Urbani izziv, strokovna izdaja, 2022, št. 14 167Predstavitve in informacije Alma ZAVODNIK LAMOVŠEK Prostorske razprave: Razvoj železniškega omrežja v Republiki Sloveniji – ali lovimo zadnji vlak? Društvo urbanistov in prostorskih pla- nerjev Slovenije (v nadaljevanju: DU- PPS) je leta 2016 predsednikoma Re- publike Slovenije in Vlade Republike Slovenije ter ključnim institucijam in organizacijam poslalo sklepe 27. Se- dlarjevega srečanja Predlogi za pospešen razvoj ključnih projektov slovenske žele- zniške inastrukture[1]. Ugotavljamo, da modernizacija in širi- tev slovenskega železniška omrežja sča- soma postajata vse bolj aktualni in nuj- ni. S prostorskorazvojnega vidika gre za izjemno pomemben projekt Republike Slovenije, ki bo generiral razvoj občin, mest in naselij ne le v času gradnje, am- pak še dolgo po njej. Vendar je potre- ben strokovni in družbeni konsenz in pospešek, kot je bil v 90. letih storjen s smelo vizijo in nacionalnim programom gradnje avtocest, ki jim je sledila uspe- šna gradnja razširjenega slovenskega avtocestnega križa. Nekateri projekti se že izvajajo, drugi se načrtujejo – gorenjska, dolenjska, pri- morska in štajerska smer, Zidani Most, regionalne železnice in osrednjesloven- sko (ljubljansko železniško vozlišče) vozlišče tirnih koridorjev. Pripravljajo se strokovne podlage za konkurenčne proge visokih hitrosti v evropskih ko- ridorjih tudi za povezanost slovenskih mest in nekaterih regionalnih središč. Ob upoštevanju razvojne vizije žele- znic je pomembno tudi, da so projekti usklajeni z razvojem v lokalnem okolju, da so trajnostni in okoljsko sprejemljivi. Z razvojem železniškega omrežja se za lokalne skupnosti odpirajo nove razvoj- ne priložnosti in tudi izzivi. Smo nanje dobro pripravljeni? Za spodbuditev razprave o razvoju žele- zniškega omrežja v RS smo 13. januarja 2022 izvedli okroglo mizo Razvoj žele- zniškega omrežja v Republiki Sloveniji – ali lovimo zadnji vlak? V razpravi smo osvetlili več vidikov, od vizije do konkretnega načrtovanja v prostoru. Z uvodnimi razpravljavci smo preverili: • kakšna je vizija razvoja slovenske železniške infrastrukture, tudi v povezavi z drugimi razvojnimi strategijami Slovenije (gospodar- ska, prostorska); • katere dejavnosti potekajo za po- sodobitev in nadgradnjo železni- ških vozlišč in posameznih prog (predvideni projekti in projekti v izvajanju); • kakšna je sinergija urbanega razvo- ja in projektov lokalnih skupnosti za vzpostavitev P + R in preu- smeritev javnega avtobusnega po- tniškega prometa na železniškega; • kakšni so izhodišča in pristopi k načrtovanju posodobitev in nad- gradnje slovenskega železniškega omrežja. Na podlagi predstavitev in razprave na okrogli mizi z okoli 170 udeleženci, ki so glede na razmere sodelovali na dalja- vo, smo oblikovali te ugotovitve, sklepe in predloge: 1. Vizija 2050+ Razvoj slovenskega železniškega omrežja daje podlago za doseganje cilja, da se leta 2050 z osebnim vozilom opravi samo po- lovica vseh potniških kilometrov, 25  % z javnim prometom (10  % vseh potovanj z vlakom) in 25  % peš ali s kolesom. Načrtovani so realni ukrepi in postopna izvedba projektov do leta 2050. 2. Kljub temu je treba razvoj slo- venskega železniškega omrežja podpreti s še bolj smelim načrto- vanjem (projekti, študije variant, DPN-ji idr.) in izvedbo, pri tem pa v razpravo vključevati širšo stro- kovno javnost, lokalne skupnosti in druge zainteresirane deležnike, saj »sedimo na istem vlaku«. Ko- munikacija naj bo pravočasna in transparentna. Le tako bo lahko tudi konstruktivna. 3. Ugotavlja se tudi, da so umeščanja v prostor praviloma zahtevna, saj vključujejo številna usklajevanja, zato je treba načrtovane rešitve pravočasno soočati s pogoji na re- gionalnih in lokalnih ravneh, da se poiščejo najboljše rešitve, ki imajo dolgoročno javno korist. 4. Lokalne skupnosti je nujno treba vključiti v zgodnje faze umeščanja infrastrukturnih objektov v pro- stor ter pri tem upoštevati strate- ške in izvedbene prostorske plane in načrte na lokalni ravni. Ume- ščanje infrastrukturnih objektov v prostor naj bo del celostnega pro- storskega načrtovanja. 