Delavska enotnost
18- 9. 1976 - ST. 37 - L. XXXV. - CENA 3 DIN
GlAVN| UREDNIK: V°JKO ČERNELČ
ODGOVORNI UREDNIK: BOJAN SAMARIN
.
;
i
i
i
[
D
2
r

Delovnim ljudem in občanom
Ljubljana, is. sept. —
^ršni odbor predsedstva republiške konference SZDL Slovenije je na današnji seji °i>likoval poziv vsem delov-nim ljudem in občanom, da pospešeno vključijo v ®kcijo za čimhitrejše odprav-'janje posledic potresa v Po-sočfu.
Potres, ki je 6. maja 1976 Ptizadel Posočje, je terjal od Vseh delovnih ljudi in občanov Socialistične republike Slovenije in Jugoslavije, zla-st' pa delovnih ljudi na prijetih območjih, veliko naporov, da so bili v sorazmer-n° kratkem času ustvarjeni najnujnejši pogoji za življe-in delo na prizadetem ^očju. Potresni sunki v jnjih dneh pa so ponovno Povzročili veliko škodo, ?ato je potreben pri odprav-•janju posledic potresa v Po-s°čju dodaten napor naše pilotne diužbene skupnosti, ki mora v najkrajšem času Zagotoviti pogoje za prezimi-tev prizadetega prebivalstva.
Izvršni odbor Predsedstva Republiške konference SZDL Slovenije zato poziva Vse delovne ljudi in občane, ^a se pospešeno vključijo v akcijo za čimhitrejšo odpra-Vo posledic potresa. Akcija obiranja sredstev iz enodnev-Pega zaslužka, ki jo je pred-^gala Zveza sindikatov Slo-Ven'je, poteka prepočasi, saj
je dosedaj zbrana le polovica predvidenih sredstev. Ker pa je škoda po zadnjih potresnih sunkih veliko večja od prvotne, je potrebno z učinkovito družbenopolitično aktivnostjo zagotoviti, da bo solidarnostno zbiranje sredstev za odpravljanje posledic potresa v Posočju, tako v TOZD, kakor tudi v krajevnih skupnostih, dosledno in čimhitreje končano.
Izvršni odbor Predsedstva RK SZDL Slovenije ugotavlja, da so razmere na območju, ki so ga prizadeli ponovni potresni sunki, resne, saj je materialna škoda velika, neposredno pa je ogroženo tudi življenje ljudi.
Zato Izvršni odbor poudarja, da morajo ob tej naravni nesreči vsi delovni ljudje in občani izpolniti svojo človeško dolžnost in ponovno izpričati svojo solidarnost, vse družbenopolitične skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in TOZD pa z vso resnostjo in polno odgovornostjo nadaljevati z uresničevanjem obveznosti, ki smo jih sprejeli v mesecu maju in se vključiti v vse akcije, ki jih bodo za čimhitrejšo normalizacijo življenjskih in delovnih razmer v Posočju vodili Izvršni svet Skupščine SRS ter drugi organi in organizacije.
slavje ob Štiridesetletnici stavk tekstilnih in gradbenih delavcev Slovenije
Neomajno gradimo in dograjujemo izročilo
KRANJ, 18. septembra - Ob 40-letnici stavk tekstilnih in gradbenih delavcev Slovenije je bila danes dopoldne na kranjskem sejmišču osrednja slovenska proslava, s katero smo obudili in počastili spomin na veliko stavkovno gibanje slovenskih delavcev, ki je doseglo svoj višek v stavkah gradbenih in tekstilnih delavcev pred štirimi desetletji prav tu v Kranju.
Pred slavnostno tribuno se je zbralo več desettisoč delovnih ljudi. S svojo prisotnostjo pa so pomen proslave poudarili tudi najvišji predstavniki družbenopolitičnih organov in organizacij, še živeči udeleženci stavk in njihovi organizatorji ter mnogi drugi predvojni revolucionarji.
Zbrane je najprej nagovoril predsednik RS ZSS inž. Janez Barborič. Dejal je, da se s proslavo štiridesetletnice stavk
tekstilnih in gradbenih delavcev ne spominjamo le teh dveh stavk, ki sta zajeli skoraj vse delavce teh dejavnosti v Sloveniji, temveč se spominjamo stavkovnega vala, ki je v letih 1934-1936 zajel tudi delavce drugih panog vsepovsod po Sloveniji. Po nepopolnih podatkih je bilo takrat okrog sto stavk in torej lahko govorimo že o značilnosti generalnega štrajka. V teh stavkah se je med delavci uveljavila komunistična partija, ko je v okviru tedaj razbitih sindikatov uspela poenotiti delavsko gibanje.
O metodah delavskih borb je tekla razprava na partijski konferenci v Goričanah in na četrti partijski konferenci leta 1934 v Ljubljani. Komunisti so se takrat dogovorili, da je najvažnejša naloga KPJ doseči akcijsko enotnost sindikatov. Množično
stavkovno gibanje, ki se je pod neposrednim vodstvom KP odvijalo v naslednjih dveh letih, je potrdilo pravilnost usmeritve komunistov na delavski razred in na njegove najbolj žgoče probleme. Gibanje je ustvarilo tudi zametke ljudsko-frontnega gibanja, ki se je razvilo v naslednjih letih, in v katerem je imela partija ves čas osrednjo vlogo. Ljudsko-frontno gibanje je kasneje tudi nosilo osrednje breme v NOB in v naši socialistični revoluciji. Zato imajo stavke tekstilcev in gradbincev v stavkovnem gibanju eno pomembnejših mest, ker se je zlasti z njimi izrazila enotnost in solidarnost vseh delovnih ljudi in dosegla množičnost, saj je zajela skoraj vse takratne delavce teh panog, je še poudaril inž. Janez Barborič.
Udeležencem proslave je
nato spregovoril predsednik CK ZKS France Popit.
(Govor objavljamo na 2. in 3. strani.)
V programu proslave so se prepletale revolucionarne, delavske in borbene pesmi, recitacije Cankarjevega Kurenta in pesmi Klopčiča, Kosovela ter Čufarja in odlomki iz Klinar-Gobčeve kantate „Splavarji na ognjeni reki". Pesmi in recitacije so povezovali kronisti. Nastopili so združeni pevski zbori Gorenjske, ki sta jih spremljali delavska godba Trbovlje in godba milice Ljubljana. Kantato so izvajali mešani pevski zbori, spremljala pa jih je godba milice Ljubljana. Dirigiral je Radovan Gobec. R.ecitirali pa so člani gledališkega centra občine Kranj ih Prešernovega gleda-
/
PRED KONFERENCO ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE
VSEBINA NAŠEGA DELOVANJA
0 ^IjK&tjema javno razpravo o zakona o združenem delu. Za je štirimesečno delovno ob-0 /e, v katerem smo sindikati kot ^ni nosilci razprave fronmo dogo-|! p. idejno in akcijsko enotni, pod |10s stV0rn Zveze komunistov uspeli v | pf(^Vtlih vsebinskih ciljih javne raz-
% rJirav le< do smo v oceni družbeno-| i, j ^nega delovanja in učinkovitosti I pfee,,Pomembni fazi celovite ustavne I i0?°razbe objektivni in priznamo za zo, kar je tega vredno. Prav pa je Str l’ da smo občutljivi, kritični in ne-ki^l Pomanjkljivosti in slabosti, 2<J - i? mzkrila tudi javna razprava in t kujejo nezdrave, nesamoupravne fič ere ‘n odnose ter se glede na~poli-non° učinkovitost spoprimemo z last-^jebino in metodo delovanja kot t l,s^im napotilom za našo nadaljnjo rfdno funkcijo in nalogo. pf snovni pomen in namen javne raz-o®* ie bil, da sprejmemo zakon kot bo„ 2 močjo in pomočjo katerega
•C
pristna delavska odnose, saj je nastajal od
sprejema nove ustave na izkušnjah in za potrebe neposredne samoupravne prakse; da sprejmemo zakon, ki bo zaradi takega svojega porekla, teže in uporabnosti vedno znova vzbujal zaupanje, zoril našo zavest in bodril vse več delavcev za odprt, javen nastop, da bodo organizirani v svojih samoupravnih okoljih terjali in tudi aktivno sodelovali v celovitih analizah družbenoekonomskih razmer in odnosov. Dalje, da se opredelimo za zakon, ki bo pospeševal nadaljnji razvoj samoupravnih odnosov in zato zahteval ukrepe v vsaki temeljni in drugi organizaciji združenega dela, zdrave samoupravno usmerjene in politične sile pa spodbujal, da se bolj pogumno in sa rhozavestno spoprimejo z nesamo-upravnimi zasnovami in njihovimi avtorji.
V mnogih temeljnih in drugih organizacijah združenega dela nas je zakon tako usmerjal v javni razpravi in zato je še posebno tu doživel zagreto obravnavo, polno podporo in v posameznostih veliko konstruktivnih predlogov in pripomb za še boljše in po-
polnejše njegovo besedilo.
Danes ve skoraj vsak delavec za zakon, ve, da vsebuje pomembna določila', ki opredeljujejo njegov položaj in nove odnose v združenem delu. V organizacijah združenega dela je več in bolj temeljito opravljenih analiz samoupravnih, marsikje pa tudi nesamo-upravnih razmer in sprejetih ukrepov za spreminjanje in uveljavljanje novih samoupravnih odnosov. Sindikati smo v novem številu osnovnih organizacij uveljavili svoj politični vpliv, novo ustavno funkcijo in vlogo.
To je vsekakor velik družbeni uspeh in rezultat vsebinskega in organizacijskega enotnega delovanja vseh subjektivnih sil.
In prav zaradi tega moramo biti bolj nejevoljni na organizacije, ki pa niso prav nič ali zelo malo prispevale v tem našem skupnem boju za preobrazbo družbe in uveljavljanje nove ustavne vloge delavcev. Marsikje še vedno peščice ohranjajo stare navade in stare odnose, delavci so v podrejenem položaju, v njihovem imenu upravljajo in gospodarijo skupine. V
takih okoljih tudi niso izdelali ocen (ne)samoupravnih razmer kot osnov za javno razpravo. In v takih okoljih je bilo in bo zaman vsako prigovarjanje, naj vendar opravijo „popravni izpit“ neuspele javne razprave o osnutku zakona — dokler ne bodo „popravnega izpita" najprej opravile tiste subjektivne sile, ki so po sklepih partijskih kon-. gresov in po ustavi dolžne ustvariti politične razmere za večji vpliv delavcev in delovnih ljudi na uveljavljanje novih odnosov: Za presojo lastne politične učinkovitosti in uspešnosti moramo vedeti, da ni hkrati v organizacijah združenega dela slabih samoupravnih razmer, starih materialnih odnosov, nerazvitih delegatskih odnosov in dobre političnega Zveze komunistov, sindikatov in mladine.
Torej - najprej moramo opraviti z vsebino in metodo lastnega delovanja. Kako bomo sicer kos naslednjim, neprimerno težjim etapam našega razvoja?1. Težjim ne zaradi tistih, kise še „botajo‘‘ z ustavno koncepcijo, ampak zaradi tega, ker bo potrebno zdaj tudi v novih dohodkovnih odno-
sih deliti po novem, kot je zapisano v ustavi in iz nje izpeljanem in sprejetem zakonu o združenem delu; ker bo potrebno vse ukrepe, ki so jih na osnovi ocen lastnih samoupravnih razmer sprejeli delavci na svojih zborih, tudi res uresničiti, ker bo poslej na zborih in v delegatsko sestavljenih organih upravljanja težje „držati‘‘ in izpolnjevati naloge, ki smo jih sprejeli in zagotovila, ki smo jih dajali spodbujeni v javni razpravi o osnutku zakona o združenem delu. In predvsem neprimerno težje, ker nove vsebine samoupravnih odnosov še ne obvladamo in zato ne znamo hitreje, učinkoviteje, kljub hotenju, uveljavljati novih dohodkovnih odnosov v vseh tokovih družbene reprodukcije.
In prav na tem področju je osnovna vsebina našega sindikalnega delovanja. In za te naloge se moramo čimprej usposobiti vsi sindikalni in drugi politični aktivisti, se na naših seminarjih, tečajih in v individualnem študiju vrniti k zakonu, spoznati njegova določila, njihov pomen in cilj.
IVANKA VRHOVCA K
KRANJ, 18. septembra — Slavnostni govor na osrednji slovenski proslavi ob štiridesetletnici stavk tekstilnih in gradbenih delavcev Slovenije je imel predsednik ZKS FRANCE POPIT. Uvodoma je obudil spomine na revolucionarna dogajanja v tistih dneh in dejal:
Letos mineva 40 let, odkar je naš delavski razred z organizirano in zavestno akcijo — veliko stavko tekstilnih in gradbenih delavcev — napovedal skupaj z drugimi naprednimi silami slovenskega naroda skorajšnji odločilni revolucionarni obračun s kapitalistično družberio ureditvijo. Te dni pred štiridesetimi leti je buržoazijo na
Slovenskem zajel preplah: stavkalo je okrog 8500 tekstilnih delavcev v Kranju, Tržiču, Mariboru, Preboldu, Škofji Loki', v Ljubljani in okolici. S solidarnostnimi zborovanji in s svojimi zaslužki so stavkajoče podprli v Celju, Laškem, Jaršah, Kočevju, Novem mestu, Litiji, v Grosupljem in drugod. Splošne stavke gradbenih delavcev, ki je bila že junija leta 1935, se je udeležilo okrog 5000 delavcev. Stavko tekstilnih in gradbenih delavcev so podprli tudi delavci drugih strok, nameščenci, študentje, obrtniki, mali trgovci, kmetje. Vsi Slovenci, ki so dolga leta trpeli socialno krivičnost takratnega družbenega reda, so v tistih
dneh stisnili pest.
V zgodovini boja slovenskega delavstva za socialno in družbeno preobrazbo ta stavka ni značilna le po največjem številu udeležencev, marveč sodi med najbolje organizirane akcije slovenskega proletariata. Izpričala je, da je obnovljeni Komunistični partiji na Slovenskem že uspelo združiti slovensko delavstvo v skupnem boju proti izkoriščevalski buržoaziji, da je delavski razred že užival podporo vseh naprednih sil slovenskega naroda. Komunistom in njihovim simpatizerjem je uspelo vključiti v stavko socialiste, krščanske in narodne socialiste in tudi neorganizirane delavce.
Zaradi enotnosti in odločenosti stavkajočih delavcev, da v svojih zahtevah ne bodo popustili, so morali kapitalistični podjetniki poklicati na pomoč oborožene policijske enote. Takratna oblast je tovarnarjem takoj ustregla: nad stavkajoče je poslala gojence žandarmerijske šole in policijo in se s tem, kot že večkrat dotlej, javno razgalila kot čuvar buržoaznega izkoriščanja in zatiranja.
Izkazalo se je, da dopušča kapitalistična oblast pravila igre buržoazne demokracije samo dotlej, dokler se delavci bojujejo za svoje pravice v mejah buržoazne zakonodaje. A takoj, ko delavci spoznajo, da si v okviru buržoazne zakonodaje ne morejo priboriti osnovnih socialnih pravic in terjajo korenite družbene spremembe, pokaže buržoazna demokracija svojo pravo razredno in protidelavsko naravo. Slovensko delavstvo je zato takšno lažno demokracijo odločno zavračalo in sledilo Komunistični partiji, ki je ni priznavala.
IZJEMEN POMEN POKRAJINSKE KONFERENCE KPJ V GORIČANAH
Brezkompromisni boj slovenskih gradbincev in tekstilcev za temeljne človečanske pravice je razkrinkal tudi tiste delavske voditelje, ki so s frazami, da si delavci lahko pridobijo svoje pravice po mirni poti in na podlagi krščanske ljubezni, razdvajali delavce na različne svetovnonazorske skupine in sindikalne ter politične organizacije. S tem so preprečevali enoten boj delavskega razreda za izboljšanje svojega težkega socialnega položaja ter ga odvračali od revolucionarnega boja. V času stavke so delavci spoznali, da so prav komunisti najodločnejši borci za izboljšanje njihovega nevzdržnega socialnega položaja, da so najsposobnejši organizatorji enotne akcije proletariata in vseh delovnih ljudi za preobrazbo družbenih odnosov, da so glasniki skorajšnje revolucije, ki naj podre stari svet socialnih krivic in zatiranja ter zgradi novega, v katerem bodo vsi ljudje svobodno in enakopravno odločali o rezultatih svojega dela. Po drugi strani pa so izkušnje te velike delavske stavke oborožile Komunistično partijo Slovenije za organiziranje skorajšnjega množičnega odpora slovenskega ljudstva proti okupatorjem in za neposredno vodenje revolucije.
Za politično osveščanje delavskega razreda o svojem položaju in zgodovinski vlogi je bila zelo pomembna pokrajinska konferenca KPJ za Slovenijo leta 1934 v Goričanah. Na tej konferenci so komunisti kritično ocenili svoje delo in si ob udeležbi delegata CK ZKJ tovariša Josipa 'Broza- Pita zadali nove naloge. Upoš-
tevali so, da so med stavkami v Trbovljah in tudi v drugih podjetjih žene izpričale izredno borbenost in se dogovorili, da je treba partijsko dejavnost med njimi še povečati. Sklenili so okrepiti svojo dejavnost med mladino, saj je bil prav iz njenih vrst priliv novih članov KP največji. Najpomembnejši pa je bil sklep, da mora partija s pomočjo legalnih organizacij in društev prodreti v množice, pritegniti v svoje vrste čim več delavcev,
lovni meščanski ljudje«. Tudi IV. državna konferenca KPJ ob koncu leta 1934 v Ljubljani je usmerila strankino dejavnost k organiziranju in vodenju akcij delavskega razreda v povezovanju njegovih gospodarskih zahtev s političnim bojem proti režimu.
Ta načrt so slovenski komunisti začeli takoj uresničevati ter pri tem dosegli velike uspehe, ki so se pokazali na zletu Svobod v Celju, v veliki
delavce gradbena podjetja zaradi neorganiziranosti in popolne brezpravnosti naravnost nečloveško izkoriščala.
S pomočjo sindikatov gradbincev so si komunisti prizadevali postopno oblikovati njihovo politično zavest, jih prežeti z revolucionarnim duh,om, jih povesti k vse večjim akcijam proti kapitalističnim podjetnikom ter pri tem graditi akcijsko enotnost delavskega razreda. V poldrugem letu vztrajnega dela — sredi januarja 1936 — je komunistom uspelo ustanoviti lastno organizacijo stavbinskih delavcev, v kateri so imeli tako v mnogih podružnicah kot v osrednjem vodstvu večino komunisti, ki so se v letu 1941 izkazali kot sposobni organizatorji oborožene vstaje slovenskega naroda. Ko so podjetniki v maju 1936 odbili predlog kolektivne pogodbe, je začelo v Ljubljani in okolici stavkati okrog 2200 gradbenih delavcev. Napredna Ljubljana jih je podprla moralno, pa tudi z živežem in denarjem, zato je moralo okrog 50 gradbenih podjetnikov sprejeti njihove zahteve. Ta uspeh je spodbudil k stavki tudi gradbene delavce drugod po Sloveniji. Tako,je stavkalo v letu 1936 okrog 5000 gradbenih delavcev.
Stavkovni odbori niso skrbeli le za red, disciplino, hrano in varovanje premoženja, ampak tudi za kulturno življenje v zasedenih tovarnah. Na sliki iz avgusta 1936 vidimo delavce Jugočeške, tovarne, kjer je zaplamtela iskra upora proti krivičnemu redu, kako plešejo kolo
poskrbeti za njihovo idejno vzgojo, organizirati močan stavkovni val, delovati med delovnim kmečkim ljudstvom, ki je naravni zaveznik delavstva ter graditi enotno fronto delovnih ljudi. Vsaka osnovna organizacija Komunistične partije je bila zadolžena, da pripravi načrt za uresničitev teh sklepov. Kot je zapisano v sklepih te konference, mora biti »strankino delo vsestransko, uporabiti mora vse legalne in ilegalne možnosti, vsa društva in organizacije, prodreti mora v vse celice, kjer so delavci, kmetje in de-
manifestaciji kovinarjev na Jesenicah in v vse pogostejših mezdnih gibanjih in stavkah. Med najpomembnejšimi rezultati dejavnosti komunistov pa so bile stavke gradbincev in tekstilcev v letu 1936.
KOMUNISTI SNUJEJO IN UTRJUJEJO RESNIČNO DELAVSKE SINDIKATE
Na pobudo pokrajinskega komiteja KPJ za Slovenijo so komunisti že sredi leta 1934 začeli snovati sindikat gradbenih delavcev, saj so prav gradbene
S stavkami si gradbinci niso izboljšali samo svojega položaja, temveč je močno narasla tudi njihova razredna zavest in pripravljenost za nadaljnji organizirani boj. Sindikat gradbenih delavcev se je tudi kasneje odlikoval po borbenosti in bogati revolucionarni dejavnosti.
Nizke mezde ob čedalje večjih življenjskih stroških, podaljšanje delovnega časa, slabe higienske razmere v tovarnah — pri čemer je treba vedeti, da takrat zavarovanja za onemoglost,
starost ali smrt sploh ni bilo, kak tudi ne stanovanj za delavce — P. čenje na delo iz okoliških kraje^ nehumani odnosi mojstrov do dela, cev — vse to je sililo k vse odloča6) šemu boju tudi tekstilne delavce, k' tvorili 17 % vsega zaposlenega de& stva na Slovenskem in med katerim1) bilo več kot dve tretjini žensk. Vte., stilnih podjetjih po Sloveniji je bil° v letu 1934 in 1935 več stavk. .• Komunistom je uspelo doseči akcl) sko enotnost članov Splošne sh kovne zveze Jugoslavije, to je rdeC sindikatov, Jugoslovanske strokov zveze — belih sindikatov, Naroda^ strokovne zveze — plavih sindikat in s tem enotnost delavskega razreA Proti skupnim razrednim izkorisA valcem so torej nastopili tudi delav iz krščansko-socialistične skup>n .j Razočarani nad klerikalnimi vodim'. so se začeli skupaj z drugimi dela'' bojevati za uresničitev svojih razm0 nih interesov.
STAVKE POD VODSTVOM KOMUNISTOV SO BILE ZAČETEK BOJA ZA URESNIČITEV RAZREDNIH INTERESOV Po sestanku delavskih zaupnika' na Blejski Dobravi je 2500 kranjsk1 delavcev zahtevalo takojšnja po£f j janja za sklenitev kolektivne pogodb in zagrozilo s stavko. Delavci so st. kolektivno pogodbo hoteli zagotc''1 osemurni delavnik, ki so ga delod jalci stalno podaljševali, ustavim, vseh nadurnih del, prizadevali so doseči, da bi jim podjetniki v p11, hodnje ne zniževali plač in jih me|a na cesto, kadar ni bilo dela. ^o^". narji delavskih zahtev niso sPrejfl zato je tovarniška sirena v »Jug06 ški« — današnji Iskri — 20. avgd«? oznanila začetek stavke, takoj natop^ so z delom prekinili tudi delavC1 »Jugobruni«, v »Inteksu«, pri SirC ’ naslednji dan pa v tovarnah *ra ’ Božič in »Tekstilindus«. Da bi pU prečili delo stavkokazom, so de*3 zasedli tovarne, postavili straže izvolili stavkovne odbore, dejavn 1 teh odborov pa je usklajeval m® stavkovni odbor v Kranju. Ta odt^ so usmerjali komunisti, ki so si pr!"\ devali razširiti stavko na vsa teksti' podjetja v Sloveniji.	v
To je medstavkovnemu odb0^ glavnem tudi uspelo, saj se je stav tekstilcev razširila v Škofjo Lo Tržič, Ljubljano in njeno okolico, P, tudi v močna tekstilna podjetja ) Mariboru, tako da je v prvih dn ^ septembra prenehalo delati 85° | delavcev tekstilne industrije.	^ !
Delavce v zasedenih tovarnah . materialno in moralno podprli dela drugih strok, okoliški kmetje, trg? in mali obrtniki. Toda podjetnim odklonili pogajanja za sklen • K lektivne pogodbe, dokler delavci , zapuste tovarn. Obsodili so stav joče delavce, da hočejo zrušiti in dosegli, da je ban Natlačen z redbo označil zasedbo tovarn protizakonito dejanje. Šestnajste^ septembra ponoči so oboroženi P cisti z bikovkami in solzivcem PreSI’oV delavce iz kranjskih tovarn. Ta s116 obračun z delavci je pred ljudstv ^ ponovno razgalil takratne 0JS , oblasti kot odkrite sovražnike de • skega razreda. Okrog 200 naj . borbenih delavcev so tovarIlrU. odpustili z dela in s tem njihove u žine pahnili v še večje pomanjkanj Vendar odpuščeni delavci niso kl° marveč so s pomočjo partijske or8a zacije ustanovili svojo tekstilno drugo.
•REVOLUCIONARNA sila n PREBUJENEGA /•ELAVSKEGA razreda
norfPrav je uspelo delodajalcem s 2l() 0,C^° or°žništva in policije stavko
dela
•-UUCJC
h.,1*1! so vendarle morali podpisati z
PQ®v^kimi zastopniki kolektivno njiho b° 'n Pr'stat‘ vsai na nekatere
'''e zahteve. Večji kot materialni
PaieK-i
skiJ 01 rnoraln* uspeh stavke. Delav-.Ja.zred je spoznal, da mu le borbe-
Host i	*
i- 'n enotnost dajeta možnost, da
bo
(j Prerastel v vodilno družbeno silo . uiokmtičnega revolucionarnega osv u3 'n dosegel svojo resnično „°boditev.
|av^avke tekstilnih in gradbenih de-
Venev Pred štiridesetimi leti na Slo-Sil0skem so razkrile revolucionarno in ■ Pre^ujenega delavskega razreda ?avIZrazde njegovo visoko razredno 0s est,in organiziranost. Politično so
teres|;‘le vse plasti delovnega ljudstva vj Eh pritegnile v enoten boj proti ne. aJOČi buržoaziji, ki se je vse očit-opirala na fašistične sile v svetu v
luči j e^ so vtkani v naša današnjajie^ Tbvha prizadevanja in dosežke, naša dolžnost pa je, da jih še utrjujemo in prenašamo na nove rodove.
Da bi uveljavili ustavno opredeljen položaj in vlogo delavskega razreda in delovnih ljudi, je zelo pomembna priprava na sprejem zakona o združenem delu, saj bo to velik korak v naših prizadevanjih, da bi na ustavnih določilih v praksi zgradili socialistično samoupravno družbo.
Komunisti si prizadevamo, da se delavcu omogoči, da se bo v razmerju do svojega in skupnega družbenega dohodka uveljavil kot subjekt s polno odgovornostjo tako pri njegovem ustvarjanju kot pri njegovem razporejanju in da bo pri uresničevanju te svoje neodtujljive pravice solidaren in vzajemno odgovoren z vsemi drugimi delavci v združenem delu.
dej1* Prot' demokratičnim težnjam
na‘0v,ne8a ljudstva jugoslovanskih 2 °d°y. Zato ni naključje, marveč Jj kovinska zakonitost, da je delav-
stjv^azred Slovenije s svojo Komuni-
' partijo na čelu tudi v času faši-
sebe6 °*cuPac'je lahko zbral okrog
; vse demokratične sile v enoten
Ijk^dnoosvobodilni boj, v katerem je iz/31' Z nac*onalno osvoboditvijo v Jeval tudi socialno osvoboditev a zatiranih in izkoriščanih ljudi.
neVkčasu najtežjih dni naše zgodovi-
jen' J-naTn ie 8roz'l° fizično iztrebl-p ]e’ je edino Komunistična partija
!!?Zva!a vse svobodoljubne napredne
PrivVenCe’ ne 8*ede na nazorsko pre-Ut)^arlje in versko opredeljenost, na je °r 'n skupen boj proti okupator-• V tistem usodnem letu 1941, ko ta|V0(?Stva meščanskih strank in kapi-
škim*cn' Podjetniki klonili pred voja-
]u'm nasiljem in se vdinjali za hlapce Jim gospodarjem, je imela jasen
jgui, Jt niicia jdbcii
djt ®r?rn b>oja za nacionalno osvobo-nilfV *n socialno preobrazbo družbe-
n. odnosov edino Komunistična Partija.
pr?!avka slovenskih tekstilcev in nbenikov pred štiridesetimi leti je j.a za Komunistično partijo Slove-(Je hogata izkušnja, kako je treba ganizirati in voditi revolucijo.
Ust^Vo,nem OBDOBJU smo 4 vARILI trdno podlago za jutrišnji dan
tridesetih letih povojnega ra-jutr!a smo ustvarili trdno podlago za
si ter
k ..'“nji dan, ko bomo hitreje in še . 1 nspešno oblikovali našo družbo
ži ,razvijali materialno in duhovno slci enje ^eiovn’h ljudi v Sloveniji in st. Venskega naroda v trdni povezano-j z drugimi jugoslovanskimi narodi narodnostmi. Delovnim ljudem artes ni več treba s silo od nikogar r lah svojih pravic. Naš delavski i7Lred..je v revoluciji razlastil svoje ^nfiščevalce in začel sam odločati o ovih svojega dela. Svojo usodo je pre v svoje roke. Cilji in vrednote n j^jnega	delavskega gibanja,
r°dnoosvobodilnega boja in revo-
RAZPRAVO O ZAKONU O ZDRUŽENEM DELU VSEBINSKO POVEZUJEMO S KONKRETNIMI DRUŽBENOEKONOMSKIMI IN IDEJNOPOLITIČNIMI RAZMERAMI
Že pred d-^ema letoma, ko smo začeli akcijo za stabilizacijo gospodarstva in ko so v delovnih organizacijah sestavljali programe zanjo, smo poudarjali,., da takšne akcije ni mogoče organizirati, ne da bi se hkrati bojevali za razvijanje samoupravnih odnosov v organizacijah združenega dela. Tudi zdaj, ko razpravljamo o zakonu o združenem delu, ki govori predvsem o družbenoekonomskih odnosih, ne moremo mimo tega, da ga ne bi povezovali z reševanjem konkretne družbenoekonomske problematike v naši družbi, to je.z bojem za bolj uravnovešena gospodarska gibanja.
Bolj - uravnovešen gospodarski razvoj si prizadevamo doseči tudi z ureditvijo dolžniško-upniških odnosov med organizacijami združenega dela* tako da bi vsaka organizacija živela in se razvijala na osnovi lastnega dela in dohodka, ne pa na račun zadolženosti pri tistih, ki bolje gospodarijo.
Ugotavljanje poslovnih uspehov TOZD po novem obračunskem sistemu je že v veliki meri prispevalo k temu, da postajajo odnosi v gospodarstvu bolj jasni in da bo poslej tudi delitev dohodka bolj usklajena z rezultati osebnega, kolektivnega in družbenega dela, kar vse je v skladu s socialističnimi samoupravnimi odnosi.
