CELJSKI TEDNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA L JUD STVA OKRAJA CELJE OB NAŠEM PRe MAJU Malokatera dežela na svetu lahko pričakuje Prvi maj s tolikšno radostjo kakor ravno naša. Mla- di jugoslovanski delavski razred se je, potem ko je prevzel oblast, iz leta v leto lahko ponašal s sadovi svojega rodovitnega dela. Ob Prvem maju je vsako leto pregledal svoje vrste in ugotovil, da so vedno čvrste j še, vedno bolj sklenjene, vedno bolj zma- govite. Kot gospodarji na svoji zemlji smo mogli izbrati zase takšen način življenja, kakršen je potreben na- ši deželi, da bi čimprej premagali zaostalost, ki smo jo podedovali, in se uvrstili med napredne in raz- vite dežele. Danes smo že tako daleč, da smo že ustvarili materialne temelje za svoj vsestranski na- predek. Na gmotnih temeljih in v skladu z revolu- cionarno prakso, se razvija vse naše življenje v znamenju krepitve socialističnega duha, to se pravi, socialističnih družbenih odnosov, v znamenju no- vega humanizma, v znamenju bratstva in enotnosti naših narodov. V našem glavnem mestu — v Beogradu — so pravkar prenehale plapolati zastave V. kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije. Radostni utrip, s ka- terim smo stopali v kongresnih dneh po ulicah, je še vedno v naših srcih. Z istim radostnim utripom bomo slavili tudi letošnji Prvi maj, še vsi pod mo- gočnim vtisom velikega dogodka, ki je začrtal nove in jasne cilje našemu življenju in nam postavil nove naloge. Zavedamo se velikega pomena V. kon- gresa za naš delavski razred. Toda, sedaj nas čaka mnogo dela in ker smo revolucionarji, moramo spremenili tisto, kar ni do- bro. Vemo, da nam bo šlo vsak dan bolje, toda zato bomo morali vedno bolje delati. Zakaj, le delo nam bo ustvarilo bolj.šo sedanjost in približalo srečno prihodnost. Vsa naša prizadevanja bodo morala biti sedaj usmerjena skrbi za rast življenjske ravni na- šega človeka, ki naj stalno raste v ponos graditeljev naše dežele, v ponos našega delavskega razreda. , Mogočna manifestacija socialistične zavesti, da usmerimo vse sile za dobrobit delovnega človeka, ki se je iz doma sindikatov v Beogradu; ob svitu prvomajskih praznikov, razlila preko vse Jugosla- vije, je nova postaja na poti našega razvoja. Maj je tu. Pomlad je tu. Vedno je enaka in ven- dar vsakokrat drugačna. Za naš Prvi maj je vselej značilno, da ga krase vedno novi uspehi, nenehen napredek pa označuje našo pot. Naj živi Prvi maj, praznik naše ustvarjalne za- jesti! - '-^f ^ -\ GOJMIR MELIK OB OBLETNICI USTANOVITVE OSVOBODILNE FRONTE SLAVNOSTNA SEJA V ponedeljek so se v Celju sesta- li na slavnostni seji člani okrajnega odbora Socialistične zveze, pred- stavniki krajevnih organizacij Soci- alistične zveze, nekateri člani okraj- nega odbora, predstavniki občinske skupščine, občinskega komiteja Zve- ze komunistov, občinskega sindikal- nega sveta in Zveze mladine Celje. Slavnostno sejo, ki je bila sklicana ob obletnici ustanovitve Osvobodil- ne fronte, je vodil Vlado Bogataj. Medtem ko je imel prvi del te se- je izrazito slavnostni značaj, pa so udeleženci razgovora pod drugo toč- ko dnevnega reda temeljito pregle- dali uspehe nedavnih zborov obča- nov v celjski komuni. Zanimivo je, da so zbori, kjer so občani razprav- ljali o statutu komune, presenetljivo uspeli. Bilo je veliko tehtnih pri- pomb, ki bi jih bilo treba pri do- končni redakciji statuta tudi upo- števati. VISOKO PRIZNANJE Igor Ponikvar GLAN CENTRALNEGA SVETA ZVEZE SINDIKATOV JUGOSLAVIJE Prejšnji teden je bil v Beogradu peti kongres Zveze sindikatov Jugo- slavije, na katerem je sodelovalo tu- di okoli dvajset delegatov iz celj- skega okraja. Ko so izbirali novo vodstvo, so ne samo v centralni svet, marveč tudi v predsedstvo Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije izbrali delegata iz Celja, Igorja Ponikvarja. To je vsekakor visoko priznanje za sindikalnega de- lavca, ki je sicer tudi član predsed- stva okrajnega sindikalnega sveta v Celju. Lreduištvo iii »prava Celjskega tednika ter kolektiv Celjskega tiska čestitamo vsem bralcem in sodelav- cem kakor vsem delovnim ljudem k 1. maju ter jim želimo mnogo de- lovnih uspehov. Razgibana predkongresna dejavnost KOMUNISTE CELJSKEGA OKRAJA BO NA OSMEM KON- GRESU ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE ZASTOPALO ENAJST DELEGATOV. Poniocleljkovo razširjeno ae'yo čla- nov otkrajnefira komiitejia Zveze ,ko- miiinijstov v Celju, ikl je bjila poicl voiclis'tViC!.m sekreitarja, inž. Andreja Marinca 'i'n katere ise je udeležil tu- di /.vezivi ljudski poisilianec. Sergej Kraigher, moramo uvrščati v pr^i- |)rav(' org^anizaoij Zveze k]om;uni'StOiv ceLjisikega okraja na osnui kongres Zveze koiinunislov Jugoslavije, Na ia|>oti so 'bili namireč problemi, o kalerih bo prav gotovo veliko govo- ra ne isaimo na bltižnjih konfereneah os.novn;ih in nibč-iniskih organizacij Zvezo 'koanunistov. marveč, o kate- rtih ImkIo morali govoriti tudi nepo* sroidini proiizvajak-i lim. upravljalei. V središču clela so bilii diružbeno-oko- nomiski iiu liidojno poli'tič;n:i problemi v delovniih organi.zaioijaih. Zato ni nalkljuičje. da 90 v oikviru teh vpira- šairu predvisein oisvetlirli deliitev do- hoidka po delu ter krepi^teiv fMiloižaja iiu vloge i^roiizvaj^alca v isa moii p na v- Ijaujii. v upravljanju s i)roizvodni- mi sredistvii in rezuUati njegovega ter družbenega cliela. Posebno pozor- nois't so posvetili tu.di standandu in b]iagii!nj.i delovnega čjiovek-a. koit ene- mu izmed važnih iw)g()jev zaveisine- ga vključevanja in aktiviizaeije člo- veka v ])roizvoclinji. delitvi in po- trdšnjii dolbrin. Drugi in zakljuični del razširjeinei-' ga pilit-nunia so pciisvetiiM predkoii- gresni aktivnostii. ki je že zdaj. v prvem obdobju. do.Siagla i.zireden raz- mah. To so potrdilie sekitorske oziro- ma ihazenisike .koiifereiicf oirganiza- eij Zveze komuniistov in 'nekatera druga zasedanja. Izredno aktivnost organizacij Zveze ko-muniMsitov in njenih člamov pa lah,ko priičakujenvo tuidi v nasleidiijem nljdnbj.u. ko boido na vrsti konleirence cHnovniih 'ter občim^kih origanizaciij. Vtem ko bi ise naj ikonference oisinovnih organiza- cij zaključile do 20. maja. ImmIo kon- ference oibičiuiSkiih organizacij Zveze konurnristov do konca junija;. Na njih bodo izvoliii tudi dielega.te za ().smi kn'n.gres Zveze koimuni^sittov Ju- goslavije. Komuniste celjskega okra- ja h.o na ONimem zveznem kongrcisu zast'f>i)alo enajist delegatov iin sliccr štirje liz ('eljiske občiine ier po ed^en iiz ,k,rške. laške in žalske. l'o črnega delegata bodo izviojiili ,komiun';s'ti bre- žiiške in seviniiške občime sikupaj. Na skupno iz/biro; enega delegaita^il>odo šli ituidi komuniiisti išen'tjurs.ke, šmar- ske iin konjiiišike občime, medtem ko bodo koinuinisti velenjslke im moziir- ske občine sikuipaj izbrali d!va dele- gata. —b BRIGADIRSKI POMENEK > V ŠMARJU Pred praznikom 1. maja so se v Šmarju pri Jelšah zbrali mladinci šmarske občine, ki so se udeleževali mladinskih delovnih akcij. V dvora- ni »Šmarskega hrama« so sedli k pomenku in se razvedrili. Nekateri bodo tudi letos odšli na delovno akcijo. Večina šmarske mladine pa bo pomagala pri krajevnih delovnih akcijah, ki jih pripravljajo organi- zacije SZDL. Zbranim brigadirjem je spregovoril sekretar občinskega odbora SZDL Darko BIZJAK, ki se je sam udeleževal mladinskih delov- nih akcij. ' ' • . , i ^. : V DANA.ŠNJI ŠTEVILKI: # Janko Ževart: Instrumen- ti za boljše življenje so v naših rokah 9 Zraščen s tovarno — Gasil- ski dom, ki ni hotel stati 9 Žalska kultura — v slabem materialnem položaju # Obisk pri šemneterskih svohodaših 0 Kam na izlete? Srečno vož- njo 0 Reportaže, humoreske, čr-, tiče % Praznovanje 1. maja v pre- teklosti % Turizem v Savinjski dolini V PRIHODNJI ŠTEVILKI: # Zaradi praznikov, ki od-, .vzamejo tri produktivne., dni, bomo p^rihodnjič izšli" na 8. straneh # Nova slikanica •! ; v CELJE, 2 9. APRIL 1964 Št. 17 CENA 20 Leto XVI. Glavni urednik TONE MASLO Odgovorni urednik JURE KRA.^OVEC List izhaja ob petkih. Izdi^ja in tiska Časopisno podjetje iCeljski tisk<. Ured- ništvo in uprava: Celje, Trg V. kongre- sa 5,^ poštni predal 152. Telefon 24-23. Tekoči račun: 603-11-1-656. Letna naroč- nina 1000, polletna 500, četrtletna 250 din. Inozemstvo 3400. NAPOVED HIDROMETEOROLOŠ- KEGA ZAVODA SRS V prihodnjih dneh je upati na iz- lK>ljšanje in je pričakovati lepo in sončno vreme. OKRAJNI SINDIKALNI SVET IN OBČINSKI SINDIKAL- NI SVETI CELJE, BREŽICE, KRSKO, LASKO, MOZIRJE, SEVNICA, SLOV. KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH, VELENJE in ŽALEC želijo vsem delovnim ljudem srečne in zadovoljne prvo- majske praznike ter mnogo delovnih uspehov. Stran 2 CELJSKI TEDNIK št. 17 — 29. aprila 1964 POGLED PO SVETU MARJAN RAVNIKAR Pred praznikom smo. Pred velikim in resničnim praznikom. Ali se ga zavedamo? Vemo kaj pomeni 1. maj d sedanjem času, d sedanjih svetov- nih razmerah, v tej ogromni borbi za človeka, za narode, ki se tako ali dru- gače osvobajajo? Daleč je 1889 leto. Od takrat do danes je bilo že 75 prvomajskih dni. V zgodovini človeštva izgleda, da je to kratek čas. Koliko tisočletij je preteklo preden je človeška družba prišla v obdobje, ko .so bili dani vsi pogoji za rojstvo 1. maja. Leninovi predhodniki niso mogli biti oboroženi niti z znanostjo marxizma, niti biti prevzeti z mogočno silo proletariata. Človek se je rodil v vsej svoji veli- čini šele, ko je spoznal sebe, .svojo organizirano moč, ko je dostojanstvo človeka videl v osvobojenem delu, ko se je začel sramovati izkoriščeoanja človeka po človeku in ko je prišel do spoznanja, da barva polti ni merilo manjše in večje vrednosti. Kakor koli je to kratka doba, so spremembe, ki so nastale od takrat pa do danes v primerjavi z vso prejšnjo zgodovino človeške družbe epohalne. Ideje .¥ar- xa in Lenina so postale sinonim ljud- skih množic. Socializem pa je postal stvarnost. Ni več vprašanje njegove ohranitve in obrambe, pač pa nada- Inje razširitve in praktičnega živ- ljenja njegovega. Če bi vprašali od- kod ta nagli razvoj, odkod ljudskim množicam tolika vera v bodočnost, posebno še po drugi svetovni vojni, bi bil odgovor zelo kratek. Mar.ristična znanost, ki je danes dostopna vsem ljudem zadovoljuje prav vse plasti ljudi, razen tiste, ki želijo na račun tujih rok in duhovne zaostalosti, pridobivati. Pri tem mi- slim izkoriščevalce, kapitaliste, vojne propagatorje, dušebrižnike vseh ver in sekt, ki želijo človeka narediti ne- SDobodnega in vdanega volji drugih. Ker je tako, ne more biti dveh ali treh ma.rističnih znanosti, še manj tako različnih, da bi ena propagirala mir, blagostanje in srečo, druga pa vojno, tatvine in rasizem. Priče smo razčiščevanju pojmov v svetovnih razmerjih. Prav naša generacija je tista, ki doživlja neverjeten preporod človeške družbe. V smeri res- ničnega socializma. Ni dveh mar.rj- stičnih znanosti. Zato pa je na stoti' ne poti. ki vodijo v socializem. Naro- di to vedo in se zavedajo odgovorno- sti. Vsak po svoje in na svoj najbolj- ši način prispeva k odstranitvi vsega, kar je blatilo človeško dostojanstvo. Minili so časi, ko so narodi ali stran- ke, sindikati ali partije odhajali za račun gospodarjev v vojne. V današ- nji politični areni gledamo sožitje in iskanje skupnih interesov najrazlič- nejših grupacij. Socialisti in social- demokrati, komunisti in levi kristja- ni iščejo skupen jezik in lastno pot v boljšo bodočnost, (eprav to nekate- rim ni všeč, je vendarle tako. Letoš- nji 1. maj je prav zaradi tega simbol delavske solidarnosti. Mi ga bomo še posebno .slovesno praznovali. Dva vzroka imamo za to — znova smo pred velikimi pozitivnimi spremem- bami. VL plenum ZKJ in V. kongres sindikata Jugoslavije .sta postavila človeka v ospredje bolj kot kdajkoli in bolj kot kjerkoli na svetu. Spošto- vanje ustavnih načel je s tem zago- tovljeno, samoupravljanje pa je do- bilo novo, močno orožje. Človek je žarišče vsega. Za njega so padli borci in za njega smo po revoluciji gradili. Če smo nanj kdaj pozabili, v bodo- če to ne bo več mogoče. In drugi vzrok našega posebnega veselja? Ne bomo neskromni, če tr- dimo, da so naši principi notranje in zunanje politike, medsebojnih odno- sov, koeksistence. sploh vse tisto za kar smo bili nekoč proglašeni za kri- vooerce, priznani od vsega sveta za edino pravilno pot. To ni samo pri- znanje, pač pa tudi ogromen dopri- nos k svetovnenni zbliževanju vseh narodov. Zato lahko mirno rečemo — letošnji prvi maj je res tudi naš, je pa prisoten še na svečanostih izven naših meja pri mnogih drugih naro- dih. O DIVJADI NA NAŠIH POGORJIH V okviru torkove javne tribune bo 5. maja ob 19. uri zvečer preda- val v Narodnem domu predsednik lovske zveze Slovenije dr. Beninger o divjadi naših pogorij. Predavanje bo gotovo zanimalo vse ljubitelje naših gorskih živali, zato prireditelj pričakuje polnoštevilno udeležbo. Udeleženci posvetovanja med razpravo Kmetijstvo v Posavju v t POSVETOVANJE v BREŽICAH PRED NEDAVNIM JE BILO V BREŽICAH POSVETOVANJE O USKLA- JEVANJU KMETIJSKEGA PROGRAMA V SREDNJEM POSAVJU. Namen pasvetovanja je bil, da bi; inalizirali uspehe in probleme v goz- iarstvu, sadjarstvu, živinoreji inpolje- leljstvu. Območje spodnjega Posavja lamreč združuje vse štiri navedene Droizvodne panoge v treh občinah; sevniški, krški in brežiški. Proizvajalni jspehi v posameznih panogah in obči- lah so različni. V gozdaristvu je naj- kritičnejše stanje v brežiški občini, kjer so sekali mnogo mladih gozdnih področij, da bi razširili sadjarske in vinogradniške površine. Gozdarski strokovnjaki so na posvetovanju izra- zili težnjo, da bi pri sanaciji gozdov sodelovala tudi predelovalna industri- ja pri financiranju in ureditvi plantaž- nih gozdnih nasadov. V živinoreji pa izstopa vse večji problem upadanja molznosti in neneh- nega zmanjševanja števila pitanih go- vedi. Povprečna molznost je bila v preteklem letu na tem področju 2830 litrov in je v vsakoletnem upadanju. Mlekarni v Brežicah in Radečah pa sta na območju, kjer grade predvsem hleve za pitanje živine, to je za pro- izvodnjo mesa. V vseh treh občinah je zgrajeno ali pa je v gradnji pri- bližno 4300 stojišč za pitanje govedi. Vprašanje, kdo naj ima matično ži- vino, družbena posestva ali zasebniki, je tembolj akutno, ker so pogodbene proizvodnje, ki so bile do sedaj na tem področju predvsem" v odkupih in kontrahaži, premale, saj stalež živine pri zasebnikih močno upada, v druž- benem sektorju pa je samo 250 krav, ki jih ima v glavnem KZ Videm Krško. Zaradi podružoljanja zemljišč bi bilo nujno, da imajo družbena po- sestva vzrejo mlade govedo živine ter si s tem zagotovijo osnovni oidad. Pri kmetijski proizvodnji naj bi bila pogodbena proizvodnja sestavni del za povečanje blagovne proizvodnje, in to predvsem zato, ker približno dve tretjini zemlje ne prideta v poštev za strojno obdelavo, oziroma ker konfi- guracija zemlje ne pride v poštev za ureditev večjih parcel. Kooperacijske oblike naj bi bile dolgoročne in naj bi usmerjale zasebne kmetovalce v na- črtno proizvodnjo. Stiki z zasebnimi kmetovalci slabijo, navzlic temu, da je že dovolj kmetijskih strokovnjakov, ki bi lahko nudili strotkovno pomoč. Pri kooperacijah bi morale nositi do- ločen proizvodni riziko tudi gospodar- ske organizacije, ne pa samo indivi- dualni proizvajajci. Pomanjkanje kmetijske delovne sile postaja problem, ki ga bo mogoče re- šiti le s povečanjem družbenega .stan- darda v kmetijstvu. Vprašanje na- raščanja življenjskega standarda in- dividualnih proizvajalcev katerih je približno dve tretjini, bi morali reše- vati vzporedno z drugimi panogami. S tem bi vezali delovno silo na kme- tijsko proizvodnjo. Tako imenovano »sezonsko delovno silo« pa moramo ne glede na to od kod izvira, čim hitreje vključevati v družbeno živ- ljenje, ji urediti stanovanja, prehrano in kulturno življenje. . . - v . ,^ . , J. Sever : UKINITEV -^V' LIVARNE CEVI / Na zasedanju delavskega sveta li- varne sive litine v štorski železarni so med drugim razpravljali o pro- blemih poslovanja. Ugotovili so, da je predvidena ukinitev normalnega poslovanja livarne cevi. Razlogov za ustavitev proizvodnje je več: nizka donosnost, ncekonomičnost, ki se je povečala z zmanjšanjem proizvod- nje kokil, ker je dotok cenene zlom- ne iz proizvodnje kokil znatno manjši in jo morajo kupovati na trgu po višjih cenah. Po drugi stra- ni morajo zaradi močne konkurenč- nosti livarne v Iljašu, ki ima mo- dernejšo tehnologijo, ponujati svoje cevi na tržišču po znižanih cenah. Prostor sedanje cevi pa bodo upo- rabili za- formanje težje in srednje strojne litine. Delovna sila, ki je bi- la zaposlena v sedanji livarni, bodo koristno razporedili in zaposlili v ostalih delovnih enotah. KONČNO v UREJENIH PROSTORIH Šmarski občinski odbor SZDL je vse doslej deloval v zelo tesnih pro- storih. Pred prazniki pa so si ure- dili nove prostore. Zdaj je tudi šmarska Delavska univerza dobila potreben prostor, ker se je vselila v dosedanje prostore SZDL. Odslej ima tudi občinski komite ZMS svoj prostor. NAŠI POSLANCI V REPUBLIŠKI SKUPŠČINI JANKO ŽEVART: INSTRLMENTII ZA BOLJŠE ŽIVLJENJE SO V NAŠIH ROKAH! Na zadnjem zasedanju republiškega zbora Socialistične re- publike Slovenije je v razpravi o poročilu Izvršnega sveta sode- lova! tudi poslanec našega območja — tovariš Janko Ževart. Že v začetku je poudaril, kako pomembno je bilo razdobje, za katere- ga je izvršni svet podal svoje poročilo. Ustava je namreč postavi, la pred nas nekatere zelo odgovorne dolgoročne naloge. Pri tem ne gre samo za vsklajevanje našega pravnega sistema z ustavni- mi določili — kot včasih radi poenostavljamo — temveč predvsem za vsebinsko vsklajevanje naše celotne gospodarsko-politične ak- tivnosti. Tovariš Janko Ževart je nato govoril o nekaterih proble- mih našega družbenega življenja. Med drugim je dejal tudi tole: y-Y portočihi Izvršmeg^a sveita so ze- lo jasnio izražema tudi staliišča {rlede nadailjnjeg^a razvoja in krepiitve na- šega komunalinegra siisteima. Nedvom- no srn« tudi na tem področju napra- viilli precejšen korak naprej. Gotovo pa je. da ta proces spremljajo ne- katere slabosti. Vendar se občiimskie skupščine in n-bčani čedalje bo-lj za- vadajo veliikih odjriovornoisti za hiter in Sikladen razvoj svojeg^a podTočja in zato iiščejo in aktiviirajo pred- vsem, lastne moižnositi. Vendar se pri tem — ali zaracirt p()'dedovaii/i'h raz- mer, ali zaradi ncsikladneg^a reševa- nja in pronaišanja dicločenih na,loig in oibveznosti — srečujejo s celo vr- sto težav. V naših čas^opisih smo še pred kratkim zelo poi^slo sirečavalii članke, ki so poskušali vso odigovor- notsit z.a sliail>() napTtiili občinam. Mainjkailo je samo še to, da kdo na- jviše, s kakšmim navidušenjiMn oidbor- ni.ki glasodo nekatere zadeve — na primer šolstvo — sikiipno hitreje re- ševali, potom so take pripomibe lah,- ko samo poliitično škodljive. Z neigi- ran jem problemov težav še ne bi motglii re>ši'ti. V bistvu gre namreč' ■fudi tu za poziitivne procese, saj s(> občinisike iskupšči^ne čutijo čedalje bolj oicl'govorn>e za pravilno delova- nje vseh služb, ki ziadiovoljiijejo po- Irebe občanov.« • Ko pa je tovariš Jan.ko Ževart go- voril o vzrokih nt^katerib sla.bosti v našem goispodarstvu, je dejal: »V linteresu našega nadaljnjega razvoja na vseh področjih družbc- niih diejavnosti je torej, da se sic^-r odlmeno zavzema.mo za d^-u^gačnio 'de- litev naTOi-lnega d,nh'n.