Poslovanje v letu 1969
Delavski svet podjetja je na zadnji seji sprejel sklep o zaključnem računu s poslovnim poročilom, ki je tokrat vsebovalo številne analitične podatke s področja proizvodnje, poslovnih stroškov, prodaje, delitve dohodka in podroben prikaz bilance stanja, sredstev ir virov. Naš namen je, da se s takšno informacijo v čim širšem krogu seznanimo o obsegu oz. vredno-
Rudi Babnik, direktor finančne službe: »Ne glede na splošne pogoje gospodarjenja pa lahko zaključimo, da so bile pozitivne predvsem poslovne odločitve, ki so omogočile sprostitev proizvodnih zmogljivosti in porast kvalitete izdelkov.«
sti posameznih poslovnih kategorij, sicer ni možno realno presojali doseženih poslovnih učinkov niti sprejemati ustreznih poslovnih odločitev.
Na uspeh poslovanja v preteklem letu so vplivala nekatera neugodna gospodarska gibanja, tako na domačem kot na svetovnem trgu.
Najprej moramo omeniti VISOKO KONJUNKTURO v zahodnih deželah, ki jo spremlja določena inflacija. Ta pojav je prizadel naše podjetje toliko bolj, ker smo pretežni uvozniki s konvertibilno-va-lutnih področij. Cene osnovnim surovinam so v visokem porastu, zato poslovni uspeh ni bil uresni-
VISOKA KONJUNKTURA
čen po predvidevanjih gospodarskega načrta za leto 1969. V primerjavi z letom 1968 se je vred nost nabavljenih surovin in materiala povečala za 8,1 %. Hkrati pa so porastle tudi cene na domačem trgu, in to po uradnih statističnih
podatkih za 12 °/o. V letu 1970 bodo po napovedih zvišane cene v energetiki, prometu, črni metalurgiji itd., kar bo po verižni reakciji vplivalo tudi na poslovne stroške našega podjetja in na porast življenjskih stroškov.
MEDSEBOJNA ZADOLŽENOST
Drugi pojav, ki je kot spremljajoči pojav visoke rasti proizvodnje zelo negativno vplival na poslovanje našega podjetja, je vse večja MEDSEBOJNA ZADOLŽENOST GOSPODARSTVA. Ocenjujejo, dr se je medsebojna zadolženost povečala za 50 %, to pa je povzročilo splošno nelikvidnost gospodarstva. Terjatve do kupcev so se preko celega leta gibale od 80 do 100 milijonov din, medtem ko so naše obveznosti do dobaviteljev znašale od 30 do 40 milijonov din. Zaradi teh pojavov so se močno povečale obresti od kreditov, ki smo jih
morali občasno najemati za premostitev trenutnih težav pri financiranju repro-materiala in pri izplačilu osebnih dohodkov.
Skladno z ekonomsko politiko stabilizacije gospodarstva v naslednjih obdobjih bomo morali uresničiti predvsem tiste ukrepe, s katerimi bomo še nadalje intenzivirali gospodarjenje, to je maksimalno izkoriščali proizvodne zmogljivosti, znižati stroške poslovanja, spremljati pojave na tržišču in preiti v ofenzivnejšo prodajno politiko ter podobno.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Ob 8. marcu
Današnji ritem življenja je zelo hiter. Mnoge stvari gredo mimo nas, da se tega komaj zavemo. Kaj radi pozabljamo tudi tisto, česar ne bi smeli. Nekaterih pa se spomnimo, vendar jim ne posvečamo dovolj pozornosti.
8. marec — praznik naših mater, žena, deklet. Ob tem prazniku bi se morali spomniti na vse, kar dan za dnem opravljajo za nas, za naše otroke, za dobro vseh nas. Spomnimo se naših mater — koliko noči so prebedele ob naših posteljah, kako so nas naučile prvih korakov, prvih besed. Od ust so si odtrgale grižljaj — pa čeprav same niso imele. Bile so nam prvi vodnik v življenju.
Preskromne so vrstice, da bi lahko povedali vse. Naj bo zapisano v naših srcih, da ne bomo pozabili niti tedaj, ko samostojno stopamo na svojo življenjsko pot.
Delovni dan žene, matere ne traja osem ur, ampak ji teče od jutra do mraka. Delo, delo in še delo. To je njihov prispevek našemu zadovoljstvu. Mnogokrat to prezremo, saj se nam zdi to samo po sebi umevno.
Lepo in prav je, da se jih spomnimo vsaj ob njihovem prazniku, da jim skušamo s šopkom rož vrniti delček tistega dobrega, kar nam dajejo.
Tudi v našem podjetju smo se spomnili na sodelavke; s skromnim darilom in čestitko smo jim voščili vse najlepše in se jim zahvalili za njihovo delo. Verjetno darilo ni tako pomembno kot občutek, da nanje nismo pozabili.
Začenja se obdobje poslovanja po novem statutu podjetja
Družbeno-ekonomski položaj delavca v samoupravnem podjetju opredeljujejo določeni pogoji in stopnje organiziranosti delavcev v združenem delu. Pri tem združeno delo delavcev — tako v delovnih enotah kot v podjetju kot celoti — predstavlja določeno vrsto, zahtevnost in obseg njihovega poklicnega (strokovnega) dela in določen obseg pristojnosti v pogledu upravi j alskega dela, to je gospodarjenja z lastnim delom in družbenimi sredstvi za delo. Pri tem sta posamezen delavec in skupnost delavcev v vsaki delovni enoti osebno odgovorna, da v tako organiziranih delovnih pogojih razvijata samoupravljanje v učinkovit sistem dela in tako omogočata, da se delavec lahko tudi družbenoekonomsko uveljavlja in na samoupraven način ureja medsebojne odnose. V tem pogledu statut podjetja že v 19. členu določa, da smo dolžni ustvarjati pogoje in razvijati dejavnosti, ki lahko vplivajo na čim popolnejšo uveljavitev družbenoekonomskega položaja vseh delavcev.
Med te sodijo še zlasti:
1. Organiziranje dela je stalen način urejanja delovnih pogojev in odnosov, ki so podlaga za uveljavljanje pravic in obveznosti delavcev iz delovnih razmerij in za varovanje njihovih pravic v samouprav Ijanju. Delavec ima pravico in dolžnost, da neposredno sodeluje s predlogi, podatki in opisi, ki so
potrebni pri organiziranju dela in sistemiziranju delovnih mest. Neupoštevanje določil organizacijskih pravilnikov in predpisov pa se smatra za kršitev delovnih dolžnosti.
2. Sistemizirana delovna mesta se zasede po javni objavi, če so prosta. Statut določa poleg že poznanih kategorij delovnih mest še vo-
Štefan Marcijan, analitik in programer kadrovske službe, avtor komentarjev o našem statutu. Naj povem, da so njegove sestavke o naši interni zakonodaji objavili številni vodilni jugoslovanski listi.
dilna delovna mesta, ki se priznavajo vodjem delovnih enot, ki prevzemajo tudi odgovornost za izvršilne funkcije samoupravljanja v delovnih enotah. Določeni so tudi pogoji za razporejanje delavcev na delovna mesta, za izvajanje poskusnega dela, za napredovanje delavcev in za sklepanje ci-vilno-pravnih razmerij. Podrobnejša določila o tem bo predpisal pravilnik o delovnih razmerjih.
3. Z razporeditvijo na delovno mesto prevzema vsak delavec splošne dolžnosti, ki jih določa statut, in posebne dolžnosti, ki jih določa pravilnik o sistemizaciji delovnega mesta. Vse delovne dolžnosti nalagajo delavcem odgovornosti, ki ,so sankcionirane. Podrobnosti o postopkih in ukrepih predpisuje pravilnik o delovnih razmerjih za vse vrste kršitev delovnih dolžnosti.
4.	Ob nastopu dela se delavca v uvajalnem seminarju seznani z organizacijo podjetja, delovanjem samoupravnega mehanizma, njegovim družbano-ekonomskim položajem in drugem, v teku dela pa se mu na več načinov omogoča stalno izobraževanje za uspešno delo na delovnem mestu in za uspešno udejstvovanje v samoupravljanju. Podrobnosti o tem predpisuje pravilnik o izobraževanju delavcev.
