Dopisi. IzMaribora. (Blago delo -- novimirodvorprusaatvo — dijaakodruštvo).Goapejska družba je napravila 23. t. m. ubogim aolaricam, ki jih ima na svoji skrbi, bogato obdarovana jaslica pri šolskih sestiab, pii kterih te deklice v solo bodijo. Blizu 200 otrok je bilo z zimsko obleko in z obuteljo obdarovanib. Goape sarue so v ta namen milošnjo po mestu nabirale. Tudi mil. kaez iu škof so to mično slo- vesnost obiskali, in za obutelj podarili 30 fl. Bodi v imenu ubogih otrok 7aem dobrotnikom izre6ena najsr6nejša zah^ala! — Od 1. januarja naprej bodo mariborske mrli6e za6eli dale6 iz raesta nositi ali voziti na no^i mirodvor v Pobrežah tje doli proti Digošam, 6e bo namre6 do te dobe c. k. nameatnistvo potrdilo novi pokopni in pla6'lni red za pokaiianje mvli6ev. Ovi red je sestavil baron M. Rast, mestai zastop pa odobril. Pokopališ6e je za vse brez ozira na verstvo, tedaj za katoli6ane, lutrovce, Jude, itd. Navadni grobi ostajajo na miru 10 let, grobi z železnimi križi ali ploš6ami zaznamovani 15 let, knpljeni grobi 25 let. Za grob prve vrste se bo tirjalo 1 fl., druge 5 fl., tretje 15 fl., 6etrte 50 fl., pete pa 50 kr. Pokopicu bo se trebalo plačati po 1 fl. 10 kr. — Ko so vojaki našega regimenta šte7. 47. Hartung obhajali svoj slovesni vhod, bilo je mesto lepo ozalšano in po ulicah bilo je mnogo zastav izobešenib, večjidel samib štajerskih in cesarakib, prusačko-nemškeizobesili 80 samo pri trgovcu Čampi in mestjanu Naskotu. Mislimo, da niso vedeli, kaj pomeni paisačkonemška zastava? Sedaj menda, ko je poslanec SchOnerer svojo prusa6ko izdajalstvo 7 državnem zboru izjavil, bodo nže vedeli, in nadejamo 86, da ne bodo nikoli re6 žalili avstrijskega domotajerci, Slo^enci in Nemci, nečemo ni6 vedeti o pruRkem cesarju, mi ostanemo avesti 870jemu a7strijskemu cesarju! Pruske zastave so nam gnjas in znamenje izdajalnih, judeževih nakan! — Podpirovalno druatvo za gimnazijske dijake imelo je lani 1157 fl. dobodkov in samo 727 fl. potroškov, društvo za realkine dijake pa 946 fl. dobodkov in Bamo 155 fl. stroškov. Čudno, ali je zmanjkalo dijakov podpore potrebnih ali vrednih ! ? Čemn 86 denar pobira, 6e ne v hitro podpoi Iz Gradca. (Deželnegazbo ši aklepi bilo so še sledeči.- 1) Vlada naj a, da 8e vpelja postava zoper odernbe, 1 te obreeti zabtevajo, in pa zoper take, ki 1- žeuo posestvo, kedar bi se imelo pr :o poškodujejo, da upniki škodo trpijo. ai odbor ima pazliivo gledati : a) da srei ri nepotrebnih stroškov ne delajo in k e treba za kako doklado prositi, naj to natanfco dokažejo; 5) da se poizve, ua kak uačin se srenjske poseatvo, bodi si kak gozd, njiva, trav " a, sienji v prid obrača. 3) Deželni odbo o na t<> pripraviti, da se živinski zdravni o pomnožjo. 4 Sklep, po kterem se dež l- nikom in učiteljem, kedar morajo k v i, plača dostojno vredi. 5) Vsi prejšnji o kteiih se je deželnemu odbora kaj den lilo, ki se še pa do zdaj porabil ni, so _.~.j«*vui. 6) Za vse izredne stroake ima deželni odbor vsako leto od deželnega zbora dovoljcnje dobiti. 7) . uemu odboru se naloži na6rt narediti, da se kake škode za Ijudski blagor deželni stroški z aajo in da bodo z dobodki 7 enaki meri. : pive m žganja se naj vpeljajo doklade za de potrebe. 9. Za leto 1879. se ne smejo posestnikom davki za deželno doklado zvišati, pač pa 86 naj od vžitnine krčmarjem in mesarjem 8 % doklade ualoži, da se pora7Da primanjkljej od 1,819.248 fl. Pri obra^na^i tega sklepa je bila buda borba. Nasprotniki niso pomislili, da ne plačujejo samo krčmarji in mesaiji tega davka, temveč tudi vsi drngi, ki v. krčmi 7ino pijejo ali pri inesarju meso kupujejo. Leži ga vsak po malem plačuje, kakor pa kmet, ki bi moral naenkrat 7eliko 7e6je davke plačati. Posebne zasluge si je pri tej obravna^i pridobil gosp. Lobninger, ki se je mnogo tnidil s številkauii natanko dokazati, da je taka doklada še najboljša. 