Gospodarstvo. \i všnskiki t jov. V Cehoslovatiki so oene v zadnjem meseou nekoliko narastle, navzlio temu pa vlada v oeli vinski trgovini malodane zastoi, Po socti in po kraju se gibljejo cene, nieol 800 in 1300 <5* kron za hektolitec. V R u m u n i j i pre^.ajajo dobra, fina vina z 11 do 1L% alkohola. Heittoliter vina stane 550 do 600 lei. Vlada je dovolila alkoholiziranje vin z davka prostim vinškim cvetom, S tem je pritegnila naše tudi Geške trgovce, ki kupujejo v Rumuniji slabša vina s približno 7 do 8%, a jih z dodatkom iinega alkohola dvigajo ua 12 gradov. Taka vina pa i :• ,'ie o (Jehom veliko bolj po ceni, nego vina iz drugih držav,. Po zadnjili borznih poročilih velja 1 lei - 2,25 K. Madžarska, Izmed vseh vinorodnih držav trpi vslcd vinske krize v največji meri — MadžarsEa. Trgovcev ni od nikoder; malenkostne količine se izvaža.o šo y Svico, Radi padca madžarskega denarja bodo vinske cene v tei deželi tokrat prav znatno j.oskofiile. Slagnacijo na vinskem trgu so zakrivile tudi razdrapane politične razmere, ki pretresa.,0 Madžaisko osobito na me^ab naprain Cehoslo.aški in Avstriji. Casopisi poročajo, da se iztibofai-u iz Madžarske veliko vina v Jugoslavijo, V:er so madžarska viua sedaj naicenejša v vsej Evropi. Za slabša vina se plača 1800 madžarskih kroa, za boljša pa 2400 do 3800 K. (Na zagrebški borzi .e nedavno veljala ena madžarska krona 45 naSih para.) V Avstriji se vinska trgovina slabo razvija; to pa \\ red vsem radi tega, ker avstr. krona nepres-.ano pada Kljub temu se držijo cene ra sorazmemi višini. Za liter vina z 9—9.5% alkoV> Ia se nlač& 550 do 550 avstriiskih kron. Za v'.na z 11% cclo 650 do 800 K. Za mlada, ^g^fe&tttfK* vina se \Aa6a. 8u.000 do 100,000 K» V 11 a 1 i ' i je istotako nastal v zadnjeBm mee» ou neKalc zastov. Po glasu vinorodnoga pkoiiča jsb sorti 'placujejo za 1 hektoliter 100 do 300 Ma\ Ita lija še ma v zalogi kakih 20 miliionov tiektplitroT vina. Beia istrska vina stanejo 140 iir, rdeCa pa 210 do 22G lir. F z & n d i a. Lanska letina je zaostala. m. oe~ liti 12 miliionov hektolitrov za pjredlansko lielioo , Izvoz je slabj domača potreba pa precejS»aia, Wi StraBburgu prevladusejo sledeče cene po frankili:( za rdeise 7—8% vino 95—105 frankov^ za brfo llft -120; rdeče 8-9% vino 105-115, belo 188-430;, za rdečc 9-10% vino 115-125, belo 130-Ł40; za 10—11.% rdeče vino 150-155, za belo 160—tfiO^ — Alzaška močna vina so po 300 do 400 irankov; bela steklenična vina boljše kakovosti pa staaftjo 4— 8 Irankov. Soanska. Cene so čvrste, trgovin* pa ne koliko siaba, ,Temu je krivo dejstvo, da Spanska še ni sklenila s Francijo in Svico trgovsko-politione pogodbe. Za bektoliter rezanega vina, rdeCi Alicante, 15%, se plafiuje 44—46 peseta. V. Katalonija prodajajo 10%na bela vina go 25 pesota,, rdfir6a vina z 12% pa po 24 peseta. S v i c a. Cene so nekoliko padle, povprafievauje naraslo, zaloge pa so neznatne, Cene ao take: Fendant 1921, izbrano 1,85—2 fratnka, 19i2§ stane 1.50—1 80 frank. G r š k a, Vina je v tei deželi malo3 k&e ae ie izvažalo v veliki meri v Solun In Franoijo 11% Santamaria stane 112—131 lir, 15% celo 146—1M j|r. Rdefia kandi«ska yina glačujejo po 158, samoska pa i>o 270 lir. Tovarna modre galice. V naši državi inuuitu eodaj 4 tovarne, v katerih se izdeluje modra galica. še le sedaj sc začeli misliti, da bi te tvomice labko izdelovale več modre galice. kakor so jo dosedaj izdelovale, kajti v lanekem letu se je uvozilo v našo državo 43.224 centov raodre gaHce, koje vrednost je znašala 60 milijonov kron. T* ogTomna svota bi bila lahko ostala v domači dršavi, akc bi imela vlada kaj brige za naše narodno gospodarstvo. Sejmsko poročilo. Na svinski sejm dne 13.. luarca v Mariboru se je pripeljalo 29 svinj. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 6—8 tednov stari komad 600—600 K; 3—4 mesce stari lOoO—1100 K; 5—6 mescev stari 1200 do 1400 K; 8—10 mescev stari 1600—1800 K. Poroč» mariborskih svinjskih sejmov že nismo dalje časa pri~ našali, ker sejmov sploh ni bilo radi slinovke m parIdjevke. Živina iz Madžarske. Komisija za vojne od^kodnine v Parizu je določila, da nam mora Madžarska v teku enegs leta predati 6500 glav goveje živine, 3500 kon| kt 5000 ovac. Kako se bo oddajala in odpravljala ta živioa, se bc te dni določilo v Budimpešti, kjer posluje komisiJB vseh v vprašanju vojne odškodnine priznanih in upnivfčenih držav. Pariška komisija je še določila, da se vrši izvoz na stroške madžarske države. — Torej, v kratkem bodo kk pet romale komisije iz Beograda po to živino in br« rainih umazanih špekulacij seveda ne bo šlo, ker so te žc na dnevnem redu.  Naša brezglava gospodarska politika. G«ne  za usaie so v naši državt dosegle naravnoafc nebo- tično vižino. Dan za dnevom se izvaža iz aafee (bs- * ¦ ¦- •¦"> cele vagone sirovih živalskih kož« Za- M se ne prepove izvu~ '"ovih kož, nam je aaura- . V državi imamo dovolj to\i~.. "n ^radelovar i irovih kož za navadna obuvala, a iraaiaao . :¦ v,;l lovarn, ki predelujeio finejše kože, zafco bi bilo v iateresu naSega narodnega gospodarstva, fla s» prepove izvoz kož, V domaclh tovarnah primanj kiije sirovih kož, ker se jih preveS usvaža. Kožes katere i^vaiamo, se nam v obliki usnja vračajo Mt inozemstva za visoke cene, Cene za jajca. V Mariboru stane eno jajce 4—5 K, v Ljubljani jih prodajaio po 5—6 K, v Ceiju po 5 K, v Nemčiji na debelo po 2700—1300 mark za 1OOO komedov, v Gradcu stane eno jajce 8, na Dunaju pa 10 naših kon. V Švici je povpraševanje po jajcih iz Slovenije zek> živabno, toda izvoz jajc iz naše države v inozemstvo zabranjuje neprimemo visoka carina, za katero dobroto se naj r aše kmetice zahvaliio samostojnežem in demokratom, ;i tvorijo sedanjo vlado. Hiaelj. Na hmeljskem trgu v Zatcu je piece| živahiKs gibanje. jHmelj je začela kupovati Francija, ki je nakupiia 200 centov hmelja po 3100 kron za 50 kg in 300 ceiv tov po 3400 K za 50 kg. Tudi zunaj na deželi je bSa hmeljska kupčija zelo živahna. Hmelj nečeškega izvora so ku~ povali po 2000 čehoslovaških kron za 50 kg. Nii hmelj*skem trgu v Norintbergu so hmeljske poskočile. Lesni trg na Madžarskem in v batkanskih državah. Ogrska, ki je izguMla vsled mirovnih pogodb vse svOjG gozdove, je nii/.zana sedaj povsem na uvoz lesa iz sosednih drzav. Po zimi je vsleft neugodnin vcemenskih razmer vsa trgovina pocivala, sedai se pa je neznatno oživela, ker so izginili zadnji o'lanki ledu na Donavi in na rekah na gotv njem Madžarskem, po ko]ih se je dov^ažal dosedai ves Ips na Madžarskera, ker je to najcenejfia pot Malo življenja na budimpeStanski borzi je prineslo tudi de!stv0j da se je otvoril i>roraet na Donavi do Beograda Prve pošiljatve lesa iz Slovaške v si adnjo Maažarsko so že šle skozi Budim; ešto in tr,S se, aa je po vodni poti prišlo na Madžarsko za priličco 35 mili/raov kron razlifinega lesa, zlastt drv. Vendar pa ovira živahno trgovino z lesom rtsoko 3iu r.je češke krone in če.-ki vplei "govoi so skleniH, da bodo odsle; sklepali kupčije v rum' ,aa» kih laih da na ta nacin omogoči^o vsa) deloma kup&jo. Kako si ta naoln kuŁ6ii predstavliajo, ps aeveda niso povedali in 6e je ta način izvedljiv , je taši še vpfaŠanje, ker bi na ta nafiin morali ujndsti ftidi na Ceškem kot plačalno sredstvo rumunsfci *w, Pronet med Madžarsko in Rumuni]o ie v najbolj&n leku in 6e do jeseni ne pride do političnih zaplettaiev mod imenovaiiimi državaini, bodo ografci te-fiOTci iahko krili v90 potrebo na lesu na RuflHBjHHkeo!. 