Zato sistema plačane realizacije ne bi smeli spreminjati. Odpraviti je treba samo nekatere nerazumljive zahteve v predpisih, tako da bi se v rezultatih delovnih organizacij, posebno tistih, ki izkazujejo izgubo, jasno videlo, kaj je posledica predpisov in gospodarske politike, kaj pa so zakrivile delovne organizacije.
Nekatere organizacije združenega dela so zašle v težavne gospodarske razmere tudi zaradi naglega naraščanja materialnih in drugih proizvodnih stroškov, ki jih zaradi administrativnega določanja cen niso mogle kriti. Zaradi tega sicer bolj umirjeno
gibanje cen ne odraža dejanske usklajenosti gibanj v proizvodnji in na tržišču. To kaže, da so v gospodarskih gibanjih še nekateri resni problemi, ki jih bq moč premostiti z večjim vključevanjem delavcev in organizacij združenega dela v politiko oblikovanja cen.
Z enako odločnostjo kot smo dolžni vztrajati v prizadevanjih za ureditev dolžniško-upniških odnosov v gospodarstvu in samoupravno oblikovanje politike cen, moramo graditi tudi sistem planiranja v duhu ustave. Še vedno se planira po starem, to je tako, da se predvidi visoke letne stopnje gospodarske rasti, s čemer se ohranja sedanja ekonomsko neustrezna struktura gospodarstva in potrošnje.
DELAVEC MORA POSTATI RESNIČNI UPRAVLJAVEC DRUŽBENE LASTNINE
Delavec je še vedno bolj ali manj omejen pri razpolaganju in odločanju o svojem živem in minulem delu. Ni še resnični upravljavec družbene lastnine, še vedno čuti breme mezdnih odnosov. Inflacija, naraščanje cen, strukturna neusklajenost gospodarstva učinkujejo na življenjsko raven in se delavcem kažejo kot od njih odtujena sila. Delavec, samoupravno organiziran v temeljnih organizacijah združenega dela, se mora čimprej znebiti slehernega varuštva, ki ga neizogibno poraja družbena odtujenost sredstev od delavcev, ter se na podlagi dohodka, ki ga ustvarja, samoupravno vključiti v celoten sistem družbene reprodukcije. Organizirano mora obvladovati celoten proces dela in proizvodnje, vključno s svojim minulim delom.
avkajoče so materialno in moralno podprli delavci drugih strok, okoliški kmetje, trgovci in mali obrtniki. Naš P°snetek je iz avgusta 1936, ko so se skupaj slikali stavkajoči delavci kranjske Jugobrune in okoliški kmetje, ki so jim Popeljali hrano
ZA TAK SREDNJEROČNI RAZVOJ, KOT SMO GA OPREDELILI
V naši družbenoekonomski politiki bomo morali ravnati tako, kot je predvideno v osnovah srednjeročnega programa razvoja Slovenije. Razvijali bomo tiste organizacije združenega dela in tiste dejavnosti, ki lahko zmanjšujejo' naš zunanjetrgovinski primanjkljaj bodisi s povečevanjem izvoza ali nadomeščanjem uvoza. V vseh drugih bodo morali začeti razmišljati o tem, kako se prilagoditi takšni usmerjenosti. Marsikatera delovna organizacija bo morala zaradi tega preusmeriti svojo sedanjo proizvodnjo. To razumljivo ni enostavno, saj lahko povzroči težke socialne in politične posledice. Seveda bomo morali takšne probleme reševati tudi solidarnostno. Ne bomo jih reševali tako, da bi ohranjali staro stanje, marveč tako, da jih bomo vključili v okvire načrtnega gospodarskega in družbenega razvoja. Samo tako bomo lahko zagotovili bolj uravnovešen gospodarski razvoj v Sloveniji in Jugoslaviji. To pa, povedano z drugimi besedami, pomeni, da ne moremo iskati izhoda iz Sedanjih zaostrenih gospodarskih razmer v bolj ali manj ugodnih instrumentih gospodarske politike, ampak predvsem v povečevanju storilnosti na vsakem delovnem mestu, v sleherni temeljni organizaciji združenega dela, pa tudi v celotni družbi. Sindikati bodo morali odkrito in stalno krepiti zavest o tem, da moramo, če hočemo bolje živeti kot zdaj, delati več, bolje in ceneje.
GONJA PROTI MANJŠINAM V AVSTRIJI — DEL SOVRAŽNE POLITIKE DO JUGOSLAVIJE IN POSKUS, DA BI ZADRŽALI PROCESE, KI NEZADRŽNO VODIJO SVET K SOCIALISTIČNI DRUŽBENI UREDITVI
Danes, dobrih trideset let po zlomu načifašizma, se na Koroško in Gradiščansko vse bolj grozeče vrača obdobje mračnjaštva. Botruje mu uradni Dunaj, ki — namesto da bi učinkovito ukrepal v skladu z določili državne pogodbe v prid slovenske in hrvaške manjšine — razglaša »pravico« manjšin do asimilacije, hkrati pa si lasti pravico, da sam vodi politiko asimilacije, ki jp zagrinja s kopreno svobode in demokracije. Takšna politika je omogočila neonacističnim silam, da so ob pomoči orožništva ustvarili na Koroškem in Gradiščanskem ozračje prisile, napetosti, negotovosti in strahu. Pri tem se sprašujemo, od kod tak odnos avstrijske socialdemokracije do ostankov načifašizma.
Zavedamo se, da gonja proti slovenski in hrvaški manjšini v Avstriji ni uperjena samo proti le-tema, ampak je sestavni del sovražne kampanje proti socialistični, samoupravni in neuvrščeni Jugoslaviji. Vključuje se v širše pritiske mednarodnih reakcionarnih sil, ki so se vrstili pred peto konferenco neuvrščenih držav v Colombu in se nadaljujejo tudi danes. Sile mračnjaštva motijo uspehi in nenehna krepitev socialistične federativne republike Jugoslavije, moti jih njen mednarodni položaj in vse večji ugled v svetovnih razsežnostih. Močan glas Jugoslavije, ki se s pozicij politike neuvrščenosti bojuje za demokratizacijo mednarodnih političnih odnosov, za nbvo, pravičnejšo mednarodno gospodarsko ureditev, ki naj zagotovi trajen mir na svetu, hočejo sovražniki utišati in si ga podrediti. Za poskusi, da bi nasilno izbrisali avtohtono slovensko in hrvaško besedo v Avstriji in zanikali pridobitve narodnoosvobodilnega boja koroškega ljudstva, stoje torej nazadnjaške sile, ki jim je napoti delavska demokracija in safnoupravljanje, enakopravnost in sožitje med narodi in narodhpstmi. Zadržali bi radi procese, ki vodijo Evropo in svet nezadržno v smeri socializma, napoti jim je vse večji vpliv socialističnih sil in komunističnih partij v Franciji, Italiji, Španiji, na Portugalskem. Izbrisati hočejo velik pomen in vpliv treh pomembnih dokumentov zadnjega časa — sklepe helsinške konference in berlinskega posvetovanja komunističnih partij, še zlasti pa bi radi preprečili uresničevanje dogovorjenih stališč neuvrščenih dežel na njihovi peti konferenci v Colombu.
Z eno besedo: radi bi pahnili Evropo ponovno v razmere hladne vojne in blokovskih nasprotij.
Jugoslavija, samoupravna in neuvrščena, je — razumljivo — danes v središču napadov teh mračnjaških sil, fašističnih in nacističnih, pa tudi in-
formbirojevsko-stalinističnih. Prvi so na pohodu tudi v sosednji Avstriji, kjer jim dajejo varno streho nad glavo in kjer lahko s podporo in sredstvi tajnih obveščevalnih organizacij nemoteno pripravljajo razne provokativne propagandne akcije — drugje zopet stojijo za ugrabitvami letal, terorizmom in celo uboji. Drugi spet snujejo nekakšne ilegalne partijske kongrese. Eni in drugi pa bi hoteli razvrednotiti socialistično samoupravljanje in neodvisno, neuvrščeno pozicijo socialistične Jugoslavije. Česa vsega se ne lotijo v svojem slepem sovraštvu, da bi oslabili notranjo moč in zunanjo trdnost Titove Jugoslavije! Iz nesposobnih pisunov ustvarjajo čez noč pomembne književnike, iz nepomembnih rev hočejo ustvariti junake in borce za demokracijo. Najprej potisnejo takšne ljudi v nezakonito in sovražno dejavnost, ko pa jih naša javnost in sodišča za to obsodijo, jih vzamejo v zaščito in sprožijo široko propagandno kampanjo, v kateri skušajo očrniti ugled Jugoslavije. Vse to skupaj pa je tako prozorno in mizerno, da ne more demoralizirati naših delovnih ljudi ih jim vzeti vere v prihodnost. Nasprotno, med njimi vzbuja zgražanje in srd ter grenak spomin na polpretekle čase.
NE BOMO ODNEHALI, DOKLER AVSTRIJA NE BO IZPOLNILA SVOJIH OBVEZNOSTI
Zveza komunistov, vlada socialistične federativne republike Jugoslavije in vsi delovni ljudje v naši domovini se tudi s tem izzivanjem in poskusi ustvarjanja novega žarišča napetosti v tem delu Evrope ne bodo dali ustrahovati. Še naprej se bomo odločno in neomajno bojevali za to, da bo Avstrija izpolnila vse obveznosti, ki jih je sprejela z državno pogodbo. Izpolnitev tega dolga bomo terjali vse dotlej, dokler ga Avstrija ne bo v celoti poravnala.
NAŠA MATERIALNA IN MORALNA MOČ — OSNOVA SOLIDARNE POMOČI POSOČJU IN KREPITVE ENOTNOSTI VSEH JUGOSLOVANSKIH NARODOV IN NARODNOSTI
Družbeni odnosi, ki jih uveljavljamo v duhu nove ustave in osnutka zakona o združenem delu, bodo nedvomno veliko prispevali k širjenju zaupanja, odgovornosti in razumevanja za potrebe soljudi.
To materialno in moralno pomoč naše socialistične samoupravne skupnosti, ki temelji na družbenem dogovarjanju in samoupravnem sporazumevanju delovnih ljudi, bomo organizirano izrazili tudi pri solidarnostnem zbiranju in nudenju pomoči od potresa hudo prizadetemu Posočju. Prepričan sem, da bodo vsi delovni ljudje in občani kot vselej doslej ob podobnih elementarnih nesrečah, izpolnili svojo človeško dolžnost, svojo solidarnost.
Tako kot doslej bomo tudi v prihodnje močni le, če bomo enotni. Medsebojna solidarnost delovnih ljudi, ki je postala neločljiva prvina družbenoekonomskih odnosov, dokazuje, da postaja naša družba vse bolj trdna, med seboj vse bolj čvrsto povezana in da nas nihče ne more in mas nikoli ne bo_ mogel razdvojiti.
Zato smo dolžni tudi v prihodnje ustvarjalno in odgovorno krepiti idejno in politično enotnost zveze komunistov Jugoslavije, bratsko sožitje jugoslovanskih narodov in narodnosti, prijateljske vezi z vsemi narodi sveta, načela naše neuvrščene poiitjke, kar vse je globoko vtkano v temelje naše revolucije.
Ponosni smo na prehojeno pot, saj krepi naše zaupanje v lastne sile in odpire perspektivo v lepši jutrišnji dan. Hkrati pa smo tudi trdno odločeni, da bomo obvarovali, če bo treba tudi z orožjem v roki, vse sadove naše revolucije pred vsemi, ki nam bi jih hoteli odvzeti.
REVOLUCIONARNO DELO JE DALO IN ROJEVA VELIKE SADOVE
Dovolite mi, da na koncu v imenu centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije 'čestitam vsem organizatorjem in udeležencem stavke gradbincev in tekstilcev za njihovo predvojno in kasnejšo revolucionarno delo, ki je obrodilo tako velike sadove, vsem udeležencem današnjega slavja pa želim še novih delovnih uspehov ter veliko osebne sreče v naši svobodni, socialistični, samoupravni, miroljubni in neuvrščeni Jugoslaviji.
L
7 dni v sindikatih
r
KAJ SMO STORILI...
Lastna stališča
Družbenopolitična naloga sindikatov — na vseh ravneh organiziranosti —je, da posegajo v vsa gospodarska družbena in politična dogajanja v družbeni skupnosti ter da tvorno sodelujejo pri razreševanju odprtih vprašanj. Žal se na marsikaterem področju dela sindikati, zlasti na nižjih ravneh svoje organiziranosti, predvsem pa v delovnih organizacijah, bolj formalno kot tvorno vključujejo v gospodarsko in družbenopolitično življenje.
Z drugimi besedami: namesto da bi v sindikalnih organizacijah razpravljali o perečih in odprtih vprašanjih, se ukvarjajo z manj pomembnimi nalogami. Če pa že obravnavajo »boleče točke«, se marsikje —poudarjamo, ne povsod, ampak marsikje — zadovoljijo zgolj z ovrednotenjem stališč in rešitev, ki so jih izoblikovali drugi, bodisi strokovni ali pa družbenopolitični oziroma samoupravni organi. Delež sindikatov pri razreševanju problemov je potemtakem v tem, da se z nakazanimi rešitvami preprosto — strinjajo.
Nedvomno ni moč zahtevati od sindikalnih organizacij, da bi o vseh vprašanjih, katerih se po naravi svoje družbenopolitične vloge lotevajo, izoblikovali svoja, lastna stališča in'rešitve. Že strokovna usposobljenost sindikalnih organov, zlasti na nižjih ravneh organiziranosti, ni dovolj poglobljena, da bi se ta organizacija lahko lotevala zapletenih, dolgotrajnih in tudi dragih analiz stanja oziroma problemov in iskala najbolj ustrezne rešitve.
Vsekakor pa lahko sindikati tvorno delujejo na mnogih področjih, kjer strokovno poznavanje ni tako potrebno. Ni namreč potrebno, da sindikalna organizacija v podjetju izdela lastno analizo, denimo gospodarskega položaja delovne organizacije, da mimo strokovnih služb izračunava dohodek in stroške in tako naprej. Lahko pa — na podlagi gradiva, ki ga je zbrala strokovna služba, denimo zopet o poslovnem uspehu — izoblikuje lastno stališče o vzrokih za stanje, kakršno je. Seveda ne o vzrokih gospodarske narave, kot so razmere na trgu, cene surovin in izdelkov itd., pač pa predvsem o tistih vzrokih, ki tičijo v nas, delavcih samih. Torej: ali so za slab poslovni uspeh krivi tudi malomarni delavci, slaba organizacija dela, nespodbudno nagrajevani komercialist, slabi strokovnjaki, slaba delovna disciplina (veliko izostankov z dela) in tako naprej. Vse to so vzroki, ki navadno ostanejo skriti za suhoparnimi številkami računovodskega bilančnega poročila, ki pa bi marsikje odločilno pripomogli k živahnejši in tudi konkretnejši razpravi o vzrokih poslovnih uspehov in neuspehov ter k uspešnejšemu odpravljanju slabosti. Osnovne organizacije sindikatov so svojim članom na tem področju ostale marsikaj dolžne.
BORIS RUGELJ
REPUBLIŠKI ODBORI SINDIKATOV ŽE OCENILI JAVNO RAZPRAVO O OSNUTKU ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU
Odraz odgovornosti
V	republiških odborih sindikatov Slovenije so že prejšnji teden začeli ocenjevati javno razpravo o osnutku zakona o združenem delu in izpolnjevanje z njo povezanih nalog sindikatov. Razprava v republiških odborih je zdaj že končana. Včeraj so namreč bila še zadnja tri plenarna zasedanja RO (Sindikat delavcev papirne in grafične industrije Slovenije, Sindikat delavcev znanosti in visokega šolstva Slovenije, Sindikat delavcev energetike in premogovništva Slovenije).
V	javno razpravo o »mali ustavi« je bilo v naši republiki vključenih pol milijona delavcev. Skupna značilnost vseh razgovorov o tem pomembnem dokumentu je, kakor lahko povzamemo iz razprav na sejah republiških odborov, da so zvečine povsod trezno in temeljito analizirali samoupravni položaj delavcev teh
dejavnosti v luči rešitev, kot jih nakazuje osnutek zakona o združenem delu, izrekli vrsto koristnih pripomb in dopolnitev in se seveda zavzeli za takojšen začetek spreminjanja razmer. Zato lahko rečemo, da so se zvečine uresničili, z akcijskim načrtom za izvedbo javne razprave opredeljeni napotki in priporočila. Tako je tudi zato, ker smo ponekod sicer bili priče tudi odklonom, formalizmu, stranpotem in podobnim negativnim pojavom, vendar je tudi v takih okoljih začelo prevladovati spoznanje, da gre za nalogo, ki jo velja opraviti temeljito in z vso odgovornostjo, kolikor prej — tem bolje!
V stališčih in ocenah, ki so jih v zvezi z javno razpravo sprejeli posamezni republiški odbori, so kajpak tudi razlike; seveda ne glede vsebine,
ampak glede načina izvajanja nalog. Gre za docela razumljiv odsev specifičnih razmer, v katerih delajo in živijo delavci posameznih vej gospodarstva oziroma negospodarskih dejavnosti.
R. N.
ŽELEZNIČARJI ŽE POMAGAJO
Brezplačni prevozi
Predstavniki družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov vseh železničarjev Slovenije in Istre so sprejeli naslednja stališča o solidarnostni pomoči prizadetim krajem na področju Posočja in Tolminskega ob nedavnem ponovnem potresu:
1.	Prvotno določilo o brezplačnem prevozu ostaja še vedno v veljavi za vse temeljne organizacije združenega dela, občane in druge organizacije na navedenem območju. Brezplačen prevoz velja za vse, ki prevažajp gradivo po progah Jugoslovanskih železnic, namenjeno za
obnovo objektov in stanovanjskih stavb, poškodovanih ob potresu. Prav tako velja brezplačen prevoz za vse, ki pošiljajo brezplačno solidarnostno pomoč prizadetemu območju po železnici.
2.	Železničarji Slovenije in Istre bodo prispevali v solidarnostni sklad enodnevni osebni dohodek.
3.	Republiškemu in medobčinskemu štabu so na razpolago potrebne kapacitete tozd sekcij za vzdrževanje prog. Biroju gradbeništva in štabom pa ustrezni strokovnjaki in ekipe Gradbenega podjetja Železniškega gospodarstva Ljubljana.
18. septembra 1976 stran
iiiiiiiiiii
Iz potokov reka...
IZ REPUBLIS-. KIH ODBOROV
0 osnutku zakona o združenem delu smo doslej pospešeno in „po izjemnem voznem redu nalog“ razpravljali in pisali že toliko, da so prostodušni izvrševalci dnevne politike dobili vtis, da bo - pologiki stvari - vse kaj hitro utonilo v pozabo, ko se bomo z vso zagnanostjo oprijeli naslednje naloge. Kdor se je globlje potrudil seznaniti z vsebino osnutka zakona, seveda ve, da smo doslej uspeli opraviti le uvodne korake v kakovostno samoupravno dogajanje, o katerem bomo razpravljali in ga poglabljali še leta in leta.
Uvodna' misel se nam je utrdila', ko smo pred nekaj dnevi poslušali predsednika
RS ZSS Janeza Barboriča na seminarju za sindikalne aktiviste v Dolenjskih toplicah. Janez Barborič je to ,,našo“ trditev (ki je bila seveda njegova) pojasnil na precej originalen in neposreden način: „Res je, da se je večina delavcev doslej seznanila z osnutkom zakona bolj površinsko kot ne. Z drugimi besedami, nekaj vedo, nekaj so slišali... Mi pa se moramo zavedati, da kdor zve za „nekaj“, hoče zvedeti več, kajti samo z „nekaj“ se ne da živeti.
Nas ta čas pravzaprav bolj zanima, kako se bo sindikat kot organizacija delavskega razreda vključil v taka delavčeva razmišljanja. Na kratko
je Janez Barborič seminari-Stom povedal, da bo sindikat moral vztrajati, da bodo v vseh temeljnih samoupravnih okoljih ponovili razpravo in spoznanje, kje so oni kot konkretni in živi delavci iz mesa in krvi v tem zakonu, če bomo ugotovili, da se dosedanja razprava na tako raven še ni uspela povzpeti.
Več in s številnejšimi osvetlitvami misli, ki smo jih skušali nakazati med našim kramljanjem o nekem seminarskem dnevu v Dolenjskih toplicah, bomo prav gotovo slišali prihodnji teden na republiški konferenci zveze sindikatov Slovenije.
I. TRATNIK
PiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHjjiii
OBČINSKE KONFERENCE ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE OCENILE JAVNO RAZPRAVO 0 OSNUTKU ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU
VOUA IN POT
Po »voznem redu«, določenem z akcijskim programom za izvedbo javne razprave o osnutku zakona o združenem 'delu, so se pred ponedeljkovo konferenco ZSS iztekle tudi občinske konference Zveze sindikatov Slovenije, na katerih so analizirali javno razpravo o »mali ustavi«, ocenili lastno aktivnost in še zlasti stanje, na kakršnega so opozorile ocene samoupravnih razmer; stanje, ki ga bo treba v duhu novega zakona začeti čimprej spreminjati vsepovsod, zlasti pa tam, kjer so se prej formalno kot ne lotili javne razprave.
Občinske konference Zveze sindikatov Slovenije so se praktično zvrstile v dobrem tednu dni in zato nikakor ne moremo poročati o vseh ali vsaj o večini. Z druge strani tudi ni mogoče izločiti »tipičnih«, kajti ob številnih skupnih značilnostih ima malodane vsaka občina tudi svoje značilnosti, kar je tudi vplivalo na izredno veliko število tvornih ali kako drugače dopolnjeva nih predlogov, katerih vsebina bogati osnutek »male ustave«. Vse to tudi pomeni vzrok, da smo se odločili za krajši prikaz zgolj ene tistih konferenc, ki so dejansko usmerile pozornost k najbolj bistvenim vprašanjem in so o njih spregovorile na osnovi temeljite dokumentacije, trezno in z vso odgovornostjo. V mislih imamo konferenco litijskih sindikatov.
Predvsem velja omeniti, da analize samoupravnih razmer, ki so jih pripravili, za vsak kolektiv v tej občini natančno povedo, s kakšnimi težavami in načrti se sooča, kako je samoupravno organiziran zdaj in kako naj bi bil v prihodnje, kako je z odločanjem delavcev, dohodkovnimi odnosi, delegatskimi razmerji in tako naprej. Glede na stanje in pobude ali sklepe, ki jih že začenjajo uveljavljati, bi povzeli, da je bil tudi z javno razpravo o osnutku zakona o .združenem delu dosežen dokaj velik napredek pri uresničevanju družbenoekonomskih odnosov v združenem delu, samoupravnem organiziranju združenega dela in uresničevanja samoupravljanja delavcev. Tako torej lahko rečemo, da je bila javna razprava dejanski začetek akcije za dosledno uresničevanje tako ustave kot zakona o združenem delu. Kot doslej bosta seveda nosilca politične aktivnosti sindikalna organizacija in SZDL. Vanjo pa se morajo zares vključiti vsi dejavniki v občini. Zelo dobro je, da so se že dogovorili, kaj in kako bo kdo storil ter do kdaj.
Če vemo, da so svoje naloge kolektivi že opredelili z ocenami samoupravnih razmer in organiziranosti, oziroma vemo, da sindikat v občini tudi deluje po svojem programu, bi spregovorili le o nekaterih dolžnostih in nalogah »drugih« dejavnikov. Na konferenci so se med drugim dogovorili, da bo komisija za razvoj samoupravljanja pri
skupščini občine na podlagi svojih ugotovitev in analize, ki jo je pripravil občinski aktiv za izvedbo javne razprave, proučila doseženo stopnjo samoupravne organiziranosti delavcev in še zlasti ugotavljala, ali je delavcem zagotovljen položaj, ki ustreza
NAJ OSTANE MED NAMI
Ko so se v sredo dopoldne stavbe zaradi potresa tudi v Ljubljani pošteno tresle, so bili slovenski družbeni pravobranilci samoupravljanja - zbrali so se na rednem sestanku - ravnokar na višku razprave. Na videz na potres sploh niso reagirali, temveč so nadaljevali s seja
Vprašanje je le, ali imajo tako dobre živce ali pa so pri opravljanju svojega dela tako navajeni na,,potrese", da se zanje sploh ne zmenijo več.
tako ustavni vsebini samoupravljanja kot hotenjem, ki jih vsebuje »mala ustava«. Če bi ugotovili odstopanja, mora komisija skuščini občine predlagati ukrepe, ki bodo zagotovili družbeno varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine. Take ukrepe naj skupščina sprejme v vseh primerih, če so v organizaciji združenega dela bistveno skaljeni samoupravni odnosi ali pa so težje prizadeti družbeni interesi oziroma če organizacija združenega dela ne izpolnjuje z zakonom določenih obveznosti. Naslednja bistvena dolžnost občinske skupščine je, da zagotovi nadzorstvo nad zakonitostjo dela in poslovanja organizacij združenega dela, še zlasti pa glede usklajenosti njihovih samoupravnih splošnih aktov z ustavo, zakonom in drugimi splošnimi akti, s katerimi morajo biti usklajeni.
Skupna dolžnost vseh dejavnikov v občini pa je, da v vseh primerih, kjer obstajajo pogoji za konstituiranje TOZD, predlagajo delavcem in organom upravljanja, naj v delovni organizaciji skličejo zbor delavcev, da o tem odloči.
R. N.
SINDIKAT DELAVCEV PROMETA IN ZVEZ SLOVENIJE: komisija za ekonomsK“ vprašanja je obravnavala gra“|V za pripravo predloga družbene? dogovora o skladnem razvoj, prometa in zvez v Sloveni), Komisija za samoupravljanje na svoji seji obravnavala Pv. pombe k elaboratu o integracij VIATOR—SAP Ljubljani Predsedstvo sindikalne kont^ renče za cestno gospodarstvo p je na razširjenem sestanku spre govorilo o vsebini javne razprav o osnutku zakona o združene delu in o nalogah, ki jih bo treh še opraviti, v eni točki dnevne? reda pa je ocenilo gospodarjenj in rezultate uveljavljanja santo^ pravnega sporazuma o razpor6 janju dohodka in delitvi sredste za osebne dohodke v slovenskei" cestnem gospodarstvu v prven polletju letos.
SINDIKAT DELAVCE* V BANK, SDK IN ZAVAROVALSTVA SLOVENIJA RO je na plenarnem zasedanju med drugim ocenil del'" tev sredstev za osebne dohodke za leto 1975 v skup>nI bank, SDK in Narodne bank6 Slovenije. Razpravljal je 0 ustanovitvi zavarovalo6 skupnosti Triglav in prisluhn1 informaciji o pripravah 1,3 ustanovitev posebne izobraževalne skupnosti za izobraževanje in vzgojo delavcev v SDK, Narodni banki in p°" slovnih bankah.
SINDIKAT DELAVCE^ UPRAVE, PRAVOSODJA IN DRUŽBENOPOLITIČNIH DEJAVNOSTI SLOVENIJE: Na seji repubn-škega odbora so razpravlja11 tudi o družbčnem dogovoru P enotnih osnovah in merilih z3 oblikovanje sredstev za delo državnih organov in dohodka delavcev delovnih skupnost) teh organov.
SINDIKAT LESNE INDUSTRIJE IN GOZDARSTVA SLOVENIJE: RO je na plenarni seji med drugim obravnaval uresničevanje stališč republiškega odbora o ukinjanju nočnega dela žensk, opredelil pa Jfj tudi naloge RO in njegov'1'1 organov do konca letošnjega leta.
SINDIKAT DELAVCEV TRGOVINE SLOVENIJE-Republiški odbor je izoblikoval stališča o obravnavan]11 prekoračitev samoupravnega
sporazuma dejavnosti v letu 1975.
10 RO SINDIKATA DELAVCEV KOVINSKE INDUSTRIJE NA ZADNJI SEJI
Konec tovarne invalidov
Soglasje k zahtevkom za beneficirano delovno dobo v elektrolizi aluR11 nija in za dimnikarje
Zadnja seja IO republiškega odbora sindikata delavcev kovinske industrije je bila sicer posvečena pripravi na sejo RO in oceno javne razprave o osnutku zakona o združenem delu, ter pripombam, ki jih je zakonu namenila kovinska industrija. Kljub temu pa so v uvodnih točkah dnevnega reda člani izvršnega odbora temeljito ocenili — in tudi podprli — družbeni dogovor o programu in načinu opravljanja strokovnih izpitov ter predloga za uveljavitev skrajšane — beneficirane — delovne dobe za nekatera delovna mesta v elektrolizi aluminija ter za dimnikarje.
Medtem ko pri dimnikarjih naj-brže nikdar ne bo moč odpraviti nevarnosti in težkega dela in je njihova zahteva nesporna, pa so člani IO ob želji TG A Kidričevo, da za 26 skupin delovnih mest v elektrolizi aluminija uveljavi skrajšano delovno dobo, omenili, da bi lahko podjetje za odpravo težkih delovnih pogojev že prej lahko marsikaj storilo. Resda so tehnološke spremembe povezane z velikanskimi stroški, elektrolizi v Kidričevem in pri Šibeniku sta najstarejši pri nas in edini, za katere se uveljavlja beneficirana doba, so pa izboljšave v minulem letu v Kidričevem dokaz, da je očitek IO upravičen. Res pa je, da so delovni pogoji še
vedno tako težki, da se je kljub znanemu stališču sindikatov, da ne podpirajo širjenja delovnih mest, za katere velja beneficirana delovna doba, izvršni odbor odločil podpreti zahtevo TGA. Tej odločitvi je kajpak botrovalo tudi dejstvo, da bo podjetje z velikim vlaganjem do leta 1980 moderniziralo elektrolizo in odpravilo »delavnico invalidov«. Doslej menda še noben delavec (po besedah predsednika sindikata TGA Antona Kuriiiča) ni dočakal redne pokojninske dobe!
