Štev. 107.
Pösamagfftfs š^eviSNa 1 mn.
¥ IJubljan!, v sredo 6. Junija 1923.
Poštnina pavšallrana.
Leto I.
JUTRANJE NOT
N&aeBNe ramraslhb mzmtmm
Ndutla vsak dan zjutraj, Izvzemši pondeijke. Mesečna naročnina:
v Uubijanj Din 10*—, po pošti Din 12*—, inozemstvo Din 20*—
Uredništvo: Woifova ulica št 1/L — telefon št 213 Brzojavni naslov: ..NovostRIubljana". Upravnlštvo: Marijin trg št 8. — Telefon št 44.
Oglasi po tarifu. Sprejemajo se le do IS. ere. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za Bačun pri poštnem ček. uradu št 13.238
„Suženjska psihologija pri Slovencih“
»Slovenec« se je na svoje stare dni začel boriti: zoper »suženjsko pslholo-sdjo pri Slovencih!« 46 let je bil ta list prvoboritelj in zastavonoša onega, kar imenuje sam »suženjska psihologija«. Z največjo udapostjo se je plazil vedno pred Avstrijo in pred Habsburžani, ter ubijal v našem ljudstvu vsak narodni ponos. Sedaj se pa hoče boriti zoper »suženjsko psihologih«. Skozi 46 let je pri vsaki priliki in nepriliki poudarjal svoj avstrijski patriotizem na vse mogoče in nemogoče načine. Smatral je kot eno svojih glavnih nalog, da vzgaja narod »v avstrijsko patrijotičnem duhu«. Kdor bi izbral dotične Izjave iz »Slovenca*, bi mogel sestaviti pravo škandalozno kroniko našega poniževanja.
Sedaj, v petem letu osvobojenja, je «ačel zmerjati one, ki so ostali zvesti svojemu narodnemu idealizmu in javno izpovedujejo svoj patrijotizem, da so »hlapčevske duše«, »prodane duše«, itd. Tisti »Slovenec«, ki se je 46 let prodajal na Habsburškem, hoče sedaj Očitati »hlapčevstvo« onim, ki so v dneh suženjstva oglašali evangelij osvobojenja! Nekdaj Je očital »Slovenec« vsem, k) so bili za osvobojetije Izpod avstrijskega Jarma In za zedinjenje s Srbijo, da so izdajalci države in habsburške hiše, sedaj Jih pa zmerja, da so renegati slovenstva in hlapci Srbov!
Ideja narodnega in državnega edin-itva, vroči jugoslovenski patrijotizem, navdušenje za našo kraljevsko hišo in sa našo slavno vojsko, sploh vse ono, kar imenuje »Slovenec« — »suženjska psihologija«, ni nobena posebna lastnost demokratske stranke, kakor hoče predstavljati »Slovenec«. Tudi med vojno niso bili vsi takratni liberalci takšnega mišljenja in bilo jih je takšnega mišljenja mnogo, ki niso bili liberalci ati sedanji demokrati, Patrijotizem nam Je sveta stvar, ki ne sme biti diskredt-^ana v tem, da se hoče proglasiti kot lastnost samo ene stranke. Te »psihologije nimajo samo slovenski demokrati, ampak tudi mnogo drugih. Imeli smo io med vojno, ko je bilo treba zanjo rl-skh-atj življenje, pa jo hočemo imeti še dade. »Slovenčeva« koncepcija, za ka-tero je delal SO let, Je propadla in naša *e zmagala. Našim Idealom, za katere stao nekoč tvegali življenje, hočemo ostati zvesti, dokler ne izginejo zadnji ostanki stare, v resnici suženjske psi» fiologije med Slovenci, za katero Je 50 Set deloval »Slovenec«,
»Ne samo politiki, ampak celo znanstvenik^!?), vseučeliški profesorji se dob<^ ki pogrevajo teorijo suženjske Psihologije in Jo aplicirajo prav poseb-’ m na .Hrvate In seveda tudi na Slovence — piše »Slovenec«. Ta »suženjska psihologija« je po njegovem mnenju izražena v teoriji Sa v nazira-«iu o »narodnem edinstvu«. — »Slo» Vencu« povemo, da so v tem oziru na strani ne samo »nekateri« znanstveniki, katerim prideva on znake kli-in vprašaja, nego sploh vsa zna-ttast In vsi znanstveniki. Teorijo o treh lügoslovenskih narodih bo znanstveno hotel zastopati samo še kakšen človek, id se drži Kopitarja in Miklošiča. Ja-gič je pa teorijo v edinstvenem narodu tako dobro dokazal, da odslej v znanstvenem svetu o tem sploh ni nobenega Vprašanja več.
»Slovenec« pravi, da imamo si ««> psihologijo, ker sramotimo ii hižujemo slovenski narod pri Srt Vzbujamo in utrjujemo mnenje, *mo »Slovenci« suženjsko razpo ttaroi ki je za vsako državno živ Nesposoben«. — Toda kdo je bo] taotü s svojo »suženjsko psiholc S^Vence, kakor ravno »Slove ^ftVno njemu bi bilo najbolj nepri *^0 bi hoteli objavljati, kaj je vse Samotnega za naš narod. Mi pa Nta Pokazati, da so Slovenci spo ** državno življenje. Mi delamo «Vfeo za državo In ravno v tem rt tao čast Slovencev.
»Največji poljski današnji državniki borili v svetovni vojni uprav nav-g«euo za Astrijo« .,. pi§e »Slovenec«, ftal bi nam povedal ime vsaj enega teh cu-iašnjlii poljskih državni-GjTf Celo Fhsuđski in njegovi le-50 uprlJ' 110 Avstrija za-P"»*!*, da se morajo lealjonarji boriti P“« «vztrijskhn poveljstvom in pod &v-Cg*Rwo zastava PBsudskega in mnogo ß» jrfNMč «apeli, kdor «, >
mogel, je dezertiral k Rusom. »Slovenec« menda vendar ne bo trdil, da so Perl, Diamand, Sieberman, Thon največji današnji poljski državniki!
»Nasprotstvo do Avstrije je obstojalo latentno že dve ali tri desetletja in je prišlo ob pravem času do svojega izraza« — piše »Slovenec«. — »Slovenec« je bil latentno protiavstrijski, torej že takrat, ko je še priporočal Gorenjcem, naj volijo Hohenvarta za državnega poslanca. Samo da ni nikomur povedal tega svojega pravega mišljenja. Sele, ko je Avstrija propadla, je pokazal to svojo latentnost Če ima torej vedno dva izraza: enega na jeziku, drugega »latentno« v srcu, potem bi radi vedeli, kaj je sedaj pri njem latentno?