5.	Pri delu je delavcu zagotovljeno varstvo da bi zase in za pod
jetje kot celoto dosegal večjo delovno storilnost in večji ekonomski učinek. Popolnejše varstvo delavcev obsega še dodatne socialne ukrepe in materialna sredstva za urejanje boljših življenjskih pogojev delavcev. V celoti obsega tehnično, zdravstveno, socialno in psi-homenalno varstvo delavcev. Po drobnosti o tem predpisuje pravilnik o varstvu delavcev.
6.	Delavec dobiva za uspešnejše delo in za lažje udejstvovanje v
samoupravljanju redne informacije o poslovanju podjetja in delu organov upravljanja. Pri tem je dolžan, da se ravna po dobljenih informacijah in da tudi sam informira druge o zadevah, pomembnih za celo podjetje, delovno enoto ali posameznega delavca. Delavec se obvezno seznanja tudi s stanjem in gibanjem materialnih sredstev ter z rezultati poslovanja ob za to določenih rokih.
7.	Za delavca velja s statutom določen delovni čas in dolžnost,
da mora delati tudi dalj od polnega delovnega časa (nadurno delo) v primerih, ki so predpisani s statutom. Posebno določilo pa sc nanaša na delavce, katerim ni mogoče odrediti nadurnega dela. Odsotnosti z dela, ki so plačane, dovoljuje statut, druga pa še pravilnik o delovnih razmerjih.
8.	Za opredelitev druž-beno-ekonomskega položaja delavca je še posebej odločilen sistem delitve osebnih dohodkov. Statut določa dve
o statutu
načeli: osebni dohodek je rezultat delavčevega delovnega prispevka, višina pa se določa z delom ustvarjenega dohodka delovne enote in z delitvijo osebnih dohodkov po osnovah in merilih, ki jih predpisujeta statut in pravilnik o delitvi osebnih dohodkov.
9.	Vrste prenehanja dela delavca v podjetju predpisuje statut, pravilnik o delovnih razmerjih pa še podrobnosti o postopkih prenehanja. Samovoljna prekinitev dela delavca, ki je 3 dni neprekinjena, pomeni tudi avtomatično prenehanje delovnega razmerja.
10.	Celovitost družbenoekonomskega položaja delavca pa je še v tem,
da na ustrezen način uresničuje samoupravljanje v delovnih enotah in v podjetju kot celoti s tem, da:
—	neposredno odloča o določenih stvareh (zbor delavcev, referendum, dajanje predlogov in izražanje mnenj),
—	poverja določene funkcije upravljanja delavskemu svetu podjetja in svetom delovnih enot,
—	poverja določene izvršilne funkcije kolektivnim izvršilnim organom, direktorju kot individualnemu izvršilnemu organu in vodjem delovnih enot.
Tolikšen je obseg določil o položaju delavca v združenem delu oz. v skupnosti delavcev posamezne delovne enote in podjetja kot celote. Položaj delovne enote pa bomo tolmačili prihodnjič.
STEFAN MARCIJAN
e OBRAČUN Z VARIABILNIMI STROŠKI
(Nadaljevanje s 1. strani)	variabilnih stroškov (material iz-
Potrebno je tudi pripomniti, da delave in osebni dohodki izdelave), v letu 1969 prehajamo na obračun Prednost takšnega načina obraču-z VARIABILNIMI STROŠKI, to na poslovnih stroškov je med dru-pomeni, da celotne fiksne stroške gimi tudi ta, da so v bilanci (v poračunavamo (pokrivamo) s fi- aktivi) zaloge prikazane po vred-
— STRUKTURA DOHODKA PODJETJA
33,14%
36,o3%
4o,12%
44,4o%

1966	1967	1968	1969
(Indeks 1966 = 100)
nančnim rezultatom. Po tej metodi obračuna prikazujemo tekočo proizvodnjo in zaloge izdelkov samo po vrednosti vkalkuiiranih
• NOVI PREDPISI O . .
Za lažje razumevanje obračuna celotnega dohodka in dohodka moramo opozoriti tudi na spremenjeni način ugotavljanja celotnega dohodka. Po NOVIH PREDPISIH za leto 1969 ugotavljamo celotni dohodek po fakturirani realizaciji in ne več po plačani realizaciji kot v letu 1968. Zaradi prehoda na obračun po fakturirani realizaciji je tokrat celotni dohodek višji za znesek neplačane realizacije po stanju 31. 12. 1968. V našem primeru znaša fakturirana realizacija dosežena v letu 1969 290.578 tisoč
OSNOVNA SREDSTVA
nosti, ki je znatno nižja od prodajne cene (in polne lastne cene), zato je za kritje teh zalog potrebno tudi manj kreditov.
din, tej pa moramo prišeti (zaradi prehoda s plačane na fakturirano realizacijo) še neplačano iz leta 1968 v znesku 58.722 tisoč dinarjev. Skupno znaša fakturirana realizacija 349.300 tisoč din. Ta se poveča še za 17.168 tisoč din prodanega materiala in za 6.528 tisoč din izrednih dohodkov, tako da znaša celotni dohodek 372.996 tisoč din. S povečanim celotnim dohodkom je izkazan tudi večji dohodek, ki je vsebovan v fakturirani realizaciji iz leta 1968. V letu 1970 in naslednjih letih bo celotni dohodek predstavljal le čisto fakturi-
- AMORTIZACIJA
amortizacije (absolutna)
povprečna stopnja
amortizacije
osnovna sredstva (nabavna vrednost)
1967	1968
1969	1
(Indeks 1966 = 100)
Poslovanje v letu 1969
rano realizacijo, ki jo bomo dosegli v enem poslovnem letu. Ta dejstva pa moramo upoštevati pri oceni finančnega rezultata, ki je iz navedenih razlogov izjemoma v letu 1969 nekoliko višji kot bo v
enakih pogojih v naslednjih obdobjih.
Ocena poslovnih učinkov je glede na prehod obračuna po plačani realizaciji na obračun po fakturirani realizaciji zelo otežkočena.
• STRUKTURNE SPREMEMBE
Hkrati moramo upoštevati prehod z obračuna proizvodnje in realizacije po polni lastni ceni na obračun po variabilnih stroških (direct costing). Zaradi navedenih okoliščin ocenjujemo poslovne učinke le v primerjavi z gospodarskim načrtom. Uvodoma moramo po-
in domačem trgu) povečanje cen zunanjih storitev (transport, energija in drugo), in zaradi tega, ker v gospodarskem načrtu za leto 1969 nekatere postavke stroškov in dohodka niso bile realno predvidene (osebni dohodki). Iz navedenih razlogov ni mogoče točno
TERJATVE DO KUPCEV
(Indeks 1966 = 100)
udariti, da so se med letom poja- opredeliti vpliv zunanjih dejavni-vile znatne STRUKTURNE SPRE- kov na ekonomičnost in rentabil-MEMBE v celotnem dohodku, in nost poslovanja ter hkrati objek-to kot posledica: povečanja cen tivno oceniti naša lastna prizade-osnovnih surovin (na svetovnem vanja.
• USPEH BI BIL SLAB, ČE . . .
Ne glede na splošne pogoje go- zahodna tržišča ter uvedba strožje-spodarjenja pa lahko zaključimo, ga režima kontrole kakovosti izda so bile pozitivne predvsem po- delkov. Brez teh odločitev bi bil
EKONOMSKI UČINKI
rentabilnost
storilnost
ekonomičnost
1968	1969
(Indeks 1966 = 100)
slovne odločitve, ki so omogočile sprostitev proizvodnih zmogljivosti in porast kvalitete proizvodov. Med te poslovne odločitve sodi nakup knovv-hovva za proizvodnjo pnevmatike, povečanje izvoza na
poslovni uspeh MINIMALEN, še posebno, če upoštevamo, da so stroški zaradi zunanjih činiteljev v nenehnem porastu.