IO je po daljši razpravi in ovrednotenju vsakega posameznega člena družbenega dogovora o programu in
načinu opravljanja strokovnih i20'. I
tov ta dogovor v celoti sklenil lagati RS ZSS, naj ga podpiše. Z ven je predlagal kajpak spremen1 nekaterih podrobnosti. Ker pa 1 vsebinsko še pL
družbeni dogovor vsebinsko se p cej odmaknjen od ustavnih načet jih konkretizira zakon o združen delu (oblikovan je bil pred čve letoma), je IO republiškega 0. ,u. sindikata delavcev kovinske m • strije zahteval, podobno kot m S nosehni odhori sindikatov, ki SO ^ j
posebni odbori sindikatov, .	.
dokument že obravnavali, naj vsebinsko preoblikuje po ustav načelih in zakonskih določilih- ^ <,
' i;
llift
rcika
h6 • ...J
Doslej najuspešnejši zaupnik Prešernove dmžbe v delovni organizaciji je IVAN LORENCI iz slovenjebistriškega „Impola“, ki je zbral za letošnje knjižne zbirke 445 naročnikov.
ir
B
b
ti
d
st
P'
P'
l
^joiMINA DO BOVCA. OD KOBARID/TdO BREGINJA_
ifT"	- ■	\
Solidarnost
prinaša novo upanje
D Potresnem Posočju vemo pravza-ija V)>Vse<<. Dnevni tisk, radio in TV so Sn:,0s'crbeli s podatki o stopnjah potre-Oro' SUnkov, porušenih hišah, škodi, o Jr.Hizaeijskih naporih štabov, najširši svo'nostn’ akciji... Kakor imamo Je velike ali majhne težave, naša ^P^pešeno bijejo za ljudi v Posoč-. Aer je pag tai(0) da mora kri teči tja, ;jer Je najbolj manjka.
ovinarska ekipa DE, ki je v četrtek . aj zjutraj odšla v ogrožene kraje, llnela namena prispevati svojega
KeleŽa
,	- k izpopolnjevanju statistične
p. temveč smo želeli spregovoriti ovsem z ljudmi, ki so jim potresi
tjih^6 ^aSe >>^'sto blizu« in prisluhniti
■rjoveniu pripovedovanju o njihovih zvenih in	r^>Qirr*iiQ^ h o
- razumskih reakcijah do kar so zadnje čase doživeli.
in
smo od Tolmina do Bovca in Kobarida čez hribe do Breginja
,ATaše hiše so zadnji potresni sunek odlično prestale," so povedali koroški zidarji, ki delajo v idrskem. Doslej so koroški zidarji stanovali v zadružnem dcmu, vendar so jim — po zadnjih potresnih sunkih — začeli postavljati barako.
ni i.r^Senetljivo je, da v Tolminu škode čcd C*ost' v‘det'- Tuch ljudje so mirni, laffav zunanji videz pri prenekaterem ta 0 .Vara, kajti nagonski odpor do Sa Senja zemlje niti približno ni odvisen tem° 0.^ stopnje po Mercallijevi lestvici ppVe5 atorda še najbolj od občutka, da i, ,Ve*> kaj se bo v resnici zgodilo pri-odnjo sekundo.
navzgor rastejo od naselja Snj?ase|ja vidni znaki treh hudih potre-jp . sunkov in »malega milijona« boi-’*1' Stara arhitektura se kaže vse .j Ipcniočna, kupi ruševin so vse večji, £ci krjjj na stavbah številnejši-, ljudje
vse bolj nemočni, na videz brez ayega navdušenja za popravila, kajti jpC ne ve, če ne bodo jutri imeli hujši j ek, ki bo razvrednotil dobršen del banjih prizadevanj.
in /aV° °*ajšanje je, ko se za Srpenico n 4aS° (na vrhu lestvice prizadetosti) ra-,ec že kaže v bolj umirjeni in sko-tud’3 Vsakdanji podobi. To je očitno (j01 P° vedenju stotine holandskih s Ptstnikov, od katerih so po »tresoči Dm * nekateri hoteli pobegniti domov, pjnt pa se je večina le odločila za aUšanje bivanja v bovških hotelih.
^ndar prišli smo zaradi mnenja ti-sttet’ kii° uajbolj prizadeti, zato smo (tpj. v Žagi in Srpenici... Ljudje so ceni Zadovoljn'> ker jim ne primanjkuje rial enta 'n Nagega gradbenega mate-u a ',n pohvalno govore o delovnih cmc • * Jugoslavije v malem«. Njihov 2a lrttizem pa najbolj izraža šala, da je ip. Stresom najhujši problem to, da V na^' tJ^avi veliko jedilnikov. Sajo seveda ustreči vsem okusom.
jzven Posočja nas najbolj skrbi gJjjsttmo ob strani morebitne težave z °eno nreskrho. strokovnjaki,
da
orS!t„'"~.. Preskrbo,
,ni2acijo, načrti in podobnim -tih rnofda prebivalci najbolj prizade-SVon^lij klonili in se nehali boriti za r^J novi ali obnovljeni dom. Iz posa-ne n|u Pogovorov in njihovega številč-Prfa razmerja ne moremo napraviti Vega zaključka, katerih je več: Se 1Rlls|o* * * * v ali optimistov. Kljub vsemu siti;3?1 j? zde' najbolj prepričljiv odlet hiš U-en’ m°žak iz Srpenice: »Vidite pQ ?a mojim hrbtom? Pravkar so mi jo streh51*'' ^''ova b0 do zime komaj pod bar i?' Žiimo bomo preživeli v leseni aki. Hudo? Je bilo tudi že kaj huj-
Breginj: hiša se je praktično podrla, vendar bi pode, ki so ostali celi, radi uporabili za gradnjo stanovanjske barake. Reševanje je nevarno in treba bo najti primernejši način, kako osvoboditi nepoškodovan pod iz ruševin.
šega in me tudi zaradi tega ne bo konec!«
Verjeli smo mu, ker ni bil ne pesimist, ne optimist, temveč je na enostaven način predstavil svojo življenjsko realnost. V to pa vsekakor sodi predvsem zaupanje vase. Slišal je za pomoč in solidarnost! Njegove starčevske oči so videle že marsikaj, niso pa mogle videti kolon »solidarnostnih« prikolic, ki smo jih mi sr^čevali med Tolminom in Idrijo, ko so se pomikale proti Posočju. Ko jih bo videl, bo morda celo pomislil, kako je bila tista njegova napoved o baraki morda le preveč črnogleda.
BREGINJSKI KOT ŠE ŽIVI
nerazumljiva. Zakaj porušiti hišo, ki je taka, kot je bila prej? Toda...
Novi potresni sunki v soboto in ponedeljek so v največ primerih pokazali, da so imeli tisti, ki so ocenjevali škodo, prav. »Neznatne« razpoke so postale široke ali pa jih preprosto r.i več, ker se je hiša s takimi razpokami podrla.
Čim bolj sem se od Kobarida bližal Breginju, večje so bile spremembe na prizadetih hišah. Le nekaj dni pred potresom sem bil v vaseh Breginjskega kota, zato sem vsako spremembo lahko takoj opazil.
Staro selo — razrahljane strehe in tu pa tam ob cesti kup razbite opeke.
Breginjski kot je bil na naši strani meje že ob prvem potresu najbolj prizadet. Odpadel omet, razpoke v stenah, prerešetane stene in celo nekaj podrtih hiš. Takrat so dejansko škodo lahko ocenili le strokovnjaki. Bežnemu obiskovalcu — razen razbite strešne opeke na ulicah in nekaj »razpokic« v zidu, hiše v Breginjskem kotu niso kazale drugega. Rdeča znamenja na stenah hiš so bila za bežnega obiskovalca večkrat
Potoki — rdeča zastavica ob cesti, ki naj bi opozarjala na nevarnost in res: poslopje neposredno ob cesti je imelo na steni široko razpoko, ki je grozila, da se bo stena zrušila na cesto. Neprijeten občutek, ko to vidiš in nehote hitreje pelješ mimo.
Borjana — poleg že opisanih znamenj novega potresa so se prikolice pred in za vasjo pomnožile in ljudje, ki
stanovanjske stavbe so bili v vaseh Breginjskega kota prizadeti hlevi. Ker pa je živina osnovni vir za preživljanje ljudi a krajih, so v Robedišču in Podbeli začeli postavljati skupni hlev.
,JNiti ena hiša v Robedišču po zadnjem potresu ni utrpela nikakršne škode," je zatrdil Jože Centič iz Robedišča. „Vse, kar so popravili brigadirji in gradbeni delavci, je vzdržalo potres. Žal pa je res nekaj, da sanirana hiša pomeni le trdno in močno ogrodje in streho in da kljub temu, da nekateri že imamo sanirano hišo, še vedno spimo pod šotorom. Res je prikolic na Tolminskem dovolj, toda po cesti v Robedišče jih ne morejo pripeljati. Zato si vsi čimprej želimo iz šotorov med trdne in tople zidove. Se veliko dela nas čaka ..
so pred zadnjimi potresnimi sunki že kar prebivali v hišah, so se zopet preselili v prikolice.
Nekaj kilometrov pred Breginjem te prometni znak opozori na zožanje ceste. Za dlan široka ‘ razpoka sredi ceste jasno nakazuje, da cestišče zaradi potresa drsi navzdol. Več je takih znamenj in več razpok in skoraj da ne razumem, kako si vozniki težkih tovornjakov upajo tam preko.
Breginj — večine hiš, ki so prej nosile rdeče znamenje, ni več. Potres je potrdil mnenje strokovnih komisij. Veliko je ruševin v Breginju. Vseeno pa še daleč ni res, da Breginja ni več. Dokler so tam Breginjci, pa čeprav trenutno živijo v prikolicah in so po zadnjih potresnih sunkih skorajda na pobu obupa, razdražljivi in nepripravljeni za kakršenkoli razgovor, so še vedno tam. Niso obupali, ker so navezani na svoj kraj in morda tudi zato, ker jih vsakdanje delo na polju in pri živini priganja in odganja od temnih misli. Ko se človek pogovarja z njim^dobi vtis, kot da je za njih bolj pomembna streha nad hlevom kot pa nad lastno glavo. Vsi pa se bojijo kredita. Ne vem sicer zakaj, toda zatrjujejo, da ga bodo težko oziroma ga sploh ne bodo mogli vrniti. Tako nekako misli tudi 74-letni Stanko Drlikar iz Logje pri Breginju. »Ne bi rad otrokom zapustil dolga na hiši, kajti sam ga tako in tako ne bi mogel odplačati s pokojnino. Na naši hiši'so se ob zadnjem potresu le razpoke še bolj povečale.« In morda ravno zato Drlikar ni za kredit. Njegova hiša še vedno stoji. Drugače seveda mislijo v Breginju tisti, katerim je od hiše ostal le kup ruševin.
Vse več jih je, ki bi čimprej radi trdne zidove in jim je vseeno ali v popravljeni ali pa v novi hiši. Zima je namreč pred vrati.
In potem — Robedišče. Vas leži pravzaprav ob sami meji. V njeno osebno izkaznico bi lahko napisali, da ima 34 hišnih številk, 35 PREBIVALCEV, 62 glav živine. In še to: le dva vaščana prejemata pokojnino. Ostali soodvisni od svojega dela, od kmetovanja •— predvsem od mleka in sira.
Robedišče so že pred več kot mesecem dni začeli obnavljati brigadirji in gradbeni delavci. Zato je slika te vasi danes ali pred tednom dni bistveno različna od ostalih krajev. Tu ni podrtih hiš.
'SOLIDARNOST PRINAŠA NOVO UPANJE
Naši ljudje ob gornji Soči se neradi smejejo na glas in tudi jokajo bolj zase. Zadržani so. Navajeni so na trdo življenje. Trmasto se oklepajo svojega koščka zemlje, čeprav jim reže prej tanko rezino kruha kot pogačo.
Morda so doslej živeli tudi preveč odmaknjeno. Razumeti jih moramo, ko zdaj odkrivajo pravcati novi svet, ko so morali poklekniti pred naravnimi silami, ki so daleč presegle njihove moči, vendar so se obenem spogledali iz oči v oči s solidarnostno akcijo, ki ni »tam nekje«, temveč je prinesla novo upanje v Breginj, Srpenico, Žago...
Poročali so: ANDREJ AGN1Č MARJAN HORVAT IGO TRATNIK
Po protestnem zborovanju na Trgu revolucije v Ljubljani, na katerem je govoril sekretar sveta ZK CGP Delo in član mestnega komiteja ZKS Drago Pleško, je 1500 ljubljanskih mladincev mimo odšlo v dolgem sprevodu do poslopja avstrijskega konzulata, kjer je njihova delegacija izročila avstrijskemu generalnemu konzulu protestno pismo. Foto: Andrej Agnič
p na mi k«
Ogorčenje, gnev, obsodbe
Napovedano štetje manjšin v Avstriji in postopki tamkajšnjih vladnih in drugih organov ter organizacij, ki so odkrito naravnani k ustrahovanju slovenske in hrvaške manjane in k reviziji državne pogodbe, v naši javnosti vzbujajo vse večje ogorčenje, proteste, gnev in obsodbe. Delovni ljudje in občani pošiljajo družbenopolitičnim organizacijam, sredstvom javnega obveščanja, konzulatom in ambasadi republike Avstrije v Jugoslaviji protestna pisma, telegrame m resolucije, v katerih protestirajo proti dogodkom, posebej še proti oživljanju nacizma v sosednji deželi in od-
ločno zahtevajo spoštovanje pravic naših manjšin, zagotovljenih z avstrijsko državno pogodbo.
Tako delavci SGP Tehnik iz Škofje Loke v svojem protestnem pismu med drugim poudaijajo, da so nespoštovanje 7. člena avstrijske državne pogodbe, teroristični izpadi in podiranje dvojezičnih napisov delo neonacističnih krogov, ki hodijo po stopnjah nacistov.
V protestnem pismu, ki smo ga prejeli iz Zgomjesavinjske kmetijske zadruge iz Moziija je rečeno tudi naslednje: izražamo upanje, da bodo v Avstriji
prej ali slej prevladale sile razuma in humanosti ter preprečile izvajanje etnocida nad našimi rojaki... Tistim pa, ki si z vsemi močmi prizadevajo potopiti manjšine v germansko morje, želimo ponoviti zgodovinsko izročilo, da naroda ali manjšine, ki ima svojo kulturo, nacionalni ponos in ki se bori za pravično stvar, ni mogoče uničiti z nobeno silo.“
Delavci PTT podjetja Kranj pa v protestnem pismu med drugim najostreje obsojajo način, kako v Avstriji obravnavajo probleme narodnih manjšin Slovencev na Koroškem in Hrvatov na Gradiščanskem, jim jemljejo
osnovne pravice in jih skušajo uničiti z nameravanim preštevanjem. Zato tudi zahtevajo, da avstrijska vlada izpolni svoje obveznosti, določene v državni pogodbi in ustvari v Avstriji tako ozračje sodelovanja, ki bo dvema sosednjima državama omogočilo živeti v mirnem sožitju.
Na protestnem zborovanju se je v sredo v Ljubljani na Trgu revolucije zbralo tudi okoli 1500 mladincev iz ljubljanskih grafičnih podjetij, založb, Šolskega centra tiska in papiija in podjetja Tuba, ki so prav tako podprli boj naše manjšine na Koroškem.
Kdo ima platno in škarje?
Letos je več organov na zvezni ravni razpravljalo o črnih gradnjah, med drugim nedavno tudi biro skupščine SFRJ za vloge in pritožbe ter podobna komisija predsedstva SFRJ. Soglasna ocena teh forumov je bila, da se proti črnim gradnjam ne bi smeli boriti „za vsako ceno“ in da teh objektov ne bi smeli tako šablonsko
Komunist
DE
stlačiti v eno samo vrečo, kot hruške in krompir. V komisiji predsedstva SFRJ so med drugim poudarili, da naj bi podirali le tiste objekte, ki jih pod nobenim pogojem ni mogoče vključiti v urbanistične načrte, ker so pač s stališča družbe resnično nevdzržni in škodljivi. ..Urbanistične načrte bi morali čim bolj prilagajati obstoječemu stanju, saj te načrte izdelujejo strokovnjaki zato, da bi služili ljudem, ne pa občinskim planerjem,“ so med drugim poudarili v tej komisiji.
Medtem ko se omenjeni in še nekateri zvezni organi zavzemajo za trezna, bolj življenjska in manj toga, torej realnejša stališča do črnih gradenj in s tem do urbanizacije sploh, pa skoraj vsak dan znova slišimo, kako v nekaterih občinah te probleme zaostrujejo in jih obravnavajo strogo „uradno“. V komisiji so ugotavljali, da bi se marsikatera občina lahko sama potrkala na prsi in pometla pred svojim pragom, saj nekatere slabosti v občinah delujejo kot voda na mlin črnih gradenj. Tako občinska administracija vedno počasneje rešuje nekatere zadeve, povezane z urbanizacijo in stanovanjsko gradnjo. V Ljubljani ugotavljajo, da morajo gradbena podjetja za gradbeno dovoljenje zbrati že okrog 120 (!) najrazličnejših dovoljenj, soglasij in podobnih „papirjev“. Lahko si samo mislimo, kako se v boju s takšno ,,papirnato hipetrofijo“ lahko uveljavlja posameznik, ki želi zidati hišo. Urbanistična dokumentacija vse bolj zaostaja za razvojem in je marsikje že povsem zastarela, neživljenjska.
V komisiji so tudi ugotavljali, da komunalni prispevki, ki so bili že doslej visoki, še bolj rastejo in so postali danes za mnoge graditelje hiš skoraj nepremostljiva ovira. Niso tudi redki primeri, da so v neki občini v odnosu do črnih gradenj in do urbanizacije prav
birokratsko togi, samo korak čez občinsko mejo, torej Je čez njivo“, pa v drugi občini veljajo bistveno drugačna merila - bolj strpna, življenjska, realnejša.
Seveda se ob tem lahko vprašamo, kdo ima potemtakem v rokah platno in škarje pri uresničevanju urbanistične politike ter v odnosu do črnih gradenj? Kako naj torej razumemo dokaj strpna načelna stališča v;zveznih organih, ki pa v občinskih upravnih telesih marsikje naletijo na gluha ušesa? Je morda tisto, kar ugotavljajo in priporočajo v svojih sklepih in stališčih zvezni organi, samo nekakšno „leporečje“, le teoritiranje, s katerim nimaš kaj početi, ker je daleč od stvarnosti? Ali pa je torej občinska praksa pogosto preveč podvplivomadministrativnega aparata, brez izostrenega političnega posluha za potrebe in težnje ljudi in seveda tudi brez odločilnega vpliva občanov.
I. P.
ANDREJ MARINC, predsednik republiškega IS, v govoru ob praznovanju stoletnice trboveljske cementarne:
Uresničevanja plana ni mogoče obravnavati izolirano od tekočih razmer v gospodarstvu in družbenih službah. Zastoj v gospodarski rasti že od lanske jeseni povzroča posledice. Nov obračunski sistem, ki uveljavlja plačano realizacijo in preprečuje neodgovorno obnašanje med poslovnimi subjekti ter ne dovoljuje porabe dohodka, ki ni realiziran, je dodatno vplival na težje pogoje gospodarjenja. Sistem
plačane realizacije in na njem zasnovane poslovne odnose odločno podpiramo. Potrebni so le popravki in nekatere prehodne rešitve, ki bodo naredile sistem
uresničljiv. Saj ni mogoče, da v šestih mesecih postane polovica slovenskega gospodarstva nesposobnega za normalno poslovno sodelovanje!? Zvezni izvršni svet že napoveduje dopolnitve, ki so nujno potrebne.
Za praktično družbeno aktivnost pa je bistveno, da se zavedamo resnega stanja v gospodarstvu in zaradi izpada dohodka tudi v nekaterih družbenih de-
javnostih. Gibanja v zadnjih kaj mesecih ohrabrujejo, kajti fr nančni tokovi, ki so bili neka) časa blokirani, so stekli. PfaV tako polagoma oživljata povprs' sevanje in proizvodnja. Resno P3 bomo morali proučiti gibanj2 ; investicijski porabi, kjer poseb6) na področju gospodarskih in^6" sticij beležimo občutno zmanjša nje aktivnosti.
cialistično Jugoslavijo. Lastno & evropsko javnost skušajo prepfr
čati, da Avstrija kot demokt3' tična država zagotavlja manjs^ nam vse pravice in svoboščine-5 tem skušajo utišati glas protest* vseh tistih, ki se zavedajo, " kakšnim nevarnostim pelje veli' konemška nacionalistična p0*1' tika - ne samo za manjšin8-pri
MARJAN OSOLNIK, član republiškega IS na proslavi mariborskega občinskega praznika:
Z najnovejšimi zakoni je Avstrija krenila na pot grobega pritiska na manjšino in poslabšanja odnosov z neuvrščeno in so-
Avstrijski uradni krogi se vsem tem sploh ne ozirajo naja5" no izražena mnenja, stališča fr na konstruktivne predloge, ki s0 jih tolikokrat dali predstavni^1 koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov. S soglasjem treh parlamentarnih strank, s formah no-pravnim besedičenjem skušajo manjšinam vsiliti diktat fr omogočiti še bolj grobe oblike raznarodovalne politike. Tudi številnih opozoril jugoslovanske vlade, ki so bila namenjena utrjevanju dobrih sosedskih odnosov in enakopravnega sodelovanja, niso upoštevali
TISKOVNA KONFERENCA
Dobra zdravstvena zaščit*!
Izboljšane razmere v zdravstvenem varstvu, vendar bi z drugačno organiziranostjo lahko po^e čali učinek te službe in prihranili precej sredstev
Republiški odbor sindikata delavcev gradbeništva Slovenije je v minulem tednu organiziral pogovor s časnikarji o več pomembnih vprašanjih, s katerih razrešitvami se ta sindikat ukvarja. Tako je med drugimi temami obrazložil dosedanji potek in rezultate javne razprave o osnutku zakona o združenem delu, osvetlil vzroke za letošnje slabše rezultate gospodarjenja v gradbeništvu, poudaril delež
gradbenih delavcev pri proslavi štiridesete -obletnice stavke gradbenih in tekstilnih delavcev v Sloveniji ter nanizal delo in naloge sindikata pri uresničevanju normalnih življenjskih in delovnih razmer delavcev v tej dejavnosti.
Ker bomo ostalim temam posvetili kasneje in-drugje v časniku več prostora, tokrat podrobneje omenjamo zadnje „poglavje“ debate na tiskovni
konferenci:* delu komisije RO za socialna vprašanja, standard in zdravstveno varstvo torej. Komisija je imela izjemno obsežno delo, saj se je ukvarjala z vsemi vprašanji, Id sodijo na področje sociale, življenjskih in delovnih standardov, zdravstvene zaščite, se pravi od samoupravnega sporazuma o minimalnih standardih za urejanje samskih domov, delavskih naselij in provizorijev na gradbiščih.
ki ga je bilo treba dopob1*]1 skladu z določih zakona oZjl ženem delu, prek priprav p06^ tov o zdravstveni zaščiti >nV
stvu pri delu v delovnih org2.
zacijah, prek vprašanj pre
hran'
pri delu, proučitve zahtfr^ za beneficirano delovno a° do proučevanja družbene Pr
blematike vanj..
izgradnje
stan0
• Na podlagi posvetov,
DRAVOGRAJSKA PRIZADEVANJA ZA NADALJNJE POGLABLJANJE SAMOUPRAVNIH ODNOSOV
in neposrednega delovanja v lovnih organizacijah se je k01^
NOVA SPOZNANJA ZA AKCIJO
sija dokopala do spoznanja, se je varstvo pri delu znatno
boljšalo, da ponekod dej
Bogata razprava o osnutku zakona o združenem delu že spodbuja proces spreminjanja družbenoekonomskih odnosov
Prizadevanja, da bi kritično oce-
nili samoupravne razmere v temeljnih samoupravnih celicah ter se
hkrati dogovorili za odpravo po-
manjkljivosti pri dosedanjem uresničevanju ustavne vsebine družbenoekonomskih odnosov v združenem delu ter slabosti v organiziranju združenega dela in nedoslednosti pri uresničevanju neposrednega samoupravljanja in delegatskih odnosov,
v Dravogradu niso dala v celoti želje-nih rezultatov.
O osnutku zakona o združenem delu so v tej občini koroške regije razpravljali v delovnih kolektivih najprej v okviru samoupravnih skupin, na članskih sestankih pa so se delavci izrekali o vsebini osnutka zakona ter o akcijah za spreminjanje in poglabljanje samoupravnih odno-
sov. Javne razprave se je udeležilo okrog 85 % vseh delavcev. Slabša je bila udeležba na javni razpravi o osnutku zakona o združenem delu v krajevnih skupnostih; najbolj nezadovoljni pa so z razpravo v okviru samoupravnih interesnih skupnosti. Tam, kjer so jo opravili, je bila slabo pripravljena, drugod pa so jo opravili v zadnjem trenutku.
Seveda pa taki in podobni primeri ne pomenijo, da v večini samoupravni!) okolij niso pripravili podrobnejših ocen samoupravnih razmer ter sprejeli dogovore za izpopolnitev samoupravne zakonodaje in samoupravnih odnosov, tako v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih ter v samoupravnih interesnih skupnostih.
V Dravogradu zdaj tudi ugotavljajo, da posamezni vodilni delavci niso storili vsega, kar bi lahko, da bi se v tej pomembni akciji kar najbolj uveljavile osnovne organizacije sindikata. Pravočasno niso pripravili potrebnih analiz. Slišati pa je bilo nekatere pripombe, tudi take, da se jim vsiljuje nekaj, kar ni v interesu kolektiva.
Med dosedanjo razpravo so v nekaterih samoupravnih okoljih že ugotovili, da bo treba dosledneje uveljavljati dohodkovne odnose, izpopolniti samoupravne in druge akte ter ustvariti pogoje za neposredno samoupravo delavcev in uveljavljanje delegatskih razmerij ter tudi bolj razmahniti procese sodelovanja in povezovanja.
Med obravnavo sedanje samoupravne organiziranosti so, na primer, v Tekstilni industriji Otiški vrh pri Dravogradu ugotovili, da je treba samoupravno organiziranost poglobiti z ustanovitvijo novih temeljnih organizacij združenega dela ter dopolniti samoupravne akte. V več delovnih organizacijah, ki nimajo temeljnih organizacij združenega dela, so samoupravni akti zastareli, saj so bili nekateri sprejeti že v letih 1968 in 1969 V temeljnih organizacijah združenega dela Gozdarstva in lesne industrije Lesna Slovenj Gradec na območju občine Dravograd pa bo treba na novo opredeliti dohodkovne odnose ter družbenoekonomski položaj temeljnih oiganizacij združenega dela Pospešiti bo treba še prizadevanja, da se nekateri doseda-
nji dislocirani obrati samoupravno preoblikujejo v temeljne organizacije združenega dela
Dosedanja razprava je opozorila tudi na ugotovitev, da je delo organov delavskega nadzora še vse prepogosto- podrejeno interesom vodilnih struktur. Pri tem pa komisije oziroma odbori enostavno pozabljajo na izvajanje sklepov samoupravnih organov.
Kljub nekaterim slabostim, ki so jih v Dravogradu ugotovili, pa je vendarle dosedanja javna razprava o osnutku zakona o združenem delu dala vrsto novih pobud za poglabljanje samoupravljanja in samoupravnih odnosov ter za uveljavitev novih družbenoekonomskih odnosov.
E. K.
organizacije razpisujejo celo1 terne inovacijske natečaje, * * * * v zane na to temo. Tudi v zdr . stvenem varstvu je P®0, boljši, kot je bil pred leti, c prav bi lahko dejali, da ga 1 moč z boljšo organiziran08^ in povezanostjo te službe še boljšati in tudi poceniti. bi največ pridobili delavcL z posleni v manjših delovnih °r^_1 nizacij, ki same nimajo m nosti, da bi si omislile l35 ambulanto, pa so delavci p0^ vadi zdravstveno P^S]^. samo takrat, ko začnejo dej no razmerje. Komisija je, sk) no s sindikalnimi nacea! „ostro“ ovrednotila sleherniz htevek za uveljavitev skrapj" delovne dobe in pristaja safr na takšne zahtevke, kjer v,r.l niči ni moč s tehnologijo ‘ šali delovnih razmer.	,
R. fr
^CEVJE:
Dobri
rezultati
na ^stilna tovarna Kočevje je v JfKHjii z mnogimi drugimi *tji, posebej še tistimi iz ' ~ tekstilne - dejavnosti D Uetje zaključila kar ugodno. j2v°ma zavoljo znatno večjega . °Za (predvsem v arabske de-0(|,e so izvozili za 9,6 milijona en l 15-krat več kot lani v (j0p m razdobju) ter zaradi u J86 organizacije dela so krep-napeti proizvodno-finančni ptCrt skorajda dosegli. Ker pa je i^v’J°ma prodaja odej, glavnega e 'ca te tovarne, v drugi polo-boi *eta ve^ia> računajo, da n ° zastavljeni plan, ki je vred-kot ° 23 odstotkov večji ^ '^skeletni, dosegi brez te-
R. B.
i^JBLJANA:
Novi
prostori
Tovarna kovinskih izdelkov ki so ji inšpektorji že pre-POvedali delo v sedanjih prosto-. Po letu 1977, se bo do ome-^Jstiega roka uspela preseliti v ovozgrajene proizvodne prodore v šišenski industrijski coni.
čanji prostori so namreč že naavnaj pretesni in zavoljo tega P°vsem neprimerni za delo -jQJu^ moderni tehnologiji, ki so T i	Pred dvema letoma,
ako je kolektiv ne glede na “'spektorjeve zahteve moral za-eti zbirati sredstva za gradnjo Proizvodnih prostorov na kraju, ler ga ne bi utesnjevalo stano-, anjsko naselje. V novi tovarni, 1 Jo bodo začeli graditi že letos r*nT bo dovolj prostora tudi za n°večanje obsega proizvodnje, e bi tako narekovale razmere na trgu.
I. S.
'SpPER:
Obrača se na bolje
J zndnjih dveh mesecih se je ’ koprskemu Tomosu poslo-anJe ,,obrnilo na bolje". Stekla Prodaja izdelkov tako imeno-ega ..dvokolesnega" progra-a in krmnih motorjev, le 0^k in ostalih motorjev niti v mesecih niso uspeli pro-j toliko, kot so predvideli za etno obdobje. Neugodni pa , tudi izvozni rezultati, kar se n . P°djetju zlasti poznalo pri Jnih nakupih reprodukcijskih terjalo v na tujem. Spodbujen očitnih pozitivnih premi-> ki pa hkrati le niso dovolj ^l^^fbni, da bi bili vzrok za •j, k optimizem, se je kolektiv Dof11083 odlo^il» da bo skušal do tankosti izpolniti zastavljeni n 3aci)ski program, kar pa zaradi j .tal*b izgub in zastojev pro-new T preostalih mesecih poslov-” *eta ne bo lahka naloga.
I.S.
LR2lČ:
Lastna
sredstva
^Obutvena industrija Slovenije merava v sedanjem srednjeroč-em obdobju vložiti v razvoj mjzvodnje velika sredstva: 669 •ujonov din v osnovna sred-a’ 322 milijonov za obratna . stva ter 308 milijonov dinar-QV v družbeni standard. Večino, ^em desetin potrebnih sredstev, °do podjetja te dejavnosti pri-P^fala sama.