»Da je treba Avstrijo razbiti, to se je pozneje zasvetilo v njihovih glavah«, — V glavah »Slovenca in njegovih pristašev se je to zasvetilo šele potem, ko so zavezniki, v prvi vrsti Srbi, res razbili Avstrijo. To spoznanje Je prišlo torej šele post festum, ko tudi majniška deklaracija ni mogla več rešiti »avstrijskega okvirja«.
»Mar Srbi mislijo, da bi se Hrvatje proti mongolski rasi ne bili tako hrabro borili, kakor so se oni?« — piše Slovenec. — Mär »Slovenec« ne ve, da so Madžari ravnotako ali še bolj mongolska rasa, kakor Turki, pa se vendar niso zoper nje prav nikdar borili (raz-ven 1. 1848 v obrambo avstrijskega prestola). Obratno, so se Madžarjem sämi prodali in so se jim tekom zgodovine neprestano prodajali!
»Tisti, ki se danes pri nas bahajo, da so že pred 30. leti na to mislili, da Je treba Avstrijo razbiti, se ali lažejo, ali sami sebe varajo, ali so bili tako osamljeni, da nikoli niso v 'poštev prišli« — piše »Slovenec«. Ne samo pred 30. leti, ampak že ob času kneza Mihajla, torej pred 70. leti so bili med Slovenci idealni mladeniči, ki so prišli do prepričanja, da je treba Avstrijo razbiti Njihovo število je tekom let vedno naraščalo, da pa to naziranje ni mo zlo med Slovenci splošno prodreti, kakor je prodrlo na primer med Čehi, Je kriv v veliki meri ravno »Slovenec«.
»Slovenec« piše dalje, da je tudi pri teh Slovencih spoznanje, da je treba Avstrijo razbiti, bilo brez vsake moralne zasluge, ter je bilo celo moralen greh, ker Je izviralo iz golega »nacijo-nalnega čustva«. To je popolnoma nova filozofska iznajdba »Slovenca«, da obstoji neko spoznanje, ki pa ne Izvira iz razuma, ampak je »stvair golega na-cijonalnega čustva«. »Slovencu« povemo, da je dotično »spoznanje«, kot vsako spoznanje sploh, izviralo iz jako logičnega razurnovanja: Vsaka reforma Avstrije je nemogoča, ker v tako reformo ne bodo nikdar privolili ne Nemci ne Madžari, ne dinastija, zlasti pa tudi ne Nemčija. Saj vendar ne more nikdo zahtevati od vseh teh elementov, da bi nam na ljubo takorekoč izvršili svoj harikiri. Naše vprašanje se je moglo rešiti samo potom velike katastrofe v svetovni vojni Do te vojne je moralo priti, ker je na eni strani Avstrija zorela k razpadu, na drugi je pa nemški militarizem neizogibno vodil do vojne. Do vojne je moralo priti, negotovo je bilo samo kedaj in koliko časa bo trajala. S trenotkom, ko se je pridružila Angleška, je bil tudi izid vojne nedvomljiv vsaj v toliko, da bo antanta zmagala. Če bo ta zmaga popolna ali le delna, to ni bilo jasno in vsled tega se ni moglo točno predvideti, do katere meje se bo uresničil naš nacijonalni program. Vse drugo Je bilo pa Jasno io kdor tega ni videl i® ba politično slep.
zgodovinskega materijala za knjigo. Vendar bi pa želel, da b šel »precanski zgodovinar, ki bi nico Srbom v obraz povedal«. ™a kakšen materijal, naj ga k objavi in ne čaka na dotičneg Canskega zgodovinarja«. Naj me ne boji, da bi bila njegova teta premajhna. Saj se v zna gre za »verba magistri«, ampal kaze. Bojimo se pa, da je doti gov materijal ravno taka ko kakor njegovi članki in tudi n; nega prečanskeža zgodovinarja dokazal da je črno belo, bom čakali
Pred novo zvezno pogodbo med našo kraljevino in Romunijo.
Sklep pogodbe :
Beograd, 5. junija. (B) Vaš dopisnik izve iz zanesljivega vira, da je odhod Njihovih Veličanstev kralja in kraljice v Romunijo v zvezi s podaljšanjem pogodbe o zvezi med našo kraljevino In Romunijo. Nj. Vel kralj in kraljica ostaneta 20 dni v Romuniji, od tam pa odpotujeta na Bled, kjer bosta ostala mesec dni Nj. Vel. romunski kralj in kraljica vrneta našima vladar-
x izvrši na Bledu.
Jema poset na Bledu. Pri tej priliki se sestane srbsko-hrvatsko-slovensko-ro-munska konferenca, na kateri se kon-čnoveljavno ugotovi besedilo nove zvezne pogodbe med našo kraljevino fn Romunijo. Pogodba bo po svoji obliki in po trajanju slična pogodbi ki Je bila lansko leto sklenjena med našo državo in Češkoslovaško v Marijanskih Lažnih.
Narodna skupščina.
Nadaljevanje debate o vladni izjavi. — Upravičeni očitki ministra Srskiča muslimanskim voditeljem.
B e o gr a d, 5. junija. (Z) Današnja seja narodne skupščine se je začela ob 9. uri dopoldne. Po prečitanju zapisnika zadnje seje, ki je bil sprejet brez izpremembe, so se dospele prošnje in pritožbe odstopile pristojnemu odboru. Poslanci Ajanovič in tovariši so naslovili na ministra za agrarno reformo interpelacijo zaradi odvzema občinskih pašnikov. Minister za notranje zadeve je obvestil zbornico, da bo na interpelacijo posl. dr. Boškovlča odgovoril, čim dobi potrebne podatke. — Nato je prešla zbornica na dnevni red: debati o vladni izjavi Kot prvi govornik je nastopil posl. Rajko Arslč In razpravljal o razmerah v Južni Srbiji. Reagiral je na včerajšnji govor notranjega ministra Vujičiča o uradništvu v tej pokrajini in rekel, da tudi pred svetovno vojno niso bile prilike tam doli baš rožnate in da je prebivalstvo zaradi tega začelo gravitirati proti Bokarski, misleč, da bo pod njeno upravo boljše. Potem je obširno govoril o današnjih razmerah v Južni Srbiji.
GOVOR MINISTRA SRSKIČA.