RUDI BABNIK
Kadrovske vesti
V JANUARJU IN FEBRUARJU SO SE NA NOVO ZAPOSLILI: Janez ŠKRABEC — pomožni delavec pri brizganju; Rafael FEL-DIN — popravljalec povojev za povijanje cevi; Marjan CUDERMAN — pomožni konfekcioner cevi; Stanislav RAZINUEK — man-ser paste; Joahim STARE — rezanje tesnil; Marjan MESARIČ — pomožni delavec pri dubliranju; Peter STARIČ — pom. delavec pri premazovanju blaga; Stanislav CERV — pomočnik vulkanizerja; Nikola MATIČ — priprava surov-cev; Stanislava ČOT — konfekcija ležalnih blazin; Mira MERLAK — konfekcija ležalnih blazin; Milena PETKOVŠEK — konfekcija ležalnih blazin; Štefanija ČOHA — konfekcija ležalnih blazin; Mirko MARINIČ — transportni delavec; Peter ČEBULJ — luženje II; Slavko ROUS — predgrevalec za brizganje protektorja; Andrej SAJEVEC — pomožni kurjač in voder kotla na mazut; Jože VEHOVEC — ključavničar II; Helena DOLENC — grafik; Vida PODPESKAR — stažist; Ljudmila GAŠPERŠIČ — medicinska sestra; Dragoljub VUKOTIČ — skladiščni delavec; Franc JALEN
—	pregledovalec II; Janez KRIVEC — skladiščni delavec; Marjan DOLENC — skladiščni delavec; Marinka LOMBAR — pomožna kuharica; Rudi DRAKSLER — vulkanizer velo zračnic — prešanih; Milan ŽAGAR — vulkanizer na preši 500 X 500; Marjan BAJŽELJ — delavec pri trovaljčnem kalandru; Sadik GLUHIČ — delavec pri štiri-valjčnem kalandru; Jože LUSTEK
—	pomožni pri sušenju na avtomatski sušilnici; Egon PARTELI — pomožni konfekcioner spiralnih cevi; Borislav BOŽIČIČ — pripravljalec povojev za povijanje cevi; Vukašin ŠČEKIČ — pomožni delavec pri štirivaljčnem kalandru; Alojz MARČUN — rezanje tesnil; Ljerka VESELINOVIČ — previjalka trganega korda; Anton ŠPRAJC — obrezovalec avtoplaščev; Jože JAGODIC — izmenski delovodja; Dušan KOŽLIN — mešalec na d vo val ju pod mikserjem M-23; Valentin PIVK — premazovalec blaga; Ivanka URH — čistilka; Milena ROŠKER, Marija GALOVIČ, Sonja HORVAT, Vera JERINA in Albina MIKLOŠIČ — delavke pri montaži cevk za zračne tlačilke; Ivanka MLINAR, Milica GREGOREC in Marija KOGOVŠEK — konfekcio-nerke ležalnih blazin; Marjan GOLOB—vzdrževalec II; Jože KUHAR in Primož BERTONCELJ — ključavničarja III; Franc DOLENC — referent za družbeni standard; Danijela ZALOŽNIK — samostojni korespondent; Marta JENSKO — administrator; Marija JENKO — previjalec tekstila; Franc ZALETEL in Florjan MOČNIK — skladiščna delavca; Janez URH — tehnik II; Ladislav MRAZ — tekoči kontrolor; Anton KOVIČ — transportni delavec; Marija ŠTIRN — daktilograf; Lizika LUBI — administrator v prodajalni Maribor.
V tem času pa so podjetje zapustili:
Anton MRVELJ, Alojz ČESEN, Jože FLAJS, VUjem BAJŽELJ, Marjan DOLINAR, Franc ERZAR, Jože ZMRZLIKAR, Valentin NEMEC, Janez MULEJ, Miiorad STE-FANOBIČ in Valentina STRUPI — sporazumno prenehanje dela; Majda MRVELJ, Rudi TRSTENJAK, Otilija BRODER in Rajko JAGODIČ — samovoljna prekinitev dela; Ivan BITENC in Leopold PODLOGAR — starostna upokojitev; Janez BODLAJ, Cilka FRELIH — invalidska upokojitev; Marjana MAJ-CE — pretek določenega časa; Vladimir TRAVEN — samovoljno prenehanje dela; Vladimir KAJDIŽ, Marjan CUDERMAN — odšla v poskusnem roku; Srečko BOLE in Pavel ROGELJ — prenehanje dela zaradi smrti;
SLAVKA MITROVIČ
*		DELEŽ PODJETJA
		DELEŽ DRUŽBE
Terjatve do kupcev v primerjavi z realizacijo naraščajo. Zato je število dni, ko je naš denar vezan v obliki terjatev do kupcev iz leta v leto večje.
Storilnost = dohodek/zaposlenega
Ekonomičnost = dohodek/celotni dohodek
Rentabilnost = družbeni proizvod /osnovna sredstva, nabavna vrednost
Povprečna stopnja amortizacije se zvišuje.
AloV
IZ MAŠIH PRODAJALN !!
V letošnji 1. številki glasila smo objavili razgovor z Ladom Košni-kom, poslovodjem naše trgovine v Kranju. Tedaj smo tudi napovedali serijo sestavkov, ki naj bi prikazali delo in težave v naših prodajalnah v Jugoslaviji.
Vsem poslovodjem smo poslali pismo in jih poprosili, da nam odgovore na postavljena vprašanja.
Iz večine trgovin so odgovorili takoj in v uredništvu smo se znašli v dilemi: ali objavljati po en sestavek v vsaki številki — v tem primeru bi zadnji prišel na vrsto šele junija ali julija — ali pa objaviti po dva razgovora. Po posvetu smo se odločili za prilogo.
V	tej številki objavljamo pet sestavkov in v naslednji še ostale. Prepričam smo, da boste bralci dobili tako popolnejšo sliko dela naših prodajalcev, informacije pa tako ne bodo zastarele.
Večina odgovorov poslovodij je bila pisana v srbskohrvatskem jeziku, zato smo ponekod morali spustiti dobeseden prevod.
Pri prevajanju pa smo seveda pazili, da nismo pri nobeni besedi spremenili njenega pomena.
V	odgovorih je precej kritičnih pripomb in (morda) dobrih predlogov, zato smo zaprosili tov. Mileno Bidovec in tov. Draga Vidmarja za njuno mnenje o poročilih prodajaln.
leeeeeeeeeeeeoi
•	KAKO JE Z NAŠIMI IZDELKI ZALOŽENA VAŠA PRODAJALNA?
•	PO KATERIH IZDELKIH
V VAŠEM MESTU IN V POSAMEZNIH MESECIH
NAJVEČ
SPRAŠUJEJO?
•	DRUGIH TEŽAV MENDA NIMATE —ALI PA?
•	KAKO JE
Z UREJANJEM IZLOŽBE
VAŠE TRGOVINE?
•	VAŠE PRIPOMBE?
neeeeeeeeeeee-ei
TRGOVSKA MREŽA SAVE V
---n JUGOSLAVIJI
..Koprivnico^

SVETOLIK KOSTIČ, PRODAJALNA V NIŠU
£ Prodajalna v Nišu je bila odprta maja 1969. leta. Tedaj smo predvsem prodajalci pričakovali, da bomo vedno preskrbljeni z vsemi izdelki savske proizvodnje. Toda, bili smo razočarani in tudi naši kupci, ki so pričakovali, da bodo lahko kupili vse naše izdelke. Menimo, da je otvoritev nove prodajalne lepa akcija poslovnosti podjetja, vendar je treba te prodajalne tudi redno oskrbovati.
Navajam primer:
Pri otvoritvi prodajalne smo dobili 75 % blaga, ostalo pa nam niti do danes ni uspelo. Za to ne bi smelo biti opravičila, ker nekatere izdelke, ki jih pri nas primanjkuje, prodajajo v drugih trgovinah. V takih primerih je težko najti izgovor za kupca. Torej, na vprašanje, ali imamo dovoj savskih izdelkov, moram odgovoriti negativno in prepričan sem, da bo-
do podobno odgovorili tudi drugi. Gotovo tudi v prodajni službi vedo, da sta v proizvodnji samo dve dimenziji potniške pnevmatike (155-14 in 520-12) in da našim kupcem nimamo kaj prodajati.
