Uubllanl Izid volitev na Kranjskem. (Po političnih okrajih.) Sircnke: JDS SKS SLS NSS . i' C c,rhii!ca: 253 335 896 27 ^rriOiiielJ: 212 1086 1002 90 Kjninik: 461 1575 3484 220 Kočevje: 985 587 2848 199 K ranj: 904 1143 4787 329 Krško: 286 2509 2723 162 Litija: 270 1040 2826 342 Ljubljanska okolica; 640 2387 4423 557 Novo mesto: (.? 342 3277 2897 190 Radovljica: ’ 545 977 2251 488 Vsota: 4898 14916 28137 2604 1143 480 713 949 1722 1737 299 1585 188 1195 270 655 9190 6929 (Prišteti je Se treba rezultate iz občin Škocijan, Tržišče y Krškem, JLt so doslej še neznani.) Po dosedaj došlih poročilih so izvoljeni v kranjskem volilnem okrožju: sodrug Etbiu Kristan; dr. Gregor Žerjav (JDS); Jakob Knšar, Ivan Majcen, Ivan Pucelj in Janko Rajar (SKS); Janez Brodar, Josip Gostinčar, Josip Nemanič, Janez Stanonik, Karel Škulj in Anton Spšnik ♦SLS); Marcel Žorga, Valentin Mlakar in Vladislav Fabjančič (kom.), Izid volitev na Štajerskem« (Po političnih okrajih.) Stranke: Brežice: Celje: JKonjice: Ljutomer: Maribor: ■ -Slov. Gradec; Prekmurje: .Vsota: (Prišteti je treba reaultate iz Baš, Pilštajna in Zabukovja v Brežiškem okraju.) Po teh poročilih so izvoljeni v štajerskem volilnem okrožju sodrugl Etbbi Kristan, Filip Kisovar, Jože Kopač, Rudolf Oolouh, dr. Milan Korun; minister dr. Kukovec (JDS); Miha Koren in dr. Lemež (kom.); Ivan JPoškar, Fran Pišek, Jože! Klekl, Martin Krajnc, Vladimir Pušenjak, dr. Korošec in dr. Hobnjec (klerikalci); Deržič (nar. soc.); Ivan Ure&, Josip Drofenik, Ivan Mermolja in dr. Bogumil Vošnjak (SKS). SLS NSS JDS JSDS SKS PS KSJ 1387 159 409 2083 2415 62 216 4805 422 1199 4601 2196 77 2583 1061 37 197 770 622 15 32 2328 67 282 314 1653 16 80 5233 938 1009 ‘1650 3253 1B4 2644 4748 299 747 2722 4094 83 394 2558 219 441 4128 36 208 5437 123 172 989 153 1497 108 27557 2266 4456 20257 15084 1940 5fi6& Razpust Biarochiega predstavništva. Beograd, 29. Ministrski svet je z ukazom od 28. novembra sklenil, da se razpusti začasno narodno predstavništvo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Beograd, 29. Ministrski svet je z ukazom od 28. novembra sklenil, da se razpušča narodna skupščina bivše kraljevine Srbije ter zemaljskj sabor Hrvatske. Siavonije in Dalmacije v Zagrebu. Obenem se s tem ukazom smatrajo za razpuščene vsi ostali pokrajinski deželni zbori Debata o rapallski pogodbi v italijanski zbornici zaključena. Rim, 27. Ministrski predsednik Giolitti je v zbornici koncem debate o zakonskem načrtu glede ratifikacije rupallske pogodbe izjavil, da obstaja za varstvo manjšin splošna pogodba, ki izreka obveznost za spoštovanje manjšin. Pogodba Jugoslovenov v Rapallu da se niti ni dotek-nila tega vprašanja, ker poznajo tradicionalno, najbolj dalekosežno lojalnost Italijanov do drugih narodov. — Potem je bil z 253 proti 14 glasovom sprejet prvi del dnevnega reda Luzzattijevega, po katerem zbornica odobrava sporazum z dne 12. novembra. Drugi del dnevnega reda je bil sprejet soglasno. Drugi del veli: Zbornica izreka željo, da se v Rapallu proglašeni dobri odnošaji razvijejo na skupno korist obeh pomirjenih narodov in Evrope; zaupajoč, da ne bodo oni deli narodov, ki so ustali onkraj obojnih meja, mogli v popolni varnosti uživati najsvobodnejšo uporabo jezika, kulturo in spoštovanje, priporoča zbornica vladi, da ščiti velike ideale našega plemena in višje interese domačega gospodarstva na Jadranskem morju. Zbornica je nato sprejela zakonski načrt % 215 glasovi proti 15. RADIČ NA VOLIŠČU. LDU Zagreb, 29. Pomlloščeiil Radii je včeraj takoj iz zapora odšel na voliSče, kjer }e zaklical, ko le spustil kroglico v Volilno skrinjico: »Živela republika!« LDU Zagreb, 29. Snoči ob 10. zvečer le odšel sprevod manifestantov, v katerem ®o bili pri&taSi hrvatske zajednice, fran-kovcev in seljačke stranke, Pred stanovanje posl. Radiča ra dr. Gjura Šurmina, katerima so priredij velike manifestacije. IZPRAZNITEV JUGOSLAVIJI PRISOJE. NEGA OZEMLJA. Rim, 27. JukosIovenski listi so nedavno temu pisali, da bo ozemlje, prisojeno Jugoslaviji, a še zasedeno po Kaliianski vojski, izpraznjeno decembra meseca. »Messaggero« pravi, da so te vesti samo usihanja, ki nimajo doslej še nikakršne podlage, ker rapallska pogodba ne vsebute nobene tozadevne določbe in se bo m»iam na mamka inštituciia. ki bi delavce uvedla v tehnično delo in ki b' niihovo tehnično znante močno razširila, da bi modi samostojno na tem ooliu delati in da ne bi bili več odvisni od meščanskih šnecilalistov. Naša bodoča nalosra na tem poliu Je da na rednih vseruskih kongresih delavce najrazličnejših produkclisJch panotr zainteresiramo in lih navajamo k tehnični samostoinosti.« Taki * Pravda«. Nas zanima zlasti drus?i del članka (priobčen v »Ro-s*a« od 26. novembra 1. 1926), kjer povorf o potreb! »tehnične izobrazbe« delavstva. Ttl bi delavce napravila neodvisne od meščanskih špeci-ialistov. - Kdor se hoče tehnično v ožiem smislu izobraziti, da nastopa lahko kot tehnični vodia, mora obiskovati ?elm enStroine tovarne«. Kai le pametneje: Ali takoi sociializiratl. doseda-nio bnržukko vodstvo ooonatl in Čakati. da tovarna na do! propade dokler se neka? delavcev ne Izuči ta izvežba v vodstvu. al: oa le oametne-ie oonrel poskrbeti delavcem potrebno šolunic v delavskih svetih in potem šele misliti na sociializaciio? Kal ’e botiše za oovzdjgb produkcije: Al: da fabrike stoie. doitler se potrebne IfndJ ne Izšola, ali le bollše nnnret nudi Solati kakor to namerava'© v NemČHi in Potem pričeti s do~ družablieniem. Odgovor na to a! težak. Po volitveh v konstituanto. h dosedanjih rezultatov volilnega boja ie razvidno, da ie dosedanja ^vladajoča cosooda. naisibo klerikalna aji liberalna s svoio dosedanjo politiko zavozila s tira. kier bi imela Šč Vmoatiie jiudstva Pomislimo le. s kakšno moeočnostto le dr. Šušteršič trosp^daril še ored par leti v Sloveniji. Nieeova domena ie bila absolutna Le v Liubliam so imeli liberalci šp državnozborski mandat ki sra dobili ob absolutni večrni ljubljanskih vo!ilccv. S Šušterš!čem pa ie oadla ta sila in volitve v Konstitu-anto so klerkalnemu polomu dale izraza v številkah ki pomenilo v Slovenili velik oolitični preobrat L C7’rom na številne stranke, ki so se udeležile teli vol:tev. ie Število klerikalnih klasov nadlo več neso za 100 odstotkov, dočim so sociaino-de-mokratičnl in komunistični narasli daleč nad 44.000 srlasov. Ako bi bilo socialistično delavstvo brez narodnih sociialistcv ejasovalo za eno listo bi bili delavci ornadnikl kmečke delavske zveze druea naimočneiša stranka v Slovenili. Moč proletarskih sloiev lna. samo združiti io ’e treba v Dametno fronto, ki bo s treznim načrtom vodna politični boi v nrid vsetra volil-stva. Klerikalci so dobili za Šušteršiča nad 100.000 elasov. danes oa le okolo 55.000. Socialm demokrati smo dobili v Slovenili pri teh vol'$vah 29.000 elasov in komunisti oKolo 15 000. Zlasti ie nomeniben uspeli na štalerskem. kter so naSi volilci združil1 pocilaln.odemokratičnih klasov nad 20.000. dasi so komunisti napra- vili razdor pod krinko zedlnjevanta. Prav posebno se odlikuleio Celie m Maribor z okolicami. Savlniska