Poštnina plačana v gotovini
ILUSTRIRANI LIST ZA MESTO IN DEŽELO
Cena 2 din
DRUŽINSKI TEDNIK
i
Najhujši izem je pesimizem: med vsemi izmi edini, ki dušo ubija.
f lord Tweedsmuire,
generalni guverner Kanade
Leto XII.
Ljubljana, 27. junija 1940.
štev. 26 (558)
»DRUŽINSKI TEDNIKc
Izhaja ob Četrtkih. Orednlitto
1 n
uprava v Ljubljani, Miklošičeva 14/111. Pofitni predal 8t. 845. Telefon fit. 33 32. — Račun pofitoe hranilnice v LJublJanJ fit. 15.393. — Rokopisov ne vračamo,' nefrankiranih dopisov ne sprejemamo. Za odgovor Je treba priložiti ra 3 din cnamk.
NAROČNINA
*fi leta n) din, */t leta 40 din, vse leto 80 din. V Italiji na leto 40 ilr, ▼ Franclji 70 frankov, v A mer* ki 2*/i dolarja. Drugod sorazmerno. — Naročnino le plačati vnaprej.
CENE OGLASOV
V tekstnem delu: enostolpčna petitna vrsta ali njen prottor (vifiina 8 mro in Širina 55 mm) 7 din: v oglasnem delu 4‘5C din.
V dvobarvnem tisku cene po dogovoru. NotIce :-btseda 2 din Mali oglasi: beseda 1 din. Oglasni davek povsod 6e posebej Pri večkratnem naročilu popust-
Danes:
S kakšnimi letali se bore
S SLIKAMI
(Gl. str. 9 in 10)
FRANCI
CU*&tWtll»Sx
.čjjHpnatt-
MlAjJASCAft .
>£VV<At«)QK!X
ENGIAND
BRGUIANA
oliščina utegne ri pripravljajo-mu. Anglež ve, imperija. Zato edino, kar so
nSWNP
novo
Po francoski kapihiladfi
Angleži se pripravljajo na bitko za Anglijo
FRANCOSKI IMPERIJ. Na zemljevidu so poleg metropole počrnjena vsa tista ozemlja, ki tvorijo francosko kolonijsko cesarstvo. Alžir je v francoski posesti od 1. 1830., Tunizija od 1. 1881., Senegallja od 1. 1860., Kongo od 1. 1842., Somalija od 1. 1862. in Madagaskar od 1. 1885. Kamerun in Sirija sta francoski mandatni deželi od 1. 1920. Francoski imperij šteje danes 102 milijona ljudi (42 milijonov med njimi ima matična država)
V	Ljubljani, 25. junija 1940. Danes je v Franciji dan žalosti. Petainovi pooblaščenci so včeraj podpisali premirje z Italijo in davi so se končale sovražnosti na francoskih tleh. Takoj po sklenitvi premirja je Petainova vlada proglasila današnji dan kot dan narodnega žalovanja.
Na drugem mestu poročamo o pogojih, na katere je morala bordojska vlada pristati. Pogoji so izredno težki; ameriški listi trde,
-	.. Če je
francoska vlada pristala na tako težke pogoje, je morala biti vojaško v zadnjih izdihljajih, ali pa njeno politično vodstvo ni bilo kos položaju, nastalemu po padcu Pariza in po prebitju francoske fronte v Šampanji. Sodeč po vojnih poročilih zadnjih dni pred podpisom premirja, poročilih iz obeh vojnih taborov, je težko verovati v prvo alternativo.
Kljub podpisu premirja s Francijo se vojna še ni končala, niti s Francijo ne. Reynaudov podtajnik v vojnem ministrstvu general de Gaulle je v Londonu ustanovil poseben odbor, čigar naloga bo, organizirati Francoze v francoskem imperiju in na Angleškem za nadaljevanje vojne. (General de Gaulle je bil poleg Paula Rey-nauda in nekaterih mlajših generalov tako rekoč edini Francoz, ki je že Pred desetimi leti trdil, da se mora francoska vojska motorizirati, če naj bo kos totalitarni vojni.) Francoske kolonije in protektorati se že odzivajo: v Siriji general Mittelhauser, v Tuniziji generalni rezident Nogužs. Tudi Alžir in Indokina izjavljata, da bosta vojno nadaljevala.
Nastane vprašanje, kako. Franco-1 ska prekmorska posest je bogata s j surovinami, ne premore pa zadostne vojne industrije. Če bodo Alžir, Maroko in Tunizija hoteli s količkaj uPanja v uspeh kljubovati italijansko-nemškemu napadu, bodo morali od nekod dobivati orožje. Od kod? Z Angleškega in iz Amerike. Toda v ta namen je potrebna francoska vojna Mornarica, zakaj samo angleško ladjevje bo imelo čez glavo opravka, če bo hotelo vzdržati blokado. Usoda francoske mornarice je torej hkrati tudi usoda francoskih kolonij in s tem tudi v dobršni meri usoda britanske blokade in britanskega od-Pora.
Francosko mornarico mora pa bordojska vlada izročiti Nemcem in Italijanom. AH jo bo izročila? Ali jo bo mogla izročiti? Ali se bodo admirali bolj pokorili bordojski vladi, kakor so se letalci?
*
Ob kapitulaciji francoske vlade se svet izprašuje, kako je mogla tako Mogočna država, kakor je bila fran-poska republika, tako rekoč čez noč Izgubiti svojo samostojnost.
Nedvomno je, in to smo celo tako daljni opazovalci, kakor smo bili mi, -e pred skoraj dvema letoma — V septembru 1938. — mogli ugotoviti, ® je bil francoski politični sistem 'bel in črviv. Francoska demokracija, je sama žagala vejo, na kateri' je
sedela. Pri tem je treba poudariti, da ne zadene krivda nič manj socialističnih in meščanskih levičarjev (Blum-Faure, Daladier-Bonnet) kakor nacionalistične desničarje (Flandin-Laval). Eni kakor drugi so bili gmotno presiti in duhovno preleni, da bi se bili mogli vživeti v možnost totalitarne vojne, kaj šele, da bi se nanjo pripravili. Voditelj, socialističnih učiteljev Delmas je v septembrski češkoslovaški krizi celo javno in na ves glas povedal, da gre rajši v suženjstvo kakor v vojno. (Spričo takšnih razmer se danes pač nihče ne bo več čudil, da je patriot Tardieu, eden izmed glavnih Clemenceau) evih sodelavcev, kmalu po Stavijskega aferi odložil svoj poslanski mandat in izjavil, da se mu gabi, sedeti za isto mizo s francoskimi parlamentarci.)
Francoska tragedija se ni začela šele junija 1940., tudi ne septembra 1939. Začela se je septembra 1938. Tudi če bi bilo res, da takrat za Francoze ni bilo drugega izhoda kakor Monakovo — hipoteza, ki je razvoj bitke za Francijo ni potrdil — je imela francoska vlada po septembrski kapitulaciji poldrugo leto časa, da popravi, kar je dotlej zamudila. Daladier tega ni storil, ker je bil slep. Zato je moral zbežati na Špansko. Tam danes razmišlja o tem, kako strašno in hitro se vse na svetu jnaščuje in kako resnične so svetopisemske besede oko z a oko, zob za zob.
Toda vsa ta francoska tragedija je samo prolog. Prava drama, drama
I	francoskega naroda se šele začne.
izpodrinil njegove tipične germanske lastnosti: disciplino, žilavost, čut za odgovornost. Romanski element je te germanske odlike, da se tako izrazimo, le humaniziral. Brez njih Anglija danes najbrže ne bi bila imperij.
Angleži so pomorščaki in na svoj način — kljub drugačnemu videzu avanturisti. Prav ta okoliščina igrati velik# vlogo p čem se velikem obrači da brez mornarice ni je vojna mornarica Angleži vsaj kolikor toliko temeljito pripravili za to vojno. In nedvomno bo vojna mornarica igrala veliko vlogo pri bitki za Anglijo.
Ali bo njena vloga tudi odločilna? Odgovora na to vprašanje ne vemo. Najbrže ga ta trenutek nihče na svetu ne ve. Toda eno vemo: odgovor na to vprašanje bo odločil o usodi sveta.
*
24. junija — isti dan, ko je premirje med Francijo in Nemčijo in Italijo stopilo z rimskimi podpisi v veljavo — se je končalo stanje, ki je vladalo celih 23 let,
i. 24. junija
sta namreč Jugoslavija in sovjetska
BRITANSKI IMPERIJ. Počrnjeni predeli pomenijo britanske kolonije, mandatne dežele in dominione. Britanski imperij zavzema skoraj K zemelj* ske površine in šteje 500 milijonov ljudi, t. j. četrtino vsega človeštva
Bitka za Francijo je začasno končana. Začenja se bitka za Anglijo.
Ta bitka bo hujša in obupnejša. Ne samo zato, ker se oba nasprotnika zavedata, da bo šele ta bitka odločila končno zmago; tudi zato, ker sta si partnerja enakovrednejša.
Angleži so Germani. Romanski element ni v anglosaškem narodu nikdar tako zelo prevladoval, da bi bil
S P A I N •
MALAGA
XAprz
ALGE
ctm
TETUAts
V
r fTX
MO R0CC0	m
mm
106 Hm.
Zemljevid južne Španije z Gibraltarjem in španskega Maroka s Tanger-jem in mednarodnim ozemljem, ki ga je zasedlo špansko vojaštvo
Pierre Laval
Rusija uvedli redno medsebojno diplomatsko razmerje.
Četudi je bilo po sklenitvi trgovinske pogodbe med obema državama pričakovati prej ali slej tudi obnovitev njunih diplomatskih stikov, je 24. junij vendarle pomemben dan. Pomemben zlasti spričo velikih dogodkov, ki preobražajo današnji svet.
Observer.
Usodni Pčtainov proglas
Ko je 17. junija zvečer maršal Pč tain obvestil po radiu francoski narod, da se mora pripraviti na kapitulacijo, je ameriški radio takole podal njegov tekst: Cest le coeur ser-re que /e vous dis qu'il faut cessei le combat. (S težkim srcem vam povem, da moramo sovražnosti ustaviti.)
Drugi dan so Francozi uradno objavili, da je maršal dejal: ...qu'il faul te n te r de cesser le combat (...da moramo poskusiti sovražnosti ustaviti.)
Lahko si mislimo, kako je Petainov razglas deloval na francoske generale! Kajti le preveč verjetno se zdi da je bila ameriška reprodukcija Petainovih besed točnejša in da je francoska vlada šele drugi dan spoznala, kakšne posledice je rodil zmedeni Petainov proglas.
Angleži o ozadju francoske kapitulacije
Bivši pariški dopisnik »Timesa« baje prav dober poznavalec francoskih razmer, je tik pred podpisom franco-sko-italijanskega premirja podal ^ svojem listu pregled dogodkov, ki sc po njegovem nagnali Francijo v kapitulacijo.
2e od začetka vojne, pravi dopisnik se je v francoskem političnem in vojaškem vodstvu kazal čedalje večji stral pred odgovornostjo. Vsak dan na nove se je načenjala debata o tem, ali naj se vojna nadaljuje ali ne. Reynaud in
Petain sta si bila vsak dan bolj navzkriž, Očiten je portal spor, ko je šlo za odstavitev Gamelina. Posledica tega spora je bil najprej odstop Daladierja, nato pa še Gamelina.
Ko je prevzel vlado Paul Reynaud, so se nesoglasja še pomnožila. Po začetku bitke za Pariz je postala očitna tudi nezadostna vojaška pripravljenost. Toda medtem ko so se operacije na fronti po nastopu generalisima Wey-ganda začele že ugodneje razvijati, se je pojavil Laval. Postal je počasi najintimnejši svetovalec maršala Pčtaina in ga nazadnje dobil popolnoma v roke. Petain se je pod Lavalovim vplivom čedalje bolj zavzemal za sklenitev premirja in Reynaud, brezpogojni zagovornik vojne do konca, je moral odstopiti.
Na Reynaudovi strani je bil tudi general Weygand. Kljub pomanjkanju tankov in letal je generalisimus dokazoval, da je iedro francoske vojske sploh še nedotaknjeno in da stotisoči francoskih vojakov sovražnika niti še videli niso. Zaman; Lavalov vpliv je bil močnejši in Petain je, končuje dopisnik, prosil za premirje.
Churchill o položaju po francoski kapitulaciji
V	torek popoldne je predsednik britanske vlade Winston Churchill podal v spodnji zbornici poročilo o vzrokih francoske kapitulacije in njenih posledicah. Dejal je med drugim:
Brez smisla m brez koristi bi bilo, rabiti trde besede ali očitke za to, kar se je zgodilo. Upamo pa, da bomo imeli življenjsko moč da rešimo Francijo iz položaja, ki je vanj zašla zaradi sovražne sile in drugih vzrokov. Upamo, da bo francoski imperij preko morja, pod varstvom svoje mornarice, nadaljeval vojno na strani zaveznikov. Upamo, da bo francoska prekmorska posest postala sedež vlade, ki bo nadaljevala vojno do zmage in na novo or-
Ne morem 5e povedati, v kakšnem razmerju bo britanska vlada do bordojske vlade. Vlada v Bordeauxu je zdaj popolnoma pod nemškim vplivom.
Naša varnost je znatno, a ne odločilno odvisna od usode francoskega vojnega brodovja.
Ko se je videlo, da sta poraz Francije in njeno podjarmljenje neizogibna, nas je predsednik francoske vlade Reynaud prosil, naj bi angleška vlada odvezala francosko vlado obveznosti, da se ne bi smela pogajati za separaten mir. čeprav sem vedel, kako veliko je bilo že dotlej gorje Francije in da Anglija doslej še ni sorazmerno mnogo trpela, sem moral odgovoriti^ da ne moremo Francije odvezati njenih obveznosti. Sporazumno ?! nami je tedaj Reynaud še enkrat apeliral na Združene države. 16. junija nam je Reynaud sporočil, da ameriški odgovor ni zadovoljiv. Spričo tega je angleška vlada pristala, da sme Francija vprašati za pogoje za sklenitev premirja, toda s pridržkom, da pride francosko vojno brodovje med pogajanji v angleške luke in ostane tam ves čas pogajanj.
Hotel sem se ponovno sestati z Rey-naudom in sem se že vozil z vlakom v Bordeaux, ko sem dobil obvestilo, da je morala Reynaudova vlada odstopiti m da je novo vlado sestavil maršal Petain. Opozorili smo novo francosko vlado na obveznost, da nam prepusti mornarico. Od Francozov smo dobili slovesno obljubo, da njihova vojna mornarica ne bo prišla v nemške roke. Potem smo pa brali v pogojih za premirje, da pride francosko vojno brodovje pod nemško in italijansko nadzorstvo. Nemška vlada je sicer slovesno obljubila, da francoske mornarice ne bo uporabljala v tej vojni, t
Zbornica ne bo pričakovala, naj ji danes povem, kakšen bo razvoj dogodkov. Zaviti so v temo. Upam pa, da bom prihodnji teden lahko podal
Turčija po francoski kapitulaciji: predsednik turške republike Izmet InbnU v pogovoru i britanskim ankarskim poslanikom Knatchbull-Hugessnom
Važno za naše naročnike
Današnji številki smo priložili položnice. Kdor je naročnino za prihodnje četrtletje že poravnal, naj položnico shrani za drugič.
Gg. naročnice in naročnike vljudno opozarjamo, da se pri vseh listih naročnina plačuje vnaprej. Na tem mora vztrajati tudi naša uprava, posebno v sedanjih časih, ko se je vse podražilo, le naročnina ne.
Družinski tednik pričakuje od svojih naročnikov, da bodo prav tako storili svojo dolžnost do lista, kakor jo list vsak teden stori do njih.
DRUŽINSKI TEDNIK
Zaradi praznikov bo naša uprava v petek in soboto zaprta.
Še ene jagode
V	prejšnji številki je kronistka Družinskega tednika napisala nekaj besed' o naših jagodah, črnih in rdečih. Povedala je, da so rdeče jagode po štiri dinarje liter, borovnice pa še cenejše. Priporočala je kupovanje jagod, črnih in rdečih, češ da je to v korist ne samo našim siromašnim ljudem s kmetov (takšne ljudi nekaterniki blagodoneče imenujejo podeželane), ampak tudi nam samim.
Da, to ie — a kaj, ko nekaterni-kom pri uglednem ljubljanskem dnevniku jagode ne teknejo, ne samo rdeče, celo črne nel Zastran rdečih se ni kaj čuditi, saj je znana in celo medicinsko priznana reč, da jih vsak organizem ne prenese. Nova je pa tadeva zastran prebavnosti črnih.
Ugotovili so namreč preteklo soboto nekaterniki pri uglednem ljubljanskem dnevniku v pogovoru s podeželani, črtajočimi časopise in izmenjavajočimi misli v vlaku, namenjenem pioti Zidanemu mostu, da tisto naše zastran jagod, črnih in rdečih, n/kakor ni takšno, da ne bi kazalo še aosa tehtnega dodati. Na primer o mestnih ljudeh, ki barv ne poznajo m zrele borovnice z nedozorelimi robidnicami zamenjujejo, da jih mora prijazni možak, sedeč ob oknu v vlaku, šele botanike učiti. Ali pu o mestni spakedranščini: tudi o njej ne bi bilo napak, kakšno povedati, prijazno seveda, kakor je povedal tisti možak, ki je tako prijazno sedel ob oknu v vlaku in modroval s prijaznim gospodom na vožnji v Zidani mest
Ha’ se botanike tiče, je zaleglo. Poitidišoli se bomo. O jagodah, črnih ir roečih, bomo kljub Glonarju (Slokar slovenskega jezika, str. 135.) pisali odslej le še prav po tihem in s prijazno obzirnostjo, tako da ne bomo več žalili barvnega čuta ljudi, ki jogea ne ločijo po barvi. Na glas bomo pa poslej zmerom govorili o temnomodročrnih jagodah, kadar bomo imeli borovnice v mislih, in o svetlordečih, kadar bomo mislili na rdeče. Tudi črnice, pohorski izraz za borovnice (Pleteršnik, str. 112) odslej za nas ne bodo več črnice, ampak lemnomodročrnice — vsaj pri izmenjavanju misli z nekaterniki od uglednega ljubljanskega dnevnika in a prijaznim možakom, sedečim ob 4>knu v vlaku, namenjenem v Zidani most.
Kar se mestne spakedranščine tiče, je pa stvar resnejša. Ne sicer za nas; pri naši hiši namreč ni zanjo primernih tal ne podnebja. Te vrste jagoda zori posebno bohotno tam, kjer je slovnica pastorka, pravopis deseti bral, iskanje iveri v tujem očesu o snovno pravilo, jezikovna anarhija pa vrhovno načelo za slovensko pisan ,e.
Teh jagod je na žalost neskončno več kakor črnih in rdečih. Toliko jih je, da jih skoraj brati ni moči, ker bi člo\ ek nazadnje še vid izgubil. Ce pa nekaterniki šele, bi jim kljub temu pomagali pri lem koristnem opravilu — po svojih skromnih močeh seveda in prijazno takisto.
Kronist.
O ženski, ki jo ie smrt pozabila...
Kakšno je bilo življenje 150 leine starke
Žena, ki je imela sedem mož, 21 otrok in 132 vnukov* živi zdrava in vedra v Bosni
Dakovo, junija.
Pogosto beremo da je v tej ali oni državi umrl stoleten starec ali umrla stoletna starka. Zdi se nam čudno, da morejo ljudje tako dolgo živeti, tako-rekoč raztegniti leta, ki so nam namenjena, kakor elastiko. Kako se boste šele začudili, beroč, da živi v vasi Li-piku v Bosanski Posavini žena, stara okrog 150 let.
Tej ženi je ime Stana Sičičeva, ljudje ji pa pravijo po domače ,baba Stana*. Sama trdi, da je na svetu že okrog 150 let, natanko se pa ne spominja, kdaj se je rodila. Ob okupaciji Bosne leta 1878. je pa imela 80 let, torej mora danes imeti okrog 140 let.
Življenje ,babe Stane* je bilo zelo razgibano in pisano. Stana se je kar sedemkrat poročila, in sicer poslednjič, ko ji je bilo 86 let. Poslednjič je ovdovela s 102 letoma, in sama pravi, da bi se še poročila, če bi jo kdo maral. Prvič se je poročila, ko ji je bilo 20 let, in sicer iz ljubezni. S tem možem je zelo srečno živela, kar pa ne moremo trditi tudi o drugih njenih zakonih.
Tretji, četrti in šesti mož so bili pijanci in so jo celo pretepali, tako da je morala ponoči pogosto iskati zavetja pri sosedih. To je pa vendar ni spametovalo, da se ne bi vnovič poročila. S štirimi možmi se je prav dobro razumela; vsem skupaj je pa rodila 21 otrok. Najbolj čudno je to, da so ti otroci malone vsi zgodaj pomrli in da danes prav nobeden več ne živi. ,Baba Stana* je imela 132 vnukov, toda tudi od vnukov živita samo še dva. Ima pa mnogo pravnukov in okrog 500 daljnjih sorodnikov. Kakor je videti, pa njeni potomci še zdaleč niso tako trdni, kakor je bila ona.
Marsikoga bo zanimalo, kaj prav za prav počne ,baba Stana*, da tako dolgo živi. Kdor verjame v čarodejne napoje ali skrivnostne vraže, bo hudo razočaran. ,Baba Stana* prav za prav sama ne ve povedati, zakaj je že tako dolgo na svetu. Sama ni storila nič posebnega, da bi si priborila dobrino dolgega življenja. Ima pa nekaj čudnih in kar zagrizenih navad, ki jih velja opisati.
,Baba Stana* kakor vsi stari ljudje iz tistih krajev zelo rada kadi in pije črno kavo. če povprašamo starce iz tistih krajev, ali pijejo črno kavo in kade, bodo malone vsi brez izjeme pritrdili. Morda je v tem nekoliko odgovora na vprašanje, kako dosežemo tako lepo starost. Razen tega ima pa ,baba Stana* še eno navado, in sicer prav strogo .spartansko* navado: nikoli ne spi v postelji, temveč vedno na golih tleh. ,Baba Stana* se zelo čudi, če legajo njeni znanci v posteljo. Sama pravi, da v njenih mladih letih nihče ni spal na postelji in tudi z vsemi sedmimi možmi je spala na golih tleh. Zdaj spi za zapečkom, kjer je po golih tleh posula nekoliko suhe trave, toda tako malo, da se skozi njo vidijo in čutijo tla.
