601 002.00
8554 AA
PR
osrednja knjižica
p. P* 12 6
66001
KOPER
■ ■VI
okSKI dnevnik
Poštnina plačana v gotovini .,	_
Abb. postale I gruppo 1*0.113 5UU Ul*
Leto XXXIX. Št. 14 (11.430)
TRST, sreda, 19. januarja 1983
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
PRED ODLOČILNIMI POGAJANJI JE SINDIKAT SEDAJ MOČNEJŠI
Uspela vsedržavna stavka v industriji
Enotni proti izsiljevanju delodajalcev in proti vladnim gospodarskim ukrepom
Benvenuto, Lama in Carniti na čelu delavskega sprevoda med včerajšnjo vsedržavno stavko v industriji
ai>iiiiiii|||„„nilll)|lll, ihuihmii, mn, m ittifiiiiiiiiiniiitiitiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiHHiiiiitiiiiiiiiiiiitfiiitiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiittiiitiiimiiiiiiiitiiitifiiiiMi
SOCIALISTIČNI TAJNIK OSTRO NAPADEL KOMUNISTE IN DEMOKRISTJANE
Po Craxijevem govoru narašča napetost med vladnimi strankami
.	— Veliko pričakovani Craxi-
nedeljski govor v Parmi je na-,cte' na takojšnjo reakcijo demo-*ristjanov in komunistov. Oboji so * dokajšnjo ostrino odgovorili na Ulc Kanj ostre napade socialistična tajnika, kar le potrjuje, da
je
Vsaj ena Craxijeva nedeljska iz-
da je namreč nastopil čas Političnega razčiščenja. resnična. r ^oglejmo najprej, kaj je oovedal ^a*i. De Miti je očital, da je s }’ojirni zadnjimi izjavami povzroči1 kaos v italijanskem političnem .''Tlenju in da je privedel do nove adikalizacije in do očitne krize v r^Posih med strankami, ki sodeluje0 v sedan.ji vladi. Pomen teh ‘.1.av je ponovno uvajanje hegtmo-■lo KD. De Mita .je to obrazložil
"‘"'»■■IM,.
Američanom, sedaj mora to razložiti tudi Italijanom, je dejal Craxi. ki je še poudaril, da je to izziv, ki ga ostali sprejemajo. Še ostrejši je bil socialistični tajnik do komunistov: najprej zaradi sindikalne manifestacije v Bologni, kjer so delavci z gnilimi jajci obmetavali socialističnega sindikalista Marianettija: ta jajca so bila gnila kot njihovi možgani, je dejal Craxi. Berlinguerja 'je napadel zaradi njegovega govora stavkajočim delavcem na železniški nostaji v Firencah, navedel je tudi druge dogodke in dejal, da je vse to dokaz, da gre za napredek z očmi uprtimi v preteklost. In končno še stališče do Fanfanijeve vlade: socialisti bodo ostali zvesti svojim
SKLEPNI DEL PROCESA MORO
Razsodba čez teden dni
obvezam, ne bodo pa podpirali pobud, za katere se niso obvezali.
Kot rečeno, so tako komunisti kot demokristjani ostro odgovorili Craxiju. Macaluso .je tako v glasilu KPI napisal, da je Craxiju u-spelo, da si je odrezal pot na desni in zaprl na levi. poudaril^ pa je tudi, da poleg kritik in obtožb v Cra.vijevem govoru ni bilo nobenega konkretnega predloga. Prav isto očitajo socialističnemu tajniku demokristjani:	«uradna* reakcija
v strankinem glasilu II popolc je sicer nekoliko omiljena in predvsem zavrača obtožbe o hegemo-nističnih težnjah KD. pač pa je načelnik političnega urada sekre-' tarja De Mite poslanec Misasi včeraj dejal, da Craxi ni zadovoljen z izjavami komunistov in s stališči demokristjanov, ni Da povedal, kaj pravzaprav hoče.
Gre vsekakor za vprašanje, na katero v teh dneh misli marsikdo tako v komunistični partiji kot tudi v demokristjanskih vrstah.
Vendar pa prihaja v zadnjih dneh do pomembnih premikov tudi v nekaterih drugih strankah. Ta ko je tajnik PSDI Pietro Longo ponovno sprožil pobudo o obnovitvi laičnega zavezništva in bivši predsednik vlade Spadolini mu je v nedeljo, kljub poudarjanju, da imajo stranke prevelik vpliv na delovanje vlade, v bistvu pozitivno odgovoril: včeraj sta se Longo in Spadolini srečala in ob koncu izdala uradno poročilo, v katerem .je govor o (odličnih odnosih* med obema strankama. Skratka, čeprav je Fanfanijeva vlada komaj nastala in bo šele danes doživela pravi ognjeni krst v parlamentu (minister Goria bo namreč obrazložil popravke finančnemu zakonu), že vsi govorijo o tem. kaj bo po Fan faniju: in zaskrbljenost potrjuje tudi Fanfanj sam, ki se .je včeraj
RIM — Sindikat je sedaj močnejši: z včerajšnjo nspelo vsedržavno stavko v industriji je opravil izpit, ki je končno razblinil polemike in razhajanja v sindikalnih vrstah. Milijoni in milijoni delavcev širom po Italiji so se odzvali pozivu sindikatov na vsedržavno stavko v industriji. Osvojili so proglas sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL, ki so ga jim prebrali na shodih in skupščinah (Premagati moramo vsako logiko cepitve, vsako provokacijo proti pluralistični enotnosti sindikata, brez katere samo koristimo manevrom Confindustrie*. Delavstvo je samo iz svoje srede ločilo skupinice, ki so tudi na včerajšnji «dan boja* poskušale rušiti delavstvo in sindikalno enotnost. Bologna se ni ponovila.
Z ramo ob rami so generalni tajniki Lama, Carniti in Benvenuto bili na čelu stotisočglave povorke, ki je po rimskih ulicah izpričala svoje nezadovoljstvo nad vladnimi gospodar-SKinh ukrepi, ki je zahtevala uspešen konec pogajanj o ceni dela in c obnovitvi delovnih pogodb. Še več jih je bilo v Milanu, preko 200 tisoč, poldrugo uro je trajal mimohod 5 kilometrov dolge povorke milanskih in lombardskih delavcev. Še večji je bil uspeh v Turinu in v Piemontu, kjer so se prvič po dveh letih delavci obratov Fiat množično udeležili vsedržavne stavke In prav to značilnost so sinoči vsi poudarjali. 0 90-odstotni udeležbi Fia tovih delavcem so seveda ocene različne. V vseh pa je pričujoča misel, da že dolgo ni bil sindikat tako e-noten kot ob včerajšnji stavki. Tajništvo sindikalne zveze CGIL - CI SL - UIL je v komunikeju ugotovilo, da je delavstvo izpričalo svojo e-notnost pri zavračanju izsiljevanja Confindustrie, H hoče izničiti dra-gir.jsko dokiado in zamrzniti delovne pogodbe, pri utrjevanju nekaterih pozitivnih rezultatov doseženih glede davkov in dicžh,skih doklad v pogajanjih z vlado Sindikat bo torej danes z večjo težo sedel za pogajalsko mizo z vlado in delodajalci. Pogajalski čas se namreč izteka. V prihodnjih 48 urah morajo sindikati in delodajalci doseči sporazum, saj si je vlada prilastila pravico, da bo sama po 21. januarju posegla s svojo rešitvijo.
Po včerajšnji uspeli stavki pa si mi
VČERAJ Z NflJVIŠJIMI CIVILNIMI IN VOJAŠKIMI ČASTMI
Veličastno slovo Zagrebčanov Hrvatske in SFRJ od Bakariča
no stavko tudi izrecno zahtevalo, če se ne bodo pogajanja o draginjski dokladi in delovnih pogodbah premaknila z mrtve točke.
Sindikat je torej včeraj utrdil svojo enotnost, ki jo bo moral v prihodnjih dneh za pogajalsko mizo tudi ohraniti. Minili so časi slepomišenja, bremena za izhod iz sedanje krize ne smejo več na svojih ramenih nositi samo odvisni delavci.
Delavstvo je včeraj spoznalo svojo enotnost in moč, da se ne bo več pustilo z lahkoto ugnati.
RIM — Parlament je včeraj dokončno izglasoval zakon o «zapeča-tenih blagajnah* za trgovske obrate in javne lokale. Posebne blagajne bodo morali najprej namestiti (od
1.	julija) obrati z več kot 200 milijoni lir letnega prometa, nato pa postopoma vsi ostali. Za kršilce so predvidene občutne denarne kazni in začasen odvzem licenc. Sindikati so ukrep pozdravili kot sredstvo boja proti davčnim utajam.
fitiiiitiiiiiuiiMiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiuiiiuiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiMiiiitmnHiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiHiiiii
NA VČERAJŠNJI TISKOVNI KONFERENCI V BONNU
Gromiko zelo ugodno ocenil sodelovanje med SZ in ZRN
(Od dopisnika Dela za Primorski dnevnik)
BONN — Na današnji tiskovni konferenci v Bonnu je sovjetski zunanji minister Andrej Gromiko, ki bo jutri končal tridnevni uradni o-...	bisk v Zvezni republiki Nemčiji, ze-
nister Scotti bržkone ne bo mog .' ,o ugodno ocenil politično, gospodar-tega privoščiti, saj bi pomenilo kaj j sko, trgovinsko, znanstveno-tehnično
takega pravo vojno napoved milijonom italijanskih delavcev, ki ne pristajajo, da bi jim drugi rezali kruh, ki si ga sami služijo. Kaj takega bi povsem umevno sprožilo proglasitev splošne stavke v vsej Italiji, kar bi pomenilo smrtni udarec Fanfani-jevi vladi. Tega sindikalna zveza noče, a v njenem včerajšnjem proglasu ni izključila možnosti tudi tega poslednjega orožja. Delavstvo na številnih manifestacijah je sploš-
in kulturno sodelovanje med državama na temelju sklenjenih sporazumov.
V zvezi s tem je Gromiko povedal, da SZ nima nobenega prikritega namena, da bi poskušala motiti odnose Bonna s kako tretjo državo. Prav tako nima namena podpirati katere koli politične stranke v zvezni republiki. Po vrnitvi v Moskvo. je dejal Gromiko, bo lahko poročal generalnemu sekretarju An-
dropovu in vsemu vodstvu, da bonska vlada odločno zagovarja popuščanje napetosti
Govor je bil tudi o varnostnih vprašanjih, med njimi tudi o raketah srednjega dosega. «So stične točke, a tudi razlike med Bonnom in Mflskvo,* je nadaljeval Gromiko. (Pretirano bi bilo	so te
razlike, ta razhajanja že premagana. Toda nadaljevati je treba s pogovori. pogajanji, posvetovanji. To stališče je bilo izraženo z bonske in z naše strani,* je dejal Gromiko,
Na neko vprašanje o ničelni rešitvi, je Gromiko odgovoril, da je izključeno, da bi SZ sprejela ameriški predlog o ničelni rešitvi. Po sovjetskem mnenju bi to pomenilo (ničlo* samo za SZ in cv hipu bi se podrlo ravnotežje, ki je nastajalo
PRED NADALJEVANJEM RAZOROŽITVENIH POGAJANJ V ŽENEVI
Stališče Bonna do ameriških raket povzroča živčnost v VVashingtonu
V petek bo o «strateg:ji» nadaljnjih pogajanj napravljal tudi posebni odbor NATO
BRUSELJ — V petek se bo v Bruslju sestal posebni odbor NATO, ki sledi poteku ženevskih razoroži-tvenih pogajanj. Obnovitev pogajanj v Ženevi med Sovjetsko zvezo in Združenimi državami je predvidena za 27. januar. Na petkovem sestanku, na katerem bodo prisotni tudi izvedenci držav članic atlantskega zavezništva bodo ocenili vpliv zadnjih predlogov Andropova o razorožitvi na potek pogajanj v Že-
RlM -
A Ido Moro je bil ubit kot
kutin,k (vsedržavne solidarnosti* jc * f^nkami ustavnega loka. To dj »misel dokumenta devetih brigati,.aJ,* * * * v' “Htorističnega krila, ki je ke 7 itK' no '^Pečatil bistvo in vzro b zadeve, katere glavna žrtev je bil
p"! demokristjanski predsednik.
euvčerajšnjim ob 15. so se narašča Sot'n*ki prvega porotnega soditi umaknili v posvetovalno sobo, to j.,,1 sestavili razsodijo proti 63 ob i.-..,.'(e|n. ki jih bremeni okrog 200
. °btožb. od dogodkov v Uli-v	dejavnosti BB v Rimu
”“dobju med leti 1977 in 1980. Po
C'a,ci domnevajo, da bo posvet dni s°dn*ki trajal najmanj teden
biia ii1:n,,.eni dogodek potrjuje da je ces,, š!, zadnja obravnava na pro-kum» j1’® zelo živahna Poleg da atov devetih neomajnih teroristi .j so hoteli predvsem pouda pra'vi j Se s':i‘sani Savasta laže, ko ve„ • da so Mot a ugrabili brez pra-S(>g y v,zi°ka. velja omeniti še po tudi ,.ria Moruccija. ki je govoril toeci lmenu Adriane Faranda. Mo-dmn ',e Povedal, da je nasprotoval Dior • besednika FR. ker je (U-jeQl|ij n’ka za komuniste nespre-nikni j dejanje* Morucci, ki je za tda bi bil skesan, j tudi kričiš,,. *?horoieni boj* rdečih briga-krit,,’'. k' temelji «na neprimerni N» in*n ideološki snovi*.
ttoi-tVto AID: sodniki in sol* 'k' "dhajnjo v posvetovalno
sestal z De Mito in Piceolijem, da . nevi.
preuči nastalo stanje.	| Da posvet ne bo potekal ravno v
NA POGAJANJIH ZA REŠITEV LIBANONSKE KRIZE
Izrael zavlačuje dogovor o umiku
BEJRUT — Libanonsko - izraelska pogajati ja so prešla v živahnejšo fazo, v kateri je židovska država zaznamovala prvo točko v svoj prid: dosegla je prednost za (konec vojnega stanja*, namesto da bi v prvi vrsti, kot doslej, ostalo vprašanje umika tujih sil iz Libanona, ki je za bejrutsko vlado najpomembnejše. Vendar je vodja libanonske delegacije takoj pristavil, da bo zelo težko doseči soglasje o kateremkoli predmetu, če ne bo kan kretnih napredkov tudi glede odhoda okupacijskih čet iz Libanona. Ameriški predstavnik na pogajanjih, Cbristopher Ross, pa je dejal, da so dosedanje razprave prinesle dober napredek.
Vendar pa so krogi okoli libanonske vlade še v nedeljo zvečer trdili, da bi moralo biti vprašanje umika tujih čet prvo na vrsti in da naj bi Bejrut predlagal koledar odhoda 30 tisoč Izraelcev, 40 tisoč Sircev in 10 tisoč palestinskih gverilcev, ki zasedajo več kot dve tretjini dežele. Isti viri sedaj razlagajo, da so nehali vztrajati pri tej točki, ker naj bi VVashington medtem obljubil, da bo Reaganov odposlanec Pliilip Habib nadnljeval svoje posredovanje med Bejrutom in Jeruzalemom.
Način, kako potekajo pogajanja v Kaldeju, vzbuja vse glasnejše proteste v Damasku, tako da je libanonski predsednik Džemajel sirskemu predsedniku poslal svojega odposlanca, da bi ga prepričal in umiril. Toda. sirski zunanji minister Kadam
izvajalce nafte, katerih podpori se Libanon ne more odpovedati, opozoril pred tvegan jan, ki bi ga pomenil dejanski mir med Libanonci in Izraelci, brez potrebnih mednarodnih jamstev.
Iz Libije prihaja vest, da so se v Tripolisu z dovoljenjem tamkajšnjih oblasti sestala nekatera pro-sirska palestinska gibanja, ki nameravajo ponovno oživiti svojo dejavnost v Libanonu. K temu gre prišteti še izjavo drugega moža libijskega režima, generala Džaluda, ki je izrazil pripravljenost svoje države, da bo naredila vse, kar je v njeni moči, za organiziranje pravega odpora v Libanonu in za začetek prave vojne proti Izraelcem. Libijski voditelj Gadafi pa je ob zaključku sestanka dejal, da odslej ne bo nihče več mogel delati za palestinsko stvar, ne da bi upošteval Libije. Skupno sporočilo z zasedanja zavrača tudi camp-davidske sporazume, jordanski poskus posredovanja in pogajanja med Libanonom in Izraelom. Ozemlja, ki so bila zasedena s silo, bodo s silo tudi osvo-liojena, dodaja dokument. Vsekakor je sestanek v Tripolisu še poglobil razhajanja v okviru PLO in predstavlja nadaljnji izziv Arafatovi vodilni vlogi.
Zavedajoč se nevarnosti, je Arafat v nekem intervjuju že obsodil (nekatere arabske režime*, da hočejo vsiliti PLO svojo zaščito in tako ovirati njeno politično in diplomatsko dejavnost. Še več, nekatere arabske vlade n hotele, da bi se libanon-
je medtem že začel svoje potovanje po deželah v ska tragedija zaključila z našo smrtjo ali sramotno Perzijskega zaliva * namenom, da bi arabske pro- predajo, je dejal Arafat.
idiličnem vzdušju danes že ni več težko napovedati. Po Voglovem obisku v Washingtonu in Moskvi, obisku Gromika v Bonnu te” stališčih, ki jih je zahodnonemška vlada zavzela v zadnjem času do vprašanja evroraket in razorožitve sploh, je že jasno, da bo treba na posvetu usklajevati marsikaj, kar bi še pred nekaj meseci ne bilo potrebno. To potrjuje tudi izjava glavnega tajnika NATO Lunsa o (realni nevarnosti*, da bi prišlo do krize a-tlantskega zavezništva, če bi se Zahodna Nemčija uprla namestitvi a-meriških raket srednjega dometa na svo.jem ozemlju, potem ko je prvi del pogajanj o razorožitvi med SZ in ZDA v Ženevi že doživel neuspeh. Luns je dejal, da bo (prvič globoko zaskrbljen nad usodo NATO, če ZRN ne bo hotela sprejeti ameriških raket, Američani sami pa bi v tem primeru menili, da se Evropa očitno noče braniti in bi iz tega spoznanja potegnili svoje zaključke*.
Čeprav .je glavni tajnik OZN De Cuellar v pogovoru s časnikarji
v New Yorku izjavil, da je trenutno politično vzdušje za pogajanja med Vzhodom in Zahodom tako ugodno, kot že dolga leta ne, pa vendarle kaže, da za pretirani optimizem morda le še ni čas. To po eni strani kaže medsebojno obtoževanje med Moskvo in Washingto-nom v zvezi z domnevnim ameriškim načrtom za jedrsko vojno, po katerem naj bi Američani (kot trdijo Sovjeti) ugotovili, da bi zmaga pripadla v taki vojni njim, Reaganova uprava pa obstoj takega načrta zanika in se pridružuje sovjetski tezi, da v jedrski vojni zmagovalca ne bo Po drugi strani pa izkazuje živčr*»st v ameriški prestolnici tudi (primer Ro-stow», o odstopu katerega se je tamkajšnji tisk razpisal na dolgo in široko. V ozadju njegovega odstopa naj bi bila neenotna ameriška stališča v zvezi z namestitvijo ameriških raket v Zah. Evropi in vprašanje (ničelne rešitve* na sovjetski strani, za katero se Wa
shington najbolj ogreva.
Vsekakor so včeraj v ameriški prestolnici zavrnili opozorila, ki jih je v Bonnu izrekel Gromiko v zvezi z raketami (Pershing* in (Cruise*, ponovno pa so pozvali Moskvo, naj sprejme «ničelno rešitev*. «če želi Moskva preprečiti modernizacijo oborožitvenega programa NATO ima na pogajalski mizi v Ženevi že pripravljen predlog: skupno z ZDA naj pristane na odpravo celotnega razreda teh raket.*
dolga leta*.
Gromiko je potrdil, da bi bila SZ pripravljena nekaj rakel srednjega dosega uničiti, nekaj pa premestiti iz evropskega dela SZ, od koder ne bi dosegle evropskih držav. Vztrajal pa je pri tem, da je treba britanske in francoske rakete bodisi pri raketah srednjega dosega ali pri urejanju globalnega ravnotežja med Vzhodom in Zahodom na neki način upoštevati.
Na vprašanje, ali je lani poleti res prišlo do delnega sporazuma med Nitzejem in Kvizinskim na ženevskih pogajanjih, je Gromiko odgovoril, da v Ženevi ni prišlo prav do nobenega napredka, kljub uradnim srečanjem in «celo pogovorom med sprehodi v gorah. Toda za to niso krivi pogajalci v Ženevi, ki so nadvse sposobni možje, temveč ameriška vlada.*
Sovjetska vlada je slej ko prej za vrhunski sestanek med ZDA in SZ. To željo je že izrekel Brežnjev, ponovil jo je Andropov, toda ZDA ne kažejo prave volje.
Gromikov obisk se bo iztekel jutri verjetno s sestankom s Hansom -Jochnom Voglom, medtem ko sta za danes predvideni srečanji v Wil-lyjem Brandtom in Josefom Franzem Straussom. Pogovori, ki jih’ je imel Gromiko, so bili zelo intenzivni. Ozračje na pogovorih so opisali v Bonnu kot «stvarno in nepolemič-no*. Ponedeljek, zlasti popoldan, je bil posvečen razorožitvenim vpraša njem. čeprav je bonski zunanji mi nister Genscher vztrajal v bistvu pri ničelni rešitvi, so ugotovili, da je na voljo nekaj manevrirnega prostora.
Vsekakor je značilno, da se ni Gromiko na tiskovni konferenci spuščal v nikakršno polemiko s svojimi zahednonemškimi uradnimi gostitelji.
Skrbno je pazil, da ne bi dal po voda za kakršen koli očitek, da se, četudi posredno, vmešava v predvolilni boj.
BOŽIDAR PAHOR
ZAGREB — Zagreb - mesto heroj, Socialistična republika Hrvatska in vsa Jugoslavija so se včeraj poslovili od dr. Vladimira Bakariča, narodnega heroja, junaka socialističnega dela, državnika, humanista — podpredsednika predsedstva SFRJ in člana predsedstva CK ZKJ. Dr. Vladimir Bakarič je umrl v nedeljo, 16. januarja v 71. letu starosti na svojem domu v Zagrebu.
Množica Zagrebčanov, prebivalcev Hrvatske in vseh krajev Jugoslavije, deset r desettisoči sb se vse do včeraj pomikali v nemi koloni mimo odra s posmrtnimi ostanki velikega graditelja temeljev nove jugoslovanske zgodovine, ket so dr. Vladimira Bakariča označevali v številnih sožalnih brzojavkah, ki so prispele in še prihajajo svojcem in organom ter organizacijam SR Hrvatske in SFRJ iz vse domovine in iz tujine. Izraze najglobljega sožalja so poslali mnogi ugledni tuji državniki.
Po vsej Jugoslaviji in v predstavništvih v tujini so se vrstile številn® žalne slovesnosti. Na žalni seji organov in organizacij federacije, ki je bila v ponedeljek v Beogradu, je o življenjski poti in liku pokojnega podpredsednika predsedstva SFRJ in članu predsedstva CK ZKJ govoril Mitja Ribičič, predsednik predsedstva CK ZKJ.
Včeraj opoldne so v Zagrebu pokopali dr. Bakariča z najvišjimi civilnimi in vojaškimi častmi. Od preminulega sodelavca in soborca se je najprej poslovil predsednik sabora SR Hrvatske Jovo Ugričič, ter zatem predsednik skupščine mesta Zagreba dr. Mato Mikič. Pred grobom pa je poslovilne besede spregovoril Jure Bilič, predsednik CK ZK Hrvatske, v imenu organov in organizacij pa predsednik predsedstva SFRJ Petar Stambolič.
(Hrvaški narod in srbski narod na Hrvatskem in vse narodnosti ti izrekajo posebno spoštovanje, predvsem za tvojo plemenito težnjo in odločen boj za bratstvo in enotnost in nenehno dejavnost v prid nas vseh. Naš dolg do tebe bo izpolnjen prav tako — z odločnim bojem za ideale, ki so bili tudi tvoji ideali,* je dejal predsednik sabora Hrvatske Jovo Ugričič, ko se je v imenu sabora, prebivalcev in delovnih ljudi Hrvatske poslavljal od dr. Vladimira Bakariča.
(Bolečine še niso prenehale, med našimi narodi pa še naprej vlada velika žalost, se še spominjamo tvojega izraza bolečine za ljubljenim Titom, prvim človekom in strategom naše sreče, še so povsem sveži spomini na dan, ko so žaro s posmrtnimi ostanki največjega teoretika naše revolucije, tovariša Kardelja položili v kamnito grobnico. Smrt pa je že spet obiskala naš dom,* je dejal predsednik predsedstva ZKH Jure Bilič.
(Vladimir Bakarič je imel izostren občutek za zapletenost mednarod-nostnih i lnosov, za težke pogoje, v katerih smo jih dograjevali in razvijali. Z vso resnostjo se je spuščal v razprave in dal dragocen prispevek k reševanju tudi tistih problemov našega družbenega in gospodarskega razveja, ki bi lahko bili izvor nacionalizma.
V imenu predsedstva SFRJ in vseh narodi ?■ in narodnosti naš® države se danes poslavljamo od tovariša Vlada Bakariča, z globok;m spoštovanjem do njegove osebnosti in s hvaležnostjo za njegovo revolucionarno dele.
Dragi tovariš Vlado, živel si častno do kone- in v celoti si izpolnil svoj dolg človeka in revolucionarja,* je v svojih poslovilni') besedah dejal Petar Stambolič, (dd)
Na sliki: dr. Vladimir Bakarič.
niiiittiHittiiiiiiiiiiiimitiiiiimiiiitiiiiiiiiiiiitiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiimiiiNiiiiiiiiiiiiitimtittiiiiitiiiiiitiiimiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiititiiititiiiiiiiiiiiiiifiiHiiiia
Slavnostna podelitev priznanj 0F
Združenje aktivistov narodnoosvobodilnega gibanja za Tržaško ozemlje je z nedeljsko slavnostjo v tržaškem Kulturnem domu sklenilo podeljevanja značk OF zaslužnim aktivistkam in aktivistom. Poročilo o prireditvi berite na 4. strani
V OKVIRU VČERAJŠNJE SPLOŠNE STAVKE
Odločen protest petnajsttisočglave množice proti politiki industrijske zveze in vlade
Mogočen sprevod po glavnih mestnih ulicah - številna prisotnost upokojencev, žensk in dijakov - Poziv k enotnosti ob zaključku manifestacije na Goldonijevem trgu
Nepregledna množica delavcev, žensk, upokojencev in dijakov je včeraj dopoldne preplavila glavne mestne ulice v okviru protestne manifestacije proti gospodarski politiki Fanfanijeve vlade, proti nepopustljivosti Confindustrie pri pogajanjih za obnovo zapadlih delovnih pogodb in proti najnovejšim ukrepom na področju draginjskih doklad, zdravstva, tarif za javne storitve in raznih davščin, ki bodo prizadele predvsem manj premožne sloje italijanskega prebivalstva.
S Šentjakobskega in Garibaldijevega trga, kjer sta bili glavni zbirališči in kamor so prispeli okrog 9.30 tudi delavci, ki so se bili zbrali pred Lloydovim stolpom, se je razvil mogočen sprevod, v katerem so s številnimi transparenti in napisi — med slednjimi je bilo tudi več dvojezičnih — korakali delavci vseh važnejših tržaških industrijskih o-b-atov (Tržaškega arzenala - Sv. Marka. GMT. Bloch. Terni, CMI, Tobačne tovarne, Telettre, itd.); močna je bila nadalje prisotnost u-pokojencev, delavcev s tako imenovanega terciarnega področja, nameščencev krajevnih uprav, železničarjev, pristaniških delavcev in o-sebia zdravstvenih struktur, številčno so bili prisotni tudi šolniki, dijaki slovenskih višjih srednjih šol. delavci iz dolinske občine in druge kategorije proizvajalcev. Manifestacija se je kakor znano odvijala v okviru splošne stavke, ki sta jo v tržaški pokrajini oklicala sindikata CGTL in UIL. medtem ko se je CTSL pridružila le kar zadeva delavstvo industrijskega področja.
Med počasnim korakanjem sprevoda so po zvočnikih, nameščenih na avtomobilih sindikalnih organizacij, skandirali zahteve tržaškega delavstva: Confindustrii in vladi je treba preprečiti, da bi še enkrat naložili breme za izhod iz ekonomske krize izključno na ramena delavcev, upokojencev in brezposelne mladine; poviški pri tarifah za javne storitve, ki presegajo razmerje 13 odst., so nesprejemljivi; prav tako so nesprejemljive omejitve na področju zdravstva in socialnega skrbstva; nasprotno je treba v državi ubrati povsem drugačno gospodarsko politiko. ki naj z odpravo privilegijev, treznim načrtovanjem in novimi naložbami zagotovi večji obseg zaposlenosti in hitrejše naraščanje narodnega dohodka. Kar zadeva gospodarsko politiko dežele Furlanije-Ju-lijske krajine do Trsta, je delavstvo v sprevodu poudarjalo tudi zahtevo po takšni porazdelitvi- finančnih sredstev po zakonu štev. 828. ki naj zagotovi prevzem učinkovitih ukrepov zlasti za razvoj industrije ter v korist tržaškega pristanišča in raziskovalnih dejavnosti na našem območju.
Ko je delavstvo nekaj po 10. uri prispelo na Goldonijev trg. je množica narastla na okrog 15.000 ljudi. Impozantna manifestacija se je v skladu s sklepom, ki so ga sprejeli v okviru vsedržavnega vodstva e-notne sindikalne zveze CGIL - CISL -UIL, zaključila brez tradicionalnega shoda. Na večkratno glasno zahtevo prisotnega delavstva je pokrajinski tajnik CGIL M. Gialuz v kratkem govoru naglasil, da je delovni Trst z manifestacijo še enkrat dokazal svojo zrelost in pripravljenost na boj v obrambo svojih pravic in da bo ta boj še okrepil v prihodnje v prepričanju, ca le enotnost vsega delavstva in sindikalnih organizacij more zajamčiti v tem boju zanesljiv uspeh.