^.ka. vendar moramo upn'števati tud'' to, da in- strumeiiti sami še ne bodo poveč(>- vali dohndika. Najsigurnejši imstrii- menitii za ra^st našega stia.ndarda. za hitrejše zadovoljevanje vseh skiii)- nih potreb sio namreč v naših rnikali. Zato je uresniičevamje taike poi'iili!ike . ■stvar ne samo skupščine. Izvršnega sveta in njegovi!h organov, temveč sikrb vseh gospodarskih in družbe- no-pol'itičnih činiteljev — upošteva- joč pri tem načelo, da nosi večje čini izdelale letne delovne načrte. To pa še ni vse! Važno je, kaj pred- videvajo delovni načrti. . . V šmarski občini se večina dejav- nosti suče okoli krajevnih delovnih akcij in komunalne dejavnosti, kar v bistvu niti ni prva naloga organizacije SZDL. To bo bolj stvar krajevnih skupnosti odnosno nekdanjih krajev- nih odborov. Ker pa so ti izgubili svo- , jo vlogo, je zdaj organizacija SZDL v teh krajih prevzela tudi neposredno vlogo pri reševanju krajevnih proble- ■ mov. To seveda ni narobe, saj gre [ predvsem za čim bolj množično sode- lovanje občanov. Tako opažamo v le- tošnjih delovnih načrtih v Rogatcu uresničitev samoprispevka, ki so ga za protiprašno cesto in kanalizacijo že dvakrat sprejeli na zborih voliv- cev. V Bistrici ob Sotli je prav tako v ospredju delovna akcija za ceste, seveda pa še skrb za mladino, uredi- tev klubskih prostorov in izobraže- vanje. V Šmarju pri Jelšah predvide-, vajo olepšanje kraja, pri čemer naj bi množično sodelovah občani. Na Vir- štajnu pa so se s posebno, vnemo lotili gradnje ceste proti Bučam. Ni je kra- jevne organizacije SZDL v šmarski ob- čini, ki ne bi vsaj malo predvidela tudi krajevne delovne akcije. Za to se je zavzela še mladina, ki želi po- magati, i R. LEŠNIK Z DELOM IN ! UČENJEM SE PRIPRAVLJAJO NA ; PRVOMAJSKI PRAZNIK Pionirji v Podčetrtku se že ves me- sec pripravljajo na praznovanje 1. maja. Za šolo so postavili novo kole- sarnico. Na vrtu so si uredili tople grede, sveže prepleskali ohišje, mete- orološko hišico, ograjo in zasadili vrsto različnih cvetic in sadik. Po poteh, ki vodijo v okolici šole, so po- stavili prometne znake. Najbolj živahno pa je ob popoldne- vih v tetinični delavnici, kjer tekmu- jejo za praznik. Njihov šolski oddaj- nik »Švrkec« redno spremlja dogodke v šoli in drugje. Vsakokrat objavlja, kako so uspele šolske naloge, opozar- ja in vzpodbuja. Zdaj, v tekmovanju, pa je še posebej skrbno vršil svojo obveščevalno nalogo, da so vedeli vsi pionirji, kaj dela njihov odred. s. r. RAZSTAVA BRATOV JURIJA IN JANEZA ŠIJBICA Likovna sekcija šoštanjske Svo- bode je ob sodelovanju z ljubljan- sko Narodno galerijo priredila raz- stavo oljnih študij, skic in risb bra- tov Janeza in Jurija Šubica. Razsta- va ki so jo odprli pred dnevi v dvo- rani glasbene šole v Šoštanju, je po- svečena obletnici ustanovitve OF. Na svečani otvoritvi je govoril rav- natelj Narodne galerije Karel Do- bida; razstava bo odprta do 3. maja. Občinska skupščina Žalec Občinski komite ZKS ŽiUec" Občinski odbor SZDL Žiilec 01)činsko združenje Zveze borcev NOV Žalec Občinski komite ZMS Žalec ISKRENE ČESTITKE K PRAZNIKU DELA L MAJU št. 17 — 29. aprila 1964 CELJSKI TEDNIK Stran 3^ OB medmrod™ prazniku dela želimo vsem delovmm LJUDEM OBILO ZADOVOLJSTVA, USPEHOV IN OSEBNE SRECEIJ Letošnje praznovanje 1. maja vključujemo v splet prazničnega razpoloženja vseh naših narodov saj je leto 1964 jubilejno za našo socialistično družbo, je leto, v katerem kujemo čvrste temelje za naš nadaljnji razvoj, za blagostanje vseh nas in bodočih pokolenj! Okrajni odbor SZDL Celje Okrajni komite ZKS Celje Zveza združenj borcev NOV okraja Celje Okrajni komite ZMS Celje Občinska skupščina Celje Občinski odbor SZDL Celje Občinski odbor SZDL Celje Občinski komite ZKS Celje Občinsko združenje borcev NOV Celje ,^ Občinski komite ZMS Celje ZAKAJ JE PRENEHAL OBRATOVATI ELEKTROPLAVZi V štorski želeiz.a,rn(i je pred dnevi pirenebal obraitiovati eliektr« pliavž. Zaikaj se je to z,govečaili prK>izvioi:lnjo grodija za 50 odstoitkov. Novi trani.sfoT,ma,tor so v.giradiili, tioda že v času poiskuiSinega ohratorvamja se je poikvaril. Moriali so gia poslati v popraviilo nazaj v Avistrijo. Da b'i preprečili večji iz- paid proiizvodinje, so vgradi.Li stari transformator, ki pa je pregorel. Ta- koij po okvari so ga odpeljiali v po- pravilo v tovarno :!.Rade Končar« v Zagreb. Tako sta torej zdaj v popra- vi lai oba trains^ormaitorja. Zavoljo prekii m; t ve oibratovan j a elejktiroiplav-;':: ža bo n.aistopiJo pomanj.kanje grod-^' Ija, ikar bo niedvom.no vpliva 1*0 na I izpolnitev proizvodnega programa vj livarni sive litine ,m v jeklarni. To-'*^ da žclezairji so se na sestankih ko- lektiiva doigovorili, da bodo naipeli vse sile, da bodo čimprej prematgali te težave. ZatK) bodo' skrbno štedili, sproščeno dioilovno siilo pa sniiotrno zaposlili. * VSI STATUTI DELOVNIH ORGANIZACIJ NA ŠMARSKEM SPREJETI Pred prazniki je sedemnajst de- lovnih organizacij v šmarski občini predložilo občinski skupščini svoje statute. Predsednik komisije, ki je pregledovala statute, tovariš Vlado MRHAR je poročal, da so večje de- lovne organizacije vestno pripravile htatute, čeprav pretežno nagibajo polj k dobrim pravnim formulaci- jam kot k dejanskemu odrazu raz- mer v kolektivih. Zlasti pomanjklji- vo pa so obdelali vprašanje reelek- cije vodilnih oseb v ekonomskih enotah ter obveščanje članov delov- nega kolektiva, ki bi moralo biti za- gotovljeno. Vse premalo je govora o predhodni obveščenosti delavcev, preden podjetje pokrene odločilni korak. Občinska skupščina je pripo- ročila delovnim organizacijam, da omenjene pomanjkljivosti še prou- čijo in čimprej dopolnijo. .... r. s. NOVICE IZ ŠTOR v ŠAMOTARNI PRESEGLI PLAN TROMESECJA V ištonski železarni so pr(!id idnevi presegli proizvodnii program za ma- rec za 10,9 odstotka, za prvo trome- sečje pa za 13,8 odistoika. Delavci so z iiispehom zadovoljni .zato so ,po- .seilM\j skrbno pregledali program de- la za' pirilv(Mlnji nieseic. ŽELEZARNA V TEDNU REDA IN CISTOCE Tudi delovni kolektiv štorske žele- zarne se je vključil v izvajanje tedna reda in čistoče. Sestavili so tudi svoj lastni program, ki so ga izdelali na sestanku s predsedniki obratnih higi- ensko varnostnih komisij. Ob zaključ- ku tedna reda in čistoče bo komisija pri centralnem delavskem svetu opra- vila pregled izvajanja programa in ocenila uspehe posameznih enot. , . J. M. KONČNO PREOSTANEK CESTE CELJE-ROGAŠKA SLATINA Pred inedavn'im je začelo celjsko Cos(tno- podjetje z zakljnčhimii dieli na dioigraiditvii ceste drugega reda, ki povezuje Celje z Roga.sko Slatino, Cesta je bila v glavnem dograjena že v preteklem leitu, letois končnjejo odisek pred nnostom pri Poidplaitu. Obenem izviT.šujejo poipravljalna dela na zmrzliinah. ki so tudi letos mor.mo poš k odo valit j cestiiiSče. Poisnt"t('k prikazuje asfaltiranje nmkad'ajmLsikiega eestiišča pri Prwl- platu. SLAŠČICARP^A GABERJE , ZIMŠEK ANTON Celje, Marborska c. 32 izdeluje kvalitetno pecivo iin eks- presino izvršuje naročila za gospo- dinjiSitva, Živel 1. maj, praznik dela. IZVOZNI USPEHI STEKLARNE »BORIS KIDRIČ« V ROGAŠKI SLATINI . - Letos je začela s proizvodnjo stekla nova sitoklarska peč v steklarni »Boris Kidrič« v Rogaški Slatini, V novi del tovarne je bilo vloženih okrog dvesto mLlijonov lastnih sredstev, prav toliko investicij pa je vložila Jugobanka. Proizvodne kapacitete so se s tem po- večale za 25 odstotkov, vrednost pro- izvadinje pa je porasla za 400 milijo- nov dinarjev. Realizacija v prvih treh mesecih le- tošnjega leta se je povečala za 24 od- stotkov. To povečanje je predvsem odraz novih kapacitet, ki so začela obratovati v letošnjem letu. Zato v to- varni upravičeno predvidevajo letoš- njo realizacijo plana, ki je za 35 od- stotkov večja od lanskega. Predvide- vanja upravičuje predvsem novi obrat, ki nenehno povečuje količinsko pro- izvodnjo, tako da je tretji mesec obra- tovanja že dosegel 21.400 ton proizve- denega stekla, medtem ko je januarja proizvedel samo 14.400 ton. Količinska proizvodnja je v večjem porastu kot vrednostna, to pa zaradi novih kadrov, pri katerih je vrednost proizvodnje še manjša. V letošnjem letu je porastel tudi izvoz. S svojimi kvalitetnimi izdelki so rogaški steklarji osvojili novo, ita- lijansko tržišče, na katerega doslej niiso izvažali. Vrednost celotnega iz- voza znaša okrog milijon 350 tisoč do- larjev. V glavnem izvažajo v Nemčijo, Združene države Amerike, Avstrijo, Italijo, v poletnih mesecih pa se bo začel izvoz še v Kanado. ■ .v: r nani Cenjenim strankam, našim dK)lbarvi- teljem in delovnim ljudem čestita- .mo za praznik dela i. maj. KOLEKTIV OPREMA, MIZARSTVO IN PARKETARSTVO CELJE Tovarniška 1L Naišiiim poslovnim prijateljeim in de- lovnimi ljudem čestitamo k prazniku ' , dela 1. ima ju. PREVOZNIŠTVO CELJE Stran 4 CELJSKI tednik; št. 17 - 29. aprila 1964 Ni hotel stati NENAVADNA ZGODBA O GASILSKEM DOMU Sladkogorčani so pred leti vneto delali, da bi postavili gasilski dom na planoti blizu šole. Delo je hitro napredovalo, zvozili so opeko, gra- dili in spravili dom pod streho. Ze- lo se jim je mudilo, da bi čim prej proslavljali delovno zmago in imeli veselo otvoritev. Toda dom še ni bil povsem zgrajen. Verjetno niso nanj pozabili, pač pa so usahnila sred- stva. Dom pa, preveč podhranjen, se je lepega dne sesedel pod streho, razveznil zidove in danes stoji po- habljen, kot ga lahko vidimo na sli- ki. Kaj pa zdaj? To je vendar smeš- no in sramotno! Zavarovalnica, ki je sicer stavbo že zavarovala, noče iz- polniti pogodbene obveznosti! Slad- kogorčani sami niso bili enakih mi- sli o nesreči. Nekateri pravijo, da se je gasilski dom porušil zaradi močnega vetra, drugi menijo, da za- radi nestrokovnega dela. Kdo ve? Občinska skupščina tudi ne more razvozi jati zadeve. Vsekakor pa ni mogoče pustiti razvalin novega do-| ma ob cesti, temveč bo treba znova poprijeti in dom postaviti. Sladko- gorčani so že sklenili, da bodo spet delali, vendar potrebujejo vsaj ne- kaj pomoči. Občina je nekaj pri-i makhila, da bi še vsej zavarovalni-l ca? Saj je zavarovala zgradbo, dru-| štvo je tako prizadeto, popotniki^ pa se smejejo, ko gledajo ta čuder^i spomenik. ' , Res je hudomušna nenavadna zgodba Q gasilskem domu, ki ni ho- tel stati. Še sreča, da se ni sesedel takrat, ko je bila v njem slavnostna veselica! ■ Naišim cenjenim sitrankam in visem občanom čestitamio k piraziniku dela 1. maju. ČEVLJARSTVO Celje, Trg svobode 3 .\ris i lil cenjenim strainkam, delov- nim kolektivom in vsem delovnim ljudem Ls.krene čestiitike za praznik dela 1. maj. VULKANIZACIJA CELJE Naši:m ceinjenim goistioim in vsem de- lovnim ljudem čestiitiamo za praz- nik dela 1, maj GOSTILNA ŠELIGO Celje, Teharska 50 Zraščen s tovarno Celih devetinpetdeset 'let živi v steklarskem ognju. Toliko let mu žulji niso izginili z dlani. V toliko letih je FRANC JUGOVAR zrastel s tovarno, ki jo še ponoči zapušča tež- ko, in ko se zjutraj zbudi, se s stra- hom zazre skozi okno, če je morda ni več ... »Pradedov ded, prad.ed, ded, oče, vsi so bili rojeni, vsi so živeli ob glažuti. Komaj sem shodil in toliko zrasel, da sem lahko nesel malico, mi je postal ogenj v glažuti ognji- šče. Ko so mi prve hlače segale že sLuno do kolen, sem začel stiskati modele. Nato so mi dovolili pihati kroglice... To je bilo pred leti, mnogo leti...« Zastrmel se je skozi okno, kjer je enakomerno ropotal dež. Njegove temne, tople oči, so živo sijale izpod košatih obrvi. Nato si je z veliko dlanjo podprl glavo ter za hip utih- nil. ■ »Nekoč so mi rekli: Franc, star si, v penzijo boš moral! Takrat sem zbolel.« Zopet je utihnil. Nato se je zazrl v nas. »Vi tega ne razumete, meni je fa- brika — dom.« »v Rogaško sem prišel deset dni pred tem, preden se je začel prvi »šiht«, to je bilo januarja 1927. leta. Ko sem prvič namočil »fajfo« v lo- nec, so mi oči žarele kot plamen..« »Fabrika je rastla. Mi smo nevid- no stareli.'In nato pridejo tovariši, pa pravijo: Franc, star si, v penzijo boš moral. Jaz sem pa bil na višku moči. Šele takrat sem prav doživel glažuto.. .<( »Ali sedaj veste zakaj sem zbo- lel?« »Nato so tovariši prišli in mi rek- ki: :Fraxic, vrni se, mi te potrebu- jemo. '6d tistega časa je preteklo že dvajset let. Še danes delam.« »Pred leti so mi dali novo stano- vanje v bloku. Mene ni'osrečilo. Ce- lih deset minut je od tovarne. To je predaleč, In ko se zjutraj zbu- dim, je ne vidim skozi okno.« »Oba sinova sta steklarja. Enega, ki je b^l ravno tako steklar, sem med vojno izgubil. Hčerki sta bili tudi v steklarni. Naš rod živi s stek- larno.« »Naš rod raste ob šmelcerskem ognju, črni kavi in dlaneh, ki so prevlečene z žuljasto skorjo vročih fajf. Ko ti postane dlan mehka, je znak, da si star..'. Moja je mehka. Postal sem obratovodja. še vedno "bolje kot penzionist.« Zopet se je zazrl skozi okno. Dež je enakomerno padal na tovarniško dvorišče. Nekje od daleč je priha- jal šum s,teklarskih brusilnic in ena- komerno grgranje glasov ob stek- larskih loncih. Franc se je nasmeh- nil, se nato zagledal v nas in počasi dejal: »Veste, življenje v glažuti je pre- kleto težko, vendar če ga živiš z du- šo, se ne moreš odtrgati od njega. Nekdo bi mislil, da je samo en Ju- govar. Kar sem v rogaški glažuti, je ob meni zraslo mnogo Jugovarjev. Skupaj delamo, pihamo, srkamo črno kavo in si z žuljastimi rokami brišemo znoj, ki v potokih lije z nas... Znoj, ki je znan po vseh kontinentih, znoj, ki mu pravijo kri- stalno steklo, ROGAŠKO KRISTAL- NO STEKLO.« J. Sever Še pomnite, tovariši Kozjanci? Pred seboj imam pismo, starega tovariša, ki od mene želi informacijo, ali bo šel »ta pomembni dan kar tako mirno mimo«. Je le šel, popolnoma mirno, brez kakršnihkoli pripomb, ni več pravega starega spomina na Kozjanski odred, le v spominu po- sameznikov se še občasno prebujajo utrinki na tiste davne, a v naših spominih tako lepe dni. Prav tak kot letošnji je bil ma- rec 1944, le snega je bilo več, bilo je mrzlo in veseli smo bili, ko smo se greli ob peči v lovski koči na Bo- horju. Sicer prostora ni bilo veliko, a za dve četi Kozjanskega bataljona je kar nekako šlo. Ob straži, patru- Ijiranju, počitku, petju in političnih urah so nam minevale minute in ure, tak je bil naš počitek pred no- vimi spopadi, zimski počitek za po- mladno ofenzivo V drugi polovici marca pa je bilo že kar toplo, predstavili smo se na Jelše k hišam, samotno posajenim v globel med kozjanske hribe in tu preživljali enako življenje, dokler — ja, dokler nam zaradi izdajstva streli niso zmotili jutranjega živža- va v taborišču. Neenaka borba nas je prizadela in nam iztrgala nekaj dobrih tovarišev, ostah pa smo krenih, eni nazaj, dru- gi naprej na Bizeljsko. Pozna zima nas je nekaj pripeljala v hrvatsko Zagorje, pridružili smo se zagorskim enotam. Vključeni v borbeno enoto smo sodelovali v bojih pri Klanjcu, vendar smo vsi vedeli, da je naše bivanje tu le začasno. Vsi smo čim- prej želeli nazaj na naše Kozjan- sko. Nekoliko ojačani, spočiti, dobro preskrbljeni z vsem smo po isti poti krenili nazaj. Na Bizeljskem se je s spomladjo vse spremenilo: toplota, poti niso bile več razrite, spolzke in nevarne, ni nam bilo več treba iskati redkih hiš ali samotnih naselij, nad Srom- Ijami smo se utaborili v sveže zele- nem pomladnem gozdu. Odsev no- vega življenja narave je tudi v nas porodil novo živahnost, nestrpnost, dobro razpoloženje in, ali nismo lahko postali celo sanjavi ob' veče- rih, ko so nam ob svitu zvezd naši fantje zapeli pesem ali dve? Se še spomnite na to. Tone, Ivan in ostali? V taborišču življenje nikoli ni bilo enolično, prav gotovo pa v teh dneh druge polovice aprila v tem našem taborišču ni bilo mrtvo. Kurirji so prihajali in odhajali, število članov se je večalo in velik vol, ki ga je To- ne podrl z enim zamahom, nas je le za kratko dobo preskrbel z dob- rim mesom. Čutili smo, da nismo i^eč majhna in malo pomembna eno- ta, bilo nas je petdeset, sto, sto- deset, končno se je število ustavilo nekje pri stotridesetih borcih, dobro oboroženih, pripravljenih za nove spopade. Nad Sromljami je bil formiran Kozjanski odred z dvema bataljo- noma. Tu se je začela življenjska pot ene izmed mnogih enot naše vojske, enote, ki je že v začetku maja na Bohorju razbila prvi na- pad, enote, ki je zavzela Jurklošter, ustanovila prvo osvobojeno ozem- lje in ga nato širila do dne, ko se je morala izprazniti tudi Planina. Maj- hno jedro se je razrastlo in samo leto kasneje smo imeli Kozjansko grupo v okviru frontnih bojev, na Kozjanskem pa prav gotovo močan odred. Prvo obletnico formiranja smo preživeli na Bohorju. Ob kresu smo proslavili ta dan. tudi Sevnice smo se spomnili: z dolgimi rafali naših protitankovskih pušk smo pošiljali pozdrave v dolino, nam in njim v spomin na ta naš dan. Ponovno se spomnimo na to: po- novno obujamo spomine na Jelše, na Silovec, na Jurklošter, pohitimo na vse strani, na Rudenik, v Zabu- kovje, na Prevorje, odpočijmo se v prijaznih hišah in vaseh, spomnimo se Pisec, Prešernove proslave in vse- ga drugega, saj toliko je tega, samo prijetnega, veselega, velikega. Vse težko, deževne noči, mraz in ostalo smo že pozabili. Pa ne pozabimo, da so z nami hodili mnogi, katerih grobovi so posejani po vsem tem našem ozemlju, spomnimo se Dor- da, Andija, Slovenca in vseh osta- lih, ki bi današnji dan prav tako radi preživljali z nami, pa je smrt prekinila njihovo junaško življenj- sko pot. Le naprej, odred Kozjanski! ... Jovo-dr.Ivan Verdelj IZ DELAVNICE NA FAKULTETO VOLTE TE TREBA, PA GRE !Vse prej ko uraden je bil ta-le na- j jin pomenek. Bilo je pravo pred- j praznično kramljanje o življenju in | ^delu, pa še o vremenu povrhu. i »Kako, da ste se spomnili prav hiame?« me je tovariš Koštomaj iz Izavoda za spomeniško varstvo v Ce- yu povprašal takoj, ko sva si ob pozdravu stisnila roke. Razložili smo mu. Radi bi bili po- vedali nekaj o življenju in delu ne- koga, ki sta ga volja in veselje do poklica pripeljala iz delavnice na visoko šolo. In on je zato kot na- lašč: nekoč stavec v naši tiskarni, danes zaposlen pri zbiranju doku- mentacije na zavodu za spomeniško varstvo v Celju. »Te dni pripravljamo ekspertizo k urbanističnemu načrtu Rogaške Sla- tine. V njej moramo podrobno ob- razložiti, zakaj vztrajamo na tem, da nekatere objekte z.avarujemo, da prepovemo rušenje in priporočamo adaptacije. Zbiramo tudi dokumen- tacijo za sanacijo nekaterih znanih gradov in samostanov v našem okraju. Gre z.a Žovnek, Lindck, Ži- ce in še z.a nekatere druge. Kako sc počutim pri tem delu, me vprašujete? Dobro, saj me je arhi- tektura že od nekdaj močno mika- la. Veselje in — morda nekoliko tr- me — me je tudi pripeljalo na fa- kulteto. Glejte, začel sem kot ti- skarski vajenec, nato sem odslužil vojake, ko pa sem se spet vrnil v tiskarno, sem se vpisal v večerno gimnazijo. Delal sem v treh izme- nah — dopoldne, popoldne in pono- či, se hkrati še učil na stavnem stro- ju, pa vendarle končal gimnazijo v dveh letih. Že medtem sem tiskar- no zapustil, se zaposlil pri Foto Ide- alu in se končno vpisal na fakulte- to. Imel sem dvanajst tisočakov šti- pendije, pa si lahko mislite, kako bi s tem živel v Ljubljani — če že ne bi imel svojega poklica. Tako sem se honorarno zaposlil pri »Delu« in tam kot stavec delal štiri ure vsak ' dan. Lahko mi verjamete, da mi je po šestih urah predavanj in štirih ■ urah dela ostalo za študij prav malo časa in moči. Potem sem se vrnil v Celje. Spre- jel sem honorarno delo pri obnovi '. ovatijske cerkve, letos pa sem se ; zaposlil na zavodu. Vidite, to je pravzaprav tudi že vse. Lahko bi bi- , lo, toda študij bom kljub temu še L Nadaljeval. Pri meni je bilo težje še '■ zavoljo tega, ker sta se moj prejš- nji poklic in študij kaj malo ujema- - la. Če pa se nekdo izpopolnjuje v ' svoji stroki in študij poveže s prak- so, mu to nedvomno lahko zelo ko- risti.« Tovariš Tonček Koštomaj je torej eden izmed tistih, ki ga pri študiju ni spremljala ravno nabito polna denarnica. Tudi tokrat sta volja in veselje potrdili svojo vrednost! Morda bi veljalo to večkrat upošte- vati! VZTRAJNO DELO (Z obiska pri šempetrski Svobodi Delavsko prosvetno društvo Svo- boda« Šempeter v Savinjski dolini sodi med najboljša v Sloveniji. V njegovem okviru deluje 11 sekcij. Samo društvo še niti nima dolge tradicije; toda vztrajno in sistema- tično delo je rodilo obilne sadove,, ki so lahko v ponos vsem članom, posebej pa še prizadevnemu pred- - .... .... sedniku in tajniku društva Ivanu Kuharju in Antonu Miklavžinu. Sedaj ni pomembnejše proslave v občini, da ne bi nanjo povabili mla- dih Šempetrčanov. Pravzaprav mo- rajo ravno oni največkrat »mašiti luknje« na večjih prireditvah v ob- čini in marsikdaj rešujejo čast žal- ske komune. Toda kljub temu, da so najboljši, da so reprezentančno društvo, ki ga radi dajejo drugim Zgoraj ansambel spodaj folklorna skupina \ sciii poslovnim prijateljem in delovjiini ljudem česti- tamo za mednarodni praznik dela L maj. TOBAČNA TOVARNA LJUBLJANA Skladišče Celje St. 17 - 29. aprila 1964 CELJSKI TEDNIK^ Stran 5 Z RAZSTAVE LIKOVNEGA SALO- NA — Jože Horvat-Jaki: Človek II. (1963) Foto: V. Berk ŽALSKA KULTURA V SLABEM MATERIALNEM POLOŽAJU Prejišnjo sredo sita abčiriisiki adbor SZDL in Občinski svet kulturno prto^ svetnih ^organizacij v Žaiku isklicala skupni raziši.rjenii iplenum, ki je oib- ravnaval laiktuialme kultu,rlne piDoble- me. KakoT ipovziomaimo iz uvodmeiga Tieferata, ki ga je prebral .sekretar občiinskega odbora SZDL JiOŽe Jan, je imelo ix)'Svetovanje predvsem na^ men, da bi po smerniicah, ki jiih je niakazal ziadsnji repuibliišiki kongres, sprejeli določena nova «ta,liiš.