-na izmed najpomembnejših ^spodarskih nalog, ki jih bo si '}tVena Industrija skušala v na-aJnjih ietih uresničiti, je izvoz. . 3 tuje naj bi v prihodnje izva-. ‘j najmanj toliko, kot so do-j.el> °koli 4 milijone parov čev-na leto ali med 37 in 38 od-i °tki (zaokroženo) celotne pro-odnje čevljev v Sloveniji Pod-Ja so sprejela razvojno za-^ evo, da mora izvoz rasti sklad-s Povečevanjem proizvodnje: I.S.
GRADBENIKI LETOS V TEŽKI ZAGATI
I! 1
Rez v substanco
Položaj se sicer izboljšuje, toda težko bo nadomestiti 489 milijonov din izgube ob polletju
Menda se nobena dejavnost pri nas ni tako kot gradbinci (v najširšem pomenu te besede) donedavna sončila pod blagodejnimi žarki velike konjunkture in tako grobo občutila letošnje gospodarske zagate. Upad investicij, tako v industriji kot v stanovanjski gradnji (kjer je v gradnji znatno premalo stanovanj, da bi v naslednjem obdobju lahko pričakovali normalni obseg stanovanjske gradnje), je najbolj prizadel gradbeno operativo in industrijo gradbenega materiala. Hkrati pa so bile slabše tudi vremenske razmere. Tako je slovensko gradbeništvo v prvem polletju prigospodarilo za osem odstotkov manj dohodka kot v enakem lanskem obdobju, hkrati pa je zarezalo tudi) kot pravimo, v lastno substanco.
Ob polletnih obračunih se je lovne organizacije morajo po-
izkazalo, da je gradbeništvo prigospodarilo skupno 489 milijonov din izgube. Od tega zneska sicer največji del odpade na račun nedoseženega dohodka, 69 milijonov dinarjev pa je izgube pri substanci. Podatek pa navsezadnje ne preseneča, saj je gradbeništvo znatno radodar-neje trošilo dohodek, kot ostalo gospodarstvo, pri tem pa je imelo nemara celo izrazito bolj neugodne pogoje gospodarjenja, kot ostalo gospodarstvo. Mislimo na veliko odvisnost od investicijske sposobnosti ostalega gospodarstva.
Glede na to, da so se v letošnjem polletju kljub nekaterim olajšavam (manjši davki, prispevki in druge dajatve iz dohodka) vendarle v celoti vzeto povečale obveznosti, ki jih de-
ravnavati prej, preden pridejo do dela družbenega proizvoda, ki je namenjen za delitev v TOZD, se je ta del družbenega proizvoda gjede na lanski obseg zmanjšal za skoraj 4 odstotke. Ker pa so se hkrati v letošnjem prvem polletju povečali tako osebni dohodki, kot vsi prispevki družbenopohtičnim skupnostim in interesnim skupnostim, sredstva za stanovanjsko gospodarstvo ter tudi amortizacija, je ostanek dohodka — tisti del, ki gre v sklade, drastično upadel. Pri čisti gradbeni operativi se je ostanek dohodka za sklade zmanjšal za polovico, v industriji gradbenega materiala v poprečju za 89 odstotkov, pri čemer prednjačijo cementarne in tovarne bitumenskih izdelkov z 97-od-
stotnim zmanjšanjem, opekarne pa s 94-odstotnim zmanjšanjem ostanka dohodka.
Takšno poslabšanje gospodarskega položaja so občutili tudi gradbeni delavci pri mesečnih prejemkih. Čeprav so se sicer neto osebni dohodki nominalno povečali za 17 odstotkov, so gradbinci na lestvici osebnih dohodkov krepko zdrknili. Medtem ko so še lani bili glede na okvir, ki ga dopuščajo posamezni samoupravni sporazumi o delitvi OD, med 35 sporazumi s področja gospodarstva na 16. mestu, so letos pristali na dvajsetem. Pod poprečnim republiškim mesečnim osebnim dohodkom so industrija gradbenega materiala v celoti, gradnje, zaključna dela in obrt.
Resda se položaj, kot gradbeniki sami ugotavljajo, že izboljšuje, tako da bodo rezultati gospodarjenja že po devetih mesecih boljši. Vprašanje pa je, ali bo glede na bližajoči se konec sezone gradenj ta dejavnost sposobna do konca letošnjega poslovnega leta nadomestiti dosedanje poslovne izgube.
B. RUGELJ
Železniško transportno podjetje Ljubljana je tako kot vsa jugoslovanska železniška podjetja v hudih finančnih škripcih. Ker dosedanje delne rešitve niso zadostovale, je v letošnjem letu izguba dohodka že presegla 700 milijonov dinarjev. Skupaj z lansko, še nepokrito izgubo, pa je izguba ŽTP Ljubljana ob letošnjem polletju presegla milijardo dinarjev. Do konca leta pa bo samo izguba, ustvarjena v letošnjem poslovnem letu, presegla 1,2 milijone dinarjev.
Posledice so občutne in tudi daljnosežne: že zdaj je povsem blokirana uporaba amortizacije iz lanskega in letošnjega leta za program investicij. Ker slovenske železnice zavoljo izgub v preteklih letih že prej niso mogle dovolj hitro modernizirati prog in načina transporta, so zavoljo izrabljenih — tako fizično kot tehnološko-prometnih sredstev v dokaj slabem položaju. Na nekaterih magistralnih progah je omejena hitrost prevozov. Podjetje tako zelo težko sledi povečanju obsega prometa v letošnjem letu: vsak dan bi lahko železnica prepeljala za 200 vagonov več tovora, kot pa ga zmore, kljub precejšnjemu številu izposojenih vagonov. Zaradi tako velikega izpada dohodka pa ŽTP večkrat ni sposobno zagotoviti plačila poslov (v skladu z zakonom o zavarovanju plačil), krediti, ki jih najema za premostitev težav, pa so kajpak dragi in obresti obremenjujejo že tako težak položaj.
V ŽTP Ljubljana ugotavljajo, da bodo morali prve spodbudne rezultate lastnega programa stabilizacije gospodaijenja, kot so hitri in ceneni prevozi zelenjave iz Makedonije v Slovenijo, hitri nočni prevozi, dopolniti še bpljšo izkoriščenostjo osnovnih sredstev in s povečevanjem produktivnosti dela. Hkrati bo treba slovenskemu gospodarstvu omogočiti boljšo prometno povezavo s trgi v drugih republikah.
Razumljivo pa je, da ti notranji ukrepi nikakor ne bodo mogli odločilno prispevati k trajnejšemu in popolnejšemu odpravljanju vzrokov sedanjega težkega položaja železnic. Zavoljo tega je ŽTP Ljubljana
predlagalo na zadnji skupščini samoupravne interesne skupnosti za železniški in luški promet nekatere rešitve, ki naj pomagajo prebroditi krizo do takrat, ko bo problem železniškega transporta razrešen na jugoslovanski ravni. Da bi ŽTP Ljubljana pridobilo enake pogoje gospodaijenja, kot jih ima drugo gospodarstvo, bo treba stroške infrastrukture obravnavati in pokrivati ločeno od stroškov tekočega poslovanja. SIS naj bi prevzela skrb za zagotavljanje sredstev za gradnjo in modernizacijo prog in opreme. ŽTP pa bi moralo gospodariti tako, da bi z ustreznimi tarifami v notranjem prometu (v mednarodnem problema ni) ustvarilo dovolj velik dohodek za normalno poslovanje in razvoj transportne dejavnosti.
Da bi ti dve ,,načeli“ uresničili, je ŽTP predlagalo, naj bi gospodarstvo sredstva, ki jih združuje za razvoj železniških zmogljivosti, v tem srednjeročnem obdobju namenilo za po-kritje obvezne amortizacije ŽTP Ljubljana. Ob tem naj bi podaljšali veljavnost zbiranja sredstev na način, kot gaje uveljavil samoupravni sporazum za lansko leto oziroma ga določa „Zakon o prispevku za zagotovitev dela Sredstev za pokrivanje izpada transportnih dohodkov v železniškem prometu v letu 1975“ na vse srednjeročno obdobje. S tema ukrepoma naj bi zagotovili približno dve tretjini letošnjih stroškov za infrastrukturo, preostali del pa naj bi pokrili s konverzijo kreditov, be-neficiranjem obrestne mere ter temu ustrezno spremembo zakona o amortizaciji. Sredstva za pokrivanje stroškov infrastrukture naj bi se zbirala tekoče me-
P
DRAGA
ZAMUDA
ŽTP LJUBLJANA V IZREDNO TEŽKEM GOSPODARSKEM POLOŽAJU: MILIJARDA IZGUBE_________________________
Omrtvičena železnica
ŽTP Ljubljana predlaga, naj bi SIS za železniški in luški promet poskrbela za pokrivanje stroškov infrastrukture^ ŽTP pa za tekoče poslovanje — Izgube že blokirale investicijsko dejavnost
sečno pri SIS, priznavala pa ŽTP na osnovi dejansko opravljenih takoimenovanih reduciranih tonskih kilometrov (skupni imenovalec za opravljeni tovorni in potniški promet).
Razliko med izpadlimi transportnimi dohodki in stroški infrastrukture, ki znaša 130 mi-lijonovdinarjev, pa naj bi pokrili z diferenciranim povišanjem tarif. Da bi ta znesek pokrili, bi morale biti tarife že v začetku leta povišane v poprečju za desetino .. . Takšen je predlog ŽTP Ljubljana, od odločitve gospodarstva, ki je v celoti član SIS, pa je odvisno, ali bodo nakazane rešitve, ki pomenijo dodatno finančno breme za člane SIS, tudi sprejete.
I.S.
Železničarji sami nikakor ne bi mogli razrešiti problemov, ki danes tarejo Jugoslovanske železnice, prav tako pa tudi družba s svojimi ukrepi brez sodelovanja železniških transportnih podjetij teh težav ne bi mogla v celoti odpraviti. Tako je pred nedavnim zapisala ,.Ekonomska politika" v uvodu k razgovoru z Nikolo Filipovičem, generalnim direktorjem skupnosti jugoslovanskih železnic. Nedvomno drži kot pribito, da bodo potrebni
'JBft.
KOM||l|l|l||||||
veliki napori tako železnice kot ostalega združenega dela in družbenih skupnosti, da bi razvozlali železniški ekonomski vozel - predvidenih 6,2 milijarde izgube v letošnjem poslovnem letu, kar je trikrat več, kot je znašala skupna izguba jugoslovanskega železniškega gospodarstva še pred dvema letoma.
Toda stvari se premikajo prav počasi, čeprav so železniška transportna podjetja zavoljo dosedanjih-izgub dohodka in slabših pogojev gospodarjenja, kot jih imajo druge veje transporta in druge gospodarske dejavnosti, v izjemno te-, žavnem položaju.
Dolgoročne rešitve ekonomskega položaja železnic in njihovega nadaljnjega razvoja so vsaj načeloma znane. Nedvomno bo potrebno stroške za gradnjo prog izločiti iz sistema ustvarjanja dohodka s transportnimi storitvami, uskladiti cene transporta z vsakoletno politiko cen, z ekonomskimi ukrepi spodbujati gospodarstvo, da bo več blaga prevažalo po železnici, preskrbeti kreditna sredstva železnici za nakup opreme in tako dalje. Skratka, odpraviti bo treba vzroke za poslovne izgube železnic za razvojem tako gospodarstva kot uporabe modernih - cenenih načinov prevoza blaga.
Nekatere od naštetih in tudi drugih ukrepov bi bilo resda moč sprejemati postopoma in že v začetku tega leta (na primer dogovor o cenah), nekatere rešitve, predvsem sistemske, pa zahtevajo kajpak več časa za pripravo in usklajevalni ter sprejemni postopek. Toda, kot smo že omenili, smo z večino ukrepov v krepki zamudi.
Že marca letos bi moral biti sprejet družbeni dogovor o ekonomskih in drugih ukrepih, ki bi železnici omogočili nor-
malne pogoje gospodarjenja. Ta dogovor, ki vsebuje tudi večino prej naštetih ukrepov, še do dandanes ni bil sprejet! Prav tako ni sprejet družbeni dogovor o razvoju železnice za sedanje srednjeročno obdobje in prav tako se, kot ugotavlja Ekonomska politika, niso začele zaključne razprave o družbenem dogovoru o prometni politiki Manjkajo torej dokumenti, ki bi morali dati odgovore na ključna vprašanja o položaju železnic v našem gospodarstvu in prometu ter dolgoročno razrešiti vprašanje financiranja gradnje in modernizacije prog kot tudi pogojev za tekoče gospodarjenje železniških transportnih podjetij. Sprejeti ukrepi, kot je bilo povečanje cen za 8 odstotkov letos maja in pa preskrbljena kreditna sredstva za nakup opreme (večino teh sredstev pa bodo ŽTP porabila šele v prihodnjem letu), pa so kajpak samo „kaplja olja na razburkano morje železniških težav".
Zavoljo počasnega reševanja sistemskih vprašanj je seveda razumljiva poteza ŽTP Ljubljana, ki predlaga SIS za železniški in luški promet SRS, da do dokončno razrešenih vprašanj železnice na jugoslovanski ravni sprejme ukrepe, ki bodo ŽTP Ljubljani pomagali prebroditi krizo in omogočili normalno poslovanje in razvoj transportne dejavnosti
V začetku komentarja smo zapisali, da bodo morali tudi železničarji sami prispevati delež k stabilizaciji ekonomskega položaja te dejavnosti. K temu jih zavezuje tudi spomladi sprejeti „Akcijski program izboljševanja in odpravljanja lastnih slabosti". Vendar se žal tudi tu razmere le počasi izboljšujejo, zlasti težko pa ŽTP odpravljajo slabosti, ki izvirajo iz medsebojnega poslovanja. Skratka, tako družba, kot železničarji sami so letos bolj malo storili za to, da bi ekonomski položaj železnic in njihovo razvojno perspektivo kaj izboljšali To pa seveda vodi v nadaljnje poslabševanje konkurenčne sposobnosti železnic v boju z ostalimi prometnimi dejavnostmi za tovor, tehnična zaostalost pa vodi k vse slabši povezanosti jugoslovanskega gospodarstva s svetom. Zavoljo tega bi bilo v vsesplošno družbeno korist, če bi odgovorni dejavniki na republiških in zvezni ravni čimprej uskladili nekatera še različna stališča o pomenu železnice v gospodar stvu in sprejeli ukrepe, ki bodo preprečili nadaljnje izgubljanje dohodka tako jugoslovanskih železnic, kot tudi - celotnega gospodarstva.
B. RUGELJ
RAZVOJNI NAČRTI ŽELEZARNE RAVNE NA KOROŠKEM
ZA VEČJI IZVOZ
Investicijska sredstva bodo nekaj manjša od prvotnih načrtov, prav tako proizvodnja, večji pa bo izvoz — Modernizacija topilnice in primarne predelave — Skrb za družbeni standard
Prvo odločitev o prihodnji petletni razvojni usmeritvi so sprejeli ravenski železarji že ob koncu preteklega leta. Zavoljo usklajevanja programov znotraj slovenskih železarn in v Sloveniji ter zaradi sprememb nekaterih osnov za združevanje sredstev so zdaj srednjeročni plan razvoja Železarne Ravne na Koroškem za obdobje 1976 do 1980 dopolnili Naložbe v osnovna in obratna sredstva bodo nekoliko manjše, kot so sprva računali, prav tako proizvodnja, večji od prvotnih predvidevanj bo le izvoz.
Tako naj bi Železarna Ravne na Koroškem leta 1980 izdelala 220.000 ton jekla oziroma dosegla okrog 535.000 ton skupne proizvodnje, izvozila za 25 milijonov dolarjev izdelkov tef dosegla '3 milijarde Jinarjev celotnega dohodka pri 4.870 zaposlenih.
Predvideno proizvodnjo in predelavo jekla čez pet let bodo omogočile investicije v; modernizacijo to-pilniških naprav ter naprav za primarno predelavo jekla, ki so tudi prednostne. Druge naložbe, to je investicije v drugo predelavo in obdelavo jekla, pa so pogojene tako z uspešnostjo gospodarjenja temeljnih organizacij združenega dela kot pripravljenosti partnerjev za sovlaganja.
V prihodnjih petih letih želijo koroški jeklarji podvojiti izvoz. Prodajo na (uje povečujejo tudi zato, da bi z izvozom krrli čimvečji del uvoza slovenskih železarn, seveda pa bodo izvažali rentabilne izdelke s čim višjo stopnjo predelave.
Ob poudarjeni skrbi za izobraževanje, saj sta večja strokovna usposobljenost in usmerjeno izobraževanje nujnost, so v srednjeročni plan
razvoja še zapisali, da bodo namenjali tudi v prihodnje za stano-vanjskoizgradnjo 10 % od izplačanih bruto osebnih dohodkov, nekaj denarja pa bodo dodali še iz sklada skupne porabe, da bi do leta 1980 zgradili okrog 500 novih stanovanj. Za zadovoljevanje potreb v krajih, kjer delavci živijo, bodo namenjali iz ■ dohodka po posebnem sporazumu s[e4stva v višini 0,5 % bruto osebnih dohodkov, oziroma letno predvidoma 2 milijona dinarjev. Ža razvoj družbenega standarda v občini Ravne na Koroškem, posebej pa kot pomoč pri urejanju šolskih prostorov, bo tudi Železarna Ravne na Koroškem prispevala sredstva v višini 3 % od izplačanih bruto osebnih dohodkov, kar bo znašalo letno predvidoma 11 oziroma 12 milijonov dinarjev.	_
M. A.
v središču pozornosti
18. septembra 1976
Stranj [[0
v središču pozornosti
18. septembra 1976
stran
9
1
Začetek velike stavke tekstišnih delavcev je 20 avgusta 1936- leta ob 13 uri 50 mi mit oznanila si-’ kr asiške tovarne' Ju-:• rčeška Odziv sirer. Iz | drugih tavam je še istega dine m v naslednjih dneh da je stavka zajela okrog 8.500 tekstilnih de ‘ lavk in delavcev iz Kranja. Škofje Loke. Ljubljane. Gameljn Tržiča Maribora in Prebolda .
l*®€ff»sa pogodbe za 14.000 tekstdmh delavcev v Sloveni ji je prišlo 23;. sep tembra Zahtevam: stav
stila sicer res ie delno to I da politični uspeh stavk tekstilnih delavcev kot tu dl stavk gradbenih deta^ cev Slovenije v tem letu I bfi izreden m daljnosežen
'DS Di	Z1" b	Ci^i.
. oolj or%hiah ddgajanja t. j stih cetio-tnideset dni k o
• : ■ if: . - • - -- r, ,	•; r
stilnih' delavcev trajala. smrj:	kroniko dogodkov
sove^aib z odlomki sz: ne «	" X •	1 -.r	i:, r i -
I Čih delavk in- delavcev, ki l so a mr >na za »Zbornik | lo-r . — entarnega gradiva | «š> ZT- e'n veilske iskstSi se st i. i;e Slbvenijeic
PO CELJSKEM ZLETU SVOBOD JE SLOVENIJO ZAJEL STAVKOVNI VAL

KRONIKA: Leta 1935, zlasti še po celjskem zletu Svobod, velikem ljudskofrontnem zborovanju, ki je bilo hkrati prva velika javna manifestacija Komunistične partije, je Slovenijo zajel stavkovni val. Ze £>et dni po celjskem zletu so jeseniški - železarji zasedli obrate in vztrajali, dokler niso prisilili Kranjske industrijske družbe, daje sprejela večino njihovih zahtev. Do konca julija se je zvrstilo še 14 stavk tekstilnih delavk v Maribom, papimičarjev v Količevem, delavcev celjske cinkarne, študentov ljubljanske tehnične fakultete in drugih, svoje nezadovoljstvo pa so demonstrirale tudi kmečke množice.
Kljub aretacijam številnih komunistov okrog novega leta 1936 se je stavkovno gibanje nadaljevalo in je poleti tega leta doseglo svoj vrh z velikima stavkama gradbenih in tekstilnih delavcev.
Od 3. do 10. junija je stavkalo 5000 gradbincev, podprli so jih tudi delavci drugih strok, pa tudi nameščenci, mali trgovci, obrtniki. Stavka se je končala s kolektivno pogodbo, ki je predvidevala zvišanje skrajno nizkih mezd in boljše plačevanje nadur. Toda več gradbenih podjetij pogodbe ni upoštevalo-, zato so sledile nove stavke gradbenih delavcev.
SKLEP, NAJ TEKSTILCI ZAGROZIJO S STAVKO, je podprlo 2500 KRANJSKIH TEKSTILCEV
KRONIKA: Okrog 10.000 kovinarjev, gradbincev, tekstilcev in drugih delavcev je na proslavi 30-letnice jeseniške podružnice Zveze kovinarjev Jugoslavije 16. avgusta postavilo skupne zahteve slovenskih delavcev ter manifestiralo njihovo razredno vzajemnost in akcijsko enotnost.
18. avgusta so se sestali na pobudo predsednika Strokovne komisije Franca Leskoška v Ljubljani delavski zaupniki iz kranjskih tekstilnih tovarn, ptedstavniki Delavske zbornice in Centralnega tarifnega odbora in sklenili, da tekstilni delavci zagrozijo s stavko, če delodajalci ne pristanejo na njihove zahteve po novi kolektivni pogodbi.
Naslednji dan, 19. avgusta, je ta sklep podprlo na bumem zborovanju 2500 kranjskih tekstilcev. Delodajalci niso popustili, zato so delavci stopili v stavko . . .
ZAHTEVALI SMO 8-URNI DELAVNIK
PRIČEVANJA — Pripoveduje Peter Štibelj:
„Bilo je v avgustu 1936. leta, ko so delavci v tkalnici (Jugočeške,
zdaj je v teh prostorih tovarna Iskra) dva dni zapored glasovali za 8-urni delavnik. Dotlej se je namreč delalo 1C urna dan. Ko je vodstvo tovarne videlo, da delavci nočejo delati 10 ur, jim je odvzelo procente. Zaradi tega so delavski zaupniki sklicali množično zborovanje delavcev iz vseh kranjskih tovarn na Stari pošti. . . Sklenili smo, da v primeru, če podjetniki ne prekličejo odvzema procentov, začnemo prihodnji dan ob 14. uri stavkati... “
BIVŠA ŽANDARJA KOT PRIGANJAČA IN OVADUHA DELAVCEV
PRIČEVANJA — Iz pripovedovanja skupine delavcev Jugobnme, sedanje Tiskanine (Edo Resman, Pavla Mravlje, Kristina Luks, Jože Kosmač, Ivan Kumse, Ana Kastelic, Helena Leban, Tončka Kalan, Janez Pavec in Julij n Kuksa):
,,Poprečna delavska plača je znašala din 2.40 na uro (od 1.50 do 3.50). V tiskarni je bil uveden 10-umi delovni čas, na nekaterih operacijah, kot v aparaturi, barvar-nici, belilnici, česami, pa celo
odločitev. Stavko bodo še isti dan začeli delavci Jugočeške.
Z zborovanja se vračamo z velikim zadoščenjem. Kakor da sem odvalil -kamen skrbi. Iz zadovoljstva spotoma ne govorimo kot običajno. Naše zborovanje je pokazalo, da smo pripravljeni na vsako preizkušnjo. Znamo biti trdni in vzdržljivi kot granitni kamen.
Preden se razidemo, si stisnemo roke: roke, ki so na mestih otrdele od žuljev. Jutri bodo te roke najbrž zaustavile vretena.
Ko stopam po slabo razsvetljeni cesti proti hišam, mislim na ženo. Deveti mesec teče. Čez nekaj dni bo rodila. To stvar moram dobro premisliti. Poslal jo bom k materi. Prepričan sem, da se jutri ne bom vrnil z dela. . . “
VODSTVO TOVARNE JE ČUTILO STOPNJEVANO NAPETOST DELAVSTVA
PRIČEVANJA — Resman, Mravljetova in njuni tovariši iz Ju-gobrune pripovedujejo:
„.. . .V zadnjih dneh pred izbruhom stavke je bila razvita izredna aktivnost političnih voditeljev de-
uspeli. Prav takrat se je vrnil direktor Honvitz s kosila. Ko nas je dobil zbrane na dvorišču, nam je ukazal, naj se razidemo in začnemo delati. Odgovorili smo mu, naj se o tem pomeni z našimi zaupniki, ki so res takoj nato odšli k njemu, da bi dosegli sporazum. Direktor pa je naše zahteve odbil in zato smo s stavko nadaljevali (Sklenili smo, da bomo direktorja Honvitza pridržali v pisarni vse dotlej, dokler ne pristane na naše pogoje'. Toda po naključju nam je direktor še isto popoldne ušel. Skočilje skozi okno v vratarnici, ravno v trenutku, ko nikogar ni bilo v njej.
Stavkovni odbor je takoj pričel z delom. Razporedil je straže, da ne bi morebitni kapitalistični plačanci napravili v podjetju kakšno škodo, kar bi potem šlo na naš račun. Odbor je poskrbel tudi za organizacijo prehrane. Hrane pa v prvem hipu ni bilo mogoče dobiti. Že naslednji dan pa se je stanje izboljšalo. Ležišča smo si uredili, kot je vsak vedel in znal: v tkalnici med stroji, na zabojih, po tleh, na mizah . .. “
OB 40-LETNICI STAVK GRADBENIH IN TEKSTILNIH DELAVCEV SLOVENIJE
Kronika stavk in pričevanja
za organizacijo primernega razvedrila.
Še isti večer so bile zunaj postavljene žandarmarijske straže.
Takoj prvi dan je bilo objavljeno na skupnem zboru, naj stavkajoči ne zapuščajo tovarne in da bodo za nujne izhode izdane dovolilnice. Pregnan bo vsak, ki bi se brez potrebe zadrževal v oddelkih, ki mu po delovnem mestu ne pripadajo, naj strožje se bo obsodilo vsakogar, ki bi si karkoli prisvojil in bo takoj odstranjen iz kroga stavkajočih. Strogo je prepovedano vsako prinašanje in uživanje alkoholnih pijač. Ležišča bodo v obratih, ločeno za ženske in moške. Obrati morajo biti vsako jutro lepo urejeni... “
GOSPOD, SAJ NISEM PISKAL, PISKALA JE SIRENA ...
Kakšno je bilo v Inteksu, naj pove pričevanje Staneta Mateliča, kot ga je zapisal Zdravko Tomaže j:
.. .Predpoldne še nikoli ni trajalo tako dolgo.
Žvižg sirene.
To sedaj ni tisti znani, trudni žvižg, ki ga pričakujemo, da odložimo orodje, zaustavimo stroje in pohitimo proti izhodu. Ta žvižg je drugačen. Žvižg nezadovoljstva in protesta proti izkoriščanju. Ta žvižg nas spravi v beg, da hitimo kot mravlje, ki so jim razkopali mravljišče.
Hitimo proti kotlarni. Tu je , jkunač Groga, mišičast in velik člo-4ii 'VeKj/fajias čaka. Pred dnevi nas je iču/Hič
12-umi delovni čas. V tkalnici je bil uveden 10-umi delavnik na dve izmeni. Nadurno delo ni bilo plačano s pribitkom. Uveden je bil poseben priganjaški sistem, kakršnega ni bilo opaziti v drugih tovarnah. V službo so sprejeli več bivših žandarjev, od katerih sta bila zlasti dva do delavstva izredno surova. Imela sta izredno pooblastilo in sta lahko priganjala in. žalila delavce, kolikor sta hotela. Upravnemu in strokovnemu vodstvu sta služila kot ovaduha. V tovarni ni bilo zaščitnikov in higienskih naprav. Takšne so bile delovne razmere. Upor posameznikov proti razmeram se je vedno končal dramatično za posameznika ali skupino. Kajti, pred vrati tovarne so vedno čakali mnogi brezposelni, s katerimi je podjetje lahko takoj zamenjalo odpuščene (Slabših delovnih razmer ni bilo v nobeni večji tovarni v Sloveniji.. . “
Pripovedujeta Franc Pristov in Tone Tronkar iz Jugobrune:
.....^ julju so nam znižali
akord. Zato so delavke iz protesta ustavile stroje in šle pred pisarno podjetja. Zahtevale so stare akorde in boljši material, ker s tako slabim materialom niso mogle izdelati kvalitetnega blaga in tudi rezultat dela je bil slabši. Začasno so jih pomirili s tem, ker je podjetje pristalo na povišanje plače za 5 par na uro. Vendar je v tovarni splošno nezadovoljstvo vedno bolj naraščalo, posebno še, ko so videli, kako so podjetniki začeli zavlačevati pogajanja za podpis kolektivne pogodbe.
19. avgusta 1936. leta smo se zato iz naše tovarne v velikem številu udeležili delavskega zborovanja na Stari pošti. . . “
PREPRIČAN SEM, DA SE JUTRI NE BOM VRNIL Z DELA
PRIČEVANJA - Kako je bilo na S tari •pošti, govori pripoved Staneta Mateliča iz Inteksa:
„... .Na zborovanje v hotelu Stara pošta sem prišel četrt ure pred začetkom. Soba in vrt sta se naglo polnila. Kmalu za sedenje ni več prostora. Podoba je, da se bo zborovanje vsak čas začel soba in vrt sta nabito polna delavcev.
Prvi govornik govori o mezdnem gibanju. Zahteva pogajanja z delodajalci in sklenitev kolektivne pogodbe. Pritrjujemo. Stavkali bomo, če ne bo drugače. Glede tega ni nobenih oporekanj. Tako smo sklenili. Podrobno bo o stavki odločila strokovna organizacija, ki je po zborovanju nadaljevala sestanek pri Semenu. Ob dveh ponoči je padla
lovstva v vseh izmenah - Papež, Teran, Pristov, Nadižovec, Resman, Pipan, Benedik, Tronkar, Sešek in drugih, tako, da je bilo vse pripravljeno na dogovorjeni znak s sireno. Upravno in strokovno vodstvo podjetja je občutilo napetost, ki se je stopnjevala od ure do ure. Na skrivaj so poizvedovali, toda ničesar gotovega niso izvedeli. .. ..“
C O
-7
STAVKOVNI ODBOR JE ZAČEL UKREPATI
Stavka se je nekaj tremjtkov ne je začela v JugoBrUni in Inteksu. Iz pripovedovanja žjTfprej ome-
poučil,!4shko se spusti sirena v pogon. Ta ktirjap z bujnimi kostanje-lasmi, mišičastimi rokami in rolami dlanfdr, ki zvijejo železo, 'e sluti, da ga BBdo Nemci kot talca1.že 1942. lifit ustrelili. Zado-/ mjknjjj, stoji ob stroju in posluša - , žvijžg [sirene. Sbtn bi zgrabil za j vzvod, ko bi se ne bal, da izgubi službo. Vedno je bil takšen, močan, pravičen, duhovit.
■’	/- Zakaj ^piskali, Groga, ga je
nekaj tednov po stavki vprašal v njene skupine delavk ih-llfjapcev iz svoji pisarni tovarnar Jlorak, pre-Jugobrune povzemamo:	fc sprejel nazaj v službo.