Držplni svet o «desaparecidosih»
Danes ob 9.30 se bo sestal deželni svet; razpravljal bo o resolucijah in podobnih dokumentih, ki se dotikajo vprašanja »desaparecido-sov» v Argentini.
Splošna stavka v Miljah in Nabrežini
»Fanfani naj pošteno računa na signal, -ki mu ga v teh trenutkih dajejo delavske množice po vsej državi, tako seveda tudi v naši občini*. To je med drugim dejala članica delegatskega sveta enotne sindikalne zveze v Miljah, ko je skupaj s kolegom delegatom spregovorila na Marconijevem trgu pred županstvom včeraj ob enajstih dopoldne.
Stavka je bila tudi v Miljah z industrijske stroke raztegnjena na vse proizvodne in druge dejavnosti. Od 10. do 13. ure je vsako delo zamrlo, navojnice trgovin obrtniških delavnic in gostišč so bile spuščene, po mestecu pa so se prek zvočnika razlegala protestna gesla. Na omenjenem trgu se je ob desetih zbrala
Srečanje o zaščiii narave drevi v krožku CCA
V Krožku za kulturo in umetnost v Ul. S. Carlo 1 bo danes ob 18. uri ena tistih dčbkt,’ ki' bo prav gotovo zanimala vso občinsko javnost, še zlasti pa bo zanimala ljudi, ki živijo na Krasu. Srečanje - debata bo posvečeno vprašanjerr zaščite narave, posebej pa bodo v tem okviru obravnavali vprašanje tako imenovanih «naravnih oaz* na Krasu, kot jih imenuje tržaška občinska uprava, ki se je pred nedavnim zanje odločila. Srečanje prireja ravno tržaška občinska uprava, oziroma Ambientalna operativna enota enajstega občinskega oddelka, zato bo zanimivo slišati, kako si pravzaprav zamišlja zaščito kraške narave in. če pri tem ne bo pozabila, kot se je že tolikokrat zgodilo, na obstoj človeka, ki živi na Krasu. Glede na aktualnost obravnavane problematike je na srečanju pričakovati prisotnost predstavnikov kraških in seveda tudi drugih naših organizacij.
velika množica mladih in starejših, moških in žensk, ki je nato v povorki obšla glavne ulice. Na čelu je stopal župan Bordon z odborniki, za njim je redar nosil občinski pra por. delavci in uradniki pa so dvigali rdeče transparente šolskega sindikata, sindikata občinskih nameščencev. sindikata upokojencev (z dvojezičnim napisom) in tako naprej. Videli smo tudi mnogo rdečih tabel z napisi, ki so ponaza jali, za-
kaj ta protest.
Delegata sindikalnih organizacij sta odločno zahtevala takojšnjo obnovitev delovnih pogodb, ki so zapadle že pred več kot letom dni. Naglasila sta. da je namen stavke tudi podpreti enotno zvezo CGIL -CISL - UIL v njenih pogajanjih z rimsko vlado o ceni dela in premični lestvici, po drugi strani pa pomeni protestna manifestacija odklanjanje vladnih odlokov o gospodarskih ukrepih, kajti vlada hoče z njimi izvotliti najnovejše pridobitve delavskega razreda vse njihove vsebine. Posebno pozornost sta delegata posvetila upokojencem in ženskam.
V	skladu z odločitvijo vsedržavnega vodstva sindikalne zveze torej niti v Miljah ni bilo delavsko - sindikalnega shoda v pravem smislu, na katerem bi spregovoril predstavnik sindikatov iz Rima.
V	okviru včerajšnje stavke je bila delavska manifestacija tudi v devinsko - nabrežinski občini. Njeni udeleženci so v sprevodu krenili izpred županstva na nabrežinski trg, kjer
so kratko spregovorili član sindikata javnih uslužbencev CGIL in delavca iz štivanske papirnice, eden od njiju v slovenščini. Zlasti močna je bila seveda prav udeležba delovnih moči iz papirnice, kjer so 91 ljudi postavili v dopolnilno blagajno, a perspektive so še vedno meglene. Mimo drugih so v sprevodu bili občinski uslužbenci ter osebje počitniškega doma Stuparich, dalje kamnoseški delavci in v zasebni obliki — župan Albin Škerk z vsemi odborniki in dvema svetovalcema KPI.
V	soboto na Opčinah deželni kongres SSk
V	soboto, 22., bo v dvorani Fin-žgarjevega doma na Opčinah (v Narodni ulici 89), 4. deželni kongres Slovenske skupnosti. Na dnevnem redu sta med drugim poročili predsednika in političnega tajnika in zadevna razprava, izvolitev novih organov in priprava na prihodnje deželne volitve.
NA VČERAJŠNJEM SESTANKU STRANK DEŽELNE VEČINE
Laiko-socialisti so se izrekli za vstop KD v tržaški občinski in pokrajinski odbor
Odbora, ki upravljata tržaško občino in pokrajino, bodo morali v kratkem času razširiti tudi na Kr-ščanskb demokracijo, sicer bodo predstavniki laično socialističnih sil v obeh odborih odstopili in s tem povzročili krizo obeh uprav. To je bil zaključek včerajšnjega srečanja deželnih in pokrajinskih tajnikov strank, ki sestavljajo deželno večino. Seveda ima sedaj besedo Lista za Trst, ki skupaj z laiko - socialisti upravlja občino in pokrajino; če bo lista vztrajala v svojem nasprotovanju vstopu KD v oba odbora, si bo prevzela odgovornost, da sproži novo politično - upravno krizo, ki bi utegnila biti brezizhodna.
Na včerajšnjem srečanju deželnih in pokrajinskih tajnikov strank deželne večine so soglasno ugotovili, da je tržaška kriza zelo huda in da njeno reševanje zahteva ustrezne povezave tako na deželni kot na vsedržavni ravni. Prav zato je nujno, da se tudi KD vključi v tržaška odbora kot predvidevajo tudi sporazumi, podpisani 20. septembra lani med samo KD in laiko - socialisti.
Prav laiko - socialisti so zato zahtevali srečanje z LpT, ki naj bo še ta mesec in ki naj bi odprlo vrata obeh odborov demokrščanskim predstavnikom. Vsekakor pa je dokaj jasno, da bo postopek za to vključitev še dolg.
Včerajšnji sestanek pa pomeni kljub temu važen korak naprej, saj so se laično - socialistične sile jasno izrekle za razširitev obeh odborov na KD. Kot je znano, so bila tudi v samih strankah mnenja o tej možnosti deljena:	v socialistični
stranki je na primer član deželnega tajništva in bivši predsednik pokrajine Carbone odločno zagovarjal tezo, da je treba «upravljati brez KD* v polemiki s svojim (»krajinskim tajnikom Pittonijem, ki pa je bil za razširitev obeh uprav tudi na krščanske demokrate. Pokrajinsko vodstvo PSI. ki se je sestalo v ponedeljek zvečer, pa je s široko večino odobrilo Pittonijeva stališča, kar je imelo veliko težo tudi na potek in zaključke včerajšnjega sestanka strank deželne večine.
Kot smo že dejali, ima sedaj besedo Lista za Trst. V tej zvezi je deželni tajnik KD Braida že naslovil nanjo poziv, naj «premosti sedanja odvečna prejudicialna stališča* in naj omogoči sestavo trdih večin. Braida je tudi dal povsem negativno oceno delovanja sedanjih odborov, ki da je povsem brez perspektiv.
Dejstvo je, da je dosedanji nego-
NA PONEDELJKOVI TISKOVNI KONFERENCI
Comelli orisal okvirni predlog odbora o uporabi nakazila po zakonu štev. 828
Konference sta se udeležila tudi odbornika Coloni in Zanfagnini - Okvirni predlog je deželni odbor že v ponedeljek odposlal ustanovam, ki bodo morale dati svoja mnenja
Deželni odbor je prejšnji petek sprejel okvirni predlog o uporabi finančnih sredstev, ki jih za deželni razvoj in uravnovesenje nakazuje državni zakon štev. 828 o dokončanju obnove od potresa prizadete Furlanije. Ta okvirni predlog je deželni odbor v ponedeljek odposlal vsem tistim ustanovam, ki morajo na osnovi zakona dati svoja mnenja; istočasno pa so predsednik odbora Comelli ter odbornika za proračun in načrtovanje Coloni in za finance Zanfagnini na tiskovni konferenci orisali vsebino tega dokumenta, ki ga je deželna uprava pripravila v najkrajšem času z željo, da bi se tudi zainteresirane ustanove o njem izrekle čimprej.
Kot je poudaril predsednik Comelli pa ni zakon štev. 828 edini zakonski instrument, kj nudi sredstva de-
fl II	m iiiiiiiili Hilli? iiiiiiiiiiiiiiiiMMmi.iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiHiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiimii.Miiii.iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiimiiiiiiniiiiiiiii
USPEŠNA AKCIJA FINANČNIH STRAŽNIKOV MED OPČINAMI IN TRSTOM
Na «direct orientu» odkrili sirska državljana s 3,5 kg skritega heroina
Tihotapca sta poskusila brez uspeha podkupiti marešala linančnih stražnikov
Finančni stražniki so slavili konec preteklega tedna novo pomembno zmago v neprenehnem boju proti tihotapcem mamil: na vlaku, ki pripelje v jutranjih urah iz Is-stambula v naše mesto, so odkrili pri dveh sirskih državljanih nad tri kilograme in pol heroina za vrednost, ki na tržišču mamil presega milijardo lir. Mednarodna tihotapca sta poskusila podkupiti finančne stražnike z denarjem, da bi ju pustili naprej po njuni poti, a so ju organi pregona takoj aretirali in ju prijavili sodišču tudi zaradi poskusa podkupovanja.
Uspešna akcija finančnih stražnikov je stekla v petek, 14. januarja, zjutraj ko je iz Sežane pripeljal na opensko železniško postajo vlak «di-rect orient* iz Istambula. Finančni stražniki openske postaje so začeli takoj s pregledom potnikov in prt-ljag na vlaku: po njihovih besedah je namreč ta vlak pravcati tekoči trak, po katerem pritečejo vsak dan iz Vzhoda v Italijo velike količine vsakovrstnih mamil.
Zaradi kratkotrajnega postanka
na openski železniški postaji so nadaljevali finančni stražniki s pregledom tudi med vožnjo z Opčin proti Trstu. Zasumili so namreč, da z dvema potnikoma, sirskima državljanoma, nekaj ni v redu. Tujca so pregledali že na openski postaji, a niso našli pri njih ničesar, kljub temu pa se jim je zdelo njuno obnašanje tudi po prvem pre gledu dokaj »čudno*. Zato so ju ponovno, tokrat temeljiteje, pregledali in končno odkrili, da skrivata ne kaj v oblogi dveh težkih plaščev. Ko sta Sirijca opazila, da so preiskovalci pri iskanju na dobri poti, sta se slednja poskusila rešiti s podkupovanjem.
Enemu od stražnikov, marešalu openske železniške postaje, so pomolili pod nos sveženj dolarjev (skupno so mu ponudili 500 dolar jev) in ga zaprosili, naj ju v za meno za dolarje izpusti. Marešalo se ni dal podkupiti: poklical je še druge stražnike, ki so nadeli obema moškima lisice na roki.
Po nadaljnjem pregledu obeh pla
ščev je prišlo na dan skrito mamilo: zavito je bilo v 15 plastičnih zavojčkov za skupnih več kot tri kilograme in pol heroina. Stražniki so ugotovili istovetnost obeh mednarodnih tihotapcev (gre za 42-let-nega Mohameda Aba Khachaba in za 23-letnega Jamala Aba Khacha-beja, oba sta doma iz kraja Alep po) in ju prijavili sodišču zaradi posesti in tihotapstva mamil in tudi zaradi poskusa podkupovanja. Vso preiskavo je prevzel v svoje roke namestnik državnega tožilca dr. Coassin. ki bo skušal sedaj ugoto viti, komu je bilo namenjeno zaplenjeno mamilo. S petkovo uspešno akcijo se je povišala na 25 kilogramov skupna količina mamil, ki so jo zaplenili finančni stražniki v zad njem letu v naši pokrajini.
• Predsednik deželnega sveta Mario Colli je včeraj sprejel na predstavitvenem obisku novega predsednika krajevne zdravstvene enote dr. Renata Segattija, s katerim se je zadržal v prisrčnem pogovoru.
želi za njen razvoj; s tem v zvezi je omenil vrsto posegov v korist F-JK in podčrtal na pozornost, ki jo je osrednja vlada imela do njenih zahtev. Med vsemi temi posegi se je predsednik Comelli predvsem zaustavil ob obnovi Furlanije: dejal je. da bodo na osnovi tega zakona dokončana obnovitvena dela v Furlaniji.
Glede finančnih sredstev, ki jih zakon namenja za razvoj tržaške in goriške pokrajine si je predsednik deželne vlade zaželel, da bi postopek o uporabi teh sredstev bil zelo hiter, tako da bi uresničili tiste pobude, ki bi lahko pomenile preokret v sedanjih težnjah krčenja in propadanja produktivnega sektorja na tem obmejnem delu. Prav zaradi tega, ker zakon štev. 828 predvideva ta nakazila za razvoj teh območij, kakor tudi za razvoj goratih predelov in nekaterih nižinskih predelov Furlanije in Pordenona, je Comelli zakonu predpisal posebno važnost.
Za razvoj teh območij pa so velike važnosti tudi druge iniciative političnega značaja: med temi je Comelli poudaril, da si bo dežela prizadevala, da bi F-JK vključili v Evropski razvojni sklad, da bi prišlo do odobritve integriranega načrta ter da bi končno imela svoj finančni zakon (o prizadevanjih, da bi ga dobila in o težavah, ki jih sedaj ima, je pozneje govoril odbornik Zanfagnini). Svoj poseg je predsednik Comelli sklenil z besedami o težavah (ki niso političnega značaja) na tem obmejnem predelu; v duhu osimskih sporazumov hočemo razvijati dobre odnose s sosedi, je podčrtal, obmejnim predelom pa za gotoviti razvoj.
O vsebini okvirnega predloga je spregovoril odbornik Coloni, ki je v orisu poudaril, kako se le ta razdeljuje na tri dele: v uvod, v katerem je poudarjena nujnost poseganja v male smeri in se pozivajo pokrajine, naj dajejo konkretne pre dloge in uresničljive načrte; drugi del uokvirja ta okvirni predlog v deželni razvojni načrt, v tretjem delu pa so začrtane osnovne smernice za uporabo nakazanih finanč nih sredstev.
Razgovor o raziskovalnem taboru «Doberdob 82»
Če je bil raziskovalni tabor «Bar-kovlje 81» uspešna poskusna izkušnja. ji bil «Doberdob 82» zgovorna potrditev uspešnosti vzgojnoizobra ževalnega in raziskovalnega dela na terenu, v stiku z živo stvarnostjo.
O lanskih prijetnih in poučnih izkušnjah so sinoči spregovorili publiki Slovenskega kluba v Gregorčičevi dvorani sami udeleženci raziskovalnega tabora:	organizatorji,
mentorji in tržaški in goriški dijaki. ki so porazdeljeni v pet raziskovalnih skupin (etnološko, geografsko, naravoslovno, sociološko in zgodovinsko) spoznavali doberdobsko stvarnost, preteklo in sedanjo ter jo zabeležili. Zaključke bodo v kratkem izdali v posebni publikaciji. Na sinočnjem večeru je bilo povedanega marsikaj zanimivega, vendar bomo o tem podrobneje še poročali.
Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje ima nov naslov, ki je naslednji: Trst, Ul. Carducci 8, 34133, telefonska številka pa je 730 210.
tov položaj vodil v imobilizem; zgovorno je na primer, da se občinski svet. žt lep čas ne sestaja in da na-meiFva župan Cecovini sklicati prihodnjo sejo šele v začetku februarja. Proii temu naklepu je protestiral s tiskovno noto svetovalec «Mo-vimento Trieste* Parovel, ki je tudi pozval občinske svetovalce, naj se poslužijo pravice «samosklica nja* občinskega sveta, ki jo zakon piedvideva v primeru, da to zahteva ena tretjina članov sveta.
Na koncu naj zabeležimo še izjavo člana vsedržavnega vodstva KD poslanca Belcija, ki je še enkrat zahteval spoštovanje sporazuma o vstopu KD v tržaški občinski in pokrajinski odbor in dal med vrsticami razumeti, da bi KD v primeru, da bi do tega ne prišlo, bila pripravljena spet sprožiti krizo na deželni ravni.
Pianist Sv/ann v Rossettiju
Gost prvega koncerta letošnjega dela abonmaja Tržaškega koncertnega društva v gledališču Rossetti, je bil mladi ameriški pianist Jejfreg Swann.
Na sporedu je imel v prvem delu Hagdnovo Sonato v B duru in Schu mannovo Fantazijo op. 17 v C-duru, v drugem delu pa Beethovnovi Sonati v Fis-duru op. 78 in v C duru op. 53 (VAurora).
Pianist se je predstavil kot u-metnik suverene tehnike in kot interpret izredne pronicljivosti in čustvenosti. Zagon ga tu in tam sicer zanese izven ustaljenih tempov, kar je prišlo do izraza tako pri Hapdnu, V ostalem briljantno izvedenem, kot v prvi Beethovnovi sonati, še najbolj pa je v dodanem Chopinovem Valčku op. 64. Zato je bilo toliko večje muzikalno doživetje izvedba čudovite romantične Schumannove Fantazije rapsodičnih razsežnosti, in Beethovnove Sonate <s.L’Aurora», ki je mlademu mojstru nudila priložnost za demonstracijo vse njegove večplastnosti klavirske igre.
Rajonski sveti * v
Na sedežu v Ul. dei Mille 16 bo
v četrtek, 20. januarja, seja rajonskega sveta Kjadin - Rozzol. Na dnevnem redu je med drugim razprava o pravilniku rajonskih svetov.
•imiiiiiiifimiuiiiiiiiimmiiiiimiiiimiitiiaiuimiMiiimimiiiiiiiiiiHiiiHMiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiii
Tudi v Trstu počastili spomin podpredsednika SFRJ dr. Bakariča
Smrt podpredsednika predsedstva SFR Jugoslavije, enega najožjih Titovih sodelavcev, neutrudnega revolucionarja in uglednega marksističnega nusleca dr. Vladimira Bakariča, je tudi v Trstu boleče odjeknila. Najzgovornejši dokaz za to je veliko število oseb, predstavnikov državnih, deželnih in ki ajevnih o-blasti, političnih strank, raznih u-stanov, borčevskih organizacij, navadnih državljanov obeh narodnosti in članov jugoslovanske kolonije, ki so se v ponedeljek in včeraj vpisali v žalno knjigo, ki je bila do včeraj zvečer izpostavljena v prostorih jugoslovanskega generalnega konzulata v Trstu in s spoštljivimi besedami in mislimi o pokojnem državniku izrazili svoje sožalje jugoslovanskim nar..dum in njihovim predstavniškim orga.iom.
Med prvimi so se v žalno knjigo že v ponedeljek dopoldne vpisali predsednik deželnega sveta Colli, vladni komisar prefekt dr. Marrosu, deželni odbornik Coloni, predstavniki tržaškega konzularnega zbora z avstajskim generalnim konzulom dr. Kleinom, doyenom konzularnega zbora in tajnikom dr. Pontinijem na čelu, tržaški župan Cecovini, načelnik obmejne policije dr. Volpe, predsednika tržaške in goriške pokrajine Clarici in Cumpeta in potem vsi drugi: deželni in pokrajinski tajnik KPI Rossetti z delegacijo in Tonel, deželni in pokrajinski tajnik PSI Bravo in Pittoni, predsednik Slovenske kulturno - gospodarske zveze Race, delegacija pokrajinskega odbora Vsedržavne zveze partizanov Italije s predsednikom Calabrio la čelu, predsednik deželnega sindika ta CGIL Padovan in delegacija pokrajinskega sindikata CGIL, župani okoliških občin Švab. Škerk in Guštin, generalni tajnik trgovinske zbornice Maurel, predstavnik srbske pravoslavne cerkve I. Ivic, predstavnika združenja aktivistov in invalidov NOV Neva Lukeš in Dušan Furlan, časnikarski kolektiv Primorskega dnevnika, predstavniki do mala vseh slovenskih osrednjih strokovnih, športnih in kulturnih ustanov. Na stotine je v knjigi podpisov naših ljudi iz mesta in okolice, ki so s svojim podpisom hoteli izraziti su. e sožalje ob smrti tako u-giecnega predstavnika socialistične Jugoslavije in Titovega soborca v najtežjih časih boja za svobodo in neodvisnost domovine.
Predsednik deželnega sveta Colli je v brzojavki predsedniku sabora SR Hrvaške izraža v svojem in v imenu deželnega sveta «globoko so-
lllll llllll Milili IIHHItllllllllllllllllllllllllllliflllllllllllllllllllllllllllltltllllltllllllllltimilinillllllllltlllllMIlHM
NADALJEVANJE PREISKAVE 0 UMORU V PENZIONU ŽARA
V Trbižu našli avtomobil umorjenega R. Mercantija
Preiskovalci tržaškega letečega oddelka so verjetno prišli na sled moškemu, ki .je v torek 11 januarja, v penzionu Žara v Ul. Rit tmeyer 2 s štirinajstimi udarci s kilogram težkim kladivom pobil 24 letnega upravitelja lokala Roberta Mercantija. Domnevni morilec .je tuj državljan in .je po vsej verjetnosti že dan po ostud nem umoru zbežal prek mejnega prehoda na Kokovem v Avstrijo. V ponedeljek so namreč v Trbižu našli Mercantijev BMW, s katerim naj bi morilec zbežal iz Trsta.
Policija je prišla na sled »tujcu* po temeljitem pregledu kar tončkov, s katerimi je umorjeni Mercanti vsakodnevno seznanjal policijo o gostih v njegovem pen zionu. Upravnik penziona Žara je predal policiji kartončke o prenočevanjih vse do 10. januarja. Kartončke, ki bi jih moral poslati kvesturi naslednjega dne, 11. ja nuarja, so našli policisti v recepciji penziona: nekateri od njih so bili okrvavljeni, iz česar sklepajo, da je morilec, poleg penzionskega registra z imeni gostov, odnesel s sabo tudi kartonček, na katerem ie Mercanti zabeležil njegovo ime To ime so policisti vseeno ugotovili s primerjavo imen, ki so bila
zabeležena na kartončkih prejšnjih dni.
Domnevni morilec naj bi bil star približno 35 let, naj bi bil tuj državljan. ki pa .je že dalj časa delal v Italiji pri nekem kemijskem podjetju na enem od vrtalnih stolpov za črpanje nafte v Jadranskem morju.
Vse kaže, da .je prispel domnevni morilec v Trst štiri dni pred umorom, v soboto, 8. januarja V tem času (od prihoda do umora) je tudi kupil težko kladivo, s ka terim je pokončal Roberta Mer canti.ja. Preiskovalci so ugotovili, v kateri trgovini je kupil orodje -orožje, a niso hoteli tega sporo čiti zaradi preiskovalne tajnost’ V preiskovalcih se vse bolj utiju.ie prepričanje, da ima umor spolno ozadje, to pa predvsem zaradi dejstva. ker je bil Mercanti znan v krogih tržaških homoseksualcev. Umor naj bi bil torej posledica nepredvidenega spora med upravnikom penziona in gostom. V ta kem primeru naj bi ne šlo za na klepno dejanje: tujec naj bi ne u bil Mercantija zaradi rona ali tatvine marveč naj bi se šele po srhljivem umoru odločil, da odnese iz penziona denarnico, torbico in skrinjico.
zalje prijateljskim narodom SR Hrvaške in vse Jugoslavije ob smrti dr. Viadimira Banariča, enega od voditeljev boja za svobodo in ustanoviteljev nove države, uglednega državnika in misleca, odločnega borca za mednarodno sodelovanje in prijateljstvo med narodi*.
V ponedeljek ob 13. uri je bila na jugoslovanskem generalnem konzulatu tudi kratka žalna svečanost, ki so se je poleg osebja konzulata udeležili tudi v Trstu zaposleni predstavniki jugoslovanskih gospodarskih predstavništev ter drugi jugoslovanski državljani. Spomin na poučnega podpredsednika SFRJ dr. Rakar ča je s kratkimi besedami počastil generalni konzul SFRJ Drago Mirošič,
Jugoslovanski generalni konzulat je prejel tudi številne sožaue brzojavke osebnosti, ki iz raznih razlogov niso mogle osebno izrazili sožalje ah se vpisati v žalno Knjigo.
Družba Trieste Consult je po nalogu Tržaške hranilnice izdelala posebno študijo o možnostih. razvoja turističnih dejavnosti na območju tržaške pokrajine. V petek ob 18. uri bo v Časnikarskem krožku tiskovna konferenca, na kateri bosta študijo predstavila javnosti predsednik Tržaške hranilnice dr. Terpin in predsednik-družbe Trieste Consult dr. Piccini.
Igra J. Tavčarja po italijanskem radiu
Druga italijanska vsedržavna radijska mreža (Radiodue) predvaja že nekaj mesecev vsak dan od ponedeljka do petka, ob 15.42, nagrajena dela avtorjev, ki so se udeležili vsedržavnega natečaja italijanske radiotelevizije za radijsko igro. Igre izbirajo posebne ocenjevalne komisije RAI, realizirajo pa jih deželni sedeži italijanske radiotelevizijske družbe.
Danes je na vrsti deželni sedež RAI za Furlanijo - Julijsko krajino, ki se predstavlja z izvirno radijsko igro Josipa Tavčarja «E’ sempre troppo tardi».
Josipa Tavčarja najbrž ni potrebno posebei predstavljati. Aktivno je prisoten v gledališkem in književnem življenju našega mesta, vet kot dve desetletji pa je bil zdaj kot umetniški vodja zdaj kot predsednik upravnega odbora med graditelji Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Tavčar je tudi avtor številnih radijskih in gledaliških besedil, ki so jih, poleg našega, uprizorila mnoga jugoslovanska gledališča. Četudi piše zvečine v slovenščini, je močno prisoten tudi v italijanskem kulturnem življenju.
Radijska igra «E’ sempre troppo tardh pripoveduje o iluzijah, o ničevih hrepenenjih ir o premoči poezije nad realnostjo vsakdana. Daši prostorsko usidran v socialno stvarnost našega mesta, jo zavestno presega. V njej Josip Tavčar lahko ostvari svoje junake zato, da jih potem skozi spretno napisan dialog postavi v izjemno situacijo, ko se leti morajo odločati za beg iz sivine zdolgočasenega vsakdana v območje tuzemskega hrepenenja, skratka, o svetovljanstvo poezije. Tavčarjev realizem je le navidezen, saj se v njem skrivajo groteskne dimenzije bivanja sodobnega človeka. Vsi njegovi junaki so psihološki, prizadeti, saj živijo v trajnih nesporazumih s svetom, ki jih do kraja pogojuje in tako še bolj pritiska na njihove občutljive duše, vmnožuje v njih bolestna nagnjenja in jih privede do povsem abnormnih in abnormalnih bivanjskih dimenzij.
Igro Josipa Tavčarje «E’ sempre troppo tardh izvajajo tržaški igralci Gianpiero Biason, Fiero Padovan, Franco Zucca in Liana Darbi, režiral pa jo je mladi tržaški režiser Sergej Verč. diplomant Vubljan-ske AGRFT, programis' - režiser deželnega sedeža RAI za oddaje v slovenščini.
Konzul Mirošič obiskal občino Zgonik
Generalni konzul SFRJ v Trstu Drago Mirošič je bil sinoči na uradnem obisku v občini Zgonik, Na županstvu ga je na čelu delegacij® predstavnikov občinske uprave id občinskega sveta sprejel župan Jože Guštin, ki je uglednem’ gostu i*> rekel dobrodošlico in mu orisal družbeno in gospodarsko stvarnost krajevnega prebivalstva in probleme * katerimi se sooča občinska uprava. Beseda je tekla tudi o obmejnem sodelovanju, ki mora biti na tem obmejnem območju čimbolj še v interesu obeh strani.
B. S.
Nenadoma nas je zapustila draga sestra in teta
BRIGITA GRMEK vd. ZUCCOLI
Pogreb bo danes, 19. januarja, ob 11. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice na anglikansko pokopališče.
Žalostno vest sporočajo sestri Fani in Malka, brat Ludvik ter drugo sorodstvo.
Trst, Dobravlje, 19 januarja 1983
■a-
Nenadoma nas je zapustil naš dragi
IVAN RACMAN
Pogreb dragega pokojnika bo danes, 19. januarja, ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev na Pesku.
Žalostno vest sporočajo žena Marija, brat, sestre in ostalo sorodstvo.
Gročana, Bazovica, Boršt, Koper, 19. januarja 1983
Po dolgi in mučni bolezni nas je zapustila naša draga žena, mama. nona in pranona
PIERINA FERLUGA por. CANCIANI
Pogreb bo jutri, 20. januarja, ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani.
Žalostno vest sporočajo mož Pino, sinova Giorgio in Mario, hčeri Laura in Marina, snahi, vnuki ter drugo sorodstvo.
Trst, 19, januarja 1983
Dve leti sta minili od kar nas je zapustil naš vzornik
PAVEL SEDMAK
Vedno te bomo ohranili v hvaležnem spominu.
Katalkarji ŠD Polet
Opčine, 19. januarja 1983
Gledališča
VERDI
Danes ob 20. uri premiera «Di-norah» G. Meyerbeera. Red A/B. Dirigent ialdo Podic, režija: Alberto Fassini.
ROSSETT1
Jutri ob 20.30 bo na sporedu Moorovo delo «Medico per forza* in Petrolinijevo «Mustafa», v glavni riogi bo nastopil Mario Scaccia. Predstava izven abonmaja, za abonente 20- in 30-odst. popust. Rezerva-rije pri glavni blagajni.
PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE - NOVA GORICA
Jutri, 20 januarja, ob 20. uri v Solkanu: Peter Turrini: «Jožef in Marija* ter «Lov na podgane*, pre-niiera.
Od petka, 21. januarja, do vključno ®. januarja bo na sporedu festival rialih odrov.
CANKARJEV DOM - LJUBLJANA
Srednja dvorana
V petek, 21. januarja, ob 18. uri: Kratki film režiserja Karpa Godine;
, °b 20. uri: Rdeči Boogie ali Kaj ti le deklica — premiera novega slovenskega filma.