5. Podpiramo ukrepe za skrajševanje potovalnih časov vlakov, nabavo Urbani izziv, strokovna izdaja, 2022, št. 14 168 Razmišljanja novih sodobnih vlakov, uvedbo taktnih in točnih voznih redov ipd., vendar pa ti ne smejo pome- niti odlašanja pri prostorskona- črtovalskih nalogah, ki so nujno pred nami na vseh železniških smereh: gorenjska, dolenjska, pri- morska in štajerska; nadgradnja regionalnih železnic in izziv osre- dnjeslovenskega oz. ljubljanskega železniškega vozlišča. 6. V zvezi s tem pozivamo ministrstvo za infrastrukturo ter ministrstvo za okolje in prostor k aktivnemu vsebinskemu sodelovanju – po vzoru slovenskega AC-projekta v 90. letih 20. stoletja in nadaljnjih letih. Prostorski razvoj in razvoj železniškega omrežja morata biti ustrezno usklajena. 7. Pri razvoju slovenskega železniške- ga omrežja je nujno treba upošte- vati sodobne trajnostne pristope in zelene rešitve – okolju prijazne in prostorsko racionalne. Soočati je treba dobre tuje in slovenske prakse, kot je primer Občine Grosuplje in pobuda za revitali- zacijo železniške proge Ljubljana prek Novega mesta do Karlovca s povezavo s hrvaškimi železnicami. 8. Obenem je treba načrtovati uporab- nikom prijazen promet, ustrezno frekventnost in udobnost, varnost, zelene rešitve, multimodalnost in povezljivost različnih oblik pro- meta. Kot je bilo ugotovljeno na okrogli mizi, bo le konkurenčen tirni promet preusmeril uporab- nike s cest na železnice. Pri tem je pomembna tudi aktivna vloga lokalnih skupnosti. 9. Ob primerjavi razvoja cestnega omrežja z železniškim pozivamo k posodobitvi oz. pripravi celostne vizije/strategije razvoja vseh vrst prometa. Razvoj cestnega omrež- ja (gradnja obvoznic idr.) namreč še naprej prehiteva nadgradnjo in razvoj železniškega omrežja. 10. Ob zmanjšani konkurenčni pred- nosti Slovenije v primerjavi z ra- zvojem železnic v sosednjih dr- žavah (Italija, Avstrija) strokovna javnost poziva k večji dejavnosti politike pri vključevanju Slovenije v pomembne evropske prometne koridorje. Med devetimi evropski- mi koridorji v jedrnem omrežju ni več proge Dobova–Ljubljana–Je- senice kot dela nekdanjega X. ko- ridorja. Predlagamo, da se ta smer ponovno vključi v jedrno omrežje (in s tem zagotovijo tudi evropska sredstva). Razprava v okviru okrogle mize se je razvijala v različnih smereh in obravna- vala raznovrstna vprašanja razvoja že- lezniškega omrežja v RS. To je očitno potrdilo neobstoj javne razprave na tem področju. Zato pozivamo k organizaciji strokovnih in drugih javnih razprav in delavnic in s tem k soočanju mnenj v iskanju najboljših prostorsko-gospodar- skih in družbenih rešitev, prav tako pa k predstavitvi dobrih praks in pobud. K temu si bomo prizadevali tudi v DUPPS z nadaljnjo organizacijo stro- kovnih srečanj in predavanj na temo integracije prometnega in prostorskega načrtovanja. Ugotovitve so bile poslane Jerneju Vr- tovcu, ministru za infrastrukturo, mag. Andreju Vizjaku, ministru za okolje in prostor, Skupnosti občin Slovenije, Združenju mestnih občin Slovenije in Združenju občin Slovenije. V vednost so bile poslane tudi drugim, kot so Vlada Republike Slovenije, Državni zbor Republike Slovenije, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja Mi- nistrstva za okolje in prostor, nosilci urejanja prostora po zakonu ZUreP-2, Zbornica za arhitekturo in prostor Slo- venije, Inženirska zbornica Slovenije, regionalne razvojne agencije, Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani, Oddelek za krajinsko arhitekturo Bio- tehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, Center za prostorsko socio- logijo, Oddelek za geograjo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Fakulte- ta za gradbeništvo in geodezijo Univer- ze v Ljubljani, Univerza na Primorskem, Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru, Društvo arhitektov Ljublja- ne, Društvo krajinskih arhitektov Slove- nije, Društvo vodarjev Slovenije, Zveza geografov Slovenije, Zveza geodetov Slovenije, Slovenska tiskovna agencija in drugi mediji. Dr. Alma Zavodnik Lamovšek Društvo urbanistov in prostorskih planerjev Slovenije, Ljubljana E-pošta: drustvo.dupps1@gmail.com Opombe [1] Prispevek Predlogi za pospešen razvoj ključnih projektov slovenske železniške infra- strukture (sklepi 27. Sedlarjevega srečanja urbanistov, 3. 6. 2016 v Ljubljani) je dosto- pen na spletni strani http://www.dupps. si/uploads/4/8/8/8/48885097/predlogi_ razvoja_%C5%BEel_infrastrukture_-_dru- stvo_urbanistov.pdf.