ča, ma- kazali niadaljnjo aistmeritev kulturno prosvetnih organizacij ter oce;ni;li njiihoivo dlej.avniost, hkrati pa opo- zorili nia doloioena viprašianja v času, ko na terenu razpravljajo o s.tatu- tib krajevinili skupnostiii. v katerih naj bi tudi kultuTa našla ustrezno mesto. Po-datkii kažejio, ida je na področ- ju žalske občine 20 kulturno pro- svetinih orgianizacij, 21 knjižnic, 19 klubov, 6 -moiških iiri 2 ženska ter 8 mladinskih pevskih zboirov, 8 kine- matoigrafov itid. Ker »o tudi-sodob- na komiiinikacijsika sredistva sestav- ni diel kulture, je k temu prišteti še 2.800 naročnikov Celjskega te dni- ka, 1.156 naročniikorv Delia iin 975 naroioniikiov Večera, dal] je 349 televi- zoirjev in 7.075 radijskih sprejemni- kov, ki jih imajo že vsia goispodinj- stva. Medtem ko je znašala knjižna /a.loiga lani 24.511 knjig, ki so' bile skoraj vse J:zpos>ojene, je bilo okrog 280.000 klinoolbiiskovalcev, kar pome- nii, da je bil vsak občan 11 krat v k inii. Ti statistični poda,lki govoirijo do- volj p,reipri'čevalno že sami po sebi, vendar zgolj z njimi ne moremo me- riti inekih kulturnih razmer. Plenum je nanizal vrsto vprašanj, ki bi j'ih bilo treba rešiti, če naj bi žalska kultura polne je zaiživeta. Predvsem je .bilo itu.di tu slišati pripombe, ki spremiljiajo celotino na- šo isodiolbmo nesiodlobno amatersko kaltuiro v smislu injenegia staginivTia- nja. ka.r je siicer v obdobju, ko stare olblike odpravljamo, novih pa še ni, povsem razumljivo. Ta stagnacija je občutna zlasti v večjih industrij- /skiih središčih, kot v Žalcu in Pre- 'boldu a nemiara najmoonejša v pev- ski kulturi. V tem ko so na Ofbčinski reviji pned tremi leti nastoipili vsii pevsiki zbori, jiih je predlanskim na- sitopilo 12. lani pa Še samo 9. Vzroke za to je iskati v uinetneim vzdfrže- vanjiu pevske kulture in njenih zu- nanjih manilfestacijah, giloblje pa v šioilaiht, kjer zaradi prenatrpanoisti uioniilh programov ni časa za petje ali ipa (ga je premalo. Ker razen tega med mladino ni pevskega iinteresa, so seveda ogroženi tudi starejši zibo- ri. v katere ni dotoka novih pevcev. Dosti bolje uspeva iinsitrumental- na glasba. Njo zastopa v občini 7 aiisamiblov in 3 giodbe, ki so z izje- mo libojsike in ansambla šempeter- sjke Svofl>ode idvom/ljlve kvaliitete*. Ansamibli .se namireč z izvajanjem hitro zadovoljijo, saj mieinijo, da je to dovoli j kvallitetno že, če poznajo plesni takt. V .težavnem položaju je draimaiti- ka, kjer manjka režiserjev, a ne- mara še v težjem položaju so klubi, ki imajo .kolikor toliko urejene po- goje ile v Žaiicu, Vinski .goiri, Vran- skem in Grižah. medtem ko povsod druigod teh pogojev ni, pa jih zato ne morejo opremiti in jih tako tudi nie uvel javi jati kot pomiembne obli- ke politične iin ku.ltuiraie dejavinosti sploh. Poleg minimalne materialne osno- ve — dotacije Svetu kulturno pro- svetnih organizacij bodo letos zna- šale 2 milijona 800 tisoč dinarjev — je -eden izmed probleniiov vklju- čeva.nja občanov, zlasti mladine, tehnične inteligence in mlajših pro- svetniih delavcev v delo posameznih društev. Zlasti organizacija Zveze mliadime bi morala več storiti za zdravo rokreacijo mladi.h ljudi, v kolikoir lahko tudi kulturno uidej- stvovanje višje stoipnje (ne samo cenene zabave) pojmujemo kot rekreacijo. Sioor pa'je neza.nimanje za kulturo pripisovati času, v kate- rem živimo, splošni materializaciji živiljenja \rizad!e- vanju Ijuidi po čim vlišjeira standar- du. V žalski občin.i sio iglede dnržbe- Tililh centrov zazna.movalli določen napredek, tuidi siodi(diOvanje z obči^n- skimi forumi je 'd'obro, toida te c(>in- tre bo t.rdba neniehnio krepiti, ičiko v večjih središčiih kot v oibrdbnili predelih, zlasti s povečanimii in.ve- stiidijamli v kulturne do.move, kar bo moral zagotoviti tuidi .sedemletni razvojini načrt. Komuna kot.delovne organizacije 'bi morale z večjim ra- zumievanjem reševati materialno plat kullture, o njej pa bii miorale več razp.ravljati .sindikalne po diru ž- inice in samoupravni o.rgani. dhr OBČINSKA DRAMSKA REVIJA v VOJNIKU V počastitev 50-letnic.e celjske Svoboide je ol>činski Svet kulturno prosvetniih organizaciij priiredil v Vojniku v dničh od 22. do 25. tega meseca odnoinsko drams,ko revtijo. Na reviji je nastopilo sedlem dram- skih skupin. Tako je diomiače dir uši- vo uprizorilo Jolina Harteeya Man- mensa igro Peg, srček, moj, diram- .ska skupina SvobiO.de iz Zagrada Švajcerjevo Deklico Mairjetico !iin Kralja telebana^ medltem iko so iz- vajallci liz Škofje vasi' uprizorili zna- no m.ladinsko igro Kekec. Med mno- ,gio izvajan.a dela'pri mas sioidi Agat- he Chrisfie Mišja past, ki jo je na ■eibčiiuskii reviji izvedlo diruštvo Zar, ju iz Trnovelj. Zadnji dan sita bili na sporedu še dve upriizoiritvi: Kri- istinie Brenkove Mačeha in pastorka v izvedbi učencev 111. osnovne šole, k i deia jo v okviiru Delavskega oidra, ter Nicole Manzari Naši ljubi otroai, s katerima je nastoipil Delavsiki oder. luko se je v štirih dneh zvrstilo sedem predstav, ,kii so .prispevale lep delež amaterizmu pri nas. Uspešne izobraževalne oblike Poljudnoznanstveni center celjske delavske univerze je uspešno uveljavil nekatere oblike izobraževanja. Kakor povzemamo iz razgo- vora z vodjo centra DRAGOM BRADAČEM, se je zlasti afirmirala torkova javna tribuna, v okviru katere je bilo v tej sezoni čez dvaj- set predavanj z vseh področij. Povprečen obisk je znašal od 350 do 400 poslušalcev, pri čemer je razveseljivo, da število nenehno ra- ste, kar je treba pripisati dejstvu, da je de- lavska univerza za ta predavanja pridobila širok krog najboljših predavateljev, kakor tudi okoliščini, da so predavanja brezplačna. Pri tem je značilno, da primanjkuje pred- vsem domačih predavateljev in da zanje tudi ni zadostnega interesa. Prav tako je delavska univerza pridobila odlične predavatelje za tedensko radijsko tri- buno, ki obravnavajo najbolj perečo proble- matiko, vendar so težave v tem, ker je do- ločeno temo težko obdelati v časovno ome- jenem obsegu. Med novimi izobraževalnimi oblikami je radijska šola za starše, v kateri sodelujejo najboljši slovenski pedagogi, ki že vrsto let delajo v podobnih šolah v Ljubljani in dru- god, šola za starejše je na programu vsako sredo, prekinili pa jo bodo v počitnicah ju- lija in avgusta. Ker si poljudnoznanstveni center prizadeva, da bi v tem okviru orga- niziral posvetovalnico za starše, bi bilo za- želeno, da bi se ti oglašali z vprašanji, ki se pogosto pojavljajo tudi na roditeljskih se- stankih, pri čemer so lahko vprašanja tudi anonimna. Poljudnoznanstveni center namerava^'z -no- vim šolskim letom prirejati predavanja na roditeljskih sestankih in to na tistih šolah, ki bodo za to določene sporazumno z občin- sko zvezo društva prijateljev mladine. Za predavanja, ki bi imela povsem pedagoško znanstveni značaj, vlada v celjski okolici ve- liko zanimanje. Vsekakor najpomembnejša pa je šola za življenje v mladinskih organizacijah, pri ka- teri gre predvsem za psihološke in zdravstve- ne teme, za razgovore v ožjih krogih, kjer lahko predavatelj pojasni še tako intimno vprašanje. Zanimanje mladine za takšna vpra- šanja je veliko posebno na podeželju, manj v Celju, težave pa so, ker tu še najbolj pri- manjkuje predavateljev. Po mnenju vodje centra Draga Bradača so te šole nujne, saj pomenijo najustreznejšo metodo reševanja mnogih perečih problemov mladine. Zato bi kazalo za te namene predvideti tudi več fi- nančnih sredstev, saj ta, s katerimi razpolaga sklad, ne zadostuieio. LIKOVNA RAZSTAVA TISNIKARJA IN JAKIJA V likovnem salonu v Ravinah na Koroškem je ]>ila te d.na odprta raz- stava dveh pomemihnih (slovenskiih sliikarj(>v — Jožeta Tisinikarja iiz Slovenjega Gradca in Jožeta Horva- ta — Jakija iz Nazarij. Na razstavi, ki so jo odprli i>rejšnji Četrtek, je bil Ja.ki zastopan s trinajstimi, Tis- nikar pa s petnajstimi eksponati. JUGOSLOVANSKE GLEDALIŠKE IGRE v Novem Sadu se bodo v okviru vsakoletnega Sterijinega pozorja 3. maja pričele IX. jugoslovanske gleda- liške igre, ki bodo trajale do 14. maja. Poleg nastopov najvidnejših jugoslo- vanskih gledališč — od slovenskih predstavnikov bo sodelovalo Mestno gledališče ljubljansko z Javoršikovo kriminalno zgodbo — bodo v času gle- ddliških iger priredili več razstav, po- svetovanj in razgovorov, povezanih s sodobno jugoslovansko gledališko problematiko. IZ SLOVENSKIH KONJIC REVIJA MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV Občinski svet Svobod in prosvet- nih društev je pred nedavnim raz- pravljal o pripravah na občinsko re- vijo mladinskih pevskih zborov. Ka- kor je bilo ugotovljeno bodo na re- viji sodelovali skoraj vsi zbori osem- letk. Letošnja revija bo v Zrečah v organizaciji Svobode. Pričakujejo, da bodo pri organizaciji pomagala tudi tamkajšnja podjetja. Za revijo pevskih zborov se je do- zdaj prijavilo 450 mladih pevcev, vsi zb'ori pa se na nastop vestno pri- pravljajo, tako da bo ta zares kva- liteten. Pri tem bodo morali pripra- viti dvorano in oder, poskrbeti pa tudi za prevoz okrog 350 pevcev. Da- tum prireditve še ni določen, pred- videvajo pa, da bo ta ob koncu tega meseca al prve dni maja. SHAKESPEAROVA RAZSTAVA V CELJU v spomin na 400. obletnico rojstva veli kega pesnika in dramatika Williama Shakcs peara bo v foyerju Slovenskega IjudskegB gledališča odprta spominska razstava, ki K je organiziral Britisch Council (Britanski svet) v Zagrebu. Razstavljenih je 28 fotogra Fij »Kraljevsko Shakespearovo gledališče iri bld Vic« ter izbor iz angleških izdaj Shakcs peara. Vsem, ki jim je Shakespeare ljub in drag in ki se želijo seznaniti z njegovo do movino, obisk toplo priporočamo. Zlasti so vabljene šole. Razstava bo odprta od 28. ap- rila do 10. maja dnevno od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. Vstop je prost. PONOVNO GOSTOVANJE LJUBLJANSKE DRAME V CELJU V četrtek. 7. maja bio ljubljanska ])rama gostovala v SLG Celje z n^cL Vise uspešno komied.ijo ameriškega [Iramiati.ka Edward.a Alibeejia >K\(lo sie boji Virginije Woo,lif«. Pežisor je Vfile Koirun. Nasto:pajo pa Duša Poč- kajeva. Jurij Souček. Marija Bcvnko- va in Danilo Bemedičič. Po uspelem zaidinjem gois,ti(vvanj ii ljubljanske Drame pričakuje.mio. {la bo tuid'i tokrat občijistvo do krajii [lamoln.ilo dvoirano. Vstopnice bodo na ra/poiam) pri gledališki blagajni. Z RAZSIAVE LIKOVNEGA SALONA - Ciril Cezar: Kristal I. (steklena dekorativna plastika) Foto: v. Berk RODI LEPE USPEHE za zgled, ne dobivajo od nikogar nobene pomoči in vzdržujejo vse sekcije le s sredstvi, ki jih pridobi društvo s svojimi dejavnostmi, predvsem s kino predstavami. Toda poglejmo, kako in kaj de- lajo posamezne sekcije. »MARKO SKAČE, MARKO SKA- ČE ...« Mladi folkloristi so ob glasbi iz magnetofona ponavljali korake tega lepega belokranjskega plesa. Ko je utihnila glasba, so se zadihani zbra- li okrog pulta na hodniku kulturne- ga doma, kjer so vadili ter drug dru- gega opozarjali na napake, kajti va- dijo sami. Vodja skupine, Helena Hriboršek je rutinirano razlagala Branku, no- vemu članu skupine, kako mora pravilno držati soplesalko. Čeprav Helena še ni dolgo vodja skupine. Se je že dobro vživela v novo dolž- nost. »Da, da. Poroke in vojska; to je za nas največja težava,« se je ogla- sil Franci Laznik, ki pleše pri sku- pini že od njenega začetka. »Letos so odšli iz skupine v vojsko štirje fantje, eden je odšel študirat, Slav- ka .pa se je poročila. Pritegniti^ je bilo potrebno nove člane in pričeti od začetka. Sedaj pa tudi ti že do- bro plešejo.« Vsi so mladi, saj ima najstarejši 22 let, najmlajša pa je Jožica, ki ji je šele 15 let. V skupini so delavci, Uslužbenci, vajenci, dijaki. Osem ur So v službi, nato doma pomagajo staršem na polju, zvečer pa se dva- krat tedensko zberejo v kulturnem domu, kjer pridno vadijo. Pa ne sa- ^o vadijo. Letos so imeli že več na- stopov. Nastopili so v Celju, Žalcu, Pobrni, na gori Oljki itd. In še jih čakajo nastopi; na proslavah 1. ma- la, dneva mladosti, občinskega praz- 'lika in še kje. Končan je bil pomcnek ob odmo- ri kajti potrebno je vaditi. In spet: »Marko skače, Marko skače po ze- 'enoj trati...« . ANSAMBEL, KI GA POZNA VSA SLOVENIJA , V knjižnici je ta večer vadil za- ^avni ansambel. Majhen prostor je ^1. poln zvokov, ki so se spajali v pi^ijetno domačo melodijo. Iz te ce- ^ote je najbolj izstopal bas, v kate- '^^ga je Aco pihal »s polno paro«. ^ Ko je bilo »muzike« konec, mi je vedno zvonilo v ušesih. Melodi- ja, ki so jo igrali, se mi je zdela ze- lo znana, zato sem vprašal vodjo ansambla Borisa Terglava (ki je tu- di komponist), čigava je ta skladba. »To je moja kompozicija,« mi je prijazno pojasnil. »Znana pa se vam zdi zato, ker ste jo verjetno slišali v oddajah RTV Ljubljana, kjer smo že večkrat nastopili.« Povedali so mi, da jih je v za- bavnem ansamblu sedem oziroma osem, če imajo zraven še klavir. Ko pa igrajo domače melodije, nasto- pajo v zasedbi kvinteta in sicer Bo- ris Terglav ali Jože Plevčak klari- net. Vlado Plaskan harmonika, To- ni Fonda, trobenta, Aco Plevčak bas trobenta in Rudi Leheničnik (iz an- sambla Milana Matka je vskočil na- mesto Štefana Kozmelja, ki je od- šel v vojsko) gitara. če pa igrajo v zabavni zasedbi, se jim pridružita še bobnar Tone Kapus in Metka Mi- klavlin, ki igra klavir. Tako kot druge sekcije ima tudi njihova največ težav z odhodom čla- nov v vojsko in s popoldanskimi »šihti« v podjetjih. V ansamblu so vsi mlaidi, saj je povprečna starost komaj 21 let. Va- dijo pa skoraj vsak dan in to po več ur. In rezultati takega vztrajnega dela se že kažejo: nastopili so že večkrat v oddajah RTV Ljubljana, nastopili so v Velenju, Celju, 2alcu, Polzeli... Razen tega pa spremljajo na na- stopih tudi folkloriste, s katerimi imajo tudi večkrat skupne vaje. Za te nastope morajo včasih spreme- niti sestav ansambla, saj recimo po- trebujejo pri prekmurskih plesih tudi violino. V društvu pa ni to edini glasbeni ansambel. Imajo še trio Milana Mat- ka, ki je tudi reden gost RTV Ljub- ljana in kvintet Florjana Lesjaka, ki se tudi že dobro uveljavlja. Ko se bodo vrnili fantje iz vojske, nameravajo ustanoviti veliki revij- ski orkester, s čimer bodo imeli možnost prirejati spevoigre. No, to so zaenkrat le načrti... V TEJ SEZONI TRI PREMIERE Dramska skupina tisti dan ni ime- la vaj. V kulturnem domu pa sem našel Vlada Dolarja, ki je eden od najbolj aktivnih članov in jo skupaj z Avgiisto)n Grešnikom tudi vodi. O delu dramske sekcije DPD »Svo- boda« Šempeter mi je povedal tole: »V skupini jc 15 stalnih članov, a pri vsaki premieri vključimo nove člane. V letošnji sezoni smo imeli že dve premieri, pripravljamo pa še tretjo. Prvo je bila Kolarjeva dra- ma »Sedmorica v kleti«, ki so jo gledalci zelo dobro sprejeli. Nato pa še komedija Manice Lobnikove »Tri dni direktor«. S to smo nastopili na sektorski reviji dramskih skupin v Rečici in bomo z njo tudi otvorili letošnjo okrajno revijo, ki bo v Šempetru. Obedve deli je režiral Vlado Kroflič. Razen tega pa sode- lujemo na vseh proslavah. Tako pri- pravljamo za proslavo 1. maja od- lomek iz Cankarjeve drame »Za na- rodov blagor«; ob otvoritvi kluba SZDL pa, bomo nastopili z-daljšim skečem. Največje težave pri delu imamo zaradi tega, ker imajo ne- kateri člani službo zvečer in težko časovno uskladimo vaje, da so lah- ko vsi prisotni. Težav pa je še ve- liko; recimo kostumi, ki si jih mo- ramo največkrat preskrbeti kar sa- mi, nato prostori, kulise in še mar- sikaj. Toda kljub temu vseeno z ve- seljem hoadimo na vaje.« TUDI OSTALE SKUPINE SO DELAVNE Oktet šempetrske Svobode delu- je že tri leta. Vodi ga Stane Jager, pevovodja pa je Marjan Kozmus. V svojem dosedanjem obstoju je do- segel oktet zavidljive uspehe in je reden gost oddaj RTV Ljubljana. Ko je uredništvo oddaje »Za našo vas« organiziralo tekmovanje zna- nih oktetov, ki nastopajo v tej od- daji, se je šempetrski uvrstil takoj za Slovenskim oktetom in je dobil le 8 glasov poslušalcev manj. Razen tega pa nastopa oktet na vseh proslavah v Šempetru in tudi v žalski občini. Večkrat pa prireja nastope po kolektivih in je pred kratkim nastopil tudi v bolnišnici. V društvu imajo tudi knjižnico, ki ima čez 200 rednih bralcev, V zadnjih letih so povečali njen knjiž- ni fond 9d 400 na 1500 knjig. Delo filmske sekcije se bo bolj poživilo, ko bodo odprli klub. Sicer ima tudi sedaj občasne sestanke in predavanja ob priliki, ko predvaja- jo v kinu razne dobre filme, toda to je preveč redko. Razen navedenih sekcij deluje v okviru društva tudi kino, ki ga vodi programski svet, ter šahovska in kcgljaška sekcija. Stran 6 CELJSKI TEDNIK št. 17 - 29. aprila 1964 SREČNO VOŽNJO FIČKARJI IN POT VSI PEŠCI PRVOMAJSKA PRAZNICNOST — SONCE: Z IN BREZ VREMENSKE NAPOVEDI (DE2 BO BAJE NA DOPUSTU!). BELE IN NE VEC BELE CESTE SE PRAŠE PROTI MORJU IN PLANINAM. NASMEJANI OBRAZI OB VO- LANIH — STRPLJIVI NA PES POTEH. ZASNEŽENI VRHOVI SE ZARE- ZUJEJO V MODRINO MAJSKEGA JUTRA, NA ZELENIH PREPROGAH SE BELIJO BELE CESNJEVE RJUHE — SREČA, ZADOVOLJSTVO, KANEC ZAVISTI; TRIJE DOLGI DNEVI POClTKA IN POMLADAiNSKE RAZBRZDA- NOSTI. »Srečno pot!« Nikar ne pozabite »trikotnika« niti »prve pomoči«, pred- vsem pa ne denarnice! Prepričani smo, da bodo strastni zbiratelji gostinskih računov tudi prišli na svoje. Se to: prihodnji številki smo name- nili le osem strani in bo malo prostora za kroniko nesreč — upoštevajte torej tako našo kot stisko na cesti! »Srečno!« ; POGOVOR NA TEMO: Gremo na izlet ' Pred dnevi sem se s prijateljem pogo- varjala o prijetnih kotičkih, ki jih je v Sloveniji vse palno. Najprej sem go- vorila jaz. Jože je iz Gorenjske in me je pazljivo psblušal, ko sem mu pripo- vedovala o lepotah Štajerske. Zelo malo je vedel o naših krajih. Potem je povzel on. Priznati moram, da sem tudi jaz presneto malo vedela o kra- jih, kamor se ne le domači, ampak tudi tuji turisti iz leta v leto vračajo. Ko sem pozneje o najinem poigovoru premišljevala, se mi je zdelo, da ne bo napak, če tudi vas seznanim z nekate- rimi kraji na Gorenjskem. Prvomajski prazniki so tu in prav gotovo jo bo marsikdo malmil kam ven. Kdor si ne bo izbral lildžnje izletniške točke, ka- mor se bo lahko odpravil peš ali s ko- lesom, se lahko poda na Gorenjsko. Moji na'sveti bodo dobrodošli pred- vsem avtomobilislom in motoriziranim izletnikom. Prepričana sem, da vas še doisti ni obisikalo kraje, o katerih vam bom povedala besedo aU dve in da se boste pozneje še in še vračali občudo- vat njihove lepote. JEZERSKO " • Približno dvanaj.st kilometrov iz Kranja leži ob poti na Jezersko, tik pod Storžičem, Preddvor. To je pri- jazna vasica z umetnim jezerom, kjer lahko čolnarite. Ob jezeru je prijetno gostišče s prenočišči. V okolici je več privlačnih točk, prijeten je pa tudi dveurni sprehod na Jakob, od koder je čudovit razgled na vso ljubljansko kotlino. , LESCE ' * V Lescah je iz leta v leto bolj obiskan Šobčev bajer. V gozdu je majhno jezero, ob katerem je urejen avtocamp in nekaj weekend hišic. Tu- risti in izletniki, ki si žeHjo miru, se vedno znova vračajo tjakaj. '.^ '■-..^.-^-'-'-^ RIBNO -JV-' 'O'" Čudovita izletniška točka je tudi Ribno pri Bledu. Vasica leži ob Savi, ki je tam čista in svetlo zelene barve. Ob Savi je malo jezero, v katerem se poleti lahko okopate. Pobočja nad vasjo so prav v tem spomladanskem času vsa rdeča od resja. Z vrha, kjer je lepo urejeno gostišče, je čudovit razgled na Savo, malo jezero, Jelovi- co, ki se dviguje onstran Save. Svetujem vam, da kdaj obiščete te kraje. Prav gotovo boste presenečeni nad naravnimi lepotami, ki jih boste še sproti odkrivali. In verjemite, ne bo vam žal, če se boste podali na malo daljši izlet. ZA PRAZNIKE BO BOLJE, PRAVIJO »Kako bo na tržnici čez praz- nike?