List 10.
Politični oddelek.
Lepe — besede.
Pri adresni razpravi v gospodski zbornici se je predarlski deželni glavar Rhomberg obširno bavil z avstrijskim šolstvom sploh — v katerem oziru se ni možno strinjati z vsemi njegovimi izvajanji — in zlasti z agitacijo in s postopanjem nemškoradikalnih in socialno-demokratičnih učiteljev.
Naučni minister Hartel je na njegova izvajanja takoj odgovarjal in sicer tudi dosti obširno. Mej drugim je izjavil, da učna uprava vsako pritožbo strogo in vestno preišče, tudi če obelodani tako pritožbo kak zakotni listič in v izgled drakonične strogosti, s katero se postopa, je minister navedel dejstvo, da je bil neki suplent odslovljen iz službe, ker je prišel v šolo s pla-vico v gumbnici.
Ko smo prečitali govor naučnega ministra se nam je kar milo storilo pri srcu in z začudenjem smo se vprašali: Odkod ta strogost v nekaterih deželah, ko se v drugih deželah vender tako postopa, kakor da je nemškim profesorjem kratkomalo vse dovoljeno.
Spomnili smo se najprej slovečega ravnatelja celovškega učiteljišča Boltežarja Knapiča, ki je bil pred kratkim poslan v penzijo. Kaj je ta mož v političnem oziru vse počenjal. Že ko je bil profesor na ljubljanski realki je spadal mej najhujše politične rogovileže, a vender ga je deželna vlada kranjska kar najtopleje priporočila za višje mesto. Hartlov suplent s plavico je bil iz službe odpuščen, Enapič pa je vzlic vsemu političnemu rogoviljenju še avanziral.
In kaj je ta Knapič še-le počenjal v Celovcu. Spadal je mej najstrastnejše, najbrezobraznejše agitatorje za nemškonacialno stvar, postavil se je takorekoč na čelo najradikalnejšim hujskačem, a vender se merodajni krogi
za vse to niso zmeniti, oupieni s piavico je dh oapuscen iz službe, Knapiču pa se niti las ni skrivil, dokler niso prišle na dan vsakovrstne druge lumparije. Dokler je Knapič le politično rogovilil in ščuval, je bil v gotovih krogih v veliki milosti. In ta milost mu je svetila tudi še potem, ko je bil pred padcem. Knapič je bil namreč kratkim potom penzijoniran; ko bi se bila proti njemu vršila disciplinarna preiskava, bi ga bili morali brez penzije iz službe spoditi ....
Eo smo prečitali nagovor naučnega ministra Hartla na izvajanja dež. glavarja Rhomberga, smo «e spomnili še nečega druzega značaja.
V nekem slovanskem mestu se je izvedelo, da so nemški dijaki ustanovili in več let vzdržavali skrivno društvo, v katerem se je vcepalo pangermansko mišljenje. Po zatrdilu deželnega glavarja Rhomberga obstoje taka društva tudi v -raznih nemških mestih. V omenjenem slovanskem mestu so nemški dijaki v svojem skrivnem društvu molili Bismarcka in cesarja Viljema in bili so v veliki milosti pri gotovih profesorjih, kateri so dobro vedeli, da društvo obstoji, in kaj se v njem počenja, in kateri so se časih tudi sami udeležili teh dijaških zborovanj.
Magistrat dotičnega slovanskega mesta je vso stvar vestno preiskal in zbral ogromen material, ki se je predložil naučnemu ministrstvu v svrho primernega postopanja. Govorilo se je pač,, da se je začela disciplinarna preiskava, ali pozneje je vse utihnilo, in je vsa stvar zaspala . . . mej tem ko je bil nekje drugje ubog suplent izpuščen iz službe, ker je prišel s piavico v šolo.
Ta zadeva je danes poravnana in pozabljena, in mi nikakor nimamo namena jo pogreti. Omenjamo jo samo, ker ilustruje izjavo učne uprave v gospodski zbornici. Ako namreč na tej zadevi nič ni bilo, je brez dvoma, da bi bili prizadeti profesorji iskali zadoščenja, da bi bili tožili tiste, katerih protokolirane izpovedi pred policijsko oblastjo so se predložile naučnemu ministrstvu. To  pa  se  ni  zgodilo, in v tem  tiči  dokaz, da  je bila
stvar res taka, kakor se je popisala, če tudi  je disciplinarna preiskava zaspala.
Kakor rečeno, je ta stvar poravnana in je nihče ne misli spraviti v tir, ali omenili smo jo, ker kaže kakor Knapičev slučaj, da učno ministrstvo ne zavzema vedno jednacega stališča glede agitacije v šoli. V tem ko je bil nekcd majhen suplent odslovljen iz službe, ker je s plavico v gumbnici prišel v šolo, so se v slovanskih krajih razni veliki eklatantnejši slučaji prezrli kakor brezpomembne bagatele.
Tudi dandanes se še tako postopa in to v nekaterih tacih krajih, koder divja ljut narodnostni boj. Kaj se je na piimer vse čitalo o dogodkih na gimnaziji v Celju. Časopisi so priobčili časih uprav kričeče slučaje. Naposled je ravnatelj tega uzornega zavoda še avanziral in prišel za deželnega šolskega nadzornika na Kranjsko, na njegovo mesto pa je prišel še bolj zagrizen nemški nacionalec, čigar oseba daje nemški stranki jamstvo, da se bo mogla tudi v prihodnje vsaj tako svobodno gibati kakor doslej.
Nejednakost v postopanju učne uprave je eklatantna in se ne da prikriti, vse pa kaže, da je v tej nejednakosti neki sistem. Kar je naučni minister v gospodski zbornici glede politične agitacije v šoli povedal, to so bile pač lepe besede, katerim mora vsakdo pritrditi, kajti politika absolutno ne spada v šolo, ne nemška ne slovanska, ne klerikalna ne liberalna, ali nam se dozdeva, da za one kraje, koder prebivajo Slovenci, ostanejo ministrove besede samo besede in druzega nič, kajti praksa svedoči, da merodajni krogi nimajo volje, narediti konec nemškonacionalni agitaciji v šolah na Slovenskem
Stran 92.