V tretje leto Naš list pncliaja z novim letom že v tretje leto svojega obstoja. Navada je že, da ob takih prilož-»ostih sklepamo račune za minulo obdobje. Težko bi nam bilo, da bi sli mimo te tradicije, ki je skoraj že v navadi na vsakem koraku v našem življenju. Letos poleti bo minulo že tri leta, odkar je „Naša komuna“ prišla prvič v roke našim občanom. Ne moremo reči, da smo s svojim delom zadovoljni, še manj pa, da ste z nami zadovoljni, vi, dragi bralci. Ni bilo trenutka, niti seje uredniškega obdora, kjer ne bi .govorili o tem in o onem, da izboljšamo naš list, in da mu (Luno tako vsebino, tki bo z njo zadovoljen sleherni izmed naših občanov, naj si bo to v Polhovem Gradcu, ali v Horjulu in precej proč, bralec v Velikih Laščah, pa z njimi naši zvesti čitatelji na Črnem vrhu, na Fgu, pod Krimom, v Rakitni, na Brezovici, v Notranjih goricah... Sicer pa, kdo vse bi vedel, kje je naš list „romal“ skozi vsa tri leta svojega skromnega življenja. Začeli smo skoraj iz nič. In, ko sc danes oziramo na prehojeno pot, še vseeno nismo in tudi ne moremo biti zadovoljni. Ozek krog ljudi, tovarišev, ki so si v uredniškem odboru vselej prizadevali, da najdejo kar najprimernejšo }»ot k vam, dragi bralci, so ostali včasih sami. Toda, puške, tudi to pot nismo vrgli v koruzo. Žalostna pa je Ugotovitev, da list še vedno ni mišel tistega mesta med našimi občani, ki mu sicer po svoji vrednosti in družbeni vlogi, tudi pri-pnda. Premalo je bilo sodelovanja med uredništvom in med bralci, premalo zanimanja, skratka z eno besedo — list je ostal sam in si Iskal pot med Scilo in Karibdo. Danes, ko stopamo v tretje le-pa je tudi meti nami, zavel nov Veter. Videli ste, da se trudimo na vso moč, no in temu primerni so RuJi prvi sadovi, ki so jih ohrodi-■n maša prizadevanja. List je postal mnogo lwdj zanimiv kot poprej, Jjudjo pa ponekod že komaj ča-“»jo, kdaj 1m> prišla „Naša komu-n®" mednje, in se vesele njene pestrosti, zanimivosti, kritičnosti se marsičesa, kaj vse bi lahko človek naštel pri tem. Zavedamo se, da borno morali vk>ziti še precej najmrov, da boste * nami zadovoljni prav vsi, pa tu-m naš kolektiv z vašim razume-panjem in priznanji. Želimo si, tla t postal list zrcalo vas, tla bi v *1Jem sleherni izmed naših barloev samega sebe. Vse to, j>a 1k>-010 dosegli le s skupnimi prizade-Va:nji in z vašim sodelovanjem. Y pričakovanju vašega sodelo-y®nja in zvrlumega koša prispev-ltov v Urednikovi mapi pa vas lepo Pozdravlja z noj lepšimi željami v novem letu. UREDNIŠTVO S1v 2 GLASILO OBČINSKEGA ODBORA SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA VIČ-RUDNIK LETO lil. LJUBLJANA. JANUAR 1963 JT. 1 OBČINSKA KONFERENCA SZDL Družbenim službam v okviru komunalne samouprave bo treba dati naj vidneiše mesto V drugi polovici minulega meseca je bila v predavalnici Fakultete za tekstilno tehnologijo v Ljubljani, občinska konferenca Socialistične zveze naše občine. Udeležili sta se je tudi članica Glavnega odbora SZDL Slovenije Majda Gasparijeva in članica 00 SZDL Zvonka Hafnerjeva. Referat o enem izmed najpomembnejših področij našega družbenega življenja -— družbenih službah in njihovem funkcioniranju v okviru komunalne samouprave, je imel predsednik ObO SZDL inž. Stavko Korbar. Po obravnavi mesta družbenih služb v vsem našem družbenem dogajanju, je sledila plodna in zanimiva razprava, ki se je dotaknila v večji meri, vseh tistih problemov in vprašanj, ki jih naši občani spremljajo skozi vse svoje delo in jim nesluteno sedijo v upanju, tla bodo slednjič odpravili tudi te pomanjkljivosti. V tej številki se bomo pač opredelili zgolj le na referat iu vam posredovali nekatere glavne misli, v ostalih izdajali pa bomo spregovorili nekoliko več tudi o vseh ostalih vprašanjih, ki se jih so dotaknili delegati in gostje na občinski konferenci konec preteklega meseca v Ljubljani. Predsednik ObO SZDL inž. Slavko Korbar med poročilom Prilagoditev sistema družbenih odnosov Ta razvoj je nujno pogojen z močnim zavestnim delovanjem subjektivnih sil, zato je potrebno, da damo poudarek velikim nalogam in pomembni vlogi SZDL kot najbolj množične organizacije v našem sistemu. Samupravljanje državljanov v občini predstavlja osnovo našega družbeno-političnega si- stema v cel«.ti, suj jc oIk iiui osnovna družbenopolitična skupno t samoupravljanja in osnovna terilor alna družbeno-ekonomska skupnost. Razumljivo je, da so nači občani imeli vse polno vprašanj glede funkcioniranja naše občine, glede njene materialne osnove, njenega samoupravnega mehanizma in položaja človeka v njem, glede velikosti, obsega ipd. Dejstvo je, da glede na mestni karakter naše občine sama teritorialna preobsežnost v določenem smislu ovira njeno uspešno funkcioniranje, drobi razpoložljiva sredstva in družbene sile ter ustvarja gotovo nerazpoloženje pri vseh naših občanih. Razvijanje delavskega in družbenega samoupravljanja je predpogoj za gospodarski napredek, kar je nujnost demokratičnega razvoja. Delitev dohodka je po talo osnovno gibalo dmžbeno-ekonomskega napredka v občini, ker sprošča vse večje iniciative neposrednega proizvajalca, gospodarske organizacije in komune, Delitev dohodka po delu je osnovni člen »Inužbenegn dogajanja, ki danes spreminja vse naše ilružbeno življenje. Zagotoviti smotrno razporejanje sredstev S proračunom ObLO, se bodo še naprej razporejala sredstva za tlelo občinske skupščine, njenih organov in služb ter ec s subvencijami krile potrebe organizacij in društev, ki nimajo dovolj svojih sredstev ali ki nimajo stalnih izvorov sredstev. V zvezi s tem je treba predvsem poudariti za našo občino, da bo treba še več naporov vlagati v smeri jaca-nja finančne stabilnosti, za katero vemo iz dosedanje prakse, da je ni bilo. Večja In neposrednejša vloga občanov Zbori občanov kot oblika samoupravljanj* in ustvarjanja neposrednega vpliva občanov na politiko komune, ne bi smeli biti vezana Mimo na LO, temveč tudi na ostale samoupravne organe v komuni. Njihova dosedanja slabost je, da na sejah prevladujejo pri obravnavanju razni hproblemov, močna lokalisticna stali&a ter izrazito drobnjakarstvo. V krajev-nili sktijmoistib bo ena izmed glavnih nalog Nadaljevanje na 2. strani SEJA ObR ZKS plani in povečanje proizvodnje Perspektivni 10. januarja jsrednega odločanja občanov o vprašanjih, ki so |>o-uiembna za neki kraj ali občino v celoti. Sam na sebi referendum sicer ne predstavlja neko jKiscbno kvaliteto v razvoju socialistične demokracije. Vključujoč ga v sistem družbenega Upravljanja pravzaprav šele pridobi na svojem porncmi. Seveda bo |M>trcbno, da bo spremljala referendum, čim širša politična aktivnost subjektivnih sil zlasti Socialistične zveze. Skrb za otroško varstvo V zadnjih letih je [»stala skrb za otroško varstvo intenzivnejša seveda tildi v naši občini. Otroški vrtci so sc s prehodom na družbeno samoupravljanje osamosvojili ter dosegli večji: [»vezanost z interesi državljanov ter boljše razumevanje za njihove probleme. Ta dejavnost se vse bolj veže tudi na krajevne skupno ti. Pojav ekonomskih cen in reševanje socialne problematike in zajemanja novih varovancev na tej osnovi so vse bolj zahtevali, da se izvede določena reorganizacija tega dela. Vloga krajevnih skupnosti Nadaljnji člen naše komunalne samouprave so krajevne skupnosti. Za ustanovitev krajevni hekupnosti morajo dati iniciativo predvsem nami prebivalci določenega kraja. Problematika v naši komuni je vsekakor zelo |»stra zaradi tega, ker imamo opraviti s krajevnimi (stanovanjskimi) skupnostmi na mestnem in [»deželskem območju. Po predlogu osnutka našega občinskega statuta na jbi obstojalo v naši občini 28 krajevnih skupnost i. Vse kaže, da smo pri formiranju krajevnih skupnosti preveč togo, nekako administrativno [»stavljali meje območjem krajevnih skupnosti ter vse premalo Upoštevali [»trebe in probleme, ki so skupni občanom določenega območja, ki bi jih ti Uspešno reševali v krajevni skupnosti. Krajevna eku [most, ki bo obsegala del mestnega območja in del vaškega območja kot krajevna skupnost Hudnik, ne 1» mogla uspešno reševati svojih problemov. poiskati tudi najustreznejše organizacijske oblike in pravila za delovanje teh služb. Razviti bo treba samostojne družbene službe V okviru občine. Im> v bodoče treba organizirati kot samostojne tiste družbene hIiižIh*, ki jih sedaj opravljajo se vedno organi občinske uprave. To je zlasti socialno varstvo, kultura, prosveta in telesna vzgoja, nekatere komunalne službe. V tem referatu je danes težko konkretno našteti vse tc službe, ki se naj kot družbene osamosvojijo. V naši občini se je na družbenih službah uveljavila delitev |>o delu najprej v zdravstvu, lanii pa tudi v šolah in drugih vzgojnih in izobraževalnih zavodih. Predvsem je bilo težko najti objektivna merila za določanje osebnega dohodka po rezultatih dela. Vendar lahko do-sedanj oprakso dobro ocenimo, ker ni prišlo znotraj kolektivov do ostrejših zapletov in ker ni bilo ugotovljenih posebnih nesorazmerij med dohodki posameznih uslužbencev. V zdravstvu korak naprej V naši olHv,iiii se je delitev po delu najprej jmjavila > zdravstvu. Lani beležimo tudi na področju socialnega zavarovanja zmago družbenega samoupravljanja in upravljanja z ustanovitvijo komunalne skupnosti zavarovancev in njene skupščine. Vsekakor, pomeni to za zdravstvo njegovo družbeno in