Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani f tSVETHIKOV' I N PRESTAVNI GODOVI. PERVE BUKVE. V’ natif teh bukev To milofUjivi 1’irfht GOSPOD GOSPOD AJUDOS LJUBLJANSKI SHKOF, pet in dvajltiga Sve/.hana i85i dovolili. V’ LJUBLJANI. IV a 1 ijn il J o s h e f B I a s n i k. Na prodaj pcr Ja n e s u Klemcnsu, bukvotesu. I S 3 I. r •? Zhe /o tudi pred ljudmi bolezhine terpeli, sakaj Bog jih je /ku/hal, kakor slato v’ pezhi jih je /lcutil, in kakor shgano daritev jih je fprejel. Buk. mod. 3 . Sveti zerkveni sbor ukashe v/im fhkofam in v/im drugim; ki imajo nad Teboj dolshnoft uzhiti in sa dufhe vernih /kerbeli, (po fhegi katoljfhke in apoftoljfke zerkve od pervih zhafov kerlhan- fke vere, po eniga gla/a uku /vetih ozhakov, in po ukasih zerkvenih sborov, po/ebnn tih, ki /kerbno uzhe, de /vetniki sa naf pro/ijo, in de gre jih na pomozh klizati, /vetinje zhaftiti inpo- dobe /hpogali.) de naj verne svetlo uzhe, de /vetniki s’ Kritlufani kraljujejozhi tvoje molitve sa ljudi opravljajo, in de je dobro in koriflno va¬ nje ponishno klizati. Trident. sbor fej. 20 . 'VJi pravovernih radi pojlujkajo in derejo djanje Jvetnilov. oj loven ji njo v tim jladjki od drudih : jejt vem in pr ij kujem od njih cjorejknojti. JDoJik- mal je slo malo na J veli o d o pr J kdo od slavljenja Jvetnilov v JlovenJhm je¬ st ku; sato Jim jim tele dulve M al > m s dodkjo pomojljo' jim ko j kem j h e dr tuje saporedama s a vje mej je jela etn J leta jpijati j de Sodo dkelje dolini na¬ jdene • (Djjhitno jpodnam , de Jo mi pema* cjah prejjliajtitlivi Sjojpod ^/ftichael eftojmann , nekdaj kor ar v jVovim- mejtu, kteri J° p ervi dan Jdimovja 182 () d SddocjU dajpah. 'Oni jo d jtanovitmm pridam f in JivaU vredno ujfienoJtjo jptjah veliko od prejtavmh pramilov f od cjnaclo vodkjojo ptemajovah dapelji- ve j linj!wjave , moj h hudi j la , j ilo kudcdml m v je. , J\ 'c o (j upajmo , ker dddocjti je v je mocjojle , in o njejovo cjnado damoremo v nedeja priti, 0de- rite in premiJkljujte jknvnojti najhja odrejkenja , de hej te ŠBogu kval edini, derite m premjlljujte dhivljenje jhi- jte m mo joj Ime matere dodlje ^Ala- rije f kralji je rjil jvetnikov , tudi dhiv¬ ljenje dtudih Jvetndov m jvetnij / de¬ je- vnemate f in Jerjlno rejkete d jve- tim yivjujktinam: n /dhe jo oni da¬ mo jh , da la j pa mi ne ] u ./llo lite da diJ ko dr d'] a tJedujovija namejtnda VIII Franz Veriti, Fajmofhier v 1 Horjulu. Preftavni godovi. Nedelja. ^Oveta nedelja je pervi 20. ■— Govori tedaj rad od Jesufa. od njegove velike Ijubesni, od nje¬ govih fvetih naukov, od njegovih sgledov, od' njegovih bolezhin; hvali in povikfhuj ga; ni¬ koli ga ne imenuj nepridno; hrani drugim ga rasshaliti, in fkerbi smiraj sa njegovo zhah. 3 ) Moli Jesufa s’ djanjem. — Sveto mi- fliti in govoriti od Jesufa je dolshnoh, pa ni sadolti. Tudi hudobnik ve, de je Jesuf vfe hvale vreden, in s’ hefedo ga lahko hvali; pa kaj to pomaga, ako ga s’ delmi sanizhuje ? Lepa navada je ta , eden drugimu rezhi: Hva¬ ljen hodi Jesuf Kriftuf! pa to fo prasne befede, eh e drusiga ni. Zhe li flabiga shivljenja, febi nafprotno govorifh. §veti Janes uzhi: Otro- ehizhi! ne ljubite le s’ befedo ampak s’ dja¬ njem. I. 3 , 18. Jesuf naf ni le s’ hefedo lju¬ bil , ne, ampak tudi s’ djanjem, ker je veliko terpel sa nafhe svelizhanje. Ne daj fe golfati; ne verjami prehitro, ds ljubifh Jesufa: zhe vlih sapovedanih dobrih del nimafh, ga ne lju¬ bifh, in ga ne hvalifh. Shivi svefto po njego¬ vih sapovedih; ubrani grefhiti, zhe morefh; terdi Jesufove nauke s’ djanjem v’ prizho vlih, in to bo prizhevanje tvoje refnizhne hvale. Sam Jesuf pravi: Kdor moje sapovedi fpolnu- je, ta me ljubi. Jan. 14, 21. 4 ) Upaj v’ Jesufa. — Jesufova mozh pre- feshe mozh vlih kvari, ker je vfigamogozhna. Jesufova ljubesen je vezhi od vlih drugih Iju- heseri: on more, in hozhe pomagati: tedaj u- — i5 — paj v’ njega. Vfigamogozhni in ufmiijeni Je- suf sheli vfim pomagati, upaj in profi verno, in ne bofh sapufhen. Ena bolna shena ja bi¬ la osdravljena, l;er fe je saupljivo dotaknila roba Jesufoviga oblazhila : veliko drugih je fo- febne gnade prejelo: pa ravno tifii Jesuf je fhe sdaj, in bo vfigamogozhen, ufmiljen. Bodi tvo¬ ja flaboft tudi velika, fkufhnjave nadleshne, grehi nesnani; vfe samorefh odpraviti f’ po- mozbjo Jesiifovo. V’ fhkodljivi shalofti, v’ fti- fkah, v’ vfih nadlogah, proli Jesufe sa po- mozh, in jo bofh prejel. Kadar zhutifh fvoje ferze mlazhno, merslo, jesno; kadar fe per- pravljafh k’ fpovedi, in v’ vfih drugih potre¬ bah , poklekni, profi , jokaj pred Jesufam, in on te bo dobrotljivo uflifhal. Ako fi bolan, naj bo Jesuf tvoje upanje; njega ljubesniviga, in krishaniga imaj smiraj pred ozhmi; podversi fe njemu, in bofh obvefeljen. — Veruj in u- paj v’ Jesufa, pa ljubi ga, flushi mu s’ vfo dufho, in ne bofh nikdar od njega sapufhen. Molitev. Bodi moljeno, zhefheno, in pofvezheno Jesufovo fveto ime od mene, od vfih ftvari, sdaj in vekomaj! Jesufovo fveto ime je vred¬ no vfe hvale, zhafti, ljubesni in flushbe, ker njega mozh, oblaft, fvetoft, ljubesen prefeshe mifli vfih ljudi, in angeljev. Karkoli je bilo , in bo dobriga, je od njega. Apoftelni fo v’ njegovim fvetim imenu zhudeshe delali, in — iS — fvet prebrazhali; marternlki fo dofegli fofebno mozh le od njega, in fo vefeli liri prelivali; fvetniki fo v’ njegovi mozhi vfe sapeljivofti premagovali. O jeli nefrezhen in nehvaleshen zhlovek! saka j fim do sdaj tako malo Jesufa molil? sakaj fim tako mlazhno Jesufu flushil? Velikokrat fim ga nepridno imenoval, in veli¬ kokrat fim ga s’ flabim shivlenjem sanizheval. O preljubi Jesuf! ljubiti te hozhem is vfiga ferza, flushiti ti obljubim is vfe dufhc vfe dni fvojiga shivljenja. Rasli v’ moje terdovratno ferze fvojo nebefhko fladkoft , de ifhem le te¬ be , de ljubim le tebe, dokler shivim, sakaj tako te bom ljubil, in hvalil vekomaj. Amen. Pepelnizhna freda. IPepelnizhna freda fe imenuje perva freda, ali pervi dan fhtirdefeldanfkiga pofta. Ta freda fe po pepelu imenuje pepelnizhna, f’ kterim fo duhovni potrefali glave grefhnikov, ki fo fe ozhitni pokori podvergli. Ta dan, fo prifhli pred zerkev odkriti, boli v’ shalo- linih oblazhilih: pred zerkvijo fo klezhe pro¬ fili sa pokoro. Shkof in mafhniki fo fleher- nim sapovedali permerjeno pokorjenje, fo jih peljali v’ zerkev, klezhe sa nje molili, roke na njih glave pokladali, s’ shegnano vodo jih po¬ kropili, in s’ pepelam njih glave potrefli 3 pot- lej fo jih is zerkve isgnali. Grefliniki fo mo¬ gli dolgo v’ poftih , v’ molitvah, v’ drugih do¬ brih teshkih delih shiveti: tudi od perpufheni- ga vefelja fe sdershati: per boshji flushbi fo bili odlozheni od drugih vernih , de bi fe fra- movali, in fposnali fvoj revni ftan. Ni jim bi¬ lo dopufheno k’ boshji miši perftopiti, dokler nifo vfe pokore pridno doftali. Gorezhim fo vzhali pregledali, slafti ob preganjanji, in zhaf pokorjenja fkrajfhali, in timu fe je reklo od- puftik! — V’ pepelnizhno fredo fe altarji, in podobe fvetnikov sakrivajo, kar veliko shaloft pomeni. To je tudi oilanik Ilare navade, ker v’ fhtirdefetdanfkim poftu nifo Tpomina nobe- niga fvetnika obhajali: kar je fhe sdaj v’ Grefhki zerkvi v’ navadi. Nauk. Kaj zerkev n’ tim zhafa fvoj e otroke nzhi. i) Pepel, s’ kterim duhovni potrefajo glave grefhnikov, pomeni pokoro in fmert. Grefhnik! fpomni fe, de fi prah, in de fe bofh v’ prah vernik Premifbljuj fmert, de fe rad fpokorifh, fpokori fe, de frezhno umerjefh. Sakaj flabo shivifh, ko bi umreti ne imel? Sakaj odlafhafh pokoro, ker utegnefh naglo umreti? Vefh in fposnafh, de fi grefhnik, ven- der fe branifh pokore, in ob zhafu pokore terdovratno shivifh. Zhe fi ravno v’ poftu *»ekaj shivesha perlergujefh, vender tvoje flabo i8 shivljenje ofianc po navadi. — Ne delaj po fhegi flabih krilljanov, kteri fe ne dado pod- uzhiti, in fo toliko dalezh od duha ponishnofti in pokore , de fe zlo framujejo v’ pepelnizhno fredo fvoje prevsetne glave ponishati, in s’ pe- pelam sasnarnnjani biti. 2 ) Perpravljaj fe prav fkerbno k’ veli- kimu poku po sheljah katolfhke zerkve. Ona she tri nedelje pred opominja k’ pokori s’ sha- loknimi oblazhili per fveti mafhi, ne poje fe vezh gloria, ne aleluja ob tih nedeljih. Vfe to uzhi shaloft, osnanuje pokoro, in kashe, de te tri nedelje fo nekoliko s’ velikim pokam sdrushene. — Proli Boga sa gnado prave po¬ kore in pokorjenja; de bi polt osdravil dufho in telo. Is tiga ponishniga namena prejmi pe¬ pel , snamnje fvoje umerjozhnolli. 5) Zhe fi prav otrok katolfhke zerkve jo bofh poflufhal^ in fe bofh prav fkerbno varoval navade rasujsdanih , kteri pred puliam posabijo • Boga, in krishaniga Jesufa. Never¬ niki fo v’ pred puftam s’ noroltjo, s’ pijan- zhevanjam, s’ nezhilloltjo fvoje bogove zha(li¬ li. Katolfhka zerkev fe je slo persadevala fvo¬ je otroke odvrazhevati od vfiga tiga, pa je eni krikjani nifo hotli poflufhati, kakor je tudi sdaj ne poflufhajo. De bi zerkev loshej odverni- la fvoje otroke od gerdih navad nevernikov, sapove brati in premifhljevati v’ nedeljo pred pepelnizo evangeli, v’ kteri-m Jesuf govori od fvojiga terpljenja, vender nekleri raji poflu' fhajo in vbogajo fvoje hudo posheljenje. ’9 4 ) Kri A. ja n! vbogaj fvojo ljubo mater katolfhko zerkev, htira te fkerbno odvrazhuje od noroft flepih nevernikov, in flabih kri- ftjanov. Ne pohujfhaj fe nad flabimi, in ne delaj po njih fpazhnofti. Vbogaj fvetiga Pav¬ la rekozhiga: Ne versite fe po tim fvetu, ampak fpremiflite voljo bosbjo. Rimi. 12; 2. Volja boshja je pofvezhenje vlih, de grehu umerjemo, in shivimo Bogu v’ Kriftufu Jesu- fu. — Imaj smiraj pred ozhmi Jesufa krisha- niga, in morjenje Jeaufovo smiraj nofi. na Ro¬ jim telefu: ne pofnemaj fveta, de ne bofh s’ njim pogubljen. — Pofvetni kriftjani nore, ker fe blisha polt, pa ravno f’ tim rasodeva- jo fvoje fprideno ferze in flabo dufho, de fe s pofta boje, in fe neradi pofiijo. -— Ti bodi v’ tim zhafu pred velikim poftam rajfhi shalo- ften: lahko JR shaloften, zbe ljubifh Boga; moli in proti is ferza sa fvoje flepe brate, de bi ko droži boshji fpodobno sbiveli. Molitev. Ozhe nebefhki! ti fi naf fvoje nevredne otroke s’ vfim dobrim napolnil, mi pa nehva- leshno sapravljamo, kar ii nam dobrotljivo dal, in dajefh, zhaf, premoshenje, sdravje, in dufho, ker hozbemo po fvojim hudim po- sheljeni sbiveli. Veliko kriftjanov posabi tvo¬ je velike dobrote, posabi tvoje sapovedi; po¬ sabi tvojiga edinorojeniga Sina is ljubesni do naf krishaniga, in nevernike pofnema. Vfa 2 * 2 O deshela je v’ tim zhafu polna fhuma, vpitja, pijanodi, nezhidodi; tebe neisrezheno shali- jo, in ne pomiflijo. Jed tudi /im flep hodil sa neumnim fvetam, pa sanaprej bom po tvo¬ jih sapovedih danovitno shivel, in le Jesufa bom pofnemal, ker fposnam , de ni zhafa, ni dneva, ni ure, v’ kteri bi fmel grefhiti. Mo¬ lil bom is ferza sa fvoje brate , in fkerbel sa njih poboljfhanje, de vli zhadimo tebe, in Je¬ sufa Kridufa v’ fvetim Duhu. Amen. §htirdefetdanfki poft. ^Shtirdefetdanfki poli pred velikonozhjo je bil smiraj v’ katolfhki zerkvi. Verni fo ga fofe- bno fpofhtovali s’ vfirni dobrimi deli. Skoraj dvanajll do let l’o oni navado imeli, le enkrat na dan jefli. V’ drugih podih zhes leto fo jedli ob treh popoldne, pa v’ fhtirdefetdan- fkim podu fo jedli le svezher. Sraven ojdri- ga poda fo velik6 molili, malo fpali, sder- shlivo shiveli , in veliko drugiga dobriga de¬ lali. Ne le niški ljudje, tudi bogati, mogo- zhni in kralji fo v’ ojdri pokori shiveli. Sve¬ ti Bernard je fvojim mniliam tako pifal : Do- sdaj fmo fe podili do tretje ure popoldne; sdaj pa v’ velkim podu fe bomo podili do ve- zhera; no le mi, ampak vil, ubogi, bogati, obladniki, kralji.— ^zhafama je ta gorczhnod opefhala, ker bi mehki kriftjani radi to buta¬ ro odtrefli od febe , akolih fo je potrebni in 1 vredni. -— §htirdefetdanfki poli je od zerkve eapovedan, de bi verni pofnemali Jesufa, kteri fe je v’ pufhavi ravno toliko dni poftil; de bi f’ poftam , s’ molitvijo, f’ pokoro ozbiftili du- fho in telo; de bi fe perpravljali fveto refhnje Telo ob velikonozhi prejeti; de bi vefelo veli- konozhne prašnike s’ zhifto dufho obhajali. •— To prizhuje od fvete mifli in shelje ljube ma¬ tere katolfhke zerkve. Nauk. Od pojta. i) Poli je sapovedan od Boga in od zer¬ kve. — Pokorjen je je fpazhenimu zhloveka po¬ trebno, sa to je sapovedano, de bi ne grefhil, zhe je grefhil, de bi fe fpokoril, in ftanovlten oftal v’ dobrim. Preroki fo ga osnanovali v’ Gofpodovim imenu; Mojsef, Elija, fta ga per- porozhala s’ fvojim sgledam; in Jesuf fe je hotel fhtirdefet dni v’ pufhavi oj liro poftiti, de bi mi fposnali dolshnoft fe pokoriti. — Katol- Ihka zerkev f’ fvojo sapovedjo terdi boshjo ; tudi odkashe dni v’ kterih fe moremo poftiti. Kriftjani, fofebno sdaj, fo premehki, in dalezh od duha pokore; savoljo tiga fo ozhitne sapo- vedi potrebni, de hi fe pokorili. — Kriftjan ! pofti fe rad po fvoji mozhi, in po navadi do¬ brih vernih. Uzhi te fveti Avgufhtin: Pofti fe, de bi ne grefhil; podi fe , zhe li grefhil, de milod sadobifh: podi fe, zhe, li fe fpreobernil, de danoviten odanefh. Ne poflufhaj flabih, in ne pohujfhaj fe nad njim. Oni te bodo fkerbno odvrazhevali s’ flabim sgledam, in s’ fhpotljivim govorjenjam od tega fvetiga dela , pa ti poflufhaj le katolfhke zerkve sapoved. 2 ) Pod je fofebno dobro delo. — Kroti flabo telo polno hudiga posheljenja , dufhi da¬ je veliko mozh, budizha odganja, fprofi mi- lod, sbrilhe saflushenje fhtralinge. —Tudi hu¬ dobni fo fposnali, de pod je fofebno dobro delo, pa brumni fo ga v’ veliki zhadi imeli, kakor Mojsef , Elija, David, Judit, Eder, apo- delni, in drugi. — Podi fe tedaj, o kridjan! rad, in vefelo daruj Bogu fvoje pokorjenje, to bo njemu dopadio , in te bo uflifhal. David je od febe rekel: „Sim fe podil, in ponishal, in bom prejel, kar prolim.“ Pf. 34, s3. 3) Sam pod bres drugih dobrih del , je fhe premalo. — Judje fo bili v’ nadlogah , in fo fe podili, pa nifo bili uflifhani od Boga. Isaija jim pravi: ,,Sa to nide uflifhani, ker dan fvojiga poda shivite po fvoji volji. Glejte , pra¬ vi Gofpod, kadar fe podite, fe pravdate, in prepirate neuftniljeno. Ne podile fe ko do sdaj.“ Pod more biti s’ drugimi dobrimi deli sdrushen. Prerok Joel je v' Gofpodovim ime¬ nu ne le pod, ampak tudi fpreobernjenje sa- povedal, rekozh: „Preobernite fe k’ meni pravi Gofpod, is vfiga ferza, F podam, s’ jokam.“ 2, 12. — V’ Ninivi fe nifo le podili, ampak so tudi opuftili Tvoje hude dela , in Gofpod jim je odpuftil. Jon. 3 , 10. — Tedaj, o hri- djan moj! podi fe v’ duhu pokore, moli obil¬ no, pomagaj ubogim, premaguj hudo poshe- ljenje , opudi fvoje grehe, in bofh dofegel mi¬ lob. Zhe fe podifh, pa ne premagujefh hu¬ dobnih shelja, ne hersdafh fvojiga ftrupeniga jesika, ne opudifh hude perloshnodi, ne po- pravifh hlishnimu ftorjene krivize, in nozhefh po sapovedih shiveti, kaj ti more le pod po¬ magali? —• V’ fhtirdefetdanfkim podu ti fofe- hno perporozhitn premifhljevati Jesufov poli:, ubofhtvo, terpljenje in fmert. To ti bo veli¬ ko pomagalo v’ pokoid shiveti, fvoje grehe obshalovati in opuditi. M o l i t e v. O ljubi Jesuf! ti Gofpod vfiga fi hotel smiraj v’ ubofhtvu shiveti, ti nar fveteji fi ho¬ tel smiraj v’ pokori biti, in tudi v’ pufhavi fhtirdefet dni fe ojdro poditi, tvoji fvetniki fo fe tudi radi podili ; jed pa velik grefjhnik fe branim potrebniga, in sapovedaniga pokorje- nja, moji grehi, moy flabi pozhutki fo po¬ trebni drahovanja; zerkev mi sapove pod, vender le malo in nerad fe podim. Zhe fe ravno podim, fe ne podim v’ duhu pokore, polajfham kolikor morem to sapoved, in shi- vim po dari navadi v’ lenobi, v’ grehih. — Odpufti mi to grefhno lenobo , in mehkobo ; daj mi duha pokore in folsa , flori me rodo¬ vitnega v’ vfih dobrih delih, de fe svefto po- ftim, fe refnizhno poholjfham, in sadobim miloft. Amen. Shaloftna mati boshja Marija. Marija zhifta deviza , in mati boshja je v’ fvojim ferzu vfelej shaloft zhutila, ktero ji je Simeon prerokval. Ona je vedila, kaj je Pre¬ rok Isaija pravil od velikiga sanizhevanja, in fhpotljive fmerti nje Sina in Odrefhenika vfiga fveta. 53, 2 — 7 . — In ni posahila befedi, ki jih ji je pravizhni Simeon rekel: Tvo¬ jo dufho bo mezh prefunil. Luk. 2 , 35. — Ona je bila vfelej pokorna--dekla boshja, in tudi ni mogla bres shalofti na fvetu biti. Ona ni ljubila Jesufa, ko druge matere ljubijo fvo- je otroke, temuzh veliko bolj, ker je Jesuf vrednifhi od vfih otrok. Nje zhifta dufha je ljubila Jesufa edinorojeniga §ina boshjiga, vfigamogozhniga Gofpoda, praviga Boga; po ti neisrezheni ljubesni do njega je bila tudi nje shaloft neisrezheno velika, fofebno, ka¬ dar ga je vidila krishaniga, kervaviga, mert- viga. Nafhe ferza bi ne mogle oftati terdo- vratne pred krisham. terpezhiga Jesufa; ko¬ liko je torej fhe le preftati moglo ljubesnjivo 25 ferze Marijo ? Prefunil je mezh njeno dufho savolj fmertnih bolezhin Jesufovih; vender med njegovimi fovrashniki ona pred krisham Hoji ferzhno in nepreftrafheno. Marija, ogle¬ duje in premifhljuje rane Jesufove, vidi fve- to nedolshno kri po njegovim telefu in kri- shu težki; ga vidi opljuvaniga, saframovani- ga, s’ ternjam kronaniga, she umirajozhiga, s’ fulizo po fmerti prebodeniga; flifhi ferdito fhripanje in neufmiljeno vpitje njegovih hu¬ dih fovrashnikov; vidi temno fonze, flifhi fkale pokati; vfe je preftrafheno in beshi, le ona itanovitna pred krishem hoji, in ne gre od ljubiga Jesufa. — O shalollna mati Marija! refnizhno fi kraljiza marternikov, ker fo tvo¬ je britkolli hujfhi od vfih. Nauk. Bodi shalojien v’ shalojlno Marijo. i) Jesuf je fvojo mater Marijo perferzli¬ no ljubil, vender ni odvernil od nje velike britkofti, akolih bi bil lahko. Jesuf je hotel -dvojo ljubo fveto mater v’ fmertnih bolezhi- nah imeti, de bi ona veliko vezh safkuhila, vezh zhafti v’ nebelih prijela , in nam sgled dala velike poterpeshljivofti v’ vfih nadlogah. — O zhlovek! glej Jesufa, Marijo, apoftelne, marternike v’ grosnim terpljenji, in fposnaj hudobo fvoje grefhne nepoterpeshljivofti. Ma¬ rija mati boshja nar fvetejfhi deviza neisrezhe- 26 no terpi , ti poln hudiga djanja nozhefh ter- peti? Tvoji krislii fo majhni, tvoji grehi veli¬ ki , ne brani fe terpeti tukaj, de vekomaj ne terpifh po frnerti. 2) Vfaki more delesben bili grenkiga kelha Jesufoviga; kdor fe brani terpljenja, vender more terpeli, pa terpi bres safiushe- nja. — Spazhenimu zhloveku fo nadloge po¬ trebne, in Bog jih nam grefhnikam is ufmile- nja pofbilja, de fvet sanizhujemo, in po ne- befhkim kraljeltvu hrepenimo. Slato in in fre¬ bro fe v’ ognji pofkufha, tako mi v’ nadlo¬ gah , de s’ poterpeshljivoftjo saflushimo nebe- fa. —- Mi le po mefnih dobrotah , in po po- zhutnim vefelji hrepenimo^ ker je nafha na- tora fkashena; pa po ti poti fe gre na ravnoft v’ pogubljenje. Jesuf uzhenik pravi: ,,Gorje vam, ki fe sdaj fmejate; ker bote shalovali , in jokoli.“ Luk. 6, 26. — Noroft je norza ve- felje, pa to je sopemo bogabojezhim. Kri- fluf je rekel fvojim uzhenzarn : ,,Vi bote shaloft- ni, fvet fe bo pa vefelil.“ Jan. 16, 20. Sha- loft je snamnje boshjih otrok, vefelje je snarn- nje pofvetnih. o) Kriftjan! bodi raji shaloften s’ sha- loftno Marijo, ko vefel s’ fovrashniki Jesufovi- rni. Bodi tudi ti ftanoviten pred krishanim Je- sufam: premifhljuj njegove bolezhine, de v’ pokori sliivifh, in fe ubranifh grefhniga vefe- lja. Zhe fi v’ tim flanoviten, te ne bo motilo grefhno vefelje, ga bofh fovrashil, in bofh obshaloval flepe kriftjane, kteri hite po fhiro- 2 7 Iti poti v’ pogubljenje: oni vefeli hodijo po gladki poti, pa jim bode vekomaj gorje. Ne posabi nikoli , de kratko grefhno vefelje sa- flushi vezhno shalofi , in de kratka shalofi sa- flushi vezhno vefelje. Jesuf je to govoril, in njegova refnizhna befeda bo oftala vekomaj. — Kriftjanu polnimu pofvetniga duha fe vfe nodolshno sdi, ker febe rad sapeljuje: de ti zhifto refefnizo fposnafh, premifhljuj nauke, in shivljenje Jesufovo, tudi shivljenje Marije, in 1'vetnikov. M o l i t e v. Pred tvojim kervavim hrisham, o same krishani Jesuf! klezbe te ponishno prolim : Vlivaj v’ moje fpazheno ferze vef zbaf moji- ga shivljenja nekaj kapelz fvojiga grenkiga kel- ha, kleriga fi fvojo ljubo mater deleshno fto- ril, de mi bo grefhno vefelje sopemo. S’ te¬ boj terpeli in f’ tvojo materjo shalovati mi je potrebno, ker tim velik grefhnik. Daj mi Iludenz folsa, f’ kterimi do fmer- ti obshalujem fvoje grefbne smote. Objamem, kufhujem , zhakim tvoj fveli krish ; od njega fe nozhem vezli lozhiti: tvoj krish naj bo moj , de fe potlej f’ teboj vefelim vekomaj. O shaloftna mati Marija! fproli mi od Jesufa to potrebno gnado. Amen., a8 Svetna nedelja. Cvetna nedelja ima v’ febi velike fkrivnofti , ker katolfhka zerkev obhaja fpomin fofebne zhafti Jesufu dane v’ Jerusalemu od Judovfkih mnoshiz. — Shell dni pred velikonozhjo je Jesuf vezherjal v’ Betanii, kjer fo mu ftregle dve brumne feftri, Marta in Marija. Sjutraj fe on napravi s’ Tvojimi uzhenzi v’ Jerusalem. Pod oljfko goro je bil terg Betfage, poldrugo uro dalezh od Jerusalema. Jesuf pofhlje dva uzhenza va - nj, rekozh s Ondi bota nafhla o- flizo pervesano, in shebe per nji, odveshita Sn perpelila jo k’ meni. Zhe vama kdo kaj porezhe, režita s Gofpod je potrebuje. Uzhen¬ za fta fhla in ftorila, kakor jima je Jesuf uka- sal. — Takrat je tudi mogozhnim in kraljam navadno bilo , sladi v’ mirnih zhafih , tako po¬ hlevno shivino jesditi. — Od Jesufa je bilo prerokovano od Zaharija. 9, g. Kadar je bil she bliso Jerusalema, je veliko ljudi is meda fhlo Jesufu naproti; eni fo rasgrinjali fvoje oblazhila na poti; eni fo veje is drevef fekali, in po poti ftlali; zhaftito fo ga fpremljevali v’ mefto, in na vef glaf vpili: Zhefhen bodi Davidov §in! Hvaljen bodi ta, kteri pride v’ imenu Gofpodovim. — Vfe mefto je bilo ob Jesufovim prihodu po konzu. Eni fo prafha- li: Kdo je ta? Kdo pride? Ljudje fo jim od- 2 9 govorili: Jesuf prerok od Nazareta is Galileje, kralj Israelfki. Nauk. Kaj pomenijo zerkveni opravki zvetne nedelje. 1 ) Ljudllvo je fofebno zhafl: fkasovalo Jesufu odrefheniku, ker fo bili njegovi dobro¬ tljivi zhudeshi povfod rasglafheni. Ljudftvo daje ponishnimu Jesufu fofebno hvalo, kakor je bila navada mogozhne kralje zhaftiti: pa kdo je nagnil ferza tolkanj ljudi, de vli enako miflijo in govore ? Jesuf fam. Savolj veli- konozhi je bilo Judov is vfih deshel neisrezhe- no veliko , pa vli enako miflijo , in govore. — Ravno tako moremo mi vli Jesufu , kralju in odrefheniku, hvalo dajati, ne le s’ befedo, te- muzh s’ dobrimi deli. > 2 ) Veje, ktere fo vefeli ljudje dershali v’ rokah, pomenijo premaganje. Ljudje da¬ jejo hvalo Jesufu premagavzu v lih fovrashni- kov , kakor je hila navada mogozhnimu ferzh- nimu kralju hvalo dati savoljo premaganih fovrashnikov. — Veje fo bile s’ oljke, kterih je dofti bilo okoli Jerusalema : fad tih pome¬ ni gnado fvetiga Duha, ktero je Jesuf saflu- shil: tudi pomeni dobre dela, ktere fo fad gnade. — Kdor hozhe vfe fovrashnike pre¬ magati , naj gorezhe proli njo sadobiti, in naj pridno dela s’ njo. 3) Ljudje fo Jesufu, ko je perfhel, fofe- 3o bno hvalo dajali, pa ene dni potlej ib vpili soper njega: krishaj ga! krishaj ga! O ger- da , in hudobna neflanovitnolt: — Krifljan ! morebiti ti ravno to delafh. Ti hvalifh Jesu- fa s’ befedo 5 klezhe obljubifh pred njegovim nameftnikam njega Ilanovitno ljubiti, pa hitro odftopifh od njega, fe fmejafh njegovimu rasshaljenju, pomagafh ga sanizhevati. — Ne delaj vezh tako, ampak bodi flanoviten v’ njegovi flushbi. 4) Zerkev to nedeljo napravi prozeiijo, in ta daje veliko naukov. — Mafhnik s’ ver¬ nim ljudftvam gre okoli zerkve, in fe vitavi pred velikimi vratnii. Duri fo saperte. V’ zerkvi in sunaj pojejo Jesufu v’ zhaft. Mafh¬ nik trikrat poterka s’ krishem , in duri fe od¬ prejo: on in drugi v’ vefelim petji gredo v’ zerkev. — Saperta zerkev pomeni nebefhko kraljeflvo, saperto vfim ljudem savolj perviga greha. — Mafhnik hodi okoli zerkve, in po¬ terka na duri f’ krisham , ker je Jesuf s’ veli¬ kim terpljenjem, in f’ fmertjo na krishu od- perl nebefhko kraljeflvo. — Petje v’ zerkvi, in sunaj, Domeni zhaft dano Jesufu prema- gavzu od angeljev, in od vlih pravizhnih. — Mafhnik gre v’ zerkev, in drugi sa njim gre¬ do s’ vefelim petjam , in s’ vejami v’ rokah , ker pred Jesufam nobeden ni mogel v’ nebefh¬ ko kraljeflvo: pravizhni fo fhli sa njim, in fo ga hvalili, ker le po njem je premaganje prifhlo. — Kriftjan moj! lahko fposnafh ka¬ ko lepo ravna katolfhka zerkev, in kako 3x fkerbno fe opominja s’ vfim, de vero obu- difh, in Jesufa hvalifh! Ne bodi neumen, ampak per fleliernim zerkvenim opravilu glej, de Tvoji dufhi pomagafb. Molitev. O Jesuf! vem in Tposnam, de tebi vfa hvala gre, ker Ti Sin boshji, Gofpod vfiga, odrefhenik vTih. Nebefhko kraljeftvo je bilo saperto vfim, ti Ti ga odperl f’ krisham: f’ Tvojo Tmertjo na krishu Ti nam dal shivlje- nje, Ti premagal vTe fovrashnike. To vem, vender te le premalo hvalim sa vTe te do¬ brote: zhe te ravno hvalim s’ befedo, te ma¬ lo hvalim 6 5 djanjam , in Tim ko JudovTka mnoshiza neflanoviten v’ hvali. Sc vname v’ meni Terze, pa hitro opefha, in Te odverne od tebe: danT to povikfhuje, jutri te sani- zhuje. O ljubi odrefhenik; daj mi zhesna- torno mašilo gnade fvetiga Duha, ker le ▼’ fvetim duhu te morem refnizhno in Tlanovit- no hvaliti. Daj mi obilnoft gnade, de te fofebno hvalim, in de nikoli ne odftopim od tvoje flufhbe. O Jesuf! uflifhi mojo profh- njo, de te tudi po fmerti hvalim vekomaj Amen. 32 Veliki zhetertik. v fim vernim je dobro, faj nekoliko, vedi- li raslaganje fvetih opravkov tega fvetiga te¬ dna , de morejo po duhu zerkve te velike fkrivnofti obhajati. — Tri dni , v’ fredo, zhe- tertik in petik popoldan je shaloftno petje, in molitve. Te molitve fo nekdaj le po no- zbi bili; sdaj fo svezher, ker je ta zhaf ver¬ nim bolj perlosben, Zerkev pred opravlja te molitve, ker tudi velel fpomin vftajenja Jesufoviga she v’ feboto namefti v’ nedeljo obhaja. Tri dni sapored fo popoldanfke mo¬ litve, ker je ljubi Jesuf tri dni v’ grobu mer- tov leshal: te shaloftne molitve ga terpezhi- ga ali mertviga obshalujejo, Popoldanfko shaloftno petje ni, kakor drujkrat, f’ to krat¬ ko profhnjo sazheto: Bog pridi meni na po- mozh, Gofpod hiti mi pomagat, ker je Je¬ suf nafha pomozh obfojen, in fmo oftali ko otrozi bres ozbeta, ali ovze bres paftirja. Tudi je fpufhen navadni veleli g4- pfalm : Pridite, vefelimo fo pred Gofpodam: pojmo vefeli Bogu fvojimu svelizharju. Tudi med timi molitvami ni po navadi nobene pefmi , in fe na konzu vfaziga pfalma ne poje: zhaft bodi Ozhetu, Sinu in f. Dubu ; ker uzhen- zi, kteri bi bili dolshni Jesufa hvaliti, fo ob¬ molknili, in ga sapuftili: tudi, ker fo Judje Jesufa savergli, in ga po rokah nevernikov 33 tepli in umorili. — Dvakrat fe moli 5o. pfalm: Ufmili fe me, o Bog! po fvoji veliki milofti. S’ njim fposnamo fvoje veliko sadol- shenje, obshalujemo fvoje grehe, obudujemo upanje v’ boshjo miloft, ktere naf je Jesuf s’ fvojim terplenjem deleshne ftoril. Per tih molitvah fe vezh pfalmov s’ sha- loftnim glafam poje. Po tretjimu pfalmu fe vfaki dan milo poje nekoliko shaloftne pefmi preroka Jeremija j ktero je sloshil in shaloftno pel v’ Jerusalemu ob zhafu judovfkiga ljudftva prefelovanja v’ Babilon. Prerok je v’ duhu tu¬ di obshaloval prihodno rasdjanje mefta Jerusa- lema savolj Jesufove fmerti. Tudi zerkev s’ befedami preroka Jeremija obshaljuje fmert Je- sufa, nje boshjiga shenina. Prerokovo branje fe vfelej fklene f’ timi befadami : Jerusalem! Jerusalem! fpreoberni fe k’ Gofpodu fvojimu Bogu. To je Judam in vfim grefhnikam go- rezhe opominjavanje ne vftavljati fe Bogu: tu¬ di je gorezha profhnja k’ Bogu terdovratne Ju¬ de, in vfe grefhnike miloftljivo fpreoberniti. Po fheftim pfalmu fe vfe tri dni nekaj be¬ re is bukev f. Avgufhtina, kteri rasklada pre¬ rokovanje od Kriftufoviga terplenja in fmer¬ ti. — Po devetim pfalmu fe vfe tri dni be¬ re is lifta f. Pavla do Korinzhanov , in is li¬ ha do Ilebrejov. Branje is perviga lifta pri- zliuje od sakramenta Jesufoviga telefa in ker- vi, kieriga je Jesuf per sadnji vezherji po- ftavil: branje is drusiga lifta prizhuje od ve¬ like oblafti vifhiga darovavza Jesufa, tudi de je njegov ofer na krishu vrednifhi od vfih of- rov ftare savese. Med timi molitvami na levj firani altarja gori petnajft fvezh, fhtirnajft rumenih, na verhu tih pa ena bela; tudi fheft fvezh na altarji gori. Bela fvezha, ktera je vifheji od vfih, pomeni Jesufa, druge fvezhe pomenijo uzhenze in brurane shene. Po flehernim pfal- mu fe ena rumena fvezha ugafne; ktere fo na altarji fe ena sa drugo ugafujejo med pef- mijo Zaharijevo: Hvaljen bodi Gofpod Isra- elfki Bog. Zaharija f’ to pefmijo Boga hvali savolj rojftva fvojiga fina Janesa, in savolj prihoda obljubljeniga Odrefhenika. Svezhe fe ugafnejo ena sa drugo v’ snamnje de fo u- zhenzi in prijatli Jesufovi v’ veri pefhali , in eden sa drugim sbeshali, kadar fo ga vidili v’ oblafti Judov in nevernikov. Bela fvezha pomeni Jesufa, kakor je bilo rezheno, ta fe ne ugafne, ampak fe gorezha nefe sa veliki altar, ker Jesuf, defiravno mertev, je shiv. Gorezha bela fvezha ollane nekaj zhafa sa al- tarjem, in to pomeni njegov pokop: potlej fe nasaj pernefe, kar njegovo vftajenje pomeni, po kterim fe je fvojim prijatlam perkasoval. — Vfe tri dni fe per konzu sadnje molitve s’ lefam ropota v’ fpomin veliziga vpitja ju- dovfkiga ljudilva, kadar fo Jesufa na vertu Getfemani vjeli, v’ Jerufalem peljali in pred Pilatam vpili, de bi krishan bil. O Kriftjan! she per tim majhnim rasla- ganjividifh in fposnafh mifel fvoje ljube ma- 35 tere kalolfhke zerkve, ktera te napravlja is ferza obshalovati Jesufovo terpljenje in nje¬ govo fmert. Per tih molitvah tudi lahko po- miflifh flabofi: Jesufovih prijatlov, in fvojo ne- ftanovilnoft obshalujefh. Dokler je Jesuf zhu- deshe delal, fo v’ njega verovali, kadar je bil vjet, obfojen in umorjen, je njih vera opefhala, in fo ga sapuftili. Ravno tak li ti; ferzhen viditi, dokler fkufhan nili, v’ fkufh- njavi neftanoviten. Ponishaj fe, in Jesufa proli te nikdar sapufliti, ker le s’ njegovo gnado ti je mogozhe sapeljive fkufhnjave pre¬ magovati. Vedno proli sa gnado, in hodi gnadi boshji sveft, ter bofh Jesufove prefvete kervi deleshen k’ svelizhanju. Veliki zhetertik fo v’ vfaki farni zerkvi vefele in shaloftne opravila: sdaj fo sjulraj, pa nekdaj fo bile po nozhi, v’ fpomin sadnje Gofpodove vezlierje , po kteri je fhel terpet in umret. — Mafbnik v’ belim oblezhen mafhu¬ je savolj fpomina -Jesufoviga telefa, kteriga je per sadnji vezherji poftavil. Mafhno belo ob- lazhilo pomeni lepo oblazliilo nedolshnolli, ali pravizhnolli v’ kterim more vfak biti, ka¬ dar k’ boshji miši perftopi. — V’ perzhetku f. mafhe fe navadni 42. pfalm fpufti: Sodi me, o Bog ! in rasfodi mojo rezh soper nesvello ljudftvo. David ga je ob zhafu §avloviga pre¬ ganjanja sloshil, in Boga profil mu pomagati. 3 * 36 Zerkev ga fpufti v’ snamnjc, de Jesuf ni no¬ bene pravize nafhel, ne per Judih, ne per nevernikih, in je od vfih sapufhen umeri. — Med f. mafho fe vender poje vefela pefem : Zhaft bodi Bogu na vifokofti, in mir ljudem dobre volje. Defiravno je zerkev v’ veliki shalofti savolj fpomina blishne fmerli Jesufo- ve , vender poje to vefelo pefem, in fe vefeli, ker je dobrotljivi Jesuf per sadnji vezherji po- ftavil Sakrament fvojiga telefa in kervi. V’ to ncisrezheno miloft Jesufovo je zerkev vfa samaknjena, in savolj nje fkoraj posabi na fvoje veliko britkoft savolj blishne fmerti Je- sufove : pa po ti vefeli pefmi fe veliko vefelje bersh premeni v’ grosno shaloft, ker je Jesuf nje shenin po sadnji vezherji fhel v’ fmert; orgle in svonovi potihnejo, in namefti tih fe flifhi le shaloftni glaf lefa. S’ Iefam fe ropo¬ ta, ker je Jesuf na lefu umeri, in je vfe sha- lovalo ob njegovi fmerti. — Med to fveto ma¬ fho fe tri hoftje shegnajo, ena sa danafhno, ena sa jutrajfhino mafho. V’ petik fe ne fpo- dobi kruha shegnati, ker je Jesuf shivi kruh ta dan na krishu umeri; fofebno pa ker je on ta dan fvojimu nebefhkimu Ozhetu febe v’ dar dal sa odrefhenje vjfiga zhlovefhtva. — Per ti f. mafhi fe ne da navadniga kufhovanja miru; ker fo uzhenzi per sadnji vezherji nepokojni bili savolj Jesufovih befedi: Eden is vaf me bo isdal. Tudi sa to ni vofhenje miru , ker je hudobni Judesh fvojiga uzhenika Jesufa s’ hi- navfkim kufhovanjem riehvaleshno isdal. 3 7 Po fveti mafhi fo fveta hoftja sa prihod- ni dan shegnana, in tudi druge sa nevarno bolne verne perhranjene, f’ prozefijo na drug ftranfki altar prenefo, kteri altar je sa Jesu- fov grob namenjen. Jesufov grob je she v’ zhetertik narejen, ker zerkev fpomin Jesufo- viga vftajenja sa en dan prebiti, ki ga she v’ faboto obhaja. Per boshjim grobu fe vezber- nize molijo, in po njih fe vli drugi eltarji od- gernejo, in obropajo, v’ fpomin de fo Jesu- fu foldalje oblazhila f Jekli , fi jih med feboj rasdelili, in sa njegovo fuknjo losali. Med tim fe moli 21. pfalm , kjer je popifano Jesufovo sapufhenje na krishu, rasdeljenje in losanjc sa njegove oblazhila. O kriftjan! fkerbno premifhljuj fkrivno- fti tiga neposabljeniga dneva , k’ kterim je Je- suf prefveti Sakrament fvojiga telefa in ker- vi poftavil, in potlej fhel umret. On je v 1 hifhi bogabojezhiga Israelza velikonozhno jag¬ nje s’ fvojimi uzhenzi iedel , ktero je njega, njegovo fmert, in odrefhenje vfiga fveta po¬ menilo. On je malo zhafa pred fvojo rado- voljno fmertjo fvoje uzhenze, ko umirajozh dober ozhe, ljubesnivo uzhil, in prijasno tro- fhtal. She bliso fhpotljive fmerti krisha, sgol pohlevfhina, mirnoft in ljubesen ga je: blishna fmert ga nizh nepokojniga ne dela, ker je fvoje volje, fvojiga shivljenja in fvoje fmerti gofpodar. Jesuf je fvoje smeraj ljubil, in jim vezhno svelizbanje vofhil; sa to je fvo¬ je predrago shivljenje sa nje rad dal v’ fmert. 3 » De bi pa fhe bolj fposnali njegovo nefkonzbno miloft. je pred fmerljo poftavil prefveti Sakra- menl fvojiga telefa in kervi, de v’ mozhi tiga jedila in tiga pitja fcvrashnike premagujemo, in v’ obljubljeno kraljeftvo pridemo. On je vedil nafho nevrednoft, tudi de bo s’ nevred¬ nim prejemanjem sanizhevan, pa je is ljubes- ni do isvoljenih to ftoril, apoltelnam in njih naftopnikam oblak dal ta velik zhudesh do kon- za fveta ponavljali v’ fpomin njegove ljubesni in fmerti. Te ljubesnive, pa vifoke fkrivno- ki pogodim premifhljuj, pa fofebno med do- nafhnim duhovnim opravilam, de tvoja du- fha od ljubesni in hvaleshnofti gori. Kadar med fveto mafho, in potlej fli- fbifh s’ lefam ropotati, domifli fe, de je na lefu pogubljenje sazhetik imelo v’ paradishu, in na lefu f. krisba odrefhenje od vezhniga pogubljenja. Kakor je nekdaj Noetova barka ohranjenje bila zhlovefhkiga saroda, tako je f. krish ohranjenje, in bramba sa vezhno shi- vljenje. — Kadar vidifh f. hoftjo v’ boshji grob neki , premifli shaloften pokop Jesufov. Jo- shef in Nikodem da Jesufovo telo zhaftito po¬ kopala, Marija preshaloftna mati in drugi Jesufovi pri ja tl i fo njegovo fveto telo v’ veliki shaloki fpremljali in obshalvali: tudi ti fe f’ fvojim duham tim bogabojezbim ljudem perdrushi, Jesufovo fmert obshaluj , grehu odmri, in bodi v’ pokopalifhu pokore, de potlej vftanefh v’ vezhno shivljenje. — Ka¬ dar vidifh allarje odgrinjati, premifli Jesufa — 3g — flezheniga, in na krishu perbitiga: njega fle¬ zheniga obshaluj, pa tudi Tvojo sgubljeno ne- dolshnoft. Tvoje oblazhila To prizhevanje te velike nefrezhe; nikar tedaj Te s’ oblazhili ne povikfhaj, temuzh fkerbi oblazhilo per f. ker- hu prejete pravizhnofli v’ ponishnofti obrani¬ ti: zhe Ti jo sgubil, fkerbi f’ pravo pokoro jo sadobiti, in s’ dobrimi deli Tvojo dufho sve- lizhali, de ne bo prefveta prelita kri ljubes- niviga Jesufa nad teboj sgubljena. Molitev. O ljubi Jesuf, o dobrotljivi Sveiizbar ! mnogi viharji Te v’ mojim ferzu obudujejo. Tvojo neisrezheno ljubesen premifhljujem, is ktere Ti nam poftavil Sakrament fvojiga telefa, in more ferze od vefelja pofkakuje : premi¬ fhljujem tebe dobriga ozheta sadnji krat per miši s’ Tvojimi uzhenzi jefti, jih trofhtati, opo¬ minjati, in to me napolni s’ velikim upanjem: premifhljujem tvoj namen v’ fmert sa hudobne dufhe, in te sa to nesaflusheno miloft hva¬ lim : premifhljujem hudobijo tvojiga neufmi- ljeniga sdajavza Judesha, neftanovitnoft lju- higa Petra, nesveftobo drusih uzhenzov, in Tim shaloften, ker mi njih sapufhenje mojo hudobijo ozhita: premifhljujem hudobijo tvo¬ jih neufmiljenih fovrashnikov, kteri fklepajo kako le v’ roke dobiti in umorili, in to obudi v’ meni fofebno sbaloA, ker tudi jeft Tim bil tvoje grenke fmerti kriv. O Jesuf! ti Ti vfim ljudem dober, vil frno do tebe hudobni, ne- hvaleshni, in neufmiljeni: meni je shal in me pezhe de ljm tudi jeli tebi sa neisrezheno do¬ broto neisrezheno hudobo vrazheval. O ljubi Gofpod! klezhe pred teboj v’ grenkofti fvoje dufhe te ponisbno profim mi odpulliti, milofti- vo me poglej ko nesvediga Petra; odpufti mi l Kdor ho veroval, in bo kerfhen, bo svelizhan. Amen. Velika nozh. w petik svezher je bilo fveto telo Jesufo- vo polosheno v’ nov grob od Joshefa is me¬ tla Arimateje in od Nikodema, leshalo je v’ grobu do nedelje. Jesufova dufha fe je s’ telefam sdrushila , in v’ nedeljo sgodaj je Jesuf is fvoje mozhi od fmerti vdal. — Ve¬ liki zhudeshi fo bili per grobu: Angel je odvalil velik kamen od pokopalifha: velik potref je bil: angelovo oblizhje je bilo ko blifk: od ftrahu fo fe varili flrefli, beshali, in hiteli v’ mefto vikfhim povedat vfe, kar fe je godilo. §trah je obfhel vfe fovrashni- ke Jesufove; veliko vefelje je bilo vlim Je- sufovim prijatlam. Nauk. Potrebno in poduzhno je vjtajenje Jesufovo. 1) Jesufovo vflajenje je bilo potrebno.—• On je fzer odrefhil fvet s’ fvojo fmertjo, pa ljudje bi tega ne bili vedili, ako bi ne bil od fmerti vdal. — Jesuf je fvojim uzhenzam re¬ kel majhino pred fmertjo : Vil fe bote nad menoj pohujfhali, to je, bote oflabeli v’ du¬ hu savolj moje fmerti. Uzhenzov flaboft je dobro vedil, sa to je tudi, kadarkoli njim je pravil od fvoje fmerti, perftavil : Tretji dan bom od fmerti vdal. To govorjenje je bilo 6o snano vfim, sa to fo Judje pred Pilatam rekli: Ta sapeljiviz, dokler je bil fhe shiv, je djal : Tretji dan bom od fmerti vftal. — Uzhenzi fo oflabeli per njegovi fmerti, deliravno jim je prej vfe pravil; veliko bolj bi fe bili pohujfha- li, ako bi ne bil od fmerti vftal, kakor je ob¬ ljubil. Kaj pa bi bili djali Jesufovi fovrashni- ki? — Vil Jesufovi nauki, sgledi, zhudeshi, terplenje in fmert, bi bilo oftalo bres fadu , ako bi ne bil od mertvih vftal. — Tedaj je bilo Jesufovo vftajenje od fmerti potrebno. 2 ) Jesuf je refnizhno od mertvih vftal. — Njegovi fovrashniki to nar prej prizhujejo. Veliki duhovni in poglavarji Jjudftva fo fhli k’ Pilatu, in fo ga profili: Vkashi, de fe grob obvaruje do tretjiga dne, de njegovi uzhenzi ne vsamejo njegoviga telefa, in ne reko med ljudftvam: Vftal je od mertvih. Ta smota bi bila buji od perve. Neverni Pilat, ki je zhes fvojo veft obfodil Jesufa, ni hotel od tiga vezh flifhati; is nevolje je rekel vikfhim: Imate varhe, pojdite, obvarujte kakor vefte. Vik- fhi fo vseli foldate, in fo jih tje pelali: in de bi nobene smote ne bilo, fo sapezhatili pred grobam kamen , kteriga je bil Joshef od Ari- mateje pervalil. — Jesuf je po fvoji befedi tre¬ tji dan od fmerti vftal: varhi fo fe preftrafhili, in hiteli v’ Jerusalem vikfhim povedat, kaj fe je sgodilo. Vikfhi fo dali varham dofti dnar- jev, de bi rekli: kadar fmo fpali, fo uzhen¬ zi prifhli in njegovo telo vseli. — Zhudna lash je to! Varhi fo fpali, vender fo vidili 6i uzhenze ? §lepi in terdovratni vikfhi poflufha- jo fpijozhe prizhe, ker ne vedo, kako fi dru- gazhi pomagati. — Marija Magdalena, in dru¬ ge brumne shene fo uzhenzam pravile, de Je- suf shivi j pa jim nifo hotli verjeti, kakor fo potlej verovali, ker fo farni vidiii Jesufa shivi- ga. Uzhenzi nifo hodili verjeti shenam, pa To- mash je bil fhe bolj neveren, ker tudi uzhen¬ zam ni hotel verjeti in le potlej je veroval, kadar je roko poloshil v’ njegovo bran. Vfi uzhenzi fo bili maloverni, potlej fo bili ferzh- ni: fo to refnizo osnanovali, in sa njo umerli, ker fo vidiii Jesufa shiviga. — Tedaj, Jesuf je refnizhno od mertvih vdal. 3) Nar vefelifhi god je velikanozh ali od frnerti vftajenje Jesufovo. Veliko vefelje po veliki shalobi je nar prijetnifbi. — Uzhenzi fo vidiii Jesufa svesaniga, fo sapubili obfojeniga, krishaniga , kervaviga , mertviga , pokopaniga : potlej fo ga vidiii shiviga in zhaftitiga. Po Jesufovi fmerti fo bili ko ovze bres paftirja v’ velikim flrahu, po njegovim vftajenji pa fo bili polni vefelja in ferzhnofti. Tudi mi, defiravno flabi, zhutimo vefelje velikonozhnih prašnikov, pa to ni sadodi, ker vfaki fi mo¬ re persadevati s’ zhido vedjo obhajati te ve- fele prašnike: pa tudi potlej shiveti tako fveto, de bo dofegel in imel zhadito od fmerti vda- jenje. Vfi bomo vdali, pa vfi ne bomo po podobi Jesufa premenjeni. — Poflufhaj, tedaj, o moj ljubi kridjan. 62 4) Vrtani hitro is groba Tvojih grehov. — Jesuf je bil fzer v’ grobu do tretjiga dne , de bi vti fposnali refnizo njegove fmerti, pa tretji dan je sgodaj od fmerti vrtal. Brumne shene fo v’ nedeljo prav sgodaj fhlc k’ poko- palifhu pa ga nifo nafhle , in fo saflifhale od angelov: Vrtal je, ga ni tukaj. — Grefhnik! ne odlafhaj fpreobernjenja , ampak hitro , bersh vrtani, de sadobifh miloft, ker je sapifano : ,,Terdovratnimu ferzu na sadnje hudo pojde. 44 §irah. 3 , 27. 5 ) Vrtani refnizhno , ne le s’ nerodo¬ vitnimi sheljami ali s’ prašno befedo. — Je¬ suf je obljubil od mertvih vrtati, refnizhno je tudi vrtal. On je poprejfhno telo fzer imel, pa ni bilo opljuvano ali rasmefarje- no. Rane od shebljev in od fulize fo bilo na njegovim telefu, de bi uzhenze prcprizhal, in na fodni dan vfimu fvetu kasal, kaj je terpel sa odrefhenje vlih , pa te ra¬ ne ga vezh nifo bolele. — Tako morefh ti od fmerti fvojih grehov vrtati, de bofh imel v’ poprejfhnim telefu sdravo dufho. — Vrta¬ ni refnizhno, de bodo tudi drugi mogli od tvojiga fpreobernjenja prizhevati, kakor fo angeli, brumne shene, in uzhenzi od Jesu- foviga refnizhniga vftajenja prizhevali. Kdo bi bil verjel, de je Jesuf od fmerti vrtal, ako bi bilo njegovo telo smiraj v’ grobu ? Ravno tako ni mogozhe verjeti, de fi ti ref¬ nizhno fpreobernjen, zhc v’ navadnih grehih tizhifh. 63 6) Vftani sa vfelej. — Ne oftani od fmerti ko Lazar, ali mladenizh per meftu Naim , ali drugi , kteri fo potlej umerli, am¬ pak vftani ko Jesuf, kteri ni vezh umeri. Vftani P pravo pokoro, in bodi v’ dobrim ftanoviten , opulli vfe grehe in perloshnofti grehov na vfelej. V’ poftu fi bil ponishnifhi in boljfhi viditi; fi tudi obljubil pred Je- sufovim nameftnikam i Hozhem raji vfe tcr- peti, ko grefhiti. — Obljubim vfe grehe in hude perloshnofti opuftiti. —■ Lepe befede! potrebne obljube! kaj pa to pomaga zhe dru- siga ni! De le saflifhifh vefelo aleluja, bolj neframno in pohujfbljivo sazhnefh shive- ti. Ref, vefelo aleluja je tebi snamnje soper Jesufa in soper tvojo dufho. — nikar vezh tako: poboljfhaj fe refnizhno in bodi v’ do¬ brim ftanoviten , de bofh zhaftitljivo vftajenje imel. Molitev. O Jesuf! verujem terdno , de fi umeri in od fmerti vftal, sa-me in sa vfe ljudi, vfe refhiti od pogubljenja, fi umeri: vfe po- terditi v’ veri, fi od mertvih vftal. Ljubi Gofpod! ti fi P fvojim zhaftitljivim vftaje- njem premagal vfe fovrasbnike, in rasvefelil vfe prijatle: daj meni gnado od vfih grehov vftati, in ftanovitno tebi flushiti , de bodo vli fovrashniki moje dufhe oframoteni, vfi angelji in fvetniki rasvefcljeni. Daj mi po 64 tvojih naukih ftanovitno shiveti; tebe pofnertta- ti v’ terpljenji, de bo moje vftajenje po¬ dobno tvojimu. Sdaj mi velelo aleluja gre Tlsosi ferze : daj mi po tebi ttanovitno shiveti, de aleluja pojem vekomaj v’ nebelih. Amen. Krisliev! teden. BLrishevi teden le imenuje od krishev, kte- re verni nolijo v’ prozelii. — Prozelije kri- sheviga ledna fo bile she sdavnaj v’ katolfh- ki zerkvi, pa fzhafama fo jih verni opufti- li. V’ letu 442 je poboshni fhkof Mamert na Franzofkim savolj velikih nadlog opufhe- ne prozelije ponovil; drugi fhkofje fo ga po- fnemali , de so sopet v’ navado prifhle. — Posnej je prozelija fvetiga Marka sazhetik imela, ker jo je fveti Gregor papesh sapo- vedal v’ letu 590 ob perloshnofti llrafhne kuge. — Ob tim zhafu je sapovedano obilno moliti, fe pokoriti, shalovati zhes grehe, in druge dobre dela dopernafhati. V’ prej- fhnih zhalih je bil v’ tih dneh sapovedan poft, sdaj je le perporozhen. V’ Rimfkim zeremonjalu fe tako bere : Prozelije krishe- viga tedna fo v’ katolfhki zerkvi, de bi fe naf Bog ufmilil, nam odpuftil grehe in flushene fhtralinge, in dal rodovitno!! sem- 65 1 ji. — §veti Avgufhtin opominja vfe, rekozh : Bratje! to fo dnevi pokore, folsa, molitve, pofta. Nauk. Saka/ Jo prozefije , in kaj uzhe. 1) She v’ ftarim tellamentu fo bile pro- zefije. — Israelzi, dokler fo fhe v’ pufhavi bili, fo v’ prozefii prenafhali fkrinjo save- se. Duhovni in leviti fo bili okoli nje, jo fpremljali in vfe ljudftvo sa njimi. Kadar fo vsdignili fkrinjo savese, fo duhovni sapeli: Naj fe vsdigne Bog! in vii fovrashniki bodo raskropljeni. — To je bilo tudi ob zhafu Davida kralja, kadar je sapovedal fkrinjo sa¬ vese prenefti v’ mefto Hebron, potlej v’ Je- rusalem. 2 ) Nektere prozefije fo vefele, druge fo hvalne, druge shaloftne, druge kaj fofebniga pomenijo. Ene prozefije fo od zerkve sapo- vedane, kakor v’ prašnik ozhifhevanja Mari¬ je devize, na zvetno nedeljo, na fvetiga Mar¬ ka dan, krishevi teden, ob fvetim Telefu. Ene prozefije fo perpufhene ob zhafu kuge, voj- fke in ob drugih perloshnoflih, Od zerkve sapovedane prozefije, morejo biti povfod. Ktere pa fo po pofebnih krajih perpufhene, ali sapovedane , fhkofje po previdnofti na sna- nje dajo; in bres njih pervolenje fo ne fme nobena prozefija voditi- I. 5 66 3) Prozefija daje veliko naukov. — Pro¬ zefija naf domifli na tefhko pot Jesufovo f’ tefhkim kriškem od Jerusalema do meda mer- tvafhkih glav. — Prozefija naf uzhi, de fmo popotniki na fvetu, in de moremo hiteti po poti vezhniga shivljenja. Kdor hodi v’ pro¬ zefii, pozhafi hodi; ravno tako moremo mi popotniki varno hoditi , de ne pademo ; to je, varno shiveti, de ne grefhimo. V’ pro- zefii fe moli: ravno tako moremo tudi vef zhaf fvojiga shivljenja fkerbno moliti. V’ pro- zefii fkasujemo ozhitno fvojo vero v’ pravi- ga Boga, in fe ne framujemo pred fvetam njegove flushbe. — V’ prozefii fe podoba kri- shaniga Jesufa pred vfimi nefe, in mi sa njo hodimo, de rasodevamo fvojo terdno vo¬ ljo sa Jesufam hoditi. — V’ prozefii fe ban- dere nofijo, na kterih fo podobe fvetnikov, de fe rasodevamo vojfhake boshje po isgle- du fvetnikov. — Ob fvezhnizi je prozefija o- koli zerkve v’ fpomin, de je Marija fhla v’ tempelj k’ ozhifhevanju. Dershimo gorezhe fvezhe v 1 rokah , ker Jesuf luzh vfiga fveta je bil v’ tempeljnu fposnan od pravizhniga §ime- ona, in od prerokine Anne. — Zvetno nedeljo je prozefija v’ fpomin zhalli Jesufu dane od poboshnih mnoshiz, ki fo ga s’ vejami v’ ro¬ kah , in f’ hvalnim petjem fpremljale v’ Jeru- salem. — O velikonozhi je vefela prozefija v’ zhaft vftajenja Jesufoviga. — Krishovi teden je prozefija, de bi nam Bog odvernil nefrezhe na dufhi in na telefu, in naf f’ fvojo gnado nagnil k’ pokori. — O fvetim Telefu je pro- zefija ozhitno prizhevanje de verujemo v’ sa- krament fvetiga Jesufoviga telefa. — Te, in druge prozefije imajo fvoj fofebni namen, in kriftjan fe jih more oberniti k’ boljfhanju Tvo¬ je dufhe. 4) Kriftjan moj! tebe vefele te ozbitne opravila, pa morebiti fe flabo per njih sader- shifh. Navada je per nekterih kriftjanih k’ prozelii hodili, de Te fprehodijo, pa drusiga ni/.h; okolj Tebe, in po Ijudih gledajo, ma¬ lo in flabo molijo. —- Je fufba, mozha, ali druga nadloga, kriftjani hrepene po prozelii ker upajo s’ njo odverniti nefrezho, pa nozhe- jo s’ pravo pokoro pravizhne boshje jese po- tolashiti. — Glej in premifli, morebiti ti rav¬ no tako delafh; lirepenifh po ti ozhitni mo¬ litvi, pa fe ne ponishafh, prav ne molifh, greha ne opuftifh. — Tedaj is ferza rezi: M o l i t e v. O Gofpod! daj mi po Tvoji veliki milofti rasfvitljeno modroft in gorezho poboshnoft, kte- rih Tim slo potreben. Do sdaj Tim bil Tizer rad per tvoji ozhitni flushbi, pa nilim hotel saftopiti; Tim bil s’ telefam drugim vernim perdrushen, pa s’ duham nifim bil f’ teboj fklenjen; opravljal Tim po hlapzhevfko, kar mi je zerkev sapovedovala, pa moja molitev je bi¬ la mersla, moja dufha rasmifhljena, moje o- zki radovidne. Odpufti mi vfe moje sanikerno- 5 * 68 IH, in polihmal te hozhem fkrivno in ozhifno prav moliti, tebi dolshno hvalo dajati, de sve- lizhanje sadobim. Amen. Vnebohod Jesufa Kri ft o hi. Jesuf odrefhenik ni hotel bersh po fvojim vltajenji v’ nebefaiti, ternuzh je is fofebne mi- lolti odlafhal fhtirdefet dni, de bi ta zhaf fvo- je uzhenze uterdil v’ veri, in uzhi!. kakor fe sadershati po njegovim odhodu. Uzhenzi fo bili shaloftni, pa Jesuf jih je ljubesnjivo tola- shil, rekozh: ,,Grem proftor vam perpravit, de bote tudi vi tam, kjer bom jeft.“ Jan. i 4 ? 2, 5 . — ,,Sa vaf je dobro, de grem : ako prozh pojdem bo fveti Duh v’ vaf prifhel. 4 * i Jan. 16 , 7. — Jesuf je sapovedal fvojim u- zhenzarn po vlim fvetu osnanovati fveti evangeli: jim je dal oblaft delati zhudeshe, odpufhati in sadershati grehe. Tudi jim je sapovedal , ne hoditi od Jerusalema, ampak tam zhakati na obljubo, de bodo kerfheni f’ fvelim Duham. Djan. Ap. 1, 4, 5 - Kadar je bil Jesuf vfe sgovoril, je fhel na oljfko goro, uzhenzi pa s’ njim. Od Jeru¬ salema fe gre zhes potok Zedron , in zhes do¬ lino Josafat na oljfko goro. Ta gora ni vifo- ka, je vfa vefela, in ne dalezh od mefta. Olj- fka gora ima tri verhe, na fredniga je Jesufa fhel f’ Tvojimi uzhenzi. Ondi je vef prijasen vsel flovo od vfih Tvojih uzhenzov, ko uTmiljen umirajozh ozhe uzhi in poshegna Tvoje otroke, tako JesuT Tvoje uzhenze; potlej Te je vsdignil od semlje, in je Thel v’ nebeTa v’ prizho vfih Tvojih prijatlov. Vli oflerme, Te zhudijo, ga Tpremljajo T’ Terzam in s’ ozhmi : oblak ga fpred njih ozhi vsame, ga ne vidijo vezh, ven- der le gledajo v’ nebo. Dva angelja Ita k’ njim perftopila, in rekla: Moshje galilejfki! kaj fto- jite, in gledate v’ nebo? ta JesuT, kteri je Tpred vaT v’ nebo Thel, bo ravno tako prilhel, kakor fte ga vidili v’ nebo iti. Djan. ap. 1, 11. — Pravizhni llare savese od JesuTa refhe- ni, To ga Tpremljali v’ nebeTa : Uzhenzi To Te vernili v’ Jerusalem. Nauk. Jesnfov vnebohod je nierjenje v ’ veri in fpod- bod le nebefhkiga kraljejioa ijkati. 1) JesuT je v’ prizho Tvojih prijatlov v’ nebefa Thel, de hi oni in mi v’ njega terdno verovali, hrepeneli po nebefhkim kraljeftvu, upali gori priti ; de bi nam prodor perpravil, nafh befednik bil per Ozhetu, de bi Tvetiga Duha poflal. — Djanje apoftelnov tako shivo popifuje Jesufov vnebohod , de Te morajo tudi nafhe mersle Terza vneti. Uzhenzi To bili sha- loftniin vefeli; shaloftni, ker To menili, de bres pomozhi oftanejo; veTeli, ker je JesuT Thel 7° v’ fvojo zhall. Hiteli fo v’ Jerusalem, sbrani v’ molitvi fo zhakali obljubljeniga prihoda fve- tiga Duha; potlej fo s’ velikim terpljenjem sa- flushili iti sa Jesufam v’ nebefa. z) O ljubi krifljan! premifli zhaft Jesu- fovo, in zbali zhlovefhke natore v’ Jesufu po- vsdignjene, kteri fecli na defni Ozheta. — Pre- mifli, o zhlovek! podobo boshjo, fvoj vifoki namen. Jesuf je fhel v’ nebefa, on poglavar vfih vernikov je fhel proflor perpravit, in tam gori zhaka teh, kteri njemu podobno shive. Ne bodi eden tihih, od kterih David shalotlno govori: ,.Zhlovek je v’zhahi bil, pa ni saftopil, fe je poshivinil , in fe je neumni shivini ena- biga flori!.“ Pf. 48 , i3. — Taki fo vli , kteri flepo flushijo fvojimu gerdimu posheljenju. Ti ne pridejo v’ nebefa, ker njih konz bo po¬ gubljenje. V’ nebefa ne pride lakomnoll, ne- zhiftoft, napuh, kriviza , ampak le fvetofl. 3) Premifli lepe nebefa, de sanizhujefh revno semljo. Zhe premiflifh nebefa, bofh vfe, kar je tukaj viditi dobriga in vefeliga, lahko sanizheval; bo lahko fvet krishan tebi, in ti njemu; vfe ko ohudno blato bofh zhiflal de Jesufa sadobifh. Sveta in pozhutkov do¬ brote fo majhine , sapeljive, nehanovitne, krat¬ ke, fhhodljive; le v’ nebelih je veliko, zhiho vezhno vefelje. — Ti bi rad dal polovizo fvo- jiga premoshenja, de bi fe refhil od fmerti; daj raji vfe, ko grefhiti, de vezhno shivifh v’ nebefhkim kraljellvu. Ti terpifh veliko sa majhen shivesh in sa revno oblazhilo; terpi 7 1 veliko raji en. nebefhke dobrote. Bodi odlo- zhen od vfiga, de bofh s’ Jesufam sdrushen vekomaj. 4) Premifhljuj neprenehama nebefhko kraljellvo, de po vfih sapovedih svefto shivifh. Jesuf je Tvojim uzhenzam ojftro sapovedal: „Uzhite ljudi fpolnovati vfe, karkoli Tim vam sapovedal.“ Mat. 28, 20. Kdor je pravizhni- ga shivljenja, pride v’ nebefa; tedaj ohrani nedolshnoft; zhe Ti jo sgubil, delaj vreden fad pokore; hodi ftanovilno po voski poti: vojfkuj Te ferzhno, ker le Tilni sgrabijo ne¬ befhko kraljellvo. Jesuf je s’ krisham odperl nebefhko kraljellvo, in to je obljubljeno, ne lenim in mehkim, ampak pridnim in ferzhnim flushabnikam. Sveti Pavel pravi: „Ako s’ Je¬ sufam terpite, bote tudi s’ njim kraljevali.“ II. Tim. 2, 5 . Molitev. O Jesuf! nebefhki kralj in moj odreThe- nik ! ponishno te molim in profim ne sapu- fti me. Ti Ti mi kasal s’ naukam in sgledam pravo pot v’ nebefa, de bi jeft vekomaj bil, kjer Ti ti, pa meni revnimu zhloveku je fvet poln sapeljivoTli in naltav; satorej malo fker- bim in Ti malo persadevam k’ tebi priti. Daj mi gnado fvet sanizhevati, febe premagovati, nebefhkiga kraljeTlva ifkati, po ravni poti k’ tebi priti. Sa naprej bom le tebe pred ozhmi imel in po tvojih naukih shivel. O ljubi Od- refhenik! daj mi gnado po tebi shiveti, de fe f teboj vekomaj vefelim. Amen. Binkufhtna nedelja. 1?o Jesufovim vnebohodu fo uzhenzi fhli na- saj v’ Jerusalem; tam fo bili v’ drushbi Mari¬ je in drugih vedno v’ molitvi, in fo fe fker- bno perpravljali fvetiga Duha prejeti. Defeti dan po Jesufovim odhodu in petdefeti po ve- likinozhi sjutraj je nanaglim vftal pifh is ne¬ ba ko viharja, ki pride, in je vfo hifho napol¬ nil , v’ kteri fo bili. Perkasali fo fe rasdelje- ni ognjeni jesiki nad vfakim , in vli fo bili F fvetim Duham napolnjeni. Uzhenzi fo ven planili is hifhe, in fo po Jerusalemu osnano- vali Jesufa. Savolj binkufhtniga prašnika fo hiteli v’ Jerusalem Judje is vlih deshel, in fo flifhali apoftelne v’ mnogih jesikih govoriti. Zhudili fo fe slo nad tim velikim zhudesham, in fo eden drugimu djali: Glejte! ti fo Gali- lejzi, drugiga jesika nifo snali, sdaj pa vfe jesike govore. Kaj je to, in od kod? Apoftelni fo bili s’ daram jesikov obdaro¬ vani v’ prid vfiga zhlovefhtva. — V’ ftarih zhafih je Bog smefhal jesik prevsetnih ljudi na planjavi v’ desheli Senaar per babilonfkim turnu, de eden drugiga nifo saftopili 5 sdaj je dal apollelnam vfe jesike govoriti, de bi g a vli narodi fposnali. — Ne le dar jesikov, te- muzh vfe darove fvetiga Duha fo apoftelni prejeli. — Israelzi fo petdefet dni po refhe- nji is Egipta prejeli sapovedi v’ pufhavi; rav¬ no petdefet dni po odrefhenju vfiga zhlove- fhtva fo apoftelni prejeli fvetiga Duha, in fo v’ Jerusalemu novo saveso osnanovali. Nauk. Od fedmirih darov fvetiga Duha. 1) Uzhenzi fo hili shrani v’ ftanovitni molitvi, de bi fe bili perpravili fvetiga Duha prejeti, deliravno jim je bil fveti Duh terdno obljubljen od Jesufa. Mefeni hriftjani ne ma¬ rajo sa fvetiga Duha in ga sanizhujejo. Rav¬ no od tih Jesuf govori, Duha refnize , kteri- ga fvet ne posna, in ne more prejeti , vam bom poflal. Jan. 14, 16, 17. Kdor ljubi greh, sanizhuje darove fvetiga Duha. Idudo- bniki ljubijo temo in fovrashijo luzh, ker fo njih dela hude. Tim pravi fveti Pavel: „Hude mafhevanje saflushi, kdor Duhu gnade ne- zhaft ftoriP 4 Hebr. 10, 29. 2) Darov fvetiga Duha je fedem: Mo- droft — umnoft — fvet — mozh — uzhe- noft ali snanje — poboshnoft — ftrah bosh- ji. — Ti darovi fo zhesnatorne dobrote, kte- re je Odrefhenik fvojim vernim saflushil. Te je Isaija vidil v’ duhu in osnanil. 11, 2, 3 . — Ti darovi bodo ob kratkim raslagani. 74 3) Pervi dar fvetiga Duha je modroft. — §i!no potreben je ta dar, de ženimo pravi- zhno vfako rezh; de fmo saljubljeni v’ zhes- natorne dobrote, in sanizhujemo dobrote fve- ta. Modroft prava je, fposnati, ljubiti in delati, bar flushi k’ svelizhanju; fposnati, sa- nizhevati in fe varovati vfiga, kar odvrazhu- je od boshje flushbe. — §veta modroft je ti soper. Pofvetni modrijan ve in fkerbi, kako bi tukaj frezhen bil, in kako ftrezhi fprideni- mu telefu; kar je boshjiga pa ne ve. Od tih govori Jeremija: „Eni fo modri sa hudo dela¬ ti, dobriga delati pa ne vedo . 44 4 > 22> 4) Drugi dar fveliga Duha je umnoft. — Ta obftoji v’ tim , de je kriftjan fofebno ras- fvetljen, de ume fofebne fkrivnofti; ne le de ve fvoje dolshnofti, ampak tudi kako dalezh in globoko fegajo. Ta dar je bil uzhenzam ob¬ ljubljen: „Duh refnize vaf bo vfe uzhil . 44 Jan. 18 , i3. — Dar umnofti fo ref apoftelni pre¬ jeli , prej fo bili neuzheni, potlej fo fkrivne rezhi umeli, kakor obilno prizhuje, kar fo oni sapifaniga puftili. Vfak nima te vifoke umnofti, ker ni vlim potrebna; sadofti je ve- diti, kar je treba vediti. — Ne bodi radove¬ den previfokih, ali nepotrebnih rezhi, ker marfkteri je safhel v’ predersnim preifkova- nji, Vfe opominja fveti Pavel: ,,Ne vezh mifli- ti, ko fe fpodobi mifliti, ampak mifliti, kar je prav . 44 Rimi. 12 , 3. 5) Treti dar fvetiga Duha je fvet, ali fvetovanje. — Ta dar nam je fpazhenim zhlo- _ 7 5 — vekam filno potreben, ker teshko raslozhimo dobro od hudiga ; hudo posheljenje naf fkriv- no salasuje , hudizh nam naftavlja nevidne sa- derge, lashnjivi prijatli fi persadevajo naf smoliti, in fmo smira j v’ nevarnofti. — Ta dar je tudi potreben, de fmo luzh drugim, de ne sajdejo. — Pofvetni modri nimajo tiga daru, ker le po mefu miflijo ; oni ne prafha- jo sa fvet, kakor zhe upajo isvediti, kar njim dopade. — Ti ifhi per Bogu fveta s’ molitvijo, in poflufhaj bogabojezhe modre. Ne govori od tiga, kar ne vefh, in ne prafhej fprideni- ga zhloveka sa fvet. Poflufhaj , kako te mo* dri uzhi: ,,S’ norzi fe ne pofvetuj , sakaj oni ne morejo ljubiti drusiga, ko to, kar njim do* pade.“ Sirah. 8, 20. 6) Zheterti dar fvetiga Duha je mozh. — Ta dar dela zhloveka mozhniga, terdniga ferzhniga, ftanovitniga tudi v’ velikih fkufhnja- vah , v’ fredi sapeljiviga pohujfhanja. Ne le apoftelni fo bili tiga daru potrebni, kteri fo fhli med volkove, pred oblaftnike , v’ fmert savolj Jesufa ; tudi mi fmo ga potrebni, de fe nikdar ne udarno hudobii, ne hudobnim, ne fvojimu posheljenju. — Kri ft ja n ! ne pofnemaj hudobnih , ampak bodi ferzhno vnet sa zhaft boshjo, in sa fvojo dufho. Delaj po fvetu mo- dviga: ,,Savolj fvoje dufhe fe potegni s’ vfo mozhjo sa refnizo do fmerli.“ Sirah. lj, 33 . 7) Peti dar fvetiga Duha je uzhenoft ali snanje. — Ta dar daje fposnanje potrebnih refniz in vfiga, kar flushi k’ svelizhanju. Vi- — 7 6 — foka uzhenoft ni vlim dana, ker ni vfim po¬ trebna. Tebi je sadofli vediti, kar morefh vediti, de dufho svelizhafh. To ni rezheno, de bi nefkerben bil v’ poduzhenji, ali izgo¬ varjal Tvojo lenobo, ampak, de bi Te sdershal fhkodljive radovednofti. PofluThaj modriga : ,,Ne iThi, kar je tebi previfoko , ampak vedno mifli na to, kar ti je Bog sapovedal.“ §i- rah 3 , 22. 8) Shefti dar fvetiga Duha je poboshnoft. — Poboshnoft ali brumnofl je le v’ ljubesni sapopaaena ; kjer ni ljubesni ni poboshnofti. Ljubiti, moliti Boga; njemu pokoren biti, vfe fkufhnjave premagovati; vfe krishe pre- terpeti savolj njega; sa blishnjiga svelizhanje gorezhe fkerbeti, in v’ drugih enakih rezheh , je prava poboshnoft in brumnofl:. Kdor ne de¬ la tiga , nima prave poboshnofti, ampak le una- njo, ali hinavfko. Sapopadik prave pobosh¬ nofti da fveti Pavel rekozh: ,,Ljubite bres hi- navfhine, fovrashite hudo, delajte dobro. “ Rimi. 12, 9. g) Sedmi dar fvetiga duha je Arah bo- shji. — Strah boshji je potreben vfim; pra- vizhnim, de ne grefhe; grefhnikam, de Te fpreobernejo; fpreobernjenim, de ftanovitni oftanejo. Sploh vfi Te boje Boga, pa ni per vfih sadofli ftrahu, ali pa ni sadofli zhift. Kdor ljubi Boga zhef vfe, in fe ga is ljubesni boji, je pravizhen. Modri pravi: Kdor je bres ftrahu, ne mo¬ re pravizhen biti. §irah. 1, 28. To je ref; 77 vender ni vlaki pravizhen , defiravno fe boji Boga. §trah boshji bres ljubesni pomaga fzer zhloveku , pa fam ftrah ga ne opravizhi. Zhe je v’ zhloveku lirah boshji is ljubesni, fveto shivljenje prizhuje. Salomon uzhi: ,,Boga fe bati, in njegove sapovedi fpolnovati, je vef zhlovek . 44 Prid. 12, i 3 . 10) Vfi ti darovi in karkoli je dobriga , je od fvetiga Duha. §veti Pavel pravi: ,,Da- rovi fo mnogiteri, Duh pa je eden . 