Sicer je pa ,baba Stana* še kar živahna in bistrega duha. Rada si prižge cigareto, natoči črne kave in pove kakšno zanimivo iz svojega dolgega življenja. Sama pogosto pravi, da res ne ve, kako si je zaslužila prednost pred svojimi bližnjimi, da je smrt nanjo pozabila...
Polilicni lednik
Nov minister u telesno vzgojo. Zaradi ostavke ministra za telesno vzgojo Jevrema Tomiča je s kraljevim ukazom imenovan za novega ministra Dušan Pantič, bivši narodni poslanec in generalni konzul v pokoju.
V Nemčijo ni odšlo 10.080 naših sezonskih delavcev. Nekateri listi so poročali, da je te dni odšlo iz Prekmurja 10.000 sezonskih delavcev v Nemčijo. Uradno te vesti demantirajo in pravijo, da je odšlo le 600 delavcev in delavk. Vsi moški med njimi so stari več ko 40 let ii j* . . ^
Lfcvv rs5 j. iz~ssr. .(S, i:'- J=i.
Naš trgovinski sporazum z Italijo,
podpisan prejšnji teden, določa za prihodnjih 6 mesecev dvakrat večjo medsebojno izmenjavo blaga kakor v istem času lam. Pogodba bo stopila v veljavo 1. julija.
Koncentracijsko vlado so sestavili v USA. Senat je odobril Rooseveltov predlog o imenovanju dveh najuglednejših članov republikanske stranke. Henryja Stimsona za vojnega in Franka Knoxa za mornariškega ministra. Republikanska stranka je k temu izjavila, da sta oba omenjena vstopila v vlado zasebno in ne v imenu stranke.
Novi vpoklici na Angleškem. V poslednjih dneh je angleška vlada Vpoklicala več novih letnikov in ima zdaj pod orožjem že 2,800.000 vojakov, število zabeleženih rezervistov se je po-višslo na 4 milijone, V Anglijo so medtem prispele nove čete iz Avstralije in Nove Zelandije.
O vzrokih francoskega poraza je govoril maršal Petain po radiu. Izjavil je, da je imela Franci ia zdaj za pol milijona manj vojakov kakor leta 1917. Ze 13. junija je bilo jasno, da bo prošnja za premirje neizogibna. »Vzroki našega poraza so, da smo imeli premalo vojakov, premalo orožja in premalo zaveznikov. Po zmagi v sve-| tovni vojni,« je rekel Petain, »smo se preveč veselili, ničesar pa žrtvovali za domovino. In tako se je zgodila nesreča.«
PRIZAD bo dobil monopol ne samo za notranjo trgovino s pšenico, ampak tudi za nakup riža v Italiji in Bolgariji, kakor tudi za nakup in prodajo oljaric na domačem trgu. Za banovino Hrvatsko to ne velja, ker bo dobila svoj PRIZAD.
V baltiških državah so po prihodu sovjetskih čet nastali notranji pre--vrati. Delavstvo vseh treh držav je manifestiralo za uvedbo sovjetske vladavine.
Totalitarna vladavina v Rumuniji.
S kraljevo naredbo, ki ima zakonsko moč, so spremenili v Rumuniji dose dan jo »Fronto narodnega preporoda«
7xzabiit pcitiha
partija prvovrstnih Hvalnih strojev, več koles In otroških vozičkov je poceni na prodaj pri
»Pd&meiu«
nasproti Križanshe cerkve
Tde£. 43-90
OKVIRU
« i
SLIKI. F0T06MFUE. 60BELINE.
KLEIN
LJUBLJANA, Wo/fova 4
v »Stranko naroda« pod vrhovnim vodstvom kralja. Stranka bo upravljala moralno in materialno življenje prebivalstva in države. Funkcionarje stranke imenuje kralj. Vsi državni uradniki, volilci in kandidati, člani upravnih odborov in javnih ustanov morajo biti člani te stranke. Za delovanje proti stranki so določene hude denarne kazni in težka ječa. Z osnovanjem te stranke so uvedli v Rumuniji totalitarni politični red. država se pa bo zunanjepolitično naslonila na os Rim-Berlin.
Sovjeti uradno zanikujejo vesti, da so se poslabšali rusko-nemški odnosi in da je Rusija zbrala na rusko-litov-ski meji 100 do 150 divizij vojaštva, da bi s tem izvajala pritisk na Nemčijo. Agencija Tass je izjavila, da je v baltiških državah največ 20 ruskih divizij, ki so razvrščene po vseh treh državah. Te čete nimajo namena izvajati pritisk na Nemčijo, ampak samo da omogočajo izvedbo dogovora o medsebojni pomoči, ki se je sklenil med Rusijo in baltiškimi državami.
Sovražnosti v Franciji ustavljene. Prejšnji petek je Hitler sprejel v gozdu pri Compiegnu pooblaščence francoske vlade in jim sporočil pogoje za premirje. Pogoje so izročili v istem jedilnem vagonu in na istem kraju kjer je maršal Poch 11. novembra 1918. izročil nemškim odposlancem pogoje za prenehanje sovražnosti. Po posvetovanju francoske vlade, ki sta vanjo medtem vstopila še desničar Lava! in Mo-nakovčan Marguet, je francoska delegacija v nedeljo s podpisom sprejela
pogoje. Po ameriških vesteh mora francoska vojska takoj po uveljavljenju premirja položiti orožje. Nemška vojska bo zasedla vse ozemlje severno od: črte, ki teče od švicarske meje pri Ženevi do Toursa ob Loiri, in vso obalo ob Atlantiku. Francija plača vse stroške zasedbe. Francija mora demobilizirati vso vojno mornarico in vojno •letalstvo. Nemčija lahko zahteva izročitev vsega topništva, tankov, letalstva in sploh vsega orožja. V- nezasedenem ozemlju ne smejo več izdelovati orožja in streliva. Francija mora takoj izročiti vse utrdbe, načrte utrjevanja, podatke o legi zavezniških minskih polj, vse vojaške tovarne in stroje v nepoškodovanem stanju, enako vsa prometna sredstva in brzojavne naprave. Francoska vojska mora ostati na francoskem ozemlju in noben francoski vojak ne sme služiti tuji državi in se udeleževati sovražnosti proti Nemčiji. Francija ne sme prepustiti Angliji nikakršnega materiala, ki bi ga ta lahko uporabila za vojno proti Nemčiji. Francosko vojno brodovje morajo pozvati domov, kjer se bo razorožilo pod nemškim in italijanskim nadzorstvom v določenih pristaniščih. Del tega bro-dovja bo lahko služil za zaščito fran-ooskega kolonialnega imperija. Francosko vojno brodovje bodo uporabili za varstvo francoskih obal in za iskanje min ob francoskih obalah. Pri slednjem delu bodo zaposleni francoski mornarji. Vse francoske trgovinske ladje se morajo vrniti domov in ostati v francoskih pristaniščih. Ladje izven Francije se morajo zateči v nevtralna pristanišča. Nobeno francosko letalo ne sme zapustiti Francije. Vse radijske po? ta je v nezasedeni Franciji prenehajo delovati. Nemške ujetnike morajo Francozi takoj izpustiti, francoski pa ostanejo še nadalje v nemškem ujetništvu. Francija mora izročiti vse Nemce, ki jih bo Nemčija zahtevala, in sicer z vsega ozemlja francoskega imperija. Prenos imetja iz zasedenega na. nezasedeno ozemlje ni dovoljen. Premirje stopi v veljavo po podpisu italijanskih pogojev Franciji in velja do končne sklenitve miru. Pogodba preneha, če francoska vlada ne bo izpolnjevala določil pogodbe o premirju. Francosko odposlanstvo je nato v ponedeljek podpisalo še italijanske pogoje za premirje. Sovražnosti vojaškega značaja so se prenehale v torek ponoči ob 0.35.
Redni diplomatski odnosi med Jugoslavijo in Rusijo. Uradni agenciji Zveze sovjetskih socialističnih republik in kraljevine Jugoslavije sta v ponedeljek uradno objavili, da sta se obe vladi sporazumeli, da obnovita med obema državama redno diplomatsko
razmerje. V ta namen je sovjetska vlada vzela na znanje imenovanje senatorja dr. Milana Gavriloviča za jugoslovanskega poslanika v Moskvi, jugoslovanska vlada pa imenovanje Viktorja Andrejeviča Plotnikova, dosedanjega poslanika v Osloju, za sovjetskega ]X>slanika v Beogradu. Predsedstvo Vrhovnega sovjeta je tudi že imenovalo dva dopisnika uradne agencije Tass v Beogradu.
Premirje tudi med Francijo in Italijo. Takoj po podpisu v Compiegnu so se francoski pooblaščenci s tremi nemškimi letali odpeljali v Italijo. V vili »Incisi della Rochetta« pri Rimu so se sestali z italijanskimi odposlanci, da bi podpisali tudi premirje z Italijo. Ko je francoska delegacija dobila pogoje. je telefonsko obvestila svojo vlado, ki je italijanske pogoje sprejela-
V	ponedeljek ob 18.35 se je pogodba formalno podpisala. V skladu z nemškimi pogoji so se v noči s ponedeljka na torek ob 0.35 našega časa ustavile sovražnosti na vseh francoskih bojiščih.
Francoske kolonije bodo nadaljevale boj. Guvernerji francoskih kolonij in mandatnih ozemelj, kakor tudi vojaški
Lahko krvavenje iz prenežnih dlesni (sluznice) prepreči zdravilna PARA-DENTIN krema za čiščenje zob in masiranje zobnega dlesna. Glavno skladišče Drogerija Gregorič, Ljubljana.
poveljniki so izjavili, da bodo ne glede na sklenjeno premirje nadaljevali borbo na strani Anglije.
Tujezemski Francozi in Anglija ne priznajo premirja. Francoski general De Gaulle, ki se mudi v Londonu, je po radiu razglasil, da pomenijo sprejeti pogoji za premirje popolno kapitulacijo Francije, čeprav še niso vseh sredstev za odpor izčrpali. Vsa ta sredstva bodo zdaj dobili nasprotniki za borbo proti francoskim zaveznikom, zlasti francoska letala, ladje in zlato. Ta vdaja pomeni suženjstvo. Zato smatra angleška vlada, da francoska vlada v Bordeauxu ki je podpisala premirje, ni imela svobodnih rok, in je zato ne more več smatrati za vlado one neodvisne države, ki je sklenila svečano zavezniško pogodbo z Anglijo. Angleška vlada priznava za edinega predstavnika neodvisnih Francozov »Francoski narodni odbor«, ki se je osnoval v Londonu in ki mu načeluje general De Gaulle. Ta odbor bo nadaljeval vojno v duhu medsebojnih obveznosti ob strani Anglije. Za nadaljevanje bojev so se izrekli tudi vojaški poveljniki v Maroku, Siriji in Indokini.
Nemške čete ob podpisu premirja.
čeprav so se že sešli pooblaščenci, da sklepajo o pogojih za premirje, sovražnosti na bojiščih niso prenehale. Francoske čete niso več nudile resnejšega odpora in zato so Nemci naglo prodirali in ugrabili velikanski plen. Ko so se sovražnosti ustavile, so bile nemške čete približno na črti Ženeva— St. Etienne—Clermcnt Ferrand—Poi-tiers—Rochefort.
Japonci bodo zasedli francosko Indo-kino in nizozemsko Indijo. Tako poročajo ameriški listi in dodajajo, da so ta pogajanja med Japonsko. Nemčijo in Italijo že tik pred zaključkom. Državi osi hočeta na ta način preprečiti, da bi se Anglija okoristila z obema kolonijama Francije in Nizozemske. Japonske čete so pod pretvezo, da morajo preprečiti vojne dobave Kitajski, že vkorakale v francosko Indokino.
Določbe premirja med Italijo in Francijo. Bistvena določila so naslednja: Italijanske čete ostanejo za ves čas premirja na ozemlju, ki so ga zasedle. Obmejna ozemlja proti Italiji mora Francija demilitarizirati, v celoti pa francosko Somalijo. Za časa vojne proti Angliji bo Italija uporabljala Džibuti in železniško progo v Addis-Abebo. V demilitariziranih predelih bodo francoske čete evakuirane, enako orožje in strelivo, a kar je slednjega v utrdbah, je treba onesposobiti. Vse orožje na ozeml tu Somalije mora Francija izročiti Italiji. Italija bo zasedla vsa utrjena francoska oporišča na Sredozemlju. Italija lahko zahteva kot jamstvo za izpolnjevanje dogovora
o	premirju ves vojni material vojske, ki je bila določena za borbo proti Italiji. Vse ostale določbe so enake kakor v nemško-francoskem dogovoru.
Ulitek ..Družinskega tednika**
Poslednje ure na Francoskem
Izvirno poročilo dr. Urša Belaria
Kadar pomislim na poslednje tri dni, se mi zdi, kakor da bi se bil zbudil iz hudih sanj. In kadar me svojci povprašujejo po doživljajih in vtiskih, po strahotah, ki so zdaj za menoj, se približa vselej kmalu trenutek, ko mi je nemogoče dalje pripovedovati. Kar ne more doumeti razum, kar se ni v svetovni zgodovini nikoli zgodilo, se je zdaj zgodilo: država s tisočletno zgodovino se je po junaški borbi štirih mesecev zrušila.
Poslednje ure te gigantske borbe so dvignile vse tragično v fantastično. Celd nebo se je prilagodilo okoliščinam. Seveda so ga prisilili do tega. Ze zjutraj ob petih, malo prej, preden so nemške čete na Eiffelovem stolpu razobesile zastave s kljukastim križem in postavile častno stražo na grobu neznanega vojaka in na Napoleonovem grobu, se je nebo spet stemnilo, kakor da bi sc zmračilo ali kakor da bi se približevala strahotna nevihta. To so bili umetni
oblaki dima. Ljudje so pričakovali grom in strelo, konec sveta. Toda le tu in tam je zaprasketal ogenj kakšne eksplozije in zdaj pa zdaj si zaslišal posamezne topovske strele.
V	tem okolju in ob tej spremljavi se je pričela umikati premagana armada, so jeli bežati starci, ženske, otroci iz Pariza in pariške okolice.
Pariške posadke so se bile v redu umaknile. To je bila še zmerom sijajna francoska armada, ki je verovala v slavo in zmago. Kmalu so pa prikorakali prvi oddelki čet, ki so se morale umakniti zapadno od Pariza. Vojaki so bili videti utrujeni in velike vrzeli v četah so izdajale, da se je povezanost zrahljala. Naposled, v četrtek in petek so se valili v toku vseh mogočih vozil poslednji razbiti ostanki ponosne armade: obstreljeni in razbiti oklopni avtomobili, poškodovani tovorni avtomobili, posamezni topovi velikega in manjšega kalibra, brez podstavka, brez streliva. Na topovih, na kamionih so poleg vojakov sedeli starci, žene in otroci, ki so se bili po poti zgrudili. Vojaki so se jih usmilili in jih vzeli s seboj. Tanki so vlekli civilne avtomobile, ki niso več imeli bencina ali so se pa sicer kaj pokvarili.
In ves ta strahotni sprevod se je premikal še počasneje kakor po polžje, tri kilometre na dve uri in pol (I) po širokih državnih cestah proti Orleansu in Fontainebleauju.
Ob obeh straneh ceste se je pa valil neizčrpni tok pešcev, s culami, otroškimi vozički in samokolnicami. Vmes razgnani vojaki, posamezni ali v skupinicah. Eden izmed njih je kar venomer vpil; kje je že Pariz. On da mora v Pariz! Mož je bil zblaznel, toda šel je zvesto dalje, zvesto noseč puško, nahrbtnik in samega sebe. Zdaj pa zdaj je tresknil strel sredi otrok in žensk: neprevidnost utrujenega vojaka. Nihče se ni zdrznil ali razburil. Kaj je pomenila takšna neznatna nevarnost spričo velike katastrofe?
Panika? Nekemu švicarskemu častniku, ki je pisal študijo o paniki v svetovni zgodovini, so iz Pariza ponosno odgovorili, da na Francoskem ni panike in da v zgodovinskih zapiskih dežele nikjer ne bereš o njej. Toda to pot? Ljudje so bili mirni in zbrani v vsej tej bedi. Vendar niso hoteli videti sovražnika; hoteli so k svojcem, ne pa proč od njih. Trdno so upali, da se bo armada nekje zakopala in za tisto črto da bodo ljudje spet mirno živeli. Vračajoči se vojaki niso mislili na beg, temveč samo na boj. Droben primer: Naš bedni sprevod so pogosto prerezale čete, ki so odhajale v drugo smer.
Nekoč, pri Sensu, je spet prišla takšna četa. To pot so bili še dobro ohranjeni in hitri majhni napadalni avtomobili. Ljudje so jih hoteli pozdravljati, tedaj so pa spoznali, da
so bili nemški izvidniki. Vojaki so namerili puške in streljali v sovražne avtomobile. Otroško in smešno početje, čisto brezkoristno, nekako tako, kakor če bi miška napadla slona. Hkrati pa smrtno nevarno za kilometre in kilometre dolgi sprevod beguncev. Nemci se pa niso niti zmenili za teh nekaj mušjih pikov, ki so se takoj odbili od debelih oklopov. Drveli so dalje. Mi smo se pa spet pomaknili naprej, v smeri proti Auxerru.
Mislili smo, da bomo tako nekako okrog Dijona na varnem. Tedaj smo najprej zagledali vojaške tovorne avtomobile v divjem diru, potlej pa dolge vrste čet na motornih vozilih, vse kar se je dalo v največji stiski rešiti iz Nancyja in Maginofove črte pred obkrožitvijo. Prebivalci Dijona so pa prav tako nepoučljivi kakor vsi drugi, vezali culice in se odpravljali na pot.
»Kam neki nameravate? Nikjer ni več prostora!«
»V kolonije,« so odgovarjali.
Ljudstvo je bilo zaupalo v moč Francije in še zmerom ni izgubilo upanja. Pričakovalo je ponovitev čudeža ob Marni; še zmerom ni popustila vera, da bi se lahko zgodil preobrat nekje v sredi ali ob Loiri. Poslednje dni je kar otroško zaupalo v intervencijo Združenih državi To upanje in vera v večno Francijo sta ljudi hrabrili. Joj njim, ko bodo doumeli! Povsod, kamor so prihajali
VSAK TEDEN DRUGA
• •
Zaradi nepravilnega mešanja pri kartali sta se sprla Ivan Tičar, trgovec iz Kutine, iu njegov prijatelj Peter Kosteski. V Novski v Slavoniji sta bila na sejmu, potem sta pa odšla v gostilno in kvartala. Pri -mešanju kart sta se sprla in je Peter Kosteski v hipni jezi potegnil nož in ga zasadil svojemu prijatelju v trebuh in ramena, da je bil ta takoj mrtev.
Novi generalni tajnik ljubljanske opere je imel srečno zamisel, ki je izredno dobro uspela. Operna uprava je priredila javno pevsko tekmo pevk in pevcev iz vse dravske banovine. Priglasil se je lahko vsakdo, neglede na stan in izobrazbo. Kandidatov je bilo 153 in so jih morali preizkušati na štirih nastopih. Najzanimivejša je bila sklepna produkcija v nedeljo zvečer pred nabito polno dvorano v operi. Nastopili so najboljši, med njimi je komisija nagradila najboljših šest. Prvo nagrado je dobil litograf Slavko Štrukelj iz Ljubljane. Želeti bi bilo. da bi se podobne prireditve večkrat ponovile.
Okrog 100.000 dinarjev škode je napravil požar iildustrijcu Francu Ravnikarju v Linhartovi ulici v Ljubljani. V plamenih je bil strojni oddelek Ravnikarjeve žage; na kraj požara so takoj prihiteli gasilci. Kljub ‘emu je pa ogenj že zajel ostrešje in deloma poškodoval parno lokomotivo iu razno orodje. Škoda znaša 100.000 dinarjev.
50% vseli viuskili trt je letos uničila pozeba in dolgotrajno deževje v pesniški in mariborski okolici. Zalo i)o letos tudi vinski pridelek veliko slabši kakor druga leta. Tudi na sad ju se poznajo nasledki letošnjega neurja, ki je divjalo po vseh krajih.
Pijana krava je naredila precejšno škodo na sejmu v Sanskem mostu. Kravo je pripeljal na sejem siromašen dninar, ki jo je hotel prodati, ker ni imel ne denarja ne krme, da bi jo lahko redil še dalje. Ko ie ves truden prišel na sejem, je dal kravo v varstvo nekemu kmetu, sam pa stopil v krčmo, da bi se okrepčal. Sosed je pa pričel piti žganje, ki ga je zmerom nosil s seboj. Napojil je tudi prijateljevo kravo in v pijanosti zlil kravi v škaf žganja. Pijana krava je po-
begunci, so se vrata trgovin zapirala, bodisi, ker so lastniki trgovin sami zbežali ali pa ker je bilo že vse razprodano. V bogatem Dijonu sem videl ženske in otroke, ki so vpili od bede in lakote po kruhu. Videl sem starce, ki so sedali na robnike pred bogatimi meščanskimi hišami in dejali, da hočejo umreti, in mlade žene, ki so se poleg njih zvijale v porodnih bolečinah.
Zdaj pa zdaj je tresknila bomba v neskončno, nedojemljivo in nepopisno tragedijo tega ljudstva. Nekajkrat sem mogel celo ugotoviti, da so nemški letalci počakali, da je nastala v sprevodu vojakov in civilnih beguncev vrzel, potlej so šele vrgli bombe, da bi razdejali kakšen važen objekt, železniški prelaz ali kaj podobnega. Utegnili so pač čakati, kajti nihče jih ni ogrožal. Nemška letala »o krožila nad nami kakor spremljevalci kakšnega slavnostnega sprevoda, nekako tako, kakor so krožili Francozi 14. julija nad lokom zrna-Re. Ob pogledu nanje so ustnice be-Runcev in premaganih vojakov nejeverno in občudujoče šepetale besede, ki se mi zde značilne za duševno veličino tako težko preizkušenega francoskega naroda: »lis sont quand-“ičme forts, les Fritz!«1 so šepetali negunci, ko so brez preklinjanja in “rez tožba romali v negotovo bodoč-n°st-	(Po	Basler-Nachrichten)
1 »Vseeno so fnočni. Nemcil«
besnela in prevrnila vse, kar ji je bilo na poti. Pobila je tudi več k me-' tov iu divjala naprej. Zdrvela je v reko Sano in preplavala nekaj kilometrov. Ko se je v vodi streznila, je priplavala na breg, kjer jo je dninar lahko ujel. Kmet je moral kravo prodati prvemu kupcu, ker so ga vsi kmetje napadli zaradi škode, ki jim jo je bila naredila pijana krava. Skoraj ves izkupiček, ki ga je dobil za kravo, je moral dati, da je poravnal škodo; ostalo mu je le malo denarja, ki ga je pa iz obupa zapil.