Ireno je

PRVA SE JE OGLASILA SIRENA IZ JUGOČEŠKE
KRONIKA:	Začetek velike
stavke je oznanila 20. avgusta ob 13. uri in 50 minut sirena Jugočeške. Sprožil jo je Jože Resman, ki je do nje nasilno vdrl. Čez nekaj trenutkov sta ji sledili sireni Jugobrune ter Inteksa. Stavkati so začeli tudi v Sirčevi tovarni. Delavci dopoldanske in popoldanske izmene so zasedli tovarne, postavili straže, prevzeli ključe, telefone in B pisarne.
PRIČE VANJA — Pripoveduje Janko Bertoncelj iz Jugočeške:
^Ljudje so zapuščali stroje in hiteli na dvorišče. Vsi so bili vznemirjeni, saj so že vse dopoldne napeti pričakovali trenutek, ko jim bo sirena dala znak za upor proti kapitalistom, ki niso hoteli pristati, da bi z nami — slovenskimi tekstilci - sklenili kolektivno pogodbo.
Spominjam se, kako nam je, brž ko smo se vsi zbrali na dvorišču, naš zaupnik Tominc govoril, naj bomo disciplinirani, naj ne delamo ničesar brez vednosti stavkovnega odbora, ker bomo le tako lahko
. .Po znaku sirene (sireno'fš odprl delavec Skvarča) je delavstvo takoj ustavilo vse delo in ga pustilo v stanju, v kakršnem je bilo. Takoj so izgnali vse vodilne uslužbeiice, ki se že prej niso korektno zadržali. Takoj so bili zasedeni vsi upravni prostori, telefon in vratarnica. Veličasten je bil pogled na skupine delavk, ki so spremljale izgnance do izhoda. Na obrazih izgnancev se je zrcalilo strašno ponižanje. S tem je bila prva naloga izvršena. Pri tem so se najbolj odlikovale delavke - tkalke, s pokojno Reziko Dragar - narodnim herojem. Takoj nato je bil postavljen stavkovni odbor, katerega so sestavljali: Rudi Papež, član KPS, Jože Gregorij, Rudi Hočevar, Tone Japelj, Rudi in Vinko Maserko ter Jože Kosmač. Stavkovni odbor je ■takoj prevzel svoje posle, se pravi, prevzel je v imenu delavstva oblast nad tovarno in politično vodstvo stavke. Odrejene so bile delavske straže, določena dežurstva v obratih, delavski zaupniki so bili imenovani za posredovalce med delavstvom in upravo tovarne te oblastmi Anton Japelj je bil imenovan za vodjo prehrane, Rozi Drobež za glavno kuharico, Jože Kosmač pa
Gospod, saj nisem piskal. Piskala je sirena. Sploh pa, kaj bi lahko napravil, ko so me delavci potisnili v kot ob steno. Po vas nisem mogel poslati... “
STO PETDESET KRANJSKIH TEKSTILCEV POHITI NA POMOČ ŠKOFJELOČANOM
KRONIKA: Dahi se stavka razširila tudi na dmge tovarne v Kranju in po vsej Sloveniji, je kranjski medstavkovni odbor na pobudo komunistov poslal že 21. avgusta zjutraj več skupin stavkajočih delavcev in agitatorjev v tovarne, kjer še niso stavkali. Ob šestih zjutraj so se stavki pridružili delavci in delavke pri Prahu in Božiču, ob devetih pa tudi v Tekstiiindusu. Tako je v Kranju stavkalo že 2581 delavcev.
Okoli stopetdeset delavcev Jugobrune, Jugočeške in Inteksa se je to jutro odpeljalo s kolesi proti Škofji Loki. Z njihovo pomočjo so ustavili delo v predilnici na Tra ti ter v tkalnici Brumen in Thaller v Loki.
21. avgusta zjutraj, drugi dan stavke, je okrajno glavarstvo v Kranju strogo prepovedalo vse sestanke o mezdnem gibanju v Kranju, Stražišču in na Primskovem. Prepovedalo je celo postajanje na
Tončka Mokorelova je bila članica stavkovnega odbora v tržiški predilnici _ in ena od organizatorjev stavke v Tržiču. Leta 1941 je v okupiranem Tržiču ponovno organizirala stavko. Zato so jo Nemci zaprli in je umrla " koncentracijskem taborišču.
Slavka Likovičeva, izredno hrabra voditeljica žena v mariborski tovarni „Thoma“. Po stavki je postala požrtvovalna in zelo sposobna članica Partije. Žal pa je že leta 1938 umrla kot žrtev materinstva. Njen pogreb se je spremenil v zbor mariborskih komunistov in manifestacijo delavske zavesti.
Mara Gerkman je bila predsednica obratnih delavskih zaupnikov in glavna organizatorka stavke v tovarni Doctor in drug v Mariboru. Za stavko je pridobila delavce v predilnici in tkalnici, v barvarni pa je sama ustavila stroje.
za eniškega razreda in ZV6Z0»k«,’š{evJlrot' kapitalistič-
nifll .	7 nwhnim
z osebnim zgief# „ na čelo akcije in dobi« Množice. Stavko, ki J6.. spte Vse bolj politično obe.leZK-!niti v politično akcij0 p0|.'t^ističnemu siste-mU % o«anj!tno šolo ljudskih materialno in
0 naiširSor™
deloVil,
j;S0TR^!NOENO'n
D Ažfo avgust stavklv li»blj^. delavci It ter tova-l(ln,ientvidu•
stavl?vWh;. delav« tova jpA v\ter tovarne B m	Šentvidu. Pozr
- . veI« s-71! njtnovo < no9t’ juti, k*iub orožn
vdSVJsaza*dli-Iz pripc Mileta ^j	smo od
tisti odlott t 1 osvetljuje , tične pnf na stavko v E jevi tovori}1.
.....7 >10^..
organizacij1'^etku 193 se je v te] Lt začelo no dobje. ffL tirganizaa čelu s P0^ Udetom 1
iem' žifc d,delavstv(
redno P^iučJ1,16 v kr času pri^jj^en ugle postala Pr^l or vsega 1 ' n ja v podlet^
v VilS?ie bp°
redkih j* JQnizirano no delavsP0 ^er - ^ takrat	v eni sa
lovski 5tr0,
razliko	drugih ,
kjer so delijo tri in * celo po ŠtifL čfle delavsk nizacije al'fSnn°bena. E
organiziran0 cialisti
no delavsko1^™ z
delavstvo fj^ko j kljub teljev
uiKuriu.iiw
ki vse do °kU| Vsi pos^J^m
bi ustanof, efic
p,0^?Zs,°'
smo bili dat & n°s ker smo b,lJZa] 1
sZS’^
ssrv>ip«
nju. Večja ^ se je udeleP f!} hkeg zborovanja 1 ,ese>
Mdi
zborovania
pred temJ^e naša tovam0 ^ Pn majskih Pra faJ P'
17/$“ <
Ocepek.
tudi glav}} tovarni f stvu P°dle de kolek« higienskih stitve mi dobno, o
podjetja si
šoti. Vand od takrat niri. VOČ i
gOSpOi
delavce
menko
zgodilo
ke v-
sorske
trulja
cem)
prve
ponedeljek v stavko na isti način kakor v Kranju, to je tako, da bomo zasedli tovarno in ostali v njej noč in dan do konca stavke... “
TOVARNAR HRIBERNIK IN IZDAJALSKI VODITELJI SPLOŠNE DELAVSKE STROKOVNE ZVEZE NISO MOGLI RAZBITI NAŠE ENOTNOSTI
PRIČEVANJA - O tem, kako so se stavki kranjskih tekstilcev priključili delavci v tovarni Beer in Hribernik, pripoveduje Jože Pekljaj. V tej podružnici Splošne delavske strokovne zveze so namreč predsednik in nekaj članov odbora delovali med delavstvom razbijaško, bili so provokatorji, ki so se pajdašili s Hribernikom in mojstri. Zato je ta organizacija delovala bolj ilegalno preko posameznikov kot pa legalno.
„Stavka v Kranju je vplivala na nas tako, da je tudi pri nas začelo vreti, mojstri pa so postali nervozni. Hribernik je skušal v tem trenutku izigrati moralo delavstva na ta način, da je dal celotni tovarni dva dni plačanega dopusta, češ da je tudi on solidaren s kranjskim delavstvom, vendar naj v ponedeljek pridemo na delo.
Ko je naš odbor Splošne delavske strokom zveze zvedel za začetek stavke v Kranju, sva se z Blažem Merharjem takoj napotila v Ljubljano na tajništvo naše organi-, zacije k takratnemu tajniku Jakominu in zastopniku Delavske zbornice Golmajerju in sva povedala, da nameravamo tudi mi^stopiti v stavko. Dobro se še spominjam izjave Jakomina, ko je dejal, da bomo šli' v stavko popolnoma na svojo odgovornost. Po povratku iz Ljubljane sva se povezala še z ostalimi delavci in smo se dogovorili, da bomo šli v Kranj in Tržič, da bomo na lastne oči videti, kaj se tam dogaja. V Kranj so odšle Pavla Čeme, Ivanka Čeme in Marija Prek, v Tržič pa Angelca Habič, Štrukelj in jaz. Tam smo stopiti v stik s stavkajočimi delavci, predvsem pa s stavkovnim odborom in njegovim predsednikom tovarišem Tomincem. Vse nadaljnje delo smo potem vodili po navodilih stavkovnega odbora iz Kranja, pri čemer nam je bila v največjo pomoč zdaj že pokojna Rezka Južina, narodni heroj, ki je že pred stavko zahajala k nekaterim našim delavkam.
Po prihodu iz Kranja smo se spet sestali z Jakominom in Gol-majerjem, vendar sta bila še.naprej odločno proti temu, da bi tudi naša tovarna stopila v stavko. Nato smo sklicati sestanek vsega'delavstva. Govoril je Golmajer, toda delavstvo je odločno ovrglo njegovo kapitulantsko stališče, ga z medklici zmerjalo, da je prodan, ter zahtevalo stavko. Za njim je prevzela besedo Rezka Južina, članica stavkovnega odbora iz Kranja ter nas pozvala, naj bomo tudi mi solidarni z delavstvom kranjskih tovarn in naj stopimo v stavko. Na zahtevo' delavstva smo nato že kar na sestanku izvolili stavkovni odbor in se domenili, da gremo naslednji dan v stavko...
... .V ponedeljek, 24. avgusta pred 6. uro zjutraj se je celokupno delavstvo zbralo pred tovarno. Toda na vratih smo našli razglas, v katerem nam sporoča Hribernik, da podaljšuje plačan dopust še na ponedeljek in da naj se v torek javimo na delo. To je bil še zadnji adut, s katerim je podjetnik Hribernik hotel razbiti našo enotnost in preprečiti stavko. Kljub temu pozivu in kljub orožnikom ter vratarju, ki so nam hoteli preprečiti vstop na tovarniško dvorišče, smo nato vdrli v tovarno... “	^
KOMUNIST GAŠPARIČ SE JE LOTIL SVOJE NALOGE NAJPREJ V SVOJEM PODJETJU
KRONIKA: 25. avgusta je zače-ja lo stavkati 1160 delavcev tržiške predilnice. Tega dne je izbruhnila stavka tudi v lesnem podjetju Heirichar - v obratih Škofja Loka, Kranj in Kokra.
29. avgusta so delavcem odpovedali kolektivno pogodbo predilnica v Skofj Loki, predilnica v Tržiču ter Inteks v Kranju, naslednjega dne pa v Jugobruni.
1. septembra se je stavki pridružilo delavstvo 16 mariborskih tekstilnih tovarn in tovarne v Preboldu. Tako je tekstilna stavka pred 40 leti zajela 8500 delavk in delavcev.
PRIČEVANJA - Po spominih Gaspariča, Reberška, Gerkmanove in drugih je Mile Smolinsky opisal mariborske stavke:
,,... .Izbruh stavke v Kranju je vplival na ostalo tekstilno delavstvo v Sloveniji, kakor da bi nekdo vlil olja na razbeljeno železo ... Še posebno pa je vplival na Maribor, takratno in današnje največje tekstilno središče v Sloveniji, kjer so bile v bistvu popolnoma enake razmere kakor v Kranju, čeprav so bile vsaj v nekaterih tovarnah nekoliko boljše plače.
Toda Maribor je stal ob strani in čakal. .. takšna je bila direktiva vodstva strokovnih organizacij iz Ljubljane. V tako situacijo je posegla Partija in sporočila mariborskim komunistom, da je uspeh stavke v Kranju odvisen od stavke v Mariboru.
V Maribor je prispel delegat takratnega pokrajinskega komiteja KPJ iz Ljubljane in takratni edini organizirani komunist med mariborskim tekstilnim delavstvom,
začetek stavke v Mariboru in signal vsemu tekstilnemu delavstvu Maribora .,.
... .Ker vodstvu podjetja ni uspelo pregovoriti delavcev in preprečiti stavke, so prišli orožniki in se začeti vzpenjati čez ograjo. Njihov namen je bil, da s silo izženejo delavce iz tovarne in zlomijo stavko v samem njenem začetku, še predno bi ta vplivala na ostalo mariborsko delavstvo. Če bi se jim ta namera posrečila, bi to nedvomno odjeknilo pri ostalem tekstilnem delavstvu in okrepilo stališče oportunističnih voditeljev strokovnih organizacij, ki so biti proti stavki. . .
... .V trenutku, ko so se prvi orožniki začeli vzpenjati čez ograjo, je Slavka Likovič zgrabila za kol in začela udrihati po njih. Njenemu zgledu je sledila večina ostalih delavcev in delavk v tovarni, zlasti delavk in - napad orožnikov je bil odbit. Mala tovarna Thoma na Pobrežju je vzdržala in glas o začetku stavke se je še z večjo silo razširil po Mariboru... “
Franc Leskošek je bil predsednik Strokovne komisije. Na njegovo po -budo je bil 18. avgusta 1936. leta sestanek, na katerem so sklenili, da tekstilni delavci zagrozijo s stavko, če delodajalci ne pristanejo na njihove zahteve po novi kolektivni pogodbi.
Maks Gasparič, ki je dobil nalogo, da v teku enega dne organizira stavko. Gašparičeva naloga vsekakor ni bila lahka, ker se ni mogel nasloniti na kake partijske organizacije med mariborskim tekstilnim delavstvom, ki jih takrat sploh še ni bilo, pač pa se je lahko naslonil edinole na posamezne skupine borbenih delavcev, na leve socialiste in na posamezne poštene in vplivne voditelje ostalih strokovnih organi začij, zlasti nižje, ter na delavske zaupnike v posameznih podjetjih. Kljub temu pa je uspel, in sicer prav zato, ker je bilo med mariborskim tekstilnim delavstvom tako veliko razpoloženje za stavko in pa zato, ker je bila direktiva Partije edino pravilna, saj je bilo vsakemu poštenemu tekstilnemu delavcu kaj hitro jasno, da mora za kolektivno pogodbo in za izboljšanje gmotnega položaja ter za odpravo mnogih kričečih pomanjkljivosti in krivic v boj celokupno tekstilno delavstvo v Sloveniji in ne samo v Kranju m na Gorenjskem.
Gasparič se je lotil svoje naloge najprej v tistem podjetju, kjer je bil sam zaposlen, t.j. v majhni, šele nastajajoči tovarni Thoma na Pobrežju ... V ponedeljek, 1. septembra ob 5. uri zjutraj je ta tovarna ali bolje rečeno ta obrat tovarne Thoma stopil v stavko ... To je bil
V TOVARNI HUTTER JE DELAVSTVO NASEDLO OGABNI PROVOKACIJI
Še istega dne so ob popoldanski izmeni stavkale vse mariborske tovarne, razen dveh, treh manjših podjetij in Hutterja, kjer je proletariat nasedel demagogiji desnih socialistov in zatajil v borbi za skupne delavske interese. Maks Gašpa-rič se tega takole spominja:
,,Naj tež ji udarec za stavko je bila izdaja največje mariborske tovarne Hutter. Med delavstvom tovarne Hutter smo zato razviti močno agitacijo za stavko, ker smo še vedno upati, da si bo delavstvo premislilo in nam je bilo mnogo do tega, da nas podpre... Ko so desni socialisti in kasnejši kulturbun-dovci začutili nevarnost, da bo tudi v tej tovarni prevladala delavska zavest in solidarnost, so si izmislili skupno s samim Hutterjem ogaben demagoški in provokator-ski načrt za še večjo izdajo. Sklicali so v sami tovarni zborovanje vsega delavstva, na katerem je govoril tudi Hutter. Ta je pozval delavce na solidarnost z ostalim tekstilnim delavstvom, ki je v boju za izboljšanje svojega položaje in jim predlagal dvodnevno „ solidarnostno" stavko, toda na ta način, da jim je za ta dva dni obljubil polno plačo, ki naj jo oni nato izroče
v stavkovni sklad za ostale delavce, ki so v stavki. Večina delavstva je tej demagogiji nasedla, delavski zaupniki - desni socialisti pa so naložili kapitalista Hutterja na rame in manifestirati zanj po dvorišču tovarne ter kričati: ,,Živel naš krušni oče!.. . “
POMOČ STAVKAJOČIM IN VZTRAJANJE STAVKAJOČIH
KRONIKA: Stavkovni odbori in delavski zaupniki so vsak dan obveščali stavkajoče in jim dajali navodila. Skupaj so obravnavali letake, izjave in proglase v zvezi s D stavko, voditelji stavk pa so sproti razkrinkavali nasprotne člane.
,	, Stavkajoče delavce so podprli
kmetje z živili; dovažali so jih v tovarne kar z vprežnimi vozovi V Mariboru so se med stavko hranile v tovarni cele družine. Kmet iz Prebolda je pripeljal stavkajočim kravo, drugi jim je pripeljal krompirja s cele njive.
Med stavkami so delavci v zasedenih tovarnah prirejali kulturne in zabavne prireditve. Nastopali so njihovi pevski zbori, godbe, orkestri in harmonikarji. V Jugobruni j:	so delavski zaupniki nastopili celo
z igro. Vse to jim je pomagalo * vztrajati v boju do kraja.
PRIČEVANJA - Tončka Ver-ner-Moharjeva iz Jugobrune pripoveduje, kako so ljudje pomagali stavkajočim:
. .Spominjam se tudi, da sem nekoč pobirala prispevke za stavkajočim. Z mano je bila tudi Jožica Starmanova. Akcija se je kar dobro obnesla. Nabrali sva mnogo denarja in špecerije. Vsak Kranjčan nama je kaj dal, samo v župnišču nisva nič dobili. Župnik Škerbec je dejal, da nič ne da, ker smo vsi sami komunisti. Rekel jej da je prišel v tovarno, da bi maševal, pa ga niso pustili. - ,,Zato pa kar delajte, zakaj pa stavkate!" - je pristavil. Odgovorila sem mu, naj kar poskusi' živeti z 2 dinarjema na uro, pa je odgovoril, da je to kar dosti in nam pokazal vrata ... “
DA BI ZAUSTAVILE LOKOMOTIVO, SO LEGLE NA TIRE
PRIČEVANJA - Po pripovedovanju Mravljetove, Pipana in drugih iz Jugobrune so bili med stavko vsak dan sklicani zbori, na katerih so delavce obveščali o pogajanjih, hkrati pa so biti to tudi politični zbori. Na vsakem zboru pa je bila sporočena tudi — takoj in vedno zavrnjena - zahteva tovarnarja, naj zapustijo tovarno.
........Zavrnjena je bila tudi ponudba upravnega vodstva tovarne, da je pripravljena darovati v tako imenovani parski fond din 45.000, če bi s stavkajoči dovolili izprati iz razredčene solne kisline namočeno blago in odpeljati natovorjene železniške vagone... To blago in vagoni so bili dobro sredstvo za izvajanje pritiska za čim ugodnejšo sklenitev kolektivne pogodbe. .. Ob neki priliki je bil na intervencijo Resmana na zboru dosežen sporazum, da se dovoli odvzem vagonov . .. Stroj se je moral ustaviti pred ciljem, kajti na progo so polegle delavke z Dragarjevo v ospredju in samo preko njihovih trupel bi lahko peljali vagoni... Stavkajoči so se premislili v spoznanju, da vsak sporazum z oblastjo in tovarnarjem o ugoditvi njihovim zahtevam lahko močno škoduje borbi stavkajočih^ zato. do zadnjega niso dovolili odpremiti vagonov .. . Naposled je tudi ban povabil na sestanek zastopnike stavkajočih in delodajalcev in sporočil svojo zahtevo, da morajo delavci iz tovarn, ker bodo sicer tovarne izpraznjene s silo, kajti, tako je rekel, prišli so k njemu poslaniki raznih držav z zahtevo, da se mora zaščititi zasebna imovina njihovih državljanov. Skrajni rok za miren odhod stavkajočih iz tovarn je določil na dva dni. Tudi zahteva bana je bila v tovarni odločno zavrnjena z enoglasno izjavo stavkajočih, da prostovoljno iz tovarne ne gredo, ' pa naj se zgodi kar hoče... “
KRONIKA: 5. septembra je klerikalni ban dr. Natlačen izdal uredbo o čuvanju javnega reda in mira ob stavkah in mezdnih gibanjih. Istega dne je prišlo v Kranj 150 policistov, podjetje Beer in Hribernik pa je odpovedalo vsem delavcem delovno razmeije. Vojska v mariborskih vojašnicah je bila ves čas stavke v pripravlje-■ nosti.
V noči na 16. september so v Kranju aretirali 20 delavcev in študentov - komunistov, 16. septembra zjutraj je policiste in gojence žandarmarijske šole pripeljal v Kranj poseben vlak brez luči. Iz-® nenada so z zadnje strani vdrli v Jugočeško. Ženske so sklenile dvojni obroč, ki pa so ga policisti s pendrikl kopiti pušk in solzil-nim plinom razbili. Policija je za-stražila izhode, zato so delavci podrli ograje in se prebili iz obroča. Podobno se je dogajalo v Jugobruni. Kranjski delavci in delavke so se umaknili na Kalvarijo in Šmaijetno goro. Do ostrih spopadov je prišlo tudi v mariborskih tovarnah. Tu se je stavka končala z burnimi demonstracijami. po H mestu.
PRIČEVANJA - Janko Bertoncelj pripoveduje:
,,. . . .Zadnji teden stavke so začeti zunaj tovarne stražiti orožniki. Čudno se nam je zdelo to početje, ko pa smo jih vprašati, zakaj stražijo, nam niso odgovorili. Zadnjo noč, nekako 10 minut čez tri je bilo, nas pride dežurni poklicat, naj se takoj zberemo na dvorišču. Povedal nam je, da je straža slišala, da je pripeljal iz Žabnice proti Kranju vlak, ki pa se ni ustavil pri postaji, marveč nad našo tovarno, nekako tam, kjer stoji danes Planika. Po kratkem postanku je nato vlak brez sopihanja pripeljal m postajo. Zbrati smo se na dvorišču. Mraz nam je bilo. Videlo smo, kako je v sosednjih hišah ugasnila luč in kmalu smo zagledali policaje, ki so prihajali izza hiše, kjer je stanoval direktor Horwitz. Med tem je pripeljal na Gaštejski klanec tudi neki gasilski avto, z žarometi pa so začeli osvetljevati tovarno. Takoj smo vedeli, za kaj gre. Zenske so napravile okrog nas obroč, ker so računale, da bomo na ta način varni vsaj pred pretepanjem. Ko so prihajati žandarji proti nam, smo začeli peti državno himno. Žandarji se za to niso menili in so začeli udrihati po nas kot nori. Bilo jih je toliko, da so biti drug od drugega oddaljeni le za dober meter. Pritisnili smo - proti ograji Ko smo prišli do stopnic pri izhodu, so nas že zaustaviti policaji. Med nas so vrgli nekaj solzilnih bomb. Ena od njih je eksplodirala ravno pred menoj. Bil sem ves omamljen in nisem ničesar videi Val me je potegnil s seboj. Pod pritiskom človeških teles, ki so se nagnetla ob ograjikljub temu, da so skozi špranje moleli žandarski bajoneti -se je ograja vdala in znašli smo se na cesti. Pred tolpo oboroženih žandarjev, ki se je nato zapodila proti Jugobruni, smo zbežali na Šmarje mo goro. “
ZAHTEVAM STAVKAJOČIH JE POGODBA ZADOSTILA LE DELNO,'TODA DELAVCI SO SPOZNALI, KDO SE ISKRENO BORI ZA NJIHOVE PRAVICE
H KRONIKA: Pogajanj za kolektivno pogodbo si oblast ni upala odkloniti, saj so imeli delavci zakonito pravico do pogodbenega razmerja z delodajalci. Do podpisa pogodbe za 14.000 tekstilnih delavk in delavcev v Sloveniji je prišlo 23. septembra. Zahtevam stavkajočih je pogodba zadostila le delno. Pomembnejši od materialnega pa je bil politični in moralni uspeh stavke. Tekstilci in gradbinci so med stavko nastopili organizirano in enotno, vztrajno in disciplinirano. Množica delavcev se je prepričala, da se bojuje za njihove pravice le komunistična partija, ki jih je pod vodstvom pokrajinskega komiteja vodila v boj iskreno, preudarno in uspešno. Stavkovni val so mnogi delavci doživeli kot veliko življenjsko izkušnjo in politično šolo za nadaljnje boje s podjetniki, s policijskim režimom, z razdiralci delavske enotnosti in kmalu tudi s fašističnim okupatorjem JI in domačimi izdajalci.
Gradivo za KRONIKO pripravil prof. Janko Liška Odlomke iz PRIČEVANJ izbrala iz Zbornika dokumentarnega gradiva Sonja Gašperšič
ljudje med ljudmi
18. septembra 1976
stran
Družbeni pravobranilci samoupravljanja Severje ta o nemalokrat počutijo kot zlatokopi, ki so pred sto in več leti prodirali na indijanska ozemlja in utirali pot civilizaciji Od naših pravobranilcev samoupravljanja pričakujemo, da bodo za nas opravili, kar nam je na področju samoupravnih odnosov zaradi oportunizma, premajhne hrabrosti, ne dovolj razvite osveščenosti ali drugačnih razlogov ušlo iz rok. Hočemo jih torej videti kot zlatokope, ki jih „po-šiljamo naprej .
Na malce nenavadno primerjavo smo se spomnili tudi zato, ker je za vse orače ledine značilno, da se lahko oprejo na vse drugo, samo na izkušnje ne. Preprosto zato, ker jih ni treba si jih je sproti ustvariti z delom. Delo in izkušnje iz njega pa so osnovni temelji za u$ed in veljavo v družbi No, tega se pravobranilci samoupravljanja dobro zavedajo, na nas — ki pišemo SAMOUPRAVLJANJE z velikimi črkami — pa je, da jim držimo pesti ob njihovih prizadevanjih.
Prednost naših družbenih pravobranilcev samoupravljanja pred zlatokopi je, da se lahko sestanejo, se pogovore in izmenjajo izkušnje. Pred nedavnim smo bili na takem njihovem delovnem srečanju in smo že sredi pogovora prišli na zamisel, da bi nekatere njihove ugotovitve in opažanja predstavili širšemu krogu bralcev v časnikarsko potencirani obliki, da bi laže razmišljali o njih, o vseh skupaj ali posamična
Zbrali smo torej priložnostni šopek ugotovitev strokovnjakov. Nočemo jih dajati kot recepte za ravnanje v takih in podobnih razmerah. Ne bi pa bilo odveč, če bi se ob njih resneje zamidili in jih skušali ovrednotiti s konkretnimi cvetkami iz naše (tvoje, moje) temeljne organizacije združenega dela.
Že od nekdaj vemo, da se „stranke“ srečajo iz oči v oči pred sodiščem takrat, kadar se voda razlije čez rob posode. Seveda tudi samoupravni odnosi niso nikakršna izjema. Nemalokrat se srečujemo s konflikti, če že zaradi dmgega ne, pa zato, da se zavemo, kaj vse moramo storiti, da jih ne bi bilo. Prav gotovo bi se kazalo zamisliti nad podatkom, da konfliktov, vsaj takih ne, ki bi jih moralo obravnavati sodišče, ni v tistih delovnih okoljih, kjer se delavci dogovarjajo v resnici in ne samo na papirju. Težko se je kar na hitro opredeliti, ali je res pri spornih situacijah vedno »direktor zadaj", zato ker se kot človek ni uspel prilagoditi novim samoupravnim odnosom, ali pa se pretirano zanaša na sijaj zvezde oblasti, Id je nekoč sijala, zdaj pa ne več tako.
K sreči so direktorji (ali kateri drugi člani poslovodnih organov), ki se pojavljajo pred sodiščem združenega dela kot zagovorniki „prave politike" do delavca v manjšini Mečejo pa — morda celo pretirano opazno — slabo luč na najbolj odgovorne organizatorje proizvodnje in poslovanja, za katere si vsi želimo, da bi bili samo delavci in nič več, kadar govorimo o odnosih med ljudmi.
»TIHE PREMESTITVE"
Zadnje čase so vse bolj pogosti pojavi, da prihaja do »tihih premestitev delavcev" iz TOZD v TOZD in podobno. Če se skušamo poglobiti v čisto gospodarsko upravičenost ukrepa, ga utegnemo opravičevali z razmerami na tržišču in njihovimi vplivi na zmanjševanje ali spreminjanje proizvodnje ... V oči zbode pač nekaj druga ga: kdo, kako in zakaj ugotovi da mora delavec oditi na drugo delovno mesto. Precej sporov, s katerimi imajo opraviti družbeni pravobranilci samoupravljanja, se rojeva prav iz teh vprašanj. Največkrat namreč poslovodni organi »iz operativnih razlogov" ukrepajo, čeprav vemo, da mimo kvalificiranih sklepov samoupravnih organov preprosto ne morejo iti. In vendar gredo... Vse večkrat do sodišča...
UREJANJE »ZA NAZAJ" Samoupravni akti bodo menda še kar lep čas »na tapeti". Nemalokrat tudi zato, ker z njimi skušamo
»za nazaj" spreminjati stvari, ki nam niso všeč. Dobro, vsakdo ima pravico, da si prizadeva za boljšim, vendar se zastavlja vprašanje, če so taka prizadevanja (vsaj kar zadeva samoupravne akte) vedno dobronamerna. Pojavljajo se namreč primeri, ko delavcem skušamo „za nazaj" odvzeti pravice, ki so jih imeli po prejšnjih samoupravnih aktih.