dolina, Koroška. Ptui. viničarji. Brežice in železniške proee. Na štajerskem vlada silno navdn-šenie med sociialnimi demokrati. Z mariborskega delavskeaa doma vihra rdeča zastava in vsi ml smo ! vzradoščeni nad lenim usnehom. Id se izraža deloma v doblienih mandatih še boli na v dasovib ki so bili oddajni za kandidate republikanske socHalne demokracije. Te voFtve so pokazale iasno. kakšen silni nolitični faktor ie slovensko liudstvo postalo no preobratu in kakšno uloeo uteene v bodoč‘h letih imeti ta lindska množica v politiki, čo bo znala to svoio silo Izrabiti v prid proletarskega naroda. Krivični volilni red nam te B!cer odvzel natmani dva mandata, ki vh d^be komunisti, dasi nimak) s soci-iahio dernokracMo sorazmernepa šte-vlja elasov. EnrJ^o se srodi tudi liberalcem. ki so kliub velikim ostankom nad koPčniL5 vendar silno nesrečno izšH iz teli volitev. Sociialna deniokraciia le v Slovenci tretia naimočneiša stranka, ki lo prekaša io še klerikalci in samostoi-než>' za nar sto klasov. Zavedaw>č se po teli uspehih svoie odirovornostt Vnf franka deln kl čenio vsem vo-' I'lcem in nevol‘lcem. da nac ta 5e nrav posebno kliče na delo. da ori nribodniih voptvah tudi dobimo našim flasovorn primerno število zastopstvo in ustvarimo močno stranko Za to na delo! Izid volitev v kon&tiiuanto v ostali .Jiigošftviji. Kakor so nas iznenadila poročila o iz du volitev v konstituanto v Sloveniji. ravnolaio so nas razočarala Drya poročila o izidih do srbohrvat-skem delu Jmroslaviie. Po poročilih iz Hrvatske ie sklepati, da tu trium-fira Radičeva ideia seliačke republike, K temu le priomosiia veliko tudi sama vlada, k iistvarin poVtične mučenike. V Macedoniii so oa doseefi lepo zmaeo komunisti. Po celi Jttao-slav;ii so oa Poraženi demokrati kateri: bo nrišlo v konstituanto v nal-bolišem slučaiu 60, (To deistvo nam tudi dokazule. kaki dobri psihcloei množic so politiki jugoslovanske de- mokratske stranke, k! so upali na 190 -200 demokratskih mandatov.) Splošen izid bo zelo dobro izpričevalo za nezadovolinost Hudskih množic z dosedaniiml novoln!mi razmerij jn vladami, posledice vome psihoze in kar ie elavno hreneneme množice po brezskrbnem, udobnem In neomejenem uživanln. In čim bolt premo nrnti Oriientu. tem močnele tahko onažamo posledice netzobraz-be. nizke razvoine stonnle. kar na »e posledica t?soč!etneea duševnega In telesnega suženistva. Z vso nravico lahko trdimo, da le ori teh volitvah zmaeala demapoena, Izidi nam o tem tovore. Vsi preroki vsemoiroč h idet in nebes so dosegli znatne usnehe na račun nizke razvojne stoonle množic. S skrbnimi očmi lahko tdedamo v bodočnost, kake bodo oosledice. KalH demauo-* oiia le še zmerom bila dvoina nesreča. V na .leilnllh vrsticah podalanvi dostdai Jošla poročila o Izidih volitev v konstituanto do Dosameznttt okrožjih In sicer: Izid volitev nn Hrv at »kem. Izid volitev v belovarskf iuoanlB brez koorvniškeea okraja ie nastopni: Demokrati 8042. hrvatska zaied» niča 1229. Radičeva seiiačka stranka 47.634. radikalci 485. ljudska stranka 607. komunisti 902, seliački save* 310 Irank ovci 958. Izid volitev v «£*afikem okraju j« nastopen: Demokrati 116 hrvatsk* zaedn:ca S4. Radičeva stranka 5737« radikalci 15. Iludska stranka 39. soci-lalrH demokrati 166 komunisti 22. Irankovci 72. seliački savez 55. Izid volitev v karlovškem okraju; Demokrati 332. hrvatska zaednica 533. Radičeva stranka 5461. radikalci 149. iludska stranka 93. soclailnl demokrati 98. komunisti 948. irankovci 72. seliački savez 99. Pfifinlt izid volitev v varaždinski zunanji! ie nastopen: Radičeva stranka dobi 8 nekval. mandatov ia 3 kval’ficirane. demokrati 1 mandat (nv.nJster dr Križman) ljudska stranka 1 mandat (dr. DeželiČ). Izid volitev v zatrrebškj žuoanift se napoveduie njstonno: Demokrati 3 nekval. In .1 kvalificran mandat. Rad»čeva stranka 9 nekval. in 3 k val, mandate, hrvatska zaednica 1 mandat Vukovar. Dosedai še ni znan izid volitev s 27 volišč. Brez teh yoUšč if» razmerie pastonno: Demokrati 4?24. hrvatska zaednica 4702. {Radičeva stranka 8Q48 rad:kalci 24.486. hndska stranka 2040. socnalni demokrati 2065. komunisti 6134. Izid volitev v nožeškl žunanlli brez volišča v Stivicah ie naslednji: I emokratj 7373. hrvatska zaedn:ca 1572. j^adičeva stranka 22.850. radikalci 3117. iUidska stranka 1372. socnalni demokrati 2770. komun:stf 214. Čehi 778. frankovci 303. V llčko-krbavskl županij' manika š? izid volitev iz Laoca. Brez te 92. delavska zveza 71. Izid vol:tev v volilnem okrožiu Sarajevska okolica ie nastooen: Jutro^! o venska muslimanska ortraniza-cha 21.520. komumsti 4432. hrvatska Ibtdska stranka 1720. delavska zveza 5207. hrvatska delavska stranka 1906. radikalna stranka 5789. socialni demokrati 476 muslimanska izven strankarska l!sta 276. srbska narodna oreanizaciia 1014. lugosloven-*ka demokratska stranka 722. Izid vol'tev v DalmacHl. Snllt. Po dcscda? dosnelih vesteh fmamkalo samo številke tz dveh ali treh volišč maniše?a obsesra) le izid volitev nastoneu: Demokrati 5148 trlasov. komunisti 7623. radikalci 5857. delavska stranka 9375. dr. Drinkovič 2683. liudska stranka 12977. Izvenstrankatska skuoina 3804. Količnik znaša 5100. -Mandate »o dobile: Liudska stranka 4. delavska 3. komunisti. rad:kalci. demokrati In Izvensfankaril no eneea. Vseoa skuuai le Glasovalo samo 55% v volilni imenik vpisan.h volil-cev. V mestu Solltu ie bilo oddanih £635 elasov od 7379 voisan:h vo-fitcev. Od teh so dobili demokrati 627. komunisti 1298. radikalci 110 sellačka stranka 426. dr Drinkovič 61 1'udska stranka 123. Izvenstran- karska sku n'na 990. * ’ 1 Izid volitev v Srblfl. Po dosedai došlih vesteh o volitvah v ustavotvomo skupšč;no v me-tah Srbiie (rezultati iz čačaškeea. pi-fošketra. tonliškeca in thnoškeea okrogla Se n!so znani) so dobili radikalci 37 mandatov, demokrati 24. se-llačka stranka 12. komunisti 9. Ri-fcarčeva skupina I mandat. Tl izidi M še niso končnoveliavnl. ker mu ie treba Se nekai maniših korektur. Po vesteh iz Macedoniie imato komunl-*?* absolutno večino. V Vojvodini bodo imel' naivečie število mandatov ra^kald. Behrrad. Rezultati iz Cačaškesra piroškeea. toniKkeea in tlmoškeira drrofia Se niso znani. Radikalci 37 mandatov, demokrati 24. seliačka strada 12. komunisti 9. Rlbarč***'* •kitoma 1 mandat. Belirrad. Izid volitev v melah Srb ie ki oa le Se ncoonolen. *er Radikalci 42 demokrati 28. savez zern-Heradnika 9. komunisti 11. reoubH-kanci 1. Ribarčeva skupna 1. V smederevskem voiMnem okrožiu so dobili demokrati od 5 mandatov 3 Krvave-voHtve v črni erod. VoI:tve v Kolašinu v Crni trorl so potekle krvavo. Ravno med elaso-vaniem so vdrli na volišče pristaši razkralia Nikole ter nričeli razeania-ti volilce. Orožniki in omladina so se 1% oostavili v bran Nastalo ie strelni® ter so bili 1 voiak in 2 napadalca ubiti. Mnocro napadalcev ie bilo rcmiervh. ostal’ na so noheemili. V smederovskem volilnem okrožiu so dobili demokrati od 5 mandatov 3. Cetinle. V Črni eori so dobili radikalci 1. demokrati 4. komunisti 4 ki renuMikanci 1 mandat k Dvojna Igra komunistov. Že samo deistvo. da so se komunist' udeležili na Hrvaškem in v Srbtii občinskih volitev