2e sedaj so si oskrbele tovarne za po h-Stvo ve&noma ves les., ki ga bodo porab&le v dogieduam <3asu, iz Sedmograške in nekai cvetoča in dtujtroja izdelovanja sodov dobiva novo življenje, take da se bo lahko v letošnjem letu om-ejil skoro pepoliM-mn uvoz sodov iz Nemčije, ki }e še lansko teto pofdaia skoro 18,000 sodov* Nasprotno celo — Jtafijaiij so se začeli zanimati za izdelovanje so*tor na Madžarskem, kjec je zvezano produciranje aodor z nmogo manjšimi stroški vsled nizkega stanja, TttJute, ItaJija namerava dobavljati na Mad žanskeai zelo poeeni sode. ki iih rabi v. veMkih maaSmuh. O. kaki lesni trgovini meS Madžarsko in Jugoakmjo do sedai sploh še n$. mogoce govoriti po kriTffi aaše vlade, Kar se ]e dosedaj lesa izvozilo na Madžarsko, je bila pravzaprav samo kompenzaeija mafdžarskiin državnim železnicam, ki so v svojih ilclavnicab. popravljale naše vagone in nase stroe. Naša vlada je kratkomalo zaprla svoie meie proli Madžarski popolnoma hermetično in kakcr ie videti, ne namerava istlh prej odpreti, tako da bodo druge države izpodrinile našo konku ruaiA) poijolaoma. Skoro je tako videti, kakor da bi si nafia vlada prizadevala ubiti vso lesno trgovino ne stuao z Madžarsko, temveč tudi z drugiini držara-ti. Holandska je v zadniem času nameravala kriti vehk del svoje potrebe na stavbenem lesu v Jugoslavij], pa umaknila se je zopet iz našega trga. k"er naše ivrdke niso raogle odposlati lesa po_ pp-ej ko* v nekaj mescih, Zgodilo se ie* da so mo^ rati Hoktndci čakati na les, ki so ga kupili pri nas, celo več kot pol leta, ker se naša vlada ni brigala za to, da bi dobiia lesna trgovina dovolj T&gouov ua raapolago. Sicer pa, zakai bi se vlada «a to brigala, lco ni6 ne uese, Naši trgovini mora eadoetovati, da imamo sicer dovolj vagonov, ki pa so po večini neporabni, ker do sedaj še ni pri3§o nikomur na um, da je treba vagone tudi malo popraviti. In zakaj naj bi se vagoni tudi izrabljali. Saj jo flovolj, 6e ima vagone in 6e isti stojijo neHporsbtjdni na različniii hrvatskih in srbskib. postajafe. J\!aši ^nunistri-strokovnjaki" imajo očividno do(«afleii;e nad to zmešnjavo, k«r druga6e bi bili morali gotovo nekaj ukreniti proti tem razmeram . Do sed&; pa niso niti ijoskusili izboljšati položaja, ysied sroje nezmožnosti Kakor so se Holandci odtegnili, tako se odmikajo tujdi Italijani, ker dela naša vlada velike težkooe pn izvozu, \a Hrvatskem, ki je preje pošiljal» v«s les skoro na Madžarsko, je kriza v lesni trgmici, Bosna se pa p.ribližuje tudi že skoro pogln«, po zaslugi naše vlade, ki ne vidi dalje, kakor mLati zajec z repom mahne. ttaei&kovanje rnd. Ministrstvo za gozdove in jradf- e (lobilo obvestilo od komisij, ki raziskuleio državi naokrog rude in druge prirodne zaklade, s» ee našli izvori n»*t° '¦• ¦'••".". .a->a. jw uai, v^rmgori, asmlt pa v Hercegovini, v Ponopofjn. Koliki so ti prirodni zakladi, sedaj še Bi ana.jo, kdo jlh bo dvignil, pa tudi ne, Pri nas imarao ia to nesreob, da se eden del narodnega ineU« asa drugim spravlja v roke najhuiših, povejKfii o&M tujiit izkorišfievalcev. STiParske tovarne ur, ki so poprej po oelem sveiu poSiljale svoje izdelke, so se po vojni začele zapirari ena za dnugo. Ve^ina je usiavila svoje obratoyanje, ker se izdelovanje ni veC izplačalo vsled yniBtnih razlik in raznovrstnlh meino-carinskib. in pronMtolh ureflb povojne dobe. Ko so fabrikanti videlL, da razne zapreke ne bodo pojenjale, temveC ite aarastle, so se vrgli na druga polja. Tako je aoa aa^coja tovarn ur v Chaux-de-Fonds tako uredfla svoj obrat, da izdeluje danes lokomotive, Ta friTarna ie stopila v zvezo s sovjetsko Rusijo in iEd«Mujo sedaj za njo posebno vrsto dobrih želez miških 3irojev. Vredno^t denarja. Anieriški dolar stane 300 do 305, froncoski frank stane 28 do 29 našib kron. Za 100 avstrijakih kron je plačati 5, za 100 čehoslovaških kron 585 do •519, za 100 nemških mark \25 do 130 in za 100 laških Sr 1620 do 1630 jugoslovanskih kron. V Curihu znaša vrednost naše krone 1.60 centima. Od zadnjega poročila fe vrednost naše lcroiie ostala neizpremenjena. V gospodarskem oziru dirvimo z odprtinn očmi v prepad.