ekonomsko osamosvojitev ob širokem vključevanju občanov na enem ali drugem področju. Na osnovi ugotovljenih podatkov je izven popolnega zavarovanja samo 5°'o naših občanov. To jc povzročilo, da jc močno naraslo administrativno delo, za katerega gre precejšen izdatek socialnega zavarovanja, kar močno bremeni sredstva za zdravljenje naših občanov. Skoraj polovico denarja, ki ga porabimo za zdravljenje, uporabimo za administracijo. Vse |>ogosteje se v zdravstvu jK>javljajo problemi razdeljevanja osebnih dohodkov, nagrajevanjem |K> opravljenem delu kot težko rešljivi. Vse prepogosto so splošna merila, ki oblikujejo rekativno stalen del osebnih prejemkov kot delovna doba. stalnost, nadure, dežurstvo, obisk na domu. Premalo jK>udarka pa dajejo kvaliteti dela, odnosu do Imlnika in uspehu do dela. nastopa uprava, kje je mesto samoupravnih elementov v njenem delu itd. 2e leto dni preverjamo sistem financiranja organov uprave na vse hstopnjab naše |>oli-tično-teritorialne skupnosti. Potrebno bi bilo predvsem, da govorimo, kako zagotoviti sredstva za delo državne uprave, dočim usmerja notranjo delitev sredstev kolektiv sam. Gre tudi za izenačevanje osebnega dohodka med gospodarstvom in upravo. Pogovoriti se je treba o skupnih dohodkih, notranji delitvi sredstev, programu dela uprave kot edinem izvoru meril itd. Pri vsem tem pa je {M)trebno gledati, da bi delo uprave prilagodili vsakodnevnim potrebam očanov in da bi pri tem iskali nova pota, kako čimbolj ]K>enosta-viti svoje postopke, zmanjšati zahteve zaradi raznih, lahko rečemo |>ogosto nepotrebnih dokumentov iu tako naprej. Temeljitejša razprava občinskega statuta Pomemben iuslrument /a ureditev notranjih odnosov v komuni naj bi predvsem [»stal novi statut občine. Osnutek novega statuta občine je že bil dan v razpravo tako mnogim samoupravnim organom naše občine, kot zborom volivcev. Vendar se nam zdi, da osnutek vse preveč spominja na dosedanji statut LO, saj obravna\a razmeroma največ organizacijo občinske skupščine iu njenih organov, tudi uprave — mnogo premalo pa sc jc poglobil in zajel družlieno-ekonomske odnose v občini. Seveda gre tu za procese, ki v marsičem še niso izoblikovani, ki zahtevajo globlje proučevanje, še predvsem v organih samoupravnega * V mehanizma. Zdi se nam, da bi določeno praznino v osnutku statuta lahko zapolnila le široka razprava med občani, zlasti pa bi se v to morali l»lj vključiti delavski sveti, šolski sveti, sveti v zdravstvu in ostali samoupravni organi, prav tako pa razprava ne bi smela iti mimo krajevnih odborov in sekcij SZDL. Ustavne razprave, v katere so sovpadle tudi krajevne konference SZDL. so dale bogato obeležje politične aktivnosti. Vse več je občanov. ki so prav preko teli številnih sestankov in razprav spoznali, da jim bogati samoupravni mehanizem v komuni omogoča, da lahko svo-bodno razpravljajo in odločajo o vseh problemih. ki se nanašajo na delo te ali one delovne organizacije, družbene službe in njihovih organov itd. Taka vsogn, ki jo SZDL ima pravzaprav vsak dan, na vsakem koraku, v vsakem organu samouprave, kjer sprošča vse socialistične pobude, ji je v našem družbenem življenju namenjena tudi v bodoče z našo novo ustavo. Krajevne organizacije SZDL. bodo morale bolj razpravljati o [»litiki v območju svoje krajevne skupnosti, o zdravstvu in šolstvu, o delu gos|x>durskih organizacij, o delu sveta krajevne skupnosti, o zunanji in notranji politiki in to bolj s stališču občine, kot iz lokali-stičnih stališč kraju. Ce bodo l»lj razpravljali o družbeni akciji, o [»litiki, zbirali in formirali mnenja občanov, [»tem ne bo nevarnosti, da ne bi videli razlik med krajevno konferenco SZDL iu zborom občanov, [»tem sc n® bi na sestankih krajevnih odborov SZDL neprestano drobili v komunalni problematiki, v problcrnutiki razsvetljave in vzdrževanja cest in tako naprej, kar je vsekakor l»lj stvar svet* krajevne skupnosti. Dosedanji rezultati kažejo, da so ustvarjeni vsi [»goji in osnova za hitrejši napredek, če 1» SZDL v naši komuni, sposobna širiti krog ljudi za reševanje [»sameznih problemov ob istočasni krepitvi socialistične zavesti, pa naj ostane temeljna nalogu naše organizacije tudi v prihodnjem razdobju. NOV OBČINSKI ODBOR SZDL T J(BLJANA-MČ-RI DNIK Rajat Danilo, Dobrovoljc Dušan, Emeršič Danilo, Fojkar Breda, Grabnar inp;. Jože, Hodalič dr. Milan, Jakofčič m<>. Slavko, Jurkovič Danica, Klanšek Edo. Korbar inženir Slavko, Kukovec dr. Sonja, Kušar Jana, Logar Albin, Lovše Ivan, Marinček Ciril, Modic Jože, Mole Dušan, Ne-deljkovič Vukadin, Oprešnik Pepca, Otorepec Albin, Perovšek Darko, Podlogar Vlado. Premru prof. Eev, Rovan ing. Milan, Škerlj ing. Marko, Veber Tomaž. Voljč Ignac, Volk Jože, Vrančič Bogdan. Zavet- Anica in Žagar Janez NADZORNI ODBOR: Kristan-Mrhar Vera, Selan Ivan in Tomšič Frane Vse i»lj postaja jasno, da ne more biti razvitega gospodar-tva brez odgovarjajočih form uslužnostnih dejavno ti, potrebnih za sodobno organizirano življenje delovnih ljudi prav v okviru krajevnih skupnosti. Ob nadaljnjem utrjevanju krajevnih in Stanovanjski hskupnosti kot s(imoiiprnvii:b organizacij bo v bodoče treba v njihovem okviru organizirati vse družbene službe, ki so skupnega [»mena za njihovo območje in hkrati Za hitrejšo delitev dohodka Načelo delitve dohodka uvajamo tudi v upravo našega ljudskega odl»ra. Največja slabost jc v t m, ker uprava ne najde hitrega načina in oblik dela, ki bi ustrezale današnjim potrebam in stopnji družbenega razvoja. Tu ne gre za zastarele metode dela, marveč bolj zato, da sc niso dovolj razčiščeni odnosi, v katerih Slavljenci „2lirije“ Tovarna kemičnih izdelkov ,,Ilirija" je ob nedavni proslavi v svojih novih skladiščih izrekla priznanje nekaterim svojini sodeluverm, ki so zaposleni v tovarni že več kot 10 Irt. Na skromni slovesnosti, ki so sc jc udeležili med med gosli tudi sekretar OhK /KS ing. Slavko Jakofčič, predsednik ObO SZDL ing. Slavko Korbar in predsednik ObSS Ivo Gorjup, so izročili iHarički Jagodicev!, Marici Luznarjev!, Majdi Sedejevi. Anici Vovkovi i!n Jožetu Škofu, zapestne ure kot skromna darila za njihovo drlo in prizadevanja v minulih desetih letih-Ucstitkam sr malce pozno pridružuje tudi uredništvo našega listu! POJASNILO V zadnji številki našega lista pu nam jo jc tiskarski škrat [»steno zagodel. Sicer pa kuj hočemo, je že tako, da moramo včasih [»praviti tudi njegove sledove. Najprej si jc tiskarski škrat privoščil sestavek ..Predlogi, pobude, želje iu še marikuj1, kjer je spremenil vrstni red [»d odstavkom, ki govori o letni konferenci organizacije SZDL na Lavrici, 'lit jc namreč izpuščen stavek: „ . . . škoda pu je bila ocenjena na nič manj kot četrt milijona dinarjev.. — „za nov potrošniški center naj bi uporabili adaptirano zgradiš). . .li Na tretji strani sc v prispevku „Sohotiii zapis iz občinske dvorane*1, mora praviloma glasiti v tretjem stolpcu „Avtoservi»“ in ne ..Agroservis", kar je v nadaljevanju [»jusnjenO z združenim podjetjem, ki naj bi napravilo »* „Avtoscrvisa“ tovarno močnih krmil! V prvem stolpcu pa se mora pravilno glasiti — črnih zakonov in ne črnih zakolov, kot jc bik* to sicer pomotoma objavljeno. Našemu tiskarskemu škratu, naj blagohotno oprosti tudi KZ Dobrova, kjer jc pt* njeni novoletni voščilnici našim občanom, storil največ, kur je le mogel. Iz sadjarskeg* obrata, je namreč napravil, kar madjarsH obrati Prosimo prizadete, da nam te napak® oprostijo. DHKDNISTVO OB POSLEDNJEM r.ANSKOLETNEM ZASEDANJU OBEH ZBOROV NAŠEGA ObLO Samoprispevek in proračun Na zadnjem zasedanju je vzbudila pozornost misel nekega odbornika, odročja krajevnih skupno-s,i višino participacije ObLO posameznim, vsekakor prizadevnejšim k raj e vil im skupnostim 'n njenim prebivalcem. Naposled je povsem logično, da tistemu, ki kaže večjo mero pripravljenosti da pomaga, da žrtvuje, tudi več pripada. O tej domnevi govore zadnji zlmri vo-lilccv. Nekje so občani le ugotavljali, koliko *rcdstev potrebujejo zn to in ono, drugod pa se najprej |>omenili o lastnih sredstvih ter 0 lastni pripravljenosti za določeno delo, šele Potlej so ocenili primanjkljaj, ki jim ga naj bi odštelo komuna od skupnih naraeskih sredstev. Presodimo: • • • neurejene ceste in slabi mostovi so povsod trn v peti. Tako v Karloviei, kjer pa *o vaščani pripravljeni s prostovoljnim delom Izgraditi dva betonska mostova ter urediti poti Proti Plosovcm, Črnemu potoku, Podkogcju in koliščem. Potrolrovali pa bi seveda sc 300.000 bičarjev gotovine za nakup osnovnega gradbe-••'ga materiala. V Velikih Laščah se lotevajo kanalizacije, ludi tu igra ]>omembno „proračunsko po-•••vko** prostovoljno delo in samoprispevek. QlH'ncm pn bi domačini radi čim prej uredili •poročnik Primoža Trubarja in seveda zgodo-'iusko znamenitost Turjaški grad 's starimi grobnicami. lam v Horjulu izpeljujejo Vodovod. IX)-•Uočini se na njegov račun od|>ovcdtijcjo mar-••kateri prosti urici in marsikateremu stotaku. Toda ob vsej tej njihovi prizadevnosti jc nemara razumevanje tamkajšnjih gospodarskih organizacij precej medlo. Primerov jc dovolj! Njihova vsebina je pravzaprav narekovala misel odborniku, da so prizadevanja občanov, predvsem pa ,, njihova pripravljenost, lahko sestavni del letnega občinskega proračuna za razne komunalne storitve, hkrati pa barometer pri razdeljevanju sredstev, ki so glede na številne