0 Pri nas največ povprašujejo po potniški pnevmatiki — tudi zato, ker Sava uživa ugled med potrošniki; toda, kaj naj jim ponudimo? Poleg te pnevmatike pa kupce zanimajo tudi avtomobilski plašči za poltovorna in vprežna vozila. In vedeti moramo, da je vse to plačano z gotovino.
0 Razen težav s preskrbo blaga naj omenim problem, ki se je še pojavil:
Tik ob naši prodajalni zidajo novo modno hišo, ki zastira pogled kupcem na eni strani, medtem ko je na drugi strani vrsta prodajaln starega trgovskega središča. Zdaj urejajo tudi naš del, tako da bo tudi le-ta čisto trgovski in gotovo se bo promet povečal.
® Aranžiranje izložbenih oken opravimo sami, ker so prav tam postavljeni radiatorji in je urejanje precej težko.
% Predlagam, da v Savi bolj vskladimo proizvodnjo s povpraševanjem.
Menim, da je dva meseca prej dostavljen plan zadosten indikator, kaj se na trgu prodaja in kaj kupci žele — torej kakšna naj bo
vrsta proizvodnje. Trg diktira — sicer naši predlogi (plani) nimajo nikakršne vrednosti. Žal, od naših želja, predlogov nam je ustreženo samo 50 %.
Želimo tudi, da naša prodajna služba sodeluje z nami, se zanima, kakšna je preskrba — a ne, da nam pošiljajo tisto, kar ostane v skladiščih, česar nihče noče.
Res da je sodelovanje v zadnjem času nekoliko boljše in nikakor ne bi želeli, da se to podre v poletnih mesecih, ko zopet nastane veliko povpraševanje po nekaterih Izdelkih. Urejeni odnosi med nami so obojestransko koristni.
V razpravo vam dajem predlog: ali bi lahko naše trgovine prodajale vse blago tudi na veliko, to je za nadaljnjo prodajo? Zaenkrat lahko tako prodajamo samo tehnično blago, toda večje je zanimanje za pnevmatiko. Kupci včasih godrnjajo, češ če ne moremo kupiti pri vas, bomo pa drugje.
Cene naših izdelkov so v primerjavi z drugimi v mestu nižje.
Naš glavni predlog in želja pa je edino zadosti blaga in redna preskrba.
ZDRAVKO ANDRIC, PRODAJALNA V BEOGRADU
® V prodajalni in v priročnem skladišču nimamo dovolj izdelkov, po katerih nas kupci sprašujejo. Nekaterih izdelkov imamo včasih preveč, nekaterih včasih zmanjka, nekateri pa manjkajo dalj časa.
® V našem mestu kupci zahtevajo največ potniške avtopnevma-tike, čevljarski material, izdelke iz gume za vodovodne instalacije, sanitetni material in drugo tehnično robo. V glavnem imajo vsi naši izdelki svoje kupce — odvisno od sezone.
£ Težav imamo precej: največja je premajhen skladiščni prostor, zato ne moremo naročiti večjih količin tistih izdelkov, ki jih iz tovarne lahko dobimo. Zato smo prisiljeni naročevati manjše količine, to pa povzroča občasno pomanjkanje v naši trgovini.
Naslednje pomanjkljivosti so pakirani izdelki (avtozračnic ne dobi-
mo sortiranih po dimenzijah, pri ceveh odpadajo etikete).
0 Za urejanje izložbe smo dogovorjeni, da nam aranžer honorarno dva do trikrat na mesec uredi izložbena okna. Z njegovim delom smo popolnoma zadovoljni.
Naša sredstva za aranžiranje so sicer zelo skromna in zastarela, zahvaljujoč aranžerjevi sposobnosti pa imamo izložbe vedno urejene.
® Naša prodajalna je stara in nemoderna. Zdaj nam je uspelo, da smo dobili privolitev za adaptacijo in v trgovski mreži si prizadevajo, da bo obnovitev končana še letos. To je namreč nujno potrebno, ker urejajo mesto v naši okolici in vsak dan v naši ulici rastejo nove, moderne prodajalne.
Želeli bi tudi, da dobimo več skladiščnega prostora, kamor bi lahko skladiščili več izdelkov. S tem bi se znižali stroški (zaradi prekladanja) in popolneje bi postregli naše kupce. Obstoji možnost, da ta skladiščni prostor tudi dobimo.
Na koncu naj samo opozorim, da je bila prodajalna gumijevih izdelkov pred drugo svetovno voj-
no na sedanjem (našem) kraju in da so se kupci navadili nanjo. Savska prodajalna v Beogradu bo prihodnje leto stara 20 let, zato je prenovitev nujno potrebna. S sodobno trgovino v Beogradu bi se tudi mi radi vključili v proslavo 50-letnice obstoja tovarne.
ANTE PERDIČ, PRODAJALNA V SPLITU
® Lahko rečem, da s pomočjo trgovske mreže skrbimo, da smo z izdelki, pb katerih sprašujejo kupci, čimbolje založeni. Kljub prizadevanju pa je danes težko kupca z vsem zadovoljiti.
S potniško pnevmatiko pa smo zelo slabo preskrbljeni — najbrže ne samo mi v Splitu. Ni pomanjkanje, če nam v enem tednu primanjkuje nekega izdelka — toda zgodi se, da ga nimamo po nekaj mesecev. V zadnjem času od potniške pnevmatike dobivamo samo 52 x 12, vse ostalo pa redkokdaj ali pa sploh ne (avtomobilskih plaščev 6,7 x 14 nimamo že skoraj 5 mesecev).
V večini primerov je kupca težko prepričati, da pomanjkanju ni kriva trgovina. Tudi kupcu je nerodno, da po nekem izdelku povprašuje 3—4 mesece, pa ga še ne dobi.
® Kupci nas sprašujejo po mnogočem. Ne moremo jim nuditi vsega — posebno, ko nekateri menijo, da pri nas prodajamo tudi dele za avtomobile ipd. Kot sem že omenil, kupci godrnjajo, če jim ne nudimo, kar želijo, kajti nekateri menijo, da Sava izdeluje vse dimenzije avtopnevmatike za vse vrste vozil, ki vozijo po jugoslovanskih cestah. V večini so kupci korektni in potrpežljivi, srečni, če lahko dobijo želeno — pa čeprav
(Nadaljevanje na 4. strani)
KOLEKTIV PRODAJALNE MARIBOR
SAVA - priloga
(Nadaljevanje s 3. strani)
malenkost (npr. v gospodinjstvu) — za njih pa velikega pomena. K nam prihajajo kupci, ki drugod ne morejo dobiti, kar želijo, nam pa svoje težave najlaže potožijo, ker smo direktni posrednik med proizvajalcem in potrošnikom. Včasih rečejo: »Ej, gospodje, mar ni lažje napraviti ideal ploščico polokrogle oblike kot pa veliko avtomobilsko gumo. Vi iz trgovine spomnite tovarno, kaj kupci želimo — v proizvodnji čakajo na delo.«
Kupci včasih tudi nimajo prav, vendar pa vsi ne morejo razumeti, da tovarna ne more delati vsega.
# Aranžiranje izložbe v Splitu je urejeno, odkar je bila odprta prodajalna. Imamo aranžerja dekoraterja, ki nam po mesečni pogodbi ureja izložbo in je le-ta vedno okusno in sveže urejena. Izložbam je pri nas namenjena posebna pozornost, ker je to neke vrste prodajalec, ki se sicer ne pogovarja s kolegom prodajalcem, se pa gotovo pogovarja s kupci, ki ga gledajo z ulice.
Priporočam, da izložbam vseh naših prodajaln posvečamo čimveč pozornosti in sredstva, vložena v to, se nam bodo dvakratno izplačala. Urejeni in dobro aranžirani izložbeni prostori so ne samo ogledalo firme, ampak tudi kupcem olajšajo izbiro in prihranijo čas.
$ Vsi imamo težave — paziti moramo, da se le-te ne spremenijo v resnične težave. Težava prodajalcev je v tem, da ne moremo vedno zadovoljiti kupca, ki uporno želi kupiti savski izdelek.