Nato se je dvignil minister za šume in rude dr. Milan Srškič, ki je takoj v začetku svojega govora izjavil, da so vsa dejstva, ki jih je včeraj navajal v svojem govoru posl. Kulenovič (musliman), malenkostna, niso dokazana in deloma tudi neznačajna. Zaradi tega jih tudi ni mogoče uporabljati kot argumente, ki bi mogli kratiti zaupanje v vlado. Minister je potem navajal vse argumente posl. Kulenoviča in jih je točko za točko pobijal kot malenkostne upravne pogreške, katere skuša vlada odstraniti. Kar se tiče odredbe, pokrajinskega namestnika v Bosni in Hercegovini, ki jo je navedel ix)sl. Kulenovič, da se ima namreč muslimanom in katoličanom odvzeti orožje, je izjavil minister, da je vse to tendenci-jozno. Nadalje je govornik pobijal očitke, da so državi organi dali zapreti,v zadnjem volilnem boju v džamiji muslimane.
Dr. Srškič je v svojih nadaljnjih izvajanjih očital muslimanskim poslancem, da izrabljajo muslimansko prebivalstvo in da sejejo mržnjo med muslimani In ostalimi državljani v Bosni in Hercegovini. Rekel je, da je to pravi vzrok, zakaj nočejo podpirati vlade; kajti ako bi to storili, bi ne bili več zastopniki muslimanskega prebivalstva, ki je slabo poliveno izvežban. Muslimansko prebivalstvo je večinoma konservativno in ima gotove običaje, ki so Ponajveč verskega izvora. Zaradi tega je zelo občutljivo in smatra vsako malenkost za čin, ki mu hoče kratiti versko svobodo. Toda njegovi voditelji ga izrabljajo do skrajnosti v svoje svrhe. Govornik je navajal potem celo v^sto slučajev, ko so muslimanski voditelji izrabili versko občutljivost svojih volilcev in kako so sejali mržnjo proti ostalini bratom. Tako je navajal n. pr. sliko muftija Maglajiča z lento reda sv. Save, ki jo je imel pri neki slavnosti v Beogradu in ki so jo njegovi nasprotniki kazali na agitaciji in pravili, da Je že vse pripravljeno, da dobi Maglajič nekako škofovsko rnesto v Beogradu. Brezvestni voditelji so svoje volilce obdali s kitajskim zidom kot nekako versko celoto, ki naj bi ne imeli nič skupnega z ostalimi državljani. Vse to boli Srbe, ki smatrajo muslimane v Bosni in Hercegovini za svoje brate I J» krvi i po jeziku in ki vedo, da so vredni vse bratske ljubezni Voditelji ne puste, da bi muslimani izstopih iz verske organizacije, ker se potem boje, d* «e ne & odpele oči
in da ne bi potem videli kdo je njihov pravi prijatelj in kdo v resnici zastopa njihove Interese, in bi prestopili na njegovo stran. Zato vbrizgavajo voditelji svojim volilcem na vse mogoče načl.e nezaupanje do Srbov. Vse to ustvarja razkol med muslimani na eni ter Srbi in Hrvati na drugi strani. Govornik omenja tudi bdi, ki so ga vodili muslimani in Srbi proti Avstrijcem.
Minister dr. Srškič je nadalje očital posl. Kulenoviču, da si je njegova stranka nadela ime »jugoslovenska muslimanska organizacija«, in sicer zato, da bi čim lažje mogla delati kupčije s Srbi in Hrvati. Rekel je, da je to največja sramota za Jugoslavijo.
RAZBURJENJE MED MUSLIMANE
Med govorom ministra dr. Srškiča Je prišlo do burnih nastopov, ker so muslimani jeli protestirati proti njegovim izvajanjem. Končno so muslimani v znak protesta zapustili dvorano. Predsednik Jovanovič je prekinil sejo za ,pet minut
Ko se je seja zopet otvorila, je minister dr. Srškič nadaljeval svoj govor v istem pravcu in končal z izjavo, da bo objektivna izprememba zakona v Bosni in Hercegovini pokazala, da vlada ni proti muslimanom sploh, ampak le proti onim, ki vodijo tako politiko v imenu muslimanov.
NADALJNA DEBATA.
Demokrat Svetozar Pribičevlč je kritiziral vladno Izjavo in rekel, da je nejasna toliko glede zunanje kolikor notranje politike. Dejal je, da v izjavi ni prav nič povedano o razmerju naše kraljevine do Bolgarske in Madžarske. Končno je zahteval od vlade, naj se jasno izjavi, ali je za vidovdansko ustavo ali ne.
Posl. dr. Korošec je v svojem govoru izvajal, da so Slovenci poseben narod z lastnim jezikom, zgodovino in vero.
Posl. Svetozar Pribičevlč je reagiral na izjave predgovornika in rekel da nasprotuje dr. Korošec sam sebi in da je slab politik. Izjavil je, da bo glasoval proti vladni izjavi.
Minister za gradbe Uzunovlč je govoril proti izvajanjem posl. Pribičevi-ča, vsled česar je prišlo do burnih nastopov med njim in posl. Svetozarjem Pribičevičem.
Minister prosvete Trifunovič je pobijal točko za točko govor posl. Pri-bičeviča. Ko se je dotaknil profesorskega vprašanja, o katerem je rekel, da je prevzel njegovo rešitev od posl. Pribi-čeviča kot bivšega ministra-za prosveto, ki ga kot tak ni hotel rešiti, je nastal v zbornici velik nemir. Končno je vstal posl. Pribičevlč in podal nekaj osebnih pojasnil
Seja se je končala ob 13.30. Prihodnja seja jutri ob 8.30 dopoldne.
Popoldne so imeli seje parlamentarni odbori
ZAKON O USTROJSTVU VOJSKE.
Beograd, 5. junija. (B) Danes popoldne ob 5. je imel zakonodajni odbor sejo, na kateri se je sklepalo o tem, ali naj se zakon o ustrojstvu vojske vzame takoj v plenumu v pretres, ali pa naj se izroči v razmotrivanje posebnemu pododboru. Ker se ta zakonski načrt ne razlikuje mnogo od prejšnjega zakonskega načrta o ustrojstvu vojske, je odbor sklenil, da se načrt izroči na kratko razmotrivanje pododboru, nakar ga takoj vzame plenum v pretres.
Razgovori v Rimu.
Odločnost naše vlade.