44 I. Kor. 12, 3 . — Premif]i, o ljubi krilljan ! fvojo ve¬ liko fpazhenolt, nevarne fkufhnjave fveta, in bofh lahko fposnal potrebo gnade fvetiga Du¬ ha. Profi vedno f’ folsami, de gnado sadobifh, ker fad gnade je fvetoft in svelizhanje. JVt o 1 i t e v. Nebefhki Ozhe! ti fi poflal na fvet fvo- jiga edinorojeniga Sina, kteri je uzhil tebe, tvojiga §ina in fvetiga Duha fposnati, in mo¬ liti; hvaleshen fim ti sa to. Ozhe nebefhki! ti fi ref Ozhe vfiga ufmiljenja; vfi dobri daro¬ vi fo od tebe; ti me ljubifh , ker fi me vlekel k’ febi po Jesufu Kriftufu f’ fvetim Duham ; sa to upam vfe od tebe, in saupljivo profim : Daj mi fvetiga Duha, de bom prerojen, in pofvezhen; daj mi obilnoll gnade fvetiga Du¬ ha ; naj pride fveti Duh v’ me, de bom go- rezh v’ ferzu , rodoviten v’ dobrim, flanoviten v tvojih sapovedih, nepremagan v’ fkufhnja- vah. Pridi, pridi fveti Duh v’ ferza vfih, pre- — 78 — sheni morsloto, daj gorezhnoft in ftanovitnoft , de frezhno dokonzhamo tek fvojiga slavljenja, in pridemo v’ nebefhko kraljeftvo. Amen. §veta Trojiza. C^d fvete Trojize fe ne more drugiga vediti, ko to, kar rasodeta befeda boshja uzhi; vlaki, tudi nar modreji more fvoj um podvrezhi veri. Kar je bilo rasodeto od fvete Trojize, fe more vediti in verovati po naukih katolfhke zerkve. Sam Bog fposna febe popolnama ; nam je ra- sodel, kolikor nam je treba; vfaki zhlovek more per tim okati. — Bog edin v’ natori , in trojin v’ perfhonab , prefeshe vfe nafhe mi- fli. Kako je Bog edin in trojin? Kako je Bog Sin od vekomaj in Bogu Ozhetu enak, ker je rojen od njega? Kako je fveti Duh od vekomaj Bogu Ozhetu in Bogu Sinu e- nak, ker fe is-haja is Boga Ozheta in is Boga Sinu? Kako more biti vfaka perfhona od vekomaj, vligamogozhna, nar fveteji, zhe je vender Je en fam Bog, en fam vligamo- gozhen, en fam fvet? — Take in enake vprafhanja bi bile is zhlovekoviga uma in so- per rasodeto vero, kteri fe more vfak podvrezhi. Skrivnofti fvete Trojize fo bile rasode- te le v’ novi savesi. Judam nifo bile raso- dete savolj njih terdovratniga ferza in mozh- 79 niga nagnjenja k’ malikovanju. Uzheniki ka- tolfhke zerkve fo v’ pervih zhafih prav var¬ no pifali od fvete Trojize, de bi neverniki ne miflili po fvojim flabim umu, de kriftja- ni vezh Bogov molijo. §izer fo bili kriftja- ni fkerbno poduzheni od fvete Trojize. — Nar prej je bila fveta Trojiza rasodeta per Jesufovim kerllu, ker ga je Ozhe rasglafil sa fvojiga §inu, in fveti Duh fe je perka- sal v’ goloba podobi. Mat. 3 , 16, 17. — Jesuf je tudi govoril ozhitno od fvete Tro¬ jize, kadar je fvojim apoftelnam sapovedal: ,,Pojdite, in uzhitp vfe narode, in kerfhujte jih v’ imenu Ozheta, Sina in fvetiga Du¬ ha. Mat. 28, 19. — Jesuf je veliko krat go¬ voril , od nebefhkiga Ozheta, od febe, in od fvetiga Duha, de bi vli verovali, kar rasumeti ni mogozhe. — Zerkev je slo hva- leshna Bogu savolj tih rasodetih fkrivnoh; sa to je sapovedala pervo nedeljo po bin- kufbtnih prašnik fvete Trojize obhajati. To je prav, de ponishno molimo fveto Trojizo, in hvaleshno premiflimo, kaj inf koliko do- briga fmo prejeli od Ozheta, od §ina in od fvetiga Duha. Nault. Trojizo j’ s hi v o vero in fvelim shivlfenjem molili. 1) Moremo ponishno moliti Boga edi- n *& a v’ nalori, in trojniga v’ perfhonah. — 8 o Moliti Boga fe ne pravi le 6 2 * * 5 jesikam, am¬ pak veliko bolj s’ shivo vero, f’ ponishno- ftjo, I’ pokorfhino. Angelji in fvetniki ga molijo f’ trepetanjem , ga hvalijo in povik- fhujejo; tako ti, o krifijan! vfelej delaj. Bo¬ gu vfa hvala gre, in hodi hvaleshen, ker ti je is fofebne milofti dano ga fposnati in moliti. Vefeli fe nad Bogam, nofi ga smi- raj v’ ferzu, imaj ga smiraj pred ozhmi, hvali ga vedno f’ fvetim shivljenjam, bodi mu vfelej pokoren, moli ga is vliga ferza fkrivno in ozhitno; vfe to pa is zhifte Iju- besni do njega. — Kolikor samorefh pofne- maj prebivavze nebefhkiga kraljeftva , od kterih govori fveti Janes: Nozh in dan re- zhejo: Svet, fvet, fvet je Gofpod vfigamogo- zhni Bog! hvala in povikfhanje gre fede- zhimu na tronu od vekomaj do vekomaj. Skr. ras. 4> 8 , 9 . 2 ) Moli Boga ediniga v’ natori, troj- niga v’ perfhonah f’ fvetim shivljenjam. Bog je ljubesen, te ljubi neisrezheno; sa to mu rezhefh saupljivo: Ozbe! ljubi ga tedaj, in is ljubesni mu bodi vfelej pokoren. Otrok bo- shji fi; bodi tedaj v’ refnizi dober otrok. Pre- mifli, kaj pravi fveti Janes: Ne le imenova¬ ni, ampak tudi v’ refnizi fmo otrozi boshji. I. L. 3, l. David vef hvaleshen pravi: „0 Go¬ fpod! kaj je zhlovek, de li ga vifoko po- vsdignil?‘ £ Pf. 8 , 4* Ti, o kriftjan! imafh vezb nagibkov, ko David, Boga ljubiti, hvalil' in moliti , ker vfe dobrote vshivafh v’ ka- tolfhki zerkvi. 3) Shivi tedaj bogabojezhe, ker li otrok nebefhkiga Ozheta, ud Jesufa Kriflufa, pre- bivalifhe fvetiga Duha. Ne podversi fe dru- gimu gofpodarju, ne flushi dvema gofpoda- ma, ampak le vfigamogozhnimu Bogu, ker on fam je Gofpod viih in vliga. On je te¬ bi vfe podvergel , de ti febe njemu podver- shesh, in de bofh frezhen vekomaj. Molitev. O moj, vfih in vliga vligamogozhni edi¬ ni trojni Bog! s’ oblizhjam na tleh te is fcr- za molim in povikfhujem. Ponishno te pro- lim: Odpulli mi moje velike grehe sopcr te¬ be. Nerodovitno vero, flabo upanje, mla- zhno ljubesen lim do tebe imel; moja nepo- korfhina , posabljivolt in nehvaleshnofi: ni odpufhanja, ampak pogubljenja vredna: pa tvoja milofi: je vezhi od moje hudobije. Po- fihmal hozhem tebe neprenehama moliti, in ti ftanovitno flushiti. Pomagaj mi fveto shi- veti, de tebe Ozheta ftvarnika, Sina odre- fhenika, fvetiga Duha pofvezhevavza molim in hvalim vekomaj. Amen. 1 , 6 82 v Sveto rčfhnje Telo. Dobrotljivi Jesuf je po sadnji vezherji po¬ daril sakrament fvojiga telefa in kervi, de bi bil s’ fvojimi vernimi do konza fveta. Ta fveti sakrament je prizhevanje velike ljubes- ni Jesufove do naf; to je sadnja volja ali tefta- ment ljubesnjiviga prijatla in ozheta nafhihdufh; to je jed naf revnih otrok , de v’ nje mozhi sa- moremo v’ pufhavi hudobniga fveta obdati, in v’ obljubljeno deshelo frezhno priti. — Zerkev je bila vfelej hvaleshna dobrotljivimu Jesufu sa- volj tiga fveliga sakramenta. Veliki zhetertik ona obhaja hvaleshni fpomin te velike milofti, ker pa vender tega ne more, kakor sheli , sa- volj fpomina blishne fmerti Jesufove, odloshi do zhetertika po nedelji fvete Trojize bolj zha- ftitljivo in vefelo fvojo hvalo Jesufu fkasati. —■ Defiravno je bila zerkev sa to smiraj hvaleshna Jesufu, vender prašnik f. refhnjiga Telefa ni bil smiraj. Papesh Urban IV. ga je v’ letu 1262 sapovedal. Klemen V. je ponovil to sapoved fhtirdefet let potlej. — Prozefija fe je fhe po- sneji sazhela. Nauk. Terdno verovati in vredno prejemali Jesnja v ’ tim prejvelim sakramenta. 1) Kriftjan, veruj terdno s’ vfo zerkvijo, de je Jesuf Kriftuf Bog in zhlovek v’ tim sa- 83 kramentu, v’ podobi kruha in vina. — Ta je sakrament ali fveta fkrivnoft vere in ljubesni. Jesuf ljubi neisrezheno fvojo zerkev, prej je veliko krat govoril od liga fvetiga sakramen- ta ; on je vligamogozhen, je saftopno govoril: To je moje telo. — To je moja kri. Tedaj veruj vfe, kar zerkev uzhi, deliravno ne mo- refh rasumeti. Hudizh je veroval, de, ako je Kriftuf Sin boshji, kamenje v’ kruh lahko fpreoberne. Mat. 4, 3. Jesuf je v’ Kani Galilej- fki fpreobernil vodo v’ vino ravno tako lah¬ ko je fpreobernil kruh v’ fvoje telo, in vino v’ fvojo kri. — Ravno tako terdno morefh ve¬ rovati, de mafhniki ponavljajo ta zhudesh med fveto mafho, ker jim je Jesuf dal oblaft , rekozh: To ftorite v’ moj fpomin. — Kadar je Jesuf vodo v’ vino fpreobernil v’ Kani Gali- lejfki, ni bila potlej voda; tudi ne voda in vi¬ no , ampak le vino: ravno tako pofvezhen kruh ni kruh, tudi ne kruh in telo , temuzh le telo Jesufovo. Tako tudi veruj od pofve- zheniga vina. Le podoba kruha in vina ofta- ne; li/.er je ravno tifto telo, ki je sa naf krisha- no , in ravno tifta kri, ki je sa naf prelita bila. Ni le telo in kri Jesufova, ampak tudi boshja natora in zhlovefhka dufha. — Jesuf fe v’ podobi kruha in vina daje, de lahko vshiva- nio, kar nam hozhe dati; namrezh febe, Bo¬ ga in zhloveka. 2 ) Kerfhanfka dufha ! hvali Jesufa ufmi- ljeniga ozheta savolj tega fvetiga sakramenta, v kterim njega prejemafh. §ofebno ga hva- (i * 84 Ji : in hvalo prepevaj donafhni prašnik. Glej! Bog je v’ pufhavi redil s’ mano Jude ; Jesuf redi fvoje popotne otroke T’ Tvojim mefam, in T’ Tvojo kervjo. Sakaj ? Sato, de jih po- Tvezhuje , de je v’ njih in oni v’ njem. On Tam je to govoril: „Kdor je mojemefo, in pi¬ je mojo kri, oftane v’ meni in jeft v’ njem. <£ Jan. 6 , 67 . 3) Perpravljaj prav Tkerbno Tvojo du- Tho k’ Tvetimu obhajilu. PremiTli Tvetoft Je- suTovo in nevrednoll Tvojo, de Ti veliko persa- deneTh. — Ako nozheTh k’ bosbji miši per- Ilopiti, ne pojdeTh v’ nebeThko kraljeftvo. Jan. 6 , 54: — Ako prejmeTh JesuTa nevredno, Ti jefh in pijeTh Todbo. I. Kor. 11 , 27 — 29 . Tedaj ti sopet rezhem: Perpravi prav Tkerb¬ no Tvojo duTho k’ Tvetimu obhajilu, 4) Tvoja duTha more biti zhifia: to je, hres Tmertniga greha. — Jesufovo telo je bi¬ lo pokopano v’ nov grob, kako ti TmeTh Jesu¬ Ta v’ nezhedno Terze vseti ? To veTh ; vender premiTli Tkerbno, de kaka fkrita hudobija ne tizhi v’ tvojim Terzu. Ozhifti Te, kadar ho- zhefh nar Tvetejiga prejeti. 5) Tvoja duTha more biti sdrava: to je, bres ljubesni do majhniga greha. Teshko je zhlovek bres viiga greha, pa Taj Tovrasbi vfe grehe, tudi majhne; Tkerbno jih opuThaj; zhe Ti bolj zhifl;, obilnifhi gnado prejmeTh. 6 ) Tvoja dufha more biti lazhna: to je, lazhna JesuTa in njegove gnade. JesuT sheli is ljubesni k’ tebi; ti ga sheli is ljubesni pre- 85 jeti. Ne delaj, ko hinavzi, kteri fo lashnjivo lazhni , vender menijo vredni biti.' Oni mer- mrajo, zhe nifo od fpovednika fpufheni k’ fvetimu obhajilu, in nikoli nozhejo fvojiga grefhniga shivljenja poboljfhati. Ne delaj , ko Judesh , kteri je Jesufa prijasno kufbnil, kadar ga je neufmiljeno v’ fmert isdal. Po- fnemaj poboshne dufhe, ktere is zhifte Ijubes- ni hrepene po Jesufu. 7) Zhe je tvoja dufha zhifta, sdrava, in lazhna, naj le pogodim prejema Jesufa, in obilne gnade bo prejemala. Zhe ni tako, naj fe refnizhno fpokori, de fi pogubljenja ne nakoplje. — Odgovorifh: Ravno tiga fe jeli bojim ; in sato komaj dvakrat v’ letu ali le o velikonozhi perftopim k’ boshji miši. Ljubi moj! premifli dobro, morebiti je ta sgovor pokrivalo tvoje lenobe, ne pa tvoje ponishnofli. -— Tukaj ni prodorno rasgrinja- ti vedi vlih, in fleherniniu po ladni potrebi dajati nauke; vender te profim, faj pomifli- ti, kaj te sadershuje od fvetiga obhajila? Mo¬ rebiti ti ( ljubesen do greha in verni drah ne pudi k’ boshji miši perdopiti. Enkrat ali dvakrat v’ letu vender grefh k’ fvetimu ob¬ hajilu , pa morebiti savoljo ljudi vezh, ko savolj fvoje dufhe. — Poboljfhaj fvoje shiv- Ijenje, shivi fveto, pogodim prejemaj Jesufa v tim fvetim sakramentu, de bo tebi popot¬ na v’ frezhno vezhnod. — 86 — M o l i t e v. O ljubesnjivi Jesuf! verujem tvoji refni- zhni vfigamogozhni befedi, de v’ podobi bru¬ ha in vina h ti Bog in zhloveb prizhujozh. Sahvalim te sa to neisrezheno ljubesen do mo¬ je nevredne dufhe. Ravno to telo, bi ti ga dal v’ fmert, meni dajefh v’ jed; ravno to bri, bi /i jo prelil, meni dajefh v’ pitje, de bi ti v’ meni in jeli v’ tebi bil. Profim , odpubi mi, abo fim te mlazhno ali nevredno prejemal; napolni mojo dufho f’ fvojo lju- besnijo, de fe popolnama osdravi, de hrepe¬ ni po tebi , in te vfelej vredno prejema slabi sadnjo uro. Blagor meni, zhe to milob sado- bim, ker po fmerti bom fhel vshivat, bar sdaj prejemam, tebe mojiga ljubiga Odrefhe- niba. Amen. Angelji varhi. rasnik angeljov varbov je pobavila zerbev is hvaleshnobi do Boga in do njih. Bog da¬ je flehernimu zhlovebu angelja varha, de fe more na tim revnim in sapeljivim fvetu nevarnob ogibati , in frezhno v’ nebefa iti. Angelji radi to flushbo opravljajo, ker ljubi¬ jo Boga in nafhe dufhe. Bog ni potreben an¬ geljov ; on fam naf lahko obvaruje, vender — 8 7 — nam daje angelje varhe, de bi fkasovali veli¬ ko Ijubesen , ktero imajo do naf. — Ravno tako fe rezhe od pomozhi, btero fkasujemo blishnimu, ali jo prejemamo od njega. Bog lahko svelizha, ktere hozhe svelizhati bres naf; vender vfim sapove blishnimu pomagati, mo¬ liti sa njega, ga uzhiti, kvarili, de dolshno Ijubesen eden do drusiga fkasujemo. — Hva¬ limo ufmiljeniga Boga, kteri nam je modre, svefte , fkerbne in mogozhne varhe dal, in bodimo jim pokorni. Nauk. Od ljubesnjive pomozhi angeljov varhov. 1) Vera uzhi, de fo angelji. — Tudi neverniki to vedili, de fo dobri duhovi. Ne¬ verni kralj Ahis je rekel Davidu : „Ti fi v’ mojih ozheh, ko angelji boshji.“ I. Kralj. 29, 9- — Nabuhodonosar kralj, kadar je vidil tri mladenzhe v’ pezhi bres vfe fhkode, je re¬ kel : „Bog je poflal fvojiga angel ja, in jih je refhil.“ Dan. 3 , g 5 . — Per Judih je bila, in per kriftjanih je ta vera od angeljov bolj zhi- fla in terdna. 2) Angelji fo velikiga fpofhtovanja vred¬ na — Bog je rekel Mojsefu: „Pofhljem fvojiga angelja pred teboj; fpofhtuj ga; glej, de ga ne sanizhujefh, ker moje ime je v’ njem.“ Jf. Mojs. 23 , 20, 21, — DanieJ. prerok je vidil v ’ perkasni angelja Gabrijela , m fe je vef tre- — 88 — fel. Dan. 8 , 17 . — Tobija fc je preltrafhil, kadar mu je angelj Rafael pravil, kdo de je. — Marija fe je tudi prellrafhila nad govor- jenjain angelja Gabrijela. — Shene per Jesu- fovim grobu fo fe preftrafhile, kadar fo vgle- dale angelja. — Spofhtuj tedaj, o kriftjan! fvojiga angelja varha, in nikoli ne flori pred njim , kar Boga shali. 3) Angelji fo nafhi ljubesnjivi pomozhni- ki. — Oni naf ljubijo, nam pomagajo j naf obvarujejo. David pravi: Gofpodovi angelj fe bo okoli bogabojezhih vflavil, in jih bo re« fhil. Pf. 53, 8. — Lot je bil refhen is So¬ dome od dveh angeljov. — Tobija je bil ob¬ varovan na poti. — Daniel je bil obvarovan v’ levnjaku. — Trije mladenzhi fo bili ohran¬ jeni v’ gorezhi pezhi. — Peter je bil refhen is jezhe. — Kdo more vfe dobrote angeljov varhov povedati? — Upaj tedaj, o kriftjan! v’ pomozh angeljov, slafti ako li v’ nadlogah savolj zhafti boshje; pa varuj fe predersno upati, ali iti radovoljno v’ nevarnoft; defirav- no je Bog fvojirn angeljam sapovedal tebe va¬ rovati, in tako rekozh na rokah noliti, ven- der ne fkufhaj Boga. Mat. 4> 6 , 7 . 4) Premifli neisrezheno sveftobo ange¬ ljov varhov. Oni ne sapufte zhloveka, zhe je tudi sapufhenja vreden, temuzh zhe je hudo- bnifhi , bolj fi persadevajo ga poboljfhati. Zhe fe grefhnik poboljfha, fe angelj lilno vefeli, in vli drugi v’ nebelih nad poboljfhanim grefh- nikam. Luk. i5, 10 . Vfe to je is sgolj lju- 89 Lesni do nafhe dufhe.. — Kriftjan moj! ubo- gafh fvojiga angelja varha? koliko fkerbifh sa fvojo dufho ? Angelj vareh fi bres vfiga fvo¬ jiga dobizhka veliko persadeva tebe svelizha- ti; ti sa fvojo vezhno frezho ne fkerbifh ? O flep zhlovek! tako vrazhujefh ufmiljenimu Go- fpodu in fvojimu dobrotljivimu angelju var- hu? Prolim te : Ne shali Boga , ne shali nje- goviga angelja. Na fodni dan bofh fvojiga angelja varha imel toshnika, ne pomagavza pred fodnikam, ako ga sdaj sanizhujefh in hudo delafh pred njim. i Molitev. Ozhe nebefhki! tvoja miloft je neisrezhe- na do mene, ker li mi eniga fvojih angeljov dal sa varha. Ti lx fvojim angeljam sapove- dal naf varovati, de ne opefhamo, in varno hodimo po ti sapeljivi pufhavi, de pridemo frezhno v nebefhko kraljeftvo. Vidim in fpos- nam , de je moja dufha tvojim ozhem ljuba; slo fi bom persadeval jo svelizhati, de tebi in tvojimu angelju dopadem , in de vezhno fre¬ zho sadobim. O ljubi angelj vareh! tudi te¬ be sahvalim sa veliko fkerb, ki jo vedno imafh sa mojo dufho. Spofhtoval in poflufhal te bom , de bom v’ tvoji drushbi hvalil Boga ve¬ komaj. Amen. 9 « Sladko ime Marija. Bog je hotel, de je bilo fveto dete /Vetiga Joahima in fvete Ane imenovano Marija. — Marija pomeni gofpa ali oblaftnizo, tudi sves- do. Marija je ref gofpa ali oblaflniza od Bo¬ ga povsdignjena zhes vfe ftvari. Ona samore sa nafho frezho veliko per Bogu. — Svesda je tudi imenovana, ker nam fveti na tim tam- nim neftanovitnim fvetu, de ne sajdemo. — O kriftjan! ki hodifh po tim sapeljivim fvetu, ne odverni fvojih ozhi od Marije. Zhe vda¬ ne vihar fkufhnjav in teshav, klizhi v’ Mari¬ jo. Zhe fi v’ ftrahu savolj fvojih grehov , ne obupaj, ampak klizhi Marijo na pomozh , de ti pomaga duha pokore in odpufhenje od ufmiljeniga Boga sadobiti. Marijo imaj v’ fvo- jim ferzu in na jesiku: ona naj ti bo sgled tvojiga shivljenja, in ne bofh nikdar safhel. Nauk. Marijo po veri zhajiili. t) Povikfhaj Marijo, ki jo je fam Bog povikfhal. Ona je polna gnade, velika pri- jateliza boshja, mati Odrefhenikova, pomozh- niza vfih vernih. Apoftelni fo Marijo v’ zha- fh imeli, uzheniki fo od nje vifoko pifali; kri- ftjani vfih zhafov fo jo zhaflili, in fe ji perpo- rozhevali; vfi verni do ltonza fvela jo bodo 9 1 frezhno imenovali, perdrushi fe jim tudi ti. Brumna shena poflufhajozha Jesufove noul3veti Makar je bil rojen v’ velikim meku Alekfandrii okoli 3o6 let po Jesufovim rojkvu. §’ pomozhjo gnade je she v’ mladofti dobro fposnal nevarnoft fhumezhiga sapeljiviga fveta, in je hitel v’ pufhavo, de hi v’ pokori shivel. De hi ne safhel, ali ne pefbal na pravi poti vezhniga svelizhanja, je fhel k’ fvetirnu Antonu pufhavniku, pod kteriga oblalljo je vezh let shivel, in od njega le je uzhil ponish- noft, pokorjenje in vfe kerfhanfko zhednolli k 1 svelizhanju potrebne. Vfa njegova fkerb je bila Bogu flushiti v’ refnizi, in nikai* proftora dati budizhu s’ mehkim in lenim shivljenjam. Je bral, pre- mifhljeval, molil in delal neprenehama. Nikolj ni s’ jedjo, s’ pitjam, f’ pozhitkam popolna- ma flregel fvojimu flabimu in trudnimu telo- fu. — V’ vfih fvojih dobrih delih je ponishen oftal, in defiravno mafhnik , od vfih zhefhen in fpofhtovan, je hotel biti sadnji vfih drugih , farno v’ pokori pervi. Smiraj je bil poln mozhnih shelja, vfe do¬ bro pofnemali , kar je per drugih vidik Sve- dil je, de fveti Pakomi, duhovni ozhe veliko brumnih pufhavnikov, fofebno poboshno shi- vi, in je fhel v’ nesnanih oblazhilih pred nje¬ gov klofhter, in je tako dolgo nadleshno pro¬ fil , de fo ga vanj vseli. V’ klofhtru je pre- zhudno shivel, in fvoje telo tolikanj pokoril, de fo ga pufhavniki imenovali zbloveka bres telefa. Sveti Makar, ko je bil fposnan od fveti- ga Pakomija, fe je vernil k’ fvojim pufhavni- 1 Ul kam, klerih duhovni ozhe je bil. Prozh je fhel is tiftiga klofhtra fofebno salo, ker je bil od vlih fpofhtovan, in fe je bal od napuha fkufhan biti. Defiravno je Bog dal fvojimu fvetimu Makarju zhudeshe delati, vender ni bil bres fkufhnjav. Ta mu je bila fofebno nadleshna, de bi v’ Rim fhel. §posnal je, de je famota flabimu zhloveku varnifhi, in je ferzhno pre¬ magal nadleshno fkufhnjavo. §veti Makar je po vfih sapovedih shivel, in v’ veliki ftarofti v’ Gofpodu safpal v’ letu 3g4 ali 3g5 po Jesufovim rojftvu. Nault. Is njegoviga shivljenja. §vcti Makar je v’ fvoji mladofti Bogu flushil in beshal pred sapeljivim fvetam v’ pufhavo. — Mladoft ima veliko fovrashnikov , veliko fkufhnjav, pa malo modrofti. Poshe- Ijenje 'je per mladih hujfhi, savoljo tiga fo vfe fkufhnjave, nevarnifhi. — Kriftjan! sveft bodi Bogu v’ fvoji mladofti, in bofh lahko svelizhan. Ako fe v’ mladofti fpridifh, tesh- ko fe bofh poboljfhal. •— Beshi pred hudo¬ bno mnoshizo; beshi v’ pufhavo. V J pufha¬ vo ne morefh iti , kakor fveti Makar in dru¬ gi, pa ljubi famoto, varuj fe kolikor morefh nepokojniga fhumezhiga fveta. V’ famoti bofh 112 loshej fposnal Boga in Tebe; bofh raji molil in nedolshnoft ohranil. Ne bodi nikoli v’ fvojih ozheh premo- der, ker nili fam moder; zhe fe fam na - fe holj sanafhafh, loshej bofh sapeljan. Morebiti tvoja modroll ni drugiga ko posheljenje, na¬ puh in terdovratnofl;. §premifli pred Bogam fvoje ferze. Isberi fi, ko fveti Makar, dobri- ga in fvetiga fvetovavza. Hudobnik je flab fvetovaviz. Kdor ni febi dober, kako bo tebi? On bo govoril po fvojim fpazhenimu ferzu, in tvoje posheljenje bo flabimu fvetu rado per- volilo. S’ ravnim ferzam ifhi modrofti in jo bofh nafhel. Ne shivi nikoli v’ lenobi, ker lenoba je veliko hudiga nauzhila. Delaj rad, in po- terpeshljivo pofhtene dela fvojiga banu, de boshjo voljo dopolnujefh. Le dela ti je pre¬ malo : poflufhaj, beri, premifhljuj fvete nau¬ ke , de bo tvoja dufha s’ boshjim Duham polna, in v’ njem mozhna. Zhe to delafh, bofh fvoje dela pofvezheval, bofh Boga smi- raj v’ ferzu nofil, in fkufhnjave to ne bodo premogle. Vedno sheli in ii persadevaj, ko fve¬ ti Makar, bogabojezhe pofnemati. — Hudo, in dobro boljfha dobrosheljniga krilljana. — Hudo ga shali , ker je Bog rasshalen od hudi- g a , ga ponishuje, ker vidi nefrezho drugih, in ga zhujezhiga dela, de bi ne padel v’ po¬ gubo. — Dobro drugih ga vnema, sheli, i n fi persadeva ravno tako shiveti. On je kn la- 1 — 113 — komnik, kteriga shelje nifo nikdar fite; smi- raj boljfhi prihaja; tudi per majhnih rezheh dufhniga dcbizhka ifhe; vfe perloshnofti na to oberne, de prijetnifhi Bogu podaja. Ti ravno tako delaj, in bofh vekomaj frezhen. Molitev. Viigamogozbni Gofpod! ponishno pred teboj fposnam, de ti do sdaj nifim refnizhno flushil. Kar je moje ferze bolj fpazhilo lim ifkal; zhe fo bile greha perloshnofti nevar- nifhi, raji fim jih imel j le flabim fim rad verjel, fvetim opominjevavzam fim fe uftav- Ijal; nizhemerne in kratkozhafne opravila fim ljubil; potrebne dela nepoterpeshljivo in fvete malopridno opravljal, per vlih rezheh hm le fvojiga vefelja ifkal: hudobne fim po- fnemal, s’ njih flabim shivljenjem fim fvo- je grehe isgovarjal; dobre ljudi in njih dobre dela fim sanizheval. •— Kaj mi je ftoriti ? Upam v’ tvojo nefkonzhno miloft; profim te sa gnado, poboljfhati fe shelim, shal mi je savolj vfih mojih grehov; febe bozhem sapuftiti, le tebe ifkali, in le tebe fe dershati, de te bom po fmerti prijasni- ga nafhel. Amen. f. —' **4 III. dan profenza. t i Sveta Genovefa , deviza. 4 Sveta Genovefa je bila rojena oboli leta 422 hliso poglavitniga mefta Parisa. Njeni ftarfhi fo bili katoifhke vere , pa uboshni. Sveti Ger¬ man fhkof je rccmo grede vidil to majhino deklizo, in je is njeniga lepiga sadershanja fposnal, de bo ona velika fvetniza. Ta fveti fhkof jo je lepo uzhil, fofebno ji je pcrpo- rozhal snotranjo in sunanjo ponishnoft fkerb- no ohraniti, v’ zhiftofti shiveti, in nizhemerne , oblazhila sanizhevati. Majhina in nedolshna Genovefa je te fvete nauke v’ ferzu ohranila, in po njih shi- vela. Ona je bila rada doma , dolgo je pre- mifhljevala in molila, vedno fe poftila, v’ zhi- ftofti in v’ vlih zhednoflih shivela, de bi Jc- sufa, sheninu zhiftih dufh dopadla. Njeno zhifto ferze je bilo Bogu prijetno prebivalifhe. §veta Genovefa je veliko preganjanje ter- pela. §tara navada je na fvetu, de Jflabi sa- nizhujejo dobre. Rekli fo ji hinavka, zoper- niza in kar fo mogli fhpotljiviga; ker je bila smiraj bolehna, fo djali, to je fhtrafinga nje¬ ne hinavfhine in drugih grehov. Ona je mol- zhala, vfe voljno preterpela, molila sa fov- rashnike, in nikoli opuftila fvojiga dobriga shivljenja. Ob njenim zhafu je prifhel na Franzo- fko neufmiljeni kralj Atila , fhiba boshja ime¬ novan, s’ veliko vojfko. Vli fo hotli is Pa- risa sbeshati v’ terdne mefta, Genovefa jim je branila rekozh: Mefta, v’ ktere miflite iti, bodo rasdjane, timu medu pa nizh hu¬ di ga ne bo. Pofmehovali fo fe ji, pa re- fnizhno fe je sgodilo tako, in potlej fo jo v’ zhafti imeli. Bog ji je dal mozh zhudeshe delati, in njeno ime je dalezh flovelo. Zlo fveti §imeon §tilita, vezh fto milj dalezh od nje, je svedel njeno fvetoft, in fe ponishno nje¬ nim profhnjem perporozbal. — Shivela je fkoraj devetdefet let, in je safpala v’ Go- fpodu 3. dan profenza v’ letu 5ii ali 5i2. Bog ji je dal po fmerti tudi dofti zhude- shev delati, ker je hotel fvojo ponishno flu- sbabnizo tudi na semlji povikfhati, de bi verni njeno sglede raji pofnemali. Nauk. Is njeniga slavljenja. Vlim, pa fofebno mladim, fo nauki fvc tiga Germana potrebni v’ ponishnofti, v’ zhi- ftofti shiveti in nizhemerne oblazhila sani- zhevati. Kdor hozhe dufhno nedolsbnoft ohra¬ niti, fe more bati fvetu dopafti. Kdor nofi prevsetne oblazhila, kashe pofvetno ferze , in de bolj fkerhi sa telo, ko sa dufho. Modri 8 * pravi: ,,Telefno oblazhilo pokashe zhloveka.“ §irah. lg, 27. §veta Genovefa je bila sanizhevana in obdolshena, pa ona je voljno vfe preterpe- la, molila sa fovrashnike, in v’ dobrim da- novitna odala. Kri ft ja n moj! ti ravno tako delaj. Zhe fe jesifh in kolnefh hude je- sike, ni prave ponishne poterpeshljivolli v’ tebi. Bolji ti je sanizhevanje , ko hvala. Zhe fe hujfhi jesifh, hujfhi terpifh. Slabi jesiki fo ko ofe, zhe fe jim bolj branifh, huji ti filijo v’ obras. Molzhi, preterpi, moli in danoviten bodi v’ dobrim. Zhe oddopifh od dobriga savoljo flabih jesikov, fi hinaviz in rasodevafh fvojo hinavfhino. To je snam- nje, de ne flushifh Bogu savoljo njega famiga. Ona je dolgo shivela, ako je bila ravno smiraj v’ podih in v’ pokori. Ne pofhlufhaj fvojiga hudiga posheljenja, de bi ti podi fhkodvali. Bodi smiraj sdershljiv, in podi fe rad po navadi dobrih , to bo sdravje dufhe in telefa. Podi fe na fkrivnim , kadar li fam svolifh pod; podi fe ozhitno, kadar je ozhitno sapovedan. Premehki kridjani fe boje fvoji- rau telefu fhkodvati s’ podam; zhe plefhejo vfo nozh, zhe veliko terpe, ker fvojimu hu* dimu posheljenju dreshejo, tiga fe ne boje; le takrat, ko samore lelefno terpijenje dufhi po¬ magati, fe boje. Ne shivi mehko, ker mehko shivljenje ni kerfhanfko. Kridjani fploh miflijo , de je 11 7 mehko shivljenje le per bogatih; ti fe motijo, ker samore biti tudi per ubogih, kteri veliko terpc, in fe vedno trudijo. Mehko shivljenje je per tih, kteri po fvoji fpazheni volji shi- ve. Veliko jih je, ki fe netrudno trudijo sa shivefh, sa pofvetne dobizhke, sa ftreshbo Tvo¬ jim pozhutkam : kaj to pomaga , zhe terpe le sa telo, sa dufho pa jim ni mar? Pijanzi, ne- zhiftniki, prevsetniki in drugi taki veliko ter¬ pe, de bi samogli po fvojim gerdim poshelje- nju shiveti. Eni fo ognjeni sa fvet, pa v’ mo¬ litvi, v’ poflufhanji boshje befede, in v’ dru¬ gih fvetih delih, fo leni in safpani; drugi fo, tudi per teshkih delih, polni norofli, gerdiga govorjenja in veliko hudiga. Vfi ti in drugi taki fo mehkiga shivljenja. — Svoje hude shel- je premagovati, v’ duhu pokore voljno terpeti, vfe nadloge savoljo Boga preterpeti, in vfe kerfhanfke dolshnolti fpolnovati, je vfim sapo- vedano, kdor tiga ne dela, mehko shivi. Vfi fe morejo pokoriti, lenobo premago¬ vati , ferze in pozhutke pod sapovedi devati. Pokorjenje je potrebno pravizhnim, de ne gre- fhe, je potrebno grefhnikam, de fe pobolj- fhajo, in je potrebno poboljfhanim , de ftano- vitni oftanejo. Poflufhaj fvetiga Pavla: „Ta- rem fvoje telo, in ga v’ fushnofl; devam , de savershen ne bom.“ I. Kor. g, 27. — Tudi: „Umiranje Jesufovo na fvojim telefu nofim.“ K° r > 4 , 10. — Kdor tiga ne dela, mehko shivi, in bo savershen. — U.8 — Molite v. O Jesuf! sgled ojftriga shivljenja in veli- kiga pokoj-jenja , ponishno fposnam, de fim lilno delezh od tvojih sgledov in naukov. Ti li od rojftva do fmerli veliko in rad terpel sa svelizhanje moje dufhe, jeti pa vliga terplenja vreden hm fe terplenja ogibal. Zhe fim terpel, fim nerad , le sa telo, bres duha pokore. Tvoji fvetniki fo vefeli bili tvojiga terplenja in bole- zhin deleshni biti , jeli pa fim ljubil in ifkal le, kar je moje grefhne pozhutke vefelilo. V’ dobrotah fim bil hudobnifhi; zhe fo me sade- vale nadloge, fim bil nepoterpesbljiv. Sdaj fpo¬ snam fvojo prašno in hinavfko bogabojezhnotl, ker tudi dobre dela fim dopernafhal savoljo fe- be, savoljo hvale, savoljo pofvetniga plazhila. O Jesuf napolni me s’ fvojim duham, de bom tvoj uzhenez, de nikoli febe, temuzh smiraj te¬ be ifhem , de bom tvojih bolezhin tukaj dele- shen, in potlej tvojiga kraljeftva. Sveta deviza Genovefa profi Jesufa sa me in sa vfe mehke krilljane, de samoremo po voski poti terplenja in premagovanja v’ nebefa priti. Amen. IV. dan profenza. t Svela sSinkletika , deviza. Imenitnoll, bogaftvo, lepota je prav redko f’ fvetolljo v’ mladim zhloveku sdrusheno , pa lig fveta §inklelika je vfe te sadershke s’ pomozhjo gnade premagala. Ona je bila rojena v’ veli¬ kim in fpazhenim medu Alekfandrii od boga¬ tih karfhev. Njena frezha je bila, de je ime¬ la prav bogabojezhe karfhe, kteri fo jo s’ vfo fkerbjo v’ boshjim krahu sredili. Ona je bila filno bogata in lepa. Kadar je bila odrafhena, je fvoje devifhtvo Jesufu v’ dar dala sa vfelej. Bogato bi fe bila lahko omoshila, pa llanovitno je oflala v’ fvojim fklepu. Doma je rada bila, ponishno in fra- moshljivo je bilo njeno ohlazhilo; fkerbno fe varovala tudi hudobnih shenfkih, pridna je bila, premifhljevala fvete refnize in molila neprenehama. Njeno fofebno vefelje je bilo s’ Jesufam fe pogovarjati, velikokrat ga je po imenu klizala, in djala: Ljubi Jesuf! prelju¬ bi , sa me krishani Jesuf! ti fi vef moj, in jek fina vfa tvoja. Ker je ona do Boga nar- vezhi dopadajenje imela, ni hotla od fhume- zhiga fveta nizh govoriti, nizh poflufhati: od fvojih dobrih del je rada molzhala, in tudi pred domazhimi jih je fkerbno fkrivala, ker fe je bala od napuha fkufhana biti, in ker je hotla le Jesufu dopaki. Starfhi fo ji pomerli, ko je bila fhe mlada, prodala je vfe fvoje veliko premoshe- nje , in med uboge ga rasdelila. Po tem je fhla v’ domazhe pokopalifha prebivat. V’ ti¬ kih zhafih fo bile pokopalifha bogatih preftor- ne , in fo imele kamre sa prebivalifhe shivih. 120 Ondi je bil« v’ delu, v’ podu, v’ molitvi. Od nevofhljiviga hudizha je bila hudo fkufhana , pa ona je s’ ljubesnijo do Jesufa f’ podam, in f’ folsami vfe fkufhnjave frezhno prema¬ govala. Sinkletika je povfod flovela. Bogate devi¬ ze in imenitne shene fo jo obifkovale , in fo fe nad njo zhudile. Zhudile fo fe nad njo, de mlada, lepa in bogata je vfimu fvetu flo- vo dala is ljubesni do Jesufa. Shelele fo po fvoji mozhi ravno tako shiveti, in fo jo profi¬ le sa svelizhanfke nauke. Ona fe je dolgo bra¬ nila druge uzhiti, vender permorana je djala : „Kdor hozhe dopajii Bogu, more vreden fad pokore delati; nikdar mehko shiveti; fvoje te¬ lo pokorili; pred vjimi hudimi beshali; v’ f'a- moti, v ’ pojiu, molitvi Jianovilen biti; ni¬ koli v ’ fe upati, temuzh le n’ gnado fve- iiga Diiha; radovidnoji in radovednoji pre¬ magovati, fvoje mifli vedno v’ nebefih imeti.‘ ( To je sapopadik njenih fvetih naukov. Ona je bila she ofemdefet let ftara, in polna dobrih del; pa Bog je hotel po nji sgled velike poterpeshljivofti drugim dati. Tri leta je bila bolna, de nikoli ni pozhitka ime¬ la. Sadnje tri mefze je bilo njeno nedolshno telo ena farna rana; nar boljfhi in poterpesh- Ijivifhi prijatlize fo komaj per nji preftale. Umerla je peti dan profenza okoli 36o po Je- sufovim rojftvu. 12 1 Nauk. Mogozhe je v’ nebefa priti. §veta Sinkletika uzhi, de moremo v’ nebefa priti, pa tudi de moremo sa nebefa veliko terpeti. Ona je bila mlada, lepa, bo¬ gata in v’ fredi velikiga fpazheniga mefta, pa fe ni dala smoliti, temuzh je Bogu svefto in flanovitno flushila do fmerti. Fiavno tako mo¬ ramo mi, de fvojo edino neumerjozho dufho svelizhamo. Nekteri miflijo bres terpljenja v’ nebefa priti, kar ni ref. Kriftuf pravi: „Voske fo vra¬ ta in tefna je pot, ktera v’ shivljenje pelja.“ Mat. 7, 14. §vetniki fo bili v’ famoti, v’ po¬ li u, v’ molitvi, v’ shalofti, v’ pokori ftanovi- tni, vender fo srniraj trepetali. Sdaj pa grefh- niki v’ fmehu, v’ igrah, v’ norzhijah, v’ po- shrefhnofti vender le upajo v’ nebefa priti. O neumni! Drugi miflijo, de je nemogozbe dufho svelizhati! pa morebiti te mifli svirajo is lju- besni do greha, ker fe jim ne ljubi flabo natoro premagovati. Oni fi is lenobe smifh- ljujejo veliko tesho v’ sapovedih, in sato mi¬ flijo , de je nemogozbe po volji boshji shive- ii. Oni fo enaki lenimu otroku, kteri fe ozhe- tu vedno odgovarja: Ne morem; v’ refnizi pa nozhe. Kdor ima ferze po Jesufovih naukih, mi- fli , de le f’ terplenjem in premagovanjem fe 122 pride v’ nebefhko kraljellvo, vender fe samore , priti, in fleherni pride, kteri f’ pomozhjo gnade boshje refnizhno hozhe. Ref je to , ra- tora je flaba, fovrashnikov je veliko; pa kar ni zhloveku mogozhe, je Bogu mogozhe , ker vfe samoremo s’ njegovo gnado. Sapovedi fo ref butara in jarm fprideni natori, s’ gna¬ do boshjo je ta butara lahka, in ta jarm fla- dak. Kar fo perute ptizam , to fo sapovedi zhloveku. Ptize ne teshe perute, ampak ji flu- shijo k’ letanju, tudi soper mras in mozho ; ravno tako ima zhlovek, kteri Boga refnizhno ljubi, v’ sapovedih vfo pomozh. Kdor najde Boga s’ pravo vero, in ga is vliga ferza ljubi, noli butaro njegovih sapoved, ko zhlovek, ki saklad najde in ga nefe domu. Teshko nefe, pa lahko nefe, in terpljenja ne zhuti, ker vefelo terpi. O krilljan moj, sakaj fe te sdi, de pre¬ veliko terpifh sa svelizhanje fvoje dufhe ? Ti terpifh lilno veliko sa fvet, morebiti terpifh veliko sa pekel, morebiti vezh terpifh sa pe¬ kel , ko bi bilo treba terpeti sa nebefa. Te¬ daj fi vero saflonj prejel, ker fe tako gerdo motifh v’ fvojih miflih. Obudi in obuduj shivo vero, in fposnaj vrednoft fvoje dufhe; upaj v’ ufmiljeniga Boga, in ga is ferza profi, de pomozh gnade sadobifh. Le verjemi mi» de tvoja flaba natora povikfhuje tesho bosh- jih sapoved, ker ji greh dopa^le. Hitro in ferzhno fe podaj na pot svelizhanja, po kte- 125 ri fo fvetniki hodili. Kar fo oni samogli, sa- morcfh tudi ti.—Moli is ferza: Molitev. O moj Bog! ponishno fposnam, de lim do sdaj premalo fkerbel sa fvoje svelizhanje, fim shivel do sdaj v’ srnoti; fvetu lim flushil. in le sa telo fkerbel , vender lim upal v’ ne¬ bela priti. Moj preljubi Svelizhar mi je pravo pot kasal s’ kriškem , fvetniki s’ krishem oblo- sheni fo hodili sa njim, jeli: lim hodil po poti pogubljenja , in shivel bres vfiga ftrahu. Sa na¬ prej , o Jesuf! fe bom le tebe dershal in po tvojih sapovedih shivel. Tvoje sapovedi fo bile moji pokasheni natori teshka butara , ker lim radovoljno ljubil greh , pa vfe samorem , ako mi pomagafh : tvoj jarm mi je bil teshak le sa to , ker nifim tebe ljubil. Daj mi po fvoji ve¬ liki milofti ljubesen do tebe; napolni me s’ nebefhko fladkoftjo, de vefelp terpim, de pre¬ magujem nadleshne fkufhnjave, de ftanovitno tebi flushim , in v’ fveti drushbi tvojih fvetih tebe hvalim vekomaj. Amen. V. dan profenza. 1 Simeon ( Stiliia, pufhavnik. ( ^veti §imeon, imenovan Stilita, ker je vczh let na llebru kal, je bil prezhuden fvet- 124 nik, nad kterjm jo Bog kasal vfigamogozKnoIl fvoje gnade. Njegov ozhe je bil pallir, in tu¬ di on je shivino pafel do trinajftiga leta. Sgo- dilo fe je, de je velik fneg padel, de ni mo¬ gel na pafho gnati. Takrat, fhe otrok trinajll let flar, gre v’ zerkev molit, in flifhi brati is e- vangelja : „Blagor shaloftnim, ovefeljeni bodo! Blagor zhiftim, Boga bodo gledali!“ Te befe- de fo ga mozhno fpodbodle , pa umeti jih ni mogel. Vprafha ftariga bogabojezhiga pufhav- nika , kako fe morejo te befede saftopiti ? Pu- fhavnik mu pove, de te govore od laftniga satajenja in od kerfhanfkih zhednolt, ki jih je k’ svelizhanju treba. Skerbno ga fhe vprafha: Kako sadobi zhlovek svelizhanje? Starzhek mu odgovori: Shalovati in jokati more zhlo¬ vek savoljo fvojih grehov, ker je s’ njimi Bo¬ ga rasshalil, fveta ne ljubiti, poftiti fe, moliti, zhuti zhes fvoje posheljenje ; revfhino , lakoto , sanizhevanje, preganjanje in vfe nadloge volj¬ no preterpeti, in nobeniga prepovedaniga ve- felja tukaj ne vshivati. Saftopifh to, moj ljubi otrok? Bog ti daj tako shiveti! §imeon je bil fkosi ferze prefunjen od tiga fvetiga govorjenja, je ponishno in gore- zhe profil Boga sa gnado, de bi s’ njo bodil po poti svelizhanja. §hel je v’ pufhavo, ondi je bil nektere dni. Vef ognjen sa svelizhanje pride v’ neki klofhter, poklekne pred vikfhi- ga v’ klofhtru, profi ponishno ga v’ klofhter vseli, kar je tudi fprofil. V’ klofhtri je, ako ravno fhe otrok, nar ojftrejfhi shivel memo 120 vfih drusih. Stanovitno je molil, vedno fe poftil, in nikoli ni dal pozhitka fvojimu telefu. Vikfhi tega klofhtra ga je poflovil, de bi nje¬ govo preojltro shivljenje ne bilo nevaren sgled drugim pufhavnikam. Sveti Simeon pokoren sapulli klofhter, in potlej je fhe ojllrejfhi shivel. Na sadnje li je prebivalifbe svolil vifok lleber, na kterim je, kakor pravijo, 4o let Hoje shivel: ondi je pre- llal lakoto, shejo, vrozliino, mras in veliko drusiga hudiga. Vezh let je sbe shivel v’ pufhavi, de je njegova mati fhe le svedla, kje de je, in kako fveto de shivi. §ilno je shelela, ga fhe enkrat viditi in s’ njim govoriti. Pride k’ njemu, od vefelja fe sjoka nad njim, in mu rasodene fvo- je lilne shelje ga viditi. Tolashi jo rekozh: Nikar ne shalujte, ljuba moja mati! fej fe bo- * mo vidili v’ vezhnim boshjim kraljeftvu. U- merla mu je mati sraven njega. Vef shaloften joka in moli rekozh: „Gofpod naj te vsame v’ fvoje vefelje, in plazha naj ti bolezhine, trud in fkerbi, ki ii jih imela savoljo mene. O Gofpod! ki na Kerubinih fedifh, vfe je v’ tvoji oblaki; ti li obljubil nebefa vfim, ki te ljubi¬ jo , ti klizhefh in jemljefh dufhe pravizhnih v’ fvoje kraljekvo, in vershefh hudobne v’ po¬ gubljenje, vsemi nje dufho v’ prebivalifbe na- fhih fvetih ozbakov, sakaj vfe je v’ tvoji obla¬ ki od vekomaj do vekomaj.“ Amen. Bog je po njem s’ zhudeshi fvojo vliga- niogozhnoft rasodeval; veliko ljudi je savoljo 126 njegoviga fvetiga ojftriga shivljenjla It’ njemu perfhlo, fe mu v’ molitvi perporozhevali , in l ftarofti; sadofti je, de Jesufa v’ ferzu imafb- On jim odgovori: Ne obshalovajle mene, ie ' i49 muzh febe. Jeft fim perpravljen ne le enkrat, ampak tavshentkrat sa Kriftufa umreti, ker je tudi on sa me umeri. Kadar oblallnik vidi njegovo ferzhno fta- novitnoft, ktero je on terdovratno nepokorfhino miflil, ga je ukasal umoriti. Is nekterili hefe- di fvetiga Basilija fe fklene, de je fveti Gordi v’ ognji Tvoje shivljenje IkleniK Nauk. V' Jleliernirn Jtanu je n\ogozhe dafho sve- lizfiati. *■ Sveti Gordi je bililotnik, in prizhuje, de je mogozhe v’ vfakim ftanu dufho svelizhati. Soldafhki lian je zhaftit, pa fjabimu zhlove- ku je nevaren. Vojfbak sa fvoio deshelo vnet, sveft fvojim vikfbim, tudi s’ nevornoftjo fvoji- ga shivljenja , ferzhan soper fovrashnike , ven- der v’ fredi morije ufmiljen, pravizben in bogabojezh, je fofebne .hvale vreden.— Ne le fveti Gordi, ampak tudi veliko drugih vojfha- kov je fveto shivelo , in tudi sa vero shivlje- nje dalo. Neverni zefaj’ji nifo imeli bolj sve- ftih foldatov, ko fo bili kriftjani, ker oni fo jim bili svefti savoljo Boga! pa tudi fo raji dali vfe , in tudi shivljenje, ko odftopiti od Bo¬ ga. Kdor je od vikfhih v’ foldafhko flushbo poklizan , more perve verne pofnemati; naj bo sv eft, bogabojezh irt poterpeshljiv, in bo veli¬ ko plazhilo od Boga prejel. Lashnjivi prijatli fo obdali fvetiga Gor- dija , in fo skeleli ga odverniti, pa nifo nizh samogli opraviti. Oni fo miflili ufmiljeni biti, pa fo bili neufrniljeni. Kriftjan moj ! ljubi Boga, in bofh flabe prijatle ne le hitro fpos- nal, ampak tudi ferzhno odpravil. Dobrih prijatlov je slo malo. Vfaki da fvoj fvet, ka¬ kor mu je , adi ni refniza per ferzu. Ni tvoj prijatel ta , kteri fe tebi perlisuje ; in ni tvoj fovraslmik ta , kteri tebe fvari. Varuj fe pri- jatla nebogabojezhiga ; kdor ne ljubi Boga, ne more ne Jebe, ne tebe prav ljubiti. Tudi ti bodi s’ drugimi pravizhen in refnizhen. Pre¬ ljubi moj! fpremifli fvoje ferze; morebiti vfa- kiga poflufhafh, ako te ravno sapeljuje; mo¬ rebiti fe bojifh skaliti zhloveka, tudi kadar ne morefh njemu in Bogu dopafti. Tebe vprafha fveti Avgufhtin ; Kaj bi ti sazhel v’ bolezhi- nah , ker fe neumno bojifh befedi ? — Poflu- fhaj in vbogaj prijatla dobriga fveta, in tudi ti uzhi druge po volji boshji. Sveti Gordi in vli fvetniki fo bili ferzbni in ftanovitni , ker fo vedno pred ozhmi imeli prihodno shivljenje. Lepe nebefa, ftrafhni pe¬ kel in nefkonzhno vezhnoft fo oni smiraj pre- mifhljevali : sato fo bili v’ dobrim ftanovitni. Slep grefhnik! ljubesen do Boga nima mo- zhi v’ tebi, ker ljubesen do greha le bolj neobzhutljiviga dela. Kaj je ftoriti ? Premi; fhljuj faj vezhno pogubljenje , de te ho fker* belo, de bofh is ferza molil, de greh opti' ftifb , in fzhafama opravizhenjs sadohifh. Ve- — 1 5 1 — dno premifhljuj befede Jesufove : „Poberite fe od mene vi prekleti v’ vezhni ogenj!“ Ako bofh fkerbno to pravizhno fodbo premifliljeval, bofh faj nekoliko sapopadil hudobo greha. Greh permora ljubesnjiviga in ufmil jeniga Jesu- fa, obfoditi dufho v’ pekel, sa ktero je vfo fvojo prefveto kri prelil. Zhe ti oftanefh ter- dovraten, bofh v’ neisrezhenih bolezhinah ve¬ komaj. V’ peklu te bo veft pekla, ker fi bil toljkanj gnadam nehvaleshen. V’ katoljfhki zerkvi vshivafh vfe dobrote, pa sanizhujefh gnado, sapovedi, boshjo befedo , sakramente in vfe. Sato pravim , veft te bo pekla neisrezheno in vekomaj, ker fi fam pahnil fvojo dufho v’ bresen velikiga terpljenja. Pravifh: Zhe bom pogubljen, ne bom fam. Vem , de ne bofh fam : bofh sraven fe- be, okolj febe, nad feboj, pod feboj neisre¬ zheno veliko prekletih dufh in savershenih du¬ hov imel. Ti, in drugi bodo preklinjevali Boga, febe, shlahto in vfe, tudi med feboj fe bodo grosno fovrashili. Sdaj eden drugi- ga napeljujejo v’ greh, potlej bodo eden dru- giga kleli rekozh : Prekleti ftarfhi, ker fte meni vfe pregledovali; prekleti otrozi, ki lie krivi mojiga pogubljenja ; prekleti tovarfh, kteri fi me uzhil grefhiti; prekleti prijalel , ki li me v’ vezhne bolezhine perpravil. Vi- difh konez grefhne ljubesni , in fposnafb pre- dersnoft fvojih neumnih befedi, zhe bom po¬ gubljen , ne bom fam? Ljuba kriltjanfka du- Uia! ne savershi fe, ponishno fposnaj in rezi: Molitev. O groša, Urah in trepetanje! le premalo in fkoraj nizh nifim do sdaj premifbljeval, kaj h udi ga zhaka nehvaleshniga crefhnika. O- zhe nebefhki! dofihmal fim jeft delal lesa fvo- je vezhno pogubljenje, in nifim pomiflil, kam grem. V’ grehih iim mirno shivel, in nilim bolel vediti, kako veliko nefrezho ii nakopa¬ vam , to je vezhno pogubljenje. Sdaj sa na¬ prej ii s vol im le pokoro , pokorjenje, folse in dobre dela, de v’ pekel ne pridem. Prema¬ lo je fhe to, le pogubljenja le bati; poma¬ gaj meni s’ fvojo gnado greha fe varovati , fe /pokoriti , in dobre dela dopernafholi is Ijubes- ni do tebe. Ufmiljeni Jesuf! kdo samore pra¬ vili tvoje dobrote in moje grebe ? Veliko je pogubljenih manj vrednih pogubljenja ko jeft, vender ihe shivim , ja ihe shivim, s’ tvojo gnado fe samorem /pokoriti, in v’ nebefa priti. Upam v’ tvojo miloft , vender ne bom nikdar bres ftrahu. Tebi fe v’ roke podam , poma¬ gaj mi, de s’ pravim poboljfhanjem in s’ ufrniljenja sadobim odpuflienje grehov in fre- zhno vezhnoft. Amen. i53 X. dan profenza. t «Sveti Pavel, pervi pa fkavnih. ,^veti Pavel je bil rojen v’ Egiptu otl boga¬ tih in hatoljfhhih porodnikov okoli 228. On fe pervi pufhavnik imenuje sato. ker fe ne more vediti, de bi kdo bil pred njim v’ pu- fhavi shivel. On je bil she miadenzh krotak, prijasen, brumen in uzhen. Kadar je bil pet- najft let ftar, fo mu Ilarfhi pomeril, in po njih je veliko premoshenja poverbal. Nekaj let potlej je neufmiljeni neverni zefar Dezi sopovedal hudo preganjati katolj- fhko zerkev. Sveti miadenzh Pavel fe je pre- flrafhil, in fhel v’ famotno vaf, pa tamkaj je svedel , de blishna sblahta ga hozhe sdati , de bi fe njegoviga polallila. Takrat gre v’ pu- fbavo , de bi ondi perzhakal konez hudiga pre¬ ganjanja. V’ sazhetku je njemu bilo slo brit- ko, delezh biti od vfih ljudi , in v’ pomankan- ju vfiga, kar telo potrebuje. Mladi in boga¬ ti miadenzh v’ berlogih prebiva, in nobene pomozhi nima. Ako je bila ravno pufhava shaloftna in flrafbna, fe je vender pervadil, in mu je fzhafama dopadla. Sklenil je v’ pu- fhavi do fmerti okati, moliti, fe pohiti, Bo¬ gu flushiti in dufho svelizhati. Hodijozh po pufhavi je nafhel preftorno jamo, okolj nje f° bile rodovitne drevefa , in bliso lep ftudenz billre vode. Ondi je bil srni ra j. i54 — Sveti Pavel je dolgo zhafa le fadje imel sa shivesh . pa v’ karofti mu je bilo to preda¬ ha jed. Bog ga je zhudno potlej redil ; kro¬ kar mu vfaki dan pol hleba pernefe. Bog je ofherbel fvojiga flushabnika, l’ hudizhovo sader- go. u Bodi ubog v’ duhu, kakor Kriftuf sa- pove, in sgled daje. Poflufhaj, kaj od febe pravi: ,.Leiize imajo jame , in ptize gnjesda , jeli pa nimam , kamor bi glavo naflonil. 41 Luk. 9, 58. Zhe veliko premorefh , bodi ponisheri in blifhnimu ufmiljen: zhe tiga ne delafh , huda fodba te zhaka. Zhe malo premorefh, naj ti bo to malo sadolli. Zhe veliko ali ma¬ lo premorefh, raji ob vfe pridi, ko grefhi- ti. Kaj ti bo bogaftvo pomagalo v’ vezhno¬ lli ? Spravljaj bogaftvo v’ nebelih s’ dobrimi deli: tiga ti ne bo mogel nobeden vseti, in ga bofh vshival vekomaj. Slushi Bogu svefto , in terdno upaj v’ njega. Bog nobeniga pravizhniga ne sapu- fti. On tudi ptize in shirali redi: ti li veliko bolji od njih. Nebefhki Ozhe ve. zhefar po- trebujefh; tedaj ne fkerbi nepokojno, ko ne¬ verni sa ' shivesh in oblazhilo. Ifhi nebefh- ko kraljeftvo, in kar ti gori pomaga, in ufmi- Ijeni Bog te bo ofkerbel. Mati ne more po¬ habiti fvojiga otroka, veliko manj ho Bog te- i58 Le posabil: le glej, de njemu fkerbno in fla- novitno flushifh. Premifli, kako zhudno je Bog nafitil Daniela v’ lernaku ; kako Je.mf mnoshize v’ pufhavi; ravno tako tiga fvetnika fvetiga Pavla, kterimu je krokar nolil kruh. Ne zhudi fe nad tim, ker Bog je neisrezheno ufmiljen in vfigamogozhen. Sveto pifmo pri- zhuje, de je ufmiljeni Bog tudi preroka Eli;a- ta tako redil. Pofi.ufhaj befede fvetiga pilma ; Bog je preroku Eliju rekel: Skri fe per reki Karit, tam Lofh vodo pil, krokarjem fim sa- povedal te rediti. Krokarji sjutraj in svezher njemu kruh in mefo donafhnjo. lil. Kralj 17, 3 , 4. Upaj v’ boshjo previdno!!, pa tudi ti bodi previden. Kadar bofh v’ Aifkah savoljo Boga, te bo zhudno refhil: zhe rad delafh in molifh , te bo ofkerbel, kakor je obljubil 5 pa vedi, de Bog ni obljubil, podpirali lenobo, bahanje, rasujsdanje, poshrefhnofl; s’ befe- do, tvoje posheljenje. Spremifli froje shi- vljenje , in lahko fposnafh, de fi delezh od Jesufovih naukov, po kterin fo fvetniki shive- li j sato rezi: M o l i t e v. O Bog! kadar premifhljujent shivljenjc tvojih sveitih flushabnikov in fvoje pofvetno sadershanje, fposnam fvojo veliko mersloto in nevarnoft. Sveti Pavel pufhavnik je she v’ mladofti sanizheval , karkolj je prijetniga in sapeljiviga na fvetu; jeli pa bolj ljubim revno semljo, ko nebefa. On je sapuftil fvo- je pravizhno in veliko premoshenje, de bi v’ pufhavi pokoro delal; jeft fim lakomniga fer- za, de nikoli nifo moje shelje blaga nalitene.' On je sapuftil drusbbo ljudi, de bi v’ famoti varno shivel j jeft fovrashim farno to in tje hi¬ tim , kjer je moji dufhi nar bolj nevarno. O n je : v’ veliki pokori, ako ravno nedolshen , smi- raj shivel : jeft fim do sdaj grefbno shivel, in pokoro le obetal. On je le vodo pil, fa- dje jedel, in le v’ veliki ftarofti malo kruha sa shivefh imel , sraven pa dan in nozh tebi flu- shil; jeft pa shelim le v’ dobrotah plavati, ako ravno smiraj grefhno shivim. Kaj bo sa mojo ubogo, grefhno dufho? Ufmiljeni Go- fpod ! vreden lim, vender mi ne sapovelh ojftriga pokorjenja, kakorfhno fi je svolil fve- ti Pavel, pa mi ga sapovefh po moji možhi, Shelim, hozhem, obljubim sa naprej v’ po¬ kori shiveti. Zhutim, de ti mi dajefh dru- gazhne mifli, ker fposnam fvojo flepoto in hu¬ dobo , dajaj mi obilnifhi gnado po tvoji fveti volji ftanovitno shiveti. Sa naprej hozhem sa pofvetne dobrote toliko marati, kolikor blato zhiflati: naj bo meni fvet krishan , in jeft nje¬ mu, de tebe sadobim. Amen. XI. dan profenza. .Sveti Teoclos, duhovni ozke veliko menihov ,tSveti Teoclos je bil rojen v’ desheli Kapodo- zii v’ letu 4 2 3 od bogabojezhih ftarfhev, kte- ri fo ga sredili prav fkerbno v’ kerfhanfki brumnofti. On je rad bral in fkerbno premi- fhljeval fveto pifmo , sato fe je njegova dobra dufba zhe dalje bolj vnemala v’ ljubesni do Boga in do blishniga. Ker je bil tolikanj vnet, je fklenil sapu- ftiti fvet: je fhel v’ daljno desbelo is namer nam v’ pufhavo iti: pa de bi prav varno flu- shil Bogu, je prej fhel k’ nekimu fvetimu mo- shu, s’ iraenam Longin, kteri je prebival v’ Jerusalemu; p er njem fe je navadi! po vfjh naukih Jesufovih shiveti. Od ondod je fhel verh neke gore v’ neko jamo, kjer, kakor fo takrat fploh ljudje minili, fo fveti trije kra¬ lji prenozhili, kadar fo is Betlehema fhli na- saj v’ fvojo deshelo. Ondi je Bogu flushi! v’ pokori in vfih dobrih delih. Svetoft hogabojezhiga Teodosa ni oftala fkrita; k’ njemu jih je nekaj prifhlo s’ she- Ijami pokoro delati : in fo fe njemu podvergh. Tim in drugim je nar prej sapovedal pre- mifhljevati fmert. On je miflil , in je ref, de sazhetik brumniga shivljenja je molitev in pre- mifhljevanje. Szhafama je imel pod feboj ve- l()'l liko menihov, kterih shivljenje je bilo delati v’ duhu pokore, premifhljevati, moliti. Sveti Teodos je bil poln ponisbnolli, pa tudi ferzhnofti in ognja sa katoljfhko vero. Ob njegovim zhafu je žefai’ An atlasi hotel vle permorati v’ krivoverftvo verovati, in je pre¬ ganjal flaiiovitne v’ katoljfhki veri. Sveti Teo¬ dos je zefarju prav fcrzhno pifal , in je tudi okolj in okolj obhodil deshele, de bi v’ pravi veri vterjeval katoljfhke kHftjane. Zefar je to svedel in lilno fc rasferdil. UkaSal je tudi fve- tiga Teodosa v’ daljnb deshelo gnati; pa on je vfe te nadloge velelo predal. Zefar Anaftasi je kmalo umeri, in fveti Teodos je prifhel nasaj k’ Tvojim meniham. §veto je shivel in fveto umeri v’ letu Sagi Nauk. <■Smeri daje Jposnanje in fkerb fvojo dufh'6 svelizhati. Prav je fveti Teodos uzhil ptemifhljeva- ti fmert, ker to premifhljevanje je sazhetik v figa dobriga. Smert je nar bolji fvetova- viz. Smerli fpomin je grenak , pa ravno to je fpazhcnimu zhloveku potrebno. iSniert bo grenka, pa fofebno salo, ker potlej bo fod- ba. Dufhn bo fhla v’ vezhnoft, bo vseta v’ nebefa, ali vershena v’ pekel na vekomaj. Kdor prav fkerbno premifhljuje fmert, fe lah¬ ko varuje vfih grehov in lahko dopernafha k 11 l6: vfe sapovedane dobre dela. Premifhljevanje fmerti uzhi lakomnika, de ne bo nizh f’ fe- boj vsel, in de f’ fhkodo fvoje dufhe tolikanj fkerbi sa fvet. Smert uzhi ponishnoft, ker odvsame lepoto, mozh, zhaft, obiafi: in vfe, kar tukaj povikfhuje zhloveka. — Smert uzhi nezhiftnika fvoje ofludne dela, befede in mifli opuftiti; telo, savoljo kteriga gerdo shivi, bo versbeno v’ jamo, kjer ga bodo zhervi fne- dli, dufha njegova bo vershena v’ pekel, kjer bo neisrezheno terpela. Smert daje vfim lju¬ dem potrebne nauke, in blagor zhloveku, kteri jo vedno premifhljuje. Slehernimu pra¬ vi fveti Avgufhtin s Verjami meni, hudo po- sheljenje je bres mozhi v’ zhloveku, kteri po- goftim premifhljuje fmert. Kriftjan! premifh- Ijuj fmert , in fe fkerbno perpravljaj f’ poko¬ ro, morebiti je bliso. §veti Teodosi je neisrezheno fkerbel, fvo- jo edino neumerjozho dufho svelizhati. Vred- nofti dufhe nihzhe popolnama ne fposna ; ve¬ ra pomaga nekoliko jo fposnati, ker uzhi de je vftvarjena po boshji podobi, de je edina in neumerjozha. Le savolj dufhe fo fe ojftro pokorili pufhavniki in drugi j savoljo nje fo fpokorni grefhniki vedno v’ folsah ; savoljo nje fo marterniki kri prelivali. Neumnim grefhnikam je dufha, kar je dragi kamen ne- vedimu otroku. De fposnafb , koliko je du¬ fha vredna, glej, kaj je ljubi Jesuf sa njeno refhenje dal, dal je vfo fvojo prefveto kri- Sveti Peter naf opominja, prav dobro to fpre- mifliti, rekozh: ,,Nifte s’ slatam ali »' frebram refheni , temuzh s’ drago kervjo Jesufovo.“ 1 . i, j 8, 19. Dufha je vezh vredna ko vef fvet. Kriftjan! kaj bi ti pomagalo vef fvet v’ fvoji oblafti imeti, dufho pa pogubiti? Ker s’ vero fposnafh vrednoft fvoje du- fhe, fkerbi sa njo. Sa fvoje dufhe voljo pre¬ maguj sapeljivo posheljenje; delaj neutrude- no dobro, is ftrahu pred ljudmi nikoli ne grefhi. Zhe shivifh po mefenim posheljenji, bofh vekomaj pogubljen, zhe s’ mozhjo lio- shjiga Duha premagujefh fkufhnjave, bofh vekomaj svelizhan. Kakfhno menjo bofh dal sa fvojo dufho. Ne pufti fe od nobeniga zblo- veka smoliti. Sam Kriftuf sapove: „Ne bojite fe tih, kteri telo umore, dufhe pa ne mo¬ rejo umoriti, ampak bojite fe Boga, kteri sa- more dufho in telo pogubiti.“ Mat. 10, 28. Premifli fvojo grefhno flepoto. Nizh hudiga ne ftorifh radovoljno fvojimu telefu; sakaj s’ greham ranifh fvojo dufho? Svoje telo pre- fkerbno redifh; sakaj fvojo dufho v’ nemar pufhafh ? Zhe telo potrebuje oblazhila , ga ofkerbifh , zlo lepotizhifh , sakaj pa fvoje u- boge dufhe ne oblezhefh s’ dobrimi deli? Zhe tvoje telo sboli, drage in grenke sdravi- la v’ fe jemljefh, sakaj fvoji bolni dufhi no- zhefh pomagati? V’ zhafnih nadlogah ii obil¬ no nadleshen Bogu ; sakaj pa vedno in gore- zhe ne profifh sa gnado, de bi hude fku¬ fhnjave premagoval ? Kriftjan! kaj pravifh ? ni refnizhno vfe to? Pa morebiti fi ti fhe fla- Leji. Ne le ne fkerbifh sa svelizhanje fvoje dufhe, temuzh fkerbifh sa nje pogubljenje. Morebiti ljubifh te, in fi hvaleshen tim , kteri te uzhe, in ti pomagajo dufho pogubili. IIu- dobnifhi fi ko neufmiljeni Judesh : on je pro¬ dal Jesufa sa tridefet frebernikov, ti pa mo¬ rebiti plazhujefh te, kteri fo tvojih neframnih grehov deleshni. O flepola velika in ftraflina ! Ponishno jo fposnaj, in profi is ferza: Molite v. Oh sapufhena moja dufha! ti podoba bo- sbja, vflvarjena sa nebefhko kraljeftvo, re- fhena s’ predrago kervjo Jesufovo, saka) fi bila malo vredna pred mojimi ozhmi? Dufha moja! ti fi vezh vredna, ko vef fvet, jeft pa lini te hudizhu prodal sa majhen dobizhek , ša kratko vefelje, sa nizh. Sakaj vfe to? Sa- voljo tiga ker nifim fmerti premif hljeval , in tudi ne , kaj bode po fmerti. Terpel lim ve¬ liko sd fvoje posheljenje, sa fvoje pogublje¬ nje j pa nifim hotel terpeli sa svelizhanje fvo¬ je neumerjozhe dufhe. Ljubesen do fveta in do telefa me je sapeljala, jeft zlo nifim po- miflil, de hitim v’ pekel. O Jesuf! ti nar bolj vefh, koliko je moja dufha vredna, ker fi hotel sa nje refhenje in pofvezhenje fmertne britkofti na fhpotljivim krishu preftati. Daj mi po fvoji veliki niilofti rasfvitljen um, in gorezhe ferze, de fposnam in delam sa i65 svclizhanje fvoje dufhe , karkoli tebi dopade, ile frezhno vezhnoll sadobim. Amen. XII. dan profenza. ^veii Arkadi, marlernih. 4 ®veli Arkadi je bil rojen v’ Afriki, in ob njegovim zhafu je bilo lilrio hudo preganjanje Jesufove zerkve. Neverniki fo od hifhe do hi- fhe ifkali kritljane, jih permorati v’ maliko¬ vanje, ali umoriti. Sveti Arkadi je fvojo hi- fho in premoshenje sapultil, fhel je v’ pu- fliavo, kjer je v’ vlih dobrih delih gorezho flushil Bogu. — Neverniki , ker nikoli nifo vidili Arkadija po meftu, fo miflili, de je fkrit doma, fo hiteli na njegov dom, pa nifo nafhli njega, temuzh eniga od njegoviga rodu ; tiga fo popadli, in peljali pred oblaftnika in filili, de naj pove, kje je Arkadi. Ker ni vedel po¬ vedati, fo menili, de nozhe , fo ga svesali in v’ jezho vergli. Sveti Arkadi je svedel v’ pufhavi, kako fe godi; britko mu je bilo , de bi nedolshni savolj njega v’ jezili terpel ; je fhel v’ metlo 'n na ravnoft pred oblaftnika , kterimu rezhe : Ker savolj mene imafh nedolshniga v’ jezili, isputli ga; jeli bom od febe povedal, kar u ni povedali ni mogel. Oblaftnik mu odgovori: Vfe ti odpuftim, ako nafhe malike molifh. §veti Arkadi mu ferzhno odgovori : ,,Kaj pravifh ? fe motifh, zhe miflifh, de jeft is jjubesni do shivljenja , ali is ftrahu pred fmert- jo od Boga odftopim. Pravi kriftjan raji u- merje, ko grefhi. Smifhljuj fi , kar hozhefh , hudiga zhes-me, tvoja neufmiljena jesa me ne bo odlozhila od Boga . 44 Oblaftnik vef raskazben ni vedel kaj od¬ govoriti; dolgo premifhljuje, kako bi hudo, hudo fvetiga Arkadija martral. Ukashe flusha- bnikam ga na kofze rasfekati. Oni fo ga po¬ padli in resali mefo is njega; tudi roke in no¬ ge. To fo prav pozhali delali, de bi Arkadi vezh terpel. Nedolshna kri obilno tezhe, pa on nepreftrafhen in nepremagan oftane. Kader vidi mefo, roke in noge okoli febe po tleh, ferzhno kar more saupije: O frezhni moji udje, vi sdaj ref flushite Bogu. Dokler fle bili v’ telefu sdrusheni, vaf nilim tolikanj lju¬ bil , kakor sdaj, ki fte odlozheni, savoljo Jesu- fa. Potlej fe je obernil v’ prizhijozhe never¬ no ljudftvo rekozh : ,,Vfe to moje terpljenje je majhino, in ga lahko preterpim. Opuftite fvoje lashnjive bogove, kteri vam ne morejo pomagati, fposnajte vfigamogozhnoft praviga Boga, kteri meni mozh daje. Kdor savoljo njega umerje, najde vezhno sbivljenje . 44 K*' dar je bil to isgovoril, je vefel umeri fhtirnaj- fti dan profenza, pa fe ne ve v’ kterim letu. Nauk. Kteri Jo bogabojezhi krijijani? §veli Arkadi je prav govoril pred never¬ nim oblafttiikam: Pravi krilljani raji umerje- jo, ko grefhiti. Ne ime, ampak shivljenje po veri dela praviga kriftjana. Vernih kri- fljanov je filno veliko, dobrih je zlo malo. Eni fo nevernikam enaki, ker hudobno shive ; eni fo bolji viditi, pa fo leni; eni fo fvetiga shivljenja is gorezhe ljubesni do Boga. To fe more rasloshiti. Eni fo nevernikam enaki, ker hudobno shive. Ti le po imenu posnajo Jesufa, s’ djan- jam ga taje. Vfi fo v’ fvet saljubljeni, in shi¬ ve po njegovih fpazhenih navadah. Oni fe fkoraj framujejo kaj boshjiga govoriti, v’ zer- kvi fe ponishati. in fpolniti sapovedi v’ pri- zho drugih. Tih edina fkerb je shiveti po n a tori: norza fe delajo is Jesufovih flushabni- kov; fhpotljive imena dajejo brumnim; na- pazhno govore od kerfhanfkih zhednoft; ho- zhejo od vliga govoriti, in vfe rasfoditi po fvoji prevsetni fpazhnofti. Ti fo refnizhno enaki nevernikam, in ravno od njih govori fveti Pavel : ,,Veliko jih je , kteri shive ko fo- vrashniki krisha Jesufoviga , kterih konez je pogubljenje. 44 Filip. 3 , 18, 19. Drugi fo bolji viditi, pa fo leni. Veliko kriftjanov poftavi vfe kerfhanllvo v’ vidne opra¬ vila. Oni hodijo v’ zerkev, molijo, fe pofti- jo , sakrnmente prejemajo , ubogim pomaga¬ jo , in baj drugiga dobriga delajo; sato mi- flijo, de fo bogabojezhi, pa ni ref, ker ne premagujejo flabe natore, mehko shive, in Boga ne ljubijo. Oni imajo v’ veliki zli alti shegnane rezhi , bratovfhine, prozefije in drugo; pa premagovanja, pokorjenja , po- nishnofti , ljubesni in drugih potrebnih zhed- noft nimajo. Kaj pa de unanje fvete opra¬ vila fo dobre in tudi potrebne zhloveku, pa v’ tih ni vfa kerfhanfka pravizhnoft. Kdor ne ljubi Boga is vfiga ferza, in is te ljubesni ne fpolnuje vfih sapoved, je lashnjivo boga- bojezh. Bog ne mara sa befede in sa dari, zhe ni pokprfhine is ljubesni do njega. Ti fo pravizhni, pa }e v’ fvojih ozheh, grefhniki pa v’ boshjih. Naj poflufhajo, kar Kriftuf govori : ,,Ozbe nebefhki takih ifhe, ki bi ga v’ duhu in v’ refnizi molili .“ Jan. 4> 23. Pravi krifljani fo le ti, kteri fo fvetiga shivljenja in rodovitni v’ dobrih delih is go¬ re zhe ljubesni do Boga. — Ti sanizhujejo sem- Ijo, de bi nebefa dofegli; fkerbe sa unajno zhaft boshjo, velikp bolj sa raft gorpzhe lju¬ besni ; fo shaloftni fvojih in drugih ljudi gre¬ hov ; fo vpfeli ylih dobrih del ; pomagajo bli- shnirpu le savoljo Boga; dobro sa hudo radi vrazhujejo ; fo mirni s’ vlimi , ako je rnogo- zhe bres bosbjiga rasshaljenja; fo ftanovitni v’ dobrim , ako lih fo od fvela sanizhevani in preganjani ; fe ne framujejo krisha Jesu- fpviga; premagujejq hudo posheljenje; fo v— J 69 — stniraj lazhni dobrih del 5 fo smirai ponishni, tudi v’ frezhi, v’ oblafti in v’ zhafti; na fkriv- nim in ozhitno molijo Boga. V’ letih krat¬ kih naukih jo sapovedano pravo kerfhanfko shivljenje, hres kteriga ni svelizhanja. Sre- zhni kriftjani! ako bi shiveli tako. Sveti Pa¬ vel pravi: „Te je Bog previdil, tudi pred od- lozhil , de bi podobi njegoviga §ina enaki po¬ dali. <£ Rimlj. 8, 29. Kriftjan moj! kaj odgovorifh na to? Mo¬ rebiti ko uzhenzi Jesufu: Gofpod! kdo bo svelizhan ? kdo samore tako shiveti ? to je ne- mogozhe, ker fino flabi zhloveki. Preljubi moj ! morebiti govorifh sa Tvoje hudo nagnje¬ nje, in povikfhujefh flaboft fpridene natore , de bi shivel po nji. Ako bi ljubil Boga, bi ti bilo vfe mogozhe ; zhe ga ne ljubifh , ti je vfe preteshko, in vfe tvoje dela To nizhemerne. Mara Bog sa tvoje befede , sa tvoje zhefhe- nje, sa tvoje dari, zhe mu famiga Tebe ne dafli v’ dar? On hozhe le tebe, in zhe Te mu famiga Tebe ne dafh , je tvoja flushba prašna, nepridna, lashnjiva. Rezhem ti, kar je pre¬ rok Samuel nepokornimu kralju Savlu rekel: Boljfhi je pokorfhina, ko vfi darovi. Savel je rasshalil Boga s’ nepokorfhino, in ga je ho¬ tel tolashiti s’ darmi. Prav je tedaj govoril Samuel : Boljfhi je pokorfhina, ko vli daro- 'i. Kar je Bog po njem govoril, je vfim re- zheno, in to delaj, de bofh svelizhan. Zhe, o kriftjan! nifi fhe preprizhan, in mermrafh zhes potrebno tesho boshjih sapo- 170 ved, premifl! veliko plazhilo tvoji pridnofli obljubljeno. Ti bi rad v’ nebefa prifhel , pa nebefa nifo lenim ali rasujsdanim obljublje¬ ne , temuzh pridnim in sveftim flushabni- kam , kteri tesho in vrozhino dneva nofijo. U- bogaj Davida rekozhiga: ,,Varuj fe Iiudiga , delaj dobro, in bofh vezhno prebivalifhe do- fegel.