31). junija bodn odkrili spomenik
dr. Mehmedu Spahu na dvorišču Gazi Husrefbegove džamije v Sarajevu Ob tej priložnosti bo tudi spominska akademija, na kateri bodo govorili prijatelji in sodelavci bivšega ministra in voditelja muslimanov.
Splitsko letališče bodo premestili, in sicer iz Sinja na Splitsko polje. Premestitev letališča je v zvezi z novim regulacijskim načrtom. Dozdanje letališče v Sinju bo le začasno, dokler ne zgrade novega na Splitskem polju.
Pekovski pomočniki stavkajo v Šibeniku, zato je zmanjkalo v vsem mestu kruha. Pekovski pomočniki se že dalje časa pogajajo za novo kolektivno pogodbo. Mojstri pristajajo na novo pogodbo, vendar pa zahtevajo od oblasti, da jim dovoli povišanje cene kruhu. Šibenik potrebuje dnevno do 8000 kil kruha, zdaj ga pa spečejo komaj 3000 kil dnevno. Vsi upajo, da bo do sporazuma kmalu prišlo.
Nenavaden dvoboj se je odigrat v Tetovu med dvema zaljubljenima Te-tovčankamu. V Tetovu živi lep in postaven fotograf, ki je zelo priljubljen, posebno pri ženskem spolu. Dolgo časa se je sprehajal po promenadi z lepo svetlolaso Marico, dokler ga ni lepega dne pregovorila črnolaska Sta-nojka, naj Marico zapusti. Fant se je dal pregovoriti in je zapustil svojo prijateljico. Marica se pa ni dala kar tako odpraviti, zato je fanta zmerom zasledovala. Naključje je pa hotelo, da je morala Stanojka lepega dne odpotovati. Da bi fantu ne bilo dolgčas, si je poiskal Maričino družbo iu pričela sta spet hoditi skupaj. Ko se je pa Stanojka vrnila domov, so ji dobri ljudje tudi takoj povedali, da si je njen prijatelj poiskal spet Marico. Nesreča je pa hotela, da sta se obe zaljubljeni dekleti srečali v neki trgovini. Kakor pes in mačka sta se začeli gledati in z lepo uardečenih ustnic se je ulila kar celo ploha psovk. Sledile so zaušnice; ker jima je pa zmanjkalo prostora, sta šli na cesto in nadaljevali boj Nabralo se je mno- ! go radovednežev, med njimi je pa bil . tudi nesrečni povzročitelj sovražnosti, ki je pa kaj kmalu odnesel pete. Sele ko sta bili že obe krvavi in raztrgani, sta junaški amazonki zapustili bojišče.
Čevljarji so zvišali cene svojih izdelkov, in sicer bodo stali šivani moški podplati in pete (JO din, zbiti moški podplati in pete 50 din, moške pete iz gumija 1+ do 18 din, šivani ženski podplati in pete 40 do 45 din, ženske pete 6 do 8 din, otroški podplati in pete 25 do 30 din, krpe na podplatih od 4 in krpe na zgornjih delih od ‘2 din navzgor.
Odpravljeni vlaki. Zaradi odprave priključenih vlakov v Italiji se opustijo na naših progah naslednji vlaki: Na progi Ljubljana—Postojna" brzo-vlaka 4 iu 1 z odhodom iz Ljubljane ob 1.33 in prihodom v Postojno ob 3.14, s povratkom iz Postojne ob 2.40 in prihodom v Ljubljano ob 4.16. Na progi Maribor — Postojna brzovlaka 501/002 in 601/502 z odhodom iz Maribora ob 2.40 in prihodom v Postojno ob 7.22, s povratkom iz Postojne oh 22.46 in prihodom v Maribor ob 3.20. Na progi Pragersko—Murakeresztur brzovlaka 1102 in 1101 z odhodom iz Pragerskega ob 3.12 in prihodom v Murakeresztur ob 5.22, s povratkom iz Murakeresztura ob 0.48 in prihodom v Pragersko ob 2.58. Na progi Jesenice—Podbrdo vsi brzovlaki z odhodom z Jesenic ob 7,05, 8.15 in prihodom na Podbrdo ob 8.03 in 19.06, s povratkom iz Podbrda ob 10.18 in 22.00 ter prihodom na Jesenice ob 11.16 in 22.56. Na progi Rateče—Planica—Fusine Laghi se opustijo vsi potniški vlaki z odhodom iz Rateč-Planice ob 11.20 in 15.25 ter povratkom v Rateče-Planico ob 12.47 in 16.48.
Za vse šene in dekleta! Zakaj kupujete drage kuharske knjige, ko pa dobite za din 10— zbirko preizkušenih receptov, ki jih je spisala poklicna kuharica po lastnih dolgoletnih izkušnjah? Razne juhe, navadne in pikantne omake, od navadne pečenke do najfinejše mesne specialitete, od navadne močnate jedi do najfinejše torte, razno pecivo za vse prilike, razne likerje in barske pijače ter razne druge domače in tuje specialitete lahko skuha po tej knjigi okusno vsaka žena in dekle I To vam jamči pisateljica knjige, ki je kuhala v prvovrstnih restavracijah in hotelih in ki je prebrodila že pol sveta. Kuhajte po teh receptih in vaša družina bo z vašo kuho zadovoljna. Nakažite din 10'— na račun Poštne hranilnice Št. 14.259 ali pa pošljite v znamkah na spodnji naslov in pošljem vam knjižico poštnine prosto. Deiiderii Mizerii, Zidani most št. 6
Gospodarska visoka šola v Zagrebu je proslavila 201etnico obstoja pretekli teden. Proslava je bila skromna, čeprav je to edina šola v državi, kjer je mogoče doseči doktorski naslov iz ekonomsko - komercialnih ved. Pred dvajsetimi leti so ustanovili v Zagrebu s posebno naredbo visoko šolo za : trgovino in promet, ki je pozneje dobila naslov ekonomsko-komercialne visoke šole. Podobno šolo imajo šele nekaj let v Beogradu, toda še ni po- j polna in na njej ni moči dobiti dok- j torata. Tudi nova palača zagrebške ekonomsko-komercialne visoke šole bo j kmalu končana.
Nesrečna žrtev pobesnelega vola je postala 551etna kmetica Ika Juričeva v vasi Sratoku pri Trogiru. Vol jo je napadel z rogovi tako močno, da je bila na mestu mrtva. Pokojnico, ki je mati dveh otrok so našli šele pastirji, ki so z največjo težavo ulovili pobesnelega vola.
Lep uspeh je dosegla madžarska umetniška razstava v Zagrebu, ki je pokazala, na kakšni višini je danes madžarsko slikarstvo. Madžarski zastopniki so izrazili željo, da bi zdaj tudi hrvatski umetniki razstavili svoja dela v Budimjrešti. Zdaj so sklenili, da bodo v Budimpešti razstavili najprej kiparji iz vse Jugoslavije svoja dela. šele po tej razstavi pa bodo razstavljali hrvatski slikarji.
6299 ton rili so ujeli preteklo leto naši ribiči v Jadranskem morju. Naši ribiči imajo skupaj 6892 ribiških ladi j vseh vrst; njihova tonaža znaša 12.647 ton; vredne so 26 milijonov dinarjev. Z ribištvom se je v preteklem letu bavilo 21.523 oseb.
Za sto milijonov dinarjev tobaka bodo letos pridelali samo v Bosni, ker letina tobaka sploh zelo dobro, kaže Zdaj bodo hercegovski pridelovalci tobaka dobili na račun kar deset milijonov dinarjev.
Tr adicija jamči za kahovosi!
Posebno pazite kaj bolnik pije!
Pitje ni le za zdravega človeka zelo važno, temveč tudi za bolnika mnogo-* rrPflFrflnP krut važnejše od hrane!
Zato pijte Vi in Vaš bolnik čim češče našo najboljšo mineralno vodo, ki |e obenem tudi zdravilna
ono z rdečimi srci
P-aspekte in vsa potrebna navodila potijo pratis in i veseljem
Upravi zdravilnega kopališči
SLATINA RADENCI
m
Darujem ti to dragoceno uro. Bodi pametna in pomni: Naglica ni nikjer dobra! Tako je rekla moja babica. Ne pozabi dobrih običajev. Vzemi si vedno toliko časa, da popiješ za zajtrk in ju-žino skodelico Kneippove sladne kave. Ta krepča srce in živce.
Kneippova
S L A D N A KAVA
Veliko škodo so napravile gosenice po slavonskih gozdovih, ker so zgrizle vse listje in mlade brstiče. Tako so uničile že velike količine gozdnega drevja, na poljih in v sadovnjakih so uničile že veliko pridelkov.
Vlak je povozil 80letnega Stojana Djakoviča iz Gline Starček je med postajama Glino in Gredjani šel čez progo in ni slišal piskanja vlaka, ker je bil popolnoma gluh. Lokomotiva je starčka tako močno zadela, da je bil takoj mrtev.
Za 89.000 dinarjev škode je napravil požar v tovarni kovin v Mariboru, katere lastnik je g. Penggl. Ogenj je nastal v posebnem oddelku, kjer izdelujejo izolirane cevi Bergmanovega sistema. Vnela se je smola, ki jo segrevajo v posebni peči. Na srečo so zelo hitro prišli gasilci, ki so ogenj kmalu pogasili. Kljub teinu znaša škoda, ki jo trpi tovarna, 80.000 dinarjev.
Tovorni vlak je povozil na progi med Zagrebom in Beogradom blizu postaje Kukujevcev progovnega nadzornika Alberta Tomljenoviča. Nadzornik se je peljal na drezini in ni videl, da drvi za njim tovorni vlak. Tudi vlakovodja tovornega vlaka ga ni zapazil. Lokomotiva tovornega vlaka je progovnega nadzornika podrla in mu odrezala glavo in nogo. Ponesrečenec je bil na mestu mrtev. Zapušča ženo in štiri otroke.
176 delavcev so odpustile Jadranske ladjedelnice v Splitu zaradi pomanjkanja dela in slabega mednarodnega položaja. Doslej je imelo v ladjedelnici službo 774 delavcev in vajencev, zdaj jih je pa ostalo samo še 598. Ladjedelnice imajo pri nas tudi zato tako malo dela, ker se vse naše velike ladje popravljajo v inozemstvu, doma pa popravljajo samo ladje za krajevno plovbo. Zdaj so odpuščeni delavci prosili bansko oblast, da bi zanje posredovala pri vojnem ministrstvu.
Hrvatski ban je izdal naredbo, ki
dovoljuje klanje telic in mlade živine pod enim letom starosti. Klanje živine pod enim letom starosti bo dovoljeno, če kmet nima možnosti, da bi jo pre-krmil, in je tudi ne more oddati dru gim kmetom v rejo. Dovoljenja za klanje bodo izdajala okrajna načelstva in mestni fizikati.
V Ljubljani so ustanovili slovensko gozdarstvo društvo, ki bo delovalo za ohranitev in nego naših gozdov. Gozdarsko društvo je prvič zborovalo v nedeljo v Trgovskem domu.
Veliko škodo je povzročilo neurje J
v Užički Požegi, kjer je povzročilo; pravo puščavo. Toča je pokončala j>o- { sevke in vinograde. Tudi vasi okrog« Čačka so po|>oinoma uničene in bodo potrebovale pomoči. V teh vaseh je narasla voda odnesla več glav živine, podrla mostove in odnašala celo mline. Škoda v teh krajih je zelo velika.
Z glavo je padel na železniške trač 1; nicc .lovo Cvetičanin iz Dervente inil je bil takoj mrtev. Cvetičanin se je pripeljal kot slep popotnik v tovor-;; nem vagonu do neke postaje v bližini, Bosanskega Broda. Tu je hotel na! skrivaj izstopiti, pa je tako nesrečno! skočil iz vagona, da je z glavo uda-; ril po tleh in obležal na mestu mrtev.;
Plaz je zasul pet hiš v vasi Gabro-: vici v bližini Banjaluke. Zemlja se je; iz neznanega vzroka začela rušiti s! hriba in v hipu zasula hiše pod njim.! Pri tem je v eni izmed hiš celo nastal' požar in povzročil veliko škodo.
.Skala je zdrobila 20letnega kmečke ga mladeniča Štefana Štorga iz vasi Presečna v Hrvatskem Zagorju. Mladenič je sedel s sosedovim sinom v kamnolomu. V trenutku se je nad njim odtrgala skala in zadela Štefana. Zdrobila mu je prsni koš, desnico, levo nogo in lobanjo. Kljub tem strašnim poškodbam so še živega odkopali izpod skale in ga prepeljali v varaždinsko bolnišnico, kjer je pa poškodbam podtegel.
Pod tramvaj je padel 85letni starček Janko Holjak, hišni posestnik v Zagrebu. Tramvaj ga je tako nesrečno zadel, da je bil takoj mrtev.
Redno opravljajo vožnje točno po voznem redu parniki Jadranske in Dubrovačke plovitbe od Sušaka do Ko-tora. Samo parniki, ki vozijo na daljše proge, so začasno uknili promet. Tako je parnik »Srbim ostal na Su-šaku iu zaenkrat ne bo odplul v Pirej. Parnik »Beograd: je prišel na svojem |>otovanju samo do Valone v Grčiji, potem se je pa spet vrnil v Dubrovnik, kjer bo do nadaljnjega ostal.
Osebne vesti
najin
Za vsak prispevek v tej rubriki plačamo 20 din
Poročili so se:	V Ljubljani:;
g. Dušan Orel, notarski pripravnik v; Kamniku, in gdč. Majda Jerebova, za-J sebna uradnica v Kamniku; g. Veko-J slav Adamič, trgovec in posestnik v J Banjaluki, in gdč. Erna Benetkova,! uradnica TPD v Hrastniku; g. Josip: Kodran, davčni uradnik, in gdč. Inge Ravnikarjeva. V Škofji Loki: inž \ Albin Nefima, mestni kemik v Ljub-! ljani, in gdč. Marica Ostrčeva, hči trgovca v Beltincih. V Zagorju: g.l Stane Ficinger in gdč. Natalija Rožar-! jeva; g. Tone Jagodic, knjigovodja' mestnega magistrata v Ljubljani, in! gdč. Vika Kovačeva. V Kostanje-! vici: g. Ferdo Benetek, uradnik davč-S ne uprave v Krškem, in gdč. Vida Biz-; jakova, notarska uradnica v Kostanje-; vici. V Trzinu: g. Franjo Bricman; in gdč. Nada Durjanova, poštna urad-: nica v Trzinu. Bilo srečno!
Umrli so: V Ljubljani: Marija; Vehovčeva; Josip Mauser, trgovski zastopnik; Fani Papeževa; 891etnl Janez Černe; Karl Pollak, bivši tovarnar in industrijec; Franc Lapajne, ekonom rudarske šole v Celju; 681etna Franja Deisingerjeva; Franjo Golob, ravnatelj tobačne tovarne. V Kranju: Vilma Požgajeva. V Radovljici: 311etni Joško Prestrl, urar. V Poljčah: Valentin Sturm. V Škofji Loki: Ivan Šober, čevljarski mojster in hišni posestnik. V Celju: 681etna Filome-na Tkalčičeva; SOletni Anton Lenhart, zasebnik. V Mariboru: 771etna Marija Perkičeva, hišna posestnica. V Kamni gorici: Ivan Toman, delavec pri KID. V Slovenjgradcu: 771etnaMarijaHabernikova.V Ptuju: 601etna Terezija Gregoričeva. V Sv. Križu ob Krki: 211etni Joško Kerin. V Gornjem Doliču: Marija Zupančeva. Naše sožalje!
Današnji številki smo priložili položnice. Prosimo, poravnajte naročnino za tretje četrtletje!
Kakor v Ameriki!
Pred kratkim sem se mudila v nekem ljubljanskem frizerskem salonu, in ko sem čakala, da pridem na vrsto, vstopi na lepem neka ženska, še ne stara in čedno oblečena. Poprosila je vse navzoč ne za skromno podporo, češ da je vdova s petimi nepreskrbljenimi otroci. Vsaka se je rada odzvala njeni prošnji z majhnim darilom in žena je odšla.
V istem času sem tudi jaz stopila na cesto, da bi pogledala, ali še dežuje, in kaj opazim? Zena je zunaj sedla na lepo žensko kolo, ki jo je čakalo, si popravila ruto in sc odpeljala dalje. Takoj sem se spomnila onih ameriških beračev, ki prosjačijo z avtom, in sem si mislila: v vsakem pogledu napredujemo.
Nina.
Uničevanje!
Mnogo so že pisali o varovanju planinske flore, mnogo o brezvestnosti planincev, a kar je človek videl in slišal letos na Golici, se menda še ni nikdar zgodilo v naših planinah.
Šel sem na Golico, ko cveto narcise. Zelene strmine bi bile res čarobne, ko bi se ne pasla po njih ne divjačina, ampak dvonogata »živina«, ki je kar vandalsko uničevala ne parno cvetice, ampak tudi pašnike. Popoldne sem slišal nekega inteligenta, ki je pripovedoval svojemu pravkar došiemu drugu, da je prišel že ob devetih na Golico, nabral celo butaro narcis, in ker so mu že uvele, jih je zagnal proč in si natrgal svežih.
Drugi gospod se je pa izrazil, da uživa le pri trganju (privoščil bi mu revmatično trganje). Videl sem tudi nekoga, ki je prinesel v kočo lepo rasel in cvetoč iglec s korenino vred, ga zavil v papir in ga potlačil v nahrbtnik.
Ne čudim se ljubezni do cvetic; čudim se le temu, da lahko ta ljubezen nekoga tako zapelje, da izruje zaščiteno cvetko, in ne stori ničesar, da bi jo nepoškodovano in neuvelo prinesel domov do svojega vrta.
Planinee.
Iz otroških ust
Zadnjič sem slučajno slišal tale odlomek iz razgovora dveh deklic iz drugega ali tretjega razreda osnovne šole. Po obleki sodeč, sta bili iz delavske družine.
»Ti ne ^ veš, kako je bila danea stroga naša učiteljica pri računstvu. Še ,ta bogate' niso znale...«
Mislim, da ni treba še posebnega komentarja.	Bo. K.
Ne pozabi, da te je rodila kmetica!
Pred kratkim sem se peljal z avtobusom domov, da preživim nekaj dni !v krogu svojcev. Med popotniki je !bila neka gospodična. Ne vem, ali je !bila služkinja ali je pa imela kakšen !podoben poklic. Toda zanesljivo vem, jda je hči manjšega posestnika.
Med veselim pogovorom s svojim ! kavalirjem je prešla tudi na domači j kraj. V veliko začudenje vseh je pa | rekla:
»Vsak, kdor prebiva nekaj časa v ; mestu, spozna, kako neumni so ljudje ;na vasi.«
Žalostno, da takšne reči govori človek, ki mu je dala življenje kmečka ;mati, in s temi besedami žali njo ;samo za vse dobrote, zato, da ji je ; dajala hrane, ko je sama stradala.
; Žalostno je, če otrok pozabi na mate-;rino ljubezen in zasmehuje njen stan. [ Če to govorijo otroci, rojeni na J kmetih, kaj naj potlej pričakujemo | od meščanov?
;	Sopotnik.
tfiii
ta 1918. v compiegnskem gozdu: na sredi general Weygand, admiral We-;s» in maršal Foch pred železniškim vagonom, kjer so 11. novembra podpisali premirje.
si je stavil za svojo življenjsko nalogo, da bo ubijal strupene kače. Iz svojih izkušenj ve povedati mnogo zanimivega in koristnega za tiste, ki imajo večkrat opravka s strupenimi kačami.
Horn pravi, da strupene kače ne prenesejo duha po petroleju. Zato priporoča onim, ki hodijo po goščah, kjer so strupene kače, da si namažejo čevlje z bencinom ali pa s petrolejem. Prav tako pa kače ne prenesejo hrupa in trušča. Da ubije kačo, je dovolj, če močno udari po katerem koli delu telesa, ker ji s tem prelomi hrbtenico. Kača se bo začela na mestu viti in se ne bo mogla gibati proti napadalcu in tudi sama ne bo mogla napadati.
Japonci za svoj naraščaj
Tokio, junija.
Predsednik Jamašita, solastnik velike ladjedelnice je japonskemu vojnemu ministrstvu v Tokiu poklonil deset milijonov jenov kot fond za izobrazbo častniških otrok. Ministrstvo je darilo sprejelo in general Anami se je darovalcu zahvalil zanj.
Po želji lastnika ladjedelnice bo fond služil za gradnjo posebnega zavoda, v katerem se bodo šolali otroci tistih japonskih častnikov, ki služijo na fronti, daleč od japonskih otokov. Ti otroci bodo deležni višje šolske izobrazbe. Iz te vsote bodo zgradili zavode v Mandžuriji, v Port Arturju in v Tokiu,
V vojni uporabljajo kitovo olje
London, junija.
Kiti s svojo mastjo, kostmi in kožo že od nekdaj zelo koristijo ljudem. še posebno so pa važni zdaj, ko po Evropi divja vojna. Olje, ki ga dobivajo iz kitov, namreč ima v vojni veliko vlogo. Iz i-jega delajo milo in umetno mast; kar je pa glavno, iz njega delajo tudi glicerin, ki ga spet potrebujejo pri izdelovanju eksplozivnih snovi.
Ker zdaj takšnih eksplozivnih snovi zaradi vojne še posebno veliko potrebujejo, se je pa lov na kite tako zelo povečal, da se resno boje, da bodo prav kmalu izginili iz severnega morja. V 300 letih, to je od leta 1620. do leta 1920., so letno polovili povprečno samo okrog 3.000 kitov. Zdaj so pa samo v letih 1937., 1938. in 1939. polovili kar 54.664 kitov. Od teh so dobili kar 615.000 ton olja. Prihodnjo jesen bodo v lukah severnega morja zasidrana velikanska ladjevja samo za lov na kite, ki so zdaj zaradi vojne tako zelo važni.