Osebje v prodajalni je zelo dobro, vsi imajo pravilne odnose do
remo postreči tako, kot bi želeli, jetno je razlog v tem, da se danes to je z vsemi artikli, ki jih naša grade stanovanja pretežno s cen-tovama proizvaja. Mnogi kupci ne tralno kurjavo, na drugi strani pa morejo razumeti, da v industrijski s° _sc v večjHzbiri pojavile na trgu prodajalni ne morejo biti postre-
% Imamo stalnega aranžerja, ki nam uredi izložbo dvakrat na mesec. Za nas dela že 15 let.
® želimo, da se organizacija trgovske mreže in skladišč v Kranju boljše uredi — kar je že obljubil tov. Drago Vidmar. Mi te (re)or-ganizacije še nismo občutili.
® Slabše lokacije, slabi in premajhni skladiščni prostori, nezadostne kapacitete v proizvodnji, kadrovski problemi z neodgovornostjo na posameznih delovnih mestih, konkurenca, nezadostna povezava med proizvodnjo, prodajno službo in trgovsko mrežo, so
ženi z našimi izdelki. Na ta račun slišimo marsikatero pikro pripombo.
Glavni problem je vedno potniška pnevmatika. Sicer razumemo
električne blazine.
V sezoni 1969 smo občutili tudi majhen padec pri prodaji ležalnih blazin, verjetno zaradi tega, ker nismo bili konkurenčni oz. cenejši od ostalih prodajaln v Mariboru. Nadalje je v navedeni sezoni bil
prodajno politiko podjetja, vendar f'rib°r Poplavljen z blazinami iz J J ’	uvoza, predvsem iz Madžarske.
menimo, da bi bili lahko bolje za-
loženi. Naj navedem samo primer letne pnevmatike 560 x 13:	od
27. maja 1969 do 25. julija 1969 smo prejeli 20 komadov in od tedaj niti komada več. Saj poskušamo našim kupcem pojasniti situacijo, vendar le redko lahko razumejo,
V kranjski prodajalni
potrošnikov in tudi drug do drugega. Pogoji dela so v naši prodajalni dosti boljši kot naših kolegov v drugih prodajalnah Save.
0 Priporočamo čimboljše sodelovanje med prodajalnami in trgovsko mrežo ter med njo in tovarno.
Predlagam, da osebjem prodajaln omogočite ogled tovarne (nekaj skupin, sestavljene iz enega
Želimo, da Sava uresniči gospodarski in perspektivni načrt; s tem bo tudi nam vsem še boljše.
Na koncu pozdravljam idejo, da ste se lotili reportaže, naj se sliši tudi naš glas, glas prodajalcev. Menim, da smo prav v prodajalnah prvi, do katerih pride glas potrošnikov, ki včasih vsebuje želje, kritiko ali pohvalo.
da v industrijski prodajalni ne morejo dobiti vsega, kar žele.
S tovorno pnevmatiko nimamo težav.
Tudi z dobavo tehničnega mate- s^em) mestu, riala smo v glavnem zadovoljni, vendar tudi tu nastopijo občasne pomanjkljivosti. V glavnem je stalno pomanjkanje tekstilnih plošč
@ Težav nimamo. Nasprotno, moramo pohvaliti ekspeditivno dobavo tistih artiklov, ki jih ima tovarna na zalogi. Cesto tudi naši kupci pohvalijo ekspeditivnost tovarne.
0 Izložbe čistimo in aranžiramo sami. Zunanji aranžerji nam aranžirajo samo na novo leto, in to izložbe in lokal. Ker do danes nihče izmed obiskovalcev in komisij iz tovarne ni imel pripomb glede aranžiranja, bomo tudi v bodoče to delo sami opravili (zunanji aranžerji so namreč zelo dragi).
0 želeli bi, da bi se trgovska mreža vključila v prodajno politiko v tem smislu, kot to govore na raznih sestankih in kot lahko beremo v našem časopisu Sava. Vedno se namreč poudarja, da bi morala biti trgovska mreža takoj za izvozom, vendar ugotavljamo, da temu ni tako.
Menimo namreč, da smo mi najbližji kupcu in če smo dobro založeni z blagom, lahko s kulturno postrežbo mnogo prispevamo za renome podjetja.
Nadalje bi želeli, da bi nas tovarna obveščala o izdelavi novih izdelkov. Prav tako naj bi nas obveščala, če bi ukinila izdelavo nekega artikla. Naše stališče bi bilo do kupcev bolj realno.
Predlagamo, da bi tovarna redno dobavljala prodajalnam blago, ki ga redno planiramo 2 meseca naprej. Tako bi naše kupce lahko točno informirali, kdaj lahko dobe želeno blago.
Na koncu bi želeli ponovno poudariti, da smo v glavnem z nabavo blaga zadovoljni. Pomanjkljivosti glede potniške pnevmatike so verjetno v zvezi s prodajno politiko, pomanjkljivosti tehničnega blaga pa s proizvodnimi težavami.
FRANJO VAJDIČ, PRODAJALNA V ZAGREBU
0 Na zalogi imamo približno 50 % vseh vrst izdelkov iz redne proizvodnje. Razumliivo. da s tem ne moremo zadovoljiti kupcev, ki povprašuiejo po vseh izdelkih, ki jih imamo v ceniku. Naši odjemalci pa so industrijska in gospodarska podjetja, nato obrtniki in kup-ci-posamezniki. žal je naša prodajalna na neprimernem (trgov-
KOLEKTIV PRODAJALNE ZAGREB
Predlagam, da bi nam na naše telefonske pozive — ko zahtevamo blago — dali referentje konkreten odgovor in da bi bila ekspeditivnost večja. Želimo boljšo povezavo s posameznimi referenti in skladiščem gotovih izdelkov.
Dalje predlagamo, da bi bili prodajni referenti enako stimulirani za prodajo direktnim kupcem in trgovski mreži. S tem bi gotovo dosegli enakomernejšo preskrbo trgovin. In ob koncu; v administraciji bi lahko odstranili nekatere nekoristne stvari. Npr. letno planiranje potreb za dva meseca naprej, pa stvarne potrebe za tekoči mesec do 15. v mesecu, ker se to v praksi lahko samo delno naredi.
še težje je naročati blago za tekoči mesec (do 15.), ko običajno blaga do tedaj sploh ne dobimo — in ne moremo vedeti, kaj bo prispelo in kaj ne.
Pripominjamo, da bi bilo potrebno za informiranje (kar bi koristilo tudi vam), da bi urednik vsaj enkrat letno obiskal naše prodajalne. Tako bi imel dosti boljši vpogled v naše delo, v naše težave.
MNENJE TOV. MILENE BIDOVEC VODJE
TRGOVSKE MREŽE O NAŠIH PRODAJALNAH
Nekaj misli in mnenj na odgovore, ki so jih napisali poslovodje prodajaln naše trgovske mreže na vprašanja uredništva.
@ Da, res je: izbira naših izdelkov, ki jih želijo kupci kupiti v
!
0 Kupci največ povprašujeio po avtomobilskih plaščih, ki iih na žalost ni nikoli dovolj. V letošnji sezoni nas je trgovska mreža slabo
vseh debelin, v sezoni cevi za vodo založila z zimskimi avtomobilskimi
plašči za osebna in poltovoma vozila. Nekaterih dimenzij dobimo zelo malo in redkokdaj.
Podobno je s tehničnim blagom: primanjkuie nam nekaterih podplatnih plošč. Primanjkuje nam gumiranega platna (dublirano in enostransko) in tudi posteljnega platna že dolgo nismo imeli na zalogi.
Gorskih podplatov 42-43 in 44-45 nikoli ne dobimo dovolj. Od drob-
6 atm, podpetnikov, gorskih in okroglih podplatov, občasno pa tudi prešanih plošč. Nadalje ni vseh dimenzij cevi za avtomobilske hladilnike, pogonskih jermenov, gumiranega platna itd. Stalno imamo težave z lepili vseh vrst, posebno v malih in srednjih tubah.