potrebe iz leta v leto skromnejšo. Na koncu-, sklep obeh zborov ObLO jc, da ustrezne službe zbero v najkrajšem času želje V 1 obnčni tovarni so priredili zanimiv seminar o delavskem samoupravljanju — O njem smo poročali že v dni izmed zadnjih izdaj našega lista in potrebe posameznih krajevnih skupnosti, natančnejše rezultate zborov volilccv, morebitne lastne participacije krajevnih skupnosti ter da na eni izmed svojih letošnjih zasedanjih odloči, komu, zakaj in v kolikšni višini naj bi bila letos dodeljena denarna sredstva. Zakoličeno poštno poslopje Na svojem zadnjem zasedanju sta oba zbora ObLO odobrila gradnjo novega poštnega poslopja ob Tržaški cesti. Poslopje bo dograjeno do prihodnjega leta, podjetje za PTT pa ga bo opremilo s potrebnimi mehanizmi in telefonskimi! napravami do pomladi leta 1965. Z novim poštnim poslopjem hi z novim telefonskim središčem, ho v naši občini enkrat za vselej razvozijfln tovrstni prometni vozel. Vsakodnevno jm)vpraševanje številnih telefonskih naročnikov, ki bi se radi vključili v dosedanjo telefonsko mrežo, že precej časa terja izpopolnitev in modernizacijo sedanjega telefonskega sistema. Na jeodročju našega mesta sta le dve lokalni telefonski centrali: Ljubljana I. v jtoslopju glavne pošte z zmoglji-vosjo 3900 priključkov in Ljubljana II. v Cigaletovi ulici z zmogljivostjo 4100 priključkov. Naročniki našega območja so priključeni na ti dve centrali, ki jim posreduje razgovore z ostalimi naročniki. Takšen sistem telefonske zveze jc dokaj drag. Zahteva namreč polaganje kablov vse od novozgrajenih poslopij tja do telefonskih central. Dosti bolj ekonomična jc gradnja manjših avtomatskih central na določenih Območjih. Te centrale so vezane na glavni centrali, katerima posredujejo© zvezo s telefonskimi naročniki. Obenem pa takšen si: tem izgradnje telefonije, koristi podzemne vezi, ki so neprimerno trpežnejše od zračnih linij. Podzemnemu kablu ne škoduje vreme, temperaturne spremembe, morebitne okvare zgolj fizičnega značaja, hkrati pa so podzemni večžilni kabli izredno dobra telefonska zveza, saj sc lahko |K> eni sami žici takšnega kabla vrši naenkrat 400 pogovorov v obe smeri. Novo poštno poslopje oh Tržaški cesti Z a\ tomatsko telefonsko centralo bo zajelo področje Trnovega, Kolezije (južno od Gradašči-ce!), predel med Groharjevo, Tržaško vse do inštitutov, področje Viča, Brda, Koza rij in Kožne doline. Začetna zmogljivosti centrale l>o 1000 priključkov, v končni fazi izgradnje [ta 3200, kar bo vsekakor zadostovalo za nekaj desetletij. Občinski ljudski odbor bo po predlogu Podjetja za PTT, prispeval 10<>/o potrebnih sredstev za gradnjo poslopja. Zamotane telefonske naprave pa bo montiralo Podjetje za PTT. Bržkone bo veljala gradnja poslopja 60 milijonov dinarjev, celotna mehanizacija pa blizu pol milijarde dinarjev. Razumljivo, novo poštno poslopje bo imelo [>oleg telefonske še vse ostale poštne službe: pisemsko, telegrafsko, paketno, tako da v skorajšnji prihodnosti ne bo treba prebivalcem viškega področja „za vsako znamko*1 v mesto. Sfafufi delovnih organizacij v luči nove ustavne ureditve NA JAVNIH TRIBUNAH NAŠIH OBČANOV Pomankljive razprave o problemih, ki terjajo širše sodelovanje državljanov Zbori volilrcv, ki so bili zaključeni! prejšnji mesec, so pokazali, da so bile po nekaterih krajih, razprave okrog najbolj perečih hi aktualnih vprašanj, zelo ponuuij-kljtve. Pokazalo sc jc tudi, da so bili d|nevni redi nekaterih zborov, preobširni, zato zbori (niso v zadostni meri obravnavali osnovnih načel osnutka občinskega statuta, pa tudi realizacije devetmesečnih planskih obveznostih, ki sta sicer sodili med osrednji torki na vseh tribunah naših občanov. Veliko je bilo pomanjkljivega, sicer pa si raje oglejmo, kako se tekle razprave o vsem, o čemer so spregovorili ljudje na teh •ijširših javnih tribunah. Ubčinski sindikalni svet in Delavska uni-.Crza N,a pripravila pred dnevi seminar o sta-•> delovnih organizacij v luči nove ustavne , ltvc- Seminarja so sc udeležili predsedniki ^ ‘kalnih j>odnižnie, delavskih svetov in pa r<,arji gos|>odarskih organizacij, njim |>n ah >8C tildi vodje kadrovsko-eocialnih z • Udeležencem so posredovali nekatere ^ vne misli ob razpravi in sprejemu statutov 0vilili organizacij, asistent Inštituta za javno f L V° *n ‘klovna razmerja ljubljanske Pravne til tete Slobodan Rakočevič, univerzitetni Opalkovo asistent Aleksander Radovan, podpredsednik OSS Ivojzc Erbežnik, |M>dprcdsednik ObLO Edo Klanšck in dr. Janez Jež. Seminar sc je dotaknil tudi vprašanja vloge sindikatov pri reševanju aktualnih gospodarskih problemov ter vloge sindikalnih [>odružnic v delovnih kolektivih z (na: tajajočimi spremembami v organizaciji in sistemu upravljanja na področju socialnega zavarovanja, s posebnim |>oudarkom na bližnje naloge zdravstveno službe z novimi reformiranimi oblikami socialnega zavarovanja. I.nr Prhajc Ulaki. k. marsikaj poti od Novolelni živ-žav med našimi najmiajšimi r» •^OV0^c,no Praznovanje in priprave nanj so ^T‘bnle vsc pionirske odrede in društva. Tch-“ krožki so pripravljali predmete za okra-^ razredov, hodnikov in pročelja šol. Prav ^ no le [k) jc bila okrašena šola na Viču, r j'' zasluga pridnih likovnikov, kakor tudi ^ t"«ga kolektiva. Praznično vzdušje |)a »o anli t okrašenimi jelkami pred vaškim titroni tudi na Igu in v Velikih Laščah. Pra-j."o bila po razredih ali v manjših v skupno za ves pionirski odred. Programi “o-varstvenih zavodih so sc odvijali ves Tako so k tem predstavam otroških v> lutkovnim prireditvam ali pravljičnim uram povabili tudi otroke, ki sicer niso resni gojenci ustanov. S programi, ki so jih pripravili sami gojenci pa so razveselili kolektive gospodarskih organizacij. Posebno svečano jc bilo v času, ko je te ustanove obiskal Dedek Mraz s svojim spremstvom. Poleg pionirskih odredov in vzgojno-var-stvenih ustanov so tudi nekatera društva prijateljev mladine, skupno z ostalimi organizacijami pripravila praznovanje za najmlajše. Lepa praznovanja so bila v Kokziji, Rožni dolini, Velikih Laščah, Polhovem Gradcu, Škofljici, na Lavrici in na Igu. so popravili poti med Podulako iu in še naprej proti Brankovim in i so še v delu. letos mislijo še nu ugega. Popraviti bi kazalo tudi -De do Hrustovega in od Podsmreke do tl! „e, pozabiti pa ne bi bilo tre Im še na cesto proti Adamovem, ki ji je čas že prav pošteno vtisnil svoj pečat. Pijava gorica Ljudje |Kigrešoj<) že dalj časa trgovino, ki jo jc svoj čas imela kmetijska zadruga. Predlagali so, da bi odprli trgovino, ki naj bi vsaj dvakrat ali trikrat na teden, prodajaln osnovne prehrambene in gospodinjske potrebščine. Tildi člani lovske družine bi z malce večjo resnostjo in družbeno odgovornostjo, spremljali škodo po divjadi, saj so kmetovalci ponekod že zaradi njihove brezobzirnosti, izgubili že vsako najmanjše upanje. Na Rašici Urediti bi kazalo, dovoze prek glavne ceste in naselja in odstraniti gradbeni material, ki je ostal na njivah in travnikih. Za letos imajo za zvrhan koš dela. Ifrpravili bodo namreč 40 km krajevnih cest in poti ter kana- lizacijo, ki je bila pokvarjena pri gradnji cestne magistrale prek Rašice. Pred Trubarjevim spomenikom in v bližini obeh mostov, bi radi uredili cestno razsvetljavo, seveda pa š» vedno nimajo vsaj najmanjših sredstev, s katerimi bi lahko krili vsa dela. Turjak Zborovalci so menili, da bo treba čimprej urediti pokopališče z grobnico turjaških grofov, za kar pa bi se lahko pozanimal pri svojem delu tudi Zavod za spomeniško varstvo. Morda ne bi bilo napak, če hi imeli na Turjaku tudi stalno telefonsko povezavo, letos pa se ho treba z vso resnostjo lotiti tudi ureditve dovozov in cestnih priključkov na Malt Osolnik, I^oporjc, k osnovni šoli in na Mali kočnik. ^ Golo , v Vaščani kaj radi sodelujejo pri skupnih akcijah in tako so sami lanj s 858 prostovoljnimi delovnimi urami v vrednosti nad 60.000 dinarjev, uredili in popraviU nekaj kilometrov krajevnih cest in poti, v bližnji prihodnosti j)a se l)odo lotili še popravila gasilskega doma in v njem uredili dvorano za družbeno in kulturno življenje. Popraviti pa bo treba vrh vsega tudi vodnjak. Nadalje) auje na 4. struni Pomankljive razprave o problemih, ki terjajo širše sodelovanje državljanov Nadaljevanje s 3. strani Na Dobrovi... pravijaii so še o obrtnih uslugah in potrebi po organizaciji obrtnih servisov ali njim podabnih delavnic. Precej jc bilo govora o preživnini kmetov, ki oddajajo zemljo zadrugi, sami pa Dokončati bo treba z gradnji) in ureditvijo 80 za delo nesposobni m si iščejo virov' za Sole, ustanoviti pa bo treba slej ko prej tudi svoje življenje. Pospešiti bi veljalo čimproj še otroški vrtec, ki jc tu več kot potreben. Raz- izdelavo urbanističnega načrta. "?v " 0*0- Žaga v Ko/.iirjili jr. čeprav živi v iiovili prostorih šele tretje leto, dosegla pri svojem dri« lepe proizvodne uspehe Ljubljanski festival POMENEK' S KULTURNIM DELAVCEM STANISLAVOM ŽBOGARJEM Na našem koncu živi možak, široko šegavo podtkan, ki je prelomastil mnoge viharje, gradil in podiral in ki. je podal zamisel za morda najkvalitetnejše kulturne prireditve našega časa na Slovenskem. Poiskali smo ga, naj bi nam o tem kaj povedal. — Vemo. da ste bili idejni pobudnik ..Ljubljanskega festivala’' in da ste v začetku pri njem sodelovali. Kaj mislite o njem sedaj •b njegovi