« sem povprašala tržnega nadzornika, tovariša Murka. »Pričakujemo solidno preskr- bo. Mislimo, da bo zelenjave dovolj; tudi sadja bo nekaj, ne vemo pa še točno, kako bo s perutnino,« mi je odgovoril. »Pričakujemo, da bodo nekaj piščancev poslali iz kmetijske zadruge Šmarje pri Jelšah. Na kmete se namreč ne moremo kaj prida zanesti, saj perutnine že nekaj časa redno primanj- kuje.« • Tako torej za ta teden. Kako pa je bilo v preteklem? Cene so bile v glavnem ustaljene. Krom- pir so prodajali po 45 do 55 di- narjev kilogram, belo glavnato zelje po 90, rdečega pa po 80 do 100 dinarjev. Poleg starega korenjčka, ki so ga prodajali po 50 do 200 dinarjev, smo pretekli teden na tržnici že lahko kupili tudi novega, ki so ga pripeljali iz Splita in prodajali po 160 di- narjev. Špinača še vedno vztra- ja na dokaj visokem »nivoju«. Cena za kilogram je namreč od 160 pri družbenem sektorju, do 300 oziroma 500 dinarjev za ki- logram pri privatnih proizvajal- cih. Na tržnici je bilo tudi pre- cej solate — in to različnih vrst in seveda tudi različnih cen. Belivko so prodajali po 300 do 500 dinarjev, glavnato po 320 do 400, motovileč po 300 do 400, radič pa po 130 do 350 dinarjev kilogram. Omeniti moramo se- veda tudi cvetačo — po 260, kumare po 400 do 420 in fižol v zrnju, ki so ga prodajali po 230 do jOO dinarjev kilogram. Za dvajset dinarjev so se po- dražile pomaranče — zdaj so namreč po 300 dinarjev — na tržnico pa so spet pripeljali ne- kaj banan po 350 dinarjev za kilogram. Jajca so prodajali po 24 do 30 dinarjev, perutnine pa — kot smo že ojnenili — ni bilo. Za prvi maj - na Bohor Tistim, ki se še niso odločili, kam se bodo napotili za prvomajske praz- nike, svetujemo — Bohor. Morda še ne veste, da stoji na Bohorju prav lepo urejena planinska koča, ki pri- jazno vabi ljubitelje planin. Kočo so dogradili že pred štirimi leti, upravlja pa jo planinsko društvo »Bohor«. iz Senovega. V koči je tekoča voda, elektrika in urejene sanitarije. V njej je tudi 51 dobrih ležišč, imajo pa še dodatna. Koča je s svojo lepo okolico, čudovitim planinskim zrakom in lepim razgledpm zelo primerna za oddih ih rekreacijo. In še cena: dnevna oskrba za člane planinskega društva je 800 dinarjev, za nečlane pa 1200. Na Bohor pridete takole: z vlakom se zapeljete do Brestanice, od tod pa z avtobusom do Senovega. Od Seno- vega pa do koče je še okrog dve uri zmerne hoje. Avtomobilisti. in mo- toristi pa se lahko na Bohor podajo tudi z vozili — in to kar z obeh strani: s senovške in iz Sevnice oziroma Pla- nine. Koča stoji v višini 925 metrov nadmorske višine. .y ; SENOVŠKI PIONIRJI NA ZASAVSKI PLANINSKI POTI Pri planinskem društvu »Bohor« na Senovem imajo zelo množično pionir- sko skupino. Vodi jo učitelj, tovariš Milan Mahovme, ki je za pohode v planine navdušil že veliko mladine. Tako bo zasavsko planinsko pot letos prehodilo okrog 125 mladincev. Bili so že v Kumrovcu in na Gorah pri Bistrici ob Sotli, preteklo nc Jei;o pa r.o je raz- živela prava planin ;ka aimaJa — 130 ljudi — na lepi Lisci in Lovrencu pri Velikem Kozjem. Na precej naporni poti je včasih kdo vzdihoval, po krat- kem počitku pa so b li spet mladostno živahni. Zadovoljstvo-jim je kar sijalo iz oči. Ko s.no nasceJaji dan te mlade planince vpraševali, kcL^-o jim je bilo všeč na izletu, so Vi3i cdgovarjali, da si še želijo v plaaime. Ce bo vsaj del teh mladih ljudi osial vztrajen našim goram, bo namen planinskega društva dosežen. Pohodi v pLanme uo namreč najboljša rekreacija za ljubitelje pri- rode, poleg tega pa plomenJtijo člo- vekov značaj in utrjujejo njegov na- cionalni poinos. A. V. : OBISKALI BODO BOLNE ČLANE KOLEKTIVA V štorski železarni so nc nedavnem sestanku tajnikov im predsednikov sin- dikalnih podružnic delovinili onot .spre- jeli zanimiv sklep. Sklenili so, da bo- do pred prvomajskimi prazniki obiska- li in obdarili trideset naH dva meseca bolnili članov kolektiva. Za obdaritev jim je izvršni odbor sindikalne po- družnice podjetja odobrU 150 tisoč di- narjev. PROMETNA KRONIKA v • . SMRT POD LOKOMOTIVO V sredo je vozU z motornim kolesom po cesti iz Kumrovca proti Bistrici ob Sotli An- ton Zupan. Na nezavarovanem železniškem prehodu v Polju ni upošteval svetlobnega signala. Hotel je prečkati železnico pred pot- niškim vlakom, ki je ravno tedaj vozil mimo. To pa Je bilo usodno. Zupan se je zaletel v lokomotivo in obležal oa mestu mrtev. GIBANJE PREBIVALSTVA CELJE OH 12. (lo 10. apriln so jo rodilo 2s deklic iii 26. dcrkov. l'OltOClLI SO SE: Ciril Kočovar, štiulont loksfilne fukiiKcte iii Kristina Vipotiiik. otroška negovalka, olia, iz Ljubljane. Kerdinatid l?('|>. delavec in Amalija Zsujner. ikalka. oba iz .\rciinu. Ho- nian Šeligo, pek in Agneza Vuglar. Ikalka oba iz ( <'lja. Stanislav Kolar, delavec iz Osirožnoga in Martina Velernik, strojna pletilja iz Lokrovca. l'"ranc (iolob, avtobusni sprevodnik in Fratiči.ška l.avbič, bolničarka, oba iz (olja. Jožef Mazzoni, kl<'par iz Briii- ce in Kojc Margareta, gradbeni tehnik iz Lise. UMRLI SO: Franc Liptišek, tipokojonec iz Rifnika (8'^). Srečko 1'ižorn. otrok iz Andraža nad Polzelo (4 ines.). Hožidara Mlakar, delavka iz Kotn- pol (V)). Adela Topolovšek, upokojenka iz Celja Andrej Drolc. upokojeni-e iz Celja (fo). Dr Franc-Jo/ef Rebev.šek iz Celja (45). VF.LENJE Od 19. aprila do 25. aprila 1964 se ni nihče iiodil. f POROČILI SO SE: Ciril Rcdnak, čevljar iz Pesja in Zofija Konečnik, delavka iz Pesja. Alojzij Dvoršak, rudar iz Velenja in Marija Stukl, trgovska pomoČ!iica iz Velenja. Kari Skoinšek, avto- mchanik iz MC;lleč in Ana Zaluberšek, šivilja iz Metleče. ,UMRLI SO: Pavel Jelen, upokojenec iz Šentvida (83). Valt-ntin Pirš, cestar iz Modraže (65). BREŽICE Od 18. aprila do 25. aprila 1964 je bilo ro- jenih 8 deklic in 5 dečkov. POROČILI SO SE: Ivan Kene, tesar iz Globokega in Antonija Omerzo, poljedelka iz Pečic. Andrej Komu- čar, poljedelec iz Sobenje vasi in Ivanka- Marija Pire, poljedelka iz Cerine. UMRLI SO: Kari Kromščik, osebni upokojenec iz Bre- žic (68). Mihael Komučar, invalidski upokc jenec iz Krške vasi v Brežicah (61). Terezija Skoda, rojena Rihter, gospodinja iz Drnuve- ga (49). Vladimir Jurisič, iz Trsteaika (1). SLOVENSKE KONJICE OfI 12. do 19. aprila sta se rodili 2 deklici in 2 dečka. ; POROČILI SO SE: Franjo Rogoršek, mizar iz Dobriieža in Ana, Cifentavšek, galanteristka, Tepanjo 50. Alojz Hrovat, poljski delavec iz Padeškega vrha in Frančiška Ovčar, poljska delavka. Kari Gorenak, ključavničar iz Nove Dobra- ve in .Štefka Rušnik, nshižbenka iž Nove Do- brove. Ferdinand Žnidar, tov. delavec iz Bukovelj in Justina Laporšek. delavka iz Stranic. Alojz CJaber, usnjar z Broga pri Konjicah in Amalija Macuh, gospodinjska pomočnica iz Slovenskih Konjic. Roman Pe- ček, usnjar iz Skale in Angela Hren, de- lavka iz Radane vasi. Boris .Sodin. šofer iz .Stranic in Rozika Potnik, uslu/.benka iz Zgornjih Žreč. UMRLI SO: Antonija Sančič, Zgornja Pristava (66). Karel Kovačič iz Hrezina -Strteiiik (70). Vili Valentine, iz Konjiške vasi (74). Martin Ve- dečnik, iz Ciabrovelj (79). Marija jevš(>n(!k, iz Bukovelj («5). Neža Zidaiišek, iz Krab<'rk (68). Franc Tramšek, iz Klokočoviiiku (78). KRONIKA NESREČ Pri padcu so si zlomili nogo — Dveletna Milena Andrinek iz Uiiiš pri Ponikvi. Marija Marčen iz Dobline pri 2usmu, šti- riletni Vinccnc Zagajšek iz Babnega pri Slivnici, Rozalija Zupane iz Dobletinc nad ('eljsko kočo in Marija Križnik iz Dramelj. Štiriletna Karlina Kline iz Sojeska pri Frankolovem je v neopaženem trenutku pri- šla z roko v slamoreznico. Poškodovane ima prste. Ivan Krulc z Loke pri Žusmu, je padel in si pretresel možgane. Stanko Zupančič si je pri delu v Cinkarni poškodoval roko. Pri padu si je poškodoval nogo Dominik Trobiš iz Otemne pri Šmartnem v Rožni do- lini. Milanu Goričanu je padla na nogo težka plošč« in mu jo poškodovala. Z motorjem sta padla Edvard Fišbaher iz Vrbja pri Žalcu in Silvester Basle iz Podvi- nu pri Polzeli. Prvi si je zlomil nogo in pre- tresel možgane, drugi pa si je pretresel mo- žgane. Devetletni Anton Grmek iz Zgornjih Selc pri Ponikvi si je pri padcu poškodoval glavo. SE BO OLIMP REŠIL? Sedmi zavrtljaj spomladan- skega dela tekmovanja v slo- venski nogometni ligi je prine- 'sel, vsaj kar se tiče celjskih; predstavnikov v njej, precejšnje presenečenje. Privoščil si ga je Olimp, ki je na domačem igrišču premagal domačega rivala, že- lezničarsko enajstorico Celja z visokim rezultatom 6:0. Tako sil 1 je Olimp šele v sedemnajsti za- I poredni tekmi zaslužil prvo zmago. Če bi lahko po njej na- povedovali začetek novega ob'« dobja, bi bili najsrečnejši. Olimpa sicer loči od najbližjega/ soseda šest točk, toda pri vsem tem je treba povedati, da ima Delamaris dve tekmi več, kar pomeni, da sta narazen samo za dve piki. To pa v nogometu ni veliko. Morda pa se bo Olimp' venidarle opomogel in rešil v zadnjem trenutku? Kladivar je igral v nedeljo v Murski Soboti, kjer je dosegel pomembno zmago 3:0. Tako se je zdaj utrdil na prvem mestu s šestimi točkami naiskoka pred zasledovalci. Upajmo, da bo to dovolj za osvojitev prvega' mesta. Medtem ko ima Kladivar 30 točk in razliko v golih 41:13, je enajstorica Celja zdrknila po nedeljski katastrofi na deveti tir; sicer pa ima 16 pik ter ne-~ gativno bilanco v golih 32:35. Olimp je še zmeraj na repu lestvice s petimi točkami in razliko v golih 15:36. Priliodnjo nedeljo bodo člani slovenske nogometne lige po- čivali. ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - VIVOD 203 cm v višino Najboljši rezultat na nedeljskem otvoritvenem mitingu v Novi Gorici je dosegel član celjskega Kladivar- ja, Branko Vivod, ki je preskočil 203 cm v višino in s tem izenačil svoj republiški rekord. Od ostalih celjskih udeležencev so zmagali: Vidmajer v kladivu 54.45 m, Lamut v teku na 1000 m — 2:33.8, Zaletel pri skoku v daljino s 693 cm, Špilar v metu kopja — 66.55 m, Le- skova pri skoku v daljino s 501 ter v teku na 60 m — 8.3 in Urbančiče- va v metu krogle — 11.47 ter pri skoku v višino — 148 cm. r ; MEDVEŠEK v ' ZOPET REKORD Celjski atleti so v nedeljo sodelo- vali ne samo na mitingu v Novi Go- rici, marveč tudi na prvem letoš- njem nastopu v Mariboru. Tu se je najbolj izkazal mladi Medvešek, ki je pri skoku v višino dosegel s 193 cm novi državni rekord za mlaj- še mladince. Odličen je bil še Ajdič, ki je zmagal v teku na 100 metrov s 10.7 (Lešek 10.9), Sicer pa so osta- la prva mesta zasedli: žuntar v teku na 1.000 m 2:36.8, štafeta Kladivarja 4 krat 100 v času 45.0, Pikula v metu krogle s 16.01, Pilih pri skoku ob pa- lici s 390 cm ter Marjana Lubejeva v teku na 100 m s 12.4 sekunde. LUBEJ-PETI v nedeljo se je na kegljišču In- grada v Celju končalo letošnje re- publiško prvenstvo v kegljanju za posameznike. Kot smo pričakovali je vendarle prišlo na vrhu lestvice do spremembe. Tako je prvo mesto osvojil član mariborskega Branika Mlakar s 1827 podrtimi keglji. Na ostala boljša mesta so se uveljavili: 2. Steržaj (Branik) 1772, 3. Grom (Ljubljana) 1752, 4. šlibar (Jeseni- ce) 1751, 5. JOŽE LUBEJ (Celje) 1748 (863,885) itd. Ostali Celjani so se uveljavili ta- kole: 12. Druškovič (Elektro) 1686 (878,809), 16. Marinček (Celje) 1676 (855, 821), 20. Vanovšek (Celje) 1667 (831, 836), 36. Štefan Kranjc (Elek- tro) 1614 (783, 831), 57. Vojko Zago- ričnik (Zabukovica) 1575 (801, 774). ;,. TEKMOVANJE V ROKOMETU V počastitev prvega maja je mladinski aktiv Center v Celju priredil tekmovanje v rokometu, na katerem so sodelovale ekipe gimnazije, ekonomske šole, učiteljišča In ak- tiva Center. Rezultati: učiteljišče : Center 7:5, gimna- zija : ekonomska šola 13:9. V finalu je gim- nazija premagala učiteljišče 5:4. V borbi za tretje mesto Je Center odpravil ekipo eko- nomske šole 9:6. Zmagovalna ekjpa Je dobila za nagrado ro- kometno žogo. - • ^ BOLJŠI VTIS Slab vtis, ki ga je Šrot napravil na nedavnem izbirnem tekmovanju za sestavo državne reprezentance je popravil konec prejšnjega tedna, ko je na dvoboju mestnih vrst Ljublja- ne in Budimpešte v orodni telovadbi zasedel odlično tretje mesto. Tako se je Tine Šrot uvrstil na tem tek- movanju kot drugi Jugoslovan za Cerarjem, ki je zmagal ter Madža- rom Aranvosom. if Gradnja nove sladarne v Laiškem so v teku graidihema dela 'iw)ve sladiarne, kii jiih izviaja celjsko jjraichbeno podjetje »lngra'd<. RekoinstrUikcija dela lašjke pivoviar- ne, vikijučiiio z iiioivo sliaidiarno, bodo isitala okrog milijardo diimarjeiv. Velilk tliel isTeidistev Iho vJiožennli lastnih skladiov. Z novo 'sladarno ilx» pivovar- na idobila la:sitna proizvodina srcidstva ^a proizvodnjo slada, kii so ga dio- siedaj uvažali. S lastno proizvoidnjo slada se »lx> povečal tudi asoiitiment in kvaliMeta. \ Posnetek priikazuje gradibcina dela na novi isladlarni. št. 17 — 29. aprila 1964 CELJSKI TEDNIK Stran 7 OBJAVE IN OGLASI KOMPAS OBVEŠČA VABIMO V4S HA IZLETE 1. Ljubitelji planin — 6-dnevnl avtobusn izlet v CHAMONIX. Prijave do 16. maja. 2. 7-dnevni avtobusni izlet v BUDIMPEŠTO PRAGO IN DUNAJ. Prijave do 15. maja. 3. 6-dnevni avtobusni izlet v RIM, FIREN ZE in RAVENNO. Prijave do 10. maja. 4. Gradbeniki — 8-dnevna strokovna eks kurzija preko Dolomitov—Bolzana—Milana- Firenz do Rima. Prijave do 5. maja 5. PO DOLOMITIH — 5-dnevni 'avtobusn izlet v maju; prijave do 30. aprila. 6. CARIGRAD — 9-dnevni avtobusni izlet ' avgustu; ogled Sofije; prijave do 23. maja. 7. AŽURNA OBALA — 6-dnevni avtobusn Izlet v septembru; ogled Milana, Torina ii Genove; prijave do 12. julija. 8. TOKIO — 12-dnevni izlet s posebnim le talom na olimpijske igre v oktobru; prijavi do 1. avgusta. 9. NEW YORK — 11-dnevni izlet s poseb nim letalom na svetovno razstavo; odhod 1: Ljubljane 20. julija in 24. avgusta; prijav* do 10. junija. 10. PO SOVJETSKI ZVEZI — H-dnevm potovanje z vlakom; prijave do 15. maja. 11. TRST—BENETKE — 2-dnevni avtobus ni izlet za delovne kolektive in organizacije 12. SLOVENSKA KOROŠKA — dvodnevn avtobusni izlet za delovne kolektive in Ko roške borce- "delovni kolektivi — ORGANIZACIJE! 1. PO PREKMURJU — tridnevni avtobusni izlet. 2. SLOVENSKE GORICE—TRAKOSCAN - dvodnevni avtobusni izlet. 3. PLITVIčKA JEZERA — CRIKVENICA - RIJEKA — dvodnevni izlet z avtobusom. 4. PO ISTRI — dvodnevni avtobusni izlet 5. PO DOLENJSKI — eno- in dvodnevni avtobusni izleti. 6. PO GORENJSKI PREKO VRSICA na PRIMORSKO — dvo- in večdnevni avtobusni izleti! Pred vsakim izletom obiščite podjetje KOMPAS — CELJE. Organiziramo kolektivna potovanja jn izlete po Jugoslaviji in v ino- zemstvo z modernimi turističnimi avtobusi, z rednimi in posebnimi vlaki, ladjami obalne in rečne plovbe in posebnimi letali. Kompas Celje posreduje prodajo vseh vrst vozovnic za železniški, pomorski in letalski promet, Kompas posreduje v najkrajšem času nabjive potnih listov, vizumov ter menja tuja pla- čilna sredstva in sprejema depozite. KOMPAS Celje daje brezplačno vse pro- metne in turistične inforinajije, prodaja raz- glednice, zemljevide, spominske filatelistične znamke itd. Pred vsakim potovanjem se po- svetujte v poslovalnici. Se priporoča KOMPAS CELJE Tomšičev trg 1 — tel. 23-5U •GLEDALIŠČE Četrtek, 50. aprila 1964 ob 20. uri: Akade- mija bratstvu in enotnosti, izvaja mladina Cuprije — Organizator Obč. odbor ZMS Celje. Četrtek. 7. maja 1964 ob 19.50: Edv\ard Al- bee: KDO SE BOJI VIRGIMJE WOOLF. (iostovanje Drame SNG Ljubljana. Obveščamo vse okoliške šole, ki bodo pri- peljale majniške izlete v Celje, da lahko ogled celjskih kulturnih institucij vežejo tu- di z ogledom mladinskih predstav — IILRA SONCU IN DEŽJU in IZLET. Prijave- pošlji- te na upravo gledališča. • KONCERTI ^ Sreda, 13. maia: Tenorist Anton Dermota, član dunajske dr- žavne opere. Izven abonmaja. Predvidevamo, da bo za ta koncert našega rojaka vladalo izrednb zanimanje. Ljubiteljem glasbe priporočamo, da si pra- vočasno rezervirajo vstopnice v glasbeni šoli. Abonenli imajo prednost nabave vstopnic po ugodnejših cenah do vključno 6. maja. • KINO -'v-r^-;: KINO SEVNICA 6^ Od 2. do 5. maja 1%4 — sBETON.SKA Dzi \(;lA' - niiri h. maju v)m — .1k)m NA (.1UCL< — ame- riški film "^KINO »SVOBODA« ŠEMPETER 1. maja 1%4 — rEkLE.NSKI KLUBc — angleški l)arvni CSl' film ..... i m \ maja 1964 ^ ,SAM.SON PROTI STKANOM« - italijanski barvni fiim • Z AH VALE Ob bridki izgubi našega dragega moža, oče- ta, starega očeta, brata, strica, svaka in tasta JOŽEFA JUGA sedlarskega mojstra iz Žalca 8e iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga spre- mili na y:adnji poti in mu darovali toliko le- pega cvetja ter nam izrekli o.scbno in pismeno sožalje. Zahvaljujemo se gasilskim društvom Za častno spremstvo in govor ob odprtem Krobii, kolektivom: Kovinskega podjetja Ža- lec, i:ieklro-Celje, Bor—Pesnica, Maribor in kmetijski kombinat Žalec, čast. duhovščini, vsem sosedom, prijateljem in znancem. Prav Posebno zahvalo izrekamo Rasievvicz dr. Jo- žetu za njegovo požrtvovalno pomoč ob času dolgotrajne bolezni. Prav vsem še enkrat, srčna hvala. Žalec, dne 27. aprila 1964 Žalujoči sorodniki , ZAHVALA t.''--''-' V neizmerni žalosti in bolečini ob nenadni •^Kubi naše nepozabne sestre in tetke AGNESE CVERLIN *e zahvaljujemo vsem, ki so z njo sočustvo- vali in jo bodrili v njeni težki bolezni. Po- *^bno se zahvaljujemo upraviteljici šole v •^listanju Adcii Rauterjevi za njeno požrtvo- valnost, učiteljskemu zboru, vsem prosvetnim ^ejavceni, učencem, pevskemu zboru in vsem Prijateljem, ki so jo spremini na njeni zad- 1*1' poli, okrasili njen pr^jrani grob z venci «n cvci/em ter nas tolažili. Družina Koren — Dr. Markovič ; • STANOVANJA Zamenjam lepo dvosobno stanovanje v cen- tru Prebolda, za enako v Celju ali bližini. Kregar Dora, Prebold 26. Maribor — Celje! Dvosobno stanovanje v Mariboru zamenjam za odgovarjajoče v Celju. Ponudbe na upravo lista pod šifro >Zumenjava<. Lščein opremlieno ali prazno sobo v Šem- petru ali bližnji okolici. Pomagal bi pri gospodarstvu. Naslov v upravi lista. . /'-j • SLUŽBE Sprejmem dva pečarska pomočnika za delo v delavnici — na normo Družinsko in samsko stanovanje preskrbljeno. Erec Ja- nez, Ulica 1. maja 65 — Kranj. 2 vajenca za kleparsko obrt in 2 pomožna delavca sprejme takoj: Franjo Dolžan. Ce- lje, Kleparstvo in vodovodne instalacije. • KUPIM Enosobno stanovanje ali hišo v Celju ali bližini kupim. Naslov v upravi lista. Trodelno omaro v dobrem stanju kupim. Na- slov v upravi lista. •PRODAM Prodam postelji z žimnicaraa, nočni omarici, psiho in mizo s stoli. Cokan, Dobrova 15, Celje. Tesan gradbeni les 4,5 m' in moped >Sacks« v dobrem stanju prodam. Rojnik Štefan, Kaplja vas 69, Prebold. Italijansko fantovsko kolo (za 8—15 let sta- rosti) prodam. Naslov v upravi lista. Poceni prodam 2 kompletni postelji, otroški voziček in 2 kuhinjski kredenci. Celje, Ipavčeva 16 — vhod levo. Skoraj novo spalnico, starinsko kredenco in kavč prodam. Naslov v upravi lista. Rabljeno kompletno kuhinjsko pohištvo jjro- dam ugodno. Naslov v upravi lista. Takoj vseljivo liišo prodam. Naslov v upravi lista. Dobro ohranjeno kuhinjsko pohištvo in šte- dilnik prodam. Vprašati pri Vidmar, Celje, Aliklošičeva 7. Poci^ni prodam kuhinjsko pohištvo, divan in omaro. Dolenc, (Jeije, Kocbekova 5-11 (po- leg bivšega Mlekopronieta). Prodam manjše posestvo v Vojniku 250. ŽIVINOZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Od 2- do 9. maja 1964 Marjan Tiselj, veterinar, Celje, Savinjska 3-II (Savinjsko nabrežje) ; Telefon: 28-71 . " •RAZNO Polkvalificirani strojnik — Hrvat, star 59 let, z večjim finančnim premoženjem, želi spoznati dekle do 57 let. Prednost imajo de- lavke in kmečka dekleta. Alkoholičarke iz- ključene. Ponudbe na upravo lista pod šifro .DOM<. IZLETNIK ^ Vabimo vas na naše izlete: ZURICll-LONDON-PARIS-MONCIIEN ^ 9-dnevno potovanje z vlakom; ISTANBUL-SOFIJA 8-dnevno potovanje z vlakom; FIRENCE—RIM—NEAPELJ—CAPRI—BE- NETKE—TRST 9-dnevno potovanje z vlakom. PARIS-NICA-MONTE CARLO-MILANO 9-dnevno potovanje z vlakom; KIJEV-LENINGRAD-MOSKVA - poto- vanje preko BLDIMPEŠTE z vlakom (s|)al- ni in jedilni vagon) —avion, 14-dnevno po- tovanje; ATENE-SOLUN-PELOPONEZ-DELFI 9-dnevno potovanje z avtobusom; • BENETKE-TRSt dvodnevni izlet z avtobusom; TRST — enodnevni izlet z avtobusom: DUNAJ — 4-dncvni izlet z avtobusom na svetovno cvetlično razstavo; KOROŠKA — enodnevni in večdnevni iz- leti z avtobusom; BUDrMPESTA-WARSZAWA-BERLIN- s PRAGA-DUNAJ 5 držav — 5 glavnih mest, 14-dnevno avto- busno potovanje; GRČIJA — 10-dnevna ekskurzija za matu- rante vseh šol; PO GORENJSKI-PRIMORSKI 2-dnevni izlet z avtobusom za kolektive; PLITVICE — dvodnevni izlet z avtobusom za kolektive; PO ISTRI — dvodnevni izlet z avtobusom Za kolektive; PO DOLENJSKI - dvodnevni izlet z avtobusom za Ivoloktive; OHRID — 5-dnevno potovanje z avtobu- som za kolektive; IZLETNIK VAM NUDI: —organizacijo izletov in prevozov strokov- nih ekskurzij z modernimi turističnimi av- tobusi po domovini in v inozemstvo, — posredujemo vam nabavo potnih listov in tujih vizumov v najkrajšem času, — vršimo menjavo valut, — vršimo rezervacije v spalnih vagonih in na JAT avionih, rezervacije za letni od- dih, — v prodaji imamo nvtokarte Slovenije in Jugoslavije, turistične karte Slovenije ter avtobusne in železniške vozne rede. Poslovne prostore imamo v Celju na Ti- tovem trgu številka 5 pri avtobusni postaji — telefon 28-41, poštni predal 162. Se priporočamo za cenjena naročila. ^ ; v izletnik celje DRUGO VELIKO MAGRADNO ŽRERAIVJE KOMUNALNA BANKA CELJE s podružnico CELJSKO MESTNO HRANILNICO in eltspoziturami objavlja drugo veliko nagradno žrebanje V poštev pridejo vsi vlagatelji, ki bodo v času od 1. aprila do- 30. junija 1964 vložili na hranilno knjižico najmanj 50.000 din in to vlogo vezali na odpovedni rok od 12 mesecev dalje in vlagatelji, ki bodo vložili najmanj 100.000 dinarjev in ta znesek vezali za dobo 3 do 12 mesecev. Take vloge sprejema Komunalna banka Celje, Celjska mestna hranilnica in ekspoziture v Žalcu, Mozirju, Laškem, Slov. Konjicah, Šmarju pri Jelšah, Šentjurju, Brežicah, Videm-Krškem in Sevnici. Nagrade: " , " • :■ /\ ■ 1 MOPED .