Zaradi take situacije se kupci oskrbujejo s potniško pnevmatiko v sosednji Avstriji, s tehniškimi
J
■

ALOJZ KESEL, PRODAJALNA V MARIBORU
0 Naša prodajalna ne more trditi, da je z blagom založena tako, kot bi morala biti, saj smo tako-rekoč industrijska prodajalna. Z ozirom na to, da se kupci zelo radi oglašajo v naši prodajalni, pa moramo ugotavljati, da jih ne mo-
artikli pa pri konkurenčnih pod- nih izdelkov nam pogosto zmanjka bolniških blazin in nekatere dimenzije kuponskih obročev. Cevi za sesalce že celo leto nismo pro-daiali, čeprav kunci vsak dan spra-
jetjih.
<5» V našem mestu je največje povpraševanje po potniški pnev-
■■ ■ .
.
matiki, tovorni pnevmatiki, preša- žuiej0 zanje. Lahko bi še našteval, nih ploščah, tesnilnih ploščah, gu- česa nam vse primanjkuje v naši mi profilu 14 in 14b, ceveh za vo- trgovini, do in vseh ostalih tehniških
artiklih	za široko potrošnjo. W Težave, so v glavnem pri do-
Nadalje je veliko povpraševa- kavi blaga in .s prostorom za par-
nje po raznih tesnilih, predvsem za kopalne kadi, razne umivalnike, črpalke in škropilnice.
V sezoni 1969/70 je veliko manj povpraševanja po termoforjih. Ver-
kiranje ob naši prodajalni. No, to sami nekako rešujemo, kakor najbolje moremo, tako da so kupci zadovoljni (pridemo bolj zgodaj in tako rezerviramo parkirni prostor pred trgovino!).
SPSS
MILENA BIDOVEC, vodja trgovske mreže
naših trgovinah je nepopolna, občasna in velikokrat nekvalitetna.
Zaradi tega se bo vse pogosteje dogajalo, da se bodo (nepostreže-ni) kupci vse pogosteje odvračali od nas in kupovali pri naših konkurentih — čeprav slabšo kvaliteto.
težave, ki spremljajo našo trgovsko mrežo in podobne trgovske hiše v Jugoslaviji.
Za adaptacijo in razširitev naših trgovin je bil za leto 1970 narejen plan investicij. Koliko od naših predvidevanj, planiranih zahtev bomo lahko uresničili, pa je odvisno od razpoložljivih sredstev in odločitev, katerim potrebam bo dana prednost. V trgovski mreži upamo, da se bodo našim mnenjem pridružila tudi ostala: čim več lastnih prodajaln — čeprav v skromnejših prostorih.
Gotovo je, da nekaj lokacij ni najboljših. Izbira lokalov je težka, ker so boljši že oddani in zasedeni — »vlak je nekoliko zamujen«. Namreč malo pozno smo začeli premišljevati o tem vprašanju. Toda, vse lahko še popravimo, nadoknadimo — če se bo zares spremenil (izboljšal) odnos do trgovske mreže.
© Pridružujem se mnenju tov. Perdiča, da je treba posvečati večjo pozornost izložbam. S tem mislim tudi, da bi z malo več zanimanja in dobre volje lahko uslužbenci k izgledu marsikaj več doprinesli. Ni vse samo aranžer!
0 Plan potreb izdelkov po posameznih prodajalnah in zbirnik je bil predložen preko prodajne službe proizvodnji kot obvezna naloga za tekoče leto. Kljub potrditvi plana od strani proizvodnje in zagotovilu, še vedno ostajamo pri praznih besedah, neizpolnitvah in pomanjkanju v trgovinah. To ne more biti več praksa v bodoče, kajti delavno-operativni in finančni plan v trgovski mreži bo moral biti izpolnjen, pa čeprav na račun drugih izdelkov ali prodaje izdelkov zunanjih, sorodnih podjetij.
ZAKAJ TAKO?
0 Doslej so premnogi v podjetju menili, da je trgovska mreža pravzaprav breme podjetju in so največ pozornosti posvečali starim strankam, to je grosistom, manj pa razvoju lastne trgovske mreže.
Stanje se ne da spremeniti čez noč — čeprav veliko delamo na odpravljanju pomanjkljivosti.
© Nekaj smo že dosegli: samoi-upravni organi so sprejeli sklep, da mora imeti pri dobavi blaga popolno prednost trgovska mreža (trgovine). Ukrep se izvaja, čeprav še ne v celoti.
0 Predlagali smo tudi, da bi se plan celotne proizvodnje smatral kot plan prodaje. En del tega, to je planirana realizacija bi se štela kot izpolnitev plana prodaje in trgovske mreže. Plan trgovske mreže naj bi bil v prihodnje samo informativnega značaja — sicer pa bi trgovska mreža planirala samo realizacijo in dohodek.
Npr.: mi moramo v letu 1970 doseči 4,5 milijarde din. Za toliko moramo prodati — ne glede, kaj in od katerega proizvajalca. Torej je za nas pomembno, ali najpomembneje doseči planiran dohodek trgovske mreže.
Maš razgovor
Napisati intervju, pomeni pripraviti se na razgovor z nekom, katerega odgovori naj bodo zanimivi za večino Savčanov. Pomeni tudi pripraviti vprašanja in seve — sogovornika, ki ga poznam, več ali manj pa tudi njegovo delo.
Včasih gre to lahko, drugič težje. Dostikrat se mi je že zgodilo, da kdo ni hotel odgovarjati na vprašanja, češ »zakaj pa ravno jaz?«
Doslej smo vam v tej rubriki predstavili nad petdeset sodelavcev, ki so povedali svoja mnenja, predloge in želje.
In ko sem to pot razmišljal, koga naj izberem izmed mnogih, ki to zaslužijo, se nisem mogel odločiti. Pa sem si dejal: »čeprav še ne vem kdo, pa bom verjetno našel koga, ki to zasluži.«
V obratu I prišlec nima prijetnega občutka: povsod opuščena navlaka, provizome stene, leseni podporniki, puščoba in sivina. Nehote človek pomisli, kakšna razlika je med obratom I in obratom II: tam stari, neustrezni prostori, tu veliki, modemi obrat II.
Prvi mi je prišel »pod roke« JOŽE KOPAČ, delovodja v delovni enoti vulkolan. Ko sem ga vprašal, če hoče, da narediva majhen, kratek razgovor, je dejal: »Ja, prav.«
O »Kaj delate v vaši enoti?«
je bilo prvo vprašanje, ki sem ga postavil. Vem, da smo o tej delovni enoti pred časom pisali, pa vendar mnogi še vedo ne, da ta enota sploh je, premnogi pa gotovo ne vedo, kaj tu delajo. Zato je vprašanje še kar umestno. Jože, strokovnjak svojega dela, mi je med šumenjem, piskanjem pare in ropotanjem stroja kar stresel odgovor:
Jože Kopač: »V dobrih odnosih se dobro počutim.«
»V glavnem valje iz savolana. Približno trideset dimenzij; ostalo so izdelki iz vulkolana: tekalna kolesa za transportne vozičke, kolute za žičnice itd.«
% »Koliko časa si že v Savi in kako se počutiš?«
»Dvajset let bo kmalu. In v dobrih odnosih se dobro počutim. Trenutno so odnosi dobri.«
# »Končal si industrijsko gumarsko in srednjo tehniško šolo. Se ti je izpolnilo tvoje pričakovanje?« sem vztrajno vrtal dalje.
»Po sedanji kategorizaciji in vrednotenju dela — da!«
0 »Na splošno: tvoje mnenje o Savi?«
»Menim, da nam gre dobro. Da bi le šlo tako naprej!«
0 »Kaj meniš, da je pri nas narobe?«
»Medsebojni odnosi niso vedno najboljši!«
0 »Konkretni primer?«
»Trenutno se ga ne spomnim!«
0 »Delaš v organih upravljanja?«
»V delavskem svetu podjetja nisem, v naši delovni enoti imamo — z ozirom na majhno število delavcev — zbor delavcev in vsakdo ima kakšno zadolžitev. Zdaj sem v komisiji. Sestanke imamo po potrebi — če se pojavi kak problem.
