... o pobudi tovariša Tita pri poglabljanju družbene vloge SZDL O gradivu, ki nosi ta naslov je republiška konferenca SZDL v obliki osnutka že razprav-Ijala na svoji 35. seji in predstavlja pravzaprav tudi vsebinsko osnovo za njeno bližnjo volilno sejo. Skupaj poročilom o dejavnosti najvišjega telesa socialistične zveze v naši republiki, ki se nanaša na pretečeno štiriletno mandatno ob-dobje, je trenutno dan v široko zasnovano javno razpravo. Sam dokument o utrjevanju ter razvijanju kolektivnega dela in odgovornosti je vključen v celoto trajnih prizadevanj vseh organiziranih socialističnih sil, da bi v naši celotni družbeni praksi vse močneje prihajala do izraza moč in zavzetost delavcev in občanov za odgovorno urejanje skupnih družbenih zadev, s tem pa tudi za učinkovitost samoupravnega sistema in sa-moupravnih odnosov. Vsebinsko je gradivo za-oudarja pregled načina našega delovanja, pri čemer ne gre le za dolžino trajanja mandatov, temveč za še večjo demokratizacijo našega skupnega delovanja, drugi del pa že nakazuje nekatere konkretne opredelitve organiziranosti Socialistične zveze od krajevnih pa vse do repu-bliške konference SZDL. Zavest o frontnem načinu dela Socialistične zveze v okviru kateree so organizirane družbe-nopolitične in družbene organizacije ter društva uresničujejo svojo akcijsko enotnost, prevladu-je vsak dan bolj. Takšno spoznanje pa hkrati vse bolj zavezuje, da mora biti stalna vsebina poli- - tičnega delovanja ter boj proti metodam, poja-vom in tendencam, ki bi delovnemu človeku odtujevale rezultate njegovega dela in onemo-gočale njegov vpliv. Naše življenje poteka vse bolj skozi raznotere in razvejane oblike politič-nega sistema, skozi oblike samoupravnega in , političnega organiziranja delovnih ljudi, zato je nujno prisotna nenehna skupna odgovornost vseh sujbjektivnih sil, da bi vse bolj dosegali takšno socialistično zvezo, ki bi bila dejansko, torej v praksi potrjena celota vseh demokratič-nih oblik političnega delovanja. Le tako ta mno-žična družbenopolitična organizacija ohranja tradicijo osvobodilne fronte slovenskega naroda in jo prilagaja pogojem razvitih odnosov našega socialističnega samoupravljanja. Zato je učin-kovito delovanje socialistične zveze od krajevne skupnosti naprej ogromen in neprecenljiv pri-spevek k razvoju naše samoupravne zavesti. Vendar pa si demokratizacije političnega dela ne moremo zamišljati brez neprestanega zago-tavljanja pogojev za učinkovito funkcioniranje delegatskcga sistema ter brez razvitega sekcij-skega načina delovanja. Tak način dela je osno-va tudi za vse politično izvršilne organe Sociali-stične zveze, v katerih mora še bolj prihajati do izraza frontna odgovornost. Ob uresničevanju pobude tovariša Tita mora-mo imeti pred očmi cilj, da s predlaganimi do-polnitvami želimo SZDL in njene organe še bolj odpirati življenju samemu. Omenjene dopolni-tve, ki jih moramo razvijati, utrjevati in z njimi v prvi vrsti poglabljati kolektivno delo in odgo-vornost, morajo ustvariti možnosti za hitrejši pretok kadrov na odgovornih dolžnostih. Še bolj velja razvijati sekcije in njihov način dela tako v krajevnih kot tudi občinski konferenci saj mora osnovna aktivnost SZDL potekati v vseh odprtih oblikah demokratičnega razreševanja vprašanj. Tako v krajevni skupnosti kot tudi na občini in v republiki bi uvajali letne programske konference s katerimi bi tekoče ocenjevali delo SZDL. In še besedo, dve o trajanju mandatov. Za krajevne konference je predvidoma doba dveh Iet kar velja tudi za predsedstvo odnosno predsednika (le-tega izvčli kbnferenca in je hkrati tudi predsednik predsedstva). Mandat občinske konference naj bi trajal štiri leta, prav tako bi veljalo tudi za predsednika. Predsednika konference, ki je hkrati tudi predsednik pred-sedstva pa izvoli konferenca za obdobje dveh let. Podobno velja tudi za republiško konferenco. Izredno pomembno ob tem je funkcioniranje predsedstev kot politično izvršnih organov kon-ferenc SZDL, kinaj bi se pogosteje sestajale kot doslej.