Beograd, 5. junija. (B) Po ve-vesteh, ki jih je vaš dopisnik dobil od zanesljive strani, razgovori med našo in italijansko delegacijo v Rimu še do danes niso imeli nobenega praktičnega rezultata. Italijanska delegacija ostaja pri svojih zahtevah, ki jih je stavila še za časa konference v Opatiji, t. j. ona zahteva, da reško luko, Baroš in Delto upravlja konzorcij. Naša delegacija ni sprejela tega italijanskega stališča, izjavila pa Je, da Je v načelu za konzorcij, vendar pa pod upravo konzorcija ne bi smel priti niti Baroš niti Delta. Pričakuje se, da bo naslednjim sejam prisostvoval sam g. Mussolini in krbei za to, da reši reško vprašanje. V slučaju neuspeha paritetne komisije se bo g. Mussolini sestal z g. dr. Ninčičem in poskušil direktno rešiti reško vprašanje, da se izogne arbitraži presednika švicarske republike.
Rekonstrukcija vlade.
Beograd, 5. junija. (B) Iz radikalnih krogov se čuje, da namerava g. Pašič pri rekonstrukciji kabineta, ki str menda izvrši po povratku kralja iz Romunije, pritegniti v vlado tudi po enega radikala iz Hrvatske in Slovenije tako, da bi na ta način imela vsaka pokrajina svojega predstavnika v vladi
Iz finančnega odbora
Beograd, 5. junija. (B) Včeraj popoldne Je bila seja finančnega odbora, na kateri se je nadaljevalo pretresanje zakona o naknadnih in izrednih kreditih. Pretresani in odobreni so Mil krediti ministrstev za narodno zdravje; za zunanje zadeve, za finance, za vojno, za zgradbo in za promet. Daljša debata se je razvila o kreditu za odkup otoka Lokruma. Dr. Kumanudi je trdil da bi bil moral otok pripasti državi tudi brez odkupa, ker je v zemljiški knjigi vpisana kot lastnica članica cesarskega doma, kneginja Windischgrätzova, ki je že leta 1902 dobila vse pravice cesarskega doma. Minister pravde in minister zunanjih del sta dokazovala, da država ni imela pravice do zaplembe, ker je dobila na vpogled razsodbo dunajskega sdišča, iz katere se jasno vidi da kneginja Windischgrätzova ni članica cesarskega doma. Dr. Kumanudi dr. Voja Veljkovič in Voja Lazič so spravili v razgovor tudi povečanje dispo-zicijskega fonda zunanjega ministrstva, nakup poslopja Uradniške banke za ministrsko predsedništvo in zunanje ministrstvo ter povišanje ažija za 32 milijonov Din. Pri tej priliki se je govorilo tudi o povračilu 20 odstotkov priznanlc za izmeno kronskih bankovcev. Zunanji minister je zagovarjal povečanje dispo-zicijskega fonda In povišanje ažija. Obljubil je tudi da bo pri debati o proračunu podal obširen ekspoze o zunanji politiki. Finančni minister dr. Stojadi-novič je Izjavil, da se za sedaj še ne morejo izplačati 20 odstotne priznanice,
Dolarsko posojilo.
Beograd, 5. junija. (B) Pregovori med finančnim ministrom in Blairom vo finančno skupino so končani V n«l kaj dneh se izplača drugi obrok stomL lijonskega dolarskega posojila naši državi
NOVA NEMŠKA PONUDBA.
Dunaj, 5. junija. (K) Po vesteh fe vladnih krogov bo nova nemška ponudba v četrtek popoldne izročena In v petek objavljena.
nadaljevanje najnovejšeh
POROČIL NA 2. STRANI!
Današnfe prireditve.
V	Ljubljani:
Drama: »Hamlet.« Red B.
Opera: »Madame Butterfly.« Gostov» nje ge. Vere Bourago Izv. Začetek ob & uri zvečer.
Kino Ideal: »Zakleti Holandec,« O. del Kino Tivoli:	»Moj fakin,« -- Jacku
Coogan.
V	Mariboru t
Narodno gledišče: Zaprto.


Tekoči teden: lekarna PJccoli na Da-gajski cesti ia Bakazčič na KtrVovfk) «—«>
Reparacijski problem.
MEDZAVEZNIŠKA REPARACUSKA KONFERENA? — BALDWINOV SESTANEK S P OINCAREJEM?
Beograd, 5. junija. (B) Vaš do-pisnik izve iz zanesljivega vira, da pride g. Mussolini, predsednik italijanske vlade v pričetku prihodnjega meseca v Pariz. IM tej priliki bo g. Mussolini razpravljal z g. Poincarejem o vprašanju reparacij in rd izključeno, da bo tudi novi predsednik angleške vlade, g. BaM-wfti prisostvoval tem razgovorom, Id jim politični krogi pripisujejo veliko važnost
Berlin, 5. junija. (K) *B. Z, am Mittag« poroča iz Londona: »Daily News« pišejo, da se bo konec Julija vršila baje medzavezniška reparadjska konferenca, na kateri naj W se rešila vsa zadevna vprašanja. Brž ko bi se zavezniške države sporazumele, bi se pritegnili tudi zastopniki Nemčije in M se nato na skupni konferenci poskusilo kompilcfrani reparacijski problem končno veljavno rešiti.
Pariz, 5. junija. (K) Kakor poroča londonski poročevalec lista »Echo de
Paris«, so včeraj na merodajnem mestu potrdili, da je kljub ofitijelnemu demen-tiju popolnoma resnično, da namerava min, predsednik Baldwin v kratkem, najbrže v Parizu, s Poincarejem začeti odločilna pogajanja o reparadjskem vprašanju. Baldwin ima očitno namen reparadjsko vprašanje dokončati in se mu zdi ta čas za to ugoden. (W)
MILLERANDOVO POTOVANJE.
Pariz, 5. junija. (Br.) Predsednik republike se je vrnil s svojega potovanja po Alzaciji in Loreni, obeh provincah, ki sta ječale 48 let pod nemškim jarmom. Obisk je bil povsod nad vse prisrčen. V svojem govoru, ki ga je imel v Metzu, je rekel med drugim: »Šli smo v Poruhrje, ker nismo dobili plačila vojne odškodnine in ker ga hočemo dobiti. To je «lina točka.« V Chaumontu je zajedno z g. Poincarčjem slovesno odkril spomenik »Francosko-ameriškemu prijateljstvu.«
Antanta nordijskih držav?
Haag, 5. junija. (Z) V sredo dospe semkaj norveški kralj liaakon, da po-seti nizozemski dvor. Listi opozarjajo na obisk švedskega kralja, ki je bil nedavno v Haagu, in menijo, da gre pri teb posetih za možnost ustvaritve antante nordijskih držav.
BOLGARI UMORILI GRŠKEGA OFICIRJA.
Atene, 5. Junija. (K) Grškega ma-lOrja Piemzakasa so na njegovem inšpekcijskem potovanju po obmejnem ozemlju bolgarske neregularne tolpe
mrwTirflw
PROTI PROHIBICIJI.
