r.Av: ..telj $». 34 Ust izhaja 3 mesece L 22 L 6.50 reč. — v tirokosti 1 hr oke, tahrai«, poraću njena (C. C. con 1« posta) v Trstu, v sredo, 9, februarja 1S27, Posamezna številka 30 cent. Letnik in : t • pbnedeljka. Naročnina: za 1 mesec L 8.—, V celo leto L 75.—, v inozemstvo mesečno • 30 stot. — Oflascina za 1 nun prostora trgovske in obrtne oglase L 1.—, za asart- L 1.50, oglase denarnih zavodov L 2.— prvi strani L 2.— Za Mte kulturne organizacije Pod tem naslovom smo priob-Ičili včeraj vest, da je jx*>lanec dr WUfan bil v ponedeljek zvečer pri državnem podtajniku za notranje stvari on. Suardu, Kateremu je predočil poioiaj raznih naših kulturnih organizacij, ki se nahajajo radi oteževanja njihovega delovanja v takih razmerah, da morajo globoko vznemirjati in užaloščati ves nas živeli v Julijski Krajini. Vest o tem važnem govoru med naSim izvoljenim zastopnikom in za g. Mussolinijem najbolj poklicanim predstavnikom i*>tranje politike je delovala ze kot taka. pomirjevalno na naso javnost. Dejstvo, da je nas poslanec predočil naše kulturne bolesti na naj kompetentne j šem mestu, dalje dejstvo, da je kazal c podminister bistrovidno razumevanje za predloženo mu vpra^ Sanje, tako da se lahko z zaupanjem pričakuje, da bodo našle naše težave in zahteve v notranjem ministrstvu pripravljenost za objektivno in pravično presojanje __ vse to mora le naj-blagodejneje vplivati na delo in prizadevanje za čim popolnejšo normalizacijo stvari v teh naših obmejnih krajih države. Da, objektivno presojanje je neobhodni predpogoj za tako normalizacijo naših prilik. Nočemo tu sedaj grabiti z obema rokama za razne probleme, ki se narinjajo v pretres — razen onih, ki so tvorila neposredni predmet pogovora med našim poslancem in on. Suardom. Naš namen obstoji marveč le v tem, da po svoji dolžnosti glasnikov javnega mnenja pripomoremo po svojih močeh k pravilni rešitvi vprašanj, ki jih je spravil na dnevni red pogovor, o katerem smo poročali. Prvo, kar moramo v ta namen debelo podčrtati, je dejstvo, da jc bil poslanec dr. Wilfan predstavljajoč g. podministru poročila o raznih vprašanjih, tolmač toga, česar so bila v zadnjem času prej>olna srca vseh Slovanov Italije, vsega našega ljudstva. Ko pravimo v zadnjem času; se omejujemo s tem na dobo, ki traja že več časa in katere naj krvave j ša karakteristika je na, eni strani razpuščanje raznih naših kulturnih ustanov, na drugi pa prisilni zastoj vsakega kulturnega udejstvovanj našega ljudstva v pri nas običajnih in naših tipičnih kulturnih oblikah. Mislimo pod tem kulturne prireditve vseh vrst od gledaliških predstav pa do naj-priprostejše vaške veselice. Dejstvo, da je vsem našim kulturnim ustanovam vsiljen nenaraven položaj mirovanja v brezdelju in nazadovanju, vznemirja in užalešča naše ljudstvo. Naglašajoč to dejstvo, je poslanec VVilfan še posebno poosebljal pred on. Suardom misli in čustva vsega našega življa v Italiji. Vznemirjajo nas taki ukrepi glede naših kulturnih organizacij in našega kulturnega u-dejstvovanja že zato, ker mora vznemirjati vsak ukrep, ki ga ljudstvo ne razume, ki si ga ne more obrazložiti. Vsak pravilen, ukrep, ukrep, ki je v resnici na mestu, pa ima že to izvirno lastnost. na sebi, da ga razume slehrni državljan. In to velja še posebej glede one vrste ukrepov, ki se nanašajo na vpra-šanja najsplošnejše zasebnosti, kakršno je za ves naš živelj vprašanje kulturnih prireditev. Ker se naše ljudstvo zaveda, da s svojimi društvi in prireditvami zasleduje le kulturne svrhe, ki niso v prav nikakem nasprotju z interesi države v teh krajih, ga vsak razpust društva, vsaka prepoved prireditve mora tem bolj vznemirjati, ker si ne more kaj. da bi ne tolmačilo takih ukrepov na koncu koncev kot nekako obdolževan je. In ker se zaveda svoje nedolžnosti, se čuti jk> krivem zadeto. Kakšna Čustva, se porajajo ne samo v celih narodih, temveč tudi v katerikoli umetni socialni skupini v sličnih položajih, tega nam menda ni treba razlagati. Vsa ta dejstva, je treba imeti preti očmi, če se hoče ta vprašanja objektivno presojati. Je pa še nekaj, kar moramo tudi podčrtati. Kulturno mirovanje našega življa, bodisi da se mu vsiljuje potom razpuščanja društev, bodisi da se mu onemogoča udejstvovanje v obliki prepovedi ali onemogočanja prireditev, je v vsakem pogledu nenormalno stanje, od katerega ne more biti nikakega dobička za nikogar. Poioiaj, ki se