Pariški slavolok, sloviti spomenik iz Napoleonovih vojn z grobom neznanega vojaka; temu grobu so po zasedbi Pariza Nemci izkazali čast.
Pristanišče La Valetta na otoku Malti.
V	ospredju flotilja malteških veslaških čolnov.
italijanske vojne ladje pri križarjenju po Sredozemskem morju.
Od študenta tehnike do pastirja
čuprija, junija.
Ivan Rus, ki se je pred 54 leti rodil na Bledu v bogati rodbini, je že osem let ovčar v cupriji. Življenje tega pastirja, ki je od študenta tehnike prišel na pastirsko palico, je polno tragičnih doživljajev, ki so mu prekrižali račune za bodočnost.
Ivan Rus je pred vojno študiral na praški tehnični visoki šoli. Zaradi očetove smrti se je moral vrniti na Bled tik pred začetkom pretekle svetovne vojne. Blejska občina mu je ponudila mesto občinskega blagajnika. Ivan je bil še mlad in poln idealov, zato je to službo odklonil, hoteč nadaljevati svoje študije. Toda prehitela ga je svetovna morija Takoj v začetku vojne so ga kot političnega osumljenca zaprli na Ljubljanski grad, od koder je čez nekaj mesecev odšel na fronto. Kot vojni begunec je živel v Italiji in je bil deset let uradnik v tržaški železarni. Hrepenenje po rodnem kraju ga je privedlo spet na Bled, kjer pa njegovi bratje niso hoteli ničesar slišati o njem.
Iz rodnega kraja je moral Ivan naposled v svet, za kruhom. Toda ni imel sreče. Hodil je od praga do praga, prosil prijatelje in tovariše, vse zaman. Naposled je izgubil vero vase in postal
—	pastir. Nagrada, ki mu jo je na-
»Kazniensko mesto«
KAKO JE NASTAL SVDNEV
Iz razgibane zgodovine velikega avstralskega mesta
klonilo življenje, je 600 dinarjev na pol leta. Kljub svoji trpki usodi se pa še zmerom tolaži z besedami: »Propadajo kraljevine, sistemi, ljudje, veličine, in kaj sem jaz? Kaj je življenje sploh?«
Ameriška dekleta ljubijo gentlemane
Newyork, junija. Med veliko število ameriških deklet
so razposlali vprašanje, kateri tip moškega jim je najbolj všeč. Rezultat je presenetil pred vsem tiste, ki so mislili, da so ameriška dekleta najbolj navdušena za filmske junake, športne veličine ah druge popularne moške. Mlade Američanke so se namreč po pretežni večini izrekle za »staromodnega gentlemana«...
Nov način zdravljenja zapljučnice
Moskva, junija.
Vseučiliški profesor v Voronježu Lipovski je iznašel nov način zdravljenja akutnega 'metja pljuč s pomočjo injekcij sulfedina. Do zdaj so s tem zdravilom uspešno zdravili pljuča, toda profesorju Likovskemu se je posrečilo, da znatno zmanjša doze tega zdravila, ki v nekih primerih kvarno vpliva na druge organe.
Leta 1910: maršal Petain oznanja po ra dni Francozom, da je francoska vlada sklenila z nemško vlado premirje.
Nekako pred 150 leti je pripeljala angleška ladja v Avstralijo nenavaden tovor. Cela četa zvezanih mož se je izkrcala na avstralska tla, vodili so jih pa častniki in pazniki. Za njimi je korakal kapitan Philips, ki je bil ladjo pripeljal iz Anglije v Avstralijo. Ko so stopili na suha tla, je kapitan imel dolg govor, v katerem je četi mož sporočil, da je angleški kralj Jurij III. odredil, da bodo vse kaznjence, ki so bili doslej zaprti v angleških ječah, rajši prepeljali z ladjo v Avstralijo, ker bodo lahko začeli živeti novo življenje, če bodo pridno delali, si bodo kmalu lahko postavili svojo lastno domačijo; angleške oblasti jim bodo pa omogočile, da bodo kmalu prispele v Avstralijo tudi ženske, s katerimi bodo kaznjenci lahko osnovali družine.
Tako so nekdanji angleški kaznjenci vseh vrst postali spet prosti, seveda so Pa morali trdo delati, ker je bila Avstralija takrat še neobdelana in neci vilizirana. Kmalu so pa angleške oblasti v svoje veliko zadovoljstvo opazile, da so si nekdanji kaznjenci lepo obdelali zemljo in da spodobno živa. Ustanovili so si svoje mesto, ki so ga imenovali Sydney. Kmalu je angleška vlada izpolnila svojo obljubo in v Avstralijo prepeljala polno ladjo raznih sumljivih žensk. S temi so se kaznjenci, ki so bili zdaj že posestniki majhnih hišic, poročili in začeli novo pošteno življenje. Do leta 1848. so An-
gleži izvažali v Sydney kaznjenke in kaznjence. Potem so se pa lepega dne vnuki nekdanjih kaznjencev temu uprli in so zahtevali od angleške vlade, da takšni transporti odslej prenehajo, ker kot pošteni ljudje ne morejo živeti z morilci in roparji. Angleži so jim ugodili in tega leta so pošiljke kaznjencev v Sidney popolnoma prenehale.
Tako je mesto Sidney s svojo okolico. zmerom bolj cvetelo, čeprav so imeli prvi priseljenci na tem otoku veliko posla. Prvič so morali obdelovati neplodno zemljo, drugič so se pa morali hrabro boriti z divjimi domačini, ki so jih neprestano napadali. Tako so bili angleški priseljenci na visoki stopnji kulture, domačini v njihovi okolici so pa bili še pravi divjaki-ljudožerci. Neštetokrat je zmanjkalo kakšnega belokožca, od katerega so pozneje našli samo kosti. Domačini so namreč svoje sovražnike kratko malo ubijali s čudnim lesenim orožjem »bumerangom«, ki so ga znali tako spretno uporabljati, da je zmerom zadelo sovražnika naravnost v glavo. Žrtev se je takoj onesvestila in divjaki so jo ubili, potem pa spekli na ražnju in pojedli.
Seveda se je pa na srečo belemu človeku kmalu posrečilo s svojo bistroumnostjo zadušiti upor domačinov in jih potisniti v najnerodovitnejše predele Avstralije, sami so pa zasedli rodovitno zemljo.
Dvojna smrt v brivnici
Bruselj, junija.
V	majhnem belgijskem mestu Bo-denburgu se je zgodil tale nesrečni dogodek. Neki brivec je med britjem
vratu. Rana je bila tako velika, da se je zgrudil na tla in mu je odtekla vsa kri, še preden je prišla zdravniška pomoč.
Najbolj zanimivo je pa to, da je nesrečni človek prišel zadnji v brivnico in je moral še dolgo prositi ostale gospode, ki so čakali, da pridejo na vrsto, naj ga puste, da bi njega brivec preje obril, ker se mu je zelo mudilo. Po dolgem moledovanju so mu gospodje le prepustili prostor, kar je pa bilo le njegova poguba.
Muzej kruha
Rim, junija.
V bližini Neronovega groba v Rimu stoji edinstven muzej kruha, kakršnega gotovo nikjer na svetu nimajo.
V tem nenavadnem muzeju je okrog 2000 kosov kruha, kakršnega delajo po svetu. Muzej je razdeljen na tri deie in obiskovalcu pokaže vse mogoče vrste kruha. V prvem oddelku je razstavljen kruh, kakršnega delajo v različnih krajih Italije, v drugem in tretjem oddelku pa lahko vidite vrste kruha iz ostalega sveta, seveda pred vsem iz Evrope. Na vsakem kosu kruha je napisana njegova cena in teža.
naenkrat padel na tla, ker ga je zadela kap. Ko je brivec padel, je med padcem prerezal nekemu gospodu, ki ga je pravkar bril, žilo odvodnico na
Praga, junija.
Zadnje dni predava po čeških šolah neki Josef Horn, ki je v svojem življenju ubil že na tisoče strupenih kač.
V	dvajsetih letih je na Slovaškem ubil 50.000 kač.
Ko se je pred dvema letoma vrnil v svojo domovino Češko, je v dveh letih ubil 890 modrasov. To so najbolj strupene kače in so zelo nevarne. Horn
50.000 kač je ubil
Slavna egiptovska sfinga pri Gizebu letos sameva, kajti vojna je v teh krajih povsem onemogočila tujski promet. Njega dni je ob tem času okrog nje kar mrgolelo zvedavih turistov z vseh vetrov.
Pogumne letalke
Kaj zmorejo ruske ženske
Spomini iz rusko-finske vojne
Moskva, junija.
Ni še dolgo tega, kar je divjala rusko-ftnska vojna. Takrat so pri bombardiranju finskih letališč in drugih vojaških objektov Pinci doživeli veliko presenečenje. Izmed neštetih ruskih letal so pri enem izmed prvih bombardiranj Pinci s svojimi protiletalskimi topovi sestrelili dvoje ruskih letal. Pri padcu se je seveda razbilo in Finci so radovedno pogledali v letalo, če je morda letalec ostal živ. Lahko si predstavite njihovo začudenje, ko so v letalu našli žensko. Nikakor niso mogli razumeti, kako more ruska ženska tako spretno voditi letalo in prenašati vse napore, ki jim včasih celo moški niso kos.
Ruske letalke so menda hrabrejše od moških in se strastno bore za odlikovanja. V Franciji, Nemčiji in Angliji so ženske v vojnem času zaposlene pri strojih, celo v tovarnah za strelivo jih prav uspešno uporabljajo, da bi pa vodile vojna letala kakor Rusinje, tako daleč še niso prišle. Seveda tudi v Rusiji letalke skrbno izbirajo. Ze 15-letna dekleta se začno vaditi v letalstvu in se v nekaj letih vsestransko tako izurijo, da so zmožne prav toliko kakor njihovi tovariši. In prav stremljenje za odlikovanji je pripomoglo Rusinjam do visokih letalskih položajev. Nekatere so s svojo hrabrostjo in neustrašenostjo dosegle najvišja mesta in postale generalke velikih letalskih oddelkov.
Najbolj znana ruska letalka je Marina Raskova, ki je dosegla stotniški Sin in poleg drugih poslov vrši tudi važno nalogo v moskovski letalski akademiji, kjer vadi mlade pilotke. Druga ruska amazonka je Marija Nesteren-kova, žena ruskega letalskega poveljnika na Daljnem vzhodu. Sodelovala je pri bojih v Changkufengu in bombardirala zadnje linije japonskih čet. Pri tej priložnosti je za svojo hrabrost dobila odlikovanje ruske rdeče zvezde.
Važna ruska letalka je tudi Ekaterina Mednikova, ki se je posebno izkazala v civilnem letalstvu. Postavila je s svojim športnim letalom ženski rekord v dolgih poletih in v poletih v naj-večje višine.
Najhrabrejša izmed vseh ruskih le-talk je brez dvoma Pavlina Osipen-kova. Bila je kmečko dekle in je nekoč, ko je pasla črede, zagledala na travniku letalo. Ko si ga je od blizu ogledala, se je tako navdušila, da je takoj stopila v letalsko akademijo in pokazala izredno nadarjenost za letal-ko. Ze nekaj letih je dobila svoje lastno letalo in je z njim pozneje dosegla neprecenljive uspehe. Pavlina Osipenkova je dosegla nešteto rekordov v različnih poletih. Tako je z nepretrganim poletom od Moskve do Vladivostoka postavila ženski rekord. Nekoč je s tovarišicama Grizodubovo in Raskovo odletela na neko zelo dolgo vožnjo. Na nesrečo ji je pa na sredi poti zmanjkalo bencina in se je še pred ciljem morala spustiti na tla. Pri tej priložnosti je letalka Raskova odskočila iz letala z padalom, da bi poiskala primeren prostor za pristanek. Pri tem je imela smolo, da je priletela v ogromen gozd in morala po njem hoditi celih devet dni, preden je prišla do prve vasi. Takrat je dobila visoko letalsko odlikovanje.
Nekaj let pozneje je pri nekem velikem poletu skočila iz letala s padalom in tako nesrečno padla na tla, da je bila na mestu mrtva, Ta nesreča jo je prehitela, kajti pripravljala se je za velik letalski polet okrog zemlje.
Seveda pa te letalke živijo tudi svojevrstno življenje. Skoraj nič ženskosti nimajo več v sebi. Največkrat po cele mesece ne slečejo svojih letalskih uniform in so z dušo in telesom samo letalke. Vse so precej bogate, imajo avtomobile in služabnike. Rade pijejo in so najhrabrejše bojevnice.
Že pred 20 milijoni leti je živel pračlovek
London, junija.
Znani ameriški arheološki učenjak Richard Grubeson je pred kratkim našel v državi Teksasu razvaline neke predzgodovinske naselbine. V skalah je našel okamenine predmetov, ki jasno kažejo, da so stari že 20 milijonov let in jih je takrat živeči pračlovek potreboval za svoj primitivni posel.
Po teh trditvah dr. Richarda Gru-besona je torej pračlovek živel že pred
20	milijoni leti. Seveda to drugi učenjaki zanikujejo, češ da v tej davni dobi ljudje sploh še niso mogli živeti. Poleg tega je učenjak našel tudi oka-menele ostanke praživali, ki so že pred nekaj milijoni leti izumrle in so njihove okamenine že pred nekaj leti našli na Aljaski.
Po okameninah so spoznali naslednje živali: bele netopirje, bele žabe in ribe brez oči. Tudi te živali so živele že pred 20 milijoni let.
Skoz puščavo drži avtomobilska cesta
Egipt, junija.
Puščava El Tih na polotoku Sinaju je izmed vseh puščav najbolj nepre-
hodna. Ze stoletja so skozi njo popotovali samo z velblodi. Karavane so hodile zmerom po isti poti, ki je držala po izsušenih rečnih strugah in dolinah na severozahodnem delu polotoka med Egiptom in Palestino.
Pred nedavnim so pa gradbeniki prišli na pametno zamisel, da bi skozi puščavo napravili krasno avtomobilsko cesto. Zdaj so ta načrt končno uresničili. Cesta je dolga 220 km, široka je pa šest metrov. Ta avtomobilska cesta drži do palestinske meje in reže pot Suez—Port Said.
To idealno avtomobilsko cesto je zgradila družba Chel in to iz čisto novega materiala, ki so ga napravili iz mešanice puščavskega peska in bi-tuminozne raztopine. Zdaj ta cesta veže Kairo z Jeruzalemom, torej Egipt s Palestino. Tako sta končno povezani dve državi, ki jih je stoletja ločila neprehodna puščava.
Barvo svoje kože bi rad spremenil
Newyork, junija.
A ameriškem mestu Jacksonu v državi Arizoni že dalj časa živi Indijanec James Nurvik. Indijanec je sicer bogat posestnik velikih petrolejskih vrelcev, pa kljub temu iz neznanega
vzroka že več let peš popotuje po severni Ameriki. Oblečen je kakor največji siromak in povsod pridiguje in navdušuje ljudi za bratstvo indijanske rase. Menda se mu silno čudno zdi, zakaj se beli Amerikanci in sploh beli ljudje med seboj sovražijo.
Ta Indijanec je pa včasih kljub temu, da je velik rodoljub, prav čudnih misli. Tako je v San Franciscu šel k nekemu zdravniku in mu ponudil 100 tisoč dolarjev (550.000 dinarjev) samo če mu na kakršen koli način njegovo rdečo kožo spremeni v belo, kakršno imajo severni Američani. Seveda mu zdravnik te želje ni mogel izpolniti in mu je dejal, da medicina do danes še ni prišla tako daleč.
Zdaj so pa sorodniki in prijatelji tega čudnega Indijanca v skrbeh, da se je možu zaradi neprestanega popotovanja po svetu že zmešalo, in ga vabijo domov. Ali se bo Indijanec temu vabilu odzval ali bo pa še dalje iskal zdravnika, ki bi mu prebarval kožo, ne vemo.
Ameriški velikan
Newyork, junija.
Ameriške Združene države so pred kratkim razpisale nagrado za največjega in najdebelejšega Američana. Med vsemi državicami je zmagala Severna Karolina, ker je v njej prebival Mills Darden, največji človek Združenih držav in najbrže tudi vsega sveta.
Mills Darden se je rodil leta 1899. in je danes visok 2,24 cm, tehta pa samo 440 kg. Da bi je lahko vozil, so zanj napravili poseben voz, v katerega mu mora pomagati kar osem mož. V njegovi hiši so morali vsa vrata in okna povečati, da je mogel Darden skoznje. Poleg tega je pa zelo težko našel stol, na katerem bi brez skrbi sedel. Končno, ko je podrl že nešteto stolov, je hodil sedet na svoj vrt, kjer rastejo ogromna drevesa, in sedal na podrta debla. V njegovem jopiču je prostora za tri ljudi. Seveda pa Darden svojemu obsegu primerno tudi poje. Prvič zajtrkuje: jajčno jed iz 18 jajc, 1 kg gnjati, 40 kosov prepečenca in dva litra mlečne kave, poleg pa popije še šest litrov vode.
Ko je imel. 23 let, se je Darden preselil v Tennessee. Najprej je kmetoval, pozneje je pa odprl gostilno. Njegovi prijatelji pripovedujejo, da je imel tako močan glas, da so se tresle šipe na oknih, kadar je govoril ali se smejal. Ta nenavadni debeluh se je pa celo poročil. Njegova žena je pa tehtala samo 48 kg, torej le deveti del njegove teže, in je umrla pred njim.
Kako se bojujejo živali?
Newyork, junija.
Prav tako kakor pri ljudeh nastopijo od časa do časa sovražnosti in boji, se tudi živali med seboj pogosto bojujejo na življenje in smrt. Pri majhnih živalih sicer takšnih bojev ne morejo tako natančno opazovati; boji velikih živali so pa zmerom nenavadno zanimivi. Tako je neki ameriški naravoslovec popotoval po pragozdovih in v njih videl na svoje oči borbe divjih zveri. Nekaj takšnih borb je potem, ko je prišel domov, tudi popisal in ti opisi vas bodo gotovo zanimali.
Posebno zanimiva je bila menda borba krokodila in povodnega konja. Krokodil je zasadil svoje velikanske zobe povodnemu konju v nogo in ga tako skušal potegniti na dno reke. Boj je bil strašen. Oba velikana sta silovito napadala drug drugega. Toda prav kmalu se je pokazalo, da je krokodil veliko močnejši od povodnega konja
Bolj in bolj je krokodil vlekel konja pod vodo, ta je pa postajal od trenutka do trenutka slabši. Silna borba dveh velikanov se je končala nekaj metrov pod vodo s smrtjo povodnega konja.
Gotovo nikdar ne bi mislili, da je tudi antilopa opasna levu. Neka po sebna vrsta antilop ima namreč tako močne in dolge rogove, da se bitke med njimi in med levom navadno slabo iztečejo za leva Sestradan lev je napadel takšne antilope, ki so ob potoku pile vodo. štirikrat se je pognal na svoj plen, toda vsakokrat ga je antilopa z rogom zbodla, dokler ji ni rog ostal v levjem telesu. Pri takšnem boju se včasih zgodi, da ostane antilopin rog neodlomljen v levjem telesu, pa ga vendar ne more izdreti. Zdaj si pa lahko predstavljate, kakšna borba je v tem primeru. Živali se ne moreta ločiti druga od druge in se bijeta na življenje in smrt. Seveda v tem primeru zmaga lev.
Prirodoslovec trdi, da je bila ena izmed najzanimivejših bitk, kar jih je opazoval pri živalih, bitka med pajkom in kobilico. Pajk se je več ko eno uro mučil, da bi kobilico zapletel v svoje mreže. Toda kobilica je zmerom imela še toliko moči, da se je še v pravem času rešila iz zanke svojega smrtnega sovražnika. Končno je pajku zmanjkalo moči in je prostovoljno odstopil od bitke, kobilica si je pa z največjim naporom rešila življenje.
Tovarniški delavec je večkraten milijonar
London, junija.
V neki tovarni v angleškem mestu Chesterfieldu dela nenavaden delavec. Piše se Richard Doorbing in je pravkar dopolnil 25 let. Ta nenavadni mladenič je večkraten milijonar, pa vendar dela -a isto plačo kakor vsi njegovi tovarniški tovariši. V mestu ima tri palače, poleg tega je pa član upravnih odborov raznih podjetij. Doorbing je šele pred nedavnim podedoval po svojem očetu to velikansko premoženje. Njegov oče je bil navaden obrtnik in je šele pozneje v moški dobi obogatel. Potem je sezidal tovarno in v kratkem času postal član upravnega odbora kakšnih 50 podjetij.
Njegov sin je bil, dokler je oče živel, zelo lahkomišljen in se ni brigal za očetov posel. Živel je popolnoma brez dela na očetove stroške, šele ko je podedoval očetove milijone, se je spametoval in se začel zanimati za očetovo delo. Da bi se bolje seznanil z delom, ki ga imajo delavci v njegovi tovarni, je sam postal navaden delavec v svoji tovarni in dela prav tako kakor vsi delavci osem ur na dan. Hoče biti prav takšen kakor vsi njegovi delavci, pa čeprav je sam njihov šef.
Šoferski strah
Boston, junija.
V ameriškem mestu Bostonu se že leta in leta dogajajo največje nesreče na nekem nevarnem križišču. Skoraj vsak teden so na bostonski policiji zabeležili dve uo tri težke avtomobilske nesreče, čeprav so na tem mestu postavili že nešteto znakov in svaril neprevidnim avtomobilistom.
Zdaj so pa oblasti poskusile še zadnje, kar jim je ostalo. Na križišču so v strah neprevidnim šoferjem postavili pravi človeški okostnjak, ki z dvignjeno roko svari avtomobiliste. Čeprav na tem mestu zdaj ne vise več tablice z napisi in opozorili, vendar
.'••mu
Cyp(jl7fiJab
; neguje zobe z zobno kremo
vsak šofer prav dobro ve, kaj to svarilo pomeni. Ponoči je ta okostnjak razsvetljen s petimi električnimi žarnicami, tako da ga avtomobilisti že od daleč vidijo. Lahko si torej mislite, kako porazno vpliva to strašilo na Pogumne šoferje. Oblasti so trdno prepričane, da bo to nenavadno šofersko strašilo znatno zmanjšalo število avtomobilskih nesreč.