>..'-,.„' , ■: .,r, i televizor ' y ;.. ''">-.i:-; '•./'-": '1 ŠIVALNI STROJ ■ ■ •.•■i^;'' :v-, ' ' 1 HLADILNIK ;' ; " -''^ . ' ,'r' ' ' ' 1 SESALEC ■ Žrebanje bo dne 10. julija 19G4, izid žrebanja pa bo objavljen v časopisih Večer in Celjski tednik. Razen žrebanja imajo vlagatelji še to ugodnost, da se njihove vloge obrestujejo po višji obrestni meri od 5,5 do 7 %• VLAGAJTE SVOJE PRIHRANKE, KORISTILI BOSTE SEBI IN SKUPNOSTI! KOMU^AL^A BA\KA CELJE VELENŠEK MIHAEL ELEKTROIN.ŠTALATERSTVO Celje, Mariborska c. 32 čoistita eenjieniin stranka.in iin vsem '()'b6ainom ob prazniku iMia 1. maju. Vsem občanom, posebno pa naš'im cenjenim strankam želiimo prijetim) praznovanje prazniilka dela 1. maja. KLOBUCARSTVO, TOMAŽIN DOMINIK Celje, Tomšičev tr^ 17. Ccmjenim stranikam kaikor tudi na- šim (lobaviiteiljem in visem občainiom oestiitaino za prazniik dela — 1. maj. DOLŽAN FRANJO, KLEPARSTVO IN VODOVODNO INSTALATER- JA^ STVO, Celje, Linhartova 6 Avtoelckitro us'liif;-e i;n elektroiin- štalacije solidn.!) iizvršiije ; - LUDVIK GRAJŽL ''Celje, Teharska 55 Cenjenitm strankam i'n pTislovirjn pnijalc^ljctn želim prijetn« pr. vanje 1. maja, i>raznika cieia. PERKO JOŽE ČEVLJARSTVO, CELJE Zidanškova 9 Vsa naTooiila izvršujemo hiiro in so- lii[|;m). Živel 1. maj! Našiim cenjenim goistom želimo ve- eeilo in piriijeitnio piraznovainje praz- na k a dela. SLAŠČIČARNA BAKIJEVIČ HASAN Celje, Zidanškova 5 - ..; V Prodamo takoj po ugodni ceni , ^ ^ - TOVORNI AVTO FIAT 1100 zel'o dobro olirainjeii in primeren za hhm dostavljanje blaga.. Nos'ilin,ais,t 1200,k,g. Časopisno podjetje »Celjski tisk« Celje e Služba družbenega knjigovodstva pri Narodni banki Jugoslavije podružnica Šoštanj razpiiisuje ENO DELOVNO MESTO V DRUŽBENEM RAČUNOVODSTVU DVE DELOVNI MESTI V OBDELAVI MATERIALA » / f ENO DELOVNO MESTO DAKTILOGRAFA , Pogoj: Končana srednja šola. Osebmi dohodki po praivilnifkn o de- Litvi oisiebndh dioihodkov. Pismene ponudbe je po&laitii gioriojemii Komunalno podjetje »Ceste-kanali/acija« Celje ČESTITA V,SEM DELOVNIM KOLEKTIVOM IN OBČANOM K i. MAJU MEDNARODNEMU , / ' PRAZNIKU DELA. v' . Vsetn delovniin kolektivom in cenjcniiu odjeinalcoin mesta Celja iii okolice čestitamo k prazniku (l(>la L maju, Istoč-asno obvešičamo, da bomo odprli lazstaNo sodobno gospodinjske oprcMiie v bb>ku ».Jugomout« na Olokii 2. Razstava bo odprta od 29. 4. do 10. 5. 1964. dnevno od 8. (b) 18. ure. Bodoče stanovalce montažnib ldoko\ .|u- gomont« in ostale cenjene potrošnike aIjikIiu) \aljimo na ogled razstavljenega pohišt>a »LESNINA« LJUBLJANA > - . , Centrala za SFRJ .v Poslovna enota Celje _ Stran 8 CELJSKI TEDNIK St. 17 — 29. aprila 1964 Za športne treiier|e, sodnike Na zadnji »eji upravnega odliora okrajne zveze za teleisno kulituro v Celju so sprejeli skliep o ustanovitvi posebneiga okrajnega centra za vzgojo ikadrov. Viodlstvo centra so povierilii podpredsedniiiku okrajne zveze za telesno kulturo, Karlu Ju- gu. In prav to imenovanje je dalo >ovioid za pomenek o namenu dn ,na- ogah novoustainovljenega loeatra. — Kdo bo še razen Tebe vodil novi center? — V vo'dstvo sta ibiila i men o v an a še Metodi Klemene, tehnični sekre- tar pri okrajni zvezi za itelesino ikul- turo in Miran Horvat, profesoir te- lesne vzgoje na celjskem učitelji- šču. Razen tega bo center za izvrše- vanje svojiih nalog prtitegniil k so- delovanju še ostale telesnovzgojne istrokovnjaike iz Celja, sodeloval bo z uistrezniim republiškiau icentrom in visekaikor z Viisoko šolo za telesno kulturo v Ljubljana, — Zakaj je sploh prišlo do usta- novitve centra za vzgojo'kadrov za področje telesne kulture? — Ustanovitev taikšnega organa je ibiila za imaš okraj prava niijnoist. Naše organizacije 'močno pogrešajo istrokovine delavce vseh vrst. Pri šolanju strokovnih kadrov smo v zadnjem obdolbjii precej zaostali. Sirokoivne komisiij'e pri okrajni zve- zi za telesnio ikulturo »o se v zaid- n,jom čaisu omejevale samo na kraj- še semiiinarje in tako spodbujale k (delu nekatere delavce, fci pa zdaj po inovih pravilih ne .morejo dobiti 'u,strezni,h ^nazivov. Zato 'bomo šola- nje stnokovinih ikadrov viskladili in izvajali po navodiiliLh republiškega centra. — Al ima center že program svo- jega dela? — O okviirnem načrtu je pred .kraitiki;m irazpravljal tudi upravni 0'dbor oiknajne zveze za telesno kul- turo in ga potrdil. Toda, kot .rečeno, gre zaeinkrat samo za OTientaciijski proigram. ki pa iga bomo po potrebi izpopolnjevali in prila,gajali našim potreba,m in zahtevam. Okrajni center za vzigojo kaidinoiv bo svoje delo usmerjal v prirejanju tečajev, isemiiiarjev in poisvetov za nov t,renerski ikader, nadiaije za no- ve športne isodmiike, pa tudi za or- gainizacijsike delavce. Cenite r bo ure- dil statistično dokuimentacijo stro- kovnih delavcev z uvedbo evidenč- nili liistov ter z izdajo ustreznih knjižie oziroma legitimacij. Pirav taiko ise bo center zavzel, da bo čim prej izvedeina prevedba žje izšolanih stroikovnili kadrov v oikraju in da boldo ti delavci dobili pripadajoče nove nazive. Svoje delo bomo po- isvetiili tudi obstoječemu stroškovne- mu kadru. Zato 'bomo zanje prireja- li izpoipoinjevalne in obnovitvene tečaje, posvete, jih pošiljali na kva- litetina predavanja in pniroditve ipd. Po okvirnem proigramu ,bomo le- tos prirediili trenerske tečaje za ko- šarko, irokomet, atletiko, oidboj.ko, smučanje, nogomet in streljanje. Novost v niašem delu ,boido tečaji za organizaoijisike dielavce v občinskih zvezah za teleisno kulturo, za mlade funkcioinarje šolskih športnih dru- štev pa tudi za tiste, iki bi se naj zlasti v delovnih organizacijah u- kvarjali z rekreaicijo. Poleg tega bo- imo še letois pripravili i več isitrokov- ,ni;h predavanj, orgairizirali najraz- ličnejše sO'dniške tečaje i,n seminar- je ter sklicevali oibčaisne razigovore s itiiistimi istrokovnimi delavci, ki po- klicno 'delajo v telesno vzgojni h or- ganizacijah. Kot rečeno, je to ie Cikviirni pro- gram: :n j egov a uresni'čitev pa ne bo oidviisma samo od vodstva okrajneiga oentra im oikrajine zveze za telesno kultuiroi. mairveč v prvti. vrsti od vseh občinski'h zvez za 'telesino iku'l- turo ter naših osnovnih organiza- oij. — Kako bo organizirano izobraže- vanje? — Po d'0(seda;n,jih vi'dikili hiom^o pripravljali strnjenic tečajic v kad- rovsikih Š0'l.alh. Razen tega b-oimo uveljavili dopiisiio izobraževanje z večkratnimi seminarji itd. — Ali ima center za uresničitev okvirnega programa zagotovljena fi- nančna sredstva? — Za eiuikrat je 0ikTaj,na zveza do- ločila v svojem proraičun.u jiekaj nad dva imiilj'0.na diimarjev za •clvk) n,ašeiga centra. L palm, da bo za za- četek dovolj. . ; Zdravje, lepota, mladostno razpoloženje ... so med drugim značilnosti telesnovzgojnega udejstvovanja. Za nas pa pomeni telesna vzgoja še nekaj več — je del splošne socialistične vzgoje in sestavni del druž- benega ter življenjskega standarda. — Lep skok z žogo je izvedla najboljša v telovadbi med dijakinjami šol druge stopnje v celjskem okraju, Tatjana Jonke (gimnazija); posnetek — Slavko Kokot. Sredstva so razdeljena 01)činski svet za telesno kulturo pri celj- ski oličiuski skupščini je na zadnji seji raz- delil zagotovljena sredstva sklada na ))f)- samezne telesnovzgojne organizacije. Hkrati s tem je sprejel sklop, da sc lahko dodelje- na sredstva črpajo samo namensko »v okviru potrjenih predračunov tclesnovzgojnih orga- nizacij. 8 sredstvi l)o upravljala občinska, zvczu za telesno kulturo oziroma njen fi- nančni servis. Da hi društva iinciu pregled nad trošenjem odobrenih in zajamčenih src^l- slev, l)o servis vsak mesec izdajal posebna I)oročila, v katerih jih bo, seznanjal s sta- njem njihovih računov. Zagotovljena sredstva krijejo komaj slabo tretjino predvidenih izdatkov oziroma (»o- treb. Zato j(^ razumljivo, da bo treba kriti manjkajoči det z zbiranjem sredstev pri go- spodarskih organizacijali. To akcijo bo iz- vedla občinska zveza za telesno kulturo. Sklad za telesno kulturo celjske občine bo v letošnjem letu razpolagal s 29,577.000 di- narji. Od t<; vsote je 5.5 milijonov dinarjev namenil oljčinski zvezi za telesno kulturo za njeno redno delo, za organizacijo občinskih tekmovanj in prvenstev ter za osebne do- hodke zaposlenih pri zvezi in servisu. Med- tem ko bodo šolska športna društva dobila v letošnjem letu 500.000 dinarjev, bo 2'i na- lijonov dinarjev razdeljeniii med posamezne osnovne organizacije. Polog tega je svet za- držal 55".01)0 dinarjev v rezervnem skladu ter za kritje bančnih stroškov. Posamezna društvu bodo v letošnjem letu dobila naslednja sredstva: TVD Vojnik 400.000 TVD Celje mesto 1,510.000. TVD Gaberje" 1,200.000, TVD Hudi- nja 90.000, TVD Kajuh 50.0(K). TVD Ljubeč- na 50.(MJO, TVD Polule 400.000. TVD Škofja vas 100.000. Nogometni klub kladivar Celje 2,4100.000. konjeniški klub 2,400.000, Zelezni- čarsko športno društvo Celje (za vse klube) 5,8služujejo naših u,slii,g lin delovniim ljudem čestitamo za " ; praznik 'dela 1. maj. ? J ŠIVALNICA Celje, Cuprijska 8. SMUČARJI ZA PRVI MAJ Smučarji bodo tudi lotos po-., častili praznik dela, prvi maj z izvedbo tradicionalnega tekmo- vanja na Okrešlju. Kot vsa leta doslej, tako so tudi organizacijo letošnjega smučarskega slavja sprejeli člani celjskega železni- čarskega smučars'kega kluba pokroviteljstvo nad tekmo- vanjem z mednarodno udeležbo pa je prevzel Okrajni sindikalni' svet. Letošnje tekmovanje bo izve- deno samo v slalomu za člane, članice in mtadince. Start bo^ prvega maja ob desetih do-' poldne. ZMAGA CELJSKIH UCITELJLŠČNrKOV Pred dnevi so rokometaši celjskega učiteljišča nastopili v Velenju in tam premagali domačo ekipo z visokim re- zultatom 26:15, polčas 8:9. Mladina bo pomagala PRI GRADNJI STADIONA V MOZIRJU Pred kratkim je bil v Mozirju občni zbor tamošnje občinske zveze za telesno kulturo, na katerem so ugodno ocenili vsa prizadevanja tc- lesnovzgojnih organizacij in njiho- vih delavcev v preteklem letu ter se pogovorili o nalogah, ki jih čakajo. V občini dela vsega skupaj šest telesnovzgojnih organizacij, ki zdru- žujejo nekaj mid 650 aktivnih čla- nov. Njihova aR'tivnost se je poka- zala na številnih tekmovanjih v na- miznem tenisu, smučanju, nogome- tu, ,odbojk]i, streljanju, rokometu, atletiki, orodni telovadbi itd. Zaradi pomanjkanja vaditeljev in sploh de- lavcev v telesnovzgojnih organiza- cijah se češče pojavlja vprašanje de- la ter odnosov med njimi in šolski- mi športnimi društvi. Kadar leži od- govornost za delo na enih in istih ljudeh, je v resnici težko postavlja- ti meje; čeprav bi ob ugodnejših pogojih tudi to bilo možno in realno. Na zboru so veliko govorili o pio- nirski akciji »leto telesne kulture mladine«, ki je v niozirski občini le- po uspela. Utemeljen je tudi sklep, da bodo vsa letošnja tekmovanja in prireditve posvetili jugoslovanskim športnim igram. Sicer pa so med drugim priporočili Gornjegrajča- nom naj takoj pričnejo z obnovo svojega doma. Pomemben je tudi sklep o začetku del pri gradnji športnega stadiona v Mozirju Kar tiče osrednjega objekta v mozir.ski občini še to — mladina je obljubila, da bo pri gradnji stadiona pomaga- la s prostovoljnim delom. Na zboru .so z vso resnostjo ugo- tovili, da zajemajo zlasti partizan- ska društva v glavnem pionirje in mladino, da pa je v teh organizaci- jah premalo kmečke mladine in prav tako premalo članov ter članic. To je ugotovitev, ki velja za skoraj vse partizanske organizacije in ki hkrati narekuje njihovim vodstvom določene delovne obveznosti. Dober prijem Ribiška družina Celje je tudi letos posikrbela za prijeten ribolov. Za člane in ostale ljubitelje športnega ribolova bo od prvega maja dalje vnovič odprt ribnik na Blagovni pri Celju. Zato vas vabimo, da tudi tam preživite del pr- vomajsikih praznikov; z malce sreče boste lahko krepko utr.ujali kakšnega zajetnega luskinarja. Dober prijem in na svidenje. ^' ,• ■ F. p BOKSARJI »OLIMPA« { NA DELU ; Mladi boksarji Olimpa se pod vod- stvom prizadevnega trenerja Karla Kuljatija znova pripravljajo na po- membno tekmovanje. Tokrat bodo na vrsto prišli mladinci, ki bodo 16. in 17. maja sodelovali na republiškem pr- venstvu v Ljubljani. Kot vse kaže bo Olimp poslal na to tekmovanje naj- mainj osem svojih mladih tekmovalcev, Ilustriral: Marjan Vodišek VALTER DVORŠEK: i< LOVSKI KRST Lovski krst je točno in v naprej določen lovski ceremonial, ki se razvija po nepisa- nih lovskih pravilih in sodi med stare lovske šege in navade. Krst je tako zakoreninjen lovski obred, da se mu kandidat ne more /zogniti. Krstijo le lovca, ki je prvič v živ- ljenju uplenil veliko divjad na lovsko pra- vičen način. Ker pa je to zmeraj vesel do- godek. se lovski obred čedalje bolj uporab- lja že 7,a prvič uplenjenega zajca. Kako poteka lovski krst? Ob zaključku lova zbere lovska- družina iz svojih članov >-slavno sodišče«, ki ga sestav- ljajo predsednik, dva prisednika, tožilec in zagovornik. CTani »slavnega sodišča« se po navadi našemijo. Kandidata pripelje pred sodišče oborožen birič, ki ga posadi trdo na zatožno klop in tudi ves čas pazi nanj. Predsednik ugotovi najprej osebne podat- ke obtoženega in vrsto uplenjene divjadi. Ce je obtoženi uplenil divjad v skladu z lov- skimi pravili in če tožilec ugotovitvam ne ugovarja, kar se zgodi le redkokdaj, potem tudi branilec nima težkega dela. Ko je ta del ceremoniala končan, sledijo precej resna lovska vprašanja. Drugi del spraševanja je hud« in posledica bogate zakladnice lovske latinščine. Takrat ''i "»'p" dijo približno t^kša^ yprašaiija: — Kdaj je zajcu najbolj vroče? (Kadar ga pečejo). — Zakaj hodi zajec v zelje? (Ker se ne more peljati). — Zakaj divji petelin med petjem mežl? (Ker poje na pamet in brez not), itd. kaiidiilat sc mora pred sodiščem obnašati ponižno, sicer ga na to opomne birič. Ko je spraševanje končano, odloči sodi- Sče, ki običajno glasi na plačilo določene količine vina. Po uspešno prestani preizkuš- nji predsednik sodišča imenuje obtoženca za pravega lovcu in vrednega, da sprejme lov- ski krst. Tedaj položi birič uplenjeno divjad na klop tako, da sprednje noge visijo na eno, zadnje pa na drugo stran klopi. Kandidat se vleže na klop tako, da ima pod vratom divjad. Zatem pristopi predsednik sodišča, ki kan- didata poškropi z vinom po tilniku in reče: krstim te v imenu svetega Huberta, krstim te v imenu lovske družine, krstim te v imenu zelene bratovščine. Seveda udari ob vsakem izreku kandidata s palico po zadnji plati. Lahko pa uporabi tudi tale izrek, ki ga seveda prav tako spremljajo udarci s pa- lico . . . Knega za lovsko čast in poštenje! Enega za složno življenje lovske družine! Enega za pravično nošenje puške! Po obredu ])redsednik sodišča čestita kr- ščencii: s tem je obred tudi končan. Včasih se uporablja za krst lepo izrezlja- na palica, na katero vpišejo datum krsta; podpišejo pa se tudi vsi njegovi udeleženci. To palico vzame lovski krščenec za spomin. Za veselo razpoloženje sledi krstu Se )'lov- ski ropot«, o tem pa kdaj drugič. gt. 17 — 29.. aprila 1964 CELJSKI TEDNIK Stran I TEDNIKOV ROMAN — HUMORESKA — SUKANICA — ROMAN - HUMORESKA — SLIKANICA — TEDNIKOV ROMAN - AXEL BROOX: AFERA BAXTER 17 Gospod v črni obleki je osupnil. »Nič zadrege, Jim« je rekel Clay veselo. »Kar pogumno naprej. In nikar tako ne glejte. Za- gotavljam vam, da razen mene in gospoda Dala ni nikogar.« Ura v bližnjem stolpu je odbila enajst. Bilo mi je, kakor da slišim svoj mrtvaški zvon. Prekleti norec!« je rekel gospod v črni ob- le! . ->i'o šalo boš drago plačal.« Zaprl je vrata in stopil dva, tri korake po sobi. V roki je držal dolg ozek nož z lesenim ročajem. »Dragi Jim,« je rekel Clay očitajoče. »Nikar nii ne pokvarite najinega prvega srečanja. Pri- znati vam moram, da sem se resnično veselil srečati tako znamenitega moža, kakršen ste vi, pri belem dnevu, kar nikakor ni vsakdanji do- godek, kolikor vem, saj ni vaša navada, gledati človeku v oči. Prej bi rekel, da ste majhna, za- hrbtna podgana, ki mori brezmočne šleve Roth- mannove vrste.« »Če je to tisto, čemur pravite britanski hu4 mor,« je rekel Jim Whistler tiho, skoraj šepe-j taje, »potem vam lahko zagotovim, da je toj ena izmed vaših poslednjih šal.« »Jim, Jim!« ga je pokaral Clay. »Upam, da! si boste premislili, posebno še, če vam povem,; da leži na mizi mojega notarja pismo, ki ga bo^ do odprli, če se mi kaj zgodi. Tam notri so zapi-j sane reči, ki vam bodo krepko zagrenile živ-; 1 j en je.« »Ste mislili tole pismo?« je vprašal Jim in potegnil iz žepa kuverto. »Če ni, tedaj sem po- tegnil iz poštnega nabiralnika napačnega.« Clayeva roka je zadrhtela. Odložil je čopič in počasi vstal. Potem se je pričel v grozi odmi- kati k steni: »Jim, saj menda ne mislite resno!« Noge so mi odpovedale. Oblil me je mrzel znoj. »Gospod Dale,« je zašepetal Jim. »Bodite ta- ko prijazni in se postavite poleg svojega pri- jatelja, da vaju bom imel bolj udobno na očeh. Nikar ne poskušajte seči v žep. No! Zganite se.« Zbral sem vso svojo voljo in oddrsal h Clayju, ki je stal brez moči s hrbtom ob steni in z izbuljenimi očmi gledal morilca, kako se mu z mačjimi koraki približuje do sredine sobe. »Dobra poteza, priznam,« je izdavil Clay. »Predno se preseliva,« je šepetal Jim, »mi lahko še poveste, kako ste rešili šifro. Prekleto bistra glava!« »Tega, dragi Jim, ne boste nikoli izvedeli,« je rekel Clay. Tisti hip se jc nekaj odtrgalo od stropa. Za- žvcnketalo je kakor da je strela udarila v kri- stalno palačo. Jim Whistler je ležal nezavesten pod kosi velikega beneškega svečnika. »Zdaj nama ne preostane drugega, kakor da pra dobro zveževa in pokličeva inšpektorja, da onravi delo, ki mu je dorasel,« je pripomnil Clav in si z rokavom obrisal čelo. Ne vem, če sem se že kdaj čela lotil s taks- nim veseljem. DEVETNAJSTO POGLAVJE »Mrs. de Manca, ali mi lahko pojasnite, kakš- ne odnose ste imeli z Maud Johnstone in Wolan- dom ?« Te besede je spregovoril inšpektor Heppel na dan rekonstrukcije zločina,, tik preden je povabil prebivalce Loncota v knjižnico, kjer naj bi bili priče obnovitve nekaterih okoliščin tiste- ga usodnega ponedeljka. Sophie de Manca ni mogla prebledeti, ker je bila preveč napudrana. Toda prsti so ji pričeli živčno vrteti zlat obesek. Popravila si je lase in se nekajkrat presedla. »Ne razumem, zakaj me to sprašujete!« »Gotovo ne v svojo zabavo,« je odvrnil detek- tiv ostro. »VVolland je lažno ime ameriškega zlo- činca Jima VVhistlerja, ki je umoril Rothmanna. Maud Johnstone pa je Jimova ljubica.