ustvarja na ta način, bi lahko imenovali prisiljeno kulturno brezposelnost. In kakor se ni rešilo v področju gospodarskega življenja delavsko vprašanje, če so bile cele skupine delavstva vržene na cesto, tako se ne reši tudi na&e kulturno vprašanje z enostavnim «kulturnim izporom«, t. j. s prepovedovanjem in onemogočanjem Raši h prireditev ali z razpuščanjem slovanskih društev in drugih kulturnih usta^ nov. Iz vseh teh razlogov, ki si jih ni mogoče prikrivati, se usojamo upati, da se bodo blagodejne posledice predvčerajšnjega pogovora med on. Suardom in dr. Wilfanom začele takoj čutiti v našem nadaljnjem kulturnem življenju. Bili bi s svoje strani neobjektivni, če bi ne omenili v tej zvezi, da smo imeli te dni priliko zabeležiti par razveseljivih znakov začetka nekakega preokreta. Mislimo na zopetno otvoritev Ljudskega gledišča v Gorici: Temu začetku pa mora slediti popolna odprava tega, kar smo imenovali zgoraj naš « kult urni izpor». Sejo mlnlstrsKega sveta Poročilo ministra Volpija o finančnem položaju RIM, 8. (Izv.) Danes predpol-dne se je sestal ministrski svet k seji, na kateri je finančni minister on. Volpi obširno poročal o finančnem položaju. Ker se bo razprava nadaljevala tudi na jutrišnji seji ministrskega sveta, ni bilo izdano o današnji seji nikako uradno i>oročilo. Prilioiloje imim pateGta Poslanska zbornica se bo sestala 23. t. m. 11IM, 8. Včeraj se je podal predsednik po.-lansske zbornice on. Casertano v palačo Vimina-le, kjer je imel s predsednikom vlade daljši razgovor o otvoritvi poslanske zbornice in njenem delovanju. Tekom razgovora je bilo določeno, da se poslanska zbornica sestane dne 23. lebruarja. Na dnevnem redu prve seje bodo zapopadeni nekateri neznatnejši zakoni in proračun ministrstva za javna dela, ki pride torej prvi na vrsto v proračunski razpravi. Proračunska razprava najbrž ne bo dokončana pred zborničnimi velikonočnimi počitnicami, ki bodo pričele okrog 7. ali 8. lprila. V tem slučaju se bo nadaljevala proračunska razprava po Veliki noči in sicer koncem aprila. RIM, 8. Včeraj je sprejel predsednik vlade tudi predsednika visoke zbornice on. Titonija, s katerim se je razgovarjal o predstojeći otvoritvi senata. Domneva se, da se tudi senat sestane koncem februarja. RIM, 8. (Izv.) Kakor znano, se sestane poslanska zbornica dne 23. februarja. Dne 15. februarja bo izobešen na Moutecitoriju dnevni red prve seje pred-stoje-čega zasedanja poslanske zbor-nice. Na dnevnem redu bodo 3 interpelacije, nekateri zakonski načrti za spremenitev odlokov v zakone in pa proračun ministrstva za javna dela. Tekom meseca marca bo imela poslanska zbornica 2 tajni seji, na katerih Wo razpravljala o lastnih notranjih zadevah, med katerimi bo tudi vprašanje povišanja poslanskih plač. Kakor se zatrjuje, ne bodo povišane plače, ampak za časa zasedanja poslanske zbornice bodo uvedene dnevnice v znesku 100 lir za oue poslance, ki se bodo udeležili seje. S to uvedbo ne l>o obremenjen proračun poelanske .zbornice, ker je zbornica veliko prihranila s svojfcča?no izključitvijo približno 120 poslancev aven-tinske opozicije. Pričetek zasedanja visoke zbornice še ni bil določen, toda domneva se, da se sestane visoka zbornica v začetku meseca RIM, 8. (Izv.) V pravosodnem ministrstvu se nadaljujejo proučavanja novega kazenskega zakonika in novega kazenskega procesnega, reda. V novem kazenskem zakoniku bo baje uvedena smrtna kazen za vse one zločine, za katere je bila uvedena z »zakonom o zaščiti države. Tudi sodna služba tvori predmet temeljitih razprav v pravosodnem ministrstvu. V aprilu bodo že razpisani natečaji za napredovanje sodnikov na podlagi nedavno objavljenega odloka. Precej preglavic povzroča pomanjkanje sodniškega naraščaja. Mladina se namreč raci strogih.izpitov in pičlih plač izogiba sodnijske službe. Pravosodni minister se sedaj ukvarja s študijem, kako bi se ta nedo-statek dal odpraviti. Ustava dela RIM, 8. (Izv.) V četrtek Se bo vršil v ministrstvu za korporacije sestanek, katerega se bodo udeležili generalni tajnik faši-stovske stranke, predsedniki posameznih konfederacij in pfed-stavitelji ministrstev za pravosodje in narodno gospodarstvo. Na sestanku se bo razpravljalo o osnov, črtah ustave dela. Sestanek, kateremu bodo sledili še drugi podobni sestanki, bo imel zgolj posvetovalen značaj. Definitivna sestava ustave dela je namreč poverjena ministrstvu za korporacije. 