Kavčuk iz sladkorja
Ziirieh, junija.
V	Švici so patentirali nov način za izdelavo umetnega kavčuka. Surovina takšnega umetnega kavčuka pa ni nid drugega kakor sladkor iz pese ali trsja. Poleg tega se za njegovo izdelavo lahko uporabijo tudi ostanki od fabri-kacije sladkorja.
Sladkorju najprej dodajo zmes dušikove in solne kisline in to mešanico mešajo 18 ur. Potčm tej mešanici dodajo terpentin in to toliko časa mešajo, da se zgosti. Iz te zmesi nastaja kavčuk približno takole:	Molekulo
sladkorja se med mešanjem pod vplivom kislin spoje z molekulami terpentina in tako nastane elastična snov. če tej zmesi s pomočjo sode odvzamejo kisline, dobijo snov, ki se po svojih fizikalnih in kemičnih lastnostih prav nič ne razlikuje od naravnega kavčuka in se poleg tega da tudi vulkanizirati.
Goethe ni ljubil udobnosti
Berlin, junija.
Največkrat se ljudje, posebno intelektualci, pritožujejo, da ne morejo delati, ker imajo slabo opremljeno sobo. Jezijo se na starinsko pohištvo, na ropot s ceste in na vse mogoča stvari. Prepričani so, da bi še enkrat toliko lahko naredili, če bi jih obdajalo udobje.
Takšnim ljudem naj povemo v tolažbo, da se pa včasih ravno bogati ljudje pritožujejo, da ne morejo delati zaradi prevelikega razkošja. Tako jo tudi največji nemški pesnik Goetho prav nerad delal v razkošni sobi. Edino razkošje, ki si ga je pri delu privoščil, je bil njegov naslon za glavo, ki ga je imel pritrjenega na naslanjalu.
Goethe, je trdil, da ga prevelikQ ugodje nekako poleni in zelo neugodno vpliva na njegovo duševno delo. Svojo delovno sobo je imel zelo preprosto urejeno. Torej vidite, da Goetheju nikakor ni prijala pri delu prevelika udobnost, pa čeprav je bil tudi on intelektualec.
Novela »Družinskega tednika*1
STRAHOPETEC
Angleški napisal C. S. Churchill
»Sir Arthur in lady Gladys Darring-tonova, s hčerjo in vzgojiteljico.«
Medtem ko je Henry Higgins pisal svoje ime v prijavno knjigo obmorskega hotela, je osupel bral nekaj vrstic više to prijavo in roka mu je začela trepetati. Ze več let je bilo minilo, odkar je zadnjič videl Gladys, takrat svojo Gladys Gilbertovo. Zdaj je pa prišlo to nenadno srečanje. Nekoliko okorno je končal svojo prijavo.
Ko se je nenavadno hitro preoblekel, je v nekem skritem kotičku na hodniku čakal, kdaj pozvoni za kosilo. Njegova prva misel je bila, da bi hotel takoj zapustil, da ne bi bilo srečanja z Gladyso. Toda to bi bil strahopeten beg in vendar je mislil, da je svojo strahopetnost, ki ga je bila pripravila °b življenjsko srečo, ob Gladysino ljubezen, že popolnoma premagal.
Spominjal se je sleherne podrobnosti tistega nesrečnega dne, kakor da bi se bilo zgodilo včeraj. Stali so podzemeljski postaji Putney Bridge 'n čakali vlak za Wimbledon. Gladys Gilbertova, njena triletna nečakinja, neznosni Arthur Darrington in on Medtem ko sta Gladys in on — bila s|a tik pred oficielno zaroko — neprisiljeno kramljala, se je bilo malo dekletce izmuznilo Arthurju Darringto-n» iz rok. Z nekaj oklevajočimi ko-raki je mala prišla na rob perona,
začul se je histeričen krik neke čakajoče dame, obupna prošnja otroškega strahu... in otrok je izginil.
»Reši jo, Henry, za božjo voljo!« mu je vzkliknila Gladys.
On je pa stal kakor prikovan, stal in gledal rdeče luči prihajajočega vlaka; strah, nepopisen strah ga je zdr-ževal. Njegova strahopetnost ga je stisnila kakor v precep.
Mimo njega je Arthur Darrington skočil na tir, zgrabil otroka, toda bilo je prepozno. Prepozno, da bi skočil nazaj; vlak je pridrvel. Arthur je imel samo še toliko časa, da se je z otrokom vrgel v ozki prostor med obema tračnicama in prižel otroka tesno k sebi.
Razburjeni klici postajnih uslužbencev so bili opozorili strojevodjo. Čeprav je potegnil za zavore, so šli stroj iu trije vozovi čez oba ležeča. Strahotna tišina je zavladala, ko je na ukaz železniškega nadzornika vlak previdno peljal nazaj.
»Vse je v redu, Gladys,< je dejal Arthur Darrington, »oba sva rešena, samo nekoliko prestrašena.«
Gladys je imela oči samo za dekletce in za njenega rešitelja.
»Sir Arthur, najpogumnejši mož ste, ki 'sem ga kdaj videla!«
Njega pa, Henryja Higginsa je obsodila beseda, ki je pozneje kakor senca spremljala njegovo življenje: »Strahopetec«!...
»Zvonec je že pred dvema minutama zazvonil, gospod,« ga je opomnil natakar.
»Nisem slišal.«
Ko je jedel predjed in juho, se ni upal pogledati okrog. Šele ko je čakal
ribo, si je dovolil pogled okrog sebe. Prav blizu njega so sedeli Darringto-novi, ki so ga bili gotovo takoj opazili in so čakali, da bo pogledal. Molče so v pozdrav nagnili glave kakor daljni znanci in Gladys mu ni podarila niti smehljaja.
Tri ure pozneje je Henry Higgins slučajno sedel na isti klopi na veliki peščinski promenadi, kjer je sedela Darringtonova vzgojiteljica s svojo malo varovanko.
»Ali nisi ti stric Henry?« ga je na lepem vprašalo dekletce.
»Res mi je ime Henry, Henry Higgins, toda ne verjamem, da bi bil tvoj stric«
»Pač, tvoja slika stoji na mamini tnizi in mama pogosto govori z njo. Sama mi je rekla, da si stric Henry.<
Henry je bil kakor okamenel, toda dekletce je nenehoma čebljalo dalje: »O, saj vem, mama te pozna še od takrat, ko mene še na svetu ni bilo. Prosim, pridi kmalu k nam, pokazala ti bom svoje punčke in svojega ponnyja...«
V	tistem trenutku je šla mimo lady Darringtonova. Poklicala je vzgojiteljico in otroka k sebi. Namen je bil jasen: ni hotela, da bi se spoprijateljil z njeno hčerko. Pečat strahopetnosti se ga je še držal.
Utrujen in razočaran je Henry zgodaj legel v posteljo, vendar je zaspal šele proti polnoči. Toda kmalu se je spet zbudil, kajti zaduhal je močan vonj po dimu. Hotel je prižgati luč, a vod je bil pretrgan. Prižgal je vžigalico in pogledal na uro; pol dveh. Skočil "je s postelje in odprl vrata.
Hodnik je bil poln dima. Ko se je za silo oblačil, je zatulilo po hotelu alarm za požar. Henry je tekel z mnogimi drugimi prav tako za silo oblečenimi gosti po hodnikih proti izhodu. Gostje ~in osebje, malo se razlikujoči med seboj, so kar drli proti vratom. Zenske so jokale in omedlevale, moški so bili zbegani in razburjeni. Neka ženska — Henry je spoznal v njej Dar-ringtonovo vzgojiteljico — je dobila histeričen napad. Zgrabil jo je skoraj surovo za roko:
»Kje je otrok?«
»Nisem več mogla priti do njega, plameni so bili že med menoj in njegovo posteljico.«
Henry je planil in si utrl pot skoz bežeče ljudi v hotelsko vežo. Oblaki dima in vroči zublji plamenov so tvorili skoraj neprediren zid Trikrat je zaman poskušal planiti skoznje, naposled se mu je pa vendarle posrečilo. Skoraj naspol oslepljen se je prebil skoznje, zaslišal obupne krike, se do-tipal do otroške posteljice, ki so jo že lizali ognjeni zublji; njegove trepetajoče roke so zgrabile nezavestnega otroka, zdirjal je z njim skozi gorečo sobo, goreče stopnice in vežo v plamenih, skozi podirajoča se vrata na prosto. Slišal ni ničesar več, videl ni ničesar več, okrog njega je bila tema, pozabljenje...
Nekdo je previdno snel obvezo z njegovih oči. Žareči rdeči kometi so leteli čez temno nočno nebo. Prve trenutke ni videl ničesar drugega kakor te boleče svetlikajoče se zvezde. Potlej so na lepem izginile in miren siv somrak je bil okrog njega. Bolj slutil
kakor videl je, da se .je znan, ljubljen obraz nagibal .čez njegovo posteljo.
Toda pogledal je mimo nje:
»Kje je otrok? Ali je...?«
»Živi in zdrava je. In govori zmerom samo o tebi. Kako naj se ti zahvalim? Besede so tako siromašne...«
Tudi sir Arthur je prišel k Henry-jevi postelji in mu stisnil desnico:
»Moje srce je prepolno, Higgiris.r
»Nekoč ste se podali v dosti večjo nevarnost, da bi rešili otroka, sir Arthur «
»Jaz? Najbrže mislite takrat na podzemeljski postaji? Ne, Higgins, vi ste pogumnejši. Vedeli ste za nevarnost, v katero ste planili, jaz pa takrat nisem videl prihajajočega vlaka. Smrtni strah, ki me je zgrabil, ko sem slišal drveči vlak, je nepopisen. Kd® ve, če bi bil videl in vedel za nevarnost...«
»Tvoj vlak odpelje čez nekaj minut, Arthur,« je rekla Gladys. »Zbogom!«
Sir Arthur se je poslovil, hladno, nekoliko prehladno, je pomislil Ilenry.
»Razhajava se, Arthur in jaz. Najin zakon je bil zmota. Tukaj sva se sešla, da bi se poslovila. Pred tremi dnevi sva se ločila. Zdaj boš kmalu zdrav, majhna brazgotina na čelu te bo napravila še bolj zanimivega in jaz...«
»In ti...?«
»In jaz ljubim zanimive moške, IIenry. Oh ne, tebe ljubim, zmerom sem te ljubila...«
Vsa bolečina je bila pozabljena, božanska sreča je hušknila preko njegovega opraskanega obraza Kako lep® je življenje, če človek ni — strah®« petec...
1 Ribja Julia a rižem: Očiščene ribe razrežite, povaljajte v moki ln na hitro ocvrite na razbeljenem olju. Najprej odlijte malo olja, na ostalo olje pa vrzite drobno sesekljane čebule, česna in peteršilja. Nato denlte še v olje
vodoravno in navpič-žensko ime, 8. pred-ržavnik, 6. polotok v
Ljubka športna Jopica 1* ■vetlorume-nega Jerseya s travnatozelenim obrobkom. Nosimo Jo k plisiranemn tcmnorjavemu krilu. Celotni vtis Je prav živahen in zabaven.
UfiflHKE?
KRIŽANKA
> 123456789
Pomen besed.
Vodoravno: 1. kemijski znak za brom; kraljice čebel. 2. industrijska rastlina; slovanski bog. 3. moško ime; naziv za Ljeninovo novo ekonomsko politiko. 4. hrib pri Ljubljani. 5. zaimek; moško ime; veznik. 6. znak za počitek. 7. oprtnik; mogočen slovanski vladar. 8. žensko ime; veznik. 9. raziskovanje, zborovanje (tujka); predlog.
Navpično: 1. gora na Gorenjskem; kemijski znak za mazurij. 2. ime filmskega igralca; tatarski vladar. 3. reka v Afriki; molčanje. 4. lovski okoliš. 5. kratica za blagovestnika; jadranski otok; inicijalki slovenskega pisatelja. 6. drugo ime za maloazijski otok Bogdža ada. 7. prebivalec večjega evropskega otoka; nizozemska votla mera. 8. pokal (angleško); Jurčičeva povest. 9. stevnik; del voza.
STOPNICE
1.	e
2.	e	e
3.	e	n n
4.	o	o o	p
5.	p	p p	p	p
6.	r	r r	r	r s
Pomen besed: 1. kemijski znak za fosfor, 2. kratica, 3. del žrvali, 4. pisalna potrebščina, 5. del železniške postaje, 6. vrsta radijske oddaje. — Vsaka beseda sestoji ia črk prejšnje in še ene nove.
ENAČBA (a—b) + (c—d) + (e—f) = x a = mesto na Bolgarskem b = kratica za evropski denar e *= tropični veter d = čebelna celica e = fevdnik f = lep
x = reka in dolina na Goriškem
IZPOLNJEVALKA
’ — osn — oka — ter — Ima — ©1 — na — as — ra — »s — rak — od — mil — oka — ko.
Vsaki besedi dodaj črko, tako da dobiš nove besede. Pravilno vstavljene črke dajo znan rek.
ČAROBNI KVADRAT
1.	•	•	»	•	»
2.	•	•	•	*	•
3.	•	•	•	»	•
4.	.	»	•	»	*
5.	•	•	•	■	•
Pomen besed, no; 1. pesnik, 2. log, 4. turški
Rdtfji.
POSETNICA
V. S. Kotnik
Pirot
Kaj je ta gospod?
Rešitve ugank iz prejšnje
REŠITEV KRIŽANKE:
Vodoravno, po vriti: 1. pd, popru), t. »lato. S. obed, ada. 4- »lovani, g. 6. to, or. •. o, kratica. 7. era, amen. 8. drina, ena. t. damask, at.
Rotitev kvadrata: 1. Malgaj, *, MaglaJ,
t. turban, 4. perica, 6. Golica, C. ledina — Marica.
Reiitev enatbe: a = Zalnc, b = log, e = posel, d = »el, e = vedro, t = ro. x = aa poved.
Reiitev tarobnega kvadrata: 1. satir, S. Ati la, 8. Filip, 4. Iliri, 6. rapir.
Reiitev posetnice: Rudniikl parnik.
Reiitev opek: Bog lini v» Slovenc, •troho hi Je on«)
Kako naj se oblači delovna žena
Nekoč je izraz »žena, ki dela«, pomenil in označeval delavke in domače pomočnice. Za tem je prišla herojska doba feminizma, ko so neke ženske z željo po enakopravnosti začele nositi moške obleke, polizano in ostriženo pričesko, naočnike in preresne kostime, da bi na ta način podčrtale svojo »intelektualnost«.
Toda po starem pregovoru, »hoče tudi bog kar ženska hoče«, in kar je bilo našim babicam še nemogoče, so uresničile današnje ženske. Novi poklici so jim odprli vrata nastežaj. S temi poklici je prišla tudi prirodna ženskost, polna čara.
Zenske, ki delajo, se ne oblačijo po svojem poklicu, temveč po svojem proračunu In okusu, prav tako kakor tiste, ki ne delajo prav ničesar. Prav one se oblačijo po svojem tipu ln po barvi svojih las.
Toda delovnim ženskam ne dopuščata zmerom čas in sredstva, da bi si lahko privoščile vsako modno novotarijo. One morajo imeti zmerom nekakšno »idealno« obleko.
Takšna obleka v resnici olepšava žensko, ima pa še boljšo stran, da ne vzbuja prav nobene kritike. To pa še ne pomeni, da mora delovna žena nositi samo skromne, nepomembne obleke. Ne. Toda njene obleke morajo biti krojene v resnem kroju, ki bo pod-
črtaval njeno osebnost in v kateri bo lahko šla po službi tudi na cesto. V takem primeru je n a j pripr a v ne j še oblačilo kostim. On nam daje veliko možnosti in dovoljuje, da z različnimi bluzami poživimo in ublažimo strogo linijo. Takšen kostim mora biti brezhibno skrojen, kajti to je največja odlika delovne ženske, pa naj bo inže-njerka, zdravnica ali pa profesorica matematike.
Kar se tiče črne obleke vam povem tole: če se vam dobro poda, potem ste prav srečno izbrale. Ne bojte se pa črno obleko okrasiti in osvežiti z lepo cvetko, nakitom ali s pisano pahovko.
Prav tako mislite na barve poletnih oblek in jih po možnosti prilagodite pisarni, v kateri delate čez dan. če ste večkrat v dotiku z ljudmi, tedaj se ogibajte kričečih barv in oblek, ki se mečkajo in hitro zamažejo, kajti zmečkana in umazana obleka je grša od vsake še tako nemoderne obleke. Odrecite se tudi rokavom, ki vas pri delu samo ovirajo, čeprav jih je moda proglasila za svojo zadnjo novost.
Poletne svilene ali platnene tkanine v diskretnih barvah so izreden material za športne obleke, ki jih lahko nosimo ves dan. Tn če takšni obleki še dodaste lep« rokavice, čevlje, nogavice in klobuk, bo vse to pomenilo, da se znate obleči in da ste lahko elegantne tudi na cesti, ko greste z dela.
••••••••••••••••••••••••••••••••••»•••••••••••••••••••»•a
Naša kuhinja
KAJ BO TA TEDEN NA MIZI?
Jedilnik za skromnejše razmere
Četrtek: Prežganka z jajcem, naravni zrezki, krompirjev pire. Zvečer: Ocvrte kruhove rezine, kava.
Petek: Zelenjavna juha, grahova rižota, solata. Zvečer: Krompirjeva kaša.
Sobota: Goveja juha z rižem, govedina, krompirjeva omaka. Zvečer: Mlečen močnik.
Nedelja: Grahova juha, prašičja pečenka: špageti, solata. Zvečer: Palačinke.
Ponedeljek; Grah z mesom, krompir v kosih. Zvečer: Ajdovi žganci z mlekom.
Torek; Fižolova juha, češnjev zavitek. Zvečer: Fižolova solata, kava ali čaj.
Sreda: Goveja juha z vlivanci, grahova omaka, govedina, krompir v kosih. Zvečer: Jetra v omaki.
Jedilnik za premožnejše
Četrtek: Goveja juha z zdrobovimi cmoki, kolerabice v omaki, solata. Zvečer: Telečja rižota z grahom, borovnični kompot.
Petek: Ribja juha z rižem', sirove palačinke, češnje. Zvečer: Gobe v omaki.
Sobota: Ragujeva juha, špinača, pečen krompirček, solata. Zvečer: Dunajski zrezki, ocvrto bezgovo cvetje*.
Nedelja: Grahova juha, pečena svinjina, pražen krompir, mešana solata, sadna torta1. Zvečer: Polpeti, solata, kompot.
Ponedeljek: Golaževa juha, fižolova omaka, krompirjev pire. Zvečer: Obloženi kruhki, sadje.
Torek: Zelenjavna juha, sirovi štruklji. Zvečer: češnjev praženec«.
Sreda: Cvetačna juha, zabeljen grah, kruhovi cmoki, borovnice. Zvečer: Špinačni zrezki* s krompirjevo solato.
Pojasnila:
svetlorume-
ocvrte ribe, ki ste jih prej scvrle, in malo razredčene paradižnikove mezge. Vse skupaj zalijte z vodo; še bolje je pa, če zalijete z zelenjavno juho. To dušite in pustite, da voda povre. Ko voda povre, potresite z moko in spet zalijte; čez čas pa malo okisajte. Potem poberite ribe ven in na juhi zakuhajte riž, tako da postane precej gost. Riž dajte na mizo z ribami; če so pa ribe brez kosti, jih lahko tudi zmešate z rižem.
= Ocvrto bezgovo cvetje:	Najprej
pomočite cvetje večkrat v vodo in ga lepo operite. Potem ga pustite na rešetu, da se osuši. Med tem pa razmo-tajte štiri jajca, pol litra mleka, malo soli in moke, tako da dobite redko testo, ki se da vlivati. Vsak cvet pomočite v testo, ga ocvrite na maslu in potresite s sladkorjem. Na isti način lahko ocvrete tudi akacijino cvetje.
a Sadna torta: Tri četrt ure mešajte 12 žlic sladkorja s snegom štirih beljakov. Potem dodajte 6 dek celih pinjol, 14 dek na rezance zrezanih mandljev ter sesekljanih limonovih in pomarančnih lupin. To zmes specite
Zdravje
je naše največje bogastvo. Z bolnimi zobmi noben
človek ni zdrav.
Chlorodont
zobna pasta
v dveh enako velikih pekačah v precej hladni pečici. Najprej namažite prvi kolač s mezgo in položite nanj drugega. Po vrhu torte napravite lz ledu mrežo, med njo pa denite gozdnih jagod »11 češenj ali pa kakršno koli drugo sadje.
< češnjev praženec: Razmotajte kozarec sveže sladke smetane ■ štirimi rumenjaki, štirimi klicami sladkorja, malo soli in pd kozarca kisle *neta-ne. Vsej tej zmesi pridenite toliko moke, da dobite redko testo, kakršnega rabite za vsak drug praženec. Na koncu dodajte testu še čistih opranih češenj, ki ste Jim odtrgali peclje. Vso to zmes vlijte na razbeljeno presno maslo ter ga specite v pečici. Ko Je fce nekoliko popečen, ga raztrgajte ■ vilicami in posipajte z vaniljevim sladkorjem.
» špinačni zrezki: četrt kile skuhane špinače pretlačite s četrt kile mehko dušenega riža. Košček drobno sesekljane čebule pražite na presnem maslu, primešajte špinačo, dodajte ščepec sesekljanega peteršilja, celo jajce, popra, soli in, če je potrebno, še kruhovih drobtin, da dobite ne pregosto zmes. Iz te zmesi naredite za prst debele zrezke, ki jih spečete t plitvi ponvici na dveh prstih dobrega razbeljenega olja. Preden jih denete na mizo, Jih poškropite z istim oljem. Servirajte jih s paradižnikovo omako ali pa s krompirjevo solato.
Velika izbira svile
za pomlad in poletje • Vzorci moderni •
Cene a 1 z k e •
HODNI MAGAZIN
Ljubljana, Pxelernova5
Poletni klobuki so tisti ljubki ,nestvorčki‘, ki pogosto poženo ženski kri hitreje po žilah, moškim pa niso preveč po godu. Klobuček na gornji sliki Je sešit iz samih cvetlic in okrašen z baržunastim trakom, zvezanim tako, da Je videti, kakor ptičji rep, štrleč iz cvetličnega gnezda. Takšen klobuk se poda predvsem ljubkim, otroškim obrazom.