« V sobi je zavladala gluha tišina. Delia je pre- bledela. Očitajoče sem pogledal inšpektorja, to- da ta se za to sploh ni zmenil. Vstal je in vrgel na mizo fotografijo. »Fotografijo smo našli v stanovanju Maud Johnstone. ženske, ki je s pismi izsiljevala lor- da Arthurja!« c Sophie de Manca je zardela. »O izsiljevanju ... to se pravi, da je Maud Johnstone izsiljevala mojega bratranca, ničesar ne vem ... Z ameriškim novinarjem ... mislim z Wollandom nisem imela nobenih zvez ... Prvič sem ga videla takrat, ko je prišel... saj ve- ste ...« Umolknila je in se vsa rdeča v obraz zagle- dala v tla. »Kako ste spoznali Maud?« »Delala je za neki kozmetični salon,« je rekla Sophie tiho. »Ne vem, kako je zvedela za moj naslov, toda nekega dne mi je poslala nekajj kozmetičnih vzorcev. Ko sem jih preizkusila, sem jih spet naročila. Potem mi je poslala po- nudbo za temeljito kozmetično kuro. Ker je bil uspeh zajamčen, sem ji morala pred pričetkom poslati fotografijo. To je vse.« »Wollanda torej niste poznali?« »Ne.« »Hvala, Mrs. Manca.« Potem je Heppel povabil vse navzoče v knjiž- nico'. Ko smo prišli do predsobe, v kateri je bil lord Arthur popil svoj poslednji viski, je Delia obstala in se naslonila na kamin. »Vam je slabo?« jo je obzirno vprašal Hep- pel. »Oh, saj ni nič, takoj bo minilo.« »Mr. Clav,« je pričel inšpektor, ko smo se zbrali v knjižnici, »nam bo nadomeščal lorda Arthurja; storil bo vse, kar je verjetno storil pokojnik, ko se ie vrnil v knjižnico.« Molk. Pomislil sem, kakšni občutki neki ob- hajajo morilca, če stoji med nami. Pazljivo sem si ogledal obraze navzočih: bili so kakor otrpli. »Sir Arthur,« je komentiral inšpektor Hep- pel, »je voščil obema damama v predsobi lahko noč in se vrnil v knjižnico. Vrata je za sabo za- klenil, česar mi ne bomo storili, da se nam bo lahko Miss Evre, ko ji bo odleglo, pridružila.« Ob teh besedah je pogledal proti kaminu v predsobi, kjer je še vedno stala Delia in nasla- njala glavo na laket. Bil sem vesel, da si bo tako prihranila vsaj nekaj mučnih prizorov. Clay je stal na sredi sobe, kakor da nekaj premišlja. Potem je stopil k steklenim vratom in pogledal skoznje. »Verjetno je pokojnik stopil do vrat, skozi ka- tera je malo prej odšel Maks Rothmann...« Clay se je obrnil in počasi odkoračil do pi- salne mize in sedel na stol. »Lord Arthur je imel namen prebrati šifro, katere ključ mu je bil pravkar prinesel Roth- mann. Pismo je ležalo v spodnjem predalu.« Gledal sem Clayev bledi obraz in zdelo se mi je, da je bil slikar zaradi vloge, ki jo je igral, do kraja vznemirjen. Segel je v žep. Zaslišali smo rahlo žvenketanje. »Lord Arthur je vzel iz žepa sveženj, poiskal ključ in ga vtaknil v ključavnico. Na pismih, ki jih je bil po večerji pokazal svojemu nečaku, je ležalo žepno ogledalce. Ko je bil predal od- prt, se je na stropu pokazala svetla lisa... In zdaj, Mr. Clay, odprite prosim predal...« »Takoj ...!« je rekel Clav in bliskovito od- skočil. Naslednji hip je treščil na mizo del knji- žnih polic, polnih težkih knjig. Stol, na kate- rem je še pravkar sedel Clay, se je razletel v treske. Heppel in Clav sta planila skozi vrata v pred- sobo. Delia je stala vzravnana poleg kamina. Z roko je segla k ustnicam. »Kate Gibbson,« je rekel Heppel in stopil prednjo. Aretirani ste, ker ste naklepno umo- rili lorda Arthurja Baxterja.« Delia ga je nepremično gledala. Nenadoma pa ji je obraz zadrgetal. Kolena so ji klecnila. Omahnila je in padla po tleh. Nekaj časa se je njeno telo zvijalo v smrtnih krčih, obraz se ji je kakor v grozi spačil, oči so ji stopile iz ja- mic, na ustnice so ji udarile pene. »Ciankalij,« je rekel Heppel suho. Stal sem in topo buljil v lepo telo Delie Evre, ki se je počasi umirilo in končno otrplo. Ni- česar nisem razumel. DVAJSETO POGLAVJE Dva dni pozneje sem sedel s Heppelom in Clavem pri večerji v italijanski restavraciji, kjer smo se prvič videli. »Pravzaprav mi je žal, da je mrtva,« je rekel slikar. »Edinstveno doživetje, srečati žensko, ki ni zlobna samo na pol aH samo včasih, marveč je skoz in skoz zver, izklesana tako rekoč iz enega kosa.« »Nekaj ste pozabili,« je pripomnil Heppel. »Vem, vem! Mislite njeno ljubezen do očeta, proslulega zastrupljevalca Gibbsona, ki je po njem podedovala zločinska nagnjenja.« »Kdaj ste ugotovili identiteto Kate Gibbson z Delio Eyre?« sem vprašal. »Dan pred njeno smrtjo,« je odvrnil Heppel. »Delio Eyre smo zasledovali od uradov za po- sredovanje služb, dokler nismo našli Kate Gib- bson, ki je kot sedemletna deklica, potem ko so njenega očeta obesili, prišla v sirotišnico. Tako je bilo seveda tudi jasno, da tiste bolne sestre, ki jo je obiskovala, nikoli ni bilo, ker je bila Kate edinka. Bolna sestra je bil Jim Whistler, ki se je v času, ko je bila Kate na Lincotu, nekajkrat pojavil v Londonu.«' »Kdaj ste prvič posumili v Delio Eyre?« »Ko sem jo prvič videl,« se je vmešal Clay. »Velika razdalja med očmi, obraz v obliki črke U ... Imela je skratka fiziognomijo morilke.« »Meni se je Delia vsekakor zazdela sumljiva šele takrat, ko sem videl pismo, ki ga je na večer umora natipkala za klub konservativcev,« je rekel Heppel. »Seveda nisem sumil nič dolo- čenega.« »Kate Gibbson se je preživljala s strojepis- jem, je bila torej odlična daktilografinja, inter- punkcije pa so kljub temu presekale debeli pa- pir, napaka, ki jo poklicna tipkarica zagreši samo v skrajni vznemirjenosti ali pa tedaj, če namenoma udarja tako močno, denimo zato, da bi povzročila močan roopt. Razen tega, treh vrstic gotovo ni pisala pet minut, pa čeprav bi jih morala, kakor je rekla, dvakrat pretipkati.« »Rothmann je izjavil, da je položil ključ za šifro, preden je odšel, na pisalno mizo,« je re- kel Clay. »Ko so lorda Arthurja našli mrtvega, listka nikjer več ni bilo. Ker ga Rothmann ni vzel, ga je lahko ukradla samo Delia, ki nam je zamolčala dejstvo, da je prinesla pisalni stroj iz knjižnice, medtem ko je lord Arthur pil svoj viski. Zvezek Dodsleyevih dram, v ka- terem je bil ključ, pa je izginil prav takrat, ko sta bila Wolland in Delia v knjižnici. Ko sem izvedel, kdo je Jim Whistler, sem šifro raz- meroma hitro rešil, čeprav mi je Rothmannova angleščina delala preglavice. Sprva sem imel, kakor se spominjate, samo del šifre, ki je dala: FRAN ROS lesrečiia Erika šef, veliki šef Porcelaiiproma Krištof Me- gušar, se je vrnil. Tri tedne je prebil v rodni deželi nekdanjega nacizma, seveda le po zelo važnih opravkih v korist podjetja in doma- čega gospodarstva sploh. Toda pripeljal se je s prelepim mercedesom in zdaj bo fička, to nebogljeno stvar, lahko prodal. Pred svojo lani zgrajeno imenitno vilo je priplaval s temnosrebrnim vozilom, oblože- nim s paketi. Izstopil je nasmejan in potem je odprl še druga avtomobilska vratca. In tedaj! Kdor je to videl, mu je zamigljalo pred očmi — iz avtomobila je rahlo izsto- pila dama, prava dama, božanska rdečelaska. Krištof Megušar je znal pač pravilno ceniti življenje. Pred tremi leti se je ločil od svoje prve žene. Naveličal se je je bil docela, saj ni bila sposobna reprezentirati soprogo ve- likega šefa. 2e prihodnji dan sc je marsikaj izvedelo. Megušar si je iz Nemčije pripeljal merce- des z nevesto in še la mesec bo slavil po- roko z njo. Pri tem pa je bilo še posebej zanimivo dejstvo, da je lepotica iz tuje de- žele bila po rodu pravzaprav Slovenka. Erika ji je bilo ime. Erika? Personalni referent Porcelanproma Tone Mlačnik se je popraskal za desnim ušesom. Erika — to ni bilo le ime pisalnega stroja, kje neki! Na dve ali tri dekleta s tem ime- nom je že naletel v življenju, toda z eno teh je imel nekaj več opravka, nemara med vojno. Toda kje in kako? Čez dva dni se je srečal z njo, ko ga je šef poklical na referat. V njegovi bleščeči sobi je sedela v fotelju. Med prsti z lakira- nimi nohti je sukala cigareto, noge je držala visoko prekrižane pod kratkim krilcem. S. temnimi očmi pod rdečkastimi kodri las je nebrižno premerila Toneta Mlačnika. »Tovariš referent,« je pričel šef, »preden preideva v službeni razgovor ... Tu naj vas predstavim svoji nevesti, ki mi bo skoro soproga. To je moja Erika, sicer pa prava Slovenka, ki sem jo vrnil domovini . . .« Priklonil se jc Mlačnik obema in jima k čestitki segel v roke. V tem trenutku pa je njen pogled razodel nekakšno presenečenje in začudenje. Te njene oči! Ali se ni nekoč že srečal z njimi? Ženska je zdaj že vsaj tri- deset let imela za seboj, a je bila na vso moč sveža In polna. Erika pa ji je bilo ime . . . Poslovila se je dokaj naglo in referent je pričel z referatom, ki ga ie tokrat na šefovo željo moral občutno skrajšati. Zvečer je Tone Mlačnik kmalu zaspal hkra- ti s svojimi tremi otroki, še preden je nje- gova žena pospravila v kuhinji. Nekej pred polnočjo pa se je nenadno prebudil. V temi je začutil, da mu na čelu sedi komar. Z dlanjo je segel po njem in ga zmečkal. Na- sesai se je že bil njegove krvi, predrzni ko- mar! Komar! Erika Komar! Seveda! Zdaj se je spomnil njenega priimka. Da, poznal je te njene zagonetne oči. Le lasje so ji bili zdaj drugačne barve in v telo je bila vse bolj bujna in zapeljiva. Ali ga ni tudi ona pre- poznala, ko je potem z vso naglco odšla iz .šefove sobe? Od tistega nekoč pa je minilo gotovo že več kakor osemnajst let . . . Šef ga je prihodnji dan spet poklical k sebi. Prijazno ga je potrepljal po ramenu in sedla sta v fotelja.- »No, kako sodite o moji nevesti? Ali ni le- potica, kakršno bi mi marsikdo lahko za- vidal?« »K novemu mercedesu sodi pač tudi lepa žena.« »In tudi k moji novi vili. Ampak še to bi vas rad vprašal: Ali ste sploh že kdaj videli tako stoprocentno žensko, kakršna je Erika?« »Morda že. Seveda se je tedaj šele razvijala v to, kar je danes. Ce se ne motim in če je to Erika Komar iz Zagorice . . .« »Torej ste jo prepoznali. Tudi ona vas je. Spomin na vas pa ji ni nič kaj prijeten. Bila je tedaj še otrok. Vi pa ste prišli nadnjo z nekakšnimi gromozanskimi škarjami, menda s takšnimi, s kakršnimi sicer ovcam strižejo volno. V silen strah ste jo spravili, revico.« »Bila je vojna in bil sem partizan. Potre- ben je bil svarilen zgled še drugim. Hodila je tedaj z nekim okupatorskim lajtnantom.« »VI pa ste ji postrigli lase, njene lepe la- se!« »Tedaj je imela še rumene lase.« »Kaj ste vendar imeli od tega, ko pa so ji potem zrasli novi, še lepši? Okrutno ste ravnali in to bi vam lahko zameril tudi jaz. Zlasti še, ker vem, da je tisti lajtnant VVer- ner bil pravi lump. Takoj po vojni se je v Nemčiji z njim poročila, a jo je pozneje grdo varal in sta se ločila. Dovolj je pretrpela v življenju. Vi pa, to bi rad vedel, ali jo še vedno sovražite?« »Cemu? Marsikaj je v teku let zastarelo, mnogo smo pozabili . . .« »Po vašem mnenju je zadeva torej v redu in boste o njej molčali, ali ne? Ali mi mo- rete to obljubiti s častno besedo?« »Za kaj takega ne bi hotel tratiti častnih besed.« »Torej boste molčali tudi brez častne be- sede? Zadovoljila se bova tudi s tem. Saj veste: Erikin ugled je tudi moj ugled in hkrati je to ugled našega Porcelanproma. Iz hvaležnosti za vašo uvidevnost vam hočem izkazati še posebno čast: Bodite mi poročna priča!« V tem hipu se je premaknila španska ste- na v kotu poleg omare. Te stene tam Tone Mlačnik ni bil še nikoli prej opazil. Izza nje pa je planila ona, Erika. Burno je objela šefa in ga nrav glasno poliubila: »Hvala ti, Krištof! Pravi šef si in viteško si zastopal moje interese. Vi pa, tovariš per- sonalni, tudi niste več tisti brezsrčnež s stra- šnimi škarjami. Saj sem vse slišala! Zato vam rada odpuščam in lahko boste poročna priča mojemu bodočemu možu.« »Ničesar mi nimate pravice odpuščati!« je odločno dejal Mlačnik in vstal. »Pa tudi po- ročna priča vam ne bom!« »To si upate?« je vzkipela. »Takšno prilož- nost odbijate? In hotela sem Krištofa napro- siti, da vas poviša v svojega glavnega pomoč- nika! O, kako nezaslišana nehvaležnost!« Pri vratih je Mlačnik zinil samo še to: »Pustite me v miru z vso to komedijo!« Erika se je poročila s šefom Krištofom Megušarjem. V sladko srečo njunih medenih tednov pa so nepričakovano udarili usodni dogodki. Pri nas je zapihal osvežujoč veter in šef, veliki šef, se je moral zagovarjati zaradi de- viz, potovanj, prejemkov, daril, mercedesa in vile. Da je mogel vrniti večje zneske, je pro- dal prelepo vozilo. In preden se je preselil v neko drugo republiko, da postane tam kal- kulant Ekserproma, je prodal tudi vilo. Ob- držal pa je fička zase in za razočarano, ne- srečno Eriko. Tone .Mlačnik je bil nemalo presenečen, ko ga je volja kolektiva v podjetju poklicala na prosto mesto direktorja Porcelanoproma. stran 11 CELJSKI TEDNIK Št. 17 — 29. aprila 1964 SMEH PRI NAS V GOSTEH Množična zastrupitev — Kaj si jedel, ljubi mož, da tako strašno bruhaš? Da se v Celju nisi zastrupil? — Menda sem se res. V Ljudskem magazinu sem v prvem nadstropju za- gledal ves tisti strahoten kiic, pa me je zgrabilo. — — Joj, saj bodo ljudje, ki to kupu- jejo, pomrli! — — Najbrž ne. Nekateri pač razpola- gajo . s protistrupom (Ibrezukusus) in ga bodo zlahka prebavili. M. R. TRI PRAZNIČNE NA ENO TEMO — Daj no Mihec, ko si že na drevesu, vrzi mi iz gnezda kak- šno mlado vrano ...! — Ne! Tudi mi nimamo mesa! — Kaj si je le mislil tale pr- vomajski izletnik, ko je tako na ves glas vzkliknil: tole me- so bi mi pa teknilo ...? — To bo vesela moja Franca, da ji štirinajst dni nosim me- so za nedeljsko kosilo. Ga bo- mo imeli pa za praznike ... OD NEKATERIH GOSTINSKIH NASVETOV 'pred navalom tujčevi z ozirom na to, da je Gostinska sezona takorekoč pred Vrati, mo- lamo Vrata odpreti čimbolj na stežaj. Dozdaj smo dajali prednost domačim gostom, zdaj bomo morali dati Prednost Tujim Gostom. Ce bo še kak Tuji Gost prišel v naš lokal, ga mora takoj obkoliti čimveč natakarjev in natakaric, nakar ga mora vsak vprašat, kaj izvoli želeti. Vsaj dva ga morata prijeti za roke in ga odpeljati k naj- lepši mizi. Ce se bo zgodilo, da bo Gost Nemec, se bomo morali sporazu- mevati po Nemško, če pa bo ene druge narodnosti, se lahko spora- zumevamo tudi z rokami ali mrmranjem. Ob mizi, za katero sedi Tuji Gost, se morajo vseskozi menjavati natakarske straže in čakati, kdaj bo Gost izvolil želeti še kaj. Iz tem bomo prispevali k boljšim Vtisom od našega gostinstva. ; v / ■ v Pepi Šolar 1. r. LE ZAKAJ? ^ ■ , Kaj bi se zgražali nad Tavlorjevo Liz, ko take so senzacije čist' bliz'! Neznosni pogoji Na otoku Lošinju so letos spomla- di urejevali počitniški dom tudi Tr- boveljčani. Nekaj upokojencev — ru- darjev je ob delu preživljalo na otoku tudi rekreacijo v pomladnih dneh. Jasno je, da se niso preveč gnali, saj jim tudi ni bilo treba. Pa se je drznil nekdo, ki ie medtem večkrat obiskal Lošinj in videl upoko- jence vsakikirat skoraj na istem mestu, vprašati: — Kaže, da vam ne gre od rok, to- variši. Sicer pa so tu v kamenju in na soncu res neznosni pogoji. .. — — Prav imate, tovariš, se je odrezal trboveljsiki rudar, mnogo več bi lahko naredili, pa nas ta presneta pijača tako daje. . . — / , , RAZVESELJIVA \T3T / Kakor smo izvedeli bo za prvomaj- ske praznike dovolj mesa, zato bodo lahko tisiti, ki so se že pripravljali na vegetiranje, spremenili svoj jedilnik. CE... ■' Ce bi ta verz imel veljavo (če ne bi bil samo v zabavo!): — le čevlje sodi naj kopitar — marsikateri bi koritar izgubil stolček pri koritu ' , ' ' in sedel k svojemu kopitu! •' 'v Preklic Hotel Paka v Velenju preklicuje po- moto, da bo pri njih muzika igrala SKOZI VSO LETO od 15. aprila dalje, pač pa pravi, da bo muzika igrala od 15. aprila do konca leta. Do pomote je prišlo, ker tiskarski stroji ne obvla- dajo slovenščine. V SLOGIJE MOC ' V' ■ — Otvarjam tovariški sestanek vseh ekonomskih enot v našem, kolektivu! V r '. : Karikatura: N. Rudič ^ r ŠMARSKI »RAF« POROČA v SiVIEH NAJBOLJŠI ZDRAVNIK Koder hodi, je smeh z njim! Tako pravijo Šmarčani o Raiku CEROVŠKU, ki ga kratko kličejo kar RAF. Tudi to- krat sta se s tovarišem Harijem na ves glas smejala na cesti. In res! Kdo bi si izmislil toliko veselih, kot si jih on, ki je s svojim pleskarskim delom poznan po vsem Smarskem. Napletel je že toliko dogodivščin, da je z njimi postal pojem šaljivega Šmarčana. Pred leti, ko je bil še odkup, je pri- pravil šmarskemu županu in odborni- kom veliko preglavico, ko je privlekel kravo po tesnem stopnišču pred ob- činsko pisarno, kjer je v prvem nad- stropju debelo pogledala župana med vrati, župan pa njo. Hudo so se prepo- tili, preden so kravo navzrat spravili po ozkem stopnišču navzdol! Drugič je spet presenetil železničar- je na Mestinju, ko je nagajivo za- žvižgal, da je strojevodja menil, da je potrebno kreniti. Vlak je zapuhal, sprevodniki in poštarji pa v dir za njim, da so ga komaj ustavili. Malo huda je bila tista, ko se je med nekimi uslužbenkami pojavil kot »revizor«, da so čisto blede pospravile knjige in papirčke in se tresle kot šibe na vodi. On pa je renčal! Tako hude- ga nadzornika še niso videle! Tista šala bi ga skoraj preveč stala, toda še danes se smeji, kako jih je vsaj za trenutek potegnil, čeprav pi mu kmalu hotele razjarjene deklice populiti ušesa. Pa še ena o tem, kalco je sporočil nekomu, ki je iskal službo, da ga bodo sprejeli na občini, samo pisalni stroj in stol mora prinesli s seboj. Navse- zadnje nič tako čudnega za prva po- vojna leta, vendar je bilo skoraj ža- lostno, ko se je pri županu pojavil možakar s strojem in stolom v košu Veliko dogodivščin je napletel veseli šmarski Rat. Ljudje ga imajo radi, ker poleg jezika zna prav lepo sukati tudi čopič, da ga povsod želijo, kjer bi si radi polepšali stanovanja. Da bi se le še dolgo smejal! Sam pravi, da je smeh najboljši zdravnik, še boljši kot slovite »atom- ske toplice« pri Podčetrtku, kjer bo iskal pomoči samo takrat, če mu smeh ne bi več pomagal. Toda tega ima še poln koš na zalogi! ..v ,• . • ., -■ s. r. Razpis Posebna komisija redakcije Celjskega tednika je na svoji zadnji seji razrešila dolžnosti dosedanjega tiskarskega škrata, ker je ta neodgovorno razpisal delovno mesto direktorja DI- REKTORJA na osmi strani prejšnje številke. Komisija se je, odločila, da razpiše prosto de- lovno mesto Pogoji: 1. resnost s posebnim posluhom za oglase in razpise/ 2. veselje do prestavljanja črk in 3. razgledanost po stolpcih. V slogu V Espressu tam direktor sam ' ' -j skrbi za res ekspresen red. (Narobe svet!) Namesto, da bi poskrbel, da gost, ki že sedi, bi dolgo obsedel, kot ris preži in ne pusti da sedel bi, kdor že stoji. MLADIM PRIPADA BODOČNOST — Poročiva se Pika! — — Si znorel? V teh letih? — Kaj pa misliš? Naše pod- jetje zida samo dvosobna sta- novanja! — Karikatura: Rumenčič D. i PRVA m i PARTIZANSKJ^ 1 MISIJA ^ Ko smo prispeli v Bari, je bila prva skrb, da odpremimo »Bakar«. Ladja je popolnjena, toda stroji niso dopuščali več- je hitrosti od 8 vozlov na uro. Zato je bilo treba potovanje na Vis opraviti v dveh etapah: podnevi do pristanišča Viesta pri Monte Garganu in od tod ponoči preko Jadrana. Trasirali smo smer plovbe, obve- stili admiraliteto v Tarantu, da seznani s potovanjem vse zavezniške vojne ladje in letalstvo, da se ne bi zgodilo, da bi »Ba- kar« po pomoti potopili. Hladnost in in- dolenca, s katero so oficirji v pristaniški kapetaniji tretirali vsa ta vprašanja v zvezi s potovanjem, je bila nekako neprijetna in zaskrbljujoča. Zanje je bila to manjša ruti- nerska zadeva, za nas dogodek velike važ- nosti. STALNA LINIJA PRESKRBE BARI — NAŠA OBALA V petek, 15. oktobra ob sedmi uri zju- traj je »Bakar« odrinil od pomola naše ba- ze in krenil proti Visu. S tem smo odprli novo linijo preskrbovanja, po kateri je šel največji del zavezniške pomoči, po kateri so šle v borbo naše prekomorske brigade. Vsa naša mala partizanska kolonija je pri- šla to jutro na obalo, da bi pospremila »Bakar«. Na pomolu so bili tudi zavez- niški oficirji. Za vse, ki smo sodelovali v pripravah te akcije in ki smo vedeli, ko- liko težav jc bilo treba prebroditi, je bil to resnično svečani trenutek. Komaj je »Bakar« izplul, so nam sporo- čili, da plove v pristanišče »Britanija« s 400 tonami tovora. Tovor je bilo treba še isto noč prekrcati, ker je morala »Brita- nija« naslednji dan odpluti proti Tarantu. V tem času smo imeli dovolj ladij, toda to so bile povečini enote, ki smo jih prav- kar prevzeli od Italijanov in so bile neka- tere med njimi nesposobne za plovbo ali brez posadke. V naglici smo zbrali vse raz- položljive pomorščake in jih razporedili po ladjah, sposobnih za plovbo. Zahtevali smo, da nam iz taborišča pošljejo vse tovariše, ki bi jih lahko namestili kot posadko. Ponoči so se ob »Britanijo« postavile motorne jadrnice »Angel«, »Bog z nami«, »Sv. Nikola — Cavtat«, »Sv. Nlkola — Tro- gir« (ta imena so bila pri zavezniških ofi- cirjih predmet mnogih komentarjev) In »Ja- dran«. To, kar nismo spravili na te ladje, smo začasno nakladali na »Makarsko«, na katero smo z »Bakra« premestili štab in pisarne baze. S tem je bila uspešno končana prva faza naše akcije. V nepopolnih dveh tehnih nani je uspelo osnovati bazo, dobiti ladje, lega- lizirati zastavo in odpremiti preko 600 ton dragocenega maeriala v domovino; Čeprav je bilo to šele začetek, je bil velikega po- mena, ker smo s tem pokazali zaveznikom, da je praktično mogoče z našimi ladjami vzpostaviti most in oskrbeti naše enote na drugi strani morja. POROČANJE TOVARIŠU TITU IN LEGALIZACIJA NAŠE MISIJE Naše operacije so prišle zdaj v drugo fa- zo. Ni bilo mogoče več stati na dosedanjih improviziranih pozicijah. Treba je bilo le- galizirati in okrepiti bazo, ji dodeliti več transportnih ladij in hkrati organizirati sprejem materiala na obali ter dostavo eno- tam v notranjosti. Takšen položaj je terjal hitro koordinacijo z odgovornimi organi v deželi. V noči med 17. in 18. oktrobrom smo s Huotom in Tompsonom odpotovali v Podgoro, kjer jc bila konferenca štabov, ki so bili pod komando VIII. korpusa NOVJ. Po tej konferenci, na kateri smo uskladili stališča do zaveznikov, smo imeli skupni sestanek, ki so mu z naše strani parisostvovali komandant VIII. korpusa polkovnik Pavle Ilič-Vcijko, komisar Ivlca Kukoč-Jordan in jaz, z zavezniške strani pa oficirja za zvezo IJuot in Tompson. Na tem sestanku smo začrtali nadaljnjo smer na- šega sodelovanja. Dogovorjeno je tudi bilo, da se bomo ponovno sestali ponoči med 20. in 21. oktobrom v Starigradu na Hvaru. V Starigradu me jc čakala razveseljiva vest. Prispela je depeša s podpisom tova- riša Tita, v kateri je Vrhovni štab sporo- čil, da odobrava na.