New york, 5. junija. (K) Sledeč zgledu države New York namerava več drugih držav Severne Amerike, med njimi tudi Visconsin, razveljaviti določbe, tri se nanašajo na porabo alkohola,
KATASTROFALNA POVODENJ.
Rim, 5. junija. (K) Smrtnih žrtev elementarne katastrofe v Valdossoli v zgornji Italiji je bilo 16. Samo škoda, ki Jo Je napravila povodenj, se ceni na IT milijonov Hr.
RAZŠIRJENJE DELOKROGA NARODNE BANKE.
Beograd, 5. junija. (B) Finančni minister Je odredil to-le: »Odrejam, da Narodna banka in njene podružnice do daljnje odredbe sprejemajo tuje valute in zanje izdajajo čeke po določilih re-šenja it 2010 od 27. februarja 1. L v polnem znesku z odbitkom stroškov po točki 4 omenjenega rešenja. Iz generalnega inšpektorata ministrstva financ.«
VZNEMIRJENJE MED KLERIKALCE
Beograd, 5. junija. (Z) »Politika« poroča: Vest, da se radikali razgovar-jajo z zastopnikom skupine dr. Ravniharja iz Ljubljane o fuziji narodne radikalne stranke in slovenske napredne stranke, je izzvala veliko nejevoljo v klerikalnih krogih. Dočim se dr. Korošec in nekateri starejši člani Jugoslo-venskega kluba drže še rezervirano, začenjajo mlajši poslanci zahtevati, naj dr. Korošec pojasni celo stvar. (Priob-fiujemo kot kronisti. Ured.)
Anslija in sanacija Avstrije
London, 5. Junija. (K) Zunanji minister lord Curzon je včeraj sprejel v zunanjem uradu generalnega komisarja za Avstrijo, dr. Zimmermanna. Nasproti nekemu zastopniku Reuterjevega urada, ki ga je dr. Zimmermann sprejel, se je generalni komisar izjavil, da je vzpostavitev Avstrije posebnega uvaževanja vreden dogodek in ena najbolj osrčujočih činjenic najnovejše zgodovine Evrope. Položaj dežele se je v zadnjih desetih mesecih popolnoma spremenil Avstrijsko prebivalstvo napolnjuje novo življenje in nova nada, ker je položen temelj za novo blagostanje.
MUSSOLINIJEV GOVOR.
M i 1 a n, 4. junija. (Br.) Mussolini je otvoril v Padovi prvi feministični kongres v Veneciji V svojem govoru se je Izrazil italijanski ministrski predsednik, da je določen ženski fašizem, da napiše slavno stran zgodovini Italije. »Ne verujte,« tako je dostavil, »deročim se opicam, M si domišljajo, da delajo politiko. Krize fašizma ni Vsak poskus, ločiti Mussolinija od fašizma ali fašizem od Mussolinija, je blazno podjetje. Jaz sem ustvaril fašizem, pa ga tudi držim. Nepotrebno je, da me skušajo zapeljati stare sove italijanske politike... Pohod na Rim se nadaljuje!«
UMOR NADŠKOFA.
Saragosa, 5. Junija. (K) Nadškofa iz Saragose» kardinala Soldevillo so včeraj na cesti neznani storilci umorili.
Saragosa, 5. Junija. (K) Kardinal-nadškof Soldevilla je bil napaden v trenot-Iru, ko je pred svojim posestvom v bližini Saragose zapustil avtomobil. Dva mlada moža, ki sta stala na obeh straneh vrat, sta kakih dvanajstkrat nanj ustrelila s samokresom. Kardinal je bil takoj mrtev, njegov spremljevalec in šofer pa sta bila ranjena.
Saragosa, 5. Junija. (K) Kakor se doznava, je vzrok umora kardinala Solde-ville političen motiv. Soldevilla, ki se je pri gibanju katoliških organizacij precej uveljavljal, je sopodpisal spomenico, ki je bila pred nedavnim časom poslana na vlado In v kateri se ugovarja proti eventuelnl zakonski predlogi, po kateri naj bi se državna ustava spremenila tako, da se vsem veroizpovedim prizna absolutna svoboda in enakost.
Najnovejši
separatisti!
Mariborski »Tabor« je zašel med državne separatiste, a to še ne med kakršnekoli, nego med prave in pristne, ki bi hoteli, da se naša kraljevina razdeli na dva dela: na Srbijo in na Jugoslavijo ah »Prečatlijo«.
Nedavno Je prinesel ta Ust dolg članek v katerem dokazuje, da so radikalci zakrivili veliko pregreho, ker so se protivili, da bi bil »Jugoslovenski Odbor« priznan med vojno od centralnih držav kot vrhovna vlada vseh pre-Čanskih južnih Slovenov, ki bi tudi organiziral svoje legije. Srbska vlada je stala na stališču: enotna vlada in enotna vojska, Trumbičev odbor Je pa hotel biti priznan kot nekaka vlada in je hotel imeti svojo vojsko. »Tabor« strašno zameri radikalni vladi da je to preprečila!
V resnici je pa to ena najvažnejših političnih zaslug radikalne vlade gospoda Pašiča, zlasti za Slovence. Naj si predstavijo gospodje od »Tabora«* kaj bi bilo, ako bi bili koncem vojne imeli dve vladi: srbsko in prečansko, Pašičevo in močno Koroščevo! Na mirovni konferenci bi Srbija zastopala srbske interese, »jugoslovenske« bi pa morala zastopati »Jugoslavija«, a Srbija bi jo lahko samo dobrohotno podpirala. Avstrija, Madžarska, Italija bi imele napram Jugoslaviji zelo lahko stališče. Ako bi Avstrija zahtevala Štajersko do Celja, bi jo gotovo dobila. Amerikanci bi to zahtevo podpirali Angleži tudi v francoskem interesu je bilo, da je Avstrija močna, Italijani bi ne bili protivni z jugoslovansko vlado Trumbiča in Korošca bi pa računali ravno toliko, kakor z litvinsko vlado Oalvanaskanskisa. Italijani bi hoteli zasesti Ljubljano ali Trbovlje! Kdo bi jim branil? Zavezniki bi jim mimo pustili kakor so pustili Poljakom Vilno. Ali mislite, da bi se eden Francoz ešofiral zaradi protestov dr. Brejca?. Čemu neki! — Najboljši zgled, kako bi pri mirovnih pogajanjih opravila taka nevtralna država, je ravno Litva.