13. intMsi Huflps se bo vršil prihodnjo pomlad v Rimu RIM, 8. (Izv,) Za 13. mednarodni poljedelski kongres, ki se bo vršil v Rimu prihodnjo pomlad, so bili dosedaj imenovani generalni poročevalci z 3 važna vprašanja: Generalni ravnatelj poljedelstva pri ministrstvu za uar. gospodarstvo prof. Aleksander Brizzi bo poročal o pomenu pridelovanja žita z gospodarskega in socijalnega vidika; bivši francoski trgovinski mini-t ser senator Masse bo poročal o svetovni produkciji mesa in mleka; bivši češki poljedelski minister inženir Brdlik pa bo ;>oročal o znanstveni organizaciji dela. _ m:irca. Vladna kriza v Perziji LONDON, 8. Iz Teherana poročajo, da je šah poveril bivšemu ministrskemu predsedniku Mostofi mandat za sestavo nove vlade. Sestanek društva za Družbo rodov RIM, 8. (Izv.) Kakor poroča a zodoči odnošaii postavijo na podlago prijateljstva in dobre volje. V govoru je končno omenjeno, da se bo vlada držala svoje tradi-cijonalne politike nevmesovanja v notranje zadeve Kitajske. Drugi del govora se bavi /. notranie političnimi vprtiš.tnji angleške države. Pogajanja za KonKcrJnt med Nemčijo in Vatikanom BERLIN, 8. Tekom zadnje vladne krize so se širile govorice, da se je katoliški center domenil z nemškimi nacijonalci glede sklenitve konkordata z Vatikanom. Poluradna nota pa, ki je bila objavljena sinoči, pravi, da tekom pogajanj za sestavo nove vlade ni bilo govora o jx>.u:ajiu-njih 7Ai sklenitev konkordata*, Vendar pa so že vse prejšnje vlade imele priliko ugotoviti, da je sklenitev konkordata potrebna. Nova vlada je že poverila pristojnim diiriistrom nalogo, naj se posvetujejo o možnosti ureditve tega vprašanja. V dobro poučenih krogih na-glašajo, da se bodo pogajanja 9 Sv Stolico pričela v najkrajšem času. TROJE POVESTI PISANIH S SRČNO TOPLOTO O ŽIVLJENJU NAŠEGA LJUDSTVA Kot tiste lepe «veSernice»( ki smo Jih v mladih letih tako radi prebirali, bo pisana ta knjiga Goriške Matice. Spisal jo je nam« reč med nami živeči znani slo« venski pisatelj, globok poznavalec nas vseh in našega jezika. n. •EDINOST* V Trstu, dne 9. februarja 1927. Mmli n]3a i tesni Združene države bodo posredovale za rešitev spora? PARIZ, 8. Iz Nikarague poročajo, da so se liberalne čete pod vodstvom generala Paraj ona polastile mesta Kinadega, ki leži kakih 35 km vstran od Gorinta. Liberalci so iz vojevali zmago kljub veliki številčni premoči nasprotnih čet. Načelnik vsta&ev general Sa-casa je sporočil ameriškemu zunanjemu ministrstvu, da je pripravljen sprejeti posredovanje Združenih držav v sporu med liberalci in konservativci. Gripa ▼ Sarajevo SARAJEVO, 8. (Izv.) Zaradi naraščajoče gripe so oblasti ukinile pouk na vseh Šolah in sicer do 23. februarja. DNEVNE VESTI Trgovinske kavcije Kr. prefektura naznanja prizadetim, da zakon od 16. decembra 1926, št. 2174 ne zadeva ribičev in lovcev, ki prodajajo ribe ali divjačino, katero nalovijo s svojim osebnim delom, in če ne vršijo prodaje v posebnih trgovinskih prostorih. Prodajanje plina in električne struje za razsvetljavo, ogrev in pogon ni podvrženo določbam omenjenega zakona, in sicer velja to pri proizvodnih podjetjih le za ono blago, ki ga proizvajajo ter prodajajo podjetnikom in obrtnikom za. njihovo potrebo pri lastnem delu ali pa potrošnikom in šoferjem kamjo-nov, ki ne prodajajo blaga direktna potrošnikom, temveč trgove em. Omenjeni zakon ne velja dalje za tiskarje, litografe in podjetja, ki se pečajo z urejevanjem in izdajanjem listov. Prodajalci listov pa so podvrženi določbam zakona, če imajo utice, stojnice, kioske in prodajalne, medtem ko niso podvrženi, če prodajajo liste kot raznašalci (kričači). Mlekarne, ki proizvajajo maslo in ga prodajajo trgovcem na debelo ter razdeljujejo sir med člane, kateri dajejo mleko, niso podvržene novim določbam. Če pa prodajajo mlekarne maslo, sir in mleko občinstvu, so podvržene omenjenim določbam, in to tudi tedaj, Če se blago prodaja po znižanih cenah onim članom, ki nimajo krav. Bolnišnice, zdravilišča, klinike niso podvržene novemu zakonu. Letovišča, ki imajo značaj hotelske obrti, so podvržena zakonu za oni del obrata, ki ga tvori hotel. Potniški in turi-stovski uradi, ki spadajo pod Državni zavod za turistovsko obrt, so tudi prosti novih določb. Zadnji dan za predložitev prošnje občinskim komisijam za trgovinsko dovoljenje poteče dne 31. marca 1927. PG&REB FOS. ŠTEF. STARCA. S Kontovela nam pišejo: Točno ob 4. uri pop. preteklega petka se je zbrala pred hišo pok. Štefana Starca mnogobrojna množica ljudi od blizu in daleč, da spremi pokojnika na njegovi zadnji poti. Pevski zl>or. obstoječ iz stiV« rejših in mlajših članov pevskih društev na Kontovelu in Prošeku, je pred hišo žalosti zapel vedno lepi «Vigred», nakar se je dolgi sprevod začel počasi pomikati proti domači cerkvi. Proseška frodba je tudi polnoštevilno sodelovala pri pogrebu ter s svojimi ubranimi žalostinkami povečevala žalno slovesnost. Po blagoslovljenju krste in po odpetju divno lepega «B!a-gor mu» se je vedno naraščajoči sprevod je] ob zvokih godbe pomikati proti pokopališču in tam se je pevski zbor poslovil od pokojnika. zapevši mu turobno «Nad zvezdami«. Na ta način so Kontovelci in drugi žalni gostje počastili spomin ene izmed onih redkih starih okoličanskih korenin, katere so s svojim trdnim narodnim prepričanjem in svojim mirnim značajem pridobivale splošno spoštovanje _ TRŽAŠKI BAGOVNI TRG 8. II. 3926*. O pravem trgu ni mogoče govoriti. Vidi se, da dohaja blago v Trst naravnost v skladišča. Za to določen prostor na korzu Cavour je zato skoro vsak dan prazen. Vendar pa zamore m o objavili uradne cene zelenjavi na debelo v našem mestu. Te so kakor sledi: Zelenjava: radič zeleni veliki in mali 80-300, radič rdeči 420-460. radičeve sadike 80-90, korenje 70-90, zelje navadno belo 120-130, zelje zeleno «BruxelIes» 560, cvetno zelje 120-140. vrzote 110-130, paradižniki 200-340, šelen 180-250, špinača 480-500, «topi- nambour« 90, krompir 6o-75, rej>a sladka 50, repa kisla 100, čebula 60-80. Sadje: Jabolka 160-400, hruške 280-400, pomaranče za kvintal 90-180. pomaranče za zaboj 36-45, mandarinikvintal 140-320, limone 10-36 za zaboj Iz tržaškega življenja Raje v morje nego v zapor Ko je 17-letni pomorščak Fau-stino Martincich, vkrcan na par-niku ««Bellenden» predpreteklo noč okoli 24. ure šel po ulici Belimi. je naletel na dva policijska agenta, ki sta ga povprašala po o-sebnih listinah. Mladenič pa oči-vidno ni imel mirne vesti, kajti namesto da bi ustregel agentoma, je urno obrnil pete ter se spustil v beg. Agenta sta jo seveda ubrala za njim in ga kmalu dohitela. Toda tedaj se je mladenič, uvi-devši, da ne more zbežati, naglo obrnil proti kanalu in — štrbunk — bil je v hladni vodi. Agenta, ki si gotovo nista pričakovala kaj takega, sta brez pomišljanja skočila v neki čoln ter pomagala mladeniču na breg. Nato sta ustavila neko javno kočijo, s katero je bil Martincich prepeljan v mestno bolnišnico, kjer je bil P<> prvi pomoči tudi pridržan, kajti zdravniki so dognali, da se je mladenič nevarno prehladil. Ni znano, zakaj se je Martincich tako bal policijskih agentov. Dramatičen samomor uttnflm Ob zelo dramatičnih okol&činah in iz skrivnostnih vzrokov si je včeraj zjutraj vzel življenje 2$-le?t-ni uradnik Oskar Giurin. stanujoč s svojo mlado ženo v ulici Ruggero Timeue št. 14. Okoli 7. ure, ko je bil Giurin še v postelji so potrkali na vrata njegovega stanovanja trije policijski agenti. Prišla je odpret Giurinova ženat kateri so agenti v par besedah pojasnili, da so prišli radi neke zadeve, tičoče se Giurina, ter da morajo govoriti z njim. Giurinova je spremila agente v spalnico, kjer se je njen mož baš pričel oblačiti. Ko je Giurin uzrl policijske organe, je prebledel, a je ostal navidezno popolnoma miren. Ko se je oblekel, je izrazil agentom željo, da bi se rad umil in z njihovim privoljenjem je stopil v kopalno sobico. Kmalu potem je zadonel v sobici zamolkel pok. Sluteč, da se je zgodilo nekaj hudega, so agenti planili v sobico, kjer so se znašli pred žalostnim j>rizorom. Giurin je ležal na tleh nezavesten; krvavel je iz rane na desnem sencu in v otrpli desnici je tiščal revolver, s katerim je sprožil samomorilni strel. Eden izmed agentov je hitel telefonirat za pomoč rešilni postaji, od koder je črez par minut prihitel na lice mesta zdravnik, ki pa je mogel samo ugotovTli, da je nesrečni Giurin že mrtev. Smrt je morala biti skoro hipna, kajti krogla je prodrla globoko v možgane. Dramatičen dogodek jo tako presunil ženo nesrečnega uradnika, da se jo je lotil hud živčni napad. Revica je dobila potrebno pomoč od navzočnega zdravnika. O žalostnem dogodku je bila obveščena sodna oblast, ki je zvečer izdala dovoljenje, da je bilo truplo prepeljano v mrtvašnico mestne bolnišnice. pade« s tramvaja. Včeraj popoldne