Sprejemna dvorana
Do 27. t.m. XVn. razstava - Med-Oarodni slikarski tedni v Avstriji*.
Kino
V TRSTU
VIKTOR LANOUX
ODPIRAČ
groteska
Režija: Mario Uršič Danes, 19. januarja, ob 20.30 v prosvetni dvorani v Bar-kovljah
V nedeljo, 23. januarja, ob 17. uri v Prosvetnem domu na Opčinah.
Cappella Underground 18.00—22.00 «Let it be» Beatles. Glasbeni film.
Ariston 16.30 «11 bel matrimonio*.
Eden 17.30 «Amici miei II.». Ugo To-gnazzi.
Nazionale 16.00 «Incontri ravvicinati di terzo tipo*.
Rit* 16.00 «Bingo bongo*.
Drattacielo 16.00—22.15 «L’extrater-restre*. Film za vsakogar.
Penice Zaprto.
Mignon 16.00 «Cenerentola».
Pilodrammatico 15.00 «The Bell star Porno story». Prepovedan mladini Pod 18. letom.
Aurora 16.30 «Eva Man». Prepove-dan mladini pod 18. letom.
vapitol 16.30 «Nulla di nuovo sul fronte occidentale*.
Cristallo 16.30 «Bomber». B. Spen-cer.
Moderno 17.00 «Venerdi 13». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Radio 15.30 «Super hard core». Pre-Povedan mladini pod 18. letom.
vittorio Veneto 16.30 «Interceptor — d guerriero della notte*. ^repo-vedan mladini pod 18. letom.
Lumiere 16.30 «Banana republic*.
Razstave ‘
Kd Vesna prireja v soboto, 22. Januarja, ob 20.30 v foyerju doma Alberta Sirka v Križu odprtje razsta-e slikarja naivca Klavdija Clarija. ,.rietnika bo predstavil kritik Franc Udovič, nastopil bo kitarist Marko aD. Vabljeni!
SKD Tabor — Prosveti« dom. V Petek, 21. januarja, ob 20.30 odprtja razstave «Slikarju v spomin* ak-hare'i Roberta Hlavatyja. Uvodna “6seda dr. Peter Krečič, nastopa °ški pevski zbor Tabor.................
Včeraj-danes
Danes, SREDA, 19. januarja «	MARIJ
lR^e vzide ob f-40 in zatone ob oz- — Dolžina dneva 9.12. — Lu-08 vzide ob 10.31 in zatone ob 22.06. Jutri, ČETRTEK, 20. januarja FABUAN
yrerie včeraj: najvišja temperatu-9 stopinj, najnižja 5 stopinj, ob 1011Uri 7,4 stopinje- zračni tlak td.2 mb pada, veter 4 km na uro Verovzhodnik, nebo oblačno s sla-vidljivostjo, morje malo razgiba-■ temperatura morja 9 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
Rodili so SE: Giada Ulcigrai, fa . vina de Colombani, Igor Ciuf-n ri, Federko Simone Franceschi rij' Silvia Coionica, Gabriele Caha-n J (zaccaria), Lara Lakič. Marti-0, Meoia, Lorenzo Škerl. Stefano ni/^ali. Tanja Romano, Sara Sor-nin' ’ Alentina Asselti. Manuela Gian-dan Vanyis.
Nn, ,	1 S0: 97 letna Antonietta
' Ak, 80-letni Arlando Marinze, D ritni Giuliano Rebeck, 60-letna g cm Matueanza vd. Paoli, 71 letni testo Škabar, 36 letna Anita Chic-Vopirir. Orlini. 75-letna Maria Kla-t,.; 4 vd. Sanzini, 81 letna Maria Pe-cfg P°r. Sohillani. 58 letni Aldo Co-vh D8 letna Giovanna Vattovani So. c°riAcd. 62-letni Giuseppe Ca-r p 82 letna Renata Lussich vd.
52-letni Lorenzo Mase, 78-Ettore Villa^, 23 letni Roberto ca r^nti' 72-letni Ambrogino Arri-I '. /Metna Maria Banelli. 91-letni llrh Vittor, 39 letna Heidemarie j, oan vd. Scalchi. 93 letna Maria do V(l. Rigutri. 89-letni Edoar-V[i “,n. 81 letna Giacinta Braggio nsl' 7'«nr. 78 letni Mario Bombo-69.1 i	*ptna Anin Maria Decillia.
Li,i„.	Giovanna Berger. 92 letna
Eer|UfTa 70-lpfna Pierina Fer-Dev POr Canriani. 89 letni Giuseppe Por e'p0vi' 59 letna Giustina Marsic tilu' Krniac- 60-letni Giovanni San-
Dn'EV\\\ SLUŽBA lekarn
Tr n (od 8-30 do 20.30) tW-MVm,a L Trg Giotti (Trg sv.
La'8° Osoppo 1, Ul. re '9, Prosek, Milje (Lungoma (ud s ^ 3).
T*3® do >3.00 in od 16.00 do 20.30) 7. Dberdan 2. Ul. T. Vecellio 24. NOČNA SLUŽBA LEKARN
Trg m (od 20-30 «*alje)
Rfoset >ldan 2- ul- T- Vecellio 24, 3)_ K- Milje (Lungomarc Venezia
Boli,KKARNK v OKOLICI
to| žri«*': tel 228 124 Bazovica: (VuJ, 165; Opčine: tel. 211001: ZgonoT ,el 225 141. Božje polle HlU,',,	225 596: Nabrežina tel
^DR\Vi
Seslian: tel. 209 197;
m, .' stvena DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 2
SLOVENSKO V TRSTU
AUGUST STRINDBERG
SMRTNI PLES
REŽIJA: GEORGU PARO Ponovitve:
danes, 19. januarja, ob 20.30
—	abonma red D — mladinski v sredo
jutri, 20. januarja, ob 20.30
—	abonma red E — mladinski v četrtek
v soboto, 22. januarja, ob 20.30 abonma red F — druga sobota po premieri v nedeljo, 23. januarja, ob 16.00
—	abonma red G — popoldan na dan praznika
Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstav.
Vinski koncert v soboto v Skednju
V	domu KD Ivan Grbec v Skednju bo v soboto, 22. januarja, ob 20. uri «Vinski koncert*. V živahnem in zabavnem programu bodo nastopili moški pevski zbor «Va-lentin Vodnik* iz Doline, ki ga vodi Ignacij Ota, in humoristi «Vanek» in «Drejček» (Stano Žerjal in Dorči Maver), Miran Klun ter Edvin Križ-mančič, ki je tudi prispeval vezni tekst. Za veselo in sproščeno vzdušje na odru pa je poskrbel režiser Sergij Verč. V petem delu programa bo moški pevski zbor «Valentin Vodnik* zapel vrsto pesmi, ki pojo o vinu. Razigrani družbi vinskih bratcev se bodo pridružili še humoristi, saj si vesele družbe brez šaljivcev ne moremo zamisliti.
V	soboto se torej škedenjcem o-beta izredno prijeten večer s pevci in humoristi iz Doline — prvi večer pesmi in smeha, ki ga KD Ivan Grbec prireja v novem letu v veselje vseh svojih članov in prijateljev.
Me.V.
Šolske vesti
Mentorji bralnih značk posameznih šol so naprošeni, da do 31. januarja pismeno sporočijo naslednje:
1.	število in vrsto bralne značke;
2.	če želite ustvarjalca iz matične domovine in koga. Sporočila pošljite na naslov: Draga Lupine, šola F. Bevk - Opčine.
Izleti
Trgovina Start šport organizira 30.
t.m. smučarski izlet v Sappado. Vpisovanje v trgovini Start šport — Opčine — telefon 21-3193.
Razna obvestila
TPK Sirena sklicuje v soboto, 22. januarja, ob 20.30 v prvem in ob 21. uri v drugem sklicanju 6. redni občni zbor. Dnevni red: otvoritev; poročila glavnega odbora; porazdeljevanje priznanj tekmovalcev in tečajnikom: diskusija o delovanju; poročilo nadzornega odbora: izvolitev volilne komisije; volitve glavnega in nadzornega odbora; zaključek.
Sekcija VZPI - ANPI Boljunec priredi 5. februarja v Lipici v hotelu Maestoso družabni večer, posvečen 40. obletnici prisilnega izgnanstva slovenskih mladincev v posebni bataljon. Vpisovanje na vaških sekcijah in na sedežu ANPI v Trstu. Zabavali vas bodo Veseli godci.
Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje priredi tečaj SPSS — programski jezik za statistične obdelave. Tečaj bo trajal 60 ur in je posebno primeren za študente družbenih ved, ki se želijo poglobiti v statistično raziskovalno delo. Vpisovanje do 25. januarja na sedežu zavoda, Ul. Carducci 8, telefon 730210 vsak dan od 8. do 12. ure.
Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje obvešča, da se je preselil v nove prostore v Ul. G. Carducci št. 8 v Trstu. Tel. 730210.
Prireditve in sporočila kulturnih društev*p in organizacij
KD Primorsko vabi na prireditev v nedeljo, 23. januarja, ob 17. uri v srenjsko hišo v Mačkovljah. Nastopa dramska skupina F. Prešeren iz Bo-ljunca z veseloigro «P’usud je Tpu, narljpše je d’ma». Tekst in režija Tatjana Turko.
KD Rdeča zvezda vabi jutri, 20. januarja, ob 20.30 na ogled, mladinskega filma «Sreča na vrvici*, ki bo v društvenih prostorih v Saležu.
SKD Tabor sklicuje redni občni zbor v sredo. 26. januarja, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Prosvetnem domu na Opčinah. Vabljeni vsi člani in prijatelji društva.
do 8. ure
u,.	• Predpraznična od V do
e 10 prazničn, oo 8. do 20.
2L 732~fi27.‘
8BHS
BAN C A Dl CREDITO Ul TRIESTE TR2AŠKA KREDITNA BANKA
-■■-••J	s.p.a. ,
TRST - ULICA K I*lL-Tr lO' - Si?? EŠVAritJ
14. 1. 1983
Ameriški dolar	1.350,—
Kanadski dolar	1.095.—
Švicarski frank	698.—
Danska krona	158.—
Norveška krona	190.—
Švedska krona	183.—
Holandski florint	515.—
Francoski frank	200.—
Belgijski frank	25.—
Funt šterling	2.150,—
Irski šterling	1.870.—
Nemška marka	572,50
Avstrijski šiling	81,40
Portugalski escudo	10 —
Pezeta	9,85
Jen	5-—
Avstralski dolar	1.270,—
Drahma	13,—
Debeli dinar	17.50
Srednji dinar	16,50
MENJALNICA
vseh tujih valut
Sečnja drvi in čiščenje občinskih parcei
Zgoniška občinska uprava je sklenila počistiti in urediti poraščene občinske parcele, s pomočjo občanov, ki so zainteresirani za drva za kurjavo in ne razpolagajo z lastnim gozdom. Zainteresirani naj vložijo prošnjo na občinski tehnični urad na navadnem papirju najkasneje do 22. t.m., na osnovi števila interesentov bo občinska uprava določila posameznikom količino drvi, ki jo bodo lahko posekali za lastno u-porabo pod pogojem, da pri sečnji tudi čistijo gozd.
f Čestitke
Danes praznuje rojstni dan FRANJA OKRETIČ por. VISENTIN. Obilo sreče in zdravja ji želijo mož, mama, sestra, otroci in družini ščuka ter Vodopivec.
Danes praznuje naša draga mama in nona SABINA POČKAR rojstni dan. Vse najboljše ji voščijo njene hčerke in ostali.
Vodjo in Iva Jevnikarja je osrečilo rojstvo
PETRA
Srečnima staršema čestita, malemu Petru pa želi vse najboljše v življenju
Mladinska sekcija Slovenske skupnosti
tAkele klic, Akele klic, takoj na zborno mesto!»
Malemu
PETRU JEVNKARJU
želimo mi vsi! Mamici in očku pa čestitamo!	‘
B. P. Tržaški skavti in "skavtinje.
Mali oglasi
telefon (040) 794672
KONZULTO JE UMESTIL ŽUPAN SCARAN0
Glavna naloga slovenske konzulte je skrb za poslopja naših šol
Država naj iz sredstev osimskega sporazuma prispeva za gradnjo šolskih stavb v mestu Prof. Vladimir Šturm predsednik konzulte, prof. Darko Bratina pa podpredsednik
IŠČEM zidarja, obrtnika za delo pri Sv. Ivanu — Trst. Telefonirati na štev. (040) 575145.
POHIŠTVO Koršič prodaja po zelo ugodni ceni hišno opremo, zaradi preureditve trgovine, telefon (040) 54-390.
IŠČEMO diplomirano/ega farmacevtko/a za takojšnjo zaposlitev v lekarni pri Fernetičih. Telefon (040) 416212 — Dolce.
PRODAM avtomobil lancia beta 1600 kub. cm berlina s priključkom za prikolico letnik 1973 po ugodni ceni.
KUPIM hišo na Krasu ali v okolici Trsta tudi brez vrta. Telefon (040) 749457 ali 941153.
PRODAM akacijeva 4rva za kurjavo in kole za trte. Saverij Rožič, tel. 0481 - 3906111.
ZASTOPNIK Bruno Škerk išče so delavca/ko z lastnim avtomobilom za prodajo porcelan/stih izdelkov tvrdke Richard Ginori. Telefonirati na št. 040/200150 od 12. do 15. ure.
OSMICO je odprl Ernest Smotlak Mačkolje 58. Toči belo in črno vino.
V	TRŽAŠKI KREDITNI BANKI mi
je nekdo pomotoma zamenjal dežnik-rumene in rjave barve. Zainteresirano osebo prosim, da telefonira na št. 040/911119.
PRODAM sliko slikarja Corada So-lofrana format 1,78 za 87 cm. Telefon (M0/200 583.
21-LETNA uradnica išče službo v podjetju ali v zdravniški ambulanti. Telefonirati po 20. uri na št. 040/225-973.
PRODAM ford transit diesel ali zamenjam za avtomobil iste vrednosti. Telefon 040/417498.
MEŠANI pevski zbor «Lipa» iz Bazovice išče pevce predvsem moške. Vsi zainteresirani se lahko o-glasijo vsak ponedeljek in četrtek od 20.30 do 22.00 ure v Bazoviškem domu.
IZREDNA PRILOŽNOST: prodam volkswagen (maggiolone) kub. cm 1300 v <- lličnem stanju. Informa cije na tel. 040/225973 od 8. do 12. in od 16.30 do 20. ure.
V	NEDELJO, 9. januarja, sem v bližini gostilne Posta v Bazovici izgubila zlato broško. Poštenega najditelja prosim, naj telefonira na št. 040/228204 v večernih urah.
IŠČEMO gospodinjsko pomočnico. Nudimo dobro plačo, hrano in stanovanje. Telefonirati na 040/639536 ob uri kosila ■ večerje.
DREJA JOVANEŽEV je v Doberdobu na Manderju odprl osmico. kjer toči belo in črno vino lastne proizvodnje.
Prinppmjtp en
DIJAŠKO MA 11(0
Konzulta za slovenska vprašanja je bila, po doglednem času, ustoličena v ponedeljek zvečer. Sklical jo je goriški župan dr. Antonio Sca-rano. potem ko so člane konzulte izvolili oziroma potrdili v občinskem svetu že lani. Župan je v svojih uvodnih besedah dejaL da mora biti konzulta pomočnik občinski u-pravi. da mora tej posredovati stališča. ki zanimajo Slovence, da je doprinos k dobremu sožitju med Slovenci in Italijani v našem mestu. še posebej naj bo zanimanje občinske uprave, in s tem seveda tudi konzulte, uperjeno v vprašanja. ki zanimajo slovenske šole. župan je povedal, da so v občinskem svetu in odboru osvojili misel, da je treba čimprej priti do globalnega zaščitnega zakona in v okviru tega zakona najti tudi finančna sredstva za gradnjo stavb za slovenske šole v mestu. Gre namreč za stavbe v južnem delu mesta. Denarja iz drugih fondov sedaj ni, zaradi tega bi bilo treba najti sredstva iz posebnih skladov.
V konzulti so zastopniki SKGZ, ZSKP, SSš in občinskega sveta. Slovensko kultumo-gospodarsko zvezo zastopajo Angel Pahor, Diego Mar-vin, Darko Bratina. Aldo Rupel in Edmcnd Košuta: Zvezo slovenske katoliške prosvete Lojzka Bratuž. Kazimir Humar, Luciana Budal. Vladimir Šturm in Jože Vrtovec; Sindikat slovenske šole Jožko Sauli in Ida Feri - Primožič; občinski svet pa zastopajo Gianni Toplikar (KD), Milka Čubrilo - DelTOrco (PSI) in Tereza Peressutti - Martinuč (KPI).
Ker velja v tej konzulti, ki deluje že več let, pravilo rotacije na predsedniškem mestu, je bil za predsednika izvoljen prof. Vladimir Šturm, podpredsednik pa je prof. Darko Bratina. Tajnica je prof. Ida Feri - Primožič.
v tem slučaju je treba plačati 480 tisoč lir.
Trgovci naj se požurijo, kajti takso je treba plačati do 31. januarja.
Višje takse za trgovske obrtnike
Letne občinske takse za obnovo trgovskih obrtnic so se podražile upoštevajoč najnovejša vladna določila, vsebovana v znanem dekretu ob koncu lanskega leta. Podražitev je dvajsetodstotna.
Goriška občinska uprava obvešča vse trgovce, da znaša letošnja taksa 120.000 lir. To velja za tiste trgovine, ki imajo manj kot 200 kvadratnih metrov površine. Za tisto, trgovine v katerih je prostora med 201 in 1.500 kv. metri bo treba plačati 240.000 lir. še večja bo letna taksa za trgovine z več kot 1.500 kv. metri razpoložljivega prostora;
Danrs v Ulici Malta 2 odprtje goriškega sedeža SLORI
Danes popoldne ob 19.30, bo v Ulici Malta 2, odprtje goriškega sedeža Slovenskega raziskovalnega inštituta. Gre za pomembno pridobitev, čeprav ne smemo pozabiti, da je SLORI deloval v istih prostorih že pred nekaj leti. Sedaj pa je ta naš raziskovalni inštitut dobil čisto nov prostor, ima v Gorici svojega stalnega raziskovalca, kar bo seveda olajšalo delo v goriškem prostoru.
Še prej (ob 18. uri) pa se bodo se stali goriški člani SLORI, da bi se pogovorili o sedanjem položaju in perspektivah inštituta.
V PONEDELJEK V KRMINU
Hudo ranjen mlad kolesar
Hude telesne poškodbe je za-dobil v prometni nesreči 13-letni kolesar Aladar Ronchini iz Krmina, Goriška ulica 37. Fanta, ki se zdra vi na oddelku za oživljanje in intenzivno nego bolnišnice v Vidmu, zdravniki pa so si nad njegovim zdravstvenim stanjem pridržali prognozo, je z avtom povozil 27-letni Tiziano Della Sari a iz Pre-mariacca. Nesreča se je zgodila v ponedeljek, okrog 17. ure v Krmi-nu, v kraju San Quirino.
Kantavtor Marjan Smole jutri v Kulturnem domu
Mladi koroški kantavtor Marjan Smole bo jutri zvečer v priredbi MKG nastopil v Kulturnem domu. Smole nam bo predstavil svojo prvo veliko ploščo <To je moja pesem*, ki je pravkar izšla. Njegova besedila niso angažirana, vendar je Smoletova pesem zelo melodična.
S tem se nadaljuje program koncertov slovenskih kantavtorjev, ki jih Mladinski krožek predstavlja goriški publiki in upamo, da se bo občinstvo polnoštevilno odzvalo, tako da bi se take kulturne prireditve še naprej vršile.
MKG Gorica
Mladinski
krožek
prireja
KONCERT
slovenskega kantavforja MARJANA SMOLETA
jutri, 20. t.m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici.
Vabljeni!
....................................................
PREDLOG TREH INDUSTRIJSKIH KONZORCIJEV NA GORIŠKEM
Sredstva iz državnega zakona št. 828 tudi za razvoj industrijskih con
Konzorcij za razvoj goriške industrijske cone bo v kratkem predložil za okrog 16 milijarde lir načrtov - Dokončanje cest kanalizacijskega omrežja in drugih posegov • M vidu širjenje industrijske cone na desni breg Soče
V trenutku živahnih razprav o poživitvi gospodarskih dejavnosti na Goriškem in v deželi nasploh, posebej pa o uporabi finančnih sredstev, ki jih zagotavlja zakon št. 828, je spet govor o vlogi in pomenu ustanov, ki so statutarno zadolžene za podpiranje industrijskega razvoja: o konzorcijih za industrijsko cono. V goriški pokrajini premoremo kar tri take ustanove, od katerih vsaka deluje v specifičnih pogojih, ob večji ali manjši podpori iz javnih skladov, z večjim ali manjšim uspehom. Tržič, Gorica in Krmin. To naj bi bili tri glavni vzvodi industrijskega razvoja v pokrajini, čeprav so tudi v nekaterih drugih občinah (zlasti Romans, Vi-leš in Gradišče) stopili na->pot. pospešene industrializacije.
Pri razdelitvi sredstev zakona -828 naj bi torej v prvi vrsti upoštevali pomen in dejavnost konzorcijev za industrijski razvoj, saj so te ustanove v tem trenutku menda edine,
anmitiiiiiiimituiiiiiiiiiiiiiuiiitiiMiiHumuinaiiMunimiHinmiiiiHiiiiiiiiiiiiiiuittiiiiiiiiiiiUMtttiiiiiHMi
V NEDELJO, 9. JANUARJA
Tudi mladi iz Steverjana na pohodu v Dražgošah
Na spominskem pohodu ob obletnici dražgoške bitke je sodelovalo 25 mladih iz Števerjana - Izlet v Škofjo Loko je pripravilo KD Briški grič
V Škofji Loki praznujejo občinski praznik 9. januarja, ob obletnici slavne dražgoške bitke, ki je trajala od 9. do 11. januarja 1942. Ob tej priložnosti se vsako leto zljere pri Škofji Loki množica bivših borcev, predvsem pa mladih, članov raznih mladinskih organizacij ter pripadniki jugoslovanske vojske.
Letos se je pomembne proslave udeležila tudi skupina 25 predvsem mlajših članov števerjanskega kulturnega društva c Briški grič*, ki so se v nedeljo, 9. januarja, odpravili na enodnevni izlet v Škofjo Loko in se udeležili 7 kilometrov dolgega pohoda po poteh, kjer se je pred 41 leti odvijala krvava bitka. Šte-verjanci so se najprej srečali s predstavniki krajevne skupnosti Škofja Loka, nato pa se ob spremstvu nekdanjega komandirja partizanske edinice in danes uveljavljenega slikarja Šubica udeležili množičnega pohoda. Med pohodom jim je bivši komandir razlagal potek te zgodo vinske bitke. Njegov vod je štel 25 partizanov med 16. in 20. letom sta rosti, ki so se v mrazu in snegu (tisto zimo ga je padlo kar za poldrugi meter) pogumno borili proti okupatorju.
Mlade zamejce je presuhila pri poved o nekaterih junaških epizodah v tem boju. Mladi partizani se namreč za nobeno ceno niso smeli predati živi sovražniku. Tako je mitraljezec Franc Biček, potem ko so ga ranili, zaprosil brata, naj ga ubije in brat je res ubil brata, raje kot da bi ga pustil v rokah sovražnika.
Na koncu pohoda, ki so se ga poleg velikega števila mladih masov no udeležili prebivalci bližnjih do lin, so Števerjancj položili venec k
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV
vabi v soboto, 22. januarja, ob 20. uri v Kulturni dom v Gorici. na odprtje samostojne razstave goriškega kiparja
ROBERTA NANUTA
spomeniku padlim. Po slovesnosti so vsi udeleženci dobili kosilo, ki jim ga je pripravila vojska. V resnično tovariškem vzdušju so se šte-verjanski gostje srečali s starimi prijatelji iz Škofje Loke kot so člani kvarteta Zvonček in člani ansambla bratov Arnold, s katerimi so v preteklosti že večkrat sodelovali, s posebnim ponosom pa so se slikali skupaj z Vinkom Hafnerjem, predsednikom skupščine SRS. Domov so se vroUi zadovoljni zaradi izredne gostoljubnosti, ki so je bili deležni in z obljubo, da se'bodo Drihodnje leto vrnili še v večjem številu skupaj z mladino iz drugih krajev Goriške.
S. Rožič
ki razpolagajo z definitivnimi načrti za različne posege, medtem ko na raznih nivojih šele razpravljajo kaj in zakaj naj bi sredstva uporabili in zbiralo predloge. O teh vprašanjih je bil govor na zadnji seji upravnega odbora konzorcija za goriško industrijsko cono, kjer je tekla razprava tudi o treh osnovnih izhodiščih delovanja te ustanove v tekočem in naslednjih letih.
Konzorcij za goriško industrijsko cono bo v prihodnjih dneh (do konca januarja naj bi namreč izdelali okvirni načrt porazdelitve sredstev iz zakona št. 828) predložil načrte za dokončanje nekaterih urbaniza-cijskih posegov (ceste, kanalizacija, razsvetljava) in za odkup zemljišč na področju industrijske' cone'.' "Na-črti . so sicer bili pripravljeni že pred skoraj dvema letoma, vendar jih zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ni bilo mogoče uresničiti. Predračunska vrednost zgoraj omenjenih posegov znaša okrog 1,6 milijarde lir, preračunano po tekočih cenah.
Poleg zagotavljanja ustreznih fi nančnih sredstev, ostaja vprašan'e razširitve industrijske cone eno od bistvenih vprašanj konzorcija. Že v prejšnji mandatni dobi je tekla razprava o možnosti razširitve cone na desni breg Soče, nekje na področje med občinami Fara, Moš in Šlo-\Tenc, seveda po dogovoru z zgoraj omenjenimi občinami. Odvetnik Giaruuigi Devetag, ki je pred kratkim prevzel dolžnosti predsednika upravnega sveta konzorcija pa ima v mislih nekoliko skromnejši načrt. Goriško industrijsko cono naj bi zaenkrat razširili samo na desni breg Soče, na področje med Sočo, dr žavno cesto na Majnici in Faro. Po vsej verietnosti je tak načrt tudi laže izvedljiv, ker gre za zemljišča, ki so v goriški občini in ker gre za zemljišča, ki so s kmetijskega vidika manj vredna, nekatera pa sploh neizkoriščena. V sklop industrijske cone pa naj bi prišlo tudi zemljišče tekstilne tovarne v Podgori.
Šele v kasnejšem obdobju bi bilo motroče vzeti v poštev možnost nadaljnjega širjenja industrijske cone tudi na območje zgoraj omenjenih občin.
Za učinkovitejšo promocijsko vlogo pa so konzorciju potrebni tudi
ustrezni zakonski instrumenti, kakor recimo možnost razlaščanja za gradnjo industrijskih objektov namenjenih parcel. Doslej ustanova te možnosti v smislu statutarnih določil ni imela, ampak je bila odvisna predvsem od goriške občine, oziroma njenih služb, kar je velikokrat imelo za posledico precejšnje zamude. S spremembo, oziroma prilagoditvijo statuta, kar naj bi sprejeli na prihodnji skupščini, naj bi tudi to pomanjkljivost odpravili.
Danes praznuje naša draga mama
RAFAELA MAKUC
M- m?tpi dan.
Ob visokem življenjskem prazniku ji iz srca čestitajo ter kličejo še na mnoga zdrava leta
otroci z družinami.
Dobrega uspeha je bil deležen sobotni nastop tržaške kabaretne skupine s programom t.Vse manj je dobrih osmič*. Mladi igralci so nam pokazali dobro stopnjo pripravljenosti in pester program. Njihove pesmi in dialogi so bili polni satiričnih in zabavnih namigov, a prav zato zanimivejše.
Omenili bi še, da prireja MKG skupaj z učiteljiščem <rS. Gregorčič* dijaški ples v soboto, 29. t.m. Pripravlja se tudi program pustovanja, na katerem bo nastopila ljubljanska kabaretna skupina «Srp» s Tomažem Pengovom, (al)
Konzul Mirošič obiskal občino Števfrpn
Generalni konzul SFRJ v Trstu Dl-ago Mirošič je v ponedeljek zvečer obiskal občino Števerjan, kjer ga je sprejel župan Stanislav Klanjšček z občinskim odborom. Župan Klanjšček je seznanil generalnega konzula z aktualnimi problemi, življenjem in razvojem občine števerjan in v tem okviru z dejavnostjo slovenskih, kulturnih in športnih društev in organizacij ter s šolsko dejavnostjo v občini.
Obvestilo KZE za zdravnike splošne prakse in pediatre
Tajništvo Kra jevne zdravstvene e-note obvešča, da je bil v uradnem vestniku dežele št. 5 z dne 15. t.m., objavljen seznam področij, kjer primanjkuje zdravnikov splošne prakse in pediatrov.
Zdravniki, ki se nameravajo zaposliti na v seznamu navedenih območjih, naj v roku deset dni predložijo prošnjo v uradih KZE.
Razna obvestila
V	Kulturnem domu v Gorici bo v nedeljo, 23. januarja, ob 10.30, občni zbor Mladinskega krožka v Gorici.
Vabljena mladina!
V	hotelu Astoria Italia v Vidmu bo jutri ob 18. uri predstavitev knjige Carla Sgorlona «11 Dolfin*. Roman je v furianščini.
V	soboto, 22. januarja, ob 11. uri, bo v PaUazzetto Veneto v Tržiču tiskovna konferenca o socialističnih predlogih za razvoj kulturnih dejavnosti v Tržiču.