in tud’ volitev v konstUuanto. kaže dvoličnost niihove nolitike. ali boliše. niihovo neodkritost. Vsak ve da čista komunistična nolitika. kakršno zah.e-va Moskva Dravi, da dcavstvu ni treba da b? se boriln v današnlem družabnem redu za katerekoli socl-ia!ne reforme v sVn?n korist, temveč da mora vso svoio Sijk> usmeriti prlinole na svoi končni cili. t. i. na osvoiitev oblasti iti vzpostavitev sovietov. Za nravema komunista ie frrei vse drupo kar ie Izven te?a lnoso-aina tzd.vstvo. Prava komunistična taktika zahteva večnih štraikov. revolueiionarn!h akcii. razbiianta vseea obstolečeea in V.stva'lan;a tako slaheea stanla za delavstvo, da bi se delavstvo tem preie dvlore.m ne bi bili komunisti, temveč t »di sama *$ocHa!oatri?oti«. Tei»a seveda že z ag rtm na ruske miliione delali ne bodo... Kako bi moc?li tore! Imenovati komtnrstično pofit'ko in komunistično volilno kamoanio drugače ka^or dvolično, hinavsko — skratka: klerikalno? Eno oa bo d^bro: to namreč. da bo tu» kmalu sno7ualo. kako erdo ie b;lf» od komunistov varano... Telegrami. ARETACIJA ACURTUA V ZAGREBU. LDU Zazrob, 29. Državni pravdi!ik le po iiiSnl preiskavi prt državnem pravdn1-ku Acurtiiu Odfcd* njerovo aretacijo, ker ie Ml v zvezi s HorthySem In tiabiliureov-cL Aretirana Sc tudi Acurtlieva tena. Kakor znano. !e bil Acurti državni tožiteJi v znanem veleizdajniftein procesu proti Srbofli v Zagrebu. IN DR. JEGLIČ. LDU VarSava, 29. Bresiavskt V ti er o-Skof Je katoliSki duhovščini prepovedal, udeležiti se ljudskega glasovanja v Zg. SlezUL V svoiem pastirskem pismu Je poudarjal potrebo, da se cerkev vzdrži politike. ZAKONSKI NAČRT PROTI BOMBAM V ITALIJI. Rim. 26. Evo zakonski načrt mi-nistrskeea predsednika Giolittiia v petkovi seli italiianske zbornice za ootlačenie rabe orožia: Člen l. Kdorkoli brez uoravičeneea razlotra nosi. ima in hran' eno ali več ročnih bomb in druea eksrlozivna In užiealna o^odla kak'^nekol: vrste se ka^iuie z zanorom od 2—5 let in s posebnim nadzorstvom varnostne oblasti skozi pet let Ako ie bil kaznienec že orei kaznovan radi oreereška iste naravi radi nrestnnVa tičoče^a se orožia ali raznesi!, ali zaradi zločina nroti osebi ali last?vni. se lahko kaznuie s prisilnim bivališčem, člen 2. Določbe predidočeva člena se unorabliaio tudi nroti onemu, kater bi brez upravičenega razlo?a nosil, imel in hranil raznes la, člen, 3. če sodeluie več oseb nri teh nrepreških. ie vsak sokrivec -n udeležnik enako podvržen določbam 1. člena. Iste odredbe se nHmeni’i‘e'0 nn nosr-cševalce ;n skri-valce.'Člen 4. Kdorkoli kot skladiščnik al! čuvai v smodnišhicah. delavnicah. volaSntcah in drncih iavnih ali zasebnih skladiščih ali kakorkoli kot hran:tell ročnih bomb. razneslvvlh snovi no nenrevidnosti. nemarnosti ali orez:raniu nredoisov ukaz-ov in d:scinline omopočuie odnašanie varovanih stvari, se kaznuje z zaporom ________________jTAPRBJ. __________ od 1—3 let. Tel kazni se lahko doda posebno nadzorstvo varnostne oblasti. Člen 5. Izvršitev kazni, naloženih zaradi oreereškov. kakor lih vse-b itelo predidoči členi, se ne more od-ff^diti v smislu člena 523. kaz. zak. Člen 6. Izvzeti od kazni so tisti, ki tekom 20 dni oo razglasitvi tesra zakona naznaniio in izroče varnostni oblasti ali tam. k>er ie ni. ooveliništvu kr. nrg*'nikoy. bombe in razaeslilva orodia in snovi ki lih imato ali hra-niio. POPIS CEHOV INTERNIRANCEV. LDU Praga, 29. Politična uprava sestavlja zapisnik vseli onih ljudi, ki so bili med vojno internirani ali zaprti hi ki zahtevajo za to odškodnino. Doslej se Je priglasilo 761 oseb, katerih zahtevki znašajo na odškodnini 15. 325.974 kron. OGRSKO DELAVSTVO SLEPO ORODJE. ŠOVINISTOV. LDU Budimpešta, 29. Različne delavske zvere, ki so bile ustanovljene po razpadu proletarske diktature tn ki so sl postavile za cftl razen izboljšana gospodarskega položaja delavskih slojev tudi obnovo dežele, so dne 15. septembra sklenile združiti se v blok, čigar izvršujoč organ bi bila 9 članska komisija. Madžarska deželna delavska stranka Je bila pozvana, naj vstopi v blok. Ko so se vodi teli! te stranke za to brrekll, se Je vršilo v vodstvo stranke dne 27. septembra posvetovanje, pri katerem Je predsednik poudarS, da Je že pred dalje časa prekinil stike * mednarodno sodialno demokracijo bi da stoji na nacijonalni podla«!. Hoče se udeležiti težke naloge pri vzpostavi dežele In stopiti s svojo stranko v blok nacljonalne delavske zveze. Pri posvetovanj« se Je ugotovilo 6 točk, v katerih se med drugim Izjavila, da stoji blok na narodnostni podlagi In da si stavila za cfi? organizacijo tar polrtično tn gospodarsko okrepitev delavstva. Posamezne stranke so dolžne, da se pri tem materlialno podpirajo, ohranijo pa v točkah, ki nasprotujejo njihovim programom, popolno svobodo. FFRANCIJA PROTI KONSTANTINU. LDU Pariz, 29. Kakor poroča »Mattn* Je francoska vlada prediajrala angleški vladi, naj arSko ljudstvo posvari, naj ne pokliče nazaj na prestol bivSega kralja Konstantina. V slučaju, da s« kralj vrne, naj se Grški odtegjje finančna in politična pomoč |n naj se zagrozi s prekinienle-n dlplomatičnfli odnr>šaiev. AnsIeSka vlada le predlog odklonila. ANGLEŠKI PREMOG V FRANCIJI. LDU London, 29. Pri konferenci angleškega radarskega ministra s francoskim premosovnfm kontrolorjem Je b*la razveljavljena pogodba, po kateTl Je Velika Britanija dolžna oskrbovati Francijo s 45% vse<;a premoga, ki ga Izvaža. Angleškim rudniškim posestnikom tn premogovnim z voz n ikoni Je bilo naznanjeno, da morejo po svoji volji sprejemati ali odklanjaj cone, ki Jih nastavliaio francoski impor-t«rU. Obveznost. dobavUaU Italiii gotovo množino premoga, ie oatala v veljavi. POLOŽAJ NA ANGIESKEM. LDU Pariz, 2S. Listi poro5aio Iz Londona: Včeraj so biSe Lrdatre nadaljnje odredbe za varstvo raznih poslopij glavnega mesta zoper eventualne napade slnlajnov-cev. Okoli poslopij, kjer stanujeta Lioyd Goorae in Bonar Law, kakor tudi oko’i nekaterih ministrstev, so zgrajene barikade. Pravica do vstopa v parlament Je preklicana. Kakor poroča »Journal«, Je vhod v tajništvo za Irsko zaprt z železno verigo. Sir Greenwood se vozi po slavnem mestu v oklopnem avtomobilu. Urad za zunanie pošle Je podoben trdnjavi. UDl'šEN.4 ZAROTA V MOSKVL LDU Hdsingfors, 29. Po neki ruski vest! Je zadnjo protirevolucionarno zaroto zoper sovjetsko vlado v Moskvi izdala neka plesalka, kateri Je bila zarota znana. Plesalko so kasne!e zadavili Od udeleženih so jih 60 ustrelili- RAZNE VESTI. LDU Pariz, 29. Na zborovanju socija-llstlčne zveze senskega departementa Je prečital po glasovanju Frosard izjavo, ki opozarja na preteči razkol socijallstične stranke. v LIH). Moskva. N. nov. (Brezžično.) iz Čite iavllak). da se ie k itn's Kirn četam posrečilo, da so zasedle mesto l'ruo. katerega so se bile oolasrie čete ereneraia Uneerna. naslednika Atanuina Seinenovva. Zadružna Sola se otvori v letošnjem zimskem tečaju. Vpisovanje se vrši prt ravnateljstvu državne trgovske šole v Ljubllani, Kongresni trg št. 2 dne 6. decembra od 9. do 12. ure dopoldne. Pogoi za sprejem v zadružno šolo je dopolnjeno 16. leto in dovršena ljudska Sola. K vpisovanju je treba prinest! krstni