desetletnici? — Ker je to nekak moj duhovni otrok, mi jc sem pa tja včasih žal, da tudi danes nisem več zraven. Tedaj nas je bilo nekaj idealistov: Sukič, Brumen, Sešek, Klmičar, Vatovec in jaz; pa da ne pozabim nenadomestljivega „tehnikn“ Kumarja. Po zaključku prvega ljubljanskega turističnega tedna, nas jc tedaj uspeh pod-Cgal, da bi se mi Ijubljančani še kako boljše izkazali, kajti tradicija tednov se nam ni več sdcla primerna. Idejne zasnove teh prireditev eem bil razložil v nekaj člankih v „Naših razgledih'*. Te sem utemeljeval z evropskimi izkušnjami I)ayrctha, Salzburga in Dubrovnika, kajti tedaj Split še ni prihajal v poštev za zasnovo neke |>oj>olncjšc prireditve, Zdi se mi, da sem v nekaj mislih strnil zamisel pomembnosti prav ljubljanskega festivala. — Kako sc po vašem mnenju sedaj t« razvija? — Neki naš znamenit gledališčnik jc nedavno dejal, da sc je „bog salamensko zadisku-tiral“, ko jc ustvarjal kamelo. Ima zelo vi-aoko nojevo glavo, ki naj bi gledala [to vsem svetu; nogi ji je posodila Štorklja, ki štor-kljasto počasi rine naprej, trup jc pa |m> kozi. Torej: oe ni enovitega stremljenja in ustrezne denarne podlage, že tako visok razgled ne more pripomoči, da bi se kaj več doseglo. — Kaj mislite, da bi bilo treba napravitii? — Zamisel festivala jc enkratna. Ive-ta bi lahko odločno vplivala na eno najpomembnejših afirmacij slovenske kulture. Nikakor to ne more biti bienale, to je tekmovanje ali revija nekih umetniških zvrsti, kar sc je tako imenitno posrečilo grafiki. Mi smo vse premajhni, da Iti sc na našem odru druga za drugo vrstile Ulianova, Fontain, Charat in druge. Za nas jc tudi naš Cangalovič že skoro prezaposlen. Mislim torej, da ne moremo biti Aayrcuth, ki uprizarja skoraj izključno le Wagnerja. S tem sem dejal dovolj, kar s« tiče opere in baleta. Muhasto vreme in pomanjkanje velike gledališke dvorane nam narekujeta, drugačne načrte, če mislimo samo na nas. Spričo gostinskih zmogljivosti, ki sc klavrno zboljšu-jejo, bi pa tudi bili lahko malo drznejši. Spored naj bi zamenjal reprezentativne operne, dramske, baletske in folklorne predstave prepletene z mušicah, ki so pogodu mladini in v katerih je toliko vedrega. Tudi kaka vari-jetetska stvaritev, ki ne pači okusa, kakor jc bil na primer Kitajski cirkus, bi se lahko uvrstila. To ni nikak „pclc-mcle“, kakor je bilo slišali, ampak jc lahko tudi strogo estetska zasnova, torej stil, če prav zajema razne zvrsti iz raznih dob. Je pač festivalni stil kot na primer salzburški. Njegov spored obsega komorno glasbo, velike opere in simfonične orkestre ter vsaj eno dramsko delo, na primer Sleliernika, ki ga igrajo že desetletja v tradicionalni Reinchardovi režiji. Zakaj ne bi mi jH>dobno uprizarjali vsako leto poleg drugega še nekaj iz naše zgodovine, recimo „Tugo-merja“, „Veliko puntarijo** in podobno. Saj to bi bilo se kako primerno za našo dora-žčajočo mladino, zanimalo bi pa gotovo tudi tuje turiste. — Ali uc terja tu tuji velikih finančnih srcJstev? Vrzdenec Na zboru volivcev so sklenili, da bodo popravili cesto do Kisovnika in Šujice, kanalizacijo, pokopališče, skrbeli pa l>odo tudi za dostojno ureditev spomenikov in obeležij iz NOB in slednjič uredili odtok in cesto v Zažarju. Črni vrh Uspehov je bilo lani, vsaj če primerjamo njihova prizadevanja z doseženimi uspehi, kar precej. S prostovoljnim delom so dogradih električno napeljavo, k čemur jc treba pripisati še zgraditev ceste do pokopališča. Za letos pa imajo v načrtu kar precej nalog. Tako Itodo uredili [>et krajevnih cest v dolžini 14 kilometrov, za kar itodo vaščani prispevali 290 m3 lesa in pri vseh akcijah sodelovali s prostovoljnim delom. Črni vrh ima tigodne pogoje za razvoj turizma, zato ne bi bilo odteč, če bi uredili primeren gostinski lokal in speljali še cesto v Poljansko dolino. Mohorje Z lastnimi sredstvi so si nabavili televizijski aparat v vrednosti prek 235.000 din. Kor pa žal. nimajo primernega prostora, za družabno izživljanje, so sklenili, da bodo zbrali nekaj denarja in uredili v kletnih prostorih osnovne sole, dvorano, ki bo služila izključno razvedrilu vaščanov. Kolikšno prizadevanje so pokazali vaščani v tem kraju, priča le ugotovitev, da so za gradnjo ceste od Predgozda do Mohorja, zbrali od predvidenih 800.000 din, sami žc nič manj, kot pol milijona sredstev. Pozimi bi radi dobili tudi plug za oranje snega, tako, da bi ves zimski čas skozi Mohorje lahko plužili cesto. — letne igre — Vemo to. Tudi druge velike kulturne stvaritve so zahtevale ogromna sredstva. Saj bi bilo šegavo, če bi omenjal aleksandrijsko biblioteko ah opremo ,,Zlatega petelina**. Kar sc vsadi v srce in duhu ljudi, se vedno bogato obrestuje. Salomonska rešitev Samo Skofeljčani se lahko pohvalimo, da imamo ,,prostor za vsc“. To pa vendar ni tako preprosto, kot bi si morda kdo mislil. Seveda tudi ni tako preprosto imeti zgradbo v središču kraja, zgradbo, ki je žc bila na seznamu, da se umakne in pre)msli prostor važnejšemu objektu. Toda sreča spremlja dobre in nam je ostala naša „dobra znanka**. Domačini so jo krstih kar za „Menzo“, obiskovalce Škofljice pa privablja tabla z napisom — „Gostišče na starem klancu**. Pa nikar ne mislite, da je ta tabla edina. So še druge, na primer „Splošna ambu-lantn“, pa ,,Krajevni urad**, ki so prav priljubljen cilj rokoborbnim sposobnostim mladih vročekrvnežev. Pa ne samo ti, tudi starejši vinsko navdahnjeni, kot vselej, kaj radi preizkušajo tod svoje moči. Pa naj še kdo reže, da na Škofljici ni zanimanja zn šport. S tem pa seveda še nismo izčrpali vsega. Pritličje je sicer žc za nami. Prvo nadstropje, škoda, da jih ni več, sem bi lahko premestili pošto, morda pa celo šolo, saj [Kolajn prav zadnji čas kaj ozka ali pa bi za spremembo, navkljub vsemu napravili celo samopostrežno trgovino. Vendar pa smo že pred vrati, kjer beremo — ,,Otroška posvetovalnica**, ki pa je odprta le ob četrtkih in to kar dvakrat na mesec. Isto velja za sobo množičnih organizacij oziroma knjižnico KUD-a, ki je odprta samo ob ponedeljkih popoldne. V oči te zabode tudi nabiralnik sporočil za umetno osemenjevanje krav. Se sreča, da jc nabiralnik v prvem nadstropju, sicer bi žc zdavnaj romal naznano kam. Edina škoda, da posvetovalnica in knjižnica nista odprti isti dan, recimo, v sredo jtopokbte, ko jc namreč odprt tudi kraje™! urad in ambulanta. Tako bi ljudje opravili vse v enem mahu. Pot, ki ne bi veljala mnogo, bila bi pa sila koristna. Tako je. To jc pa naša hiša, ki služi vsemu in vsakomur. Pa recite, če nismo iznajdljivi. Morda bi nam zavidali celo, kje drugod, kjer hranijo sila redke krajevne zanimivosti, kot jo imamo Skofelj-čoni! Kdaj pa bomo le prilezli na zeleno vejo,1 »e ne vemo, upamo, pa, da kaj kmalu, saj bi s tako zanimivostjo uspeli priti celo med tiste, ki bi jih kdaj koli morda pri nas le Skofeljčani, kaj kmalu utegnil zavarovati celo Zavod za spomeniško \arstvo. Vseeno pn bi si želeli, da bi tej ..znamenitosti**, ki jo imamo, odbila zadnja ura ... Za zdaj pa je resnici na ljubo, le tako iti nič drugače. L. H. > . ...........L .... . . J Pa smo sprt prišli na svoj račun! NAŠI KRAJI — NAŠI LJUDJE Rožnodolski samorastniki (6D-LETMCA OLEPŠEVALNE IN TURISTIČNE ORGANIZACIJE V ROŽNI DOLINI —AKTUALNA APRASANJA NAŠEGA ČASA: TURIZEM, URBANIZEM ITD. Nekako jjred 65 Irti je bil svet pod Rožnikom še pust. dolgočasen. Zapuščeni trav-niki: nekaj kozolcev. To je bilo vse. Le žabje ,.serenade4' so odmevale v gluho barjansko nor. Na drugi strani, pod Rožnikom in Tivolskim parkom, so bile prav redko posejane plemiške in meščanske hiše. Usodni potres — 14. aprilu 1895, je imel tukaj svoje nasledke. Potresno bobnenje, ^ je slovensko prestolnico malone razdejalo, j® pomenilo rojstvo nove ljubljanske pred-•tteslne naselbine: It o ž n c doline. Potres i« pognal ‘ neštet ■ Ljubljancane-brezdomce na 'ces.5 leti čez noč zrasla nova delavska na-^Ibina. Ijeta 1893 se je vzpela iz rožnodolske linije ob sedanji Cesti II., prva rožnodolska ^•sa; sezidal jo je železniški mojster Matevž ^trnie. VT njeni okoliei pa so seveda zrasle še ^•ttge hišice. Usoda Rožne doline pa se neposredno ***plja z nastankom in razvojem rožnodolske ■®lep8evulne turistične organizacije. Prcil 60 Jeti, v februarju 1993, so ustanovili rožnodol-samorastniki svoj Olepševalni odbor. Prvi P^Utts za krepitev rožnodalskc skupnost’. Dru-B* koskus leta 1905: Olepševalno društvo, ^•daljnja dojrolnitev 1935: Olepševalno in P^porno društvo, ki zajetna v svoj program socialne sestavine. Leta 1933: Olepševal-^ m turistično durštvo: tokovi sodobnega Prizma so pljuskali tudi v Rožno dolino. Rojstvo Olepševalnega odbora preti 60 ** pomeni preizkus složnosti rožnodolskih sn-^rastnikov. Prestali so ga. Olepševalni odbor Predstavlja namreč prelomnico v nadaljnjem razvoju Rožne tlolinc. Koristno je ]>ovcznl lozn,Ml,,l(y. Pomagal jim je oblikovati novo P^lobo Rožne doline. Ta pomoč je bila krvavo P^rchna, zlasti ee pothislimo, Ude socialnega značaja; na tradicijo olcp-v«hiih akcij iu rožnodolskih sejmov, ki jili l*ilo menda enajst; na turistično vzgojo ter b> oblikovati in ohranjati neko značilno rnanistično podobo Rožne doline s poudarkom Tj^Prostostn. domačnosti, prijaznosti. Temu sc Pridruii|a zadnja leta posebna zavzetost zn P®*cn izletniški, rekreacijski turizem in za ^apagando (izdelava 120 barvnih diapozitivov 9 Nožni dolini). 