Goriški člani Slovenskega raziskovalnega inštituta se bodo srečali danes ob 18. uri, na sedežu v Gorici, Ul. Malta 2. Izmenjali si bodo mnenja o sedanjem položaju in perspektivah, SLORI.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Mai zini, Korzo Italija 89. tel. 84 443.
iiiiitiiiiimiiiiimiiiMiiiiiiiiuiiiiiuiiniiiiuMiiiuiimuiiiMantiiifMMitiimiiiiKtiiiimiimHiiiiittiiiiiiiiiiiiia
SINOČI NA VRHU
Kolesar iz Martinščine umrl v prometni nesreči
Žrtev je 66-letni Isidoro Visintin
V prometni nesreči, zgodila se je sinoči nekaj minut pred 18. uro na Vrhu, je umrl 66-letni kolesar Isidoro Visintin iz Martinščine. S skuterjem ga je zadel 19-letni Igor Devetak iz Ronk, Ul. Redipugli:. 232. Visintin, ki je bil po vsej verjetnosti namenjen z Vrha proti domu, je po trčenju z vespo 50 močno udaril z glavo ob asfalt, kar je bilo po vsej verjetnosti zanj usodno. Umrl je že med prevozom v goriško bolnišnico. Voznik skuterja je v nesreči zadobil le lažje poškodbe in uekaj odrgnin. Igor Devetak je s skuterjem pripeljal iz Martinščine, namenjen na Vrh. v nasprotno smer pa je bil menda namenjen isidoro Visintin. Nesreča se je zgodila v neposredni bližini križišča, kjer se cesta odcepi proti Martinščini, oziroma proti Poljanam. Zapisnik o nesreči so pripravili orožniki.
Obvezna prijava lurisiiniih izlelov
miiiiiiiiiiiitiiiivmiiimiiiiiniiiiiKifiiiinmiiiiiiMMmiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiimiiiniiiiiMiimiuimiuiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiii
V	OKVIRU VSEDRŽAVNE STAVKE V INDUSTRIJI
Discipliniranost in množičnost značilnosti včerajšnjih manifestacij
V	Gorici so se zbrali tekstilci, osrednja manifestacija pa je bila v Tržiču
V	skladu z odločitvijo osrednjega vodstva enotne sindikalne federacije
tokrat ni bilo govorov oziroma glasnih manifestacij
Pokrajinski turistični urad v Gorici opozarja na člen 11 deželnega zakona 90 od 24. decembra lani, ki urejuje delovanje potovalnih in turističnih agencij, društev in združenj. ki imajo politične, verske, kulturne, športne in družbene cilje in ki občasno prirejajo izlete za svoje člane. Ta združenja, ki j ne iščejo dobička, so dolžna najkasneje 30 dni po izletu sporočiti datum in kraj izleta in število izletnikov. Te podatke so dolžna sporočiti na navadnem papirju pokrajinskemu uradu za turizem, ki je izpostava deželnega ravnateljstva za turizem. Kdor bi teh predpisov ne upošteval, bo najprej opozorjen. kasneje pa kaznovan z elobo v višini od 50 do 500 tisoč lir.
O Po uspeli družabni prireditvi ob koncu leta prireja goriški zeleni križ v sodelovanji z društvom U-nione ginnastica Goriziana pustni ples za odrasle in za otroke. Družabnost, namenjena najmlajšim, bo 6. februarja.
Discipliniranost in množičnost sta bistveni značilnosti včerajšnje stavke delavcev industrijskega sektorja na Goriškem. Stavka je tra jala od 9. do 12. ure na ožjem tržiškem območju, v drugih krajih pokrajine pa od 8.30 do 12. ure. V nekaterih obratih, kjer delajo v izmenah, so se vzdržali dela v zadnjih urah izmene. Stavki so se pridružili dijaki nekaterih višjih srednjih šol in uslužbenci krajev nih uprav. Na višjih srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom v Goriči, so stavkali le diiaki trgovskega zavoda. Na Goriškem je enotna sindikalna federacija upo števala odločitev osrednjega vodstva. naj bodo stavke brez zborovanj in govorov, oziroma drugih glasnih manifestacij, čeprav je bi-
la v delavskih vrstah poudarjena želja po taki obliki sindikalnega boja.
Delavci industrijskih podjetij na Goriškem so se zbrali na dveh manifestacijah. Tekstilci, zaposleni v podgorski tekstilni tovarni so se v dopoldanskem času zbrali pri spominskem parku v Gorici ter odšli nato v sprevodu do združenja industrijcev, kjer so v pogovoru s funkcionarjem tega združenja zahtevali pospešitev reševanja krize v podjetju.
Večina delavcev z Goriškega se je udeležila manifestacije v Trži ču. Delavci so se zbrali na t>\gu pred županstvom, kjer je tajnik de ievske zbornice CGIL Luciano Pini prebral dokument sindikalne fe-
deracije, ki je bil sprejet na vse državni ravni in ki predstavlja iz hodišče prihodnjih pogovorov z vlado.
Ob tem velja zabeležiti, da so na splošno zelo discipliniran potek manifestacije v začetku motih le medklici z zahtevo po sindikalnem zborovanju, vendar so se tudi sku pine oporečnikov kmalu umirile in je branje dokumenta nato potekalo mirno do konca
Naj omenimo še. da je bilo v sprevodu opaziti precej napisov in gesel proti vladi in še zlasti oroti predsedniku vlade. Velja tudi o-meniti. da na Goriškem še ni bila načeta enotnost in sodelovanje med tremi sindikalnimi zvezami in je torej bila včerajšnja manifestacija v znamenju enotnosti.
Kino
Gorim
VERDI 18,00 -22.00 «In viaggio con papa*. A. Sordi in C. Verdone. Barvni film.
CORSO 18 00-22.00 «E. T. L’exlra-terrestre*
VITTOR1.A 17.30 — 22.00 «Dammene ancora». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Iršič
ENCELSIOR 18.00—22.00 «Blaw out». PRINCIPE Danes zaprto.
Noro Gorim iu okolico
SOČA 18.00—20.00 «Zmaj iz Arizone*. Ameriški film.
SVOBODA 18.00 - 20.00 «Tobogan smrti*. Ameriški film.
DESKLE 19.30 «Dve polovici srca*. Jugoslovanska drama.
DEŽURNA I.FK ARNA V TRŽIČU Alla salute, Ul. C. Cosulich, telefon 172 480.
ZDRUŽENJE AKTIVISTOV OSVOBODILNEGA GIBANJA KRONALO AKCIJO PODELJEVANJA ZNAČK OF
Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja za tržaško ozemlje je v nedeljo zjutraj s slavnostno prireditvijo v tržaškem Kulturnem domu podelilo spominske značke Osvobodilne fronte aktivistkam in aktivistom iz mesta, ki so sodelovali v borbi proti nacifašizmu. S to slovesnostjo, ki je potekala v tovariškem in prisrčnem vzdušju, je Združenje aktivistov uspešno zaključilo akcijo podeljevanja teh priznanj aktiviste«! tržaškega področja, ki se je začela pred dobrim letom in ki je zajela dolinsko, devinsko-nabrežinsko, zgoni-ško, repentabrsko in seveda tržaško občino. Podeljevanje značk, ki jih je Republiška konferenca SZDL namenila aktivistom iz zamejstva, se bo v bližnji bodočnosti nadaljevalo tudi na Goriškem, kjer je akcija že stekla v sovo-denjski in v števerjanski občini, pa tudi v Tržiču, kjer je bilo gibanje OF zelo uspešno in seveda tudi na področju miljske občine, kjer se je delo odborov OF prepletalo z odbori delavske enotnosti in na sploh z organiziranim delovanjem napredno usmerjenega delavskega razreda in drugega prebivalstva. Spominsko priznanje
je v nedeljo prejelo nad 300 aktivistk in aktivistov, večinoma jih še danes živi v Trstu ali njegovi bližnji okolici, mnogi prejemniki teh odlikovanj pa so se posebno za to priložnost spet vrnili v rodno mesto iz Slovenije in tudi iz drugih krajev Jugoslavije in Italije.
Spored je odprl pevski zbor osnovnih šol »Mara Samsa* od Do-mja in »Ivan Trinko - Zamejski* iz Ricmanj, ki je pod taktirko Fride Valetič in ob spremljavi mladega harmonikarja z narodno in borbeno pesmijo na najboljši način uvedel celotno slavnost. Povedati moramo, da je bilo sodelovanje šolskih otrok in mladine na sploh stalno prisotno na vseh podobnih prireditvah v duhu načela in obveze, da je treba ideale odporništva in antifašizma vestno prenašati na mlade generacije, seveda z novimi oprijemi in ob upoštevanju sedanjih razmer in okoliščin.
Zatem je na oder stopil Branko Babič, ki je bil z Lidjo šent-jurc v nedeljo častni gost tržaških aktivistov. Gosta gotovo ni potrebno posebej predstavljati, saj sta Slovencem v zamejstvu zelo
Spodbuden uspeh podeljevanj značk
Predsednico Združenja aktivistov osvobodilnega gibanja za tržaško ozemlje Nevo Lukeš smo zaprosili za krajši pogovor ali bolje rečeno za obračun akcije podeljevanja spominskih značk zaslužnim aktivistkam in aktivistom.
tZačeli smo pred dobrim letom fn ko smo izvedeli, da bomo spominske značke podeljevali tudi v zamejstvu, "nam je dejala Neva”, zrno si zadevo izredno enostavno
Neva Lukeš
predstavljali. Mislili smo ta odlikovanja podeljevati po vaških sekcijah VZP1-ANP1, po društvih, torej v nekakih zaprtih krogih. Pa ni bilo tako, čeprav smo danes ob zaključku vsega zadovoljni, da te prireditve niso potekale tako enostavno. Slavnosti so presegle tudi naša najbolj optimistična pričakovanja in dosegle tudi važen politični učinek, ponovno združevanje vseh tistih, ki so se borili v NOB in so se sedaj spet strnili
v enotno fronto. Doživeli smo petnajst podelitev in če se ozrem nazaj, je bila vsaka prireditev povsod pravi praznik. Podeljevalci smo bili seveda mi, organizatorji vseh teh proslav pa so bili domačini sami, aktivisti, borci, mladina, kulturna in športna društva, občinske uprave, skratka vsi, ki so hoteli, da bi bile te proslave ne samo prazniki odlikovancev, temveč tudi srečanje vseh, ki čutijo v sebi napredne ideale. Povsod smo bili torej deležni enkratnega sprejema, ki ga globoko cenimo in nam bo vedno ostal v spominu.»
Kaj pa mladina, je sodelovala in se je vključila v to akcijo?
sMladi so za to priložnost tudi marsikatera od nas enoktfiu^# pre-l senetili. SodelapgUso v bisjvu na vseh podeljevanjih' tako šolarji kot že dorasli mladinci. Mi se jasno zavedamo, da moramo v vse naše akcije vedno pritegniti mlade generacije in da ne moremo delati, če nimamo za seboj mladih, če ti ne morejo razumeti naših takratnih odločitev in našega sedanjega dela.*
Kako se misli vaša organizacija vključiti v proslave pomembnejših 40-letnic?
»Leto 1983 je leto zelo pomembnih obletnic iz narodnoosvobodilnega boja in tudi naša organizacija se pripravlja na te prireditve, ki gotovo ne smejo biti le spominskega značaja. Vključili se bomo v splošne akcije naših osrednjih organizacij, z druge strani pa se bomo povezali tudi z drugimi dejavniki, z društvi in zlasti z mladino in kar se da stvarno in problemsko obravnavali dogodke izpred štiridesetih let.*
dobro znana še iz časov ilegale, vsa povojna leta pa sta zavzeto angažirana v družbenopolitičnem življenju matične domovine, od koder budno spremljata tudi naše življenje in naše probleme. Med ostalimi gosti pa smo opazili generalnega konzula SFRJ v Trstu Mirošiča in konzula Nikoliča, predsednika SKGZ Raceta, predstavnika pokrajinskega vodstva VZP1 - ANPI Renarja in Košuto, devinsko-nabrežinskega in dolinskega župana škerka in Švaba, predsednika Združenja vojnih invalidov Furlana, zastopnike ZZB NOV obmejnih občin, krajevnih sekcij' VZPI - ANPI in številne druge.
Branko Babič je prinesel našim aktivistom pozdrave zveznega in republiškega odbora ZZB NOV in je v svojem kratkem nagovoru poudaril pomembnost takratne e-notnosti slovenskih in italijanskih demokratov v boju proti sovražniku. V Trstu in okolici je delovalo približno 4000 aktivistov, torej praktično cela partizanska divizija v srcu okupatorja, je med drugim dejal govornik, torej ljudje, ki so z vsakdanjim delom na terenu že v tistih letih izražali jasno hotenje po demokraciji, svobodi ter po enakopravnemu sožitju med tukaj živečima narodoma. »Če se danes spominimo tistih dni*, je še dejal Branko Babič ene izražamo nekega samozadovoljstva nad tistim, kar smo naredili in pretrpeli, ampak, da črpamo moč za nadaljnjo uveljavitev idealov NOB ob upoštevanju novih pogojev in sredstev, ki jih imamo na razpolago. Združenje tržaških aktivistov je opravilo nadvse pomembno delo, ki si zasluži priznanje vseh nas.*
Slavnostna govornica pa je bila predsednica Združenja tržaških aktivistov Neva Lukeš, ki je najprej prehodila pot podelitev spominskih znančk, aktivistom pa je naslovila naslednje misli:
«Tu smo danes obremenjeni z leti, toda trdni v svojih idealih in v svojih stališčih. Od tu, z odra vam ne morem videti v obraze. Vem pa in čutim, da ste tu vsi tisti, ki ste se kot mladi, pa tudi kot že zreli fantje in dekleta, možje in žene odločali za boj, ki je pomenil življenje ali smrt. Tu ste pred mano bivše kurirke in kurirji, tisti, ki ste vzdrževali vse o AveZP- s.partizanskimi borci in ak-* tivfšti v zaledju, tu ste vsi tisti, ' ki'ste "dajali zatočišče borcem in Jlčgalčemv tir kte vsi, ki ste oskrbovali borce z živežem, ki ste jim pomagali, če so bili ranjeni. Tu ste zbrani vsi, ki s svojim pričevanjem, tvorite našo polpreteklo zgodovino, na katero so ponosni vsi jugoslovanski narodi in na katero smo ponosni tudi mi. ^
«Pa so se naše napovedi in naši upi na žalost spremenili. Danes grozi svetu še hujša katastrofa, danes grozi svetu uničenje, če ne bodo ponovno prevladale tiste sile, ki si želijo svobodo in resničnega miru. Zato mi tudi danes nismo in ne moremo biti bivši aktivisti. To ne bilo v duhu in ne v soglasju z našimi življenjskimi odločitvami in usmeritvami. Mi moramo ostati zvesti idealom, za katere smo se borili in za katere so umirali naši najboljši možje.*
Svoj govor pa je Lukeševa zaključila z ganljivim utrinkom iz osebnega življenja, s pesmijo, ki
Slavnosti v Kulturnem domu so se udeležili številni ugledni gosti
Spored je sklenil moški zbor (Vasilij Mirk* s Proseka - Kontovela
jo je njen brat Ervin Lah - Tugo-mir namenil Titu. Mladenič jo je spisal v imenu tržaške mladine, s katero je delil junaštvo in odpoved tistih let in je kot mnogi končal svoje mlado življenje v nekem nacističnem koncentracijskem taborišču.
Govoru je sledilo podeljevanje spominskih značk. Še pred tem pa je tajnica Združenja aktivistov Anica Udovič pozdravila v italijanščini tržaške italijanske aktiviste Delavske enotnosti, ki so ramo ob rami s slovenskimi demokrati vodili boj proti sovražniku in ki so v nedeljo prejeli spominske značke OF.
Prireditev pa je sklenil moški pevski zbor «Vasilij Mirk* s Proseka - Kontovela, ki je pod vodstvom Evgena Prinčiča in ob spremljavi mladih harmonikarjev ubrano zapel venček borbenih in partizanskih pesmi.
S. TENCE
Spominsko značko OF je prejela tudi zaslužna aktivistka Albina Bavčar
V nedeljo v Kulturnem domu slavnostno podelili spominske značke zaslužnim aktivistom iz mesta
Slavnostni govor je imela predsednica Neva Lukeš - Pozdrav jugoslovanskih in slovenskih borcev je prinesel Branko Babič - Kulturni program s šolskim zborom od Domja in iz Ricmanj ter z moškim zborom Vasilij Mirk
.......................imniim.................................................................................................................................................................................................
IZ UMETNOSTNIH CAIEHIJ
»B NAJNOVEJŠI PREMIERI SLOVENSKEGA STALNEGA GLEDALIŠČA V KULTURNEM DOM« V TRST«
Kralj in Pečarič v občinski
Če nekomu omogočijo ali bolje dovolijo razstavljanje v tržaški občinski galeriji, je to znak javnega priznanja, ki ga mesto daje likovniku za njegovo kulturno delovanje. Tokrat sta bila deželna te pozornosti kar dva slovenska slikarja hkrati in sicer Atilij Kralj in Silvij Pečarič. Če je Kralj že razstavljal v središču Trsta se je Pečarič tokrat prvič javno predstavil v središču Trsta, ker je doslej razstavljal v glavnem doma, v Miljah. Sta se pa tokrat, v tržaški občinski galeriji srečala tudi dva različna likovna ustvarjalca. U-metnost Atilija Kralja, polnokrvnega posrednika prirodnih lepot, zajetih v krhko belino akvarelnih listov, je namreč v očitnem nasprotju z videzom velikih akriličnih planet Silvija Pečariča. In prav ta nasprotja sta dajala na tej razstavi nadvse prijetno vzdušje: na eni strani Kraljeva nemirna radoživost, ki ga sili tudi preko domačih meja. da najde pokraiinsko-urbanistične zanimivosti širokih razgledov tudi drugod-Zavestno domišljene in do skrajnosti likovno dognane so namreč vse zasnove v velikih Pečaričnih akrilih zagašene barvnosli. Samo s strogo ravnimi črtami ostrih robov izoblikovane ploskve se zdijo v svoji geometričnosti nabile s svojevrstno energijo, ki jih zasidrane v dvod menzionalnnst platen nevzdržno dli bolje nazadržno poganja nekam v neznane globine prostranstva, katerega slikar barvno označuje z žametno motnimi teminami. Ta prikriti naboj se nam kaže v ritmičnem zaporedju ter v več ali manj podobnih kongruent-nih oblikah in v več ali mani koničasto priostreno končujočih se ploskvah. Konica torej kot znak
prodornosti in uhajajoče energije. Kjer ni teme in prostranstva v Pečaričevih slikah, tam izstopa moder izrez neha, kot bi ga gledali iz globine ploskovno omejenega prostora ali če hočemo prepada v izginjajočo višino. Pečaričeve slike so potemtakem brez opisovalne vsebine, ki pa krepko izstopa v Kraljevih akvarelih, pač pa so kristalizacija racionalne miselnosti, ko Pečarič išče pot, ali izhod iz zamočvirjene sodobne likovnosti, ki naj poteka na gladki, ravni razvojni poti. Razsojajoča misel tega nenavadnega ustvarjalca, ki sicer nekoliko zapoznelo stopa na umetniško raven zamejskega slikarstva, ureja in oblikuje videz njegovih akrilov v umetniške dosežke višjega reda, i niso novost le na tržaškem slikarskem področju, ampak tudi v vsem slovenskem slikarstvu na splošno.
Čeprav je Atilij Kralj v akvarelu dosegel ustaljenost svojega izraza, se v njegovih podolgovatih risbah kaže odmik od nekoč izstopajoče risarske nujnosti perspektiv stavbnega načrtovanja Razgledi tržaških slikovitosti, Borznega trga in tistih ob Kanclu so odlični po svoji mehkobi, ki jo ohranjc tudi v večjih obarvanih perorisbah iz Pirana. Seveda ne manjkajo zanj tako značilni akvareli kraških vasi. Vsi so prav dobro izbrani. Dva lista čisto slikarsko podanega za sneženega Krasa pa tvorita uvod v vrsto grških razgledov, ki so prepolni tenkočutnega migotanja sonca, ki preplavlja slepljivo stvarno podano bistvo sredozenm-skih arhitektur pod čudovito modrim nebom nad temnimi globinami morja,
M. B.
Uglašeno interpretiran Strindbergov «Smrtni p!es» sicer ne pretrese, a je vendarle odmevna kreacija
Hočem pisati o lepem in svetlem, vendar ni mi dano, tega ne zmorem; prizadevam si v grozni dolžnosti pisati resnico: življenje je nedopovedljivo grdo*. Tako je zapisal August Strindberg (1849-1912), švedski dramatik in pisatelj. In te besede še kako veljajo kot osvetlitev in ponazoritev njegovega «Smrtnega plesa*, ki smo ga gledali v eni izmed ponovitev na odru tržaškega Kulturnega doma po tretji premieri Slovenskega stalnega gledališča, ki je bila v petek, 14. januarja.
Na Strindbergovo psihologijo je močno vplival odnos, ki ga je sam doživljal v družini, odnos med materjo in očetom, ki je bil vse prej kot harmoničen. Zato se sama od sebe vsiljuje misel, da je bil prav ta odnos vzmet pisateljevim seksualnim in družinskim dramam, tako kar zadeva njegove zakone s Siri von Essen, avstrijsko slikarko Friede lihi in norveško igralko Harriet Bosse, kot odnos s svetom in okoljem. Tudi zaradi tega je Strindbergovo delo izrazito individualistično, naslanja se na pisateljev *jaz», v sodobni govorici bi ga lahko imenovali (vsaj ponekod) za mashili-stično in antifeministično. Sam je leta 1907 zapisal prijatelju: «Zdi se mi, da je bilo celotno moje življenje postavljeno na oder samo zame, da bi ga trpel in ga obenem opisoval.*
Ves ta individualistični svet, ta naravnanost proti ženski, ujetost v zaklete kroge življenja, tragika zakona in združitve, tiranija, a
obenem neuspel beg iz tega začaranega tragičnega kroga — vse to je skušalo zadihati v «Smrtnem plesu» kot si ga je zamislil zagrebški režiser Georgij Paro. Res je, da je Strindbergova drama delovala tudi ohlapno in najbrž preveč uglajeno, lahko bi rekli estetsko brezhibno, da bi lahko napravila na gledalce večji vtis. Res pa je tudi, da je bila to ena izmed možnosti prikazovanja življenja, ki se za nališpano tančico kaže v vseh svojih naturalizmih in trdoti, brezizhodni tragiki in mučnem melosu. Režiserju najbrž ni šlo toliko za to, da bi sestavil stereotipno predstavo, ki bi govorila mimo današnjih življenjskih občutij, ampak predvsem za to, da bi ji prisluhnil tudi sodobni človek, ki je konec koncev nemalokrat ujet v prav take relacije, kot se kažejo v tSmrtnem plesu*. Paro ni izbrisal naturalizmov, grenke melodije predstave. Najbrž je to še potenciral tudi z orumenelo svetlobo, ki je skozi prevladovala na odru, ne da bi niti za hip prerasla v bleščečo luč. Gradil je na simbolih in livelira-nem toku dogajanja, pri tem malce zapostavil psihološki spopad in dorečenost akterjev, obenem pa sprožil vrsto vprašanj, ki so ostala nerazrešena in ki lahko učinkujejo tudi potem, ko je predstave konec. Prav to ujetost v neizbežnost tragičnega življenja je ponazarjala tudi temna scena Zlatka Kauzlariča - Atača (bil je obenem kostumograf). Dogajanje je bilo ujeto v polkrog, ki mu ni
konca, a konec vendar je, morda še »ožji* kot bi se dalo misliti.
V tem začetku-koncu ali obratno sta se gibala topniški kapetan Edgar, ki ga je igral Polde Bibič in njegova žena bivši igralka Aliče (Lidija Kozlovič), ob njiju pa še karantenski mojster Kurt (Li-vio Bogateč). Edgar je tiran, ki hoče podrediti vse sebi in svojim tvizijam*, nakoplje si sovražnike, v prvi vrsti svojo ženo, s katero pa vztraja polnih 25 let in se pripravljata na slavje srebrne poroke. Edgar in Aliče ne moreta živeti drug brez drugega. Kot se trdo sovražita prav tako se tudi globoko ljubita, njun položaj je brezizhoden, usodno zavezujoč. Edgar je bolan, vendar njegova tmoška moč* ne priznava klecanja, obvladovati mora vse, le tu pa tam se lahko prikrade melanholija in priznanje, ki pa je takoj brutalno odslovljeno z lažjo, kajti tudi laž je moč in blagodejno vpliva, da le pogoltne in pohabi drugega. V neskončnih verbalistič-' nih preizkušnjah poskušata Edgar in Aliče svojo moč, ki včasih preraste v ekspresionistične krike, a se takoj sesede v ujetost začaranega kroga. Bibič je Edgarju pridal tudi nekaj svojevrstne samouničujoče ironije. Topniški kape tan je zato deloval navzven tudi dokaj nesigurno, a z močno notranje izrisano psihologijo in ta dvojnost je bila svojevrstna dopolnitev Edgarjeve osebnosti. Na drugi strani pa Aliče - Lidija Kozlovič. Tudi ona razklana, do pogubnosti uničevalna ženska, ujeta
v kroge nebrzdane erotičnosti in sle po ukazovanju in podložitvi vsega, pa hlinjeno poslušna in vdana, vedno pripravljena, da u-gonobi in osramoti svojega moža. Impozanten lik Strindbergove ženske torej.
Med tema dvema ostrima poloma se je znašel Kurt v interpretaciji Livija Bogatca. Človek, ki je sam okusil tragedijo zakona in življenja, umirjen karantenski mojster, ki pride na samotni otok v trdnjavo, da odpravi svoj poklic. Kurt skuša pozabiti na »prejšnje*■ življenje in zveze, nanj ga spominjajo samo sinovi, zavrt je v sebi, ves čas samo opazovalec boja med Edgarjem in Aliče, ki pa mu s svojo demoničnostjo na koncu prebudi strast. In takrat se tudi v Kurtu podre hladna prisotnost in zaživi v strasti, ki pa je hip za tem spet obrzdana in se potuhe v svojo lupino. Bogatčev Kurt je samo enkrat odločen in surov, vendar takrat usodno, ko zavrže Aliče,
Skratka, Kozlovičeva, Bibič in Bogateč so uglašeno interpretirali zSmrtni ples*, ki nas sicer do konca ne pretrese, o je vendarle odmevna kreacija. Vsi trije so izoblikovali osebnosti, ki so na svoj način tragične in povsem odgovarjajo Strindbergovim vizijam, kar seveda še zdaleč ni malo. Ob njih sta nastopili še Alda Sosič in Zlata Rodošek, prevod je bil delo Janka Modra, zamisel plesa Poldeta Bibiča, lektorstvo pa Jožeta Faganela.
MARU ČUK
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Šola in vzgoja
13.00	Kulturne zanimivosti
13.25	Vremenske razmere
13.30	TV dnevnik
14.00	Macario — Zgodba nekega komika
15.30	Šolska oddaja, zgodovina Feničanov
16.00	Risanke.
Diamanti Siren
16.20	Pisma,
redakcija odgovarja
16.50	Danes v parlamentu
17.00	TV dnevnik — Flash
17.05 Neposredni prenos s tvojo anteno
17.10 Risanke
17.30	Diskoteka — festival
18.50	Varietejski program
19.45	Almanah jutrišnjega dne in vremenske razmere
20.00	TV dnevnik
20.30	Politična tribuna,
Tiskovna konferenca Liberalne stranke Italije
21.35	Tudi bogastvo ima svojo mejo
Zadeva ni lahka, pa tudi ne preprosta. Vrhu tega gre za veliko vsoto. In to v dolarjih. Ujeti bi bilo treba nekega Charlesa Niemana, ki spada med običajna poznanstva a-meriške policije, ki pa tudi zelo sposobnim policajem pogosto uide, ker je izredno spreten. Toda Jack Saman-tha je nanj razpisal nagrado ali bolje kavcijo v višini 500 tisoč dolarjev, kar bi bilo okoli 700 milijonov lir. In to je velika vsota. Tudi v Ameriki. Seveda se bo vse izteklo lepo in prav, saj drugače biti ne more, ko pa se naloge lotijo ljudje, ki se na to spoznajo. . .
22.25	TV dnevnik
22.35	Filmi, ki jih bomo videli na velikem ekranu
22.40	Športna sreda
ob koncu TV dnevnik, danes v parlamentu in vremenske razmere
Drugi kanal
12.30	Opoldanski program
13.00	TV dnevnik ob 13. uri
13.30	šola in vzgoja,
O kostanju
14.00	- 16.00 Tandem, neposredno iz studia 7
14.20	Risanke
14.50	Preveč čudno
15.15 Korak v dvoje z Lucio in Paolom Polijem
15.30	Risanke
15.45	V studiu
16.00	Šola in vzgoja
Tečaj angleškega jezika
16.30	Planet,
programi z vsega sveta
17.30	TV dnevnik - Flash
17.35	Iz parlamenta
17.40	Izvor'čtaMŠkega rodil ?
18.40	TV dnevnik Jh Šport
18.50	Srce in utrip,
tv -m-----------
19.45	TV dnevnik
70.30	Mixer — 100 minut televizije
21.50	TV dnevnik .
22.00	Berlin Alexanderplatz Berlin Alexanderplatz — Danes pride na vrsto že štirinajsto nadaljevanje dela, ki ga je režiral Fassbinder. Gre za mučno obdobje, ki je Franz v umobolnici, kjer razmišlja ali celo podoživlja vso svojo zgodbo, del svojega
življenja. Tu se v prividih srečuje s svojimi prijatelji in znanci, ki mu očitajo, da je hotel za vsako ceno ostati pošten, pa čeprav je vse to drago plačal. V tem smislu se Franz sreča celo s smrtjo. Vse to ga nekako strežne, iz tega obdobja se vrne v normalni svet bolj pameten, bolj življenjski in najde tudi primerno zaposlitev, namreč v neki garaži, skratka mož se otrese more in depresivnega stanja, v katerem je dolgo živel, vendar. ..
23.55 Večerni TV dnevnik
Tretji kanal
16.30	Siracusa: Vaterpolo
17.30	Lo Scatolone, zabavna oddaja
18.30	L’orecchiocchio, zabavnoglasbena oddaja
19.00	TV dnevnik
19.35 Milan leta 2000
20.05	Šola in vzgoja
20.30	Inšpektor Callaghan:
Primer Scorpio je tvoj!