Za oas šiio&llnii siiroj
Nekaj nasvetov našim gospodinjam
KOLESA kakovostna. OTROŠKI VOZIČKI novih oblik, velika izbira IGRAČ, OTROŠKE OPRAVE in OPREME
S. REBOLJ
na VOGALU Miklošičeve in Tavčarjeve
Praktična obleka za peščino iz belega platna ali kakšnega drugega pralnega blaga. Marsikatero bodo v oči zbodli moderni sandali, podobni grškim, toda na debelih plutovinastih podplatih, da lahko na sprehodih ob obali tudi zaidemo v plitvo morje. Na glavi ima na .. lepotica štirikotno pahovko iz enobarvnega blaga, zavezano na naj-novejši način, tako da si zaščitimo obraz pred prehudim soncem.
Če Vam je težko pri srcu in si želite malo razvedrila* potem sezite po »Družinskem tedniku« •
Za vsako gospodinjo je šivalni stroj neprecenljive vrednosti. Zato bi pa morala tudi vsaka polagati mnogo več pažnje in skrbi, da bi si svoj šivalni stroj ohranila čim dalje.
V prvi vrsti morate paziti, da je zmerom dovolj namazan. To ni pretežko delo, ker so na stroju tisti deli, ki jih morate namazati z oljem, dobro vidni. Za mazanje uporabljajte prvovrstno strojno olje. Ko ste ves stroj dobro namazale, nekolikokrat obrnite kolo, da se bo vse olje uleglo, potem pa šivajte nekoliko, po kakšni krpici, ki bo popila še vse odvečno olje. če pa imate svoj šivalni stroj spravljen v mrzlem prostoru, morate zmerom paziti na to, da ga pred uporabo segrejete.
Prav tako morate paziti na snago stroja. Vselej skrbno obrišite odvečno
olje in z iglo odstranite vsak najmanjši prašek in vse tiste koščke, ki jih V stroju tako rade puščajo različne vrste blaga. Kadar pa skončate delo, ne puščajte stroja odprtega, da bi se tako ne zaprašil.
Zmerom dobro preglejte, kakšen je sukanec, s katerim šivate na stroj. Sukanca, ki ima vozle in preveč debelih koncev, ne morete rabiti. Sukanec
morate tudi pravilno napeljati, če ne, se vam bo takoj pričel trgati. Zato preglejte vselej, preden pričnete šivati, kakšen je vaš sukanec, če se vam bo pričelo blago krčiti, če postane ohlapno ali pravilno ne teče, je največkrat temu kriv sukanec, ki ni pravilno napeljan in vdet v iglo. Tudi zaradi igle se zgode razne nezgode. Kadar zaslišite pri šivanju kakšno sumljivo ropotanje, takrat se je prav gotovo zlomila konica igle ali se je pa igla samo skrivila. Najprej poglejte, ali je igla prava. To lahko poskusite s tem, da iglo počasi vtikate v odprtino, ki je zanjo pripravljena, če je igla pokvarjena, je ne boste mogle vtakniti v luknjico. Zato boste morale šivati z novo iglo.
Tudi čolniček vam večkrat nagaja. Lahko se zgodi, da ga slabo denete v stroj in se v njem prične nabirati in grbančiti sukanec. V takem primeru si prav lahko pomagate. Večkrat zadostuje, da sukanec močneje potegnete, in napaka bo popravljena, čo bi pa to ne pomagalo, vzemite čolniček iz stroja in ga lepo očistite vseh niti.
Svetovala bi vam, da vse prospekte, ki ste jih dobili takrat, ko ste kupili šivalni stroj, lepo spravite in po njih popravljate same svoj stroj, če ste pft prospekte kam založile ali pa zgubile, takrat pa nikar same ne popravljajte, temveč pokličite mehanika, ki vam bo vaš stroj popravil in to še za majhen denar.
Iflasaža (e da&ca j Plefen <UvnaU <zdtavii<> ! moški telovnik
Nekaterih družin si ne moremo mi-; sliti brez domačih zdravil. Po večini; so ta zdravila za vse bolezni in za; Vsakega bolnika ista. Vsaka gospodi-; nja ima za bolnika brž pripravljene: različne čaje, ki so se že enkrat pri; enem izmed družinskih članov dobro; obnesli in jih hoče še pri drugih uve- ! Ijaviti. Pripravljene ima različne ob- £ Madke, kopeli, potenje, post in podob- ; n°- Prednost vsakega domačega zdra-j vila je pač ta, da ga znajo vsi dru-! žinslti člani uporabljati tako dobro, daj se je prilagodil konstituciji vseh, kajti; Prav zaradi teh prednosti so ga spre -! teli med domača zdravila.	;
Tudi masaža je dobro domače zdra-; Vilo. Toda v Evropi jo le malo po-1 Znajo in bi morala biti prav povsod: Prvo in včasih tudi najboljše zdravilo.; Vsak odrasel človek, posebno pa vsaka; gospodinja bi morala znati vsaj nekaj! temeljnih potez masaže, kajti že s tem; lahko pomaga in odstrani različne ne-; prilike, ne da bi se preje zatekla k J drugim, umetnim zdravilom.	:
Najprej bi se smel vsakdo, ki še ne; Pozna vse tehnike masaže, posluževati; Masaže samo z lahnimi potezami, ki; ublažujejo in no škodujejo, kajti vsak; močnejši pritisk lahko povzroči bole-J Sine, med tem ko nas lahno drgnjenje; reši napetosti, blaži in umirjuje. Ne-; Poučeni ljudje ne bi smeli nikdar ma-j sirati skrčenih žil in prednjega dela; telesa. Masiranje pleč, rok in nog nam; ne more škoditi, če ne postopamo pre-; grobo in če se pri masiranju ne do-; teknemo skrčenih žil.	:
Znamenito, toda povsem napačno je; Pravilo poklicnih maserjev, da mora • biti masaža zmerom usmerjena proti; srcu. To velja samo pri zamašen ju v; telesnem tkivu, torej največkrat pri; zateklih nogah in rokah.	t
Za razdražene in utrujene ljudi, ki; ji-i hočemo umiriti in osvežiti, je ma-j saža v smeri proti srcu škodljiva. Tej moramo v prvi vrsti masirati v smeri; dlak, torej navzdol in ne navzgor. Ma-; saža v smeri proti srcu osvežuje in; draži, toda ta masaža nima prav no-; benega smisla pri utrujenosti in raz-; draženosti. če bi koga radi osvežili in; mu pomagali, kadar je onemogel, gaj ne masiramo, temveč ga močno na-; trimo z mečnim alkoholom ali z vodo; mešanim kisom ali mu hitro menjaj-; mo obkladke najprej iz vroče in potem: iz mrzle vode. Paziti moramo pa na; to, da dajemo najprej vroče obkladke; tn potem šele mrzle, da bolnika ne: prehladimo. Zrato moramo delati hitro; in pazljivo.	;
Vse t-o bi morali naučiti že otroke: v šoli, toda na žalost uporabljajo ma-; sažo danes tudi zdravniki le redko,; fceprav je bila masaža v davnih časih: zelo važno domače zdravilo.
Zelo praktičen moški telovnik, ki ga lahko spletete svojemu možu. Pripraven je zlasti zato, ker je brez ovratnika in ga gospod lahko nosi pozimi pod suknjičem. Poleg tega mu služi za šport, izlete in druge priložnosti.
Pleten je popolnoma gladko, desno na lice, levo narobe. Zanj potrebujete 560 gramov tanjše svetlorjave volne,
2	pletilki št. 3 in tri gumbe.
Za prednjo levo polovico nasnujte 65 petelj (približno 23 cm) in pletite dve vrsti samih desnih. Potlej pa na eni strani dodajajte, da dobite na prednjem delu okroglino. Dodajajte v vsaki drugi vrsti, in sicer:
5	petelj, 4 petlje, desetkrat po 2 petlji, tako da imate na koncu na pletilki 94 petelj in širino 33 cm. Pri višini 9 cm morate pa začeti snemati (pri stranskem šivu seveda!): petkrat po eno petljo na vsaka 2 cm (približno na osem vrst), dvakrat po 1 petljo na vsake 4 cm, potlej pa pletite naravnost. Pri višini 34 cm dodajajte: sedemkrat po 1 petljo na vsakih 6 vrst. Med pletenjem morate pa paziti tudi na gumbnice. Prvo napravite pri višini 22 cm. Zanjo 6 petelj snemite in jih v drugi vrsti podpletite. Za rob pustite 6 petelj. Drugi dve gumbnici napravite v razdalji po IX cm.
Pri višini 42 cm začnite pripravljati vratni izrez. Zanj snemite šestkrat po
1	petljo v vsaki osmi vrsti. Potlej še dvakrat po 1 petljo na vsake 4 vrste in 22 krat po 1 petljo v vsaki 2. vrsti. Pri višini 46 cm izoblikujte rokavno odprtino in snemajte v vsaki drugi vrsti: 8 petelj, 3 petlje, šestkrat po 2 petlji, štirikrat po 1 petljo in štirikrat po 1 petljo. Dalje pletite naravnost. Rokavna odprtina je visoka 15 cm. Od tu daljo pa dodajajte petkrat po eno petljo, in sicer v vsaki šesti vrsti. Rokavna odprtina je 23 cm visoka. Za ramo snemajte: dvakrat po 7 petelj, trikrat po osem petelj (vsega skupaj 38 petelj). Desno polovico prednjega dela pletite prav tako kakor levo, le v obratnem smislu in brez gumbnic.
Za hrbet nasnujte 130 petelj (približno 46 cm) in pletite gladko 9 cm. Snemati začnite na obeh straneh in snemajte: sedemkrat po eno petljo v vsaki osmi vrsti. Dalje pletite naravnost, pri višini 35 cm pa dodajajte štirikrat po 1 petljo v vsaki osmi vrsti in štirikrat po eno petljo v vsaki četrti vrsti. Pri višini 46 cm začnite oblikovati rokavno odprtino in zanjo snemajte: 4 petlje v vsaki drugi vrsti, šestkrat po eno petljo, štirikrat po 1 petljo v vsaki četrti vrsti. Pletite naravnost. Rokavna odprtina je visoka
21	cm. Za ramo snemite v vsaki drugi
vrsti dvakrat po osem petelj, dvakrat pa po devet petelj (skupaj 34 petelj). Ostalo je 36 petelj, ki jih snemite hkrati.
Za rokava nasnujte 75 petelj (26 cm) in pletite gladko. Pri višini
6	cm začnite dodajati na vsaki strani po eno petljo v vsaki osmi vrsti osem-najstkrat. Pri višini 50 cm začnite snemati: v vsaki drugi vrsti 4 petlje, trikrat po 3 petlje, šestnajstkrat po
2	petlji in 3 petlje. Ostalo je 15 petelj, ki jih snemite hkrati.
Z e p i so zelo veliki. Nasnujte 26 petelj (9 cm) in pletite gladko. Najprej pletite 2 vrsti, potlej pa na obeh straneh dodajajte v vsaki drugi vrsti dvakr - po 2 petlji, šestkrat pa P° eno petljo. Pri višini 14 cm, vse petlje
snemite. Drugi žep je kajpak prav takšen.
Prsni žep:	Nasnujte 20 petelj
(7 cm) in pletite gladko. Pletite dve vrsti in dodajte v vsaki drugi vrsti dvakrat po 2 petlji, trikrat po eno petljo (skupaj 34 petelj). Pri višini 11 cm snemite vse petlje hkrati.
Vse dele z vlažno krpo polikajte. Prednja dela prišijte na hrbet. Sešijte rokava in vstavite, in sicer tako, da bo šiv sešitega rokava 3 cm oddaljen od šiva hrbtnega in prednjega dela. Okrog robov, posebno okrog vratu, prišijte trak, da se ne bi pletenje raztegnilo. To napravite tudi pri rokavih in pri žepih. Sele potlej prišijte žepe. Posebno pazite na višino prsnega žepa. Naposled prišijte gumbe.
Problem st. 49
Sestavil A. W. Galizky (1891.)
Mat v 3 potezah. (B32V
Problem št. 50
- filotj
Sestavil Samnel Gold (1883.)
Mat v 3 potezah
(B 72)
Obrambni obroč razbit Francoska igra (Pariz 1878.)
V boiu proti nespečnosti
V	Ameriki je več ko pol milijona ljudi, ki trpe za nespečnostjo. Razen tega imajo pa tudi dobro razvito industrijo za izdelovanje vseh mogočih Uspaval, ki stanejo nekaj centov do več sto dolarjev.
Vendar pa v Ameriki tudi niso pozabili priznanih postopkov proti nespečnosti iz starih dobrih časov, ko niso poznali umetnih uspavalnih praškov. Tako nekateri Američani, ki trpe za nespečnostjo, ležejo v posteljo s premočenimi nogavicami, ker verujejo, da jim bo mrzla voda kri »potegnila« iz glave v noge.
Vjcaldihd
sami si lahko izdelate prav ljubek Bong za klicanje h kosilu ali večerji Gong na gornji sliki je prirejen iz stare ponve, vešče obronzirane z bron-*ovo tinkturo. Tolkač smo pa spretno Priredili iz stare palice z kroglastim ročajem, ki smo ga prevlekli z jeleno-v>no. Zvok gonga je prav prijeten in *a slišimo po vsej hiši. Vsi družinski ®tani bodo slepo ubogali njegov klic, kadar jih bo klical b jedi!
Toda tudi postopek, ki ga je uvedel ameriški pisatelj hi državnik Benjamin Franklin (1706—1790), namreč da nespečnost povzroča vročina, zbirajoča se pod odejo, ima v Ameriki svoje pristaše. Benjamin Franklin je imel to navado, da je vsakih par ur menjal posteljo, če ni mogel spati. Tako je Ludvik XVI., ki je tudi zaupal temu postopku, spal na štiri sto posteljah, preden je položil glavo na giljotino. Tudi slavni angleški pesnik Charles Dickens je trpel za nespečnostjo. Zaupal je pa samo enemu sredstvu proti tej bolezni, namreč v 19. stoletju zelo razširjeni veri, da je treba v tem primeru spati z glavo proti severu, z nogami pa proti jugu. Tokovi magnetič-nih polov tako poljejo po telesu in ga uspavajo.	.
Ko je nekoč potoval po Združenih državah, si hotelirji nikakor niso znali razložiti, zakaj si pesnik s kompasom v roki posteljo v svoji sobi postavi v določeno smer...
Med pripomočki, ki jih je iznašla Amerika, so tudi gramofonske plošče,
ki posnemajo žvrgolenje ptičkov, blejanje ovac in mukanje krav. Iznašli so pa tudi na poseben način zgrajene strope z naslikanimi zvezdami, ki se še nekaj ur nato svetijo, če so bile poprej osvetljene. Američani trdijo, da so ti pripomočki že marsikoga uspavali v sladek sen...
Poletno periSo
Poletno perilo mora biti razkošno na pogled, toda v resnici ga moramo narediti iz lahkega, cenenega blaga. Bombažasti žoržeti, tanka svilena platna, emona in muslini, to so najlepše in najpripravnejše tkanine za vročino.
Prav tako obstojajo tudi druge poletne svile s cvetjem ali pa s pikami. Takšen material je v toliko primernejši, ker poleg naborkov, volanov in drobnih robčkov ne potrebuje nikak-šnih drugih okraskov, kakršni so čipke, til in različna vezenja.
Poletno perilo zahteva svoj kroj in ga moramo krojiti tako, da tečejo niti blaga poševno. Tako krojene kombi-neže in srajce so praktičnejše, ker se raztegnejo in se blago ne seka. Kom-bineže in nočne srajce iz enobarvnega blaga obrobimo z istim blagom ali pa s kakšno lepo čipko.
Monodrami - entel — ažur gumbnice — <?umbi — plise fino in hitro izvrši
Matek & Mikeš
UUBLIANA, Frančiškanska ulita nasproti Uniona
Ve2en|e perila, predtisk ženskih ročnih del
V Parizu so nosili
Nagubano krilo iz blaga slivnato-modre barve, suknjič gorčičaste barve z dvema velikima žepoma in rdečo pahovko; k temu kostimu pa modro kapo z rdečim okrasom.
Obleko iz modrega blaga; krilo je imelo na prednji strani globoke gube Bluza je po sredini bila razrezana, tako da so se videli rdeč vložek in rdeč ovratnik, ki so ga zavihale preko ovratnika bluze. Tudi zapestja so bila rdeča. Povsem enostavno obleko z zvončastim krilom in majhnim dečjim ovratnikom iz temnozelenega blaga s temnordečimi kvadrati. Krilo je bilo skrojeno pošev. K temu so nosile temnordečo vestjo z dolgimi rokavi, ki je imela na levi strani dva žepa, drug pod drugim.
Turban iz svilenega muslina v živi barvi z veliko pentljo nad čelom.
Preko temnega kostima krajši kep lz soboljevine ali pa iz kakšnega drugega kratkega krzna.
Ženske so postale lažje :
Uradno glasilo ameriškega zdravni-: škega združenja je v svoji zadnji številki ugotovilo, da vse današnje ženske, pa naj bodo še doraščajoča dekleta ali pa babice, povprečno poldrugo do dveh in pol kil manj tehtajo, kakor so tehtale ženske pred sedemnajstimi leti.
List meni, da je vitkost posledica splošne spremembe v načinu prehrane, ki namesto na kvantitativno stran kalorij polaga večjo pažnjo na kvaliteto kalorij, čeprav je vrednost tako imenovanih varovalnih hranil prav tako priznana.
> Porabni nasveti 1
Beli:	črni:
Mackenzie	Mason
1. e4	e6
2. d4	d5
3. Sc3	Sf6
4. eXd5	eXd5
5. Sf3	Ld6
6. Ld3	0—0
7. o—o	Sc6
8. Lg5	Se7?
9. LXf6	gXf6
10. Sh4	Kg7
11. Dh5	Th8
12. 14	c6
13. Tf3	Sg6
14. Tafl	Dc7
15. Se2	Ld7
16. Sg3	Tag8
17. Dh6 šah	KXh6
18. Shf5 šah	LXf5
19. SXf5 šah	Kh5
20. g4 šah	KXg4
21. Tg3 šah	Kh5
Neodoljiv napad
Iz partije Verlinski—Rabinovi?..
(Leningrad 1925)
Žepne ali ročne ure ne smete nik dar postaviti na marmorovo ali stekle-
no ploščo nočne omarice. Hladna plo-
šča vpliva na mehanizem ure in za
Letos so za tenis bolj v modi nagubana krila kakor pa doslej tako priljubljeni ,shorti‘. Vendar Jih bo pa rada nosila sleherna ženska, ker so samo do kolen in zelo mladostna. Belo jopico, ki se zapira na dve vrsti gumbov, bomo pa lahko uporabljale tudi k drugim oblekam in ne samo k teniškemu krilu.
radi tega ura ali prehiteva ali pa zaostaja. To se~zgodT~samo zaradi pre-
mene toplote. Uro nosimo v žepu ali na rokT Ker je ura v stalnem dotiftu s telesom, se dobro segreje; če jo pa po dolgern segrevanju položimo na
mrzlo ploščo, to zelo slabo vpliva na
njen mehanizem.
32. Dc5Xc7 šah	Td7Xc7
33. TclXc7 šah	Ke8—b8
34. Tc7—cl šah	Kb8—a7
35. Tel—al šah	Lb7—a6
36. TalXa6šah	Ka7—b7
37. Te6—b6 šah	Kb7—c8
38. Ta6—a8šah	Kc8—d7
39. Ta8Xd8 šah	Kd7Xc8
40. Tb6—d6šah in dobi.	
Rešitev problema št. 47	
1. Dg4—g2	c3—c2
2. Dg2—g7	kar koli
3. Dg7—a7 (al) mat.	
1	 Lel—a3(b2)	
2. Dg2Xc6šah	K kar koli
3. Dc6—b5<a8) mat.	
1		Ka4—a3
2. Dg2—c2 itd.	
Rešitev problema št. 48	
1. Lc5—c!6	Kf6—g7
2. Df4—h6 šah	Kg7Xh6
3. Ld6—f8mat.	
1		Kf6—f7
2. Df4—g5	kar koli
3. Dg5—g6(c7) mat.	
1		h7—h6
2. Df4—g4	kar koli
3. Dg4—g6 mat.	
9. nadaljevanja
Sabina je molčala. Ema je tako najbrže ne bi razumela, če bi ji dejala:	»Na svetu je samo ena
prava in velika ljubezen.«
Sama je bila trdno prepričana, da je tako. Egona pač ne bo mogla nikoli pozabiti! Morala ga bo ljubiti, čeprav ji je pisal črno na belem, da je ne ljubi več...
Njena ljubezen je velika in prava. Njena ljubezen ne bo nikoli umrla!
VIII
V skromnem, malone bi rekli zakotnem hotelu neke hamburške pristaniške ulice je tisti čas sedel Egon Štern in premišljeval, kam naj bi odpotoval. Vedel je, da mora v tujino; toda ni se mogel odločiti, kam.
Tako se mu je izmuznil dan za dpem, njegov denar je pa kopnel; neka čudna neodločnost se je polotila tega sicer še preodločnega moža, kakor da bi vse njegovo bistvo hrepenelo nazaj po provin-cijskem mestecu, kjer je bil doživel tolikšno sramoto, pa tudi tolikšno srečo.
Zdaj pa zdaj ga je spomin na 'Sabino pretresel tako zelo, da je ptičel trepetati po vsem telesu kakor v vročici; toda vselej si je pričel dopovedovati, da mora vse to pozabiti. Sabina ga tudi najbrže ni ljubila, saj je ravnala javno narobe, kakor si je bil on želel. Sama misel, samo puhlo upanje, da bi utegnila postati modna kraljica, je vrglo njeno ljubezen do njega s prestola, kamor jo je bil postavil on v svoji zaslepljenosti.
Tako je vsaj mislil človek, ki mu je usoda zadnji čas naklanjala samo udarce in neuspehe. V svoji živčni in čustveni vročici se še domislil ni, da napak sodi svoje nekdanje dekle.
Posebno trdna Sabina vendar ni K'a, sicer bi je ne mogla želja po h omljivi slavi tako zaslepiti, da bi bila pripravljena, žrtvovati zanjo celo svojo ljubezen...
V šibkih trenutkih je celo v mislih očital Sabini krivdo za vso svojo nesrečo in smolo; če bi bila Sabina tedaj tisto usodno opoldne bolj ponižna in dojemljiva, bi ne bil tekel v gozd in ne bil izgubil denarja...