'rbodiščna misel te trdožive uttvarjalne ®bli ' K'1l,0St^: 1*° znl<'odol>o vzorno urejenega, JOcncgu naselja, ki naj [Himaga s prijazno j°*tjo in vabljivo domačnostjo krepili jjj llcn* sloves Rožne doline ter rožniškega e*,1®ga, rekreacijskega območja. ^_^ev,dn je treba pri tem presojati razne ^ “vinske znamenitosti tudi po pomenu, ki Hol’ ,llai° r-a veljavo in |M>pularizaciju Rožne Na primer zgodovinska pomembnost “a ^®čiii |K>ti 3, kjer je bila 27. aprila ustanovljena Osvobodilna fronta Slove-^^^"aJaljc bunker, kjer je delal tov. Kdvard V u v “F>°'Iveruk padlim borcem ob vstopu 16110 dolino; Kikljev s|M>menik ter spomc-rv P*dlim borcem iu aktivistom ob križišču II. Olepševalna, turisUčna organizacija v Rožni dolini je ob svoji 60-letnici postavljena pred vrsto nalog, ki jih je nanizal naš čas. Med tem se je, seveda, urbanistična podoba Rožne doline precej spremenila. Dopolnjujejo jo pa sestavine sodobnih smotrnih staVbnih [>otrcb. Sredi prvobitnih rožnodolskih hišic so |>osajcm stavbni bloki; v ozadju kakor živa prizoriščna scena Inštitut za gozdno in lesno gospodar- turi prebivalstva so nastale spremembe. Vštric z delavskim, uslužbenskim in upokojenskim življem (delavke in delavci Tobačne tovarne) se je zadnja leta izredno razmahnil tudi študentovski, ki »e je krepko zasidral v Študentovskem naselju. Osrednje aktualno turistično vprašanje, ki Se srečujemo z njim ob 60-lctnici prve olepševalne in turistične organizacije v Rožni dolini (in tudi v Ljubljani!)', je oblikovanje rožniško-podrožniškega sprrhndnrga rekreacijskega območja. Rožnik s Cankarjevim vrhom sodi med najbolj obiskana središča šolskega turizma. Dobre gostinske usluge; med njimi Upravni odbor Olepševalnega društva leta 1928 sivo Slovenije; ob stiku s Cesto na Rožnik obsežno študentovsko naselje z blokovnimi gradnjami in stolpnico. Kdo bi bil ob porajanju tega naselja j>omislil na to, da bo prav ta stavbni kompleks, zlasti v turističnih oceanskih mesecih, pomagal izdatno mašiti občutne razpoke pomanjkljivih ljubljanskih hotelskih in prenočitvenih kapacitet. Prav to naselje je zadnja leta izdatno obrepilo turistično veljavo Rožne doline ter znatno pripomoglo k njeni popularizaciji po vsej Evropi (med drugim prenočujejo tukaj tudi inozemski umetniški ansambli, ki sc v prijaznem, zdravem okolju imenitno počutijo). Razen tega je zapisala Rožna dolina v letu 1932 važno pridobitev. S samopostrežno trgovino je dobila ne le svoj preskrbovalni, ampak tudi svoj urbanistični in družbeni center. V sicer mali, tada intimni kavarnici se zbirajo rožnodolski prijatelji in znanci. Obžalujemo, da ni bilo mogoče zagotoviti primernega prostora za društvene sestanke ter občne zbore. Sedanji prostori v Lcvčevi ulici ne ustrezajo povsem. Preveč obrobna lega je neprimerna za prebivalec z drugega oboda Rožne doline, zlasti še, če se potapljamo v nalivih ali v megli. letno okrog 30.000 brezplačnih uslug (voda, milo, obrisačn in podobno). Cankarjeva soba terja skrbnejšo jrozomost. Z izvedbo zamisli razglednika v okviru aplikacije na cerkveni zvonik bi bili tukaj ustvarjeni pogoji za živahnejšo turistično montažo, za turistično informacijo ter propagandno službo: prodaja razglednic (Cankarjeva soba. Rožnik), spominkov, vstopnic za razglednik; nadalje prospekti (med njimi tudi prospekt Rožna dolina — Rožnik) in pa ostala turistična literatura. Pereče naloge: ureditev enosmernega prometa z avtomobili do vrha (le s šišenske strani). Izdelava že pričetega ureditvenega načrta Rožnik—Podrožnik. Razprava o načrtu in o zaključkih o tej zvezi. Z vprašanjem finančnih sredstev naj bi se ukvarjala posebna komisija v obviru Mestnega sveta. Rožnik s Podrožni-kom je stvar vsaj treh občin (O n ter, šiška, Vič-Rudnik). Nadalje bi bilo treba poskrbeti za idejni načrt za arhitektonsko dopolnitev zvonika na Rožniku s funkcijo turističnega razgledniku, ki je za Rožnik spričo obrašče-nosti z drevjem neogibno potreben. Primer stolpa — razglednika: stokiični zvonik v Mariboru. Nadalje: Zoološki vrt. Prav tu so osnove za ustanovo republiškega pomena, ki jo j® treba še nadalje razvijati. Za turistično opremo v tej zvezi pa nuj bi oskrbelo OTD Roža« dolina, ki je pred leti že zagotovilo opozorilne table. Tretjič: ceste. Ze vrsto let razpravljamo o njih. Nikamor naprej. Dvojna cnaeica: aH enotno zasnovati rožnodolsko cestno mrežo ■ ustrezno širino posameznih cest ali pa, da so odločimo za zelenice. Le-te bi lahko vtisnilo Rožni dolini značilno, prijetno zunanjo podobo ter jo poživile. Četrtič: avtobusni promet. Z določenib točk Rožne doline sc nam ne izplača na Tržaško cesto do trolejbusnega postajališča. P« še utrudljivo čakanje. Prej jo primahamo T mestno središče. Že nekaj let razpravljamo zaradi tega o uvedbi krožnega avtobusnega prometa Evropa — Rožna dolina — Trnovo — Evropa. Vsaj vsake pol ure, ob jutranjih, po-poldanskih in večernih konicah, morebiti vsako četrt ure. S tem bi bilo ustreženo nedvomni [>otrebi; hkrati pa bi bil razbremenjen občutno preobremenjeni prevozni park na Tržaški cesti. Tn vprašanja bi lahko obravnavali tudi na zborih volivčev. O tem in o drugem bi lahko razmišljali Rožnodolei. To velja zlasti za Olepševalno turistično društvo Rožna dolina, ki ima ob 60-letnici olepševalne turistične tradicije lepo možnost, da uvrsti te in druge aktualnosti o svoj jubilejni delovni program. Razen trga naj bi bilo v ospredju jubilejne programsko pozornosti prizadevanje, ki naj še bolj navija rožnodolske tradicije olepševanja, turistične vzgoje, in izletnjštva. Rožno dolino želimo še bolj polepšati ŽB pomladiti. Zato jim moramo še in še posvečati svojo |>ozornost in ljubezen, še mikavtiejia naj bo. S tem poudarkom naj bi bilo pre-dahnjcno programsko turistično n rbanistrčno geslo ob 65-letnici Rožne doline ter ob 60-letnici njene olepševalne in turistične tradicijo, ki ji dolgujemo primerno počastitev. Dr. Fran Vatovec Najstarejša hiša v Rožni dolini na Cesti II. Zaključek: iz nekdanjega bornega predmestja sc je razvila Rožiui dolina v pravo mestece, ki je glede na nadaljnje strnjene gradnje ob njegovem barjanskem obodu znaUio primaknjena mestnemu središču. Tudi v struk- za razmah šolskega turizma, ki ima od tod svojo usmeritev na Rožnik. S smotrno propagando po turistični plati bi bile mogoče živahnejše pobude. Seveda tudi živalski vrt ni stvar občine Ljubljana-Vič-Rudnik. Tukaj gre PRISRČNA PROSLAVA NA IGU Društvo rezervnih oficirjev in podoficirjev na Igu je konec prejšnjega meseca proslavilo dan Jugoslovanske ljudske armade. V bogateaa programu so sodelovali dijaki osemletke na Igu, ki so odprli proslavo s petjem državne himne. Vrstile so sc partizanske in narodne pesmi, ki jih je pel tudi tukajšnji pevski zbor. Tov. Mazi, star partizanski borec, obkro-g.cn s pionirji in mladinci je v svojem govora orisal nastanek JLA, njen pomen v vsakdanjem življenju, čuvarja pridobitev iz časov NOB i* kot činitelja za očuvanjc miru na svetu. V nadaljevanju programa proslave pa »o predvajali filma ,,Dolina miru" in „Slavica“. Med predvajanjem filma „Dolina nuni“ je član odbora Z RO Pa Ig |>oudaril važnost io plemenitost potovanja predsednika Tita po Indiji, Burmi in Egiptu in pred kratkim v Sovjetsko zvezo za utrditev prijateljskega sodelovanja s temi državami. Grajal je ' početje ustnškib zločincev v Zahodni Nemčiji, nam našim predstavništvom in partizanskim borcem Momčilom Popovičem. Prebral je protestno resoluciji, ki jo' pošiljajo rezervni oficirji in |M>doficirji, skupno z zbranimi prebivalci Ig* in okolico' Državnemu sekretariatu za zunanjo zadeve v lleogradu. V njej zahtevajo najostrejše ukrepe za kaznovanje zločincev in organizatorjev napada na naše predstavništvo iu umora borca in narodnega heroja Momcilo Popoviča. NAŠI RAZGOVORI Rudniški dren — France Dobovšek Nikar ne mislite, da ste videli Rudnik, ee niste \ideli Franceta Do-bovšfca. Osmi križ nosi na hrbtu, pa je še vedno grča. In pa še kakšna. Rdečeličen je in vedno nasmejan. Niti ta preklemanski {mraz ga ni spravil ob dobro volji). Hodi počasi, preudarno, vendar zelo marljivo; kakor mravlja. Dve leti je že v dovec. In to v pravem pomenu besede. Sam ho-di.na trg in tudi kuha si sarh. Srečal sem ga, ko jo je mahal iz „Londona" (stran z zadrego. Naselju v Rudniku pravijo domačini ..London”), proti mestu. V zimskem plašču in s polhovko na glavi. Pozdravil sem ga in mu povedal svojo željo. Prisrčno se je Kozerija D Uvelem logu so Zadnjič sem na neki seji srečal sošolca Opertunomira. Bil sem resnično začuden, ko sem ga ugledal med samimi mladinskimi aktivisti, tem bolj zato, ker sem se spomnil, da se v soli ni lotil nobenega dela, ki je še tako malo dišalo po mladinski organizaciji. Oportu-nomir je bil tedaj mladenič, ki se je na tako delo požvižgal. Za eno samo karto za kino bi prodal mladinske organizaciji; vsega sveta. „Ja, kaj pa ti tukaj V" sem ga vprašal. ,,Mar ne veš,1' me je z narejeno užaljenostjo premeril od glave do nog, „da sem predsednik mladine v Uvelem logu'C1 „Nc,“ sem se bolj začuden kot prej, odgovoril. ,,Seveda, saj ti tako nisi nikoli na tekočem!" sc je ponorčeval iz mojega, res |w>manj-kljivcga znanja. ,,No, bodi tako dober, pa mi povej, kako ti je uspel ta podvig?" sem jmizvedoval naprej. Iz žepa je jsotcgnil cigarete in si eno prižgal. »To je dolga