“ Pf. 56, 27 . Veliko terpifh sa fvet, sa nebefa malo ali fkoraj nizh; kako bofh v’ nebefa prifhel ? Glej fvetiga Arkadija, dru¬ ge marternike in fvetnike! kako bofh v’ njih fveti drushbi hvalil Boga vekomaj , zhe shi- vifh, kakor neverniki ? Serzhen bodi in sveft, ker vfe tvoje terpljenje je majhno memo veli- kiga plazhila, ktero te zhaka. Sdaj fposnaj ozhitno fvojo smoto in lenobo rekozh : Molitev. O jefl: nevredni kriftjan! le po imenu fim bil kriftjan do sdaj. Tako fe imenujem po Kriftufu, kteriga nifim v’ ferzu no lil, ne v’ shivljenji bil njemu podoben. On vojvoda, marternikov, je vfo kri prelil na krishu savo- Ijo moje dufhe ; marterniki fo enako delali ; fvetniki fo veliko terpeli sa nebefhko kralje- flvo, jeft prav malo ali nizh; vender fim predersno upal v’ nebefa priti? Sa fvet, « a fvoje posheljenje lim neprenehama veliko ter- pel; sa nebefa pa mi je bilo vfe preteshko, vfe prevezh. Molil lim Boga le s’ befedo, 4 djanjem fim ga tajil in shalil. Rasdeljen fi«' vifel med Bogam in med fvetam, dvema gofpo- dama lim hotel flushitl, in nifiin hotel vediti, de hitim v’ pogubljenje. O preljubi Jesuf! daj mi gnado prave poboshnofti in pokore 5 odpufti mi vfe grehe. Obljubim sa naprej te¬ be famiga ljubiti in moliti; tebi famimu bom shivel, v’ tvoji ljubesni bom krishal fvoje gre- flino posheljenje, de bom tvojiga kraljeftva de- leshen. Amen. XIII. elan profenza. t Sveti Hilari, f/ikof in uzhenik. t Sveli Hilari je bil rojen na Franzofkim, in je bil pred fvetam vifoko uzhen , pa pred Bogam je bil neveden , ker je malikovaviz bil. Bog ga ni smiraj pufl.il v’ tami shiveti, in mu je dal fofebno gnado, de fe je fpreobernil. On fam popifuje fvoje fpreobernjenje tako: ,,Do¬ bro lim vedel in fposnal, de zhlovek ni na fve- tu , ko shivina , de bi le jedel, pil in pozhut- kam flregel. Vidil fim fvet poln nadlog in kri- shev; sato lim skelel drugo shivljenje po fmer- ti, kjer bi vshivali plazbilo nafbe sdershnofti , in poterpeshljivofli. Sposnal lim malike, de ni- fo nizb , in lim shelel fposnati Boga vfigamo- gozhniga ftvarnika nebef in semlje. V’ fvelim evangelii in v’ pifmih fvetih apofteljnov lim — 1 7 3 — nafhel obilno poduzhenje, kteriga je moja du- fha skelela. Ko shejin jelen hrepeni po mersli vodi, je fveti Hilari hrepenel po fvetih in zhiftih na¬ ukih katoljfhe zerkve. Poln velikiga vefelja je bil, ker je fvojiga ilvarnika fposnal, kteriga je sheiel vekomaj vshivati. Kadar je bil dobro poduzhen v’ katoljfhki veri, je fveti kerft prejel, in s’ njim gnado fvetiga Duha. Shivel je prav fveto po vlih sopovedih boshjih in zerkvenih ; njegova edina fkerb je bila na gnadi in na brumnofti rafti. Sveto shivljenje njegovo je bilo v’ katolj¬ fhki zerkvi, ko fvitlo fonze opoldne; od ver¬ nih je bil isvoljen sa fhkofa v’ letu 35 2. Silno fe je branil, vender je mogel to preteshko bu¬ taro na-fe vseli. Nevtrudno je delal sa sveli- zhanje fvojih ovzhiz, fkerbno jim je osnano- val fvete nauke, ktere je nozh in dan pre- mifhljeval. Ob njegovim zhafu fo bili svijazhni kri- voverzi, ki fo uzhili, de Jesuf ni Bog, ampak le zhlovek. Oni fo bili she obfojeni od ka- toljfhke zerkve , pa nifo fe poboljfhali , in zlo preganjali fo fhkofe zhiftiga nauka. Sveti lli- lari je neprenehama veliko fkerbel, ohraniti nauk katoljfhke zerkve, in obvarovati vfe ver¬ ne sapeljiviga nauka. Ni fe dal ne sme¬ titi , ne uftrafhiti od krivoverzov. Njegova ferzhna ftanovilnoft mu je napravila velike nad- loge; zlo pregnan je bil v’ daljno deshelo, p® / ondi, in pcvfod je smiraj enako ognjeno fker- bel sa katoljfhke refnize. Bog mu je dal na- saj priti v’ Tvojo fhkofijo, kjer je poln saflu- shenja mirno umeri i3. dan profenza v’ letu 368. NatiUj Hi eri Jo rejnizhni, ali lashnjim modri? Sveti Ililari je bil she v’ mladofti uzhen , vender je bil neveden , ker ni vedel, kar je bilo potrebniga k’ svelizhanju. Kadar mu je Bog dal fposnati pravo vero. je tudi fposnal, de prej ni nizh vedel. Takrat je bil moder v’ refnizi, ker ni modrofti sunaj te, ktero Bog da. Vfaki skeli dofli vediti in snati; to je prav, ako fc užhi, kar je v’ prid. Kaj poma¬ ga zhloveku vediti in snati, kar mu ni treba; kaj bo v’ vezhnofli od vfe uzhenofti imel, zhe v’ shivljenji ne ve katolfhkih refniz ; zbe dol- shnofti fvojiga ftanu v’ nemar pufha. Kaj po¬ maga vfe vediti, zhe ni ftrahu boshjiga ? Vfa¬ ki naj fkerbi narprej vediti, kar je k’ sveli¬ zhanju dufhe. Ako vprafhafh : kaj fe morem uzhiti, ia kaj morem snati, de bi mi dobro bilo? Od¬ govoril. h Skerbi prav fposnati Boga, in nje¬ mu flushiti; fkerbi febe prav fposnati, fe sa- tajevati, premagovati. Vedi dolshnoft fvojiga kanu, in jih fpolnuj. — Ako to ftorifh, bofh »zhen ; dohroveften , priden, in ti bo dobro, koflufhaj modriga: „Ne bodi bolj moder, ali saftopcn , kakor je treba , de neumen ne bofh.“ Prip. 7, 17. Prašno preifkovanje vifokih re¬ zhi vezhi del svira is napuha. Vbogaj tedaj modriga : Ne ifhi previfokih rezhi, ampak ve¬ dno mifli na to , kar ti je Bog sapovedal. Sirah. 3 , 22, Veliko fkerbnifhi fe varuj fhkodljive mo- drofti pofvetnih in grefhnikov. Ti imajo fpri- deno modroft, ker fo modri v’ hudim, ne¬ vedni v’ dobrim. Modroft tih je per Bogu noroft. Modroft tih ni modroft , ampak pre¬ kanjen je in hudobija. Prava modroft ne gre v’ hudovoljno dufho ; sakaj fveti Duh uzhe- nik modrofti beshi od hinavza, in kamor hu¬ dobija pride, njega preshene. — Eni fo pre- zhudni svijazhi in salasovavzi blishniga ; kar pa potrebujejo k’ svelizhanju , ne vedo. Gor¬ je neumnim modrim! oni hozhejo vfe v e d i t i, vfe ljudi fodili , vfe rezhi rasfoditi, vfe po¬ ravnati , zlo oblaftnike fvoje hozhejo foditi. Oni nikoli ne pravijo s Ne vem. Napuh jim brani tako govoriti. Bog hotel, de bi njih pre- dersnoft ne fegla do rasodetih refniz! Ta modroft ni od sgoraj perfhla: ampai 1 je posemeljfka, shivinfka, hudizheva, govori fveti Jakop 3 , i 5 . Po tim naj fe fodi, l§veti Felikf je bil rojen v’ napolitanfkim medu Noli. Veliko premoshenje je imel, pa ga je viiga ubogim rasdal. Njegovo shivlje- nje je bilo popolnama; sato ga je Maklim, No- lanfki fhkof, sa mafhnika shegnal. Sveti Mak¬ lim je bil slo ftar, in je bil njegove pridne pomozhi potreben. Sveti Felikf je fvoje velike dolshnofti sve- llo opravljal, in v’ miru flushil Bogu; pa ne¬ verni zefar Dezi je hudo vojfko napovedal katoljfhki zerkvi. Neverniki fo fovrashili in preganjali fofebno duhovne, de bi verni bres paftirjev oftali in opefhali. Sveti Maklim fhkof je fvoje ovzhize fvetimu Felikfu isro- zhil, in je fhel v’ hribe. Kmalo potlej fo ne¬ verniki prifhli ifkat Maklima; ker ga pa nifo nafhli, fo vli ferditi ifkali po medu njegoviga nameftnika fvetiga Felikfa ; fo ga nafhli, popa¬ dli in peljali pred fodnika, kteri ga je bersh ukasal ukljenjeniga v’ tanino jezho vrezhi. Sveti Maklim v’ famotnih gorah ni nizh manj terpel ko Felikf v’ jezhi : v’ mrasu , v’ la¬ koti in sheji pod milim nebam je bil; pa mo¬ lil je , in Bogu fvoje shivljenje isrozhil. Tam- l ga posheljenja ali is lakomnofti; sakaj tudi zolnarji in neverniki delajo tako. Zhe po¬ lagal h, ali zhe ne morefh pomagati, ne sha- h ubogiga s’ hudo befedo, ker je sapifano: 14 * - 212 - Vefeliga darovavza Bog ljubi. Dobra befeda je bol ji ko dar, oboje pa je per pravizhnim. Zhe ne morefh vlim pomagati, bolj potreb¬ nim , fofebno pravizhnim pomagaj. Bodi u- fmiljen s’ blishnim, vender modro, de nje¬ gove lenobe ali rasujsdanja ne podpirafh. Po¬ magaj rad fvojim fovrashnikam, de potola- shifh njih jeso, in jih poboljfhafh; to ti bo fofebno miloft od Boga fprofilo. Ne ozhitaj blishnimu ftorjene dobrote, in ne pravi bres potrebe drugim, kaj in koliko dobriga mu ftorifh. §ramoshljivim ubogim vlili dar in molzhi, de obilnifhi povrazhilo od Boga prej- mefh. Bodi fofebno ufmiljen dufhi fvojiga blish- niga, de fkerbifh sa njega svelizhanje. Uzbi, fvari, moli in kakor samorefh mu pomagaj. Zhe ne fkerbifh sa blishniga svelizhanje, je tvoje ufmiljenje do telefa nepopolnama. Ka¬ dar li s’ daram perkupifh blishniga, ti je per- loshno ga modro uzhiti ali prijasno pofvari- ti, ker takrat te bo rad poflufhal. Dober dar in prijasna befeda vfe opravi, tudi per terdo- vratnim. M o l i t e v. O moj Bog fposnam fvojo terdobo i n neufmiljenje. Ti ii mi dobrotljivo dal, in da- jefh fvoje ufmiljene dari; sapovedal li n 11 ’ de pomagam potrebnim ; obljubil li tudi veli¬ ko plazhilo, jeli pa fim is gerde lakomno !! 1 le safe fkerbel. Sama profhnja ubogiga me je shalila; lim ozhitno mermral in shalil po- trebniga; zhe fim mu tudi dal, ni bilo is do- briga ferza in savoljo tebe. Neufmiljen fim bil f’ potrebnim: zhe je pa napuh, jesa ali kako drugo posheljenje mojo dufho omoglo, fim veliko sapravil, fe mi ni nizh fhkoda sde- lo, defiravno je bilo fhkodljivo moji dufbi. Terd in neufmiljen do ubogih fim bil do sdaj is gerde ljubesni do blaga, is majhniga upa¬ nja v’ tvojo previdnoft, in ker nifim pomiflil, koliko fim jeft tvojiga ufmiljenja potreben. Odpufti mi, o ufmiljeni Gofpod! mojo terdo- bo, ker jo f’ tvojo gnado shaloftno fposnam , in fe hozhem poboljfhati. Stori me refnizh- no ufmiljeniga do drugih, de tudi jeft od tebe ufmiljenja sadobim. Amen. XX. dan profenza. ,-Sveti Bofhtjan, marlernik. t ^veti Bofhtjan je bil rojen na Franzofkim , pa je bil srejen v’ Majlandu na Lafhkim. Sve¬ ti Ambrosh pravi, de je v’ Rim fhel le salo , de bi tamkej perloshnoft nafhel sa vero Jesu- fovo terpeti. Vef je bil perljuden, dober, ferzhan in bogabojezh. Vfi fo ga ljubili in tudi zefar Dioklezian, kteri ga je poftavil po 214 glavarja Tvojih shivotnjakov Cshivoinih var - hov O Le is shelje kriftjanam pomagati je fveti Bofhtjan to flushbo vsel. Nektere never¬ nike je fpreobernil, kriftjanam je ferzhnaft dajal, in preganjanim vernim je f’ Tvojim pre- moshenjam pomaga!. Pod. ToldaThkimi obla- zhiii je imel bogabojezho in ufmiljeno dufho. Dolgo je Tkrit oftal, ker fi neverniki nifo ni- kolj domifhijevali, de bi tak ferzhan foldat, zefarjev prijatel in poglavar njegovih shivot- njakov, kriftjan bil. Neverniki To vender le fposnali, de Tveti Bofhtjan moli Jesufa in sanizhuje bogove, in To povedali zefarju. Zefar ga poklizhe, in mu vef ferdit rezhe : Ti nehvaleshni zhlovek! Veliko dobriga fim ti ftoril, ti pa meni hudo sa dobro vrazhujefh? §veti Bofhtjan prav mirno odgovori zefarju : §posnam tvoje do¬ brote, satorej vfaki dan prolim sa te, ne le- Tenih ali kamnalih bogov, kteri ti pomagati ne morejo, ampak vfigamogozhniga praviga Boga, ftvarnika nebef in semlje. Zefar Dio- klezian od tiga odgovora raskazhen ukasbe Tvojim vojfhakam ga f’ pufhizami flreljati. Pervesali fo ga k’ ftebru , in ga ftreljali. Ker To menili, de je she mertev, fo fhli prozh. Po nozhi je brumna kerfhanfka shena tje fhla fveto truplo pokopat, pa zhuti ga fhe shivi- ga. S’ pomozhjo drugih ga na fvoj dom ne- fe, ga ofkerbi, in popolnama fe je osdravil. Kriftjani fo to svedili, fo hiteli k’ njemu, fe s’ njim vefelili, in mu fvet dali prozh iti, de nevernika«! sopet v’ roke ne pride. On jih ni hotel poflulhati, ker je sheiel le vezh ierpeti savoljo Jesufa; ferzhno gre pred ze- farja, in mu rezhe: Sakaj preganjafh kri lija- ne, Tvoje nar svefteji podloshne, kteri praviga Boga sa te profijo? Zefar ni vedel, zhe je to ref Boshtjan ali drug njemu podoben , ali zhe Te mu Tanja, ker ga je she mertviga mi- flil. Sveti Boshtjan mu rezhe : Le verjami, de fini Bofhtjan , kteriga Ti umoriti ukasal, pa Jesuf me je per shivljenji dobrotljivo obranil. Zefar Te je nad njim Tilno rasferdil , in ga umoriti ukasal. Soldatje To ga s’ kolmi toli¬ ko zhafa tolkli, de je mertev obleshal v’ letu 288. Nauk. Kakfhna more bili ljubesen do blishniga. Sveti Bofhtjan je Bogu svefto flushil, in is ljubesni njegove je fkerbel sa fpreober- njenje flepih nevernikov, in sa svelizhanje vernih kriftjanov. Is ravno te ljubesni je fku- fhal zefarja pregovoriti, de bi katoljfhko zer- kev jenjal preganjati. Koliko je fveti Bo¬ fhtjan v’ljubesni vnet bil, fe ozhitno vidi, ker fe ni bal fovrashtva flepih neverzov, in tudi ne shivljenja dati sa vero. Njegovo fveto sa- dershanje uzhi zbifto, fveto in mozhno ljubi¬ li blishnjiga savoljo Boga. 2l6 Ljubesen do Boga . in ljubesen do blish- niga Jde sdrushene, ker ena bres druge ne morete biti. Kdor ljubi Boga , ljubi tudi blish¬ niga ; kdor ne ljubi Boga is vfiga ferza, ne more blishniga fveto ljubiti; kdor ljubi blish- njiga, tudi ljubi Boga, ker blishnjiga ljubi sa- voljo njega. Sveti Janes pravi; ,.To sapoved imamo od Boga , de kdor Boga ljubi, naj tu¬ di fvojiga blishnjiga ljubi.“ I. Jan. 4 , 21. Ljubesen do blishniga more biti fveta, refnizhna , ftanovitna. Kriftuf pravi: ,,To je moja sapoved, de fe med feboj ljubile, ka¬ kor fim jeli vaf ljubil.“ Jan. i 5 , 12. Kdor nozhe fkerbeti sa svelizhanje blishniga, ga ne ljubi prav. Kdor ljubi blishniga is lakorn- nofli, is nezhiftofti, is poshrefhnofti, is drugih flabih ali natornih nagibkov, ga ljubi (flabo) napazhno, ne savoljo Boga. Krilljan pretnifli, zhe blishniga ljubifh , in sakaj ga ljubifh. A- ko eniga famiga zhloveka fovrashifh, ne lju¬ bifh Boga, ker njegovo sapoved sanizhujefh. Morebiti nektere ljubifh slo, nekterih nizh; tedaj ne ljubifh nobeniga prav, ali jih ne lju¬ bifh savoljo Boga, ker ti sapove vfe ljubiti. Morebiti nektere hvalifh in povsdigujefh , zhes nektere pa smiraj jesikafh, ifhefh per njih nedolshnih delih hudobije ; tedaj ne ljubifh tih, ktere hvalifh, in ne ljubifh drugih, so* per ktere rad govorifh , ker ljubesen ne ifhe hudobije per blishnirn. Dolgo molifh po zerkvah, sakramente po goltirn prejemafh, vender je tvoja bogabojezhnoft prašna , ker ne bersdafh fvojiga jesika, ker ne ljubifh blishniga, Spremifli kako in sakaj ljubifh fvoje prijatle. Morebiti jih ljubifh , ker fo tvoji fla- bi natori vfhezh, ker fe ti perlisujejo, in smi- raj rezhejo de in ne, kakor tebi dopade; ker fo deleshni tvojih grehov, ker ti poma¬ gajo v’ pogubljenje. Ti ravno tako delafh s’ njimi; jih uzhifh nepokorfhine, tolashifh s’ lashnjivimi befedami njih veft, jih f’ feboj napravljafh v’ hude perloshnofti , jih pohuj- fhafh s’ gerdim govorjenjam. Je to prava m fveta ljubesen od Boga sapovedana do blish- niga ? Si ljubljen ali ljubifh, kakor je Kri- fluf naf ljubil ? Bog ti sapove grefhnike ljubiti in njih grehe fovrashiti, pa fi bleso tudi v’ tem kri- vizhen, ker sanizhujefh blishniga savoljo gre¬ ha, greha pa ne fovrashifh savoljo Boga. Mo¬ rebiti te greh vefeli, ker ti perloshnoft daje hudo govoriti soper fvoje neprijatle. Zhe pa fkashefh shaloft savoljo grehov fvojih nepri- jatlov, morebiti to delafh is hudiga ferza , de bi tudi drugi sanizhevali te , ktere ti sanizhu¬ jefh. Zhe je grefhnik tvoj pri j a tel, ti je vfe prav , kar dela , tudi krivizhno je pravizhno , in ga opravizhujefh s’ vfo mozhjo; tedaj nili pravizhen ne s’ pri ja tli, ne s’ grefhniki, ne s’ fovrashniki. Svoje krivizhno ferze fam ra- sodevafh, kadar fe fmejafh hudobii, kadar sanizhujefh dobre dela. Hudobnik je pravi¬ zhen , dokler je tvoj prijatel; pravizhen je poln vliga hudiga, zhe Ai tebi vfhezh; vfako uro drugazh govorifh, ker nobeniga ne lju- bifh savoljo Boga. Zhe ljubifh blisbniga flabo, ga ljubifh savoljo febe; tedaj le febe ljubifh , in nobe¬ niga drugiga; pa tudi febe prav ne ljubifh, ker ne ljubifh blishniga savoljo Boga. Zho je tvoj blishnji potreben, mu nizh ne poma- gafh , ako ne upafh obilniga povrazhila; dru¬ gim bi neprofhen vfe dal, ker tudi oni ftre- shejo tvojimu hudimu posheljenju. Zhe li od blishnjiga rasshaljen fe hudujefh in vpijefh; zhe blishni shali Boga, merslo pravifh: Naj dela, kar hozhe ; kaj je meni mar salo? Kak- fhna ljubesen je to ? Tako mersla nefkerb- na, krivizhna ljubesen? Pravifh: Ne morem vfih ljubiti; eni fo tolikanj litni, nadleshni, jesizhni in flabi, de jih je nemogozhe prenefti. Neumnesh! miflifh, de Bog ni vedel tvojih in blishniga flaboft? Bog ti vedno dari daje, defiravno ga shalifh, in ti ne morefh prenefti flabolt drugih? Je- suf, ufmiljeni Odrefhenik, je sa naf grefhnike umeri, ti bi rad vfe grefhnike pokonzhal ? Vligamogozhni Gofpod je persanefljiv s’ njimi? ti pa nozhefh nizh preterpeti? Zhe li ravno ti imenitnifhi, bogatifhi od blishnjiga, pre- terpi ga, in ljubi ga; sakaj Bog te ni povik- fhal, de bi prevsetniga in terdiga ferza s blishnim bil. Jenjaj neumno mifliti, in pod- versi fe vligamogozhnimu Bogu, in ljubi bli- 2l 9 sbniga savoljo njega; zhe ne, bo tudi Ozbe ne- befhki tebi ravno tako povernil, pravi Kriftuf. M o l i t e v. Ozhe nebefhki! ti mi ojftro sapovefh bli- sbniga ljubiti, pa iim bil do sdaj tvoji fveti sapovedi nepokoren ; ker km ga ljubil po na- tori, po fvojim dopadajenji, po Tvojim poshe- 1 jen ji • Tim ga ljubil malo, merslo, grefhno, ne pa po tvoji fveli volji gorezhe, fveto, ftano- vitno savoljo tebe. Moj blishnji, defiravno potreben, me ni fprofil, ker Tim bil terdiga ferza; zhe Tim ga vidil v’ britkofti , mi ni mar bilo; zhe je ravno njegova dufha v’ nevarno- Tli bila , ga nifim hotel ne uzhiti, ne fvariti, ne mu pomagati. Krivizben Tim bil T’ prijatli, ker Tim Te jim lasbnjivo perlisoval, njih grehe isgovarjal; krivizhen Tim bil T’ fovrashniki, ker Tim jih flabo fodil, sanizheval in shelel, de bi bili od vTih fovrasheni. Ljubil Tim blishniga le savoljo Tebe , in sato fposnam , de nilim ne tebe, ne Tebe, ne njega ljubil. Shelim vfe to popraviti; ljubil bom vfe is ljubesni do tebe, jih bom ljubil fveto, ferzhno in Aanovitno , ne le s’ befedo, temuzh refnizhno in v’ djanji. 0 fveti Bofhtjan! kteri Ti perferzhno ljubil tudi neufmiljene fovrashnike, fproli mi od Bo¬ ga gnado prave ljubesni do njega, do febe, do blishnjiga, de P teboj hvalim vekomaj Ijubes- njiviga Boga. Amen. XXI. dan profenza. t Sveta Nesha, deviza in marterniza. J^Ied vfimi devizami, ktere fo kri prelile sa vero, je morebiti fveta Nesba bolj flove- zha. Vlih zbafov verni in ozhaki fo jo vifoko hvalili, ker je ferzhno premagala dva huda fovrashnika, eniga perlisnjeniga soper zhiflolt, drugiga neufmiljeniga soper vero. Is pifanja fveliga Ambrosha je vseto , kar fe bo sdaj re¬ klo od njeniga fvetiga shivljenja in ferzhni- ga premaganja. Sveta Nesha je bila rojena v’ Rimu od bogatih in brumnih kerfhanfkih Ilarfhev. Ko¬ maj je bila dvanajft let kara, she fo fe ji she- nini ponujali, ker je bila lepa in bogata. Sle- hernimu je ferzhno odgovorila: Jesuf je moj shenin, drusiga nozhem. Navada je she ka¬ ra, de is flepe ljubesni hitro jesa isvira, salo fo tudi fveto Nesho satoshili per nevernim ob- laftniku. Okoli trinajk let kara je bila pelja- na pred fodnika. Kadar je fodnik to majhino deklizo pred feboj sagledal, je bersh ukasal jo svesati, de bi fe prekrafhila. Majhini otro- zi, pravi fveti Ambrosh , fe boje bikriga pogle¬ da fvojih Ilarfhev; fveta Nesha fe ni nizh ba¬ la med kervavimi rokami neufmiljenih flusha- bnikov, ker je shelela sa Krillufa umreti. Ob- laftnik je fkufhal f’ perljudnoftjo jo pregovo¬ riti, pa ni nizh opravil. Je sapovedal jo pe- 22 1 Jjati pred bogove, in jo permorati jih moliti; ona pa je sanizhevala lashnjive bogove, vsdi- govala Tvoje roke v’ nebo in vfjgamogozh- niga Boga molila. Oblaftnik je rekel ti zhifti devizi: Ker mo¬ je bogove sanizhujefhj te bom pofial v’ hi- fho, kjer bofh tudi ti sanizhevana. Sveta Ne- sha mu je odgovorila: Jesuf je nar fkerbnifhi Gofpod, on me ne bo posabil, in tudi ne sa- puftil. Loshej me bofh umoril, ko Jesufu ne- svefto ftoril. P».ef je to bilo, Bog je vfe ras- ujsdane salasovavze s’ velikim ftraham napol¬ nil, de je nifo mogli The pogledati ne. Eden is med njih, nar hudobnifhi, jo je is gerdih shelja pogledal, pa bersh je bil od nebefhki- ga ognja vdarjen, je oflepel in padel. Nje¬ govi tovarfhi To ga bersh vsdignili, in To me¬ nili, de je mertev. Prudenzi, pifar njeniga shiv- ljenja pravi, de mu je fveta Nesha od Boga sdravje fprolila. Premaganje fvete Neshe je rasferdilo fle- piga Todnika, kteri jo je na naglim obfodil. Kadar je ona to saflifhala, Te je rasvefelila , in je hitela k’ fmerti bolj vefela ko nevefta v’ sakon. VTi fo jo profili Te refhiti in sbiveti, pa jim je odgovorila: Ne shalim Jesufa ; nje¬ gova miloft me zhaka in hitim k’ njemu; on me je ljubil, njegova bom vekomaj. Zlo neu- fmiljenimu rabeljnu Te je fmilila. in vef Te ie trefel pred njo; ona pa Te ni nizh bala, in mu The ferzhnoft dajala rekozh : Mahni, udari s’ mezhem telo, ktero fe s’ ozhmi ljubi, f’ kte- 222 rimi nozhem biti ljubljena. Ona moli sadnjo uro tako: Hvala bodi tebi, o Bog! de li me greha obvaroval; kar lim smiraj shelela , bom |i sdaj sadobila ; k’ tebi grem, kteriga lim vlelej ljubila. Rabelj mahne s’ mezham, glava ji je odletela, in njena zhifta dufha je fhla v’ lepe nebela, kjer bo Boga vekomaj vshivala. Nje¬ na fveta Irnert le je sgodila v’ letu 3o4> ravno na ta dan njeniga fpomina. Nauk. Kako zhijtojt ohraniti. Sveta Nesha vfe uzhi fkerbno obraniti zhiftoll, ktera je v’ Ive ti m pilmu in od vfih uzhenikov polebno hvaljena. Salomon pravi: ,,Zhiftolt Itori dulho- Bogu nar blishnifhi.“ Modr. 6, 20 . Sveta Nesha, deiiravno Ihe mla¬ da, je dobro vedila, de zhifta dulha dopade Bogu; sato je raji Ivojo kri prelila, ko orna- deshevana biti. Vedila je, de zhifti zhlovek je angeljam enak; kaj! vezhi hvale od angel- ja vreden , ker angelj nima telela , tudi ne sa- peljivih Ikulhnjav. Satorej saljubljena v’ fkriv- no lepoto fvete zhiftofti, je lama lebe v’ dar dala Bogu, in ii je isvolila Jesula sa Ivojiga shenina. Zhiftoft Je popolnama ali nepopolnama po Ranu lleherniga zhloveka. Naj bo flan kakor- fhni li bodi, nihzhe ne Ime milliti, ne govo¬ riti, ne delati, kar je v’ Ihefti in deveti sapo- vedi boshji prepovedano. Zhifloft fe lab! framoshljiv, bojezh ; pa tudi ferzhan in tla- noviten , de ne grefhim. Karkolj me more v’ nezhiftoft napeljati, tega fe hozhem fkerbno varovati , de zhifto shivim in fvojo dufho sve- lizham. Amen. XXII. dan profenza. t Sveli Vinzenz, levil in marternik. <^veti Vinzenz je bil rojen na Sbpanfkim od gofpofkih tiarfhev in od fvetiga fhkofa Va- lerja v’ poboshnodi srejen. Od tiga fhkofa je shegen djakonftva prejel, in mu je poma¬ gal v’ duhovfkih opravilih. §hkof Valeri je bil fvet mosh, pa ni mogel lahko govoriti; sato je fveti Vinzenz na medi njega kerfhan- fko ljudftvo fkerbno uzhil. Ob njegovim zhafu fo neverniki zerkev neufmiljeno preganjali. Dazian, oblaftnik fbpan- fke deshele , je 'ukasal fvetiga fhkofa Valerja, in njegoviga nameftnika fvetiga Vinzfenza po¬ padi , in v’ jezho vrezhi. V’ jezhi tla bila dolgo, in potem pred oblaftnika peljana. Da¬ zian je nar prej vprafhal fvetiga Valerja her je pa on teshko govoril, je fveti Vin¬ zenz sa fe in sa fvojiga fhkofa odgovarjal; ferzhno je fposnal Jesufa , in sanizheval mali¬ ce. Dazian jo ukasal fvetiga Valerja is metla i5 * isgnati , in je vfo fvojo jeso nad Vinzenzam miflil rasliti. Sapovedal je, mu vfe ude ras- tegniti, in ga s’ shelesnimi grabljami po shi- votu tergati ; flushabniki fo po neufmiljeni sapovedi ftorili. §veti Vinzenz je bil v’ tih bolezhinah vef vefel, in je rekel oblaftniku: Sdaj mi je prav dobro, ker iim dofegel, kar iim smiraj shelel, sa Jesufa terpeti. Oblaft- nik is jese ukashe flushabnike hudo pretepati, ker je menil, de fo prevezh ufmiljeni s’ Vin- zenzam. V’ novizb fo ga tedaj ftrafhno mar- trali, pa on sa vfe to ni nizh maral. Ob- lallnik vidi, de per njem nizb ne opravi, mu prijasno rezhe: Zhe nozhefh nafbih bogov moliti, mi faj daj bukve evangeljfke, de jih foshgem. Vinzenz mu ferzhno odgovori : Sve* tih bukev ne dam v’ ogenj; ti bofh gorel v’ ognji. Potlej perila vi t Profim te, fhe hujfhi me rezi martrati. Oblaflnik Dazian ni vedi! od jese kaj po- zbeti, je ukasal VinZenza na shelesni rosh po- loshiti, ktefi je bil vef s’ shelesnimi sobmi na- fajen in sharjavze pod njega djati, de bi ga pozhali pekli: s’ rasbeljenim sbelesam fo ga po shivotu sbgali, in s’ folijo njegove rane potrefli. Sveti Vinzenz je bil v’ vfih tih ftra- fhnih bolezhinah vefel, in je trinogam rekel: §he premalo terpim! smiflite ii kaj hujfhi- ga, Dazian ni vedil kaj pozheti od fromote. je ukasal tamno jezho s’ ojftrimi zhepinjami potrelli, njega pa svesaniga na rokah in nogah va-njo vrezhi, mu tudi ne jelki ne 229 piti dati, de bi od v figa hudiga konez ftoril. Bog pa ga ni sapuftil. Angelji fo perfhli v’ jezho, svese njegove fo odjenjale, vfe je bilo fvitlo, on in angelji fo dajali hvalo Bogu. Soldatje, to vidili, fo oftermeli in fe fpreo- bernili. Oblaftnik is hinavfkiga ufmiljenja sapove fvetiga Vinzenza poloshiti na mehko pofteljo , in je perpuftil vernim mu ftrezhi. Oni fo per- tekli, fo fe s’ njim vefeiili savoljo premaga- nja, in kufhevali njegove rane. Bog pa je k’ febi poklizal dufho fvojiga flushabnika. U- rnerl je v’ letu 3o4* Oblaftnik ga je preganjal tudi mertviga. Je ukasal truplo fvetiga marternika Vinzenza vrezhi is mefta, de bi ga sveri fnedle, pa Bog ga je obvaroval. Sapovedal je velik ka¬ men mu obeliti na vrat in ga v’ morje vrezhi, pa morje ga je hitro na fuho verglo. Kriftja- ni fo ga vseli, f’ zhaftjo pokopali, in posneji na njegovim grobu lepo zerkev fosidali. Nauk. t S pomozhjo gnade boshfe fe lahko pravi- zhno shivi. Prezhudna je mozh, ferzhnoft in liano- vitnolt fvetiga Vinzenza in drugih marterni- kov Jesufovih, ftrafhne bolezhine fo, ne le v °ljno, ampak tudi vefelo predali. Vfa njih mozh je bila od gnade fvetiga Duha , f’ Idero —- 2 5 o - jim je Lilo tudi teshl in v’ ti fveti veri je tudi redila fvoiiga fina Timo¬ teja. Sveti Pavel je fhel okolj 5 2 let po Kri¬ ku fu v’ Liflre. in vfi verni tiftiga metla fo prizbevali od Timotejeve fvetofti. §veti Pavel 238 je Timoteja f’ feboj vsel , de bi mu pomagal evangeli osnanovati. Sveti Timotej je bil sve¬ tli pomagavez fvetiga Pavla, in je bil vfiga nje- goviga terpljenja deleshen. Sveti Pavel ga je slo ljubil, in ga perporozhal vernim v’ tvo¬ jih lihih. §veti Pavel je Timoteja sa fhkofa poha- vil v’ veliko mefto Efes, in mu je tudi isrozhil druge zerkve ali fhkofije tihe deshele. On je bil ref fvet naflednik apollelnov, poln ve¬ re ,. gorezbnohi, poterpeshljivolli, pokorjenja in vfiga dobriga. Deliravno je bil flabiga shivota, ni vina pil 5 pa fveti Pavel mu je pifal: Pij malo vina, savoljo fvojiga pogolti- ga bolehanja. Svetimu Pavlu je bilo per fer- zu sdravje fvojiga 1 ju biga Timoteja ker je bil vernim potreben. Sveti Pavel mu je, ko je bil v’ Rimu svesan savolj vere, v’ drugizh pifal, in mu fvoje ognjeno ferze rasodel; tu¬ di mu je dajal ferzhnoft vfe predati sa vero ; ker je Jesuf tukaj fvojim svetlim flushabnikam le terpljenje odlozhik Tudi ga je profil v’ Piim priti ga obifkat, ker ga je slo shelel pred fmertjo vidi ti. Sveti Timotej je kri prelil sa vero. V’ Efesu fo neverniki obhajali velik prašnik bo¬ ginje Dijane, v’ kterim fo v’ fhemah norfko hodili in fkakali po mehu. Svetiga Timoteja je to grosno peklo; jim je branil, pa f lepi i> e ' verniki fo ga umorili v’ letu 97 po Jesufovim rojhvu 22. dan tiga mefza. 23g Naul{. Duhovne ljubi in fpofhtaj. Srezhno kerfhanfko ljudtivo , ako fo pa- ftirji po sgledu fvetiga Timoteja, namrezh : ljuzh fveta , fol semlje , angelji savese in mi¬ ru, osnanovavzi refnize, svetli delivzi fvetih sakramentov, /redniki med Bogam in njimi, sgled vfih dobrih del, ufmiljeni, pa pravizhni, ferzbni in modri, de poterpeshljivo , modro in ferzhno vodijo Jesufove ovzhize po pravi poti v’ nebefhko kraljelivo. Srezhno kerfhan¬ fko ljudtlvo, ako ljubi, poflufha in fpofhtuje osnanovavze refnize, nameftnike Jesufove. Bla¬ gor pervim vernim, kteri fo bili vli eniga du¬ ha , ene mifli Jesufu Kriftufu. Oni fo du¬ hovne ko angelje boshje fpofhtovali in flufha- li. Sveti Pavel hvalesbno od tiga prizhuje : ,,Prejeli tle me ko angelja boshjiga , ko Kri- ftufa.“ Gal. 4 , 14. Kritljan moj ! imej pravi sapopadik od zbadite pa teshke duhovfke flushbe. Duhov¬ ni zhujejo nad ukam in zhedo , ki jim jo je Jesuf, vikfhi paflir, isrozhil, od ktere mu bodo odgovor dajali. Duhovni nofijo butaro angel- jam preteshko; imajo veliko dufh na fvoji du- fhi; fo Jesufovi nameflniki, vender zhloreki, morejo rasfoditi, komu gre ali ne gre dati fvete sakramente, pa ferza drugih ne vidijo; morejo sdravniki biti veliko bolnikov, pa fo farni P flaboltjo obdani. Duhovni, zhe le ma- - 24 o - lo fkerbe, ne morejo hiti mirnfga ferza; vi¬ dijo grefhnike , hinavze , pijanze, nezhiflnike, terdovratne , pa jih fpreoberniti ne morejo; v’ folsah premifhljujejo hude bolesni fvojih ov- zhiz, profijo , opominjajo, osnanujejo befedo ’ boshjo, fvare perloshno iu neperloshno, meh¬ ko, ojftro, poterpeshljivo, ognjeno; pa vfe to nizh ne pomaga, ker grefhniki fvoje ufhefa od refnize odvrazhajo, raji kvante poflufhajo. Ti ne bodi tak, in ne perdevaj tesbe njih veliki butari, in ne obteshuj ferza Jesufovih nameflnikov; kteri te perferzhno ljubijo , in fkerbe sa tvoje svelizhanje. Ne bodi eden tiftih, kteri fo gerdo nehvalesbni in nepo¬ korni, in fe morebiti f’ tim hvalijo. Sovra- shniki Jesufovi in fvoje dufhe fo ti, ki jih vefeli duhovnim nafproti govoriti in delati. Ne sadershi fe po njih sgledu ; oni fo bolniki v’ hudi vrozhini, in dobrote ne fposnajo ; sa- nizhujejo Jesufa, kteri je sapovedal duhovne fpofhtovati ; fo podobni nevernikam, kteri fo umorili fveiiga Timoteja, ker jim je branil grefhiti. Sofebno ti perporozbim : Bodi pokoren fvojimu fpovedniku , kteriga ti je duh pokore isbral, kteri pervi dela, kar drugim sapove- duje, pred kterim terdovratni grefhniki be- sbe, kteriga imajo rasfvitljeni verni v’ zbalh* Spremifli, de od vesa nevrednim u dana ne pomaga; on neufmiljenje ufmiljerto prejme; fodbo premehko bo Jesuf overgel; zhe fi f al11 golufan od fvoje grefhnc vefti, in fpovednika golufafh, Boga ne morefh ; nili pravizhen ali fpokoren , ker fe pravizhniga ali fpokorniga fhtejefh, zhe fi nevreden per Bogu. §pre- niifli, de veliko odvesanih in obhajanih je v’ peklenfkim ognji , ker fo bili v’ shivljenji flepe veki; fo greh ljubili, poboljfhanja ni bilo, fo v’ lashnjivim miru shiveli, in po fmerti ni bilo sa-nje pokore k’ svelizhanju. Tedaj poflufhaj nauk : Perpravljaj fe k’ fpove- di in obhajilu , kakor ko bi vfaka fpoved in vfako obhajilo bilo sad nje tvojiga shivljenja. Zhe to delafh, bofh frezhen, zhe ne, bofh nefrezhen; fpremifli pa, de frezha ali nefre- zha bo vezhna. Molitev. 0 ljubi Jesuf! vikfhi paftir vfih pallirjev! ti fi fvoji zerkvi is fofebne milofti nameftnike dal, de bi sa svelizhanje vfih fkerbeli ; pa tu¬ di fi sapovedal jih poflufhati in fpofhtovati. Do sdaj fim bil premalo hvaleslien tvoji ne- fkonzhni dobroti. O ref velika dobrota je to, o Jesuf! Vfe bi bilo posablje;io ali fkasheno, kar fi ti delal in uzhil, tudi fveti sakramenti bi bili saftonj, ako bi ti nameftnikov ne imel v’ katoljfhki zerkvi. Nifim bil le tvoji neisre- zheni milofti nehvaleshen , temuzh tudi tebi in tvojim nameftnikam nepokoren ; fini jih hotel po fvoji fpazheni volji; fim bil nevoljen, ka¬ dar fim bil od njih pravizhno pofvarjen ; zlo 16 242 na fpovedi mi ni refniza tlopadla; ponishal Jim fe hinavfko, obljubil le s’ shnabli, pa pra¬ ve pokorfhine ni bilo. Odpulli mi, o ufmilje- ni Gofpod! ker vfe to mi je shal, in oblju¬ bim tvoje nameftnike, duhovne, fpofhtovati in poflufhati savoljo tebe. Naj me le vodijo po voski poti, pokoren bom, de s’ njimi v’ nebefa pridem, in f’ teboj, vikfhim paltirjam vlih, vfelej sdrushen oltanem. Amen. XXV. dan profenza. L Spreobernjenje Jveliga Pavla. G . t ^veti Pavel, prej Savel imenovan, je bil Abrahamove rodovine, is rodu Benjaminovi- ga, rojen v’ meftu Tarsu. Njegov ozke je bil farisej. V’ Jerusalemu je bil od imenitniga uzhenika Gamalijela na tanko poduzhen v’ Mojsefovi poftavi. Savel , poln gorezhnofti sa pollavo, je v’ farifejfko drushbo flopil, ker je menil, de oni bolj, ko drugi, po sapovedih shive. Savel je bil vef ogenj sa Mojsefovo pofta- vo, hvalil fe je s’ fvojo uzhenoftjo, lepiga shivljenja je bil pred ljudmi; vender je bil neveden in grefhnik, ker Jesufa ni fposnal , od kteriga fo preroki govorili; fovrashil ga je in shelel vfe njegove flushabnike pomoriti. On je filno veliko hudiga pozhel is lashnjive vedi; je bil sraven , kadar fo Judje fvetiga Shtefana kamnjali; je Jerusalemze drashil so- per verne ; je od hifhe do hifhe ifkal ver¬ nih , de bi bili hudo fhtrafani, in fi je prav slo persadeval Jesufovo vero pokoozhati. Vli verni , bliso in dalezh , fo sveclili njegovo neu- fmiljenje; vfi fo fe trefli pred njegovim ime^ nam. Savlu je bilo vfe to fhe premalo. Je fhel k’ velikimu duhovnu Kajfeshu, in k’ vikfhim zhes f-hodnize fpifane obladi profit na Jude in f-hodnize meda Damafhka, de bi vfe verne, moshke in shenfke svesane poflal v’ Jerusa* leni. V’ drufhini vezh ferditih Judov je rav- j no opoldne she bliso meda Damafhka bil, pa nagla nebefhka fvitloba ga je obfvetila, in je na semljo padel. Glaf saflifhi: ,,Savel! kaj me preganjafh?“ On odgovori: „Kdo fi, o Gofpod ?’ 1 Sopet glaf: ,,Jeft fim Jesuf , kteriga preganjafh.“ Savel drepeta , odermi in rezhe : vGofpod ! kaj hozliefh de florim ?“ Jesuf nje- ni u: Vdani in pojdi v’ medo Damafhk, tam- l ;e j ti bo rezheno, kaj ti je boriti.“ §av)ovi tovar- flii fo flifhali glaf , pa nikogar nifo vidili. Savel vdane, pa s’ odpertimi ozhmi ni mzh vidil ; mogli fo ga peljati sa roko v’ me- ko. Ondi je imel snaniga'Juda, po imenu Ju- ka, per kterim je bil tri dni, in ni vidil, ne jedel, ne pil, ampak le molil in jokal. V’ Da- n »»fhku je bil prav bogabojezh Jesufov flu- J6 * 244 shabnik, Ananija imenovan. Timu je Gofpod Jesuf v’ perkasni rekel: ,,Ananija! vrtani in pojdi na terg, imenovan Ravni, v’ hifho Ju- datovo: ondi bofh nafhel Savla Tarsana v’ J . A molitvi .“ Ananija fe preflrafhi in odgovori: ,,Gofpod! flifhal fim od veliko ljudi, koljko hudiga je ta mosh tvojim flushabnikam v’ Je- rusalemu ftoril, in de ima oblaft vfe svesati, kteri na tvoje ime klizhejo.“ Gofpod mu od¬ govori: „Pojdi, sakaj isvoljen je on, in bo moje ime pred vlimi osnanoval.“ Ananija gre k’ Savlu, in mu rezhe: „Brat Savel! Gofpod Jesuf, kteri fe ti je perkasal na poli, me je poflal, de fpregledafh, in de bofh f’ fve- tim Duham napolnjen .“ Sdajzi fo padle od njegovih ozhi kakor lufhine , in je fpregledalj tedaj je vrtal in fe dal kerfliti. Sveti Pavel je bil f’ fvetim Duham napol¬ njen; v’ Damafhku je neprenehoma v’ f-hod- nizi osnanoval Jesufa , in prizheval , de on je Sin boshji. Vii fo fe slo zhudili nad njim* de nar hujfhi fovrashnik vere osnanuje Je- sufa. Judje fo bili grosno ferditi, in fo fkle- nili ga umoriti, in verni fo ga po nozhi zhes sid v’ pletenizi fpuftili, de je fhel v’ Jerusa- lem. Kadar je bil v’ Jerusalemu fo fe ga vii verni slo bali, pa ko fo isvedili njegovo fpre- obernjenje, fo fe zhudili, fe vefelili in hva¬ lili Boga. Sveti Pavel je v’ Jerusalemu, v blishnjih in daljnih deshelah ferzhno osnano¬ val Jesufa, veliko terpel savolj njegoviga p re ' fveliga imena, veliko nevernikov in J»d° v 245 fprcobernil, sa vero Im prelil in frezhno do- konzhal Tvojo shivljenje. Nauk. Od greffinikove Jlepole in fpreobernjenja, Vfi moremo Boga hvaliti, ker je miloftivo, zhudno in mogozhno neufmiljeniga fovrashni- ka Savla fpreobernil v’ velikiga apodeljna. Prezhudno fpreobernjenje fvetiga Pavla uzln tri fofebno potrebne refnize. Perva je, de grefhna flepota ne isgovori; druga, de gna- da ima neisrezheno mozh; tretja, kakfhno more biti pravo fpreobernjenje. To Te more ob kratkim rasloshiti. Grefhna nevedjioji ne isgovori. Sveti Pavel je bil od flovezhiga uzheni ka Gamalijela na tanko nauzhen v’ Mojsc- fovi pollavi. Mojsef je osnanoval Kriftufa; fhege in opravila tiare savese fo osnanovalo novo saveso; preroki fo govorili od Jesufa; Judje fo ga sheljno zhakali: vcnder§avel uzhe- nik ga ni posnal Odrefhenika, ga je fovra- sbil in preganjal. Zhtidna je bila njegova fle¬ pota 5 kadar je soper Boga delal, je menil njemu prav prijetno flushbo opravljati; kadar je bil nar hudobnifhi, je miflil nar pohode nifhi bili. Slepota telefna, P klero je bil udarjen ob perkasni Jesufa, je pomenila fle¬ poto dufhe, v’ kteri je prei shivel. Je bil isgovarjen fveti Pave! ? Ni bil isgo- varjen. Sam pravi: ,,Nilim vreden apoftelj imenovan biti, ker fim preganja! zerkev ho¬ stijo.“ I. Kor. i 3 , 9. Vfim je potrebno to refnizo prav premifliti. Ref je, vfaka neved¬ noft ne isgovori zhloveka. David je profil: ,,Gofpod! ne fpomni fe moje nevednofti.“ Pf. 24, 7. Ako bi nevednoft vfelej isgovarjala, bi bil David profil 1 Gofpod ! fpomni fe moje nevednofti. Ako bi nevednoft vfelej isgovar¬ jala, bi bila flepota velik dar boshji, ker bi bile vfe hudobije is nevednofti ftorjene nedol- shne. Jesuf je na fvetim krisbu profil: Ozhe! odpilili jim, ker ne vedo, kaj delajo. Oni ni- fo vedili, de fo Gofpoda zhafti krishali, vender fo bili odpufhanja potrebni. Sveti Peter je potlej Judam rekel: ,,Bratje ! vem, de fte is nevednofti Jesufa krishali, tedaj fpokorite fe.“ Djan. ap. 3 , 17 — 19. Ako bi jih bila ne- vednofl isgovarjala, bi bil fveti Peter rekel: Is nevednofti fte Jesufa krishali, tedaj vam ni potreba pokore. Tedaj ni vfe nedolshno, kar je po velb> Sveti Pave! je po vefti delal soper zerkev bo- shjo; Savel kralj je po fvoji vefti preganjal nedolshniga Davida ; fariseji fo is flepe vefti Jesufa fovrashili ; vikfhi fo Boga hvalili, ka¬ dar fo vidili Jesufa rnertviga; pa vfi ti in drugi hudobno flepi nifo bili, in ne bodo iz¬ govorjeni. Kadar merslota brani is ferza moli- 1 1 — 247 — ti, poriufhati fvete nauke, prafbati ga fvel, je nevednoft bres viiga isgovora. Ravno ta¬ bo, kadar hudobija oflepi zhloveka , nima isgovora. Hudobni nozhejo saftopiti, de bi dobro ftorili; lahko de ne saftopijo , ker mo- droft ne gre v’ hudovoljno dufho. Tudi med nami ni malo radovoljno flepih , ker greh ljubijo; nozhejo verjeti, de ftrupeno vefelje, rasujsdanje, mehko shivljenje je greh ; fe fmejajo, ne verjamejo, in nikolj fe ne pufte preprizhati , ker luzh fovrashijo in temo ljubijo. Neisrezhena mozh gnade bosh/e. Naglo in zhudno fpreobernjenje fvetiga Pavla nar bolj prizhuje od rnozhi gnade bo- shje. Bog je njega flepiga in terdovratniga fpreobernil , kadar je imel nar hudobnifhi vo¬ ljo. Bil je she pred meftam , kjer je upal do- fti vernih najti, in vfe je vrelo po njem od velike togote soper Jesufa in njegove flushab- nike. Jesuf fe mu oglali , in rezhe : „Jeft fim Jesuf, kteriga ti preganjafh.“ Takrat mu je dal vfo drugo voljo, vef ponishen in po¬ koren odgovori: Gofpod! kaj hozhefh, de fto- rim ? Glej neufrniljeniga volka v’ krotko jag¬ nje fpreobernjeniga! To uzhi upati v’ gnado bo- sbjo, bres ktere fe nizh ne more, F ktero fe tamore vfe. Ne rezi is hudobije ali predersnofti: Nizh ne de, zhe lim flep ali terdovraten grefh- 24 » nik, ker Bog me samore fpreoberniti, ako ravno nozhem. Kaj pa de Bog samore, ka¬ kor je sainogel fvetiga Pavla , pa takih sgle- dov bofh prav malo nafhel. Zhe fi terdovra- ten, bofh morebiti gnado bres fadu prejel, ko Judje, kterirn je /veti Shtefan ozhital: ,,Vi terdcvratni in neobresani na ferzih , fe re¬ dno uftavljate fvetimu Duhu. 44 Djan. ap. 7, 51 . Poflufhaj Jesufa : ,,Jerusalem ! Jerusalem! ko¬ likokrat fim hotel fpravili tvoje otroke, ka¬ kor koklja fpravlja fvoje pifheta pod perote, in nifi hotel.* 4 Mat. 2 3 , 27. Sato fveti Pavel opominja: ,,Glejte, de gnade boshje neprida- ma ne prejmete. 44 II. Kor. 6, 1. To uzhi, de fe samorefh gnadi boshji uftavljati. Porezhefh: Kako fe samorem uftavili gna¬ di boshji, ker ona me samore fpreoberniti, ako ravno nozhem? Odgovorim: Gnada bo- shja more tvojo terdovratno voljo f’ fvojo mo- zhjo premagati, de hozhefh , kar nili hotel, in de radovoljno hozhefh, kar radovoljno ni¬ fi hotel; pa fe tvoja terdovratna ljubesen do greha tudi lahko uftavlja gnadi, f’ ktero bi bil manj hudoben grefhnik lahko fpreobernjen. To poterdi Jesuf, rekozh : „Gorje tebi Koro- zain , gorje tebi Betsaida! sakaj, ako bi fe bile take zhudesha godile v’ Tiru in Sido¬ nu, kakor fo fe per vaf godile, bi bile nek¬ daj v’ ojftrim oblazhiiu in v’ pepelu pokoro delale.* 4 Mat. 11, 21. Kakfhno upanje imafh ti , ko nalafh terdovratno shivifh in upafh mogozhne gnade, ktere sanizhujefh? r- ' — 249 — 0 De v’ potrebnim flrahu shivifh, glej sra- ven krishaniga Jesufa dva hudodelnika, eni- J- ga fpreobernjeniga, drugiga sapufheniga. Ju- i- desh je Jesufa prodal, in je pogubljen; Pe- , ter ga je satajil, in je miloft dofegel. Savel 1 in njegovi tovarfhi fo vidili pred Damafhkam nebefhko fvillobo, Savel fe je fpreobernil, . od unih fe pa ne ve. Glej Jesufove folse nad • terdovratnim Jerusalemam, in poflufhaj nje¬ gove mile befede, f’ kterimi obshaluje njega , terdovratnoft, vender je bilo Jerusalemfko me¬ tlo rasdjano. Sakaj Jesuf joka nad Jerusa¬ lemam ? Joka, ker vidi njega nehvaleshnoft, in previdi njegovo konzhanje. Zhe Jesuf is ferza joka , sakaj mu ne da obilne' gnade ? Zhe mu nozhe gnade dati, sakaj joka nad njim? Kaj bofb na to odgovoril? Nizh dru¬ giga ne morefh, ko moliti ponishno fkrivnofti boshje. Tedaj bodi ponishen , upaj v’ milod bosbjo, boj fe boshjih fodba, profi sa gnado, persadevaj fi jo sadobili, ohrani jo flanovitno. Kakf/ino more bili grefhnika fpreobernjenje. Spreobernjenje grefhnika je delo vfiga- mogozhne gnade boshje in nafhe volje, ne pa nafhe volje bres pomozhi gnade. Gnada boshja samore tudi terdovratno voljo fpreo« berniti; nafha volja farna fe ne more. Kako fe fpreobernjenje godi? Tako fe godi. Bog vlije v’ grefhnika fvitlobo in vefelje, f’ kterim fposna dobro in dela dobro. Bog ni dol- shan gnade dati, fizer bi fe mogla dolg ime¬ novati , ne gnada. Grefhnik fam ne more nizh , nizh dobriga mifliti, ne delati, ne sa- zheti, ne dokonzhati. Grefhnik fe ne more fam fpreoberniti, vender proftovoljno dela hudo , in v’ hudim oflane. Grefhnik fe ne more fam fpreoberniti; fe zlo brani, zhe ga nebefhki Ozhe ne vlezhe, on ga vlezhe, pa ne s’ lilo, ampak s’ vefeljem. Vfe to fo katoljfh- ke refnize, deliravno jih ne moremo saftopiti. Vfa mozh gnade hoshje obftoji v’ fpreo- hernjenji grefhnikove volje, de hozhe, kar Bog hozhe, de nozhe , kar Bog nozhe, de lju¬ bi, kar Bog ljubi, de fovrashi, kar Bog fo- vrashi; de dela in fe varuje po fveti volji bo- shji. Savel fe je fpreobernil, kadar je fvojo voljo boshji volji popolnama podvergel, rekozh: Gofpod! kaj hozhefh , de ftorim? Perpravljen je bil vfe ftoriti, in je delal proftevoljno , kar prej proftovoljno ni hotel. Tedaj, dokler ni volja grefhnikova Bogu popolnama podver- shena, ni praviga fpreobernjenja, ni odpu- fhenja grehov, ni milolti, ni svelizhanja. Spreobernjena volja je refnizhna, mo* zhna , delavna in fe rasodeva v’ vfih rezheb. Glej refnizhno fpreobernjeniga fvetiga Pavla. On je fvojo voljo Jesufovi volji ponishno pod¬ vergel , potlej je fhel v’ mefto , kakor je bilo njemu rezheno, je poflufhal Ananija , je s*' zhel Jesufa osnanovati, in ga je osnanoval do fmerti; fe ni framoval flabih, in fe ni bal hu¬ dobnih; tudi je rad umeri savoljo Jesufa. Sveti Pavel je bil od mogozhne gnade naglo fpreobernjen. To je bil zhudešh boshje niilofti in vfigamogozhnofti. Bog navadno le fzhafama fpreobrazha grefhnike, de fx veliko pprsadevajo, terpe, fe vojfkujejo, fposnajo hu¬ dobo greha, jo obshalujejo in ftanovitni ofta- nejo. Telefna flepota, f’ ktero je Bog Savla udaril, je pomenila dufhno, v’ kteri je bil dolgo. Bil je flep na telefu, de bi njegova dufha vidila. Tudi ti morefh na telefu flep biti, de ne bofh vidil, kar je sapeljiviga na semlji, de tvoja dufha vidi zhesnatorne dobro¬ te, in fkerbi jih sadobili. Savel je iizer pod- vergel fvojo voljo Jesufovi volji, vender je mogel iti k’ boshjimu flushabniku Ananiju po- flufhat in kerfhen bit. Tudi ti tako flori; podversi fe Jesufovim nameflniku, ker ni sa- flonj prejel oblafli; vbogaj ga ko Kriftufa. Sveti Pavel je bil v’ flushbi Jesufovi ftanovi- ten, in nobena rezh ga ni mogla odlozhiti od njega. Tudi ti bodi ftanovilen v’ njegovi ljubesni, sakaj ravno to prizhuje od tvojiga fpreobernjenja. Zhe li v’ dobrim neftanoviten, rasodevafh fvojo flabo voljo ; morebiti nili bil nikolj refnizhno fpreobernjen. Sveti Pavel je prej miflil , govoril in delal soper Jesufa; potlej je miflil, govoril in delal vfe sa njegovo zhafl. Tak morefh ti biti. Ako oftanefh, kar fi bil, nifi fpreober¬ njen, ker farna befeda, fpreobernjenje, ka- p — 262 — she , kakfhin morefh bili. On je ozhitno po¬ pravil , kar je ozhitno grefhil; fe ni framo- val evangelija ali krisha Jesufoviga. Tak bodi ti. Zhe fe framujefh ozhitno dobro de¬ lati, zhe fe bojifh sanizhevavzov, je tvoja po¬ kora fhe flaba, fofebno pa, ako je bilo tvoje shivljenje ozhitno flabo. Zhe fe ti framujefh Jesufa, fe ho tudi on tebe framoval, in ne bofh prifhel v’ njegovo kraljeftvo. Molitev. O ufmiljeni Ozhe nebefhki! Kdaj fe bom jeli po sgledu fvetiga Pavla fpreobernil ? Ve¬ likokrat rniflim, shelim , hozhem, pa nikoli refnizhno. Dolti fkritih grehov tizhi v’ mo¬ jim ferzu, pa nozhem praviga fposnanja, in fkoraj fe fvitlobe bojim. Odlafham fpreober* njenje, rekozli: bom, bom, pa drugiga ni. Zhe bolj odlafham, losheji odlasham, teshe- ji fe poboljfham, tvoje gnade fim nevredni- fhi; vender le odlafham, ker me grefhna ljubesen do flvari ujetiga ima. Kaj bo sa mo¬ jo edino neumerjozho dufho, ako fmert pre¬ hiti mojo pokoro? Pogubljen bom vekomaj. To vem, vender le premalo fkerbim. O uf¬ miljeni Gofpod! rastergaj svese mojih grehov, de bom kakor fveti Pavel refnizhno fpreober- njen : de mi ne bodo ne lashnjivi pri ja tli, nC fovrashniki, ne nobene druge flvari ubranilo k’ tebi iti, ne odvernile od tebe. Do sdaj lim fe hotel fpreobernili bres terpljenja, bres a53 vojfkovanja, bres premagovanja , kar bili ne more. Le obetal fim , drugiga nizli; tudi po odvesi in po fvetim obhajilu je greh gofpodo- val v’ meni. Kakfhno fpreobernjenje je to bilo? Ufmiljeni Jesuf! ukroti me kakor ne- pokorniga Savla ; daj mi fposnali moje svi- jazhno ferze; rasgerni pred mojimi ozhmi hu¬ dobo ftorjenih grehov, de fe ponisham , fpo- snam in obshalujem vfe grehe , tudi mi daj po fvoji veliki milobi ftanovitnoft v’ dobrim, de te nikdar ne sapuftim, in fvoje shivljenje frezhno dckonzham. Amen. XXVI. dan profenza. t Sveli Polikarp, J Idi oj' in marternik. Sveti Polikarp je bil filno frezhen , ker je bil v’ veri in v’ vfim dobrim poduzhen od. fvctiga Janesa apofteljna in evanglifta, kteri ga je potlej poflavil sa fhkofa v’ veliko rnefto Smirno. Sveti Janes je fveliga Polikarpa slo ljubil, kar je obilno prizhevanje od njegove fofebne fvetolli. On je bil fhkof v’ Smirni ' . . i okoli fhefldelet let. Vil verni, in tudi fhko- fje fo ga vifoko fpofhtovali, vfak mu je skelel ftrezhi, in fe ga dotakniti. On je bil tolikanj unel sa fvete nauke Jesufove in apolleljnov, de ni mogel le hude befedize bres velike sha- lolli saflifhati. Sveti Polikarp je fhel savoljo fofebnih duhovfkih rezili v’ Rim k’ papeshu Anizetu, od kteriga je bil f’ zhaftjo fprejet. Veliko do- briga je v’ Rimu boril , ker je s’ fvojim Iju- besnivim opominjevanjam dobi od krivoverzov sapeljanih vernih fpreobernil. Is Rima je v’ fvojo fhkofijo nasaj fhel , in smiraj slo fker- bel sa fvoje ovzhize in sa vfo katoljfhko zerkev. Oblabnik v’ Asii pod nevernim zefarjem Markavrelijam je bil Staži Kvadrat. Ta je v’ Smirni vezh kribjanov med sveri obfodil. Ob ti perloshnobi je neverno ljudbvo savpilo: Naj fe tudi Polikarp vershe sverinam. Sveti Polikarp je bil v’ mebu , pa profhen od ver¬ nih je fhel v’ famotno hifho, in posneji v’ drugo. Soldatje fo ga povfod fkerbno ifkali, in svezher fo ga nafhli. Oni bopijo v’ hifho, prav prijasno jih je fprejel, in ukasal jim do¬ bro vezherjo napraviti. Tibi zhaf, ki fo fe foldatje gobovali, je on molil dve zeli uri sa- fe in sa vfo zerkev. Nevernim foldatam je bilo britko takiga ufmiljeniga zhabitiga bariga mosha peljati pred fodbo j pa on je fhel vef vefel s’ njimi. Oblabnik Kvadrat je fvetimu Polikarpu prijasno rekel: ,,Premifli fvojo barob ; ti ne bofh mogel hudih bolezhin prebati, tedaj od¬ povej fe Kribufu.“ Sveti Polikarp mu je fer- — 255 — zhno odgovoril: ,,Shell in ofemdefet let flu- shim Jesufu , on meni ni nizh hudiga , temuzh veliko dobriga floril, kako bi mogel fvojiga dobrotnika rasshaliti ?“ Nato mu rezhe oblall- nik: ,,Ako ne bofh pokoren, bofh vershen sverinam. £< Sveti Polikarp odgovori: ,,Naj le, nizh fe jih ne bojim.“ Oblaftnik mu ferdito re¬ zhe: „Zhe fe ne bojifh sveri , te bom ukasal shiviga foshgati.“ Sveti Polikarp odgovori: ,,Tvoj ogenj bo malo zhafa terpel , drusiga fe je bati, v’ kterim bodo hudobni vekomaj go¬ reli. “ Takrat je vfe neverno ljudltvo Itrafhno savpilo soper njega, in je bil v’ ogenj obfojen. Neverniki in Judje fo hiteli po derva, in fo hitro veliko germado napravili, na fredi je bil lleber, h’ katerimu fo ga hotli s’ shelesni- mi sheblji perbiti; pa fveti Polikarp jim re¬ zhe: „Ne perbijajte me, ker bom fam v’ o- gnji terdno ftal.“ Le roke fo mu tedaj svesali. V’ fredi germade floje je tako molil: „Vfiga- mogozhni Gofpod ! sahvalim te , de fim dneva dozhakal, kteriga fim smiraj shelel; sdaj bom v’ fhtevilu tvojih fvetih marternikov, ker bom deleshen grenkiga kelha Jesufoviga; naj bo dar mojiga shivljenja tebi prijeten , de te bom ve¬ komaj hvalil. Amen.“ Neverniki fo ga shgali, fdno velik ogenj je bil, on pa v’ fredi ognja. En foldat ga je fhe f’ fulizo prebodi! , in to¬ liko kervi je deklo, de je ogenj ugafnil in fveti Polikarp je vefel umeri savolj Jesufa. a56 Nault. tJfmiljmimu Bogu svejlo Jhishi. Srezhen fveti Polikarp , kteri pred never¬ nim fodnikam fvojo dolshno hvalo ufmiljeni- mu Jesufu fkashe! Tudi is flrahu pred fmertjo ni bil Jesufu nesvelt; kar je govoril, je kilo refnizhno, ker je umeri, de hi Jesufa ne ras- shalil. Kdor refnizhno ljubi Boga, vfe prema¬ ga, tudi oblah:, holezhine , lilo, fmert. Ljube- sen je mozhneji od fmerti, ker ona tudi fmert premaga. Sveti Polikarp je bil v’ Jjubesni do Boga unet, ker je veliko dobriga od njega pre¬ jel; ravno taki bi mogli mi biti, ker fmo tudi veliko dobriga od njega prejeli, prejemamo in upamo fhe prejemati. Bog je nesapopadljiva dobrota fam na fe- bi, in tudi do naf. On naf ljubi bolj, ko do¬ bra mati fvojiga ediniga otroka. Nebo, sem- 1 ja in kar je v’ njih , osnanuje veliko miloft boshjo do naf; vfe je polno njegoviga ukru¬ ljenja. Jesuf fam naf uzhi v’ Boga klizali: Ozhe. On je ref nafh Ozhe, dobrotljiv, per- sanefhljiv, kteri ne ravna pq nafhih grehih, in nam ne vrazhuje po nafhih hudobijah. Pre* mifli, o kriftjan! kako mozhno naf je Bog ljubil, ker je sa naf nevredne grefhnike fvojiga edinorojeniga Sina v’ fmert dal. Vezhi lj u ' besni biti ne more ko ta, is ktere je on na krishu umeri, de bi mi vekomaj ne umerli; on je dal sa naf fvoje predrago shivljenje , de In — 257 — mi vekomaj ehiveli. O neisrezhena ljubesen bosi) j a do naf grefhnikov ! She veliko vezh dobriga nam je Bog dal, gnado, nauke, sakramente in doki drusiga dobriga, vender nehvaleshen krikjan je poln vfiga hudiga. O neumnesh! raji lju- bifh nevredne kvari, ko dobrotljiviga kvarni- ka; raji flushifh hudizhu sa plazhilo vezhni- ga pogubljenja, ko fvojimu vligamogozhni- mu Gofpodu sa plazhilo vezhniga svelizhanja. Ti terdovraten grefhnik li pogubljenja vre¬ den; Bog te is ljubesni do tebe zhaka , vabi, in ti pomaga k’ pokori, vender ne marafh, in njegovo veliko ufmiljenje sanizhujefh. Tako tedaj fvojimu dobrotniku vrazhujefh? Pa ve¬ di, de f’ to gerdo nehvaleshnokjo in terdo- vratnokjo febi hudo jeso nakopavafh na dan pravizhne fodbe. Udaj fe, in flushi dobrotlji- viinu Bogu, de ti ne bo vekomaj gorje. Molitev. O moj Bog! ti li vezhna lepota in dobro¬ ta, jek pa tvoja nehvaleshna kvar. Jek bi bil dolshan tebi fvojimu kvarniku sakonj flu- shiti, vender nifim hotel, defiravno li mi is velike milobi obljubil nebefhko kraljekvo. Na niefti de bi bil tebi is vfiga ferza flushil, lim is vfiga ferza flushil tvojimu in mojimu fovra- shniku. Meni fpazhenimu zbloveku fo bile bolj vfhezh kvarjene rezhi, ko ti kvarnik vli- ga. Moja gerda nehvaleshnok je bila vezhni- l . 17 258 ga ognja vredna, vender fi me ti le ljubil , in varoval pred pogubljenjam. Nizh ve z h no- zhem tako nehvaleshno I’ teboj ravnali ; she- lim , hozhem in obljubim sa naprej le tebi flu- sbiti. O de bi jeft samogel tebe tako ljubiti, kakor te je tvoj svefti flushabnik Polikarp lju¬ bil ! O de bi jeft mogel tebi tako svefto flu- shiti, kakor ti je on svefto flushil ! Daj mi, o Gospod! po fvoji veliki milofti gorezho lju- besen , de te is ferza ljubim, hvalim in ti flushim; de raji umerjem, ko tebe s’ enim farnim greham rasshaliti; sakaj tako te bom vekomaj ljubil in hvalil v’ nebelih. Amen. XXVII. dan profenza. 'Sveti Janes Krisojtom, fhkof in zerkveni uzhenik. t ^veti Janes, Krisoftom ali Slalouji imeno¬ van savolj uzheniga in prijetniga govorjen¬ ja , je bil rojen v’ Antiobii od bogatih ftar- fhov v’ letu 347« On je bil fhe majhino de¬ te, kadar mu je ozhe Sekund umeri; in nje¬ gova mati Antusa je bila takrat le dvajfet let ftara. Ako ravno mlada in bogata, fe m hotla vezh omoshiti, temuzh je v’ boshjim ftra- hu shivela, in fvoja dva otroka kerfhanfko redila. §veti Janes je bil she majhen otrok — 259 — Tvoji dobri materi rad pokoren, in je zhc da¬ lje bolji prihajal. On je rad bral Tveto pif- mo, ga fkerbno premifhljeval, tlanoviten bil v’ molitvi. Kadar je bil odrafhen je miflil v 5 famoto iti, pa profhen od matere, je doma oftal, in je per nji, deliravno v’ fredi velikiga mefta , kakor pufhavnik shivel. Se je rad po¬ ki 1, je malo fpal, dalezh je bil smiraj od fta- bih tovarfhev, in od viiga, kar fofebno mladi- ga zhloveka rado fpazhi. Pet in dvajfet let je bil Tiar, kadar To ga hotli sa fhkofa potlaviti, pa Te je preltrafhi! in Tkril. Zhes ene leta je bil permoran od fhkofa Flavijana v’ Antiohii sa mafhnika sheg- nan biti. Osnanoval je befedo boshjo tako pri¬ jetno in ognjeno, de fo ga vfi radi poflu- fhali, ga ljubili in fpofhtovali. Vfi To mu bi¬ li vdani, ker fo vidili njegovo fveto shivljenje, ker fveto shivljenje in zhilli nauk veliko samo- re. Dvanajft let je to teshko flushbo f’ pri¬ dam Jesufove zhede opravljal, potlej pa je bil .od zefarja Arkadija permoran v’ poglavitno me¬ tlo KontlantinOpel priti , kjer je bil shegnan sa fhkofa tifliga velikiga metla. Defiravno je imel bogato fhkofijo, je vender shivel v’ ubofh- tvu in v’ pokori, ko pufhavnik. To je delal, de bi fe pokoril, mehkim krilljanam lep sgled dajal, in ubogim pomagal. Sveti Janes je dobro fposnal fpazhnoft ti- kiga metla, sato je f’ fofebno gorezhnotljo o- snanoval befedo boshjo, in vfe velike in majh¬ ne fvaril. Veliko vernih ga je filno rado po- 1 7 * flufhalo, in ga perferzhno ljubilo; pa tudi je v dofli fovrashnikov imel, kakor'je bila vfelej f navada na fvetu. Zefariza Eudokiija fofebno r ga je fovrashila, ker je ognjeno govoril zhes r plef in druge norofti. Ne le ona, ampak tudi ( vli rasujsdani fo ga fovrashili, ker fo hotli bres 1 kvarjenja in ozhitanja v’ tvojih hudobijah shi- < veti. Hudo fo ga preganjali , in tudi pregovo- ] rili zefarja Arkadija ga v’ daljno putlo deshelo pregnali, de bi od vfiga hudiga poginil. Tam je ref veliko hudiga predal, pa tudi veliko dobriga doril, ker je neumne uzhil, grefhnike in nevernike fpreobrazhal. Njegovim fovrash- nikam je bilo to britko, in fo sopet pregovo¬ rili zefarja ga v’ flabifhi mefto ukasati pre¬ gnati. Terpljenje, vrozhina, mras, lakota, sheja in vfe budo je umorilo tiga fvetiga fhko- fa 27. dan tiga mefza v’ letu 407. Njegovo fvelo truplo je bilo prenefheno v’ Konftantino- pel. Vil, veliki in majhini fo mu na proti f hi i , ga s’ veliko zhaftjo pokopali, veliko sha- lovanja po njemu imeli in rekli: boljfhi ki bilo, de bi bili fonzhni sharki otemneli, kakor de fo te uda obmolzhale. Nauk. Pojlufhaj, ohrani, premifhljnj in dershi/ve¬ le nauke . Sveti Janes Krisoftorn poln boshjiga du¬ ha je fkerbno, perljudno in ognjeno osnano- 261 val befedo boshjo , in je ferzam dobrih poflu- fhavzov prijetno lilo delal. Dobri fo ga neis- rezheno ljubili, poflufhali in ubogali; flabim ni dopadel, ber jim ni bilo mar sa svelizhanje. Gorje duhovnim , aho bi terdovratnim grefbni- bam dopadli. Jesuf ni dopadel prevsetnim fari- sejam , Janes kerftnik ni dopadel nezhiftimu Herodeshu : tabo tudi sdaj zhifta refniza ne do- pade hudobnim. Kar je fveti Duh po pravizhnim §imeo- nu prezhifli devizi Marii od Jesufa govoril : ,,Glej! ta je poftavljen k’ padzu in k’ vftajenju njih veliko, in v’ snamnje , soper btero fe bo govorilo;“ to je rezheno od vfakiga refnizh- niga osnanovavza befede boshje. Kteri nifo kotli poflufhati Jesufa, fo fi hujfbi obfojenje saflushili, tim je bil on k’ padzu; kteri fo ga radi poflufhali in ubogali, fo fe poboljfha- li in svelizhali, tim je bil Jesuf k’ vftajenju. Ravno tako sdaj duhovni, po kterih Jesuf go¬ vori; oni fo k’ hujfhimu obfojenju, ali k’ sve- lizhanju. Hudobni bi radi poflufhali, kar jim do pade; pa je nemogozhe, de bi jim befeda bo- shja dopadla, dokler ljubijo greh, ker ona je fveta in zhifta. Ako bi duhovni flabim do¬ padli, bi ne bili boshji prijatli. Terdovratni grefhniki bi radi v’ fvojih grehih mirno shi- v eli, sato ne terpe zhiftih bodezhih naukov, her ti prepovedujejo njih grefhne fladnofti. Ako fo nauki fploh soper grehe , nifo grefhni- 262 kam slo soperni; zhe fo pa pofebej fvarjeni, fe togote, fovrashijo duhovne, jim soper go¬ vore in delajo; pa ravno to kashe terdovratno voljo in fpazheno ferze. Ako bi duhovni ne hotli pridgovati, bi fe farmani jesili, in pravizhno, ker fo duhovni dolshni uzhiti; pa enako dolshnoft imajo verni jih poflufhati in ubogati. Duhovni uzhe , ker jim je od Jeufa sapovedano, in nizh ne per* dershe , kar je v’ prid; vfo voljo boshjo osna- nujejo , de bi vil po volji boshji shiveli. Sa- nizhevavzi befede boshje naj s’ ftraham poflu- fhajo, kako Bog govori po Jeremiju: ,,Pre¬ klet zhlovek, kleri ne poflufha befede savese. (< Jer. 11 , 3. Naj poflufhajo tudi Jesufa: ,,Vi fte is ozheta hudizha. Kdor je is Boga, befede bosbje poflufha; savoljo tiga vi nifte is Boga, ker mene ne poflufhate.“ Jan. 8, 44 — 47’ Kriftjan moj, ako shelifh svediti, kako bofh od befede boshje svelizhan, delaj, kar ti bo sdaj rezheno. Prav sheljno poflufhaj befedo boshjo. Ako rad ne poflufhafh, ako tvoje ferze ne hre¬ peni po fvetih naukih, fe bofh smiraj uzhil, in nikoli nizh prav ne bofh saftopil. Modro- fki sazhetik fo refnizhne shelje po nauku, ako te vefeli poflufhati, bofh moder. Bodi bolj vefel naukov, ko uboshez velikiga najdeniga saklada. Zhe fi tak, boshja befeda ne bo prašna, ampak fvitla, mozhna, rodovitna v tebi. Zhe fi lak, boshja befeda ne bo padla na zelto, na terde fkale, med ternje, ampak 265 v’ dobro semljo, in bo veliko fadu rodila. Po- flufhaj rad, zhe fo tudi nauki bodezhi; zhe fo ti bolj bodezhi , bolj fo ti potrebni. Ako bi bili nauki tvoji flabi natori vfhezh, bi ne bili sadofti zhifti. Pred vfakim naukam profi. Boga, de ti bo dal prav poflufhati, saftopiti in Ilorili, kar bofh dobriga flifhal. Ohrani saflifhano befedo, in ne bodi po- sabljiv poflufhaviz. Kaj ti morejo posabljeni nauki pomagati? Kako bofh vedil shiveti po posabljenih naukih? Tak fpomin ti toliko po¬ maga , ko refheto , f’ kterim bi vodo sajemal. Vem , vfih naukov ne morefh ohraniti; ven- der faj nekoliko od njih ohrani. Kaj menifh, saknj je tvoj fpomin smeraj prašen? Sato, ker te ne vefeli poflufhati. Sakaj te ne vefeli po¬ flufhati? Sato, ker je tvoje ferze merslo, in ti ni mar sa svelizhanje. Premifhljuj nauke. Ako ne premifhlju- jefh naukov, ti bodo mersli in bres mozhi. Befeda boshja je ko nektero serno j zelo ni¬ ma duha, nima mozhi, temuzh le sdrobljeno ima duh in mozh. Nar potrebnifhi nauki fo vifoki in fkrivni, ker popifujejo tvojo fpri- deno natoro in tvoje svijazhno ferze ; te pre¬ mifhljuj nar fkerbnifhi, de fe fposnafh in po- boljfhafh. Zhe bofh rad premifhljeval nau¬ ke, bo tvoja dufha rasfvitljena in uneta; te¬ daj bofh tudi shivel po sapovedih. Shivi po naukih. Rad poflufhaj, ohra¬ ni in premifhljuj nauke, de bofh samogel po njih svefto shiveti. Nifi per Bogu pravi- zhen, zhe vefh naulni ne bodo mogli po¬ magati , kadar bofh ti s’ oblaftjo fotli 1 shive in mertve. Ti ti mogozhen in pravizhen fodnik vlih , in bofh vfakirnu pravizhno po- vernil. Takrat ne bodo sapovedi po ljudeh , ampak ljudje po sapovedih fojeni. Tedaj f’ pomozhjo tvoje gnade terdno obljubim, nikdar odftopili od tebe ne savoljo sanizhevavzov, ne savoljo flabih navad , ne savoljo drugiga ; te- muzh ferzhnno in ftanovitno po sgledu tvoje flushabnize fvete Marzele ti bom is ljubesni do tebe flushil, de bom v’ tvoje kraljeftvo pri- fliel. Amen. ^vezlian. L dan fvezliana. tSveii Ignazi, fhhof in marlernik. % £ <>3veti Ignazi je bil v’ veri poduzhen od f. ^etra in s f. Janesa. Poftavljen je bil sa fhkofa v veliko melio Antiohijo, in bilje svefti naftop- 288 r nik apofteljnov v’ vfih rezheh. Neverni zefar Domizian je zerkev preganjal , pa f. Ignazi je bil v’ miru. On je rad shivel savoljo fvojih ovaz, pa tudi je bil shaloften , ker ni bil vre¬ den sa Jesufa umreti, ker je djal : Zhe bi sa vero kri prelil, bi bil fhe le Jesufu bolj po¬ doben. Bogu fe je podvergel, fkerbnifhi li persadeval febe in fvoje ovzhize pofvezhevati. Neverni zefar Trajan je ponovil prega¬ njanje zerkve boshje. Perfhel je v’ Antijohi- jo v’ letu 107, in bersh je sapovedal fvetiga fhkofa Ignazija pred fe perpeljati. Kadar ga je imel pred feboj, mu je ferdito rekel: ,,Ktlo li ti hudobni duh? sanizhujefh moje sapovetli, in tudi podpihujefh druge, de malikov ne mo¬ lijo. “ Svet Ignazi zefarju prav ferzhno od¬ govori: ,,Nobeden fhe do sdaj takiga ni fata- na imenoval, ki Boga v’ferzu ima, in miflim, de fatan fe boji mene in vfih pravih flushab- nikov Jesufovih.“ Zefar ga je vezh rezhi od vere vprafhal, in ker je vidil, de ga ne more omajati, ga je dal svesati, in je sapo¬ vedal ga v’ Rim odpeljati, de bo tam od sve- rin rastergan. Sveti Ignazi fe je rasvefelil saflifhaniga obfojenja in rekel: ,,Sahvalim te, o Gofpod • de li me vredniga ftoril s’ tvojim apolteljnam Pavlam v’ shelesje sakovaniga biti, in drugig« ne shelim, kakor de bi me sveri rastergale.“ S’ folsami fe je lozhil od fvoje zerkve, i sr0 ' zhil jo je Jesufu, svefto molil in profil Gofpo- — 2»y — da, de bi jo s’ fvojo gnado v’ ftanovitnofii ve¬ re in brumnofli ohranil. Vefel je fhel na mor¬ je s’ defetimi hudobnimi foldati, hteri fo bili neufmiljeni do njega. Kamor je f. Ignazi per- fhel, fo ga fhkofje , duhovni in verni zhaftito fprejeli in fpremljevali. On je ljubesnivo uzhil vfe, in fofebno jim perporozheval v’ veri apo- lleljnov ftanovitnim oftati, in sa njo vfe preftati. Kadar jo perfhel v’ meflo Smirna, je bersh obifkal‘f. Polikarpa fhkofa v’ tihim mehu, ker Ila bila oba uzhenza f. Janesa. Od tod je pifal mnoge pifma do vernih , med kterimi je nar lepfhi pifmo do Rimlja¬ nov, od kteriga je tukaj kratek sapopadek: — ,.Savoljo Jesufa uklenjen vaf kmalo upam vi- diti, zhe bo volja boshja, de dofeshem, kar je moja shelja. Le vafhe ljubesni fe bojim, de bi fe vam prevez.h ne fmilil, in de bi po fvo- jih sheljah sa me ne profili. Shelim in rad umerjeni sa Boga, sato vaf profim , puftite, naj me rastergajo sveri, de k’ Bogu grem. Gofpodova pfheniza fini , morem rasdrobljen bili v’ sobeh sverin , de bom tako pravi hla- pez Jesufov. Profile Jesufa sa me , de bom njemu darovan. Drugiga ne shelim kakor ras- vesan bili, de Jesufa sadobim. Ogenj, krish, sveri, rasdeljenje telefa in vfakiga uda, vfe bolezhine naj planejo V me, fe ne bojim ; bolj je meni umreti sa Jesufa Krihufa, ko biti kralj fveta. Ne branile mi v’ fmert iti, ker vedno flifhim glaf v’ febi : Pridi k’ Ozbe- hn Ne maram sa jed; moja jed je telo Jesu- k i 9 2 9 ° l fovo. Ne maram sa pitje, moje pitje je kri Jesufova.“ — Te ognjene refnizhne befede pri- zhujejo od shive vere, terdniga upanja, gore- zhe ljubesni in zhifte vedi fvetiga Ignazija, sve- Jtiga uzhenza Jesufoviga. Kadar je bil v’ Rim prifhel, je neisrezhe- no veliko vernih perfhlo k’ njemu, in fo fe vefelili mosha bosbjiga viditi, sraven fo pa tudi shalovali, ko fo vedili, de ga bodo bersh sgubili. On pa jih je s’ folsami profil : ,,Ne branite mi umreti, in ne profite sa moje re- fhenjed* Potlej je pokleknil , in s’ njimi gore- zhe molil sa Jesufovo zerkev, de bi pregan¬ janje minilo, in de bi fe verni llanovitno med feboj ljubili. Kadar je odmolil, je bil od foldatov tje peljan , in v’ prizho neisrezheno veliko nevernikov vershen v’ levnjak ; ferditi in lazhni levi fo ga naglo popadli in raster- gali, le nekaj debelifhih kolti je oltalo. Ver¬ ni fo s’ velikim fpofhtovanjem pobrali te ko¬ lti, fo jih djali v’ zhedno fkrinjo , in vefelo nefli v’ Antijohijo. Te fo bile potlej prene- fene v’ Rim v’ zerkev fvetiga Klemena, pape- sha in marternika. §veli Ignazi je umeri 20. grudna v’ letu 107. Nauk. Ter peti is ljubesni do Jesufa . Sveti Ignazi je ljubesnjiviga krishamga Jesufa smiraj nofil v’ fvojim ferzu, smiraj g a , . \ — -9 1 — je imel mi jesiku, vedno ga je kasni v’ Tvojim sadershanji. On je bil s’ ljubesnjivim Jesu- fam popolnama sdrushen, in Jesuf s’ njim: sato je njegova dufha imela ognjeno mozh ; sato je vefel Thel nenfmiljenim sverinam v’ gobez. On je bil poln ferzhnofti f. Pavla, in je s’ njim refnizhno djal : ,,Jesuf mi je shiv- Ijenje, in fmert dobizhek.