladenič zavpil blizu komisarjeve hišo : „Živcli Slovani, živio naš cesar, proč z laškimi napisi!". To je tako razkačilo tega vrlega moža, da koj v »veti jezi napiše so ve da laško povabilo, omenjenemu mladeniču, da mora v nedeljo ob 10. uri priti v njihovo uradni jo. To so je tudi zgodilo. Zdaj se začne obravnava. „Ti se predrzneš pred mojo hišo živin vpiti in laške napise, laško narodnost žaliti. Ali bodeš še kedajV kali? ti! ti?" — Ubngi mladenič nekako preplašen sc skuša zagovarjati, da nij mislil uobcuega žaliti, posebuo Lahov ne, ker tukaj jih nij itd., na kar mu pa Lukša ne pusti dalje govoriti, ampak dostavi: „Tako dolgo morate meno, laške napise in vse, kar jo laškega spoštov.di, dokler vas nc odpravimo v Gičarijo!" Tako sc jc odrezal ta renegat in v peklenski jezi zagnal skozi vrata na cesto ubozega mladeniča, kakor užc marsikaterega, tako da zdaj skoro si ne upa več nobeden v njegovo uradnijo, ker si nij varen svojega zdravja. In to ro zgodi VBe v 10. veku, pod zaščitom liberalnega magistrata tržaškega! Še nekaj: pa vi g. Lukša, na kaki podlagi postavo ste sc predrznih pred se pokli cati omenjenega moža ? Ali ne veste, da nemate nobeno pravico v takih zadevah ? Ako bi so bil tudi kaj pregrešil omenjeni mladenič, vam ne ostaja drugoga, nego naznaniti va^im predpostavljenim hudodelstvo, ali kateri si bodi pregrešek, Vi si no smete prisvajati pravice, ki po nobeni postavi vam ne pripada, in še zraven tako surovo obnašati so proti poštenim vaščannm, da moramo pokorni biti, laškemu nasilju iu tujčcvauju, tako dolgo, dokler nas no odpravite v Ciča-rijo. Opomniti vas moram, da vam jo bila uže odmerjena pot proti Čičariji, če BO it spominjate, in to je bilo leta 18GG, ko jo g. Ilošeger sč sabljo rezljal po Prošeku. Kaj? Ali bi se vam no pripetilo lahko še kaj takšnega? Kaj pravite o tem, gospodine Lnkša? Mi pa bodemo mirno po postavnem potu zahtevali naše pravice in tudi nikdar več no dovolili le ped našo zemljo tujcu. Vam pa Če nij ljubo med nami, proBta vam pot v C'ica* rijo ali v Italijo! Pomafce stvari. — (Za častne občane) so bili v cerkniški veliki občini na Notranjskem v seji občinskega odbora 90. dec. 1878 enoglasno od vseh 24 odbornikov imenovani gg. dr. Vošnjak, dr. Uazlag in dr. Z ar ni k. — (Celii v Ljubljani) so se na Silvestrov večr r zbrali pri „Zlati zaponi", zadnji dan leta praznovajo. Pri veselici je bil na-vzočen tudi dr. Zamik, ki jo med drugim napil narodu, ki je rodil Ilusa in Zižko in ki so o/.o štiri sto let bori za napredek in civilizacijo predi popovskemu mračnjaštvu. Ta napituica in pa druga voditeljem Redanje mladočeške stranke (Sladovsknmu , dregrti i. dr.) jc vzbudila mej navzočimi Čehi veliko navdušenje. — (Počitnice) na vseh ljubljanskih šolah jr, kakor čujemo, dež. vlada zaradi koz definitivno do 21. j a nu a rij a podaljšala. Prvi semester ho bode v sled tega najbrže stoprv o vidiki noči sklonil in tudi drugi sc-mestor vsaj do sredo a viru-da