se je dogodila v ulici Broletto grozna nesreča^ ki je spravila v smrtno nevarnost ubogo žensko. Okoli 13. ure je vozil ondot, namenjen v mesto, tramvaj proge Št. 9, na katerem se je med drugimi potniki nahajala tudi 45-letna Neža Vodopivec, stanujoča v ul. Concordia Št. 25. Ko je tramvaj privozil do ovinka v ulici Broletto, je Vodopivčeva, ki je bila ponesla kosilo možu v tovarno strojev pri Sv. Andreju in se je vračala domov, hotela Izstopiti. Toda ko je s tem namenom stopila nn storvnico pri du, jc radi silne burje izgubila ravnotežje ter padiu s UčunVčtj«^. Padla je tako nesrečno, da je prišla z desno nogo pod priklopni voz Zavirač, ki je takoj zapazil nesrečo, je naglo ustavil ter skupno z navzočnimi potniki priskočil na pomoč nesrečni ženski, ki je obtičala z nogo med kolesom in podstavkom. Toda njihovo prizadevanje. da bi rešili revo iz strašnega položaja, je bilo zaman; noga je obtičala tako nesrečno obtičala med kolesom in podstavkom, da je nikakor ni bilo mogoče izmotati. Treba je bilo poklicati na pomoč delavce iz bližnje' tovarne, ki so s pomočjo raznega orodja po dvajsetminutnem napornem deiu končno rešili Vodopivčevo iz mučnega položaja. Toda reva je imela nogo grozno razmesarjeno pod kolenom in je izgubila mnogo krvi. Po prvi pomoči, ki jo je dobila od zdravnika rešilne postaje, je bila prepeljana v mestno bolnišnico, kjer so ji morali zdravniki odrezati pohabljeni ud. Kljub temu pa *je stanje nesrečne ženske ostalo nevarno. Tržaško sodišče želel Je zbrisati svoj gr®k Pred tukajšn. kazenskim senatom je stal včeraj železničar Alojz Savani iz Parme, star 32 let, ki je obtožen, da je dne 27. oktobra pr. 1. vdrl v pisarno postajenačelnika na postaji Campo Marzio, tam vlomil v omaro, poiskal v njej akte o disciplinarnem postopanju proti njemu ter jih raztrgal. Po dovršenem dogodku je Šel k postaje-načelniku in mu priznal dejanje. Bil je aretiran od železniške milicije in predan sodni oblasti. Savani pravi, da je dejanje izvršil v trenutku jeze in skrajno razburjen. Vedel je, da v aktih ne piše ravno dobrega o njem in to ga je izzvalo in pripravilo do tega dejanja. Kot priča nastopi edino postaje-načelnik ki pa ve le o priznanju zločina, v kolikor mu je obtoženec povedal. Branil je Savani ja odvetnik Ferrero, ki je skušal pripraviti sodni dvor do aplikacije člena 48. kaz. zakonika, ki govori o polod-govornosti radi razburjenja. Sodišče je upoštevalo tezo zagovornika in obsodilo Savanija na 5 mesecev in 25 dni ječe. TELESNA VZGOJA SPORT S. D. A dri a. Danes zvečer naj bodo sledeče gg.čne pri odborovi seji, katera se vrši ob 8.30 pri predsedniku: Mila Kravos. Ana Zlobec I., Ana Zlobec II., Mili Berginc, Angela Ko-ciajnčič. Prosijo se, da gotovo pridejo. ker se 27. bltža. — Odbor. — Danes zvečer ob 8.30 uri od-borova seja pri predsedniku. Naj nihče ne manjka. Vabi se vodja rezerv, da poroča o četi. — Tajnik. Ne bomo nehali opozarjati pri* j atelje in itrvštvenike na datum 27. februarja, katerega al morajo rezervirati za vsako ceno, ako m nočejo kosati Mlo svoj« življenje! M. D. Racal - S. D. Obzor II. 5:1 (4d) BabiČ 3, Sila 2 - But Belo-modri Rocolčani so odigrali v nedeljo 6. t. m. prijateljsko temo z rezervno četo S. D. Obzor. Tekma je izpadla v prid Rocolu s precejšnjim scoorom, ki bi bil Se večji, če bi Rocol ne menjal formacije čete mod igro. Rocol je poskušal lastne igralce na rizmh mestih ter jih s tem pripravljal za prvenstvo retour-tekem. V tej četi se vidijo dobro trenirani igralci in njihova lepa tehnična igra nad-kriljuje vsako izmed drugodivizif-skih čet. Če se bo ta Četa Se nadalje vztrajno trenirala in Ostala zvesta disciplini kot dos^daj. ne bo nič čudnega jo videti drfcgo-leto tekmovati v prvi diviziji. V napadu Rocola je igral najboljše Preprost v desnem krilu; bil je neutrudljiv tekač in njegovi crossi so bili nekaj krasnega. Va-tovec je eden najbolj tehničnih igralcev te čete in je gotov^ v podajanju ter streljanju v vrata; ima pa to napako, da se drži maro preveč nazaj, kar ne sme biti pri dobrem napadalcu. Center Kali-garis — voditelj in biser napada — je zelo dober v dribliranju; njegovi precizni streli v vrata so le malokrat odbiti. V nedeljo smo ga bili videli na back-ovem mestu, kjer se je izkazal kot dober pometač. Leva spojka in levo krilo sta malo prepočasni; krilo BabiČ je dobro v crossiranju, medtem ko primanjkuje spojki gotovost v