“ Filip, l, 2 . §. Ig- nazi je krishaniga Jesufa smiraj pred ozhmi imel, bil je poln ognjenih shelja nar hujfhi fmert is ljubesni do njega preftati, dofegel je kar je vedno sbeiil in Boga profil, de je bil od fveta in od telefa rasvesan, in sdaj kraljuje s’ Jesufam v’ nebefhkim kraljeftvu. O kriftjan! bodi tudi ti vnet v’ ljubesni Jesufovi , de ne sbivifh febi, temuzh njemu, de vfe krishe voljno preterpifh , in de te no¬ bena rezh, ne sapeljiva, ne ftrafhna , ne lozhi od njega. Glej! Jesuf, ftvarnik je sa livar, gofpod sa hlapza , previzhen sa grefhniha u- merl na krishu , de bi tebe in vfe refhil od vezbniga pogubljenja. To more omezhiti tvo¬ je terdovratno ferze in ga napolniti s’ Ijubes- nijo, de ga ljubi zhes vfe, in de zhes vfe fo- vrashi, kar njega shali. Jesuf fam pravi : ,,Ve- zhi ljubesni ni od te, de kdo pollavi fvoje sbivljenje sa fvoje perjalle.“ Jan. i5, i5. Ref je to, pa kdo je voljan umreti sa perjatla ? fiar nobeden ne flori, je floril Jesuf, in fhe vei, h, sakaj kadar je umeri, fi je svolil nar huji fmert sa refhenje Tvojih fovrashnikov. To- re j premifhljuj Jesufovo terpljenje, fofebno pa njegovo veliko ljubesen , de ga ljubifh is žele dufhe in na vfo mozh , in preshenefh vfo pre- grefhno ljubesen do Tebe. Zhe bi te Jesuf kakor Petra vprafhal: ljubifh mene? ali bi sarnogel kakor on refni- zhno odgovoriti: Gofpod! ti vefh, de te ljubim. Morebiti miflifh , de ljubifh Jesufa , ker vezh- krat pravifh: O moj Bog! ljubim te is ze- liga fvojiga ferza zhes vfe ; zhe fo pa te be- fede lashnjive ali refnizbne , ti tvoje dela pri- zhujejo. De je fveli Ignazi Jesufa zhes vfe ljubil, je njegovo fveto shivljenje prizhevalo, in fofebno je prizhala njegova fmert. S’ zhim pa ti prizhujefh , de Jesufa ljubifh ? Premifli zhe te fkufhnjava hitro premaga , zhe ne pre- magujefn grefhniga poshelenja, zhe fe framu- jefh Jesufove ponishnofti, zhe fe togotifh s* fvojo prašno zhaft in rasshaljenje, zhe rad, hi¬ tro in vfelej ne odpuftifh fovrashnikam 5 zhe vrazhujefh hudo sa hudo, ne pa dobro sa hu¬ do , zhe grefhno telo tebe gofpoduje ne pra¬ vifh refnizhno, temuzh lashnjivo: Ljubim Je¬ sufa. Ljubesnjivi Jesuf je dal febe v’ hudo fmert sa grefhne dufhe, de bi vfe refhil od krivi- ze, od grehov, in febi odlozhil ljudftvo, kte- ro bi fveto shivelo, in njemu dopadlo. Pre¬ mifli, koliko fe greha bojifh in varjefh , ko¬ liko ljubifh dobre dela in dopernafhafh ! Glej Jesufove globoke rane, njegovo nedolshno kri, njegovo hudo fmert na krishu: kaj h* koliko ti terpifh , in is ljubesni do Jesufa de- Ja 1 h ? AI ali pa martran in umorjen bili. Sveti 3oa fhkof pravi: Opravi fe f fvojimi maliki , ki nifo Jivarniki nebef in semlje. Shugafh ' mi Jizer terpljenje in j'meri , ali ravno lo me bo v’ vezimo shivljenje perpeljalo. Serdit fodnik sapove fvetiga Blasha na kol pervesati in s’ shelesnimi glavniki mefo po njegovim telefu rastergati. V’ rtrafhnih mar- trah govori fodniku: Neusmiljeni! moj Go- fpod Jesuf Kriftuf je s 1 menoj, in mozhno me podpira. Z//e ftanovitno preterpim, bom dobrote nebefhkiga kraljeftva dobil, ki jih je Jesuf fvojim obljubil. Po tim fo ga saperli. V’ tretizh sapove fodnik fvetiga Blasha is jezhe perpeljati, in mu rezhe : Ali bofh s’ le¬ po daroval malikam ? O hudobni! odgovori fveti Blash , vef jlep ji, ker te nebefhka lazh ne ras/vetljuje, kdo ti bo malike molil , zhe praviga Boga fposna? li ga ne posnafh , ko kamnite podobe rnolifh. Ne trefem fe pred tvojim shuganjem ; flori s' mojim tele jam, kar hozhefh, dufha ni v’ tvoji ampak v ’ bo- shji oblajti. Sapovedal ga je fhe huji mar- trati, pa on je v’ vfih martrah obftal, in je bil v’ ferzhni ftanovitnofti umorjen. Nauk. Is ponishnojti beshi pred nevarno perlosh- nojijo. Kadar je hudo preganjanje vrtalo zhes zor¬ itev, fveti Blash, pravijo, je sbeshal, in fe fkril- ! 5o3 Velik fhkof, fveti Ziprijan, velik uzhenik fve- ti Anaftasi , in drugi fveti fo ravno tako de¬ lali: de bi febe perhranili v’ fvojiga blishni- ga prid. De fveti Blash ni is flabofti sbeshal, je sadofti fkasala njegova ftanovitnoft v’ mar- trah in v’ fmerti. On je sbeshal . ker is po- nishnofti ni fam febi saupal , akolih je is fer- za hrepenil po isgledu Jesufa umreti. On je tedaj beshal pred nevarnoftjo greha , ne pa pred nevarnofljo velikiga terpljenja ali hude fmerti. Zhe pa, o kriftjan ! fveti Blash fam febi ni sa- npal, zhe on , fveti fhkof, fe je bal savolj fvo- je flabofti ; sakaj ti upafh v’ febe , in fe ne bo- jifh nevarnofli greha, defiravno fi poln hudih fkufhnjav; in ti shaloftna fkufhnja prizhuje , de ne bofh obftal. Boj fe nevarnofli greha, ako hozbefh o- hraniti fvojo dufho. Mozhni flebri fo v’ hu¬ dih perloshnoflih padali, in takih shaloflnih rasgledov je veliko; ti pa flab terfl , kleriga vfaka fapa omaja, fi obetafh terdnoft in fta¬ novitnoft. Pravifh : Se bom fkerbno varoval gref hi ti. To upanje je naftava hudizhova , in bofh v’ njo prifhel. Ja! to upanje v’ sapelji- vi in radovoljni perloshnofti bres greha obfta- h, ni is Boga, temuzh is hudizha. Tvoja volja ni terdneji od Petrove, ampak flabeji; tedaj loshej bofh padel ko on. Peter je imel mo- zhno voljo, in ni perloshnofti is flabiga fer- ifkal, vender flabi fo ga smotili; ti bofh loshej grefhil, ker tvoja volja je flaba, in 3 o 4 ifbefh perloshnodi is hudiga poshelenja. Te- Li in vfim rezhe fveti Pavel: ,,Zhe miflifh terdno dati v’ dobrini, varuj fe pafti.‘ £ I. Kor, 10, 12. Ako ne ubogafh , bolh nefrezhen; bofh enak hifhi podavljeni na pefek, ktero derezha voda hitro podere ; tabo te bo lahko sapeljiva fkufhnjava premagala. Zhe vezli pre- dersniga upanja imafh, liitreji in liuji bofh padel. Kridjan moj! premifli kolikfhina je tvo¬ ja flabod, poshelenje do greha sapeljivo, sa- derg in fkufhnjav bres fhtevila ; sakaj fi ho- zhefh vezh fkufhnjav in nevarnod nakopava¬ ti? Odgovorifh : Bog mi bo pomagal. Sa- donj upafh v’ pomozh boshjo, ker Bog je obljubil pomagati le ponishnim , ne pa pre- dersnim. Od kod je tvoje upanje? fi more¬ biti v’ nevarnodi savolj boshjiga imena? fe vojfkujefh sa zhad boshjo, kakor fvetniki in marterniki ? Ne, temuzh bres vfe potrebe, in is famiga hudiga poslielenja hodifh v’ nevar¬ nod zhes voljo boshjo, akolih ti fkufhnja pri- zhuje , de ne obdojifh, vender upafh v’ bo¬ shjo pomozh? Morebiti porezhefh : Zhe fini ravno per flabih, nizh hudiga ne delam- Glafno ti odgovorim: Lashefh, fe golufafh- Prodovoljna fkufhnjava in nedolshnod ne morete fkupaj biti. Ker ti opravizbujefh ne¬ varne perloshnofti , je snamnje, de ti dopa- dejo; sato ne vidifh fkritiga drupa fvojig ' 1 hudiga posheljenja ; salo tvoja flepa red isg°' 3o5 varja, ker tebi dopade; vfe imenujefh nedol shno, ker ti niti nedolsben. Beshi tedaj pred nevarnoftjo, de ne grefhifb, in fvoje dufhe ne pogubifh. Zhe nozhefh vbogati, fam ti- lifh v’ pogubljenje, ker je sapifano: Hdor nevarnoft ljubi, bo v’ nevarnofti konez vsei, §irah. 5, 37 . Molitev. O Jesuf, uzhenik ponishnofti! fposnam pred teboj fvoj napuh in fvoje fpazhenoft. Is na¬ puha v’ fvojo m o zb upam, is fpazhenofti per- loshnofti greha ifhem; v’ nevarnih perloshno- ftih grefhim, napuh fe nozhe ponishati , gre¬ be isgovarja, in sopet moja flaboft me na¬ pravlja , ravno v’ te hude perloshnofti hoditi . kjer lim tebe tolikokrat rasshalil. Vfe moje sbivljenje je sato tako, ker tebe ne poflufham. §veti Blash in drugi tvoji prijatli fo bili fta- novitni in ponishnijeft pa neftanoviten in prevseten ; oni fo bili ftanovitni, ker fo bili ponishni ; jeft ponavljam grehe, ker ponish¬ nofti ni v’ meni. Ni fe zhuditi, de grefhim; zhudno bi bilo, ako bi ne grefhil. Posno fposnam fvojo grefhno smoto, vender upam v tvojo miloft, pa tudi obljubim sanaprej slo ' T aren biti. Ljubi Gofpod ! fpreoberni f’ Tvo¬ jo gnado moje fprideno ferze; navdaj me f’ krakam pred greham in pred vfako grefhno fievarnoftjo. Sveti Blash ! bodi ti moj po- n iozbnik per Jesufu, de gnado sadobim , de r *• 20 3o6 opuflim vfe hude perloshnofti in grehe, in de ftanovitno flushim Bogu. Amen. IV. dan fvezhana. t Sveii Andrej Korjin, fhkof . veti Andrej je bii rojen v’ Florenzu v’ letu i3oi na fvetiga Andreja apoftelna dan od lil- no bogatih in mogozhnih ftarfhov. Ti fo ga prav fkerbno uzhili, pa nifo nizh per njem o- pravili, ker fe je fpridil, hudobno shivel in tudi fvoje dobre ftarfhe sanizheval. Mati vfa objokana mu rezhe enkrat: Ti li ref tilti volk. kteriga lim v’ fpanji vidila , preden ii bil ti ro¬ jen. Andrej sheljno proli mater mu vfe po¬ vedati. Mati mu rezhe: V’ perkasni fe je me¬ ni sdelo, de lini volka rodila; la je fhel v zerkev, in fe je v’ nji v’ jagnje fpreobernil. Mati je potlej fvojiga lina Andreja prav lep 0 profila, fvoje flabo shivljenje poboljlhali, h* fveto shiveti, kakor je bil obljubil per fvctini kerltu. Perltavila je tudi: Bogu in Marii lim bila tebe v’ dar dala. Andrej je v’ ftrabu in v folsah poflufhal fvojo mater, fe je ponishfll pred njo, in obljubil sanaprej. bolje shiveti. Andrej ni zelo nozh safpal, sgodaj j e vftal, in fhel v’ karmelitarfko zerkev moliti dolgo in gorezlie je molil; ufmiljen Bog nlU — 307 — je dal frezhno voljo v’ tiflim klofhtru oflati. On je ponishno profil mtiihe ga v’ klofhter vseti, in uflifhan je bil. Kar koli je prej nje¬ ga gofpodovalo, je ferzhno , ojftro in ftano- vilno pokoril, tako je krishal fvoje hudo po- sheljenje, in je poftal vfim rasgled vfiga do- briga. Mnihi fo hvalili Boga sa vfe to; ob- laftniki njegovi fo ga permorali mafhnikovo po- fvezhenje prejeti: potlej fo ga tudi poftaviii visharja tiAiga klofhtra. Sveti Andrej je tako gofpodoval, de je fam pervi delal, kar je drugim mniham sapovedal. Bog je dal nje¬ mu zhudeshe delati; fkrivne in daljne rezhi v’ duhu viditi. Njegove fvetofti je bila vfa de- shela polna, sato je vfa duhovfhina mefla Fri- sola njega sa fvojiga fhkofa svolila. On fe je preftrafhil in fe fkril, pa Bog ga je raso- del, in fe je mogel ti veliki butari podvrezhi. Sveti Andrej, kadar je bil od Boga tako vifo- ko povsdignjen, fe je bolj ponisheval, v’ po¬ kori je smiraj shivel , vedno je molil, veliko fkerbel sa svelizhanje vfih. V’ tih dobrih de¬ lih je mirno safpal v’ Gofpodu v’ letu Nauk. Od hod /e fpazhenoji p er odrafhenih? Sveti Andrej fe je fpazhil v’ mladofii , PA potlej fe je refnizhno poboljfhal in do fmerti Bogu Aanovitno flushil. Velika nefre- z ha je sapraviti nedolshnoft, pa fhe huji v’ hu- 20 * ' 3o8 dobii terdovratno shiveti. Lahko fe sa pravi nedolshnofl, pa ni lahko fe fpokoriti , flafti zhe hude navade grefhnika gofpodujejo. Ref- nizo govori prerok Jeremija: ,.Zhe samore Etiopez fvojo zherno kosho v’ belo preme- nili , tako hote tudi vi samogli dobro Aorili, po tem , ki fte fe budiga navadili.“ Jer i3, 23. Glej tedaj nevarnoft neumnesha, kleri je fvojo nedolshnofl, ali pervo gnado sapravil. Natorna framoshljivoft brani grefhiti; ftrah boshji bersda hudo posheljenje, pa zhe greh premaga, premaguje fhe, in huda navada ter- do grefhnika gofpoduje. Ohrani tedaj nedolshnofl:, ali per fvetim kerftu prejeto gnado. Blagor zhloveku ! tav- shentkrat blagor njemu, ako ni sapravil per- ve gnade. Dolshnoft vfih je sveflo in ftano- vitno flushiti Bogu , fvojimu ftvarniku : ven- der je veliko flabih , nesveftih, rasujsdanih> kteri shive ko fovrashniki boshji. in kakor de bi bili sveftobo hudizhu obljubili. Pief, red¬ ka je nedolshnofl:, redka pokora, le poshe- lenje gofpoduje. Od kod je fploh ta fp&* zhenoft ? Pervi urshah fpazhenofli je flaba natora. Zhlovek je s’ pervim greham hudo poshelje- nje poverbal; to pa je isvir vliga hudiga. Sve¬ ti Jakop pravi: ,,Vfak je fkufhan , kadar je od fvojiga posheljenja vlezhen in vabljen; poshe- lenje rodi greh, greh pa rodi fmert ali p°' gubljenje.“ Jak. 1 , 14 —i5_Vfaki je dol- shan premagovati hudo poshelenje, h er vfa- kimu je rezheno : „Ne shivi po fvojim poshe- Ijenji, in odvrazhuj fe od fvoje volje.‘‘ Sirah. 18, 3 o. To je teshko, ker hudo poshelenje fladko fkufha, vender s’ gnado boshjo je vfe mogozhe. VTak naj proli gorezhe in ftano- vitno, de jo od Boga dobi. Drugi urshah te fploh fpazhenoft fo ftar- fhi. Veliko mladih ljudi fe sheni hres vfe potrebne perprave. Oni fo bili prej v’ vfim pohujfhani in vliga hudiga polni : tudi pot¬ lej fo lahko bres kriftjanfkiga duha. Kako bodo ti fvoje otroke v’ boshjim ftrahu redili, kteriga farni nimajo? Njih otrozi Boga malo fposnajo , ker fltorej nikoli ne flifhijo od nje¬ ga govoriti: ali fo neufmiljeno tlrahovani, ali jim je neumno pregledovano. Otrozi febi pu- fheni shive po fvoji fpazheni natori, in fe ni zhuditi, zhe odrafheni fo hudobni. Tretji urshah te fploh fpazhenofti' je po- hujfhanje. Porodniki fo nar bolj tiga krivi, ker fvojim olrokam pregledujejo, kadar fo prepirljivi, nepokojni, krivizhni. Porodniki pohujfhajo otroke, kadar pred njimi imajo premalo framoshljivofti; kadar govore od ger- diga sadershanja fvojiga blishnjiga ali pufte govoriti; kadar otroke uzhe sanizhevati dru¬ ge ljudi; kadar fe med feboj prepirajo; ka¬ dar jih v’ flabo drushbo pufhajo, ali dajejo flushiti k’ flabim kriftjanam. Otrozi fo tudi lahko pohujfhani od drusih, ker vfi koli fo polni gerdiga govorjenja, norčki in grefhni- ga djanja. Refnizhno je sdaj , kar je sdav- naj govoril prerok Osea: ,,Lash, kletev, tat¬ vina , nezhiftoft fe je ko povodenj raslila po vfi semlji.“ Osea. 4 , 2. Si ti fhe nedolshen ? Blagor tebi! Pre- mifli pa , zhe li v’ refnizi nedolshen. Snam- nja nedplshnofti fo te : Urah boshji; dopada- jenje nad Bogam in nad vfim dobrim ; fra- moshljivoft pred bosbjimi ozhmi ; gorezha mo¬ litev; fkerb sa zhafl boshjo; beg pred nevar¬ no perloshnoftjo, pred malopridnimi, pred greham ; pokorfhina do Boga, do duhovnov, do flarfhov, do vfih oblaftnikov; ftanovitna volja v’ vfih rezheh Bogu dopafli. Zhe ti tak, bodi fianoviten , in tebi bo dobro vekomaj. Ref, blagor zhloveku, kteri noti jarm od fvoje mladofti. Pofnemaj modriga od febe reko- zhiga: ,,Dokler fim fhe mlad bil, prejden fim v’ sinote sabredel , fim modroki s’ fvojo mo¬ litvijo ifkal. V’ tempeljnu fim sa-njo profil, in je hozhem do fvoje fmerti ifkati. 4 * Sirah- 5 1, 18-—ig. Dokler fi nedolshen, fkerbi, de ob gnado ne pridefh; zhe ne. greha bofh pervadil , in ga teshko odpravil. Ref je: kar fe miadenzh navadi, od tiga tudi ftar teshko odkopi. Prip. 22, 6. Si ti sa pravil nedolsbnok? O velika ne- frezha ! teshko fe popravi, vender ne obupaj j teshko je poboljfhan je , pa Bogu je vfe rnogo- zhe. De fe poboljfhafh, premifhljuj frnert, fodbo, vezhnok, terpijenje Jesufovo , sapo - vedi; opulii hude perloshnofti; ferzhno fe odpovej sapeljivim tovarfham ; ne boj fe fveta sanizhevanja; ljubi famoto, moli rad, fker- bno poflufhaj befedo boshjo , klizhi v’ Jesufa, perporozhuj fe Marii; ubogaj fpovednika. Zhe fi prevezh upafh, premifhljuj, bar v’ tebi Urah obuduje: zhe fe prevezh bojifh , pre- mifhljuj, bar v’ tebi upanje obuduje: upanje in lirah naj te v’ grob fpremljeta. Smernj imej to pred ozhmi: Bog bo meni odpuliil, zhe fe fpoborim, kakor je odpuliil fvetimu Andreju, kteriga god danf obhajamo. Molitev. Oh! kdo bo meni dal ftudenz obilnih fo!s, de bi vedno obshaloval sgubljeno nedolshnoli? Lepa in ravna pot, po kteri nedolshni hodijo v’ nebefhko kraljelivo, je meni sagrajena. Hva¬ la bodi ufmiljenimu Bogu ! on mi kashe dru¬ go , po kteri fpokorniki hodijo. Ta pot je ref ojlira, tefna, hodezha, pa druge ni sa me. Naj bo ojlira, tefna, bcdezha, vender je ve¬ lika miloft, de samorem po nji v’ nebefa pri¬ ti. Sakaj bi fe bal terpljenja; kteriga fim vre¬ den in potreben? Jesuf, nedolshen in fvet, gre pred menoj f’ krisham obloshen , tudi jeli: pojdem sa njim. On je umeri na krishu, me¬ ni le sapove odmreti grehu : on je kri prelil, meni Je folse sapove; on meni tudi pomaga , in zhe fe fpokorim, mi bo dal sa plazhilo ne- befbko kraljelivo. O ljubesnjivi Jesuf! vef 3l2 r zhaf fvojiga shivljenja bom obshaloval fvojo nehvaleshno nepokorfhino. Sveti Andrej , pro- fi Jesufa. de me v’ miloft vsarne, de ga po fmerti prijasniga najdem. Amen. V. dan fvezhana. L Svela slgala, deviza in marlerniza. ,^^veta Agata je zhailena po vfi katoljfhki zer- kvi , ker fe ni dala smoliti ne od pcshelenja, ne od ftrahu. Ona je bila rojena v’ Sizilii okoli 200 let po Jesufovim rojftvu. Ona je imela na fvetu vfiga sadofli , kar sarnore fla- bimu zhloveku dopofti , pa vfe to je savolj Je¬ sufa sanizhevala; v’ famoti je fkerbno Bogu flushila. Kvinzian, neverni oblaftnik v’ Sizibi je Tvojim flushabnikam ukasal njo popalli m perpeljati pred fe. Sveta Agata, kadar je vidila, de jim uiti ne more, je pokleknila iu is ferza tako molila : ,,0 Gofpod Jesuf! ti vi- difh moje ferze, de hozhem le tvoja bili; °' hrani me pred nezhiftim zhlovekarn, in daj mi mozh hudizha premagati.“ Kadar je bila perpeljana pred oblaftnika , jo je ukasal gnati v ’ hifho hudobne sbenfke Afrodisije, de bi bi¬ la od nje in od njenih neframnih hzheri od Jesufa in od zhillofli odvernjena: pa per nji 3i3 nifo mogle nizh opraviti, ker Jesuf ie dobrot¬ ljivo uflifhal njene vedne folsne molitve. , Kvinzian je od hudobne Afrodisije isve- dil, de je Agata ftanovitna ko fkala, de fe ne da pregovoriti, in de smeraj v’ Jesufa sdihu- je. Oblaftnik je ukasal fveto Agato pred fe perpeljati, in ji je rekel: „Te ni fram, dekli- za imenitniga rodu, de fe gerdo ponishafh, in flushifh mertvimu Bogu ?“ Sveta Agata je odgovorila: „Jesuf, kteriga molim, je pravi Bog, in mene ni fram ga moliti: ti fe pazh gerdo ponishafh, ker molifh neframne bogo¬ ve. “ Kvinzian jo ukashe v’ obras udariti, in potlej v’ jezho vrezhi. Drugi dan je sapove- dal njo pred-fe perpeljati, in ker je bila sme¬ raj ferzhnejfhi, fo jo neufmiljeni flushabniki po prejeli sapovedi hudo martrali, pa fveta Agata je vfe hude bolezhine sanizhevala. Ob¬ laftnik jo je sopet v’ jezho poflal, in sraven sapovedal, ji nobene pomozhi in nobeniga u- fmiljenja fkasati , tudi nizh shivesha dali, de bi od vfiga liudiga umerla. Ob polnozhi fe je nji perkasal fveti Peter apoftel , jo potrofh- tal in osdravil. Vfe je bilo fvetlo po jezili; ''arbi fo fe preftrafhiii in fo sbeshali. Oni fo oblaflniku vfe pravili, kaj de fe je sgodilo, pa on je v’ fvoji neveri oftal. Zhes fhtiri dni jo je oblaftnik ukasal so- pet neufmiljeno martrati, pa je ni premogel; nasaj v’ jezho jo je poflal. Sveta Agata ni »>zh marala sa vfe hude bolezhine , temuzh le sdihovala po nebefhkim kraljeftvu; in mo- 3i4 lila je is ferza tako: O Bog! moj ftvarnik in Gofpod! ti li me ohranil zhifto, fi mi dal mozh vfe bolezhine premagati, in li is mojiga ferza isgnal vfo pofvetno ljubesen; vsemi mo¬ jo dufho, de is tiga revniga fveta gre vshival tvojo vezbno milob. Kadar je odmolila, je jsafpala v’ Gofpodu. Nault. Is njeniga shivljenja. Neverni oblabnik Kvinzian, je vedil, de bogabojezhnob lahko v’ nevarni drushbi oma¬ ga , sato je poflal fveto Agato v’ hifho hudobne Afrodisije, kjer je mogla fhtiri tedne biti. Tu¬ di ti vefh, li velikokrat flifhal ali bral , de v’ flabi drufhini lahko grefhifh; sakaj pa li rad per flabih ? Ti vefh, de ti nimajo nizh praviga kerfhanbva ; od njih ne flifhifh nizb dobriga , temuzh veliko flabiga. Ker ti lju- bifh flabe, bofh hitro ali li she njim enak. Kdor je per flabih, nesazhutno hudo na-fe jemlje in fe hudobijo navsame. Tedaj beshi pred hudobnimi, de fe njih sadershanja ne nauzhifh , in perloshncbi ne najdefh fvojo dufho pohujfhati. Prip. 22, 26. Sveta Agata je v’ rasujsdani drushbi ne- dolshna obala, ker ji je Bog fofebno poma¬ gal. Premifli, de je bila prej rada v’ famoti> in le P lilo je bila gnana v’ hudobno drufhi- no } sraven pa je tudi f’ folsami proiila, debi — 515 — bila od Boga obvarovana. Bog je njo ufli- fhal in ji pomagal, kakor je prej ohranil zhi- fto Susano, nedolshniga Joshefa in druge brumne, kterim fe je fkufhnjava zhes njih voljo nakluzhila. Kdo pa tebe goni med fla- be? fam rad grefh in hodifh. Sveta Agata bi bila raji v’ grobu, ko med flabimi; ti pa ne morefh obdali in shiveti bres njih : pa ravno to tebe obfodi. Ti imafh fizer dodi is- govorov ; pa prašnih, kakor tvoja ladna ved tebi prizhuje. Pred fodbo boshjo bofh ref- nizhno, pa preposno fposnal : hudobija mojiga lerza me je oblepila. Afrodisija in njene neframne hzhere, med kterim je fveta Agata nekaj zhafa permorana obala , pomenijo tibe hudobne , kteri prav ra¬ di febo is ptujimi grehi sa majhen dobizhek obloshe. Ti fo narnebi hudizha, opravlja¬ jo njegovo hudo flushbo, fo nevarnifhi in hu- dobnifhi od njega. Hudizh ni dolshen nobe- niga ljubiti; mi imamo fveto sapoved eden drugiga ljubiti; sato je napeljevaviz v’ hudo hudobnifhi od nevofhljiviga hudizha. Kdor meni, de je prevezh rezheno, naj poflufha befede fvetiga Pavla rezhene enakimu sape- ljivz u: ,,0 poln vfih svijazh in vfe hudobe, fin hudizhovi, fovrashnik vfe pravize , ne jenjafh prave poli Gofpodove prevrazhatid 4 Bjan. ap. i3, 10 . Vfe to bije na tide, kte¬ ri druge v’ greh nagovarjajo, blishnimu po- rozbila, pifma vedozh donafhajo , fkrivne nafta- ve pledejo , de dufhe love v’ pogubljenje , de 5iS hi neframnim ftregli. Lih od njih tudi Jere* rnija govori: ,,Med mojim Ijmiftvam fo fe najdli hudobnihi, kteri ko plizharji salesuje- jo, podtikajo saderge in naftave, de bi lovili ljudi.“ Jer. 5 , 26 . Boljfhi bi bilo tem, de bi ne bili rojeni. Oblaftnik Kvinzian je fveti Agati rekel: ,.Te ni fram, ti imenitna dekliza, fe ponisha- ti in moliti mertviga Boga? Ona pa ni nizh marala sa to safrarnovanje, le Jesufa je povik- fhevala. Ti pomifli, ali pofnernafh liudob- niga Kvinziana, ali ftanovitno Agato. More¬ biti sanizhujefh tifte, kteri hodijo sa Jesufatn; tedaj sanizhujefh, kar Jesuf sapoveduje, kar on ljubi, kar ima v’ zhafti. Kakfhne ve¬ re fl ? Odgovorifh: katoljfhke. Ne more ref biti, zhe sanizhujefh krikjane savolj kerfhan- fkiga shivljenja. Zhe pa ti, o krikjan! li sa- nizhevan savolj dobrih del, ne maraj sa smer- janje in sa gerde imena , ki jih drugi tebi dajejo , ampak sanizhuj ferzhno sanizhevanje hudih, in ne odkopi od dobriga. Kriftuf pra¬ vi : ,,Ne bojte fe tikih, kteri telo umore, dufhe pa ne morejo umoriti; ternuzh bojte fe Boga, kteri samore dufho in telo pogubiti?' Mat. 10, 28. Kako bi samogel ti preliti kri sa vero , zhe savolj befedi od dobriga odko- pifh? Sramuj fe hudiga, ne dobriga, in bo: di vefel , zhe savolj pravize preganjanje ter- pifh. Sveti Peter uzhi: ,,Ako terpifh ko krift¬ jan, ne framuj fe; ampak zhafti Boga sato." I. Petr. 4, 16. Oblaftnik je bil nad fveto Agato neisre- aheno rasferden, in jo je ukasal itrafhno mar- trati. Prej jo je gerdo ljubil, potlej jo je neufmiljeno fovrashil. Ne zbudi fe nad tim y sakaj hudobni fo krivizhni, naj ljubijo ali fovrasbijo. Velikokrat fe nezhifta ljubeseri pre- nienjuje v’ hudo fovrafhtvo. Marfkteri bi ho¬ tel konzhati zhloveka, savolj kteriga je prej fvojo dufho hudizhu flepo prodal. Ko bi bi¬ la pa tudi ta neframna ljubesen ftanovitna, kaj to pomaga ? Ne le nezh ne pomaga, te¬ rn uzh je dufhi nevarnifhi. Smert jo bo ras- derla, in Bog jo bo vekomaj pokoril* Tedaj , ljubi Boga, njega fe boj, njemu flushi in on te ne bo nikdar sapuftil. Premifii : Zhe je Bog soper tebe, kdo ti samore pomagati? Zhe je Bog f’ teboj, kdo ti samore fhkodvati? lil o l i t e v. O Jesuf! kralj nebef in semlje fi 'fe sa¬ volj mene neisrezheno ponisbal , shelim tudi jeli fe ponishati savolj tebe. Vfa moja fkerb bo sanaprej le po tebi shiveti. Ti fi ljubil, in ljubifh me bolj ko dobra mati fvojiga edi- niga otroka: tudi jeft shelim zhes vfe tebe lju¬ biti. O de bi jeft s’ mozhno ljubesnijo s’ te¬ boj sdrushen bil! Shelim in fe hozbem le tebe dershati ; sato profim: daj meni fvojo mogo- zhno gnado, kakorfhno fi dal fvoji svefti flu- sbabnizi fveti Agati , de premagujem sapelji- vo mozh fvojiga hudiga posheljenja in vidnih 3i8 r fovrashnikov; de fe ferzhno vftav3jam vlim sa- peljivim prijatlam in viim salasovavzam ; de me nepremakne ne sapeljivoft, ne ftrah , ne lila, ne nizh. Daj meni bres mndesha shive- ti na tim sapeljivim fvetu, de pridem v’ tvoje kraljeftvo. Amen. VI. dan fvezliana* t Svela Ratija , deviza in marlerniza. ,^ 1 'eta Ratija ali Dorotea , is meda Zefare- je v’ Kapadozii, je flushila Bogu v’ vfi zhiftolti i in ponishnofti. Saprizi, neverni oblaftnik v’ Kapadozii, jo je pred fe poklizal in ji rekel: Poklizal firn te, de te frezhno ftorim , ako ho- zhefh nafhe bogove moliti. Ratija mu odgo¬ vori : kralj nebef in semlje mi to prepove. Oblaftnik ji rezhe: Ratija, povem ti, ako ter- dovratna oftanefh, te bom dal neufmiljeno martrati. Odgovori mu : martre, ki mi jih shugafh, bodo minule, peklenfke pa nikoli: ako hozhem vezhnim oditi, morem tukaj zhaf- ne terpeti. Spomnim fe, de nam je Gofpod rekel: Ne bojte Je tih, hi vam telo umore, ampak bojte Je iiga , ki vam samore dufk° in telo v' vezhni ogenj vrezhi. Ravno sato daruj malikam, ji pravi fodnik , de ti ne bo¬ do fovrashni, in vergli tvojo dufho in telo v — 519 — ve zb ni ogenj. Ratija pa mu rezhej Verjemi, nikakor fe ne vdam darovati savershenim du- hovam , ki fo v’ fvojim shivljenji prebivali v’ trobljivim telefu, in ker nifo fposnali pra- viga shiviga Boga, ftvarnika nebef in semlje, fo tako gerdo shiveli, de more naf fr a m biti od njih shivljenja govoriti, in fo umerli ko neumna sbivina. Vedi, de dufhe tih, kterih podobe tukaj po bosbje zhaftite, v’ vezhnim o- gnju gore, kamor bodo tudi vfi versheni, ki nozhejo fvojiga ftvarnika fposnati , in malike zbafte. Sodnik vef rasdrashen sapove jo hu¬ do martrati, ali ona, vefela fvojiga terpljenja, hlapzam rezhe : Nikar ne mudite me martra¬ ti, de prej k’ fvojimu sheninu pridem, sa- volj kteriga shelim vfe martre in fmert pre- terpeti. Saprizi jo poprafha: kdo je ta, ki ga tako filno shelifh ? Odgovori mu : Jesuf Kriftuf, Sin bosbji, kleri je po fvoji boshji natori povfod , po zblovefhki natori pa je f h el v’ nebefa , kjer fedi na defnizi vezhniga Ozhe- ta. §he enkrat ji fodnik ukashe darovali ma- likarn , pa saftonj. Sapove jo pofadili v’ ko¬ tel poln vreliga volja, pa fveli devizi ni nizh fhkodovalo , fhe lepfbi je potlej bila ko pred. Ukashe jo sapreti v’ jezho, kjer devet dni ni ne jedla ne pila. Defeti dan jo da pred fe perpeljati, in lili Apolona, velikiga malika, moliti. Ona pa niu odgovori, „Jell molim praviga Boga in ne malika. Na to je fodnik sapovedal, jo sa no¬ ge obefiti, s 1 fhibami neufmiljeno pretepati, 320 s’ luzhjo shgati, s’ shelesnimi glavniki po vfim shivotu rastergati, in potlej v’ jezho sapreti. Vfe sapovedano fe je sgodilo, in fveta Kalija na pol mertva je Jbila v’ jezho vershena , pa drugi dan sopet sdrava in vefela. Zhudil fe je obiaftnik zhes ozhitno rnozh boshjo , ogovori jo sopet, de bi fe vdala. Sveta Ratija je ime¬ la fhe dve feftri, Krifto in Kalifto , ktere fte is ftrahu pred shugano fm er t jo malike molile. Te poklizhe obiaftnik, in jim rezhe: Vsamite s’ feboj fvojo neumno feftro Katijo, in prego¬ vorite jo ubogati, de ne umerje. One fte fi prav veliko pjersadevale jo pregovoriti , pa sa- Konj : fveta Ratija ni bila le (lanovitria v’ ve¬ ri, temuzb je tudi fkerbela fvoje feftre fpre- oberniti. Ona je tolikanj ljubesnjivo jima go¬ vorila od sapeljiviga fveta , od pravizhne (od- Le boshje, od Bogu dolshne sveflobe, od Iju- besni Jesufove do nafhih dufh in od drugih vernih refniz, de fte shaloftno fvojo veliko pre¬ greho fposnale; fhle fte pred oblaftnika, m pred njim fte fvoj greh fposnale; rekle ft e mu tudi : Piade bi umerle sa Jesufa. Obiaft¬ nik jih je berfh obfodiJ v’ fmert: ferzbno fto umerle, in sadobile odpufhanje prejfhne ne- 1 sveftobe. Lahko fe ve, kolikanj je bil obiaftnik Saprizi rasferden in raskazhen nad fveto R®" tijo , ktero je sapeljivko rnifli ; jo je ukasal p° , vfim shivotu hudo martrati, pa ona je bil® t v’ hudih bolezhinah vefela. ker je fvoje fe- ^ lire is pogube refhila, in ker je upala knialo sa njima v’ nebefa iti. Sodnik vidijozh , de per nji nizh ne opravi, jo je k’ fmerti obfodil. Sveta Piatija je fhla vfa vefela na fodifhe, in ondi fo ji glavo odfekali. Njena sblahtna fmert je bila okoli 3oo let po Jesufovim rojftvu. Nauk. Js n j eni g a shivljenja. Krika in Kalika, fekre fvete P«.atije, ke od vere odpadle sato, ker ke bile mehkiga shivljenja. Mehko sbivljenje fe ne pravi v’ po- shrefhnoki, v’ nezhikoki, v’ hudobijah shive- ti, ampak prevezh fkerbeti sa fnashnok fvo- jiga tclefa, po dopadljivoki fveta shiveti in kaj takiga. Napuh, lenoba, lahna ljubesen, Urah pred fvetam je v’ mehkih krikjanih, in sato fe njih dufha v’ veliki nevarnoki snajde. Krikjani mehkiga shivljenja fo po- fvetni, fe boje sanizhevanja, fo hvale sheljni , fo perlisnjeni; ravno sato fo bres mozhi, ne- kanovitni, in fe perpravljajo v’ velike pre¬ grehe paki. Veliko je mehkih krikjanov, pa O e fposnajo fvoje velike fiaboki, fhlejejo fe fiedolshne, pa bodo ob pervi veliki fkufhnja- 'i krafhno padli. Sakaj ? Sato, pravi Krikuf, ker nimajo korenine Ijubesni do Boga. Luk. i3. Krikjan ! imej korenino vere, ponish- n °ki, Ijubesni; tako bofh hanovitno Bogu flushil; ne ifhi fvetu dopaki, fvoje grefhno telo imej terdo ko hudobniga flushabnika , in fku- fhnjave ne bodo per tebi ni/,h premogle. Krifta in Kalifta nifte le doma fvoje ne- sveftobe natiharna obshalovale, ampak Indi pred oblaftnikam. To je bilo potrebno; prej Ilc malike ozhitno molile, potrebno je tedaj bilo savolj daniga pohujfhanja ozhitno fposnati in moliti Jesufa. Ljubi grefhnik! zb e ti pred farnim Bogam grefhifh, hudo je to; vender je tebi sadofti natiharna obshalovati, fe poko¬ riti, fe fpovedati; zhe ii pa ozhitno grefhil, fe morefh tudi ozhitno pokoriti, ker fi fvoje brate pohujfhal; morefh fvojo hudobijo ozhit¬ no fposnati, fe ponishevati in pokoriti. Zhc fvojo pokoro , fvoje poboljfhanje fkrivafh ; zhe fe pred fvetam po navadi mehkih kriftjanov obnafhafh ; zhe fe savolj sanizhevanja jesilh, ali sapovedanih dobrih del framujefh; le ver¬ jemi, nili fpreobernjen po volji boshji. Sve¬ ti Peter, fveti Pavel , fveta Marija Magdale¬ na, fveta Marjeta od Kortone in drugi fpreo- bernjeni fo ozhitno popravili, kar fo napzhni- ga ozhitno delali; ti ravno tako delaj, zhe hozhefh svelizhan biti. Oblaftnik Saprizi je Krifto in Kalillo imel sa modre, fveto Ratijo pa sa neumno. Nad tim fe ni zhuditi, ker je bil malikovaviz, nad kriftjani bi fe bilo zhuditi, zhe bi tako fodih. Neverniki fo molili malike; fo le sa fvet fker- beli, ker fo od prihodniga shivljenja malo ali nizh vedili. Savolj tih smol fe nifo nikoli samogli prezhuditi, dc ltriftjani sanizhujejo po- 323 zhutno vefelje, in tudi fvojo shivljenje is u- panja prihodnih dobrot. Kriftjan moj ! flaba natora tebe ravno v’ to smoto napeljuje , de bi ti sa zhafno frezbo vezh fkerbel, bo sa vczhno. Premifhljuj fberbno Jesufove nauke: Blagor ubogim v’ duhu! Blagor shaloftnim! Blagor preganjanim savclj pravize ! Ti in dru¬ gi fveti nauki ti bodo dajali modroft, in ta ti bo ubranila poflufhati, kar tvojo dufho sa- peljuje; ne bofh poflufhal ne fvojiga budiga posbeljenja , ne flabih prijatlov , ne drugih sa- peljivzov, ampak le Boga. §veta Ratija je slo fkerbela sa fpreober- nenje fvojih fefter, in je bila neisrezheno ve¬ lela, kadar jih je Jesufu perdobila. Tudi ti fkerbi sa poboljfhanje in svelizhanje grefh- nikov. To je nar prijetnifbi delo Bogu , in on ti bo obilno povernil. Sveti Jakop pri- zhuje : ,,Bratje moji! ako bo kdo od refnize safhel, in ga bo kdo nasaj vernil j bo njego¬ vo dufho od C vezhne) fmerti refhil , in pokri¬ je veliko fhtevilo grehov. tc Jak. 5 , 20. Sa sve- bzhanje blishniga fkerbeti ni le perporozhe- no, temuzh tudi sapovedano, kakor moder Sira h govori: ,,Bog je vfakimu sapovedal sa blishniga fkerbeti.“ Sirah 17, 12. Kdor pra- VI : Kaj je meni mar; naj delajo , kar hozhe- )°> je brat neufmiljeniga Kajna, kteri je Bo¬ gu odgovoril : Kaj fim jeft varih fvojiga bra- Zhe li ti fvojiga blishnjiga pobujfhal , io- i'l<° bolj te saveshe ta sapovcd, in fi morefh persadevati. od tebe sapeljane dufhe na pravo pot pcrpravili; bres liga ne bo sa-te svelizhanja. Molitev. O Jesuf! zhe premiflim fvojo grefhno ne- sveflobo in nellanovitnoft v’ tvoji flushbi, mo¬ rem trepetati ; fposnam fvojo pregreho, pa tu¬ di fposnam, de je moje mehko shivljenje, moja laltna mefena ljubesen, in kar isvira is hudiga posheljenja, mene neftanovitniga in nesveftiga delalo. Nobene ftanovitnofti v’ tvoji flushbi ni bilo per meni , ker fim hotel dve¬ ma gofpodama flushiti; tebi fim flushil le ka¬ dar ljudje nifo meni branili , kadar fim lah¬ ko samogel bres sanizhevanja flabih in bres vojfkovanja soper hudo posheljenje : zhe fo me pa sanizhevali, zhe fo me nagovarjali, zhe je dobizhek ali vefelje, ali kaj drusiga meni branilo; fim vfe tvoje sapovedi in nau¬ ke hitro posabil. Odpulli mi, o Gofpod! to grefhno nesveltobo, sa naprej hozhem le tein ftanovitno flushiti, ako bi vef fvet meni ubra¬ niti hotel. Tudi fi bom persadeval druge, slafti od mene pohujfhane, na pravo pot per- praviti. Dokler shivim, le sa tvojo zbali ho¬ zhem fkerbeti in le tvoje hvale ifkati, de tebe v’ drushbi fvete Puitije in vfih fvelih vekomaj hvalim. Amen. 325 VII. dan fvezhana. .S, Adauk in veliko rnarlernikov. ,»!5veti Adauk je Lil moder in pravizhen rnosh, pa tudi dober kriftjan. Ta je Lil v' v e zh imenitnih flushbah; potlej je Lil pollav- ljen od zefarja Makliminat vladnik ali vishar metla Allandara v’ Frigii. Sveti Adauk je bil slo velel, kadar je nafhel vfe prebivavze metla Altandara Logabojezhe kritljane. Zefar Mak- limin je le potlej isvedil, de nifo le mefh- zhanje, ampak tudi od njega potlavljen ob- lalloik Adauk kritljani: vef rasferden je bil savolj liga, in poflal je tje poglavarja s’ veli¬ ko vojfko , de bi jih vfe permoral malike mo¬ liti. Sveti Adauk je dajal ferzhnotl drugim, raji umreti, kakor vero saputliti. Vli fo tla- novilni otlali, defiravno fi je od zefarja tje podani foldafhki poglavar slo persadeval jih od vere odvernili. Kadar je vidil, de s’ nji¬ mi nizh ne opravi , je ttoril po sapovedi neu Inuljeniga zefarja, je metlo od vfih tirani sa shgal, in vli fo v’ ognji konez vseli. Tako l>ilhe zerkveni pifar Evsebi is Zesarejc. 5:i6 Nauk. Po veri shiveli, fvet sanizhevati , sa nebefh- ko kraljejtvo fkerbeli. Srezhna hifha, metlo , deshela , kjer je katoljfhka vera, pa fofebno, zhe shivlje- nje je po nji. Hifha, metlo, deshela, kjer hi vfi po fveti veri shiveli, bi bila podoba rie- befhkiga kraljeftva. Ako bi vfi kriftjani lju¬ bili Boga zhes vfe, blisbniga kakor febe sa- volj Boga, kako frezhni bi bili! Vfi bi molili in hvalili vfigamogozhniga Boga, vfi bi bili ufmiljeni in pravizhni s’ blishnim, ne bilo bi ne krivize, ne golufije, ne jese, ne file, ne ftrahu in drusiga hudiga; vfi bi bili dobri, refnizhni , tihi, ufmiljeni in sdrusheni med fe- boj s’ saveso fvete ljubesni v’ Jesufu Kriftufu. Vfe kerfhanfke deshele bi bile frezhne, ako bi vfi kriftjani po prejeti fveti veri shiveli- §veta vera, ktera je od Boga rasodeta , de vezhncT frezho sadobimo, je tudi tukaj nei- srezheno dobrotljiva.; in semlja, sopet rezhem, bi bila podoba nebefhkiga kraljeftva. Ako bi bila na fvetu kakfhna rodovitna, sdrava, kratkozhafna deshela, kjer bi bilo v’ miru in v’ obilnofti vfiga dobriga vshivati, pa nikoli od nobene bolesni nizh flifhati, tu¬ di od nobene druge nadloge ne; ta deshela bi bila od kraja do kraja fveta flovezha J n frezhna imenovana; vfi bi rekli: ,,Blagor nje- nim prebiva vizam, in vfi bi hiteli od vfih kra- jov v 1 njo. Take frezhne deshele ni na fvetu, ampak le v’ nebelih je mefto vliga dobriga; le Ije moremo hiteti, de bi vfe dobrote vshivali, in bomo prifhli, ako po fveti veri shivimo. Svet je dolina nadlog in krishov; tukaj fmo mi jetniki, de plazbujemo dolg greha in li s’ gnado boshjo nebefa flushimo. Nafhim dufham bi ne bilo dobro, ako bi tukaj imeli vfe po fvoji volji. Tukaj fmo goftazhi in po¬ potniki , obdani od nadlog, de hrepenimo po obljubljeni desheli, po nebefhkim kraljeftvu. Sveti Pavel pravi: „Nimamo tukaj obftojezhi- gamefta, temuzh prihodniga ifhemo.“ Ilebr. 14. Tukaj fmo od hifhniga gofpodarja najeti, de v’ vinogradu katoljfhke zerkve prid¬ no delamo, vrozhino in tesho nofimo, in na vezher bomo prejeli plazhilo : to je, kadar bomo od fmerti prenefeni v’ vezhnoft. Sakaj pa je na semlji tolikanj krishov in nadlog? Nadloge fo fizer savolj grehov, pa tudi, de nifmo na fvet navesani , de odtergu jemo ferze od vidnih llvari, in ne posabimo nebefhkiga kraljedva. Zhe premiflimo, de vfako uro samoremo is tiga fveta poklizani bi ti, in de fmo tukaj v’ vednih nadlogah , ne moremo ljubiti fveta, temuzh bomo fkerbeli s dobrimi deli nebefhko kraljeftvo saflushili. Ako prav premiflimo nepokojni fvet, more¬ mo biti ko hifhni gofpodar ob derezln povo¬ dnji; eno uro ni bres fkerhi, in nobeniga dopadajenja nima do nje. Ravno taki bi mo- 328 gli Lili mi; ker pa nifmo, nam Bog is ufmi- Ijenja pofhilja nadloge, de fveta doLrot ne vshivamo po fvoji ftrupeni volji. Pokorfhina in poterpeshljivoft nam je potrebna, ker vfim je rezheno: ,,Morete s’ velikimi nadlogami v’ nebefhko kraljeftvo priti.‘ £ Djan. ap. 14, 21. Kdor hozhe frezho, mir, vefelje bres vfiga ftrahu in premenjenja vekomaj vshiva- ti, naj sdaj neutrudno sa nebefhko kraljeftvo terpi, ker le tam gori fo vfe te dobrote. Ve¬ liko ljudi fi tukaj slo persadeva, de loshe shi- vi, pa malokteri fe refnizhno trudi sa nebefh¬ ko kraljeftvo; potlej ob vfe pride, fvet more sapuftiti, in ne pride v’ nebefa, ker ni shi- vel po sapovedih. O kriftjan! neprenehama premifhljuj nebefhko kraljeftvo , kjer pravi- zhni fe bodo od bosbje fvitlobe fvetili, od bosbje ljubesni bodo napolnjeni in vedno Bo¬ ga hvalili. Shivi tedaj po fveti veri, fpolnuj vfe sapovedi, hodi po voski poti, de frezhno pridefh v’ Gofpodovo zhaft. Prernifli befede preroka Davida: ,,Ta pride na goro Gofpo¬ dovo, kteri nedolshno shivi in pravizhno de- la.“ Pf. 14, 1 — 2. M o l i t e v. O Jesuf! vem, ako bi mi tukaj po tvojih naukih shiveli, bi bilo nam neisrezheno do¬ bro ; mi bi imeli veliko ljubesen do tebe , i n ti veliko dopadajenje nad nami: vfi bi bili eden drugimu dobri, ko fveta drushina pod oblaftjo nar boljiga ozheta, in potlej bi bili vfi v’ tvoje kraljeftvo prenefeni. Ker pa taki ni- fmo, naf ti ufmiljeno terpinzhujefh , de bi tebe ifkali in dufhe ne pogubili. Ufmiljeni Gofpod ! persanefi meni nevrednimu grefhni- ku; grefhil lim soper tebe, ker fini ljubil fvet, in sanizheval nebefa; gerdo, kratko, po- zhutno vefelje fini vifhej ženil, ko vezhno me¬ ni obljubljeno zhaft. O fveti marterniki! fpro- file mi rasfvitljeno modroft, fvet sanizhevati in sa nebefa fkerbeti, de kadar bo moja dufha od fveta odiozhena, pridem v’ vafho vefelo drushbo hvaliti Boga vekomaj. Amen. VIII. dan fvezliana. t Ss. Filea fhkof in Filorom, marternika. (Sveti Filea in Filorom fta bila filno bogata, vender fta rada umerla sa vero ; fta raji umer¬ iš nedolshna, ko dolgo shivela v’ grehu. Sve- fi Filea je imel veliko flushbo v’ ineftu Alek- fandrii, kjer je fodnik bil. Brej je v’ Egiptov- fidni meftu Tmuis, kjer je bil rojen, veliko flushbo opravljal. On je bil rojen in srejen v ’ nejeverftvu ; she perletniga je Bog P fvojo gnado fpreobernil. V’ neveri je bil fizer mo¬ der in pravizhen , pa ta natorna modroft in praviza bres fvete vere k’ svclizhanju ne per- 33o pelja. Po fpreobernjenji jo on po vfih sapo- vedih na tanko shivel, salo je bil sa fhkofa is- voljen. V’ katoljfhki zerkvi vifoko poftavljen, je fvetil vfim s’ bogabojezhim shivljenjem in s’ zhiftim naukam; neisrezheno je fkerbel vfo verne v’ fveti veri uterjevati, de bi bili pcr- pravljeni sa vero ferzhno umreti. Ob njego¬ vim zhafu je bil zefarfki oblaftnik vfiga Egipta Kulzijan , terd in neufmiljen mosh , sladi so- per kriftjane. Kulzijan je v’ sazbetku s’ Fi- leam prijasno ravnal : karkoli samore pofve- tna modroft uzhiti, vliga fe je on poflushil, de bi ga od vere odvernil, pa vfe saftonj. Ob¬ laftnik mu na sadnje rezhe: ,,Glej, o Filea! kako prijasno delam s’ teboj; ubogaj me te¬ daj in moli malike.“ Filea mu odgovori: Sa- hvalim te sa to dobroto, pa fhe to fe profim, de me fodifh po prejeti oblafti, ker shelim sa refnizo umreti. Oblaftnik fe je zhudil, de fveti Filea umreti sheli. Sveti Filea je bil filno bogat in perlju- den , savolj liga je imel tudi smed nevernikov dofti prijatlov. Ti fo fkerbeli fvetiga Filea oteti, in sato fo rekli fodniku : „Filea je sbe undan malike molil.“ Sveti Filea je vfako lash fovrashil, in je bersh glafno odgovoril: Ki ref, nikoli nifim te hudobije ftoril. Veliki in majhni fo fkerbeli njega ref hi t i ; tudi lde- zhe fo ga profili fodnika ubogati in sbiveti , pa on je ftanoviten oftal. Sraven je bil Filo- rom dober kriftjan ; ta jih je fvaril rekozh: Sakaj fte mu tolikanj nadleshni, in fi tolikanj persadevate ga Bogu nesveftiga ftorili? Takrat fo sraven ftojezhi neverniki ferdito savpili : ,,Filea in Filororn, fta oba im črti vredna! Ta¬ ko je bilo : fta oba bila od fodnika obfoje- na. Neverniki fo fpremili te dva marternika na fodifhe. Filea je imel eniga brata sraven; ta je fhel k’ fodniku, in mu rekel: ,,Moj brat Filea prod sa odlog.“ Sodnik ga bersh pokli- zhe in vprafha : „Ref profifh sa odlog ?" 1 Fi¬ lea mu odgovori: ,,Tiga nilim nikoli profil; ne poflufhaj mojiga neumniga brata; jeft lim te¬ bi hvaleshen , de fi me obfodil, ker s’ fmertjo bom fhel k’ fvojimu Jesufu ." 4 On hiti nasaj na fodifhe , pa pred fmertjo je vfim prizhejo- zhirn kriftjanam ognjeno govoril, in jih nago¬ varjal, v’ fveti veri ftanovitni oftali. Obema fte bile glave odfekane, in nju zhifte dufhe fte fhle v’ kraljeftvo boshje vshivat in hvaliti Boga vekomaj. To fe je godilo pod nevernim ze- farjam Dioklczijanam. Nauk. Ne legati, refnizo govoriti ; pa tudi v ’ po¬ trebi refnizo perkrivati. Sveti Filea in Filorom, marternika, uzhita ferzhnoft in refnizo; raji fta umerla , ko refni- 7 -o sapuftila. Kteri plajfh po vetru obrazhajo ,n fo, kakorfhine jih ljudje hozhejo, ne pri- 2a in lash fte rade fkupaj. Serzhnoft imej, de fe ne bojifh refnize govorili. Ponishen bo- di, in bofh raji v’ potrebi fvojo flabaft fpo- sn «l, ko s’ lash mi febe delal pravizhniga. Boj r<; Boga, refnizo ljubi in bofh lahko po tih n »ukih shivel. M o l i t e v. O Bog, vezhna refniza! ti fovrashifh vfa- ‘° ' as b , jcft pa fim velikokrat lashnjivo govoril. ia ko bom ohftal pred tvojo refnizhno fodbo? 336 Lashi bres fhkode in krivize fim sanizheval; velike fim pamanjfheval , rekozh : To je maj¬ hna rezh , majhen greh. Velikokrat fim refni- zo govoril is hudiga ferza zhes ljubesen. Te¬ daj je bilo moje Iashnjivo in refnizhno go¬ vorjenje soper tebe. O Gofpod! daj mi fvo- jiga Ive ti ga Duha, duha refnize in modrofti, de bodo tudi moje befede refnizhne, in mo¬ dre. Sveti Fileja in Filorom, ki Ha ljubila refnizo, fprofita mi duha refnize, de fe s’ be- fedo ne pregrefhim. Amen. IX. dan fvczhana. L Svela Polona, deviza in marlerniza. v velikim medu Alekfandrii fo fe bili v 5 letu 249 neverniki nanaglirn vsdignili soper verne kriftjane, de bi jih pokonzhaii; fo ropali njih hifhe, in kar je ollalo , fo s’ ognjam konzha- li. Neverniki fo tepli in morili kriftjane, moshke , shenfke, ftare , mlade; mefto je bil° kakor bi ga bil neufmiljen fovrashnik pi' e ' magal in konzhal ; nizh drugazhi ni bilo. G'h takrat je bila fveta Polona od nevernikov vje- ta in umorjena. Ona je bila fveta pofta 1 " na deviza , od mladofti je Bogu flushila s’ 'fi mi dobrimi deli. Neverniki fo planili v’ nje hifho, jo popadli in filili, de bi Jesufa sa* — 33 7 — nizhevala , malike pa molila; ker tiga ni hotla , fo jo po udih tolkli, in ji vfe sobe poderli. Potlej fo jo is meda peljali, Velik ogenj na¬ pravili in shugali jo va-nj vrezhi , ako ne kol¬ ne Jesufa. §veta Polona fe ni bala ognja, danovitna je odala v’ veri, in je v’ ognji ve- felo umerla. . ISauk. Od modriga govorjenja in molzhanja. Sveta Polona je raji umerla , ko soper Jesufa govorila in ga sanizhevala, kakor fo ne¬ verniki hotli. Ona je vidila, de ni sadodi mo¬ liti Jesufa v’ ferzu , ampak de ga more moliti tudi s’ jesikam, obodvoje je potrebno. O, de bi vli kridjani bili varniga in fvetiga govorje¬ nja* ko fveta Polona! Ljudje jo imajo fploh sa pornozhnizo soper bolezhine sob; jed bi n jim raji vofhil. de bi jo imeli pornozhnizo soper fvoj nepokojni jesik , in de bi fe od nje nauzhili nikdar nizh flabiga govoriti. Velik 'iar je befeda, pa marfkteritn bi bilo bolje, de bi govoriti ne mogli, ker njih drupeni jesik je bo mezh v’ roki neufmiljeniga vojfhaka. Lih od tih govori David: ,,Hudobni hrulijo fvoje jesdte, ko kazha : modrafov drup je pod njih sbnabli.« Pf. ,3p, 4- Dolshnod: je krotiti jesik. Poflufbaj be- ede fvetiga Jakoba: ,,Veliko grefhimo vfi : ! dor ne grefhi s’ beTedo, ta je popolnama. k 2 2 338 Jesik je majhen ud, pa veliko rezhi napravi. Jesik je ogenj, sapopadik vfe krivize.“ Jak. 3 , 2 — 6. Potrebno je tedaj jesik krotili. Zhe tiga ne florifh fo vfe tvoje dobre dela prasne. Kaj ti pomaga dolgo moliti, per fve- ti mafhi vfaki dan biti, fe pogodim fpovedovati in obhajati, zhe li hudiga jesika ? Ne morem verjeti, de bi ti ljubil Boga in blishniga, zhe fvoje brate in fedre derefh f’ fvojim ojdrim jesikam ; zhe velikim in majhnim, shivim in mertvim ne dafh miru. Modri §irah pravi: ,,Obilno govorjenje ni nedolshno. 4 * Sir. 20, d. Glej ! zhe obilnod nepotrebnih befedi ni ne- dolshna; kako bo pa nedolshna obilnod flabih? §veti Jakob ob kratkim veliko pove: ,,Kdor ne bersda fvojiga jesika, tiga bogabojezhnolt je prašna.“ Jak. 1, 26. Jesik rasodeva ferze. Po befedi fe hitro posna, kaj zhlovck ljubi, kaj mifli, kakfhi- ne flushbe ali kakfhniga danu je, ker vfaki rad govori od tiga, kar mu je per ferzu. Rei- nizhno je to: Is obilnojii Jur za ujla govore . Luk. 6, 45 . Kridjan! premifli fvoje govorje¬ nje, zhe hozhefh febe fposnati. Zhe ljubifh Boga is vfiga ferza, rad govorifh od njega, in li mu pokoren. Zhe govorifh soper raso- deto hefedo , ali soper sapovedi , fi neverniga ali maloverniga ferza. Zhe rad govorifh so¬ per obladnike, ne morefh biti pokorne dufhe. Is ponishniga ferza ne isvira ladna hvala, ljubifh zhiftodi , ako govorifh ali rad pofln- fhafh neframne hefede. Zhe je tvoja dufha bogabojezha , bo tudi tvoje govorjenje dobro» modro, ponishno, framoshljivo. Jesuf pravi: „Dober zhlovek is dobrigaJerzagovori dobro: hud zhlovek is hudisa ferza povori hudo.* Mat. j i, 35. Varuj fe hinavfhine. Zhe rad flabo go- vorifh, ne morefh biti dober: pa tudi nili do¬ brih befedi , zhe fi v’ ferzu drugazhem Fari seji fo hvalili Jesufa rekozh: Uzhenik ! ti pot boshjo v’ refnizi uzhifh; v’ ferzu pa fo druga- zhi miflili. Zhe s’ blishniin mirno govorifh , pa v’ ferzu jeso fkrivafh ; zhe kashefh dobro voljo blishnimu pomagali, de bi rnu fkrivne saderge naftavljal, ali zhe drugazhi hinavfhu- jefh: bo tebi Bog povernil po tvojih miflih, ne po tvojih befedah. Pf. 27 , 3—4> Morebiti govorifh dobro s’ dobrimi, rasujsdano s’hudob¬ ni mi; vfakimu pravifh, je, ne: kakor vfaki- niu dopade, ne pa po refnizi. Vfe to je hu¬ dobija , ker pravi modri: „Gofpod zherti na dvoje govorezhe ufta.“ Prip. »3, i 3. Ne boj fe govoriti v’ potrebi. Jesuf , u- v-henik, je rasgrinjal hudobo liinavfkih farise- j°v, de bi drugi ne bili od njih sapeljani. 1 udi ti v’ potrebi govori, in brani pravizhni- 8 a pred hudobnim: bolje je, de htidobnik prejme plazhilo fvoje hudobije, kakor de bi oedolshni potlazben ali sapeljan bil. Raso- deni blish nimu jamo in naftave, de va-nje I 16 pride. Zhe tvoj blishni grefhi, fvari ga 18 ljubesni, de njegovo dufho refhifh, in fe* bi miloft fproiifh. Govori v’ potrebi , in ka- 34o darkoli samore tvoja hefeda ozdravljiva biti. Sirah. 4 > 28. Govori, pa ljubesnjivo, ravno in pravizhno. Ne govori prenaglo. Prenaglo govorjenje je poredkim pravizhno. Premifli, kaj in ka¬ ko imafh govoriti. Zhe tiga ne ftorifh, fe bofh velikokrat preposno kafal. Ubogaj fvetiga Pavla rekozhiga. ,,Vafhe govorjenje naj bo s’ folijo modrofti potrefeno , de vefte kako vfa- kimu govoriti.“ Kol. 4 ? 5 . Ne razodeni bres potrebe fvojih fkrivnoft nobenimu zhloveku; ravno tako ne govori bres potrebe od fkriv¬ noft blishniga. Norzi imajo ferze na jesiku, modri imajo jesik v’ ferzu. Zhe ti ne mol- zhifh , kako bodo drugi molzhali ? Zhe li tu¬ di fofebni prijatel s’ blishnim, varen bodi, mo¬ rebiti bo ravno ta fhe tvoj fovrashnik , in ti bo napravil nadloge , ker fi s’ njim bres vfe potrebe neumno preodkrit bil. §’ tim te no- zhem uzhiti hinavfhine, ampak modroft te uzhim. Porezhefh : Prav govoriti je feshko , tedaj bo varnifhi molzhati. Odgovorim : lahko gre- fhifh s’ befedo, pa tudi samorefh grefhiti 3 molzhanjam. Modri pravi: „Napravi klju- zhavnize fvojim uftam.“ Sirah. 28, 28. On ne rezhe: Samafhi, sadelaj fvoje ufta , arn* pak : napravi jim kljuzhavnizo. Sakaj fo kiju* zhavnize ? De fe sapira in odpira v’ p°' trebi, de vfak ne more vun in notri, kadar bozhe; temuzh kadar gofpodar hozhe. 1 U ^ 1 ti ftori tako , zhaf je govoriti in zhaf molzha- 34 » ti. Govoriti, ls jese soper blishniga; fim govoril gerdo ><> neframno F pohujfhanjam drugih. Kadar je bilo treba govoriti, nifim uzhil, nifim fva- r 'l, fim fe ljudi bal, in fim molzhal. O ufmi- ljen Gofpod; odpufti mi. Sveta Polona fproli Ini modroft in ferzhnoft, de govorim in mol¬ čim po volji boshji. Amen. 54a X. dan fvezliana, t Sveii Vilhelm, minih. ( Sveti Vilhelm , vojvoda, rojen na Franzofkim, je bil bogat in mogozhen, pa v’ fvoji mlado- fti filno hudoben. On je imel pod fvojo ob¬ latijo foldate, in je s’ njimi velike krivize ljudem delal. Njemu ni bilo mar moliti Boga, vender je od njega nesaflusbeno gnado pre¬ jel. Ref, Bog ne ravna s’ nami po nafhih hudobijah, ker tudi velikim grefhnikam gna¬ do daje, Vilhelm je bil v’ velikih grehih sa- kopan, pa ni obupal , pokoren je bil boshji- mu poklizu , in ferzhno fe je fpreobernil. Nizh drusiga mu ni bilo mar, ko v’ ojftri po¬ kori shiveti. Sapullil je fyoj dom , fvoje veliko premoshenje in vfe, je fhel ubog v’ Rim, potlej v’ Jerusalem , kjer je v’ famoti fvelo shi- vel. Od Jerusalema je fhel nasaj na Lafbko v’ Tofkano; ondi li je sa fvoje prebivalifhe isvolil ncsdravo in nerodovitno dolino, v’ kte- ri fi je naredil majhno hifhizo, de bi bil od vfih odlozhen v’ pokori do fmerti. K’ njemu , fo fe drugi is duha pokore perdrushevali, i n pod njim prav fveto shiveli. Umeri je v’ letu 1167. Veliki zhudeshi fo.fe po njem godili. 343 Nauk. Upanje in Jirah moreta vkupaj biti. Sveti Vilhelm , prej hudodelnik potlej Cvetnik, osnanuje vfim veliko upanje v’ boshjo miloft. Nobeden ne fme mifliti , moji grehi ne morejo odpufheni biti; meni je nemogo- zhe fe Cpokoriti. Ref, fam is febe nobeden ne samore, pa s’ boshjo pomozhjo samore vfe. Vfaki more upati v’ neisrezheno boshjo miloft, de fe ferzhno poboljfha. Bog ljubi naf fvoje ftvari, in dobrotljivo nam pomaga. Vii bi bili konzhani, ako bi prejeli po fvojim hudim saflushenji, pa ufmiljeni Bog n oz h e grefhnika pogubiti , ampak hozhe , de fe fpreoberne in svelizha, kakor govori Ezeh- jel 33, 11 . Bog fe rad ufmili, in le permo- ran fhtrafuje; napoveduje fhibo , in le po¬ tlej s’ njo udari lerdovratne. Ref je, kar pra¬ vi Cveti Pavel: „Bog je ozhe vliga ufmiljenja.“ H. Kor. l, 3. Premifli pa, o grefhnik ! zhe sanizlmjefh hoshjo miloft, in predersno Boga shalifh, ni- 1' njegove milofti vreden. , Resnizbno govori 1 Javiti: ^,Bog je pravizhen in polerpeshljiv fodnik.“ Pf. 7 , 12 . On ima veliko polerplje- n je, vender ne more pufhati grehov bres fhtrafi nge. Maloverni grefhniki pred potopam °d pravizhniga Noeta opominjevani fo terdovra- l 'ii oflali, ker fo fe sanafhali na boshjo po* 344 lerpeshljivoft, potlej fo vfi v’ vodi utonili. 1. Pet. 3, 20 . Prej fo fe Noetu pofmehovali, potlej ftegovali p’ njemu fvoje roke, pa ni bilo v e z, h milofti. Ne posabi nikoli befedi Da¬ vidovih : , ,Bog je pravizhen in polerpes/djiv fodnik. siko sanizliujefh boshjo milojt , do¬ broto , polerpeshljivoji , Ji nakopavafh hu¬ do mafhevanje pravi fveti Pavel. Rimi. 2 , 4 — 5. Upanje je tebi, o grefhnik! potrebno, pa farno upanje v’ boshjo miloft je fhkodlji- vo. Bres upanja ni prave vere, ni ljobesni, ni vefelja do dobrih del. Sato pravi modri: ,,Gorje nesaupnimu ferzu!“ Sirah. 2 , i5. To je refnizhno, pa le upanje bres ftrahu je fhkodljivo. Vera uzhi, de fo pota boshje ne- isvedljive; fkufhnjave fo nevarne: grehi fo neisrezhena hudoba: tedaj ne fmefh bres ftra¬ hu bili. Tvoja revna dufha bi ne hitela fe osdraviti f’ pokoro , ako bi fe nizh ne bala. Premil li befede modriga: ,,Savolj odpufheni- ga greha ne bodi bres ftrahu.“ Sirah. 5, 5. Ako bi ravno bili tvoji grehi odpufheni, to odpufhanje 'ni tebi rasodeto, tiga ne vefh, in ne bofh svedil ko pred fodbo. Tedaj, tu¬ di v’ pravi pokori ne shivi bres ftrahu. Veli¬ ko manj fmefh biti bres fkerbi, zhe ti veli prizhuje, de fhe v’ grehih, v’ nevarnih per- loshnoftih shivifh. David pravi: ,,Bojte f e Gofj)oda vfi njegovi fvetniki.“ Pf. 33, i°‘ <3lej! fvetniki fe morejo bati, ti pa grefhnik; le ne bofh bal? 3 4 5 Boj fe, pa tudi upaj: zhe fe le bojifh, ne bo dobro tvoji dufhi. Strah boshji je po¬ treben tebi in vfim : kakfhin bi bil ti, ko bi fe Vfigamogozhniga ne bal? Modri prizhuje: „Kdor je bres flrahu , ne more opravizhen biti." 4 Sirah. i, 28. To govorjenje je refni- zhno; pa zhe fe le bojifh, obnemagafh, ope- fhafh, obupafb, in sa te ne bo svelizhanja. Israelzi, ki fo lashnjivim ogledovavzam verje¬ li, de fo prebivavzi obljubljene deshele lilno mozhni, de njih mefta fo slo terdne, in de jih ne bodo premagali; fo fe hotli v’ Egipt ver- niti. Ravno tako bo tebi, zhe miflifh, de fe poboljfhati ne morefh; v’ fvojih grehih bofh umeri. Zhe tebi ni mogozhe, je Bogu mogo- zhe: boj fe savolj fvojih grehov in flaboft; pa upaj v’ boshjo miloft, in fi persadevaj sado- biti jo. To je prava pot do pokore, do ufmi- ljeniga odpufhenja , do svelizhanja. Upanje in Urah moreta v’ tvojim ferzu smiraj biti. Sveti duh te uzhi: ,,Kdor fe Go- fpoda boji, bo mozhen v’ upanji . 44 Pii p. 14, 26. David tudi pravi: ,,Slushite Gofpodu v’ ftrahu, in vefelite fe v njem trepetaje. 44 Pf. 2, 11. Vprafhafh: Kako samorem upali in fe bali ob enim zhalu? Odgovorim: To je lahko, in tudi potrebno, zhe hozhefh hoditi po varni poli in priti v’ nebefhko kraljeftvo. Poflufhaj: Popotnik is daljniga hodi proti fvo- )unu ljubimu domu; pa sve, de fo bili eni jned njim od rasbojnikov obropani in umor- ) e, n: sve tudi, de fo drugi frezhno domu pri- 346 fhli, Te novize mu dajejo Arah in tipanje; fe boji nefrezhe, upa frezho. Is brahu po- prafhuje, in hodi po varnifhih polih, is upa¬ nja je ferzhen, in domu hiti. Zhe je blishej doma, manj fe boji, bolj upa, vender smi- raj varno hodi: ker varno in ferzhno hodi, pride frezhno domu, hjer fe nizh vezh ne bo¬ ji, ampak fe neisrezheno rasvefeli. Tudi ti hodi timu popotniku enak. Od njih veliko vefh, de fo v’ Tvojih grehih umerli; od dru¬ gih vefh, de fo fe fpokorili: tedaj boj fe in upaj; pa boj fe in upaj prav; ne boj fe. de hi fe is ftrahu odvernil od pokore, temu/.h de hi hitel fe fpokoriti; ne upaj, de bi is upa¬ nja terdovraten obal v’ grehih , ampak de bi f’ pravo pokoro hitel v’ narozhje boshje milo¬ bi. Tako je boril fveli Vilhelm, tako tudi drugi: tudi ti bori, de enako ufmiljenje od Boga sadobifh. Molitev, O Bog vfiga ufmiljenja! jeft tvoja revna in grefhna bvar, v’ duhu ponishnobi pred te¬ boj klezhim, de ufmiljenje sadobim. Odkri¬ to fposnam, nifim vreden ufmiljenja, ampak pogubljenja, pa tvoja milob je vezhi od moje hudobije. Savolj fvojih grehov fe bojim, sa- volj tvojiga ufmiljenja upam. Sramujem fe fvojc grefhne nesvebobe, in pred teboj fpos- nam fvojo hudobijo, pa ravno sato upam v tebe, ker fi. obljubil: Shalojiniga Jerza ne — 347 ~ bofh scmizheval. O Jesuf! ljubi po dir moje diifhe, pelji me nasaj f’ fvojo gnado, in ne dopulli , de bi bila moja dufha sgubljena , sa l tudi verne morili in li vfe persadeli , de bi kerfhanfko ime bilo pod nebam isbrifano. Ver- •d fo bili lizer v’ vel ikim ftrahu, vender nifo jenjali fvetih pifem brali, in k’ fveli mafhi ho¬ diti; perpravljeni fo bili vfe preftati , tudi bncrt sa vero Jesufovo , in sa zhaft boshjo. j 348 V’ rneflu Abitini v’ Afriki fo verni boshjo flushbo imeli v’ eni hifhi; fveti mafhnik Sa- turnin jim je mafheval ; tridefet moshkih in devetnajft shenfkih je bilo sraven. Never¬ niki fo svedili, fo hifho f’ foldati obdali, vfe prijeli, povešali in gnali v’ poglavitno mello, imenovano Kartago. Kriftjani fo ve- felo tje fhli, vfo pot molili, peli in Boga hva¬ lili. Anulin , oblaftnik, jih jevprafhal: Ste bi¬ li ref per mafhi? Vfi fo odgovorili: Bili fmo. Oblaftnik : Sakaj fte bili per mafhi zhes zefar- fko sapoved? Verni fo odgovorili: Saio fmo bili, ker fmo kriftjani , in ne /memo bres boshje fhishbe biti. Oblaftnik je vprafhal, kdo je poglavar med njimi. Kadar je svedil, de je mafhnik Saturnin , de je on mafheval, in de fe P tem hvali; je ukasal njega in nekte- re druge nar ferzhnifhi s’ shelesnimi grablja¬ mi po sbivotu neufmiljeno tergali; kri je obil¬ no po tleh tekla, in she fo fe kolti vidile. Oni fo Boga hvalili v’ tih hudih holezhinah , pro¬ fili sa ftanovitnoft, in ferzhno fo odgovarjali ob¬ la ftniku, kteri jih je hotel od vere odverniti. Mafhnik Saturnin in drugi bolj ferzhni fo hili od jutra do vezhera v’ prizho drugih ver¬ nih neufmiljeno martrani, pa vfi fo neprema¬ gani oftali. Tudi shenfke fo bile ferzhne pred - nevernim oblaftnikam, akolih fo nad drugimi vidile krivizhno mafbevanje. Med njimi je bil majhen fant, imenovan Hilarijon ; njemu je oblaftnik rekel, de bi ga oftrafhil : Ukasal ti bom nol in ufhefa odfekati, ako fe Jesufu ne odpo- — 54g — vefh. Otrok mu je ferzhno odgovoril: L Sto- rile , kar hozhete , jeft Jim krijtjan. Sod¬ nik ga je ukasal s’ drugimi v’ hudo fmerdlji- vo jezho vrezhi. Orok Ililarijon je saupil : Hvala bodi Bogu! Oblaftnik Anulin je imel tiki zhaf fofebne opravila, in je verne v’ jezhi pultih Ti fo od prejetih ran, od lakote, she- je, smradu in vfiga hudiga vfi v’ jezhi po- merli. Nauk. Sveta mafha je nar imenitnifhi ofer , slo pomaga bogabojezhe shiveti. Neverni oblaltniki fo vedili, de fo verni ferzhnifhi v’ veri, ako jim je dopufheno per fveti mafhi biti ; sato fo jim ojltro prepove¬ dovali k’ mafhi hoditi. Verni fo vedili in ve¬ rovali, de je vfa njih mozh od Jesufa , kteriga fo molili, nebefhkimu Ozhetu darovali, in med fveto mafho prejemali. §veta mafha je ofer nove savese, fpomin m ponavljanje kervaviga ofra Jesufoviga na krishu. Ozhaki fo Bogu darovali shivino in semeljfke perdelke, n>i pa darujemo nebefh¬ kimu Ozhetu njegoviga ediniga Sinu, gofpo- da in odrefhenika vfiga fveta. Sveta zerkev ponavlja ofer fvcte mafhe , de poftanemo de¬ jani kervaviga ofra Jesufoviga na krishu. fo more uzhiti vfe verne ponishno, hvalesh- 110 in brumno fe sadershati per fveti mafhi 5 35 o ravno kakor de bi bili v’ drushbi Marije in apofteljnov pred terpijozhim Jesufam na hribu rnertvafhkih glav. Ta je fvet in zhift ofer, od kteriga je govoril prerok Malahija. 1, 10 — 11. Ta je sapopadik velike ljubesni Jesufove, de bi naf napolnil s’ vlim dobrim. Krifljan! premifli dobro, koliko dobriga ti daja zhidi in fveti ofer fvcte mafhe. Ako ii po veri per fveti mafhi , in darujefh Ozho- tu nebefhkimu narfvelejfhi Jagnje boshje, ga vredno in dopadljivo rnolifh; ga hvnlifh in sahvalifh sa vfe prejete dari: fprofifh febi in drugim fofebne gnade; tudi vernim dit- fham v’ vizah terpijozhim pomagafh. O, ni¬ kar fe nevredniga ne delaj toljkanj dobrot, hodi rad k’ fveti mafhi, ne le kadar ti je sa- povedano , ampak tudi, kadar ni, v’ delavni¬ kih. Sgoraj je bilo rezheno , kako radi fo kri- ftjani pervih zhafov k’ fveti mafhi hodili, tu¬ di s’ nevarnoftjo fvojiga shivljenja: ne bodi ti len, in fkoraj sanizhevaviz tih vifokih fkriv- noft. De fi ti mojimu opominjevanju pokoren, in de fe po veri brumno per fveti mafhi snaj- defh, premifli, de fi tudi ti fodarovavia fvete mafhe. Jesuf, vifhi mafhnik, je pervi da- rovaviz, ker febe, ko nekdaj na krishu , daru¬ je fvojimu nebefhkimu Ozhetu. Mafhnik po od Jesufa prejeti ohladi daruje njega nebefh¬ kimu Ozhetu v’ imenu vfe katoljfhke zerkvc. Verni fo tudi darovavzi , kakor molitve fvete mafhe prizhujejo. Sato mafhnik opo- 35i n | i 1 ' i minja prizhijozhe verne s Molile, bratje, de moj in vafh of er pojiane prijeten per Bo¬ gu Ozhela vjigamogozhnim. Premifli dobro vfo to, bodi pcr fveti mafhi, in moli Jesufa, kakor fo ga molili nedolshni pahirji in modri v’ Betlehemu. Zhe hozhefh fofebnih gnad deleshen biti, bodi per fveti mafhi v’ fvojim dnini brumno sbran. Zhe fe per fveti mafhi flabo sader- shib , rasodevafh merslo in maloverno dufho; pofnernal bi hudobne Jude , hteri fo pod kri- sham hali, in fe terpijozhimu Jesufu pofmeho- vali. Pred fvelo mafho fe ponishuj savolj fvo- je nevrednohi; fposnaj sgrevano fvoje grebe, in proli sa odpufhanje , sdrushi fvoje mifli s’ millijo mafhnika in Jesufa, de shelifh ofer fvele mafhe darovati nebefhkimu Ozhetu sa povikfhanje njegove zb a hi, sa vfo katoljfhko zerkev, sa poboljfhanje vfih grefhnikov, v’ potnozh vernih dufh. Med fveto mafho pre- mifhljuj neisrezheno ljubesen Jesufovo, njego¬ vo britko terpljenje; Jesufa ponishno moli; siveli ga prejeti med fveto mafho , ali vfaj na¬ polnjen biti s’ njegovim duham. Po fveti ma¬ lhi sohvali Jesufa sa vfe njegove dobrote in bodi smiraj v’ njegovi ljubesni. Vezh bukev l e od fvete mafhe ; ondi ti najdefh obilno pod- uzhenje. Perporozhim ti shivo vero, veliko ljubesen v’ Jesufa, ferzhno ponishnoh in sha- b)ft savolj fvojih grehov; ne bodi sanizhevaviz ^ofpodovih ljubesnivih fkrivnoh; ne nakopa- Va j fi jese s’ malovernim sadershanjam ; te- 352 muzh bodi per fveti mafhi, kakor te vera uzhi, in Jesuf te bo napolnil s’ vfiin dobrim, Molite v . O Jesuf, dober paftir moje in v lih dufh! ti naf vfe neisrezheno ljubifh; ti li nafho na- toro na-fe vsel , in febe v’ frncrt dal sa nafhe odrefhenje. De bi mi nikdar ne posabili tio- je velike ljubesni, de bi ponavljali kervavi o- fer na krishu, febi fofebne gnade fprolili, in tebe prejemali per fvetim obhajilu ; li poftavil ene ure pred fvojim terpljenjam ofer fvele ma¬ lhe. Ponishal li fe savolj naf, ker pod zlilo- vefhko natoro fi boshjo fkrito imel; bolj le ponisbujefh per fveti mafhi , ker boshja in zhlovefhka natura lle fkrite pod podobo kruha in vina ; vfe to pa is ljubesni do nafhih dufh. Nebefhki Ozhe! fprejmi dopadljivo oblizhje fvojiga ljubiga Sina, in bodi nam savolj njega ufmiljen. Uflifhi njegove in s’ njegovimi sdru- shene nafhe profhnje , in bodi nam miloftljb- Odpufli meni in vlim, ako fmo bili per fveti mafhi s’ mlazhnim ali rasmifhljenim ferzani j daj meni in vlim sbivo vero, terdno upanje, gorezho ljubesen , veliko ponishnoft, obilno sb^- Joll, de per fveti mafhi tebe hvalimo, in ° 1 ^ tebe svelizhanje fprolimo. Amen. 353 XII. dan fvezhana. 