potegnil. Tndi v Novem nočeta ho bodo šole stoprv 27. ja-nnarija zač:lc. Grlej vladni inserat v denaš-iijem listu. — (Z as t ran šolskega obiskovali j a) na Kranjskem je deželno šolsko sveto-vulstvo aatlfcasalo, da imajo učitelji vsakega pol mc?eca šolske zamude naznanjcvidi kraj-netnn in okraj no in u Šolskemu «vctu. Ta doloSba presega celo naredbe v učnem redu od 20. avg. 1870. in bodo presu eto težko breme za učitelja. Co pomislimo, da spada pri nas po navadi na 1 učitelja po 150, 200 in 260 otrok , dn torej toliko števila otrok uiti v Soli prostora nema, bodo torej šolskih zamud kot Istja in trave, in ubogi učitelj, ki bodo vsakih 14 dni toliko zamud po dvakrat spisovati moral. Nekoliko se s tem ntepne zboljšiiti Šolsko obiskovanje, a naj boljšo sredstvo bi vendar le to bilo, da se število učiteljev pomnoži , in sedanjim tudi s kratenjem svobode, v izraze vanj i svojega prepričanja ne greni bivanje v domači deželi. — (V 1 j u bij an s k i či ta 1 ni ci) je bila veselica ua Silvestrov večer obilo obiskana. Dopada! je posebno komični pevski kor. Dreztaktno ko bile le g. Nolijcvc politične, ne prav fino iu precej br ezdnhovito „bankelsiin-gerijado" o bobnu" itd. Občinstvo jo tudi nezadovoljnost prav taktno s tena pokazalo, da je bilo tiho. — (Ples) so napravili na Silvestrov večer oficirji na strelišči. Posebnega na tej veselici nij bilo, ako so to za posebno ime-nituost no smatra, da je bil cenjeni naš prijatelj g. dr. Gosta prišel dekonran na ta ples in sicer z ordnom sv. Gregorja, ki so mu ga sv. oče papež dali. Ordon je bil ua ta dan prvič javno uveden. — (Za. novo leto) dajo kavarna rji po stari navadi Bvojim gostom malo kaleudurijo. Mej vsemi ljubljanskimi kavarnarji je imel udini g. Schmidt v špitalskili ulicah do svojih slovenskih goltov toliko ozira, da jim jo dajal kaloudarijo hč slovenskimi zavitki. Prav čudno bo nam zdi, da g. G nje zda, v čegar kavarno zahaja brez dvombe največ Slovencev, do svojih domačih vsakdaujib gostov nij pokazal tega spoštovanja ! To si bomo zapomnili. WV — (Daje ljubi j. magistrat) stare akacije v Zvezdi posekati in na njih mesto divje kostanje nasaditi dal, to je vse hvale vredno. Da bo pa to kostanje v Lattermannn-vem drevoredu izkopali ter je od ondot v Zvezdo presadili, to liudo grajo zasluži. Kakih 1T> divjih kostanov hi so pač moglo tudi kje drugje dobiti, da bi jib no rnvali onili, kjer nam lepo in potrebno senco delajo. Ali pa morda modrim mestnim očetom bolje godi hoditi po prašnji tržaški cesti, nego po hlad nem drevoredu? — (Vojake) ha jo mislijo iz Ljubljane dislocirati na deželo zavoljo koz. — Da bodo epidemijo še v druge kraje zanesli? Studente bo vsaj ob pravem času razpustili. — (Z Dunaja) sn nam pile: Slovenski student g. L., ttlosof iu enoletni prost ovolike pri dragoncih , z Goriškega doma , je pred kratkim od vojakov — dcnertiral. — (Nesreča.) V Heln je šel na sveti dan kmetsk fant streljat. 