Zdaj je bil pa izročen neusmiljeni usodi na milost in nemilost. Delovne knjižice ni imel, kajti po oprostitvi ni hotel niti iti mimo Forstove trgovine, dobro vedoč, da je njegov nekdanji gospodar prepričan. da je on poneveril denar Saj so ga oprostili samo »zaradi pomanjkanja dokazov«... Tega ne sme pozabiti vse svoje življenje!
Vsakdo, pa naj si ima sam še toliko masla na glavi, mu lahko očita, da je bil nepošten vse dotlej, dokler se mu ne bo posrečilo dokazati, da je nedolžen.
Kako naj pa to stori?
Vstal je precej zgodaj s trdnim namenom, da se bo naposled odločil, kam se bo odpeljal. Mora se odločiti, kajti njegov denar je vidno kopnel in prav kmalu bi utegnil priti dan, ko se ne bi mogel nikamor odpeljati, pa čeprav bi si še tako želel oditi v tujino.
Odprl je okno svoje sobe in se nagnil ven.	.
Nekaj mornarjev je poabajoc se koračilo po cesti. Pred njimi se je opotekala neka deklina, grobo na-lepotičena in čez mero spogledljiva Zrak je bil ob jutmji uri se svež in čist. Od pristanišča sem je veter zavel vonj po morju in soli.
Egon se je zdrznil, kakor da bi ga bila ta sapica zdramila iz težkih sanj. Odločno je stopil k omari, vzel iz nje klobuk in odšel iz sobe.
Debelušni krčmar ga je srečal na stopnicah; prijateljsko ga je potrepljal po rami in mu dobro-dušno dejal: »Kava je že gotova, kar stopite v sobo za goste.«
. Nekaj gostov, najbrže ponočnjakov. se je še prekladalo po stolih. &gon je že poznal te obraze, ki jih je srečal v gostinski sobi vsako jutro. če niso bili obrazi prav teh gostov, je bil pa vsaj izraz teh izsušenih lic vselej isti; izraz ljudi, ki so v življenju imeli neuspeh.
£gon je pomislil; »če ne bom kmalu odšel od tod, jim bom morda postal s časom podoben...«
Postregla mu je debela natakarica s pobarvanimi, rumenimi lasmi kakor kanarček.
Nehote je pomislil na Sabinine plave kodre in debela natakarica in vse okolje okrog nje se mu je le še bolj zastudilo.
Pustil je kavo na miza in odšel. Malone tekel je po ulicah, ki so bile tako rano še skoraj prazne. Prišel je v tisti konec Hamburga, kjer se za visokimi, z vzpenjalkami preraslimi zidovi skrivajo med bujnimi vrtovi vile bogatinov. Nedaleč odtod v nekem parku je sedel na neko klop in se zamislil.
Bil je zelo slabe volje. Ni se mogel domisliti, kam naj bi se odpeljal.
Ob tej zgodnji uri je bilo še vse tiho; nikogar ni bilo, ki bi se sončil v parku In opazoval bele labode, ki so se svečano vozili po
LJUBEZENSKI ROMAN MLADEGA DEKLETA
NAPISALA AN NY PANHUYSOVA PREVEDLA K. N.
S
H
RAZPOTJU
tihem ribniku. Iz bližnjih vrtov so dehtele vrtnice; njih duh je veter zdaj pa zdaj prinesel vse do Ego-nove klopi. Mladi mož je zatisnil oči in že se je povrnil tihi ljubezenski sen, ki ga je bil sanjal še pred nekaj tedni tako srečno in tako mimo.
»Ne ljubim te več,« je pisal Sabini. In vendar je lagal. Še zmerom jo je ljubil, čeprav njena ljubezen ni bila zmožna neznatne odpovedi, ki jo je bil zahteval od nje.
Egon ni opazil, da se mu nekdo približuje. Nekdo je sedel na klop. Mladenič je odprl oči in začudeno pogledal svojo sosedo. Bila je še mlada ženska, zelo elegantna in malone, bi človek rekel, lepa. Pod jasnim, belim čelom so se pobliska-vale temne oči, drobno glavo so krasili plavi kodri, podobni Sabininim. Te živahne oči so se čudovito podale njenmu nepravilnemu, toda simpatičnemu obrazu, ki ga je poživljal smehljaj prelepih belih zob. Ta ženska pač ni bila klasično lepa, toda razlika med njenimi temnimi očmi in svetlimi lasmi je bila tako presenetljiva, da se je moral ustaviti na tem nenavadnem obrazu.
Egon jo je presenečeno pogledal. Ni bil vajen, da bi bila mlada dekleta tako prostodušna, da bi kar tako sedla na klop k neznanemu moškemu.
»Zakaj me pa tako debelo gledate?« je med smehom vprašala neznanka in pokazala vrsto belih zob.
Egon je bil v hudi zadregi, hkrati ga je bilo pa nekolikosram, ker je čutil, da ni kos takšnemu nastopu. In odkrito je dejal:
»Ker so vaši lasje podobni lasem dekleta, ki sem ga ljubil.« Ko je izgovoril te besede, se mu je zazdelo, da je povedal o sebi preveč, in je nenadno zardel do ušes.
»No, tako ste mi že bolj všeč, kakor če zdihujete,« se je zasme-'Ma mlada dama.
»Mar sem zdihoval?« se Je začudil Egon.
»Nekoliko že; vsaj zdelo se mi je tako. Nesrečno zaljubljeni, mhm?«
»Pogodili ste,« je odgovoril Egon; že je našel stik z njenim lahkotnim načinom govorjenja. »Toda zapustila me je in zdaj sem se namenil, da odpotujem v daljne dežele... Toda dovolite, da se vam predstavim. Egon Štern, trgovec brez zaslužka.«
»In kam ste se odločili na pot?« je z zanimanjem vprašala mlada dama, ne da bi povedala svoje ime.
»Sicer vsako jutro odplujeta dve veliki prekooceanski ladji na odprto morje, toda nisem se še odločil, kam bom odpotoval,« je obotavljajoč se priznal Egon.
»Torej še nimate cilja?« je vprašala dama in z nasmeškom pristavila: »Za božjo voljo, kako to, da se ne morete odločiti za cilj v pristanišču, kjer vsak dan dvigne sidro toliko ladij?«
Egonu je dobro delo, da se nekdo tako živo zanima za njegove razmere. Zaupno je dejal: »Izbira postane tudi v tako velikem pristanišču težka, če nimate dovolj cvenka za dolgo pot. Vse kaže, da bom moral ostati v Evropi. Glavno je, da pridem v tujo deželo, če že ne morem čez veliko lužo.«
Temne c?i njegove sosede so ga pozorno in zvedavo ogledovale; naposled je mlada dama nekoliko oklevajoče dejala:
»Morda vam lahko pomagam. Nemka sem, toda poročena z nekim Špancem. Prav rada bi storila uslugo svojemu rojaku. Če vas Španija zanima, vas povabim na svojo jahto, vsidrano v pristanišču.«
Egon Štern se je ob tem predlogu zdrznil, kakor da mu ta tuja dama ponuja nekaj prepovedanega. Počasi je dejal: »Zelo ste dobri, gospa, toda kdo ve, kaj bi k vašemu načrtu dejal vaš gospod mož?«
Njen drobni obraz je preletel čuden izraz, ki mu Egon ni razumel pomena:
»Moj mož in jaz sva si v vsem edina, zato naj vas ta pomislek ne vznemirja.«
Egon Stem se je smehljal ob misli, da bi utegnil potovati na za-
V 24 URAH
barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke itd Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, monga in lika domače perilo Parno čisti posteljno perje in pub
tovarna JOS. REICH LJUBLJANA
sebni jahti v Španijo, medtem ko bi njegov denar komaj zadoščal za prevoz na tovornem parniku. Vendar je pa vljudno dejal:
»Kdaj naj se pa predstavim vašemu gospodu možu? Kaj pa, če mu osebno ne bom povšeči?«
»Bežite no,« je zamahnila z roko in se zvonko nasmejala. »Če ste všeč meni, bo tudi moj mož zadovoljen z vami! Morda bo celo on vam nesimpatičen,« je pristavila hudomušno. Potlej se je na lepem zresnila in dejala: »Sicer pa ne verjamem, da vam moj mož ne bi bil všeč. Res, prijetno bo za vas, če boste šli z nami. Prišli boste v Španijo zastonj, tam vam bova pa skušala moj mož ali jaz priskrbeti kakšno službo.
Egon si ni znal prav razložiti, kakšen nagib je na prvi pogled zbudil v tej lepi tujki simpatijo, da mu je tako naklonjena. Odločil se je pa, da bo izkoristil njeno dobro voljo in izrabil priložnost, ki se mu je ponujala. Hlastno je dejal: »Ljudje, ki so tako dobri kakor vi, niso nikoli nesimpatični.«
Zasmejala se je tako prostoduš no in iskreno, da je mladega moža
spet obšla zadrega. Nemara je bil dejal kaj neprimernega. Tedaj je pa vzkliknila:
»Ne bodite vendar tako trgovski, gospod. Povabim vas v hotel štirje letni časi‘, tam me namreč pričakuje moj mož. Za naju boste ljub gost in prijeten spremljevalec, torej le kar brez zadrege in sramu!«
Egon je privolil. Položaj se mu je zdel sicer nekoliko nenavaden, toda pripisoval je svojo zmedenost svoji nerazgledanosti. Morda je v velemestih navada, da so ljudje do svojih bližnjih tako neprisiljeni... Saj pa še nikoli ni bil daleč od svojega rodnega mesta v provinci, torej morda niti ne zna meriti velemestnega življenja s pravim merilom...
Ves zadovoljen je korakal poleg svoje lepe spremljevalke po sončnih ulicah in željno poslušal njeno pripovedovanje o Španiji:
»Mnogo potujemo z jahto,« je žgolela gospa. »Imamo vilo v Barceloni in poletno hišico ob morju, toda najrajši sem na jahti. Moj mož in jaz silno ljubiva morje, posebno pa sinje Sredozemsko morje.«
Pot se Egonu ni zdela dolga; šele ko se je znašel pred velikim hotelom, kjer so ob pločniku stali elegantni avtomobili, se je zavedel, zakaj je prav za prav prispel tja. In na lepem mu je spet postalo nekoliko vroče.
Hrabril se je pa z mislijo, kakšna sreča bi bila, če bi bil mož te lepe neznanke tudi tako ljubezniv in gostoljuben, in ga res povabil na svojo jahto...
Pred vrati v drugem nadstropju sta se ustavila; mlada dama je ljubeznivo dejala:
»Oprostite, če vas bom pustila nekaj minut čakati. Stopila bom k svojemu možu, da ga poučim o vsej zadevi.«
Takšno materinsko govorjenje o možu iz tako mladih ust se je zdelo Egonu nekoliko čudno, toda še preden je izoblikoval kakšen pomislek, je že izginila mlada gospa za belimi vrati.
Nekaj čudnega je spreletelo mladega moža, stoječega za temi vrati. Nekaj kakor sram in zadrega, da stoji kakor berač in čaka milosti neznane ženske. Če se s svojim možem -es tako razume, kakor mu je pripovedovala, bi ga pač lahko povabila kar v sobo...
»Morda pa mož ravno spi ali ni primerno oblečen za obisk,« Jo je opravičeval. Tedaj so se pa že odprla vrata in gospa je stopila na prag. Njen obraz je kar sijal od zadovoljstva:
»Stopite bliže, mojega moža bo veselilo, da vas bo spoznal!«
Egon Stem se je vzravnal in vstopil. Znašel se je v lepo opremljeni hotelski sobi. Sredi te sobe je stal izredno visok in suh gospod. Zdelo se je, da bi bil lahko tudi gospenji oče. črte njegovega ozkega, zagorelega obraza so bile ponosne in stroge, v visoko čelo so silili že skoraj čisto sivi lasje. Egon
I HUMOR m ANEKDOTE |
,Nesrečni* možje	Španska	anekdota	Aleksandra
,Nesrečni* možje
Dva prijatelja se srečata v kavarni. Eden izmed njiju vpraša:
»Zakaj se tako pusto držiš, Jure? Ali se tl je kaj pripetilo?«
»Oh, imam mlado ženo, toda kolikor je mlada, toliko je tudi bolna.«
»Kaj naj pa rečem jaz nato? Jaz Imam pa grdo in staro ženo, in kolikor je stara, Je tudi zdrava.«
Pri zdravniku
Zdravnik preiskuje mlado dekle in JI pravi:
»Ničesar nevarnega ne opazim, samo nekoliko slabokrvni ste. Ali vam srce močno bije, kadar plešete?
»Hm, to je pa odvisno od tega, s kom plešem, gospod doktor,« odvrne mlado dekle.
Tristan Bernard kot finančnik
Se živečega znanega francoskega pisatelja Tristana Bernarda je nekoč obiskal neki odličen pariški finančni strokovnjak. Razgovarjala sta se o gospodarskih in finančnih zadevah in borznih transakcijah. Tristan Bernard je dcjs£ svojemu gostu:
»Ali vam smem ponuditi sijajno finančno transakcijo?«
»Prosim...«
»Kupite celotno znanje naših sodobnikov za toliko, kolikor je vredno, prodajte ga pa za toliko, za kolikor ga cenijo!«
Španska anekdota
Neki uUjec se je sprehajal po okolici Cordobe, ko je kakor strela z jasnega stopil izza grma brezhibno oblečen gospod.
(To Je bilo pred kakšnimi sto leti.)
N-znanec se je z levico vljudno od-krtf, z desnico se je pa poigraval z lepo obdelanim dolgim bodalom, leske-čočim se v soncu. Rekel je tujcu:
»Dovolite mi, senor, da vas opozorim na to, da suknjič, ki ga imate na sebi, ni vaš temveč moj. Isto velja o denarnici v suknjiču, pa tudi o vaši ovratnl igli, vaših prstanih in vaši uri. AH bi bili tako prijazni in bi mi naštete predmete izročili?«
Tujec je segel v žep in potegnil iz njega lepo obdelan samokres, nameril In dejal:
»Dovolite mi, senor, da vam povem, da ste zastran navedenih predmetov v zmoti. Pač pa sta v mojem samokresu dve krogli, in obe sta vaši; vedite, da Ju bom v petih sekundah poslal njunemu pravemu lastniku.«
»Madre de dios, da sem se mogel tako zmotiti!« je presenečeno vzkliknil vljudni gospod. »Zdaj šele vidim, da sem vas zamenjal. Prosim vas, senor, oprostite ml, da sem vas nadlegoval, In spomnite se me v molitvi.«
Graciozno se je priklonil in izginil za grmom.
Šla
Aleksandra Angleški kralj Edvard VII. In kraljica Aleksandra, po rodu danska princesa, sta si nekoč ogledala poljedelsko razstavo v Devonshiru. Ob koncu je kraljica vprašala predsednika:
»Kaj ne, gospod predsednik, da najboljše presno maslo izdelujejo na Danskem?«
Predsednik se je globoko priklonil in vljudno odgovoril:
»Veličanstvo, iz Danske prihajajo najboljše kraljice, toda najboljše presno maslo izdelujemo v Devonshiru!«
Demosten in Fokion
ilavni govornik Demosten je dejal nekoč svojemu nasprotniku, atenskemu državniku Fokionu:
»Tebe, Fokion, bodo Atenci še ubili!...«
Fokion je smejoč se odvrnil:
»Da, ubili me bodo, če bodo pobesneli... Tebe bodo pa ubili, če se bodo spametovali!«
Tristan Bernard Sloveči francoski humorist Tristan Bernard se je komaj otepaval vsiljivcev in radovednežev, ki bi ga bili radi spoznali.
Lepega dne ga je srečal takšen ope-telinjen mladič in rekel navdušeno: »Stavimo, gospod, da se me več ne spominjate!«
»Dobili ste stavo!« je hitro odgovoril sloviti dovtipnež in odšel dalje.
mu je na prvi pogled prisodil dvajset let več kakor njegovi ljubki ženi Ta gospod se je zdel odličen in zapet, toda v njegovih temnih očeh je zagorel neki čuden ogenj, ko je poromal njegov pogled od Egono-vih čevljev pa vse do njegovih oči. Tam se je ta prodorni pogled ustavil in se križal z Egonovim.
Zdelo se je, kakor da bi ta človek ogledoval robo, pred nakupom, robo, ki o njej ne ve, ali bi jo kupil ali ne.
Ta pogled je Egona nekoliko ponižal in zmedel; toda občutek ponižanja je izginil takoj, ko je tuji gospod pristopil in dej sl v čisti, toda nekoliko trdi nemščini:
»Veseli me, da sem vas spoznal, gospod Štern. Prav zadovoljen bom, če vam bom lahko razkazal svojo domovino.«
Egon Stem se je priklonil: »Zahvaljujem se vam, gospod...«
Spomnil se je, da mu mlada gospa ni bila povedala svojega imena. Zardel je. Gospod mu je pa takoj pomagal iz zadrege:
»Ime mi je Ricardo Espada, zasebni učenjak,« je pojasnil. »Moja žena je po španski navadi obdržala svoje dekliško ime, toda brez skrbi ji lahko rečete »gospa Espada«, še prikupili se ji boste...«
Nežno je pogledal svojo mlado ženo in Egon je nekoliko razočarano ugotovil, da mu je lepa plavolaska pogled prav tako nežno vrnila...
Hkrati se je Egon v mislih ošteval, da si je drznil misliti, da išče ta dama v srečanju z njim nekakšen doživljaj ali prijetno dogodivščino...
Posedli so. Ricardo Espada si je pogladil vranječrno bradico in ob tej priložnosti je Egon videl, da ima zelo suhe in dolge roke, ki so ga nehote spominjale na kremplje ptic ujed. Nejevoljen se je otresel te misli in je pozorno poslušal, kaj mu je govoril njegov nepričakovani dobrotnik:
»Namenili smo se, da bomo jutri odpotovali. Ali so vaše listine v redu? Mislim predvsem vaš potni list.« Egon je odkimal.
»šele danes, ko mi je usoda naklonila, da sem srečal vašo gospo ženo, sem izvedel, kam bom odpotoval.«
Ricardo Espada je prikimal:
»To boste hitro uredili. Recite na konzulatu, da potujete v Španijo zato, da bi si radi ogledali to lepo deželo. Uoam, da imate ostale listine v redu’-1«
Egon Stem je potrdil, in ko mu je Španec nasvetoval, naj takoj stopi na konzulat, je vneto pri-kim:'.
Saj je že tako dolgo pohajkoval po Hamburgu in potrošil malone ves svoj denar: zadnji čas je, da se loči od tega mesta.
»če boste še danes dobili potni list, bomo jutri dvignili sidro,« je dejal Ricardo Espada. »Toda nekaj bi vas prosil. Nikar ne omenjajte na konzulatu mojega imena, španski konzul je namreč prav te dni prosil mojo ženo, naj bi vzela na najino jahto dve njegovi znankL Ker se pa moja žena v ženski družbi dolgočasi, sva odklonila. Morda bi bil gospod užaljen, če bi izvedel, da sva vas sama povabila... Saj me razumete?«
Egon SCern je prav dobro razumel in godilo mu je, da sta se zakonca rajši odločila zanj — tujca kakor za družbo konzulovih znank.
Malone, da ni pomežiknil, ko je odgovoril:
»Zdaj, ko ste mi to pojasnili, pač na konzulatu ne bom obešal na veliki zvon, kako bom potoval v Španijo.«
Kmalu nato so se poslovili.
Komaj je Egon stopil iz sobe, je mlada gospa ljubeče ovila svojemu možu roke okrog vratu in zašepetala: »No, ljubi, ali sem zaman že tri dolge dni zasledovala tega človeka? Zdi se mi, da sva naletela na pravega! Kaj pa ti praviš?«
»Sladka moja, ali naj ti res odgovorim na to vprašanje? Sama veš, da bi ga takoj odslovil, če mi ne bi bil po godu. Upam, toda ne bom govoril več samo o upanju, prepričan sem, da mi bo ta človek odprl vrata do svetovne slave!«
Mlada žena ga je navdušeno pogledala:
»Postal boš eden najpomembnejših, najslavnejših ljudi današnjega časa.«
Tesno se je prižela k njemu: »Željno čakam kronanje tvojega dela; tvoj uspeh bo najlepši dan v mojem življenju!«
Kakor v opojni ekstazi je zašepetala: »Ricardo, častihlepna sem, da kar drhtim. Samo moja ljubezen se da primerjati z mojim častihlepjem!«
Poljubil jo je.
»Ti si družica, ki sem jo bil iskal vse svoje življenje! Menda bi vse storila zame, kajti tvoja ljubezen je ukoreninjena v tvoji veri vam« in tvoja vera črpa upanje v tvoji ljubezni!«
»Tudi morila bi zate!« je vzkliknila navdušeno in se predala njegovemu strastnemu ljubkovanju.
(Valje prihodnja)
17. nadaljevanje
»Po moji sledi!« je osorno vzkliknil Venters.
»Rekel bi. Pošteno težavna stvar, preden sem staknil gladko steno. Ves božji dan sem brskal in vohljal, pa sem le našel vašo pot do kamnitnih stopnic. Vse drugo je bila potlej igrača.«
»Kje je vaš konj? Nadejam se, da ste ga dobro skrili.«
»Tam spodaj v čudnem cedro-vem gozdu na pobočju — tam sem ga privezal. Iz doline ga ni moči videti.«
»Prav, prav. čudna štorija. Pošteno sem začuden. Bil sem prepričan, da me živ krst ne stakne.«
»Rad verjamem. Toda če.je v tej višavski pokrajini še kakšen sledo-stezec, prebrisan kakor jaz, bi vas utegnil vendarle najti.«
»Huda reč. Poštene skrbi ste prinesli v moj mirni kotiček. No, Las-siter, ker ste pa tu, kri in meso, bodite mi dobrodošli! In tale moj tovariš, ta ni fant... Bess, viš, to je Lassiter, moj prijatelj. Nekoč »vi je že rešil življenje.«
Lassiter se je možato ognil zadregi tega trenutka. Njegovo vedenje, ko je Bessi stiskal roko, je Ventersa koj opogumilo, dekle pa pomirilo. Ko je slišala Ventersove besede in brž ošinila Lassitra s pogledom, se je polegla njena vznemirjenost. In če se ji je kar koli zdelo pri tem srečanju čudno, ni tega pokazala, čeprav je bila pretresena.