'Sveta Evlalija, deviza in marierniza. (Sveta Evlalija, rojena na Shpanfkim bliso mefta Barzelona od bogatih in katoljfhkih lla- rifhov, je bila she v’ mladolti vfa framoshlji- va, fveta in gorezha. JNjeno nar vezhi vefe- lje je bilo Boga hvaliti in moliti. Zhe je bila v’ drushbi bogabojezhih dekliz, fe jo s’ njimi od fvetih naukov pogovarjala, ali fvete pefmi prepevala; lizer per flabih ni bila nikoli, de bi fe nad njimi ne pohujfhala. Evlalija je bila okoli fhtirnajft let itara, kader je pri- fhel neverni oblaltnik Dazijan v’ metlo Barze¬ lona. Ta je krilljane fovrashil, in jih s’ vfo mozhjo preganjal. Vfi verni fo v’ ftrahu bili, le dekle Evlalija ne; zlo vefela je bila, ker je skelela sa Jesufa umreti. En dan je never¬ ni oblaltnik v’ veliki oblalli od flushabnikov obdan na fodnim fedeshu bil, kar dekle Ev¬ lalija ferzhno pred - nj liopi in mu rezhe: Z/ie Ji ravno obla (ten in mogozhen na J've¬ hi , vender imafh vikfhiga Gofpoda nad fe- boj. Tiga Je ti je bati, ker njegove flu- diabnike preganjafh. Oblaltnik jo vprafha: Kdo fi ti , de fe predersnefh meni tako go¬ voriti ? Ona odgovori: Jeft fini Evlalija . fhishabniza Jesufa Krijtufa, kralja v jih kraljev. Oblaltnik jo je flushabnikam ukasal h 2 3 354 f’ fhibami teplti. Po tem ji rezhe: Sposnaj, de fi neumno govorila, in bofh domu fpufhe- na. Sveta Evlalija mu odgovori: Ni kaj po¬ praviti $ zhifio refnizo fim govorila. Sodnik Dazijan fhe bolj od tih befedi rasferden, u- bashe nje telo neufmiljeno rasmefariti, in. jo med tem fbpotljivo vprafha : Evlalija! bje je $daj tvoj Jesuf ? Ona ferzhno odgovori: Moj Jesnf je per meni , in on mi vfe bolezhine polajfha. Neufmiljeni oblaftnik jo likashe s’ gorezhimi baklami po ranah shgati, in v’ lih hudih bolezhinah je vefelo um er la.' Nauk. Nadloge fo savolj grehov; Jo tudi pravizh- nim potrebne; polerpeshljivoji je sapo- vedana. Snamnjo dufhne flepote in malovere je mifliti: Nefrezben fim in od Boga sapufhen, ber fim smiraj v’ terpljenji. Ta mifel ni po veri, temuzh po posheljenji. To kashe , de mermraviz sheli fvet in njegove dobrote mirno vshivati; to prizhiije, de ni Bogu pokoren, de mu ni mar fe tukaj pokoriti, de nozhe Je- sufa pofnemati, de ima merslo vero, fJabo upanje, mlazhno ljubesen do Boga. Mifel ta- biga kriftjana je soper prejete nauke, ber raji hozhe po fmerti terpeti, ko fe na fvetu poko¬ riti. Tedaj , kdor fe terpljenja brani, flaho fodi boshjo previdno!!, ima flepo dufbo, in 355 fvet neumno ljubi. Vfaki more s’ Davidam hvaleshno rezhi: ,,0 Bog! meni je dobro, de fi me ponishal.‘ c Pf. 118 , 71 . O kriftjan! glej nar fvetejiga Jesiha na krishu terpijozhiga, premifii njegove fmei lne bolezhine, glej shaloftno mater Marijo pod kri- sham , premifii njene velike britkofti, in ne mermraj v’ fvojih nadlogah : raj bodi vefel, ker te Jesuf Tebi in fvoji ljubi materi podob- niga dela. Nar pravizhnifhi terpi , ti nevre¬ dni grefhnik fe branifh terpeti ? V’ nadlogah ne posabi Jesufovih naukov: Blagor shaloft- nim! Blagor preganjanim! Kar je Jesuf s’ befedo in s’ gledam uzhil, fo tudi apofteljni osnanovali , de moremo s’ velikimi nadlogami nebefhko kraljeftvo saflushiti. Djan. opoft. i4i 21 . ^vcti Ziprijan pravi: KriJtjani fojebno fo k ’ terpljenju namenjeni , ker fo /;’ temu poklizani. Nadloge fo savolj grehov. Bosbja fodba po pervim grehu je zhloveka terpljenju pod- vergla. Modri pri 7 ,huje: ,,Ogenj, tozha, la- 11 ola in fmert, vfe to je sa mafhevanje ftvar- jeno.u §irah. 3g, 35. To in vfe drugo hudo je od Boga, de pokori grefhnika, in de grfe- fhnik shaloftno fposna , kolikanj hudo in hu¬ dobno je Boga sapuftiti. Jerem. 2 , ig. Ti •uorefh f’ pravizh ni m Tobijam fposnati: Bog naf pokori savolj grehov. Tob. i3, 5. To pokorjenje ni k’ pogubljenju, temuzh k’ sve- hzbanju, ako fi moder, in umefh, de te ^°£ pokori savolj grehov, in zhe fi njemu po- 23 * • 356 l3v r eti Valentin, mafbnik, marternik in zhu- dodelnik , je bil v’ katoJjfhki zerkvi smiraj v’ veliki zhafti, pa fe malo ve od njega; savolj tiga fe more sa dobro vseti, kar fo posnej od njega pifali. On je bil mafhnik v’ Piimu, in »ondi je bil sa vero umorjen. Bil je poln sufmiljenja do ubogih , pa veliko bolj do flepih malikovavzov, kterih je veliko h’ katoljfhlu zerkvi fpreobernil. Slepi neverniki fo ga sa¬ volj tiga fovrashili, popadli, v’ jezho vergh, ene dni potlej pred Klavdija, drugiga z e farja tiga imena , peljali in ga pred njim hudo sa- loshili, de osnanuje Jesufa , vfih bogov fovra- shnika. Zefar Klavdi ni bil neufmiljeniga fe r ' za, in je poterpeshljivo pollufhal fvetiga Va- 365 len lina, kteri je veliko govoril od fvete vere Jesufove in od flepe vere malikovavzov. Po tim dolgini modrim govorjenji je zefar okoli ftojezhim rekel: To je ref uzhen zhlovek! To govorjenje je raskazhilo nevernike, hudo fe jim je sdelo, de ga zefar hvali , in fo tudi fvojo nevoljo fkasali. Zefar fe je ljudftva sbal, ker je hil prehojezhiga ferza, in je fvetiga Valentina fvojimu flushabniku Afteriju v’ cb- laft dal, rekozh : Ohfodi ga, ali ispufti ga, kakor fe ti prav sdi. Oblaftnik Afteri vsame fvetiga Valentina v’ fvojo hifho , de bi ga na- tanjko fprafhal. Kadar je fveli Valentin v’ hi¬ fho prifhel, je Jesufa profil mu pomagati, in tudi nevernikam rasfvetljenje dati. Oblaftnik ga je prav svefto poflufhal, potlej ga je vpra- fhal: Menifh ti, de tvoj Jesuf samore lju¬ di rasfvelliti ? Sveti Valentin: Vfe; Jesuf je ljuzh vfih ljudi. Oblaftnik mu rezhe: Slepo hzher imam, zhe jo tvoj Jesuf rasfvetli, bom vanj veroval. Kmalo perpelja fvojo flepo hzher pred fvetiga Valentina; ta Jesufa sa njo profi, >n ona je bersh fpregledala. Afteri in doma- *hi ofterme nad tem zhudesham, ponishno pro- fijo fvetiga Valentina jih v’ veri uzhiti; vli fo hili od njega poduzheni in kerfheni. Zefar Klovdi je to svedil, in is ftrahu pred ljudftvam. l e ukasal fvetiga Valentina s’ kolmi tlezhi, in Afterja in njegove domazhe umoriti. To je bilo v’ letu 269 ali 270. 366 Nauk. Dafhna Jlepota je grosno fhkodljivrt. Sveti Valentin je Jesufa profil , de bi ras- fvetlil malikovavze, ker fo v’ flepoti shiveli. Marfkteri kriftjan je dufhne fvetlobe potre¬ ben, akolih je she prejel fvetlobo vere. Marf¬ kteri kriftjan vidi malo, le po zhes, le tam- no; fe moti, in ne vidi prav hoditi po po¬ ti vezhniga svelizhanja. Dufhna flepota je ki¬ no fhkodljiva. Bog pa po preroku Davidu ta¬ ko govori: ,,Hudobni fe vedno molijo v’ fer- zu; sato fim perfegel: Ne pojdejo v’ moj po- koj.“ Pf. g 4 ? il. Zhudna je flepota veliko krifljanov! oni posnajo, pa ne fposnajo Boga; verujejo vfe rasodete refnize, pa ko v’ megli) ker je njih vera meriva; vedo, pa premalo vedo fvoje kerfhanfke dolshnofti; posnajo gre - ne, pa premalo fposnajo hudobo greha; ve¬ do, de je pokora potrebna, pa nikoli no- zhejo praviga sapopadka od nje imeti; vedo* de morejo fveto shiveti, pa v’ zhem je pi' ,v va fvetoft, nozhejo rasumeti; njih shivlje- nje je mehko, prašno, nezhimerno, vender imajo mirno ved. Ref je tedaj, kar David od njih pravi: Vedno fe motijo v’ ferzu. B a 111 gredo te flepe dufhe? Ne morejo drugam it>» ko v" vezimo tarno. Job prizhuje: Oni fo fl <0 j raj nolafh od Boga odftopili, ker ga mfo hotk posnati. Job 5 4, 27. Tedaj nimajo sgovorfl. — 367 — De ti, o kriftjan ! nekoliko vefh , kakfhi- na je dufhna flepota, premifli telefno flepo- to. Slepima zhloveku poknshi lepo blago, nizh ga ne vefeli; pokashi mu gerdo pofhaft, nizh fe je ne boji. Pravi mu, kakfhna de je ena ali druga livar, nizh prav te ne saftopi, ker nima od nobene rezhi praviga sapopadita. Zhe ima pred feboj bresen, vodo, ogenj, fe niz,h ne boji , dokler notri ne pade. Ravno taki fo flepi na dufhi; oni ne vedo, kako neisre- zheno lep je Stvarnik vfiga, in nimajo dopa- denja nad njim; ne vedo, koliko je dufha vredna, koliko fo nebefa lepe, ftrafhen pe¬ kel. Vem, tudi pravizhni, dokler fo na fve- tu, od liga ne morejo zhifti sapopadka imeti , pa flepi na dufhi ne vedo, kar drugi vedo. Malo pomaga njim praviti od ljubesni do Bo¬ go, od notrajniga vefelja z.hifle dufhe , od le¬ pote zhiftofti , od dragole gnade boshje, od oftudnolli fmertniga greha ; merslo poflufha- jo in malo saflopijo. Nobena rezh jih no vefeli , nobena ne vftrafhi, temuzh v’ nevar- nodi vezhniga pogubljenja mirno shive. Od hh govori Kriftuf: Oni s’ ozhmi ne vidijo, s’ fcrzam ne saftopijo, in fe »e fpreobernejo. -fon. i2, 40. Dufhna flepota je huji od telefne, ker d u f h n a flepota v’ vez hno pogubljenje pelje. Tu- di salo je huji, ker flepa dufha ne fposna fvo- )e pogubne flepole , in ne sheli fvetlobe. Slep n ® telefu ve, de ne vidi; flep na dufhi mifli '^kti, in ne ve kaj poboljfhati. Lih salo fo 368 fariseji predersno Jesufa vprafhali: Smo tu¬ di mi flepi? Jan. g, 4o. Slep na telefu rad uboga fvojiga vojvoda, ker ve, de ga je po¬ treben; flep na dufhi ne uboga, in ne ver¬ jame, ker mifli dobro viditi. Od tih pravi modri: Njih pot v’ pogubljenje pelja, pa ta fe jim prava sdi. Prip. i 4 » 22. Slep na te¬ lefu sheli viditi, in bi fi s’ drago ženo sdravi- lo fvoje flepote kupil; flep na dufhi ne sheli in nezhe viditi; zhe mu kdo s’ nauki ozhi od¬ preti hozhe , je nevoljen, ne verjame, fe to¬ goti. Podoba tiga fo bili Judje, kteri fo rekli dobrotljivimu uzheniku Jesufu: Samarijan fi in hudizha imafh. Zhe fpovednik flepimu grefhniku rezke: Tvoje shivljenje je hudobno, tvoje dela fo krivizhne, niti sadofti ponishen, pred od- veso fe morefh poboljfhati; ne verjame in mermra, ravno sato, ker ljubi fvojo flepoto. Tudi Judje fo menili pravizhno mermrati soper dobrolljiviga uzhenika Jesufa, sato fo mu re¬ kli: ,,Ne rezbemo mi prav, de fi Samarijan, in de hudizha imafh ?“ Jan. 8, 48. 0 fka- fhna flepota ! Od kod je dufhna flepota ? Dufhna fle¬ pota je is greha ali is grefhniga shi vi jen ja. Lakomnik ne posna pravize, ker po dobizh- ku hrepeni; nezhiftnik sa malo ima vehae grehe, ker ga gerda ljubesen do njih dersh« v’ flushnofti; tako drugi grefhniki. Oni shc- le, de bi jim bilo perpufheno in nedolshno. kar hudobno ljubijo; in lih od tod je njih flepota. Kriftuf prizhuje : Luzh je prifhla na fvet; ljudje fo bolj tamo ljubili ko luzh, ker njih dela fo hude. Jan. 9 , / ( o. To fe lah¬ ko sapopadekdor ljubi greh, ne more lju¬ bite refnize; kdor fovrashi greh, ta ljubi fvet- lobo. Kar fe je godilo v’ Egiptu, je podoba tiga. Kjer fo bili Egipzbanje, je bila grosna tarna; kjer fo bili Judje, je bila lepa fvetlo- ba. Kavno tako sdaj ; vli kriftjani, dobri in flabi imajo fonze pravize, Jesufa Kriftufa , pa flabi ga nozhejo poflufhati, dobri ga radi po- flnfhajo. Sprideni kriftjani fi ne dajo dopo¬ vedati, de fo norofti , rasujsdanje , mehko shivljenje in kar je takiga, greh, ker oni grefhno ljubijo, kar fe jim prepoveduje. Ref je, kar je Daniel govoril: Posheljenje do greha je ferze fpazhilo. Dan. i3, 36. Ljubi moj! zhe hozhefh prav viditi, ljubi in de¬ laj dobro. Grefhna, terdovratna flepota je navadno od Boga s’ sapufhenjam pofhtrafana. Jesuf prizhuje od liga , ker je jokajozh nad terdo- vratnim Jerusalemam djal: Bodo rasdjali te¬ ke in tvoje otroke v’ tebi, ker nifi fposnalo zhafa boshjiga obifkanja. Luk. ig, 44» Nar l'uji fhtrafinga je ta, ker grefhnik f’ flepoto udarjen ne vidi, fe ne boji, je vcfel v’ fvo- )'h grehih. Lih od tih grefhnikov pravi Sa¬ lomon : Hudobni mirno shive, kakor bi ime¬ li dobre dela pravizhnih. Prid. 8 , i4- Eni ,s _ tih fo tolikanj flepi, de tudi sadnjo uro fie- P 1 oftanejo, in mirno v’ grehih umerjo. To 1 24 je nar huji fhtrafinga, pa vredna fhtrafinga terdovralne flepote. Ljubi grefhnik! vidifh ka¬ ko hudo je sanizhevati fvetlobo , refnizo , gna¬ ti o ? Tedaj ubogaj Jesufa rekozhiga: Dokler imafh luzh, hodi, de te tarna ne obide: kdor v’ tami hodi, ne ve, kam gre. Jan. 12 , 35. Dokler te Bog klizhe in ti pomaga , hiti fe poboljfhati, de ne bofh sapurhen, in de v’ fvojih grehih ne umerjefh. M o l i t e Vi O moj Bog! s’ oblizhjam na semlji gore- she profim, in vpijem k’ tebi: Ne sapufti me! Moji grehi saflushijo fizer sapufhenje in po¬ gubljenje, vender proiim , ne odtegni od mene fvojiga fveliga Duha! Moja terdovratna dufha je vredna vezhne tame, pa ne vrazhuj ji po saflushenji. V’ tebe klizhem, o Gofpod! daj mi viditi, de te fposnam , in po tvojih sapove- dih shivim. Vem, de fim hudih fhtrafing vre¬ den , vender nikar me f’ flepoto ne fhtraiaj. O Jesuf! ti fi luzh fveta, daj mi fvetlobo, de v’ fmerti ne safpim. Ljuba pomozhniza Ma¬ rija! profi Jesufa sa-me, de rasfvetli mene u- bogiga grefhnika. §veti Valentin! tudi ti pro¬ fi Jesufa sa-me, de mi obilnoft gnade da. Blagor meni, zhe ko otrok fvetlobe shivim, kor bom po fmerti vezhno luzh vshival. Amen. XV. elan fvezhana. L Sueli vihram Jhkof. j J ve ti Abram je bil rojen v’ Sirih V’ mla- tlofti je bil rasfvitljen od gnade boshje, in je sa Jesufam s’ fvetim shivljenjam hodil; pa nje¬ mu ni bilo to sadofti; fvelu fe je popolnama odpovedal, in v’ pnfhavo fhel. Njegovo ojftro shivljenje v’ pufhavi mu je hudo bolesen na¬ pravilo, pa Bog mu je sdravje dal. On vef hvaleshen Bogu sa sadobljeno sdravje, je dol¬ go mif]il in premifhljeval, kako hi mu sa- mogel fvojo hvaleshnoft dopadljivifhi fkasati, Sklenil je med nevernike iti osnanovat Jesu- la, jih fpreoberniti ali pa shivljenje dati. Por gori Libanon je bila vaf polna f lepi h in ne- ufmiljenih neverzov, tje je fhel s’ Tvojimi to- vavfhi. Ene dni je oftal v’ eni hifhi tiho v’ molitvi; potlej je sazhel na glaf pfalme peti, m Boga hvaliti. Neverniki fo po lem bersh Iposnali, de fo tovarfhi in on kriftjani, fo 'kup perderli, de bi vfe pomorili. Nar prej fo vrata sadelali, de bi vun ne mogli, potlej f° hifho odkrili, in va-njo peril in kamnje me- l a li, de bi jih shive sakopali. Sveti Abram in tovarfhi fo le molili, in nifo kar hude befedi- Ze nevernikam rekli. Neverniki fo fe slo zhu- dili nad tim velikim poterpljenjam in fo fi med teboj eden drugimu djali: To fo fveti moshje, 2 4 * fpuftimo jih. Ref fo tako ftorili; pa fbe bolj fe jim je z, h ud no sdelo, de fo jim bili ne- isrezheno dobri in prijasni tudi potlej. Rav¬ no takrat je prifhel v’ tifto vaf zefarjov flu- shabnik navadni davek terjat, pa oni reveshi nifo imeli f’ zhem plazhati. Sveti Abram je sa odlog profil, in obljubil sa vfe plazhati; fhel je v’ fvojo deshelo in per dobrih prijatlih fprofil obljubljeni denar; hitel je nasaj , in pofhteno vfe zefarjevimu flushabniku odraj- tal. Ta velika dobrota prejeta od zhloveka, kteriga fo prej hotli vmoriti, je omogla ne* iifmiljene nevernike, oni fo ga radi poflufha- li, fe fpreobernili, in tudi lepo zerkev fo si- dali sa ozhitno boshjo flushbo. §veti Abram je bil vfiga tiga filno vefel, pa ker on ni bil mafhnik, je tiftim ljudem rekel: Ljubi moji! vi morete mafhnika imeti, de vam boshjo flush* bo opravlja in sakramente deli. Vfi fo sa- vpili: Ti bodi nafh paftir! On permo- ran je mafhnikovo shegnovanje prejel , in jih je tri leta fkerbno vishal; potlej je drugimu mafhniku te ovzhize isrozhil, ker je is ponishno- fti febe te velike flushbe nevredniga fhtel, in je fhel sopet v’ pufhavo, Sveti Abram ni bil dolgo v’ famoti pU' fhen , ker je njegovo fofebna fvetoft bila vfim ozhitna; svolili fo ga sa fhkofa mefla Kores v’ Mesopotamii, kjer je v’ ftarih zhafih patri¬ arh Abraham prebival. §veti Abram je na- fhel fvoje ovzhize polne vrash in vfiga hudi- ga; vezli je hudiga prefiaii mogel od njih, — 3 7 5 — I:o prej od nevernikov, vender s’ poterpesh- Ijivoftjo, f’ sgledam, in ukarn je veliko per njih opravil. Vfi dobri fo ga v’ veliki zhafti imeli, tudi zefar Teodosi, in mogozhni; pa on je bil smiraj ftanoviten v’ veliki ponishno- Ai do fmerti, in je fhel v’ nebefa prejet veli¬ ko plazhilo, ktero mu no bo nikdar odvseto. Nauk. Od odpufhanja prejeiiga rasshaljenja. Sveti Abram je refnizhno blishniga sa- V °1 j Boga ljubil, ker je hudim fovrashnikam dobro delal. Odpufhanje prejetiga rassha- Ijenja, in dobrota do hudih fovrashnikov je snamnje dobre dufhe , ker je prizhevanje ve¬ like ljub esni; to veliko ufmiljenje je po sgle- du Jesufa, kteri je is ferza sa fvoje morivze profil. Taki To bili vfi: Joshef je odpuftil nevofhljivim bratam, David je odpviflil krivizh- n iniu Savlu, fveti Sblefan je profil sa neu¬ smiljene Jude; tako drugi. Miloft do hudih fovrashnikov sadobi fofebno miloft od Boga. Lih sato je Jesuf uzbil saupljivo moliti : ,,Od- pufti nam nafhe dolge, kakor mi odpufhamo Svojim dolshnikam.“ Kdor nozhe odpuftiti, 111 odpufhanja vreden, in ga ne bo dofegel. Poflufhaj fvarezbe befede modriga: ,,Ti fi me- S°; fovrashifh blishniga, vender odpufhanja P cr Bogu ifhefh ?“ §irah. 28 , 5. Bodi rasshaljenje veliko ali majhino, ali velikokrat ponovljeno, morefh odpufhati, ker vfigamogozhni to sapove. Zhe ne odpultifh, karkoli dobriga delafh , je saftonj. Ali moli, ali polti fe, ali bodi per fveti mafhi, per Belim obhajilu, pomagaj ubogim, ali kar fi bodi dobriga delaj; nizh ti ne pomaga, zhe ne odpultifh. Poflufhaj Jesufa : ,,Kadar fvoj dar k’ altarju pernefefh, in tam se fpomnifh, de tvoj blishni kaj soper tebe ima ; pulti on¬ di fvoj dar pred altarjam, pojdi prej fe fpra- vit f’ fvojim blishnim, potlej pridi in ofraj fvoj dar.“ Mat. 5, 2 3-^— 24 . Odpulti in odpufhaj smiraj, hitro, po- polnama, na vfelej savolj Boga. Zhe 1 jubifh le prijal!e in dobrotnike, - zhe odpultifh fo- vrashniku is natornih urshahov ; nobeniga pla- zhila ne bolh prejel; tudi neverniki, zolnarji, in grefhniki lahko delajo ravno tako. Zh 0 odpultifh le sato , ker fe fovrashnika bojifh; ker te pri ja tli nadleshno napravijo; ker fi blishniga potreben, ali is drugih enakih ur- shahpv: tvoje odpufhanje ni nizh vredno, ker ni savolj Boga. Sveti pavel pravi: kor je Gofpod vam odpuftil, tako tudi vid Kolof. 3, i3. Gofpod Jesuf nam odpufha > s zhilte ljubesni do nafhih dufh ; na fhe odpu¬ fhanje more ravno tako biti is zhilte ljubesni do njega. Odpufhaj is ferza, in delaj dobro b'°' jim fovrashnifiam, Ti ne odpultifh is ferza, zhe miflifh ali pravifh : Ne fovrashim ga, pa ljubiti ga tudi ne morem. Nepopolnama odpufhanje ni Bogu prijetno. Tudi ni sado- ki le prijasno govoriti s’ fovrashnikam , zhe ga v’ ferzu ne ljubifh, in mu nozhefh po¬ magati. Zhe nozhefh s’ njim govoriti, lash- nivo pravifh : odpuftil fim mu ; zhe s’ njim prijasno govorifh, pa v’ ferzu jeso ohranifh, ii hinaviz ; zhe mu nozhefh v’ potrebi poma¬ gati, ako samorefh , je tvoja ljubesen prašna, je le v’ befedah ne v’ djanji. Sveti Janes pra¬ vi: „Otrozhizhi moji! ne ljubite le s’ jesikam, ampak tudi v’ djanji . (i I. Jan. 3 , i 3 . Pomagaj fvojim fovrashnikam po ker- fhanfki ljubesni, kolikor premorefh, in ko¬ likor je njim v’ prid. Ne rezi v’ fvojim fer¬ zu: Pozhakaj, ob perloshnofti ti bom pover- nil, kakor fi saflushil. Ljubi moj! nikar ne rezi tako, temuzh: Pozhakaj, ob perloshno- ki ti bom pokasal, de te refnizhno ljubim. Zhe fovrashniku pomagafh, bofh premagal njegovo ferze: ga bofh fpreobernil. Salo¬ mon prizhuje: ,,Dar utolashi nar huji ferd.‘ £ 1 ’rip. 21, 14. Kar dafh s’ roko, fpremi s’ prijasno befedo. Lepa befeda in dober dar premagata tudi terdovratne ferze. Daj hitro, kar samorefh dati, in bodi shaloften , zhe ne m o ref h fovrashniku pomagali. Ne ozhitaj mu °d njega prejete krivize, tudi ne njemu ftor- jene dobrote; ne vsemi nasaj f’ befedo, kar s ’ roko dafh. Zhe delafh tako, bofh nofil sharjavzo na njegovo glavo; grevalo ga bo, de — 3 7 6 — ie je skalil, vtegne fhe tvoj nar bolji prijatel biti, kakor govori Cveti Pavel. Rimi. 12, 20. Porezhefh: Vfe to je refnizhno in potreb¬ no, tode Ciino teshko. Neumnesh ! zhe je vfe to refnizhno in potrebno , tedaj flori , d e fi rav¬ no je teshko. Velikokrat, profhen od prijalla, ali od mogozhniga, teshke rezhi delafh; sa- kaj pa bi ne savolj Boga? Zhe nozhefh od- putliti , fi enak hlapzu, kterim je Gofpod Cer- dito rekel : ..Ti hudobni hlapez ! vef dolg lim tebi odpuftil, ker fi me profil; sakaj fe nifi ti ufmilil fvojiga sraven hlapza ?“ Potlej je rekel fvojim flushabnikam : „Versite ga v’ je- zho , is ktere ne pojde, dokler vfiga dolga ne poplazha.“ Pravizhna fodba ! Hlapez je bil n - flifhan od fvojiga gofpoda, on ni hotel ufH' fhati fvojiga sraven hlapza. Ravno tako bo f teboj, zhe nozhefh fovrashnikam odpuftiti- Jesuf pravi : ,,Ravno tako bo moj nebefblu Ozhe vam ftoril, ako ne odpuflite fvojiniU hlishnimu.“ Mat. 18, 23 -—• 35 . Molitev. O Jesuf, uzhenik krotkolli, ljubesni, mirnofti, milofti in odpufhenja! nizh vezh ne bom poflufhal fvojiga napuha, ampak le te* he, in bom po tvojim sgledu in po tvoji sapo- vedi odpufhal is ferza, hitro, popolnama i n na vfelej vfim fvojim fovrashnikam ; tudi ho- zhem jim savolj tebe dobro sa hudo vrazheva- ti. Zhe premifliin tvojo molitev na krishu sa hude fovrashniko, hader fo te v’ fmert- nih brilkoflih preklinjali , mi prefune ferze. Zhe premiflim fvoje velike grehe in tvoje nefkonzhno ufmiljenje s’ menoj. fe moreni vdati in obljubiti enako ufmiljenje f’ fvojimi fovrashniki. O fvpli Abram! fproli mi od Jc- sufa nepremagano krotkoft, de po tvojim sgle- du voljno vfe preterpim , in popolnama od- puftim vfim fvojim hudim fovrashnikam. Bla¬ gor meni, zhe fim ufmiljen, ker bom vezhno miloft prejel. Amen. XVI. dan fvezliana. ’» pa ona ga je lepo profila, rekozh : Bo- ‘B, ljubi bratez ! tukaj, de fe vfo nozh pogo¬ varjava od nebefhkiga kraljeflva. Odgovoril )' )e: Ljuba fellra! ne fmem zbes no?.b su- na j klofhtra ollati. Ona je le tifhala, rekozh: Oftani, oflani, pa ni bila uflifhana. Takrat ) e nagnila glavo , in Boga profila ubraniti mu d°niu iti. Hitro fe je napravilo hudo vreme , ^lifkalo fe in gromelo je Brafhno ; tudi filni desh je fhel, de je fveti Benedikt mogel ondi oftati 5 deblih nerad. Ona mu je rekla : Pro- ' a Bm tebe, pa nilim bila uflifhana, profila 384 flm Boga, In on me je bersh uflifhal, pojdi šdaj , zhe inorefh. Vfo nozh fta fe od nebefh- biga kraljeftva pogovarjala, iti she tukaj ne koliko nebefhkiga vefelja vshivala. Kmalo po¬ tlej je fveta Shkolaftika v’ Gofpodu safpala, in v’ nebefa fbla. Sveti Benedikt je -pokopal njeno fveto telo v’ pokopalifbe, ki ll gaje prej febi perpravil, v’ kterim je potlej tudi njegovo truplo pozhivalo. Dokler fta bila sili¬ va , fta bila š’ veliko ljubesnijo sdrusbena , njih trupla fta v’ enim pokopalifhu pozhivale; njih fvete dufhe fte in hote vekomaj v’ nebelih. O velika freaha! Naui{. Moli , in ljubi pravizo, in bofk nflifkaii . Sveta Shkolaftika je is upanja ufmiljeM' ga Boga profila , in je bila bersh uflifhana. Tudi mi bi bili uflifhani, in bi fofebne gna- de od Boga fprolili , ako bi bili dobriga in go - rezhiga ferza , ker prav opravljena moliter ima velik,o mozb. Molitev ima veliko mo/,li¬ ker Bog je sapovedal moliti, in je obljubil do¬ li ro molitev uflifhevati. Od tiga prizhuje Kri' ftuf: „Profite; in fe vam bo dalo.“ Luk. ib g. Te ljubesnive befede dajejo nam ferzhnoft k’ molitvi; mi fmo vfiga potrebni. Vfigam 0 ' gozhni samore in hozbe nam pomagati, m dobizhkam, vender fi dolshan vfo ftorjeno krivizo popraviti. Zhe li, naprofhen od prija- soper blishniga krivizhno prizheval bres vli- ga fvojiga dobizhka, je blishnimu vender kri- VIZ * Horjena. Zhe li sa en kosarez vina v’ kup- ZllI s ali v’ drugih rezheh pomagal blishni- ' 11u golufati; zhe li odvseto drago blago sa nia jhno ženo prodal; zhe ukradeno blago le- - 3 9 8 - bi ni nizh doneflo; ali zhe fi bil kakorkoli drugazhi krivizhen , morefh poverniti fvoji- rrju blishnimu po velikofti ftorjene krivize. Poverni komur je bila fhkoda ali krivi- za ftorjena. Zhe fi bil per zefarfkih rezheh, ali opravkih nesveft, poprafhaj, de svefh ka¬ ko in komu poverniti. Zhe fi vkupil ukra¬ deno blago ali shivino, ne daj je nasaj tatu (tatovam) , ampak tiftimu, zhigar je. Zhe li fam kako krivizo ftoril, pravizhno poverni g°- I fpodarju ; ako je mertev, njegovimu nafledni- ku. Zhe ne morefh vediti kako, ali komu po¬ verniti, vprafhaj , de svefh in pravizhno po- vernefh. Ne ftoril bi prav, ako bi dal sa be¬ te mafhe, ali ubogim, ali zerkvam , kar dru¬ gim gre. Ako hozhefh dati vbogajme, daj od fvojiga, ne kar je drugih ljudi. PremiHi befede, ki jih je Zahej pred Jesufam govoril- ,,Gofpod! polovizo fvojiga hlaga dam ubogim; zhe fi m pa koga ogolufal, poverncm zhveter- no.“ Kar povernjenje sadeva, je velikokrat teshko rasfoditi, in teshko pravizhno pover¬ niti: ako zhifte refnize ne vefh, vprafhaj uzhe- nike, in flori po njih modrim fvetu ; pa n»r varnifhi fvet je ta: Bodi dobre vefti, in nl ' kar nobenimu krivize ne flori. Molitev . O Bog! fposnam pred teboj fvojc lakom¬ ne in krivizhne slielje na fvetu obogateli; t c fo mi branile sa nebefhko kraljeftvo fkerbeli) — Sgg “ in fo me napravile fvojimu blishnimu krivizo delati. Pief, korenina vfiga budiga je lakom- nolt; ta me je nepokojniga delala, me je od- vrazhala od tvoje flushbe, mersloto mi v’ ferze vlivala. Tak firn bi! do sdaj, pa nifim vedil; pred ozhmi imel fim ubogiga uzhenika Jesufa, in flifhal fim od njega : Blagor ubogim v’ du¬ hu; vender moje lakomne shelje nifo pozhivale. 0 Jesuf! odverni od mene vfo lakomno 1 ju- besen do fveta, de tebi farnimu flushim. Sve¬ ti Konrad! fprofi mi gnado vfo lakomnoft pre¬ magovati, in sa nebefhko kraljeftvo fkerbeti, de pofvetno sanizhujem, in grem po fmerti nebefhke dobrote vshival. Amen. XX. dan fvezhana. Veliko f 'vetih marternikov. ■^^■atoljfbka zerkev danf obhaja fpomin veli- 1 <0 ferzhnih marternikov vmorjenih v’ meftu Tiru. V’ letu 3o4 je bilo hudo preganjanje z hes zerkev ; vfe jezhe v’ meflu Tiru fo bile s’ bvifljani tako napolnjene, de sa tatove ali dru- p hudodelnike ni bilo preflora. Zefarfki ob- aflni 1< j e pif a l nevernimu zefarju Dioklezija- ? in vprafhal, kaj iloriti s’ sapertimi kri- jani? Zefar mu je odgovoril: Vfe pomori, l 'k° nozfiejo nafhih Bogov moliti. Oblaflnik 4°o je tedaj fvojim flushabnibam bersh ubas.il vfc briftjane is viih jezh perpeljati na dvor fodnc hifhne, in je sapovedal vfe neufmiljeno gaj- shlati. Kadar fo bili vfi rastepeni in bervavi, jih vprafha : Hozhete bogove moliti ali umre¬ ti? Vfl fo glafno odgovorili; Raji umreti, bo malike molili! Oblaftnik je takrat ukasal vfe sveri v’ dvor fpuftiti, de bi briftjane raster- gale ; pa nobena fe jih ni dotaknila. Never¬ niki , kterih je veliko gledat prifhlo, fo savpi¬ li : Velik je Rog briftjanov! Hvala od never¬ nikov pravimu Bogu dana je grosno pekla oblaftnika; ukasal je med briftjane fbrivaj nek- tere neverne hudodelnike pahniti: sveri fo ko po fledu sa njimi fhle, in med hriftjani ne¬ verne hudodelnike raslergale; bar eniga nifo shiviga puftile, briftianu pa nobenimu nifo nizh hudiga ftorile. Neverno ljudftvo je fhe bolj, bo prej, vfigamogozhniga Boga hvalilo, in veliko njih fe jih je fpreobernilo. Oblaftnik od framote in jese ni vedil, kaj bi pozhel; j c ukasal vfe sveri v’ njih jame ugnati, in foldalam povelje vfe briftjane pofekati , de ki dopolnil sapoved neufmiljeniga neverniga * c ' farja Dioblezijana. Nault. Od zhudeshov. Zhudno jo to, de neufmiljene sveri nifo nizh hudiga briftjanam ftorile, nevernike p a rastergale; vligamogozhni Bog flori s’ vfim , kar hozhe. Sveto pifmo prizhuje, de je bil Daniel med lazhnimi levi fheft dni bres vfe fhkode; fedel je med njimi ko paftir med ov- zami. Dan. 14, 3 g. Dva medveda fla is ga¬ sila perletela na befedo preroko Eliseja, in rastergala dva in fhtirideset hudobnih otrok, kteri fo njega sanizhevali. IV. Kralj. 2, 20 — 24. Lev je umoril na poti eniga nepokorniga preroka, ker mu je bil Bog sapovedal. III. Kralj. i 3 , 24. Grosovitna riba je posberla Jona, in zhes tri dni ga je vergla L febe shiviga na fuho, ker ji je bil Gofpod sa¬ povedal. Jona 2, 1 — 12. Gofpod Bog je Eli¬ ju rekel : „Krokarjam fim sapovedal tebe re* diti. Krokarji fo mu mefo in kruh dona- fhali.“ III. Kralj. 17, 4 — 6 . Kaj fe zhudifh, de vfigamogozhni Bog zhudesbe dela ? On je ftvaril vfe , in vfe more bili njegovi volji pokorno. Zhudne rezbi samorejo zhloveki in an- e el » delati, ker natorne rezhi imajo zhudno ^ozh; p a zhloveki in angeli ne samorejo z ^ es ’ ali soper natoro delati, kar bi hotli: P 0 davi m ne morejo fonza ali semlje vflaviti, olnika s’ fvojo volje# osdraviti,, merlizha oshi- ^' ll in kaj takiga , ker to prefeshe mozh vfih j v ® , 'i. §am Bog samore prave zhudesbe de- kakor David prizhuje, rekozh : ,,Hva- j Cn ^odi Gofpod Bog, kteri fam zhudeshe c a.“ pi. 71, 1$. Sveto pifmo . povfod pri- * '“j 0 , de je Bog velike zhudeshe delal. Kdor 26 - 4-03 - taji zhudeshe, ali zhudeshe fvetiga pifma na- torno islaga, je bres vere in praviga uma. Ni perpufheno tajiti ali natorno isglati zhude- shov od boshje befede poterjenih, pa tudi ni prav vfe zhudeshe, de Ji nifo fkasani, fle- po verjeti, ker to samore slo fhkodljivo bili. Eni is gerdiga napuha sanizhujejo vfe zhu- deshe ; drugi is flepe gorezhnofti vfe verja¬ mejo bres raslozhka. Pervi fo hudobni, dru¬ gi fo neumni. Zhudeshi fo od Boga k’ poterjenju raso- dete vere, ali k’ povikfhanju njegove zhafti. Bog je dal oblati Mojsefu zhudeshe delati, de bi Israelzi verovali v’ Boga vfigamogozhniga ftvarnika nebef in semlje , in ftanovitni ofta- li v’ njegovi flushbi. Pravizhni in prerolu fo v’ boshji mozhi zhudeshe delali, de bi od- vrazhevali ljudi od hudobije in prizhevali od praviga Boga. Jesuf je velike zhudeshe de¬ lal, de bi vfi v’ njega Odrefhenika verovali) kakor je fam terdovratnim Judam rekel: „M <0 nozhete mojim befedam verjeti, faj verjanute mojim zhudesham.“ Jan. 10 , 38. Bog ne de¬ la zhudeshov is nizheinernih urshahov, salo jih ni hotel delati pred kraljam Herodesharo; tudi ne kadar fo ga Judje fkufhali in zbu- deshov ifkali od njega. Marka 8, 12 . Zhude¬ shi preprizhajo uzhene in neuzhene , ker zhlo- vek ne samore toliko , ako ni Bog s’ nju* 1. Kako bi zhlovek samogel bolnika sgolj s’ fv°)° voljo in befedo naglo osdravili; flepimu p°' gled dati; merlizha oshiviti ? Kadar Bog P° fvojih prijallih zhudeshe dela, pri?,huje, de jih je poflal, in de refnizo govore. To je bilo potrebno, fizer bi bil vfak sapeljiviz lah¬ ko terdil: Mene je Bog poflal. Lih salo je Jesuf Judam rekel: ,,Zhudeshi, ktere delani farni od febe prizhujejo, de me je Ozhe po¬ flal.“ Jan. 5, 36. Ravno tako fo apofleljni lahko djali : ,,Zhudeshi , ktere delamo, farni od naf prizhujejo, de fmo od vfigamogozhniga Jesufa poflani.“ Bog navadno zhudeshe debi le po dobrih k’ povikfhanju fvoje zhafti. Bog je pofhiljal hoje prijatle refnizo osnanovat, in je po njih zhudefhe delal , de bi fvel prerojen bil. Ve¬ likokrat je Jesuf opominjal fe lashnjivih pre¬ rokov varovati, in sraven je djal: ls njih del jih hote fposnali. Mat. 7 , J 5 — 3 6 . To je rczhcno tudi neumnesham fedajnih zhafov, kte- n vfakimu lashniku verjamejo, ker fo polni fkkodljivih vrash. Ti drago kupujejo od go- hifnikov vrashne perpomozhke, de tozha ne pobije, de jih ftrela ne udari, de svedo fhtc- 'ilke, ki bodo v’ prihodno vsdignjene , in fhe y e *h drugiga takiga. Zunjafli preroki liodi- 1° P° famotnih krajih sapeljevati neumne lju- ‘li; najdejo vero in denar per njih , potlej vfe Opravijo po ofhterijah. Smet in svershek od ljudi, pijanzi , vlazhugarji in golufniki r.ifo od Boga poflani zhudeshe delati. Ti, ako ’> sarnogli tozho, ftrelo , bolesen, hrup in ia ) takiga odganjali, bi ne bili revesbi in vla- ah u S ar ji- Ni bres greha takim flabim ljudem 26 4°4 verjeti, je tudi velik greh njim verjeli, ako grefhne vrashe uzhe. Vprafhaf h: sakaj sdaj ni zhudeshov ? Od¬ govorim: sdaj je malo zhudeshov, ker sdaj nifo potrebni. Nevernikam fo bili zhudeshi v’ sazhetku potrebni, sdaj nifo potrebni. Sve¬ ti Pavel pravi: „Jesiki (ravno iaho clrugi zhudeshi) nifo v’ snamnje vernim , temuzh ne¬ vernim. “ I. Kor. 14, 22. Sdaj tudi fo vedni zhudeshi na nebu in na semlji, in osnanujejo vfigamogozhniga Boga. Porezhefh : bi ne bili tudi sdaj potrebni pofebni z.hudeshi sa fpreo- bernjenje grefhnikov ? Zhudeshi tim nifo po¬ trebni, ker imajo rasodelo, poternjeno befedo boshjo; v’ to naj verujejo, in po tej naj shi- ve; zhe ne, fo farni krivi fvojiga pogublje¬ nja. Kriftuf pravi: Bogatin je profil Abra¬ hama : Pofhlji Lazarja mojim bratam, de fe fpokore, in ne pridejo v’ to meilo terpljenja. Abram je odgovoril : Imajo Mojsefa in pre¬ roke, naj jih poflufhajo. Luk. 17, 27 — 29• P«.avno to je rezheno flepim in terdovratnim grefhnikam. M o l i t e Vi O moj Bog! molim s’ hvaleshnim fcrzam tvoje rasodete in poterjcne nauke. Tvoji na¬ uki in tvoje sapovedi le v’ fvetoll napelju¬ jejo , in naf flore vredne tvoje velike milou 1 - r l voji nauki in tvoje sapovedi fo sgolj fvetoll in zhifloft, ref morejo od tebe biti. Blag 01 ' 4o5 vfimu fvetu , ako bi vfi ljudje po tvojih nau¬ kih shiveli. Deiiravno oni nifo poternjenja po¬ trebni , ker fo praviza in ufmiljenje; vender favolj nafhe flaboki Ji jih hotel s’ velikimi sshudeshi poterjevati. Daj meni in vfim po¬ korno dufho , de po tvoji fveli befedi shivimo in pridemo tebe zhudelnika vekomaj hvalit. Amen. XXI. dan fvezhana. fiveti Peter Damijanov , Jhkof. t^veti Peter je bil rojen v’ meku Raveni na Lafhkim od katoljfhkih ftarfhov; on je bil sadnjorojen, in je bil zlo majhen, kadar fo mu Jlarfhi pomerli. Po njih fmerti je bil v’ hifho v set od eniga fvojih bratov, pa per njem je M flushnik , ne brat: fvinje je mogel pahi, flabo oblazhilo je imel, malo kruha in veliko lirahovanja. To ojftro shivljenje mu je bilo n aul< i n sazhetik fvetiga shivljenja. Drugi b p at, imenovan Damijan, je bil vef dober in 'dniiljen; ta je Petra k’ febi vsel, s’ njim Iju- besnivo delal , in tudi ga v’ fholo dal. Peter je is hvaleshnofli do fvojiga dobriga brata potlej Peter Damijanov imenoval. On fe je v’ fboli vefelo, gorezhe in hitro uzhil, de jo bftialo uzhenik drugih pokal 5 hvaljen je bil 4o6 od vlih , in lahko je shivel. Vfe te dobrote ga nifo sapeljale, de bi mehko in vifoko shivel, temuzh vedno jo miflil neftanovitnimu fvetu flovo dati, in bolj popolnama Bogu flushiti. Zhedalje fveleji je bil, molil, fe pokoril, ubo¬ gim pomagal, in kar je samogel j dobriga korih On* je zhedalje bolj sapeljivoki fveta fposnaval , sato je v’ klofhter fhel, kjer je shi¬ vel v’ famoli , v’ molitvi , v’ oj tiri pokori. Nje¬ mu ni bilo sadofli le sa fvoje svelizhanje fker- beti, ampak fkerbel je tudi sa svelizhanje dru¬ gih. Papesh Shtefan, IX. tiga imena, gaje v’ Rim poklizal, ter namenil sa perviga Kar¬ dinala in fhkofa mefta Okje. Vfi dobri fo bili tiga veleli, le on ne, in papesh ga je s veliko ojkrokjo v’ to veliko zhak permorah Sveti Peter je bil, ne le v’ oblafti, tudi v’ gorezhnoki, pravi naflednik fvetih apokelj- nov ; nevtruden je smiraj bil v’ fvetih oprav¬ kih , vedno je osnanoval hefedo boshjo; uzhil pofebej nevedne, fvaril grefhnikc, in fkerbel sa svelizhanje vlili kanov. On je vfe to | c ponishno in ljuhesnivo s’ velikim pridam vfih opravljal, ker je Boga in blishniga gorezhe ljubil. Nar teshejfhK opravki katoljfhke zer- kve fo bili v’ njegovih rokah ; tudi fo ga p a ' peshi pofhiljali v’ daljne fhkofije velike rezki poravnat , kar je on vfe prav frezhno dokon- zhal. Sa plazhilo vlih tih dobrih del j e on nadleshno profil Alekfandra papesha, II- tig a imena, de hi fe fmel fvoji fhkofii odpovedati* in sopet v’ pufhavo iti. Is sgolj ponishnoki n* is sholja do lamote je sato gorezhe profil, in s’ nadleshnimi profhnjami dofegel. Kadar je bil sopet v’ klofhter prifhel, jo hila njegova ponishna dufha prav vefela; ondi je fveteji shivel, vender smiraj sa vfo katoljfhko zer- bev fkerbel, in fe neulrudeno k’ fmerti per- pravljal. Ker je fveto shivel, je tudi fveto umeri, ofemdefet let dar 22. tiga mefza, v’ letu 1072. Nauk. Od nizke mer noJii fveta, od p er pr avl; cm j a *>’ vezimoji. Sveti Peter Damijanov uzhi sanizhevati do¬ brote fveta, ker fo kratke, nedanovitne, sa- peljive. On hi bil lahko na fvetu frezhen, P® s’ gnado boshjo jo fposnal nizhemernod deta, in je v’ famoto hitel. Kimfki papesh S a je na fvitlobo podavil, in vifoko paradig¬ mi; on pa fe je hal vifokodi , in srniraj hre¬ penel po ljubi pufhavi, famoti in pokori, de bi fe perpravljal frezhno umreti. Njegova je bila ref prava modrod, in ta more hiti mod- r °ft fleherniga kridjana. Vfak ne more in ni dolshan v’ pufhavo iti, pa vfak fe more varo- y ati fveta sapeljivodi, morefBoga ifkati, njemu famimu flushiti , de fvojo dufho svelizha. Ljubi moj ! premifli , kaj sdaj imajo mo- gozhni, bogatini in drugi, ktere je fvet fre- zhnc imenoval, ako nifo Bogu flushili ? Vfa 4o8 njih mogozhnoft, zhafl in vefelje je minilo, njih mefo je prah, njih premoshenje drugi vshivajo , njih dufha od viih pofvetnih dobrot nizh nima. Ref, dufha ne more s’ feboj vse¬ li , har je na fvetu vshivala, ona nizh liga ne potrebuje v’ vezhnofii, ampak le dobrih del in gnade. Kakfhna bo pa s’ dufho, ktera je v’ fvet saljubljena ? nefrezhna bo vekomaj. O neumnesh! sakaj fi pijan v’ duhu? sakaj fvojo vezhno frezho v’ nemar pufhafh? Te¬ daj delaj, kar Jesuf sapove: Spravljaj fi bo- gaftvo v’ nebelih, kleriga ti nobeden ne more odvseti. Mat. 6, 20. Pravifh: Vender je bilo njim dobro na fvetu. Ref je bilo njim dobro, pa vfa njih frezha je minila , in ta jim v’ vezhnofti ne po¬ maga. Salomon pravi: ,,Vfe , kar fo moje 07 .hi sashelele, fi nifim nizh odrekel, in vfe fladnofli lim vshival, potlej lim nad vfim vidil nizhemernoft in duha tesho. Prid. 2, 10 — U- Vshivaj , o zhlovek ! vfe fladnofti fveta; imej le karkoli tvoje ferze posheli, kaj ti bo vfe to pomagalo ? Pofhlufhaj! En bogatin je veliko premoshenja imel, vefel je bil tiga , neumno ga ljubil in fam per febi rekel : ,,Dufha mo¬ ja ! imafh veliko blaga fpravljcniga na veliko let, pozhivaj, jej, pij in bodi dobre volje.' 1 Bog mu je rekel: „Norez! fhe to nozh bo tvoja dufha od tebe tirjana; kar fi pa vkup fpmavil, zhigavo bo? Tako gre zhloveku, p ra ' vi Kriftuf, kteri ni v’ Bogu bogat. Luk. i 2 > 16 — 21, Tedaj nifi frezhen , ker dofli imafb > 4°9 ampak zhe fi 6dershljiv, ponishen, ufmiljen , hvaleshen, bogabojezh. Premifli, de na fvetu vfe hitro mine, vezhnofl nikoli. Vfe pofvelne dobrote fo praš¬ na fenza; hilreji preleko , ko zholn od mozhni- ga vetra gnan , hitreji ko prah pred mozhno fapo; premifli fvoje pretezhene leta, in tebi fe bodo sdele, kakor prasne fanje ; dobro in flabo hitro mine. Premifli vezhnofl, in bofh lahko fposnal, de Tedanjo shivljenje proti ve- zhnofti je nizh, ali zlo malo. Naj bo tvoje shivljenje dolgo, kolikor fi fam vofhifh; naj bo tvoja frezha ftanovitna do fmerti ; vender vfe to hitro pretezhe, vezhnofl: pa nikdar. Pre¬ rahli tudi, de tvoje fedanje shivljenje , ako ravno kratko, ti bo saflushilo frezhno, ali ne- frezhno vezhnofl, is ktere nikdar ne pojdefh. Zhe imafh veliko ali malo premoshenja, bofh drugim vfe sapuflil , fvoje dobre ali hude de- la bofh s’ feboj vsel; ako v’ fmertnim grehu, umerjefh, ti ne bo nikdar odpufhen ; ako "mcrjefh v’ gnadi bosbji, ta ti ne bo nikdar odvseta: vekomaj bofh v’ peklu, ali vekomaj v ’ flebefih. Premifli dobro vfe to, in delaj, bar fveti Pavel sapove: „S’ flrabam in trepe- hnjam fi persadevaj sa fvoje svelizhanje 1 . 44 Fi- bp- 2, 12. Sda j mifli, skeli, delaj in fe varuj, kar bofh miflil, shelel in fe bal sadnjo uro. Sad- n )° uro bofh dufbne ozbi odperl, bofh fpos- nft l nizhemernoft fveta in hudobo fvojih gre¬ hov. Takrat bofh fposnal refnizo befedi fve- ti ga Pavla rekozhiga: ,,Kteri jokajo, naj bo¬ jo , kakor bi nc jokali; kteri fe velele , kakor bi fe ne vefelili; kteri kupujejo, kakor bi nc imeli j kteri fvet vshivajo , kakor bi ga ne vsili- vali, sakaj podoba fveta prejde.“ I. Kor. 7 , 3o—3i. Blagor tebi, zhe sdaj miflifh, kar bofh sadnjo uro , ker te fvet ne bo nikdar od Boga odvernil. Varuj fe sdaj , kar te bo sadnjo uro peklo, in kar ti bo v’ vezhnolti fhkodovalo. Sdaj je prijetno fvojirn fiabiin pozhulkam krezhi, in fladko po fvoji volji sbi- veti; pa grefhna fladnolt je ftrup, ki ti bo fmertne teshave napravil. Ti fe varujefh jefli ali pili, kar tvojimu telefu fhkoduje ; varuj fe fkerbnifhni, kar samora tvojo dufho nefrezh- no koriti. Delaj sdaj, kar bofh ob sadnji uri shelel imeti. Ob sadnji uri bofh shelei obil¬ no ft dobrih del, odpufhenje grehov, vezhno svelizbanje, tedaj bodi lazhen, delaven do¬ brih del; opuki grehe in grehov perloshno- ki; fpokori fe refnizhno ; popravi blishnimu korjeno krivizo; hitro poravnaj vfe, in nC odlafhaj v’ prihodni zhaf, ker zhaf in g na ' da ni v’ tvoji oblaki. Blagor tebi, zhe fi l * 01 naukam pokoren! M o l i t e v. O Bog, kako velika je moja flepota! h fi meni dobrotljivo dal neumerjozho dufho, vfe perpomozhke k’ svelizhanju, uzhil k clC prav shiveli; vender jek kakor neumen otrok — 411 — fim fkerbel le sa fvet, fvojo dufh pa v’ ne- mnr pufhal. Vem dobro, do vfc, bar lc mo- jiinu flabimu telefu dopade, jc prašno, ven- der ne jenjam fvoje fhkode ljubiti ; bom tedaj ob sadnji uri enah berazhu , bterimu fe fanja , de je velik gofpod, in potlej fe snajde v’ po- prejfhnih zunjab. Slabeji od njega bom jeft , ker grefhna ljubesen do fveta mc bo odlo- zbila od tebe , in pahnila v’ vezhne tame. O ljubi Ozhe! pomagaj mi dufhne ozbi odpreti, de prav vidim ; daj mi vefelje do dobriga , de po dobrim hrepenim ; daj mi mozb dobro de¬ lati, in_ ftanovitno sa nebefhko kraljeftvo fker- beti. Ljubi moj pomozhnik fveti Peter! pro- b same Boga , de mi gnado daje sanizhevati , kar vidim , in ljubiti, kar no vidim, de pri¬ dem vezhne dobrote vshivat. Amen. XXII. dan fvezliana. ro delati, To ni bilo apofteljnam nesnano; °ni fo she poprej vedili britkofii, ktere jih z haka j o po befedah njih uzhenika Jesufa: vcu- ( hr fo vefelo hodili pred kralje in oblaftnike, fo radi terpeli, in ferzKno umerli sa prejete nauke. Boshja mozh fhe bolj ozhitna podane, ^ <0 fe premifii^, kakfhni fo bili in fo nauki esufovi, ktere fo apofteljni osnanovali. Nau- 4i6 f ki Jesufovi fo zhifli, cjftri in fpazheni natori soperni. Kterim fo bili ti nauki osnanjeni? Ti ojftri nauki fo bili osnanjeni mefenim Ju¬ dam , in fpridenim neverzam. Ti fo imeli Ik¬ re fhege, dopadljive vrashe, v’ kterih fo bili rojeni; drugiga nifo vidili in flifhali: vender i oni fo hiteli v’ katoljfhko zerkev,, slaffci pa ne¬ verniki. Krivoverzi fo vllajali soper katoljfhko zor¬ itev, in prekanjeno fkufhali nje fveto vero fpa- zhiti; tudi mogozhni fo fi persadevali s’ lilo odvrazhevati verne od nje, pa nifo nizh mogli soper njo, Judje fo filno fovrasbili Jesufa, a- pofteljne in verne: njih flepo in fmertno fov- rafhtvo popifuje djanje apofleljnov, vender oni nifo nizh opravili. Neverni zefarji fo povfod in dolgo vero preganjali, in fi jo pokonzhaH slo persadevali, vender zerkev je ftanovitna o- ftala. Vernih je bilo pomorjenih bres fhtevila. pa vender jih je bilo zhedalje vezh. Padale fo kraljeftva, hude vojfke fo bile, zbudne fp>' e ' menjenja fo fe godile po fvetu; preteklo ) e she x 85 i let: pa zerkev Jesufova je fbe s® 1 ' raj, kar je bila v’ sazhetku, in bo tudi oftnla do konza fveta , kakor je Jesuf obljubil: ,,Boni s 1 vami do konzhanja fveta.“ Mat, 28, 20 ' Tudi: ..Peklenfke vrata ne bodo nje prema - gale.“ Mat. 16 , 18. Kriftjan moj! moli tedaj vfigamogozbnoft bosbjo, in hvali Jesufa poglavarja zerkve, ktc- ri jo je prezhudno poftavil in ohranil. Sahva 1 ga, ker te je va-njo poklizal, kjer pod ufniiij c ' — 4*7 — niin vishanjam Rimfkiga papesha, fhkofov in duhovnov vshivafh v’ miru fvete nauke, fvete sakramente in vfe dobrote, ktere je Jesuf s’ Tvojo fveto kervjo saflushil. Bodi pokoren ka- toljfhki zerkvi; bodi ftanoviten v’ edinofti nje¬ nih fvetih naukov; sbivi po njih, de pridefh v’ nebefhko kraljeftvo. Molitev. O Jesuf! ti Ti me is fofebne, nesaflu- shene milofti v’ Tvojo zerkev poftavil, de bi v’ nji sdravo pafho fvetih naukov in vfe per- pomozbke k’ svelizhanju imel; moja frezha je neisrezheno velika, ker bres vfiga persadeva- nja prejemam zhifle nauke; fe ne morem smo¬ lili) ako zerkev poflufham : pa jeft Tim bil do sdaj tebi in tvoji zerkvi nebvaleshen ; tebi in tvoji zerkvi nepokoren. §veti Peter in apo- keljni fo neisrezheno terpeli, in tudi umerli sa fveto vero, njih nameftniki neprenehama uzhe j opominjajo in fvare; vender jeft neumna ov- v-hiza Tim jim malo pokoren. Ljubi Gofpod ! odpufti mi, pomagaj mi s’ fvojo gnado, ne le ohraniti zhifte nauke Tvoje matere katoljfhke cerkve, ampak tudi prav fkerbno po njih shi- vet > 5 de v 1 zhaftito zerkev nebefhko pridem. Amen. 1 , 27 XXIII. dan fvezhana fiveta Marjeta is Kortone. <0*eta Marjeta, imenovana Kortonka , ker je v’ tiftim medu dolgo shivela in tudi umerla, je bila rojena v’ Lavijanu na Tofhkanfkim o- koli 1246. Njeni ftarfhi fo bili ubogi pa po- fhteni. Kadar je bila Marjeta fedem let ka¬ ra , ji je mati umerla. Ona ni rada fvojiga ozheta ubogala, ga je skalila in tudi sani- zhevala; per flabih deklizhih je bila rada, in od njih le je hitro vfiga hudiga nauzhila, m to flabo feme je hitro grefhni fad obrodilo. Mladenzhi fo jo salasovali, bila je bres ftrahu, nevarnoft fe ni bala ; padla je lahko v’ nafta- ve, ker je imela fprideno ferze. Marjeta je bila velikokrat od ozheta fvarjena, pa fe nl dala od hudiga shivljenja odverniti. Snanjc je ftorila s’ mladenzham vifokiga kanu, sapu- ftila je fvoj dom in fhla s’ njim v’ mefto Monlpulzjan, kjer je devet let per njem g re ' fhno shivela; fhpot je bila fvoje shlahte, in pohujfhanje vfiga meda. Ni bilo f kora j ve*h upanja sa njeno poboljfhanje, pa Bog j> ozhi s’ ftrafhno pergodbo cdperl. Nje ljubi mladenezh je fhel en dan is meda, pa sunaj rnefta fo ga drugi mladenzhi, morebiti savolj neframne Marjete, neufmiljeno ubili, v’ j a ' mo vergli, pa s’ perkjo in hoflo sakrili. Mar- 419 jctin kushek je bil s’ njim fhel, sdej pride vcf shaloften nasaj; to jo je grosno fkerbelo, fofebno ker vidi, de mladenzha ni : tretji dan ga gre ifkat, kushek gre s’ njo in obdane, kjer je mladenezh sakopan bil; ona rasmezhe hoflo in ga vidi mertviga, ranjeniga, zher- viviga, fmerdljiviga. Kakor od ftrelje udar¬ jena fe je preftrafhila in omedlela; potlej pre- mifhljuje njegovo ofludno truplo, do kteriga je devet let tolikanj gerdiga dopadajenja ime¬ la, in fhe bolj premifhljuje nefrezho njegove dufbe, in savpije: Kje je pa tvoja du- Jhct! In na to vprafhanje li ni upala odgo voriti, ker ta odgovor je bil le pravizhnimu fodniku snan, ki je njeniga sapeljivza fodil. Is bga fposna rieftanovitnoft in oftudnoft grefhni- ga vefelja in fvojo veliko nefpamet, dufho dajati v’ peklenfke martre savolj fvojiga hudi posheljenja. S’ pomozhjo gnade boshje °bshaluje fvoje grefhno shivljenje, in terdno fklene drugazhi shivetii Marjeta is liga dobriga namena gre is niefta Montpulzjana , in pride nasaj v’ Lavi jan k’ ozhetu; klezhe ga proli odpufliti ji, in J° v hifho vseli, pa njene folse nifo nizh fpro- ^ e * Shaloftna je f.hla prozh, ker ni milobi dofegla, Ene dni . potlej je fhla v’ zerkev in l e verno ljudftvo s’ vervijo okoli vratu klezhe P'okla, ji dano pohujChanje odpuftiti. IN jena 0 Ki t n a ponishnofl je bila vfe hvale vredna, jcnder je hudo rasferdila vfo shlahto, in fo 1° is tiftiga kraja fpodili. Marjeta od vlih sa- 27 * 420 pufhena in savershena je bila mozhno fku- fhana fe podati v’ poprejfhno shivJjenje, pa boshja gnada jo je podpirala, in ji dala to fkufhnjavo frezhno premagati. Vsdigniia fo je in fhla v’ meftu Kortona, kjer je bila od ufmiljene gofpe v’ hifho vseta: tamkaj fi je svolila dobriga fpovednika , in rada ga je ubo¬ gala. Tri leta potlej je fhla v’ Klofhter, ka¬ kor je smiraj >shelela, in vezhkrat profila. Marjeta she v’ sazhetku fvojiga fpreobernje- nja je fvetu in vfim greham flovo dala, in fe- be ojftro pokorila. Ljubesen do Boga je zhe dalje bolj rafla v’ njenim ferzu, in je popol- nama pregnala vfo grefhno ljubesen do be¬ ta; farna je nar raji bila, de bi loshej pre- mifhljevala; febe je vedno pokorila, fe podi¬ la , na tleh leshala; žele nozhi je vzhafi kle- zhe jokala pred podobo krishaniga Jesufa- Ona je fveto fovrashila fvoje flabo telo; neif rezheno je bila jesna na fvoje ohlizhje, ktero je bilo fhe v’ velikitn pokorjenji lepo; skele¬ la je vfim biti oftudna, ker je prej ljudem d°; padla: ona bi bila f’ fvojim telefam fhe bolj neufmiljena, ako bi ji njeni modri fpovednik ne bil branil. Lahko fe ve, de je fveta Maj' jeta savolj pretezheniga grefhniga shivljenja dolgo zhafa hude fkufhnjave imela, pa v b nadleshne fkufhnjave je frezhno premagova¬ la. Ona ni le savolj fvo^ih grehov smiraj *h R ' loftna bila, ampak tudi je bila shalodna savolj vlih grehov drugih ljudi, in je vedno fkerbe- la sapeljahe dufhe na varno pot pokore p cl ' dar je grehu flovo dala ; tri in dvajfel let je v’ ojltri pokori shivela; ofem in fhtirdefel let ftara je umerla. Minihi fvetiga Franzifhka fo njo truplo s’ zhaftjo pokopali: do donafhniga dne je njeno truplo neltrohljivo ollala. Bog je po nji velike zhudeshe delal , de bi vfim ljudem prizheval, koliko mu refnizhna poko¬ ra dopade. Nauk. Ocl pokore ali fpreobernjenja. O frezhna fveta Marjeta, ktero je Bog is velikiga ufmiljenja od hudobniga shivljenja odvernil! Ona je poprej hitela v’ pogublje¬ nje; sdaj pa je in bo vekomaj v’ nebelih. O bezhna pokora, ktera vsame dufho is hudi- diove oblaki! Veliko mladenzhov in dekli- zhov pofnema Marjeto v’ grehih, pa ne po- fnema fvete Marjete v’ pokori. Ti od grefh- lle ljubesni sapeljani lahko grefhe! grehi bolj oflabe she pokasheno natoro, in ta brani fe poboljfhati; sapeljane dufhe fe boje fpo- 'ednikov po sapovedi pravizhnih, najemni- kov ifhejo, in jih najdejo; fo potlej mirne ve[ h , zhe lih bres poboljfhanja fpovedi oprav- Ijajo. ^1 epi grefhniki nimajo in nozhejo ime- 1 ‘ praviga sapopadka od kerfhanfkiga shivlje- n ) a 5 od hudiga, od dobriga, od opravizhe- n J a j salo ne fposnajo fvojih grehov; radi ver- •- 42 2 - jamejo flabim , fo lahko sapeljani, ker skele sapeljani biti. Takim radovoljno sapeljanim dufham Bog perpufha saderge, kakor David prizhuje , ker fo jih vredne. Pf. 10, 17. Kri- ftjan moj! bres refnizhniga fpreobernjenja fo fpovedi flabe, in ni odpufhanja grehov. Sve¬ ti Janes kerftnik je Judam rekel: ,,Kdo je vam pokasal prihodni jesi oditi? Delajte tedaj vredni fad pokore.“ Luk. 3 , 8. Veliko Ju¬ dov fo fvoje grehe ozhitno fposnali, sheleh fe fpokoriti , prejeli kerft pokore; vender jih vfe to ni moglo pred pravizhno jeso boshjo refhiti, ampak le vredni fad pokore. Vpra- fhafh : Kakfhin more biti vredni fad pokore? Sveti Janes odgovori: Ravne flori pota Gofpo- dove do fvojiga ferza s’ mozhnimi sheljami, de bi vfe popravil, kar je greh rasdjal; gora fvojiga napuha naj bo ponishana ; globoka dol ina tvojiga prasniga shivljenja naj bo s’ do¬ brimi deli napolnjena; vfe krivo tvojiga svi- tiga in hinavfkiga ferza naj bode sravnano: in le tako bofh vidi! svelizhanje bosbje ; le ta¬ ko bofh svelizhan. Luk. 3 , 4 — 6. Ako ho- zhefh delati vredni fad pokore, pofnemaj fveto Marjeto. Sovrashi vfe grehe savolj Boga. Sovrafh' tvo greha je nar potrebnifhi ; bres tiga fe "C morefh poboljfhati, in tudi ne sadobili ufnii- Ijenja. Kako bofh grehe opufi.il, ako grehov ne fovrashifh ? Kako bofh dofegel miloft , ' J ‘^ e ljubifh, kar Bog fovrashi? Zhe sdaj ne sha- lujefh zhes grehe, bofh shaloval vekomaj- Tvoja dufha more Liti polna velike bolezhine, britkofti in pezhenja, ker je s’ grehi Boga rasshalila. Kaj pomaga rezhi : Meni fo shal vfi moji grehi, zhe te ne grevajo? Tudi ni sadofti nekaj shalofti kasati, ker prerok Joel v’ Gofpodovim imenu vfim grefhnikarn sapo- ve: „Rastergajte Tvoje ferze, ne fvojiga ob- lazhila.“ Joel. 2, i 3 . §ovrashi in obshaluj vfe grehe is ljubesni do Boga. Zhe Ti Tvojih grehov shaloften, ker To ti Thkodljivi, ker To ti fhkodo, framoto, sanizhevanje ali kaj ta- kiga nokopali, pa ne is ljubesni do Boga; je tvoja shaloft natorna, in ti ne sadobi odpu- fhanja. Pofnemaj Davida , kteri je bil truden od sdihovanja , nikoli ni pokoja imel, in vTe koki fo v’ njem trepetale, ker je bil soper Bo¬ ga grefhil. Pofnemaj fveto Marjeto , ktera , ranjena v’ ferze s’ pufhizo ljubesni bosbje, je vedno Tvoje grebe milo obshalovalo. Lju¬ bi Boga, in is ljubesni do njega shaluj, de niiloft sadobifh, ker pravi fveti Peter: ,,Lju- besen pokrije grehe.“ I. Petr. 4 » 8. Oputli hude perloshnofti. To je od Bo¬ ga sapovedano ; bres tiga ni v’ tebi prave sha- l°di, ni poboljfhanja, ni odpufhanja. Sve¬ ti Janes kerflnik je rekel nezhiftimu Herode- s bu : ,,Tebi ni perpufheno sheno fvojiga brata per febi imeti.“ Marka 6, 18. To je rezbe- no od vfih grefhnih perloshnoft. Naj ti bo ftrar, ktera ti v’ greh flushi, ljuba in b >n de ne grefhifh. Tudi potlej morebiti sadobifh odpufhanje, morebiti pa ne; sato 426 bodi ftanoviten v’ dobrim. Sveta Marjeta je bila tri in dvajfet let v’ pokori ftanovitna ; po- fnemaj jo. Bolje je tebi v’ ojftri pokori biti do fmerti, ko v’ peklu terpeti vekomaj. De ftanoviten oftanefh, premifhljuj fmert, fod- bo, nebefa , pekel; moli rad is ferza ; greha perloshnoft fe fkerbno varuj ; bodi smiraj po- nishen in v’ boshjim ftrahu , hodi rad k’ fpo- vedi; fhtrafuj vedno fvoje grefhno telo ; Ib- febno Ji persadevaj premagovati fvojo pogla¬ vitno flaboft, savolj ktere Ji nar vezh Boga shalil. Molitev. O ufmiljeni Ozhe nebefhki! jeft tvoja revna in nesvefta ftvar pred teboj klezhim, v’ duhu ponishnofti fposnam fvojo hudobo, in profim mi ufmiljeno odpuftiti. Sapuftil iim tebe Go- fpoda shivljenja in svelizbanja , de bi skti vel po fvoji hudi volji; s’ flabim shivljenjam Je radovoljno hudizhu podvergel , pa sdaj sh e ' lim k’ tebi nasaj priti, in Ji bom persadeval s’ veliko shaloftjo in s’ ftanovitnim pokori®: njam tvoj pravizhni ferd vtolashiti. Po isgl c ' du tvoje fpokorne flushabnize fvete Marjete flovo dam vfim greham, in jokajozh profi 111 tvojo nefkonzhno miloft : Odpufti mi savolj ljubesniviga Jesufa. Obljubim vfe dni fvojig® shivljenja tebi svefto flushiti. O fveta Marj c ' ta! bodi moja pomozhniza per Bogu, sadobim , kar profim in de ga s’ teboj vekomaj hvalim. Amen, XXIV. dan iVezliana. t Sveli Matija, apoftelj. ,Sveti Matija je slie v’ sazhetku v’ Jesufa ve¬ roval, ker je poflufhal njegove nauke, m vidil njegove zhudeshe. On je bil eden is d'a in fedemdefet od Jesufa odbranih uzhenzov. Po Jesufovim odhodu je oftal v’ Jerusalemu s apokeljni, s’ drugimi uzhenzi, s’ Marijo in je s’ njimi zhakal v’ molitvi na obljuljemga fvetiga Duha, kteriga je tudi prejel. Dok ei fo fe uzhenzi perpravljali fvetiga Duha preje¬ ti, je bil fveti Matija v’ apoftoljftvo povikfhan, kakor djanje apofteljnov prizhuje. ji ^ je okoli fto in dva,jfet ljudi/hupaj shranili ; Peter je v/tal in rekel: Moshje , bratje . dopolnjeno more hiti , kar je pi er ohol a fveti Duh po Davidu od Jadesha isdajavza. (hi je bil med naf perfhtet in te flush e c e bshen , pa je odpadel ; la je dobil njivo is kriuizhniga plazhila, fe je obe/il in p° J' G di raspozhil , in vej njegovi drob fe je is- M To je snano v/im Jerusalemzhanam; salo j e bila iifta njiva imenovana njiva ker vi. y pfalmih je od njega pijano : Nje - 4a8 govo fhkojijftvo bo dragi prejel. Tedaj eden tih mosh , kleri fo s' nami vkup shrani bili vef zhaf, v ’ klerim je bil gojpod Jesuj' med nami od Janesoviga kerjia do njegov ja vnebohoda , more pojtati prizha njegovi- ga vjtajenja. Verni fo dva naprej pojta- vili, Joshefa Barsaba, j’ primikam P ra- vizhni, in Malija. Uzhenzi fo molili , rt- kozh: Ti Gofpod! kteri posnafh vfih ferza, pokashi, kleriga is tih dveh fi svolil, de najtopi flashbo in apojioljjtvo, od kteri- ga je Jadesh odpadel. Oni fo lofali, m lof je padel na Matija, in on je bil perfhttl enajjiern apojieljnam.“ Djan. apoji. i, 16 — 26. Tako je bil fveti Malija namelli nesvefti- ga Judesha v’ apoftoljftvo povikfhan , in ene dni potlej je s’ drugimi fvetiga Duha prejel. Od njegoviga shivljenja fe malo ve; to fe ve. de je on ko drugi apofteljni veliko sa fveti evangelj terpel, veliko ljudi fpreobernil , ve¬ liko zhudeshov delal, in tudi sa vero umor¬ jen bil. §veti Klemen Alekfandrijan pifhe, de jo fveti Matija vedno uzhil: ,,Zhes mefo fe j c treba vedno vojfkovati , vfim hudim sheljam f® odpovedati, in trojo dufho florili mozhno s shivo vero, s’ ljubesnijo , s’ vfimi dobrimi do- li.“ On fe jc vedno pokoril, in enako p°' korjenje drugim sapovedoval. Nault. Od nesvejiiga Judesha in zhlovefhke nejia- novitnojii • §veti Matija je bil v’ apoftoljftvo povik- fhan namefti nesveftiga Judesha. O nefrezhni Judesh! on je in bo pogubljen vekomaj, ker je hudobno sapravil in sanizheval veliko mi- loft Jesufovo. On je bil vifoko vsdignjen ocl Jesufa, je poflufhal njegove fvete nauke, in vidil njegove velike zhudeshe , vender je ftra- fhno padel. On je bil lakomnik ; hudiga po- sheljenja ni hotel premagati; jemal je poroa- lim sa fe, kar fo dobri ljudje is ufmiljenja Je- sufu dajali; tat je bil, kakor prizhuje fveti Ja- nes, 12, 6 . Potlej je is lakomnofli tudi Jesufa prodal. O ftrafhni konez Jesufoviga uzbenza! Ker je Judesh Jesufovo gnado savergel , je bil namefti njega fveti Malija svoljen, kakor dja- n je apofteljnov prizhuje. O kriftjan! varuj fe Bogu nesvefl bili, Ker on ni tebe potreben, temuzh ti fi njega potreben. Zhe Boga sapuftifh , li bo on dru- S1 ga sbral, kakor je fvetiga Matija namefti ne- s,, eftiga Judesha. Ravno to refnizo je Jesnf v’ priliki govoril terdovratnim Judam rekozh : En Infhni gofpodar je dal fvoj vinograd kmetam obdelovati. Gofpodar je fvoje hlapze h’ kme- lar n poflal obljubljeni fad lir jat. Hudobni Kmetje fo hlapze popadli, jih ftepli, in tudi 43o ene umorili. Gofpod je hudobne kmete koti- zhal , in fvoj vinograd drugim kmelam dal, kteri bi mu fad ob fvojih zhafih dajali. Jesuf potlej sraVen perftavi : „Vam povem, de bo boshje kraljeftvo od vaf vseto, in bo dano dru- gimu ljudftvu, ktero bo njegov fad perneflo.“ Mat. 21 , 33 —43. Refnizhno je to bilo; nehva- leshnim Judam je bila gnada odvseta, in ne* vernika m dana. Vfigamogozhni Bog tudi sdaj tako dela; namefti nehvaleshnih, poklizhe dru¬ ge v’ fvojo flushbo. Sato pravi fveti Pavel: ,,Vaf opominjam , de gnade boshje bres fadu ne prejmete. “ If. Kor. 6 , 1 . Lakomnimu in krivizhnimu Judeshu je bilo vfhezh tridefet frebernikov sa prodaniga Jesufa prejeti; pa kmalo mu je bilo britko, ker veft ga je pekla: sdaj bolj fposna v’ pe- klenfki jezhi fvojo krivizhno hudobo. Sveti Matija je bil poklizan v’ apoftoljftvo, v’ flush- bo velikiga terpljenja; on je ref neisrezheno veliko terpel, pa sdaj v’ nebelih Boga hvali sa prejeto gnado, in vshiva vezhno plazini 0 fvojiga kratkiga terpljenja. Tako gre hudiniu. tako dobrimu zhloveku : tako Bog vrazhuje fvojim ftvarem po nesveftobi ali sveftobi. Slep kriftjan sa majhen dobizhik , sa kratko vefelje proda gnado boshjo, in obfodi fvojo dufh° v’ vezhno pogubljenje ; rasfvelljen kriftjan raft veliko terpi , ko Boga rasshaliti, ker hrepe* ni po nebefhkim kraljeftvu. Premifli , grefhno vefelje je majhno in kratko , fhtrafinga je ve¬ lika in vezhna; terpljenje je majhno in kratko j 4 31 plazhilo je veliko in vezhno. Ubogaj tedaj preroka Davida : „ Varuj fe hudiga in delaj dobro, de vezhno prebivalifhe v’ nebelih imafh.“ Pf. 36 , 27 . Judesh je, kakor je bilo sgoraj rezheno , s’ malim sazhel, potlej zlo Jesufa uzhenika is lakomnofti prodal. Njegova terdovratna dufha fe ni dala omezhiti. Jesuf je vfo njegovo hu* dobo vedil, vender mu je pred sadnjo vezher- jo noge umival, velikanozhno jagnje je s’ njim jedel, per vezherji ga je prijasno opomi¬ njal, potlej na vertu ljubesnjivo kufhnil in ga zlo prijatla imenoval; vender fe Judesh ni dal od nobene dobrote premagati. Kerfhanfka dufha!* varuj fe Judesha pofnemati. Varuj fe majhnih grehov ; ako fe jih ne varujefh, te bodo v’ velike perpravili, in tudi velikih fe ne bofh bal, fe jih bofh pervadil, in te bodo fdno lahko v’ peklenfki bresen pahnili. De tako delezh ne pridefh, ubogaj fvetiga Pav- D: „0d vfake fenze greha fe sdershi .' 4 J. Tef. 2 2 . Zhe li grefhil, ne obupaj ko Judesh, ampak hiti fe fpokoriti, zhe fo lih tvoji gre¬ bi veliki in nesnano ofludni, samorefh s’ pra- pokoro odpufhanje sadobili ; pa tudi varuj 2 predersniga upanja, de ne bofh milofti bo- mje nevreden, Molitev. . O ljubi Jesuf ! v’ velikim ftrahu pred te- °1 blezhe vprafham : Kaj bo s’ mojo dufho ? 