štorija," je rekel in blago puhnil dim, ,,no pa jo bom |>oskusil, kolikor mogoče skrajšati. V našem klubskem prostoru •e je vedno gnetlo mladincev najrazličnejših let. Nekateri so igrali nogomet, drugi namizni tenis, tretji pa so zopet gledali televizijski nasmejal in dejal, naj kar vprašam. ..Skoraj osemdeset jih že imate, pa zgledate kot mlad ženin. Kako vam je uspelo ohraniti ta mladostni videz,, Nekak ponos je seval iz njegovih oči, ko je rekel počasi, tuhtajoč vsako besedo: ,,Mnogo sem delal v mladih letih. Pa po malem 'pil. Vendar ne vsake brozge, ki mi je prišla preti usta. Vsa leta mi je dolenjska črnina najbolj pri srcu.” ,,Vdovec ste? Nameravate spet zajadrati v zakonski stan?” Naše bralce bi radi seznanili z načinom gojitve gozdov, ki je zadnja leta v gozdarstvu zelo priročen in o katerem se zadnji čas kar veliko piše in govori. Poraba lesa, namreč pri nas tako naglo narašča, da je sedanji način gozdne proizvodnje, ne more več dohajati. To se dogaja po vojni tudi v drugih deželah. Zato je naša oblast, na predlog gozdarskih strokovnjakov, že leta 1957 vnesla v petletni načrt gozdarstva in lesne industrije povečanje gozdne proizvodnje z osnovanjem tako imenovanih plantaž. To so večje površine zemljišč, na katerih se sadijo sadike v določenih razdaljah, se pa izkazali program. Prejšnji predsednik, buča trda, je prepovedal igrati nogomet in namizni tenis v klubskem prostoru. Oe bi bil vsaj malo pameten, bi moral vedeti, da sc sedaj zunaj ne da igrati zaradi mraza. Mi, zavedni mladinci, smo sc seveda razjezili in nabili predsednika, potem pa ga vrgli še čez prag. Sklicali smo nove volitve, na katerih so mene zaradi po-sebnih zaslug pri .odpravi prejšnje absolutistične obla t '. izvolili za novega predsednika." Oportunomir sc je zaradi naglega pripovedovanja zasopel. v'lim ti sedaj dovoliš igrati nogomet in tenis v klubskem prostoru?" sem vprašal. Po pravici povedano, kar treslo me je. ..Kazmnljivo!" je odgovoril na moč bahavo. ..Sc celo razna tokmo.a ija organiziram. Na primer, kdo najdlje plju.ie. koliko cigaret lahko kadi kdo naenkrat, t .umivanja v nogometu, so pa na dnevnem reku. Povem ti, nikoli še ni boli toliko mladincev v naši kluliski sobi, kot prav sedaj. Sicer pa, pridi enkrat, da boš videl, kako se pravilno delu z mladino!" Odborniki so se zbrali. Predsednik je otvoril sejo. .laz pa sem vzel svoje stvari in jo popihal. Kuj sem mislil, no. tega ne bom še [»osebej pisal, ker sem prepričan, da bi bilo vsekakor odveč. „Ne, me! Poročiti že tre. Vzel pa hi starejšo žensko, tla bi mi gospodinjila. Sam sem se namreč gospodinjskih poslov v teh letih že pošteno naveličal.” ,,Morda kaj pogrešate?” „Najholj družbo, mojih let. Pa tudi petja pogrešam. Ugajajo mi naše narodne pesmi.” „Gesa si najbolj želite za rojstni dan ?” »Pravzaprav ničesar. Samo, da bi se mi zdravje ne poslabšalo!” »Berete naš časopis?” .,Ne. Do sedaj sem prav malo slišal zanj. Od sedaj dalje pa bom vedno segal po njem!” Zahvalil sem se mu za potrpežljivost in ga povabil naj se kaj oglasi v našem uredništvu. Zatrdno mi je obljubil, potem pa sva se razšla. kakor to zahtevajo posamezne v rste hitro rastočih vrst gozdnega drevja listavcev in pa iglavcev. Proizvodnja lesa na gozdnih plantažah naj bi bila v Jugoslaviji po dvajsetih letih približno enaka proizvodnji prirodnih gozdov. Sedanja letna proizvodnja oziroma letni posek znaša okrog 19 milijonov m3 lesa. / intenzivnim načinom gospodarjenju v gozdovih pri-rodnega tipa in z dodatnimi plantažnimi napadi s hitro rattočimi vrstami gozdnega drevja bomo povečali sedanjo lesno zalogo na 1 ha in s tem vsekakor boljšo in kvalitetnejšo proizvodnjo lesa. Tako je predvideno povečanje poseku v 20-letnem obdobju od sedanjih 19 milijonov na okrog 40 milijonov m3 lesa v vsej Jugoslaviji. V naši občini bi morale kmetijske zadruge, v prvi (etapi osnovati okoli 250 ha plantaž, na barjanskem svetu. Zbornica za kmetijstvo bi gozdarstvo okraja Ljubljana je lani arondirala večje [>o- vršinc barjanskih zemljišč. Biro za gozdarsko načrtovanje, ki je v sestavu omenjene zbornice, je izdelal načrt za osnovanje plantaž na ]>ovršini 62 ha v Lanišču, |>od Cumniičcm, ob cesti, ki |)cljc od Škofljice proti Pijavi gorici. Kmetijska zadruga „Mokerc“ na Igu se ji; sicer lotila priprave zemljišč in je lansko jesen s traktorjem zorala nad .50 ha teh arondiranih jvovršin. Lansko pomlad je Gozdno gosjvodarstvo Ljubljane prevzelo izvedbo zasnovane plantaže, naj zahteva ta naloga organizirano akcijo. Treba je bilo v razmeroma kratkem času zasaditi preko 220.000 sadik z večjo skupino delavečv. Glede na to, da je tudi v času gozdarskih del težko zbrati večjo skupino izurjenih delavcev za pogozdovanje, se je direkcija Gozdnega gospodarstva odločila, da zn to akcijo uporabi skupino 55 delavcev, ki so sicer zaposleni na gradnji gozdnih cest. Ta skupi**' |H>d vodstvom preddelavca Ivana Vidakoviča, j«; hitro obvladala tehniko sajenja m premagala vse. ovire, čeprav so delavci bolehali zaradi neugodnih vremenskih razmer. Plantažo so začeli zasajevati v prvih ilnch aprila in so predvideno površino zasadili Jo 4. maja. Tako so v enem mesecu posadil* vseh 220.000 sadik, od katerih je l»i|i> okoli 180.000 jelšo, 1000 bele vrbe, drugo |Kt smre- \ kc in zelenega bora. Cisti nasad smreke je bil | posajen pod telefonskimi drogovi in clektro- 1 Vodi z obhtodnjo 9 ict s tem, da se |m» devc- j tih letih posekajo smrekice kot »novoletne: jelke". Na jugovzhodnem delu plantaže pa je ! bil osnovan mešan nasad zelenega 1 >or;i ia smreke. Opazovali smo plantažni nasad, kako sc razvija čez poletje. Talno vodo v. jarkih je bilo videti skozi vse leto. Ko smo se |>eljali iz Škofljice proti Pijavi gorici smo Videli lepo ozelenelo plantažo, ki je dajala temu krajo , popolnoma drugo sliko. To je pomenilo, <1* so se sir like dobro prijele, čeprav so bile -- : maja precej »ožgane" od slane. V' začetku avgusta smo lahko občudoval* mlade kulture; sadike so dosegle v ugodnejših predelili prirast 1,4 metra. Mlada drevesa, k* ; so začela delati kot črpalke iu vsrkavati hra- j no iz globokih brazd na talni vodi, so tako- ; rekoč izsušila zamočvirjen svet. Zasnovana plantaža je uspela iu je do-jeseni postala prava zelenica. Gozdarski strokovnjaki iz ostalih republik so se zanimali razvoj te plantaže in so jo v začetku jesen* tudi obiskali. To je prvi veliki planta/ni iki-sad hitro rastočih vrst gozdnega drevja, ki s*'' ga zasnovali gozdarski strokovnjaki na barjanskem svetu. ’ Za jesensko saditev je Gozdno gospodarstvo v Ljubljani nabavilo še 50.000 sadik jelše. Neugodno vreme, zgodnji sneg in nirat pa s oonentogočili izvršitev saditve sadik h* jo skupina delavcev, morala delo prekiniti i** okrog 30.000 sadik zakopati za prezimovanje, nakar bodo spomladi saditev nadaljevali. In kaj lahko pričakujemo oč tega plantažnega nasada, za katerega je bilo vloženiM* nekaj milijonov dinarjev in več? Po tih i letih bo dajal 4-krat večji pridelek c dosedanjega letnega pridelka na teh neproduktivnih tleh. Na 1 ha bo 500—600 in3 lesa, kar |K>meni izredno velik prirastek. Bazen tega btr' nasad ugodno vplival na vodni režim na vse*** barjanskem in sosednjem predelu. Odtekalo b** polovico manj vode, ker bo drevje delovale kol vodne črpalke. Seveda pa Ih> treba skrbeti š» za n*"”, datjnjo vzgojo tudi drugih nasadov ter skr-beli zn njihovo zdravstveno stanje. Bazne beležili in škodljivci »e kaj radi množično javljajo v plantažnih nasadih. To jia Im*****' preprečili le s stalno strokovno kontrolo **> smotrnim gosjiodurjenjem /Justi še b preudi*r' no saditvijo zelenega bora v predelih, kje* sadijo jagodičevje, to je črni ribez, ki je ***' varen za zeleni Itor ali obratno. Na obeh rastlinah se namreč razvija h ta bolezen, '1* na ribezu. Ing. Milim Simič »NASA KOMUNA" — glasilo Občinskega odbora SZDL Ljubljana-Vič-Rudnlk — Izhaja mesečno — Ureja uredniški odbori Danilo Emeršič. Sergej Epih. Boris Makovec. Ivan Virnik, Darko Perovšek in Jože Jesih — Odgovorni urednik Ivan Virnik — Uredništvo in uprava: Ljubljana, Trg MDB 7, telefon št. 20-728 in 22-454 — Tekoči račun pri NB Ljubljana 600-18-608-25 — Celoletna naročnina 400 dinarjev, polletna 200 dinarjev in je plačljiva vnaprej — Tisku Tiskarna šolskih delavnic Tehniške srednje šole v Ljubljani. Gozdni plantažni nasadi tudi na Barju Jubilej strelske družine »Rajko Škapin« V s(>]x>to, dne 8. decembra 1952 je atrcl-ska družina vKajko Škapin" i/. Kožne doline fiiaviU 10-letnico ustanovitve. SlavnostiM* m*je. ^ jc bila v društvenih prostorih v Študent-*keni naselju, so sc poleg elanov udeležili tudi predstavniki [»olitienih in gospodarskih organi-in strelskih družin. Sedanji |>rcdsednik Boris Florjan e ie jt* > * voj cm govoru orisal dejavnost organizacije. ^ je bila ustanovljena pred 10 leti na jnduido ^renske organizacije /B NOV iz Kožne do-Kne. Njen glavni namen je bil, da zajame \ ^vojr Mstc mladino, katero naj vzgaja na te-llleljih jiridohitev naše NOB in ji nudi jdeme-n*h> razvedrilo. Vrste mlade strelske družine, ki si je privzela ime rožnodolskega |>r\oborea Bajka Škapina, so sc živahno razgibale že n prvem letu, čeprav so ustanovitelji zaceli tako rekoč 2 Rolimi rokami. Dobra volja in j>ožrt\o\ ulnost ®la jiremagali mnoge ovire. Zc \ prvem letu 3e strelska družina za svoje tlelo prejela pri-^nnnje