1'uška sc mu pred vrati sproži v zrak in strel zadene brata, ki jc ravno nad njim skozi okno gledal. — (Tepe ž) je bil 27. dec. na Dobravi pri Ljubljani. France Oven, gruntarsk sin, iz Kota 21 let star, jo bil s kolom po glavi udarjen in ležal celo noč v nesvesti na travniku, kjer ho ga drugo jutro kmetje našli. Po rani jc videti, da jo črepinja ubit i in ranjenec jc še vedno v omotici. Sumijo, da so ga pobili vojaki, ki so na oclpnst prišli s sabljami in se grozili, da bodo vso vas pobili. — (Uboj.) Na Šeutjan/.ev večer je bil v Štnartimi na Palci med lainošnjimi fanti strašan pretep, pri katerem so dva ubili, štiri pa težko ranili. Zadnji dan leta je bil po greb ubitih dveh. Tudi v Si.stanji je bil ravno tisti dan zvečer pretep, pri katerem je bil tudi edon težko ranjen. — (Surovost.) 27. dec. 1878 sedi Jaka Grad, kmetski sin, doma v Velčab, pri večerji, kar prileti poleno skozi okno ravno v skledo. Jaka gro ven gledat, kaj jo to, kar ga zgrabi Simen Podborščak, drug fant, Tine Lambcrt, ga pa z nožem napade ter ga v hrbet in trebuh zahode. — („Soča.") Večkrat smo uže naše čitatelje opozorili na „Sočo", glasilo goriških Slovencev, ki v Gorici vsak teden enkrat na celi poli izhaja. „Soča", po zdravih liberalnih in narodnih principih urejevati tednik, jo poleg „Sloveuskcira Naroda" prvi slovenski časopis, ki Be pogumno in neustrašeno bori proti mračnjaštvu za .svobodo in splošno narodno omiko ; za tega del j jo vsem tistim svojim čitateljem, ki so na več slov. listov naročeni, iz vsega srca priporočamo. Posebno pa v nobeni čitalnici, v nobeni kavarni bi „Soče" ne smeli pogrešati, kajti kdor hocc v zadovali goriških i u sploh pri morskih Slovencev dobro podučen biti, ta mora čitati „Sočo", ki ima v vseh večih krajih na Primorskem Btalne dopisnike. Pa tudi iz Ljubljane prinaša dopise, iz katerih včasih šo mi kaj novega izvemo. Poleg političnega in zabavnega berila „Soča" večkrat prinaša tudi prav temeljite spise o gospodarskih, kmetijskih in trgovskih zadevah. Cena „Soči je 2 gold. 30 kr. za pol leta. Naročnina se pošilja gospodu Viktorju Dolencu v Gorici. Narodno-gospodarske stvari. Vinstvo. Izpod Pohorja na slovenskem Štajerskem se nam piša na starega leti dan: Vreme je kaj ugodno za dela v vinogradih. Se zmirom smo brez snega in oba meseca uoveuiber in december smo imeli suhe, solčne dneve tako, da smo lehko grobali , grnhr.je delali in zemljo za nove vinograde pripravili. Trsui les jc lepo dozorel, še do sv. Martina jc perje bilo zelem*. Upamo tedaj, da bode leto 1H74 nam prinotdo obilno vina. Z branjem smo letos se precej zadovoljni bili, dobili smo še enkr.it toliko, kakor lani. Mošt je na klosterneuburški mostni vagi ka/.