podajanju. Halfska vrsta je bila sestavljena popolnoma drugače nego doslej. Marušiču primanjkuje še vztrajne trenaže; kljub temu, da ni igral mnogo časa, se je izkazal zelo požrtvovalen in hiter. Centerhalf Bidovec je boljši v backu nego na tem mestu. Neutrudljivi Lah je bil malo prešibak v podajanju žoge napadu. Roječ se je izkazal dober v backu, medtem ko mu v napadu primanjkuje strel v vrata. Stalni back Ražem in golman Gustin€ič sta pokazala svojo mojstrsko gotovost, čeprav sta imela malo opravila. Edini goal Obzora ni pripisati njima dvema, ampak halfski vrsti. Obzoraši so igrali na splošno dobro; izpadi napadalne vrste 90 le malokrat prekoračili obrambno polje Rocola. Najboljši mož te čete je bil Kreševič, ki je izvrstno pometal pred vrati Obzora. Govorjenje se mora na igrišču brezpogojno opustiti. Na igrišču se ne sme slišati nobene druge besede razen kapetanovih športnih izrazov. To velja za obe četi — posebno pa za Obzoraše. Sodnik g. Skerjanc dober in na mestu. Sestava čete zmagovalke: Gu-stinčič-Ražem, Roječ, (Kaligaris)-Marušič, Lah-Preprost, Vatovec, Kaligaris. (Roječ), Sila, Babič. Športni omaladinaš Brezžični brzojav in nedeljska tekma Dandanes, ko hoče biti javnost takoj obveščena o izidu športnih prireditev, se trudijo razne kore-spondenčne agencije in listi, da javijo nemudoma lastnim naročnikom rezultate Ker bo nedeljska tekma izredne važnosti in pomena, je klenil družinski list «Naš gla-s» da postavi za to priliko na igrišče radiobr-zojavni aparat, ki bo vso našo javnost takoj obvestil o izidu tekme R. F. Vesti iz Istre KOZINA Društvena prireditev Pevsko in bralno društvo «Ve-nec» na Rozini priredi v nedeljo 11. t m veselico v dvorani Kle-menčeve hiše. Na programu je petje in veseloigra v 3. dejanjih •Navadni človek« od Br. >TuSfća-Izvajale se bodo lahke narodne in težje umetne pesmi. Sodelujejo sosedna društva. Prihodnjič priobčimo natančen program. K obilni udeležbi vabi — odbor. Vesti zjGcriškega Goriške mestne vesti Voce di ftorizia> o Seli. Torkova številka «Voce di Go-rizia» z dne 8. februarja piše takole o naši šoli: »Italijanska šola ob meji naprovlja tak utis, kot da bi bila slabokrvna. Ne manjka sicer pridnost in tudi najboljša volja voditeljev, toda okolščine, ki ne dajo vedno natančno določiti, povzročajo, da delovanje šole ni tako kot bi moralo biti.» Novi ivtsUr. V Gorico je prišel novi kvestor com. dr. Aleksander Panini-Finol-ti, ki je bil prej kvestor v Trentu, in je prevzel vodstvo policije naše goriške pokrajine. Sfloiao slovensko ionsko drefttvo v Gorici naznanja, da se vrši tečaj za italijanščino v treh oddelkih, in sicer: za začetnike ob pondeljkih in četrtkih od 6. do 7. ure; za višfo stopnjo ob sredah in sobotah od 6. do 7. ure; večerni tečaj, pa ob pondeljkih in četrtkih od 8. do 9. ure zvečer. Zaradi smrti v družini g. prof. Hvala ta teden pouk od- pade. Od pondeljka, 14. t. in. dalje se vrši zopet redno. Cenik kruhu. Od danes dalje so cene kruhu sledeče: kruh iz moke presejane v 82%: oblike hleba po 500 gr. po 2.40 kg; oblike od 250 do 200 gr. po 2-50 kg; žemlje in drugo malo pecivo po 3.50 L kg; kruh mešan s koruzno moko po L 2.20 kg; ržen kruh od 200 gr. po L 2.20 kg; kruh ržen v manjši obliki po L 2.40 kg. Znamke za pse. Vsi posestniki psov - čuvajev^ lovskih psov in psov za luksus morajo priti na goriški magistrat po tozadevne znamke, in sicer v uradnih urah od 8.30 do 12.30. RENČE. Prireditev v Renčali Kako velikega kulturnega pomena so dramske prireditve sploh, se zaveda že vsak božji človek na tem vesoljnem svetu, se zavedfi/o tudi državniki vseh kulturnih držav. Različne igralske družbe, kot tudi gledišča, uživajo državne in razne druge podpore v vseh kulturnih državah. To znači, da vsi uvidevajo, da je odrska umetnost eminentne važnosti v kulturnem razvoju slehernega ljudstva. Tudi višina kulturne stopnje našega ljudstva, posebno še na našem ozemlju, se dolguje v precejšnji meri ravno dramatiki. Povsod na deželi, širom naše krajine imamo že dokaj razvito dramatiko: dramska umetnost je postala pri nas popularna kot malo kje drugod po svetu. Ni ga naroda na svetu, ki bi lahko beležil tako zelo razveseljiv pojav. Vedno se čuje o kaki dramski prireditvi na deželi in tupa tam se opazi, da se uprizarja tudi kako resnejše delo. Na take težje, resnejše uprizoritve se človek odpravi bolj z nekako skepso v srcu ker — računati je pač treba