0 Jožeta je vmes nekajkrat poklical telefon in opazil sem, da se mu je pričelo muditi. Lahko bi počakal in čez čas bi nadaljevala razgovor, toda raje sem iskanje nadaljeval.
Ob veliki, stari in razmajani preši sem nagovoril delavca, ki ji streže, se jezi nanjo in včasih tudi preklinja.
JANEZ BENEDIČIČ, vulkanizer.
0 Ni takoj pristal na razgovor. Pa sva se le domenila.
»V Savi sem dvajset let, oz. avgusta bo. Počutim pa se dobro — drugače ne bi bil tukaj. Zaslužim povprečno 1100 ND na mesec.
Janez Benedičič: »Zadovoljen sem, sicer bi ne bil tukaj!«
Sem v svetu delovne enote, sestanke imamo po potrebi. V naši enoti dobro gospodarimo. Materiala je dovolj, naročil tudi. Zadovoljni smo z vodstvom.«
Tako približno je Janez govoril kar sam od sebe.
0 »Kaj misliš o Savi?«
»Dobro nam gre, sicer bi bili že v težavah kot mnogi drugi ali pa bi celo že propadli.«
0 »Iz starega obrata, od tu, se boste kmalu izselili?«
»Da, toda jaz nisem prav nič vesel tega, ker imam do sem bliže na delo. Na Gaštej pa klanci, avtobusi. ..«
0 »Kakšni so pri vas medsebojni odnosi?«
»Dobro se razumemo. Tepemo se ravno ne med seboj.«
0 »Si zadovoljen s svojim delovnim mestom?«
»Sem, vendar me utruja triizmensko delo. Naveličal sem se.«
0 »Kaj pa druga delovna mesta?«
»Prestar sem za šolo. Brez tega pa danes ne gre. Zadovoljen bi bil z delom, ki bi bilo podobno temu in na dve izmeni.«
0 Tako se je končal drugi razgovor. Okoli naju so se pričeli zbirati drugi delavci in menil sem, da Janez ne bo več hotel odgovarjati, če bom še naprej vrtal vanj. Pa tudi delo ga je čakalo.
Obema hvala za sodelovanje. Morda to ni tisto, kar sta hotela povedati, toda to sem si zapisal. Moj namen je dosežen: prikazati drobec življenja tu, med nami.	JOŽE ŠTULAR
tozoodk mi min i leto 1969
Delovna enota	število Nezgod Izpadli Izp.dni zar. Izp.dni Nezgod na
•zaposl. pri delu dnevi nezg.v 1.1963 na nezg. 103 zaposl. ,
1963	1969 4
Valjarna
Avtopnevmatilcarna Velopnevma tikama ešani izdelki I
Ccvarna
Klinasta jermena
Prevleka valjev Ročna konfekcija Naravno usnje Umetno usnje Mehanična delavnica Gradb.-miz.enota Energetika 31.za org.proizv.
Nabavna služba Sl. kontrole kakovosti lo4 RTS	69
Ostale DE______________445.
569 2 o-2 68 156 34 14o 31 29 66 ■131 6o 149 25 36 76 68
16
38
15
6
lo
6
3
2
1
1
15
6
8
3 2
4 3 1 1
216
780
282
64
lo7
72
46
29
•lo
.9
299
54
171
34'
-lo.
87
72 2
73
-4 . 85 151
12o
4
2Ž;5
■ 2o,-lo,7
10.7 12,-15,3
14.5 lo,-.9,-
26.5
lo,0
•22,1
12,-
5,-
21.7 •24,*
10:2
l:i
5.3 2,7 7,1
9.3
5.4
1.5
9.6
6’5
il:?
4.4
1.5
7.-.
10.4 1:1 I:!
3!i5
1.5
11.4
12,-
5,7
5,1
4,4
9.6
.10,4
■Skupaj v 1.1969 Leto 1963	2440	140	2517	364	18,2	5,7.
	2o26	121	2159	262	17,7	5,9
Leto 1967	2o38	lo2	1582	177	15,5	5,-
Leto 1966	1917	94	1654	138	17,5	5,8
Leto 1965	1686	98	1031	174	13,6	
Skupaj		555	9743	1115		
SLAVKO MIHELIČ,
DIREKTOR EKONOMSKO ORGANIZACIJSKE SLUŽBE Na zadnji seji upravnega odbora so imenovali za direktorja ekonomsko organizacijske službe tov. SLAVKA MIHELIČA, diplomiranega ekonomista.
Slavko Mihelič se je rodil 23. junija 1942. Na ekonomski fakulteti je diplomiral 9. septembra 1966.
V Savi je zaposlen od 21. septembra 1967 in je doslej delal na delovnem mestu vodja oddelka za organizacijo v ekonomsko organizacijski službi.
RADO ROTER,
DIREKTOR SLUŽBE MARKETING Na isti seji je upravni odbor imenoval tov. RADA ROTERJA na direktorsko mesto: postal je direktor službe marketing.
Tov. Rado Roter se je rodil 27. septembra 1929. Na visoki šoli za politične vede in novinarstvo je diplomiral 22. januarja 1966.
V Savo je prišel 1. junija 1969 in je delal na delovnem mestu sekretar direktorja podjetja.
Obema k imenovanju iskreno čestitamo!
Poškodbe
pri
delu
v letu 1969
Delavski svet podjetja je na zadnji seji med drugim razpravljal tudi o poročilu o poškodbah pri delu in o poškodbah na poti v službo in iz službe.
V poročilu je navedeno, da je bilo lani 140 nezgod pri delu, zaradi katerih so bili delavci na bolezenskem dopustu. Med potjo na delo in z dela pa se je poškodovalo 15 delavcev. Poškodovanci so imeli zaradi poškodb skupaj 2.517 dni bolezenskega dopusta, kar je za 358 dni več kot v letu 1968. Kljub temu, da je bilo 19 poškodb več kot v letu 1968, je relativni odnos na število zaposlenih ugodnejši za 0,2 %.
Iz naslednje tabele je razviden pregled in število poškodb v letu
(Nadaljevanje na 6. strani)
Varnost, varnost! Koliko opozoril, napisanih pravil, sklepov in prizadevanj strokovnih delavcev na tem področju ostane nesprejetih, neuresničenih — zaradi malomarnosti in nediscipline. Kaj bi bilo treba še narediti? Kaznovati vsakogar, ki določil ne spoštuje? Kaj pa če delavec ne bi imel plačane boleznine, če se poškoduje zaradi svoje malomarnosti in nediscipline? Marsikdo naj premisli o tem — o teh dveh slikah: Nered je povzročil nezgodo (resničen primer!).
Savsko smučarsko tekmovanje
nje premalo In predlagam, da or- pravljenost, koliko treninga potre-ganiziramo več tekmovanj in po- buje, in na koncu bi bila zaradi tem na koncu finale. Tako bi vsak samega sistema tekmovanja tudi tekmovalec dodobra spoznal, kak- večja udeležba, šna je njegova kondicijska pri-	STANE MARKELJ
Tovarniško tekmovanje v smučanju — organiziramo ga vsako leto — je bilo letos za spremembo na Voglu. Veliko število tekmovalcev in izletnikov, ki so izkoristili lepo soboto za izlet dokazujejo, da je za smučanje vedno večje zanimanje. Tekmovalci so bili razdeljeni v tri skupine, in sicer: mlajši in starejši člani ter dekleta — tekmovalke.
# REZULTATI
Mlajši člani:
1.	ZUPAN Andrej	41,3
2.	UDIR Janez	41,5
3.	ZAJC Drago	41,7
4.	ŠUŠTERŠIČ Viktor	44,0
5.	VALENČIČ Andrej	44,1
6.	ZUPAN Metod	44,5
7.	KUHARIC Tine	45,6
8.	VIDMAR Iztok	46,0
9.	DRUŠKOVIC Jurij	46,6
10.	JENKO Pavel	46,8
11.	RUPAR Ivan st.	46,9
12.	ROZMAN Anton	48,5
13.	MRAK Marjan	49,1
14.	FORTUNA Vinko	51,1
15.	HAFNER Janez	51,3
16.	KOZJEK Pavel	51,7
17.	FLORJANČIČ Janez	53,3
18.	KRISTJAN Darko	54,1
19.	ROLIH Zvone	54,3
20.	PEČNIK Franc	55,3
21.	SAJOVIC Aleksander	58,3
Nejkd Toplak je prevzel vodstvo smučarske sekcije. Doslej je uspešno organiziral dvoje tekmovanj: savsko smučarsko prvenstvo na Voglu in udeležbo naših tekmovalcev v sindikalnem smučarskem prvenstvu na Krvavcu.