-il 17 do 18 odstotkov cukra, kisliuo pa 10 do 12 odtisučkov. Novo vino je prav okusno in bo-ketuo, ker jo bilo grozdja zdravo, nič gnjiloga vmes in soje bralo o suhem, toplem BarU. Mošt so jc piodaval po 12 do 13 gld. avstrijsko vedro, potem so osne pO m;'lein padale, zdaj pa so zopet vzdihujejo. Po treuifa sadežih se zelo pnvpiaoiji za sajenje v im-vib viuvcradih, pa j i b pnmuujknjc, zlati dveletnih, 1872. leta smo jih malo vlagali vsled hude zime. Tukaj ho najbolj čisla maluik alt iipon (moeler), ki vsako leto rodi, potem cr-javina (rotlier portugleser) iužlahiiini (Gufc-edcl), posebno rudeči , samo da ta prerano dozori, bi ga tedaj trebalo prej obrati, kakor druge trse. Tudi rizlee (liealittg) in malkat (muskateller) poskušamo zasejati, kakor le tudi druge žlnline trse, a Šu le mnogoletne sknšoje nas bodo podučile , če smo pravo zadeli. Sadja smo letos prav malo pride* lali. Za delavce pa mu narejali petiottairauo vino. So noben* teto se ga nij toliko napravilo, kakor lctovs. — Vinske cene no bil« najvišje po br&nji. Nt Dolenjskem in Biseljakooi so jo mošt od prešo pr.»č po 11 do 13 gld. in šo višje predaval, zdaj pa se na Miz liskom novo vino dobi po 7 do 8 gl., na Dolenjskem pa po H iu i) «rl. Na Štajerskem so slaba vina po G do 7 gld., pohorska po 10 do 14 gl., ravno tako ljutomerska in ormoška. V Halozah se dobiva prav dobro vino po 7 do 8 gld. ; muškatelski mošt je bil po IS do 20 gld., vinarsko črnina po 1(5 do IS gl. Na Ogerskem iu Hrvatskem v Zagor-jlb jo novo vino po 6 do 8 gld., seveda jo cena primerna kvaliteti iu so boljša vina primerno dražja. Dosti vina so je na Fran coskom letos pridelalo. Na Štajerskem se celi vinski pridelek ceni na 1 niiljon 200.000 veder. B*d nevarnega kn tara na pijačah in v iliišnjakn, ud vrtoglavice in tis- Sanja v prsih odredila, katere »o vnem lokom kljubovale. To Čudežno zdravilo zasluži torej najvočt hvalo in se more trpečemu človecanstvu najboljši priporočiti. Flori jim K o I I o r, c. k. vojaški upravnik v pokoji TeČO 'jSi kot meso. prihrani Kovab-scicro pri odiaKenih In pri Otrocih f>0krat. SVOjo ceno za zdravilu. V plehastih puSicah po pol funt« 1 gold. 50 kr., 1 funt 2 Kold. .r>0 kr., 2 funta \ foM. 50 kr., 5 funtov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 funtov 36 gold., — Revale3ciero-Tliscuiten v pušieah a 2 gold. 50 kr. in 4 gold. nO kr. — Rnvvlcsr.iure-Chocolatee v prahu in v ploščicah za 12 t<* I gold. 50 kr., 24 tas 2 gold. 50 kr., 48 tat* 4 gokL BO kr., v prahu za 120 tas 10 *rold., 7,-\ "8H tn*j 2;) old., — za 570 tas 36 gold. — Prodaje: Iliirrv il u H>irry & Corap. na Do> UHJ1, WHlltlMOllKUHH4> H 8, v I.|ut>IJ»Itl E(l. Muli r, v «>flii Iraiic \% illiolmu. lekarjit v NVuiikiiTlieti. Oberhaiimgarten, 'JH. marca 1H, po predpisu zdravnika pripravljen, s podukom v različnih jezieih 1 gld., posebej za kolek in zavoj 10 kr. Na ugodnost p. n občinstva so pravi VVilhelmov anliaitritimi aiiliievnialiriii čaj za čiščenje krvi tudi dobiva: v M a ribo r u pri Alois (tnandestu; v (J olji Baumbaehovi Te- kami, lbiuscherjevi lekarni, pri Kuri krisperju; v Loncu na Staj. pri L. Miillerju, Ude. ; v M o z i r j i pri Tiihutu ; v V a r a ž d i n u pri dr. A. llalterjit, lok.; v Slo v. G r a d c i pri J. KalligaritNfhii, lok. j v Ljubljani P. hussnik. Dunajska borna 2. januarja. (hvlrno telegralično poročilo.