Samoupravni opomin
Nekaj dni je še do tretjega kon-gresa samoupravljalcev, kongre-sa upravičenih pričakovanj, pa tudi akcije delavskega razreda, kritike in obračuna razmer, izpra-šane odgovornosti za stanje in ra-zvoj samoupravljanja. Na kongre-su bo poleg predstavitve velikih dosežkov samoupravljanja podan samoupravni opomin za številne praktične napake (vsem nam bo naslovljen), zasnovana bo popra-va napak, ki se je moramo lotiti vsi, med drugim pa bomo na kon-gresu odločno sklenili, da mora-mo aktualne družbenoekonom-ske probleme reševati zgolj po sa-moupravnih poteh. To bo kon-gres akcije.
Ta in prihodnji čas zahtevata prelom škodljivega sožitja prepo-gosto neuetreznih odnosov do sa-moupravljanja, gospodarjenja, spreminjanja razmer, neuresniče-vanja sprejetih družbeno dogo-vorjenih usmeritev, naprednih hotenj samoupravljalcev. Čas ter-ja odgovornejše uresničevanje vsega že zdavnaj dogovorjenega.
Gre torej za odpravo slabih na-vad. To pa je pogojeno z identifi-kacijo in s priznanjem slabih na-vad, s kritiko in samokritiko teh navad, brezbiržnega opazovanja razmer, pa tudi vsega nerazume-vanja samoupravnih razmer.
Ponavadi je predkongresni čas dobrodošel za ustvarjanje ozračja uvajanja kontinuitete širšega oce-njevanja razmer, spopada mnenj, opozarjanja, iskanja najboljših re-šitev. Tudi zdaj ni drugače! Želi-mo to kontinuiteto, kontinuiteto
večje odgovornosti za razvoj .sa-moupravljanja. Zavedamo se, da so v tem naše rezerve, da bomo ob večji afirmaciji te kontinuitete zmogli prelomiti preveč uveljav-ljeno prakso prelomljenih danih besed in odločitev.
Gre torej za kontinuiteto pri-pravljenosti in volje do akcije: da ne bomo v nobenem trenutku in nikjer le brezbrižni opazovalci ra-zmer, neodgovorne priče velikih družbenih razvojnih dosežkov in tudi težav. V razvoju ne smemo ničesar prepuščati naključju, po svojih močeh moramo vsi prispe-vati, da bo razvoj pravilen. Števil-na opravila se z voljo in priprav-Ijenostjo lahko naredijo - in se morajo - v nekaj dneh. Pravza-prav je čas, da povemo, da samou-pravljanje ni le proces, ki se ureja dolgoročno. Z današnjo akcijo se ureja dolgoročni pomen samou-pravljanja! Proces dela mora biti takojšen, aktualen, biti mora ak-cija.
Ne želimo ohranjati nikakršnih težav! V našo korist je, da napake učinkovito premagujemo, kar najlaže storimo z večjo produktiv-nostjo celotnega družbenega de-la. Res bi morali storiti več za hi-trejše premagovanje slabosti; sa-moupravnim odnosom moramo posvečati vso ppzornost: človeku dajmo več človečnosti. Tudi ta-krat, ko je kritičen do nas; ob kri-tiki naše nesamokritike smo ob-čutljivi in zamerljivi, predvsem do tistega, ki nam je kritiko izre-kel in morda bi si zamerili celo lastno samokritiko.
Vsekakor se zato številne sub-jektivne slabosti odražajo v na-šem celotnem ekonomskem, družbenem in političnem siste-mu: nismo dovolj odločno iskali in uveljavili ustreznih rešitev na samoupravnih osnovah. Delovni ljudjein občani upravičenopriča-kujejo, da bodo na kongresu ob-delani temeljni problemi našega samoupravnega življenja in dela. Hočejo gotovo tudi to, da se ra~-zmeroma razgibana predkongre-sna samoupravna aktivnost ohra-nja, "ideino in akcijsko razvija. Le s takšno kontinuiteto bomo v ra-zvoju samoupravnih socialistič-nih odnosov zmogli premagati ra-zlične tehnobirokratske težnje, kršena načela delitve po delu in nevarnosti ter nerealnosti uravnj-lovke, nezadostne socialne varno-sti delovnega človeka, težave pri prestrukturiranju gospodarstva itd., skratka, s kontinuiteto odgo-vornega dela bomo lahko razvijali samoupravljanje in čim močnejše bo le-to, več bo možnosti za ustvarjalno kritiko, manj pa zadr-žanosti v tej kritiki, manj bo stra-hu, da bi se zlonamerno vrnila k nam, ko jo bomo izrazili.
Samoupravljanje potrebuje ob-veščene, kritične in dosledne ak-tiviste, obogatene z delovnim zgledom. Prisluhnimo njihovim besedam na kongresu jugoslo-vanskih samoupravljalcev; iz nas prihajajo te besede, v volji in pri-pravljenosti delavskega razreda so, moč besed in moč dejanj naj si podata roke!
srečko Čož