list in zadn!e Šolsko Izpričevalo ter 20 K kot vstopnino. Šolnine ril nobene. Pouk se bo vršil na Dr L reaiut gimnaziji, Poljanska cesta, bi M začne v torek, 7. decembra ob 3. uri popoldne. Zadružna Sola bo trajala približno do -konca aprUa I, 1921, — Ravnateljstvo. Kili Mka „MEf. Času primerno čtivo kupujte, čitajte. razširjajte BROŠURE? IV. Drsava orihodniostl. Cena 40 vin. Narodno vprašanje in Slovenci. Cena 10 vin. Vun z enako volilno oravleo! Proč s carino na živila. Cena 40 vin. Zvišanlc duhon olač. Cena 10 vin. Tainosti španske Inkvizicije. II., lil tn IV. zvezek. Vsak zvezek po 10 vin. Katoliško svetovno naztranle in svo* bodna znanost. Cena 70 vin. Krst sv. Vladimira. Cena 50 vin. Cerkvene orlstoibine ali fitolnlna. Cena 30 vin. Razprave VII. rednega zbora iu^osl. soc. dem. stranke iz L 1909. Cena 60 vin. Koliko orlflče družinam vpoklicanih? Cena 20 vin. Razprave X. redneera zbora lueosl. soc. dem. stranke iz t. 1917. Cena 1 K 50 vin. Lurška pravlllca. Cena 40 vin. Francka In drueo. Spisal Etbia Kristan. Cena 50 vin. Primož Trubar In naša reforesacifa. Cena 50 vin. Pod spovednim eefiato«. II. del. Cena 2 K. Abditus: Naša gospodarska in socl-ialna vprašani«. Cena 4 K. Komunistični manflest. Cena 2 K. Eno leto v Narodnem predstavništva. Cena 6 K. Malskl spi« *za leto 1920V Cena 3 K. Abdi*u$: Naša eosoodarska In socl-lafna »orašanla. Cena 4 K. Eno ’eto v Narodnem oredutavništvu v Delzradu. Cena 6 K. tajski spis fza leto 1920V Cena 3 K Marks - Eneels: Komunistični manifest Cena 2 K. Pri vseb teh brošurah so cene višje 30%. - Scdrtrcl. sudružtcel Namčafte zcrornle kniižice naravnost ali po dopisnici pri upravi *>Napreia«. Ljub* Hana Frančiškansko ulica štev. 6 I. nadstrooie. — Vse podružnice »Svobode« onozariamo. da skrbe marliivo za razširianle ztforal navedenih bro?»r Oospod Volska popravila. Cenjena uredništvo »Nanreia*. V \a5etr. cenienem listu št. 274 z dne 27. t m. ie te*el članek nod naslovom »Narodni sociialist Volska a la komunist*, v Katerem oo^viiets ooualania med to vatno W*nkle in nlenlm delavstvom v Sevnici. Ker so navedbe v tem članku neresnične. Vas nozlvHam v smislu § 19 t. z., da priobčite v orv' nrihoaniih štev:lk na istem mestu, pod istim naslovom sledeči noora-vek: 1.) Ni res. da sem taz vodil mezdno sribanie lesnih delavcev iti bi bil kmalu zanelial delavce v nalv#*č;o bedo brezooselnosti res na ie da le delavstvo strokovnih orcram/adl picz vsaketra obvestila niihovin cen tral stavilo svoie zahteve m le na-rnrlno-socilalno zvezo obvestilo šele te.-lai ko tovarna niihovih p;'-eon huiskal kmete da nal tt.varni ne dalo lesa. ka>ti iaz nikier v sevniški okolici v obče nisem imel nobenih shodov In nisem n:kdar huiskal kmetov, da nal tovarni lesa ne prodalo, ker o celi zadevi niti nisem ničesar vedel. M Ni res. da le Vaša cr^anizacila noseola vmes in rešila zadevo kolikortoliko utrodno res rile. da le narodno-soeilalna zveza vložila ori ooverleoištvu za sociialnto « , fStev. 270. skrb vlotro da sr tako! razoišelo oo-* caianla in prepreči ustavitev obrata« medtem ko Vaša oruanizaciia ni sto-r rila tozadevno nikakih korakovj temveč se ie poeraiani udeležila šele, 24. t. m. brez vsakokršneea posre-dovania 6.) Ni res. da sem pri posra-laniih nastopal nerodno, da se ie delavstvo sramovlo ored meno-i. res oa ie. da sem ravno laz s stvanrm do< kazovaniem doseeel da obrata nt potreba ustaviti ker se les lahko dobi če vra hoče oodietie plačati po Drimernih cenuh in da bode tudi na-; ročil eotevo dovoli, če se bode oodietie za nie zanimalo in iih točno iz-polnievalo. Res le tudi. da zastonn:k! Vaše oreanizaciie ni stavil nobeneira predinera. amoak se ie samo pridruževal molim utemelievaniem 'tl nredlocont. 7.) Ni res da ie osrednto društvo lesnih delavcev še oravo* čisno oosevlo vmes in rešilo delavstva ored brezooselnostio. v katero sem l>h nahnil iaz. temveč ie res. da le delavstvo samo stavilo zahteve, ki niso bile soreiemliive in da le narodna socialna Zveza s svoto vloiro na poverjeništvo za socMalno skrb doseči a da so se oocraiania razpisala. nri katerih sem iaz s stvarnim utemelievaniem o nodnorl zastonni-!štva za socilalno skrb diisepel. da oodietie o.hratule še na* orel in celo izposloval primeren oo-v:šek. Z odličnim snoštovanteRt Diaco Volska. — (No. ta popravek oriohčulemo. kakor era le e. Volska roslal ker hočemo biti oblektivnl. Pomenili se na še bomo s tem eo» soodom o popravkih. Delavstvo oa nal samo sodi kakšna nevarnost mu ie pretila na bo tudi prav presodilo to stvar. On. ured.) Polftltne vesti. -b Ra/merje strank r Ljubljani L 1911 In 1928. Pod tem naslovom je priobiS včerajšnji »Narod« telo poučno m zal« zabavno statistiko odstotkov glasov, ki 99 }lli dobile stranke v Ljubljani pri volttvala 1. 1911 !n daties Priobčujemo jo še nil, da ne bo »Slovenec« rekel, da namenoma ustvarjamo dejstva iti s sofizmi skušam« on tli ti svoT »polom« v Kranjski prestolid. Slovenec« stoji namreč na stališču, ds smo »nropa-munisti so v Cirkvenici na Hrvatskem kvollli duhovnika Josipa Pavičiča, bivše-ga avstrijskega špijona, ki Je 1. 1914. trumoma dentmciral ljudi In jih pustil zapirali, za — župana. —divna družba sa ti jugoslovanski »komunisti«. In naši delavci, pošteni delavci, trpe 5e danes, da taki ljudje razcepijajoč in razbijajoč delavske organizacije po nalogu buržoazije delajo »delavsko« politiko?? + Na 13. kongresa češkoslovaške so-c8afeio-demokratične stranke je temed gostov prvig ovoril Belgijec Van d er Vd-dc, ki je poudarjal analogne razmere v če-ttoslovaški republiki tn v Belgiji. Govornik |e zahteval, da se mora sedaj, ne samo ni aarodnth, temveč tudi na mednarodnih Meh uresničiti socijaUzem, ter zahteval, dt češkoslovaška socialnodemokratska stranka pristopi k drugi intemacijona.L Tajnik iMg1e<4ub železničarskih organisacij Crarnp fe tejavll, da je naloga kongres*, posvetovati se o korakih, ki se morete storiti za *r»tvoritev družbe v novi red. Za socijal-a« demokrate Iz Nemčije je govora bivši taacelar Herman Muller, ki }e iz.avH, da |e češkoslovaška in nemška socilalna de-•tokracija pozvana, da nanovo vr-postavi Evropo. Za nemško socljalno-demofcratlč-M stranko v Češkoslovaški Je govoril se-Heller, ki Je padarja! skupne interese in skupne naloge proti kapitallrnru. Se-aalor druge mtemacijonale Huvsmans Je Situ isa pozdrave svoje stranke, ki Jr OSUla zvesta aocUaitamu to detnokraoi«. Predsednik kongresa Nemec le pripomni'-, da predstavlja kongresu zaradi soudeležba delegatov iz inozemstva veliko med-narodno socljatistično manifesta;!lo tn da K aa tleh mednarodne demokracije te da Češkoslovaška socijaina demoknclte stoli as tleh mednarodne demokrate in da bodo češkoslovaški sjcljalni demokrati ko bo prišlo do velike socijalno-demokratske svetovne revolucije, storili svoio dolžnost. + Za svetovno razorožitev. Pri raz-orožitveni komisiji Je lord Robert Cecil predlagal ustanovitev posebnega urada za ugotovitev kršitev pogodbe, dokler se ne osnuje mednarodna blokanda komisija. MJMen (Avstralija) In Lange (Norveška) sta zahtevala, da se uredi postopanje vsake psamezne države. Motta (Švica) le Izjava. da