| I ;imnii drž. ilol« v bankovcih . «W gld. 4f» Knol ni drž. dolg v srebru . . 73 „ 90 lsdo drž. posuj i.o.....104 „ — kr. Akcije narodne banke 1023 n Kreditne akcije . . . 238 n London...... . . 112 , 40 „ 8 n V/S . — - Srebro....... . . 10f> - 85 „ ..a lepa Najnovejše petrolejske varnostno iro-tilniio i. najboljše Kiiii-.tniir»iiiin motuljo-vimi hranilnim lucmkoni (1 pl.imeti dajo 0 večnih luči), neprepiriio najlepša BVO-čava tn verni.u M ]iTniitiiv prihranilo proti vsakemu drugemu avotilu. Du «n nn hi lulu bati konkurencijo , so cen« nosli- .iii.i iii/ku |...-l.n I:..... /..i ii .i.i I"I i• kvi- liteto ho guriintirn. 1 k 11111 ii i s k.k svctilnicA ■ ileklnm in ston- ji'in 1.1..lo. vre it kr. 40) 00. 1 knliinjitkn, »tenska uli viseča svetilnica, kompletna kr. M, |M, 1.2«, 1.50. 1 itdlUl milianska svetilnica, colu kom- platna gld. i, lan, l.M, i.ho. 1 najloptio uprave, i trlo kom jI- 1, I ,50, 2-I atennka Bvotilnicu i.\ lilovo, prednjo solio Itd. kr. !iu, ul.l 130. 1 virttin hvctilnirii zu hleve, |ir«!tlnjo Biibo ii.i. kr. n, mlA. t.r.o, I, 1 v!««•<•:» cvitilnuM /a rubriko, delavice, IMisliivnio! k'<1- i, S.fiU. dolo-u ceno. I viseća Bvotilnica »a oboilnlcn s ikripvem, protlna Riti f>, 8. 1 viutiča BviitiliiiL-a w tibi-tinito, najflucJHii, ■orta, bron pozlaćen gl. lr>, 2il, in. lene svet i lni«* se razumevajo kompletno n stenjem in steklom vred. 1 svctilničiii ciBtor, mujhoii, srednje fln kr, r>, lin kr, tO, liajtiuojii kr. 10. 1 avutilniijiu liiutor nruiliijn vt-llk, irtdnjl t L11 kr. 2ri, lin kr. a.'>, nujlincjši kr. 4 Ji. 1 vatol Bvetilnltini'Ka Btcnju kr. i, II, S. 1 »kurjo za BVCtilnioti, j«klo kr. s .. 1 ziiBltir...li-.-. i i ).r:un. , tla ziiHtor no znori) kr. A. l oilinilrtibriinoc (bruni, tla Htitklo ne poči) kr. 10. 1 mehanu rn cilindri itintt'o kr. 20. 1 potlrttuva /a Bvotilnicu, iiajlepiu kr. •ju, an. I Hviitiluidiiu. čopiču , v najlopšili oblikah kr. 1A, 35, 8». 1 iškripeo za visečo avotiliiico ((ld. 1.40, i -n, 2,a<». 1 sliklon eiliinlor kr. i, r>, ti. 1 Hli'klonu kniKla kr. 2n, U."., 110. I plohuBta pom>du m I funt petroleju kr. ao, za i funtu r.n kr. Bežni plašči. 1'nl.iv ulinn , KOdpiitlurjom in žotcznitikiiii u rutin iktiin in sploh vsem tistim, ki bo ličiti i«pOHtuvl.joiii, priporoča bo pruv »n-Kleiki ile/ni plus.-, iz novozboljBiinoiin, n c ra z ti r 1 j i v t- ku, ne]iruniočljivt>»(ii hladil Ti plašči prespirujo v elotfiiiui in trpočiio-sti vso ilruRe tlo ztlnj i/.tlolovane. Opomniti bo n.nru, tla bo ti broa vsoga siva, toroj nii-o popruvljanju podvrženi, in so t.il.i ii.irt'ji'iii, tlu mi ilujo t ml i pri lipe m vro innii u na ilriiffi struni kot ole-tciintiiii vrlinu suknja rabiti. I kun v liavuilni voiiko.tli IJ pultev .i.,I-_r volja 10 Kiti., vsaka daljša 2 palca veljata 1 Kld. vrt. Kapuce veljajo kna 1 gld. (jilavii» zaloga ta biik o 0m o t # n s m f> i# iV v Slaiichestrn. Kupei en ffi'oH dtibijo rabat. Bazar Friedman, JUtcih l>vntcv(lraf|c 26. Pred mrazom je in l>o varovala iz čiste ovčjo volne, katera kakor znano telo vat neogibno potrebna, da so zdravju v mrzle BokOVtC« bj najboljlg« niiKle6kef?a.. volnenega lluxkiiiKU I jiar /.a gospodo kr. AO, 70, BO. 1 iiodložcno kr. 70, 00, gl. 120. \ n „ „ dvojne, linjIliiojSo tumbur. gl. 1, 1.80, 1.40. 