22.15 TV dnevnik
22.50 TV dnevnik — Set
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
9.00,10.05, 14.40 Zimski spored za dijake
17.40	Poročila
17.45 Ciciban, dober dan.
Bela vrana
18.00	Naša pesem — Štajerci
18.25	Obalno-kraški obzornik
18.40	Mostovi — oddaja za italijansko in madžarsko narodnostno skupnost
19.10 Risanka
19.24 TV in radio nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	TV dnevnik
20.00	35 mm — filmska delavnica ob čelov, filmu Ničla iz vedenja
22.05	Poročila
Koper
13.30.16.30	Odprta meja
Danes bodo v okviru oddaje Odprta meja med drugim predvajali tudi naslednje vesti:
TRST — Deželni svet in desapa-recidos
ČEDAD — Slikar Pasquale Zua-nella
GORICA — Jez na Soči
17.00	Z nami pred kamero, oddaja v živo
17.05 TV D novice 17.10 TV šola
18.00	Čelov, film — ponovitev
19.30 TV D Stičišče
20.15	New York,
dok. oddaja iz serije Mesta
21.15	Turistični vodič ,21-2o TV n — Danes 21.40 The Cotlaborators,
serijski film
• Zagreb
17.30 Videostrani 17.40 Poročila
17.45 Gusarji kapitana Kuka
18.15 TV koledar
18.25 Kronika občine Varaždin
18.45 Narodna glasba 19.30 TV dnevnik 20.00 Soimenjaki,
zabavna oddaja
21.05 Koncert ansambla »Musiča antiqua»
TRST A
7.00,	8.00,	10.00, 13.00,	14.00,
17.00,	19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Almanah: Sprehodi po tržaških predmestjih; 8.45 Glasbena matineja; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja;
11.30	Poldnevniški razgledi: Beležka; 12.00 Pod Matajur jan, posebnosti in omika Nediških dolin: 13.20 Trst by night; 14.10 Roman v nadaljevanjih: »Očka, vrni se nam zdrav!*; 14.30 Evergrend; 14.55 Naš jezik; 15.00 Dijaška tribuna; 16.00 Almanah: Tri slovenske sestre: 130 let Družbe sv. Mohorja; 16.35 Instrumentalni solisti; 17.10 Mi in glasba: Mladi izvajalci; 18.00 Na goriškem valu;
18.30	Priljubljeni motivi.
KOPER
(Italijanski program)
6.30, 7.30, 12.30, 16.30, 18.30 Radijski dnevnik: 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 Poročila; 6.00 - 9.30 Glasba za dobro jutro; 7.15 Horoskop; 8.00 Vrtiljak jugoslovanskih motivov;
8.32	Pesem tedna; 9.00 Štiri četrtine; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10,00 Besede in glasba; 10.10 Otroci pojejo; 10.32 Glasbeni prostor; 1040 Mozaik; 11.00 Kirn, svet mladih;
11.32	Pesem tedna; 11.35 Radio rock; 12.00 Na prvi strani; 12 05 Glasba po željah; 12.50 Nazdravimo z..14.00 Zanimivo in simpatično iz Rima; 15.00 Kje naj se ustavimo; 15.10 Brez besed; 15.32 Crash; 16.15 Edig Galletti; 16.45 Glasbena oddaja; 17.00 Poje Anna Moffo; 18.45 Slišimo se jutri.
KOPER
(Slovenski program)
6.00,	6.30, 7.00, 13.00, 14.00 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro;
7.00	Slovenski radijski program; 7.15 Val 202; 13.00 Na valu radia Koper; 13.15 Kinospored; 13.30 Zanimivosti; 14.10 Predstavitev oddaj; glasbene želje po telefonu; glasba: 14.30 Z našimi glasbenimi umetniki; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Primorski dne\mik; 16,15 Aktualna tema; 16.35 Glasbeni kiosk; 16.55 Zaključek s pregledom novic.
RADIO 1
7.00,	8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	14.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 - 9.00 Jutranja oddaja; 9.02 Radio tudi mi; 9.58 Zeleni val; 10.03 Radio tudi mi - 2. del;
11.00	Prosti kotiček; 11.10 Top and roli — glasbena oddaja; 12.03 Ulica Asiago Tenda; 13.25 Karavana;
13.35	Master — glasbene novosti;
14.30	Poljubi v velikem hotelu; 15.03 Zeleno zeleno; 16.00 II Pagi-none; 18.00 Glasbene novosti; 18.30 Globetrotter; 19.25 Jazz na radiu; 20.C0 Radijski spektakel; 21.05 Trg okusa; 21.45 Monologi Roberta Vel-lerja; 22.00 Poje Toni Santagata; 22.22 Autoradio — Flash; 22.50 Danes v parlamentu; 23.10 Telefonski poziv.
RADIO 2
7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 1830, 19.30 Poročila; 6.00 - 8.45 Jutranja oddaja!
8.45	Groviglio di vipere — radijska priredba; 9.32 Program iz deželnega sedeža; 10.13 Govoreča plošča; 10.30 Spektakel s publiko; 12.40 Deželni program; 12.48 Glasbeni odterjek; 13.41 Sound-Track;
14.00	Deželni program; 15.00 Do11 Camillo in današnja mladina; 16.42 Natečaj za radiodramo; 16.32 Radio 2 predstavlja; 17.32 Ure ob glasbi; 18.32 Kar se bere in kar bi se moralo brati; 19.57 Zbor petih; 20.40 Melodrama; 21.30 Poezije in proze izbrane od Cristine Mecci; 22.20 Parlamentarna panorama.
LJUBLJANA
6.00, 6.30, 8.00. 9.00, 10.00, 11.00. 12.00, 14.00, 21.00, 22.00 Poročila! 5 20 Rekreacija; 6.10, 6.45 in 7.35 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.45 Iz naših sporedov; 8.05 Pisan svet pravljic; 8.30 Govorimo makedonsko in srbohrvaško; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za. . .;	10.40	Lokalne
radijske postaje; 11.05 Ali poznate?; 11.35 S pesmijo po Jugoslavi ji; 12.10 Veliki zabavni orkestri!
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti!
13.00	Danes do 13. ure; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Razmišljamo. ugotavljamo; 14.25 Naši poslušalci čestitajo; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.50 Radio da nes, radio jutri: 16,00 Vrtiljak!
16.45	Naš gost; 17.00 Studio ob tl-uri; 18.00 Zborovska glasba; 18.15 S knjižnega trga; 18.40 S Plesnim orkestrom; 19.00 Radijski dnevnik!
19.35	Lahko noč, otroci!; 19.45 Do-bri znanci; 20.00 Naj narodi pojo!
20.35	Camille Saint-Sacns: Sonate za violončelo in klavir; 21-05 Lortzing: Odlomki iz opere «Car in Tesar*; 22.15 Informativna oddaja; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Zimzelene melodije; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za ljubitelje jazza; 00.05 • 4.30 Nočni program-
dogodki v slikah • dogodki v slikah - dogodki v slikah
I _____________________________
\l škedenjskf cerkvi |e bil v nedeljo koncert posvečen delavcem, ki so v dopolnilni blagajni
m
i -1
Nastopil je violinist žarko Hrvatič
«' i	.*mm	~	i
V rojanski cerkvi |e nastopil mladinski zbor Glasbene matice
J'.......... .... .....™ p*......ppp!
V petek |e bil obnovitveni občni zbor. KD Ivan Cankar
mmam mamam
Umetnika med pogovorom
V občinski galeriji so odprli razstavo slovenskih umetnikov Silvia Pečariča In Atlllja Kralja
V Borštu so se pred kratkim spomnili žrtev bunker|a. Na sliki: domači šolarji In otroški zbor KD Slovenec
Občinstvo mod prireditvijo v borštanskl srenjski hiši
borštu so v ponedeljek počastili praznik vaškega patrona sv. Antona. KD Slovenec je za to priložnost pripravilo bogat kulturni program
NA SOBOTNEM OBČNEM ZBORU ŠPORTNEGA DRUŠTVA ZARJA IZ BAZOVICE
V ospredju bodočega delovanja bo krepitev sodelovanja z drugimi vaškimi komponentami
Društvo letos praznuje 60-letnico ustanovitve, katero bo proslavilo tudi s postavitvijo spominske plošče - Na občnem zboru manjkali predvsem mladi
Športno društvo Zarja iz Bazovice praznuje letos pomemben jubilej, 60-letnico svoje ustanovitve, katero bo proslavilo z raznimi manifestacijami in postavitvijo spominskega obeležja. Prav ta obletnica in pa vprašanje večjega sodelovanja z ostalimi vaškimi komponentami sta bila v o-spredju sobotnega občnega zbora, na katerem pa so, žal, manjkali prav mladi, katerim je delovanje v veliki meri namenjeno in na ramenih katerih bi moralo to delovanje tudi sloneti.
Občni zbor je odprl predsednik Ivan Brass, ki je v svojem poročilu podal kratek pregled novejše zgodovine društva, od ponovne oživitve pred 18 leti do težav, ki so povzročile, da se je velik del vasi odstranil od društva. Za delo so tedaj poprijeli novi ljudje, ki Zarjo vodijo še danes. Brass je zatem med drugim tudi poudaril, da bodočnost društva ni samo v nogometu, ampak še zlasti v pobudah, ki imajo kot cilj okrepitev sodelovanja z združenjem staršev, s šolskimi organizacijami, kulturnimi krogi in drugimi vaškimi dejavniki. Dejal je tudi, da se odreka niorebitnemu predsedniškemu mestu v novem odboru, ker
NOV! ODBOR
Ivan Brass, Mirjan Žagar, Edi Grgič, Stojan Metlika, Maks Križmančič, Vojmir Križmančič, Lucijan Križmančič, Žarko Ban, Renzo Počkar, Darko Grgič, Stojan Križmančič, Aleksander Ražem, Boris Primožič, Zorko Petaros, Ivo Grigč, Egon Fonda.
Nadzorni odbor
Joži Žagar (predsedniki, Stanislav Vodopivec, Rafael Kocjan
Predsednik Zarje Ivan Brass
hoče s tem dati priložnost mladim, da prevzamejo odgovornost in breme društva, vendar je pripravljen še naprej stati ob strani in po svojih močeh tudi pomagati.
V svojem tajniškem poročilu je Mirjan Žagar podrobno irisal aktivnost društva v minulem letu, gostovanja, sodelovanje pri raznovrstnih pobudah in naglasil, da si Zarja bolj kot kdajkoli prizadeva za vzpostavitev resnično prijateljskih odnosov z vsemi vaškimi organizacijami in pri tem je na prvem mestu tudi šola. Omenil je še ustanovitev društvenega glasila «Zarjan», 60-letnico društva in na koncu, žal, tudi ugotovil, da se vaščani premalo zanimajo za družbeno življenje in da marsikatera organizacija hira zaradi tega nezanimanja.
Sledilo je poročilo balinarske sekcije, ki ga je podal Maks K žmančič in v katerem je naštel razne nastope na turnirjih (nekatere so prire-
dili tudi sami ali skupaj z balinarsko sekcijo ŠZ Gaja) ter na koncu povabil vse tiste vaščane, ki so nekoliko odmaknjeni od katerekoli druge športne dejavnosti, da pristopijo v sekcijo.
Boris Primožič je nato prebral poročilo o mladinski nogometni sekciji in dejal, da s fanti vadijo že tretje leto zaporedoma, komaj letos pa je opazen viden napredek. Ekipo sestavljajo igralci, ki prihajajo tudi iz bolj oddaljenih krajev, tako da je z njimi mnogo dela. Ugotovil je tudi, da še vedno peša sodelovanje z drugimi slovenskimi društvi in krovno organizacijo ZSŠDI, predvsem zaradi neizpolnjenih programov iz prejšnjih let, slab pa je še zlasti odziv staršev in celo samih igralcev do problemov društva.
O tečaju telesne vzgoje je spregovoril Mirjan Žagar. V tečaj je vpisanih 32 otrok, delo pa sloni na športni disciplini, telovadbi, manj časa pa posvečajo raznim sprostitvenim vajam. V imenu Vojka Križ-mančiča (ki ni napisal poročila, ker se je hotel izogniti kritikam, ki bi lahko v sedanjem trenutku škodovale), je poročilo o članskem moštvu prav tako podal Žagar. Ugotovil je, da bolj kot sami rezultati (ki itak niso razveseljujoči), zaskrblja slabo, neodgovorno obnašanje nekate^h domačih fantov. Nekateri so r ireč opustili igranje, drugi pa se na treningih ne vedeio prav nič spodbudno, kar je tudi krivo za slabe rezultate moštva.
Sledilo je še blagajniško poročilo Edija Grgiča, ki je dokazalo, da je društvo preudarno in dobro gospodarilo z razpoložljivimi sredstvi, v imenu nadzornega odbora pa je Pepi Žagar podal razrešnico staremu odboru.
Pozdrave gostov so nato prinesli Rafael Grgič v imenu pogrebnega društva, Suzana Grgič za KD Lipa, Miroslav Žaga , v imenu zavarovalnice za govejo živino, Ivan čač, v imenu sekcije VZPI-ANPI, v imenu župnijskega sveta pa je pozdravno pismo poslal Marjan živec.
Po volitvah novega odbora je v razpravo med drugimi posegel Karel Ražem, ki je naglasil, da so krvavo potrebne sveže moči, ki bi vlile novega zanosa, vnesle novih prijemov, da bi še bolj popestrili in okrepili sodelovanje z vsemi vaškimi političnimi, gospodarskimi in prosvetno-kultumimi organizacijami. Dialog pa mora društvo iskati tudi z drugimi sorodnimi društvi tostran in onstran meje. Specifična naloga tudi športnega društva, je še poudaril Ražem, pa je težnja k čim večjemu osveščanju vsakega posameznika, poleg tega da skrbi za njegov pravilen telesni razvoj
Suzana Grgič je s svoje strani ugotovila, da je občutiti pomanjkanje ne samo mladine, ampak tudi ljudi srednjih let. ki niti pasivno, kaj šele aktivno, ne spremljajo dogajanja. Mirjan Žagar pa je poudaril, da je bilo glede sodelovanja med vaškimi organizacijami zelo malo storjenega. Prav zato, je naglasil Žagar, je večje sodelovanje med društvi eden izmed ciljev Zarje v tem letu. Skrb in razne pobude, kako bi to sodelovanje okrepili, so iznesli tudi drugi, ki so posegli v razpravo, ob koncu pa je Žagar povabil vse. ki bi vedeli razne podrobnosti in zanimivosti o delovanju Zarje, ki bi n>-av prišle ob letošnhh proslavah 60-letnice, da to čimnrej sporočijo. Občni zbor ie poleg te^a odobril postavitev nloš^e. s kat»-o bodo počastili letošnji jubilej. (D. B.)
....................»uiniuii..im.n.i...........................im
Slovenske košarkarske ekipe v mladinskih ligah
MLADINCI
Scoglietto — Polet 12:34 (41:17)
POLET: Taučer 8, Granier, Kuk 3 (3:5), Sardoč, Fabi 9 (1:1), Malalan 2 (2:3), Vidali, Košuta 12.
PROSTI METI: Polet 6:9.
Kot sam izid kaže, so-jioaiačim brez težav nadigrali Opence, ki so tokrat nudili zares skromen odpor. Res je, da je tokrat l^PSIStevih vrstah manjkal Feri in da se je že v uvodnih minutah tekme poškodoval edini Poletov višji košarkar Vidali, to pa ne more biti opravičilo za nezagrizenost ostalih openskih igralcev.
Edina, ki sta skušala omiliti poraz, sta bila Košuta in Fabi.
(Loris Taučar)
IZIDI 6. KOLA
Scoglietto - Polet	92:34
Inter 1904 - Bor	101:48
Stel. Azzurra - Ferroviario 65:80
Saba - Alabarda	73:118
LESTVICA
Inter 1904 12; Ferroviario 8; Stel-la Azzurra in Alabarda 6; Inter Milje in Scoglietto 4; Bor in Saba 2.
PRIHODNJE KOLO Saba - Bor (22: 1. ob 15.30); Polet - Inter Milje (23. 1. ob 11.00); Alabarda - Scoglietto; Stella Azzurra - Inter 1904.
KADETI
Kontovel - Stella Azzurra 63:91 (33:44)
KONTOVEL: Pertot, Grilanc 8, Terčič, Zaccaria 2, Danieli 6, Škabar 2, Starc 26, Kompare 2, Košuta, Emili 15.
V tem srečanju sta imela, žal, glavno vlogo sodnika, ki sj& tako oškodovala Kontovelee. da sta jim dosodila že v samem nrvem polčasu kar 22 osebnih napak,' poleg tega sta tudi izključila trenerja Lisjaka.
Že v prvem polčasu so morali tako zaradi petih osebnih napak iz igrišča kar trije kontovelci: Emili, Škabar in Zaccaria. Tekma se je praktično končala tedaj. Ko so bili namreč naši košarkarji v popolni postavi, so bili gostom povsem e-nakovredni. (D Starc)
Inter Milje — Sokol 72:53 (38:24)
SOKOL: Niko Pertot II, Stanisa, Ušaj 14, Bogateč, Martinis 3, Gruden 2, Busan 8, Devetak 8, Sedmak 1, Pahor 6.
Po predvidevanju je Sokol v sobotni tekmi proti boljšemu nasprotniku izgubil. Naši so igrali zmedeno in živčno predvsem v obrambi, kjer so jih nasprotniki «uspavali» z dolgimi, a pametnimi napadi, nato pa točno zadevali koš z meti in uspešni-
mi prodori. Vsekakor bi Nabrežinci lahko prikazali večjo mero požrtvovalnosti in več pametne igre. Z nasprotnike«! so se borili enakovredno le do 14. min., ko so zaostajali za 4 točke, nakar pa so popustili in s tako igro seveda le «opazovali» razigrane Miljčane. (Andrej P.)
Ferroviario A — Bor A 103:57 (56:25) -
BQR: A: Pregare 8 (2:6), Pieri 2, 'čersarf’2, Vascotto 6, Tavčar 2 (0:3), Smotlak 2, Volk 8 (2:6), Kovačič 3 (1:3). Korošec 18 (2:2), Jogan 6.
Po dobri igri v prejšnjem kolu proti Libertasu so borovci tokrat visoko izgubili proti Ferroviariu A.
«Plavi» so bili zopet slabi in premalo angažirani v obrambi, tako da je bil poraz neizbežen.
Od borovcev gre pohvaliti predvsem Jogana, katerega vztrajnost naj bo za vzgled ostalim soigralcem.
(Vato)
Ferroviario B — Bor B 105:75 (51:28)
BOR B: De Carli 24 (10:16). Krapež 7 (3:4). Parisi 6 (0:2), Komar 7 (1:3), Tavčar 22 (6:12), Vecchiet 1 (1:3), Semen, Žerjal, Rustja, Ber-tocchi 8.
SODNIK: Schiano.
Na spolzkem igrišču Ferroviaria borovci se niso nikakor znašli, poleg
tako da
nimiiinniiiifimiiiimiiiimitiiii
ODBOJKA
............................ iiiiiiiitnnniiniiiNniniiMiiiiHiiiin
V PRVI ŽENSKI DIVIZIJI
Kontovelke uspešno startale
Kontovel Electronic Shop — La Talpa	3:1
(15:7, 16:14, 11:15, 15:11)
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Pertot, Kemperle, Umek, Marcuzzi, Štoka, K. in D. Daneu, Rupel, Danieli.
Kontovelke so začele prvenstvo 1. divizije z zmago. Z umirjeno in točno igro so premagale ekipo La Talpe. Vseskozi so igrale borbeno, učinkovito in požrtvovalno. Prav vse igralke so pokazale veliko voljo do zmage, kar je še posebej prišlo do izraza v četrtem setu, ko so že izgubljale 4:12, a so se nato zbrale, nizale točko za točko ter set tudi osvojile.
Posebej bi pohvalili mlado Katjo Daneu, ki je zelo dobro vodila igro.
(J. Ban)
Club Altura - Breg B 3:1 (15:6, 15:10, 11:15, 15:5)
BREG: E., E. in L. Žerjal, Sancin, štrajn, Velikonja, Maranzina, Taučer.
Izkušene domačinke so bile za mlade Brežanke pretrd oreh.
Varovanke trenerja Jurkiča, katerih glavni cilj so nastopi v prvenstvu tunder 15», v prvi diviziji pa nastopajo samo zato, da bi s čim-večjim številom tekem obogatile svoje odbojkarsko znanje, so tudi sicer igrale slabše, kot zmorejo.
(Sab)


ŠD POLET
organizira v nedeljo, 30. t.m., izlet na Nevejsko sedlo. Odhod avtobusa bo izpred prosvetnega doma na Opčinah ob 7.30. Cena prevoza je 7.500 lir na osebo, ski-pass in dve url tečaja z učiteljem je 12.500 lir. Vpišete se lahko do 22. t.m., na sedežu ŠD Polet, pri zavarovalni agenciji «Italia» v Ul. Cicerone 8 In v trgovini čevljev Malalan na Opčinah.
» 0 •
ŠD Mladina — smučarski odsek priredi v nedeljo, 23. t.m., Izlet na Elmo (Sestoj. Informacije in vpisovanje v Križu v trgovini «Pri kostanju« ln na Opčinah pri Tavčarju, tel. 212936,
ŠK Kras
sklicuje svoj 19. redni občni zbor v petek, 28. t.m., ob 20. uri v prostorih osnovne šole «1. maj
1945» v Zgoniku.
• • *
ŠZ Bor -atletska sekcija obvešča, da bo danes, 19. t.m., ob 19. uri na stadionu «1. maj» seja odbora sekcije.
• • •
ŠD Polet
sklicuje za 31. t.m., ob 20. nri v prvem in ob 20.30 v drgem skli-bo v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah.
Dnevni red obsega: poročila, razpravo in izvolitev novega odbora.
V PRVENSTVU DEKLIC
Boru derbi
Kontovel Electronic Shop — Bor 0:3 (14:16, 8:15, 2:15)
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Garbini, Pertot, Regent, Kemperle, Prašelj, Umek, Marcuzzi, Štoka, Vascotto, Daneu.
BOR: V. in M. Klemše, Godina, čač, Ferluga, Favaretto, Keber, Gambač, Centazzo.
Tudi v povratni tekmi je Bor premagal Kontovel Electronic Shop. Kontovelke so se nasprotnicam u-pirale le v prvem seto, ko so zaigrale res točno in učinkovito. V drugem in tretjem setu pa se j« stanje na igrišču popolnoma spremenilo. Obe ekipi sta zaigrali medlo in nemotivirano. Borovke so dobro napadale, obramba pa je pri domačinkah začela pešati in zanje je bil poraz neizbežen. (J. Ban)
V MOŠKI D LIGI
Jami je zopet praznih rok
Jamlje — Duke '80	0:3
(12:15, 7:15, 4:15)
JAMLJE: Soban, Gergolet, G. in M Ferfolja, Devetak, Antonič, M. in F. Bagon
Jamlje so tudi v ton kolu zanesljivo izgubile. Sicer pa kaj več tudi ni bilo pričakovati od moštva, ki ne trenira.
Vse kaže pa, da bo ekipa že v tem tednu končno dobila trenerja in se s ton seveda bolje pripravljala na prvenstvene nastope.
63:99
105:75
103:57
72:53
90:49
tega so tudi slabo igrali, je bil poraz neizbežen.
IZIDI 7. KOLA Kontovel - Stella Azzurra Ferroviario B - Bor B Ferroviario A - Bor A Inter Milje - Sokol Libertas - Barcolana LESTVICA
Ferroviario A in Libertas 12; Inter Milje 10; Scoglietto 8: Bor A in Ferroviario B 6; Sokol, Barcolana in Stella Azzurra 4; Bor B in Kontovel 2.
PRIHODNJE KOLO Bor A - Bor B (22.1. ob 15.30). Kontovel - Scoglietto (23.1. ob 11.00), Stella Azzurra - Libertas, Ferroviario A - Ferroviario B, Barcolana • Inter Milje. Počitek: Sokol.
DEČKI
Bor — Ricreatorl	87:83
(30:32; 70:70; 77:77)
BOR: Kovačič 16 (6:2), Mosetti
2.	Žetko 2, Uršič 2, Barini 2 (0:2), Civardi, Carbonara 20 (8:14), Pertot, Rudolf, Lippolis 43 (11:24).
SODNIK: Just iz Trsta.
PON: žetko (4:3), Carbonara (48) in Lippolis (49).
PM: Bor 26:44, Ricreatori 26:44. Po zelo izenačeni in borbeni tekmi so borovci proti Ricreatcriju dosegli svojo prvo prvenstveno zmago. Omeniti velja, da so malo pred koncem regularnega časa «plavi» zaostajali za pet točk in nato izbojevali podaljšek.
Tudi po prvem podaljšku je bilo stanje izenačeno in borovci so tako slavili zasluženo zmago le po drugem podaljšku.
V tej pravi maratonski borbi so vsi zadovoljili. Vseeno pa bi o-menili razpoložene Kovačiča in Lip-polisa v napadu ter Igorja Civardi-ja in Davida Žetka v obrambi.
(M R.)
Kontovel B — SGT 56:118 (21:59)
KONTOVEL B: Pertot 16, Peric
3,	Baracci, škerk 5, Regent, Husu 2, Gregori, Štoka 28, Rupel 2.
Mladi Kontovelci, ki si v tem prvenstvu v glavnem nabirajo izkušnje, so zopet visoko izgubili.
Tokrat bi v vrstah naše ekipe pohvalili Igorja Štoko in Ivana Per-tota (D. Starc)
Kontovel A - Don Bosco 53:117 (32:44)
KONTOVEL A: Kompare 2, Cin-gerla 2, Dolhar 2, škerlavaj 4, Sterni 5, Terčon 24, Venier 6, Flo-reančič 8, Gruden.
Kontovelcem ni uspelo ponoviti odlične igre kot teden prej proti Servolani.
Naši košarkarji so namreč tokrat visoko izgubili proti Don Boscu. Gre pa omeniti, da sodnika gotovo nista bila naklonjena Kontovelcem, saj sta morala predčasno na klop zaradi petih osebnih napak dva ključna Kontovelova košarkar ia.
(Ašo)
IZIDI 4. KOLA
Bor - Ricreatori	87:83
Kontovel A - Don Bosco 53:117 Kontovel B - SGT	56:118
Saba - Grandi Motori	81:67
LESTVICA
Servolana in Don Bosco 8; Saba in Grandi Motori 6; Ginnastica Trie-stina 4; Bar in Kontovel A 2; Kontovel B in Ricreatori 0.
PRIHODNJE KOLO Don Bosco - Kontovel (22. 1 ob 17.30); Bor - Kontovel A (23. 1. ob 9.00); Ricreatori . CGT; Saba -Servolana.
KOMENTAR MIRKA NOVOSELA
>/ $	*	m8&	''?,/>&'%.& fy M MiM
Prava gneča na vrhu razpredelnice
Take gneče, kot je trenutno na vrhu lestvice v prvi jugoslovanski košarkarski ligi, ne pomočjo v sicer zelo bogati in. razgibani zgodovini jugoslovanskih prvenstev.
Na vrhu lestvice je namreč po 15. kolu kar pet moštev in bilo bi jih lahko celo šest, ko bi zagrebška Cibona nepričakovano ne izgubila v gosteh proti Radnič-kemu.
Za ugodne startne pozicije v *play-offs» se torej obeta izredno izenačena in ogorčena borba.
Če sta Zadar in Šibenka tokrat po pričakovanju zmagala, pa predstavlja poraz Crvene zvezde (poleg seveda Cibone) dokajšnje presenečenje. Beograjčani so v Splitu povsem zasluženo izgubili. Jugoplastika jih je tiamreč nadigrala in še posebno velja omeniti odlično igro Poljaka, ki je povsem dobil dvoboj z žižičem.
Presenečenje pa predstavlja tudi zmaga Partizana sredi Ljubljane. Olimpija je odlično začela in nič ni dalo slutiti, da bo ponovno izgubila točki na domačem igrišču. Ko pa sta na igrišče stopila Boban Petrovič in Marič in ko je moral zaradi petih osebnih napak zapustiti igrišče Jadranko Vu-jačič, je v Olimpijinih vrstah začelo rškripath in
točki sta tako odšli v Beograd. Zanimivo je, da je Partizan že tretjič osvojil zmago v zadnjih sekundah tekme in da je odločilne točke dosegel vedno isti igralec — Boban Petrovič.
Od ostalih srečanj naj omenimo visoko zmago Bosne, ki je s 133 točkami dosegla tudi rekord glede števila doseženih točk.
V prihodnjem kolu bo izredno tvroče». Na sporedu bodo kar trije derbiji: Cibona - Bosna, Partizan - Šibenka in Crvena zvezda - Zadar.
IZIDI 15. KOLA
V	LJUBLJANI Olimpija - Partizan	85:87
V	SPLITU: Jugoplastika - Crvena zvezda 93:91
V	ZADRU: Zadar - Borac čačak	108:100
V	ŠIBENIKU: šibenka - Budučnost	81:76
V	OBRENOVCU: Radnički - Cibona	99:98
V	SARAJEVU: Bosna - Kvamer	133:114
LESTVICA
Crvena zvezda Beograd, Zadar, Šibenka Šibenik. Bosna Sarajevo in Partizan Beograd 20: Cibona Zagreb 18; Jugoplastika Split 16; Olimpija Ljubljana 14; Borac čačak in Budučnost Titograd 10; Beograd 8; Kvarner Reka 4.
PRIHODNJE KOLO (22. 1.)
Partizan - šibenka (po TV); Budučnost - Jugoplastika; Crvena zvezda - Zadar; Borac - Rad nički; Cibona - Bosna; Kvamer - Olimpija.
NAMIZNI TENIS
VSEDRŽAVNI TURNIR V LATINI
DOBER SKUPINSKI USPEH KRASA
Sonja Milič osvojila tretje mesto - S. Doljak in M. Cergol peti
Tudi i.a tretjem sezonskem namiznoteniškem turnirju v Latini so se predstavnice Krasa dobro odrezale in slavile več kot zadovoljiv skupinski uspeh. Osvojitev tretjega mesta in dve uvrstitvi od petega do osmega mesta v absolutni kategoriji predstavljajo res zavidljiv izkupiček.
Najuspešnejša je bila tudi tokrat Sonja Milič, ki se je prebila na tretje mesto. V izločilnem delu je s 3:1 premagala igralki Andreone in Strino. V polfinalu pa se ji je zataknilo prot', odlično razpoloženi Mauriellovi, ki je slavila s 3:1. Tekma je bila sicer dokaj izenačena in pri stanju 1:1 v setih je Miličeva v tretjem nizu vodila z 20:18, nato pa je izgubila na razliko in to jo je pokopalo. Tudi s tretjim mestom pa je osvojila dragocene točke v borbi za državni naslov.
V četrtfinalu pa sta izpadli Marina Cergol in Sonja Doljak.