še dosedanje delo, a mene imenuje za v. d. .šefa delegacije NOVJ in POJ v Italiji. S tem je bila legalizirana baza v Italiji tudi z strani našega najviš- jega organa. Do tega trenutka je bil naš položaj dokaj negotov. Kakor znano, nas je v iltalijo poslal štab obalne komande brez vednosti in soglasja Vrhovnega štaba. Čeprav so bile okoliščine, v katerih so nas napotili, izredne, je vendarle napotilo iz- zvalo pri Vrhovnem štabu veliko presene- čenje in določeno nezadovoljstvo, še zlasti, ker smo v svoji dejavnosti po sili razmer prekršili pooblastila (na primer moje po- tovanje v Alžir). Toda uspeh akcije je od- stranil vse težave in podprli so nas. !t, 17 29. aprila 1964 eiLJSKi TIDNIK) Stran 11 PROBLEM V ŽARlŠJlU Na pragu sezone v PRETEKLI ŠTEVILKI SMO SE KOT PREDHODNICA TURIZMA MU- DILI PO MOZIRSKI IN VELENJSKI OBCINI. TOKRAT JE BIL NA POTI SAMO EN RBPORTER, KI JE OBREDEL DOMALA VSE KRAJE V SA- VINJSKI DOLINI. SAVINJSKA DOLINA JE OB MEDNARODNI TRANZITNI CESTI IN IMA PRILOŽNOST POBRATI VELIKO DENARJA TURISTOM NA POTI NA MORJE ALI SPET NAZAJ. PONEKOD SO NASEGA NOVINARJA SPRAVILI V SLABO VOLJO. MOCNO SE JE VŽIVEL V VLOGO TURIZMA, PA GA JE ZMIKASTIL STRAH, DA SE BO KOT NJEMU, GODILO TUDI DRUGIM TURISTOM. STORIMO TAKO, DA BO NJEGOVA BOJAZEN ODVEČ. TREBA JE LE DOBRE VOUE. PO ZELENI SAVINJSKI Potoval sem z mopedom po Savinj- ki dolini kot čisto navaden, skromen urist. Ogledoval sem si kraje, obisko-' 'al lokale, poskušal specialitete (v nejah moje denarnice). Le v nečem ,em se razlikoval od navadnega tu-, ista: s seboj sem imel beležnico, v :atero sem zapisoval svoja zapažanja., n ta bi vam rad posredoval: Pa pričnimo kar v Celju: NA BENCINSKI ČRPALKI ČAKAŠ, DOČAKAŠ IN PLACAŠ VEC S »konjičkom« sva dolgo čakala" islužbenca, da naju je opazil. Dal je )rednost »težjemu«, ki se je pripeljal : avtomobilom tuje registracije. Ko nu je natočil, je vsaj desetkrat obrisal /•etrobransko steklo, da je postal tu- ec nestrpen zaradi tako nevsakdanje jozornosti. Ko mu je nato nekaj stis-, lil v roko, se mu je globoko pri- danjai. Ko se me je končno usmilil, mi je / rezervoar natočil 2,25 litra mešanice števec na črpalki se je ustavil med itevilkama 2 in 3), zaračunal pa 2,3 itra. Toliko pri 200 vozilih dnevno maša 10 litrov mešanice ali 980 di- larjev! ŠEMPETER: NEROJEN, A ŽE UMRL TURIZEM? RIMSKO GROBIŠČE je zelo lepo irejcno in pTijazen vodič mi je lepo azlagal zgodoviino grobišča in posa- npznih -Rpomenikov. Skoraj ni^sein nogel verjoLi, ko mi je dejul, da je po :)oklicu kovač in se je vsega, kar pri- poveduje, naučil, ko je pomagal ar- leologom pri raziskovanju najdbišča. Za GOSTINSKE USLUGE pa je v 5empe"h-u slabo preskrbljeno, čeprav 3i lahko bila tukaj turistična »Meka«. Majbrž turistični delavci (če sploh so) nimajo interesa, kajti drugače bi znali zkoristiti znamenitosti in ugodno lego Šempetra. Dvomim pa, da bi bili tu- risti, tako kot tudi jaz nisem bil, za- iovoljni z uslugami, ki jih jmdi gostilna Cvenk. V veliki gostinski 5obi so verjetno pozabili na čiščenje ;er na to, da bi mize potrebovale prte m pepelnike. ^ V POLZELI »NI ZANIMANJA ZA - DROBIŽ« Ustavil isem se v gostilni Salomon. V prazni točilnici sem moral počakati, da je gospodar prvo do konca odigral partijo kart z edinim gostom, ki je bil v lokalu. Ko sem naročil malinovec s kislo vodo, me je kar čudno pogle- dal, češ kaj me sploh motiš z malinov- cem, za to se mi ne splača niti vstati. Hvala lepa za postrežbo in tudi za poplavljena in nepočiščena stranišča. Verjetno me v ta lokal ne bo več! GORA OLJKA VABI IN IMA ZA KAJ! Lepo urejena cesta do koče. Tudi koča je zelo lepa 'in s ploščadi pred cerkvijo je zelo lep pogled na'Savinj-' sko dolino, del Šaleške doline in Mo- zirske planine. Kočo je pred kratkim prevzelo gostinsko . podjetje Braslovče. Točil- nica je bila ravno oribana in na mi- zah so bili čisti prti in narcise. Pri- jazna natakarica me je postregla z od- lično domačo savinjsko salamo. Pove- dala mi je, da bodo imeli v sezoni tudi savinjski želodec in vsako ne- deljo odojka in prekmurske gibanice. In še nekaj imam zabeleženo: »Sla- ba voda in malo jo je. Gostinsko pod- jetje Braslovče bo to do sezone ure- dilo.« PREBOLDSKA REKLAMA JE SRAMEŽLJIVA Table ob cesti, ki kažejo pot do ko- pališča in vikend naselja so tako niajhne, da jih skoraj ne opaziš. Na- Pisi na njih pa so obledeli, da jih le s težavo prebereš. VIKEND NASELJE: Pripravljeno je za sprejem gostov. Okna so očiščena in hišice pospravljene. Le okolico je še treba urediti. GOSTIŠČE GRAD. Ce nisi domačin ga brez vodiča ne boš našel,- ker je napisna tabla le pred vhodom na dvo- rišču. Lokal sam pa bi bil potreben te- meljitega čiščenja in tudi pleskarje- vega čopiča. Lahko pa v lokalu poslušaš glasbo po ali pa proti želji. V lokalu je glas- beni avtomat, ki ti za dvajset dinarjev zaigra vse od polke do twista, pač po želji. Sicer pa denar lahko prihraniš, ker ga vanj mečejo drugi, ki non-stop vrtijo različne produkte evropskih in ameriških kričačev. VRANSKO Z NAČRTI, KI OBETAJO... Velika tabla ob cesti me vabi v edini hotel v Savinjski dolini, v HO- TEL SLOVAN. Hotel ravno prenavljajo. Zunanja fasada je že urejena, urejajo pa še notranjost. Povsod so sledovi dela. Strežejo samo v točilnici, kjer tudi vrešči glasbeni avtomat. Postrežen sem bil hitro in tudi por- cija ni bila majhna. Prijetno pa so me presenetili, ko so mi servirali ob briz- gancu tudi tri vijolice. Natakarica je povedala, da bodo v gradu Podgrad uredili svoj obrat, ki bo imel 50 postelj in verjetno tudi bar. Grad je, kot sem videl, precej za- puščen. Je pa na zelo lepem kraju. Tik ob njem izvira pod visoko skalo potok Rinščica, nad hribom pa so raz- valine gradu Tabpr. Pod gradom je nov kopalni bazen, ki bo letos doikončan. Okolica bazena je neurejena, obljubljajo pa, da jo bodo uredili in če bodo sredstva, tudi naselje vikend hišic. V okolici gradu Tabor je nekaj kraških jam, ki jih krasijo kapniki. To so bile beležke s popotovanja po Savinjski dolini. Ponekod se na se- zono pripravljajo zelo intenzivno, drugod, kot na primer v Šempetru, pa jim je zanjo kaj malo mar. In ravno tukaj bi lahko mnogo naredili, da bi privabili čimveč turistov, ki bi jih lahko zadržali tudi preko noči. Šempeterčani imajo zelo močno delav- sko prosvetno društvo Svoboda, ki ima v svojih vrstah nekaj zelo dobrih ansamblov, ki bi v sezoni lahko pri- rejali razne prireditve, ki bi zelo pri- vabljale posebno tujce, ki se tukaj ustavljajo. Pa tudi drugod bi bilo po- trebno še marsikaj narediti, da bi" se turist res prijetno in udobno počutil. ; f 'MOZI^ 104 LEŽIŠČA , ! Turistično društvo v Mozirju je sredi priprav za sprejem gostov. Mi- nulo sredo so sklicali posvet vseh, ki oddajajo sobe, gostincev, zastopnikov trgovske mreže, obrtnikov in drugih. Sestanka se je udeležilo nad trideset ljudi. Razgibana razprava je zajela vsa področja turistične dejavnosti v Mozirju; tako so se razgovarjali o olepšavi kraja, o kopališču in spreha- jališču ter o oskrbi gostinskih obratov z živili in ureditvi turističnih sob. Prve prijave za letovanje prihajajo tudi že iz inozemstva. Upajo lahko na prav dobro sezono. Zato je posebna komisija že pregledala vse sobe, pri- javljene za oddajo, in določila. cene za posamezne kategorije. ' , - ■ OB 20. OBLETNICI ORGANOV SLUŽBE VARNOSTI ILUZIJE ZAPLOTNIKOV (NAMESTO UVODA) Vojna se je naglo približevala h koncu. Zavezniški obroč je stiskal fa- šistične divizije že na tleh, odkoder so se napotile osvajati svet in uničevati cele narode. Takrat se je razplamtel še en boj, diplomatski sicer, kako naj svet izgleda, ko bo vojne konec. Kljub Jalti, Teheranu in Potsdamu, kljub do- govoru velikih o delitvi interesnih področij so se siile skrajnežev močno zavzele, da bi izid velike svetovne morije ne izpadel preveč v korist na- prednih sil. Velika večina Jugoslovanov je v tem času v vrstah NOV in POJ bila boj za osvoboditev in za novo druž- beno ureditev, katere politični temelji so bili sprejeti na II. zasedanju AVNOJ 29. novembra leta 1943. Ta- krat je tudi boj za politično in medna- rodno priznanje nove Jugoslavije do- bil nekatere nove oblike in poteze. Trdnost jugoslovanskih narodov, pre- kaljenih v brezkompromisni borbi, je bila tolikšna, da je Narodnoosvobodil- ni komite Jugosla/vije brez zaskrblje- nosti lahko sprejel kompromis s ta- kratno begunsko vlado, ki jo je vodil Subašič. 3S4ihajlovičevi četniki so bili pred svetom jraakrittkani, čeprav po- moč nekaterih sil tem bandam ni pre- nehala. Domača in beguska buržoazija je v teh političnih premikih videla mož- ost, da se splazi ljudstvu za hrbet;' se polasti sadov krvavega boja in se s pomočjo reakcionarnih sil povzpne ponovno na pleča delovnemu človeku. Ti elementi so si hitro umivali razne »vojne barve« in začeli obračati gum- be radijskih aparatov od »nedičevske- ga« Beograda, »paveličevega« Zagre- ba in firerjevega Berlina na London. Kakor jim je bil prej svet fašistični kljukasti križ in Mussolinijev snop, tako so se zdaj zagreli za demokracijo. V demokraciji zapadnega tipa so vi- deli možnost, da bi se izognili kazni, ki so jo kot okupatorski podrepniki slutili v pesteh množic vključenih v osvobodilno gibanje. V Londonu je komentator Kuhar razpletel zanje zelo vzpodbudne prav- ljice o demokratični Jugoslaviji, v ka- teri naj bi pripadala partizanom dolo- čena čast za pri^o kri, buržoazlji i>a oblast. V Londonu so tisti čas brisali prah s potovalnih kovčkov in tolažili kralja Petra, češ, da gredo v domovi- no samo zato, da bi mu pripravili v Beogradu veličasten sprejem. K pestri mavrici četnikov, nedičev-: cev, belogardistov, plavogardistov, so se prislinili tudi vsi tisti zaplotniki, ki so ves čas govorili, češ, NOV je brez- upno prelivanje krvi, da še ni čas in da je treba vojno prepustiti velikim silam. Zbegani kulturbu.ndovci, poma- gači Hitlerja in Musolinija so se opri- jeli nove slame. Tajno so začeli obra- čati hrbet velikim malikom fašizma in se ogreli za »demokracijo«. Začelo se je šušljanje o vdaji na zahodni fronti, o jeklenem zidu proti vzhodu, da celo o nastopu zahoda skupaj z nemškimi divizijami. Take iluzije so popolnoma v stilu pregovora: — Sto se babi htilo, to se babi snilo... gvetovna ii^aikcija je pripravljala ju- goslovanskim narodom nekaj takega, kar je doživel grški narod. Ko je bil osvobojen Beograd in ko je prek Soluna na jugoslovanska tla prišel del begunske vlade z Šubašičem in Grolom na čelu, so prav nekoč na- cionalno zatirani Makedonci v Skopju lahko slišali o tej razvpiti demokraciji iz ust Šubašiča, ki je vzneseno dejal: — da bo Jugoslavija zaživela v sre- či pod vodstvom velikega in herojiske- ga srbskega naroda. .. — Besede o nedvomno junaškem srb- skem narodu so bile preveč prozorne, da bi za njimi ne videli »velikosrbske čaršije«. Tresla se gora, rodila se je miš, pravi pregovor. V Beogradu so pred- stavniki monarhizma in buržoazije spoznali, da bo z restavracijo monar- hije lin kapitali-zma precej težko. Za- čeli so klicati na pomoč, sejati laži, podtikati in rovariti. Radio London je postal strupen. Tretje zasedanje AVNOJ je zakopalo iluzije še globlje. Bližale so se volitve, bližal se je čas, ko je osvobojena domovina imela od- ločiti ali za novo Titovo Jugoslavijo, za socializem ali za osovraženo mo- narhijo, za izgubo priborjenih pridobi- tev osvobodilnega boja. (Se nadaljuje), 't ■ ■ ■ f ' Poslovnim prijateljem in vsem delovnim ljudem česti- - '''^I^'* tamo k prazniku dela 1. maju 'r^'^'":' ; v. >>POSREDNIK<< -V^ POSREDNIŠKA PISARNA IN KOMISIJSKA TRGO- VINA, CELJE - Tomšičev trg 12 , , ' =iNiiiiiMniiiiiiiNiiiiiMniiuiiiiiHiiiniiiiiiniiiinNiiiiiiinHNiiiiiiiniM!Hiiiniiiiiiininiiiiiiuiii:tiiiiiiniiiiiiiiiiiii[ I Potrošnikom, delovnim kolektivom in našim poslovnim | i partnerjem če.siitamo za praznik dela 1. maj /f.;^ / I I ELEKTRO - CELJE v | I , ' Poslovna enoia Celje L . . I Kolektiv »PLINARNA - VODOVOD« v Celju ;^ čestita k mednarodnemu delavskemu prazniku 1. maju in želi prijetno praznovanje vsem delovnim ljudem v naše socialistične domovine! V .^j ZLATARNA CELJE pošilja iskrene pozdrave ob prazniku dela 1. maju IFA INDUSTRIJA FINOMEHANIČNIH APARATOV V, .... CELJE - ;,.;.,c, iskreno čestita in želi ohilo uspehov ob L maju vsem delovnim ljudem v naši domovini! stran II CELJSKI TEDNIK Št. 17 — 29. aprila 1964 LOVRENC M POHORJU VARI ;^ Pohoirski Lovrenc je skrit sredi gozdnatih vzpetin in hrbtov, na prostorni, lahno se dvigajoči rodovitni planoti z, dehtečimi livadami in njivami.j Leži v široko odprti pogrez- riini, spravljen v nedriju Po- horja. ■ Hiše v- Lovrencu se vrstijo kakor v špalirju ob eni sami, nad pol kilometra dolgi cesti. Radoljna in Slepnica, ki na- makata Šentlovrenšiko polje, omogočata v tem lesnogospo- darskem središču nekaj indu- strije. Ob Radoljni navzgor pelje cesta čez »Vrata« skozi >^Puščavo« v trg, medtem ko pelje druga cesta od Fale čez preval Jodl (440 m) in »Pušča- vo«. Skozi Lovrenc in preko prevala »Pesek« (1382 m) drži avtocesta v Oplotničo in Konjice do avtoceste Mari- bor—Ljubljana ali čez Cin- žat—^Klopni vrh—Areh (Ruška koča) do pohorske ceste Hoče—Areh. Zrak v Lovrencu je nasičen z zdravilnim ozonom, zato je trg priljubljeno klimatsko zdravilišče, planinsko leto- višče in zimovišče. Poleg hotela »Jelen«, ki je v samem trgu, ».je za turiste posebno privlačen penzion »Pohorje«, ker leži kilometer in pol oddaljen od trga v ne- posredni bližini smrekovih gozdov. Tu vlada popoln mir. Kdor si želi prijetnega od- diha sredi dehtečih gozdov, naj gre na lovrenšiko Pohorje. fn INTERVJU Ta proga mi je najbolj vseč Celjski Avtobusni promet ; ima redno avtobusno progo | tudi po Mislinjski doliiLi do Slovenjega Gradca. Obratuje dvakrat na dan in vedno je pdlin .potnikov.i Največ pa jih je:sey(jda ob,sobotah in pone- deljkih: -Meti Vožnjo sem se zapletel v pogovor s sprevod- nikom Antonom Pergovnikom Kako dolgo že vozite na tej progi? Že dve leti, in moram reči da mi je ta avtobusna proga najbolj všeč. S potniki, ki jih je vedno dovolj, se dobro ra- zuniemo. S časom' vožnje so ljudje zelo zadovoljni. Cesta Velenje—Slovenj Gra- dec je v zelo slabem stanju. Kaj pravite vi o tem? Da je cesta Velenje—Slo- • venj Gradec zelo slaba, vemo vsi, ki se vsak dan vozimo po njej. Velike težave smo imeli pri vožnji prav v zimskih me- secih. Slaba cesta, sneg, pole- dica in ozka cesta, nam je na- pravila precej sivih las. Pri sreča vanju nam je večkrat pretila nevarnost, da se bomo prevrnili. Ker bodo to cesto letos asfeltirali, bi želel še to, da bi. na nezavarovanem že- lezniškem prehodu pri Lorancu postavili električni semafor. Se nove ceste Velenje—Slo- venj Gradec že veselite? ' Oh, seveda. Vsi komaj ča- kamo, da bi se enkrat znebili teh lukenj na cesti, ki nas spremljajo vse od Velenja do "Slovenj Gtadca. S tem pa bo- mo lahHg tudi potnikom nudili boljšo, udobnejšo in varnejšo vožnjo. Srečno vožnjo in hvala lepa za razgovor, tovariš sprevod- nik. F. Jurač , ŠTORSKI OBČANI VPRAŠUJEJO I KAJ JE Z NAŠIMI KOMUNALNIMI PROBLEMI Tudi zadnji zbor občanov v Štorah ni zadovoljil prebival- cev tega kraja. Spet so namreč dobili negativne odgovore na svoje prošnje za popravilo mostov v Lašiki vasi in čez Vogjajno na Opoki, pa o grad- nji nove osnovne šole in še o ureditvi kanalizacije v starem deiu Šitor. O vseh teh vpraša- njih so štorski prebivalci že večkrat razpravljali. Na ugod- no rešitev pa že čakajo nekaj let. Zavoljo tega so ponovno zahtevali, da občinska skup- ščina te zadeve še enkrat pro- uČ3 in jim v roku desetih dni posreduje jasen odgovor. MOST V LAŠKI VASI SE BO PODRL Menidia ga m mostu v celj- ski komuini, ki bi povzročil toliko jeze, skrbi in sitrahu občanom kot inost, ki veže o,bičinisko cesto imed Peoov- jem in Laško vasjo. Most- je menda že d!ve leii najbolj vihrav navana zadteva v'seh zborov volivcev iin je menda tuidi v občinisikem proračunu že dve leti. Vendar dlje od obljub nii prišlo. Zdaj je mast že v takem stanju, da je celo ihoja oezej že živ- Ijenjsiko nevarna — kaj šele vožnja. Toda visaka^ prošnja je zaman — za noiv most sredstev ni iin ni. Ne poma- gajo ne razprave na zbo^ru 'volivcev, ne podpilsi nad sto prebivalicev, ,k,i živijo na tem območju, ne oibveznoisit do p ros tov 0,1 j nega dela. Todla mislimo, da je zdaj le že čas, da se olKiiua ikonično odiioči, kaj j)o s tem miositoini. Obča- ini pničaikujejo namrei; odigo- vot! .-.v- . " ' / . ■, „ - ■" ' ■ dobrod6.