Vsekakor bi bilo najpametneje ob spreminjanju aktov razrešiti tudi vse sporne primere. Dokler so ' še sveži... Prav kameleonska in tudi nezdrava pa je pditika: kar je bilo, je bilo — zdaj se pa, tovariš, izvoli ravnati po novih predpisih ...“
PREPISOVANJE AKTOV KOT
»INVENTIVNA DEJAVNOST"
Kakor kava, cigareta in dva deci belega so pri nas menda tudi običajna stokanja na račun »poplave" samoupravnih aktov, ki jih je treba napraviti in potem nimamo pravih ljudi za to delo in če že imamo primerne ljudi, nimajo časa... Stokanje se lahko vleče v nedo-gjed. Predvsem v manjših delovnih organizacijah so potem zelo srečni, če dobe naslov izkušenega »eksperta" za izdelavo samoupravnih aktov.
Dobro. Teoretično bi utegnilo biti vse lepo in prav, če ne bi po izkušnjah družbenih pravobranilcev samoupravljanja - in morda še koga dmgega, ki je pripravljen ,ara tem področju" mi dih s svojo glavo - v praksi srečevali vse preveč velikega števila nezakonitih, z ustavo neusklajenih, ,,v tri dni prepisanih" primerkov samoupravljavske zakonodaje, ki so kajpak daleč od tega, da bi bili kolektivu v korist, temveč mu kvečjemu nakopljejo na glavo neprijetne spore in še kaj.
Kdo so pravzaprav ljudje, Id so „v do-' brobit" urejenih samoupravnih odnosov pripravljeni na veliko producirati samoupravne akte (dokazano je, da jih je lepo število preprosto prepisanih) in to seveda (? !) za milijonske honorarje? Uradno veljajo za strokovnjake, čeprav z vezultati svojega dela tega zaupanja niti približno ne opravičujejo. Reahsti sicer ugotavljajo, da se je na tržišču pač »pojavila praznina" in jo iznajdljivi mojstri pač »polnijo", kakor jim pač najbolj uspeva. Če pustimo ob strani škodljive posledice take prepisovalske in do absurda poenostavljene »inventivne dejavnosti", bi se kazalo vprašati, kako to, da so v organizacijah združenega dela pripravljeni z milijoni plačevati izdelke, ki so že na meji mazaštva? Mar jih je sram priznati, da so bili speljani na led?
Vsekakor se zdi koristna pobuda družbenih pravobranilcev samoupravljanja, da bodo skušali izbezati iz sindikalne evidence imena »množičnih stvariteljev" samoupravnih in še kakšnih aktov. Če dmgega ne, se bomo lahko konkretneje pogovarjali o sicer zelo konkretnih stvareh.
Vendar — najboljše zdravilo bi vsekakor bilo, če bi sprejeli načelo, da ima pravo vrednost lahko samo tisto delo, ki je sposobno prenesti družbeno in strokovno verifikacija
ČAKANJE NA DEJANJA
Daleč največ sporov med delavci in delovno organizacijo sodi v rubriko »osebni dohodki". Pri denarju se pač konča vsa ljubezen in filozofija. .. Čeprav je ustavno sodišče zelo jasno povedalo, da so odbitki zaradi pomanjkljive kvalifikacije nezakoniti, se le-ti neuničljivo kot trmasta mula vlečejo skozi samoupravne akte. Vsekakor si težko utira pot spoznanje, da je pomembno predvsem opravljanje dela in kvaliteta opravljenega dela... Kje se skrivajo prave zavore, da se ne soočimo z merili za vrednotenje dela, tistega, Id je bolj zapleteno od endičnega »izdelovanja vijakov" ...?
Ko smo se začeli srečevati s panožnimi sporazumi o razporejanju dohodka in delitvi osebnih dohodkov, so bili zelo glasni zagovorniki mnenj, da o sankcijah za kršitelje ni treba veliko razpravljati, ker „se bomo pač vsi držali dogovorjenega". Zdaj razočarani ugotavljamo, kako se število kršiteljev sporazumov celo veča in ne morda upada, ker... jih pač še nihče ni dobil po glavi, razen »častnega mesta" v statistični evidenci. Strogo formalistični način pri evidentiranju kršiteljev sporazumov nikakor ne bi bil na mestu, saj 1 % niti približno ni enakovreden 20 % ali več. Pravobranilci pričakujejo od strokovnih služb sindikata, da pridejo »na svetlo" s podatki o tistih, ki pri kršitvah izstopajo z zavestno' predrznostja
Roko na srce: delavci čakajo na dejanja in jih bdj malo zanima, kdo jih bo začel in kdo končal...
DIREKTORJI IN ŠOFERJI
Vsak poklic nosi s seboj nekaj specifičnega »vonja", vendar po vsem videzu kaže, da pretirano — v negativnem pomenu besede — izstopa položaj poklic-
nih šoferjev. Gre za može za vdani avtobusov, tovornjakov ... Čeprav ne bi mogli govoriti o »enotni ureditvi* (kar bi z drugimi besedami utegnilo pomeniti, da so se vodstva dogovoril3* kako se bodo vedla do svojih delavcev), v glavnem le srečujemo številne sporne rešitve. Zakaj ima na primer šofer tovor njaka pravico le do 40 % devizne dnevnice, če vozi po inozemstvu, njegov direktor pa seveda do cele? In kako je z obračunavanjem, koliko časa je šofer na vožnji? Mar po svoji krivdi čaka na čas, ko se bo lahko začel vračati domov? In še in še...
NE GRE LE ZA »SPODOBNOST**
Ne mislimo, da gre za »vprašanje spodobnosti" ...
Praksa, ki jo je doslej v veliki večini prinesla dejavnost sodišč združeneg3 dela kaže, da se največkrat pred sodiščem kot predstavnik delovne organizacije pojavi (mislimo na spore med njo in delavcem) direktor ali drug odgovorni član poslovodnega organa. Kdo bo pravzaprav presekal z nevzdržno prakso, ki ni nič drugega, kot prilaščanje pravic, Id jih poslovodni organ nima?
Prav sindikat bi. moral biti pozoren na ta da praviloma pred sodiščem lahko zastopa delovni kolektiv za to nalogo posebej izvoljeni delavec.. . Kolikokrat se je to pri nas že zgodilo.. • ■ Ni bilo med delavci »pravega zanimanja" ah kaj... ?
V sindikalnih krogih bi se veljalo še posebej zamiriiti nad »črno piko", ki se brez pravega razloga ih utemeljitve kaže v očeh sodnikov in pravobranilcev. Mar predsedniki osnovnih organizacij sindikata res ne vedo, da se pred sodiščem zdru; ženega dela ne morejo pojavljati kot »govorniki v lastnem imenu* > temveč se lahko opirajo le na kvalificirano mnenje izvršnega odbora ali osnovne organizacije, se pravi delavcev, množice ...
Verjamemo, da gre za nekaj izjemnih primerov, vendar jih nikakor ne kaže zamolčati... Slišati je, da se je doslej že nekajkrat primerilo, da so morali sodniki združenega dela »izločiti" iz razprave predstavnike sindikata, ker so se nekulturno in žaljivo vedli do obtoženih delavcev.
»Nesramno" vprašanje: mar je tako vedenje imelo verifikacijo sin-, dikalnega članstva?
IGO TRATNIK
VSE BOU UREJENO
Če so še pred leti predvsem sindikati nenehno opozarjati in terjati bolj urejeno prehrano v delovnih organizacijah, je treba zapisati, da je danes na območju občine Radlje to vprašanje dokaj dobro urejeno. Seveda še ni vse tako, kot delavci želijo, vendar je storjenega veliko. Časi, ko je delavec prinesel »na šiht" v žepu kos kruha in morda še nekaj jabolčnika, so že minili. Večina podjetij ima urejene lastne kuhinje, ki pripravljajo dobre in obilne obroke po zmernih cenah. Tako imajo solidno urejene prostore za 'kuhanje in malice podjetja v Podvelki, predvsem Marles (od tod je naš posnetek) in Tovarna oken. Podjetja v Radljah, razen Stroja, ki ima lastno kuhinjo, se hranijo v gostinskem podjetji!
Merx Radlje. Zanimivo je, da največji kolektiv v občini. Tovarna Gorenje na Muti, nima svoje kuhinje. Poslužujejo se bližnjega gostinskega obrata, ki jim hrano vsakodnevno dostavlja v tovarno, v vse njihove TOZD. Svojo kuhinjo imajo tudi kamnoseki v Josipdolu.
To je samo ena »samoumevnih" sprememb zadnjih let, ki pa je skorajda ne opazimo, to je nekaj, kar mora biti in prav je, da je tako!
Vzporedno s tem je pognalo še nekaj drugega. Danes bi že kar s težavo našli podjetje ali obrat, ki nima kopalnice in garderob. Nič več ni na cestah in poteh umazanih kovačev, niti dimnikarjev, ki se vračajo z dela! Tudi ta, še pred leti vsak-
danja stika izginja in opozarja na rast tovrstne kulture in napredka.
Zakaj pa še ponekod vedno nimajo svojih obratov družbene prehrane? Predvsem povedo, da v razvojnih prizadevanjih kar težko najdejo dinar za tovrstna vlaganja. Da pa tudi redna gostinska ponudba, kjer je ta blizu podjetij, ni slaba in lahko bi bila celo še cenejša! Seveda lahko opažamo tudi slabosti. Gostinci hočejo zaslužiti, delavec pa morda včasih tudi pretirano poudarja svoje zahteve. Zahteva recimo četrt kilograma kruha pa ga poje ali ne, pač po načelu »plačam in hočem"! Tako po ostankih včasih kar ne moreš verjeti, da se tako obnašajo delavci, ki naj bi vedeli, kako se pridela kruh!	KW
Za vsako oko in vsak žep
Kot vsako leto na jesen se Zlatarne Celje tudi letos intenzivno pripravljajo na X. mednarodno zlatarsko razstavo, ki jo bodo 24 septembra odprli vla-pidariju Pokrajinskega muzeja v Celju.
Po dosedanjih prijavah sodeč bo letošnja jubilejna razstava uspešnejša in zanimivejša od prejšnjih razstav, saj predvidevajo, da bo na razstavi sodelovalo okrog 100 oblikovalcev in proizvajalcev nakita, okrasnega kamenja in drugega iz domovine in drugih držav Evrope in Amerike.
I razstavi bodo prikazani najnovejši dosežki v oblikovanju nakita, okrasnega kamenja, ur in ostale tovrstne dejavnosti. Eksponati bodo razstavljeni na približno 1000 kvadratnih metrov površine v 115 vitrinah.
Glede na to, da bo letošnja razstava jubilejna, pripravljajo Zlatarne Celje za obiskovalce razstave presenečenje, ki ga bodo izdale šele ob otvoritvi razstave. Poleg tega bo vsakemu stotemu obiskovalcu podeljena bronasta, tisočemu srebrna in desettisočemu obiskovalcu zlata značka iz proizvodnega programa Zlatarne Celje.
Zlatarne Celje bodo s svojimi šestimi TOZD razstavljale poleg
izdelkov iz redne proizvodnje še izdelke, ki bodo izdelani posebej za razstavo in bodo unikati. Največ bo kompletov — prstan in broška, zapestnica in prstan, zapestnica in ovratnica — iz zlata v kombinaciji pravih kam-
nov. Prav tako bodo razstavljali komplete iz srebra v kombinaciji z naravnimi materiali. Med razstavljenimi izdelki bodo tudi takšni, ki bodo glede na ceno dostopni vsakomur.
ANICA PEPERK0
lej
s/i,
8o
16
ne
°'i
Po
Oj,
ra
tu
or
ot
sp
st
0(
ni
ze
nc
je
vi
m
i Ti ; sa
st j u:
zr
ni
tr
je
P'
ja
c<
s;
C
n;
Zi
IT
C
V
C
s
s
F
n
n
c
c
r
c
r
r
s
2
1
I
po sledeh dogovarjanja
18. septembra 1976
stran
s Organizatorji so problemsko razpravo —okroglo mizo —o vlogi skupnih služb v javljeni organizaciji združenega dela in opredelitvi položaja delavcev skupnih ^ —takšen je bil namreč-naslov teme — »locirali« v Slovenijales. Odločitev prav Kotovo ni bila slučajna, saj gre za veliko sestavljeno organizacijo, v kateri je združenih Proizvodnih in ena trgovska delovna organizacija. Proces združevanja je tekel Jkolikanj drugače kot drugod, kajti vse do pred kratkim je bil trgovski del delovne jSanizacije »dirigent« poslovanja, usmerjanja proizvodnje in tudi krepitve proi-zmogljivosti. Pravzaprav so skupne službe, kot v praksi imenujemo delovno *uPnost za opravljanje skupnih postov, povsem obvladovale proizvodnjo, in so le o°CQsi prevzemale takšno vlogo, kot jo morajo imeti po ustavi, predvsem pa po Snutku zakona o združenem delu.
Čas za organizacijo problemske “Zprave v Slovenijalesu je bil primeren U(« zato, ker prav sedaj v tej sestavljeni rganizaciji obravnavajo izhodišča za alikovanje novega samoupravnega j Porazuma o združevanju dela in sred-I ^ev v SOZD Slovenijales, saj je več kot I ?hno, da v dosedanjem sporazumu ‘so biia rešena mnoga vprašanja, ki so e‘° pomembna za združevanje in °rmalno in ustavno delovanje sestavl-Jenih organizacij združenega dela. Morda gre iskati razloge za to v polnem poznavanju ustavnih določil, ■p°rebitnih različnih razlagah in še kje. s 0(^a kot pribito drži, da dosedanji ■^nioupravni sporazum ni opredeljeval Pfedmeta poslovanja, ni urejal dohok-Kovnih odnosov in združevanja sred-stev za skUpne naložbe, niti skupnega ^Slt>erjanja proizvodnih in drugih ^niogijjvosti. Tudi poslovodni organi I lso bili tako zasnovani, kot je po-.rebno za operativno vodenje in uskla-Jevanje dela in življenja v organizaciji.
Nič čudnega torej, če tudi vloga in Položaj delovne skupnosti za opravilne skupnih poslov in položaj delav-Cev v njih ni dobro opredeljen. Toda že ■ jjn naslov teme vzbuja pomisleke, človek bi lahko trdil, da nismo dovolj na'ančni pri branju ustave in osnutka I zakona o združenem delu in se ne rn°remo otresti »skupnih služb«, kot
relikta nekih starih odnosov, ki pa se še marsikje pojavlja kot prevladujoč odnos.
Za kaj pa v resnici gre?
KJE JE BISTVO?
Za začetek naj opozorimo, da niti ustava niti zakon o združenem delu ne omenjata skupnih služb, temveč delovno skupnost za opravljanje skupnih poslov. Ta, nekoliko svobodnejša interpretacija, je mogoča le, če-beremo posamezne člene osnutka zakona v vsebinski soodvisnosti. Toda — ali je to obrobno vprašanje? Morda za koga!? Vedeti pa je treba, da se je izraz »skupne službe« — uveljavil v predu-stavnem obdobju, v času uveljavljanja ustavnih dopolnil. Šli pa smo velik korak naprej! Povsem jasno je, da so zaposleni v delovni skupnosti za opravljanje skupnih poslov isti ali pa tiste »službe«, recimo jim dejavnosti, ki nimajo pogojev za organiziranje temeljnih organizacij združenega dela ali delovnih organizacij. Po novem ne gre več za hierarhično, piramidalno organiziranost, temveč za takšno, kjer se bo povsem uveljavilo načelo svobodne menjave dela in kjer bo položaj delavcev v teh delovnih skupnostih izenačen s položajem vseh drugih delavcev.
Velja pa seveda ob tem opozoriti še na zelo pomembno načelo, ki ga morda premalo »obdelujemo«; družbeno
potrebno in koristno je to delo —- v teh dejavnostih — takrat, ko delavci, praktično povedano, zahtevajo njihovo delo, oziroma ko je rezultat zahtev proizvodnega dela. Takšen značaj tega dela pa ostane tudi takrat, če se nekatere dejavnosti organizirajo v temeljne organizacije združenega dela — ali pa konstituirajo kot delovne organizacije v okviru družbenega dela, saj mora vrednost njihovega dela biti sporazumno določena v okviru združenega dela.
Tudi pravni status teh organizacij združenega dela 'je nekolikanj drugačen od drugih. Predvsem se ne morejo odcepiti. To je povsem normalno, kajti gre ža soodvisnost tega dela s proizvodnim delom in če ga samoupravno ne bi obvladovali, bi storili korak nazaj. Skupne službe, kot smo jih imenovali prej, in v pravem smislu besede bi to tudi bile, bi obvladovale proizvodno delo.
ORGANIZIRANOST IN DOHODKOVNI ODNOSI
Seveda pa ostaja še naprej odprto vprašanje, kaj vse med dejavnostmi skupnega pomena ima pogoje za organiziranost v temeljni organizaciji ali za konstituiranje delovne organizacije v okviru SOZD. V Slovenijalesu razmišljajo na daljši rok. Že sedaj verjetno imajo pogoje za ustanovitev delovne organizacije tiste dejavnosti, ki »služijo« vsem proizvodnim in trgovskim temeljnim organizacijam. Prav gotovo lahko med take dejavnosti uvrstimo raziskavo trga, planiranje, avtomatsko obdelavo podatkov, v prihodnosti verjetno tudi izobraževanje potrebnih kadrov, informacijski sistem in morda še kaj. Seveda pa ostaja pred očmi tisto, česar verjetno ne smemo nikjer pozabiti: racionalnost, ekonomičnost in ope-
rativna usposobljenost teh kolektivov, ki morajo biti sposobni na osnovi znanstvenih in drugih argumentov predočiti delavcem v združenem delu vse potrebne elemente za odločanje o lastni poslovni usmeritivi, preusmeritvi, delitvi proizvodnih programov in tako dalje.
Marsikje bi ob teh predlogih našli tudi šibke točke, saj vse bolj kaže, da so takšna razmišljanja premalo povezana s tistimi dejavnostmi, ki jih v naši republiki že imamo. Gre za »lesarsko« šolstvo. Predstavnik oddelka za lesarstvo na biotehnični fakulteti je s svojo razpravo zelo nazorno upodobil neracionalnost in neizkoriščenost teh umskih kapacitet. Morda bi kazalo, da se vsi lesarji v naši republiki dogovorijo bolj natančno o statusu tega Oddelka in ne nazadnje tudi temeljiteje povežejo z njim. Toda to je misel za mimogrede, saj nemara ne sodi povsem v sklop razprav o statusu delovnih skupnosti skupnih zadev, njihovi prihodnji organiziranosti ter ustanavljanju delovnih organizacij v okviru SOZD.
Sicer pa kot temeljno ostaja še naprej vprašanje razvijanja dohodkovnih odnosov. Z nobenim administriranjem in še manj z vrha SOZD določenimi nalogami za preusmeritve ne bomo uspeli. Delitev programov, preusmeritve in še kaj je v slovenski lesno predelovalni industriji več kot nujno. Toda tisti kolektivi, ki se odločijo za preusmeritve na račun tega, da nekateri zato tudi trenutno boljše akumulirajo, morajo za ta davek biti ekonomsko in socialno »zavarovani«. To pa pomeni tudi — ko bodo dohodkovni odnosi resnično razviti, da se delavec ne bo skrival za avtonomijo v moči temeljne organizacije združenega dela, temveč bo sprevidel, da je njegova avtonomija v moči združenega dela.
MARJAN HORVAT
gOZD SLOVENIJA-PAPIR POD DROBNOGLEDOM_________
Neorganiziran pristop k delu.
Republiški odbor sindikata delav-ev grafične in papirne industrije Slo-venjje je minuli teden organiziral spe-^zirano razpravo za okroglo mizo o ^ou p ravni organiziranosti SOZD Movenija - papir.
Udeleženci pogovora so obravnavali Predvsem uresničevanje samouprav-ne8a sporazuma o združevanju delov-ne organizacije v sestavljeno organiza-C1J0 združenega dela, dohodkovno so-0(rvisnost in opredelitev solidarnosti ^Jfd DO, financiranje skupnih služb in j^govomost za odločanje v SOZD, adalje planiranje in delitev dela na ravni SOZD, delovanje delegatskega si-stema SOZD, nadaljnje povezovanje j^otraj SOZD glede na določila osnut-zakona o združenem delu (skup-nost združenega dela za medsebojno
plansko in poslovno sodelovanje, organiziranje interne banke, skupne službe in kadri na ravni SOZD), nato pa še vpliv družbenopolitičnih organizacij na samoupravno in poslovno politiko v SOZD in, ob zaključku, nadaljnji razvoj samoupravljanja in še druge ukrepe, ki jih bodo na osnovi ,,male ustave“ tudi uveljavjali na ravni SOZD Slovenija-papir.
V razpravi so ugotovili, da so imeli pri oblikovanju SOZD največje pro-bleme s kadri. Zavedajo se pomanjkljivosti svojega dela, ki so nastajale prav zaradi perečih kadrovskih problemov. Prav tako je bilo njihovo delo pomanjkljivo pri usklajevanju splošnih samoupravnih aktov. Zato so se zavzeli, da se je treba glede na vsebino novega zakona o združenem delu, z vso resnostjo spoprijeti s problemi, ki
jih v SOZD Slovenija-papir ugotavljajo glede samoupravne organiziranosti in seveda, te probleme tudi dokončno rešiti.
Treba je predvsem politično oceniti razvoj in stopnjo samoupravne organiziranosti, predvsem in najprej pa morajo v praksi uresničiti samoupravni sporazum o združitvi. Prav tako je treba rešiti kadrovske probleme in se pri tem opreti na vse potencialne kadre, saj je to jamstvo za dosledno uresničevanje delavskih interesov. Zato pa je prav sedaj razveseljivo dejstvo, da je bil v tej sestavljeni organizaciji prvič dan velik poudarek usklajevanju interesov in dogovarjanju skoraj vse slovenske papirne industrije.
Glede vpliva družbenopolitičnih organizacij na samoupravno in poslov-
zato težave
no politiko v SOZD so prisotni kritično ugotovili, da. sta bili sindikalna organizacija in zveza komunistov pre-malo angažirani. Podobno so ugotovili tudi glede obveščanja v temeljnih organizacijah, saj so prav TOZD pokazale odpore pri uresničevanju samoupravnega sporazuma. Po mnenju raz-pravljalcev je najvažnejši vzrok slaba obveščd aost delavcev v temeljnih organizacijah.
Razprava za okroglo mizo je še opozorila, da SOZD ni organizirano analizirala svoje samoupravne organiziranosti, ker je veliko objektivnih in subjektivnih težav v njej sami To je vzrok in .zahteva več za bolj načrtno in poglobljeno delo njenih družbenopolitičnih organizacij.
MILENA BRECELJ
TEHNlCNO-TEHNOLOŠKA, POSLOVNA IN SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST ZDRUŽENEGA DELA
Predvsem spreminjanje v razmer in
miselnosti
Na problemski razpravi o osnutku zakona o združenem delu, ki sta jo organizirala republiški odbor sindikata delavcev znanosti in visokega šolstva in Zavod za produktivnost (sodelovali pa so tudi predstavniki drugjh svetovalnih organizacij) so govorili predvsem o teh-nično-tehnološki, poslovni in samoupravni organiziranosti v združenem delu. Ze uvodoma je voditeljica „okrogle mize“ Danica Jurkovič poudarila, da bomo v bodoče v samoupravni praksi morali še več pozornosti posvečati medsebojni soodvisnosti, pogojenosti in dialektični povezanosti proizvajalnih sil in proizvodnih odnosov in to še posebej glede na družbenoekonomske odnose, ki jih ustvarjamo, in glede na položaj ter vlogo delavcev, ki so nosilci odločanja v celotnem sistemu družbene reprodukcije.
Kljub temu, da v Jugoslaviji nimamo celovite analize, niti vsaj zbranega gradiva o stopnji razvitosti proizvajalnih sil, predvsem pa sredstev za delo in tehnologijo, pa so vendarle znaki, da sicer hitro razvijamo proizvajalne sile, posebno še nekatere prvine, in hkrati, da kljub vsemu bolehamo še tudi na nezadostnem in premalo učinkovitem izrabljanju vseh znanstvenih in drugih dosežkov v praksi.
Seveda pa je ta spremljava zelo tesno povezana tudi z rastjo družbenoekonomskih in samoupravnih odnosov, kamor sodijo tudi naslednja vprašanja: ali so visoko razvita, sodobna proizvodna sredstva, predvsem pa sredstva za delo z določeno tehnologijo in zahtevami, načini upravljanja, organizacije dela in vodenja, dejansko razvita tudi s stališča človeka - delavca? Ali niso morda nas vse navdušujoči znanstvenotehnični dosežki zastareli in morda nesprejemljivi glede na humana in demokratična načela že tudi v razvitih kapitalističnih deželah in kaj šele v socialističnem samoupravnem sistemu?
K tem vprašanjem pa moramo dodati tudi drugo: kaj moramo storiti in kako delati, da bodo zbrano znanje, izkušnje in znanstvenotehnični dosežki koristili ne le razvoju proizvodnih sil, temveč tudi razvoju samoupravnih odnosov -skratka, kako tudi z uveljavljanjem teh dosežkov uresničiti ustavna načela in določila osnutka zakona o združenem delu?
Prav zato je še kako pomembna trditev, ki jo je za ..okroglo mizo" poudarilo več razpravljavcev, da smo do sedaj nekritično sprejemali v našo prakso različne metode upravljanja in vodenja ter organizacije dela, kijih nismo prilagajali vsebini naših družbenoekonomskih odnosov. »Premalo si prizadevamo, da bi večino teh metod izluščili iz kapitalistične lupine, si jih »prisvojili" ter prilagodili našim razmeram za povišanje produktivnosti dela pri nas," je dejala na seji Danica Jurkovič.
Razpravljavci so se zavzeli za takšno projektiranje in konstituiranje delovnih sredstev in tehnologije ter takšno oblikovanje proizvodnih in delovnih procesov, ki bodo pospeševali samoupravljanje delavcev v združenem delu. Zato se bodo morali ob investicijskih odločitvah delavci v temeljnih organizacijah združenega dela izrekati zanje predvsem na osnovi poznavanja odnosov, ki jih bodo pogojevala delovna sredstva, tehnologija, proizvodni in delovni procesi in še posebej tudi finančni ali drugi poslovni pogoji v različnih oblikah sodelovanja s tujimi partnerji. Tako naj bo, ne nazadnje, tudi zato, ker višja kulturna raven presega nujnosti dela samo za »ohranitev reprodukcijske sposobnosti delovne sile", spoznanja o višjih vrednotah pa terjajo višji delovni standard in obogatitev dela z namenom, da postane delo zanimivo in smiselno za vsakega delavca.
Se veliko je vprašanj, ki jih v tem zapisu seveda ne moremo obravnavati. Vsekakor pa velja poudariti misel, da bodo morale v bodoče svetovalne organizacije v naši družbi nuditi mnogo več strokovne pomoči delovnim organizacijam in jih tudi opozarjati na morebitne - za prihodnje odnose delavcev v združenem delu - škodljive rešitve. »Okrogla miza" je v zvezi s tem ponovila nekatera že znana dejstva, vendar pa so raz-pravljalci opozorili tudi na mnogo takšnih vprašanj, ki jim do sedaj v združenem delu nismo posvečali dovolj pozornosti. Zato tudi ta razprava pomeni korak naprej v spreminjanju razmer in mi-seinosti.	H_ M_
li
Kako podaljšati sezono?
Pot do tega, da bi vse delavce vključili v organizirane oblike dopusta, kar je tudi cilj, ki so si ga zastavili na kongresu zveze sindikatov Jugoslavije, bo očitno zelo dolga Po najnovejših podatkih preživi namreč dopuste izven kraja bivanja v BiH 56,5 % delavcev, v Zagrebu 57%, na Kosovu 30%, v Makedoniji okrog 20 % itd V delavskih letoviščih z okrog 90.000 ležišči v 70 dneh, kolikor so v glavnem v letu odprti, letuje samo 400.000 delavcev in članov njihovih družin.
S sredstvi, ki jih odmerjamo za dopuste, pa bi lahko mnogo bolje gospodarili S podaljša-
njem sezone dopustov nad 2 poletna meseca bi ustvarili možnost za cenejše letovanje v objektih komercialnega turizma, tako da bi bili po cenah konkurenčni delavskim letoviščem. Toda- tudi te računice kvari „toda“. Večina delavcev gre namreč na dopust v juliju in avgustu, ker so tedaj pogoji za delo najbolj neugodni, za dopust pa najugodnejši. To je en
razlog. Drugi pa je še pomembnejši - delavci želijo oditi na dopust z družino. Šolske počit-
nice pa so prav v istem času, to je v juliju in avgustu..
V. O.
PREDSEDSTVO SVETA ZVEZE SINDIKATOV BiH 0 OSNUTKU ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU
TVORNE PRIPOMBE
Sindikalne organizacije na vseh ravneh so poskrbele za načrtno in zelo plodno razpravo o »mali ustavi«
Veliko zanimanje delovnih ljudi za osnutek zakona o združenem delu so potrdili tudi na zadnji seji predsedstva republiškega sveta Zveze sindikatov BiH. Navedli so konkretne predloge, mnenja, priporočila
NEVZDRŽEN POLOŽAJ NIŠKIH DELAVCEV, ZAPOSLENIH PRI ZASEBNIKIH
Kdo bo, če ne sindikat?
Kolektivne pogodbe ne uresničujejo, zato so delavci še vedno v brezpravnem položaju težav je v učinkovitem sindikalnem organiziranju
Pot iz
Sedanje stanje v odnosih med zasebnimi delodajalci in delavci v Nišu cnemogoča uresničevanje temeljnega ustavnega načela, da imajo delavci, ki so zaposleni pri nosilcih osebnega dela, iste pravice kot delavci v združenem delu. Vsi doslej uvedeni ukrepi v praksi skorajda niso bili uresničeni. Ne zato, ker ne bi bili dobri, ampak predvsem zato, ker sklepov niso spoštovali tisti, v imenu katerih je gospodarska zbornica v Nišu podpisala kolektivno pogodbo. Ta dokument so podpisali že leta 1973, vendar ga ne uresničujejo. Stanje se torej v zadnjih letih ni nič izboljšalo v korist delavcev, ki so zaposleni pri zasebnih obrtnikih.
nih norm. To so ugotovili na seji sveta Zveze sindikatov v Nišu tudi na podlagi pogovorov z delavci. Delavci nimajo skoraj nobene socialne varnosti, niti ne uresničujejo svojih pravic, ki izhajajo iz delovnega razmerja.
Drastičnih primerov je čez glavo in skoraj gre za iste kot pred tremi leti. Zasebni delodajalci narekujejo skrajno neugodne pogoje zaposlovanja, pogodb o delu največkrat niti ne sklenejo. Zato delodajalci tudi po mesecu dni ali po opravljenem delu, ki jim prinese dobiček, delavca enostavno odpustijo.
sploh ne prijavijo. O letnem od dihu in regresu prav tako ni duha ne sluha, delodajalcem pa je tuja vsaka misel, da bi zaščitili delavce, njihove žene, zago-tovili strokovno izobraževanje delavcev in podobne pravice iz delovnega razmerja Ž omenjeno kolektivno pogodbo je bilo predvideno tudi izločanje sredstev za graditev stanovanj. Na to, kot na vso pogodbo, pa so delodajalci seveda pozabih.
vplivajo na položaj, ko delavci s samoupravnimi sklepi še ne morejo vplivati na svoj položaj in na družbene tokove sploh ter si zagotoviti pravice in družbeno zaščito.