Cergolova, ki bo imela letos maturo in zato ne trenira tako intenzivno, je v prvem kolu premagala
Sonja Milič
s 3:0 neugodno nasprotnico Busnar-do, v četrtfinalu pa je po treh setih klonila poznejši zmagovalki Zampi-nijevi, katere igra ji nikakor ne prija. Doljakova je povsem upravičila pričakovanja in je brez težav premagala Mašijo, po ostrem odporu pa j j nato morala priznati premoč Bevilacque, ki je zmagala s 3:1 in je nato delila z Miličevo končno tretje mesto. Presenetljivo
dobro je zaigrala tudi Damjana Sedmak, ki je do konca ogrožala zmago poznejše finalistke Mauriellove, ki je s težavo slavila s 3:2.
Precej slabše se je Sedmakova odrezala med drugokategomicami, kjer hoče za vsako ceno doseči dobro uvrstitev, to pa jo psihološko omejuje in tako je po nervozni igri klonila Ursichevi že v četrtfinalu. Osnovna ugotovitev, ki jo lahko po tegnemo iz nedeljskega nastopa, je ta, da so Krasova dekleta v dobri formi, kar daje dobro upati za so botni prvoligaški nastop, ko bo v Repnu gostoval tretje uvrščeni Ste-tan iz Neaplja. (B. S.)
«Kraljev pokah)
HERENTALS (BELGIJA) — V o kviru teniškega prvenstva za «kra-ljev pokalo je Belgija premagala Italijo z 2:1. Za Italijane je bila uspešna le dvojica Bottazzi - Colom-bo, ki sta s 6:4 in 6:4 premagala Boileaua in Stevauxa.
					
NOGOMET
V PRIJATELJSKI TEKMI
13. februarja Idinese v Spliiu
SPLIT — Kongres UEFA v Splitu je bil tudi idealna priložnost, da je domači klub Hajduka navezal nove in dragocene prijateljske stike s predstavniki vsemogočnih evropskih klubov.
Tako bo Hajduk, ki se pripravlja na drugi del prve jugoslovanske nogometne lige, igral 9. februarja prijateljsko tekmo s praško Slavijo. 13. februarja pa se bo vedno v Srdito pomeril z Udinesejem, za katerega igra tudi bivši kapetan splitskega moštva Ivica Šurjak.
Nezavidljiv rekord
SANSEPOLCRO (Arezzo) — Ekipa Sansepolcra, la nastopa v toskanski promocijski ligi, ima prav res nezavidljiv nekord: v dosedanjih 16 tekmah je vedno potegnila krajši konec in je tako seveda na zadnjem mestu lestvice brez točke. Skupno je v 1440 minutah igre dosegla le štiri gole. nasprotniki pa so prerešetali njena vrata kar 52-krat. Njeni obupani navijači upajo sedaj, da bo uspelo osvojiti enajsterici v preostalih srečanjih vsaj točko, da bi tako dosegla vsaj »častni* izpad.
KOŠARKA
V PRVENSTVU Gl LIGE
Po sobotni zmagi proti Castelfrancu jadranovci korak naprej na lestvici
V soboto bo v Trstu gostoval videmski Eurocar * Na vrhu štiri ekipe
S porazom v Trstu je Castelfranco j še upa na priključitev k vrhu le-Veneto sicer ohranil pn o mesto na ' stvice, a najbrž samo v primeru, lestvici, a v solastništvu z drugimi da bo katera izmed vodilnih ekip v
tremi ekipami. Vicenza. Cis in Ca-veja so se namreč z gostovanj vrnili z obema točkama, čeprav so se morali pošteno potruditi, preden jim je uspelo streti odpor svojih nasprotnikov. To velja še zlasti za Vicenzo, ki je v Vidmu proti Eurocaru. sobotnemu nasprotniku Jadrana, prišla do zmage, potem ko je sredi drugega polčasa zaostajala kar za 18 točk. Nič lažja ni biia naloga ekipe Cis. ki je v Trevisu izbojevala zelo tesno zmago. Stefanel je vodil vse do 8. minute drugega polčasa.
Ob koncu prvega dela prvenstva se je torej položaj na vrhu lestvice še bolj zapletel. Med prvo in sedmo uvrščeno sta samo dve točki razlike. «play-off* pa, znano, bodo igrale
štiri ekipe. Drugih kandidatov za napredovanje ni. Dvoboj med Tera-mom in Maltintijem se je končal z zmago prvega. Prav Teramo lahko

Nabrežinke zopet boljše
nadaljevanju vidno popustila.
Pred derbijem z Eurocarom je torej položaj Jadrana zelo ugoden. Zmaga proti Castelfrancu je našim fantom oržkone vlila novega zaupanja. že v soboto pa se jim ponuja lepa priložnost, da dohitijo in prehi-
IZIDI 15. KOLA JADRAN - Castelfranco	84:65
Stefanel - Cis	75:77
Eurocar - Vicenza	92:93
Pino - S. Bonifacio	94:85
Canella - Portorecanati	92:83
Castiglione - Caveja	72:83
Budrio - Svsdati.	67:76
Teramo - Maltinti	87:79
LESTVICA
Cis	15	11
Caveja	15	11
Castelfranco	15 11
Vieemtza-	15	11
JADRAN	15	10

1214:1087 22 1254:1149 22 1121:1045 22 1208:1159 22 1252:1151 20 1286:1224 20 1206:1152 20
■ v Teramo Maltinti Stefanel S. Bonilacio Pino Budrio Sysdata
Tudi v drugem slovenskem derbiju v ženski B ligi so slavile odlmjkarice nabrežinskega Sokola, ki so odpravile borovke s 3:1. Na sliki: posnetek s sobotnega srečanja na stadionu «Prvi maji
15
15
15
15
15
15
15
7	1265:1204 16
8	1197:1162 14
9	1165:1206 12
9	1230:1269 12
10	1073:1294 10
11	1097:1195 8 11 1180:1215 8
Portorecanati 15 3 12 1041:1290 6 Castiglione	15 3 12 1093:1265 6
PRIHODNJE KOLO (22.1.)
JADRAN - Eurocar (ob 20.30 v tržaški športni palači), S. Bonifacio -Castelfranco, Maltinti - Stefanel, Teramo - Pino, Caveja - Car.rila, Vicenza - Castiglione, Portorecanati -Budrio, Sysdata - Cis.
tijo kakega drugega nasprotnika. Prvo mesto, s katerim je še pred dobrim mesecem kazalo, da ne bo nič, je torej slej ko prej dosegljivo.
Disciplinski ukrepi
RIM — Sodniški odbor košarkarske zveze je za eno kolo sus|x:udiral sodnika Garbottija in De Mar-chisa, ker sta med prvoligaško tekmo Apu - Benetton tolerirala nesramno vedenje odrobnikav obeh ek:n.
caccio je novi predsednik Napolija. Braneaccia je upravni svet tega prvoligaškega kluba izvolil soglasno, nadomestil pa bo Corrada Fer-laina.
Martina oproščen
FIRENZE - Vratarja Genoe Silvana Martino je prizivno sodišče oprostilo obtožbe, da je med tekmo Fiorentina - Genoa namerno poškodoval kapetana domačega moštva Giancarla Antognonija. Za Martino je javni tožilec zahteval tri mesece zaporne kazni.
Flamengo na cmundialitus
MILAN — Enajsterica brazilskega prvoligaša Flamenga bo sodelovala na «mundialitu», ki ga bodo priredili tudi letos v Milanu. Organizatorji so si zagotovili nastop Flamenga proti izplačilu 2C0 tisoč dolarjev, brazilski klub pa bo ure-iel v primera zmage še nadaljnjih 100 tisoč'"dolar jev.
Zagrizena borba za žogo
Lepota tekme v minibasketu je verjetno prav v tem, da košarkarji vedno zagrizeno borijo za vsako žogo. To pa zgornji podhdtek s srečanja Bor - Ricreateri
se mladi kaže tudi
KOŠARKA
V NEDELJO V PROMOCIJSKEM PRVENSTVO
Boru Radenski slovenski derbi
V Repnu je zasluženo premagal moštvo Poleta - Adrijan Sosič in Milko Vitez preveč osamljena - Obe ekipi premalo trenirata
POLET — BOR RADENSKA
76:82 (40:44)
Tako v nedeljo
V PRVI ITALIJANSKI NOGOMETNI LIGI
Roma povečala prednost
IZIDI 16. KOLA
Avellino - Torino	2:0
Catanzaro - Fiorentina	0:1
Genoa - Ascoli	0:0
Inter - Verona	1:1
Juventus - Sampdoria	1:1
Piša - Cesena	1:0
Roma - Cagliari	1:0
Udinese - Napoli	0:0
LESTVICA
Roma 24; Verona 22; Inter 20; Juventus 19; Fiorentina in Udinese 17; Sampdoria in Torino 16; Cesena, Cagliari in Genoa 15; Piša in Avelli-no 14; Ascoli 13; Napol! 10; Catan-zaro 9.
PRIHODNJE KOLO (23.1.)
Ascoli - Avellino, Cagliari - Udinese, Cesena - Juventus, Fiorentina -Genoa, Napoli - Piša, Sampdoria -Inter, Torino - Catanzaro, Verona -Roma.
V DRUGI ITALIJANSKI LIGI
Cavese sam u 3. meslu
IZIDI 18. KOLA
Arezzo - Lecce	1:1
Atalanta - Milan	2:2
Bari - Palermo	1:0
Bologna - Cremonese	0:0
Campobasso - Como	0:0
Catania - Lazio	1:1
Cavese - Reggiana	3:1
Pistoiese - Foggia	2:0
Sambenedettese - Monza	2:0
Varese - Perugia	2:1
LESTVICA
Lazio 27; Milan 25; Cavese 23; Catana in Cremonese 22; Como 21; Arezzo 20; Lecce 19; Palermo in Varese 18; Bologna 17; Sambene-dettese In Campobasso 16; Atalanta 15; Pistoiese, Perugia in Bari 14; Monza, Reggiana in Foggla 13. PRIHODNJE KOLO (23.1.) Como - Bari, Cremonese - Varese, Foggla - Sambenedettese, Lazio -Cavese, Lecce - Atalanta, Milan -
Pistoiese, Monza - Bologna, Palermo - Campobasso, Perugia - Cata-nia, Reggiana - Arezzo.
V PRVENSTVU C-l LIGE
friestini točta
1:1
0:0
2:0
0:0
2:1
2:0
1:1
2:0
1:1
IZIDI 16. KOLA Brescia - Treviso Forli - Modena L. Vicenza - Trento Mestre - Triestina Parma - Padova Rimini - Fano Rondinella - Pro Patria Sanremese - Carrarese Spal - Piacenza
LESTVICA
Triestina 23; Carrarese in L. Vicenza 21; Padova in Rimini 19; Parma 18; Spal 16; Sanremese in Treviso 15; Pro Patria. Trento. Brescia in Modena 14; Piacenza 13; Forli in Rondinella 12; Fano 11. PRIHODNJE KOLO (23.1.) Carrarese - Spal, Fano - Parma, Modena - Rondinella, Padova - Sanremese, Piacenza - L. Vicenza, Pr« Patria - Mestre, Trento - Rimini. Treviso - Forli, Triestina - Brescia.
Avellino - Torino Catanzaro - Fiorentina Genoa - Ascoli Inter - Verona Juventus - Sampdoria Piša - Cesena Roma - Cagliari Udinese - Napoli Atalanta - Milan Bari - Palermo Catania - Lazio Sanremese - Carrarese Ancona - Pescara KVOTE
13 — 28.561.000 lir 12 —	1.068.000 lir
1|
Z
X
X
X
1
1
X
X
1
X
1
X
V ITALIJANSKI KOŠARKARSKI A l LIGI
BILLY SAM V VODSTVU
83:72 79:58 79:82 63:72 73:79 93:87 81:72 87:83
Ikrat menjavali v vodstvu. V nada-
POLET: Vitez 21 (3:4), Gantar 2, Sedmak 6 (0:1), Adrijan Sosič 29	pritorili^lžTckkpredS1
(9:11), Edi Sosič 10, Kerpan 6, Pisani 2 (0:5) Taučer.	P
BOR RADENSKA: Vatovec, Kneipp 16. Čok 12, Race 28 (0:1), Pegan,
Maver 14, Leo Koren 2 (0:1), Zobec 10 (2:3), Trevisan, Furlan 2.
SODNIKA: Verlt in Cavalicre iz Trsta.
PROSTI METI: Polet 12:21: Bor Radenska 2:5. OSEBNE NAPAKE:
Polet 16; Bor Radenska 19. PET OSEBNIH NAPAK: Sedmak (61:64).
IZIDI 23. KOLA Bancoroma - Seavolini Sinudvne - Berloni Peroni - Ford Lebole - Cidneo Cagiva - San Benedetto Bic - Binova Honkv - Latte Sole Billy - Carrera
“ V LESTVICA...........
Billv Milan 36: Seavolini Pesaro !n Bancoroma Rim 34; Ford Cantu 32; Berloni Turin in Sinudvne Bologna 30: Cagiva Varese 26; Peroni Livorno in Cidneo Brescia 22: Honkv Fabriano in San Benedetto Gorica °0; Carrera Benetke in Bic Trst 18; Latte Sole Bn'ngna 14; Lebole Mestre 10; Btnova R!eti 2.
PRMIODN.TF. KOLO (23.1.) Seavolini - Billv, Ford - S<n"dyne. Berloni - San Benedetto, Cidneo -Horky. lic Cagiva, Binova - Peroni. Latte Sole - Lebole, Carrera -Bancoroma.
NOGOMET
Napol]
ima novega predsednika
Borovci so v nedeljo v Repnu zasluženo osvojili slovenski de.bi promocijskega prvenstva. Po občasno zanimivi in vselej izenačeni tekmi so premagali poletovce in jih tako dohiteli na skupni lestvici. Gre pa omeniti, da imajo Vatovec in tovariši tekmo manj.
Bor Radenska je zasluženo zmagal predvsem, ker je pokazal boljšo skupno igro in je imel na raz-j polago več enakovrednih menjav od polelovcev. Glavno breme Poletove je nosil Adrijan Sosič, pod ko-
Sicer pa je bilo pri obeh ekipah opaziti, da premalo trenirata. Tempo igie je bil dokaj počasen, veliko je bilo tudi izgubljenih žog. Škrat* ka, bilo je to srečanje dveh ekip s sredine lestvice te lige, zato tudi izredne košarkarske predstave ni bilo pričakovati. Občasno pa sta ekipi le pokazali tudi nekaj lepih potez. Na dlani pa je. da obe moštvi razpolagata z. dobrimi košarkarji, ki bi ob temeljitejšem delu lahko pokazali marsikaj več.
V prvem polčasu je bilo srečanje dokaj izenačeno. Ekipi sta se več-
NAPOLI — Inženir Marino Bran-1 šema pa se je uveljavil Milko Vitez.
...................................n....m.........................................mm...............................mn.................................................................................................................................
NAŠE ODBOJKARSKE SESTERKE V RAZNIH PR VENSTVIH
V ženski B in C-l ter moški in -nski C-2 in D ligi so pretekli ko ;c tedna odigrali 12 prvenstvenih kem. Naše šesterke so pospravile ) od 24 možnih točk. kar je nekaj eč kot 41 odst. Obenem pa velja rudariti, da je bil v ženski B li-i slovenski derbi med Borom In-:reuropo in Sokolom, ki so ga svoji le Nabrežinke. V primerjavi s reteklimi prvenstvenimi nastopi i naše ekipe tokrat pospravile ne aj več kot v zadnjih nastopili.
ŽENSKA B LIGA
IZIDI 9. KOLA
1.	podskupina
Viaggi Leonardi - CUS Padova 3. II Pellicano Fratte - Pallavolo
>inea 3:2.
LESTVIC/
Pallavolo Spinea, CUS Padova in Pellicano Fratte 10. Viaggi Le jard! Padova 4, Sermet Coneglia > 2. - . PRIHODNJE KOLO (22. L); Ser-et Conegliano - D Pellicano Frat-. Pallavolo Spinea - Viaggi Leo irdu
2.	podskupina
Mogliano Veneto . Itas Fiume Ve-’to 3:0, Bor Intereuropa - Sokol 3; Pallavolo Nervesa - Albatros reviso 3:0.
LESTVICA
Pallavolo Nervesa in Mogliano Ve eto 14, Albatros Treviso 12, So-
kol 10, Bor Intereuropa in Liber-tas Itas Fiume Veneto 2.
PRIH OGNJE KOLO (22. D: Sokol . Mogliano Veneto. Itas Fiume Veneto - Pallavolo Nervesa, Albatros - Bor Intereui-opa.	.
ŽENSKA C-1 LIGA
L-podskupina
CUS Trst - Nuova Ceramiehe Videm 3:0, Libertas Krmin - Fiat Co-molli 3:1, Sloga OMA 01ympic 2:3.
OMA 01ympic Trst 16, CUS Trst 10, Libertas Krmin in Sloga 8. Fiat Comoili Gorica in Nuove Cerami-cbe Videm 6.
PRIHODNJE KOLO (22. 1.): Fiat Comoili Gorica CUS Trst, Nuove Ceramiclie Videm Sloga, OMA Olinipic - Libertas Krmin.
2. podskupina
Virtus Taglio Di Po - Intematio nal Monselice 3:0, Olimpia Teodora
Portuali Ra vama 3:1, Rinascita Santemo - Volpe Fiesso 3:1.
LESTVICA
Olimpia Teodora Ravenna 16, International Monselice in Rinascita Santerno 10, Virtus Taglio Di Po 8, Volpe Fiesso 6, Portuali Ravenna 4.
PRIHODNJE KOLO (2. 1.):: Por tnali Ravenna Virtus. International Monselice - Rinascita Santerno, Volpe Fiesso - Olimpia Teodora Ra venna.
MOŠKA C-2 LIGA
IZIDI 6. KOLA L podskupina
Inter 1904 - Rozzol 3:0, Vecchia Pallavolo Trst - Olvmpia Terpin 2:3, Rangers - Juventina Belca 3:1. LESTVICA
Inter 1904 Trst 10, Vecchia Pallavolo Trst 8. Rozzol Trst 6, Juventina Belca, 01ympia Terpin in Rangers Videm 4.
PRIHODNJE KOLO (22. 1.): Rozzol - Vecchia Pallavolo, 01ympia Terpin Rangers, Juventina Belca - Inter 1904.
2. podskupina
Metallurgica - Ginnastica Spilim-bergo 3:1, Bor JIK Banka - Volley Bali Videm 2:3, Vivil - 'ssc Calza-ture Maniago 0:3.
Asso Calzature 12, Metallurgica Povoletto 8, Bor JIK Banka in Vivil 6, Ginnastica Spilimbergo in Volley Bali Videm 2.
LESTVICA
PRIHODNJE KOLO (22. 1.): Ginnastica Spilimbergo - Bor JIK Banka, Volley Bali Videm - Vivil. Asso CaLature - Metallurgica.
ŽENSKA C 2 LIGA
IZIDI 6. KOLA
L podskupina
Donatello - Colloredo 1:3, Fon tanafredda - Julia 3:2, Sangioigina - Bor 3:1.
LESTVICA
Colloredo Pasian dl Prato 12, Fonlanafredda 8, Sangiorgina S. Giorgio di Nogaro 6, Bor in Donatello Videm 4. Julia Trst 2.
PRIHODNJE KOLO (22. 1.): Col-loredo - Fontanafredda, Julia - Sangiorgina, Bor - Donatello.
2. podskupina
Agi Gorica - Kontovel Electronic Shop 0:3, Celinia - Kennedy 3:1, Breg - Libertas Martignacco 3:0.
LESTVICA
Breg 10, Celinia Maniago 8, Libertas Martignacco in Kennedy Videm 6, Kontovel Electronic Shop 4, Agi Gorica 2.
PRIHODNJI" KOLO (22. 1.): Kon tov el Electronic Shop - Celinia, Kennedy - Breg, Libertas Martignacco - Agi Gorica.
MOŠKA D LIGA
IZIDI 6. KODA L podskupina
Intrepida - S. Sergio Trst 2:3, Pallavolo Gradež - Nuova Pallavolo Trst 3:0, Libertas Turjak - Fiat Comoili Gorica 1:3.
LESTVICA
Fiat Comoili Gorica 12. S. Sergio Trst 10. Pallavolo Gradež 6. Intrepida Mariano 4, Libertas Turjak 2, Nuova Pallavolo Trst 0.
PRIHODNJE KOLO (22. 1.): S. Sergio - Pallavolo Gradež, Nuova Pallavolo Trst Libertas Turjak, Fiat Comoili Gorica - Intrepida.
2. podskupina
Jamlje - Volley'80 Duke 0:3, Auto-lisert Italeantieri Tržič . Torriana Gradišče (danes).
LESTVICA
Italeantieri Autolisert 8. La Tal-pa Trst 6, Torriana Gradišče in Volley'80 4, Jamlje 0.
PRIHODNJE KOLO (22. 1.): Vol-ley 80 Duke - La Talpa, Torriana Gradišče - Jamlje.
ŽENSKA D LIGA
IZIDI C. KODA
1.	podskupina
Le Volpi Italeantieri 0:3. CP Pieris Bertolini 3:0, Volley Club Trst - Sloga 0:3.
LESTVICA
CP Pieris 12, Italeantieri Gorian Tržič 10, 01ympia Bertolini in Sloga 6, Le Volpi 2, Volley Club Trst 0.
PRIHODNJE KOLO (22. 1.): Italeantieri Gorian - Pieris, 01ympia Bertolini - Voliey Club, Sloga • Le-Volpi.
2.	podskupina
Inter 1904 Ki)lo.ioy 3:2, Lupinico - Solaris 0:3, Volley Club Tržič -Sokol 3:0.
LESTVICA
Lucinico 10. Inter 1904 Trst 8. Kil!joy Trst, Solaris in Volley Club Tržič 6, Sokol 0.
PRIHODNJE KOI.O (22. 1.): Kil ljov - Lucinico, Solaris - Volley Club Tržič, Sokol - Inter 1904 Trst.
in na koncu tudi zmagali
Pri Poletu sta bila Adrijan Sosič in Milko Vitez najboljša, pri Boru Radenski pa Rado Race, dokaj točen pri metu s skoka, zadovoljila pa sta tudi Bruno Kneipp in Čok. Mladi Henrik Maver je tudi v tej tekmi pokazal velik talent, moral pa bo nujno odpraviti »preveč komplicirane mete* na koš.
Kapetan borovcev Valter Vatovec je po srečanju dejal: «Bila je to
PROMOCIJSKA LIGA
IZIDI 10. KOLA Polet - Bor Radenska 76:82 Kontovel - Časa del Frigo 70:94 Ferroviarlo - SGT	72:87
Stella Azzurra - Don Bosco 73:79 CUS - Libertas	73:85
Saba - Scoglietto	74:90
Radiograf - Grandi Motori J02:84 LESTVICA
Don Bosco 18; Scoglietto. Ferro-viario, Stella Azzurra, Grandi Motori in Ginnastica Triestina 14; Časa del Frigo in Radiograf 12; BOR R ADENSKA in POLET 8; KONTOVEL in Libertas 4; CUS 2; Saba 0.
PRIHODNJE KOLO (22.1.) BOR RADENSKA - Ferroviarlo (20.30), SGT - POLET (20.00). Grandi Motor! - KONTOVEL (20.15), Časa del Frigo . Saba, Libertas - Stella Azzurra, Don Bosco - CUS, Scoglietto - Radiograf.
V PRVENSTVU A-2 LlGE
Zmagoslavje Tanjevicevega Indesi a proti vodilnemu
IZIDI 23. KOLA Brillante - Farrow's Selečo - Eagle Bei-tolini - AP Videm Sav - Indesit Riunitc - Sacramora Sapori - Rapident Mangiaebevi - Benetton Covcrjeans - Italcable LESTVICA
Sav Bergamo 36; Indesit Caserta, Selečo Neapelj, Barlolini Brindisi in
88:85
97:83
79:78
92:121
90:85
73:65
64:65
83:82
Brillante Forli 30; Rapident Livorna 28; Eagle Vigevano, Benetton Treviso, Sapori Siena. AP Videm in Riunite Reggio Emilia 24; Sacramora Rimini 18; Italcable Perugia, Coverjeans Roseto in Mangiaebevi.
Ferrara 14; Farrow’s Firence 4.
V 1. ITALIJANSKI LIGI
Y4
Poraz Cividina
IZIDI 11. KODA
Gaeta - Cividin 17:15; Cassana -Scafati 28:27; Forst - Napoli 35:14; Rimini - IVampum 32:31; Jomsa - Copref 31:31; Rovereto - Folloni-ca 35:21.
LESTVICA
Cividin 19; Gaeta 17; \Vampum 15; Forst in Cassano 14; Rimini 12; Rove-eto 11; Scafati 9; Folloni-ca 8; Jomsa 7; Copref 6; Napo i 0.
L —
2. -
3. -
1.	Grandio
2.	Aembo L Anzeu 2. Emipudi
6. -
Abica Aventina Ovile Colbert Naicbebell Agal R1 Ircwind Capuanclla
1
X
X
1
X
1
X
2
1
2
1.
X
KVOTE
12 — 1.798.000 lir 11 — 12‘hOOO lir 10 —	19.000	lir

poprečna tekma. Glede nas pa je jasno, da ne moremo bolje igrati, če ne bomo vestneje trenirali.* Adrijan Sosič, kapetan Poleta: »Glede na naše zmogljivosti smo z našo igro lahko zadovoljni. Borovci pa imajo tak igralni potencial, da je zares čudno, da niso više uvrščeni na lestvici.* (B. Lakovič)
Kontovel — Časa del Frigo 70:94 (32:45)
KONTOVEL: Ban 28, Štoka 9. R. Kneipp 6, Čuk 19. Lisjak 6, Starc 2, Bukavec, Darieli.
Srečanje je bilo le v začetku izenačeno, nakar so si fizično in tehnično boljši gostje priborili zanesljivo prednost, ki so jo v drugem polčasu še povečali. Kontovelci so preti koncu tekme skušali ublažiti poraz, kar pa jim je le delno uspelo.
Le Peter Štoka in Corrado čuk sta tokrat od naših zadovoljila, ostali pa so igrali pod svojimi sposobnostmi. Naj omenimo, da so Kontovelci imeli katastrofalen odstotek pri prostih metih (4:32). (D. Stare)
Vesnin naraščaj v akciji
Posnetek s tekme najmlajših Opiciua - Vesna
V petek, 21. t.m., vsi v Kulturni dom na svečano proslavo ob
100-LETN1CI SOKOLA NA TRŽAŠKEM
Slavnost
20.30.
se bo pričela ob
Spored: uvodna beseda, kulturni program, mladinski zbor Glasbene matice, slavnostni govor, telovadna akademija.
Sledilo bo nagrajevanje najboljših športnikov v letu 1982 po anketi Primorskega dnevnika, v kateri so sodelovali dopisniki športne redakcije natega dnevnika.
Naj spomnimo, da je Narodna in študijska knjižnica pripravila za to pritožni-/. spominsko razstavo. Proslava je namenjena ne samo vsem športnikom, ampak vsemu zamejskemu življu.
Zaželena pa je seveda čim večja udeležba vseh bivših članov Sokola.
SMUČANJE
TEKME ZA SP
Živahen konec tedna Krasovo moštvo iztržilo v Miljah predragoceno točko
Neodločeno je igrala tudi bazoviška Zarja, medtem ko sta Gaja in Primorje ostala praznih rok
Tako smučarji kot smučarke bodo po nekajdnevnem premoru spet pomerili svoje moči
SCHRUNS — Minuli konec tedna ni bil ugoden za smučarje in smučarke, ki nastopajo v svetovnem pokalu. Zaradi obilnega sneženja je bila vrsta tekem preloženih, tako da niti v ponedeljek niso izpeljali predvidenega sporeda.
Najbolj «vroče» je bilo v Schrun-su, kjer bi bil moral biti v pone deljek ženski smuk. Žirija je dala dovoljenje, da se tekma prične, vendar trenerji posameznih reprezentanc niso dovolili, da bi njihove varovanke nastopile v pravem snežnem metežu. Tako bo naslednja preizkušnja v petek (smuk) in soboto (slalom) v St. Gervaisu.
Pri moških je odpadlo tekmovanje v Wengenu, kaže pa, da bodo izpeljali tistega v Kitzbuhlu konec tega tedna. V petek bo namreč nadomestni smuk iz Wengena, v soboto pa se bo zečelo tekmovanje za pokaš «Hahnenkamm».
DANES NA PIANCAVALLU
Mednarodni ženski slalom za FIS točke
PIANCAVALLO — Danes se bo v tem zimskošportnem središču na še dežele začelo mednarodno tekmovanje FIS v ženskem slatomu. Na sporedu bosta dve tekmi, in sicer danes in jutri, vpisalo pa se je že več kot sto smučark. Nastopile bodo smučarke iz ČSSR, Anglije, Avstrije, Sovjetske zveze, ZRN, Jugoslavije, Francije, Japonske, ZDA, Kanade in Italije.
Tonazzi prvi
CODIPIETRA (Bočen) — V včerajšnjem veleslalomu za FIS točke je prvo mesto osvojil Italijan Mar-co Tonazzi, na odlično šesto mesto pa se je uvrstil Jugoslovan Tomaž Čižman.
NOGOMET
V NEDELJO V 16. KOLU DRUGE AMATERSKE LIGE
Muggesana — Kras 1:1 (1:0) I kazalo igro bi si to tudi povsem za-
MUGGESANA: D'Orlando, Oliosi, l S’v^večiem delu tekme so bili kra-Lo Schiavo (v 77. min. Pobega). V v«Jem delu tekme so bni kra
Gerin, Varin, Borri (v 79. min. Pri-baz), Verbich, Garofalo, Privileggi, Potasso, Perlangeli.
KRAS: Coronica, Sugan, Gnesda, Puntar (v 53. min. Milič), Škabar, Villalta, Samec, Klun, Ferfolja, S. Olivo, Košuta (v 65. min. Spataro).
RDEČI KARTON: Sugan v 57. min.
STRELCA: Privileggi v 40. min. in Samec v 70. min.