10. Sklep, da se odpra^i postava, po kteri mora notar potrditi resničnost podpisov na pismib, ktera pridejo z zemljiščno knjigo 7 dotiko. Za 7se te predloge so glaso^ali slovenaki poslanci ko en mož. Glaaovali pa so tudi zato, da bi se ue smeli ljudje, posebno nimaniči ali telesno in duševno slabotni, ženiti brez dovoljeaja erenjskega odbora ali župana. Ta predlog je propal, ker se še ni zadostno število liberalcav Bvojih krivib načel iznebilo, pa lo kaki tiije glasovi go manjkali, da se ni sprejel. Pamet jih le po malem si ečava! Drnge sklepe, kterib je za 78em okoli 200 bilo, navajati, mislimo, ni poti ebno, ker za nas Slo^ence kake posebne važnosti nimajo, Opomniti je še to, da 80 krajni šolski S7eti 7 Št. Pa7lu, 7 Št. Petrn in na Polzeli, 7si 7 Savinjski dolini, prosili, naj bi se njiho^i otroci silili po osem let 7 šolo hoditi, kakor da bi jim kdo branil otroke 7 šolo pošiljati, dokler hočejo. Tem uasproti je pa 18 srenj iz gornjega Štajerskega prosilo, naj bi se njibo^i otroci ne silili 7eč kakor 6 let 7 šolo hoditi. Kako je to prišlo, da so edini ti trije posaviniski krajni solski sveti za take reči prosili, ktere aajo in kterih 86 drngi le znebiti želijo, tega ameti nikakor ne moremo razumeti. Imajo kake tehtne uzroke, pa jih svetn povedati Možje, le po^ejte jih, če so kaj 7redni, odo znabiti posnemali, da ne boste eami rošnjo pred durmi deželne zbornice stali! M. Ž. ¦t Oelja. (Citalnica — gspd. Geiger — nesreča.) Naša čitalnica kaže ži^ahniše življenje, kakor je bilo prejanja leta. Naiocila si je ob no^ern letu 17 raznih no^in in listov. Pri volitvi no^ih a/Ik- •- ov dobjia je 7 odbor najviliših mož, ki orošt7o srečnemu, uspešnemu delo^anju, aolj, ako se celjski Slo^enci začnejo bolj )rigati. No7i odbor kaže to-le raz^rstenje: Joeip Smec, predsednik, č. g. prof. I^an ., namestnik, mestni kaplan č. g. J. Žičkar, j tajnik, g. prof. in deželni poslanec M. Žolgar, blagajnik, g. učitelj La^er, knjižničar, nadaljni od- \ liki 80: g. dr. St. Koče^ar, cesarski S7eto7alec, ! [r. Filipič, koncipijent, g. I7an Žuža, rudar, 'V. Krašo^ic pozlatar. G. di\ Koče^ar je čitaldaro^al 20 fl., za kateio blagoduano darilo j nu je odbor prisrčno zab^alil. — Dne 23. dec. je utnrla gospodična Jožefiua Geigerje^a, bči ranjega knjigarja Jožefa Geigerja. Ta mož je 7 Celje piišel iz Teplna na Českem 1. 1820. in je tukaj močno bogat postal. Začel je tržiti s papirjem in pereai, poznej je tudi knjige 7ezal in ž njimi tržil. Od dubo7niko7 je 7eliko denarja spečal. Bil je pa zgled pošteno8ti, niarlji^osti in 7arčno8ti. Ko je pred nekterimi leti umrl, zapnstil je 7se premoženje edinej bčeri Jožefini, ki je pa ostala samica. Sedaj je tudi ta umila in postala velika dobrotnica našej do sedaj zapuščenej nemškej cerk^i. Vse premoženje — po odbitib stroških za uboge, dobre namene, za pogreb — se ceni na 150.000 fl. Pr70 tretjino dobi očeto^a, drugo materna rodbina, tretjo pa nemška cerk^a, tedaj kakib 50.000 fl. Sedaj bo zapuščena cerk^a lehko popra^ljena in z dozidanira z^onikom, krasnim z^onildm, no^imi orglami olepšana, tudi njeni nemški pridigar zamore dobiti prijetno stanovanje. Mesto sme blagej daro^nici tem bolj h^aležno biti, ker samo ne more 87oje cerk^e popra^iti. Pre7e5 tiči 7 dolgo^ib. Celjskej branilnici je mesto dolžno 100.000 gld. Hranilnica želi denar imeti nazaj. Vsaj tako se da misliti, ker uže 7eč meaence^ mestni župan, znani dr. Neckermann, cel6 po Gradcu denarjer išče. Geigerje^o knjigo^ezarno iu prodajalnico je pre^zel g. Dreksler, ki je latro^ec. — Z^ečer 17. dec. si je sado^ni trgo^ec Brinčič v 87ojej prodajalnici vštric kasarce z ogeljem zakuril ter potem zaspal. Dini ga je \ no5i zadušil. Drugo jutio 80 ga najšli uže mrt7ega! Od sv. Križa pri Ljutomeru. (Vojaki-odrtija.) Iz naše fave je tudi več 7ojako7, ki so 7 Bosni bili 7 7ojski zoper Turka pa se po sijajnih ztnagah in slavnem os^obojenjn kristijanO7 erečno 7rnoli na 87oj dom. V zahvalu 7ečnemu Bogu, da jim je dal vse srečno prestati, imeli 80 na sveti den slovesno pozno 87. mešo, pri katerej ao brabri junaki ponižno svetili. Prizor bil je genljiv in spodbudljiv! Vsi pa se 7eselimo in smo ponosni, da štejemo med seboj takib korenjako?! V 50. žte7. nSlo7. Gospodarja"' sem bral o Ljabljanski branilnici, ka ima ona toliko goto^ine, da ne 7ed6 kam z denarji. Taka branilnica bi natn tukaj goto^o dobro služila, čera^no imamo 7 Ljntomeru tudi hraniluico. Vsaj jib potem toliko izmed naših poscstnikov nebi prialo na boben, kakor sedaj, ko bodijo 7 Gradec po denarje. Ta moiajo od 100 fl. na posodo vzetega kapitala platiti za 30 fl. obresti ali činža, to pa še naprej. V 3 letih pride kmalu toliko obresti, kakor kapitala. Bog nas varuj takib denarje? na posodo. Ta gospod (? Ured.) je uže maisikterega iz posestva spra^il g b7ojim oderušt7om!