Akcijo bodo vsekakor pospešila ponovna prizadevanja, da bi poživili delo pred dvema letoma ustanovljene osnovne organizacije sindikata delavcev, zaposlenci pri zasebnikih.
Mnogo delodajalcev ne spoštuje niti zakonskih niti družbe-
Ponavlja se stari pojav: ni delovnega časa, nadurnega dela pa ne plačujejo. O socialnem zavarovanju največkrat sploh ne moremo govoriti, ker delavcev
V svetu Zveze sindikatov v Nišu pripravljajo novo akcijo. Najprej bodo seveda morali kolektivno pogodbo uskladiti z določili ustave oziroma zakona o združenem delu. Druga naloga pa je sindikalno organiziranje delavcev pri zasebnih delodajalcih. Tako se bodo izognili nezaželjenim posledicam, ki
Izhod je videti le v večjem angažiranju sindikata. V svetu Zveze sindikatov v Nišu pravijo, da je treba akcijo političnega organiziranja delavcev pri zasebnikih in za izboljšanje njihovega položaja uspešno končati, to pa je tudi del vsakdanjih obveznosti sindikata.
R. P.
in dopolnila k posameznim delom ali poglavjem tega zakona.
Zdi se, da je na tem sestanku vzbudilo veliko pozornost po-gjavje o medsebojnih odnosih delavcev v zdmženem delu. Tako so poudarili, da bi, recimo, izbiro kandidatov, ki so se prijavili na oglas oziroma natečaj za zasedbo delovnega razmerja, moral opravljati samo delavski svet
Številne pripombe se nanašajo tudi na določila sedmega odstavka 152. člena in tretjega odstavka 190. člena, ki predvidevata, da se pripravniško razmerje zasnuje kot delovno razmerje za čas, katerega trajanje je naprej določeno, oziroma da pripravniku preneha delovno razmerje v temeljni organizaciji po izteku pripravniškega staža, če nima možnosti, da bi bil razporejen na ustrezno delovno mesto. Ta določila so zelo neugodna, ker so mladi strokovni delavci, ki prvič zasnujejo delovno razmerje, v neenakopravnem položaju v primerjavi z drugimi delavci. Tako bi težje dobili zaposlitev in potemtakem težje uresničevali svojo ustavno pravico do dela. Predsedstvo sveta je predlagalo črtanje teh dveh odstavkov v osnutki, zakona o zdmženem delu.
V katerih primerih, pod kakšnimi pogoji in v katerem obdobju je lahko delovni čas delavca daljši od 42 ur na teden? Koliko časa mora biti delavec navzoč na delovnem mestu? Teh vprašanj osnutek zakona ni uredil, zato se je predsedstvo sveta Zveze sindikatov BiH priključilo pripombam, ki sta jih sicer dala ustav-
no sodišče BiH in družbenopp lirični zbor skupščine Bosne k Hercegovine.
V zakonu o zdmženem delu je treba natančneje določi0 delo delavca, ki je zaposlen v več organizacijah z delovnin1 časom, ki je krajši od pol neg3 delovnega časa. To je posebno pomembno s stališča uresničevanja samoupravnih pravic ten delavcev v vsaki organizaciji. ^ j
Posebno zanimiva razprava je potekala o členih, k urejajo z3-ščito pri delu. Tako je predsed- j stvo predlagalo, da bi prvi odstavek 165. člena znova obliko-vali in v zakon vnesli nov člen,s j katerim bi bilo vprašanje z3' ] ščite pri delu urejeno ne saffl0. tehnično, temveč predvsem s3' j m ou p ravno.
Predsedstvo je obravnavalo tudi dejavnost organizacij sindi" , katov med vso razpravo. Ugoto- j vilo je, da je bila razprava org3' 1 nizi ran a in načrtna, po številu j udeležencev pa je bila ne sarno ! plebiscitarna podpora idejno- j političnim opredelitvam osnut- ; ka zakona, ampak tudi konkre- -j ten in ustvarjalni prispevek 3 j posameznim zakonskm dolQ- j Čilom. Tako so na primer samo i v Sarajevu organizirali več kot Z000 razprav. Na njih je sode-; lovalo približno 100.000 delov-nih ljudi in občanov, ki so dali ^več kot 300 predlogov pripo- | ročih
Tudi sredstva javnega in internega informiranja so neneh-, no vsebinsko in tvorno sprem* ( Ijala javno razpravo in prispe- 1 vala k natančnejši razlag posameznih določil osnutka zakona o zdmženem delu.	^
ESAD NJEMČEVlC
OB JUBILEJU ISKRE - TOVARNE MERILNIH INSTRUMENTOV OTOCE
Pogumni koraki v razvoju
Od tekstilne zadruge do sodobne tovarne merilnih instrumentov — Skrb za tehnološko izpopolnjevanje — Z razvojem proizvodnje tudi poglabljanje samoupravnih odnosov
»Obletnice so navadno mejni kamni, ob katerih se ustavimo, da bi premerili prehojeno pot, pretehtali uspehe, se spomnili na vesele ali trpke dogodke ali počastili spomin tistih, ki so globoko v naši zavesti.«
Tako je zapisano na prvem listu Glasila delavcev Iskre-Elektromehanika Kranj, tovarna merilnih instrumentov Otoče. Misel, ki pove mnogo. Za 30.000 delavcev Iskre, ki letos praznuje 30. obletnico obstala in še posebej za 15. obletnico tovarne merilnih instrumentov Otoč.e je ta misel še posebej značilna. V njej so vtkani napori delavcev, uspehi in tudi marsikatera žrtev v boju za svojo tovarno, za njen tehnološki napredek in pionirsko delo strokovnjakov in delavcev pri uvajanju sodobne električne merilne tehnike.
Zametek Iskrine tovarne instrumentov v Otočah je treba iskati v nekdanji tekstilni zadrugi, ki jo je zaradi težav v šestdesetih letih ukinila radovljiška občinska skupščina Iskra elektromehanika je ponudila radovljiški občini in delavcem pomoč v obliki proizvodnega programa Iskre ter je nekdanje prostore tudi razširila in usposobila za zahtevno proizvodnjo merilnih instrumentov. To je bil pomemben korak, ki je mnogo prispeval h gospodarskemu razvoju radovljiške občine kot celote, saj je sedaj v tovarni instrumentov zaposlenih 416 delavcev s tega območja.
Letos sicer v Iskri praznujejo 15-letnico Iskre — Tovarne merilnih instrumentov, vendar je to za Iskro že sorazmerno stara proizvodnja, ki se je začela pred 28 leti. Toda 1961. leto je bilo prelomno v intenzivni proizvodnji, kajti osamosvojitev tovarne v Otočah je prinesla nesluten razvoj in tudi mnogo širše možnosti za tovrstno proizvodnjo.
S skromnimi začetki, s skromnimi proi-
zvodnimi in kadrovskimi močmi se je začela razvijati tovarna, ki je dosegla zelo visoko tehnološko, organizacijsko in gospodarsko raven. Le največji optimisti so ob ustanovitvi morda slutili, da ji bo uspelo doseči takšno stopnjo razvoja in se s kakovostjo uveljaviti tudi v tujini.
Res je, da je delovni kolekiv mora! prebroditi veliko ovir in težav na poti razvoja svoje tovarne. Bile so manjše in večje ovire. Toda vzdržal je in vedno znova iskal pota hitrejšega in solidnega razvoja ter se ob tem, kot je dejal eden slavnostnih govornikov, vedno podrejal širšim družbenim težnjam in zahtevam.
V petnajstletnem obdobju je delovnemu kolektivu uspelo, da se je s kakovostjo izdelkov in konkurenčnostjo cen vključil tudi v mednarodne blagovne tokove. Razloge za to, tako pravijo v tej delovni skupnosti, velja iskati predvsem v požrtvovalnosti kolektiva, v strokovni usposobljenosti in predanosti, ki je še zdaj taka, kot je bila od začetka, od takrat, ko so komaj začeli in danes, ob 30-krat večji proizvodnji in večjem številu zaposlenih.
Seveda pa velja opozoriti, da je na hiter razvoj tovarne vplivalo tudi razvito samoupravljanje in mobilizatorska in idejno politična vloga družbenopolitičnih organizacij, ki soustvarjajo tovarno in oblikujejo medsebojne odnose v kolektivu, ki slone na tovarištvu, solidarnosti in pomoči. Nič čudnega torej, če je bila osnovna organizacija sindikata letos med tistimi, ki so dobile srebrni znak sindikatov Slovenije. Priznanja so bili veseli in tudi ponosni so nanj. Isto pa velja tudi za javno priznanje, ki ga je kolektivu Iskre tovarne merilnih instrumentov dala Skupščina občine Radovljica.
Z lanskim prvim januarjem se je do tedaj
delovna organizacija Iskra tovarna merilnih instrumentov združila s še .18 drugimi temeljnimi organizacijami v novo delovno organizacijo	Iskra—Elektromehanika
Kranj. Kljub resnici, da .marsikaj še ni dorečenega v novi organiziranosti in še bolj, da dohodkovni odnosi niso urejeni povsem tako, kot terjata ustava in novi zakon o združenem delu, ki ga bomo kmalu sprejeli, pa je storjen velik korak naprej. Zato so se v tovarni tudi temeljito lotili uresničevanja ustavnih in zakonskih določb, kar ne bo le razčistilo računov, temveč tudi ustvarilo nove in bolj bogate samoupravne odnose.
Tovarna, ki stoji v krajevni skupnosti Ljubno in daje kruh številnim domačinom, pa je tudi sicer tesno povezana z življenjem in delom v krajevni skupnosti. Sodelovala je pri sofinanciranju cest, asfaltiranju ceste Podnart—Otoče, skupaj s krajevno skupnostjo je plačala izdelavo zazidalnega načrta Posavec in še bi lahko naštevali skupne akcije. Z mnogimi nitmi je življenje tovarne povezano z življenjem občanov. Sicer pa tudi tako mora biti in takšna so naša prizadevanja v naši družbi. Tem pa se delovni kolektiv Iskre—Tovarne merilnih instrumentov Otoče ne odreka in jih vestno uresničuje.
Toliko o tej tovarni, kjer so doma pionir-stvo, požrtvovalnost in dobri odnosi. Praznovanje 15-letnice obstoja je bilo svečano, kajti sodelovali so recitatorji in pevski zbor Iskre. K temu pa lahko tudi priključimo razstavo slik samoukov Milana Benčiča, Andreja Mehleta in Emila Škrinjarja, ki so razstavili svoja dela v tovarniški menzi. Spodbuda za ustvarjalce in kulturno bogatenje delavcev. Tudi dokaz za skrb, ki jo delovni kolektiv Iskre — tovarne merilnih instrumentov posveča kulturi.
E. P.
'H
Vsak instrument ISKRA
skladišče natančno preizkusijo. Foto:
življenje med poldnevniki

lA TEPEM V ŽARIŠČU

Predsedstvo SFRJ je sprejelo Poročilo jugoslovanske delegate, kije sodelovala na peti konferenci neuvrščenih v Colombu, odobrilo njeno delo in menilo, aa je s svojo dejavnostjo tehtno Prispevala k uspehu te konference. Zlasti veliko vlogo je imel, S?1 so poudarili, predsednik {•to, ki je s svojo udeležbo ter s ^evilnimi srečanji in posvetova-nji s šefi delegacij bistveno pri-speval k delu in rezultatom konference. Predsedstvo je med najpomembnejše rezultate vrhunskega zborovanja neuvrščenih Uvrstilo to, da so v Colombu bolj Popolno izoblikovali koncept neuvrščene politike glede vseh najbolj aktualnih vprašanj z gospodarskega področja. Konfe-fenca je ponudila konkreten in oelovit program akcij za spre-fhmjanje obstoječih neenakopravnih odnosov v svetu ter izhodišče za nadaljnjo krepitv solidarnosti in medsebojnega sode-'ovanja neuvrščenih držav pri rezanju najpomembnejših mednarodnih vprašanj. Peta konferenca neuvrščenih je po mnenju Predsedstva SFRJ dogodek velikanskega pomena za razvoj med-narodnih odnosov. Iz sklepov in stališč, sprejetih v Colombu, izhajajo tudi pomembne naloge in obveznosti za dejavnost Jugosla-^rje na mednarodnem področju. v tem smislu je, kot so poudarili ha seji predsedstva, potrebno, da kffozni, republiški in pokrajinski °rgani in ustanove, delovne in
družbenopolitične organizacije čimprej začnejo uresničevati sklepe pete konference. O poročilu jugoslovanske delegacije, ki se je udeležila zborovanja v Colombu, so v pristojnih odborih razpravljali tudi delegati jugoslovanske skupščine.
Boji na libanonskih frontah polagoma pojenjujejo, medtem . pa se nadaljujejo stiki in posvetovanja za mimo rešitev krize in ustavitev spopadov. Posrednik arabske lige El Holi je v Libanonu seznanil predsednika Sar-kisa s pogovori, ki jih je imel s sirskimi predstavniki Napovedujejo, da bo Sarkis odpotoval na pogovore z egiptovskim predsednikom Sadatom, še pred arabskim „vrhom“ pa naj bi se sestali tudi sirski, libanonski in palestinski pogajalci.
KP Kitajske je zavrnila so žalne brzojavke, ki so jih ob smrti Mao Ce-tunga poslale komuni stične in delavske partije Sovjetske zveze, drugih vzhodnoevropskih držav in Mongolije. To je dokaz, da uradni Peking v doglednem času ne namerava začeti „ideološke poravnave" s Sovjetsko zvezo in drugimi vzhodnoevropskimi državami, pač pa je pripravljen za stike na meddržavni ravni. Medtem pa v kitajskem glavnem mestu pripravljajo vse potrebno za sobotni slovesni pogreb pokojnega voditelja Mao Ce-tunga.
V. BARABAS
ižuii mm rtm
RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM SVETA ZSJ MIKO ŠPILJKOM PO OBISKU JUGOSLOVANSKE SINDIKALNE DELEGACIJE NA ŠVEDSKEM
Za večji vpliv delavcev na upravljanje podjetij
»Ustvarili smo ozračje za zelo dobro nadaljnje sodelovanje, kar je pomembno tudi za položaj jugoslovanskih delavcev na Švedskem,« je izjavil predsednik sveta ZSJ Mika Špiljak v pogovoru z urednikom časopisa Rad, ko se je vrnil z večdnevnega obiska pri švedskih sindikatih.
Delegaciji ZSJ in švedske sindikalne organizacije LO, vodila sta jih predsednika Špiljak in Nilson, sta obojestransko ocenili, da so dogovori o sodelovanju uspešno uresničeni. K temu je mnogo prispevala skupna mešana komisija, ki posebej skrbi za položaj naših delavcev. Gosti iz Jugoslavije so povsod naleteli na prisrčen sprejem in veliko zanimanje za družbeni razvoj v naši , državi, in v tem okviru, za samoupravljanje.
kdo je kdo
H. GL VIET
predsednik federacije sindikatov DR Vietnam
Ime Hoang Qvoc Vieta je postalo znano v vrstah bojevnikov vietnamskega ljudstva za narodno osvoboditev, neodvisnost in socialno pravičnost pred več hot pol stoletja, ko je kot mladenič, sin kmeta z riževih P°lj, postal član lige 'za osvoboditev Vietnama. Od n at Pa vse f*0 današnjih dni je njegova življenjska P°f v bistvu pot boja vietnamskega ljudstva za osvo-
oditev izpod japonskih, francoskih in na koncu ame-nskih osvajalcev ter za zmago socialne revolucije, ki Je Pripeljala Vietnam v vrste socialističnih in neuvrš-cenih držav.
Ko je odrinil v svet daleč od svoje vasi in riževih Polj, se je kot pristaniški delavec, ne samo v lukah Vietnama, ampak tudi v pristaniščih Francije, kot sindikalni aktivist bojeval za nacionalno osvoboditev m neodvisnost svoje države ter za izboljšanje social-nega položaja delavcev, ne glede na njihovp narodnost. Ko je delal v Franciji; je posebno pozornost Posvečal razvijanju narodne zavesti pri svojih rojakih, Ifi so bili prav tako prisiljeni zapustiti sojo deželo in oditi v svet s trebuhom za kruhom.
Kot že prekaljeni delavski bojevnik se je srečal z legendarnim Ho Ši Minhom in z njim skupaj pripravl-lal ustanovitev komunistične partije Indokine, iz aatere je kasneje nastala vietnamska partija dela.
. Kot član CK in politbiroja KF Indokine in kasneje vietnamske partije dela je v vseh obdobjih boja viet-bamskega ljudstva za osvoboditev zavzemal zelo bgledne položaje v osvobodilni armadi, domoljubni vietnamski fronti in v organih ljudske oblasti.
V	zadnji vojni vietnamskega ljudstva proti ZDA in njihovim zaveznikom je kot predsednik Zveze sindikatov DR Vietnam zelo veliko prispeval k prodiranju resnice v mednarodna sindikalna gibanja o junaškem boju svojega ljudstva.
V	zadnjih desetih letih je bil predsednik Zveze sindikatov DR Vietnam, ob združitvi obeh Vietnamov pa je postal prvi predsednik Zveze sindikatov SR Vietnam. Zaradi svojega bogatega revolucionarnega življenja postaja legenda v svoji deželi, zelo cenjen in spoštovan pa je tudi povsod po svetu, kjer spoštujejo mir, svobodo in narodno neodvisnost lastnega ljudstva.
RADE RADOVANOVIČ
TRDEN POLOŽAJ JUGOSLOVANSKIH
delavcev
Mika Špiljak je izjavil, da so življenjske in delovne razmere 40.000 Jugoslovanov na Švedskem zelo dobre, kar so povedali tudi predstavniki naših delavcev. Švedska je ena izmed redkih kapitalističnih držav, ki je ni zajel val nezaposlenosti. To pa pomeni, da naši delavci niso ogroženi. Kar zadeva zaslužek in druge pravice so izenačeni s švedskimi delavci. Poleg materialne pomoči pa s pomočjo švedskih sindikatov in drugih organov delujejo tudi združenja in klubi jugoslovanskih delavcev. Ti klubi so postali zbirališče naših delavcev v prostem- času. Tam na srečanjih, govorijo o izkušnjah naših delavcev v prostem času. Tam na srečanjih govorijo o izkušnjah v novem delovnem okolju, si med seboj pomagajo, negujejo tradicije iz domovine, prispevajo k medsebojnemu zbliževanju v tujini.
»Lahko rečem, da so na Švedskem našli takšne rešitve, ki sodijo med najboljše, kar zadeva naše delavce, zaposlene v drugih državah,« je povedal Špiljak. »To seveda ne pomeni, da ni odprtih vprašanj. Za primer naj navedem, da šolanje otrok naših delavcev v materinščini ni zadovoljivo. Niso urejeni izdatki za zdravljenje naših delavcev — za časa bolezni v Jugoslaviji, nerešena vprašanja pa so tudi s področja pokojninskega zavarovanja in otroških dodatkov. O tem smo se pogovarjali s predstavniki ministrstva za delo.
Sicer pa si švedski sindikati prizadevajo, da bi ta vprašanja ugodno rešili, seveda v okviru sporazumov med Švedsko in jugoslovansko vlado.«
POMEMBNA DRUŽBENA VLOGA SINDIKATOV
Na vprašanje, kakšen je po njegovem družbeni vpliv švedskih sindikatov, je tovariš Špiljak odgovoril:	»Švedski sindikati
imajo dolgo tradicijo v, boju za varstvo pravic in koristi delavcev. Dosegli so izjemne uspehe pri zagotavljanju ugodnih delovnih razmer, zaslužka, varnosti zaposlitve in socialnih dajatev. V novejšem času posvečajo po-
sebno pozornost varovanju delovnega in človekovega okolja. Njihov vpliv v družbi je zelo pomemben. Menim, da so po velikih uspehih v uresničevanju materialne blaginje delavcev švedski sindikalni voditelji spoznali, da je treba storiti korak naprej, da bi delavcem zagotovili
Mika Špiljak: »Ustvarili smo ozračje za zelo dobro nadaljnje sodelovanje, kar je pomembno tudi za položaj 40.000 jugoslovanskih delavcev na Švedskem. Njihove delovne in življenjske razmere so zelo dobre. To pa ne pomeni, da ne bi bilo odprtih vprašanj. Tudi švedski sindikati si prizadevajo, da bi jih ugodno rešili v okviru sporazumov med švedsko in jugoslovansko vlado.«
vpliv na proizvodnjo, poslovno politiko in delitev narodnega dohodka. To samo po sebi posega v pravico lastništva. V tem duhu so sindikati zahtevali ustanovitev posebnih skladov za razvoj. Na ta način bi zasebni lastniki kapitala izločali določen odstotek od dobička v sklade. Ti skladi bi bili pod upravo delavcev in bi imeli pomembno vlogo v prihodnjem razvoju države. Veliki kapital te zahteve seveda ni ugodno prejel, saj ogroža njegov sedanji položaj. Za zdaj je težko reči, ali bo ta zahteva v doglednem času uresničena. Bistveno je, da sindikalno gibanje spoznava, da je nujno prestopiti dosedanjo mejo bitke za zaščito pravic in materialnih koristi delavcev.
Tisto, kar so že dosegli, se kaže v sprejetju zakonskih predpisov, ki določajo, da po en predstavnik delavcev sodeluje kot polnopravni član v poslovnem odboru podjetja. Delavci tako zdaj imajo možnosti, da vidijo, kakšno je poslovanje. Sindikati zdaj pomagajo delavskim predstavnikom, da se usposobijo za to, da bi lahko čim uspešneje sodelovali v delu poslovnih odborov. Čeprav so glede tega šele za načetku, so prve izkušnje rodile veliko zanimanje in sprožile zahtevo, da se zakon spremeni in da bi zagotovili večjo udeležbo delavcev v upravljanju. Zato je razumljivo, da so na vseh pogovorih zastavljali številna vprašanja o samoupravljanju v Jugoslaviji. Očitno je, da naše izkušnje zelo zanimajo švedsko javnost.«
DRŽAVNI KAPITAL
SE USMERJA NA MANJ
RAZVITA OBMOČJA
Potem ko je delegacija ZSJ obiskala nekatera podjetja na severu Švedske, smo vprašali predsednika Špiljaka, ali izvajajo premišljeno politiko usmerjanja kapitala v kraje, ki so gospodarsko manj razviti in kjer podnebne razmere niso najbolj ugodne.
»To je zapleteno vprašanje, je odgovoril Špiljak. Vrsto let je Švedska izvajala politiko prehajanja ljudi s severa — na jug, iz nerazvitih v razvite kraje, in nenehno je razvijala gospodarstvo na območjih, kjer so razmere ugodne. Izjema so bili rudniki železove rude v Kiruni na skrajnem severu. Kasneje pa so spoznali, da stalno preseljevanje prebivalcev v en del države prinaša škodljive posledice. Zato v zadnjih letih izvajajo drugačno politiko: lastnike kapitala požigajo, naj investirajo na severu in zato jim dajejo razne olajšave. Kljub temu pa se privatni kapital zelo nerad odloča za to. Glavno vlogo investitorja je zato prevzel državni kapital. Očitno je namreč, da se privatni kapital ne zanima za enakomeren razvoj države in za socialnao politiko ter da mora to v švedskih razmerah reševati država,« je povedal predsednik sveta ZŠJ Mika Špiljak.
BOŠKO RAKIDŽ1Č
»MOJE« IN »NASE«
Azra Kristančič, dipl. psihologinja
ja>av s težavo počasi le osva-Ži\?° sPoznanja, da je za skupno Jetije dveh nujen določen „ .Ces- Proces, ki pomaga, da j-e »jaz« in njegovo ali njeno nij?* dobi še tretjo kvaliteto: Dni"10' ^ot je včasih težavna, hit aS"a’ v^as‘h pa tudi dokaj kv" 50 t‘ste vsakdanje ugo-rj|1*tVe> ki jih slišimo v razgovo-da' >>^e morem ga (je) navaditi, Ka re°e' >>najfno stanovanje«. v naprej govori:'moje stano-bi ,*> a*' Pa »litoj avto«! Še in še ahko naštevali tako!
(jv f je tako težko v življenju *tia'' do skupnega pojma de) ^n?*> kako je potem v službi, t^ni organizaciji? Kako v, cev° stev'Inem združenju delav-Pfeiti iz značilno »mojega« v
tisto, bolj znaČilno.in pomembno »naše«!?
Za človeka je značilno, da si kot delček večine išče nekaj svojega, oazo življenja, kar velja tudi v delovnem procesu. Vsak po svoje v delovno mizo, delovni pult, skušamo vnesti sebe, nekaj svojega. Pa tudi prav je tako. Lastna udeležba, vnašanje osebnega odtenka v delovni proces, nam, marsikdaj še bolj čustveno približa delo, delovno organizacijo. Pomaga nam, da začutimo večjo pripadnost delovni organizaciji, v kateri smo. Znati razlikovati med svojim in našim je nekaj, kar mnogim ne dela posebnih težav. Nekaterim pa... Nekaterim pa tudi docela ni jasno, kaj je moje, kaj je »za
mene« in kaj je »naše« ter kaj je za nas.
»Prosim, da mi odobrite dopust, ker sem se vpisal na višjo šolo za... Imam pravico do izobraževanja. Ker imam predavanja...«
Tako nekako je svojo prošnjo zastavil Janez, ko se je odločil za nadaljnje strokovno izobraževanje, ne da bi pomislil, ali je njegovo strokovno izpopolnjevanje v skladu s potrebami delovne organizacije, s katero je združil svoje delo za nedoločen čas.
Prav je, da želimo nadaljnje izpopolnjevanje, verjetno pa še bolj prav bi bilo, če bi tudi pri izobraževanju vedeli razlikovati: to mene veseli, to pa bi potrebovala delovna organizacija!
NADOMESTILO OD ZA CAS DOPUSTA
VPRAŠANJE:
Interni akt v našem podjetju določa, daje osnova za izračun nadomestila osebnega dohodka za čas letnega dopusta in odsotnosti zaradi bolezni poprečni osebni dohodek preteklega leta. Lansko leto sem bil pripravnik v drugi republiki in me zanima, če navedena določila internega akta veljajo tudi v mojem pri-meru-	B. C., Ljubljana
ODGOVOR:
Razlikovati moramo nadomestilo osebnega dohodka za čas rednega letnega dopusta od nadomestila OD za čas zadržanosti od dela zaradi bolezni.
Po čl. 44 zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu ima delavec za čas letnega dopusta pravico do nadomestila OD, to nadomestilo pa določa samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih. Ce torej v vaši
organizaciji samoupravni sporazum določa, daje osnova za nadomestilo OD poprečni OD za preteklo leto, potem velja to tudi za vas, čeprav ste bili pripravnik in ste imeli temu' ustrezen OD. Res. pa je, daje rešitev v vaši organizaciji nenavadna, saj ima največ organizacij za osnovo nadomestila OD za čas dopusta akontacijo OD zadnjih treh mesecev.
Nadomestilo OD za čas bo-, lezni do 30 dni izplača organizacija, po sindikalni listi pa
znaša 90 % mesečnega poprečnega OD delavca, izplačanega v preteklem letu. Osnova nadomestila zaradi zadržanosti zaradi bolezni, ki traja nad 30 dni, pa je po predpisih oziroma po določilih samoupravnega sporazuma o najmanjšem obveznem obsegu zdravstvenega varstva SRS, ki so ga sklenile občinske in regionalne zdravstvene skupnosti SRS, mesečno poprečje OD minulega leta.
X	kupon
S
PRAVNIK SVETUJE
DE
šport, oddih in rekreacija
18. septemb^ 1976 stran
VII. LETNE ŠPORTNE IGRE LESNIH DELAVCEV SLOVENIJE
Vse večja skrb
za zaposlene tudi ob prostem času
Tudi letošnje športno srečanje lesnih delavcev Slovenije je bilo v Ljubljani. Udeležilo se ga je več kot 1700 športnikov iz 44 delovnih kolektivov. Najvišjo lovoriko so si priborili športniki Mebla iz Nove Gorice
MIKAVNE MOŽNOSTI LETNEGA ODDIHA ZAPOSLENIH V LITOSTROJU
Na morju in v hribih
Tudi tu hoče večina na dopust le na višku sezone
TRIJE POČITNIŠKI DOMOVI
Tudi letošnje leto so v ljubljanskem Litostroju razmeroma zelo dobro poskrbeli za letni oddih zaposlenih. Delavci so imeli oziroma še imajo na voljo več možnosti za oddih, težava
Pokroviteljstvo nad Lesa-riado 76 je letos prevzel poslovni odbor sestavljene organizacije združenega dela Slovenijales, proizvodnja in trgovina. „Skoraj 15.000 delavcev si šteje v čast, daje bila izbrana prav sestavljena organizacija Slovenijales, proizvodnja in trgovina, za pokrovitelja letošnje Lesariade ..“, je dejal Franc Razdevšek, predsednik omenjenega poslovnega odbora. „Iz leta v leto je športno srečanje delavcev gozdarstva, lesno predelovalne industrije in njene trgovine vse bolj
7lesariada76
S podelitve priznanj v malem nogometu: prvi so bili nogometaši Lesne iz Slovenj Gradca, drugi LIPE iz Ajdovščine, tretji pa predstavniki Slovenijalesa (trgovina) iz Ljubljane. (Foto: Zmago)
množično. To potrjuje, daje postalo to veliko tekmovanje pomemben sestavni del organizirane skrbi za rekreacijo zaposlenih. Ob tem opažamo, da posvečajo delovni kolektivi vse večjo skrb zaposlenim tudi ob prostem času in ne le na delovnih mestih ...“ Letošnje športno srečanje delavcev lesne industrije je bilo minuli petek in soboto — tudi to pot v ljubljanskem športnem parku Kodeljeva Dejstvo namreč je, da šteje prireditev med najbolj množične pri nas. Zato organizatorji nimajo kdo ve koliko možnosti, ko se odločajo za kraj tekmovanja, saj ima le Ljubljana vse možnosti za organizacijo tako množičnega tekmovanja. Letošnjih iger se je namreč udeležilo kar 44 delovnih organizacij z blizu 300 ekipami in več kot 1700 športniki! Podatki so več kot
zgovorni, mar ne ..?
Tudi letos je srečanje na Kodeljevem potrdilo, da Lesa-riada ne predstavlja le enkratne športne manifestacije, ampak da gre za nekak zaključek bogate celdetne telesno-kultume aktivnosti, Id vključuje iz leta v leto več zaposlenih. To potrjuje vse večja udeležba in o tem govore vse bdjši rezultati, ki so plod rednega dela.