Ženske:
1. ŽAGAR Ema	49,1
2. KRISTAN Zdenka	52,1
3. JERMAN Marjanca	55,1
4. JUHANT Ivanka	57,1
Starejši člani:	
1. BERTONCELJ Edo	44,5
2. JAMNIK Niko	48,9
3. GERZINIČ Ivo	49,1
4. OBLAK Franc	49,2
Andrej Zupan (žal nimamo posnetka s smučanja) je bil najboljši med mlajšimi člani.
5.	KLEMENČIČ Jože	51,8
6.	BETON Marjan	52,1
7.	PAVEC Franc	53,1
8.	TOPLAK Jernej	53,6
9.	ŠTIFTAR Mirko	1.25,9
Diskvalificiran in odstopil: GOLOB Stane
• O TEKMOVANJU SO REKLI:
EMA ŽAGAR:
S prvim mestom v svoji skupini sem zadovoljna, mogoče celo presenečena, ker sem tekmovala s poškodovano nogo. Organizacija tekmovanja je bila dobra, prav tako proga, mogoče je bila preveč ledena, vendar ni bila zahtevna. Presenečena sem tudi nad udeležbo tekmovalk, ki jih je bilo več kot prejšnja leta. želim, da bi podobna tekmovanja priredili večkrat, ne samo enkrat, in da bi organizirali smučarske tečaje.
To sta Ema žagar, na Voglu zmagovalka v ženski ekipi in Edo Bertoncelj, prvi v moški ekipi — seniorjev.
22.	POŽENEL Dominik	1.05.0
23.	BAJŽELJ Miha	1.07.5
24.	GROLJ Franc	1.14.0
25.	VUNŠEK Jože	1.18.8
Diskvalificirani in odstopili: MURNIK Stane KRELJ Lojze RUPAR Ivan
ANDREJ ZUPAN: '
Zadovoljen sem z uspehom, ki sem ga dosegel, posebno ker je bila konkurenca precej močna. Mislim, da bi bila lahko organizacija tekmovanja boljša, prav tako me zanima, zakaj je prišlo do zakasnitve. Proga tehnično ni bila za-
htevna, bila pa bi boljša, če bi bilo tekmovanje na Krvavcu, kjer so boljši tereni. Tekmovalci sami so bili zelo borbeni, tega pa ne bi mogel reči o navijačih, ki jih — razen kontrol — ni bilo ob progi. Presenečen sem nad veliko udeležbo starejših smučarjev, medtem ko bi bila udeležba pri mlajših članih lahko boljša.
Proga je bila lahka in primerna za vse tekmovalce, teh pa je bilo malo. Ce pogledamo 15 let nazaj, se število udeležencev ni bistveno povečalo, čeprav nas je danes veliko več in je smučanje v razmahu. Zaradi tega ni pravilno, da se vsi smučarji ne udeležijo tekmovanja. Saj ni cilj v iskanju favoritov, temveč v sodelovanju, v preizkušanju samega sebe, svoje psihične pripravljenosti. Organizacija ni bila najboljša in zamuda s pričetkom tekmovanja ni opravičljiva. Mislim, da je eno samo tekmova-
Takle je pogled s sedežnice v »dolino čakajočih«. Poznavalci razmer trdijo, da še nikoli ni bilo takih vrst za vlečnico kot tedaj, ko so se na Voglu zbrali Savčani.
Poškodbe
(Nadaljevanje s 5. strani)
1969 v posameznih delovnih enotah. V tabeli je tudi pregled poškodb v podjetju od leta 1965 dalje.
Pri analizi poškodb je ugotovljeno, da so se pripetile zaradi naslednjih vzrokov:
pri delu v
—	nevaren način dela, nepo-
učenost, naglica, nedisciplina	58
—	višja sila	1
—	neugotovljen tehnični vzrok 54
skupaj	140
Poškodbe na poti pa so se pripetile v naslednjih primerih:
—	napake in pomanjkljivosti na strojih, napravah in orodju
—	motnje v tehnološkem procesu
—	nepravilno urejeni delovni
prostori, mokra tla in slabi delovni pogoji	10
—	neurejene varnostne napra-
ve, pomanjkanje osebnih zaščitnih sredstev	4
Opomba urednika:
V iskanju novih »prijemov«, da bi vam vaše glasilo še bolj približali, smo se v uredništvu odločili za majhen poseg v oblikovno plat našega glasila.
Pri nekaterih sestavkih ste lahko opazili poudarjene odstavke, ponekod pa večje podnaslove. Upam, da vam bo to všeč — in če res, sporočite svoje mnenje v uredništvo. Veseli bomo vsake pripombe, vsakega namiga, kako hi list še popestrili.
—	med peš	hojo	8
—	vožnja	z	mopedom	2
11 — vožnja	z	kolesom	3
—	vožnja	z	motorjem	1
2 — pri izstopu iz avtobusa	1
letu 1969
Iz ugotovljenih vzrokov je razvidno, da se je 20 % poškodb pripetilo zaradi tehničnih vzrokov, ostalim 80 % pa so botrovali osebni faktorji.
Ta ugotovitev kaže, da bi se število poškodb dalo zmanjšati, če bi bila zagotovljena večja varnostna disciplina. To pa moremo doseči samo z boljšim uvajanjem delavcev v delo in boljšim seznanjanjem delavcev z varstvom pri delu.
skupaj	15	RUDI NADIŽEVEC
Zahvale
Iskreno se zahvaljujem sindikalni organizaciji, Zvezi borcev, delovni enoti varnost podjetja in sodelavcem v Planiki za izraženo sožalje in vence ob smrti moža in očeta ANTONA FLORJANČIČA.
Hvala tudi tov. Kepicu za govor ob odprtem grobu.
Žena VERA in hčerka z družino
Za lepo darilo, ki sem ga dobil ob odhodu v pokoj od sodelavcev delovne enote premazovalnica in Zveze borcev, se vsem lepo zahvaljujem.
Vsem v Savi pa želim nadaljnjih uspehov pri delu.
MIRO HRIBLJAN
Tov. Hacetovi in tov. Studnu se najlepše zahvaljujem za obisk, sindikalni organizaciji pa za darilo ob času moje bolezni.
NADA SOFRANIEVSKI
Vsem sodelavcem avtopnevmatikame se zahvaljujem za čestitke in dragoceno poročno darilo.
MARJAN LUŽAN
Strelsko
prvenstvo
zaključeno
Zahvaljujem se sindikalni organizaciji Sava in sodelavcem usnjar-ne za venec in denarno pomoč ob smrti moža FRANCA GOLMA-JERJA.
Žena MIHELA
Na letošnjem prvenstvu savskih strelcev z zračno puško serijske izdelave so bili doseženi naslednji rezultati:
ČLANI:
Franc Peternel Stane Košnik Metod Zupan Mirko Štifter Ferdo Nemec Dominik Poženel Iztok Vidmar Jože Pogorelec Marjan Novak
MLADINCI:
1.	Boško Marič
2.	Franc Kmičar
3.	Bojan Bogataj
4.	Rudi Bevc
5.	Milan Kolarič
6.	Mirko Šuštar
7.	Janez Krančič
8.	Franc Andolšek
9.	Igor Podkrižnik
Po vseh delovnih enotah so ob 8. marcu obdarili sodelavke s praktičnim darilom
SAVA, glasilo delovne skupnosti industrije gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov izdaja uredniški odbor. Glasilo izhaja štirinajstdnevno, glavni in odgovorni urednik Jož«
Stular. Naslov uredništva: Kranj, škofjeloška 6, tel. 22-521, interno 282. Tisk in klišeji CP