432 Zbe jo Judesh she odbran smed drugih in namenjen v’apoftoljftvo , poflufhaviz tvojih fvc- tih naukov, in prizha tvojih velikih zhudc- shov ftrafhno padel, kako fe saniorem jeli sa- nafhati? Hudo posheljenje me lahko nevida- ma sapeljuje; huda fkufhnjava me lahko s mozhjo vshuga, ker ni v’ meni nizh sdraviga: sato fe pravizhno bojim. O ufmiljeni Gofp od! profim te, bodi moj varh, moj pomozhnik in moj odrefhenik; sakaj zhe li ti s’ menoj, mi ne samore nobeden fhkodovati. Sveti Ma- tija! proli Jesufa sa me ubosiga grefhnika , de fe fpokorim, v’ njegovi flushbi ftanoviten o da¬ nem , in de ne bo njegova fveta kri nad me¬ noj sgubljena. Sprofi mi gnado fvojo veliko flaboft prav fposnati , fvoje hudo posheljenje ferzhno premagovati, Jesufu ftanovitno Hu- shili, in v’ njegovo kraljellvo frezhno p 1 ' 11 '- Amen. XXV. dan fvezliana. t Sveli Onanija maffinik , in tovarfhi mar- ierniki. , _ veti Ananija je bil fhe mlad permoran m a ‘ fhnikov shegnovanje prejeti, ker je bil f°' e niga fvetiga shivljenja , pa ni dolgo zhafa 1° fvetc flushbc opravljal , ker je neverni z 0 ** 1 ’ 433 Dioklezijan kmalo kriftjane preganjati sazhel, in fveli Ananija je bil med pervimi zefarfki- mu nevernimu oblaftniku od neumnih never- zov perpeljan. Oblaftnik ga jc. nagovarjal, de ki malike molil, on pa mu odgovori: Od mladofti molim praviga shiviga Boga; tiga bom molil do fmerti, in ga upam vekomaj v’ nehefih moliti. Oblaftnik: Moli tudi nafhe bogove. Sveti Ananija : Tiga ne ftorim ; hudi- zhev ne bom molil. Oblaftnik ukashe gna¬ li fvetiga Ananija v’ tempelj , kjer je bil velik slat malik, in gre fam sa fvetim Ananijam, de bi ga permoral malike moliti; sato mu re- zhe: Moli tiga mogozhniga boga. Sveti And- n *j a mu odgovori: O revni zhlovek, ki v’ gluho, mulafto in flepo podobo verujefh ! Oblaftnik fe je slo rasferdil , in ga ukasal hu¬ do pretepati in s’ rasbeljenim shelesam po telefu shgati: Sveti Ananija ni nizh maral 8(1 te hude bolezhine, in je Boga hvalil. Pro¬ fil je tudi Boga is ferza, hudobnim neverzam rasfv ell jen je dati: po ti molitvi fe je malik sver- n ’l In rasdrobil. Oblaftnik ga ukashe v’ je¬ dlo vrezhi in mu jefti dati prepove. Varh ) e svefto to sapoved dopolnil, pa zhudno fe sdi, de je fveli Ananija she vezh dni v’ )ezhi bres shivesha , pa vender sdrav , de na gl'd moli, in tudi fvojimu Bogu hvalo poje. ezhar fam per febi mifli: ta zhlovek more °d fvojiga Boga imeti kako fofebno pomozh ; °dp |, e jezho, fe vershe na tla, in ga sa pod- Sveli Ananija ga 2 « "dienje v’ pravi veri profi. 434 je v’ potrebnih refnizah poduzhil , in ga tudi kerflil. Oblaftnik je kmalo svedii, kaj fe je sgodilo; ukashe foldalam obadva flezhi in v' veliko nalafh sakurjeno pezh vrezhi ; pa oba fta bila v’ nji bres vfe fhkode , kakor nekdaj nedolshni mladenzhi v’ babilonfki pezhi. Se¬ dem foldatov je bilo sraven; ti oftermc in gla- fno hvalijo viigamogzhniga Boga ; gredo k’ oblaltniku , in mu povedo veliki zhudesh , in tudi mu pravijo : Bog kriftjanov je mogozh- nifbi od nafhih bogov; on fam je pravi Bog. Oblaftnik odgovori: zopernije fo to! kaj velja, de una dva zopernika fta vaf s’ dnarjem na¬ pravila tako govoriti. Soldatje mu odgovore: Kaj samoreta nam dali, ker nizh 7iimala, in Jta naga v' ognji? Per fta vili fo tudi: Mi hozhemo pravima Bogu f liishiti , kterimn j una dva Jlashita. Oblaftnik vef raskazhen je ^ ukasal fvetiga Ananija, poprejfhniga jezharja in foldate terdno ivesati in v’ morje vrezhi, kjer fo fvoje shivljenje fklenili. To je bilo v letu 3o4* Natilt. Od, Jlushbe in hvaleshnojti do Boga savol) njegovih dobrot. Prav je odgovoril fveti Ananija neverni j mu oblaltniku. Od mladolti molim pravig a : shiviga Boga; tiga bom molil do fmerti , 111 upam ga moliti vekomaj v’ nebelih. §rezh en , 435 fveti Ananija, kteri je refnizo govoril: Od mladofti molim praviga shiviga Boga, in tudi ga bom smiraj. Vfak je dolshan po lepim is- gletlu fvetiga mafhnika Ananija praviga shi¬ viga Boga moliti , in mu ftanovitno flushiti. Bogu gre vfa hvala in pokorfhina , ker on je ftvarnik in gofpod nebef, semlje , ange- Ijov in ljudi. Bog je salo zhloveka ftvaril, de mu flushi, in de s’ svefto flushbo sadohi ve¬ jilo plazhilo. Boga is vfiga ferza ljubiti, in mu is Jjubesni svefto flushiti, je perva in nar- vezhi sapoved. Mi nifmo farni od febe , am¬ pak Bog naf je ft varil j tedaj nifmo farni fvo- )>, nioremo njemu flushiti. Bogu flushimo , kadar po njegovih sapovedih shivimo ; zlie po njegovih sapovedih shivimo, bomo vekomej bezhni. David prizhuje : ,,Blagor zhloveku! kteri ima vfo fvojo voljo v’ sapovedih Gofpod Boga.“ Pf. i — 2. Gorje nam , ako fe fvoji- niu ftvarniku vftavimo. Mojsef je tako govo- : ,,Ako ne hote sapoved Gofpod Boga po- klufhali, bodo vfe kletve zhes vaf prifhle.“ V - Mojs. 28, 1 5 . Bog naf je hotel ne le s’ sapovedjo am- P?k tudi s’ dob rolami ljubesnjivo permoraii ") emu famimu flushiti. Kaj fmo mi bili pred nckterimi leti ? N izb fmo bili. Kdo nam je ' ^hivljenje in vfe? Ljubesnivi ftvarnik vfi- On naf je ftvaril po fvoji podobi, in naf ) e Boril malo manj od angeljov; de ga fposna- ' ,10 ! hvalimo, mu flushimu in ga molimo v’ nebelih vekomaj. Nebo, semlja in vfe ftvari 28 * 436 osnanujejo vfigamogozhno miloft boshjo. On nam je vfe ftvari podvergel , de bi bili mi njemu podversheni; fonze, semlja , vetrovi, voda, drevefa, shivina in veliko drusiga nam flushi , de bi mi fvojimu ftvarriiku flushili. David, to prcmifhljevaje , je djal : Hvali Go- fpoda moja dufha, in nikar ne posabi njego- 1 vib dobrot. Pf. 102, 2. Tako moremo tudi mi. Ako premiflimo zhesnatorne prejete dobro¬ te , moremo fhe bolj vneti bili v’ dolshni fIu- shbi Gofpod Boga. On nam je dal neumerjo- zho dufho po fvoji podobi; on je bcrsh po pervim grehu obljubil j in potlej dal ufmiljc- niga odrefhenika; grefhniki fmo bili po Jesu- fu s’ vtim dobrim napolnjeni; pogubljenja fmo bili vredni, on je umeri na krishu , de bi mi vezimo shivljenje dofegli: velikokrat grefhimo, vender Bog ne ravna s’ nami po nafhih hm dobijah , temuzh naf poterpeshljivo zhaka , m dobrotljivo nam pomaga fpokoriti fe. Dobra mati bi ne samogla tolikanj ufmiljena biti s fvojim edinim dobrim otrokam, kakor je Bog dober s’ nami nevrednimi grefhniki. Zhe te velike, ne saflushene dobrote premiflimo, fm° permorani hvaliti ufmiljeniga Gofpoda; in ^°' febno, ker vemo , de njemu nafhe flushbe ni treba. Piezimo tedaj s’ fvetim Pavlam- $,Bogu bodi hvala od vekomaj do vekomaj- I. Tim. 1, 17. Kri A ja n ! premifli, zhe fi ref Bogu b vJ ' leshen. Ne flushifh Bogu, zhe le rezhefh • Gofpod, Gofpod! Ne hvalifh ga, zhe le pra- vifh : Hvala bodi Bogu! Shivi po njegovih sapo- vedih, in le takrat bo tvoja hvala refnizh- na. Modri pravi: ,,Hvala ni lepa v’ udih gre- fhnikov.“ Sirah. i5, g. Prernifli Tvoje shiv- 1 je n je. Morebiti li Tvojo nedolshnod sbe v’ otrozhji ftarodi sapravil; namefti popraviti to veliko nefrezho, li potlej hudobniThi shivel , morebiti li druge Tlabo uzhil, jih pohujfhe- val, in pomagal hudizhovo kraljedvo rasfhir- jati. Kako boTh ti hvalil Boga, ker je tvoje shivljenje vedna nehvaleshnod ? Tebi rezhem , kar MojseT nehvaleshnimu ljuddvu: Tako vra- zhujeTh GoTpodu ? V. Mojs. 32, 6. Vdaj Te Gofpodu , in ne permoraj ga tebe, Tvojo ftvar, pogubiti; proli: Molitev. 0 ljubesnivi Stvarnik vfih in vfiga ! ka¬ ko fo samorem pred teboj isgovarjati ? Tvoje dobrote To neisrezheno velike , moje budobi- 1® tudi; moji grebi To Tami na Tebi veliki, pa iko hudiga liki To ra- vedi odali, ] e H nobene ftanovilnofti v’ Tkufhnjavah nifirn ' me l; zlo trudil fim Te in li persadeval dobiti li P er loshnodi tebe rasshalili. Zb udim Te nad tv °j° veliko polerpeshl ji vodjo, in is tiga Tpo- S . nam > de nozheTh mojiga pogubljenja; tudi (e G nii perpravljen odpuflili, ako Te fpoko- 10 veliko hujThi, ker fim tebi vel ^ veliko dobriga vrazheval. §vetr d> prelivali Tvoio kri. de bi tebi s 438 rim. O ljubesnjivi Gofpod! ne morem fe vezh vftavljaii tvoji neisrezheni milobi; premagano je moje nehvaleshno ferze ; hozhem , in ob¬ ljubim tebi farnimu flushiti. O vezhna dobro¬ ta ! sakaj iim te tako posno fposnal? Obsha- Ioval bom do fmerti fvojo gerdo nelivaleshnoft, de ufmiljenje sadobim , in po fmerti tebe ve¬ komaj hvalim. Amen. XXVI. dan fvezhana. ,Sveti Neftor, fhkof in marternik. .RFeverni zefar Dezi je ukasal kriftjane neu- fmiljeno preganjati. Polio, zefarfki oblaftnik deshele Pamfilije , je v’ meftu Magida nektere kriftjane savoljo vere vergel v 5 jezho. Sveti Neftor, tiga mefta fhkof, je ko dober ozke hodil saperte kriftjane obifkovat in vterje- vat v’ veri, de bi raji umerli, kakor vero sa- puftili. To je bilo od neverni h oblaftnikov prepovedano, vender fe fveti Neftor ni bal nevarnofti savolj prida fvojih ovzhiz. Never- zi fo bersh fposnali, sakaj fveti Neftor k’ kri- fljanam hodi, in fo ga per oblaftniku hudo sa- toshili. Polio, oblaftnik, ga je bersh ukasal prijeti , in pred fe perpeljati. Kadar ga ) c imel pred feboj , ga je fkufhal s’ obetanja « 1 velike zhafti in bogaftva od vere odvernidi — 439 — pa fveti Neftor mu je kratko in ferzhno odgo¬ voril : ..Raji Je pujiim drobno rasjekati, pre- din bi Jesufa sapujiil.“ Obl a fini k fe ni hotel s’ njim befediti, ukasal pta je Tvojim flushab- nikain ga neufmiljeno po vfim shivotu rasme- fariti. Oni fo bersh vbogali, in kmalo je bil fveti Neftor poln ran in kervi. Oblaftnik li sopel persadeva ga pregovoriti, in mu rezbe: j ,Ubogaj in moli nafhe bogove, de ne umer- jefh.“ Sveti Neftor mu odgovori: ,, Jesufa ne sapujiim in rad nmerjem, J~ej je tudi on is ljubesni s a me na krishn umeri.“ Oblaft- nik ga ulfo imeli , gnada boshja jim ni fvetila, roje¬ ni fo bili v’ flepi veri, fpridena na to ra jih je tako uzhila. Zhuditi fe je treba nad otrozi f'’ellobe, kteri imajo Jesufa uzhenika in fo v’ njegovi fveti veri rojeni : vender hite po fhkod- fjivih dobrotah, in fkerbe fvojimu telefu fire- z ki, kakor neverniki, kteri Boga ne posnajo. Mefenih kriftj anov je veliko, in ti fo imenova- 111 od fvetiga Pavla fovrashniki krisha Jesufovi- S a - Filip. 3, 18 . Kriftjan odgovori mi : Komu hozhefh flu- s kiti, Jesufu ali hudizhu? Ti fe morebiti zhu- difh nad tim vprafhanjam. Preden odgovo- rifh, premifli dobro kakfhina gofpodarja fl« eden in drugi , in lsaj ti beta dala sa pla zbilo tvoje flushbe. Jesuf je tvoj gofpod, in drugima ne fmefh flushili, ker on drugiga sraven febe nozhe. Premifli njegovo neisre- zheno ljubesen , is ktere je sa - te in sa vfe umeri. On tebi sapo ve odpovedati fe budi- zhu, fvetu, mefu. To je terdo in teshko tvoji fpazheni natori, pa on ti hodi naprej s’ teshkim krisham, in ti pomaga s’ fvojo gna- do; sa plazhilo kratkiga terpljenja in prema¬ govanja ti obljubi in ti bo dal veliko , vezimo plazhilo v’ nebelih. Iludizh, fovrashnik vliga dobriga , sheli tebe v’ fvoji oblafti imeti ; salo ti pufha vfe vefelje vshivati, vfe hudobije de¬ lali ; tudi te k’ hudimu vabi , in perganja. On ti lashnjivo pravi : Si flabe natore ; fe ne mo- refh premagovati; tudi drugi shive takoj dokler fi mlad, vshivaj; fe bofh potlej fpoko- ril. Kaj ti bo on sa plazhilo dal? On ti ne samore nizh dobriga dati, ker dobriga nizh nima. Sa plazhilo kratkiga grefhniga sbivlje- nja pojdefh k’ njemu v’ vezhno terpljenje- Sdaj premifli in povej: Komu hozhefh flu- siliti ? Odgovorifh : Jesufu hozhem flushili. Prav li odgovoril , pa to fo le befede. D°l' shan fi flushili Jesufu is vfiga ferza in vfe dufhe. pa ni sadofti Je praviti, le obljubiti: Jesufu hozhem flushili. Ti morefh, kar fi obljubil) s’ deli fkasovati. Ti fi fe per fvelim koritu odpovedal hudizhu, njegovimu djanju in uje - 447 govimu napuhu; pa morebiti ravno to delafh, zhemur Ti fe odpovedal. Bog ni le sapovedal prav govoriti, ampak veliko bolj pravizbno delati. Kdor govori po veri, in /shivi po Tvo¬ jih luulih sheljah, je lashnik, in ne pride v’ nebefa. Ravno od tih pravi fvcti Pavel : ,,Go¬ vore , de Boga Tposnajo, ali s’ deli njega taje.“ Tit. 1, 1 6, De Te ne golufaTh , Tvoje sbivljenje dobro premifli. Morebiti hodiTh po Thiroki poli, k te ra v’ pogubljenje dersbi. Po Thiroki poti hoditi je shiveti po Tvoji Tprideni volji. Ta pot je Thiroka iu gladka, ker ti je lahko in prijetno delati, kar te veTeli. Po ti poli lah¬ ko hodiTh , ker Tlaba natora , ko derezha vo¬ da, te s’ lilo po nji saganja; pa premiTli , kam greTh ? Modri pravi: ,,GreThnikov pot je s’ kamnjam gladko nadelan , ali sadnjizh pe¬ le v’pekel. 44 Sirah 21, 11. Tebi Te bleso sdi, de hodiTh po pravi poti, de prav sbiviTh , in de bofh v’ nebeTa priThel. Zhe nofiTh JesuTa v Terzu; zhe Ti poln njegoviga duha; zhe ga ljubifh , in njegove sapovedi is ljubesen do nje- ?a TpoInujeTh; zhe Tvoje hudo posheljenje dev- 'jofh pod poftavo , in ti je njegova zhaft per lerzu; h na p rav ; m potu. Zhe pa ti ni Tkoraj drugiga mar ko rasTajati, norzhevati , s’ neum- niln Tvetam Te rasujsdano veTeliti , miTliti , dela- 1'> kar Tpazhena natora uzhi ; ne morefh hiti ' la pravi poti krisha in pokorjenja JesuToviga , ier jo sapiTario: ,,Kdor po meTu shivi, ne n >°re Bogu dopafli. 44 Rimi. 8, 8. Zhe ne fiushifh Gofpod Bogu, fi nefre- zhen , akolih ti je dobro na fvetu. Nizh huj- fbiga biti ne more od liga, ker nobeden ti nc Samore pomagati, ako je vfigamogozhni Bog šoper tebe. Poflufhaj : ArtiSn je bil pervi f 1 u- shabnik mogozhniga kralja Afuera; filno ob- laften, bogat, zhaflen, frežhen je bili Kralj je nad njim nafhel veliko hudobijo in ga je minil hudo pofhtrafati. Aman je v’ velikim ftrahu , in defiravno bogat in mogozhen , je bil nefrezhen farno satOj ker kralj ni bil vezb nje¬ gov prijate!. Kralj ga je ukasal krishati, in na krishu je nefrezhno umeri. Kaj mu je poma¬ gala pofvelna frezha? Grefhnik! odpri fvoje dufbne ozhi, shivi fveto iri bodi pri ja tel ne- befbkiga kralja, de ti^ bo vekomaj dobro: abe ne, ti bo vekomaj hudo. Molitev ; O Bog! fposnam de fini šrhofena in be- ftanovitna Hvar; obljubil fim tebi f lushiti; dol- shan fim tebi pokoren biti, ako bi ravno nC bil obljubil j ker ti fi moj ftvarfiik in gofpod: vender le raji fim flusbil hudizhu , fvetu, & bi; s’ befedo fim te klizal Gofpoda, s’ deli fim te tajil; fim obljubil tebi flushiti , pa nad- leshne fkufhnjave fo moji flabi volji vbranilG Velikokrat fim djal : Sdaj, sdaj hožbem b°' je shivljenje poboljfhati, vender ga nifim- Gofpod ! bojim fe savershen biti; pravi«" 00 bi to bilo, vender fhe upam v’ tvojo nefk° ,! ' 449 zb n o miloft, in saupljivo profim: ,,Ufmili fe me! pomagaj mi! de tebi famimu flushim, de ftanoviten odanem v’ tvoji flushbi. To mi dobrotljivo dodeli po profhnjah fvojih prijat- lov, savolj fmerti in saflushenja vJih odrefhe- nikov Jesufa. Amen. XXVIII. dan fvezhana. i Sveli marierniki kerfhanfke Ijubesm. V ’ , letu okoli 25 o je bilo Rimfko zefarftvo s’ ftrafhno kugo od Boga obifkano in pokorje¬ no. Defet let je ta huda fhtrafinga morila neisrezheno veliko ljudi po medih in vafeh , pa fofebno v’ velikim medu Alekfandrii. V’ tiftim velikim fpazhenim medu je nar prej bi¬ la velika lakota; potlej fo fe neverni mefh- fchanje eni soper druge fpuntali in morili ; niertve trupla fo po vlim meftu nepokopane leshale: sa leto nefrezbo fe je kuga sazhela. §'eti Dionisi, fhkof tidiga meda, prizhuje, de ob zhafu te drafhne kuge ni bilo drusiga flrfhati, kakor veliko jokanja in shalodniga kdzhanja; ni bilo drugiga viditi, kakor ntnirajozhe in mertve , ne le po hifbah, am- P a d tudi po vlim medu. Kridjani fo bili tudi v dni sapopadeni, pa veliko bolj neverniki. Kddjani fo fe Bogu podvergli, in poflushili 1 2 9 45o njegove fhibe k’ svelizhanju, kakor fvela ve¬ ra uzhi ; ali neverniki nifo fposnali, od hod je la huda fhiba , in ker fo fe neisrezbeno fmerti bali , fo bili s’ drugimi neufmiljeni. No- beniga ufmiljenja ni bilo per njih ; nifo le pri¬ ja tli prijatle , ampak ludi flarfbi otroke in olrozi flarfhe pufhali bres pomozbi. Kadar fo nad domazhim zhlovekam snamnje od l in fe morefh poflushiti flabofli lelefa k’ sdra- 455 v ju fvoje dufhc: flori torej, kakor li bo sdaj rezheno. Verno fposnaj , de bolesen je bo- shje obifkanje in saflusheno pokorjenje. Bog je dober, kadar ti sdravje ohrani, pa tudi, kadar le s’ lubesnijo obifhe. Zhlovek nar lo- siiej v’ bolesni fvoje smote fposna, fvoj na¬ puh, fvoje fJabofli , fvojo lenobe, fvoje gre¬ he. Ponishaj fe pod vfigamogozhno roko bo- shjo; fposnaj, de fi ufmiljeno in pravizlino pokorjen, in verno rezi s’ Davidam: ,,Dobro je meni, de fi me ponishal.“ Pf. 118, 71. Zhe je bolesen dolga in huda, bodi poterpesh- Ijiv; bol ji je dolga, huda bolesen, kakor pre¬ nagla fmert. Ne hrepeni prevezh nepokojno po sdravji , pa tudi ne sheli umreti is nepo- terpesh 1 jivofti. Bog ve, kaj je tebi dobro m potrebno, ti pa ne vefh ; bodi tedaj njemu, dobrimu ozhetu, pokoren. V’ bolesni pre- mdhljuj fvoje pretezheno shivljenje, Jesufo- vo terpljenje in njegovo fmert na krishu; daruj Bogu fvoje terpljenje in fvoje shivlje- n ) e< Tako bo tvoja telefna bolesen dufho osdravila. Sirah. 5 i, 2. V’ bolesni jemlji sdravila, ktere je Bog 'dvaril, vender toliko ne upaj v’ nje, de bi hojo dufho v’ nemar pufhal. Ni dobro , zhe prevezh v’ sdravila upafh ; in ni prav, zhe |di terdovratno sanizhujefh. Ofkerbi bersh 'ojo dufho s’ fvetimi sakramenti, de sado- lifb mirnifhi ved, in loshej prenefefh telefne holezhine v’ duhu pokore. Ne odlafhaj ofker- heli fvoje dufhe s’ sakramenti katoljfhke zer- kve , posnejfhi te sna bolesen smotiti; ali pa zlo fmert prehiteti. Ne poshlji po duhovniga le 6avolj nadleshnofti fvojih domazhih ali prijatlov, ampak rad savolj fvoje dufhe. Ofker- bi tudi fvoje zhafne rezhi, de po tvoji fmerti ne bo prepirov ali toshba. Premifli, ali imafh kako fkrito butaro na vefti, bodi li savolj bli- shnim ftorjene kri vize ali pa kako druga- zhi. Odkrito rasodeni domazhim ali dru¬ gim, kar jim je potrebno vediti, de ne bo nihzhe obfhkodovan. Per fvoji sadnji volji ali tejtamentu , fe ne pufli premagati od ka- kiga prejetiga rasshaljenja ; tudi ne smoliti fe od mefene, flepe ljubesni; ampak vfe pravizhno poravnaj. Ne sapulli ubogim, zerkvam ali sa fvete mafhe s’ krivizo do bo¬ jih domazhih ali drugih ; praviza je narprej, potlej ufmiljenjc. Zhe fi premoshen, bodi ufmiljen in fvoje dufhe ne posabi. V’ ko¬ lesni bodi voljan umreti ali shiveti, kakor Bog hozhe. Vef zbaf fvojiga shivljenja fi molil in profil: Sgodi fe tvoja volja, kakor v’ n e ' befih , tako na semlji. Profi sdaj ko Jesuf na vertu: Ozhe nebefhki! naj gre ta keleh od mene; vender ne kakor jeft hozbem, temuzh kakor ti hozhefh. Moli in profi Boga , kakor ga je v’ bolesni profil fveti Martin fhkof: ,,Bog vsemi mojo dufho is fveta, zhe pa fhe sa- morem kaj dobriga delati, naj shivim, ne branim fe lerpljenja. £< Zhe fe osdravifh, bodi Bogu hvalesbcm Premifli potlej, kaj te je tcshalo, in le pcld° 455 v’ kolesni, odpravi hudo ln delaj dobro, poboljfliaj fe refnizhno. Zhe li fe lih osdra- vil, bofh vender le umeri; ker li fe osdravil, ne bofh fmerti odfhel; ti li fmert le odloshil, morebiti sa majhen zhaf. Ne delaj, kar jih veliko dela, de fo po sadobljenim sdravji ena- kiga flabiga, ali fhe hujfhiga shivljenja. Je- suf, ki je 38 let bolniga zhloveka osdravil , mu je potlej rekel: „Glej, ti li sdrav; ne gre- fhi vezh, de fe ti kaj hujfhiga ne sgodi.“ Jan. 5, 14 . To je tudi tebi rezheno, de ne bofh nehvaleshen fvojimu sdravniku, ufinilje- nimu Bogu. Imafh bolnika doma? pomagaj mu po kcrfhanfki ljubesni. Tudi nesnanim in ubo¬ gim fi po fvoji mozhi dolshan pomagati ; ve¬ liko bolj domazhim. Ne bodi nikoli nevoljin v ’ ftreshbi bolniga blishniga, in tvoje ulmilje- n je bo ufmiijenje od Boga sadobilo. Zhe per bolniku terpifh , premifli , de on vezh terpi, ln de bofh tudi ti poftreshbe drugih potrebo- v ®b Ako imafh bolnika nevarno bolniga, ne bodi mu is flepiga ufmiljenja neufmiljen, am- P°k prijasno ga opominjaj fe ofkerbeti s’ fve- **mi sakramenti. Tudi savolj pofvetniga pre- n ioshenja mu odkrito govori, in mu pomagaj, od bolesni smoten napzhno ne ravna. Ka- ^ ar mu s’ fvetam pomagafh , varuj fe lakom- n °fti in flepe ljubesni; ne bodi mu nadle- s ben zhes p rav j ZO} ampak sa pravizo, de ga « a pravifh vfe pravizhno ravnati. Opominjaj °huka s’ dobrimi in fvelimi nauki fovrashni- 456 kam odpuftiti, zhes grehe sbalovati, vfe bole- zhine voljno preterpeli, de frezhno umerje. Molitev . O moj Bog! dobro vem, de bo fmert na vfe prifhla, in de bo mene in vfe v’ nefkon- zhno vczhnoft prefelila, vender fe malo per- pravljam frezhno umreti. Vem, de bom le enkrat umeri , in de po fmerti ni pokore k’ svelizhanju, vender odkladam pokoro na pri- hodni zhaf, na zhaf fvoje bolesni, v’ kteri me bojo bolezhine in velike fkerbi nadlego¬ vale. Sposnam , de je to nevarno, in oblju¬ bim fe sdaj prav fkerbno perpravljati in po¬ ravnati fvoje dolge s’ teboj, o Gofpod! in tu¬ di s’ blishnim. Profim te, dati mi duha pokore , de fe ref fpokorim in miloft od tebe sadobim , kadarkoli me bofh is tiga fveta po- klizal. Tudi te profim dati mi v’ bolesni pra' vo poterpeshljivoft in potrebno pokorfhino pro¬ ti tvoji fveti volji. Sofebno te profim dati mi zhaf in perpravo fvele sakramente katolj" fhke zerkve v’ sadnji bolesni vredno prejeti* de sdrushen s’ teboj in s’ krishanim Jesufft® v’ tvoji gnacli umerjeni. Amen. ^ufhez I. elan fnfhza. fiieta Eudozija , marterniza. 8 veta Eudozija je bila rojena od nevernih ftarfhov: tudi ona je malike molila, in v’ ne¬ veri lilno rasujsdano shivela ; ali potlej je ver¬ na portala , Cveto shivela in tudi sa vero umer- !«• Ona je bila v’ neveri rojena, shivela je kres vfiga ftrahu v’ neCramnofti in nezhiftofti ; s ’ grehi je Ciino obogatela, in je miflila prav Režima biti na Cvetu. Bog is CoCebniga uCmi- Ijenja jo je Cpreobcrnil, kakor bo sdaj rezhe- n °- En dan je Chla v’ hiCho Cvojiga CoCeda, 1( teri j e bil katoljChke vere; on je ravno takrat krni Cvoji drushini od pravizhne Codbe boshje. blagor ljudem, kteri radi berejo Cvete bukve! Neverna Eudozija je Ckerbno poCluChala in ' e _ z hudila nad tim branjem, ker ni nikoli nizh bifliala od liga. Branje od pravizhne Codbe “oshje je obudilo v’nji velik ftrah; gre domu, P a nikdar ne more is Cerza Cpraviti, kar je " ral > CliChala, vfo nozh ni mogla saCpali. Dru- 458 gi dan ona pofhlje po fofeda , in kadar on v’ hifho pride, ga vprafha: Ljubi moj fofed! po¬ vej mi, je li vfe ref, kar fi vzheraj bral od fodbe boshje ? Nikoli nifim od tiga flifhala, povej mi refnizo odkriioferzhno. Sofed ji od¬ govori: Ref je vfe, kar dim bral: vera uzhi de Bog bo vfakiga pravizhno fodil, in mu pravizhno povernil po njegovim saflushenji. Potlej jo je uzhil bolj natanko od fodbe boshje. Dekle Eudozija fhe bolj preftrafhena ga fkerb* no vprafha : Kaj mi je koriti, de ne bom ve¬ komaj obfojena ? Sofed ji odgovori: Odpovej fe malikam , vfimu hudimu shivljenju, verna kriftjana bodi, in flushi pravimu Bogu. Ona je s’ pamozhjo gnade vfiga voljna: fofed jo pelje k’ fhkofu , prijasno je bila od njega fpre- jela , in vezh zhafa dobro poduzhevana , potlej kerfhena. Sveta Eudozija je fkerbno sbivela po sa- povedih , de bi ohranila gnado fvetiga kerfta; shalollna je smiraj bila fvojih grehov, vender tudi vefela v’ Gofpodu: vfo nezhimurnoft J e opuftila, hudih perloshnoft fe fkerbno varo¬ vala, molila in fe rada poftila; vfe fvoje bo- gaftvo je ubogim rasdala. Njeni neframni p 1 ' 1 ' jatli, po navadi hudobniga fveta grosno rasfer' deni savolj njeniga fpreobernjenja, fo jo P el ’ nevernim zefarfkim oblaftniku satoshili, de ma¬ like sanizhuje. Oblaftnik bersh pofhlje po n )° in H slo persadeva od vere jo odverniti; ker ) c pa ne more, jo ukashe s’ mezharn umorit*« 45g Nauk. .Sodbo boshjo premifhljeoati , in fe h ’ fodbi perpr avljati. Neverna in rasujsdana Eudozija fe je fpre- obernila , ker je s’ gnado terdno verovala pra- vizhno fodbo boshjo. Sveto pifmo prizhuje, de Felikf, neverni Rimfki oblaftnik v’ Judeji, fe je vef preflrafhil, kadar je fveti Pavel pred njim govoril od prihodne fodbe boshje. Djan. apoft. 24, 25 . O grefhnik! sakaj je vera pra- vizhne fodbe boshje v’ tebi mlazhna? Veru- jefh pravizhno fodbo boshjo, pa flabo shi- vifh , in fe nozhefh fpokoriti; vender fi bres flrahu ? Vedi, zhe fe sdaj manj bojifh fodbe, bolj fe je bofh po fmerti bal. Sodba boshja bo filno ftrafhna grefhnikam fofebno pa hu¬ dobnim kri ftjanam. Salomon prizhuje: Gre¬ fhniki vfi bodo preflrafheni, in njih laftne hu¬ dobije jih bodo toshile. Modr. 4 , z 5 . Sveti danes pravi: Grefhniki bodo djali goram: Pa¬ dite na naf, in fkrite naf pred oblizhjam fe- dezhiga na tronu, in pred jeso Jagnjetovo. ?br. ras. 6, 16. Vfi grefhniki bodo preftra- fbeni, p a hudobni kriftjani nar bolj, ker fo desufa fposnali, njega dobrote vshivali, pa 'ender terdovratni v’ hudobnim oflali. Gre¬ lnik! na fodni dan fe ne bofh fmejal hudo- 111 ! fe ne bofh hvalil s’ fvojimi grehi, jih ne , 1* Ogovarjal; zhe Ji po flabih shivel, bofh s "jimi pogubljen. Sveti Pavel pravi: „Bog — /|6o — bo vfakimu po njegovih delih povernil.” Rimi. 2, 6. Nobeden ne bo samogel tebi pomaga¬ ti; nobeden ti ne bo fprofil milofti, zhe nifi milofti vreden. Salomon pravi: „Ne kralj, ne oblaftnik fe ne bo predersnil fodnika sa grefhnika profiti.” Modr. 12, i 4 - Premifli, o kriftjan! de Jesuf bo fodil dobre in hude. On je Tvojo kri sa odrefhe- nje vfih prelil; on, odrefhenik vfiga fveta, bo fvet fodil. On je sapovednl Tvojim apofteljnam prizhevati ljudem od njega, de on je fodnik shivih in mertvih. Djan. ap. 10, 42. Vli bo¬ mo vidili fvojiga odrefhenika in fodnika Jesu- fa, od kteriga fmo prejeli, in prejemamo ne- isrezheno veliko gnado, od njega bomo pra- vizhno fojeni. Jesuf, odrefhenik vfih, prizba vfih dobrih in hudih del, bo fodnik vfiga, i« vfih ljudi. Grefhnik ! sdaj ga sanizh ujefh, in ga krishafh v’ fvojim ferzu: on ve in mol- zhi , ali njegov, zhaf bo prifhel, zhaf pravi- zhniga povernjenja. Kadar je Joshef fvojim nevofhljivim bratam rekel: ,,Jeft fim Joshefod vaf prodani;” fo oftermeli, akoravno jim je prijasno rekel: kaj bofh ti, o grefhnik! od¬ govoril , kadar ti Jesuf porezhe : Jek: fim J e ' suf, kteriga li nehvaleshno in hudobno sani' zheval? Per fvetlobi Jesufovi bofh vidil 0( ^ njega prejete dobrote in fvoje hudobije ; p re j den bo fodba, bofh fam febe obfodil. Sveti Pavel prizhuje: ,,Ker fo grefhniki prejeto >' e ' fnizo radovoljno sanizhevali, bo flrafhna fo ( b ba, in ognjeno mafhevanje zlies nje prifhlo- Hebr. 10, 26 — 27. 461 Premifli, o kriftjan ! de na dan fodbe bo vfe rasodeto. Daniel prizhuje: ,,Bog odkrije globoke in sakrite rezili, ker ve, kar je v’ tami, in luzh je s’ njim.“ Dan. 2, 22. „Nizh ni fkritiga , pravi Krifluf, kar bi fe ne raso- delo.“ Mal 10, 26. Zhe fi nedolshen , zhe nafkrivnim dobro delafh; zhe fi pokrivim ob- dolshen ; zhe tvoje dobre dela hudobni flabo raslagajo: ne boj fe, ker tvoja nedolshnoft je snana Jesufu , in bo od njega rasodeta. Zhe ti hudo miflifh , govorifh ali delafh nafkriv¬ nim , tema ti ne bo pomagala ; zhe savershefh pravizo in golufno ravnafh ; zhe is napuha is hinavfhine dobro delafh : vfe to bo rasodeto. Hudobnik pravi: „'Okoli mene je temno, ftene me sakrivajo, in nobeden me nepafe, koga fe bom bal?” Sirah 23 , 36 . Neumnesh ! zhe te fie vidi nobeden, te vidi Bog, in on ti bo pra- vizhno povernil. Bodi tedaj ne le per ljudeh , a mpak veliko bolj per Bogu pravizhen, ker binavfhina ne bo isgovor, temuzh dolg obfo- jenja. Per fodbi boshji bofh , o grefhnik! fpos- na l, kar sdaj nozhefh vediti in fposnati. Sve- tloba boshja bo rasodela , kar fkrivafh pred ljudmi , in kar je fkritiga pred teboj. Ti ve- liko dolshnoft do Boga, do febe, do blishni- ? a ne vefh; ne vefh v’ zhirn je pravo kerfhan- shivljenje, in ne vefh dolti drusiga potreb- n ’S a , ker ti ni mar vediti, in ker nozhefh P>av poflufhati befede boshje ; ti v’ obilnofti 46z fvelih naukov oflajafh v’ nevednofti, kakor bofh sgovorjen ? Vfi ti grehi is grefhne nevednofti Itorjeni bodo bres vfiga sgovora. Is sgolj hu¬ dobije ii upal , de tvoje neframne dela nifo grefhne : veli: te je pekla, pa fi fe fposnani refnizi vllavljal , de bi v’ grehih mirno shivel: kako samore to bres pokorjenja oftati? Grehi, ki fi fe jih bal na fpovedi rasodeti ; v’ nepo- kori opravljene obhajila; krivize svijazhno flor- jene; grehi tvojih otrok in domazhih , kterim fi pregledoval ; vfe neframnofti in vfe hudo¬ bije bodo rasodete, in pokorjene od pravizhni- ga fodnika Jesufa, akoravno ti miflifh ali pr»- vifh: To ni greh. Sveti Pavel prizhuje : „Nad- loga in britkoft zhaka dufhe vfaziga , kteri de¬ la hudo.“ Rimi. 2, g. Perpravljaj fe k’ fodbi. Tudi pravizhni fo fe bali fodbe. Nedolshni Job je djal; Kaj bom pozhel , kadar me bo Bog f idil ? K°J um bom odgovoril? Job. 3 i, 14. Poflufh«) fvetiga Petra: ,,Pravizhen bo komaj obdal) kaj pa bo s’ grefhniki.“ I. Petr. 4, 18. P ,e ‘ mifli dobro fvoje shivljenje, in fe pravizhno fodi, de ne bofh od Jesufa neufmiljeno ob- fojen. Hiti popraviti vfe smote in kri vize, delaj vreden fad pokore, de samorefh p’’ lV vizhni jesi boshji oditi. Ne vefh ure fvoj c fmerli, hiti fe poboljfhati ; v’ dobrim bodi noviten, de kadar gofpodar pride, te najde zhuti. Kriftuf pravi: ,,Blagor hlapzu , kterig® gofpod perpravljeniga najde.“ Luk. 12, 3 7* Popravi fvoje shivljenje po vfih sapovedih > 1,1 465 shivi fvelo , de zhe te nagla fmert fpravi pred fodbo, sadobifh ufmiljenje. Molite v. 0 Gofpod Jesuf! ti mi osnanujefh fvojo pravizhno fodbo, kako bo grefhnikam ftrafhna, in me opominjafh fe perpravljati k’ fodbi le sato, de od tebe ufmiljeno fodbo saflifhim ; vender le malo fim fkerbel ufmiljeno fodbo od tebe saflifhati. Sahvalim te sa dobrotljivo opo- minovanje, poboljfhal bom fvoje grefbno shiv- Ijenje , de od tebe odpufhanje grehov miloftivo sadobim. De fe loshej fpokoriin , bom vedno imel pred ozhmi fklepe tvoje pravizhne fodbe : Pridite vi, moji prijatli, s’ menoj v’ nebefhko braljetlvo : Poberite fe, vi prekleti, od mene v’ y ezhni ogenj. Kaj bom jeft od tebe saflifhal ? bam pojdem ? s’ teboj ali od tebe ? O ljubi Gofpod! daj mi obilnoft gnade, in ne sapufti dufhe, sa ktero fi fvojo fveto kri prelil. Sve- ta Eudozija! fprofi mi gnado od Jesufa, de 'era fodbe boshje enako mozh ima v’ meni, b° jo je imala v’ tebi, de fvoje flabo shivljenje poboljfham, v’ dobrim ftanoviten oftanem , v’ gnadi umerjem, in fi Jesufa prijasniga najdem. Amen. 464 II. elan fufhza. t Ss. Perpetua, Felizita in lovarf/ii, metrier- niki. <^veti Avgufhtin vifoko povsdiguje te fvete marternike, in ob njegovim zhafu fo ozhitno brali v’ zerkvi popifovanje njih terpljenja in lmerti: tudi sdaj fte med fveto mafho zhaltito imenovane fveta Perpetua in Felizita. Sveta Perputua je bila vifoziga flanu , dva in dvajfet let ftara in vdova; imela je tudi fhe majh- niga otroka, kadar je sa vero umerla. Preden fo jo v’ jezho peljali, jo je ozhe, ki je ajd bil ljubesnivo profil od Jesufove vere odfto- piti in malike moliti, de ne bo umorjena; in ker je s’ lepim ni mogel pregovoriti , jo j c neufmiljeno pretepal. Perpetua fe ni vdala* in bolezhine voljno preterpela; le bolelo jo je ferze, de je bil ozhe rasshaljen. Vergl* fo jo v’ temo in fmerdljivo jezho, ktera ji j e > kar farna pove, ftrafbna bila, in le mifel, s *‘ volj Jesufa fim tukaj, ji jo je prijetno A° rl ’ la. Bogaftvo, imenitni rod in shivljenje sg u ' biti ji je bilo lahko, defiravno je bila fhe ml®' da; ali fvojiga ozheta in otroka, ki ga je fl\ c dojila, sapuftili, to fo bile velike britkoA 1, Kadar je ozhe svedil, de jo bodo v’ foclifb c peljali, tezhe v’ jezho, joka, roke ji kufl> u ) c in klezhe jo profi : Ljuba moja hzhi '• n f' nl 465 li J'e mojih fivih la/, ufmili fe fvojiga ozhe¬ ta. /pomni /e, kako fkerbno Jim le redil, bolj kakor tvoje brale ljubil. Glej fvojo mater, glej fvojiga Jma, ki ne bo mo¬ gel bres tebe shiveti; odpovej fe fvoji terdo- vralnojti, de vfi od shalojii ne pomerjemo. Kako teshko je fveta Perpetua vfe to prema¬ gala, ki je ozheta, mater in fvojiga otroka perferzhno ljubila; pa P pomozhjo gnade bo- shje je vfe preterpela in Jesufu svefla ofta- la. Rekla je ozhetu : „Moj ljubi ozhel v' fo- dif/ni bomo vidili, kaj je volja boshja , vfi fmo v' boshji in ne n’ fvoji oblajti. Ker je Perpetua pred fodnikam in ljudmi ozhitno po¬ vedala , de je kriltjana^ in de malikov ne mo¬ li, je ozha otroka pernefil, ker je miflil: jeft fe ji ne fmilim , fe ji bo faj otrok fmilil, Id ga bo vidila in flifhala jokati, in ji rezhe : »Sarotim te, ufmili fe faj Jvojiga otroka Shaloftno je viditi bilo ; ozhe joka , otrok k’ materi lili, Perpetua shaloftna pred fodnikam ®°j*j ker vidi, de jih more sapuftiti. Torej j° fodnik vef omezhen sazhne pregovarjati, de »»j savolj ozheta in otroka Jesufovo vero sa pulti , i n na j malike moli, de bo fbe shi- r e 'a- Ali ftanovitna je oltala v’ Jesufovi veri ln fodnik jo je obfodil , de jo bodo sveri ras- krgale. Od filne shalofti smotljeni ozha po- * e gne fvojo ljubo hzher fpred fodnika, kteri ni . u sapove prozh iti; ker fe pa ni mogel od p) e lozhili, je sapovedal ga P palizo udarili. e J’petua to vidili savpije.; „ O, l'taji je mene *• 3o 466 la udarez f { 'pekel, ho ozheta ; Tcaho me bo¬ li, de s’ mojim Jtarim ozhelam savolj mene tako gerdo delale Ker fe nikakor ni dal« premakniti od ljubesni do Jesufa , fo jo divji kravi vergli, in ko je ni fhe do dobriga u- fmeriila , jo je rabelj s’ mezbam prehodil, in je fhla is shalolli v’ vezhno vefelje. — Ravno tako fe je s’ njenimi tovarfhi sgodilo. Sveta Felizita je bila flushnja, mlada in ferzhna kriftjana. Tovarfhi tih fo bili Po¬ vohat, Saturnin, Sekondol in Satur. Tudi ti fo bili mladi in shive vere. Vil ti fo bili v’ fmerdljivo tamno jezho versheni. Zhes ene dni fo bili peljani pred oblaftnika Marijana in fprafhani ; pa vli fo nepreftrafheno fpo- snali Jesufa, in s’ enim glafam rekli: »Po " 1 ) 1 umerjemo, ko njega sapultiti.“ Neverni ob- laftnik je vfe sverinam obfodil, vender fo bil' poflani v’ jezho do odlozheniga dneva. V jezbi je Sekondol umeri in pred Tvojimi b ve ' timi tovarfhi fhel v’ nebefa. Neverniki fo navado imeli obfojenim obil¬ no in ozhilno vezherjo dajati pred fmertjoj tudi tim fo jo napravili. Ti fveti marternb * 1 fo ozhilno pa malo vezherjali, vefeli fo bib > in le pogovarjali fe od fvoje prihodne frezbne fmerti. Neverniki fo okoli njih kali, pn ti Saturnin jim je ferzhno rekel : „Danf < e nam fkasujete prijatle, jutri bote riafhi f°' rashniki; pa glejte dobro nafhe obrase, ““ naf bote fposnali na fodni dan.“ Eni is nevei •likov fo fhli shaloftni prožil, eni fo fe fp’ c ° — 467 — bernili. Drugi dan od foldatov in od ne- verniga ljudftva fpremljevani fo fhli k’ fmer- ii: vefeli fo bili vli, in fo tudi rekli oblaftni- ku Ililarijanu: „Ti fi naf obfodil , pa bofh tu¬ di fojen od vfigamogozhniga Boga." Neverno ljudftvo fe je rasferdilo nad njimi savolj tiga refnizhniga govorjenja , in je fodnika prolilo , de bi bili gajshlani. Sveti marterniki fo hva¬ lili Boga sato. Oni fo bili versheni sverinam, pa le fveti §atur je bil od njih umorjen, dru¬ gi fo shivi oftali, pa oblaftnik je fvojim flu- shabnikam ukasal vfe s’ mezham pomoriti: ferzhno in vefelo fo umerli. Nauk. Od Jvdih mariernikov fploh. Ti fveti marterniki fo fi v’ dobizhik f h te¬ li sa Jesufa terpeti in umreti; fo tudi ferzhno 1,1 vefelo umerli, de bi Jesufu oftali svefti. Ne e h> ampak neisrezheno veliko drusih kri- “janov je rado umerlo sa vero : bogati, re- 'cshi, moshki, shenfke, odrafheni, majhni 0 r «di daj; f V oje shivljenje sa Jesufa. Bog je P er pufhal hudo preganjanje nevernikov zhes '°jo zerkev, de bi ona od kervi fvetih mar- "likov prizhevanje imela, in de bi vfi fpo- boshjo pomozh nad njo. Triko let je • * a ze rkev preganjana; zhe je bilo vezh krift- ^, nov umorjenih, vezh krifljanov je bilo: njih Zl iuleshi, njih Aanovitnoft, njih fmert je bilo 5 o * 468 rodovitno feme drusih kriftjanov. Vfi fo lahko fposnali, de to ne more biti od ljudi, temuzh je od Boga. Jesuf Kriftuf, poglavar zerkve, je hotel bi¬ ti umorjen od hudobnih, de bi fvojim vernim sgled dal nepremagljive ferzhnofli v’ terpljenji savolj pravize. On je podal fvoje apo- fleljne bo krotke ovze med neufmiljene vol¬ kove ; tudi pravil jim je, de bodo fovrashem in umorjeni savolj njegoviga imena, kar je ref bilo. Bersh v’ sazhetku in potlej fo Ju¬ dje in neverniki preganjali in morili Jesufo- ve verne, ker fo neumno miflili Bogu prijet¬ no flushbo ftoriti. Neufmiljen zefar Neron je umoril veliko kriftjanov s’ mezham , s’ ognjem in drugazhi. Drugi neverni zefarji fo h -d 0 persadevali pokonzhati zerkev boshjo , fofebno fo morili duhovne, de bi verni bres paftirjev oftali: fo fkerbno povfod ifkali fveto pifmo M ga feshgali, de bi verni bres te pomozhi o Ha¬ li. Neverniki fo veliko kriftjanov v’ morje p°" metali, veliko jih je v’ jezhah od fmradu, od lakote, od vfiga hudiga pomerlo: ene fo sa no¬ ge obef hali, de fo po vezh dni shivi vifej 1 ! nektere fo per majhnim ognji pekli, drugin* fo odfekali nof , ufhefa in shnable, potlej j 11 podali v’ jame rudo kopati: druge fo fhe dru gazhi martrali, kakorkoli fo fi smiditi m°£'j t/’ Perfii fo navado imeli kriftjane svesane v globoke jame devati; notri fo metali j, in druge majhne shivali, od kterih fo bdi zhafama umorjeni. To je le flifhati Uradi* 10 ’ — 46g — vender malo, malokteri je od vere odftopil , fploh fo bili per tazih hudih holezhinah dano- vilni, in fo radi umerli sa Jesufa. Mozh gnade Jesufove je bila ozhitna fo- febno per otrozih, kterih dodi je bilo umor¬ jenih sa vero. Dva fveta brata, Jud in Pador, rojena naShpanfkim, fla shivljenje dala sa ve¬ ro, pervi v’ trinajdim, drugi v’ devetim letu. Eulalija rojena v’ Porlugalu je bila okolj tri- najft let dara, kadar je v’ hudih holezhinah Ierzhno umerla savolj Jesufa. Sveta Prifka, Rimfka deviza, je tudi le trinajd let dara umer¬ la sa vero. Sveta Nesha ravno tako je v’ tri- najltini letu s’ fvojo fmertjo prizhevala od ka- toljfhke vere. Sveti Ziril je le enajft let dar umeri savolj Jesufa. Ti in drugi fo bili v’ majhni darodi prizhevavzi Jesufovi vprizho nevernikov. Od kod fo imeli to prezhudno mozh ? Oni fo jo dofegli is nebef. Zhlovek ls fvoje mozhi ne samore tiga, le mozh bo- napravi flabiga zhloveka sanizhevati fvo- J e premoshenje, sapuditi fvoje prijatle in dati fvoje shivljenje sa nevidne prihodne ob¬ robljene dobrote. Kridjan! premifli dobro veliko terpljenje 'chh marternikov ali prizlievavzov Jesu- ()v 'h, in uzhi fe od njih svedo flushiti Bo¬ li 11 ; raji vfe sapuditi ko njega rasshaliti. Zhe .° " fvelo fovrashil fvoje shivljenje , bofh sa- l °nil vezhno shivljenje. Stori, kar Bog po modrim sapove: „Bodi danoviten na Gofpo- tu '* poli. 4 « ^irah. 5 , 12. Tudi: }J Bojuj fe sa rcfnizo 3 ’ vfo mozhjo do fmerti. <£ Sirah. 4 , 33. Ne boj fe ne safmehovavzov, ne hudob¬ nih, ne neufrhiljenib , ne mogozhnih, ne nobe- niga, ampak oltani sveft Bogu. Ako je kaki kriftjan v’ hudih bolezhinah odftopil od vere, ni bil isgovorjen ; veliko manj fi ti isgovorjen, ako grefhifh in od Boga odftopifh savolj be- fedi neumnih. Poflufhaj, kaj Jesuf govori: „Kteri bo mene pred ljudmi satajil , tiga bom jeft satajil pred fvojim Ozhetam, kteri je v’ nebelih .“ Mat. 10 , 33. IVI o l i t e v. O Jesuf, vojvoda marlernikov! ako jeli premiflim, kaj in koliko fi ti terpel is ljube* besni do mene: ako premiflim, kaj in koliko fo tvoji fveti apolteljni in marterniki ferzhno terpeli is ljubesni do tebe , fe framujem fvoje grefhne neftanovitnolli. Jeli lim ti perfegel sveftobo, ker ti fi moj Gofpod. Ti fi mene is velike milobi najel sa plazhilo vezhniga sniv* Ijenja. Obljubil fi in dal mi bolh nebefhko kraljellvo, zhe tebi svello flushim, vender moja velika fpazhenoll me lahko napravi sope'_ tebe grefhiti. Ponishno te profim, daj nl1 ferzhno llanovitnolt, de po isgledu tvojih f ye ' tih marlernikov nikdar ne odllopim od tebe, de premagujem vfe sapeljive fkufhnjave, in de pridem v’ vezhni mir, kjer nobenih fl pa je bil The bolj frezhen per Bogu , kadar je vfe sgubil savolj njega. O frezhna njegova ftanovitnofl! kadar mu je bilo rezheno: Sbe- ri li , povikfhan bili v’ veliko zhaft ali »' m reti; fi je raji sbral fmerl sa refnizo, k° frezho s’ greham. Kar je govoril , je bila zhi- fta refniza, ker je umeri, de bi Jesufa ne r® 5 ' Shalih — 473 — Ljubi grefhnik! premifli, kafhno voljo imafh greh opulliti in Bogu flushiti? Ti ve¬ likokrat obljubifh svetlobo vfigamogozhnimu Bogu , pa kakor majhen otrok hitro posabifh ftorjenc obljube. Kaj miflifh , od kod je tvo¬ ja grefhna netlanovitnotl? Od tod je , is tvoje majhne shalofti zhes grebe , ker tvoje ferze je premalo sgrevano is ljubesni do Boga, salo nima ftanovitnofti. Zhe dufha refnizhno fovra- shi grehe, je tudi ftanovitna v’ dobrim. Sov- rafhtvo zhes grehe isvira is praviga sapopadka, ki ga zhlovek ima od njegove hudobe, in sato terdno fklene ne vezh grefhiti; in ne fklerie le ne vezh grefhiti, ampak fo tudi greha refnizhno varuje. David je is vfiga ferza fov- rashil grehe, sato pa je tudi refnizhno djal: »Sim fklenil in perfegel sapovedi tvoje pravize dershati.“ Pf. it8, 106. Tedaj ti sato grehe ponavljafh , ker jih premalo fovrashifh : persa- devaj fl pravo shalotl od Boga sadobiti, in bofh ftanoviten. Stanovitna sveftoba v’ boshji flushbi je potrebna, in ta prizhuje od ljubesni do Boga. Ikij pomaga vediti fvoje dolshnofli, obljubiti Iknovitnoft in ponavljati obete, zbe vender ni nobene ftanovitnofti ? Veliko grefhnikov ob 'elikanozhnirti zhafu obljubi fvoje shivljenje poboljfhati, vender poboljfhanja ni: zhes ma- ,° zbafa fe sopet rasodeva njih Bara hudobi- kakor poprej v’ prijasnofti, v’ nezhiltotli, ' krivizi, v’ nevarnih perloshnollih, v’ na- 'adnih grehih. Morebiti ti ravno tako delafh. — 474 — Obljubifh : Roji hozhem vfe sgubiti in vfe terpeti, bo Boga rasshaliti, pa hitro raji Boga shalifh , ko poterpeti majhniga sanizhevanja; ali rasshaliti majhniga zhloveka, ali li majhno lilo flori ti. Tebi in flehernimu grefhniku pra¬ vi modri: „Sin ! li grefhil ? ne grefhi vezh.“ Sirah 21 , 1 . Ta ftanovitnoft je potrebna, in jo imafh , zhe ljubifh Boga is vfe dufhe. Nizh ti ne pomaga le sheleti, le obljubi¬ ti poboljfhanja, ampak fe morefh tudi pobolj- fhati in v’ dobrim ftanoviten oftati. Po gre¬ hu li shalollen in obljubifh fe ga varovati, pa sopet grefhifh: li sopet po navadi shalo¬ llen , vender po navadi ponavljafh grehe, ne le majhne, tudi velike. Ta grefhna neftano- vitnoll je v’ tebi, ker nozhefh vliga lloriti, in fe vliga varovati , kar ti Bog sapove in pre- pove. Ti premalo premifhljujefh bosbje ref- nize, ktere bi te s’ boshjim ftraham napol' nile , premalo molifh , mehko shivifh , ne opu- ftifh flabih perloshnoft, li rad per flabih, no¬ zhefh fvojiga flabiga telefa pokoriti; fe 111 treba tedaj zhuditi, de fe per flabih hudobi¬ je navsamefh, in de v’ fkufhnjavah grefhifb* Ti fe s’ fvojo flabofljo sgovarjafh, in tvoj* flaboll te obfodi, ker nozhefh lloriti i« nozhefh varovati, kar ti Bog sapove in p 1-e ' pove. Ti li flab , in fam li nakopavafh 11 - Premalo lim fovrashil fvoje grehe, ter- dne volje nifim bil varovati fe jih; v’ hude perloshnolli lim radovoljno hodil, in od tod je [fioja grefhna neftanovitnoll v’ dobrim. Vem 111 fposnam, de lim pogubljenja vreden, ven- dsr upam , v’ tvojo nefkonzhno miloft, in is ti- p u panja te profim , daj mi fvojo gnado , s’ ‘Icro bom vfe samogel; daj mi fposnati tvoje •'Eisrczhcne dobrote, in obshalovati lilno hu- ' °bo greha, de ga is ljubesni do tebe is fer- a fovrashim , in fe ga varujem. O fveli Ma- — 476 — rin! ti ferzhni vojfhak Jesufov, fprofi meni tako ferzhno voljo, kakorfhno fi ti imel, de ftanovitno in nepreftrafheno flushim Bogu, de umerjem raji, ko njega rashalim. Amen. IV. dan fufhza. t Sveli Kaši mir. ,^veti Kasimir je bil tretji otrok poljfkiga kralja Kasimira III. tiga imena, in brumne Ele sabete kraljize , hzbere zefarja Alberta II. tiga imena. On je bil rojen peti dan kosaperfka v’ letu x 456. Kraljiza Elisabeta, njegova p<>' bosbna mati je mozhno fkerbela fvojiga fi na Kasimira v’ vli poboshnofti sredi ti, sato ga je prefkerbela s’ modrim in fvetim uzhenikani) de bi bili on in drugi njeni otrozi s’ boshjufl flraham napolnjeni. Kasimir je raji od vfih drusih bratov poflufhal in ubogal fvojiga Ive* tiga uzhenika; on fhe otrok je ljubil, in fe kal Boga ; is ljubesni do Boga fe je fkerbno va¬ roval tudi majhnih grehov in vfiga, kar ki bilo samoglo njegovo dufho fpazhiti. Kadar je fposnal, de je zhifto shivljenje Bogu ra 1 ' prijetnifhi, fi je persadeval zhiftoft ohraniti) in bil je tudi zhifle dufhe in zhiftiga telefa- De bi bil smiraj zhift, jo pokoril fvoje mlad*' telo; je velikokrat leshal na tleh; fe je J' fll 477 I jioftil in dolgo Je molil; nafkrivnim je nofil oj- ftre oblazhila ; velikokrat je vdajal po nozhi Boga hvaliti; v’ zerkvi je bil vef samaknjen, in per vlih rezheh je bil rasgled modrolti in poboshnofti. Nar flajfhi mu je bilo premifh- ljevati refnize fvetiga pifma, ljubesen in fmert Jesufovo, in druge refnize fvete vere: v’ tim premifhljevanji fe je zhedalje bolj vnemala njegova dufha, in v’ obilnih folsah je fvoje molitve opravljal. Sofebno je upal v’ profh- njo Marije , in fe ji ferzhno perporozhal, de bi po nje profhnji obilnoh vfiga dobriga od Boga prejemal. Sveti Kasimir je bil poboshen v’ refnizi , Io- eti in vo ija ? a : ivi ni- slien, vfim ufmiljen, fe ni framoval dobrih kriftjanfkih del, Boga je hvalil tudi ozhitno, in je po v lih sapovedih v’ prizho vlih shivel. Blagor fvetu, zhe fo mogozhni oblaftniki v’ refnizi brumni. Starihi naj fofebno fkerbe fvojc otrobe s’ fvetim shivljenjam , in s’ fvetimi nauki uzhi- ti bogabojezhe shiveti. Ako fo otrozi dobri krilljani, bodo oni odrafheni veliko dobriga delali. Dober kriftjan ima fkerb sa zhaft bo- shjo, tudi sa prid deshele in fleherniga zhlo- veka. Dober kriftjan je pokoren Bogu, in fvojim oblaftnikam savolj Boga, je dober de- shelam, pravizhen oblaftnik , in priden v’ vlim. Bogatini imajo navado fvoje otroke s’ uzheni- kiofkerbeti, to je prav, vender oni ne Imej o bojih otrok v’ nemar pufhati. Kaj vsamejo uzhenika modriga in fvetiga, de ima modroft belih. Otroke uzhiti po volji boshji ni lahka i'ezh. S’ otrozi fe more ref po otrozhje rav- I* a h, vender tako, de oni fpofhtujejo, ljubi- )° m ubogajo fvojiga uzhenika. Se more na- ' nn bo svediti mozh njih uma, de ne bodo pre- °blosheni 5 tudi je potrebno fposnati njih na- l°r°, de nifo nepremerjeno ftrahovani, ali njih “niovoljnofti pufheni : fe more natanko fpo- 'nati, z he njih pogrefhki isvirajo is hudiga , nedolshne flabofti. Neisrezhene modro- ) e treba v’ tim teshkim opravilu, pa fve- ° modrofti, de otroke ljubesnjivo napeljuje .. bctoft in dopolnjenje vlih dolshnoft fvo- Bo* banu. Taziga uzhenika je odbrala pobosh- 48o na kraljiza Elišabeta fvojimu ljubimu otroki Kasimiru, sato je on bil rodoviten vfiga do- briga. Starfhi naj delajo, bar je ona, naj fpofhlujejo uzhenika fvojih otrok; vprizho njih naj terdo sapovedujejo fpofhtovati in ubogati ga ; naj pufhajo modrimu uzheniku vfo ob¬ lah: zhes otroke, de nobene potuhe nimajo, in de fo permorani pod pametno pokorfhino shiveli. Moder in fvet uzhenik bo per tazih veliko dobriga floril, in ii bo persadeval jih sopet roditi, dokler Kriftufovo podobo dobe, Gal. 4, 19 * Zhe hozhefh, ljubi otrok! frezhen biti, jemlji na-fe, po isgledu mladenzha Kasimira, fvete nauke in lepe sglede fvojih ftarfhof in uzhenikov. Ubogaj is ferza rad fvoje Ib 1 " fbe in uzhenike , in le tako bofh moder p rl ' den in poboshen. Skerbno fe varuj majh¬ nih grehov, in ne bofh nikdar grefbil fmed no. Ljubi zhifloft, de bofh zhiftimu Bog 11 vfhezh; ohrani jo fkerbno, premifhljuj m«®h boshje refnize, fmerti in terpljenje Jesuio* vo: tudi s’ gorezho molitvijo, s’ ponishnoftj°> s’ framoshljivoitjo , s’ boshjim ftraham, m vC ’ dno mifli, Bog me vidi. Beshi pred vfm 1 ; kar te samore fpazhiti, kolikor je mozb. li fam febi fkufhnjava, ker jfi flabe nntorei kako pa bofh obftal, zbe poflufhafh rasuj^ 8 ne; zhe ii nepotrebno prijasen s’ drugim lam; zbe ii hudosheljnih ozhi. Pofnemaj f' c tiga mladenzha Kasimira, kteri je hotel ra) umreti, ko zhidoft sgubili. Svari ferz,b n ° 48i hudobne; ne boj fe shaliti hudobniga fkufh- njavza; raji bodi od vfih sanizhevan, preden bi sapravil gnado bosbjo. Molitev. 0 moj Bog! zhe premiflim fveto shivJje- nje tvojiga sveftiga flushabnika Kasimira , ne vem, kaj bi od framote pozhel. On bi bil lah¬ ko vfe dobrote fveta vshival , vender je bil smiraj v’ pokorjenji : on je bil mlad, vender vdiift, jeli pa Jim ognjufil fvoje mlade leta s’ vfo neframnoftjo. Mlade leta, ako fo zhitle , tebi nar bolj dopadejo, pa jeti Jim jih sapra- vd, ker Jim jih dal v’ dar tvojimu in fvojimu fovrashniku. Vfe, karkoli je samoglo moje flabe pozhutke rasvefeljevati, Jim shelel ali de- 1‘d. Ufmiljeni Ozhe! odpufti grehe moje mla- d°(ti, ker jih refnizhno obshalujem: bom po- pravil, kolikor bom samogel, fvoje grefhne sm °te, de faj pofihmal shivim po tvoji fveti v< djk Shaloft, folse, pokorjenje bo sanaprej vfakdanji kruh, de ufmiljenje, odpufhe- n )e in svelizhanje sadobim. Amen. 1 . 482 V. dan fufhza. t Sveli Foha, marlernik. jSveti Foka je uboshno shivel v’ revni hifhi- zi bliso mefta Sinope per zhernim morji: im- lo semlje, ki jo je imel, je pridno obdeloval, s’ fvojim perdclkam je shivil febe, in tildi ubogim pomagal. On je popotnike s’ velel- jem pod fvojo ftreho jemal, in jim po fvoji mozhi ftregel bres vliga plazhila. Ne le hi- Ajani, tudi neverniki fo ga ljubili, ako tudi fo dobro vedili, de on je kriftjanfke vere, Vrtalo je preganjanje zhes zerkev, pa on fc ni nizh tiga bal, ker je shelel fvoje shivljenje sa vero dati. Neverni oblaftnik, ki je svedil, de Foka je ferzhen kriftjan, (svedil je lahko, j ker on je fhiroko flovel savolj fvoje dobrodcj- nolli,) je ukasal dvema foldatama ga urno’’ 1 ' ti. Leta dva foldata grefta is mefta in pride' ta ravno ponevedama v’ njegovo hifho, del ’ 1 ondi svedila , kje ftanuje. Kadar prideta v’ h' fho, rta bila od fvetiga Foka lepo fprejetai in potlej poftreshena: med vezherjo on p 1 ] 1 jasno vprafha foldata, pokaj rta prifhla, 111 kam grefta? Soldata fta mu odgovorila: G’’f va eniga kriftjana ifkat in umorit: tukaj fd 1 so more biti njegova hifha, Foka mu je > 1,,p Profiva te, pokashi nama njegovo hiflioj P ' 1 varuj fe komu liga rasodeti. Sveti Foka 1 483 li* | a- i, di sl* 5 j' ri- :di re. [c ije 11 , o, el- ri- j le- bi hi¬ ta, ,ri- in re- sli¬ ne* pa fe ni liga uftrafhil, in jima je lepo odgovoril: ,,Tukaj prenozhita in pozhivajta, jutri bom va¬ ma mosha pokasal, kteriga ifheta.“ Soldata fta bila velela; pa fveti Foka ni nizh fpal , vfo nozh je molil in fvojo dufho Bogu per- porozhal, in fam ii grob fkopal. On bi bil lahko beshal, pa je miflil : Boshja volja je, de umerjem sa vero; fmert bo mene prefeli- la v’ nebela; naj fe sgodi boshja volja. Dru¬ gi dan on pelje foldata na fvoj vert, in jima rezhe : „ Jeli lim Foka , kteriga ifheta. Solda¬ ta fta oftermela, in nerada umorila fvojiga dobrotnika, vender fta ga, ker fta le bala ob- laftnika. Nauk. Od fmerti grefhnikov in pravizhmh. Sveti Foka fe ni bal fmerti, ker je bil smiraj perpravljen umreti. Njegovo fveto življenje je bilo vedno perpravljanje k’ fre¬ oni fmerti, sato je rad umeri. Ravno tazi- fvetiga shivljenja bi mogel vfak zhlovek "'ti j de bi ga fmert is tiga fveta prefelila v’ ^bcfa. Smert je vlim napovedana; nobe- 'j cn smiraj ne shivi; nobeden ne ve zhafa fvo- ) e fmerti; vlaki le enkrat umerje; po fmerti !'! 0( lpufhenja fmertnih grehov. To uzhi, de a 8 0r zhloveku, kteri je perpravljen vfaki !' umreti; pa tudi gorje zhloveku, kteriga ' Uerl najde v’ fmertnim grehu. Sato opomi- 3i * 484 nja Krifluf: Zhujte, ker nevede, ob kleri uri bo Gofpod prifhel. 44 Mat. 24 , 42 . In sopet: ,,Zhujte, ker ne vefte ne dneva, ne ure tvo¬ je fmerti.“ Mat. 2 5, i3. Kriftian ! shivi poboshno, pravizhno in fveto, de kadar Gofpod pride, ali s’ sadnjo bolesnijo poterka, mu vefelo odprefh, in grefli v’ njegov pokoj. Zhe pravizhno shivifli, bo fmert konez fedajniga terpljenja in vrata v’ frezbno vezhnoft. Zhe pravizhno shivifli, bofh enak delavzu , kteri je zel dan svedo de¬ lal , in na vezher fe vefeli savolj prejeligJ plazhiia. Shivi po sapovedih, in bofh s fve- tim Pavlam saupljivo rekel: ,,Zhaf moje fmer- ti je bliso , dobro vojfkovanje fim vojfkoval, tek dokonzhal , in meni je perbranjena krona pravize, ktero mi bo dal Gofpod. 44 Zhe shi- vifh po sapovedih , bofh tudi ti prejel plazin- lo milofli in pravize od Boga, kakor tudi pra¬ vi fveli Pavel : ,,Krono pravize bo meni dal Gofpod: ne le meni, ternuzh vfim, kteri nje' gov prihod ljubijo.* 4 II. Tim. 4? 6 — 8. 1’" Iti ljubijo Gofpodov prihod, kteri sanizhuje- jo semljo, in hrepene po nebelih ; pa sraven tudi shive po vfih sapovedih. Vem , tudi pravizhni bres fofebniga b° shjiga rasodenja ne morejo vediti, ali fo d 1 ' besni ali ferda vredni, ali fo v’ gnadi bres gnade; vender imajo prizhevanje lad" 11 dobrih del. Dufha prav fkerbna sa zhad b° shjo, lazhna in delavna dobrih del , fh' l( ' tipa v’ nefkonzhno milofl boshjo, in Ul re d. g< in re ti v’ ft vi zl 0 h 1 " fe u r< P n P ! b Tl d n C d ii fi b P 485 umerje. Tudi poterti grefhnik, kteri je smi- rej shalofien fvojih grehov, in Aanoviten v’ dobrim, ima veliko upanje v’ ufmiljeniga Bo¬ ga. David je fiz er grefhil, pa fe je fpokoril in salo je saupljivo djal: ,,Bog bo mojo dufho refliil od peklenfke oblafli. 44 Pf. /*8, 16. Zhe ti nifi ohranil nedolshnofli, pofnemaj Davida v’ pokori, in bofh ko on refhen od peklen- fke oblafti. Smert odvsame pravizhnimu in nepra¬ vi/, hnimu vfe, kar imata na fvetu , pa pravi- zhen lahko sapufli fvet, kteriga je sanizheval. On je hil she prej ubog v’ duhu, je fvet in kar je na njem ko blato zhiflal; lahko ga sa- putli. Hudobnik je imel vfe froje mifli in ve- felje v’ pofvetnih rezheh , sato grosno teshko umerje. Takrat bo on s’ shaloftjo fposnal: V’ refnizi fim bil saftonj prevezh fkerben sa fvet. Pf, 38, 7 . Pravizhnik in nepravizhnik bo la permo- raim sapufliti vfo fvojo drushino , shlahto in pnjatle 5 pa pravizhnik je fvojze in druge lju- savolj Boga ; bo tedaj vfe sapuftil lahko sa- V °I) njega. On upa , de ho tudi potlej fvoji 'bi a h t i in prijatlam pomagal ; tudi de bo od prejemal pomozh , zhe je ho potreboval. 11 sapufti fvojo shlahto in prijatle, pa upa, l ’ bo pri f h el med bol ji prijatle, med angel je / v elnike. Hudobnik fe teshko odložili od '°i e shlahte in od prijatlov, Iver jih je Iju- . P° mefu, in fe boji med flabo drutlibo P" l » j ker njega shirljenje je bilo flabo. 486 | Pravizhnik in nepravizhnik moreta Lole- te zhine prekati in v’ bolezhinah umreti, ali | pravizhnik lahko terpi bolezhine, ker je va- 2 : jen voljno terpeti; ker terpi v’ duhu pokore Z 1 savolj Boga, ker ve, de Bog ga tepe is Iju- besni, de bi bil ozhifhen. On je nofil Jesu- fa krishaniga smiraj v’ ferzu; tudi sdaj v’bo- lesni ga ima smiraj pred ozhmi; s’ njim fi on polajfha bolezhine, in mirno jih terpi. Hu- g: dobnik je bil fmiraj mehkiga shivljenja in li nepoterpeshljiviga ferza; sraven tega ga veli 1« hudo pezhe, pretezheno in prihodno ga fil- fa no fkerbi, malo upa, veliko bolezhin terpi) 0 nerad, pa jih more prekati, in fe boji umreii- je Ljubi moj krikjan ! kar lim do sdaj pra- u vil, je majhna rezh. Smert je nafhi natori j e grenka, pa fmert bi ne bila tako krafhna gr® - d fhnikam, ako bi fodbe ne bilo. Pravizhnili u in nepravizhnik fe odlozhita od fveta v’ bole- b zhinah, pa dobrimu in liudimu ne bo enal® g Po letim shivljenji bo drugo shivljenje, to j® d kratko, uno bo vezimo ; vender po letim shiT' s, Ijenji, dobrimu, ali hudimu, bo prihodno shiv* n ljenje vezhno dobro ali vezhno hudo. Km 1 sdaj fejefh , bofh tamkej shel, kakor sdaj shi* s vifh bofh vshival ali terpel vekomaj. pravljaj fe tedaj k’ fmerti, perpravljaj fe s refnizhno pokoro, s’ fvetim shivljenjam; bo¬ di smiraj perpravljen , ker ne vefh ure fve) c fmerti, de te fmert ne najde v’ fmertnim g rC ' hu. Vefh, kaj prizhuje befeda boshja: „G 01 ' je vam, vi hudobni! kader umerjete , ho blo ' — 487 — lev vafh del.“ Sirah. 4U Ji— 12 . Tudi: „Grefhnikov fmert bo prav huda.“ Pf. 33, 22. Ubogaj, perpravljaj fe prav fkerbno fre- zhno umreti, de fe ne bofh vekomaj kefal. Molitev. Blagor pravizhnim! blagor fpokorjenim grcfhnikam ! oni fo pred fmertjo fvetu odmer¬ il, ker fo fvoje hudo posheljenje s’ sapovedimi krishali, fo shiveli po naukih Jesufovih; ali faj s’ pokoro refnizhno popravili fvoje padze. Oni bodo v’ sadnji bolesni hvalili Boga, ki jim je dal fveto shiveti, in polnim dobriga upanja umreti. Oni bodo enaki jetnikam, kterim je jedla od oblaftnika odperta in rezheno: Poj¬ dite v’ miru domu. O Gofpod Jesuf! ti fi me uzhil fveto shiveti, ti fi umeri na krishu, de ti jeft vekomaj ne umeri, pomagaj mi s’ fvojo gnado fvoje flabo shivljenje poboljfhati, in v’ dobrim ftanovitnimu biti, de ne bom od tebe *avershen. O ljubi fveti Foka! bodi moj po- rn ozhnik per Bogu, de mi savolj Jesufa po- '"aga in da frezhno umreti, de svelizhanje s *dobim. Amen. 488 VI. dan fulliza. '.Sveti Pavel pufkavnih , imenovan priproft. ,8^veti Pavel, imenovan priproft savolj majh¬ ne uzhenofti in ravniga ferza, je bil brnet v’ Egiptu. On je nedolsbno shivel , po fvoji mozhi Boga hvalil,; poterpeshljivo delal in fe ni mefhal v’ nobeno nepotrebno opravilo. INjemii ni bilo mar, kaj je noviga na fvetu, kaj fe flabiga godi , ampak le kaka bi po sa- povedih shivel, njemu; je bjl fvet nesnan, in on fvetu. Do fbeftdefetiga leta je on shivel tako, pa fofebno shaloftna pergodba 'ga' je pcr- gnala v’ pufhavo. Ofem dni je hodil po p»' fhavi. fam'ni vedil, kam bo prifhel ; Bog g* je vodil pred uto fveliga Antona pufhavniha, iri ondi mifli oftaii. Ponishno je profil fvetig® Antona ga vseli med fvoje uzhenze, de l)i i® per njem nauzhil prave svelizbanfke poti. Sve¬ ti Anton mu je odgovoril: Ti fi pre ftar. I e ne morefh navaditi nafhih poftav in ojftiig* shivljenja : pojdi domu, moli, delaj in flushi Bogu, in tako bofh svelizhan. Ko je f ve * 1 Anton to isgovoril, fe je saperl v’ fvojo ut°j pa fveti Pavel ni fhel prozb , ondi je bil tr» dni, molil je Boga in profil fvetiga Antona« Ta mu je sopel rekel: Pojdi, pojdi domu, 11 fe ne bofh pufhave pervadil, ker fi pre ft ar ' Sveti Pavel mu odgovori: Ne pojdem domuj - 48.9 - tukaj obanem , upam ko drugi pufhavniki shi- veti. Kadar fveti Anton vidi njegovo banovi- tno voljo, ga pubi v’ fvojo uto, in ga uzhi rekozh : ,,Zhe hozhefh tukaj per meni obali, polti fe do vezhera vfaki dan, ne govori ni¬ koli bres potrebe, de bo tvoja dufha perprav- na fvete rezki premifhljevati in moliti ; s’ de- t lam li miarefh kruh saflushiti; tvoje pokorje- nje more biti banovitno , in tvoja pokorfhina popolnama.‘ £ Sveti Pavel fe je ponishno in rad vfirnu podvergel, in svetlo s’ dobro voljo vfe dopolnoval. Vfa njegova fkerb je bila sveflo uboga ti kres v.figa sgovora , karkoli mu je fveti Anton sapovedaL Sveti Anton je bil rasfvelljen uzhenik, je bil oker f’ teboj, pa ufrjn.il jen- s? drugimi, je fkufhal fvojiga uzhen- za > pa , ga ni ' hotel preoblosbiti zhes rnozh ; 'rzh shivesha je. njeifru. dajal, ko tebi vofhil; pa fveti Pavel je skelel flie vezh terpeti, in fe je hotel ravno tako ojftro pobiti, kakor je vi¬ tki nad; tvojim uzhenikam. Vfe je rad delal, poterpeshljivo terpel, molil ftanovitno, in fe *hedalje bolj pofvezheval. On je kil Bogu P n jeten, in j e prejel od Boga dar zhudeshov. Puierl je fveto v’ pufhavi y’ letu 35o. Nauk. Od pojta. Kahflun de more hiti. §yeli Pavel pufhavnik fe je s’ pobara po- 5 ker je vidil fvojiga uzhenika fvetiga An- 4go tona in druge brumne, de fo fe radi poftili. Ref, vfi brumni kriftjani fo veliko ženili poli, in fo fe radi poftili, de bi hudobno telo po¬ korili , in s’ zhifto dufho flushili Bogu. Poit je bil v’ ftari in novi savesi v’ veliki zhalli. David fe je rad poftil, in ojftro fe je poftil, kakor fam prizhuje : ,,Moje kolena fo od pofta oflabljene.“ Pf. 108, 24. Sveto pifmo pri¬ zhuje, de Eftera, akoravno fveta, je fvoje te¬ lo s’ poftam pokorila. Efter. i 4 » 2. Verni kriftjani fo fe vefelo poftili po sgledu Jesufa Kriftufa, kteri fe je ojftro poftil fhtirdefet dni in nozhi v’ pufhavi. Mat. 4 » 2. Poft je zhloveku potreben, de s’ njim po¬ kori fvoje grefhno telo. Vfaki je hude nato- re, in ima nepokorno telo, sato je pokorje- nja potreben. Zhe telo ni pokorjeno, ima huji mozh soper dufho, in lahko jo pogubi. Vfi morejo fkerbeti tiga budobniga fovrashm- ka pokoriti, in ga devati pod pokorfhino, de dufha loshej flushi Bogu. Tako fo delali vfi dobri, in tako je delal fveti Pavel, akoravno apoftelj, kteri od febe prizhuje: ,,Tarem fvoje telo, in ga v’ fushnoft devam, de savershen ne bodem .“ I. Kor. 9, 27. Zhe fvojim tele* fu obilno vofhimo, flabiino dufho; ako g« pokorimo, ga podvershemo Bogu. Vfaki i° vfelej more fizer sdershljiv biti, pa fhe bolj v’ poftnih od zerkve sapovedanih dneh. P ra,r govori fveti Avgufhtin: Pofti fe, zhe fi g rc .' Phil 5 pofti fe, ker samorefh grefhiti, de b 1 ne grefhil. — 49 » — Pod ima veliko mozh. Pod ima refnizh- no veliko mozh , ker ta je Bogu prijeten. Kdor fe v’ duhu pokore prav podi, veliko fpro- fi od Boga. David od febe prizhuje: ,,Podil fim fe in ponishal, in bom prejel, kar profim. d Boga uflifhani. Oni fo fe nad tim zhudi- 1 » pa prerok Isaija njim pravi: ,,Glejte , pra- r. 1 ^°fpod, na dan fvojiga poda delate po fvo- P volji, fe pravdate in prepirate neufmilje- sato nifte uflifhani. Ne podite fe ko do S a i*“_ Jer. 58 , 3 — 4. §raven pofta je fpre- ® ernjenje fofebno potrebno, kakor Bog po r' 0) ' m preroku Joclu sapove: „§preobernitc u k meni s’ podam in s’ jokam. Ninivljani nifo le s’ podam dofegli ufmiljenja, ampak s' poboljfhanjem vred.“ Jona. 5, 10 . Namen sa- povedaniga poda je pokorili in poboljfhati fpazheno. natoro, in le tako ima veliko mo?,h, Befedniki fvojiga niehkiga telega pravijo: Bog je vfe kvaril sa nafhe potrebe; vfe jedi fo farne na febi nedolshrie, sakaj tedaj bi ne jedel mefa, ali kar hozhem in kader ho- zhem? mara kaj Bog sa lazhen trebuh? Od¬ govorim: Ref vfe jedi fo farne na febi rieclol- shne, kakor pravi fveti Pavel. I.: Tim. I\, k' Tudi Kriduf pravi: Kar fkosi uda noter gre, ne ognjuli zhioveka.P Mat. i5, n. To je re- fnizhoo, vender vfalib mu je odfvetoval; fhel je na Shpanfbo v’’ ln o(lo Granata, in ondi fe preshivil s 1 fvojim l Ml ilam. V’ lihim mc ft u je bil bogabojezh du- 5o2 hoven, ognjen osnanovaviz boshje befede, Ja- nes od Avila; Janes ga je fhel poflufhat: pri¬ diga je bila od poUore, med pridigo in potlej je na glaf jokajozh vpil: „0 Gospodi bodi mi ufmiljeni Gofpod, bodi meni grefhniku ujmi- Ijenl Kadar je fhel is zerkve ii je pulil lafe, metal fe po tleh , in druge nenavadne rezili delal. Ljudje fo menili, de je norez, in fo ga peljali v’ medno hifbo norzev ; tamkej fo mu malo dajali jedi, fo ga perklenjeniga ime¬ li in ga tepli, de bi ga s’ drahovanjem osdra- vili, pa on je vfe to v’ duhu pokore voljno preterpel. Sgorej imenovan fveti duhoven, Janes od Aviia, je fhel k’ njemu, in mu rekel- Janes, sadodi je tiga , sanaprej fkerbi bolj pokoro delati. On je bil bersh pokoren, ] ( jenjnl od fvoje prodovoljne norodi, in vfi fe zbudili. Sveti Janes je sdavnaj sbelel in p |C ' mifhljeval, kako bi samogel revesham , sapu - . fhenim otrokam in bolnikam pomagati. On je sa fvet poprafhal fvojiga duhovniga ozke - ta, in s’ njegovim fvetam je v’ najem vsel en" hifho , ktero je hitro napolnil s’ revnimi ' 1 ] 1 bolnimi ljudmi. Duhovni in bogatini, «’ j vidili njegovo ognjeno ljubesen, fo mu fr ' 1 dali predorno hifho sa to ufmiljeno dobro ‘ 1 ( lo. On je tudi dobival ufmiljene ljudi na P° mozh sa dresbbo revesham in bolnikam- ti fo fe imenovali ufmiljeni bratje. §' c | Janes je od velikih fkerbi in od velizig« ter pljenja" nevarno sbolel 5 previden s’ fvetim' ■' 5o3 h i- } j li i- -i fo fo 10 ni ;]: )>i i* [o ro¬ be¬ čo f ali fo esi-1 de¬ po' in reti ter j sj- kramenti je mirno zhakal fmerti. Sadnjo uro je profil okoli poftelje ftojezhe vun iti; je vftal , vsel podobo krishaniga Jesufa, jo objel in klezhe savpil : O Jesujl o’ tvoje ro¬ ke isrozhim Jv oj o dufho. Kteri fo sune j Ha¬ li in zhakali, kadar fo saflifhali ta glaf, fo hiteli k’ njemu, pa je bil she mertev. Umeri je pet in petdefet let ftar na ta dan v’ letu i55o. Papesh Alekfander VIII. je sapovedal njegov fpomin obhajati. Nault. Is njegoviga shivljenja . Sveti Janes je bil fofebno ufmiljen do reveshov in bolnikov : v’ tim fvetim opravilu je bil defet let, in njegova ognjena fkerb ozhitno prizhuje, de je bil on od Boga k’ ti¬ mu namenjen. Tedaj , kar je prej delal in terpel, nepokojno hodil po fvetu, in drugo, teshko je verjeti, de bi bilo is boshjiga pokli- 'M. J 3 0 g j e ras ] oz hil llanove in opravila, de eni to, eni to delajo: ni vfak sa vfe dela, in 1,1 f° y li sa eno, ampak kakor Bog flehernimu zhloveku daje. Vfak more dobro premiflili hiftnofti dufbne in telefne ; sraven tudi moliti 111 vprafhati modre sa fvet, de fi odbere fl.au 1'° volji bosbji. Refnizhno je , kar pravi fveti ’ fl vel : „Vfak ima fvoj dar; eden lizer tako , ,ru g> pa tako.