V najpomembnejši tekmi 1. povratnega kola sta se v Miljah pomerila prvouvrščena Muggesana in četrtouvrščeni Kras. Varovanci trenerja Hafnerja so nestrpno pričakovali to srečanje, obenem pa so se dobro zavedali njegove pomembnosti in skušali nadaljevati pozitivno vrsto nastopov, ki traja že dva najst nedelj. To jim je tudi uspelo in le za las niso pripravili prave senzacije in Muggesani zadali poraz na njenem igrišču. Glede na pri-
sevci boljše moštvo in so na trenutke v vseh elementih nadigrali nasprotnika. Pokazali so izredno borbenost in voljo do zmage ter s svojo zagrizenostjo celo presenetili svojega trenerja. Vse to je zlasti prišlo qo izraza po 12. minuti drugega polčasa, ko je slabi sodnik predčasno poslal v slačilnico Sugana. Od 67. min. dalje so celo igrali v devetih, ko se je poškodoval Spataro, ki je nekaj minut prej zamenjal Košuto. Krašovci so se odtlej srčno borili za vsako žogo ter v 70. min. kronali svoj trud, ko se je Samec v nasprotnikovem kazenskem prostoru otresel branilcev in z natančnih strelom premagal D’Orlanda. (ZS) Giarizzole — Zarja	0:0
GIARIZZOLE: F. Ierman, Modolo, Zoeh, Zaharia, Bossi, Amodio, N. Ierman, Sifanno, Notaristefano, ! !uez, Piscanz.
1l,i.iiiiuii,i,iiiillfM||l|l,||,|„(„IIIIIIIIII|IN|ll|,|,||(|||||(||||||(||||1||»|||1H|,|||Im||im|||,|||n|||(ti|||1||||(itM||n,|J|||||||(JMM|i||,M(|i|||(|r|||||||||(|(t||iiM||(H(H((||i||i(,ii|||||(|U1i|i(|||(1(||||1((i|||!|||!|(((||||||(1||1||(|||||||1|||||(|(||1|.................................................................................mmiiiiimiHiliiinmiiiimiiimimnimn)
košarka
V pokalu pokalnih prvakov
SCAVOLINI BREZ TEŽAV UUBUANČANI IZGUBILI
Hapoel 102:87
®cavolini (44:36)
SCAVOLINI PESARO: Kičanovič 5 Jerkov 10. Beneve-lli 30, Boni 11, p10*- Silvester 8, Zampolini 15, enzoni, Sassanelli, Del Monte.
Kot je bilo pričakovati, je Sca-volini v 4. kolu četrtfinalne A sku Pine pokala pokalnih prvakov za-nesljivo odpravil izraelsko moštvo "ppoela Ramat Gan.
,., vrstah moštva iz Pesara sta 1 a najboljša Kičanovič in Bene-e‘li. pri gostih pa je bil najučin Kovrtejši Američan Pondexter (21
točk).
Inter - Olimpija 101:95 (54:45)
OLIMpija LJUBLJANA:	Blaž
"!k- Brodnik 5 (1:2) Polanec 24 Subotič 26 (10:11), Haupt-?an 2, Todorovič, Vilfan 28 (2 2), Sa£telj, Vujačič 10. f. BRATISLAVA - V 4. kolu četrt-'nalne B skupine pokala pokalnih Pfvakov je včeraj ljubljanska O-*^Pi.ia v Bratislavi doživela svoj Poraz. Kljub temu spodrsljaju, 7®. 'majo Ljubljančani še velike Posti, da se uvrstijo v polfirs}' včerajšnjem srečanju so se v unipijinih vrstah izkazali Pola-r®0'. Subotič in Vilfan, v domači r"sti Pa Rajniak (30 točk) in Po-drto (22).
koračev pokal
*adar — Tours 102:80 (62:41)
ZADAR — Zadrčani so sinoči brez sakršne težave premagali fran-°®ko moštvo Toursa.
Najboljša v vrstah Zadra sta bi d Obad (27 točk) in Ostarčevič
(27 točk) in mu gostih pa in Hovvvard (21).
c.
pri gostih pa Cachemiert
93:83
*vezda — Limoges (49:41)
h Pograd — Beograjska Crve-* zvezda je osvojila prepotrebni Proti moštvu francoskega Li
f.y, beograjskem moštvu sta bila Jboljša Nikolič (19 točk) in Avdi-L (18), prj gostih pa Američana UrPhy (29) in Mosley (26).
I^nes šibenka - Binova
la l^telih tekem današnjega ko-ni K°račevega pokala bo najza-, Piveiše srečanje v Šibeniku, kjer Ri„ t*amača Šibenka igrala proti m°vi iz Rietija.
Košarkarji Šibenke. ki so že premagali moštvo iz Rietija v gosteh, so tudi drevi favoriti.
Mladinsko državno prvenstvo
Jadranovci zlahka zmagali v Vidmu
Udinese Basket Club - Jadran 59:77 (24:37)
JADRAN: Kojanec 7, Pertot, Vremec 10, Gulič, Kralj. Emili 12, Vas-sallo 7, Pupis 6, Rauber 18.
V 11. kolu mladinskega državnega kašarkarskega prvenstva je včeraj Jadran v Vidmu premagal domačo peterko Udine Basket Club. Zmaga jadranovcev ni bila nikoli v dvomu.
Rauber .je bil praktično brez e-r.akovrednega tekmeca pod košema, zelo ugodno pa je tokrat pre senetil Emili, ki je zelo nreudarno vodil igro svoje ekipe. (Niko)
-------------------------------
V PRVI AMATERSKI LIGI
Vesna zaustavila vodilnega
Križani so se s težkega gostovanja v Percotu vrnili z dragoceno točko
Percoto — Vesna	0:0
PERCOTO: Pani, Niemiz, De Bia-gio, Bosco. Gon, Tulisso, Modonutti, Piccini, Trombetta, DOrico, Mo-schion.	’
VESNA! Savarin. Zucca. Acquavi-ta (v 46. min. Basiacco). Somma, Pribaz, Jerman, Bruno, Pipan, Can-dotti, Picchieri, Starc (v 80. min. Kostnapfel).
S težkega gostovanja se je Vesna vrnila s točko, ki je še toliko dragocenejša, če pomislimo, da so se Križani pomerili z ekipo, ki je na prvem mestu lestvice in je skupaj s Portualejem najresnejši kandidat za končno zmago. Poleg tega so «plavi» stopili na igrišče v dokaj okrnjeni postavi, saj sta bila odsotna Ludvvig in Sodomaco. Vsekakor pa teh odsotnosti ni bilo občutiti, ker sta igralca, ki sta ju zamenjala. dobro opravila svojo nalogo. Ne samo to. Picchieri je bil celo med najboljšimi na igrišču.
Domačini so v začetku tekme povsem upravičili visoko uvrstitev, saj so prikazali hitro in agresivno igro
Mladi nogometaši iz Renč
Pv
mm
: ' mm
B O
' :-.t l - Ži

r # ■ SP: # -h štffi
' - * r
■< . > *- »>. -mmsp m mm1
; fV*,?
Pred kratkim se je na Vrhu končal 2. mladinski nogometni turnir, posvečen prerano preminulemu domačinu Flaviju Grillu, ki ga je pripravil športni odsek Kulturnega društva Danica.
Kot smo že poročali, je na turnirju, ki je zabeležil dokajšen u-speh, nastopilo 8 ekip iz zamejstva
~ ,
pl'	:ill®
in onstran meje. Končni zmagovalec pa je bila ekipa iz Renč, ki je ta naslov dosegla že v prvi izdaji turnirja.
Na sliki: ekipa iz Renč s sodnikom Devetakom pred zadnjim nastopom proti mladincem iz Sv. Martina, katere je premagala s 5:1.
in so se večkrat z lahkoto približali kriškim vratom. V nadaljevanju pa so igrali nekoliko bolj neorganizirano in so skušali priti do Savarina le z visokimi podajami na sredino, ki pa so bile skoraj vedno plen Vesninih branilcev.
Taka je bila v glavnem slika tekme. Domačini so imeli stalno vajeti igre V svojih rokah, toda nevarnih priložnosti niso ustvarili. Križani so jih zaustavljali že na sredini, tako da igralci Percota niso predvajali običajne igre, ampak so kar naprej silili z dolgimi pedaiami na sredino in tako nedvomno olajšali delo kriške obrambe. Že samo dejstvo, da Savarin ni niti enkrat resneje pose-
IZJDI 16. KOLA San Canzian - Portuale 2:2 Pa!manova - Fortitudo 3:1 Cima Adviser - San Giovanni 0:2 Sangiorgina - Costalunga 0:0 Pro Fiumicello - Torviscosa 1:1 Percoto - Vesna	0:0
Torno Posazzo - Pieris 2:1 Stock - Ronchi	1:2
AEnSTVICA Percoto, Portuale 24; Pro Fiumicello 23; San Giovanni 19; Ronchi, Costalunga 18; Pieris, Sangiorgina 17; Torviscosa 15; Palmanova 14; San Canz'an 13; Corno Rosazzo, Fortitudo 12; Cima Adviser, Vesna 11; Stock 8 PRIHODNJE KOLQ (23. 1.) Torviscosa - Palmanova; San Giovanni - Percoto; Portuale -Cima Adviser; Ronchi - San Canzian; Fortitudo - Corno Rosazzo; Pieris - Sangiorgina; Vesna - Stock; Costalunga -Pio Fiumicello.
gel, zgovorno priča o dobri obrambi gostov.
V kriškem taboru je po tekmi vladalo vedro razpoloženje, saj je bila točka cilj, ki so si ga igralci zastavili. Zato je res škoda, da je bil Jurman izključen in da je sodnik pokazal Pipanu rumeni karton, tako da bo moral v nedeljo najbrž počivati. (Fabio)
ODBOJKA
V POKALU PRVAKOV
Mladost - Santal
ZAGREB — V okviru polfinala odbojkarskega pokala prvakov bo danes popoldne v hrvaškem glavnem
mestu povratna tekma med italijanskim Santalom in jugoslovanskim državnim prvakom Mladostjo.
Jugoslovani gledajo na današnje srečanje z dokajšnjim optimizmom, saj so v Paimi izgubili z 2:3 in tudi razlika v točkah je minimalna (76:72 za Santal). Italijani se bodo morali zelo potruditi, v primeru poraza pa bi bil to hud udarec za vso italijansko odbojko, saj bo turnir tega pokala prav v Parmi. Kaže pa, da Santa’ trenutno ni v formi, šaj je parmska šesterka tudi v prvenstvu izgubila proti Kappi s 3:0.
V PRVI MOŠKI DIVIZIJI
Drevi v Repnu Sloga - Kras
V 2. kolu prve moške odbojkarske divizije bo drevi ob 21.15 v repen-ski telovadnici slovenski derbi med Slogo in Krasom.
Kot za vsak derbi je tudi o tem vsako predvidevanje nemogoče. O-bela pa se zanimiv in ogorčen boj.
ZARJA: Puzzer, Grgič, Tognet- Grgič, Gabrielli, B. Rismondo, Vrše,
n • L C' _ • T7- -v_______V« v T-1 'J-__TT„ - M.oUninU	CA min
ti, Bencich, Sossi, Križmančič, E. Fonda, Udovicich, Ražem, D. Fonda (v 89. min. Macor), Novel.
Z gostovanja pri Giarizzolah se Zarja vrača s pomembno točko, ki jo je osvojila proti neposrednemu tekmecu v boju za obstanek. Poleg točke pa razveseljuje tudi dejstvo, da so tokrat na svoj račun prišli tudi bazovski navijači, ki so videli verjetno najboljšo predstavo zarjanov v letošnjem prvenstvu,
Bazovci so pričeli zelo oprezno in s preudarno igro v obrambi in na sredini popolnoma onemogočili vse napade domačinov. Najlepše prilož-
IZIDI 16. KOLA Primorje - Campanelle 0:1 Muggesana - Kras	1:1
Opicina Supercaffe - Domio 1:1 CGS - Opicina	1:0
Isonzo - San Marco Sesljan 2:0 Libertas - Gaja	1:0
Giarizzole - Zarja	0:0
C. E. Prisco Zaule	1:0
LESTVICA CGS, Muggesana 24; Primorje 21; Kras 20; Opicina Supercaffe, C. E. Prisco, Opicina 18; Isonzo, Libertas 17; Zanle 14; Giariz.zole, Zarja 13; Campanelle, Domio 11; San Marco Sesljan 10; Gaja 5.
PRIHODNJE KOLO (23. L) San Marco Sesljan - Muggesana; Domio - Libertas; Campanelle - Opicina Supercaffe; Zaule - Primorje; Kras - Giarizzole: Zarja - CGS; Gaja -C. E. Prisco; Opicina - Isonzo.
no: ti so se ponudile prav «rdečim» m sicer najprej Egonu Fondi, ki je le za las zgrešil, nato še Novelu, ki je preveč okleval, tako da so branilci Giarizzol lahko odbili v kot. Malo pred koncem polčasa pa se je «i7kazal» nezanesljivi sodnik in izključil Egona Fondo.
V drugem polčasu so vsi pričakovali naval domačinov na bazovska vrata. Zarjani pa so vsa predvidevanja postavili na glavo, igrali so še bolje kot v prvih 45 minutah (Big)
Libertas
1:0 (1:0)
(v 46. min.
Gaja
LIBERTAS: Ulcigrai Ferfoglia), Bianco (v 57. min. Rus signan), Felluga, Francolla, Mot-tica, Sorrentino. Rakar, Corsi, Moh-no Mauro, De Nicolo.
GAJA: Kante, M. Rismondo, M.
Zippo, Pečar, Machnich (v 30. min. R. Križmančič), B. Grgič, Kralj, 12 Sancin.
STRELEC: Molino v 40. min.
Tudi z gostovanja pri Libertasu se je Gaja vrnila praznih rok, vendar je bil tokrat poraz nezaslužen. Padriško - gropajska enajsterica je bila namreč skozi vse srečanje kos Tržačanom in je imela v drugem polčasu celo enajstmetrovko v svojo korist, toda tudi to ji ni poma galo.
Prvi polčas je bil nezanimiv, saj se je igra v glavnem odvijala na sredini terena. Libertas pa je nepričakovano povedel s srednjim napadalcem Molinom,
V drugem polčasu se je slika na igrišču spremenila, saj je bila Gaja stalno v kazenskem prostoru domače ei.ejsterice, toda najprej je Ga br .elli nerodno zastreljal enajstmetrovko, nato pa je še Branko Grgič zadel vratnico.
Primorje - Campanelle 0:1
(0:1)
STRELEC: v 8. minuti Farina
PRIMORJE: Micor, Štoka, S. Husu, Antoni (v 78. min. V. Husu), Aangileri, Caharija, Zollia, Borto-lotti, Vidali, Di Benedetto, Rustja.
CAMPANELLE: Medin, Visintin, Lonzarich, Taddeo, Faniluolo, Scini-co, Zulich, Messi, Giorgiut, Farina, Aversa.
Proseško Primorje je prvič v letošnjem prvenstvu izgubilo pred domačim občinstvom. Prosečani so namreč povsem nepričakovani izgubili z golom razlike proti ekipi Campanelle, ki je na spodnjem mestu na lestvice. «Rdeče-rumen,» so torej v nedeljo zapravili ugedno priložnost, da bi se približali vrtečima ekipama Muggesane in CGS in tako zaostajajo na lestvici trenutno za tri točke.
(H. V.)
iiiiiiiiiiHmiiiiiiiiiiiiifitmiiiiiiiiiiinimMiitMiiiimiiiiiiimmiiiiumiiinmiiimiimtiinimiiiiiiitiiiiiitiiia
NOGOMET
3. AL NA TRŽAŠKEM
Primorec spet odličen
Grandi Motorl — Primorec 1:3
(1:1)
PRIMOREC: Leone, Marko K alj, Mauro Kralj, Križmančič (v . >. min. Bruni), Lugnan, Modesti (, 16. min. Igor Milkovič), Edvin Kralj, Fines-si, Dettori. Ritossa, Valter Milkovič, 12 Maglica.
STRELCI za Primorca: v 40. min. Edvin Kralj, v 65. in 88. min. Igor Milkovič.
Po delnem spodrsljaju izpred tedna dni, so Trebenci ponovno zasluženo prišli do obeh točk. Proti enajsterici Grandi Motori so v prvem polčasu sicer bili nekoliko v zagati, saj so bili domačini boljši predvsem na sredini terena. Trebenci se na blatnem igrišču niso znašli, tako da so domačini v 30. min. zasluženo prvi povedli.
Zadetek je Trebence zdramil in že v 40. min. so izenačili s posrečenim strelom Edvina Kralja. Štiri minute kasneje je po prodoru Valterja Milkoviča domači branilec v kazenskem prostoru odbil žogo z roko, upravičeno enajstmetrovko pa je Ritossa zastreljal.
V drugem polčasu je Primorec zaigral kot prerojen in stisnil doma-
■'.L'""1'______ .	■■■ -	".....
NOGOMET
3. AMATERSKA LICA NA NORIŠKEM
Merdobri uspešni, Sovodenj« praznih rok
Štundreška Juventina je že v soboto v gosteh odpravila S. Lorenzo
Mladost — Romana 1:0 (0:0)
MLADOST: A. Gergolet, Lakovič, Pahor, Semolič, D. Frandolič, Lavrenčič, Balaminut (Marizza), E. Gergolet, Ferfolja. E. Kobal, H. Kobal (Vižintin).
STRELEC: Lavrenčič v 52. min.
Doberdobska Mladost si je v drugi prvenstveni tekmi v novem letu priborila drugo zaporedno zmago. Že cd prve minute dalje so Uraniče-vi varovanci startali na zmago, ki pa je niso zlahka dosegli: ne toliko zaradi moči nasprotnika, kot zaradi netočnosti napadalcev, ki so tudi tokrat dokazali, da znajo spretno ustvariti priložnost za gol, po drugi strani pa jim man jka potrebne hladnokrvnosti v odločilnih trenutkih, pri strelih na gol.
V 20. min. p.p. se je, na primer, Hilarij Kobal po lepi podaji Ferfo-lje znašel sam pred vratarjem, a je streljal izven vrat. Pet minut ka-
.............................................mn..................................
Nftšl NOGOMETAŠI V MLADINSKIH LIGAH . NAŠI NOGOMETAŠI V MLADINSKIH LIGAH • NAŠI NOGOMETAŠI

.•.j:.	• • .1 »c :%■> ■' :■ ■ •.
• •	!;.	* ms
NARAŠČAJNIKI
deželno prvenstvo
®3 - Opicina Supercaffe 0:4
(0:0)
^EG: Degrassi, Cassani, štrajn, »cehi, Milkovič, Tul, Scozzari riban), Astore (Olenik S), Bia-a ™enik W., Barut.
“r®Kovi naraščajniki v tem pr nstvu res nimajo sreče, saj ni me, v katerj [-ji nastopili v po Postavi. V nedeljski tekmi ' tretjeuvrščeni ekipi Opicine P®reaffe ^ i>ili zaradi poškodb čjte' štirje standardni igralci , E°tec, De Martin, Godina in rtoli). Kljub temu so se Bre-Uspešno branili eno uro. Na .P® 50 predvsem zaradi utruje 5,11 Popustili. (A. B.) p-M , IZIDI “hiarbola . S. Giovanni 1:2; Do 0 ' Udinese 0:4; BREG - Opici-v j;L Monfalcone - Ponziana • Giarizzole - CGS 2:2. LESTVICA
S2««6 25: s. Giovanni 23; Suni- .21; Monfalcone 18; Re-dine 14; Chiarbola 13; San nw° 1^’ CGS 11; Ponziana 8; Giarizzole 5; BREG L
—JINSKO PRVENSTVO
arbola - Primorje 8:1 (4:0)
ftlMORJE; Zettin, Dol.iak. Na P-l. Šuc, Purič, Zankolič, Ca Simat, Gerbo, Celea, Zi-
izid tega srečanja jasno pri-Da so Prosečani doživeli v go-
steh pravo katastrofo. Tržačani so zmagali brez večjih težav, saj so se že v prvem polčasu vodili s kar štirimi goli razlike.
Vzrok za tako visok poraz Pro-sečanov je morda ta. da so «rde-če-rumeni» igrali brez nekaterih standardnih igralcev, kar se .je sicer zelo poznalo predvsem proti taki ekipi kot je Chiarbola. ki sodi med močnejša moštva v prvenstvu. (H. V.)
IZIDI
Triestina - Fortitudo n.o.; Chiarbola PRMORJE 8:1; Olimpia -Blue Star 0:3; S. Vito - Montebel-lo 2:3; S. Andrea	Campanelle
5:3; Muggesana - Roianese 1:1.
LESTVICA
Triestina 21; Montebello, S. An drea 20; Roianese, Fortitudo 19; Campanelle 16; Olimpia, Muggesana Chiarbola 11; S. Vito 10; Zaule 9; Blue Star 8; PRIMORJE 2.
NAJMLAJŠI
Vesna — Zarja	1:3 (1:1)
VESNA: Bogateč. Alessio, Sulli, Sedmak, Soavi, Švab. Mondo, Za rotti, Tence, Costanzo.
ZARJA:	Cocevari, Leban. M.
Kalc, R. Kalc, Babich, Stržaj, Fonda. Kersctich. Zeugna Žagar, Rupena, Oliva, Cicotti. Boneta.
V slovenskem derbiju med Vesno in Zarjo se .je zmaga nasmehnila Bazovem, pa čeprav bi bil remi morda pravičnejši.
Gostje so takoj prišli do zadetka. saj so Križani zaradi številnih poškodb morali na igrišče v de-
setih in so se torej že v začetku znašli v težavah, kljub temu pa so se domačini enakovredno borili z gosti in remi, ki ga je dosegel Švab pravično opiše razmer.je moči na igrišču v prvem polčasu.
V drugem polčasu pa .je Vesna le občutila številno premoč Zarje in tako .je slednji uspelo z večjo lahkoto priti do Bogatčevih vrat ter dati še dva gola. ki pa tokrat res prestrogo kaznujeta požrtvovalne Križane. (Fabio)
Chiarbola — Primorec 4:0 (3:0)
PRIMOREC:	Fonda, B. Kralj,
Bellafontana, M. Kralj, Grgič, F. Čuk, Špehar, Ferluga, Škabar, Can-ziani, Kokorovec (Purič, P. Kralj, D. Čuk).
Primorčevi najmlajši so poraženi zapustili igrišče, vendar je treba pripomniti, da so bili varovanci D. Vremca povsem enakovredni nasprotnikom, pokopala jih je le neizkušenost, zaradi katere so že v prvem polčasu prejeli tri gole. Tudi Primorec je imel svojo priložnost, vendar je Špehar po lepi akciji zadel prečko.
Bistveno je to, da igra ekipa iz tekme v tekmo bolje in je napredek očiten, čeprav bo treba še izpiliti tehnično znanje.
IZIDI
S. Luigi Campanelle 1:1; Su-percaffe - Opicina 4:0; Vesna -Zarja 1:3; S.Andrea CGS 2:0; Chiarbola - PRIMOREC 4:0; Roianese - Olimpia 1-1,
LESTVICA
S. Andrea 25; Supercaffe 21; Olimpia 19; Campanelle 18; S. Luigi 17; CGS 13; Chiarbola 12; Opi cina 10; Roianese 9; ZARJA 8; VESNA 2; PRIMOREC L ZAČETNIKI SKUPINA A
Breg - Chiarbola	0:0
BREG: Turco, Vodopivec, Bandi, Ota, Bevk. Marcinich, Glavina (Kozina), Kraljič, Slavec, Prašelj, Švara (Cottar. Sancin, Pintus).
Bregovi začetniki v nedeljo niso imeli sreče. Igrali so zelo dobro in potnsnili svojega nasprotnika v
svoj kazenski prostor. Nekoliko zaradi smole, nekoliko pa zaradi netočnosti jim ni uspelo doseči zadetka.
IZIDI
Libertas - Muggesana 0:2; BREG
-	Chiarbola 0:0; Domio - Portuale 0:1; CGS - S. Vito 4:0; Zaule
-	Ponziana 0:4; Fortitudo - S. Giovanni 0:0.
LESTVICA
Ponziana 17; S. Luigi, S. Giovanni 16; Portuale 15; Muggesana 14; Giarizzole, Domio 13; Chiarbola, CGS 12: BREG 10; Zaule 9; S. Vito, Fortitudo 4; Libertas 1.
sneje pa ni imel sreče, ko je s 30-metrskim strelom presenetil nasprotnega vratarja, žoga pa je zadela piečko.
Odločilni gol je dal v 7. minuti d p. Lavrenčič. Enaisterica Romane je le v zadnjih minutah poskušala remizirati z dokaj bledimi napadi. In to ji je skoraj uspelo prav v 80. minuti, ko je bil Gergolet že premagan, a so obrambni igralci odbili žogo prva na črti. (Z. Frandolič)
IZIDI 15. KOLA San Lorenzo - Juventina	1:2
Bcgliano - Vermegliano	l.T
Medca - Azzurra	4:0
Piedimonte - Italcantieri	3:4
Sovodnje - Torriana	0:1
Fogliano - Capriva	1:1
Pn»g!o - Sag:ado	0:0
Mladost - Romana	1:0
LESTVICA
Medea in Cap.iva 21; Juventina 20; Mladost in Vermegliano 19; Poggio 18; Fogliano, Torriana in Begliano 17; Sovodnje in San Lorenzo 12; Sagrado 9; Italcantieri 8; Piedimonte in Azzurra 6; Romana 3.
PRIHODNJE KOLO (23. 1.)
Juventina - Fogliano; Azzurra - Piedimonte; Vermegliano -Mladost; Capriva - San Lorenzo; Sagrado - Sovodnje; Italcantieri - Begliano; Torriana - Poggio; Romana - Medea.
Sovodnje — Torriana 0:1
(0:0)
SOVODNJE: Cabas, Tomažič, Devetak, čaudek, R. Petejan, E. Pe-tejan, Kodrič, Šuligoj, Butkovič, Flo-renin, Gomišček (Sambo).
Sovodenjci so tokrat pred doma-

IZ ŠPORTNEGA ŽIVLJENJA V BENEŠKI SLOVENIJI • IZ ŠPORTNEGA
PROMOCIJSKO PRVENSTVO Valnatisone — Azzanese 0:0
VALNATISONE: Beuzer, Franzo-lini, Jussa, Mesaglio, Nolfo, Zilli, A. Stulin, C. Stulin (Pittaro), Miano, Ceneig, Birtig (Secli).
Valnatisone je v nedeljo dosegel neodločen izid in tako pretrgal vrsto negativnih izidov. Njegov položaj na lestvici pa se bistveno ni spremenil, saj je še vedno z devetimi točkami na petnajstem mestu lestvice.
2. AMATERSKA LIGA Natisone — Savognese 1:1 (0:1)
SAVOGNESE: Predan, Neo, De Sabata, Podoriezach, Stulin, Cer-
noia, Taffuro, Bordon, Palus, Bus-solin, Miani.
STRELEC za Savognese: v 20. min. Cernoia (11-metrovka).
Cussignacco — Audace 0:1
(0:0)
AUDACE: D’Andrea, Tomasetig, Jussa, Pinatto, Chiabai I., Vogrig, Chiacig, Chiabai H.. Paravan, Car-bonaro, Ipnotico.
STRELEC za Audace: v 87. min. Chiabai II.
V središču pozornosti 16. kola druge amaterske lige je bilo srečanje med prvouvrščenim Cussignaccom in drugouvrščenim Audace jem. Au-daceju je uspelo zmagati in tako zmanjšati zaostanek za vodečim na 5 točk. Savognese pa je osvojil dra-
goceno točko v gosteh in je tako s 14 točkami na 12. mestu lestvice.
3. AMATERSKA LIGA Pulfero - Aurora Remanzacco
1:0 (1:0)
PULFERO: Guion, Manzini, Bordon 1. (Čedermac), Chiacig, Zam-pari, Martinic I., Cosson, Bordon, Jussic, Martinic H. (Busolini E.), Busolini I.
STRELEC: v 38. min. Cosson.
Tekma je bila zelo težka za Pulfero, saj so nasprotniki igrali zelo dobro in je imel sodnik še kar precej dela, tako da je izključil dva igralca Aurore.
S to zmago se je Pulfero povzpel na sedmo mesto lestvice.
čim občinstvom izgubili proti po prečni enajsterici iz Gradišča. Zadetek je padel v končnih minutah tekme, ko ;e sodnik dospdil gostom enajstmetrovko; slednji so priložnost izkoristili in tako dosegli zma-beviti gol.
Tekma- ni bila na visoki tehnični ravni, nasprotno. Priznati pa je treba, da sta obe ekipi dali vse od sebe. da bi si priborili obe točki; sreča pa se tokrat nj nasmehnila belo modrim. Skozi vso tekmo sta si bili enajsterici enakovredni, tako da bi bil remi brez dvoma najbolj pravičen rezultat, saj so bile tudi priložnosti za gol izenačene. Vendar prav v trenutku, ko je kazalo, da so se vsi, bodisi nogometaši kot občinstvo, sprijaznili z delitvijo točk, se je sovodeniskj branilec (morda nehote) z roko dotaknil žoge in sodnik je brez pomisleka dosodil gostom enajstmetrovko in jim omogočil zmago.
čine pred njihova vrata. Številni poskusi, da bi povedel, so bili zaman vse do 65. min., ko je Igor Milkovič s paraboličnim strelom premagal.domačega vratarja. Domačini so sicer skušali izenačiti, a Trebenci so vseskozi imeli pobudo v svojih rokah in so za las zapravili še številne ugodne priložnosti. Dve minuti pred koncem pa je Igor Milkovič dosegel svoj drugi gol, tokrat pa s pomočjo negotovega domačega vratarja, ki mu je žoga nerodno u-šla iz rok. (Bruno)
Breg - S. Vito 2:2 (0:0)
BREG: Paniconi, Jež, Tul, Pin-zin, Perossa, Dazzara, Kraljič (v 46. min. Lovriha), Mondo, Albertini, Strnad, Azzolin (v 80. min. Ro-della).
STRELCI: v 60. min. Strnad, v 65. min. Perossa, v 70. min. Dussf in v 80. min. Palermo.
IZIDI 14. KOLA
Olimpia - Barbarians 6:0 S. Luigi For you - Chiarbola 3:0 San Sergio - Union	2:0
SanCAndrea - Rabuiese 2.1 Grandi Molori - Primorec 1:3 Breg - San Vito	2:2
Roianese - Sant’Anna 2:0 Počitek: Aurisina
LESTVICA
Aurisina 22; Primorec 21; Roianese 19; San Sergio 18; Breg 17; Olimpia 16; San Luigi For you 15; San Vito, SanCAndrea 13; Rabuiese 11; Union 9; Chiarbola 8; GMT 7; Sant’Anna 5; Barbarians -1.