Bilo bi pa še eno. — Na mirovni konferenci in še pred njo bi se pojavil prepir med Srbijo in Jugoslavijo radi mej. Ta prepir bi bil brez primere strastnejši, kakor pa prepir med Čehi in Poljaki in nobenega dvoma ni da bi stališče Srbije bilo pri zaveznikih močnejše. Ali mislite, da bi Srbi hoteli pustiti Vojvodino, Bosno, Srem, Južno Dalmacijo, Liko pri Jugoslaviji. Borili bi se za vsako vas, v kateri žive vsaj trije Srbi in gospodje v Parizu bi morali uporabiti mnogo škandaloznih sej za reševanje teh prepirov. Srbi bi se v tem slučaju borili predvsem za svoje meje. Za naše bi se tako malo brigali, kakor so se Čehi za poljske. Mogoč bi bil celo tak sporazum z Italijani: Dovolite nam večji kos v Dalmaciji a sami si vzemite večjega v Sloveniji!!
Mi si ne moremo niti predstavljati, kako bi izgledalo, ako bi šli na mirovno konferenco z dvema vladama, toda to je gotovo, da bi bil položaj za nas katastrofalen, Hvala Pašiču, da je ta dualizem preprečil To bo ena njegovih največjih zaslug v zgodovini.
Zahtevajte v vseh javnih lahalih
JUTRANJE NOVOSTI I
Gibanje komunistov v Nemčiji.
Vstaja komunistov v Poruhrju, katere prvi znaki so segali v mesec april, je končana. Zanimiv je potek celega gibanja nemških komunistov. Njih stranka je imela v Lipskem kongres, ki se je končal 31. januarja. Kar se tiče dlja, ki je diktatura delavstva, so bili vsi istega mnenja, glede taktike pa niso bili edini. Desno krilo se skuša pogajati s socijalisti, medtem ko je levo krilo njih največji sovražnik. Stranka Je štela 1. septembra 1922 218.000 privržencev, razdeljenih na 2481 skupin. Njih časopis se imenuje Die Rote Fahne (= rdeči prapor). Največ si prizadevajo pritegniti v svoje vrste delavce, ki so sedaj v socijalističnih sindikatih. Brezdelje v Poruhrju je bila prilika, ki so jo voditelji izrabili in sicer na sledeči način.
Napadali so zajedno Francoze in nemško vlado. Manifest komunistične stranke se je obrnil zoper francoski im-perijalizem, še bolj pa zoper Cunojev kabinet, ki je ujetnik velike industrije in skrivnih organizacij, katere uporablja zoper delavstvo. »Rod nemških kapitalistov«, pravi ta manifest, »je olajšal igro franc, imperialistov. Sabotiral (= pokvaril) je vsak poskus finančnega izboljšanja in nikakor ni mislil na to, da bi plačeval davke kateresikolibodi vrste.«
Naravno je, da so nemški nacijona-listični listi začeli takoj pisati o izdaji. To je bila zanje prilika, ki so jo izrabili da pokažejo, da nevarnost ni na desni, temveč na levi. Obtožili so komuniste, da so francoski agenti. Ta očitek je bil popolnoma neosnovan. Francozi so smatrali komunistovsko vstajo v Poruhrju za interno nemško zadevo in se nikjer niso aktivno umešavali. Tako je n. pr. komunistični svet v Essenu sklenil, da morajo delavci takoj zapustiti delo, ko se pokažejo Francozi. Da, celo naročilo se jim je, naj gredo sami v rove po premog, ki ga rabijo doma, brez vizuma, katerega zahteva francoska oblast. Iz teza je že razvidno, da Francozi niso bili v nobeni zvezi z nemiri.
S tem pa, da se Francozi niso aktivno udeleževali pri ureditvi vstaje niti na strani delavcev, niti na strani nemških oblasti, so pa pokazali še nekaj drugega, kar je treba posebno podčrtati, namreč, da smatrajo Poruhrje za samo začasno vojaško zasedeno ozemlje, v katerega so morali vkorakati prisiljeni, da dobe v zastavo del nemškega bogastva, v katerega civilno upravo se ne bodo umešavali. To je striktna vojaška okupacija, ki se bo v etapah manjšala, ko bodo Nemci začeli plačevati vojno odškodnino.
S tem je tudi razpršena pravljica o francoskem imperijalizmu, ki hoče za vedno zasesti in si prilastiti vse dose-daj vojaško zasedene kraje.
—žn.—
Iz boliševiške Rusije.
Komunistična stranka v Rusiji je v vedno večjem razkolu. Eksternisti so prišli sedaj z zahtevo, naj se preišče vse ono premoženje, ki so si ga pridobili strankini voditelji Trocki, Krasio, Džerdžinski. To so sedaj najbogatejši Ljudje v Rusiji, ker so imeH mnogo opraviti z nacionalizacijo podjetij v Rusiji.
Protizakonito početje
klerikalko - komunistične ¥8örsa v ljubljanskem občinskem svetu.
Kakor nam poročajo, je župan dr. Perič na pritisk klerikalcev sklical za včeraj popoldne ob 4. uri v mah ma-gistratni posvetovalnici sejo novega mestn'ega šolskega sveta, katerega člani so bili izvoljeni protizakonito, ker zal časa volitev še ni pretekla funkcijska doba starih članov. Pred volitvami je vlada opozorila župana dr. Periča na nedopustnost novih volitev, toda klerikalno komunistična večina je kljub temu izvedla volitve, ter je tako občinski svet kršil očitno in demonstrativno obstoječe zakonske predpise.
Toda to po šolski oblasti koprnečim klerikalcem, še ni zadostovalo. Prisilili so župana, da je za včeraj sklical sejo protizakonito izvoljenega mestnega šolskega sveta, ter s tem stopil v konflikt z vlado, ki bo brezdvomno znala čuvati svetost zakona in svojo avtoriteto napram klerikalno-komunističnim upornikom v občinskem svetu.
K „važni“ izjavi
dr. Korošca.
Včerajšnji »Slovenec« je priobčil v tolažbo svojim prevaranim pristašem »važno« izjavo g. dr. Korošca, Id je v razgovoru z zastopnikom opozicijonalnega mohamedanskega lista kratkomalo izjavil, da vesti o razkolu v federalističnem bloku ne odgovarjajo resnici.