se strinja s predlogom lord Ce-ctta s pridržkom glede na položaj Šv*ce zaradi nevtralnosti in velikega števila tujcev.. Fock je predlagal, naj se uporaba Sena 16 prepusti posameznim državam. Na predlog, ki ga je stavil Bourgeois, Je sklenila komisija, da mednarodna blokad-m komisija ne bo stalna, ker je zato svet Merodajen. + Sestanek v Londonu. »Deutsche AHgemeine Zeitung« javlja iz Londona, da se je na prvi konferenci Lloyd Oeorgea in Leyguesa dosegel popoln sporazum glede podstav za plačanje obnovne vso*e, katero dolguje Nemčija. Angleškim oftcielnlm krogom je, kakor kaže, način ured'tve te-■seljnlh vprašanj jasen. Lloyd George te opustil misel, da bi se vsota določila Že sedaj. Najprej se fczvrši cenitev na Nem-Sfcem In šele potem se bo določba vsota. + Iz sovjetske Rusije. Preko KrisUJa-alje javljajo Dunaju: Sovjetska Rusija nima niti minute časa, da bi uživala svoio zmage. Boj proti lakoti, proti revščini In proti boleznim, to Je danes boj, v katerem do danes še nismo takih zuiag izvojevall kakor proti Wranglu... — Torej je po treh letih sovjetske vlade v Rusiji vendarle še nekaj nadlog ostalo, katerih tudi •metnost in spretnost sovjetov ni mogla odpraviti in zato se nam zdi, da današnja Rusija le še ni tak raj, kakor nam ga slika »Rdeči Prai>or«. Da pa naše komunistično glasilo ne bo trdilo, da lažemo, mu povemo, da smo zgornjo notico prevzeli iz poročil časnikarske agencije »Rosta«, t. J, R(uska) O(ficljelna) S(ovjetska) T telegrafska) A(gencija) in sicer iz št. 94. od 26. novembra 1. 1920. + Novi portugalski kabinet je deml-aHoniral, ker 'e senator Don Castro vladi T hnenu liberalne in demokratske stranke, to sta se združiti v opozk&o, dal nezaup-Me* Dnevna Odkritja o habsburško -propagandni agenciji »Agcncc Centrale«. »Večerni list« poroča po dunajski »Arbeiter Zeitung«, ki razkrinkuje početje habsburške propagande v Švici, naslednje? Dognalo se je, da je bila, znana švicarska korespondenca »Agence Centrale« v rokah habsburške propagande in da se je z njenim denarjem vdrževala. Švicarske oblasti so že uvedle preiskavo in gornjo agenturo zaprle. Za slovensko javnost je zanimiv tale odstavek lArbelter Zeituag«: »Ob tej priložnosti moramo listo dopisnikov te naj-podlejše Izmed vseh agentur, ki so se kdaj pečale v širjenjem lažajivib poročil, v toliko Izpopolniti, da je visoka plača v irua-kih privabita tudi časnikarje v drugih deželah, ki so sc za lepe denarce vdinjali nevarnim ciljem (upostav! Habsburgov-cevi) Tu je predvsem neki gospod Knaf-1KS iz Ljubljane, nekoč tiskovni načelnik klerikalne deželne vlade v Ljubljani, (to vsekakor ne odgovarja. Op. u.) Id je za mesečnih 10.000 jugoslov. kroa prodajal svoje jugoslovansko prepričanje.« — Brez komentarja. Opozarjamo hišne posestnike, da se drže predpisov glede posipanja In snažetija hodnikov. V nedeljo smo opazili, da marsikateri hlini posestnik ni posul hodnika pred svojo hišo, kar bi lahko povzročilo nesrečo. Obenem opozarjamo varnostno oblast, da opozori vse hišne posestnice da morajo v enakih ali podobnih slučajih posuti oz. osnažiti hodnik že v zgodnjih Jutranjih urah ta ne poznih popoldanskih urah, kakor se je dogodilo v nedeljo- Misliti je treba, kako lahko se ubije ali zlomi nogo na ledenem hodniku. To se mora vpoštevatl. Oklepne avtomobile, strojnice hi ročne granate je pripravil jugoslovanski militarizem v svrho »nemotene« vršitve volitev v Sloveniji No, gospodom sabljačem se td posrečilo, da bi smele tudi njihove kroglice odločati v zadevah, ki se Jih n« tičejo. Smo Slovenci pa vendarle »JcuiUi-ron« narodi iz volilne borbe. V kraju v ljubljanski okolici. Shod SLS. Na shodu je govori! gospod vaški župnik. Stikal Je, nevarnost za vero v slučaja, da zma^o so.........-iti. Vpi! Je, da bodo socijalisti vrgli krti te iole na grmado. Lahkoverne ovčice so se tega zelo ustrašile la vsled strahu In skrbi za vero se je vsul roj vaščanov, mož in žen, v občinsko Solo pogledat, če Se visi križ v učilnici. Ko so pa prišli v »obo iti videli knž na zid«, so te zadovoljno pogladili po sivih laseh. Gospod župnik pa s« le obrnil v stran In sc za-' , oIHvo stneitl. Mestna ftprovfeacOa te n sta vil a prodajo moke In mlevskib pridelkov sploh. Po svetu. — Vrnitev češkoslovaških delegatov te Rusije. »Pravo Lldu« poroča, da se Je de! socijalnodemokratične delavske delegacije vrnil Iz Rusije. Delegati menijo, da so razmere v Rusiji v prvi vrsti v moralnem otfiru strašne in nevzdržne. — Resen položaj v Slezi«. Po poročilih iz Katovic so Poljaki pognali v zrak tovarno olja v Novem Berunu. Ubitih te bilo večje število uradnikov glasovalne poJclje baje 40 do 50. — Mednarodni kongres strokovnih organizacij je sklenil, da je zahteval anuii-ranje vseh vojnih dolgov, in sicer po dostavku, ki so ga predlagali holandski dele-gatje, da naj vsoto nemške odškodnine določi zveza narodov In da zveza narodov posreduje pri izplačilu. — Skoda vsled požar« v. Liverpoolu. »Matin« javlja Iz Londona, da Je v Liverpoolu pri zadnjem požaru zgorelo za 400 tisoč funtov šterlingov volne. Domnevajo, da je bilo pri požiganju udeleženih najmanj IS oseb. — Aretacije v Dublinu. V Dublinu so pretekli teden aretirali 300 ljudi. Včeraj sta bila ob napadu pri Frermey ubita dva vojaka ter ranjena dva vojaka te en častnik. — Na Irskem so postavili taborišče za revolucionarne Internirance. — Miiltarlzacija v Rusiji. Sovjetska vlada je odredila, da se potom posebne organizacije vse ženske v Rusiji v svrho izdelavanja perila za vojake. Multurni ves nik. Socialistična družba, k! se je ustanovila 1. 1918. do danes še ni imela občnega zbora. Članarina, ki se pozneje ni pobirala, je biia precej visoka. Člani bi radi vedeli, kako in kaj. »Naprej« je že opetovano pozval g. dr. Lemeža, da naj uredi zadevo, da se bo mogel vršiti občni zbor, ali pa naj odda blagajno. Prosimo! — Več čla-nov. XVIII. umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu. Obiskovalci se prosijo in vabijo, da si to za razumevanje razvoda slovenske upodabljajoče umetnosti izredno važno razstavo ogledajo v nekoliko hitrejšem tempu, ker radi velikih stroškov ne more tako dolgo odprta ostati kot so bile navadno druge razstave. Do zdaj so bila prodana sledeča dela: F, Kratj: »Brž- kronika. Wranglov! vojaki v StmHču pri Ptuju. V Strnišče jc prišlo 1000 vojakov poražene Wranglove armade. V/rangel sara se nahaia v Carigradu. Komunisti — razbijači strokovnih shodov. Kakor komunisti pri nas na Slovenskem, tako imajo tudi zagrebški komunisti navado, da hodijo delavske shode razbijat, nikdar pa ne shode meščanskih strank. No, sedaj so jo tudi v Zagrebu vsled tega večkrat izkupill. Ko so prišli pretečeni teden v Zagrebu razbilat strokovni shod privatnih nameščencev, so jth zborovalci kratkomalo posadili na — hladno. Komunistična zvezda tone tudi na Hrvatskem . . . V izložb] knjigarne tvrdke Kletamayr & Bamberg na Miklošičevi cest! Je razstavil akademlčnl slikar Sterle več svojih slik. Med njimi se nahaja tudi slika gospoda Otomarja Bamberga starejšega, ki le prav dobro pogojena. Sliko je naročila Kranjska hranilnica za svojo slavnostno dvorano. Gospod Bamberg je