od OSS, leta 1955 pa je kot ena unj-®°Usih jircjehi strelsko zastavo. \ priznanje za uspešno delo je terenska organizacija ZB NOV iz Kožne doline pred nekaj leti poklonila Sl) .,RajKO Škapin" strelski prapor, na slavnostni seji oh lO-letnici, pa je na ta prapor v imenu organizacije ZB NOV pripel s|M)injnski trak njen predsednik France Jcoclj. drugi spominski trak pa je v imenu (K) SZDL pripel tov. Savcnc. Na slavnostni seji je predstavnik terenske organizacije Zveze borcev NOV izročil strelcem tudi pokal, ki ga je SD ..Kajko Škapin" osvojila na nedavnem tekmovanju. Predsednik strelske organizaciji' sc jc zahvalil navzočim ustanovnim elanom in elanom, ki so se v desetletnem obstoju organizacije najbolj izkazali. Knajst najlmlj prizadevnih članov je prejelo lepa spominska darila, med njimi tudi pobudnik in prvi predsednik ter sedanji častni predsednik Sl) ..Bajko Škapin" Janez Režek, člani od ustanovitve: Frane Lukman, Viktor Vri*njak in Valentin Piskar ter člani: Stane (>alie. Stojan in Vlado Kejžar, Lado Kek, Vili Prevc. Marjan Zdešar in Finuiuicl Thuina. L S. Ljubljansko barje skozi slolelja Vrh o/ki povp/«\i z •'juhijmigko hano »c zm-enja ir na r*ki- U- jr bila jublja,U) •Hrihii" je stalo nekdaj gradišče Uim-8a tabora, čigar ostanki so vidni še dan-A ndzemskili voda. Te vode je imela l>oginju voda ^ —rj~ Na tem mestu lahko .rcj smatramo začetek ljubljanskega barja. predzgodovinskem času tvorile veliko k<‘ga gradu in Golovca do Iga in vse do ko še ni imelo odtoka v Savo. Na. 8(> bile najstarejše, človeške naselbine * ° lC,n Ine8tu ^ z^aJ nab»ja Ljubi jan-0 barj«. Jezero »c je razprostiralo od Ljub N^nskej. Vrt'nikc, Grčiji,, Ir j11 ■ I.juhjc so stanovali nad jezerom 1 'I'*1 kolibah. |>ostavljenih na visokih hra-to-^ '^ruhr'h hsenib koleh. zabitih let ^ r'e J?rat^njc 80 našli ^ jugovzhtidno od barja, polcs restr - . /“1M!'ki gnid blizu Studrnra. Naleteli so na v jezersko v Sloveniji o. kolov, ki so bili zabiti v ilovnato 'virna|(> dno. Nekoliko proe od Zaklat' pri *»Oei ^olii K0,'l<',*b pa so v plasti šole našli iz ■ iz lirastovega deblu in tri sekire ^ j. ^rilov'egu rngu. 1’rav tako so ..aotorji“. j4r^U<^e’ k' 1,’> mikdaj kopali šolo, pri kopanju ,u“ l>ai'ju naleteli na eolne, glinasto |Mi-®l'0(lje izdelano iz kosti raznih izumrlih 1 in ‘Inigib stvari, ki so pripadale razlie-'»bani in segajo v mlajšo kameno dobo. r'luvalei stavb na koleh bi lahko bili ^•id''*^' nck,l‘U1'i<‘ I lirske naselbine Krnim; Ja,>i so jo narnreu preimenovali v Kmono, itj .f’* j° |*«» legendi ustanovil sin trsa Iškega Vrljj” ki jr tod vodil svoje Vrgonavte. *r j(| ' 'e*a v°de, pomešana s premikajočimi *ta »'osami in njena rušilna moč, pa Kri«. .m razjedati iu rušiti nizko 'j i ki jc vezalo grajski hrib s Šišenskim hribom, kar jr povzročilo znižanje vodne gladine Barjanskega jezera. Tako se je barjansko jezero več ali manj spreminjalo sko/.i dobo številnih rodov iu pa raznih vdorov tujih plemen, vse do časa, ko jc vladala cesarica Marija Terezija iu sicer v letih 1740—I7BU. Muriju Terezija se je v svojih poslednjih letih vladavine odločila za izsušitev barjanskega blata, ki je imelo v list ni času izgled jezera le še bolj ob deževnih dobah. I.jubljansko barje predstavlja z Ljubljanico zares zgodovinsko-turistieno pomembnost. Zalo bi bila oživitev življenju na Ljubljanici zares velike vrednosti, predvsem pa za tuje turiste. Morda bi veljalo na primernem kraju postaviti stavbe na koleh, morda celo z gostinsko postrežbo v posebno izdelanih drevnih kostumih, kar bi bilo nadvse privlačno. Ca s med vožnjo bi turistični delavci krajšali izlet-fiikom s pri|M>vrdovanjcm zgodovine in opisom krajev, na katere bi imeli razgled med vso svojo vožnjo. Omembe vreden je namreč, upor, ižanskih kmetov, ki bi ga lahko smatrali za predhodni znak dobrih 100 let kasnejšega na-roditoosvobodilncga boja na tem področju. Ob barjanski svilanici Večer lega polagoma na ta naš barjanski svet in rahle meglice ga zagrinjajo v svoj plavičasti soj. Pogled sc ti ustavi ob Krimu in Kureščku, zasanjaš se v pradavne čase. ko so tod gradili mostiščarji ob bregovih Ljubljanskega jezera svoje domove na koleh in živeli od lova. ko so njih lepa dekleta nosila ble-sketajoče kože, da bi jim tudi današnja v svojih krznih cesto zavidala, ko so sc na jHihodih ustavljali Argonavti, ko so vihrale rimske legije. Tod je vodila stara vojaška in trgovska cesta čez Ljubljansko barje in Inž do Trsta. Da so imeli barje skoraj kakor za morje, priča izkopanina templja boga Neptuna. V živ spomin pa ti še segajo časi, ko je voda spreminjala celo barje v ogromno jezero, ki se je dotikalo dolenjske proge. Med redkimi hišami po „morostu“, so si pomagali s čolni, ko so včasih zaplavale tudi postelje in se je sem pa tja gugala kaka kozica ali vrč. Tedaj, pred desetletji, so še kopali šoto, ki je bila za kurivo; tlela je počasi, zelo sc je kadila in slabo jc grela. Iz prekopov je puhtelo, po Ljubljanici pa so v dolgih čolnih vozili iz Podpeči skale in klnftre drv. Trnovski pristan je bil tisti čas še zadnja ljubljanska luka. Oba bregova. Žabjek in Trnovo, je povezoval ,.stari KoiT\ ki je vozil čez Ljubljanico. Do zn|>ornic so si še upali ponirki, divje race iu drugi močvirniki. Vsega lega pisanega rodu ni več, kajti izginilo je ločje in trstje. Malo pa je, ostalo tudi še tistih, ki so uživali v tem svetu: Žabarjev, ptičarjev, ribičev in čolnarjev. Las se je zasukal. V tistem, ki mu je sledil, so imeli prav tako razgibano življenje, le drugega kova: bilo je to prosvetno udejstvovanje, kresovi, vinske trgatve in izleti, V malih dvoranah je vrelo kot v panju. Vadili so igre, pihali v trobente iu ubirali glasove v poskočnice iu mile pesmi. Vsako soboto ali nedeljo po|>oldiie je bilo kaj na našem koncu. Na Golovcu je kar mrgolelo in tudi gostišče na Orlah je privabljalo. Sedaj pa ni nič ali bo is: malo. Pred desetimi leti smo še pomišljali na predstave |rod vedrim nebom: na Kinžgarjc-vegn -»Divjega lovca'1, na Gnlijevo .,Kulturno prireditev v Črni mlaki«. To bi moglo vzvaloviti mnogo naših občanov in bi v [mdnožje Golovca; ki nam je pred nosom, pritegnilo veliko ljudi iz mesta. Naša črna prst pa bi spet imela nekaj svojega, kar jc imela svoj čas v življenju, ki je odmrlo. Spomnimo se na pri-mer tombol Zveze borcev Krim in številnih predstav, ki jih je doma in v gosteh priredila nekdanja igralska družina. 'Minilo i je že dokaj časa, ko jo naše kul-turno-prosvrtno društvo imelo dramski krožek, mladinski odsek; pevski zborček, mali orkester, folklorno plesno skupino, knjižnico iu tudi s šahom ter z lutkovnim gledališčem se je [loizkušnlo. Torej je delovalo kar šest odsekov, dva pa nista mogla na noge. To jc bilo zarea, skoraj imenitno. Iz razsula se je rešila le knjižnica, ki svoje poslanstvo prav dobro tudi opravlja. Sem pa tja nam puste oglasne deske okinči kak plakat harjancev ali kake šole, ki uprizori igro. Sola in zdravstveni dom sta že pod streho. Pomišlja sc na športni park in na ureditev Golovca, ki naj bi osveževal moči našemu delovnemu človeku. Urbanistični načrt za ta del mesta je skoraj že gotov. Vse to so stvari, ki nas navdajajo s ponosom. Prav jc, da z njimi seznanjamo občane, kajti te zadeve bodo našle pri njih svoj odmev, porajali se bodo predlogi in marsikaj bi sc še pravočasno prerešetalo, da bi se lahko bolje izpeljalo. S. Žbogar Mrilržj«! I J U I t J A N A KMETIJSKI NASVETI Biološko zatiranje gozdnih škodljivcev Morda se bodo naši bralci vprašali, ali ta sestavek ne sodi v kakšno strokovno revijo, „G«zd«raki vestnik11 ali podobno. Moj namen je, da v „Naši komuni11 seznanim tudi one, M se sicer bavijo z gozdarstvom kot lastniki gozda in ki se zanimajo za sodobno gojenje, izkoriščanje in varstvo gozdov. V naši občini pač prevladujejo prebivalci kmečkega stanu, ki radi slišijo koristne nasvete • naprednem kmetijstvu in gozdarstvu. Zato kom tokrat skušal prikazati biološki način varstva gozdov, s katerim so se pričeli ukvarjati že strokovnjaki vsega sveta, da zavarujejo gozdove pred uničenjem (K* gozdnih škodljivcih. Vsi stremimo za tem, da s sodobnim in naprednim gojenjem gozdov zavarujemo to ataše največje naravno bogastvo, kajti v tem stoletju smo se s snovanjem umetnih gozdov precej oddaljili od naravnega tipa gozda, ki je najbolj odporen proti raznim boleznim, ruši. Ugotovljeno je, da sc pri kemičnem zatiranju škodljivcev iz gozda umika vse, kar ostane živega in za gozd koristnega. Posledica tega je, da v gozdu povzročimo mrtvilo ali takozvano življenjsko neravnovesje, ki mu strokovno pravimo biološko neravnovesje. Vse to pa pomeni za poznejši razvoj gozda veliko škodo. In kdo to škodo trpi? Vsekakor lastnik tega gozda. Zakaj smo dali temu sestavku naslov: „Biološko zatiranje gozdnih škodljivcev?11 S kemičnim zatiranjem škodljivca smo trenutno uničili ali omejili njegov razvoj, toda na drugi strani smo obenem uničili ali pregnali naravnega sovražnika gozdnih škodljivcev. Zaradi tega so strokovnjaki vsega sveta že pred leti pričeli proučevati koristno delovanje žuželk, ptic, mravelj, bakterij, parazitov in virusov in njihov vpliv na življenjsko, to je na biološko ravnovesje v gozdu, z namenom, da Nezavarovano mravljišče so roparice popolnoma uničile gezdnim škodljivcem in vremenskim ncprili-kam. Naravni prebiralni gozd je namreč tisti, T katerem