“ I. Kor. 7 , 7 . Ako zhlovek Sa J (le > more shalovali, kakor je floril fveti 5o4 Janes, in popraviti, zhe je mozh: ako ne mo¬ re popraviti, naj fe fpokori, in naj fi persa- ! deva na fe vsete dolshnolti svefto dopolnova- li, de odpufhenje sadobi od ufmiljeniga Boga. Sveti Janes je hotel iti med nevernike kri prelit sa vero, pa modri minih ga je od- vernih On je bil neuzhen in neperpravljen osnanovati vero nevernikam; more biti bi kil med neverniki oflabel, in odftopil od dobriga. On je fizer miflil sa zhaft boshjo fkerbeli in fvojo dufho svelizhati, pa bleso ni bila nje¬ gova gorezhnoft po pameti. Krifljanfka du- fha! nikar fe prenaglo ne poloti kaj velikiga in tesbkiga , de ne obnemagafh. Premifli do¬ bro voljo boshjo, fvojo mozh in vfe; ne fkle- ni kaj fofebniga ftoriti is nagle gorezhnoft; ne saveshi fe nefpametno s’ kako teshko ob¬ ljubo ; pozhakaj, premifli, moli, poprafhu) in fkleni modro , de fe ne bofh preposno ke- fal. Ta nauk flushi v’ vfih rezheh, tedaj lj ne persadevaj vediti, kar tebi ni treba , m 1" koriltno vediti; ne flori nizh zhes fvojo mozh, ampak fkerbi sapovedi Gofpod Boga svcft° fpolnovati, in pridno shivi v’ fvojim ftanu. Lik to uzhi fveti Pavel rekozh : ,,Premiflile, kaj je volja boshja., in nikar vezh od febe ne flile, ampak kar jo prav, kakor je Bog dal- Rimi. 12, 2 — 3 . Sveti Janes fe je neumniga delal, f ^ c ^ bil od ljudi sanizhevan, ftrahovan in pok 1 ' 1 jen. Ti nikar ne obfodi njegove miflij p a ll1 5 o 5 tli ga ne pofnemaj v’ tim. Per enih ali tlrusih fvetih najdefh vzhafi kaj pofebniga in nena- vadniga : ne mifli, de morefh ravno to dela¬ ti, ampak pofnemaj fkerbno te boshje prijatle v’ ljubesni, ufmiljenji , ponishnofti, pckorje- nji. kolikor. ti je od Boga sapovedano, de bofh svelizhan. Ako fi moder, fo ti nenavadne in fofebne dela fvetih v’ nauk. Veliko vernih je fblo v’ pufhavo; ti ne morefh, pa ljubi fa- moto, de losbej shivifh nedolshno. Pufhavniki fo korenine ali fadje v’ shivesh imeli; ti ne morefh ob tim obdati, pa varuj fe poshrefh- nolli. Eni fo na dva dni jedli; ti ne morefh tako, pa bodi sdershljiv, in pofti fe rad po navadi dobrih kriftjanov in po fvoji mozhi. Brugi fo vfe fvoje premoshenje ubogim ras- dal ; to ne saveshe tebe , pa morefh ufmiljen kiti in pomagati ubogim po fvojim premoshe- n ) 1 > Drugi fo fvoje telo gajshlali do kervi, a " g a zhudno pokorili; ti terpinzhuj fvoje grefhno telo, vender modro, de ga v’ pokor- fhini dershifh. Tako delaj v’ drusih rezheh, de bo tvoja boslija flushba po pameti, kakor uzhi fveti Pavel. Rimi. 12, 1. §'eti Janes je veliko fkerbel in veliko terpel v ’ Ilreshbi revesham in bolnikam ; po- n ® ma j ga v’ tim, kolikor samorefh in premo- 0 k, ker to ufmiljeno delo Bogu slo dopa- g a 1 veliko nepotrebniga smifhljujem in delani, Ij cl mi ne bo po fmerti nizh pomagalo. K er jefl smotena livar, ne ljubim tebe is v fig o ^ cl za, ne ljubim febe prav, tudi ne 'blishniga, kakor ti sapovefh. Tako teko prasne moje le¬ ta, in bres sapovedanih dobrih del pojdem pred tvojo pravizhno fodbo. 0 Gofpod! po¬ magaj mi bolj prav shiveti. Sanaprej hozhem is vfiga ferza tebe ljubiti, in tudi is ljubesni do tebe blishnimu pomagati, slabi revesham in bolnim, de od tebe sadobim ufmiljenje. Amen. IX. elan fufliza. Jpolon, Filemon in tovarfhi , marterniki. « ... . f^veh Apolon je bil levit poln gorezhnobi sa zhab boshjo in sa svelizhanje blishniga. 01> zhafu hudiga preganjanja pod nevernim zefarjem Dioklezijanam je on ferzhno obifko- V ®1 kribjane, in s’ ognjenimi befedami jih je nnemal raji vfe prellati, ko vero sapubiti. Ne- 'erniki Egiptovfkiga meba Antinoma fo ga n afnli v’ tim fvetim delu, in fo ga v’ jezho 'ergli. Filemon je bil flep nevernik, sanizhe-' ' aviz Jesufove vere, ta je fhel k’ fvetimu A- polonu, ga je sanizheval, in je veliko gerdiga govoril soper Jesufa. Sveti Apolon je sdiho- '•‘1 nad njim, in is ferza molil, rekozb: Go- J Pod Jesufl daj letimu nenmnimu zidove- 5o8 k a ufmiljeno fposnanje. Ta kratka pa go- J rezha profhnja je bila uflifhana: Filemon je gnado dofegel, fposnal Jesufov nauk, ki ga je flifhal, je bil bersh v’ veliki shalofti in v’ fol- sah; potlej is ferza rezhe: Tudi jeft hozhem biti kriftjan. Ker je on kriftjanfko vero ozhi- tno sanizheval, je tudi hotel nji ozhitno pri- I zhevanje dajati; savolj tiga gre pred oblaftni- | ka Arijana, in vprizho veliko nevernikov mu rezhe : Ti lilno krivizhno delafh , ker kriftja- ne , dobre in prijetne flushabnike boshje pre- I ganjafh. Arijan fe mu fmeja, ker mifli, de po fvoji ftari navadi norzhuje, in mu rezhe: Pojdi norez! sdaj mi ni peidoshno tebe po- flufhati. Filemon odgovori: Norez fim bil, pa sdaj ne, ker fim kriftjan. Dolgo fta fe be- fedila, in na sadnje je oblaftnik permoran mu verjel. Tudi isve, de ga je fveti Apolon fpreobernil. Bersh ukasbe fvetiga Apolona is jezhe pred fodbo perpeljati, in mu ferdilo L rezhe: Ti hudobnih! ti ni sadofli sanizheva- I ti mogozhne bogove, in fhe druge sapelju- r jefh ? Tukaj morefh vprizho vfih darovati bo- govam, ali pa bofh umorjen. §veti Apolon in tudi Filemon fta oftala ftanovitna, salo je oblaftnik ukasal oba fefhgati. Neverniki hiteli veliko germado napraviti; med tin> ) c fveti Apolon is ferza profil Boga sa njih fp r ®' obernjenje. Sveti Apolon in Filemon fta bi* la v’ ogenj vershena , pa fta bila dolgo v’ njen* bres vfe fbkode. Oblaftnik in drugi nevero*' . ki fe nad tem slo zbudijo, fposnajo boshj 0 — 5og — mozh , in s’ enim glafam savpijejo: Krifijanov Bog je pravi Bog! Oblatlnik bersh ukashe vfe jezhe odpreti in kritljane isputliti. Zefar Dioklezijan je bil ravno takrat v’ Alekfandrii, in je hitro isvedil, kakfhna fe je sgodila: bersh je poflal f h tiri svetle flusha- bnike, de bi k’ njemu perpeljali oblatlnika Apolona in Filemona. Sveti Filemon je s’ po- flanimi flushabniki na poti do Alekfandrije ta¬ ko lepo govoril, in prizheval od katoljfhke vere, de fo fe vdali refnizi, in fe fpreober- nili. Ti gredo pred zefarja Dioklezijana, in mu rezhejo : Tukaj imafh zbloveka, po ktere fi naf poflal, pa vedi, de tudi mi fmo kriltja- ni, in de tvoje bogove sanizhujemo. Zefar fe je grosno rasferdil, in jih nagovarjal mo¬ liti bogove: ker fo bili pa ftanovilni, jih je »kasal v’ morje pometati. Nauk. (.Spreobernjenje ni fploh naglo, ampak po- zhajho. Naglo fpreobernjenje noriga Filemona, neufmiljeniga oblatlnika in drusih flepih ne- 'ernikov na profhnjo' fvetiga Apolona je bilo diudesh gnade boshje. Spreobernjenje ter- dovratnih grefhnikov prizhuje, de nar hu- d o lj n i f h i f e fpreobernejo , in fe radi fpre- “nernejo, ako jih Bog hozhe fpreoberniti s’ '°j° niogozhno gnado. Bog ne fpreoberne 5xo grefhnika , de bi permoran hotel, bar nozhe; ampak fpreoberne njegovo htido voljo v’ do¬ bro, de radovoljno hozhe, bar ni hotel. Bog fpreoberne grefhniba s' snotrajnim zhesnator- nim vefeijeni do dobriga, btero premaga na- torno vefelje do hudiga. Savel, nar ferditifhi fovrashnik batoljfhke vere, je naglo bil s’ gnado boshjo fpreobernjen v’ osnanravza ravno tibe od njega preganjane vere. On fam prizhuje: ,,Nilim vreden fe apobeljna ime¬ novati, ker fim preganjal zerkev. S’ gnado boshjo pa iim, kar iim.“ I. Kor. x5, 9 — 10 . Bog ni dolshan nobenimu gnade dali, ampak le is milobi jo daje. Vii fmo bili ko ne¬ umne ovze safhli, sgrefhili pot pravize, in hiteli v’ pogubljenje. Preden fmo gnado pre¬ jeli, fmo bili nepridni, nepremoshni in ne- radovitni dobrih del. Tedaj, ne savolj na- fhih dobrih del, ampak savolj fvoje milobi nam je Bog pomagal. Sveti Pavel pravi: ,,fb>o je naf, ne is del pravize, btere fmo mi bori¬ li , ampak po fvojim ufmiljenji svelizhal , p°' magal k’ svelizhanju.“ Tit. 3, i5. Ravno ta¬ ka je sdaj , ako kribjan s’ fmertnim greha 111 sgubi sadobljeno pravizhnoft, on fi nizh p°‘ magati ne samore. Bog mu le is milobi daje gnado, ako mu jo daje, pa mu ni dolshan p°" magati. Ako bi bil Bog dolshan zhloveku p°' magati , bi gnada ne bila gnada ampak dolg, milob bi ne bila milob. Rimi. 11 , 6 . To uzli*, de vfaki more prav fkerbno ohranili gnado boshjo. S’ pomozhjo gnade fe samore gn ada O 1 1 ohraniti: ako jo sgubimo , s’ zhem jo samo- rerno saflushiti? Per Bogu ni navadno grefhnike naglo fpreoberniti, ampak fzhafama. Bog samore vlaziga grefhnika naglo fpreoberniti; pa to je filno redko. On fzhafama fpreobrazha grefhnika, de s’ teshkim vojfkovanjem zbut in fposna , koliko grenko in hudo je Boga, sa dietnika in sapopadik vfiga dobriga , sap vi lli ti To je grefhniku potrebno, de potlej varnifh shivi, in fkerbnifhi ohrani pravizhnofl s’ tesh l(im trudam in dolgim terpljenjam sadoblje no. Tako uzbi fveti Avgufhtin. Ne le fveti Avgufhtin, pa tudi vfa zerkev enako mifli lm hudih perloshnoft, fe nozhem fpreoberni- in savolj tiga ne sadobim odpufhenja grehov. Ako bi fe samogel bres terpljenja, hres persadevanja, bres vojfkovanja fpreober- n 'h, bi fe rad fpreobernil ; ker pa to ne mo- * e bili, raji oftanem v’ grehih. Velikokrat 1 mo klizal in fi mi pomagal s’ fvojo gnado, moja maloferzhna in sapeljana dufha fe ti 'dala. Spovedniki fo fo me velikokrat lju- 1 33 — 5x4 — besni v o uzhili in fvarili, vender ljubesen do greha me je dershala v’ fushnofti greha. 0 I ljubi Ozhe! ne saversi mene nepokorniga gre- fhnika! pomagaj mi po Tvoji veliki milofti, ker sanaprej Ti bom refnizhno persadeval Tvo¬ je shivljenje poboljfhati po tvoji fveti volji, in hozhem v’ tvoji flushbi llanoviten oftati. 0- fveti marternik Apolon! na zhigar profhnje To terdovratni neverniki gnado fpreobernje- nja dofegli, fproli tudi meni mogozhno gna¬ do , de Te s’ njo refnizhno poboljfham, ftano- viten oftanem, in vezhno svelizhanje sadobim. Amen. X. dan fufliza. .Svetih fhtirdefet marlernikov. J^Teverni zefar Lizini je is flepe gorezhnofli fkerbel sa zhaft fvojih lashnjivih bogov, in ] e neufmiljeno preganjal kriftjane , flushabnilm boshje. V’ meftu Sebafte je bila sapoved os- nanjena, de vli zefarjevi vojfhaki morejo na en dan ozhitno darovati lashnjivim bogovom- Vli neverni vojfhaki fo radi vbogali, pa med njimi je bilo fhtirdefet pravovernikov, in fo odltopili od drusih, de bi ne bili njih mah' kovanja deleshni. Ti fo bili vli mladi, mozb" 1 vojfhaki, svefti fvojimu zefarju, pa velib° 515 0 bolj vfigamogozhnimu Bogu. Savolj Boga fo bili svelli nevernimu zefarju v’ perpufhenih rczheh, pa tudi savolj Boga fo hotli raji shiv- Ijenje dali, ko malike moliti. Ti svetli vojfha- )• bi fo bili nepokorfhine obdolsheni in pokli- ! > zani pred neverniga oblaftnika : ta jih je lepo *' nagovarjal, in jim tudi ojltro sapovedal vbo- e gali, pa sallonj. Oblaftnik jih je ukasal neu- fmiljeno rasmefariti, in potlej v’ tamno jezho vrezhi. V’ jezhi fo bili dolgo pufheni, in ob >” tim zhafu fo fe perpravljali ferzhno sa vero umreti. Is jezhe fo bili sopet peljani pred oblall- niba, in vfi fo nepreftrafheno fposnali Jesufa. Sodnik jih je obfodil in sapovedal , de sve¬ tni in bres oblazhil v’ mersli vodi morejo ta¬ ko dolgo leshati, de umerjo. Sveti marter- uibi fo vefelo tje fhli v’ frnert: eden drugimu fo ferzhnoft dajali, in vil molili: „0 Gojpod! fhtirdefet naj je tukaj , Jiori dobrotljivo vfe na f premagovavze, de v ji sadobimo nebe¬ li P>ko krono .“ Ufmiljeni Bog je njih profh- e “jo uflifhal, pa drugazhi, ko fo oni miflili. e Oni f 0 bili na hudim mrasu , ker mozhni mer- 'etri in dnevi fo bili takrat; sraven njih i e bila gorka hifha, in foldat per njih, kleri- je bilo sapovedano v’ gorko hifho jemati l| fte, kteri bi, od velikiga mrasa premagani, °;1 vere odltopili. Soldat sraven ftojezh je ' ld 'l zhudno perkasen*: vidil je angelje is ne- '.priti, in terpezhim vojfhakam krono per- " c ^j flehernimu eno: farno enimu nifo kro- 33 * S 5i6 ne dali. Neverni foldat fc nad to perkasnija grosno zhudi in premifhljuje, sakaj enimu ni bila krona dana. Med tem fe ravno tifti vojfhak oglati, in proti v’ toplo hifho rekozh: ,,I3om vbogal zefarja.“ On gre v’ hifho, ker je pa is hudiga mrasa v’ slo gorko hifho pri- fhel, fo ga hude bolezhine umorile. Ta je bil she per vratih nebefhkiga kraljellva, pa savolj fvoje neflanovitnofli v’ terpljenji je hitreji od unih umeri, in je fhel v’ vezhno terpljenje. Njegovi fveti tovarfhi fo bili sa¬ volj tiga slo shaloflni , pa kmalo fo bili obve- feljeni, ker gnada boshja je neverniga folda- ta sraven ftojezhiga fpreobernila. Ta je sa- vpil: ,,Sim kritljan!“ je fvoje oblazhila od febo vergel, in fe njim perdrushil. Tri dni in tri nozhi fo bili na mrasu , kakor pifhe fveti Gre¬ gor Nifen , in v’ bolezhinah umerli: en fam od drusih mozhneji, je bil fhe nekaj shiv. Njegova mati ga je s’ prijasnimi befedami tola- shila 5 on je komej vsdignil merslo roko m materi podal v’ snamenje ferzhne Ijubesni d® nje. Leta mozhna, verna mati vidijozha ne¬ vernike na vose devati trupla fvetih marterm- kov, de bi jih feshgali, fi je s’ vfo možni® persadevala tudi fvojiga fina k’ unim djat't ; rekozh: ,,Ljubi moj otrok! pojdi fvoj tek b' e ' zhno dokonzhat, de s’ fvojimi fvctimi tovar¬ fhi pridefh pred Gofpoda. On je kmalo <>' meri, in s’ drugimi je bil od nevernikov fc»h gan. Njih frezhna fmcrt je bila v’ letu 3 1 9' Nauk. Vfe je Bogu v ’ oblajii. Ti fveti marterniki mnogih krajev, pa sdrusheni mecl feboj s’ shivo vero, fo frezhno umerli is ljubesni do Jesufa. Eden je odfto-. pil od njih ; pa gnada boshja je drusiga per- dobila. Hriftjan je od vere odpadel, never¬ nik fe je fpreobernil, in fe njim perdrushil. Vernik she bliso nebefhkiga kraljeftva ga je sgubil; nevernik delezh od svelizhanja ga je dofegel. Poprejfbne dobre dela, in hude bo- lezhine nifo pravoverniku pomagale, ker ni bil do konza ftanovilen ; neverniku ni fhkodo- vala poprejfhna hudobija , in s’ kratkim ter- pljenjam je svelizhanje dofegel. Saka j tako? bi bil vernik v’ dobrih delih, in v’ bolezhinah bolj vreden boshje pomozhi od uniga never¬ nika polniga hudih del? Sakaj je Bog sapullil boji ga flushabnika, in pomagal fvojimu fo- vrashniku ? Prijatel! varuj fe predersno fo- •dli boshjih fklepov. Modri pravi: „Nobe- ( bn ne samore boshjiga fveta vediti.“ Sirah. 9 i 10. Sveti Pavel fvari preradovedne, re- ^ 07 -b: ,,0 zhlovek! kdo li ti, de fe hozhefh | bogam prepirati.“ Rimi. 9, 20. Premifli, “?) govori fveto pifmo; prerok Malabija pra- ' 1; j,Ni lc bil Esav brat Jakopov? vender ta- 1(0 govori Gofpod: „Jakopa fim ljubil, Esava P* fovrashil.« Malali. 1, 2 — 3 . To je bilo 5i8 — pred vlimi dobrimi, ali hudimi deli. Rimi. 9, 11 — 12. Kaj porezhcfh ? Je kriviza per Bo¬ gu? Tega ne. Rimi. 4 » 21. Bog je Gofpod vliga in vfih, in dela, kar liozhe: on je Gofpod fvojih darov, in nobe- nimu ni nizh dolshan. Modri pravi: ,,Kakor perft v’ rokah lonzbarja, tako je zhlovek v’ oblalli ftvarnika. £< Sirah. 33 , i 3 — 14. To je refnizhno, vender vfe boshje dela fo pravi- zhne: vfe njegove pota fo miloft in praviza, in krivize ne more biti per Bogu. Bog je vfe- lej pravizhen, in vfe pravizhno ravna, ako tudi ne morefh vediti, sakaj on tako dela. Tedaj ponishuj fe pod vligamogozhno roko boshjo, s’ ftraham in s’ trepetanjem flushi Bogu; ne upaj neumno v’ fvojo voljo m inozh : bodi ponishen tudi v’ dobrih delih ; ne fodi boshjih fodeb po fvojim tamnim umu: ni- l n vefeli fe v’ njem s’ trepetanjem/* Pf. 2 , n- , Molitev . O Gofpod! ti fi obdan s’ neisrezheno sd>a- < ftjo, in moj flab um mi saftane pred njo. B e [> ne morem vediti, sakaj enirriu pomagafh 15 grehov, drusiga pufhafh v’ grehih ; pa kd° hm jeft, de bi tebe fodil ? Verujem, de k* 1 ' j vize ni per tebi, ker vfe tvoje poti fo milo in praviza. Vem , de fi me ftvaril bres mcnc> pa ne bofh me svelizhal bres mojiga persadc vanja. Vera , de fam is febe nizh ne sarn ° ■ rem dobriga, vender ti nili kriv mojih £ lC hov; is fvoje mozhi lahko grem od tebe, P' 1 j 521 is fvoje mozhi ne pridem nasaj k’ tebi. §am fe poboljfhati ne samorem, vender fam fim kriv fvoje nepokore. De ne obnemagam v’ premifhljevanji previfokih fkrivnoft, klezhe te ponishno profim : Daj mi fvojo gnado , de k’ tebi nasaj pridem ; ohrani jo v’ meni, de po tvojih sapovedih fkerbno shivim in tebe nikdar ne sapuftim. Sveti marterniki, vojfhaki in prizhevavzi Jesufovi! fproflte mi gorezho ljubesen do Boga, de bom s’ njo premagal vfe hudo, in delal vfe dobro, in pridem v’ vafho drushbo Boga vekomaj hvalil. Amen. XI. dan fufhza. iSveti Eulogi mafhnik, marlernik, in fveta Lukrezja deviza, marterniza. £ <^veti Eulogi je bil rojen na Shpanfkim v’ * c ®u Kordovi. Ob njegovim zhafu fo Turki gospodovali v’ desbeli, fovrashni fo bili kriftja- in fo jih preganjali. Bog je fvojimu sha- oftnimu vernimu ljudftvu dajal svefte flusha- 'dke, med kterimi je bil fveti mafhnik Eu- °S'- Ta je nevtrudno verne uzhil, in jih 'J^mal vfe terpeti sa fveto vero, in na nje- opominjevanje je veliko vernih vidne, in nevidne fovrashnike. kraljem Abderaman je bil fveti h v ° ognjeno Premagovalo lQd turfhkim 522 mafhnik Eulogi v’ jezho vershen , pa Bog ga je refhil v’ prid fvojiga ljudftva. On je ref prav fkerbno uzhil, de bi bili verni rodovit¬ ni dobrih del, ftanovitni oftali v’ njih, in shiv- Ijenje dali sa vero. Tudi je verne velikokrat opominjal: Ne pohujfhajte fe nad frezho na- fhih flepih fovrashnikov , oni fizer gofpoduje- jo, in naf tarejo, pa premiflite de fmo ftvar- jeni ne sa fvet, ampak sa nebefa. On ni le sa verne fkerbel, ampak tudi sa fpreobernje- nje nevernikov, ali flabovernikov, med ktc- rimi je bila rojena Lukrezja. Ona je bila ro¬ jena od bogatih turfhkih ftarifhov v’ medu Kordovi, pa is fofebne milofti boshje je fpos- nala praviga Boga in odrefhenika Jesufa. Nje¬ ni ftarifhi, kader fo to svedili, fo ji bili lik 10 nadleshni, pa ona je perbejshala k’ fvetimu mafhniku Eulogju. Ta je njo poflal k’ fvoji fveti feftri Anuloni, in potlej k’ drugim ver¬ nim , de bi ftarifham perkrita oftala. Stari- fhi nifo jenjali poprafhevati po nji, in ko fo svedili, kje de je, fo fhli bersh k’ oblaftniku pravit, in on je bersh poflal fvoje flushabm- ke po njo. Ti fo ne le fveto Lukrezjo, am¬ pak tudi fvetiga Eulogija v’ tifti hifhi nafhlj> ker jo je ravno takrat uzhil v’ katoljfhki veri> fo oba peljali pred fodnika. Sodnik je ojftro fvaril fvetiga Eulogij®* de tako sapeljuje ljudi. Sveti Eulogi je f°“' niku odgovoril: „Jeft fim mafhnik , flushabm { Jesufov, in fim dolshan kasati pot svelizh® nja vfim ljudem j tudi tebi, ako me hozhcf 1 5^3 ■> poflufhali.“ §odnik mu ni njzh odgovoril, pa je ukasal fhibe pernefti. Sveti Eulogi je oblaltniku rekel: Ne le tepen, tudi umorjen biti fim perpravljen v’ prizhevanji, de Jesuf je Bog, in tvoj Mahomed lashnjiv prerok. So¬ dnik, bleso ni imel oblaki v’ fmert ga obfodi- ti, ga tedaj ukashe gnati k’ vikfkim oblaltni- kam, pred kterimi je ravno to govoril; bersh je bil obfojen in peljan na morifhe. Umeri je leta dan v’ letu 85 9. Potlej je peljana bila pred fodbo tudi fveta Lukrezja, neisrezbeno fo fi persadeli ftarfhi in drugi, vender ni hot- la vere sapufti: sato je bila tudi ona fhtiri dni potlej obfojena in umorjena. Nauk. Is nja shivljenja. Sveti Eulogi je fkulil, kako veliko ferzh- n °H daje vera, nko je siliva. Kriftjan shive Vere Sanizhuje vfe, de Boga sadobi; prema¬ guje vfe fkufhnjave savolj nebefhkiga kralje- ftva ; le ne pohujfha nad hudobnimi, ker ima loed feboj pravizhno fodbo bosbjo. Kar je 'eti Eulogi v’ ferzu veroval, je tudi govoril 'e 1 n 1 nn in nevernim, pred ljudftvam in pred 0 kliniki. Kriftjan moj! imaj terdno in shi- '0 vero, in ta ti bo neisrezheno mozh dajala 1 e fkufhnjave premagovati. Refnizbno je , Jesuf govori; „Vfe je mogozhe timu, kte- 11 'er»jc.“ Marka 9, 22. Premalo pa jc le 424 v' ferzu verovati; morefh imeti shivo, mozh- no, delavno vero, de fo tega, kar verujefh in is vere nafkrivnim dobriga delafh , ne fra- mujefh pred drugimi fposnati in delati, ako je potrebno. Kakfhin kriftjan fi ti, ako fe pred drugimi kriftjani framujefh dobro dela¬ ti ? Vef li ogenj sa fvojo prašno zhaft, in sa- nizhevanje flabih te lahko odvrazhuje od do¬ briga, ti ubrani po sapovedih shiveti? Rav¬ no to je kriviza, in ravno to te obfodi. Bodi mozhen soper hudo, in ferzhen v’ dobrini is shive vere. §veti Janes pravi: „To je prema- ganje, ktero fvet — vfe fkufhnjave — pre¬ maguje, nafha vera.“ I. Jan. 5, 4* Sveti Eulogi je vidil fovrashnike Jesufove vere frezhno gofpodovati v’ desheli, pa on fc ni nad tem nizh pobujfhal; tudi druge verne je uzhil, ne pohujfhati fe nad njih frezho, Tudi to je snaminje shive vere, ker ta uzhi, de tukej ni obljubljena deshela , ampak le pu- : fhava , po kteri hodimo v’ obljubljeno deshe- i lo, v’ nebefa. Vera uzhi, de zhafna frezha i je majhna rezh, in de ta ne bo hudobnim p°' i magala; ampak de jim bo gorje po fmerti. I Zhe fe ti pohujfhafh nad frezho hudobnih) i fi Judam enak, kteri fo flushili Bogu savoljo le- lefniga plazhila : to bi bilo snamnje , de je tvo¬ je kraljeltvo tukaj , in de drusiga ne shelifh; 1 Premifli befede preroka Malahija: ,,Hudobo' pravijo: Prašno je Bogu flushili, kaj fnio p cr dobili, ker fmo po njegovih sapovedih slu' c 3i? Odgovori Gofpod: Kader boni fodil, 0 ie viclili raslozhik med pravizhnim in nepra- vizhnim.“ Mat. 3 , i 4 > 17 — x 0 . §veta Lukrezja je bila frezhna, ker je fveliga uzhenika Eulogija imela, in njemu po¬ korna bila. Ona je bila v’ neumni veri roje¬ na, pa je ferzhno premagala lirah pred fta- rifhi, in je bila Ilanovitna do fmerti. Pofne¬ maj jo, ljubi moj kriftjan! poflufhaj s’ do¬ brim ferzam uzhenike katoljfhke zerkve, in bodi jim rad pokoren. ]N T imafh na fvetu sve- ftejfhih prijatlov, ker te odkrito uzhe, te 1 ju- besnivo odvrazhujejo od hudiga, in li slo per- sadevajo sa tvojo vezhno frezho. Pofnemaj tveto Lukrezjo, in tudi perve verne, kterim je fveti Pavel hvaleshno pifal: ,,IS T ifte me sa- nizbevali, ampak prejeli Ile me, ko angelja, bo Kriflufa.“ Gal. 4 , i 4 * Sveta Lukrezja je bila raji pokorna Je- s »fu ko ftarifham, de bi svelizhanje dofegla. Ona je refnizhno ljubila, fpofhtovala in vbo- g»la fvoje ftarifhe, pa nikdar zhes sapovedi. Ona je bila grosno shalollna , ker jih ni fmc- la vbogati, vender je hotla Bogu svefta oita- *'■ Ti ravno tako delaj; vbogaj rad, pa nik- dnr zhes sapovedi; ne pofnemaj nobeniga v’ budim, in premifli, de Bog bo tebe in vfaziga peavizhno Podil. Premifli, kaj pravi Kri- ^'f: „Kdor ljubi ozheta ali mater bolj ko tricne , ni mene vreden .“ Mat. 16, 37. Sveta Lukrezja je fkrivaj fhla is hifhe | v °jih nevernih ftarifhev, in perbeshala k’ ' c,1 mu Eulogju, ker fe je bala od njih nad- 526 Jeshnofti in ftrahovanja premagana biti. Ona je iizer slo ljubila fvoje ftarifhe, vender veli- ko bolj je ljubila Boga in fvojo dufho. Ljubi moj ! zhe ne beshish pred sapeljivimi ljudmi, ali zhe od febe ne denefh sapeljiviga zhlovc- ha, li Bogu nepokoren, 1 ju bi f li fvojo nefre- zho, in li fovrashnik fvoje dufhe. Ne rezi: Bom obilnifhi molil ; fe bom fkerbnifhi varo¬ val, de ne grefhim. Slabo upanje je to, in ne bofh v’ radovitnih fkufhnjavah Bogu svcft oftal, ako pred nevarno perloshnolijo ne be- shifh. Ljubesen do greha te vjetiga dersbi, ta ti ubrani perloshnofti opuftiti , in ta te uzhi veliko sgovorov, de bi ne ftoril, kar ti Bog sapove. Ti li flabe natore, in fhe hnjfhi fi oflabljen od radovoljnih grehov, tedaj bofh ponavljal fvoje padze, ako fe nozhefh hudih perloshnoft varovati. Pozhutno vefelje, do- bizhik, ali kar fi bodi, kaj ti bo pomagalo po fmerli ? Vbogaj tedaj, in de rad vbogafh, velikokrat premifhljuj befede svelizharja J e ' sufa : „Kaj pomaga zhloveku, ako vef b' ef dobi, vfe dobrote vsiliva , fvojo dufho pa P°' gubi? Mat. j6, 26. M o l i t e v. Blagor meni, ako bi bil tako fkerben fvoje svelizhanje, ko fta bila fveli Eulogi in fveta Lukrezja. Ref nilta samogla vezhi lj" besni fkasati do Boga in do fvoje dufhe, hcf fta sanizhevala fvoje premoshenje in b°l c — 5*7 — slavljenje. Kdor raji da vfe, in terpi vfe, l pa bersh je ljuddvo grosno shalodno k’ p a P e ,‘ shu perTblo in mu reklo: Sveti ozhe, Trno shalodni, ker fi dovolil Gregorju iti.“ proThnje vfiga meda, ga je nasaj pokli*®/ Sveti Gregor je fizer is pokorThine nasaj P" Thel, pa je smiraj to sheljo ohranil v’ ferzu t de bi ob perloshnim zhaTu nevernim Ang lc sam pomagal praviga Boga Tposnati. , Sveti Gregor je Thel sopet v’ Tvoj klo ter, pa ni bil dolgo v’ njem pufhen , kei P 9 pesh Pelagi II. ga je poflal savolj fof c n j P P n g j’ n v< oj G sl bi )0 opravkov v’ Konflantinopel k’ zefarju Tiberju, pod kteriga oblatijo je takrat Rim bil. On je vbogal, je vsel s’ feboj nektere brunine mini- he, in s’njimi je shivel, ko bi bil v’k!ofhtru: sraven narozhenih opravkov je on v’ Kon- ftantinoplu tudi dolli drusiga dobriga delal. Kadar je bil nasaj prifhel v’ Rim je fhel so- pet v’ fvoj klofhter; pa ni mogel biti dolgo v’ ljubim pozhitku. Papesh Pelagi je v’ mef- &u profenzu 590 sa kugo umeri, in on je bil svoljen sa papesha, branil fe je s’ vfo mozhjo, pa fe ni mogel ubraniti, ker vfa duhovfhina, 'fo verno Jjudftvo in tudi zefar Maurizi fo ga permorali fe podvrezhi. Kuga je zhedalje huji ljudi morila in jih je neisrezheno dolli pomorila. On je fkerbno opominjal ljudi k’ pokori. V’ eni pridigi je rekel: Bojimo fe [hibe boshje , ktere nifmo ho tli prej s ’ ref ni- z bno pokoro odverniti. V^fi fmo v ’ Jtrahu P°d mezham boshjiga mofMoranja, fmert Prekih bolesen , in preden fe fpokor iti sa- m ° re , grefhnili umerje. Obshalnjmo fvoje £ re/,e > ne obupajmo , ker Bog naf opominja 5 fhibo , de bi sgrevanim grefhnikam persa- ne fel. Potlej je sapovedal tri prozefije sa od- 'oinjenje fhibe boshje, in per prozefii jih je 0| emdefet umerlo. q fo bili slo vefeli povikfhanja fvetiga j re gorja, on fam je bil shalollen, je smiraj biV'^’ ^ er i e bal, sav0, i prevelikih fker- : vo ) e velike flushbe, febe posabiti in fvo- ' ofho v’ nemar pufhati. Sbeshati je hotel, 34 55o ali po vfim meSu fo bili varhi podavljeni mu ubranili. Kader vidi, de mu ni rnozh uke- skati , fe je s’ nekim k n p z a m sadopil, kleri j,e dal kofh naredili, in v’kolku ga je is me¬ da fkrivaj fpravil, de je potlej v’ bodo sbeshal in fe ikri!. Rimljani, vii shalodni, fo tri dni molili , -fe podili in Boga profili jim dali svetli- ti , kje de je Gregor. Kakor so svedili . kje de je, fo fhli bersh po njega, in ker je is tega fposnal , de je to volja bosbja , je fbel nasaj v’ Rim, kjer fo ga vii s’ neisrezhenim vefeljera fprejeli. Po tim fe je da! shegnali. Vil verni* fo fe vefelili savo.lj tiga frezkni- ga svoljenja, le on je shaloval , kakor fam pifhe. Tako je pifal zefarjevi feftri Teokofti: Vej' sriotr anji mir jim sgnbil , kakor jim sil¬ na/ povikfhan, tako jim o’ ferzn padel. Dru- siga nijim skelel , ko lozhiti fe od vfg a P°’ fvetniga, de bi le nebejhke dobrote prenufhlp val. Slie Jim bil tako freihen. de skelel 111 ' jim nizli na Jvelu, in tudi bal fe ga mkh pa nagli vihar (svoljenje sa papeška) me J e v ji ga smotil in prejtrafhil. dudi zejar l e mo/e svol/en/e poterdil, pa vredniga me ven der ni mogel ftoriti , in tudi takih lajtnoj ne dali , ki mi jih je treba. V’ lidu do JN al J pifhe: Tako me ferze boli, de komaj g° :0 rim. VJe me shalojiniga Jiori, m sa J’ 111 fe drugi vejele, /eji s kakijem. ■— P rojim le ' moli sa-me. Ali ravno sato , ker fe je trefel p 01 ^ * e sbo poglavarflva katoljfhke zerkve, je fherb' 55i nifhi fpolnoval fvoje dolshnofti : de bi somogel obftnli na fodni dan. Befedo boshjo je osna- novai ognieno , in to mu je bila pena dolsh- noft. Petje per flushbi bosliji je popravil , in perporozhal, de bi verni s’ lepimi, hvalnimi pefmami Boga feržhno hvalili. Pofebno fkerb je imel do ubosih , v’ sazhetku mefza jim je delil shito, mefo, vino, fozhivje i. t. d. Vlaki dan je imel per miši dvanajft uboshzov. Pa ni flterbel le sa uboge v’ Biinu , ampak tudi sa druge. Skerbel je sa lepoto zerkva, de fe je flushba boshja fpodobnifhi v’ njih oprav¬ ljala. Ponishen je bil tako, de fe je vedno le med sadnje fhtel, perpravljen je bi vfaziga poflufhati, ki bi ga bil kaj pofvaril, in fam je rekel, de ti fo njegovi refnizhni prijatli , fi mu grehe ali pregrefbke povedo, de pot¬ lej ve fvojo dufbo bolj ozhiftiti. V’ njegovi ^'ihi ni bilo nobeniga pofvetniga vefelja , ker- Ihanfka brumnoft fe je per vfih vidila. To- 'arfhi njegovi fo bili uzheni, brumni duhov- 111 ^ minihi , in njegovi flushabniki fo tako i'eto sbiveli, ko pervi kriftjani. Kriftjani od vfih krajov fo ga v’ dufbnih Potrebah sa fvet vprafhali, in ga prejeli. Med j.‘ r ugitni kriftjani ga je Gregorja, imenitna go- l la i sa fvet vprafhala. Savolj fvojih grehov, 1 ‘ e l 1 ' 1 je Bog odpuftil ali pa ne, je bila smi- ne pokojniga fei -za , defiravno fe jih je prav 1 ufto fpovedala. Fifala mu je, in vfe odkri- 34 * — 532 toferzhno povedala, kako de fe ji godi, in pravi: „Tako dolgo ne bom mirniga ferza, dokler mi ne bofh povedal, de is boshjiga ras- odenja vefh, de mi je Bog grehe odpuftil." §veti Gregor, mosh po volji boshji, ji odpi- fhe: „77 hozhefh kaj iaziga od mene svediti, kar je teshko in kres vjiga prida; teshko ker ni jim vreden , de bi mi Bog kaj iaziga rasodel; bres prida, ker ne Jmefh zel zhaj fvojiga slavljenja savolj Jiorjenih grehov mirna bili, ampak do sadnjiga sdihl/eja jih obshalovati in objokovati. t Sveti Pavel je bil v ’ tretje nebefa samaknjen, vender j je bal , de bi pogubljen ne bil. Gotovoft J e mali lenobe. Veliko rezhi je poravnal v’ katoljfhki zer- kvi; fkerbel je , de bi verni blishni in daljni p 8 vlih sapovedih poboshno shiveli. Veliko k' pih bukev je fpisal sa poduzhenje, (salo g a katoljfhka zerkev ozhaka zerkve imenuje) d 0 " liravno je bil smiraj bolehen in v’ velikih fkef beh. Smiraj mu je bilo per ferzu Ipreob® 1 ' njenje nevednih Anglesov. Poflal je k’ nj> n ' fvetiga Avgufhtina, uzheniga miniha , in drjj" ge, ki fo jim osnanovali vero Jesufovo, in J' veliko fpreobernili. Trinajft let, fheft zov in defet dni je nolil teshko butaro p°S varftva katoljfhke zerkve, in je fveto umeri * letu 604. 535 Nauk« Ponishno/i v vifohoJii. — S' pokoro odver- niii boshjo jeso. Sveti Gregor je bil ufmiljeniga ferza do ubosih, vedno jim je pomagal, in jim tudi v’ daljne desbele pofhiljal pomozh. Vlaki dan je dvanajft ubosih per fvoji miši imel, ltakor bi bili njegovi bratje. Ubog, navajen berazhiti, je fizer potreben, pa potrebnifhi je framoshljivi ubog, sato je fveti Gregor fo- febno fkerbel sa framoshljive uboge svediti , ln jim pomagati. Len in framoshljiv be- ra?,h je fhtrafinge, ne pa ufmiljenja vreden, ker Bog je vfakimu zhloveku sapovedal le preshiveti s’ delam. Ubogi, ki li shivesha ne w°re s’ delam saflusbiti, je ufmiljenja in po- Nozhi potreben in vreden, in vfaki mu je dolshen po fvoji mozhi pomagati. Modri pra- V1: „Sin ! ne odtegni daru potrebnimu, in 116 odverni fvojih ozbi od ubosiga.“ Sirah 4» '■ „Do ubosih terdoferzhni bogatini ne pri- dejo v ’ nebefhko kraljeftvo. <£ Mat. 2 5. ,,Kdor pomaga ubogim is ferza rad po fvoji mozhi ' avo 'j Boga, bres nevolje, bres mermranja , r e s ozhitanja, bo veliko ufmiljenje prejel od *V“ Tob. 4, 10 . .. § v eti Gregor fe je s’ vfo mozhjo branil 1 °kofti , zhafti in oblafli; in le permoran je kldn n ® B-etiga Petra. On je skelel v’ u dru shiveli in umreti: ne de bi bil v 1 le- 534 nobi, btero je smiraj fovrashil, temuzh de ki varniffai shivel, in Bogu bres druge smote lin- shil. 4 fe je bilo vefelo njegoviga po v i bfha- njn , on fam je bil sbaloften , in je bil v’ Iker- bi vef zhaf fvojiga shivljenja : pa ravno salo je smirej nevtrudno delal. Prav lo je snanv nje refnizhno ponishne in bogabojezhe dufhe, Kdor fe flepo saveshe, ali bres premikih na-fe vsame velike dolshnodi, bo teshko shi¬ vel po volji boshji. Veliko je vrednih vifoke flushbe le v’ fvojih ozheh , ker jih napuh a- peljuje, de fe ne fposnajo. Kdor prav fposna fvojo flaboft, in prernifli dolshnodi vifosi- ga (lanu, fe le permoran , in v’ velikim Ura- bu teshki butari podvershe, ker je ponishen. Ponishnoft ne fposna fvoje vrednodi ali boj 1 ’ ga safiushenja ravno sato, ker je ponisiinoS. Bodi ponishen, in ne bofh v’ fvojih miflih p rC ' vezh pravizhen. Prid. 7, 17. Zhe fi v’ fvojih miflih pravizhen, to je, zhe febi prevezi' upafh, bofh hitro padel. Bodi raji v’ pok (,r ' fhini, ko v’ ohladi, ker bofh varnifhi ko?’ 1 flushil. Pofnemaj Jesufa, kteri je d j a 1 : fini prifhel, de hi meni drugi flregli , a nl !';' de bi jed drugim dregel.“ Marka 10, 45 - 'j' fi po tla. vije n obladnik, ne posabi. de d vek: bodi v’ ponishnim drahu. Tvoja nar ' c zhi fkerb naj bo po sapovedih sbiveti, > n l ^ |U ge dershali pod pokorfhino sapoved. bi® ’ ampak sapovedi naj s’ teboj gofpodujejo. di pravizhno ufmiljen , in ufmilieno pra' iz s’ vfuni , ker tudi ti bofh fheJ pred fodbo. 535 li flu- hi' jil> ezk cor- j oju ■ ,Ni- p«k A k° li lo¬ ve j Ira- ■ lii I Bo¬ ben! N« posabi nikoli , kar moder govori v' Gofpodo- viin imenu: ..Vi vikfhi semlje! poflufhajte: Oblati je vam dana od Gofpoda ; in on bo va- fhe dela isprafheval, in val bo ojftrejfhi od majnih fodil. Bog ne bo na nikomur obra- sa gledal, tudi fe ne bo nikogar vifokofti bal; ker on je majhnima in veliziera vllvaril.“ Modr. 6 ) 2 , 8 . Sveti Gj-egor je ob zhafu kuge osnano- val pokoro , ker le s’ pokoro fe Bog da polo- lashiti, Bog fhtrafuje savolj grehov ; on ne fhtrafuje , de bi mi terpeli , ampak de bi fe fpreobernili. Bog ni vefel nafhiga terpljenja, lemuzh naf ima v’ terpijenji , de bi mi fposna- li. koliko hudobno je njega sapuftiti. Mi fino tukaj od Gofpoda pokorjeni , de ne bomo po fmerti pogubljeni. §veti Pavel je midil po Hugo , salo je pifal : ,,Sdaj fe vefelim , ne sato, tar Ge shaloflni bili /noji"a bodtzhiga /var¬ jenja, lemuzh, ker tl e shalotlni podali k’ po- kori.u ]i t j{ or< ^ Bog ne uflifhi nafhiga v P*tja, aho vpijemo le savolj nadlog, ampak zkt> grehe obshalujemo in opullimo. Se ne knerno zbuditi, ako Bog naf fhtrafuje; ampak 7 'Uudimo fe , de riifrno konzbani in pogublje- n ’ • sakaj, kdo njega ifhe , in kdo njemu flii- Morebiti fmo flabeji od unih , ktere je j ""' 1 morila ob zhafu fvetiga Gregorja , ven- ler ft°g naf fhe terpi. Itako dolgo? Ne ve- 0 ’ in sato odvernimo fhibo hoshjo s’ pravo l"'koro , de ne bo fmert prehitela nafhe po- (uro - Delajmo vreden fad pokore , ker fe- 536 hira jc she nallavljena. Vfako drevo, Ittero ne rodi dobriga fadu, bo isfekano in v’ ogenj versheno. Luk. 3, 8 — g. Molitev. Ozhe nebefhki! jeli fim delezh od duha ivojiga sveftiga flusbabnika fvetiga Gregorja. On , kolikor je samogel, fi je persadeval maj' hen biti pred feboj , in pred drugimi le per- moran je vifoko flopil , jeli pa fim vifokih mi- fel in shelja, akoravno bres saflushenja. Moj grefhni napuh je meni grosno fhkodljiv, ker is njega febe povikfhujem, blishniga sanizhu- jem, fim terd do ubosih, nerad ubogam, ter- do gofpodujem, fim nepoterpeshljiv v’ nadlo¬ gah , fim v’ dobrotah rasujsdan. Vidim, de ta ni prava pot, poboljfhati fe hozhem, p°' magaj meni, o dobrotljivi Gofpod, po boji veliki milofti. O fveti Gregor! pervi namcft- nik Jesufov na semlji, fprofi mi od Boga du¬ ha brumnofti , modrolli , ponishnofti, de fp°* snam in delam, kar mi samore vezhno frezho saflushiti. Amen. / — 53 ' XIII. dan fufhza. t Ss. Ziril in Metodi, fkkofa. i ,Sveti Ziril (Kiril) in Metodi fta bila brata , . pa mozhneji sdrushena s’ gorezho, zhifto lju- besnijo, ko s’ saveso kervi. She mlada fta fe odpovedala pofvetnim dobrotam, in fkerbno flushila Bogu. Ona bi bila lahko frezhna in j flovezha na fvetu , pa fta fi raji drage saloge r perpravljala sa nebefa. Ta dva brata fta bila vfa gorezha do Boga: sato fta bila tudi gore- dia sa svelizhanje blishniga. V’ fredi deve- bg« ftoletja po Kriftufovim rojftvu je bilo ve¬ liko Slovenzov k’ pravi veri fpreobernjenih, °li pravih uzhenikov jim je manjkalo, nobe- i nih flovenfkih bukev fhe ni bilo, in nihzhe Ike ni snal flovenfkih befedi pifati; satorej fo poflali Slovenzi v’ Zarigrad ali Konftantinopel • do gerfhkiga zefarja Mihaela III. in ga profi- ' 1'> de bi jim umnih in dobrih uzhenikov po- ^1*1" Na to jim pofhlje Zirila in Metoda. Is pokorfhine in prave ljubesni do Boga in blish- n i’g» fta sapuftila fvoj dom in fvojiga ozheta, P° imenu Leona v’ Tefaloniki, in fta perfhla kah° r ( p va an g e ] a v ’ na fhe flovenfke dcshe- 0 boshje nauke osnanoval. Kmalo fta snajd- 1 ^ grefhkim zherkam toliko novih zherk, 0 'kor jil) j c sa flovenfke befede, de fe prav l'° govorjenji pifati samorejo, potrebno , in 538 fta poflovenila fveto pifmo, mafhne in druge molitevfke bukve. Ker fta imela gorezhtniH apofteljnov, fta bila od Rimfkiga papesha po- davljena nameftnika apofteljnov. Kralji, ob- laftniki in podloshni, tudi neverni fo jih ra¬ di poflufhali, in fe fpreobrazhali, ker fo vi- dili nad njima refnizhno briimnoft in gorezho fkerb vfe svelizhati. Ta dva fveta uzhenika fta mogla veliko nadlog in sopernofti prekati) vender do fmerti nifta jcnjala ferzhno uzhiti, in ljudi fpreobrazhati. Nauk. Od zhijte, Jianoviine in shive vere . §veli Zi ril in Metodi brata fta Sloveti- zam , nafhiin prednikam, osnanovala vero v praviga Boga in v’Jesufa , vfih odrefhenika , d e bi oni s’ shivo vero in s’ fvetim shivljenjcnj Bogu flushili. Ona fizer nifta is fvoje niozlu nevernikov fpreobrazhala , vender fta fi persadevala, in boshja mozh je bila nad n) 1 ' ma, kakor je Jesuf dobrotljivo obljubil- H va " la bodi ljubesnjivimu in vfigamdgozbnimu ^ e ' sufu . kteri je napolnil fveiiga Zirila in Md° da s’ fvojim Duham , in po njima dal §lovenzam velik dar fveto vero prav fposnat 1. Ref, velik dar je fveta vera, ker zhlovek l>> eS lije je vef neumen in hudoben. Vera v’ P |A viga Boga je korenina vliga dobriga, ko k — 53g — po befedah fvetiga Pavla bres vere nemogozhe Bogu dopafli. Hebr. n, 6. Vera more biti zhifta in Itanovitna. Ni ti perpufheno , ne vezh, ne manj verovati, ampak le kor je Bog rasodel. Ako odvsamefh veri, ali ji kaj perftavifh, ni zhifle vere v’ te¬ ki, krivoverniki tako delajo. Ponishno po- flufhaj katoljfhko zerkev, ktera vfe rasodete refnize uzhi. Ne modruj po fvoji pameti , in ne poflufhaj flabih, kterih edina uzhenoft je rasujsdano ferze. To ti sapove fve ti Pavel rckozh : ,,Bodi sdrav v’ veri , ne poflufhaj napzhniga govorjenja .“ Tit. 1, i 3 —• Bo¬ di flanoviien v’ veri, ktera je poterjeria s’ zhu- deshi in s’ kervjo veliko fiushaboikov Jesu- fovih. gbe enkrat ti povem : ne modruj v’ veri, ne poflufhaj hudobnih; sakaj sdaj je refnizhno, kar ie fveti Pavel sdavnaj pravil: »Veliko je nepokornih in sapeljivzov : te vftav- lj a j s’ ferzhnim fvarjenjam.“ Tit. i, 10 — Ji. Vera more biti shiva ali delavna. Vera kres dobrih del je ne le mertva , ampak tu¬ di fhkodljiva , ker saflushi hujfhi obfojenje. \* r ® te ne ho svelizhala, ako ne shivifh po n ii; le vera, ktera is ljubesni dela, ti saflushi n ebefhko kraljeftvo. Zhe verujefh vfe raso- dele refnize, pa shivifh flabo , verujozh ne k«lh svelizhan. Sveti Jakop pravi: ,,Tudi hu- «h/.li veruje in trepezhe.“ Jak. 2, 19. Od '‘kih nerodovitnih kriftjanov pravi fveti Pa- V' 1 ; »'Eni govore, de fposnajo Boga, pa s’ e 1 8 a tajc, ker fo nagnjufeni, in k’ dobrim 54o delam neperpravni. a Tit. i, 16 . Sopet pri- zhuje fveti Jakop rekozh: Kaj vam bo poma¬ galo bratje, zhe vero imate, dobrih del pa nimate ?“ 2 , i4* Premifli tedaj fvoje dela, zhe shivish po veri ali ne ? Ravno to ti sapove fveti Pavel rekozh: ,,Skufhaj fe, zhe fi v’ veri.“ II. Kor. i3, 5. Vera, ako je shiva, fe rasodeva v’ vfih rezheh. De vbogafh fvetiga Pavla, in fe 1 ku fhafh, zhe fi v’shivi veri, premifli fvoje shiv- ljenje. Zhe fi shive vere, imafh Boga vedno v’ Tvojim ferzu, in njegov Arah te fpremlja povfod; nikdar ne posabifh, de Bog te vidi, in fi persadevafh pravizhno shiveli pred nje¬ govim vfiga-vidnim ozhefam. Zhe fi shive ve¬ re , zhaftifh vfe, kar je boshjiga; fi lazhen boshje befede, jo fkerbno poflufhafh , ona ti prefune ferze , rasfvetli, ogreje in rodo- vitniga dela, per fveti mafhi in per vfih be¬ tih fkrivnoflih fe snajdefh ne le fpodobno, am¬ pak tudi bogabojezhe; fvete sakramente ne- isrezheno fpofhtujefh, in fe slo fkerbno pev- pravljafh jih vredno prejemati. Zhe fi shive vere, miflifh in fodifh vfe po nji; flabolhi pogrefhke, grehe, dobre dela, frezho, ne- frezho in vfe prezenujefh po veri, ker ona ti daje pravi sapopadik od vfiga. Zhe fi sh'' e vere, fi v’ nadlogah poterpeshljiv, ker ter- dno verujefh v’ vezhno shivljenje, fi v’ Um fhnjavah ftanoviten Bogu, ker od njega upa* plazhilo fvoje svoftobe, fc ne dafh smoliti a 1 pohujfhati ne od veliko grcfhnikov, ne od imenitniga grefhnika, ker vera te uzhi, de Bog bo tebe, majhne in velike fodil po sapo- vedih; raji vfe terpifh, ko Boga rasshaliti, ker terdno verujefh, de nar huji nefrezha je Boga sapuftiti. Zhe imafh shivo vero, je ona tvoja pomozh , tvoja bramba, tvoja fvetloba , tvoje shivljenje. Ref je tedaj, kar pifhe fveti Pavel: ,,Pravizhen is vere shivi . 44 Heb. 10, 38 . Te sopetprofim, premifli, zhe li v’ shi- vi veri, ne sapeljuj fe. De v’ Boga verujefh je dolshnoft in potreba, pa kako shivifh? Zhe nili hvaleshen sa prejeto fveto vero; zbe ti ni mar sa boshjo befedo; zhe fvete sakramente rnerslo in le permoran prejemafh; zhe le pofvetno ljubifh; zhe shivifh po poshelenji ln po fpazhenih navadah fveta: nimafh shive ve re, ampak mertvo, in hujfhi obfojenje te fchaka. Refnizo govori fveti Pavel: „Boljfhi ki ti bilo poti pravize ne posnati . 44 II. 2, 21. Molitev. O Jesuf! ti fonze pravize, fi fvetloba ^°je dufhe in vliga fveta, ti fi meni in dru- gim gnado prave vere dal: tvoji fveti apoftelj- fo neisrezheno fkerbeli in terpeli sa fpreo- p>’njenje nevernikov, drugi tvoji flushabni- in ta dva fveta Ziril in Metodi, uzhenika Sjovenzov, ft a fi ravno tako veliko persadeva- •' ’ pa sanizhujem velik dar fvete vere, 8 « nepridniga delam s’ flabim shivljenjam. 54 2 VTe moje mifli, befede in dela bi mogle biti po prejeti fveli veri, pa firn poln fpazhnoili in smot, ber je vera mertva v’ meni, l°i i re- i zhni. Vil barfhi morejo nzhiti fvoje otrol in jih pufhajo shiveti po posheljenji. ** - 35 5 46 Modri ftarfhi fkerbe sa telo, pa veliko Lolj sa dufho fvojih otrok , nikoli ne delajo ras- lozhka med otrozi is flabofti, ampak vfe lju¬ bijo , in sa vfe fkerbe pravizhno. Raslozhik med otrozi je potreben , kakor fo umni ali nevedni, mozhni ali flabi, bojezhi ali pic- dersni, nedolshni ali hudobni, de ftarfhi u- zhe , fvare , ftrahujejo mehko ali ojftro , p ra- vizhno in permerjeno fvoje otroke. To je ref- nizhno, pa ta raslozhik more biti is modrc ljubesni , ne pa is flepiga nagnjenja. Otrok lepiga oblizhja ali perlisnjenih befedi ie lju¬ bljen, sagovarjan in hvaljen tudi v’ fvojih fh- boftih, drugi manj prijetni fo vedno ftraho- -- vani. To ni pravizhno, in ta krivizhna lju- besen je veliko hudiga pernefla , rodi sanizhc- vanje, nevofhljivoft, prepir in napravi fl* r | fham grenke folse, kakor fe je godilo fvel* Matildi, in prej patriarhu Jakopu. Dva finova fvete Matilde fta s’ njo neu- fmiljeno delala, pa potlej fta popravila nji ftorjeno krivizo. Ona fta veliko ljudi pohu|- fhala s’ fvojo gerdo nehvaleshnoftjo , potlej Ih fe vprizho veliko ljudi pred njo ponishoh- Otrozi ne bodite nikdar nehvaleshni fvo) 1 ’" ftarfham, nikoli jih ne shalite krivizhno, ravno oni imajo kako flaboft. Sajnfano je ' fvetim more hiteti popraviti to, de ga boshja k' cle ' ne konzha. fpofhtuje Mojs. 27 u: ,,Preklet bodi otrok! kteri fvojiga ozheta in fvoje matere.‘‘ i 6. Kdor je fvoie ftarfhe rassha' — 547 — §veta Matilda je bila vfirn vdovam isgled brumnofti. Vdove, ako fo prave vdove, fo fpofhtovanja in pomozhi vredne. Prave vdo¬ ve fo te , Ictere ljubijo fvojiga ranziga mosha smiraj, in sa njegovo dufho molijo; ktere mo- zhno fkerbe sa fvoje otroke, de bi v’ brum- nodi shiveli; ktere fo v’ molitvi, in v’ dobrim flanovitne; ktere fe nofijo in sadersbe poni* slino , varno, framoshljivo , odlozhene od fve- ta; ktere upajo v’ Boga in fkerbe le njemu dopafti. Vfe nifo prave vdove, ker shive bres vfiga ftrahu ; fo nizhemerne in prasne dobrih del ; fo preradovedne nepotrebnih no- viz, fe vefele, de fo jarm fvojiga mosha od febe fpravile, ker bres pokorfhine shele shi* veti flabo; savershejo fvoje perve otroke is neumne ljubesni do drusiga mosha; fo rade Hvaljene, ljubljene od fveta , ali fo vifoke no- fhe, rade v’ pojedinah, v’ drushbi, v’ flabih perloshnoftih. §veli Pavel od dobrih in fla- bih vdov pifhe fvojimu ljubimu Timoteju, in njegove befede naj dobro premifhljujejo te, •'a ktere fo pifane, de po fvojim banu shive. tako pifhe: ,,Spofhtuj vdove, ktere fo r ef vdove. Vdova naj upa v’ Boga, in naj Ho flanovitna v’ molitvah. Vdova, ktera v’ fladnoftih shivi, je siliva meriva. Sapoveduj, 'j e naj bodo framoshljive in fkerbne sa fvo- ) e - Vdova naj shivi, de ima prizhevanje do- brih del, de je otroke ( poboshno ) sredila, "bshnimu pomagala., in v’ drusih dobrih de- ‘b flanovitna bila. Mlade vdove sversi, ako 35 * 548 poflopajo, hodijo po hifhab, fo lene in jesi- zime, preradovedne in govore, kar fe ne fpo- dobi.“ I. Tim. 5, 3— i3. Molitev. O Bog! veliho lepih nauhov najdem nad tvojo fveto flushabnizo Matildo. Ona je bila v’ vifokim (lanu rojena, od Boga je bila pot¬ lej vifhej povsdignjena, vender je bila zhe dalje brumnifhi in ponishnifhi. Ona bi bila lahko vfe dobrote vshivala, ktere fvet samore dati , vender je rada v’ pokorjenji shivela. To me uzhi in fvari. Jefl; fim poln dofhnih in telefnih potreb, vender vifokiga duha; fe ne¬ rad ponisham , in nikdar nozhem fvoje velike revfhine fposnati, fim poln grehov, vender m duha pokore v’ meni. O Gofpod! ponisha) mojo prevsetno dufho s’ pravim fposnanjetn moje flabofti, nevrednolti in hudobije. Da) mi duha pokorjenja, de odmerjem vfim gi' e ' bani, Odpufti mi vfe hudobije, in ponovi me po fvoji fvetofti. O fveta Matilda ! profi sa Ilie revniga grefhnika, de bi samogel s’ pomozhjo gnade po tebi shiveti , ker tako bom tudi p° Kriftufu shivel, in bom prifhel v’ boshje kr«' ljeftvo. Amen. 449 XV. dan fufhza. Sveti ,Seren, marternik. ‘Sveti Seren je bil dober in bogabojezh kri- Itjan v’ meftu Sirmiumu na Ogerfkim. On je Lil vertnar, v’ pokori je shivel, in svefto flu- shil Bogu. Ob zhafu hudiga preganjanja, ki fe je bilo vsdignilo ob zhafu neverniga ze- farja Dioklezijana , fe je fkril , pa sopet pri- fhel k’ fvojimu navadnimu delu. En dan je lih opoldne prifhla na vert ena vifoka gofpa. Sveti Seren je vidil nad njo snamenje rasujs- dane dufhe , in sato ji je ferzhno rekel: ,,Vi¬ foka gofpa! sakaj sdaj opoldne pridete na moj vert? vi morete kake nepofhtene mifli ime¬ li) pojdite domu, in ne posabite potrebne framoshljivofti. Ta gofpa je bila sbena ime- fiitniga zefarjeviga flushabnika. Ona bersh. pifhe fvojimu moshu, in ga profi ojftro fe n iofhtovati nad Serenam , ki jo je sanizhe- 'al. Mosh nje fe je pertoshil per zefarji, in ^efar je bersh pifal meftnimu oblaftniku, de na i §erena hudo fhtrafa. Mosh fam nefe to piftno deshelnimu oblallniku. Oblaftnik ga T prafha: „Kdo je tifti zhlovek , kteri fe je pre- e rsnil tvojo gofpo sanizhevati ?“ Gofpod od- govori ; „E n ver tnar je, en revefh, Seren fe penuje.« Oblaftnik ga bersh ukashe pred 0 ta perpeljati, in ga vprafha: „Sakaj li sa- 55 o nizheval gofpo letiga zefarjeviga flushabnika ? 11 1 Seren odgovori: ,,Ne pomnim de bi bil to l boril.“ Pazh, mu rezhe oblaftnik, ta in ta s dan. Seren fe bersh domifli, in odkrito po- I ve, kaj in saka j de jo je fvaril. Toshnik ta- i krat poln framote odftopi, ker fposna hudo¬ bijo fvoje shene, pa oblaftnik ni ispuliil Se- v rena, ampak ga vprafha: ,,Kakfhne vere fi ti ?“ On odgovori: ,,Kriftjanfke vere fnnd Oblaftnik ga vprafha: ,,Kje ii bil fkrit, kadar fmo vfe kriftjane preifkali?^ Seren mu odgo¬ vori : ,,Bog me je obvaroval.“ Oblaftnik ga bersh ukashe umoriti, in je bil umorjen dva in dvajfeti dan fvezhena v’ letu 307. Nauk. Od hudobe fmertniga greha. Neverni oblaftnik je menil , de fo vli I David prizhuje : ,,Bog fovrasbi vfe, kte 55 a ri hudobijo delajo.“ Pf. 5 , 7. Bolh fposnal na fodni dan, kako velika nefrezha je bres gnode boshje biti: kako velika frezha prijatel biti nebefhkiga kralja. Bofh na defni ali na levi; bofh poshegnan ali preklet; bofh sveli- zban ali pogubljen, kakor bofh ali v’ gnadi, ali bres gnade boshje. Premifli dobro, kar pravi prerok Jeremija: „Tvoja hudobija te bo toshila. Vidi in vedi, kako hudo je te¬ bi, ker fi sapuflil Gofpoda fvojiga Boga.“ Jer. 2, 19. Smertni greh sanizhuje, in tepta Jesu- fovo fveto kri. Premifli neisrezhene bolezni¬ ne Jesufove; glej njegove fvete rane in fveto kri; vfe to sanizhujefh in savershefh , ako en famkrat fmertno grefhifh. Jesuf je umeri sa- volj greha, in ti ga vnovizh krishafh v’ b'°' jim ferzu s’ fmertnim greham! On je umeri savolj greha, de bi ti hudobo greha fposnal in fe ga varoval: ti pa fe perdrushifh hudo¬ bnim Judam, ga sanizhujefh, in teptafh nje¬ govo fveto kri? On je umeri, de bi ti vezhno shivljenje dofegel: ti shivifh, de grehe p°' navljafh. O flepota velika! Poflufhaj befedo fvetiga Pavla: „Kdor na prejeto snanje refm - ze radovoljno grefhi, ga zhaka ognjeno moflj' tovanje. Sanizhevavzi Mojsefove poftave fo li bres vfe milolli umorjeni, huji mofhto'* 1 nje saflushi ta, kteri Sina boshjiga potepta* in kri leftamenta, s’ ktero je bil pofvezl> en ' ognjufi.“ Hebr. 10, 26 — 2 6. §veti Pavel tn di prizhuje, de kdor po kerftu fmertno gre- 553 fhi, Sinu boslijiga sopel fam febi brisha in saframuje. Hebr. 6 , 6 . Smertni greh odvsame saflushenje viih dobrih del. Kar je tozha shitu, bar je kuga sdravju, bar je moriviz telefu, to je fmertni greh dufhi, in pa fhe hujfhi. Abo bi ti sa¬ flushenje imel Marije, apofteljnov, marter- nikov in vfih fvetih, ob vfe pridefh s’ enim farnim fmertnim greharn. Bog fam prizhuje od liga po fvojim preroku Ezehijelu rekozh: „Ako pravizhen od fvoje pravize odftopi, bo¬ do vfe njegove dela posabljene, on bo umeri, 6o pogubljen .“ Ezeh. 18, 14. §mertni greh saflushi hude fhtrafinge. Kog je grefhnike ftrafhno pokoril, de bi oni in vfi fposnali, kolikanj je on s’ greharn ras- dialjen. Glej vef fvet s’ vodo, imenitne me- da s’ ognjem, deshele s’ mezhem konzhane! Lakota, kuga, vojfka in druge fhibe pri¬ kujejo od hudobe fmertniga greha. Prizhu- J« moder Sirah: „Ogenj, tozha, lakota, fmert in vfe je sa mofhtovanje vflvarjeno.“ §*rah 3 g, 35. Premifli ftrafh no bonzhanje | er usalemfbiga mefta. Zefar Tit ga je nar J 10 ') konzhal: lakota je bila v’ meflu tako ve- '^ !a > de fo ljudje bili permorani jefli, bar je gerd° imenovali, pred meftam je bilo zhafi ri . b° j zhafi pet fto krishanih Judov: vezli ko lll| ljon Judov je bilo s’ lakoto ali s’ mezham 'j m °rjenih; dofti drusiga lilno hudiga fo Ju- • )e Predali. Sakaj? Savolj brivize Jesufu ftor- )Ule - Premifli, kaj hudiga fmertni greh sa- 554 flushi na unitn fvetu, namrezh vezimo pogub¬ ljenje. Te dve befedi imej smirej pred ozhnii, de ne grefhifh nikdar (vezimo pogubljenje). Smertni greh je neisrezheno hudo, in njego¬ va velika hudobija permora ufrniljeniga Jesu- fa obfoditi dufho v’ vezhne martre , sa ktero je vfo fvojo fveto kri Ijubesnivo prelil. Nikoli ne posabi, kar ho fodnik Jesuf na fodrsi dan grefhnikam rekel: ,,Poberite fe od mene, vi prekleti, v’ vezhni ogenj.“ Mat. 26, 4i. M o l i t e v. 0 Jesuf! sakaj fim tako malo fposnal hu¬ dobo fmerlniga greha? Vedil lim fizer, de fmertni greh tebe hudo shali , vender mersh vera mi je branila to prav fposnati. Ako pre- miflirn tvojo neisrezheno fvetoft , vidim oltud- nok fvojih grehov; ako premiflim tvojo ve¬ liko ljubesen do mene, fposnam fvojo gerdo nehvalesbnoft; ako premiflim tvojo pravizo, vidim fvojo krivizo peklenfkiga ognja vredno. Vezhno pogubljenje je neisrezhena fhtraho- ga , vender moji veliki budobii permerjena- O ljubi Gofpod ! daj mi gnado zhedalje hoji fposnovati fvoje odudne grehe, in fe fpokoi 1 ' ti. Sanaprej hozhein raji vfe predali, kol'" Le rasshaliti. Pomagaj mi savolj fvoje m d" 11 k’ pravi pokori, de ne bom od tebe saflif* 1 ® ' Poberi fe ti prekleli v’ vezhni ogenj, Oh]- 1 ®em tvoj fveti krish, kufhujem tvoje h 1 rane, in s 1 velikim vpitjam profim: „Ne * aU '‘ 555 sime! Sveti Seron ! fprofi. mi od ufmiljeniga Jesufa to gnado, de v’ tvoji drushbi njegovo miloft hvalim vekomaj. Amen. XVI. elan fufliza. fvela Marija , fpokorniza. i^veta Marija je Lila fedem let flara, kader fo ji ftarfhi pomerli. Shlahta jo je peljala k’ Ive ti mu Abramu, njenimu flrizu , kteri je kil v’ pufhavi bliso mefta Edefa , in ker je po dobrim basala, jo je vefelo fprejel, jo sraven febe v’ drugi bifhizi sredil in ofkerbel, ka¬ kor je bilo v’ pufhavi mogozbe. Skerbno jo jo uz.hil fvete pefmi in pfalme peli, in ker- fbanfke nauke, de bi fveto shivela in Bogu flushila. Preteklo je dvajfet let, kar je dekle por njem v’ fveti nedolshnofti in zhiftofli sbi- velo. Ali ker fovrashnik zhlovefbkiga rodu nikoli ne miruje, jo je fpazben zhlovek sape- ij a k Neprenehama jo je sato veft pekla , ni S® imela vezh miru, jokala, tolkla fe in vpila: Gorje meni, gnado bos/ijo Jim sgubiia, trud ln °Jib J'vetih nzhenikov, njih lepi nauki, v Ji f° Zgubljeni • toliko let Jim Bogu shivela, sdej h kakor cie bi ne bila. Gorje meni! kaj ho- ' J ‘j m Jtoriti, kam beshali? Boga Jim sapu- ^ lUa 5 Jtrizu fe ne fmem perkasati, in Uidi 556 nijim vredna, de bi me vezli uzhil, ali pa w’ sdajni nefrezki tolashil, beshala bom is lega kraja v’ daljne kraje, ker me noben zhlovek posnal ne bo. Sgubljena jim, sa me ga ni vezli svelizhanja. Ravno ob tim zhafu ni bilo njeniga fvetiga flriza doma, je mogel savolj drugih velikih opravkov druge) biti; obupala in sbesbala je v’ daljno nesna- no metlo, kjer je rasujsdano shivela. Kakor fe navadno s’ grefhnikam godi, perviga fmert- niga greha fe vltrafhi, drusiga she loshej flo¬ ri , po tim fe veti utolashi, in v’ nar vezhih grehih mirno shivi, tako fe je tudi s’ Marijo godilo. Kadar je bila she prefhla, pride fveti Abram domu, moli in gre pozhivat, pa zelo nozh ni imel miru v’ fpanji. Vdane, gre gle¬ dat v’ hifhizo Marije, pa jo prašno nnjde, preflrafhi fe, folse fo ga polile in savpije: Gorje meni, neuj'miljen volk je mojo ovzlu- zo rastergal. O Jesnf, Svelizhar fveta ! pC' peljaj mi mojo sgnbljeno ovzhizo, sbuil merlviga deklizka. Ufmili fe me, ne daj mi od shalojii prej umreti, dokler fe Tno]H hzhi ne fpreoberne, in jo fpet najdem. Dve leti je sdihoval, jokal in Boga profil sa »J 6 fpreobernenje, in de bi svedil, kje de je; dve leti fhe le sve v’ kterim medu je > f kako flabo shivi. Oblekel je oblazhilo ftarig* vojfhaka, de bi ga ne posnala, in gre jo Najde jo v’ flushbi v’ ofhtarji, kjer je gofpodarju velik dobizhek. Pride v’ bi D*®* (la denarjov ofhtirju, ga profi mu jo ponaša¬ li rekozh : De je od nje lepote v’ daljnih de- shelah veliko perpovedovali flifhal. Pohujfh- ljivo oblezhena pride pred njega, pa preob- lezheniga ga ni fposnala , vflrafhi fe je, in od shalofti ni vedil kaj ftoriti. Po tim rezhe ofh- tirju, mu dobro vezherjo perpraviti, in de naj dovoli deklizhu s’ njim vezherjati, kar fe je sgodilo. Po vezherji jo na ftran poklizhe , fe odkrije , de fe mu je vef obras vidil, in ji rezhe: Moja hzhi, me posnafh ! O, kaj ji pofta/a; kaj ji? Kdo ie je tako nefrezhno ftoril? O kje je tvoja nedolshnojt , kje tvo¬ ja poboshnoji ? Kje je tvoje prejf/mo [po¬ korno shivljenje, ko Ji tako svejio Kogu flnshila ? Ali mi ni ji mogla bersh takrat povedali, in jeji in nafti ljubi prijaiel Efrem M /e bila sate pokorila, sakaj Ji sbeshala , ,n mi toliko shalojii napravila?‘‘ Od framo- * e ga ni mogla pogledati, in od flrahu befe- ( ' e ne pregovoriti. Sveti Abram ji rezhe : »Ljuba moja hzhi, sakaj mi nizh ne odgo- vorifh? Ali ni jim savolj tebe fem perfhel? Po jluf/iaj, moja hzhi l tvoje grehe hozhem n a-fe vseli, jejt hozhem na fodni dan sa le odgovorili, jeji hozhem pravizi boshji sa, tt0 J e grehe sadoJtovaliA Od shalofti in fra- 'a°te f e j e komaj savedila, in jokaje je sazhe- a govoriti ; „0 fhe fi ne upam vaf v’ obras po- “ti’ bi fi pa upala, uboga grefhni- k k’ Bogu oberniti.“ §veti Abram jo fer- "° dela, in ji rezhe: Le pojdi s’ menoj, ne 558 — Loj fe. per Bogu hozhem sa te govoriti. Glej nozh in dan moli Efrem , nafh prijatel , sa-le, upam , de bo Bog njegovo profhnjo uflifhal: zhe fo tvoji grehi fhe tabo veliki, je boshja dobrota fhe vezhi. V’ fkufhnjavah grefhili ni nizh noviga , ali v’hudobii oftati, to je hu¬ do in ftrafhno. lie pojdi s’ menoj, zhlovek je fizer flab, ali Bog je viigamogozhen , on si- more in hozhe flabimu grefhniku pomagali, ker on nozhe fmerli grefbnikove, temuzh de fe fpreoberne in shivi. Marija pravi: zhe ji taka, de fhe f’ pokoro samorem milod dohi¬ ti, grem s’ teboj v’ pufhavo. Potlej je fhel s’ njo v’ pufhavo, vefelo je hvalil Boga, ker je sgubljeno ovzo nadel- Kader pride v’ pufhavo , jo sapre v’ poprej' fhno hifhizo, de bi v’ pokori shivela do fmer- ti. Marija je ref v’ ojdri pokori shivela. f* vedno podila in fvoje grehe obshalovala. f> te ' rikoli je vnemo njene hifhize fhel, in flifh^ njeno sdihovanje, je hvalil Boga, in je ^ opominjan fvoje grehe fovrashiti. Bog fe l { na njeno pokoro o,seri, in ji ni le grehov od' pudil, temuzh tri leta po tim, ko je v ]" fhavo perfhla , ji je tudi dal dar zhudod 1 delati. Pelnajd let je fhe potlej shivela v f' todi, in bliso fhtirdefelih let dara je umerla. 55g Nauk. Ne samolzhati grehov na fpovecli. Marija bi ne bila tabo delezh safhla, abo bi bila rasodela pervi greh fvojimu fpovedni- bu, ali faj fvojimu fvetimu brizu. Abo bi bi¬ la rasodela fvoj greh , bi bila potrebne naube prejela fe fpoboriti, ne pa obupali: ber pa otl framoshljivobi ni hotla fvojiga greha raso- deti, je obala bres pomozhi , je obupala, in safhla v’ velibe hudobije. Blagor nji, ber jo je fofebna milob; boshja riasaj pcrpeljala k’ pokori, fizer bi bila vebomaj pogubljena. Kribjan ! nar prej veruj, de odkrito fpos- flanje borjenih grehov pred boshjim namebni- je sapovedano od Jesufa. Poflufhaj be- lede 1'ridentinfbiga sbiralifha: ,,/fdor rezhe , ffe odkrilo fposnanje fvojih grehov na Jpo- ni potrebno hi svelizhanju , in de ■ lo 1a od Jesufa sapovedano , naj bo odlozhen 0( / zerkve. Sej. XIV. Abo hozhefh odpufhe- ") e grehov sadobili , podversi fe batoljfhbi ze| kvi, bteri je Jesuf oblab dal, in te nji pod- p'8 e b Abo fe predersno vbavljafh batoljfh- ,l zerkvi, fe fam lozhifh od nje. a Mere grehe fi dolshan na fpovedi raso* j 1 ' Odgovori sbiralifhe Tridentinfbo , de lir ? 1 ° ra ^ 1 vfih tebi snanih fmertnih grehov fC' nia ^niham obtoshiti, in tudi vfih obolj- 11 ■ Pav olj hterih fo tvoji‘grehi hudohnifhh 56o Majhnih grehov ni dolshnoft rasodeti, ker sa- morejo s’ drugimi dobrimi deli sbrifani biti: Ji dolshan pa rasodeti te, od Uterih refnizhno ne vefh, zhe fo ali nifo fmertni. Vbogaj in fpoveduj fe vlih fvojih snanih grehov, fmert- nih ali majhnih , ker fe morebiti krivo fo- difh, in fe sapeljujefh, ker majhni grehi le lahko napeljajo v’ fmertne, ako ne prejemafh potrebnih naukov od fpovednika. Tudi je dobro, de rasodevafh fvoje flabofti in fkufh- njave; sakaj tako bofh poduzhen loshej fe jih varovati in premagovati. Spoveduj fe ponishno in odkrito. Ne bo¬ di enak hinavzam , kteri rasodevajo in perkri- vajo fvoje grehe, ker vlih hudih okoljfhin no- zhejo povedati; ker fvojih svijazhnih niifel ne rasodevajo ; ker sgovarjajo fvoje grehe; kakor svit hudodelnik pred fodnikam. §>'*■ muj fe fvojih grehov, pa framuj fe k’ sveh- zhanju, ne k’ pogubljenju. Sramuj fe, her li soper Boga hudobno grefhil, pa ne frarnnj fe, de bi fvoje grehe samolzhal, perkrivah ali sgovarjal. Hudizh ti rad poverne po g re ' hu , kar ti je pred greharn odvsel , pred g re ; ham ti je odvsel framoshljivoft, po grehu 11 poverne framoshljivoft; pred greharn ti odvs»' me framoshljivoft, de bi grefhil, po g re h“ ti poverne framoshljivoft, de bi fe ne fp° ve ' dal. Ne poflufhaj fvojiga fovrashnika ne p 1 ^ 1 greharn, ne po grehi. §veti Janes p rav j' ,,Ako fvoje grehe fposnamo, je Bog sveft pravizhen, de nam nafhe grehe odpuft*-* Jan. 1, g. To je refnizhno, ako je sraven od- kritiga fposnanja tudi zhesnntorna shaloft. Ne sgovarjaj fvoje grefhne framoshljivo- ili rekozh : Zhe fe odkrito fpovem, ne kom odvese prejel. Neumnesh! bofh tedaj odve- san per Bogu , in odpufhenje fvojih grehov dofegel , ako fe ne fpovefh ? Kaj ti bo poma¬ gala nevredna odvesa ? Zhe fpovednika golu- fafh, kofh tudi vfigavedniga Boga? Dalej fe sgovarjafh: Moji grehi fo veliki, nobeden ni¬ ma tazih. Deliravno ki kilo ref, kar pravifh, vender le odkrito jih rasodevaj , de miloft sa- dobifh. Zh*e je bolnik nevarnifhi bolan, bolj je potreben , sdravniku refnizo povedati. Zhe fe bojifh saflusheniga fvarjenja, kje je tvoja ponishnoll? Hozhefh mari, de bi te fpovednik hvalil savolj hudobnih del ? Zhe porezhefh : Spovednik me posna. Bofh savolj tiga lash- n d< per fpovedi ? Zhe te bolj posna, kolji je sa-te; lashej in varnifhi te ko vodil k’ poko- n > sa-te ko prolil Boga. Ljubi grefhnik ! prav terdno mifli, de fpovednik je tvoj do- her ozhe in ufmiljen sdravnik, zhe fi ti ne- jsrnifhi bolan , vezh ufmiljenja bo s’ teboj 'mel; zhudil fe ne bo nad tvojimi velikimi gre- 1 ’ her je tudi on zhlovek; hvalil bo Boga j“'°lj tvojiga ponishniga fposnanja; shaloften 0 fizer tvojih grehov, pa ufmiljeno shaloften. 