že več nego 40 let član Kranjske hranilnice, ki je med tem časom zelo napredovala. Za njegovega predsedstva se te med drugimi Iz hranilničnlh sredstev ustanovilo tndl zavetišče za neozdravljive. Zasačena tihotapstva. Po uradnih podatkih so od prevrata dalje carinski organi na lužni železnici zajeli tihotapljenega blaga In denarja za 760 mlijotvov kron. Zagrebški kinematografi, Id »o MII doslej v protest zoper visoke davščine na prireditve zaprti, bodo s L decembrom sopel otvnrieni, ker finančni minister ni hotel popustiti, tastnkl kinematografov «o se pa naveličali čaka«. Nečloveški način zasliševanja. v Sarajevu se ie dogodil na polletji ta-le slučaj: Slavka Petrovič, 131etno dekle, te bilo obdolženo, da Je ukradlo svoji gosp> dinji zapestnico. Pri zasliševanja so H nastavljali na čelo revolver, groafli ji, da to obesijo ta pretepo, na kar se te dekle tako prestrašilo, da je padlo v omedlevico te resno obolelo. Zoper nečloveške *asH-Sevailce Je nvedena preiskava. Bitka s tihotapci. V DjevodjeJijl, na grško - jugoslovanski meji so skušali tihotapci 2B9fcovc Iztthotap!« na Grško. Obmejna straža pa je stvar zapazila. Vncda se je pravcata bHka s puškami ta bombami. BBo je voč mrtvih In ranjenih. Pr| cetinjskem sodišča Je bfta tereče-na razsodba nad 137 obtoženci, ki so bili obtoženi veleizdaje. Obsojeni so na pol leta j)o deset let. O obtožencev Je bilo IspuMenlh. ker se Hm le zaračunat 'preiskovalni zapor. Niki to ve žrtve. ♦ teo«, »Nežna misel«. T, Kralj: »Objem«. Jakorc: trije pasteli In štiri risbe. Mušič: osem slik. Skalicky: šest slik. Umetniški parlament. »U. J. L. U.« Id se snuje z veliko vnemo s sodelovanjem vseh umetniških krogov v naši Kraljevini obeta roditi najlepši sad. Kakor smo že lavRi se bo vršil o Božiču v Zagreba 1. Kongres Jugoslov. likovnih (upodabdj) umetnikov, v katerem bodo zastopani vsi umetniki po delegatih. Tl delegati bodo kot Izvoljeni poslanci tvorili nek umetni-3ki parlament, ki hoče vzeti v svoje roke vse važnejše um. zadeve državi sploh, kakor n. pr. oddajo javnih naročil, razpis konkurenc za državne in druge javne namene, podpiranje umetniških korporaci! umetniško šolstvo in um. vzgojo sploh socijalno skrbstvo za umetnike Itd. Srbski umetniki so Izvedeli že podrobne načrte za Izvršitev tega programa s pomočjo umetniškega sveta, ki bi naj bil prkioijen prosvetnemu ministrstvu. Zadnji dl udru-ženja je dosega prevstrojltev tega ministrstva v ministrstvo za prosveto In umetnost. Ce se to doseže se razvol umetnosti postavljen na popolnoma druge noge. S tako uvedbo bomo lugosioveni prednjačili vsem državam v Evropi. Talentov Imamo mnogo: če bo vsakemu dana prilika, da se razvije PO svojih sposobnostih, bo mogoče v razmeroma kratkem času nadoknaditi, kar smo v Času suženstva zamudili. Razume se, da je ta umetniški pokret popolnoma izvenstr-nkarsfci, tn umetniški pričakujejo, da bodo našli razumevanja in podporo za svoje načrte pri poslancih in ministrih vseh strank. Zemljevid sio'ensitejia ozemlja. Slovenska Matica izda kmalu zemljevid, ki obsega vse ozemljet koder biva slovenski narod in se govori slovenski jezik. Širok le 93 cm, dolg 127 cm ter predstavlja prvo večje kartografsko delo s popolnoma slovenskim imenovanjem. Sestavljen Je 12 štirih listov, katere lahko rabi vsakdo posamezno, ali pa se jih da zlepiti. Matica je vanj založila vse svoje premično premoženje tako, da ne more pričeti prej z iz-dajaniem knjig, dokler ne proda izdatnega števila zemljevidov. Zato naj vsak rojak naroči takoj zemljevid prvič zato, ker je gotovo njegova vsakdanja praktična potreha.-da ima prvi res slovenski zemljevid slovenskega ozemlja v svojem domu In ker v drugi vrsti podpre Slovensko Matico v nienih čisto kulturnih stremlje-njlh. — Zemljevid stane celoleten na štirih Ustih 80 K brez nalepljcttja. Naročnino sprejema Matica takoj In sicer 80 kron In posebej poštnino na račun enega izvoda Če bodo stroški večji, kar pa ni pričakovati, bodo morali naročniki še primerno vsoto doplačati. Mnogo matičarjev je plačalo naročnino za zemljevid te nalepljen)? že pred vojno. Ta plačila bo Matica vračunala. Opozarjamo na koncert v proslavo narodnega praznika, ki se vrši danes v »Unionu« točno ob 8. uri zvečer. Med Izvajanjem posameznih točk sporeda vstop v dvorano ni dovoljen. Prodaja vstopnic v Dolenčevi trafiki v Prešernovi ulici te zvečer prt blagajni. k Simfonični koncert v Mariboru! Mariborska -vojaška godba otvori tudi letos serijo shnfonlčnfli koncertov. Kakor slišimo, priredi kapelnik Ferdo Herzog letos sred! decembra svoj prvi koncert v tej seciijL Spored: 1. Zdenko Fibich: Uvertura »Noč na Karlstelnu)« 2. Vite*lav Nov--. Slovaška suita (5 delov). _. ..on Dvora* Polednice. (Simf. slika.) 4 Rihard Wagner Predigra k »Melstersinger.« Za to serijo so 'še predvideni: Ca}kowsky (simfonije) Glazounov. Cesar Frank, Rihard Strauss, Debussy. Bali o* L dr. Na enem koncertu te bodo proizvajala samo dela mariborskih skladateljev. Pomnožen orkester bo ttel kot lani tudi letos čez 80 godbenikov. Glasbena Matica. Sevčdkov komorni kvartet iz Prage pride v sredo L decembra v Ljubljano. Trije Slani kvarteta so bivši učenci profesorja Sevčika te Prage, čelist pa blvU učenec profesorja Heckerja iz Frankfurta ob Mainu. Ta umetniška če-tvorica te koncertrlrala s velikanskim uspehom v Rusiji, Angliji, Ameriki te Nem-tUl. V Ljubljani je imenovani kvartet kon-certrlral prvič leta 1893. Opozarjamo prijatelje komorne glasbe, naj ne zamudijo prilike poslušati zopet po dolgem časa najslavnejši slovanski godalni kvartet. V opernem gledališču na dan koncerta ni predstave, tako da ja dana občinstvu možno«, da se koncerta v kar ualobflnejšem številu udeleži. Zrak. 6. Številka prinaša Radi voj Reharjev! pesmi »66 večeru« In »Zgodbe«, med članki dr. Pivkov • »Oramatskem pesništvu«, članek v spomin Verovšku te Borštniku, Levstikov o »Pohujšanju v dolini šentflorjanski In Iv. Cankarjevo karakterizacijo oseb ta obrazov Iste farse: v pregledu pa nekaj poročil ter mariborski narodnega gledališča repertoar. Cena 3 krone. Šport, 23. številka všečna; Ragosor-ski: Program smučarjev; Športna zveza: Našim prijateljem; Q; Alpske vožnje ta Jugoslovanski autcmobltal klub; Prvenstvo Slovenile 1930. Progied prvenstvenih tekem U N. P, ; Nogometna tekma Avstrija-OgTska; Gostovanje OradJanske-ga na Dunaju; o rubrikah nogomet. Športna zveza (It seje načelnikov Športne zve-*el) Službene objav« (I* upravnega odbora, te poslovnega odbora, iz kazenskega!!) In Razno Je cbranih precej zanimivih pa tadi važnih poročit la sklepov. List krasita 2 slllsl te Oilraptade ta 3 V--avrove foto-8 rafij e Iz smučarskega športa. — Lj. N. -P. javila, da ie sprejeta v prvi razred po-leg S. K. Celje tudi S. K, Svoboda. Prvorazredno stanje prvenstva okrožja Ljubljane: L S. K. Ilirija: II. S. K. Slovan, HI. S. K. Svoboda. Prvaka drugega razreda sta sedaj S. K. Hermes za Ljubljano In S. K. Svoboda (Celje) za Celje. C. K. Ivan Cankar: Mimo življenja. Založila Ig. PL Kleinmayr et Ped. Bamberg, Ljubljana 1920. 