rastejo drevesa raznih vrst in sta-rmti, v katerem lahko tudi vsako leto posekamo potrebno in določeno vrsto in kvaliteto leaa in v katerem so dani najugodnejši pogoji za življenje koristnih ptic in živali. Tak tip gozda je naš kmečki gozd, kateremu pa moramo pomagati za hitrejši razvoj, boljšo rast in s tem večji prirastek lesne snovi in boljšo kvaliteto lesa. Zato naj naši zasebni lastniki z razumevanjem spremljajo sodobni razvoj gozdarstva pri nas in poslušajo :troko vojake, kako jun svetujejo v zvezi z izkoriščanjem gozdov po gozdno gospodarskih organizacijah. Mravljišče zaščitimo pred temi roparji, če ga pokrijemo vsaj s smrekovimi, jelovimi ali borovimi vejami. To naredimo jeseni, ko mravlje prično mirovati. Do spomladi bodo iglice Odpadle, a mravlje jih bodo uporabile za svoj gradbeni material pri razširjenju mravljišča z novim zarodom. Veje bodo še naprej ščitile mravljišče pred roparji. Pokrivanje mravljišča z vejami je sicer ceneje kot z žičnimi mrežami, vendar je boljše kakor nič. Kolonizacije mravelj pa moramo izvajati le pod strokovnim nadzorstvom zato odgovornih ljudi. Le-ti bodo svetovali kdaj, kje in v kakšnih posodah se lahko kolonizacija izvede. Vsi vemo, da razne škodljivce v kmetijstvu zatiramo s kemičnimi sredstvi. Tako je tudi v gozdarstvu, le da se ta način uporablja v glavnem v gozdnih drevesnicah in v mlajših gozdovih, kjer so drevesa dostopna za razna škropiva, in kjer je to posebno nujno potrebno v primerih, ko gozdni škodljivec množično napade velike površine gozdov, ki •o čisti in starejši. Znano je, da kemična •redstva ali takozvani insekticidi delujejo tudi na koristne in naravne sovražnike gozdnih Škodljivcev, kot so: ptice, mravlje, čebele, llivjad ter koristne bakterije, paraziti in vi- se omeji oziroma opusti prekomerna uporaba kemičnih sredstev in pospešuje naravno ali biološko zatiranje škodljivcev, tako v gozdarstvu, kakor tudi v kmetijstvu. Rezultati tega proučevanja so rodili zelo dobre sadove. Svetovni strokovnjaki, zlasti strokovnjaki v Nemčiji, Franciji, Švici, Italiji in zadnje čase pri nas, zelo priporočajo množično vzgojo in pa varstvo kori tnih ptic, kolonizacijo mravelj, umetno razmnoževanje bakterij in virusov ter njihovo vnašanje v ogrožene gozdove. O varstvu ptic so strokovnjaki sprožili širokopotezno akcijo. Povsod ustanavljajo druitva za vzgojo in varstvo kori: tnih ptic — osnovana pa je že tudi Svetovna organizacija za varstvo ptic oz. Svetovna omitološka zveza (Confederation Or-nitologiodpira delovanje društev za zaščito ptic, zlasti onih, ki sc v zimskem času selijo v južne, kraje. Tudi pri nas smo sprožili veliko akcijo za vzgojo in varstvo koristnih ptic. (»ozdno gosjKtdarskc organizacije imajo že navodila za izdelavo in postavljanje valilnic in krmilnic za ptice, za njihovo vzgojo in prehrano v zimskem času. V ta namen gredo precejšnja denarna sredstva. Mladino po šolah učijo o koristnosti ptic za naše gospodarstvo ter ji vcepljajo še večjo ljubezen do koristni hptic z navodili za zimsko {»olnganje zrnja in za izdelavo valilnic in krmilnic. Društva za vzgojo in varstvo korbtnih ptic, ki zaenkrat obstojajo pri nas v Ljubljani, Mariboru, Celju, Slovenski Bistrici, Kranju in v Domžalah pa ravno tako vzgajajo mladino in združujejo ljubitelje ptic za čim boljšo in organizirano zaščito in pa za zimsko prehrano ptic. Ta društva skrbijo zlasti še za preprečitev lovljenja in streljanja ptic z zračnimi puškami. Pri nas je z zakonskimi predpisi zaščitenih. 115 vrst koristnih ptic, kajti le te skozi vso leto uničujejo drevju in drugim rastlinam škodljivi mrčes. Mnoge od teh se selijo jeseni v južne kraje, cela vrsta pa jih ostane in prezimi doma, med njimi kos, ščinkavec, či-žek, lišček, šoja, krivokljun, izredno koristna sinica in druge. Vse te ptice se pozimi približajo k naseljem in iščejo hrano, ki jim primanjkuje v gozdu ali sadovnjaku. Edino Gozdne mravlje so izredno koristne in so pri svojem razmnoževanju — rojenju sila plodne. Njihova navzočnost v gozdu ali sadovnjaku je ogromne koristi. Ena kolonija mravljišč aniči več kot 2—5 milijonov mrčase, saj uniči eno samo mraljišče okoli 40.000 raznega škodljivega mrčesa. Iz tega sledi, da tudi mravlje močno vplivajo na biološko ravnovesje v gozdu in ne dovolijo, da se prekomerno razvije škodljivec. Umetno jih naselimo ali pa kakor pravimo, koloniziramo v čiste smrekove, jelove in borove gozdove kakor tudi v čiste gozdove listavcev, ker se le v takih gozdovih najprej množično pojavi gozdni škodljivec. Zaradi tega moramo gozdnim mravljam posvetiti več skrbi in jih ščititi pred njihovimi sovražniki, med katere štejemo človeka, gozdno divjad, kot lisico, jazbeca, gozdno kuro, črno, sivo in zeleno žolno, vijeglavko in druge, krivokljun ostane v gozdu, v visokih planinah in v najhujši zimi vali mladiče v gnezdu, ki ga preje obloži s smrekovo ali borovo smolo. Naša najbolj priljubljena in najbolj koristna ptica — sinica, se obvezno pribili* naseljem in naravnost prosi za hrano. Hrana ki jo polagamo pticam pozimi, sc sestoji ’ glavnem iz semen konoplje, lanu, buč, soočniti ovsa, maka, prosa in posušenih bezgovih j*-god. Dobro je to seme zamešati v raz topljenci* loju, ki je pticam izdatna in zdrava hran« Kruh, ki se hitro pokvari, je škodljivo |>olagali pticam. Pticam polagamo hrano v bližini naselij, gozdarskih in lovskih ter planinskih koč delavskih in oglarskih borok, hlevov, v katei* pozimi vozniki spravljajo živino in drugje? kjer ptice ne nadlegujejo druge roparice. V našem sodobnem gozdnem gospodarstva uvajamo tudi sodobne načine vzgoje in gojitve gozdov takozvanega prebiralnega tipa i* v njem podpiramo in pospešujemo razvoj koristnih ptic, žuželk, mravelj, bakterij in virusov z namenom, da vzgojimo oživljen in j>* estetsko lep gozd, ki ho odporen p loti vse® škodljivcem in nevšečnostim in ki nam 1® omogočil boljše in kvalitetnejše izkoriščanje lesa. Življenje in pesem v gozdu pomeni pravilno biološko ravnovesje v njem, kakor ptš človeku, zdrav razum pri zdravem telesu. Ing. Milan Simič Sadovnjak v zimskem času Sadje zavzema v naši prehrani čedalje večji olweg. Dobro, zrelo sadje, predstavlja prebavno hranilo, ki vsebuje precejšnje količine sadnega sladkorja. Znano je, da ima l kilogram sadja od 450 do 000 kalorij. To je precej, če primerjamo, da potrebuje odrasel človek dnevno 2200 do 21100 kalorij. Poleg kalorične vrednosti ima sadje tudi dietični |>omen, saj vsebuje kisline, rudninske snovi, vitamine skupine 11 in C. Poraba sadja v Sloveniji znaša zadnji čas na osebo 26—28 kilogramov, kar [Himeni, da ljudje še vse [nemalo poznajo prednosti, ki jih nudi naravno sadje. Se pred nedavnim so naši kmetje predelovali sadje prek alkoholnega vrenja v žganje in vino. Pa poglejmo, pogoje, ki narekujejo skrb za načrtno in skrbno nego v našem sadjarstvu. Na našem slovenskem področju se srečujejo vplivi treh podnebnih činiteljev — alpskega, sredozemskega in kontinentalnega podnebja, ki ustvarjajo sicer izredno ugodne klimatske razmere. Tudi na področju naše občine imamo kraje, kjer ima sadjarstvo vse [logojc, kot na primer na področju Polhovega Gradca, Zeli-meljskc doline ter pobočja v smeri proti Ku-reščku. Toliko le informativno o nekaterih specifičnostih. Zdaj pa sc za čas preselimo k možnostim hi zahtevam, ki jih postavlja sodobno sadjarstvo. Vse doslej so naši sadjarji posvečali premajhno pozornost vzgoji, oskrbi in negovanju delu in zaščiti. Star način oskrbe sadovnjakov vam je bolj ali manj znan. Oglejmo pa si, kaj delamo v njem v tem času, kot je zdajšnji? zimski. Prav v jesenskem in zimskem času, ko narava počiva in ko zemlja še ni zmrznjen* ima sadjar veliko dela. Odstranjuje slaba u* suha drevesa, vejevje in podobno. Pripravlja in koplje |ia žc nove jarke. Opravlja zaščito pred zajedalci — škodljivci. Na prvem mesto pa moramo vsekakor upoštevati — gnojenjc-Predno se lotimo gnojenju, moramo obdelati še pas v širini 2 m okrog samega drevesa. Zemljo poteptamo. Zbita tla vsebujejo malo zraka in vlage in nudijo mnogo manj hranilnih snovi. V zbitih tleh, se namreč nabirajo kisline, ki uničujejo koreninice in koristne drobnoživkc. Ce pa je v tleh preveč vlage * obdelavo prenehamo. Sicer pa za obdelavo n* obstoji neko enotno pravilo, pač pa jo prilagodimo času, kraju in stanju sadnega drevja. Za normalno rast v prvih letih dodajamo vsakemu drevesu 50—100 kg gnoja ozirom* komposta. Kompo: tiranje napravi zemljo zelo godno, jo rahlja, zrači ter ji obenem daj® sposobnost, da zadržuje dovolj vlage in posreduje ustvarjanje hranilnih snovi. Todii samo-kompostiranje še ni dovolj. Največ gnojil 1>0" trebujejo breskve, jablane, višnje in češnje-Dušik je najvažnejše gnojilo, ki vplivu na povečanje pridelka. Z njim gnojimo predvsem1 na surovih, peščenih in težjih tleh/, s kalijevim* » ter gnojenju sadovnjaka. V zadnjem času pa [Kivsod po svetu pa tudi žc pri nas, priporočajo sadjarji, nizkodcbclno vzgojo. To se pa pravi, da deblo do prvih vej, ni večje od 80 do 120 cm, pri jablanah in hruškah. Taka vzgoja ima velike prednosti pri nadaljnjem gnojili pa na lahkih, |>eščcnih, zlasti še, ce zemlja izprana. S fosfornimi gnojili gnojil1** bolj težka in vlažna tla. Z vsemi temi-gnojili gnojimo ves ta c*®' torej čas med zimskim upanjem narave. Drug** opravilo predstavlja pa zaščita sadovnjakov.