<5La nagrada 0(I našo^n (Irugoiiagrajoiipa. ki' služi vojaški rok v lieogrndii, Ivana Golca — ki inu je žreb med iiagra- jpiu-i »Celjskega tednika« namenil 50 tiso<" dinarjev — smo te dni do- bili pismo. Takole piše: Drago uredništvo! Najlepše se vam zahvaljujem za. nagrado. Ker se mi vojaški rok že približuje koncu, bom ta denar lahko korist- no uporabil tudi v civilne namene. Zelo rad prebiram vaš list — vedno najdem v njem kakšno novi- fo iz domačih krajev. Na Celjski tednik sem naročen že dve leti, vendar sem ga kupoval tudi že prej ... Tovariš Goleč je pohvalil tudi vsebino našega lista, in nam sporo- čil svoje najboljše želje za nadalj- nje delo. Vekakor smo mu zato hvaležni, upamo pa, da mu bo na- grada prav prišla tudi že ob prvo- majskem praznovanju. Kdo bo zmotil tišino MED ZIDOVI PODCETRŠKEGA GRADU? Kar pravljično lep je grad Podčetrtek nad idiličnim na- seljem. Popotnik ga zagleda že od daleč, kako se rumeni nad zelenjem. Marsikateri tujec zavije po razorani cesti na- vkreber in je razočaran. Le- pota plahni. Grad se potaplja v nemo razpadanje. Kljub temu je grad z mogočnirn zi-,, dovjem na živi skali lep v svojem odmiranju. S terase se nudi čudovit pogled po Obso- telju in Hrvatskem Zagorju. Te lepote mu nihče ne more odvzeti in turist, ki pride tja, ima svoj užitek. Čudi pa se, ker je ta lepota tako osamlje- na! Do vojne grad ni bil zane- marjen, ker so še živeli v njem ljudje in je lastnik skr- bel zanj. Med vojno pa so ga opustošili nemški graničarji. Po hodnikih so še dolgo viseli veliki oljni portreti rodbine grofov Attemsov in različnih prednikov, ki so posedovali graščino. Pravijo, da je bilo v gradu še več zanimivih reči od kamionov do vrednega porce- lana, itoda vse je zginilo. Kdo ve, kje je vse to? Ali so mor- da tudi te starinske vrednosti šle čez mejo? Grad Podčetrtek propada čeprav je še med najbolj ohranjenimi. Če bi ga hoteli obavrovati bi ga morali sproti popravljati in ga koristno upo- rabiti. Čas je neusmiljen, ved- no več bo treba vložiti. Morda pa bi ga za turizem ali kaj drugega? To je končno naša velika dolžnost. Kdo bo to-rej zmotil tišino med zidovi? Pomoč liboisld godbi Razširjeni )>lenum oilioitn- ' sikega odboira SZDL in oibain- iskega Sveta kulturno p.roi- svetniii organizacij v Žalcu, ki je obravnaval nekatera aiktualna vprašanja s pod- roif ja kulture, je posvetil do- bršen del razprave tudi ma- terialnim vprašanjem posa- meznih društev. Poleg mini- niiailnih siredstev, ki jih dru- štva sama ustvarjajo, ,so mi- nimalne tudii dotacije. Tako bi saimo libojsfka godba na pihala potrelbovalia okrog milijon dvesto tisoč dinarjev dotacij za uniforme in delno za nabavo novih in- štrumentov. Godba, ki je najboljša in hkrati najbolj iskana v žalski občimi, jc ob- činskemu Svetu poslala pro«- njo za dodelitev teh sred- stev, vendar kakor je b|i'lo razvidno tudi iz razpravo,' postavki ne bo mogoče ustre- či naenkrat in v celoti, ker pomeni vsota skoiraj polovi- , Sam katastrski opcrat, ki se v glavnim ui)()rnl)lja še danes, je bil pu izdelan po izvršeni rcambula- ciji v letih 1896—ISH). Način nje- govega vzdrževanja in oUnavljaiija, ki zalitovii mnogo časa in sredstev, pa jo ostal nespremenjen. Veliko število sprememb na zem- ljiščih, ki so nastale \m sprejetju raznih ekononisko-političnih ukre- pov, jc posledica, da katastrski uradi zaradi olisc/.nosti opcrata, njegove zastarelosti kakor tudi sa- mega Mučina prckiijižhc sprcnicmii v vseli delih operata. niso sposob- ne opravljati tega dela v i)re(lpi- saneni roku. Zato jo i)il() v praksi že dalj ča- sa čutiti i)()treho da bi našli način, s katorini hi izilolavo novega ope- rata sprostili Ju pospešili. Bilo je danih več predlogov, toda niti one- ga Iti bilo mogočo sprejeti, ker l»rodlogi niso bistveno menjali do- sodanjoga načina dola, da hi zmanj- šali sredstva, ki so putroi>na za ol)ii()\() in vzdrževanje oporata. Ker jo praksa pokazala, da z do- sedanjimi ukrepi katastrske službe ni bilo mogočo zboljšati. da bi bila ta sj>osobnn ostalim službam v naj- krajšem času nuditi ustrezne po- datke, je bilo odločeno, da hi pri- stopili k izdelavi, obnovi in vzdr- žo\anju o|)erata s pomočjo sodob- nih mehainografskih sredstev, meha- nizacijo in avtomatizacije. l'o daljših pripravah in poiskusih smo z dolom v naši republiki pri- čeli 196'5. leta. Da no bi zaostali za drugimi občinami, ki že v več- jih obsegih modernizirajo svoje ka- tastre, je tudi v načrtu iii prora- čunu občine Žalec predvideno, da se v letošnjem letu na omenjeni uačiu izvrši obnova operata. M, F. VELENJSKI VODOVOD V GR.4DNJI Ob cesti Dolič—Velenje, ob kateri bodo nancljali nov ve- lenjski vodovod, delavci kop- ljejo jarek. Na tem odseku je ponekod delo zelo otežkoče- no, saj morajo na več mcistib sijale razstreljevati. Kljub te mu pa jim gre delo hitro od rok. V teh dneh pa bodo pri- čeli že s polaganjem cevi, in tako bodo Velenjčani že letos dobili dobro pitno vodo. Foto: E. Jurač OBČIiNSKA SKUPŠČINA ŠMARJE PRI JELŠAH OBČINSKI KOMITE ZKS ŠMARJE PRI JELŠAH OBČINSKI ODBOR SZDL ŠMARJE PRI JELŠAH . ZDRUŽENJE BORCEV NOV OBČINE ŠMARJE PRI JELŠAH - OBČINSKI KOMITE ZMS ŠMARJE PRI JELŠAH Pridružujemo se svcčanoimi razpoloženju delo\iiili ljudi ter pošiljamo iskrene i)()zdra\e k delavskemu prazniku 1, maju. ' ; , . ^ ' St. 17 — 29. aprila 1964 CELJSKI TEDNIK 6tran 11 Ti črni ciganček, ti veš za gorje . . . Vedno, kadar sem z vzvišeno pobož- nostjo stopila v gledališče, me je ob- jel isti občutek. Bolestno lep. Mislim, da mi ga je dal Modigliani... . . . Brala sem tisto: Vse o Modigli- ani ju brez legende. Priznam, prevzelo me je. Iz knjige sem iztrgala njegovo sliko, za v okvir. Dolgo je ležala na moji nočni omarici. Slika brez okvir- ja? Ne. Kadar je veter zanesel bel pra- men zavese čez njegovo čelo, sem stegnila roko, pa se ga nisem upala dotakniti. Bil je prelep za v okvir in moje roke. Mesečni vonj jasmina brez doma, z veliko ljubeznijo do vitkih dreves v sebi. To je bil njegov okvir. Oboževala sem ga. Mislim, da sem ga takrat celo ljubila. Potem ga ni bilo več. Ne na omarici, ne v mojem srcu. Pozabila sem nanj. Tudi v mesečini ko jasmin že zdavnaj ni več živel. Ohranila pa sem čudovit občutek ne- česa bolestno lepega, podobnega pes- mi. »Ti črni ciganček, ti veš za gor- je. . .« .. . Lahno sem vdihnila ta občutek in pomladni zrak, ves trepetajoč od rož in ljubezni, ki bojo prišle. Motne luči pred gledališčem so se mešale s parfumi in ljudje so v gručah priha- jali in sedali. Po dva, trije.. . Vesela sem bila ljudi, ki so bili z menoj. Ob- čutek, da smo skupaj, me je osrečil, večer je dobival tako najmehkejše tone življenja, zunaj je noč plula skozi krošnje dreves s smolnatimi popki. Tiščali so skupaj svoje nebog- ljene ročice in toplo me je spreletelo ob misli, da bojo to poleti drevesa, polna šumečega listja, z rosno travo ob svojih nogah. Zagledala sem brez- domce, ki kdaj pa kdaj taborijo pod njimi, ogenj ob večerih, temne cigan- ske oči in otožno hrepeneča pesem. Zapestnice pozvanjajo, ogenj vzplam- leva,'cigan pa strmi v temo in poje. Zvezde utripajo, ciganova violina joče za nečim daljnim. Širok je svet, pa vendar premajhen za majcen, majcen domek. .. Medtem so odigrali na odru prvi del. Modigliani je rahlo oživel v meni. Graničar v gledališču' pa niha med resničnostjo in tistim, kar naj bi bila resničnost. V meglici, za katero se prikazuje Modiglianijev obraz, mirno opazujem ianta, ki ga od nekod po- znam. Veliko ljudi nima doma, ki bi ga lahko imeli radi. Pa vendar sedi čisto sam. Ko ga zapustim s pogledom osta- ne sam, še bolj sam. Vem, da nosi v sebi svobodo ciganov, zakaj naj bi mu jo vzela? Njegov pogled je zgodba vsega rodu, ki spi pod drevesi, v na- ročju zvezd. Njegovo srce je ptica, preveč ranjena, da bi lahko še kdaj poletela. Četudi samo do krošenj dre- ves. Modigliani je zopet v meni. Vonj jasmina, oblit z mesečino, se prikrade do mene. Naravnost v srcu začutim besede starega cigana: »Ne daj, o Bog, da bi umrl mlad!« Pod šotori šepečejo violine, za njimi se v tenrii utrnejo solze samotnega ianta: »Ti črni cigan- ček, ti veš za gorje. . .« S. Radčenko Marjan Vodišek: Skica Nagradna križanka TRGOVSKEGA PODJETJA »Moda« Celje Za pravilne rešitve bomo iz- žrebali naslednje nagrade: 1. Kamgarn za njoško obleko 2. Foto aparat 3. Ženska torbica 4. do 10. Moške srajce 11. do 20. Ženske kombineže 20. do 30. ženske nogavice. Rešitve pošljite na naslov Trgovsko podjetje Moda Celje (Nagradna križanka) do 10, maja. V OGLASNEM ODDELKU — Kaj pa želite? — Konja ibi dal rad v ča- sopis. A Elektroinštalacije I Celje s svojimi obrati: , »Mehanika« ■ »RTV servis« > ' »Inštalacije« \ čestitajo k mednarodnemu ; prazniku dela \ 1. MAJU vsem svojim strankam, do-i baviteljem in v.sem delov- j ninj ljudem naše socialistič-i] ne domovine! ] NAŠIM POSLOVNIM ^ PRIJATELJEM ' IN VSEM DELOVNIM [ LJUDEM \ čestitamo za ž praznik dela ^ 1. MAJ ^ Kovaška; industrija; Zreče\ Našim cenjenim strankam, poslovnim prijateljem ter vsem občanom želimo prijetno prvomajsko praznovanje! Trgovsko podjetje DRAVINJSKI DOM Slovenske Konjice NAŠIM CENJENIM STRANKAM, POSLOV- NIM PRIJATELJEM IN VSEM DELOVNIM LJUDEM čestitiimo za praznik dela 1. MAJ DcloNiii kolektiv »FOTOLIK« Celje stran 16 CELJSKI TEDNIK Štev. 17 — 29. aprila 1964 1926-GOSJI POHOD SPOMINI NA PRAZNOVANJE 1. MAJA < ■ Eden izmed udeležencev mnogih proslav delavskega praznika Franc Arnšek, ki jc še dares alitivni amaterski kulturni delavec, nam je po- slal nei:aj spominov na praz- novanje 1. maja v Celju v daljnji prc'o'i;!osii. Iz nji!" povzemamo tislo, kar bo naše bralce gotovo najbolj zani- malo. 1. maj 1919 Ob petih zjutraj je železni- čarska godba znifjrala budnicp v mestu in Gaberju, ob osmih je v veliki povorki sodelovale več tisoč delavcev, nato pa je bilo zborovanje pred Narod- nim domom. Franc Arnšek, k' je bil tedaj l:oro5ki borec, se je zborovanja udeležil z dve- ma borcema, 1:1 pa so jih ude- leženci zborovanja skoraj nagnali, češ da vojska ne more prisostvovati takim zbo- rovanjem. 1. maj 1925 Pevski zbor Naprej je kljub nrr!T(n',eiJ nrireilil povorko Ko so udeleženci prišli po Ma- riborski cesti do današnjega doma »Tončke Cečeve«, jih je ustavila policija in zahtevala zastavo. To je nosil Ignac Stare. Udeleženci so se po- gnali h kupu kamenja, da b! se s policijo spopadli, vendar S2 je ta umaknila. ' . . 1. maj 1926 -h Zelezničarska godba in pev- ski zbor Naprej sta pričela proslavo z budnico, nato pa so združene organizacije — sindikati, prosveta in stranka socialistov organizirale svoje- vrstno povorko, tako imeno- vani »gosji pohod«. V pohodu je sodelovalo čez 800 članov stopali pa so drug za drugim v razdalji treh metrov. Tako je dolžina znašala 2 kilometra in pol, kar je onemogočilo vsa- kršno policijsko intervencijo Začetek in konec te »gosje« vrste je segal od »Jugoslo- vana« v Gaberju do Zelenega travnika. . - , j ČLOVEK V KATEREM JE VSE NAROBE V Teheranu, glavnem mestu Ir^na, so kjrurgi ostrmeli, kc so operirali nekega človeka da bi mu rešili življenje, ker so ga napadalci večkrat ranili z nožem. V tem človeku na'm- reč noben organ ni bil na obi- čajnem mestu, vendar so vsi organi delovali povsem nor- malno. Kakor so ugotovili gre za Ahmeda Afsharja, ki ima 46 let, a dotlej še nikoli ni bil pri zdravniku. Njegovo srce je na desni strani, vtem ko so jetra, slezena in slepo črevc na levi. To pa ga je tudi re- šilo smrti, kajti če bi bil imel srce na običajni strani, bi ra- nam gotovo podlegel. Prvomajski izlet na Mrzlico leta 1938 Maša mesta Z NAJVEČJIM IN NAJMANJŠIM PORASTOM PREBIVALSTVA V Jugoslaviji je danes 23 mest, ki imajo čez 20 tisoč prebivalcev več kot so jih imela pred osmimi leti, njiho- vo število pa je od 1953. do 1962. leta poraslo od 35 na 53 Vsak peti jugoslovanski dr- žavljan živi v enem izmed teh mest. Ob zadnjem popisu je v njih živelo 3,449.324 prebi- valcev ali it 8,5 oda'3ijkov vseh Jugoslovanov. Meltem ko se je v nekate- rih mestih med dvema poncri- ma prebivaialvo podvojilo, jc bil v nekaterih drugih porasf celo ipod prlTodnim prirastkom Med najhitreje razvijajoče se mesta sedi N Tciič, kjer ir prebivalstvo pora-ilo za 95,3 cd3tci':ke, za njim je Titograd s 87,4 odstotki, Priština z 61,5 Za.-Jar s 55,7 odstctki, sledijo pa Kosovska Mitrovica, Šabac Cačak, Titovo Užice in Tuzla Zanimivo je, da je pora?t pre- bivajstva precej manjši v več- jih mestih. Tako je med njim' na prvem mestu Skopje s 36 odstobki, Sarajevo s 27, Beo- grad s 23,4, Zagreb z 21,8 in Ljubljana z 19,9 odstotkov. Med mesti, ki so imela ob zadnjem popisu preko 10.000 prebivalcev, se je prebivalstvo več kot podvojilo le v Loznici, ki je imela 1953. leta 5031, 1961. leip pa 10.611 prebival- Najnižji porast prebivalstva beležijo nelkatera vojvodinska in slovenska mesta: Bečej (6,6), Senta (7,1), Subotica (13,2), Kikinda (14,7), Maribor (16,3), Vršac (18,1) in Kranj (19,8 odstotkov). Prav za to- liko je poraslo tudi prebival- stvo Dubrovnika, kar pomeni, da je bil porast vsaj desetkrat počasnejši kot v mestih, ki so v tem pogledu na prvih mestih. ZDRAVNIŠKI AFORIZMI Depresija je stanje v kate- rem bolnik misli, da je sonce ugasnilo samo zato, ker je nekdo spustil roleto na oknu. Melanholija mnogih žena nastaja zato, ker se zvečer lahko pogovarjajo samo s ku- hinjsko kredenco. Zdravnik je edini človek, ki mu ljudje brez vsake zamere dovolijo, da jih proglasi za delo nesiposobne. Zdravniki bi morali služiti podaljševanju zdravstvenega stanja ijudi, ne pa podaljše- vanju nj'ihovih praznikov. Kronično pri tistih, ki potu- jejo vsakč leto v (zdravilišče in okrevanje, je lahko dvoje: bolezen ali pa protekcija. PRED CETRT STOLETJA SO NAŠI DELOVNI LJUDJE PRAZNOVALI PRVI MAJ SKRIVOMA, POGOSTO PA V SPREMSTVU ŽANDARJEV IN TAJNIH POLICISTOV. REVO- LUCIONARNI DELAVCI SO ODHAJALI ZATO IZ MEST V PLANINE, V ODMAKNJENE KRAJE, KJER SO LAHKO DALI DUŠKA SVOJEMU RAZPOLOŽENJU, KJER-SE JE KOVALO ČVRSTO TOVA- RIŠTVO ZA TAKO. TEZAK BOJ, KI JE MORAL PRITI. DANES MLADI ROD OB PRVEM MAJU NE PRAZNU- JE SAMO PRAZNIK DELA TER S TEM MANIFESTIRA SVOJO SOLIDARNOST Z DE- LOVNIMI MNOŽICAMI VSE- GA SVETA, DANES OB PR- VOMAJSKIH PRAZNIKIH ZAČENJA SLAVITI SVOJ MESEC, MESEC MLADOSTI. »Hande hoch« i STARI GABER Ko sem se nekega večera vračal sem nenadoma zagledal pred seboj kolono, ki se je približevala. Ker je bila že tema, nisem mogel takoj pre- poznati, ali so Nemci ali partizani. Orožja islučajno nisem imel pri sebi, hotel sem se vseeno sJkriti, a ni bilo mogoče. Naenkrat sem zaslišal po- velje: »Halt!« Obstal sem, obstala pa je tudi ko- lona. Vodja kolone se mi je približal z naperjeno brzostrelko, me preiskal, nato pa zahteval dokumente. Pokazal sem mu nemški dokument, ki si ga je dobro ogledal, nato pa se je rahlo okrenil in me v slabi slovenščini vpra- šal, kdo je tisti, ki gre za menoj. — Ne vem, sem odvrnil. Ni mi verjel, zato se je z naperjeno brzostrelko podal v smer, kjer se mu je zdelo, da nekoga vidi. Nekajkrat je zavpil: »Hande hoch!«, vendar se ta, ki je stal, ni zganil. Tudi ni mogel dvigniti rok, kajti bil ni nihče drug kot navaden suh gaber. Ko se je Nemec osramočen vrnil, mi je dovolil, da grem svojo pot, ko- lona pa se je najbrž s strahom vrnila v Laško, kajti med potjo je gotovo še naletela na kakšno suho drevo. D. Matija 329 SKOKOV Z EIFELOVEGA STOLPA Prejšnji mesec so slavili 75- letnico znamenitega Eiffelove- ga stolpa. Od 1889. leta, ko sc ga odprli tudi za občinstvo, je z njega milijone ljudi opazo- valo i^ariz. Samo prvo leto je bilo .skoraj dva milijona obiskovalcev. Odtlej je števi- lo iz leta v leto raslo. Toda ta nenavadna kon- strukcija znanega Gustafa Eiffela služi tudi samomoril- cem. Doslej je z njega skočilo 328 ljudi, ob 75-letnici pa je 52-letni Andriene Barache agent neke zavarovalne kom- panije, to število povečal šc za eno. Na dan proslave se je okrog 10. ure dopoldne povzpel na najvišjo pla:ioi..ic in se z nje pognal v globino Zgodilo se mu je podobno, kot su jC zy.od.:io že nekaterim njegovim prodnikom. Stoip je naiiireč v spodnjem delu širši zaLo ni tako cuojtamo pasti . na zemljo. Barache je tako priletel v konstruikcijo, pri če- mer sCvje vanjo zapicCla noga' ki mu jo je teža telesa dooe- sedno odtrgala, telo pa se je potem raztreščilo na zemlji v bližini nekega prodajalca raz- glednic. Kakor da bi bili slutili tra- gični dogodek, so večer pred njim, odpovedali praznovanje obletnice, ki jo bodo prosla- vili kasneje (če ne bo kak sa- momor odložil tudi tega datu- ma). Tedaj nameravajo v re- stavracijo na stolpu povabiti 75 Parižanov, rojenih 1889. leta. Eden izmed njih, Charles Braibant je bil rojen v tre- nutku, ko so otvorili stolp. „ NOVO ZDRAVILO PROTI STAROoii Poskusi z novim zdravilom »herovit«, ki so ga proizved- li na Madžarskem, so claii dobre rezultate. Pri ljudeh, ki so trpeli za tako imeno- vanimi boleznimi staranje, se je po šestih dneh zdravljenja pojavil apetit in se ^ izboljšalo telesno počutje in spanje. Herovit sestavljajo vitamini A, D, K, Bi, Bg, Bi2 in C. NEVARNI SOPOTNIK Moi/y Wagner sprva ni opazila poželjivih oči na svojih prsih. Esson je zapeljal po poti nazaj na glavno cesto in se cinično smejal, ko je Molly vpila, naj spusti njenega moža iz prtljažnika. Ko pa je Esson zavil na avtocesto jc spustil eno roko z volana, sunkovito strgal MoHyno bluzo in grabil ženo za prsi. Molly je presunljivo kričala, se otepala kot diivja zver da je avto poplesaval po cesti, potem pa je za- sadita zobe v Essonovo roko, da je na mah po- pustil. Ustavil je avto in se ogledoval po bliž- njem grmovju. Z očmi je slačil ženo in šele takrat opazil, da je močno noseča. Izcedil je nesramho kletvico in ponovno odprl prtljažnik. — Sem notri se spravi, pa hitro! Mo11y je ubogala in ko je bandit ponovne zaloputnil pokrov, sta bila Čari in Moy/y stra- hovito stisnjena, zraven pa ju je dušilo, ker v malem prostoru ni bilo zraka. Neskončno dolgo je trajala vožnja, potem se je voz ustavil in pokrov je znova odletel. Esson je držal v rokah dolge krpe čvrstega blaga, ki ga je staknil med cunjami v avtu. Ve- lel jima je naj izstopita, polem pa jima je zvezal roke in noge, na koncu pa jima je zrinil kepi umazanih cunj med zobe. Ko je Esson bil pre- pričan, da je vse ukrenil, ju je ponovno stlačil v prtljažnik in zaprl. Se petkrat je Esson ustavil. Trikrat je Wagnerja obdeloval z pištolo. Dva- krat je celo pritisnil na petelina, toda samokres ni vžgal. Vmes je Esson natočil benzin, poprej pa zagrozil Wagnerju, da bo iz njega, Mo//y in prodajalca naredil »čeden kup trupel<(, če samo pisneta v prtljažniku. Ko je Esson nadaljeval vožnjo, se je Carlu posrečilo osvoboditi roke. Najprej je razvezal Moyyy, potem pa se je lotil ključavnice po- krova. . . Ni in ni šlo. Naposled se piu je posre- čilo, da je z montažnim železom privzdignil en vogal prtljažnega pokrova. Skozi ozko špranjo je vdrlo vsaj nekaj svežega zraka, ki sta ga Car! in Molly hlastno vdihavala. lAedtem se je zdanilo in jetnika v lastnem avtomobilu sta slišala, da je promet na cesti oživel. Začela sta skozi špranjo metati na cesto razne predmete. Carl je ugibal, kjer se naha- jajo: —I^islim, da smo v Kansas City. — Z montažnim železom je Carl ves čas mili- meter za milimetrom povečaval špranjo na vo- galu prtljažnega pokrova. Na cesto sla zdaj me- tala že razno orodje, toda vse zaman. Nihče tega ni opazil.. . Zdajci si je domislil. Zril je svojo okrvavlje- no roko skozi režo in mahal, mahal mahal... KRIŽANKA Vodoravno: 1. jugoslovanska re- kcideika v skoku v višino. 5. mu- slimanska svefa knjiga, 10. vrsta rastline, ki sc uporablja za mctic, 11. deček s čudežno svetilko, 13. cgiptaiiskn sveta ptica, 14. avto- mobilska o/.naka Kranja. I7. velika nemška reka. 16. oblika rastlinske- ga stebla. 17. meees slovenske knji/.e\iosti (Žiga). 19. čebelji pro- izvod. iO. predliig. 21. bikoborce, dva enaka gosgnlnika, 2». pri- tok Drave v Rcniuniji, 25. kontu- ra, o.ih. 26. duet. 27. ^ rsla našili cigaret, i9. kemični znak 7.a na- trij, 30. kitajsko drevo, 31. buvar- sl.i vojvoda. >3. ameriški smučar, ki je v Innsbrucku zasedel Ireije r.i s.o v slalomu. 34. rudarsko pod- ročje v .Sri)iji, 33. domače žensko ime. .Navpično: 1. angleško rojno opo- rišče na jugu Pirenejskega poloto- ' ■. .2. gr-ka i)oginja prepira. 3. krepka pritrdiluica, 4. začetnici rmena in priimka predsednika ZIS, 5. življenjska pot, 6. pijača starih Slovanov, 7. zorana zeinlja, h. ime Evinega partnerja. 9. pritlikav na- rod iz germanske mitologije. 10. situoba, tečnojit, 12. trpljenje, nad- legovanje. -14. sovjetski -ahovski velemojster, 1?. živalsk irvt, IS. ribja kcičica. 24. ženin ali možev cče, 26. norveški pisatelj. 2S. žen- sko ii'io. :'), skraj aiio žensko ime, "0. skrajšano žensko ime, 32. dva različna soglasnikn, 33. kemični znak za haliiij. . KZ Drobne od železne ceste Letos marca so na progi Du- naj—Pariz elektrificirali še zadnji odsek v Porenju. Hkr.ati so progo preuredili za velike hitrosti in jo tehnično izpopol- nili, da se je njena kapaciteta občutno povečala. Razširiti je bilo treba kar 11 daljših pre- dorov v skupni dolžini 3600 m. Vsa dela so trajala tri leta in pol. - o • Japonske železnice so dobe- sedno čez noč zamenjala vi- jačne spenjače z avtomatič- nimi spenjalnimi napravami. V dveh nočnih urah so tedaj opremili vse lokomotive, pot- niške in tovorne vagone ter druga železniška vozila z no- vimi avtomatičnimi spenjači; v tem času so ustavili ves promet. . , / Lansko jesen so dogradili preko 700 metrov široike do- line reke Sili v Avstriji »most Evrope«, ki je najvišji most na stebrih na svetu sploh. Vi- sok je 190 metrov. DRUGAČNE NAVADE Angleškemu diplomatu se je pri večerji na dvoru carja Ni- kolaja 11. pripetila nerodnost: prevrnil je kozarec. »Pri vas v Angliji je najbrž taka navada?« ga je zbodel car. »Nikakor ne, veličanstvo. Sicer je res, da se to pogosto pripeti, vendar pri nas tega nihče ne opazi!«