1 „ „ gospo kr. 40, 00, 80. I „ fino podloženo kr. 00, HO, gl. I. 1 „ „ _ ti vojne, najfinejšo tambur, kr. ho, gl. 1.20. 1 ., «, otroke, j«) vulikoatl kr. 30, 10, r,0. 1 „ „ „ podloženo kr. BO, 60, 70. Potni in drugi šali iz najčiitojio volno, nnjlepšu nacrtani, t šal /.a gospodo kr. 70, M, cl 1.'20, le 1 „ _ „ dvakmt tuko dol« gl- 1»0, 1-80, 3. 1 „ „ otroko kr. 40, 0O, 80. Žilni grelci, najbolje vr-te. 1 pnr /-a gospodo kr. 25, 80, 40, AO. 1 „ ,. gospo kr. 25, 35, (6. 1 „ „ otroko kr. 10, 25. ZtlruVlIul i>rNiiiUi i/, inijt islej^e «lrcTC«*nc uli je volne. Taki varujejo po zimi premrazenja, tiirej so zol6 priporočljivi. 1 za gospodo kr. »0, gl. 1.20, 1.40. 1 „ „ najilnojii gl. 1,60, a, 2.B0. 1 „ gospo gl. 1.20, 1.40. 1 „ „ iiiijlinojsi gl. l.SO, 2.J10. 1 „ otroko kr. 70, Hfl, gl. 1. 1 „ „ niijHiiejSi gl. 1.20, 1.60, J.80. Sr^tim-a^iln«^ wi»o*li».i<* lilm>o. I par za goBpodo gl. I, 1 -50, 2. 1 „ „ „ najllnojšu gl. 1.60, a, 2,50. 1 „ „ gospo -il. 1.20, 1.80, 3.60. Dolge in kratke zdravilne nogovice iz Čista volne« 1 pur za gospodo kr. 30, 40, 60, 00. 1 „ vi.-okili za gospo kr. 70, HO, 00, gl. 1. 1 „ za otroko kr. H, 36, 45, (10. Zimske srajce iz nnjlinej.se volne, novo nogo in lepo, prsa 8 svilo montirane. 1 /.l gOBpod« K 1 ■ J. "tO, .1 e i . 1 z bogato tibiitim iiuprsiiikom gl. 4.AO, 5.50. NlipH /.» k«im|»«mU- iu m^pc, jako lop. 1 velja kr. 20, 3A, 45, 06. 1 n iz svilo kr. 60, 00, gl. 1. Velika izbirka ovratnic za gospode in gospe iz lijousko »vilo, male,-belo gl. 1. „ ,. .. \. ■ /.1111 ■ gl. 1 .A0. „ „ .. veliko, rutiioburvno gl. 2, 2.50 3.50. Kdnn 60 kr. Čepice za gospe in deklice. Po najnovejši šegi in uujlepio. 1 la gospo gl. 1.80, 3.60, 3, S.A0. 1 . deklico kr. uo, 80, gl. 1.20, 1.60. uje prod vsakim škodljivim vremenom, in je torej m jesenskem in zimskem vreuioiiu vzdrži. Bašliki iz najboljega sukna. 1 lep z. vrvcunil gl. 1, 1.60, 1.80. t najfinejši a svilo vezan gl, 2, 3.60, 3. 1 za otroko kr. 00, r1, 1.211, 1.60. Muf Z€i (/ospe in otroke. 1 za gospo, jako lep gl. 1.80, 3, 3.50. Cela garnitura, muf in ovratnik gl. 3.50, 4.50, 0. i mm iiekiico gl. i.6o, a.___ Celo it«>v« za tlo sezono. Ogrinjala z« g«n|»e in dekliro: bola, vijolasta, rndef'ii, modni. So vsa iz boroliuake volno r. najtoiiHinil načrti. 1 za gospe hI. 1.211, 1.80, 3.20, 3.»O, t največjo, M ogrniti gl. 3.50, 4, 4.60, 6. 1 M deklico kr. UO, HO, 90, gl. 1.20. i'l»šfi«'ii i'c«lo bo cena zniža. (294—13) Izdatelj in za uredništvo odgovoren: Ivan Semen. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".