Zenske so tokrat tekmovale v petih športnih panogah, to je v odbojki, kegljanju, namiznem tenisu, streljanju in šahu, moški pa v sedmih, razen v omenjenih še v malem nogometu in balinanju. Vreme je bilo nastopajočim in organizatorjem v javnem naklonjeno, česar so bili udeleženci Lesariade 76 še najbolj veseli.
O tem, da je športno srečanje na Kodeljevem lepo uspe-
lo, govori tudi poročilo častnega razsodišča, ki pravi med drugim naslednje:
„Častno razsodišče, ki ga sestavljajo Alojz Leb, Tugo-mir Canjko in Vlado Mihelič, je ugotovilo, da so potekala tekmovanja na Lesariadi 76 tako v organizacijskem kot tudi v tehničnem pogledu brezhibno. Zato izreka častno razsodišče vsem športnicam in športnikom VIL Lesariade zahvalo za športno vedenje. Vse priznanje izreka častno razsodišče tudi vodjem ekip, saj na letošnji Lesariadi skorajda ni bilo formalno-pravnih ovir za nastop posamezruh športnic in športnikov ...“
Zanimivo in zgovorno je tudi poročilo zdravniške službe:
„Na VIL športnih igrah lesnih delavcev Slovenije se je poškodovalo 1,5 % nastopajočih. Glede na dobre rezul-
tate in veliko borbenost, ki so jo pokazali športniki, je omenjeni odstotek vsekakor majhen in je brez dvoma odraz dobre fizične pripravljenosti, športnega duha in odlične organizacije iger.“
Pa rezultati..?
Najbdj dragoceno lovoriko, to je zmago v skupni uvrstitvi so si priborili športniki Mebla iz Nove Gorice, ki so osvojili 205 točk. Slede: 2. Stol Kamnik (182), 3. Brest Cerknica (176), 4. .Marles Maribor (175), 5. Lesna Slovenj Gradec (172), 6. Elan Begunje (172), 7. GG Postojna (159), Slovenijales — trgovinaLjub-Ijana (157), 9. Jelovica Škofja Loka 144, 10. Liko Vrhnika (140),	11. Novoles Novo
mesto (132), 12. KLI Logatec (126), 13. Lesonit Ilirska Bistrica (121), 14. LIP Bled (120), itd.
je le v tem, da si še vedno velika večina želi na počitnice le na višku sezone, to je samo julija in avgusta. Sicer pa poglejmo, kaj vse smo zvedeli o tem v Litostroju, kjer smo se pogovarjali z Milanom Vidmarjem — tehničnim sekretarjem družbenopolitičnih organizacij Litostroja in z Ivom Sabolom - predsednikom konference osnovnih organizacij sindikata.
„ Razpolagam o s tremi počitniškimi domovi Dva imamo na morju, to je v Fiesi in v Mošče-nički Dragi in planinski dom na Soriški planini. V Fiesi imamo 120 ležišč, v Moščenički Dragi 26 in v domu na Soriški planini 61 ležišč. Počitniška domova na morju poslujeta le v poletni sezoni, medtem ko je dom na Soriški planini odprt vse leto,..“, so nam uvodoma povedati v Litostroju.
VSI PRIŠLI NA SVOJ RAČUN
letni oddih delavcen; Litostt0! v veliki večini primerov nive nedostopen.
USPEŠNE IZMENJAVE
- Ker imajo Litostrojci že ^ setletne stike s češkim kolek vom, ki se ukvarja s proizv°;
njo klimatskih naprav, orgaj11
rajo tudi počitniške izmenjaj
Tako je letošnje poletje P1^' velo na našem Jadranu del sv
Res, kapacitete omenjenih počitniških domov niso ne vem kako velike za več tisoččlanski kolektiv Litostroja, pa bi vseeno lahko več kot zadostovale, če ne bi vsi želeli na morje le julija' in avgusta, v hribe pa le januarja in februarja. Skratka, v Litostroju imajo podobne probleme kot drugod: nekaj tednov na leto so domovi natrpani do zadnjega kotička, veliko večino leta pa samujejo in so za več tisoč ljudi povsem nezanimivi!
jih počitnic 180 čeških del^ cev, prav toliko Litostrojcev' r se je podalo na Češko. 1 f
,,Skupina naših ljudi je bil3.' rekreacijskem centru ob 'Jt3'1, druga je bila na Brnskem jez^’ naši planinci pa so se podali j Krkonoše ...‘ , nam je razlag Ivan Sabd. „Za vse naše lju ^ ki so preživeli del počitnic a Češkem, je značilno, da 3(1 združili prijetno s koristnim. L0. pomeni, da so si pdeg rekread' je privoščili še številne oglc^c: za katere je prav na ČeškemveC kot dovolj priložnosti. De\^ so se zadovoljni vrnili domov® mnogi izmed njih so dejali, ^ bodo še odšli na Češko, seve1!1 če bo za to priložnost...“
„V želji, da bi zadostili povpraševanju po letnem dopustu v najbolj vročih poletnih mesecih, smo letošnje leto poskrbeli za dopustovanje tudi v Novalji na Pagu in v Medulinu ...“, je pripovedoval Milan Vidmar. „Delavci so s svojimi družinami stanovali privatno in so bili v veliki večini primerov zelo za-dovdjni. Eno z drugim: kljub omenjenim težavam nam je nekako uspelo, da so šli pdeti na dopust vs( Id so to želeli. Kljub temu, da so bile cene storitvam v naših domovih regresirane, so prejeli vsi zaposleni za počitnice še 1200 dinarjev regresa ...“
ZNAJO IZKORISTITI MOŽNOSTI!
Sicer pa imajo Litostrojci dolgoletno tradicijo pri ti izmenjavah in organizaciji v dnevnih izletov. Letos za majske praznike se je, deni>11<' udeležilo štiridnevnega izleta1^ morje več kot 150 ljudi! S' prosti čas so tu posvetili ak®! nemu razvedrilu, izletom in k'*! Jumemu udejstvovanju. Org3111 žirafi so koncert lastnega or k stra, slikarji in kiparji, vsi del3' ci Litostroja, pa so izletnike1' in drugim predstavili svoja del* Res, tudi to pot nikomur ? bilo dolgčas.
Še in še je tekla besed3 J tem, kaj počno Litostrojc1 prostem času, kakšne so njill(j ve možnosti za oddih. Iz vscS
k®
povedanega in tudi tistega, K je še ostalo v naši beležnici, Pjj lahko zaključimo, da se njih3'’
Če k temu dodamo še dejstvo, da znašajo poprečni osebni dohodki v Litostroju že blizu 4500 din na zaposlenega, potlej lahko verjamemo trditvam, da
možnosti bistveno ne razlijsl jejo od možnosti, Id jih iu1^ zaposleni drugih delovnih off| nizacij. Razlika je le v teni,,,; jih Litostrojci znajo izkoristi, da so dobri in požrtvov3*" organizatorji in, da je njiti". problem, ne kam s prostim j. som, temveč, kako ga čimbw
i
j
izkoristiti.
0§1E39@E9^§
/ A ^ 1
BESE!
medvode____________ Živahno na balinišču
Na balinišču poleg nogomet- manje za balinanje med občani vil prve nastope med balinarji nega igrišča v Medvodah je vsak Medvod precejšnje. Tamkajšnji sindikalnih ekip medvoških dan zelo živahno, saj je.zani-	balinarski klub je tudi že pripra- delovnih organizacij. F. R.
MARIBOR
Kegljanje in planinstvo
Športna dejavnost je v Mariborski. Livarna ima 11 sekcij: za mali nogo-livarni zelo priljubljena. Kljub temu	met, odbojko, tenis, namizni tenis,
pa v kolektivu sodijo, da se z aktiv-	košarko, TRIM, plavanje, planin-
nim razvedrilom ukvarja še premalo	s,vo> kegljanje in šah. Največje
delavcev. Od 1700 zaposlenih je	zanimanje je za kegljanje in planin-
namreč vključenih v športno dejav-	stvo. In, če bi imeli v Mariboru več
nost le nekaj več kot 200 delavcev.	kegljišč, bi imeli v Livarni gotovo še
več kegljačev. Športniki te delovne Zelo priljubljena so v Mariborski	organizacije so sicer načrtovali
livarni medobratna tekmovanja, ki	gradnjo lastnega kegljišča, vendar
jih prirejajo v obliki turnirjev vsako	svoje želje doslej še niso mogli ure-
pomlad in jesen. Športno društvo	sničiti.
KOROŠKA BELA
Nov rekreacijski center
V počastitev praznika krajevne nico in z naravnim drsališčem, skupnosti Javornik — Koroška Bela Rekreacijski center je v nepo-so tu izročili svojemu namenu re- sredni bližini Koroške Bele in pred-kreacijski center na Kresu. Center stavlja veliko delovno zmago za vse, ima dobrih 200 metrov dolgo smu-	ki so že pred trinajstimi leti zavihali
čarsko vlečnico, postajo z okrepče-	rokave. Veliko je bilo opravljenega
valnico, dve balinišči in prostor za tudi udarniškega dela, za kar gre kotalkanje. V prihodnjih petih letih zasluga predvsem jeseniškim žele-pa naj bi njegovo podobo zaokrožili z	zarjem.
ureditvijo smučarskih prog, skakal-
ŽALEC
SIP Šem
H
peter prvi
Komisija za šport in rekreacij0! ri ohrirKkem kvpIh ZSS V Ž^l^l
pri občinskem svetu ZSS v Ž3!^1. ter Telesnokultuma skupn° Žalec sta pripravila občinsk0 sindikalno tekmovanje v rok0" metu, kjer je nastopilo 12 ekip; Ekipe so bile razdeljene v trl skupine, v finalu pa so se sreč Ferralit Žalec, SIP Šempeter111 Sigma Žalec.
Rezultati finala:	Ferralit ^
Sigma 14:9, SIP : Ferralit ifr*’ Sigma : SIP 17:18.	p
Končni vrstni red: _ L Šempeter, 2. Ferralit Žalec, /
t
Sigma Žalec, 4. Tovarna n°§a _ Polzela, 5. Juteks Žalec, 6. M1
nerva Zabukovica itd.	„
T. TAVČAH
iz zgodovine delavskega gibanja
°B 40-LETNICI VELIKE TEKSTILNE STAVKE v SLOVENIJI
(X.)
1 PETINTRIDESET < ODLOČILNIH DNI
it
(fr
ofr
iz*'
.Vt'
vO’
a«'
a*'
ivi
iDr
i \
di
n>
so
To
ici'
je.
ii
ii
io
ds
ji
piš
6: Dr. France Kresal
delavci NADALJUJEJO fiOj ZA SVOJE PRAVICE
^ razvoju dogodkov v Kranju 'zdala banska uprava uradno Poročilo, Id je bilo še isti dan ^javljeno po radiu, 17. sep-^bra pa so ga prinedi časniki.
v ^praznitev tekstilnih tovarn Kranju z oboroženo silo in ^ganjanje delavcev, ki je temu ^oilo, ter številne aretacije so s e Tako surove, da so vzbudile ? ^no obsojanje javnosti. Zato ^ korala banska uprava izdati 0v° obvestilo; če pa je hotela Popraviti svoj pdožaj, je morala Voziti s kaznovanjem ter se Posluževati tudi laži
v 'izpraznitev tekstilnih to artl v Kranju po oboroženi sili
sodelovanja delavstva. Delavci so vse dosežene uspehe izbojevali že v tem obdobju. Vsa nadaljnja pogajanja in podpis ko lektivne pogodbe so bili le izraz nastalih razmer. Delavski razredni boj tekstilcev, ki je trajal od poletja 1933 in dosegel svoj višek s to veh ko tekstilno stavko, je bil dejansko že končan in lahko rečemo, daje bil uspešea
Tekstilno delavstvo je do seglo velik politični uspeh. Organizatorjem in voditeljem stavke, pomembno vlogo je tu imela partija, je uspelo razgibati in mobilizirati več kot deset tisoč tekstilcev, in to večinoma neorganizirane delavce, brez izkušenj in borbenih tradicij, terito rialno raztresene po vsej Sloveniji. Partija ni zaman že od priprav za pokrajinsko partijsko konferenco v Goričanah jeseni
Zelo uspešno so organizirali kolektivno življenje v zasedenih tovarnah, Id za to niso bile najbolj primerne, delavci pa ga v veliki večini takrat še niso bili vajeni. Kljub temu je življenje v zasedenih tovarnah potekalo organizirano in disciplinirano. Si lahko predstavljamo, kaj je pomenilo iz nič organizirati prehrano 8.500 ljudi za skoraj 14 dni? 1
SKLENITEV
KOLEKTIVNE POGODBE Ko so delavci zapustili tovarniške obrate, ki so jih bili zasedli, ali ko jih je k temu prisilila oblast, so odpadli za indu-strijce zadnji pogoji za zavlačevanje pogajanj. Stavka je sicer še trajala do podpisa kolektivne pogodbe, a so se že pričele priprave za ponovno obratovanje.
lital m'’ *catere ie rno'
l[\ ° Priti, '<er enodušna inter-%h^a VSe^ str°Kovnih delav-
I °bl ZV6Z n' *me^a usPeha, poziv ^ ie bila
astva pa je delavstvo odbilo, , tia opravljena brez škode za 2. ^enje ali zdravje evakuiranih Cj.avcev; žandarmerija in poli-Ja nista uporabili niti hladnega
I	oro^ja • •
j i ^kvski boj je bil sedaj v I jVnem končan. Stavka je tra-la* S*Cer rio 23. septembra
)°\
:#
4 ;0
1 * t > ko so s podpisom kolek-
j. ne Pogodbe ,,delavske stro-v<^ne organizacije imele stavko , kstilnih podjetjih v dravski kovini za končano, delati pa ^eli v nekaterih tovarnah
k 16,
. septembra, drugod 20.
Ves*6"1*513 ^ septembra. ^ te teden od-nasilne izpraz-DMVe tovarn v Kranju pa do ’’ s P‘Sa kolektivne pogodbe 23. P jr ni'3ra ^36 je potekal v j. ^ , eniu pogajanj in poravnav ic Q zastopniki delavstva in j. Jetniki brez neposrednega
1934. leta opozarjala in dajal naloge, daje treba „navsakn; čin navezati stike s tekstilci i pričeti takoj organizirati nj hove borbe", da je pravilno r« zumela pomembnost tega boj: dokazuje tudi razpravljanje n konferenci in resolucija, ki pr; vi, „da je naloga organizacij pritegniti v svoje vrste tekstiln delavce, da se krepko usidra Maribom, da dobi nove stike kovinarji...“ Res ni stavka z; jela vseh 14.120 tekstilcev ii niso stavkali v Jaršah, Kočevju Celju, Laškem, Litiji, Grosup Ijem, Novem mestu in še v ne katerih krajih, angažirala jih p je; skoraj povsod so imeli sdi damostna in protestna zbore vanja in so podpirali stavkajoči s svojim zaslužkom. Stavka ji za več kot en mesec pritegnil vso slovensko javnost Tekstiln; stavka je bila osrednji problen tistega časa. Voditeljem stavki je uspelo stavko začeti in zadr žali delavstvo v tovarnah.
Dne 16. septembra so se sestali v Ljubljani zastopniki tekstilne industrije in člani osrednjega tarifnega odbora tekstilnega delavstva. Industrijci so delavcem izročili svoj nasprotni predlog kolektivne pogodbe z izjavo, da predloga ne smatrajo za končno veljavnega,temveč pristajajo na pogajanja. Pogajanja so se nato nadaljevala šele popoldne naslednjega dne, ko so predlog proučili tudi delegati mariborskega tekstilnega delavstva. Pogajanja pa so se proti pričakovanju zavlačevala tudi sedaj. Najtežji del pogajanj je predstavljal tarifni del pogocme. Kazalo je že, da se bodo pogajanja razbila, ker je mariborska skupina tekstilnih podjetnikov hotela izstopiti iz zveze delodajalcev. Čeprav so tovarnarji prej poudarjali, da onemogoča normalni razvoj pogajanj zasedba tovarn in politična narava stavke, so se pogajanja sedaj zataknila pri terifnem delu pogodbe.
18. septembra 1976
stran
Si že izkoristil dopust...?
Sem, odločil sem se za počitnice na vasi. Je bilo drago...?
Zastonj. Bil sem pri domačih!
Karikatura: M. Alaševič
NAGRADNA
KRIŽANKA
Rešitve pošljite do 23. 9. 1976 na naslov: Č2P Delavska enotnost, Ljubljana, Dallmatinova 4, s pripisom na ovojnici NAGRADNA KRIŽANKA. Nagrade 200, 150 in 100 din.
DE	NEKD.TRAHC IERcRISTič VALŽIRU	MESTO NAPROSI ZAfeRSB-RE KA	Pcrtal	SKANDI- NAVSKI DROBIŽ.	BRANE OBLAK.	PISATELJ DUUN	NEVESTINO PREMOŽENJE	SKLACKTa STA VINSKI	SiW tehn Revija za mladino	UGANKA	/naš sahcvski VELE -MOJSTER	DŽEM (AN6L.)
ČlAM OS VoeCDUME armade												
STA m NO-SLOVIAA				0BER.								
Prepir.					ZNAmenuc 5t bruslv Ž.ILA- OD\t)DKJlCA	L ..			-			
DE	sta utr DO-AkJC				r				velika BKITAUIM			POROK
	SEzI&AL- nicatruh			STIK, SPOl					CLOESKI MOTOR			
kAREL imon- 5kA			(RADAR. PREiSKVS ZNANJA			FRAHCOiKI ŠAH. VELEMOJSTER	Anton i-ATOvic	GcsrA MEGLA				
LAČORA- ■roaim POSODA								BREZPRAVNO LJUSSAt AH6L R«. SzLA DATELJ				
VRSTA Sl-RA 2. VELI KIHI LUK.W3nni										ERBIJ TFUbT		
5REDI5ČE HtR.CE- GOVlvlE"							LETEV R.ADO MUP.NIK					
MESTO V EPIP.U	/				TRŽNICA OCENA				POTOMEC ANCLECkI polarni RAz.iytWR8			
TANTAL			tr&dvec S KRAMO ADRESAR					' '		SHINN^S* STARO MESTECE- v ISTfcl		
OVOJ, OMOT						'CIGAN VRSTA ! KAV^					OROŽJE LA PREBADANJE	KARENI NA
GLAVNO MfTSTO ITALIJE				Bivališče		r~		DEL STA-ncvauja				
				Domače i ime				tiskarska* Storitev				
TELIČEK					IME CHURC-HILLA							
MESTO v NDR NA ŠALI (STEKLO)					1	i |	i			HVALNICA			
					P1?Čk'lK				RINA			
		FOKAVLALNl sumi i.					-		j			ANDREJ KURENT
p NcO •~V-r “""M—,':'v V —\ i-JdK '■NfT	■>,N vi		-•V	►			ARHEO- LOŠKO VEDRO						
		iZ'.	VISOKA I6RALNA KARTA			štSTAVIL' R.N.	POtttKO ME-tro rlihj (ROMEJ s S2 iNCJJR					
REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE
AMER1KANIZEM, PARALELOGRAM, ANAMIT1, LAS, NATO, TA, AKTI, AGON, EST, OMA, ŽE, NE, KRPAN, ARGON, KOELN, AVE, ENDO, ASMA-RA, IVAN, ŠPARGELJ, INA, KI, RELIEF, OM, ERGOTIN, RAMA, NIL, ITA, RINA, ATO, KA, AKELA, ZINKA, EVA, IV, ISAR, PRESOJA, TRK, KOLEDAR.
V_____________________________
Izžrebani reševalci iz prejšnje številke:
1.	nagrada, 200 din: Nataša Strniša, Nazorjeva 8/III, 64000 Kranj;
2.	nagrada, 150 din: Vinko Borovnik, Vodice 1, 61217 Vodice;
3.	nagrada, 100 din: Ivica Rajtmajer, Nušičeva 4, 63000 Celje.
Nagrade bomo poslali po pošti.
___________________________________________/
PRIMER« - PRIPRAVLJENI!
a«
■■
V kočevskih gozdovih že od začetka tega meseca pokajo puške in drdrajo mitraljezi. Slišati je eksplozije min in ročnih granat. Kot nekdaj med drugo svetovno vojno. Vsak dan se vrstijo napadi, postavljajo zasede .. . Med grmovjem lahko vidiš kolone borcev in kaj lahko se „spotakneš“ ob dobro skrito strojnično gnezdo zasede ali skupine, ki s protitankovskim orožjem čaka sovražnika. Vse je tako, kot bi šlo zares.
Opoldne se borci — člani novomeškega odreda teritorialne obrambe vračajo z vaj v tabor. Po dvournem počitku se ,,borbe“ zopet razplamtijo in
trajajo tja do noči. Kljub naporom in utrujenosti pa po vsem tem teritorialci še vedno najdejo moči in volje tudi za družbenopolitično dejavnost, športno udejstvovanje in kultur-■ no-zabavne prireditve. Taborni ognji, kino predstave, TV programi in športna tekmovanja so za udeležence vaj teritorialne obrambe dodatna dejavnost po 11 do 12-umem „delavniku“. Zmogljivost udeležencev, zbrani so inženirji, delavci, kmetje in mladinci oziroma mladinke — prostovoljci je kar neverjetna, pa čeprav med njimi nekateri še niso stari 18 let, drugi pa imajo 40 in več let.
V	štabu vzgojnega centra teritorialne obrambe novomeške občine smo zvedeli še nekaj dejstev.
Tabor so postavili pred kratkim. Najprej so se v njem zbrali inštruktorji, potem starešine iz vrst rezervnih oficirjev in končno so prišli člani odreda. Kljub napornemu vsakodnevnemu delu, program je namreč zelo obsežen, so se teritorialci že po nekaj dneh vživeli v delo enote.
Morala teritorialcev je na višku in kljub velikim naporom ne odstopajo od programa. Ta pa je zelo napet, saj morajo teritorialci obvladati vaje, za katere potrebujejo vojaki rednih enot JLA več mesecev, kar v sedmih do desetih dneh. Res da so za večino pripadnikov teritorialnih enot to le ponovitve, so pa za mladince-prostovoljce vseeno prvo srečanje z borbeno in taktično vzgojo. Po mnenju štaba novomeškega odreda pa ti mladinci prav nič ne zaostajajo za svojimi starejšimi in izkušenejšimi tovariši.
V	štabu so nam tudi pove" dali, da je tako napet ^delavnik" njihove enote prav zato, ker so bili stroški izgradnje izobraževalnega centra dokaj vi-
'
šoki in da izostanek zaposle111, i na vajah našo družbo Pre(v| velja. Zato skušajo kolikor se ^ obsežen program obvladati čimkrajšem času.
Izgradnjo izobraževalnih ce11. trov, ki jih imajo sedaj že s kot3) vse regije v Sloveniji, pa nart6' ra vajo izkoristiti v prihode]’ tudi za usposabljanje ozir0111 obvezno vzgojo mladincev, tak0 študentov kot ostalih. imajo ti centri tudi prinier110 urejena strelišča, bodo lahko113 razpolago tudi strelskim dr11 žinam bližnjih krajev, ki tak1*1 strelišč nimajo.
Kljub temu, da je center33 izobraževanje novomeške obcJ ne v zelo odmaknjenem P°. ročju kočevskih gozdov, n pravzaprav zelo sodobno uie' jen. Imajo lastni vodovod lastno elektriko. Oborožitev oprema taborišča pa prav t11 ne zaostaja za opremo P° dobnihenot redne vojske.
Za teritorialce novomeške^3 odreda, ki so oziroma bo<k uspešno opravili vaje v koc^ skih gozdovih, lahko rečen10’ da so dobro pripravljeni za n3' loge, ki jih čakajo „za vsak p11’ mer".	j
A.AGNh
TUDI BELINKI SE IZDATNA VLAGANJA V POSODABLJANJE PROIZVODNJE OBRESTUJEJO

Tovarna kemičnih izdelkov Belinka je zrasla šele v povojnih letih. Zgrajena je bila leta 1948, njen prvotni proizvodni program pa je zajemal le proizvodnjo vodikovega peroksida, ki so ga izdelovali z zastarelo opremo in seveda po zastarelem proizvodnem postopku. Zato je kasneje zašel kolektiv Belinke v hudo gospodarsko stisko. Edini izhod je bil v novih naložbah, v sodobnejši tehnologiji.
Tako je v-minulih desetih letih vložil kolektiv Belinke ob upoštevanju sedanjih Cen samo v"osnovna Sredstva blizu 400 milijonov dinarjev! Plod vlaganj v proizvodnjo je med drugim tudi nov sodoben obrat za proizvodnjo vodikovega peroksida. Gre za naložbo v višini 170 milijonov dinarjev, pri kateri z 20 odstotki sodelujeta še dve tuji firmi, in sicer Laporte London in Solvay Bruxelles. Novi obrat bo povsem avtomatiziran, letno pa bodo v njem izdelali 7.400 ton vodikovega peroksida, kar z drugimi besedami pomeni 80 milijonov dinarjev letne bruto proizvodnje.
Ob tem moramo vsekakor povedati, da je Belinka doslej surovi peroksid uvažala. Z domačo proizvodnjo bo sedaj prihranila kar 2,5 milijona deviznih dolarjev na leto, kar bo nedvomno predstavljalo lep prispevek k stabilizacijskim prizadevanjem vse naše družbe.
Belinka bo uporabljala peroksid pri proizvodnji natrijevega perborata, potrebovala pa ga bo tudi druga naša industrija. K temu naj še dodamo, da je tovarna Belinka edini proizvajalec perborata v državi. Proizvodnja perborata predstavlja 6 odstotkov celotne svetovne proizvodnje, od česar roma približno petino proizvodnje na tuja tržišča. Malo ali veliko? Glede na sorazmerno zelo dobro pokrito svetovno tržišče in hudo konkurenco tujih industrijskih gigantov, vsekakor — veliko!
POVPRAŠEVANJE BO ŠE VEČJE!
Ena izmed značilnosti kolektiva Belinke je, kot radi poudarjajo v ljubljanski občini
Bežigrad, kamor sodi ta znana kemična tovarna, da zelo uspešno premaguje težave, ki sicer tako močno pestijo naše gospodarstvo. Delavci Belinke pravijo, da je vse to predvsem stvarhacionalnega zaposlovanja, nenehne skrbi za najsodobnejšo tehnologijo in končno, kot smo že omenili, zelo velike proizvodnje v okviru ožje specializacije.
Belinka je lani zaposlovala le blizu 170 ljudi, ki so ustvarili skoraj 300 milijonov dinarjev celotnega dohodka oziroma po 1,684.000 dinarjev na zaposlenega. V primerjavi z ostalo slovensko industrijo je to visoko nad povprečjem.
Delavci dobro vedo, da se bodo naložbe v sodobno tehnologijo tudi v prihodnje dobro obrestovale. Povsem natančno so namreč seznanjeni, da je današnje povpraševanje po natrijevem perboratu veliko večje v primerjavi z včeraj in da bo jutri še večje. Včasih smo doma potrebovali 3000 ton natrijevega perborata na leto, danes ga že sedemkrat toliko. Koliko ga bomo v prihodnje, pa nihče natančno ne ve. Znano je le, in tega se v Belinki dobro zavedajo, da bo povpraševanje le naraščalo. Naše tovarne pralnih praškov izkoriščajo namreč le 60 odstotkov svojih zmogljivosti, ker porabimo letno na prebivalca komaj 8 kilogramov pralnega praška, kar je komaj slabo polovico toliko, kot v razvitejših državah.
Z leti se bodo seveda ti podatki močno spremenili. S tem Belinka računa in je s svojo tehnologijo že danes kos veliko večjemu povpraševanju.
INVESTICIJE TUDI V ZAPOSLENE
Ko pišemo o prizadevanjih kolektiva Belinke in o njegovih delovnih uspehih ne smemo mimo dejstva, da posvečajo tu veliko pozornost tudi počutju posameznikov, to je družbenemu standardu.
V Belinki imajo svoj obrat družbene prehrane za 300 ljudi, kjer prejemajo
zaposleni brezplačen topli obrok. Še bolj pa je zanimiv podatek, da tu praktično ne poznajo več perečih stanovanjskih problemov. S tem pa se pri nas ne more postavljati kdove koliko delovnih organizacij!
In še to: delavci so se odločili za izgradnjo rekreacijskega centra, ki se vključuje v občinsko samoupravno interesno skupnost za izgradnjo objektov družbenega standarda. Poleg običajnih 1,8 odstotka od ostanka dohodka, ki ga bežigraj-
ski kolektivi namenjajo zanj, je namreč Belinka prispevala več kot 50 odstotkov potrebnih sredstev sama.
Najpomembnejši objekt rekreacijskega centra Belinke bo vsekakor pokrit bazen s toplo vodo. Delavci bodo namreč združili koristno oziroma nujno s prijetnim. Tovarna namreč potrebuje protipožarni bazen in hladilno vodo. In, če voda že mora biti, zakaj je ne bi istočasno izkoristili še za kopanje oziroma rekreacijo?!
Poleg bazena bo imel rekreacijski center Belinke še igrišča za namizni tenis, košarko, odbojko in rokomet. Tu bo tudi poseben prostor za delo družbenopolitičnih organizacij. Zato bo rekreacijski prostor za vse zaposlene velikega pomena, saj bo imel vse pogoje, da postane središče družbenega, kulturnega in športnega življenja delavcev ter okoličanov.
EP
A ‘
£ ■
9
I
Delavska enotnost, glasilo Zveze sindikatov Slovenije. Izdaja ČZP Delavska enotnost. List je bil ustanovljen 20. novembra 1942. leta. List urejajo: ANDREJ AGNlC, VOJKO ČERNELČ (glavni urednik in direktor), SONJA GAŠPERŠIČ, MILAN GOVEKAR. MARJAN HORVAT. RAFAEL LINDIČ (tehnični ured-
nik), BORIS RUGELJ, BOJAN SAMARIN (odgovorni urednik), JANEZ SEVER, IGO TRATNIK, ANDREJ ULAGA, IVO VIRNIK in JANEZ VOLJČ. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Dalmatinova ulica 4, poštni predal 313/VI; naročninski oddelek tel.: 310-033, int. 278; uredništvo, tel.: 316-672. 323-554, 316-695 in 310-033;
komerciala: Ljubljana, Tavčarjeva 5, tel.: 312-691. Račun pri SD Ljubljana, št. 50100-601-11807, devizni račun pri Ljubljanski bal1 št. 501-620-7-121100. Posamezna številka stane 3,00 din, letna na s ročnina je 150,00 din. Rokopisov ne vračamo. Poštnina plač*11 j v gotovini. Tisk »Ljudska pravica«, Ljubljana.