Dr. Korošec je s to svojo trditvijo hotel zanikati zanesljiva poročila, ki vedo povedati da je njegova skupina neposredno pred izstopom iz bloka in da med muslimanskim klubom , dr. Spahe in Rađić-Ko-rošcem v federalističnem bloku ni skoraj nobene zveze več. Obenem pa je hotel seveda tudi zanikati hladne odnošaje med klerikalci in Radičem, odkar hodijo Radičevi zajci v Korošcev zelnik. Saj je znano, da je Radič v zadnjem času razvil proti klerikalni stranki v posameznih krajih Slovenije živahno agitacijo na še večjo škoda državne misli med zapeljanimi kmeti. Znana je tudi da je dr. Korošec radi tega že ponovno protestiral pri Radiču, seveda brez uspeha.
Triumvirat Radič-Korošec-Spaho, sklenjen na podlagi skupnega sovraštva napram enotnosti države, je pred razidom, kljub temu, da Imajo po dr. Koroščevi izjavi vse stranke federalističnega bloka skupno stališče v brezupni borbi proti državnemu in narodnemu edinstvu. Popolnoma po nepotrebnem je povdarii dr. Korošec, da ima vsaka stranka v federalističnem bloku svoje stališče glede zunanje politike, s čemeu je menda hotel reči da so Radičevci lahko v zvezi z Nemci muslimani z fzver.držav-nimi versko-političnimi faktorji in klerikalci seveda z Rimom, od koder dobivajo vidne in nevidne milosti v skupni borbi z brezverci in mohamedani proti enotnosti države.
Popolnoma odveč je Koroščeva skrb za razmere v Bosni in Hercegovini. Klerikalci pač menijo še vedno, da so v stari Avstriji kjer so mogli organizirati po teh deželah političnoverske misijone, na katerih se ie molilo za močno Avstrijo, ki je oropala. Srbiji te pokrajine ta preganjala revno srbsko ljudstvo. Toda to je bilo ta ne bo nikdar več!
ZMEDENOST V BLOKU.
Beograd, 5. Junija. (Z) S noči ob 6. uri je odpotoval dr. Spaho s petimi člani svojega kluba iz Beograda, baje v Sarajevo. Dr. Spaho ta njegovi tovariši niso hoteli dati nikakršnih pojasnil, ampak so le dejali da gredo v Sarajevo na oddih ta da se povrnejo v Beograd k glasovanju o vladni izjavi. V tukajšnjih političnih krogih menijo, da dr. Spaho ni šel v Sarajevo, ampak v Zagreb, kjer se sestane z Radičem, da ga obvesti o poteku debate o vladni izjavi ta da dobi od njega potrebna navodila. Vendar uveravajo poslanci muslimanskega kluba, da je šel dr. Spaho res v Sarajevo.
Iz prosvetnega življenja.
— Koncert pevskega zbora ljubljanskega drž. učiteljišča se je vršil v ponde-IJek zvečer v dvorani Filharmonične družbe. Naznanjen je bil za mtaolo sredo, pa potem preložen na pondeljek. V časopisih pa ao notice ljudi zmešale, da so prihajali v sredo zvečer zastonj na koncert, v pondeljek pa Je bH obisk ialibog le povprečen. Skoda, ker je pevski zbor drž. učiteljišča že lansko leto s koncertiranjem v Logatcu, na Vrhniki In letos v Zagorju pokazal da vztraja, se izpopolnjuje. In če pomislimo, da bodo Iz tega zbora Izšli marljivi pevovodjo In pevovodktnje — tud! do tega bo ie prišlo — M bfla dolžnost naše javnosti, da mladino v njenem stremljenju moralno In gmotno podpira. Ce že ne drugače, Vsaj z obilnim posetom koncerta. — Na pondeljkovem koncertu je pevski zbor učltelllščnlkov ta učiteljŠčnic štel okoli 50 sodelujočih. Njegov materijal je v ženskih glasovih Izvrsten, v moških (posebno v te-norjOi) te nekoliko šibek. Zbor je marljiv, lepo discipliniran ta poje brez not, kar Je Še posebno omenitve vredna Vzpored koncerta le poleg par narodnih pesmic (Po vodi plava. Pojdem ca Hrvatsko) nudil tuđi «bore, ki zahtevajo precejšnjo rutino, tako n. pr. MolcranjČevega »Kozarja«, Lajovčeve »Pastirčke«, Adamičevega »Mladega Junaka«, v katerem smo občudovali pri altovskem solu Izboren glasovni materijal g. Jegličeve. Mlada pevska četa je pela na-vdušeno, na migljaj sledila svojemu zboro-VOdjl g. skladatelju Adamiču ter je bila za vsako pesem deležna prisrčnih aplavzov. Priznanje navzočega občinstva naj ji bo v vzpodbudo: vztraja naj, da bo po Izstopu ta učiteljišča zanesla smisel in ljubezen za nato pevsko umetnost širom Slovenije. —. Ostali del vzporeda so Izpolnili samospevi ta klavirske točke. O. Tomc (baritonist) je zapel Lajovčevo »Mesec v izbi« ta Škerjančevo »Vizijo«. Ima dobro šolo, svojega učitelja g. Betetta vokalizacijo, glas pa nekoliko nosnega timbra. Odč. Ovsenjakova iz šole »Glasbene Matice« je pela dve Brahmsovi pesmici Adamičevo »Pri zibeli«
in dr. B. Ipavčevo »Ciganka Marija«. Gdč. Orlova je bila dobra, fino čuteča spremljevalka, ki se je znala solistom prilagoditi. Nastopila je pa tudi kot solistka s Cis-moll Noktornom Čajkovskega in A-dur valčkom DvoFaka s precejšnjo spretnostjo. — Pevski zbor drž. učiteljišča, solisti in solistke pa tudi vodja vse prireditve g. prof. Emil Adamič — vsi so lahko s pondeljkovim večerom zadovoljni. Če je bil materijelnl uspeh koncerta tudi zadovoljiv, bo pa že Ferijalni savez, v čigar namen se je koncert vršil, z veseljem lahko uresničil svoje namere.	—a—
— Ljubljanska opera. »Prodana nevesta« se je iz opernega repertoirja umaknila »Gorenjskemu slavčku«. V nedeljo zvečer so jo vendar zopet enkrat peli največ menda za to, da je mogel g. Burja debutirati v vlogi Janka. Z veseljem pozdravljamo vsekdar nastop naših domačih pevcev ta pevk, četudi začetnikov in začetnic. Prav tako nastop g. Burje. Nastopil je prvič v »Onjeglnu«, sedaj v »Prodani« z začetnika uvaževanja vredno ambicijo. Seveda njegov simpatični, mehki tenor se bo moral okrepiti da ga ne bo orkester dušil. V kolikor smo mogli tekom prvega dejanja opaziti je g. Burja vlogo Janka naštudiral z vso resnostjo ta je dobil že po prvem odmoru zaslužen aplavz. Upajmo, da dobimo v njem sčasoma dobra upoštevanja vredno domačo sollstovsko moč.	—o—
— Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« priredi v nedeljo, dne 10. junija t l zvečer v dvorani Delavskega doma v Trbovljah koncert z vsporedom slovenskih umetnih in narodnih pesmi. Trboveljčane in okoličane opozarjamo na to prireditev in J! želimo številne udeležbe. Vstopnice se dobe v predprodaji v trgovini g. Josipa Molla v Trbovljah.