z diletantizmom in različnimi drugimi potežkočami, s katerimi je stvar združena. No, ravno tako sem se odpravil tudi v nedeljo v Renče. Igral se je Gogoljev «Revizor», komedija v štirih dejanjih. A motil sem se v svoji skepsi. Bil sem prijetno razočaran. Delo je bilo tako dobro naštudirano, da si za-mogel sladko zatopljen v stvar slediti prednašanju. Bili so prizori naravnost srčkano lepo pogođeni. Da ni bilo tupatam kakih luknjic, bi lahko govorili še o popolnosti. Renska mladina se lahko tudi s težjimi stvarmi predstavila občinstvu in občinstvo bo gotovo sledilo, navzgor, kvišku do popolnosti. Posameznih vlog ne bom omenjal. Le omenim naj, da na splošno dobe vsi najboljše spričevalo. G. re/.iser Mozetič in tudi vsi, vsi drugi so res lahko ponosni na svoje delo in dar, ki so ga prinesli na oltar. —š«— RIHFMBERK Gospod učitelj Benko je šel iz naše srede. Zdi se mi, da ne sije solnce več tako milo, kakor jc sijalo pred ir— kaj časom, pošiljalo je žarke skozi šolska okiia. in se veselilo z nami v prerajski sreči. Vedelo je dobro, da imamo v naši sredini učitelja ki ga zelo ljubimo. Mislim si, da je bil tudi on srečen z nami, ker se je mnogo potrudil za nas v učenju in krasnem petju. Gospod učitelj Benko je šel od nas, njegovi nauki pa ostanejo ^ naših srcih kakor zaklad. Nikdar ne bom pozabila tiste sreče. Jfi sem jo uživala kot njegova učenka. Za slovo ni u želim srečo v novi domovini. — Hvaležna učenka. BANJfšČICA Grozna nesreča V tukajšnji frakciji Bi težu so se igrali v kuhinji posestnika Antona Baškerja otroci, med temi Je bila tudi domača hči, mala Marija, stara šc ne dve leti. Mati je pospravljala v sosedni sobi — bilo je predpoldne — in pogledala od časa do časa v kuhinjo k igraio-čim se otrokom. Slučaj je nanese!, da se je Marija v trenutku ko je njena mati odšla zopet v sobo, skobacala na ognjišče, kjer je ob ognju vrela voda v loncu. Deklica se je prijela za lonec ki se je prevrnil in vsa njegova vsebina se je zlila na nesrečnega otroka. Na njegovo vpitje je prihitela mati in sosedje, a ves trud, da bi deklico rešili, je bil zaman otrok je kmalu potem v najhujših bolečinah izdihnil. Nesreča je bila naznanjena karabinerjem in sodniji, da zadosti z natančno preisakvo zahtevam zakona. RAZNE ZANIMIVOSTI Dobrotnik. V mestecu Den Helder (pokr* jina Severne Holandske) je obha« jal te dneve ribič Dorus Rij k"* ers svoj osemdeseti rojstni dan. Temu njegovemu slavju se ni pridružilo samo njegovo rojstno mesto, marveč se je Rijkeers slavil po vsem Holandskera. On je namreč vsega skupaj 511 osebam rešil življenje in jih iztrgal gotovi smrti v morskih valovih. BORZNA pohočila Amsterdam 933-943, Belgija 320-330, Francija 92-92.50, London 113.50-114, Ne\v York 23.30-23.50, Španija 392-402, Švica 447-453, Atene 30-31 Berlin 550-560, Buka-rešt 12 50-i3.50, Praga G9-ti9.75, Ogrska 408-41G, Dunaj 328-336. Zagreb 41-41.75. Uradna cena zlata (7. II.) L 452.57; vojnoodškodnin-ske obveznice 62.40. Poslane*) Podpisani izjavljam, da, nimam r>iČ skapneg-a z. Avgustom Albertella, o katerem je poročala «Edinost» od 5. januarja t. 1. in da bom postopal sodnij-sko proti vsem obrekovalcem. Cerkno, 8. februarja 1927. (249) ErneSiO Traverso, *) Za članke pod tem naslovom odklanja uredništvo vsako odgovornost. Ob priliki odhajanja srebrne poroke Frančiške in Franca foiat čestitajo in želijo vse najboljše hvaležni otroci. 1 RST, H. februarja 1927. t Tužnim srccm naznanjamo vsem so rodnikom prijateljem in znancem, da s-e je preselil v onoetransko življenje danei ob 6. uri zjutraj naš sinček M ARIC Pogreb se bo vršil jutri ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti v ulici GarzaroLU št. 31. Gorica, dne 8. februarja 1927. Angela in Marijo Hvala, stariSi, Son:a, sestrica. tmomsesm -J- Kruta usoda nam je iztrgala iz družine hčerko In sestro Pogrebli jo bodemo danes ob 14. uri. (Mes na bolnišnica). *i25l) Žalujoči družini: Koruza in Ćesn«k. BESL1TZ-SCHD0L £ vodi v vseh jezili:. l'abin Filzl po« k in pre-116 11 flTlDNfl N .Borsatti cv Njjlio, Trit, iLMlMnllM C rso 47 rekama loviš) popravlja, prodaja in kupuje zlato, srebro po poštcuih cenrh. Govori se slovenski. 158 J. najboljše vrste «Soc. I.i£ure Lom- ffkVfta barda« po L 5.30 kg pri G. Moraš«, Gorica. 181 DVAJSETLETEN mladenič z nižje-srednjo izobrazbo in štirimesečno pisarniško prakso želi nastopiti mesto v kaki pisarni. Naslov pove goriška uprava. PO VIŠJIH cenah kot vsaka druga kupuje srebro, zlato in briljnnte zlatarna Portici Ponte Fabra. 