8 pol. IV. + 230 str. Cena broširanemu izvodu 20 K, vezanemu 30 K, prednostni Izdaji na belem lesa prostem papirju 40 K. Trinajst novel ta črtic Iz svojih mlaiših let, med njimi več dozdaj še neznanih, je zbral Ivan Cankar ter knjigo po uvodni črtici značilno naslovil »Mlma življenja«. Kakor onkraj sveta, onkraj življenja živi večina njegovih oseb te zbirke. »Zakaj samo v sanlah, samo v tistem otroškem hrepenenju je resnica to življenje: vse drugo je življenja poskus*, pravi v »Lepi Vidi«. Slikar sanja v tujini o domovini kakor o svod ljubici, »vesti mladenki, umira v kopmenju in domotožju kakor popotnik brez doma. V noč, brez konca in brez cilja potuje njegov poet, ki so ga majhnega In šibkega pognali na cesto In za zmerom zaloputnNl duri za njim, In ki mu je mar cUja kakor Škrjancu, kadar Izžvrjoli Iz tople brazde. Razen teh »mi-moživijenskih« tipov je posedal Cankar tudi v globino otroške duše in je ustvaril dovršene psihološke študije, kakor so »Greh«, »V temi«, »O prešeah« ki ostanejo trajno med najlepšimi biseri njegove nmet-iiosti. Iz vseh na odseva čudovita lepota slovenskega jezika, ki jo je Cankar negoval ves čas z veliko ljubeznijo. Zato knjigo toplo priporočamo vsem ljubiteljem prave umetnosti. Otroški oder. Sestavila Marica Gregoričeva (Stepančščeva). Igrice za mladino otroških vrtcev in ljudskih šol. Dnntl predelani natis. Lično vezana knjigi, ki ie zelo lepo mikiavievo in božično darilo 'is malčke, obsega dvanajst mladinskih Igric, in sicer: Darežljivi otroci — 3'atska ljubezen — Zapeljivec — Kosec in žaiijlca — Kaznovani šaljivec — Tri žensklce — Ci-Ma vest. — Narodna noša — Bigitnčtk —> Na teletu — Snegulčlca — Pinelka Mehko vezana zbirka velja e Uraginjskfl doklado 19.20 K. Gospodarstvo. -» Državna trošarina (izpromembcV. Minister za finance je i naredbo z due 95 t m. uveljavil glede trošarine sledeče te« premembe, ki, kolikor ni izrecno rečena drugače, stopijo v veljavnost izza 1. de« cembra 1920. Tarifne Izpremeinbe; L Olje vseh vrst prosto. 2. Obločnice plačajo mesečno za komad 10 D v srebru (doslej 1C Dinarjev v zlatu). 3. Žarnice: a) do lil normalnih sveč prosto (doslej 5 D v zla« tu); b) nad 10 do 32 normalnih sveč zi komad 5 D v srebru (doslej 5 D v zlatujg c) nad 32 normalnih sveč za vsako nor« malno svečo 0.20 D v srebru (dosleef 0.50 D v zlatu). Nove postavke veljalo brez omejitve na gotov rok. Za neproda« ne, a oznakovane žarnice se troša. ma po« vrne, 4. Mestna razsvetljava tudi dek« trlčna ali pUnova, Je prosta (doslej Je pl a« čala polovico normalne trošarine). 5. Kre« »Iva, navadna z vrvico, ki se ne vžigala s pomočjo tekočin, plačajo 0.50 D v sre« bru (doslej kot žepna kresiva do 23 gn teže 1 D v zlatu). Oznakovana bodo s po« sebnim znakom. 6. Kisova ktselika plača ta vsako stopajo jakosti 4 D v srebrit (doslej 2 D v zlatu), nje sirovtna kalcijev: acetat pa za 100 kg 150 D v srebrn (da«, slej 100 D v zlatu). 7. Mineralne vode na« ravne In umetne plačajo za liter 0.20 D v: srebru (doslej naravne 0,20 D v zlata* umetne pa 0.10 D v zlatu). Dell litra s« računajo za take (doslej za cel liter). 8, Stisnjene droži »o proste. 9. Ostali troša« rtaskl predme« plačajo Se enkrat toliko f! srebru, kolikor so doslej v zlatu. Navadni sladkor n. pr. plača za 100 kg 200 D tl srebrn (doslej 100 D v zlatu). —• Drugo Izpreraembe: L Dnevna proizvodna z mož« nost navadnih žgatalh priprav se račun^ ako kotel nima nad 80 Htrov prostornin^ • šestimi polnitvami (doslej s sedmimi), i* ako Ima nad 80 Utrov prostornine, s potk ml (dosiei šestimi) polnitvami. 2. Pivovar« narjem, ki plačujejo trošarino po hektoH« terskih stopnjah Izvlečka plvnega mošta, ta proizvajalcem sadnega žganja, ki prali« vedo v jednl proizvodni dobi, to je v ča* su od 1, septembra enega pa do 31. avgu« sta sledečega leta, toliko sadnega žaanji,;. da odpade narti vsaj 12.000 D trošarine, s« dovt*l proti varščtal odlog do konca trot« lega meseca vStevH oni 1. mesec, v kale« rem se je pivo odnosno žganje proltveto# (N, pr. trošarina za piv«, proizvedeno v; januarju, *e odloži do 31. marca) Varščl« *a se poda a garantnim pismom denarne« -#a zavoda, c državnimi efekti (vrednost« akni papir«) ali z efekti javnih aavodov, Id Jih odobri minster sa finance. 3. Prt pivu, zatrošartnjenem po hektolltersktli stopnjah Izvlečka plvnega mošta, se ra« čutrf 6‘/«X ubltek. — Svetovni poštni kongres je sprejef konvencijo svetovnega poštnega udružft« nja, po kateri se določa mednarodna pri« stojblna pisma na 50 centimov, za dostld, niče na 30 centimov ta na vsakih 50 era« mov tiskovin, trgovskih papirjev ta vzor« cev na 10 centimov. Države, katerih va« luta je višja od franka, so opravičeo# n porabljati te postavke v pristojbinah, ki odgovarlajo veljavi Iranka, ne da bi Hi« bHo treba rabiti pristojbine, predpisane ns svetovnem poštnem kongresu v Rimu. Id veljajo še sedaj. Prihodnji svetovni pošt« ni kongres se bo vršil l. 1924. v Stock« holmu. Dopisi. Krško. Epilog k 28. novembru. 28, novembra si je pisal jugoslovanski naroj usodo. Ideja socijallzma je prodrl tudi k nam med kmete, in ne samo Ideja sociia« Itzma, ampak hrepenenje po repub.ikt. Edi« na stranka, k! ima to načelo napisano V svojem programu, to je JSDS. ie stori’s svojo dolžnost In narod opozarjala a* usoden trenutek. To pa nikakor ul b«>-prav hlapcem kapitalizma. Niso skušali preprečiti propagando svete idete samo s grožnjami, ampak so tudi zašli na nasilno pot Človek z rešpektom pogleda eastiUj:« vo postavo ravnatelja meščanske šole g, dr. Romiha, toda sram nas je povedati o načinu Imenovanja naših letakov. Skakal je po trgu in trgal plakate, ki so spodbujali ljudstvo k naši ideji. — Organ* tirali so druhal Jo upijanili In Jih spustili na ljud*„ ki so se dovoljevali oznanjati republika. —* Pozabile so vse meščanske stranke med« sebojno sovraštvo In strnili so se vsi od liberalnega Romiha do klerikalnega žhjm-na v močno falango, da uničijo one. kateri so jim zrastli črea žep. Čudno? Gostlne sS bile zaprte, a vendar se le pilo. P^ed va« liščem se ie pretepavalo, a g. Lavrič se la skril. Kar smo videli, smo si zapomnili. O, vi hlapci, ki ste za h!upčevan!e rojen', hlapčujte. Toda narod je raztrjal verig« In stopil svobodno na plan. Takrat pa bo« do razni Romihi et cons. klloa’.!