111 h bo persadeval perpeljati te do Jesufa s 1 Kavo pokoro. 1 §hc enkrat ti rezhem odkrit biti pred P° v ednikam. Rasodevaj mu fvoje grehe, fkriv- *• 56 " 562 nofti fvojiga ferza, in vfe kar mu je treba vediti, sheli od njega popolnama fposnan bi¬ ti. Pofnemaj Davida: ,,IIozhem fam soper fe- be fvojo krivizo pred Gofpodam fposnati.“ Pf. 3i, 6 . Pofnemaj sgrevaniga fina, kteri je poln framote in shalofti pred fvojim ozhe- tam ponishno fposnal fvojo hudo nepokorfhi- no, in s’ tim sgrevanim fposnanjem je dofe- gel ufmiljenje. Luk. i5- Poflufhaj is fvetiga pifma: Ahan fe je pregrefhil soper Gofpoda) in sato je bil fmerti vreden. Josve mu rezhe: ,,Daj zhaft Bogu, in povej fvojo pregreho .' 1 Aban je refnizhno vfe povedal, deliravno je vedil, de bo umorjen. Jos. 7 . Glej! Ahan od¬ krito pove fvojo pregreho, zhe ga ravno to fposnan je ne refhi od fmerti : sakaj bi ti od¬ krito ne govoril, ker te to fposnanje samore od vezhne fmerti refhi ti ? Zhe nozhefh fp J " vedniku fvojih grehov rasodeti, fi nevredno odvesan; drugikrat fe bofh teshej fpovedal, in zhe dalje teshej , potlej bofh mogel ved>i framote preftati, ker fe bofh mogel verh s a ' molzhanih grehov tudi nevrednih obhajil fp°' vedati. Zhe odlafhafh refnizhno obtoshenj 0 fvojih grehov, fi vezh grehov nakopavafb) in teshej sadohifh milofl:; zhe fe ne bofh ni¬ koli refnizhno fpovedal, bofh na fodni dan pred vlim fvetam rasodet, in to bres vfe j 1 ’ 1 ", lofti. Prav govori fveti Avgufhtin : „BoljJ' tl J e pred boshjim namefinikam framoio / j/ ' Jtali, ko pred vjim fvetam bres v ji ga p 1 ' 1 ' ‘ l rasglafhen biti. 563 Molitev. O Jesuf! ti fi is ljubesni do moje dufhe, de bi fe lashej ponishal in fpokoril, sapovedal odkrito fpovedati fe Tvojih grehov pred fpoved- nikam, pa moj napuh fe vftavlja tvoji ljubesni- vi sapovedi. Zhe nilim popolnama samolzhal, fim pa fvoje grehe perkrival ali sgovarjal, de fpovednik ni sarnogel moje hudobije prav fpo- snati. Veli mi prizha, de nifim bil vfelej na fpovedi refnizhen, pred fpovedjo fim shelel vfe grehe rasodeti ; na fpovedi fim fe framoval, zhifto refnizo govoriti: po fpovedi mi je bilo shal, de nifim poprafhal, de nifim odkrito govo¬ ril, de nifim vfiga rasodel. Tudi fposnam, de fim fe bal fkerbniga, varniga in modriga Ipovednika, ker fim ljubil greh. Laftna Iju- besen mi je dajala upanje, boshja befeda mi ]e dajala flrah , vender fim bil raji poln nad- leshnih viharjev v’ ferzu, ko biti pokoren tvoji Spovedi. O Gofpod ! persadeval fi bom vfe Popraviti; bres odloga pojdem pred fvojiga o- dieta, tvojiga nameftnika , in vezh nozhem v’ kh smotah shiveti. Vreden fim sanizhevanja, ® n Jr a m o v- a n j a in fvarjenja , pa fvarjenje dobrot- ) lvi ga fpovedriika je fvarjenje ufmiljeniga o- ''heta, kleriga fim vreden in potreben. Hvalil °>n tebe, o Jesuf! s’ refnizhnim fposnanjem '°jih grehov, de fe fpokorim, in miloft sado- Amen. 36 * — 564 — XVII. dan fiifhza. Jšvela Jedert, deviza, nima. © ( >3 ve ta Jedert je bila rojena v’ majhnim me- ftu Kauden od mogozhnih flarfhov v’ letu 626 ali 628. Njenimu ozhetu je bilo ime Pipin, njeni materi Ita ali Idoberga. Ta poboshna in fveta gofpa je fvojo ljubo hzher prav fker- bno uzhila Boga fposnali, in mu flushiti s’ fvelim shivljenjam. Blagor otrokam! ako le od ftarfhov uzhe prave bognbojezhnotli, in »od njimi vidijo ravno tabo fveto shivljenje. §ve- ta Jedert je bila vfa gorezha v’ boshji flush- bi, ohranila fe je nedolshna, in je tudi Bde- nila dati fe Jesufu v’ dar s’ popolnama zhi- Itoftjo. Njena ftanovitna volja fe je per vlin 1 rasodevala, pa pofebno ob tej perloshnofla Kralj Dagobert je en dan bofil v’ hitbi ») e ozheta Pipina. Nebi mogozhen , bogat, mlad in lep gofpod je vprizho vlih povabljenih p r0 J fil bralja napraviti ozheta Pipina mu dat* ' sabori deblizo Jedert. Pipin je bersh dovoli v’ to profhnjo ; in kralj vprafha deklizo, ^ bi tudi ona v’ to dovolila? Ona je ferahn® odgovorila: „Moj shenin je Jesuf; nozhem daj nobeniga, ne liga ne drusiga.“ VJi [® C . zbudili nad njenim ferzhnim odgovorani, ,n I nilo bili nizh nadleshni. 565 Pipin ozhe je kmalo potlej umeri, fveta It« je po njegovi finerti tamkaj bliso fesidala klofhter, v’ kteriga je ona s’ fvojo hzherjo fhla; perdrushevale fo fe druge shenfke is duha pokore k’ njima, ih vfe fkupej fo v’ molitvah, v’ poftih, v’ ponishnolli in v’ zhiftofti Bogu flusliile. Sveta Jedert je bila le en in dvajfet let ftara svoljena vfe druge nune vishati, in v’ tim teshkim opravilu fe je ozhitno vidilo, de je bil fveti Duh v’ nji. Pofebno je fkerbe- la, de bi vfe nune bile dobro poduzhene v’ ljubes ni vi veri Jesufovi, ker je vedila, de nevednoft je rodovitna, inati lasbnjive gorezh- nofli, fhkodljivih vrash in dofti drusiga bu- diga. Ako je ravno fveto shivela, in veliko fkerbela, fe je vender ene leta perpravljala k’ finerti s’ fofebnimi dobrimi deli. D m eri a jo mirno in fveto bersh po fveti mafhi , med klero je bila obhajana, 17. dan mefza fufhza , dva in tridefet let itara. Bog je njeno fveto tl s mnogimi zbudesbi rasglafoval. Nault. 'l“/iojl j 0 lepa, pa ima veliko Jovvash- nikov. Ozhitno fe vidi, de fveta Jedert je dar ''dlolti od Boga prejela, ker je lahko in Ila- "ovitno premagovala nar mozhnejfhi nagnjenje 1 >e natore. Ona je bila hzbi mogozhuih in ,l) o a bb flarifhov; bogat, mlad in lep m la- 566 denzh s’ pervoljenjem njeniga ozheta sheli in profi fe savesati s’ njo; kralj jo nagovarja v’ sakon, pa ona mlada in zhilla deviza ferzhno odgovori : Jesuf je moj shenin , sato nozhcra ne tiga, ne drusiga. Kar je govorila, je bi¬ la zhifla refniza, kakor je njeno fvelo in zhi- fio shivljenje potlej prizhevalo. Ona je bila ena tikih, od kterih je Jesuf rekel: ,,Eni fe nepremoshne flore savolj nebefhkiga kralje- flva. Kdor samore sapopafti, naj sapopade! Vfi ne sapopadejo te befede, ampak ti, kterim je dano.“ Mat. ig, 11 — 12. Jesuf hozhe re- zhi : Eni premagujejo fvoje telefno poshelje- nje, in shive v’ popolnama zhiflotli, de bi lo- sliej prifhli v’ nebefhko kraljeflvo, pa vfi ne sapopadejo, koliko je devifhtvo lepo, in vfi ne samorejo toljko , ampak le ti, kterim je dano od Boga. Sveta Jedert je s’ gnado bo- shjo fposnala in ženila po vrednofti lepo de- vifhtvo, in ga je ohranila do fmerti. Nezhiflofl ni nobenimu perpufhena, 1,1 sato pravi fveti Pavel apoflel: ,,Nezhiflofl fe zlo ne fme med vami imenovati ; sakaj nezbifi' niki ne bodo delesha imeli v’ kraljekvu Je sU ' fovim. “ Efes. 5, 3 — 5. Sakon je perpufhen. in kdor v’ njem shivi po volji boshji, je Cofi 11 vfhezh. Strah boshji, sdershnofl, poterplje nje, in gorezha fkerb sa svelizhanje ofr° je veliziga plazhila vredno, vender je sal<°" nishej od lepiga devifhtva. Devifhtvo ali P° polnama zhiflofl Bogu nar bolj dopade. lomon pravi: „Zhiflo(l llori dufho Bogu I,f ]>lishej.“ Modr. 6, 20. In sopel : „Kdor zlii- ftoft ljubi, je prijatel nebefhkiga kralja.“ Prip. 22, ii. Sveti Atanasi pravi: ,,ZhiJia dufha je prijetno prebivalifhe fveiiga Duha.“ S. Ziprijan : „Devize fo zvel JesuJovili ovzhiz. “ lloshja befeda in ozhaki hvalijo zhiftoft , de- vifhtvo pa nar bolj. Sveti Ambrosh tako go¬ vori: „lidor ohrani devifhtvo, je angeljam pocloben.“ Ref! bolj hvale vreden od angeljov, ker oni zhifti duhovi nifo fkufhani; devize pa premagujejo s’ ferzhnim vojfkovanjem nad- leshne pozhutne fkufhnjave. Dober je sakon , vender bolj je zhlove- ku nesavesanimu okati, ako samore, ker lo¬ shej Bogu flushi. Sakon nakopava veliko fker- bi, kteri prav lahko rasdele zhloveka med Hogam in fvetam. Nesavesan ima manj fker- in dolshnoft, sato veliko loshej flushi Bo- P u> Tukaj fo prav perloshne befede fvetiga. *’ a 'la , ki tako pifhe: ,,Od deviz nimam Gofpo- doviga povelja, de bi jim sapovedal tako °kati, in fe ne moshiti ali ne sheniti: fvet pa vam dam , ker vam je bolj nesavesanim Zhe fi s’ sheno savesan, ali s’ mosham 'avesana, ti Gofpod sapove v’ tej savesi otla- *'• Zhe fe oshenifh , ne grefhifh ; zhe fe de- 'iza omoshi, ne grefhi, ker to je perpufhe- 'j 0 ) vender sheliin, de bi vi bres fkerbi in olshnoft sakona oftali. Kdor je proft, loshej i kar je Gofpodoviga, in loshej mu flu- ' 1 * vfim ferzam: kdor je savesan, fkerbi ' e *5 in teshej flushi Bogu, ker je rasde- 568 Ijeniga ferza.“ I. Kor. 7, 25 -— 34 . Vfalii naj premifhljuje befede fvetiga Pavla, lttere fo polne fvetlobe, de li svoli Han po boshji- mu poklizu. Vfaki ima fvoj dar od Boga, in vlaki naj vprafha modriga sa fvel', in naj pro- li Boga, de bi njegovo voljo fposnal, in po nji ftoril. Zhiftoft ima veliko fovrashnikov, salo ko¬ di varen. Sovrashnik zhiftofti je telefno po- sheljenje, ktero sa,peljivo vabi tvojo dufho dovolili v’ greh. Ref je, kar pravi fveli Pa¬ vel : ,,Velik sakiad imamo v’ flabim telefu.' 1 II. Kor. 4, 7. Sovrashniki tvoje zbillofli (o vli nadleshni fkufhnjavzi, kterih je fvet poln. Ti naftavljajo saderge, sladi mladim; oni nimajo, in ne dajejo pokoja, ker fo polni ne- zhiftiga duha. Salo je zhiftofl redka, pran fveti Hieronim, ker jo laftno posheljenje, m vidni fovrashniki salasujejo. V’ nezhiftoft p cr ' pravi flabo govorjenje , nepotrebna prijasnoft s’ drugim fpolam, flaba drushba , rasujsd |in plef, obilnoft jedi in pijazhe, radovedno!! fl>' biga, shivljenje bres dela , predersne ozlu > n vezh drusiga. Zhe hozhefh po sapovedi zbid biti, varuj fe prav fkerbno vfiga tiga , karkoli te napeljuje v’ nezhiftoft,. sraven tiga b -u ^ fvoje nepokorno telo s’ pofhtenim delam 5 f re ' mifhljuj fvete rezhi; ljubi farno to , in nl °‘ ftanovilno. Ljubi moj! fofebno ti perporozhim P® nishnoft in framoshljivoll, ker bres tih z ^ e noft ne morefh ohraniti zhiftofti. Zhe fi ,a ' no dolgo zhafa shivel v’ nezhiflofti, ne sana- fhaj fe, ampak smiraj bodi v’ fkerbi; drugi morebiti bolj ftari od tebe, fo v’ fivih lafeh fvojo dufho ognufili s’ nezhiftoftjo. Boj fe lju¬ dem dopafti, fizer fi bofh veliko fkufhnjavzov in fkufhnjav nakopal. Ako fe hvalifh s’ fvo- jim telefam , ker imafh dopadenje do febe savolj drusih , ni fi. ponishne in framosbljive dnfhe , bofh refnizhno padel v’ naftavo hudob¬ nih. Tvoja lepota naj bo ponishna framo- shljivoft pred Bogam in pred ljudmi. Spofh- tuj fvoje flabo telo vpri/.ho Boga , in angelja varha. Blagor tebi, zhe me ubogafh , ker lahko bofh prifhel v’ drushbo zhiltih duhov zhiftiga Boga vshivat. Kriftuf pravi: ,,Kleri fo zhiftiga ferza, bodo Boga gledali. 4 * Mat. 5 , 8 . Al o l i t e v. 0 Jesuf ! shenin zhiftih dufh ! kako bom jek prifhel v’ tvoje kraljeftvo , ker me nezhi- posheljenje lahko sapelja? Zhe fe ravno hojitn djanfhih gerdih grehov, to je le is na¬ lome framoshljirolli , ali is ftrahu pred Ijud- ni '; fizer je moje ferze polno oftudnih shelj , ' ldere vezhkrat dovolim. Sam fi nakopavam 'kufhnjave; fam fim fovrashnik fvoje dufhe , !ei ' premalo molim, premalo fim framosbljiv, P^nialo fe varujem fkufhnjavzov: s’ preders- "'nii ozhmi, s’ fmeham, s’ perlisnjenim go¬ jenjem , in drugazh flabim fvojo she poka- vor — 570 — sheno natoro. O Gofpod! pomagaj mi po fvoji veliki milofti; vftvari v’ meni zhifto fer- ze; daj mi zhifte mifli; obvaruj me pred ne- zhiftim ljudmi, de fe obvarujem tiga Hrupa, in de s’ zhifto dufho tebi flushim. O fveta Jedert zhifta nevefta Jesufova! fprofi mi gna- do fvetiga Duha , de s’ njena pomozhjo zhifto shivim po Tvojim ftanu , in de pridem zhiftiga Boga vekomaj vshivat. Amen. XVIII. dan fufliza. i Sveii Ziril, Jerusalemfki fkkof. ( S V eti Ziril je bil od fvetiga Makfima, Jeru- salemfkiga fhkofa savolj njegoviga fvetiga shiv- Ijenja shegnan sa mafhnika; on mu je isro- zhil osnanovanje befede boshje in poduzhe* nje novinzov v’ veri. Sveti Ziril je s’ pofeb- no uzhenoftjo, fkerbjo in gorezhnoftjo to tesli- ko flushbo opravljal. Kader je bil fveti W«‘ kfim umeri , je bil fveti Ziril svoljen v’ I etu 35o sa fhkofa poglavitne Jerusalemfke zerkve- V’ sazhetku njegoviga fhkofiilva je bil ve ^' zbudesh v’ Jerusalemu. Sedmi dan velikijj 8 travna ob ofmi uri sjutrej v’ letu 35 1 le perkasal velik krish fvetlifhi od fonza, l <(eM je fegel od hriba (Kalvarja) do oljfke gore: dolg je bil namrezh tri tretinke ure. V fi 1 5 7 » — rusalemzhani fo ta prezhudni krish vezh ur vidili; v’ velikim ftrahu fo bili vfi, mladenzhi in ftari , moshe, shene in devize fo hiteli v’ aerkev in fhe Ajdje s’ njim, in vfigamogozhni- ga Boga in Jesufa hvalili. Ta zhudesh je bil rasosnanjen po vfim fvetu , in fveti Ziril je pifal od njega zefarju Konftanzu v’ Konftanti- nopel. Morebiti je ta zhudesh pomenil hudo preganjanje pravovernih , ktero fo po tem od brivoverzov sazheli terpeti. Ene leta potlej, namrezh v’ letu 362 fo bili drugi fofebni zhudeshi v’ JeruSalemu. Ze- far Julijan jesnpuftil katoljfhko vero, in je malikovaviz portal. On je svijazhno pregan- jal zerkev; tudi je hotel befedo boshjo lash- njivo fkasati, ktera fe je natanko dopolnila nad Jerusalcmam. Daniel je prerokoval , de bo savolj fmerti Jesufove Jerusalem in tempel r wdjan, in de to rasdjanje bo oftalo. Dan. 9 ) 26. Jesuf je tudi pravil: ,,Tukaj ne bo barnena na kamenu pufheniga.“ Mat. 24, 2. 'fe to fe je refnizhno sgodilo. Rimljani fo nieflo in tempelj rasdjali; farni Judje fo to ras- djanje dokonzhali. Zefar Julijan je dal per- pnfhenje Judam sopet fesidati rasdjano merto ' n tempel , de bi boshjo befedo lashnjivo ka- ■“f- Judje fo is vlih deshel hiteli v’ Jerusa- era > s’ premosbenjem in s’ rokami fo fe go- re 2he lotili tiga veliziga dela, ftari, mladi, ^eshki, shenfke, vfe je delalo, ker fo meni- 1 sa boshjo zhaft delati. Judje fo bili polni “ a puha in shuganja zhes kriftjane prebivajo- zhe v’ Judeji, I vender neisrezheno fo gre- ,''ti ti, kteri fo ga v’ fmert isdali. Veliko ta- j e v’ fvetim pifrnu. Akoravno Bog veliko- " r at perpufha hudo, vender zhlovek rado- 0 ) n o dela hudo, hudobnik flushi boshji mo¬ drofti hudo vender je hudobnik, ker protlovoljno Nikoli tedaj ne rezi : „Meni je to — 5 7 6 — dano, ne morem drugazh, boshja volja je ta , pod tako svesdo /im rojen. Zhe tako go¬ voril h, govori/h soper vero, kakor fo nek¬ daj govorili krivoverci. Poflufhaj fvetiga Ja¬ kopa: ,,Bog ni /ku/hnjaviz na hudo, on ni¬ kogar ne fkufha. Vfaki je fkufhan od fvoji- ga posheljenja.“ Jak. i 3 , 14. M o l i t e v. O Bog! vezhna modroft, praviza in fre* toft! kako /e predersnem jed tvoje neisvedlji- ve poli sapopafti, ker fam febe ne fposnam? Um moj je kratek , tamen in /priden ; teshko sapopade, kar moje ozhi vidijo, kako samore vedili, kaj ti miflifh ? Le kar li ti nam is fo’ febne milolli rasodel, /i bom persadeval ve- diti k’ fvojimu poboljfhanju: tvoje /vele s.v povedi bom nozh in dan premi/hljeval, de ki shivel po tvoji /veti volji, ta bo moja modrolj in uzhenoft sanaprej. Vera me uzhi, de t* v/e pravizhno, modro in ljubesnjivo ravnafnj to mi je sadofti, de tebi pokorno /lushim- B a ) mi pravo modroft in snanje potrebnih re/n ,z ' de zbedalje dopadljiv/hi tebi shivim ; daj n lC ' ni prav /posnali Jesufa, in ga po/nemati, 'j 1 tako bom v/e potrebno snanje imel. Sveti Z* ril velik /lushabnik boshji! ti mi /profi P ra ' modroft, popolnama pokor/hino , nepreniag ' 111 ' 1 sveftobo v’ sapovedih Go/pod Boga, de po 1,0 5 77 — jim sgledu njemu dopadem , in pridem v’ ne- Jjcfa ga vshivat vekomaj. Amen. XIX. dan fufhza. t Sveti Joshef, shenin Marije devize. ,Sveti Joshef je velik fvetnik per Bogu, in v’ vfej katoljfhki zerkvi. Malo fe fizer ve od njegoviga fvetiga shivljenja, vender le , kar pravijo fveti evangelifti od njega, da velik sapopadik od njegove fvetofli. Sveti evange- li prizhuje, de je bil Davidoviga rodu: nko ravno pa je bil kraljeviga rodu, fe je ven¬ der s’ delam shivel v’ majhnim meftu Naza¬ retu. Kadar je bilo bliso odrefhenje vfiga beta, li je fveti Joshef svolil zhifto devizo, tudi Davidoviga rodu, imenovano Marijo. Ono je bila tudi uboga pred fvetam, pa bo¬ gata s’ gnado per Bogu. Oba fta imela ferzh- 110 voljo v’ devifhtvu shiveti, pa is boshjiga 0 — 579 — Herod je hotel dete umoriti, sato mu jc an¬ gel sapovedal bersh vdati, in s’ njim odrini¬ ti v’ Egipt. S’ Jesufam in s’ Marijo je fhel v’ Egipt in ondi je oftal do Herodove fmerti. Ne le pokorfhina, vfe zhednofti fo Lile per fvetim Joshefu. On je umeri, preden je Je- suf uzhiti sazhel, njegova fmert je bila ne le frezhna, tudi vefela, ker on je smiraj Bogu flushil s’ vfo dufho, in ker per njem fta bi¬ la Jesuf in Marija. Vefel je fhel s’ fveta fta- rim ozhakam osnanit, de njih refhenje je bliso. Nauk. Is njegoviga shivljenja, §veti Joshef, zhifti shenin zhifte devize Marije, je velik fvetnik per Bogu in per lju¬ deh , ker je fofebno gnado prejel. Svetiga lomasha uzhenika in drusih nauk je, de Bog daje gnado po ftanu, v’ kteriga on zhloveka nameni. Sveti Joshef je bil od Boga svoljen snenin nar fveteji devize Marije , tudi varh ksufa Kriftufa. Po tej veliki zhafti in vifoki Mushbi je on gnade prejel od Boga. Gnada kdaj njemu dana je bila neisrezheno velika, ' n tudi neisrezheno velika je njegova fvetoft, !Cr je bil Bogu vfelej pokoren. She prej je ’ 5eti Joshef velik fvetnik, potlej v’ fveti S 3hbi Marije in Jesufa, v’ velikih britko- 111 in ftanovitni pokorfhini je zhe dalje ' cte ji prihajal. Kriftjan! proli s’ folsami Bo- 3 7 * 58o ga sa obilnofl gnade, I 535 ponishnofli, poterpeshljivolli, pokorfhinc , zin Hodi. Ponishaj fe, in profi: Molitev . O moj Bog! zhe premiflim shivljenje tvo- jiga flushabnika fvetiga Joshefa fposnam Tvo¬ jo nevrednoft in hudobo ; fe moreni frarno- vati in ponishevati. On je bil pravizhen , ker je po vlih sapovedih svefto s hi vel; jeli Tim hudoben , ker Tim le po Tvoji volji rasujs- dano shivel. O Gofpod ! ufmili fe mene hu- dobniga grefhnika, ako ravno nifim ufmilje- nja vreden. O mogozhen pomozhnik fveti Jo- shef! profi sa-me Jesufa. Ti fi ga ljubil is viiga ferza, sdaj ga vshivafh v’ nebefih, ti li mu ftregel s’ vfo fkerbjo, fi ga fkerbno ob¬ varoval pred fovrashniki; ti fi ga na rokah nofil, ga objemoval in kufheval ljubesnjivo, tebi je hotel biti pokoren, in ne ho tvojih profhenj sanizheval. Sprofi mi od Jesufa ve¬ liko ljubesen, ponishnoft, zhiftoft, poterpeshlji- v od in vfe zhednofti, de pravizhno shivim, in hezhno umerjem. Si bom s’ vfo mozhjo pter- sadeval fvoje shivljenje poboljfhati, de Jesufu , Marii in tebi dopadem. Marija in fveti Jo- shef! bodita moja pomozhnika sdaj in slalli v sadnji uri, de fvojo dufho saupljivo isro- Jesufu, in ga prijasniga najdem. Amen. 584 XX. dan fufhza. iSveli Panhdr, marternik. O < K3 ve ii Panhar je bil rojen od katoljfhkih po- rodnikov, in od njih v’ katoljfhki veri srejen. On je bil lep, perljuden in prebrifan, sato ga je neverni zefar Dioklecijan v’ fvojo flush- bo vsel. V’ neverni hifhi je opefhal na ker- fhanftvu, je is maloferchnofti malike molil j s’ tem fe je perlisoval zefarju, in od njega veliko flushbo sadobil. Kader tie njegova mati in fe- Ura svedile vfe to, fle mu ljubesnjivo pifale in ga lepo profile fvojo veliko pregreho fpos- nati, fe poboljfhati, in vfe terpeti sa Jesufo- vo vero. To ljubesnivo, pa tudi fvarjezhe pifmo je bral, prebral in premifhljeval vezh- krat. Bog mu je dal gnado shaloftniga fpO’ snanja, vef v’ folsah je glafno molil in pro¬ fil: ,,Gofpod Jesuf! ufmili fe mene nevredniga grefhnika.“ Hifhniki fo ga flifhali sdihovati, fo fposnali, de je grosno shaloften, pa nifo vedili sakaj. Ti fo pravili zefarju: ,,Ne vemo, kaj je tvojimu dobrimu flushabniku Panhar* ju ; na glaf joka.“ Zefar ga poklizhe, in vpra- fha : ,,Ljubi moj Panhar! sakaj fi shaloften ? Panhar mu odgovori: „0h! kaka ne bom sh®* loflen, ker fim fvojiga Boga sapuftih“ Zefa 1 mu prijasno rezhe: Hozhefh ti tedaj sopet kri- ftjan bili? te profim is ljubesni do mene 111 585 l hodim k’ fveti mafhi, k’ fpovedi, in druge dolshnofti dopolnujem. 44 Ljubi moj ! ne boni te prenaglo permerjal hudobnimu fariseju, kteri je ravno tako govoril: morebiti je i’ c [> kar govorifh, vender te profim, faj pomifb) de David, rasfvetljen prerok, je profil sa pufhenje fkritih grehov. Pf. 18, i 3 . § vel ' Pavel, akoravno apollelj, ni nizh hudiga n a fehoj vidil, vender ni febe pravizhniga fl )l1 ' I, Kor. 4 , 4* §i ti bolji ali flabeji od tih ? Tedaj ne sanafhuj fe na fvojo pravizhnoft, te- muzh shivi v’ ponishnofti. Premajhno pod- uzhcnje v’ sapovedih, flaba veft, ljubesen do greha, mlazhnolt do Boga, pohujfhanje hudobnih, flabe navade fveta, in dofti dru- siga sapcljuje zhloveka, in sapeljivo ga opra- vizhuje, de fvojih grehov ne fposna. Salo¬ mon pravi: „So hudobni, kteri mirno shive, kakor hi dela pravizhnih imeli.“ Prid. K, i4- Premifli , zhe imafh vefelje nad Bogam, zhe fkerbifh , njemu dopalti, zhe krotifh fvoje hude mifli, zhe pod polhavo dershifh fvoje hudo posheljenje. Zhe tiga ne delafh , fe pravizhniga lashnjivo fhtejefh, kakor govori fveti Janes: ,,Ti pravifh : Si bogat in pre- moshen, pa ne vefh, de fi reven in ubo¬ ren. Skr . ras. 3, 17 . Kar najdefh flabiga nad feboj, hitro od¬ pravi s’ refnizhnim fpreobernjenjem. Zhe odlafhafh refnizhno poboljfhati fe, kader te ij°g klizhe, morebiti te ne bo vezh klizal: zhe P nozhefh, kader Bog hozhe, morebiti on ne bo hotel, kader bi ti hotel. Prav salo o- Porninja Isaija : ,,Ifhite Gofpoda, dokler ga je "ajdih. st Jsa. 55, 6 . Terdovratnim grefhnikam Pravi Kriftuf: ,,Vi me bole ifkali, in bolhe v’ v °j«n grehu umerli. a Jan. 8 , 21 . Ne sani- , u ) milofti, ker morebiti bo zhaf mofhtova- "ja hitro prifhel. Ta fvet ti da moder, re- n 'b: „Ne odlafhaj fe h’ Gofpodu preoberni- 1 saka j njegova jesa bo naglo prifhla. <£ Sirah 588 5, 8 — y. Zhc tvojo telo sboli, mu hitifh po¬ magati, sakaj pa enako ne hitifh fvoji dufhi pomagati, kader je ranjena od greha? Iniafh pifmo od Boga, koliko zhafa bo s’ teboj po- terpljenje imel ? Ako odlafhafh fe fpreobcr- niti, teshej fe fpreobernesh, ker tvoji grelu huji v’ tebi gofpodujejo; samorefh naglo um¬ reti, in kaj bo sa dufho? Menifh je majhna frezha ali nefrezha, vezhno svelizhanje ali vezhno pogubljenje ? Premifli kaj Salomon v’ Gofpodovipi imenu govori: „Grefhniki bo¬ do, na sadnjo , v’ me klizali, pa jih ne bom uflifhal, sato ker fo moje fvarjenje sanizhe- vali.“ Prip. l, 28 . Bog tako govori, ne de bi tebe pogubil, temuzh de bi fe ti pobolj- fhati hitel, in fe svelizhal. Ne sanizhuj te¬ daj bogativa boshje milotti, delaj vreden fad pokore, de milotl sadobifh. Pravifh: Bi fe rad fpreobernil, ako bi gnado imel. Gnada je ref potrebna, pa rno- j rebiti je ta sgovor tvoje lene dufhe v’ greh j saljubljene. Sam lahko prizhafh, de shelifh drugazh shiveti, in de te veti vezhkrat p e j zhe; vidifh, to je snamnje de Bog te fhe 111 saputlil, de te on klizhe: vsdigni fe tedaj k'" zhno , in pojdi s’ mozhno voljo k’ njemu, fn fedajni . zhaf fvetiga poda je fofebni zha milotli, ne obupaj, ampak upaj v’ dobroti) 1 viga Jesufa, in pojdi li’ njemu s’ pravo pokoio- Proti Boga s’ ferzhnim vpitjem, jokajozh p 10 ' Jesufa od grefhnikov sa vfe grefhnjke krisb* 1 niga, upaj v’ njega milotl, kufhuj n j e S°'° > 0 * hi fh ) 0 * er« 5 hi m« na ali on >o* )m ie* de 'li¬ te- 'ad bi io- eh ifh le¬ ni er- U iaf ro. ofi ia- ve — 58y — rane, in is ferza rezi: O Jesuf, ufmiljenje mi fkashi! pomagaj moji dufhi, ne saversi mo¬ je dufhe, sa ktero li vfo Tvojo kri prelil! Pre- mifhljuj fmerl, fodbo in vezhnoft, de Te na- polnifh s’ llraham ; pa tudi neisrezheno Iju- besen Jesufovo, de Te vnamefh v’ ljubesni. Njegova britka fmert ti prizhuje, koliko te on ljubi, in koliko fovrashi greh. Ljubi tedaj Jesufft in fovrashi greh, rastergaj Tvoje ferze s’veliko shalofijo, opufti grehe in perloshno- fti grehov, in potlej bodi v’ dobrim Itanovi- ten. Sdaj v’ poftu na sunajnim boljfhi biti, nekaj Te s’ poftam pokoriti, opuftiti vidne no- rok fveta , pa drusiga nizh , je premalo. Spre- oberni Tvoje mifli, naj prebiva duh Jesufov v’ tebi, ljubesen do Boga bodi shivljenje tvo- jiga shivljenja, ponovi Te po Jesufu, in le ta¬ ko bo tvoje fpreobernjenje refnizhno. Molitev. O moj Bog! ako premiflim Tvoje flabo ; shivljenje, me groša obide, ker lim tebe vli- gamogozhniga Gofpoda velikokrat sanizheval. khuga smota je bila v’ meni, de nilina hotel h'°j*ga svijazhniga ferza fposnati. Od Tvojih 8 re hov Tim fodil po natori, po Tvoji napazh- y°Hi, po flabofti drusih, po hudih navadah ne pa po tvojih sapovedih. Kader fim "dil pregrefhnike, lim Te s’ njimi sgovarjal, fekozh: Tudi drugi tako delajo. Neumnesh ‘ m bil, ker grehi drusih ne morejo mojih sgo- — 590 — varjati, ker ti bofh vfe pravizhno fodil , in vfim pravizhno povernil. Sveti Panhar je ref slo grefhil, ker je tebe sapuftil, pa njegovo Tpreobernjenje je bilo refnizhno in je is Tvo¬ jo hervjo sbrifal Tvoj greh. Oh! de bi jed faj refnizhno jokal! O Gofpod! daj meni prav fposnati Tvoje hudobno in svijazhno ferze, daj meni is ferza shalovali is ljubesni do te¬ be, daj meni refnizhno poboljfhanje in Ha- novitnoft v’ dobrim , de Tvoje grehe sbrifheni, in milofl: od tebe sadobim. Amen. XXI. dan fuJfhza. t Sveli Benedikt duhovni ozhe veliko minihov. < S V eti Benedikt je bil rojen v’ medil Norzji na Lafhkim v’ letu 480 od bogatih ftarfhov. Ti To ga The majhniga poflali v’ fholo v Rim: s’ pofebnim pridam Te je uzhil, i" 8 tim je delal Tvojim ftarifhem veliko veTeljp- V’ modrofti, pa veliko bolj v’ poboshnofti J c raTel, bogabojezhifhi je bil od vlih drusib- Sato Te je bal pohujfhanja Tvojih fouzhen’ zov, in le TheTlnajft let Tiar je Tliel v’ Ta 1110 to bliso terga Subiak. V’ globoki jami je b' tri leta vfim ljudem nesnan , en Tam nii ' 111 blishniga klofhtra je vedil, in mu vzhafi nlA lo kruha pernefil. Lahko Te ve, koliko de ] c — 5y l — on lerpel v’ tifti jami, odlozhen od vfih ljudi, pa njega edino vefelje je bilo v’ pokori shi- veti. Ta fveti mladenzh je bil enkrat od ne- zhillih fkufhnjav tako filno nadleshvan, de s’ vfim persadevanjam jih ni mogel odpraviti. Kaj je ftoril ? fkoahil je med bodezhe ternje, in fi vef shivot rasprafkal : s’ telefno bolezhi- no je telefno gerdo posheljenje sa vfelej pre¬ magal. Bog je obilno plazhal njegovo fer- zhno ftanovitnoft, in po/ihmal je bil proft od tih fkufhnjav, ktere fo poboshnim du- fham slo soperne. §veti Benedikt bi bil rad le fafnoten in i odlozhen od vfih ljudi shivel, pa ni bilo mo- gozhe. Njegovo fveto shivljenje in veliki zhu- deshi fo bliso in delezh floveli; veliko ljudi mnogih ftanov is duha pokore je hitelo k’ nje¬ mu v’ pufhavo, in ga nadleshno profilo per n jem flushiti Bogu. On je v’ njih profhnje do- v °lil, je fesidal dvanajfi: majhnih klofhtrov; v fiehernim tih je bilo dvanajft minihov; v’ fakini klofhtru je bil en poglavar od njega j Plavljen. Sveti Benedikt je fvojim mini¬ cam fvete sapovedi dal, te fo bile permerje- ■ ne zhlovekovi flabofti, vender perpravne človeka pofvezhevati. Uboshtvo, molitev, branje, pokorfhina je bilo vfim sapo- 'edano. Sveti Benedikt je filno fovrashil in 0 )fh-o prepovedal bogaftvo in lenobo. Sveta J nil kl je ta, ker is bogaftva in lenobe isvira phko, rasujsdano shivljenje. Njegovi mini- 1 s’ nedolshnim shivljenjem prav svefto flushili Bogu. §veli Benedikt fe je nekej let potlej s’ neklermi minihi prefelil na Napoli- tanfko, in je fhel na en hrib, po blishnjim meftu Montecafino ravno tako imenovan. On' di je nafhel nekaj nevernikov, ali malikovav- zov: bersh je njih malike rasdrobil, in fesi' dal dve majhne zerkve; s’ fvojo perljudnofljo, s’ nauki in s’ zhudeshi je tike flepe maliko- vavze k’ fveti veri fpreobernil. Ondi je klo- fhter fesidal , in potlej dofti drusih po kri- ftjanfkih deshelah. Veliko uzhenikov, papeshov, fvetnikov, in marternikov je bilo is bratov- fhine fvetiga Benedikta ; do donafhnjiga dneva fo minihi fvetiga Benedikta flovezhi v’ uzhe- nofti. Sveti Benedikt je v’ Gofpodu safpal 21 . dan fufhza v’ letu 5/|3 tri in fheftdefet let ftar, in njegova fveta dufha polna veliziga saflushenja je fhla v’ vezhno plazhilo, s* 1 ktero je nevtrudama delala. Nauk. Od pojvetnih in dufhnih fkerhi. Sveti Benedikt je vef zhaf fvojiga sl"'” Ijenja veliko delal in terpel sa fvoje svelizl’®' lije, in sa svelizhanje blishnjiga. To je dok shnoft vfih. Ni dolshnoft fizer v’ klofhter, *1* v’ pufhavo iti, pa dolshnoft je bogaboječi' 0 shiveti, in ftanovitnoft imeti v’ bosbji flusld" > enako fkerb moremo sa blishnjiga imeti, bo shje ftvari fmo, in moremo fvojiga ljubvg" ft v Ije do Po kit no tal lili mi tu< mi ze ne na k’ je flo zi ho tv,- fm no je be pc )'t kc sti v’ nj P< — 695 — ftvarnika vedno molili, fofebno s’ fvclini shiv- ljenjem. Sveti Pavel pravi: ,,Profim vaf fpo- dobno shiveti po poklizu s’ vfo ponishnoftjo. Ponovite fe v’ duhu, obležite noviga zhloveka, kleri je po Bogu ftvarjen v’ refnizhni pravizh- nofli in fvetodi.“ Efes. 4 ? 1* 2. 23 — 24. Zhe tako shivimo, bomo v’ refnizi molili in hva¬ lili Boga, tudi bomo fvoje dufhe svelizhali. Sveti Benedikt je smiraj pred ozlimi i- mel Jesufa vojvoda vdih svoljenih : imej ga tudi li, o kridjan. Saka j je bil Jesuf med na¬ mi tri in tridefet let? Sa naf neumne ovzhi- ze je on bil, de bi nam pravo pot kasal v’ ncbefhko kraljeftvo. Vfe Jesufove dela, sgledi, nauki, zhudeshi , terpljenje in fmert je bilo k’ nnfhimu poduzhenju in k’ odrefhenju. Jesuf je bil rojen od zhifte devize , de bi nam zhi- ftoft perporozhil. On je rojen v’ revni fhtali- ei opolnozhi, v’ fredi sime , bres pomozhi je hotel biti, de bi naf uzhil ne bati fe ubofh- 1,r a in terpljenja. Jesuf je beshal pred neu- Miljenim Ilerodam v’ Egipt, de tudi mi volj - - no terpimo preganjanje savolj pravize. Jesuf le fkerbno uzhil, de fposnamo vrednoft boshje 1'efede, in jo radi poflufhamo, de bi shiveli P° n ji* Jesuf je odpufhal fovrashnikam, de tudi mi radi odpufhajmo. Jesuf je veli- !0 molil , de tudi mi ftanovitno molimo. Je- !| d fe je podil, de fe tudi mi radi podimo in ' P°korjenji shivimo. Jesuf premifhljujozh nafho nehvaleshnod je na vertu kervavi pot P Ql, l, de bi mi refnizhno jokali zhes fvoje 1 38 1 — 5g4 — grehe. Jesuf je hotel umreti na krishi, de fposnamo njegovo veliko ljubescn, in de ga s v’ refnizi ljubimo, de fposnamo hudobo gre- j ha, de fe ga refnizhno varujemo. Jesuf je od 1 fmerti vdal, de bi nam pokasal, kako bomo s zhadito premenjeni, ako shivimo po njego- i vih sapovedih. Jesuf je vprizho uzhenzov v' 1 nebefa fhel, de bi nam pokasal kraljefivo i nam perpravljeno, ako njega pofnemamo. i Sveti Pavel uzhi: „Kriduf Jesuf je dal febe i sa naf, de bi naf pofvetil , in naf refhil od j vfiga greha, in febi ozhidil ljudftvo, ktero 1 bi njemu dopadlo , in fe po dobrih delih rav- I nalo.“ Tit. 2, 14. 1 §vetniki boshji, sladi fveti marterniki fo ] hiteli s’ teshkim krisham po kervavi poti sa 1 Jesufovim krisham. Vfaki more hoditi sa Ja - 1 sufam s’ krisham in s’ fvetim shivljenjam. kakor fveti Peter opominja, rekozh : „Bratje! persadevajte fi s’ lepim shivljenjam fvoje po- klizanje in svoljenje uterditi, de pojdete v nebefhko kraljedvo.“ II. Pet. x, jo — u. hog je naf poklizal k’ fvetofti, de bodimo Jesufu podobni, in le tako pojdemo v’ nebefhko k' - * 1 " Ijeftvo. Kriltjan moj! premifli, kako shivifh in koliko fkerbifh sa fvoje svelizhanje. 1 °' flufhaj, kaj je Jesuf govoril: ,,Marta, M ar ' ta! ti fl fkerhna, in fi veliko persadevafh» eno farno pa je potrebno. Marija fi je nar bo Iji del svolila, kteri ne ho od nje vset.“ L’ 1 10, 41 — 42. Te befede fo poduzhne in h« r jezhe. Marta je bila dobra, in je fkerb< — 5g5 — ne sa fhkodljive ali hudobne rezki, ampak sa poftreshbo Jesufovo , vender je bila pofvar- jena, ker je prevezh fkerbela. Marija je bi¬ la pohvaljena, ker je per Jesufovih nogah s’ lazhno dufho poflufhala njegove fvete na¬ uke , de bi po njih shivela. Sakaj in koga ti kriftjan fkerbifh? Morebiti fkerbifh is lakom- nofti, is napuha, is nezhiftofti, de bi po fvoji volji shivel , ne pa sa vezhno frezho fvojc edi¬ ne dufhe. Skerbifh sa fvet, kteriga bofh sa- puftil, ne sa kraljeftvo, ktero ti ne bo odvsc- to. Opravljaj svefto pofhtene dela fvojiga ftanu, pa imej smirej fvoje verno oko ober- njeno v’ nebefa, de boshjo voljo v’ vfem- de¬ lal h, kakor uzhi fveti Pavel: ,,Vfe karkoli delate, delajte v’ imenu Gofpoda Jesufa.“ Ko- lof. 3, 27 . Ljubi moj! premifli dobro, zhe imafh v ’ fvojih pofvetnih delih Boga pred ozhmi. Zhe le is lakomnofti isvira tvoja pridnoft, kaj 1' pomagajo nepokojne fkerbi? Zhe hrepe- n 'fh po dobizhku, de bi samogel fvojo po- •hrefhnoft ali nezhifLoft nafititi, kaj ti samo- re tvojo pridnoft pomagati! Zhe fe v’ fvojih delih hudobno jesifh ali kolnefh, kakfhno plazhilo bo prejelo tvoje terpljenje ? Plazhilo 'figa tiga bo hudo , ne dobro. Pvavno tako ne ni orefh upati dobriga plazhila, zhe kerfhan- dela flabo opravljafh. Delaj tedaj prid- 110 ' de pofhteno shivifh, pa shivi , de Bogu ! Jushifh. Premifli, kakfhna je tvoja dufha. Lrebiti je mozhna in nepreftrafhena, kadar 5P> * — 5g6 — jo prevselnob napihuje; kadar jo lakomnoft perganja; kadar jo jesa ali druga flabob nav¬ da: nafproti pa je morebiti vfa mersla in nepridna, kadar bi fe mogla vbavljati hudo¬ bnim, fvariti grefhnike, greha fe varovati, Tedaj zhe je tvoja dufha vfa gorezha sa fvet, in vfa mersla sa Boga , kako bo svelizhana? Sposnaj in popravi sdaj fvoje smole, de fe ne bofh preposno kfal. Imej smirej pred ozhmi befede Jesufove, „Kaj pomaga zhlove- ku vef fvet dobiti, fvojo dufho pa pogubiti?“ Mat. 16, 26. Molitev. O Jesuf! ponishno fposnam, de fim eden ti Hi h , ktere je hifhni gofpodar pofvaril, re* kozh: Kaj bojte tukaj zel dan bres dela? Spo- snam , de fim nerodovitno drevo, fekire in ognja vredno, ker fim tvoj nepriden flusha- bnik. Sposnam febe kriviga, ker fim gorezh sa fvet, mersel sa tvojo zhab. Kaj bom p°[ zhel, kader me bofh pravizhno fodil ? Ti m' bofh pokasal fvoje fvete rane in krish, 0,1 kterim fi umeri is ljubesni do mene: kaj P* jeb delam in terpim is ljubesni do tebe? ^ Gofpod! vem de moje flabo shivljenje mi sa ' flushi pekel, sato fe poboljfhati hozhem. Up< 11 ^ v’ tvojo nefkonzhno milob in profim : f* 0 ^ 1 ’ zhi in perganjaj me s’ fvojo gnado k’ terplj e nju, k’ pokori. Posno bom sazhel tebi A 11 shiti, pa fi bom s’ vezhim pridam persade^ — 5g7 — prejeli Ire ) v’ drushbi fvelih li hvalil Boga, sdaj v’ drusl) bi hudobnih hvalifh hudizha. Kaj bofh p°' zhel, kader te bo Bog Podil ? (i Pegasi nau r vedil kaj odgovoriti , in je fhel fvojim p 1 ' 1 ) 1 ' llam pravit, kakfhna fe mu je sgodila. Neve' ni zefar Julijan je kmalo potlej prifhel v n lC (to Anziro, je svedil vfe, in ukasal fveljSj Basilja pred fe perpeljali. Sveti Basili je 1 pred zefarja s’ vefelim in ferzhnim obl izlije 1 " in s’ navadno ferzhnofljo pred njim prizbujc- di m bi in fo v’ fv ra si. f F fe di P 1 n )« lt l — 5 99 ~ de nikdar ne odflopi od Jesufa. Na sadnje mu rezil e: Jestif je kralj vlili kraljev, on li ko odvsel zefardvo , v’ bolezhinah bolh umeri, in tvoje truplo ne bo pokopano. Refnizhne fo bile te befede, ker drugo leto je bil zefar v’vojfki liudo ranjen, in je umeri delczh od fvojiga poglavitniga meda. Zefar je bil filno raskazhen od ferzhniga govorjenja fvetiga Ba- silja, in mu je ferdito rekel: Jed bi te bil fpultil, pa sdaj sapovem : Vfaki dan bodo fedem kofzov mefa od tvojiga telefa odresali, dokler ne umerjefh. Piefnizhno je to bilo, pa sraven fo tudi fvetiga Basilja s’ rasbelje- nim shelesam hudo marlrali tako dolgo, de | je umeri. Njegova fveta dufha fe je v’ miru lozhila 28 dan tiga mefza v’ letu 562, Nault. Nekaj od terpljenja Jesujoviga. §veti Basili je bil v’ fvojih bolezhinah podoben Kridufu Odrefheniku, in sato je ve¬ ki f h el v’ njegovo kraljedvo. Vfi marterni- fo imeli pred ozhmi vojvoda Jesufa ranje- logo in umorjeniga sa vfe zhlovefhtvo. Jesuf pm je ferzhnod dajal s’ fvojo gnado in is fvo- )im sgledam, de fo voljno in vefelo terpeli Poganjanje savolj pravize. Kr id jan! kaj iu oliko ti terpifh ? Sakaj fi pa nepoterpeshljiv ' majhnih nadlogah? Kako bi poterpel fmert- ,le bolezhine, zhe te she majhne nadloge sma- boo gajo? Premifhljuj tedaj s’ menoj, kar je Je- suf terpel, de bofh po njegovim isgledu, iii po isgledu njegovih marternikov polerpeshl jiv v’ v/ih nadlogah, de po isgledu fpokorniliov fovrashifh fvoje grehe, de po isgledu v/ih /vetih ljubifh Jesufa zhes vfe. Gre/hnik! de osdravifh fvoje ferze s’ /o- vrafhtvam zhes grehe savolj Jesufa , premifh¬ ljuj njegovo veliko shaloft na vertu Getfenia- ni. Jesuf je premi/hljeval fvoje britko ter- pljenje in tvojo nehvaleshno/V. Vfe hude bo- lezhine, pravi, bom terpel; vfo fvojo kri bom prelil sa dufhe , vender ene bodo /ilile v’ pe¬ kel, in vfa moja kri jim bo k’ vezhnimu po¬ gubljenju. Vfo fvojo kri bom do kaplize pre¬ lil , lerdovratni grefhnihi bodo mojo kri tep¬ tali. Ljubesen /ili Jesufa v’ fmert , pa fponiin nafhe grefhne nehvaleshnofti mu she pred fmertjo napravi fmertne britkofti , kakor je fam rekel : Moja dufba je shalo/lna , de mi je umreti. O grefhnik! premifli kervavi pol Jesufov, in tudi sakaj on kervavi pot poti. Podloshi fvojo terdovratno dufho, de bo orne - zhena od /vete kervi Jesufove, de obshalujc grehe vfaj s’ folsami, ker jih Jesuf obshalujo s’ kervavimi kapljami. Ako je ljubesen do J e ' sufa v’ tvojim ferzu , bofh tako rekozh fmert' ne britko/ii zhutil, ker /i njega Ijubesnivig® Gofpoda nebvaleshno rasshalil. Shaloft zbcs grehe je ojfter pa ufmiljen mezh , kteri fla^' ko rani dufho, jo permora milo shalovat" in ne posabi boshjiga rasshaljenja. ^pokorni grefhnik pofnema Davida, kleri prizhuje od febe : ,,Solse fo nozh in dan moj kruh, ker vfaki dan k’ meni pravijo: Kje je tvoj Bog?‘ £ Pf. 4i, 4- Sveti Basili je bil v’ fvojim britkim ter- plenji terpijozhimu Jesufu podoben. Sgorej je bilo popifano , koliko je ta fvetnik terpel, vender je vfe hude bolezhine voljno preler- pel, ker je bolezhine Jesufove imel smirej pred ozhmi. O grefhnik! premifli, kaj in koliko je Jesuf terpel, kader fo ga neverni flushabniki v’ Pilatovi hifhi neufmiljeno ras- mefarili. Kervi sheljni foldatje fo obdali krot- kiga Jesufa, in nezhlovefhko ga rastepli; on pa v’ fvojih hudih bolezhinah je bil ufmilje- niga ferza in prijasnih ozhi do njih. Jesuf od ftebra odvesan in peljan pred ljudfivo, ker- vave ftopinje sa feboj pufha , de radi bodi¬ mo sa njim. Uzhi fe od Jesufa fvoje telo po¬ koriti. Zhe mu prevezh pregledafh, in per- pufhafh po gerdih sheljah delati, kako po- fnemafh Jesufa ? Sveti Pavel pravi : ,,Kteri fo Kriftu fo vi, fo fvoje mefo krishali. <£ Gal. 5, 2 4- Krishano telo je bolezhe, in salo fla- sheljam preftora ne daje. JNofi bolezhi- "o Jesufove v’ fvojim ferzu, de te vefelje do P*'eha ne premaga, in de po Jesufu shivifh. 1’ofnemaj fvetiga Pavla, kteri je enako delal, kakor fam prizhuje: Umiranje Jesufovo na Kojim lelefu nofim , de tudi shivljenj? Jesu- lovo v’ meni ozhitno podaja. ££ II. Kor. 4, io. 602 §veti Basili je v’ fvojim velikim terplje- nji Boga hvalil, ker je tudi Jesuf rad terpel is ljubesni do njega in do vfih. Ljubi gre- fhnik ! tudi ti voljno noli fvoje krishe , in rad hodi sa Jesufam , de pridefh frezhno sa njim v’ nebefhko kraljeftvo. Glej! Jesuf je vefelo objel velik krish njemu napravljen od hudih fovrashnikov, in je letimu leshimu krishu fvoje kervave rame rad podloshil ; ne bofh tudi ti nofil voljno saflushenih krishov, ktere ti nebefhki Ozhe is ufmiljenja pofhilja ? Zhe fe krishov, nadlog in pokorjenja bojifh, ne prebiva Jesufov duh v’ tebi. Ilozhefh s’ fla- dnoftjo in vefeljem nebefhke dobrote saflu- shiti? Slaba, popazhena natora hrepeni po dobrotah, pa grenke sdravila fo ji potrebne, sakaj pa fe jih branifh ? Poflufhaj fvetiga Pe¬ tra: ,,R’ terpljenju fmo poklizani, ker je tudi Jesuf sa naf terpel, in nam sgled sapuftil, de po njegovih ftopinjah hodimo.“ I. Pet. 2, 21. O kriftjan! fposnaj fvojo smoto, in profi : Molitev. O Jesuf! hvaleshno fposnam, de fi ti vef saljubljen v’ naf nevredne kvari, akoravno nifmo tvoje ljubesni vredni. Vfi fmo grefhni- ki, pa jeli fim pervi med vfimi, in sato hm vezhi hvaleshnofti dolshan. Ref, o Gofpod, fam febe morem obfoditi: premalo fim te do sdaj ljubil in hvalit. Daj mi zhe dalje bolj fposnati fvojo hudobijo, de fe vfaj pred t fl ' boj ponishujem in shalujem. Lc is Ijubcsni do tebe shelim fvoje grehe fovrashili in opu- ilili , is ljubesni do tebe fe hozhem pokorili , in ftanovitno tebi flushiti. Ti nedolshno Jag¬ nje boshje Ji neisrezheno terpel sa grefhnike, tudi jeft bom terpel savolj tebe, de fad tvo- jiga fveliga krisha ne bo nad menoj sgubljen. Sveti Kasili! ti Ji bil deleshen kelha Jesufovi- ga, ker Ji v’ bolezhinah umeri savolj njega, fproli mi ljubesen do Jesufa, fovrafhtvo do greha, duha pokorjenja , poterpeshljivofl v’ nadlogah , flanovitnoft v’ dobrim , de pridem v’ nebefhko kraljeflvo. Amen. XXIII. dan fufhza. jveli f^iklorjan in iovarfhi, marlertiiki in fposnovavzi. (kJveti Viktorijan je bil rojen v’ meftu Adru- mentu v’Afriki, in je bil oblaftnik v’ velikim meftu Kartago. On je bil Jilno bogat, pa bo- gabojezh krifljan, moder v’ fvojih velizih oprav¬ ek, Jn sveft fvojimu kralju. Krivoverni IIu- nei 'ik je takrat kraljeval v’ Afriki; v’ sazhetku ^ojiga kraljevanja je bil katoljfhkim pravi¬ len in ufmiljen, pa v’ letu 484 je sazhel hudo preganjati verne krifljane. Huncrik je 'cdil, de je Viktorijan krifljan, in ga je she- z ]el k’ fvoji lashnjivi veri nagnili; pa (Veti Vik- torijan mu je ferzhno odgovoril : Jek lim bil v’ katoljfhki zerkvi kerfhen, in hozhem v’ ka- r tol j f h ki veri okati, ne bojim fe ne ognja, ne n sveri , ne 'drusih hudih rezhi. Ako hi ravno r ne bilo nobeniga plazhila po fmerti, bi ne v hotel fvojimu kvarniku nesvek biti. Kralj je f bil filno rasferdcn od te fvete ferzhnofti , uka- sal ga je hudo martrati, in v’ velikih bolezhi- 1 nah je rad umeri savolj Boga. j Danf je tudi zhakiti fpomin dveh bratov, j ktera ha tudi v’ Afriki sa katoljfhko vero ter- ( pela. Od krivoverzov fla bila v’ jezho ver- j shena, in potlej obefhena sa roke, in na no- | ge fo jima navesali kamenja, tako tla vifeh i zel dan. Tudi s’ rasbeljenim shelesam in dru- i gazhi ha bila na telefu martrana ; ali pa prej fo fe jih hudobniki navelizhali martrati, ko ona terpeti. Potlej ka bila fpufhena , ker ferzhnok tih je dajala ferzhnoh vernimu Ijud- kvu umreti sa Jesufa. Defiravno nika bila umorjena, ka vender od zerkve pokavljena v’ fh le vilo marternikov, ker ka bila perprav- Ijena sa vero umreti. Zerkev tudi obhaja fpomin fvetiga Libc- rata sdravnika, in njegove fvete shene, ker ka bila ferzhna fposnavavza katoljfhke vere pod sgorej imenovanim kraljam Hunrikam. Kr J* voverzi fo fvetiga Liberata v’ eno, njegovo fveto sheno v’ drogo jezho saperli, de bi eden drugimu ferzhnoki ne dajala. Hudizhovi fl u ' shabnihi fo en dan rekli sheni : Ubogaj kra- ]ja, kakor je tvoj mosh ubogal, In bofh fre* zhna. Shena jim odgovori: ,,Peljite me k’ nje¬ mu. 44 Peljali fo jo k’ moshu , kteri je bil rav¬ no takrat pred fodnikam. Shena mu ojllro rezhe: „0 ti nefrezhen , in gnade boshje ne¬ vreden ! sakaj hozhefh savolj fveta fvojo du- fho pogubiti? 44 Sveti Liberat ji odgovori : „Ljuba moja shena! ni ref , kar fo ti pravili ker jeli fim smiraj llanoviten v’ veri. 44 Is tiga je fposnala lashnjivo govorjenje sapeljivzov , in je bila obvefeljena. Kralj je sapovedal oba- dva isgnati is deshele, pa od krivoverzov Ita jima odvsela bila dva majhna finova , salo je fveti Liberat slo sbaloval. Shena polna upa¬ nja v’ Boga ga je fvarila, rekozh: ,,Sakaj jokafh ? Jesuf jima bo dober ozhe, in bo jima pomagal ftanovitnima oftati v’ veri. 44 Tako je verna shena tolashila shaloft fvojo in fvojiga mosha. V’ neufmiljenim preganjanja krivoverni¬ ma kralja Hunerika je tudi veliko terpeio sa katoljfhko vero dvanajH mladenzhov. Ti fo bili odbrani sa petje per boshji flushbi v’ po¬ glavitni zerkvi mefka Kartago. Krivoverzi fo fi persadevali te fantizhe sapeljati. Ker fe ni- fo vdali, fo bili veliko dni saporedama neu¬ smiljeno tepeni, pa hujfhi bolezhine ki fo ter- P e li, ferzhneji fo pollajali , ker vfigamogozh- •'oft boshja je bila s’ njimi. Na sadnje fo bili Spufheni, in vfi pravoverniki fo te ferzhne ^Udenzhe v’ veliki zhadi imeli. 6o6 Nauk. Ne njirafhiii fe pokore. Ti fveli marterniki fo bili ferzhni prizlie- vavzi Jesufovi vprizho f lepi h krivoverzov, in fo veliko terpeli sa katoljfhko vero. Ljubi grefhnik! premifli, kaj in koliko fo pravizh- ni terpeli, in nikar fe ne boj terpljenja , Ide- riga fi s’ grehi saflushil. Sveti marterniki fo premagovali hudo posheljenje , neufmiljene ob- JaAnike, fmerlne bolezhine in vfe, de bi v’ obljubljeno kralje Avo prifhli : ti morefh tu¬ di premagovati fvoje hudo posheljenje , sani- zhevanje hudobnih, in mehkobo fvojiga tele- fa, de v’ pokorjenji shivifh , in v’ nebefa pri- defh. Premifli dobro, kaj fveti Pavel od ter¬ pljenja fvetih govori: ,,Oni fo saframovanje, tepenje in jezhe preterpeli. Bili fo kameno- vani, shagani, fkufhani, s’ mezham morjem. Shiveli fo uboshni, v’ nadlogah in v’ revfln- ni. Svet jih ni bil vreden, potikali fo fe P° pufhavah, po gorah, berlogih in jamah pod' semljifkih.“ Hebr. 1 i, 36 — 38. Glej, ko¬ liko fo pravizhni terpeli sa nebefhko kralje- ftvo ! sakaj fe ti bojifh terpljenja, pokorjenja, pokore ? Ne poflufhaj fovrashnika tvoje dufbe, I< f c- ri te Arafhi rekozh: ,,Ne morefh premog 0 ' vati prefilne flabe natore ; ne morefh fe fp° koriti; pozhakaj in odlafhaj do bolj perlo-b niga zhafa.“ Hudizh te fkufha s’ tem, k c ' sheli tvojo dnfho pogubiti. Ref, tebi je nemo- gozhe, pa Bogu je vfe mogozhe; ti fi fiab , pa gnada boshja je mozhneji od tvoje flabofti. Saupljivo rezi s’ Davidam : ,,S’ boshjo pomo- zhjo bom vfe fovrashnike premagal.“ Pf. 43 , 5 . Zhe obupafh , hudo shalifh ufmiljeniga Boga, in fe ne bofh fpokoril. Zhe fo ravno tvoji grehi veliki, ne obupaj, ker miloft bosh¬ ja je vezhi od tvoje hudobije. Zhe obupafh , kako bofh samogel moliti, shalovati , dobro delati, fe fpokoriti? Upaj v’ boshjo miloft, pa nevtrudno profi, premaguj fe, iu bofh milofi: dofegel. Ref niti vreden odpufhenja, pa ravno sato morefh upati v’ boshjo miloft. Poflufhaj Jesufa rekozhiga: Pridite k’ meni 'dl, kteri fte oblosheni, in jeft vaf bom poshi- vel.“ Mat. 11, 28. Pridite k’ meni grefhniki 'fi s’ pravo pokoro, ako tudi fte s’ velikimi grehi oblosheni, ne obupajte, jeft vaf bom ljubesnivo fprejel, in v’ fvojo prijasnoft vseh §tori tedaj, kar Jesuf sapove, in bofh vezhno miloft prejel. Porezhefh: ,,Kako fe bom fpokoril , ker relikokrat flifhim prizhevati, de je pokora leshka ? Ref , pokora je teshka, grefhnik mo- re veliko moliti, fe poftiti, in terpeti po veli- jmlti grehov; vender nikar fe tiga ne uftrafhi, s ’ gnado boshjo vfe samorefh. O grefh* ne boj fe pokore, pojdi k’ modrimu fpo- j 'fidniku; ufmilj eno te bo fprejel; zhe fi bolj ? S le hi obloshen, vezhi ufmiljenje bo s’ teboj , lllle i : le terdno voljo imej greh opuftiti. Od sazhetka ti bo le labke rezki sapovedal, ka¬ kor molitev, premifhljevanje in druge ena¬ ke rezhi, de hudobo greha fposnavafb, in mozh dobivafh: potlej le ti bo sapovedal po tvoji mozhi teshke dela pokore. Le verjemi mi; pokorjenje ni preteshko, ampak fladko sgrevanimu grefhniku. Prijetnifhi ti bodo fol- se, ko vfe dobrote fveta. Ja! v’ pokorjenji, v’ shalofti, v’ folsah bofh pokoj nafhil , ker to ti bo upanje dajalo per Bogu najti miloft. Sdaj v’ greh saljubljen, ne fposnafh snotrajniga mi¬ ru in vefelja ; pa kader bofh notranje vefelje okufil, ti bodo vfe grefbne flabofli soperne: nikdar fe ne bofh samogel prezhuditi, de fi bil prej tako nefrezhno oflepljen; shaloflno bofh djal s’ fvetim Avgufhtinam; O Bog! ve- zhna dobrota! sakaj fim te jeft tako posno fpos- nal ? Sveti Peter kratko pove veliko : „Gofpod je fladak.“ I. Pet. 2 , 3. Ref, Bog sapove grefhniku fvojo hudo voljo satajiti; febe premagovati; fovrashni- kam odpufhati; pred nevarno perloshnoftjo beshati; krivizo popraviti; v’ molitvi, v’ k>' moti, v’ folsah shiveti ; pa nikar fe tega ne preftrafhi. Zhe fi fmertno bolan, tudi gren¬ ke sdravila jemljefh, in jih drago plazhujefli* de sdravje sadobifh. Kaj in koliko teshkig* bi ti preterpel, ako bi ti fodnik tifto na med' saflushene fmerti sapovedal? Sakaj pa fe k 0 ' jifh pokore, ktera ti ubrani v’ vezhno fme 1 ’ 1 * in ti odpre nebefbko kraljellvo? Koliko lot pifh in preterpifh, de bi bil prijatel mog° zhniga zhloveka? Saka j ne hofh tcrpcl in preterpel, de bi bii vezhni prijatel nebefh- kiga kralja? Kaj ti je bolji, tukaj malo zhafa grefhno vefelili fe, in poli jej vezhno terpeti ali tukaj malo zhafa v’ pokori shiveli, in potlej fe vezhno vefelili? Zhe nozhefh sdaj opuftiti greha in greha perloshnofti, lashnjivih pri- jatlov, krivizhniga dobizhka , in kar ti Kog prepove, bofh vender le mogel vfe to sapu- ftili in v’ vezhnoft iti. Stori tedaj savolj Go- fpoda, in savolj fvoje dufhe, kar hofh mo¬ gel, morebiti kmalo, od fmerti permoran. Sopet ti rezhem : JN T e hoj fe pokore, ampak fpokori fe in hofh vefel. Poflufhaj Ijubes- njiviga Jesufa: ,,Vsemite moj jarm na-fe, in bote pokoj nafhli fvojim dufham , sakaj moj jarm je fladak, in moja butara lahka.“ Mat. 11, 29 — 3 o. Molitev. O Gofpod ! ti li fvet, pravizhen in ufmi- ljen. Ti fovrashifh greh, in ga fhtrafujefh, pa tudi is ufmiljenja sapovefh pokoro. Zhe ollanem v’ grehu, bom vekomaj savershen , zhe fe refnizhno fpokorim, me vsamefh v 9 fhtevilo fvojih ljubih otrok, in mi hofh dal 'ezhno svelizhanje; ker refnizhna pokora, po hoji dobrotljivi 'obljubi, sapre pekel in od- P'e nebefa. Sapeljan od hudizha in od fvoji- ga hudiga posheljenja fim fe bal in branil po- hore, ako ravno fim vedil, de bres nje ni 5 9 svelizhanja. O jed neumnesli! fim fe bal in branil v’ narozlije tvoje nefkonzhne milofli iti. Ufmiljeni Ozhe! daj mi po Jesufu Kriftufu fvetiga duha, de s’ polno voljo ftorim, kar ti sapovefh, fpreoberni me, de febi odmerjeni, tebi shivim, daj mi vefelje do pokorjenja , do folsa , do vfiga dohriga. O fveti marterniki in fposnovavzi Jesufovi ! Sprofite mi vfaj ne¬ koliko tifte ferzhnofti v’ terpljenji, ktero (le vi imeli in fkasali, de me bo po vafhim is- gledu vefelilo savolj Jesufa terpeti, in njemu sveflo flushiti, de fe bom po fmerti v’ vaflii drushbi vekomaj vefelil. Amen. XXIV. elan liifhza. i'Scela Katarina , JShvedovfka deviza. <^vela Katarina je bila rojena v’ Shvedovfki desheli v’ letu i32o. Nje ozhe je bil firfht Hulfo, njena mati je bila fveta Brigita. da je dala fvojo fhe majhno hzher v’ klofhter, de bi bila obvarovana pred sapeljivim fvetam, in fe nauzhila Bogu flushiti. She v’ majhni flarodi je bila modra, framoshljiva in bruni' na. Kadar je odrafla, jo je ozhe obljubil v’ sakon Egardu, poboshnimu in bogatini 11 gofpodu. Katarina je shelela deviza oftati, pa ni hotla shaliti fvojiga ozheta; dovolila j° v’ to saveso is upanja v’ mogozhnoft gnado boshje, de bi tudi v’ sakonu ohranila devifht- vo. Tihi dan, ki fta bila porozhena, je fvo- jimu pobosbnimu sbeninu tako neisrezheno le¬ po od devifhtva govorila, de ga je lahko na¬ pravila v’ nje shelje dovoliti. Oba fta poklek¬ nila , Boga is ferza profila, in obljubila de- vifhtvo ohraniti. De bi samogla v’ tim ftano- vitna oftati, lla potlej v’ vednim pokorjenji shivela: fta dolgo molila, pogoftim fe poftila , velikokrat na golih tleh leshala , ubogim obil¬ no pomagala, in veliko drusiga dobriga de¬ lala. Teshka obljuba je ta, in nobeden ne fine is nagle gorezhnofti, slafti v’ sakonu , ta- ke obljube ftoriti , ker filno redki fo ti , de bi toliko samogli. Vlak naj terdno obljubi s’ pomozhjo gnade boshje po vfih sapovedih shi- veti, pa ne fme naglo kaj pofebniga nesapo- vedaniga terdno obljubiti bres dolge fkufh- »je, in bres fveta fvojiga navadniga modriga Spovednika. Sveta Katarina je bila fizer filno vefela per fvojim poboshnim moshu , ker fta eden drugi mu ferzhnoft dajala Bogu flushiti; pa od drusih je mogla veliko terpeti. Nje ponish- n °) famotno in fveto shivljenje je bilo flabim ljudem sopemo, kakor je vfelej navada na Sy e tu; sanizhevali fo jo saframljivo, in govo- ri l‘ soper njo; pa ona je sanizhevala sanizhe- ' an je flabih, ni jih poflufhala , in ni odftopi- a od dobriga. Bila je, ako ravno s’ flabim ni S veti Irenej /'hkoj', marlernik. ,^veti Irenej je bil rojen od nevernih ftnr- fhov v’ meftu Sirmii na Ogerfkim, pa je bil rasfvetljen P fveto vero Jesufovo fhe v’ majhni ftarofti; sato veliko miloft je bil smirej Bogu hvaleshen, in mu svefto flusbil. Njegovo shiv- ljenje je bilo fveto per Bogu in per ljudeh , savolj liga fo ga verni svolili sa fhkofa, dok¬ ler je fhe mlad bil. V’ letu 3o4 je bila v’ meftu Sirmii osnanjena krivizhna sapoved ne¬ vernih zefarjev Dioklezijana in Makfiminijana, de vfaki more ali moliti bogove ali umreti. Probo oblaftnik je ukasal nar prej fhkofe in duhovne v’ jezho pometati , de bi verni bres paftirjov obali in opefhali. Tudi fvetiga fhko- la Ireneja fo svesali, in ga peljali pred fodni- ka. Probo mu rezhe: ,,Moli nafhe bogove. ozbno voljo ne vezli grefhiti. Kdor s’ po- mozhjo gnade boshje fposna in Tovrashi hu¬ dobijo Tvojih grehov, Te jih tudi refnizhno bozhe varovati, in Te jih varuje. Zhe je To- vraThtvo grehov savolj Boga, je tudi volja va¬ rovati Te jih savolj njega. Zhe je grevinga zhes grehe savolj Thkode, je tudi Tklep ali obljuba savolj nje. Zhe je shaloft majhna, je tudi volja Tlaba. Dobro premiTli, kakfh- na je tvoja volja, in koliko de je mozhna. Zhe je TovraThtvo grehov v’ tebi is ljubesni do Bo¬ ga, Te hoTh greha reTnizhno varoval, ako bi bil ravno fkrit vlim ljudem ; ako bi te nago¬ varjali v’ greh ; ako bi ti veliko Trezho napra¬ vil. Ako bi slo Tovrashil grehe savolj Boga, hi bil ftanoviten v’ dobrim , in bi poTnemal Tveti- ga Pavla , kteri je Terzhno djal: ,,Terdno vem, de ne Jftrah pred Tmertjo, ne ljubesen do shiv- Ijenja, ne oblaftniki, ne lila, ne druga rezh me ne bo samogla lozhiti od Boga. ££ Rimi. 8, 38 — 3g. Premifli dobro tedaj, zhe je tvoja vo¬ lja refnizhna, delavna, llanovitna, to je, zhe greh in hude perloshnolli Terzhno opuTtifh , z he premagujeTh Tvoje hudo posheljenje ; zhe po sapovedih nepreftrafheno shivifh; zhe vTe to delafh savolj Boga. Zhe nili po tih naukih dvojih grehov Tovrashil, ponishuj Te in profi: 4i * 644 Molitev. O moj Bog! kako samorem jeli preti te¬ boj rezhi: Ref fim fovrashil in fovrashim fvo- je grehe zhes vfe hudo is ljubesni do tebe, bil fim do sdaj ko otrok kres ljubesni do ftar- fhov, flab, famoglaven in nepokoren. Ne¬ kaj fim fe bal fhibe tvojih fhtrafing, pa gre¬ ha nifim fovrashil is ljubesni do tebe. Dober fim bil s’ dobrimi, flab fim bil s’ flabimi, po drusih fim gledal, in nad njimi fe pohujfhal; z h e mi je bil greh fhkodljiv na premoshenji fim ga bil shalollen, pa ne savolj tvojiga sa- nizhevanja. Pred fpovedjo in na fpovedi fira nekaj kfanja imel, pa fim hitro posabil; fo- vrafhtvo greha ni prefunilo moje dufhe, ni pokonzhalo ljubesni do greha, in ta je hitro sopet obrodila grefhni fad. Ufmiljeni Gofpod! pokonzhaj v’ meni s’ mogozhno gnado vfo Iju- besen do greha , daj mi veliko fovrafhtvo zhes greh, in veliko mozh fe ga flanovitno obva¬ rovati savolj tebe. Sveti fposnovavzi Jesufovi! ki fte raji veliko fhkodo ferzhno preterpeli ko ubogali neufmiljeniga kralja, fprofite mi ena¬ ko mozbno voljo, de sveti vfelej oflanem Bo¬ gu , in po fmerti prejmem vezhno plaz-hilo- Amen. 645 XXIX. dan fufhza. JSveti Ziril, levit, in tovarf/ii mariernihi. ,^veti Ziril levit (duhoven fhejtiga shegna ), je bil vef vnet sa katoljfhko vero, in ob zha- fu katoljfhkiga zefarja Konftantina li je veliko persadeval malikovanje pokonzhati. Neverni¬ ki fo bili slo rastogoteni savolj tiga, in fo ga sheleli umoriti, pa is ftrahu pred zefarjem Konftantinam fo bili permorani mu persanefti. Zhes nekaj zhafa je naftopil zefar Julijan vef gorezh sa flepe malike, in poln togote soper Jesufovo fveto vero. Pod njegovim zefarflvam fo neverniki raslivali vfo fvojo jeso nad ver¬ nimi. Svetiga Zirila fo popadli, ga fuvali, kleli, vlazhili in na sadnje mu trebuh prere- eali, oTerzhje is njega vseli, in ga s’ sobmi pretergali. Tudi drugim fvetim vernim fo tako delali, slafti duhovnim in devizam: sra- ven fo trebuh umorjenih s’ jezhmenam na- tlazhili, in fvinje pergnali, de bi s’ jezhme¬ nam tudi njih oferzhje posherle. Bog je fizer te neufmiljene morivze s’ nesnanimi bolesni hudo fhtrafal , pa nifo fposnali, ne flepote fvoje lashnjive vere, ne hudobije fvojiga neu- ^niiljeniga djanja: v’ trni fo oftali, v’ grehu nnierli, in v’ pogubljenje fhli. Nauk. Kako grevingo obudili. §lepi neverniki fo neufmiljeno morili ne- dolshne kriftjane, in fo menili fvojim bogo- vam svefto flushiti, ker nifo fposnali hudobi¬ je fvojiga nezhlovefhkiga neufmiljenja. Bili fo fizer sato od pravizhniga Boga hudo filtra- fani, pa nifo fposnali, nifo fe fpreohernili, in fo v’ fvojim grehu umerli. Tudi v’ katolj- fhki zerkvi ni malo flepih grefhnikov, kteri ne fposnajo hudobijo fvojiga flabiga shivije- nja, teshe fvojih grehov, in v’ lashnjivim mi¬ ru shive. Drugi fposnajo fizer fvoje flaho dja- nje, vera jim prizhuje od hudobije njih gre¬ hov, in vedo fvoj revni flan ; vender fo flepi, ker sadofli ne fposnajo, fo neobzhutniga fer- za, fvojih grehov ne fovrashijo, in fe ne po- boljfhajo. De hi tudi ti v’ njih fhtevilu ne bil, de hi fposnal in fovrashil fvoje grehe, te bo- zhem uzhiti, de miloftljivo odpufhanje sadobifh* Sovrafhtvo greha isvira is fposnanja gi' e ‘ ha. Zhlovek bres boshjiga rasfvetljenja n® fposna , ima krivo veft, fe sgovarja in tudi hudobije fposnanih grehov ne ve. Sato vp*" a ' fha David: ,,Kdo fposna grehe Pf. i8, i J # ' Tedaj, o krifljan J moli in profi Boga ti dati fposnanje fvojih grehov, de vefh v’ zhem 1 grefhil, in koliko je hudo njega s’ grehi sa- nizhevati. Moli in profi s’ velikim ferzhrfi 111 glafam, I4 il ^Strnn Vnebohod Jesufa Krlftufa, — Jestifov vnebohod je vterjeujc v’ veri, in fpodbod le nebefhkiga kra- ljeftva ifkaii ..GB Binknfhtna nedelja. Nauk od fedmirih darov f, Duha ..........72 .Sveta Trojiza. — ,S. Trojizo s’ shivo vero in fvetim sbivljenjam moliti ....... 78 .Sveto refhnje Telo. — TerdnO verovati, in vredno prejemati Jestifa v tiin prefvetim Sakramentu . 82 Augelji varbi, — Od ljubesnive pomozbi angeljov varbov ... 86 ^.Sladko ime Marije. — Marija po veri zhaftiti . . Jloshenkrnnfka nedelja. —- Od roshenbranža . , Zerkveno shegnanje. — Kratko raslaganje zerkveniga shegnanja .. Pan fvojiga rojftva , in kerfta. — Kaj delati na dan fpomina fvojiga rojftva in kerfta. . . . . 9 ° 93 9 5 102 Nepreftavni godovi. P r o f c n z. 1 . dan. Obresovanje Jesufovo. Nauk. Kefnizhno in ber.sli 1 'voje sltivljeuje po Jesufu pobolfhati , . 106 H. dan, .Sveti Makar Alekfaudrijz pufbavnik. — Is njegoviga shivijenja . , . ... . 109 IH. dan. .Sveta Genovefa deviza. —- Is njeniga shivijenja . . . . . . . . . u 4 IV. dan. ,Sveta Sinkletika deviza. — Mogozhe je v’ nebefa priti . . . , . . . , . 116 III t Stran V, dna (Simeon (Stilita pufhavnik, — C S vednim po- korjenjem fvoje lnido posheljenje premagovati , 12 3 Vf, dan. (Sveti trije kralji. — Is tiga prašnika . 129 VII, dan. JSveti Inizijan mnrternik, Nauk, Verni mo¬ rejo biti sheljni fvetih naukov, in delati po njih 107 VIII, dan. ^veti ^Severin , Estarajharfki uzhenik,— Sukaj nam Bog pofhilja nadloge? .... 1 /jl IX, dan, ( Sveti Gordi inarternik, — V’ flehernim Banu je inogo/he dufhe svelizhali , , . . » 1 47 X, dan. (Sveti Pavel pervi pufhavnik. — Kdor hozhe Bogu svefio flushiti, naj proshene ljubesin do fveta l 53 XI, dan. (Sveti Thedos duhovni- ozhe veliko meni¬ hov. — ^Smert daje fposnanje in fkerb fvojo dufho svelizhali . ..160 XII, dan. ,Sveti Arkadi inarternik, — ICteri fo bo- gabojezhi kriftjani ? . ...... l 65 XIII, dan, (Sveti Hilari fhkof in uzhenik, — Kteri fo refnizhni , ali lashnjivi modri? . , . . 171 XIV, dan. (Sveti Felikf mafhnik, — Od prezhudne , pa pravizhne prcvidnofti hoshje . , . . 177 XV, dan, ^Sveti Makar egiptovfki, pufhavnik, — Bodi pravizhen, miren, ponishen, poterpeshljiv , in le tako bofh pokojno shivei .l 83 XVI, dan, ,Sveti Klemen Anziran , fhkof in marter- nik, — Kaj naj fiarfhi delajo fvoje otroke svelizhali igo XVII, dan, (Sveti Anton , duhovni ozhe pufhavnikov. IV t S'(r:in XXr. dan. ^Sveta Nesha deviza , in marternlza. •— Kako zhiftoft ohraniti ...... 220 XXIi, dan. c Sveti Vinzenz levit , in marternilc. — C S’ pomo/.lijo gnado boshje fe lahko pravizhno shivi 227 XXIII. dan. Poroka devize Marije. Nauk is tiga prašnika .. 235 XXIV. dan. (Sveti Timotej fhkof, in marternilc. — Duhovne ljubi , in fpofhtuj ..... 257 XXV. dan. (Spreobernjenje fvetiga Pavla. .— Od grefhnikove flepote in fpreobernjenja ... 242 XXVI. dan. t Sveti Polikarp, fhkof in marlernik. — Ufniiljenimu Bogu sveito fluslii .... 253 XXVII. dan, ( Sveti Janes Krisoftoni fhkof, in zerk- veni uzheuik. — Poflufhaj, ohrani, premifliljuj in dcrshi fvete nauke ...... 258 XXVIII. dan. ^Sveta Pavla vdova, — Js njeniga slavljenja ......... 266 XXIX. dan. ( Sveti Franzhifhk ,Salesi, fhkof. -1— Od ljubesnive krotkofti , . , . . . .271 XXX. dan, (Sveti Piani, mnfhnik j marternilc. •— Vlili grehov fe flcerbno varovati .... 277 XXXI. dan. t Sveta Marzela vdova. — Shivi fveto , in nikogar fe ne boj . , . , , . , 282 S v e z h a n. J I. dan. ,Sveti Ignazi fhkof in marternilc. — Terpeti is ljubesni do Jesufa ....... 287 II. dan. Ozhifhevanje Marije - Darovanje Jesufovo , ali t Svezhuiza. — Is tiga prašnika . . . 294 III. dan. k Sveti Illash , fhkof in marternilc. — Is po- nishnoiti beshi pred nevarno perioshnoftjo . . — v c Stran XV, dan. ,Sveti Andrej Kortin , fhkof, — Od kod je fpazlienolt per odrafhenih 3o6 V. dan. Sveta Agata, deviza in marterniza, — Is njeniga slavljenja. .012 VT. dan. (Sveta It atija, deviza in marterniza. — Is njeniga slavljenja . . . . . . .3l8 Vil, dan. .S. Adauk, in veliko marternikov. — Po veri sliiveti, fvet sanizhevati , sa nekefhko kra¬ lj eft v o fkerbeti ........ 3a5 VJJI. dan. ,Ss, Filea flikof in Filorom, marternika Nauk, Ne legati, refni?o govorili; pa tudi v’ potrebi refnizo perkrivati ...... 32