»Samo kratek čas ostanem,« je dejal Lassiter. »In če vama smem biti v nadlego, vama povem, da sem lačen...«
Medtem ko so jed pripravljali in pospravljali, je bil Lassiter zvečine nem poslušalec, kakor je bila že njegova navada. In le zdaj pa *daj je črhnil kakšno besedo na svojski in suhoparni način. Venters je pa vendarle opažal, da se je jezdec čedalje živahneje zanimal za Besso. Nič je ni spraševal, zato jo je pa toliko temeljiteje opazoval, kadar je bila zaposlena in ni imela priložnosti, da bi ga pri tem zalotila.
Potlej je kar na lepem vstal in dejal, da mora na pot. Poslovil se je s prijaznim in nekam zastajajočim glasom od Besse in se hlastno odpravil. Venters ga je spremil; prečkala sta ploščad, preplezala sprsteneli skalnati parobek in zavila pod kamnita im mostom nemo in topo zamišljena.
Potlej je položil Lassiter svojo težko roko na Ventersovo ramo in ga obrnil k sebi; in Venters se je srečal z žgočim ognjem sivih oči.
»Lassiter, Jani tega nisem mogel povedati! Nisem in nisem mogel!« je kriknil Venters, čitajoč prijateljevo misel. »Poskušal sem, pa vendar nisem zmogel. Ne bila bi me razumela; dovolj skrbi ima. In... tole mlado dekle ljubim...«
»To presega mojo pamet, Venters. In vendar sem v svojem življenju videl marsikatero čudno reč. Kdo je dekle?«
»Ne vem.«
»Ne veste? Pa povejte vsaj, k a j je bila?«
»Tudi tega ne vem. Najčudovitejša zgodba je to, čudovitejša od vseh, ki sem jih kdaj koli slišal. Vse vam moram povedati; toda bojim se, da mi ne boste hoteli verjeti.«
, Sedla sta na pečino in Venters je začel svojo povest s trenutkom, ] ko je ustrelil roparja in Oldringo-vega zakrinkanega jezdeca; hlastno je hitel od dogodka do dogodka, pripovedoval je vse in niti Bessinega odkritosrčnega ljubezenskega priznanja in svojih lastnih občutkov ni zamolčal.
»Taka je tale zgodba,« je na posled dejal. »Ljubim jo, čeprav ji tega še nisem priznal. Kaj naj počnem? Ne upam si je spraviti odtod. Nevarnosti preže vsepovsod. Zato bom rajši kar tu zanjo skrbel, kakor bo pač šlo in kakor bom pač znal.«
»Čim dalje živim, bolj čudno se plete življenje,« je zamišljeno ih s Pobešenim pogledom spregovoril Lassiter. »Vaša zgodba bi utegnila zmešati še jasnejšo glavo od moje.
OMAN
SPISAL ZAME 6REY • PREVEDEL Z. P.
Ne vem vam sveta! Morda vam bom pa lahko v pomoč. Po vsaki ceni bom pa zadržal Oldringa, kadar bo prišel nad vas, da zvem, kdo je to dekle. Poznal sem tega tiča pred leti. Osvežil mu boni spomin nase.«
»če bi mi Oldring križal pot, bo vgriznil v travo,« je z nenadejano srditostjo vzkliknil Venters.
»Rad verjamem,« je suho odvrnil jezdec.
»Dopovejte mu, da je Bess mrtva — zakaj zanj je res mrtva
—	zanj in za staro življenje.«
»Res je, res, sinko moj! Zdaj pa malce hladnejšo kri! Ako nameravate Tulla in Oldringa res dobiti pred cev, morate biti hladnejše krvi. Mislim pa, da bo najbolje, če ostanete lepo v svojem skrivališču. Tako. Zdaj pa moram odtod!«
»še besedo, Lassiter! Nikar Jani nič ne povejte o tem. Prosim vas!«
»Prav! Vendar bi se bal, skleniti kakršne koli stave, da bi po prvi jezi — in jezila bi se prav gotovo, ker ste se šli skrivalnice, Venters — ne imela nič manj spoštovanja do vas, dragi prijatelj. Zase rad prizmam, da vas imam za dedca od glave do peta.«
H"
Minevali so dnevi. Roke so bile polne dela, možgani polni načrtov. In od dneva do dneva je postajalo Bessino vedenje čudnejše, nemirnejše, zagonetnejše. Venters se je opogumil in jo je kar brez ovinkov vprašal:
»Kaj vam, je Bess?«
»Nič!« je odgovorila, gledaje vstran.
Venters jo je prijel za ramena in jo prisilil z laiino, vendar oblastno kretnjo, da se je srečala z njegovim pogledom.
»V oči se mi ne boste zlagali, tega ne zmorete,« je dejal. »Kaj je z vami? Nekaj mi prikrivate. Tudi jaz zaklepam vase veliko skrivnost in vendar jo boste kmalu izvedeli.«
»Oh, res je, da me teži neka skrivnost. Hotela sem vam jo že zdavnaj povedati, že takrat, ko ste se vrnili. Zato sem bila tako neumna. Ko je pa Lassiter prišel, sem se nečesa domislila — premislila sem si. Potlej pa nisem več imela poguma, da spregovorim o tej stvari.«
»Ali boste zdaj spregovorili?«
»Bom, bom. 2e včeraj sem nekaj omenila, pa ste bili tako hladni in odbijajoči. Nisem si upala. Dalje bi pa ne mogla molčati.«
»Lepo, lepo, skrivnostna dama, tak odkrijte vendar svojo tajnost.«
»Nikar se ne smejte,« je odgovorila s plamenom prebujajočega se poguma. »2e v prihodnji minuti vas bo smeh minil.«
»Le pogumno!«
Stekla je v smrekov gozd; ko se je vrnila, je držala v rokah neki očitno težak predmet. Ko je Venters bliže pogledal, je spoznal, da je bilo tisto, kar je s tako pomembnim obrazom nesla, zavito v črno ovratno ruto, ki jo je prav dobro poznal, že to je bilo dovolj, da je zdražilo njegovo radovednost do skrajnosti.
»Niti ne slutite, kaj sem v vaši odsotnosti delala,« je dejala.
»Postopali ste in mene čakali, mar ne?« je smehljaje se odgovoril. »Saj veste, da sem domišlja-vec.«
»Napak! Delala sem. Le oglejte si moje roke natančneje!« Pokleknila je tik njega, skrbno položila povitek na zemljo in mu ponudila obe roki. Dlani in prsti so bili beli. razorani, nabrekli.
»Hoj, Bess, po vodi ste čofotali,« je menil.
»čofotala? Le poglejte!« Z urnimi prsti je razvezala črno ruto
— in svetlo sonce je osvetlilo temno se lesketajočo kepo zlata.
»Zlato!«
»Da, zlato! Le poglejte! Mnogo funtov zlata! Našla sem ga; izpirala sem ga na potoku. Drobec za drobcem, kepo za kepo. Da, da!«
»Zlato!« je ponovil Venters.
»Tako! Zdaj se pa le smejte moji skrivnosti!«
Dolgo je bolščal Venters v kup zlata; potlej je iztegnil roko, da potežka, ali je res pristno.
»Zlato!« je že v tretje vzkliknil. »Stotine, tisoči dolarjev!«
Sklonil se je k njej in s trdnim prijemom oklenil njeno roko.
»Ali je še več tega žlahtnega zrnja na tistem kraju, kjer ste našli to?« je šepetaje vprašal.
»Vse polno; ves potok je poln tega, prav gor do čeri. Sicer ne vem, ali so količine izdatne, toliko ga pa je — da si naberete bogastvo.«
»Taka je bila torej vaša skrivnost?«
»Da. Sicer sovražim zlato, ker zaradi njega ljudje zbesne. Videla sem jih pijane od sreče, plešoče ko obsedence. Slišala sem jih preklinjati in divjati. Videla sem, kako so se ruvali ko pobesneli psi in se metali po prahu. Videla sem jih, kako so drug drugega morili
— in vse samo zaradi zlata.«
RADENSKO KOPALIŠČE
po naravni ogliikovi kislini najmočnejfte v Jugoslaviji in cd1 no kopališče te vrste v Slovenili »travi m uspehom
bolezni srca, ledvic, živcev, jeter, žolča, želodca, notramih žlez in spolne motnje
Moderni komfort. tekoča voda, godba, dane ing, kavarna, ton- kino, tenis Itd. — Obširne prospekte dobite na zahtevo pri PUTNIKU ali naravnost od uprave kopališča
SLATINA RADENCI
Direktni vagon iz Ljubljane, Beograda In Zagreba do samega kopališča 1
»In zaradi tega ste s tako težavo spregovorili o tem?«
»Ne — ne samo zaradi tega.« Bess je pobesila glavo. Bolj zaradi tega, ker sem vedela, da ne boste hoteli več tu ostati, ko boste uzrli zlato.«
»Ali ste se mar bali, da bi vas zapustil?«
»Da!«
»Čuj me! Otroče otročje! Čuj me
—	ti prečudno, sinjeoke dekle! Moja skrivnost, veš, je pa mene težila. 2e dolgo vem, da bova morala dati tej dolini slovo. Ostati ne smeva več. Vedel pa nisem, kako bova mogla odtod — čez mejo — od česa bova živela, ako se nama beg res posreči. Dobro veš, da sem berač. In zaradi tega sem tako prikrival svojo skrivnost. Siromašen sem. In človek potrebuje denarja, ako hoče priti mimo Sterlinga in dalje. Ne mogla bi zmerom samo jezditi na konjih ali mulah ali si pa brusiti peta; in kljub temu, da sem dobro vedel, da morava odtod, sem si vendar moral neprestano beliti glavo, kako in kje in kod in kam. Zdaj pa! Zdaj imava zlato! če obrneva enkrat Ster-lingu hrbet, nama ti lopovi ne morejo več do živega. In samo ti so najini sovražniki.
O, čuj me, Bess!« Venters je slišal, kako zvonek in mehak mu je glas, čutil, kako mrzli so Bessini prsti, stisnjeni v njegovo dlan, videl, kako se je nagibala k njemu, bleda in brez sape. »Zdaj veš. Taka je torej moja želja, da se te znebim! Ti, samo ti — si mi podarila novo življenje! Odpeljal te bom odtod, daleč stran iz te divjaške zemlje. Tudi tebi bo vzklilo novo življenje. Srečna boš. Videla boš mesta, ladje, druge ljudi... Vsega boš imela, kar la bo srce poželelo. Vso sramoto in vse skrbi svojega življenja boš pozabila, kakor da bi vsega tega nikoli ne bilo. Taka je moja želja, da te pustim samo tu, deklič ti sinjeoki! Ljubim te! Ali še nisi vedela? Morala si vedeti! Ljubim te! Prost sem! Mož sem, kakršnega si šele ti ustvarila. Berač nisem več... Poljubi me! Taka je moja želja, da te prepustim tvoji usodi, ti lepo, prečudno tuje, nesrečno dekle! Osrečil te bom! Kaj mi je mar preteklosti? Ljubim te! Odpotovala bova v mojo domovino, v Illinois, k moji materi. In potlej te bom odpeljal v daljne dežele. Vse, česar ti usoda doslej ni privoščila, ti bom tisočkrat nadomestil. O, saj vem, da me ljubiš — vedel sem že prej, preden si spregovorila. In takrat se je moje življenje od temelja spremenilo. Zdaj bova lahko kot svobodna človeka dala tejle dolini slovo. In ti me ne boš spremila ne kot moj tovariš, kar si mi bila doslej, ne kot moja sestra, temveč... Bess.. ljubica... kot meja žena!«
17. POGLAVJE
Mcahftc ciitka svo\a velik* dicka
Naposled sta se zaljubljenca zedinila za tale načrt: Venters naj jezdi v vas, prinese za Besso nekakšno preobleko ali vsaj takšno oblačilo, da ne bo bodlo v oči kakor njen zdanji jezdni kostum, pripelje n*aj ji konja in se kakor moči hitro vrne v dolino. Medtem bo Bess pomnožila zlati zaklad. Potlej se bosta podala na pot, na dolgo, nevarnosti polno pot, stran iz Utaha.
Spet se je poslovila Bess od Ventersa v senci viseče skale, in tokrat so jima upanje, ljubezen in strastno zaupanje šepetali prisrčne poslovilne besede.
Venters je vzel s seboj samo risanko, revolver in pičlo zalogo kruha in mesa; in tako, s tem lahkim tovorom, je naglo hitel niz pobočje, dokler ni prišel v globino Slepilnega sedla. Mrak se je že ulegal — in bil mu je dobrodošel. Ko je prišel do svojega starega skrivališča v ozkem canonu, so že žarele zvezde na nebu in v njihovem svitu si je utiral pot skozi goščavo do travnate, s pečinami obdane jase. Wrangle je stal sredi travnika z visoko dvignjeno glavo, črn in visok v medli svetlobi. Venters je lahno zažvižgal; počasi se ja bližal konju in ga naposled poklical. Konj je zahrzal, zdivjal stran z zamolklim, trdim peketom in izginil v temi. »Divji je ko kdaj koli!« je zamrmral Venters predse. Sledil je rjavcu v naglo se ožečo sotesko, toda kaj kmalu je moral opustiti zasledovanje, ker ni več videl roke pred očmi. Ko se je vračajoč se spet bližal jasi, je skočil Wrangle iz trde temne sence neke čeri in zdivjal ko velikanska puščica mimo njega na svetlo pašo. Venters je sprevidel, da bodo ponoči vsi poskusi, da bi ujel Wrang-
la, zaman, zato se je vrnil k naprej štrleči skali, kjer je imel skrite sedlo in gunje; legel je spat.
Drugo jutro se mu je s pičlim trudom posrečilo, da je ujel še zmerom nekoliko upornega konja. In nagli, enakomerni galop velikega rjavca ga je nesel vzdolž doline. Na poslednjem napajališču je prebil drugo noč. Cenil je, da mora biti do Cottonwoodsa le še kakšnih petdeset milj.
Drugo jutro je navsezgodaj nadaljeval svojo ježo in prišel sredi dopoldneva do skalnate preseke, označujoče južni konec sedla; od-ondod je držala pot na kaduljno ravnico. V prahu je opazil sledove Lassitrovega konja, drugih pa nobenih. Razjahal je konja, napel Wra;nglov povodec in začel voditi konja po strmi poti navf&or. Kratko plezanje, ki je bilo za žival napornejše ko za človeka; morala sta malo počivati. Medtem je Venters občudoval lepoto prostrane škrla-taste kaduljne ravni.
Wrangle je hrzal od veselja, ko ga je v nozdrvi zaščegetal vonj po kadulji, saj ga je že tolikanj pogrešal. Venters je spet zajezdil konja in zdirjal po beli stezi, opojen od dehtečega vetra. Morda je bil dve ali tri milje spotoma, ko je Wrangle zdajci obstal, da je Ventersa kar vrglo ob glavič sedla.
»Kaj je, stari prijatelj?« je vzkliknil Venters in pogledal dol, da bi našel ali zrahljano podkev ali kačo ali kamen, ki se je morebiti zagvozdil konju v kopito. Ničesar ni mogel opaziti, zato se je spet vzravnal. Wrangle je stal okorelih nog, privzdigoval glavo in strigel z ušesi. Venters, sledeč namigu, je brž pogledal predse in opazil v oblak prahu zavito krdelo jezdecev, jahajočo po pobočju ni-zdol. Vseeno, ali so ga videli ali' ne, zdelo se je, da jim še na um ne pride, da bi menjali hitrost ali smer
»Kdo utegne to biti?« se je vprašal Venters. Ni mu bilo po volji, da bi jo popihal. Njegova kri je bila hladna, vznemirjenost, ki ga je obšla ob misli, da ti jezdeci ne morejo biti njegovi prijatelji, mu je priostrila čute, povzdignila njegov pogum. Skočil je s sedla in odpeli jal Wrangla za visok kaduljni grm, da mu bo dobro skrivališče, dokler se jezdeci ne bodo tako pri-Ibllžali, da bo videl, s kom ima opravka; potlej mu bo res že vseeno, kako hitro ga bodo opazili.
Ko je preskusil svojo risanko in se prepričal, da je vse v redu, je legel na prežo. Medtem se je zbirala sila grenkega in že skoraj ohromelega srda, da izbruhne z živim in žgočim plamenom, če ti jezdeci niso roparji, potlej je moral res že pozabiti, kakšni so roparji prav za prav in kako jezdijo. Bliže, čedalje bliže so prihajali, majhno krdelo, tako strnjena m temna gmota, da jim ni mogel prešteti števila. Kako čudno, da njihovi konji niso še Wrangla opazili! Venters si je dopovedal, da je temu vzrok zgolj hitrost njihove ježe. Jezdili so v naglem galopu, kakršnega bolj cenijo roparji kakor miroljubni kaduljni jezdeci. Venters je malce zaskrbljeno pretehtaval možnost, da bi ga utegnili ti nepridipravi prehiteti, še preden bi mogel ugotoviti, kaj ga' čaka. Ko so bili še kakšnih sto petdeset metrov stran, je odpeljal Wrangla z umerjenim korakom na sredino poti.
Potlej je slišal glasne kliee in trdo kopanje kopit in videl, kako so se konji vzpenjali in zaplesali z visoko dvignjenimi glavami in vihrajočo grivo. Nekaj oblačkov dima je v ostrih obrisih obviselo na črnem ozadju jezdecev in konj in počili so streli. Krogle so udarile daleč pred Ventersom v zemljo, dvignile prah in se z lahnim brnenjem odbile proti kadulji. Razdalja je bila za revolverske krogle na moč velika; najsi je bil namen teh strelov kakršen si bodi, za Ventersa je bilo važno, da so mu v prsih razbohotile plamen zadržanega srda. Ovil si je povodec okrog roke, da bi mu Wrangle ne pobegnil, potlej je pa dvignil risanko ob ramo in dvakrat sprožil.
j; iiVr.ivi.iiiifitiiiiiiiiii;n
Bi: S?
! AiAv	*'At4'Wtl4
Gospod S ubit o
... pri kopanju.
N IVE A)
. CREHEA
MLADOST IN i LEPOTO VAM 1 PRINAŠAM!
i Mladostne poteze niso ’ odvisne od Vaše starosti, ampak od negovanja Vaše ^ kože. Poskusite vsaj enkrat NIVEOI Zakaj samo N IV E A vsebuje EUCERIT, ki daje Vaši koži zdravje, a samo zdrava koža lahko izraža mladostne In sveže poteze.
SREDA 3. JULIJA
7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Radijski Šramel 14.00: Poročila 18.30: Mladinska ura: Slovenski literarni zemljevid VI: Koroška (g. prof. Fr. Vodnik) 18.50: Plošče 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nac. ura 19.40: Objave 20.10: O pravicah vpoklicancev v vojaško službo (sodnik g. Jože Tomc) 20.30: Pevski koncert: g. Ferdo Lupša, pri klavirju g. prof. Marijan Lipovšek 21.15: Godalni kvartet s kitaro (gdč. Fr. Ornikova, gg. K. Burger, Avg. Ivančič, Č. Šedlbauer, St. Prek) 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Plošče. Konec ob 23. uri.
FR. P. ZAJEC
IZPRAŠAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA, sedal Slrllarleva ul. O
pri frančiškanskem mostu
Vsakovrstna oCaia, daljnogledi, lopiomen, Barometri, nvorometri, itd. Velita izbira or. iiatmiie in srebrnine. Samo kvalitetna optika	Ceniti	brezplačno
kupite najcenejše zložljive vrtne fotelje, rožaste kreton in klot odeje, primerne zavese v različnih vzorcih pri SEVER, Marijin trg 2. Prevzamemo v popravilo tudi stare odeje.
OtroSki voziček,
kolo ali šivalni strol najhitreje In najbolje kupite, prodaste ali zamenjate v trgovini
Josip Uršič — Celje
Narodni dom
Pomlad se prebuja,
Obleke, perilo, vetrni suknjiči, dežni plašči, trenčkoti In vsa praktična oblačila, nudi v največji izberi, najceneje
Presker
Ljubljana, Sv. Petra c. 14
,,O ke“ ameriška gumn Vas varuje Infekcije. 3 komadi din 10-— y lekarnah
bledici, splošni slabosti, slabemu teku, za regeneracijo krvi po porodu, za rekonva-lescenco je „Ferrodovlm“ preizkušeno In zanesljivo zdravilo. Cena 1 stekleničke din 40'— s pošt. din 45'— 3 stekleničke din 105'— franko. Proizvaja :
Mr. Ph. A. Mrkušlč, lekarnar v Mostarju (Banovina Hrvatska). Dobiva se v lekarnah (Reg. S. Br. 6682-32)
Smrt predsednika nemške republike Eberta; njegovo nasledstvo prevzame stari maršal Hindenburg. Mussolini postane diktator Italije, na Angleškem pa vrne zakladni kancler VVinston Churchill funt na prejšnji zlati standard. V Švici se sestanejo
BREZPLAČNO vsakemu detailna literatura »PreporodjaJ« fizlčki i nervm. Zahtevajte: Beograd. Masarykova fi. MiioS Markovič.
FRANJO PERCINLIC
konc elektrotehnično podjetje L J A N A , Gosposvetska cesta
Telefon 23 71
Na zalogi Imam vedno
vse priprave in apa
rate »a gospodinjstvo,	-^ y/£njjJ!
kakor tudi vsa svet
lobna telesa, t. J. od
žarnice do lestenca sve- ^r*‘—-■
tovnoznane tvrdke »Siemens« Izvršujem tudi
električne napeljavo za razsvetljavo in pogon
REZKALNI STROJ (fresmašino) za železo, industrijska okna, železna IH0x2tiU, nože za struženje železa, orodje za ključavničarje in kovače, ključe raznih velikosti ugodno proda ALV1NA, Ljubljana, Tyrštva cesta 12.
OREHOVA JEDRCA
sortiran cvctlični med in medico dobite nalccneje v MEDARN1 Ljubljana, Zidovska ul. 6. 48. T.
OKAMA MAZILO
Iz zdravilnih tel'6č Čudovit uspeh i>ri rni.ah. opeklinah. ofuIJei.Jih volku, turtb »n vnetjih itd. r.a nego dojenčkov pri kožnem vnetju, izpuščajih in hrastah na temenu, *a razpokane prs*»e bradavice.
Dobi ge v lekarnah in drogerijah. ✓