* 3 gore, pokrite nas! Ko pre&tate „Nnprej‘S ga oddajte Vašim prijateljem! Stran 4. NAPREJ. Sfer. 276. strije parfumov. Nazi vijak) ga »mesto vonjav«. V njem j« petdeset tovaren parfumov in vse mesto žlvt le od tega. Mesto je utopljeno v nepregledno morje cvetov, kajti vsa mestna okolica goji le porne-rančnike, jasmin, vrtnice in vijolice. Letošnjo letino cenijo na 6 milijonov liber oranžnh cvetov, ua 2 milijona jasmina, nad tri milijone vrtnic in na milijon liber vijolic. Razen parfumov izdelujejo v mestu še cvettčni sladkor. * Nekaj o ženskih laseh. Poročilo o obletavanju Jeruzalema pravi med drugim, Ua so hrabre žene žrtvovale za metalce kamenja svoje lase, ker je zmanjkalo vrvi. S poizkusi se je dognalo, da drži tak ženski las 178 gramov, ne da bi se utrgal. Ker pa ima vsak človek, če ni plešast seveda, na glavi krog 30.000 tas, bi zamogel ta plemeniti kras nositi ogromno težo 5340 metrskih stotov. LISTEK. BM jim lit se te zeiKiiio. Bežala sta. ne posebno daleč, do I.ouisvifla Ttikai 5e potrkal nekdo leoeea dne na vrata. Bila te to DoHeiia ki le želela videti tra. Jeana Rousselia: aretirala ca ie vkljub vzd;bovaniu in tarnaniu Star.uersonove hčerke. Obenem ie povedala Doliciia Matildi, da te nien wož nrosluli Ballntever!,.. Motela se ie usmrtiti, tako ie bila obupana: vrnla se ie k svoii teti v Cincinnati. Ta ie skora' veselia umrla ko io ie zone! zagledala. Že cel teden ni prenehala iskati Matilde ter si Se r.i unala obvestiti očeta. Teta ie morala Matildi priseči da nei izve c. Stancerson nikoli več te nesreče* Pristala te niena teta pač. ker se ie tudi sama čutila vsai nekoliko krivo. Mesec oozneie ie prišla cdč. Matilda Stancersonova nazal k svoiemu očetn. vsa skesana, z mrtvim srcem za liubezen ter ie le orosila da ii nihče več ne zine be-sedtee o ničnem možu croznem Ballineverin — alas o nieaovi smrti .e krožil čez Dar tednov nato.,— Trudila se te z delavnim živlienlem in z brezmeino vcte"ostio potolažiti s v odo vest! Vztraiala ie pri tem sklenu. Toda prišel le c Robert Darzac. dolco st* ie upirala sledniič mn 5c vse Priznala, nrcpričana ie tt>-d; bila. da ie Ballmever mrtev: do folikem trnKentn in samozataievaniu se ie odločila uživati naivečio srečo ter sc združiti z zanesluvim oriia-teltem a takrat i? te usoda poklicala od mrtvih Jeana. Ballmeveria niene mladosti! Ta ii ie naznand. da ii ne dovoli možitve z c. Darzacom ter da io še vedno liubi! To ie bilo Žaliboc tndi res! Gdč. Stansrersonova si ni Domiš-liala novedati vseca eu. Robertu Darzacu: pokazala, mu te nismo, ki soonrnia v niem Jean Roussel — Friderik Larsan-Ballmever na presrečne ure nuine zveze tam v malem srčkanem Dresbiteriiu. ki sta ca natela v louisviHu: ... Pres-hUcrH ni izcubll »česar no svoii lepo tl. »t'tf vrt na svoit buinosti. Malopridnež se ie bahal, da te bocat ter zahteval od nte. da mu tia sledi. — Gdč. Stancersonova te iziavila gu. Robertu Darzacu. da se usmrti, če bi nien oče le samo zaslutil podobno sranvto v svoii družini. G Darzac se te nri sebi zarotil, da bo zavezal Jezik temu Američanu, nai bo z crožnio ali s sHo ali če bi tud; moral izvršiti hudodelstvo- Toda coso. Darzac n? imel te moči. podlegel bi brez vrtec« Rouletabilla. (Konec prih.) Imate bolečine? V obrazu? V celem telesu? Vaše mišice In žlvd Vam odnoveduieio? Poizkusite Dra- vi Felleriev Elza-fluid! Bodete se čudih! 6 dvoinatih ali 2 veliki špeci« ialni steklenici 42 K. Državna troša-rna nosebei. AH trpite »n počasni prebavi? Na slabem apetitu? Zaprtiu? Proti temu nomaeaio orave Fellerteve Elza-Vrochice! 6 škathic 18 K. Prava želodec okrenčuioča švedska t;nktura 1 steklenica 20 K Omot In poštnina rvisebei a naiceneie. Eu« "en V Feller. Sfubica donia. Elsa trs 252. Hrvatska 4 (2) Francosko spisal Gastcn Leroiur. (Uaijc.) Govorili so. da ie bogat. Prosil te slavnega orofesoria za roko nie-gove hčerke. Ta ie poizvedoval o gu. J. Rousselhi ter dounal da ie ir. J. Roussel industriialec. Ueanili ste Je da ie bil sr J Roussel sam Bali-inever. ki ie pobegnil iz Francoskega v Ameriko. G. Stancerson ni o tem seveda nič vedel: ravno tako tud: ne nteeova hčerka. Ta ie to izvedela na sledeči način: G. Stan-gerson te au. J. Rousselin odklonil roko svoie hčrke ter mu še celo prepovedal vstop v svoio hišo. Mlada Matilda te Ijila vsled leča raziar-lena B ia >e to niena nrva liubezen. hi ni se * na svetu zdelo n* leoše im boliše kakor nien Jean. Svoie ne-Kadovolinosti ni prikrivala zato te poslal oče hladit nievo liubezen na breeove reke Ghio. k stari teti. ki Ve živela v Cincinatn. Jean ie prišel Ma za nio In navzlic globokemu sdo-itovaniu. ki «ra le golila do svoteua cčeta se ie odločila gdč. Stanver-sonko in k emisijsko podjetje Selcnbargeva vtiča It. 4. Veletrgovina s premogom, drvmi, šoto in nasproti Krl9ansk«t cetkve« jra2B,m kurilnim materljalom. SBSHBBfiPMiHHHSEB NadnbnSos Ljubi. gl. kolodvor. --------------------- Na drobno: Selenburg. ul 12. Zmerne etn* I Ijnbljaua, Cankarjevo nabrežje 5 priporoča sledeče tvrdke In podjetja: v ljubdsnis ArJhlicki in stavbeno podjetje Viljem Treo Sospsfivstsbs cesta 10. pri -»Zlatl lopati Spodnja Slika it. 23 priporoča svojo delavnico za fat-delovanjo oblek za gospode po meri. Ima prvovrstne moči. Točna postrežba la zmerne cene. Kdor ai leff nabaviti pristnega in znanega OLJE iamit« »Svetla** Mesta) ing it. 2& naj se blagovoli posiužiti tvrdke: Prva haloška trgovine s vinom ANTK K OREH JAK In drug pri Sv. aorberl o Hatosah. Citajte velezanimivo Študijo Dr. Oto Bauer - (Jratnlk terpen ti nov o čistilo za čevlje fisalni sfa-ojf Cankarjevo nahrrije S. Trodaj« in popravila pia. strojev The Rex Co. fie!«nbur|io\a niiea 7/1. BeHrotebnRni predmeti »Svetla" Mestni trg 35. Sedlt. IsteU Ml. Ini Cena K 2*— Naroča se v upravi »NAPREJ trpežno izdelane, gornji del iz dobrega usnja izdeluje „Cevljarska zadruga*4 | Vrbovec pri Mozirju. Zahtevajte cenik! Kavarno svs na novo elegantno opremita ter se priporočava za obilen posel - - Na razpolago ek h trčen klavir, - - Z veicspoštovan)cm Leo In Peni PoflaCnlk. Motaj; raf ,.LEON>k Itaii tu I razpošilja glavna naloga Veličan Bešter AJeksaadravo cesta 5. M. TREBAR LJUBLJANA, Sv. Petra eesta 0. Telefon 589. Cblast. kottecs, zavod »a pokjnčavaaja J*v)Si In mrfeaa Miroslav Zor Koledvoraka ulica ktev. 39/11. --------------------- Avtomobili, motorji, kolesa, pnevmatika, nulogd raža J. Goree Gospocvedaka c. 14. Masufaklura in zaloga oblek Schwab & Bizjak Dvorni trg 3. a ■ — .............. „ . Tchnifne potrebščine Odon Koutny Kolodvorska uiica 37. Ititenožev.rine aparate Opatographe in potrebščin; k istim dobavi The Rex Co. Selenburgovn ul. 7, —", Pripcroiase los Peteline Liub,*ana* M. Sv. Petra nasip 7. tovarn ška zaloga šivalnih strojev za rodbinsko rabo v vreli opremah, za obrtnike, krojače in čevljarje, maierijal kot v mirni dobi na zalogi, original Singer eylinder stroji, dalje igle. olje ter posamezne dele za vse sisteme šivalnih strojev. Dospela je velika pošiljka raznega galanterijskega, modnega in toaletnega blaga, jedilnega orodja, alumiuijum žlic, finega čevljarskega orodja, vezenine, tkanine itd. — ttne I0EIM D3 lllttfiO in debilfl. E*®" Opozarjajo se gg. trgovci, ebrtulki in gosti nlčarji 1 "48® = resfstrciens £ ometeno zavezo = sprejema hlbtklitiCl delavuik ofl 8. do 13. ure , in jih obrestuje po čistih Fentni davek pleta društvo iz svojega. Obresti se kapHalizirajo polletno. Večje in stalne vloge se obrestujejo po dogovoru. PcsSJiltiŠ daje svojim zadružnikom proti vknjižbi, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo po bančni obrestni meri. == Edini, res delavski denarni zavod. = Skabofonn se zopet dobiva! Ppedicija Seionburgova ulica 4. Beton, ieiezobeton in vodno zgradbe Inž. dr. Miroslav Kasal Hilžeijeva ulica 7. Stavbeno podjetje Tavčar & Svetina Guiiposvelhka cesta 6. Sodrugi! Pristopajte k zadrugi Ezport čevljev Aleksander Oblat Sv. Petra c St IG. Krojaška delavnica Krekov trg 6t. 10 v hiši lmpex. Nakup in pioOri.a ^oseKtev H, Havlik nasl. J. Simčič Greuorčičevn ulica G. Mestni '^5 ne« v l ittbiianL TlsL< »'Jčltellške ti