PRIHODNJE KOLO (23.1.)
SanCAuna - Aurisina; San Vito - Roianese; Primorec - Breg; Rabuiese - GMT; Union -Sant’Andrea: Chiarbola - San Sergio; Barbarians - San Luigi For you; počitek: Olimpia.
S prikazano igro proti S. Vita so v nedeljo Brežani razočarali svoje navijače, ki so pričakovali novo zmago «plavih».
Obe točki sta bili tudi cilj igralcev, katerim pa tokrat ni in ni šlo. V prvem polčasu so namreč imeli le terensko premoč in nič več. V drugem polčasu, ko so pospešili ritem, so sicer nadigrali nasprotnika in dvakrat Zatresli mrežo, najp 'ej s Strnadom in nato s Perosso. Vsi so tedaj bili prepričani v novo zmago Brega, tega mnenja pa očitno niso bili Tržačani, ki so v zadnjih dvajsetih minutah nadoknadili zaostanek in tako iz Doline odnesli točko. (I.T.)
Brežankam slovenski derbi
	u
Ur	HM
že v prvem kolu prve ženske odbojkarske divizije je bil v Dolini slovenski derbi, v katerem je Breg A zanesljivo premagal Slogo. Na sliki: posnetek s te tekme
Uiednistvo, uprava, oglasni oddelek TFS1 Ul Montecchi 6, PP 559
Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) TLX 460270 Podružnico Gorica. Drevored 24 maggio 1	Tel. (0481) 83382 (85723)
Naročnino
Mesečna 9 000 lir — celoletna 65.000 lir
V SFRJ številka 6,00 din, za zasebnike mesečno 100,00, letno 1000,00 din, zo organizacije in podietja mesečno 140,00 letno 1400,00 din.
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ
2iro račun 50101-603-45361 ADIT — DZS 61000 Ljublian® Gradišče 10/11. nad., telefon 223023 Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st„ viš. 43 mm)
39.0C0 lir. Finančni 1.500, legalni 1.500, osmrtnice po formatu, sožalia 1.500 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 300 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVa 18% Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 8
19, januarja 1983 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
fzciaj«|
in tiska I
.	Član italijanska
1	zveze časopisnih
ITrst	založnikov FIEG
tu
SPET VELIKA IZGUBA ZA JUGOSLOVANSKE NARODE
Umrl dr. Vladimir Bakarič
borec, državnik in mislec
Centralni komite Zveze komunistov Jugoslavije in predsedstvo socialistične federativne republike Jugoslavije sta v nedeljo objavila naslednje sporočilo: « Ponoči. na 16. januarja 1963, je po dolgi in hudi bolezni umrl podpredsednik pred sedstva SFRJ in član predsedstva CK ZKJ dr. Via dimir Bakarič. narodni heroj, junak socialističnega dela. neutrudni revolucionar, državnik, ugledni marksistični teoretik in ustvarjalec, eden od Titovih najbližjih sodelavcev.»
Dr. Vladimir Bakarič se je rodil 8. marca 1912 v Veliki Gorici pri Zagrebu. Aktivno je sodeloval v revolucionarnem delavskem gibanju od leta 1932, član KPJ pa je bil od leta 1933. V narodnoosvobodilnem boju se je izkazal kot odličen organiza tor, politični in vojaški voditelj. Bil je komisar glavnega štaba NOV in PO Hrvatske, eden od ustanoviteljev ZAVNOH in član njegovih najvišjih organov, udeležil se je prvega in drugega zase dania AVNOJ in bil član predsedstva tega naj-višjega organa revolucionarne oblasti. Po zmagi revolucije je od leta 1945 v svobodni državi opravljal najbolj odgovorne državne in partijske funkcije v Sli Hrvatski in SFRJ.
Dr. Vladimir Bakarič je bil predsednik vlade SR Hrvatske in predsednik hrvaškega sabora in predsednUc CK Z K Hrvatske. Na vseh povojnih kongresih ZKJ so ga izvolili za člana centralnega komiteja, bil je član izvršnega komiteja CK ZKJ, član izvršnega biroja predsedstva ZKJ, med 10. in 11 kongresom pa je bil član predsedstva CK ZKJ. Za člana predsedstva SFRJ so ga izvolili leta 1974 m 1979. Bil je podpredsednik predsedstva SFRJ od leta 1975 do 1976, potlej pa spet od leta 1982 in do konca življenja.
ski socialistični konferenci v Bombonu (1956). na konferenci neuvrščenih držav v Beogradu (leta 1961) itd.
Bakarič sodi med najvidnejše državnike in politične voditelje ter najbližje sodelavce Josipa Broza Tita, ki so nenehno dajali pomemben osebni prispevek k oblikovanju strateških smeri jugo-slovenske notranje in zunanje politike.
Vladimir Bakarič je zavzeto izpolnjeval partijske in državne dolžnosti, obenem pa se je aktivno ukvarjal tudi s teoretičnim delom. S svojimi deli je izredno veliko prispeval k oblikovanju idejnopolitičnih pogledov na položaj in tokove v družbi, in m možnosti za revolucionarno akcijo, pomemben pa je tudi njegov prispevek k praktičnemu usmerjanju poglavitnih družbenih sil med socialistično revolucijo in v povojnem razvoju socialistične Jugoslavije.
Vladimir Bakarič je izjemno veliko prispeval k razvoju teoretične misli tudi s pojasnjevanjem narodnega vprašanja, z razvijanjem socialistične vsebine v narodni biti in z urejanjem mednacionalnih odnosov v Jugoslaviji. Njegova besedila o narodnem vprašanju so naslajala v konfrontaciji z meščanskim nacionalizmom in nacionalističnimi tendencami, ki so v nekaterih etapah razvoja prodirale tudi v Zvezo komunistov. S svojim sodelovanjem pri reševanju vprašanj na praktično . političnem in teoretičnem področju je Bakarič izjem no veliko prispeval k onemogočanju nacionalističnih tendenc v Jugoslaviji, še posebej na Hr vatskem, in k porazu njegovih privržencev na 21. seji predsedstva ZKJ konec leta 1971.
Po osvoboditvi je kot državnik in politični voditelj vsestransko in plodno sodeloval pri gradnji socializma. Na 5. kongresu KPJ (1918) so Ba-kariča izvolili za člana CK KPJ, na 6. kongresu (1952) pa tudi za člana IK CK ZKJ. Leta 1966 je bil predsednik CK ZKII in član predsedstva ZKJ. Za člana izvršnega biroja predsedstva CK ZKJ je bil izvoljen na 9. kongresu ZKJ (1969). Bil je prvi predsednik vlade, zatem predsednik izvršne ga sveta LRH (1945 1953), nato pa predsednik sabora SR Hrvatske (1953 1963). Na vseh volitvah od 1945 do 1963 je bil izvoljen za poslanca zvezne skupščine in sabora LR Hrvatske. Opravljal je odgovorne naloge tudi v Ljudski fronti oziroma SZDLJ. Bil je tajnik deželnega odbora Ljudske fronte Hrvatske (1944 -1949), zatem podpredsednik (1949 1951) in predsednik glavnega odbora Liudske fronte Hrvatske oziroma SZDL Hrvatske (1951 1960).
Član sveta federacije je bil od 1963 do 1974, od 1953 pa tudi član sveta liudske obrambe SFRJ. Od 1974 je bil član predsedstva SFRJ. od 15. maja 1975 do 15. maja 1976 pa podpredsednik predsedstva SFRJ.
Njegove politične sposobnosti so prišle do polnega izraza tudi takrat, ko je na mednarodnem prizorišču predstavljal državo kot član ali voditelj vrste državnih in partijskih delegacij: na mirovni konferenci v Parizu (1946), na zasedanju generalne skupščine OZN v Parizu (1948), na azij-
Kot eden izmed vodilnih jugoslovanskih politikov in državnikov je dr. Vladimir Bakarič iz jemno veliko prispeval tudi k razvoju pravne in politične znanstvene misli v Jugoslaviji. Pomembna so njegova dela o državi in procesih njenega odmiranja v socializmu, o razvijanju družbeno političnega sistema, ureditvi federacije in odno sih v njej, o vlogi Zveze komunistov in drugih organiziranih subjektivnih sil v samoupravni družbi itd. Ukvarjal se je tudi z verskimi in cerkvenimi vprašanji na Hrvatskem in v Jugoslaviji ter z odnosi med Cerkvijo in družbo.
Ko je ocenjeval pojave in procese v najnovejši zgodovini s stališča zgodovinskega materializma. je znanstveno kritiziral pozitivistični pristop k zgodovini in zgodovinskim dogodkom v zgodovinopisju ter nakazal možnosti za nadaljnje zgodovinske raziskave, ki bi bolj temeljile na mark-siztTl U.
Od leta 1950 je bil Vladimir Bakarič član Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu. od 1974 pa tudi častni član akademve znanosti Bosne in Hercegovine. Kot vidni državnik, politik in teoretik se je udeležil vseh pomembnih znanstvenih srečanj in tribun v tujini.
Vladimir Bakarič je bil rezervni, generalpodpolkovnik JZ A.
Bil je nosilec partizanske spomenice 1941, reda jugoslovanske' velike zvezde, reda narodnega heroja. reda junaka socialističnega dela in drugih visokih odlikovanj. Leta 1972 je prejel nagrado AVNOJ, (dd)
46 žrtev letalske nesreče v Turčiji
PREJŠNJI PETEK NA DUNAJU
Zanimiv večer v Klubu
slovenskih študentov
Večera so se udeležili tržaški pesniki Marko Kravos, Marij Čuk in Ace Mermolja
DUNAJ — Prejšnji petek so bili gostje Kluba slovenskih študentov na Dunaju tržaški pesniki Marko Kravos, Marij Čuk in Ace Mermolja. Na sedežu kluba na Dunaju so se namreč udeležili zanimivega literarnega večera in se pogovorili s študenti o nekaterih vprašanjih literarnega ustvarjanja.
Literarni večer je privabil lepo število slovenskih študentov, ki pri-' ha ja jo iz Koroške na Dunaj, gre predvsem za univerzitetne študente. Goste iz Trsta je najprej predstavila predsednica kluba in pesnica Maja Haderlap, nato so Kravos, Čuk in Mermolja prebrali vrsto svojih pesmi. Izbor je bil pester, saj je vseboval meditativne, osebno lirske in pa humorno razigrane pešmi. S tem so avtorji želeli prikazati tudi raznolikost pesniškega ustvarja-
ISTANBUL — 46 mrtvih in 21 ra-
njenih je težek obračun letalske ne sreče v Turčiji. Linijsko potniško letalo boeing 727. ki je prihajalo iz Istanbula, je. malo pred pristankom na letališču E.senbog pti Ankari.
treščilo ob tla in se vnelo. Nesreči je bržkone botroval snežni vihar, ki je razsajal nad prestolnico.
Iz razbitin letala, ki se je preklalo na dva dela, se je rešilo vseh sedem članov posadke, pilot, dva kopilota in. štiri stevardese, ter tudi štirinajst potnikov. Mnoge, ki so ostali vklenjeni v trupla letala, je zajel ogenj, da vehko število trupel .je še neprepoznanih in jih bo najbrž sploh zelo težko identificirati. Med tistimi, ki so se rešili, je precej takih, ki so jih v bolnišnicah srrejeh zaradi številnih opeklin različnih stopenj po vsem telesu.
še najbolj tragično je prav dejstvo, da so bili reševalci, gasilci in pripadniki vojske zaradi silovitosti požara, ki je nastal v letalu, povsem brez moči. V not ra n :ost letala so se oodali šele. ko jim je uspelo ukrotiti ognjene zublje, a je bilo /al že prepozno.
Med žrtvami .je tudi neki jugoslovanski državljan.
Vest o strahoviti letalski nesreči je globoko pretresla turško in mednarodno javnost, čedalje glasnejše so zahteve po zaostritvi varnostnih norm, ki naj preprečijo take nesreče.
Na sliki (telefoto AP): skupina reševalcev nemočno stoji pred razbitinami bocinga.
•MiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimfiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiitiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmMiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiMmiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiHiKiiiiiiiiHiiiiiiHiiiiiiiiiHUliiiiiiiiiDiiiitiiiiiiiiiiiia
PRIMORSKE VESTI
Člani koprskega OK ZKS se sestajajo z osnovnimi organizacijami na terenu
Bolj kot enotnost v organih je pomembna enotnost v Organizaciji
KOPER — Praksa, da se člani preoseusiva občinskega komiteja ZKS v koprski občini sestajajo skupaj z osnovnimi organizacijami na terenu, da komite »pošlje* delovne skupine v posamezne kolektive, se je v zadnjih mesecih močno uveljavila. Gre za metodo dela, s katero
v	občinski oiganizaeiji ZK premagujejo nevarnost fonrmskega dela, včasih pa zdramijo komuniste v os novnib organizacijah, kjer je aktiv nost zamrla.
Ne gre za nikakršne »inšpekcije* in delovne skupine, katerih naloga bi biia ponuditi recepte za razreševanje 'akih ali drugačnih problemov, pač pa za metode dela, s katerimi hočejo v občinski organizaciji povečati idejno in akcijsko enotnost ZK, doseči tudi. da «ne bomo eno govorili, drugo pa delali.* pra
vi	Juse Šuster, sekretar predsedstva oličinskega komiteja ZKS Kope".
Nosnih smrtnih žrtev zaradi po resa v Grčiji
ATENE števibii grški viri potrjujejo, da katastrofami po tre«, ki je prizadel široko območje Grčije, zaznali pa so ga tudi v Albaniji, Jugoslaviji in Italiji, ni povzročil smrtnih žrtev. Epicenter potresa .e bil v Jonskem morju blizu otoka Krfa, dosegel pa je jakost sedm' stopnje po Richterjev’ lestvici.
Po vsem sodeč je potres poškodoval same nekatere hiše na otoku Krfu Več je bilo tako predvsem panike. Še posebej so se prestrašili prebivalci nekate rih južnih italijanskih mest. Potres so namreč zaznali v Ba riju, Bindisiju, Lecceju in Ta rantu.
Zemlja se je včeraj tresla tu di v Bazilikati, ki jo je leta 1900 prizadel uničujoči potres. Šlo pa je h za manjši sunek, ki je komajda dosegel jakost četrte stopnje po Mercallijevi lestvici.
V zadnjih treh mesecih minulega leta so člani predsedstva imeli skupne seje s komunisti v krajevnih skupnostih Lekani. Ankaran i> Šmarje. V vjsaki so se seznanili z načinom dela. problemi osnovne organizacije. hkrati pa obdelali specifičnost posameznih KS. Tako so v Dekanih med drugim spregovoril' o svobod ni menjavi dela in vlogi subjektivnih sil pri razvijanju krajevne samouprave. V Ankaranu so bili v ospredju problemi obmejnega sode lovanja. v Šmarjah pa gradnja višinskega vodovoda Tu so v praksi med občani preverili, če se in kako se spreminjajo razmere po sprejetju ukrepov družbenega varstva v Rižanskem vodovodu. Še ta mesec se Itodo sestali s komunisti v Borštu. kjei' bodo največ pozornosti namenili problematiki kmetijstva in ko operantskim odnosom, v KS Hrvatini pa bodo obravnavali problematiko kmetijske zemljiške skupnosti, o-ziroma spreminjanje namembnosti kmetijskih zemljišč iz kmetijskih v gradltena Torej skupni sestanki na terenu niso namenjeni le obravnavi problemov posamične KS. pač pa probleme obravnavajo širše; res pa je. da se v .rosameznih KS vsaka problematika posebej poudarja, ker je zanjo značilna. »Pomembno pa je. da s tem dosegamo široko enotnost komunistov ob obravnavi posameznih vprašanj. Za učinkovito delo k<v munistov je bolj od enotnosti v or ganih pomembna enotnost organizacije kot celote. In ta se krepi z načinom dela. ki ga vedno bolj uve-1 javljamo,* pravi Šuster.
Poleg skupnih sestankov z OO v KS je v občinski organizaciji ZK dokaj uveljavljena metoda dela z delovnimi skupinami, ki jih imenu je komite. Delovne skupine obiščejo posamezne osnovne organizacije združenega dela. oziroma skupnosti, kjer se seznanijo z delom komunistov, njihovim prispevkom pri razreševanju posameznih problemov. Čeprav to ni cilj. je res. da so d<> slej delovne skupine komiteja obl skale predvsem okolja, kjer je »nekaj škripalo*. Tako se je obisk v Rižanskem vodovodu končal s predlogom pravobranilcu samoupravljanja. da spr zi pobudo za sprejem ukrepov družbenega varstva, podo ben epilog pa bo bržkone doživel o-
bisk delovne skupine v delovni or ganizaciji Center. Sicer pa se posebna delovna skupnia trenutno seznanja z aktivnostjo komunistov v strokovnih službah občine Koper. V ospredju je vprašanje, kako te službe prispevajo h krepitvi delegatskega sistema, uresničevanju delegat skih oobud, stališč, kako ocenjujejo odgovore na delegatska vprašanja in sploh kakovost dela treh organov :n komunistov v njih. Delovni skupini pa bosta obiskali tudi obalno požarno skupnost (v to skupino so vključeni tudi člani komitejev izolske in piranske občine) ter Koprsko cestno podjetje. Ker so dosedanje aktivnosti delovnih skupin, pa tudi sestanki na terenu, prispevali k temu, da so nekater e probleme začeli hitreje, enotneje razreše-
vati bodo v občinski organizaciji s to prakso nadaljevali.
DUŠAN GRČA
Družbeni proizvod v sežanski občini
SEŽANA — Družbeni proizvod v sežanski občini naj bi bil v tem letu realno za 1,5 odstotka večji kot lani, število zaposlenih naj bi se povečalo za 1 odstotek (85 delavcev), poprečni osebni doliodek naj bi bil za 5,8 odstotka realno manjši (nominalno za 13,1 večji in naj bi znašal 15.155 din mesečno), zmanjšali pa naj bi se tudi splošna ter skupna poraba in sicer za 7.8. oziroma 6.8 odstotka
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiuiiiiiiHiiiiiiiiiiiKMiiiiimHMiHiHiitniitiiiiiiiuiiiiuiiumiiiuimiiiiiiiiuiiiimiiimnimiiiiiniiiiiiuiiminiiiiiiiiiiiiiitiifiiiiiiii*
PO ZADNJEM SESTANKU KOORDINACIJSKEGA BIROJA NEUVRŠČENIH
V Keniji zaradi Čada ne štedijo z ostrimi očitki na rovaš Libije
Posredno je Libijce kritiziral tudi francoski predsednik Mitterrand
(Od dopisnika Dela ra Primorski dnevnik)
NAIROBI — Zaradi zavzemanja za bivšega čadskega predsednika Gukunija Weddeya na nedavnem sestanku koordinacijskega biroja neuvrščenih držav v Nikaragui je bila Libija deležna ostre kritike v Keniji, deželi, ki ta čas še zmerom predseduje Organizaciji afriške e-notnosti (OAE). Posredno pa je kritiziral Libijo tudi francoski predsednik Francois Mitterrand. ki je med
mrtvilo, ki je zavladalo v OAE v lanskem letu.
Tudi francoski predsednik Mitterrand. ki z obiskom v Gabonu pravkar končuje svojo afriško turnejo, je opozoril na nevarnost tujega vmešavanja v notranje zadeve Čada. Ob koncu obiska v Beninu, deželi, ki je sicer podpirala bivšega predsednika Gukunija. je Mitterrand rekel, da laliko nadaljevanje spora v Čadu pripelje do vmešavanja velikih sil, vključno s sosednjimi, kar ima laliko nevarne posledice. Mitterrand je rekel, da Francija, ki je
obiskom v Beninu opozoril na nevarnost vmešavanja tujih sil. vključ- sjcer mec] prvjmj priznala Habrejev no s sosednjrmr državami, v čadske re^im ^ mu obljubila pcmoč pri ob-
notranje zadeve, ter obsodil sleherno tujo okupacijo dežele.
Največji kenijski dnevnik, »Dailv Nation* očita Libiji, da je zakrivila neuspel) drugega poskusa sklicanja lanskega 19. afriškega vrha novembra v Tripoliju, s tem ko ni marala priznati novega, Habrejeve-ga režima v N'Djameni. Ta vrb je propadel po tistem, ko se navzoči niso mogli zadiniti. kdo naj zastopa Čad, aii bivši predsednik Guku ni, ki ga je podpirala Libija, ali pa novi predsednik Habre, ki je junija lani zavzel N’Djameno. Navzoči so nato zadolžili Kenijo, naj na čelu 12-članskega odbora poskuša še tretjič sklicati 19. redno vrhunsko srečanje OAE; vendar pa doslej ni bilo opaziti kakšnega napredka.
Libija se pri tem ni odpovedala podpori bivšemu predsedniku Guku-niju. Id je ustanovil začasno vlado v kraju Bardai na čadskem severu, na ozemlju pod libijsko vojaško o-kupacijo. To se je znova pokazalo na ministrskem srečanju 49-članske-ga biroja neuvrščenih v Managui, ki se ga je udeležil tudi novi čadski zunanji minister Idris Miškin, vendar pa je Libija terjala status opazovalca za bivšega predsednika Gukunija. To so druge afriške države zavrnile in ni bilo sprejeto.
Toda kenijski dnevnik opozarja, da to priča o nameri Libije, da bo še naprej terjala navzočnost Guku-nijeve delegacije na mednarodnih srečanjih, tudi na morebitnem novem afriškem vrhu, ki naj bi ga sklicali bodisi v Tripoliju, «kar je skrajno neverjetno*, ah pa v Adis Abebi, «kar očitno želi večina a-friških voditeljev*. To pa ne bo prispevalo k ozračju dialoga v afriških vrstah, piše «Daily Nation*, nasprotno, še naprej bo podaljševalo tisto

Morilski veter v Kopenhagnu
Orkanski veter, ki je včeraj zajel Dansko, je v glavnem mestu Kopenhagun povzročil smrt dveh oseb, več pa jih je bilo ranjenih. Izreden snnek vetra je namreč odkril streho cerkve v palači parlamenta in jo zagnal v skupino ljudi, ki je čakala na avtobua •	(Telefoto AP)
novi dežele, nastopa proti tujemu vmešavanju v Čadu in proti sleherni obliki tuje okupacije, ne da bi pri tem naravnost omenil Libijo.
Kar pa zadeva drugi afriški spor, to je zahodnosaharski. ki je lani avgusta onemogočil prvi poskus skh-canja 19. vrha v Tripoliju, pa je
Mitterrand menil, naj bi ga rešili z organiziranjem referenduma. Beltinski predsednik Kerekou je pozval Mitterranda. naj med svojim bližnjim obiskom v Maroku prepriča kralja Hasana II., naj privoli v pogajanja s fronto Polisario, kar bi pripomoglo k rešitvi spora.
Februarja bi se morali v Adis Abebi sestati zunanji ministri afriških držav, da bi razpravljali o proračunu organizacije, vendar pa napovedujejo. da srečanja ne bo moč izpeljati zaradi nadaljevanja obeh sporov, čadskega in zahodnosahar-skega. Ta čas skuša posredovati Egipt, vendar rezultati še niso znani, tako da ni izključeno, da bodo marca prišle afriške države na 7. vrhunsko konferenco neuvrščenih v Nevv Delhiju s težkim bremenom svojih nerazrešenih sporov in notranjih razkolov.
TIT DOBERŠEK
nja, ki je značilna za slovenska književnike, ki žirijo v Italiji.
FTav ta »raznolikost* je bila potem osnova za širšo razpravo, v katero so posegli študenti, predvsem tisti, ki se z Uteraturo aktivno u-kvarjajo. Beseda je seveda teki* o slovenski zamejski hteraturi, tako na avstrijskem Koroškem kot v Italiji, najbolj pa je prisotne zanimal odnos med poeziio, ki se obrača predvsem na osebna doživetja in na bivanjske probleme in pa tisto, ki je uprta predvsem v družben® angažiranost. Skratka, š!o je za razmerje med osebnim in družbenim in o tem, kako se ta dva pola uresničujeta v pesniški govorici. Pri tem kajpak ni moglo izostati vprašanj* o komunikativnosti poezije.
Literarni večer seveda ni imel namena, da bi izdelal nekaj zaključ; kov, zanimivo pa je. da so sami študenti poudarili, da se »osebna* in »angažirana* poezija ne bi smeh izključevati in da je tu potrebna odprtost, saj mora tudi zamejska literatura odpirati široko zastavljena vprašanja, ki rastejo iz določene stvarnosti, a se ne smejo omejiti le na neko ožjo danost. Poezij* mora torej iskati nova obzorja, čeprav ne more in ne sme pozabiti n* okolje, iz katerega izhaja in črp* številne sugestije.
ZARADI AFGANISTANA
Posebni odposlance OZN nk\ misijo v Aziji
iiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiuiituiiiiinMitiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiinffiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniinvfiiiiiitfMiiimiiiiiiiniili*
NA OPČINAH ZAKLJUČEK PRAZNIKA «ČE NAS JE DOSTI, SE VESELIMO
Zdi novo iskanje oblik preživljanja prostega časa in združevanja mladih
V openskem Prosvetnem domu se je v nedeljo zvečer zaključil tridnevni praznik »Če nas je dosti... se veselimo*, ki ga je priredil Koordinacijski odbor mladih komunistov vzhodnega Krasa. Šlo je za prireditev z dokaj za naše razmere novo vsebinsko zasnovo, za ne-KaKscn »poskus*, kot so ga sami organizatorji imenovali, različnega preživi jen ja in skupinskega doživljanja prostega časa v luči iskanja novih oblik združevanja mladih. V to optiko, ki se bistveno razlikuje od tradicionalnih oblik naših praznikov, se uvršča v prvi vrsti seminar ljudskih plesov, ki so ga elani odbora priredili v sodelovanju s tržaško glasbeno šolo in tudi sam recital poezij iz evropske književnosti, tudi v izvedbi prirediteljev in članov krožka za preživljanje prostega časa (CTL). Spored praznika so še dopolnili film Nannija Morettija »Sogni d’oro». razprava o poteku prireditve same in končno še ples oziroma družabnost s tipično irsko ljudsko glasbo.
To je bila prva večja prireditev Koordinacijskega odbora mladih komunistov vzhodnega Krasa, ki je migal svoje prve korake že pred približno letom dni. »Naš krožek ni nastal v smisli tradicionalne orga nizacije Zveze komunistične mladine Italije* so nam povedali njegovi pobudniki, »ampak kot levo usmerjeno jedro slovenskih in italijanskih mladincev. Mi ne zahtevamo od' ni kogar partijske izkaznice, zastavili smo si tako dejavnost, ki presega klasične meje političnega dela in skuša biti čimbližja stvarnim potre bam mladim. V mislih imamo vprašanje, kako na najboljši način preživljati prosti čas izven barov in daleč od televizije, kako prispevati za boljše spoznavanje med tukaj živetimi Italijani in Slovenci in kako se konec koncev na splošno vključiti v družlreno stvarnost in če je mogoče, tudi v marsičem spremeniti.*
«Mi si želimo plodnih stikov z vsemi naprednimi, zlasti mladinskimi komponentami, ki delujejo na vzhodnem Krasu, a tudi izven tega teritorija*.
Na sliki: Mladi na seminarju ljudskih plesov.	‘
NA PONEDELJKOVEM ZASEDANJU OBČINSKEGA SVETA
Za sklep so glasovali svetovalci vseh političnih skupiti
V	ponedeljek se je sestal na iz rednem zasedanju zgoniški občinski svet, ki je soglasno odobril varianto Iritre cestne povezave na odseku od Križa do Proseka, ki spada pod pristojnost občine Zgonik.
V	uvodnem poročilu je župan o-risal celoten problem, omenil vsa prizadevanja in skupen nastop družbeno - političnih komponent, ki je privedel tudi do zadovoljivega za-ki lučka, saj se je razlastitvena površina znatno zmanjšala, dosežena pa so bila pomembna jamstva in pr otivrednost za škodo, ki jo bo u-trpela krajevna skupnost. Ob predpostavki, da je izboljšanje prometnih struktur nujno za razvoj tržaškega gospodarstva predstavlja ta varianta najboljšo možno tehnično rešitev.
V	imenu svetovalske večine je la
NEW YORK — Odposlanec in namestnik generalnega tajnika ■ OZN, Diego Cordovez, je včeraj začel svojo mirovno misijo v jugozahodni A-ziji. s katero skuša svetovna organizacija prispevati za sporazumno in miroljubno rešitev afganistanske krize.
De Cuellarjev odposlanec se j* najprej ustavil v Ženevi, kjer im*" jo svoje sedeže specializirane agencije OZN, nato pa ga bo pot pelja-la v Teheran, pakistanski Islamabad in v Kabul, kamor bo prispel 27. januarja. če bodo Cordovezori pogovori uspešni, se utegne njegova misiji. nadaljevati še v drugih deželah Azije, da bi tako pripravila po* pogajalski rešitvi afganistanskega problema, ki pra bi morala biti čia* Konkretnejša in izčrpna.
imiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiuiiiiHiitiiiiiitiiiitiiiiiiiiiiMiioiiiiiiMiiiiiiiiitii1*
Zgoniška občina odobrila varianto za hitre ceste
mara Blazina izrazila zadovoljstva, de je to pereče vprašanje dobilo tako rešitev, ki je za vse sprejemljiva. To je sad enotnosti in skupnega nastopa vseh krajevnih dejavnikov-Pomembna je tudi ugotovitev, da je dežela priznala našo skupnost kot subjekt in priznala princip, da moramo biti soudeleženi pri odlo-čitvah, ki zadevajo naš teritorij.
Načebiik svetovalske manjšin* Jožko Gruden je izrazil pozitivno mnenje o poteku irogajanj in doseže-nem dogovoru, ki omejuje obsef razlaščanj. Glede družbene odškodnine pa je dejal, da jo bo treba izkoristiti predvsem za potenciranj^ kmetijskega sektorja, ki bo najbolj prizadet. Tudi v bodoče naj s* na tak način rešujejo podobni problemi in občine naj se ne bojijo večjega sogovornika, (bs)