123 SUGESTIJE TfflPNOTIZEM. Najmoder-ne^ša učna kniiga. Vsi poskusi vplivanja so takoj izvedljivi. Uspeh vsakomur zajamčen. Cena Lit 50.—. Dopisna šola «Veda in znanost* Celje, Razlagova. 176 SAMO potom energičnega zdravljenja z Glvkolo/n se ozdravi oboi, šibkost, uut'i-krvnost cb.icmofloil. izdelek lu-k:-rne Castclfanovicii, 1 rst, Via dei Giu-liani 42. V januarju je lekarna odprla tudi ponoči. 157 ___ PODLISTEK (43) V. I. KRIŽANOVSKA: NEHEZA ROMAN — Zahtevaš od mene nemogoče, Samuel! — je rekla in se mu iztrgala iz objema. — Pomisli, da se povabljeni svatje že zbirajo v našem ho-tehu in v cerkvi; jaz nimam nobene pravice, nobenega povoda zavreči Raula in zbeža.ti zadnjo uro pred poroko. Ah, Samuel! pozabi me po tem trenotku sprave, ko sem se opravičila v tvojih očeh in si izprosila tvoje odpuščanje. Jaz sem srečna, nobena senca ne loči več najinih duš in ti me ljubiš in si mi obljubil, da boš živel. — Da, obljubil sem živeti, toda zate, — je odgovoril Samuel in oči so se mu zabliskale v jezi; — ali zares misliš, da se po takih trenotkih sreče od rečem tebi, glupi tolpi v veselje? Že zopet si slaba in strahopetna, Valerija, ti hočeš prevariti Kneza* ki ti veruje, doprinesti hočeš krivo prisego pred oltarjem, ko pa je tvoje srce polno ljubezni do mene!... On jo je objel in potegnil k sebi. — Pusti me, nimam moči, da bi prenesla vse to, — je vzkliknila Valerija in odrinila Samuela. — Ne morem užaliti Raula. Z razdraženim glasom je odgovoril: «Prava ljubezen ne upošteva tega, kar ljudje porečejo.« Valerija se je vzklonila ter se obrnila, da bi odšla. Bankir jo je zagrabil in rekel s pritajenim glasom: «ne, ne pustim te od sebe... do jutri si v moji oblasti!» Nepričakovano Valerijino upiranje mu je vzelo razsodnost in vsako oblast nad seboj. — Poj diva! — je rekel in jo skušal povleči za seboj, toda deklica je prestrašeno odskočila; strašen se ji je zdel ta človek, ki ga je strast obvladala Njegovo izpremenj eno obličje, pa leči ogrenj, ki je žarel iz njegovih oči, sta ga tako iz-premenila, da je bil malo podoben onemu zdrž-nemu, ljubečemu Samuelu, ki ga je ona poznala. Zdaj je pač spoaiala, dasi prepozno, kako neprevidno je bilo njeno dejanje. — Pustite me! — je ponovila in se mu iztrgala. Koprena se ji je zapletla za verižico bankir-jeve ure in se ji raztrgala v tej borbi; toda vkljub njenemu upiranju jo je Samuel dvignil v naročje, da bi jo odnesel v hišo. V tem trenotku je stopil iz drevoreda Rudolf v Antuajietinem spremstvu. Ko je videl, kako si Valerija prizadeva rešiti se bankirjeveg-a objema, ki jo je očitno hotel odnesti proti njeni volji, je grof jezno zavpil in vzel v roke samokres. Ta vzklik je Samuel slišal; ozrl se je in videl Rudolfa prihajajočega proti njemu in zapirajočega mu pot k hiši. Obstal je in bes mu je odvzel zadnjo trohico razsodnosti. Samo to je spoznal, da je vse končano. Valerija je izrabila ta trenotek, se mu izvila iz rok, toda bankir jo je z bliskovito naglico vnovič zagrabil ter stekel k jezeru in vzkliknil: Torej umri z menoj! — in vrgel se je s svojim bremenom v vodo. V tem hipu je priskočil Rudolf, naglo vrgel s sebe gorenje oblačilo in skočil za potapljajo-čima se. Ker je Valerija izvrstno plavala, se je Rudolfu s pomočjo prihitevših slug posrečilo kmalu potegniti jo iz vode. Valerijo so zavili v plašč, jo odnesli k vozu in vsi trije so se odpeljali domov. — Najhujše smo prestali, — rekel Rudolf. — Toda kaj bo z obleko! Čez dvajset minut bodo svatje pripravljeni za poroko. — Le umiri se, obleči si more obleko, ki so ji jo poslali iz Pariza za poroko z Meierjem, — je odgovorila Antuaneta, ki se je znala popolnoma obvladovati. — Naglo se preo-bleci, dragi, bojim se, da bi se ne prehladil; nato poidoš sprejemat goste; čez uro bo nevesta pripravljena z:t poroko in pride v dvorano. Ko se je Rude.lf odstranil, je Antuaneta pozvala Marto in Lizo, sobarici, ki sta otirali Valerijino premrlo telo. Nato sta prinesli iz bufeta kozarec dobrega, starega vina.. — Izpij, Valerija, in prizadevaj si priti k sebi, — je strogo in ukazajoče rekla Antuaneta. — 71 nezaslišano neprevidnostjo si tvegala svojo in Raulovo čast: torej zneri svoje sile, da nam po-ma-gaš zakriti ta nevšečni dogodek in ne vznemiriš svojega ženina ter ne vzbudiš radovednosti povabljencev.