— Občni zbor Filharmonične družbe v Ljubljani se vrši dne 18. junija ob 8. uri zvečer v dvorani Glasbene Matice, Vegova ulica št. 7, H. nadstr. Dnevni red obsega sledeče točke: 1. Otvoritev po predsedniku, 2. tajniško poročilo, 3. blagajniško poročita, 4. predlogi In nasveti — Odbor vabi vse p. n. člane, da se tega občnega zbora številno udeleže.
Pojasnilo potresnim opazovalcem v Sloveniji.
Ljubljanske novine so objavile zahvalo g. Ferda Seidl-a, profesorja v Novem mestu, potresnim poročevalcem v Sloveniji za njih sodelovanje pri zbiranju potresnih poročil iz Slovenije. Tu je na kratko naveden historijat, kako je prišlo do tega, da se je g. F. Seidl odtegnil temu poslu; resnici na ljubo želim popraviti nekatere netočnosti.
Ko je ministrstvo prosvete tekom L 1920 odločilo, da centralni Seismološki zavod v Beogradu sistematično organizira zbiranje potresnih podatkov v naši državi in da izdaja mesečna poročila za mednarodno službo, je bilo znano, da je g. F. Seidl Iste zbiral v Sloveniji že popreje ta sicer kot referent dunajske Akademije. Zaradi tega je naš zavod prosil preko zavoda za me.eo-rologljo in geodinamiko v Ljubljani, da se dostavijo Seizmološkemu zavodu v Beogradu potresni podatki iz Slovenije od leta 1916 naprej v originalu ali prepisu, ter da v bodoče Iste mesečno pošilja, da jih moremo pravočasno objavljati v mesečnem ta vest ju. G. F. Seidl je nato odgovoril, da teh podatkov ne more izročiti, ker niso njegovi, temveč last dunajske Akademije znanosti. Iz tega je bilo torej razvidno, da on ne pristaja na kolaboracijo organiziranega seizmološkega dela v naši kraljevini temveč se je odločil, da pošlje do osvobo-ienja zbrani materijal na Dunaj In da nadaljuje svoje deta brez ozira na centralno
organizacijo.
Medtem se Je službena organizacija za zbiranje potresnih podatkov v kraljevini Se v l 1920 izvršila ter smo s 1. januarjem 1921 začeti z rednim izdajanjem mesečnega izvestja za mednarodno zvezo (»Mesečni Bileter«), Slovenija v tem Izvestju ni büa zastopana, ker g. F. Seidl n! pošUial niti tekočih niti prejšnjih poročfl, kljub dejstvu, da je zbiral podatke službeno ter se koristil s pravico na brezplačno poštnino. Kjer se kljub ponovnim službenim porivom to
nje ni moglo dalje vzdržati. Povsem naravno je, da je ministrstvo prosvete z odlokom z dne 17. februarja 1921 razsodilo, da on teh podatkov ne sme več zbirati kot uradna oseba in seveda tudi ne v uradni korespondenci S tem 16. člen ustave ni kršen, kakor to navaja g. F. Seidl, ker mu ni nikdo branil, da se bavi z znanostjo, službena funkcija mu je bila odvzeta edino ta razloga, ker njegovo navedeno postopanje ni soglašalo s službenimi potrebami državi. I njemu i vsakemu drugemu, ki se bavi z znanostjo, so za proučavanje potrebni podatki Iz našega in iz vseh ostalih zavodov v kraljevini vedno na razpolago; a podatki se morajo hraniti v državnem zavodu, da jih v slučaju potrebe lahko dobi tudi kdo drugi v vpogled. Podpisani je tudi po vsem tem želel, da se zadeva uredi v bratskem sporazumu, in se je osebno tozadevno z njim razgovarjal ter mu objasnil potrebo rednega, sistematičnega in skupnega dela. Sporazumela sva se tudi, a kljub temu je ostalo vse pri starem: on službeno zbranih podatkov ni pošiljal in tako so naša službena izvestja šla v Mednarodno zvezo brez Slovenije. S tem je pojasnjen odlok ministrstva prosvete z dne 17. februarja 1921.
Z ustanovitvijo univerze v Ljubljani kot kulturnega središča in žarišča znanosti ie nastopila tudi potreba, da se osredotočijo vse naučne ustanove v Sloveniji Y zvezi s tem je ministrstvo prosvete definitivno rešilo tudi vprašanje Zavoda za meteorologijo ta geodinamiko v Sloveniji, t j. preneslo ga je na univerzo, In sicer na Geografsko stolico pod upravo g. prof. dr. A. Gavazzija. Obenem s tem je rešeno torej tudi vprašanje o službeni organizaciji zbiranja potresnih podatkov v Sloveniji, ker je stavljena pod zaščito doma celokupne znanosti v Sloveniji Proti temu tudi g. F. Seidl ne more imeti ničesar; saj je mogel če bi bil hotel ostati le dalje sotnid-nlk tega zavoda pod novimi pogodbami moderne znanosti.
Overjen sem, da potresni poročevalci Z	nteo pošiljali svojih poročil g.
f.J&ita fct Mgbnosfl ampak kot državni te», «ta vrtna z YWKBO, ‘
to osobito hvalevredno službo, tega ne delajo niti za Seidla, niti za Gavazzija, niti za Mihailoviča, temveč v splošnem interesu in za znanstveni ugled naše domovine. Zato je g. F. Seidl ob priliki poslovitve oa svojih poročevalcev napravil napako s tem, da jih ni napotil na to, da naj pošiljajo odslej svoja poročila univerzi v Ljubljani. On je to vedel In je morda nehote napravil tudi poročevalcem samim težko krivico z Izjavo, »da je sedaj ta uprava zahtevala uspeh našega dela a nas nemilo odvrača«, ker je to popolnoma neresnično. Nova organizacija za zbiranje potresnih podatkov v Sloveniji pod upravo Geografskega tasti« tuta ljubljanske univerze prevzema to službo. da jo vrši po vseh zahtevah moderne znanosti, računa na marljivo sodelovanje vseh dosedanjih poročevalcev v Sloveniji in pričakuje, da pošiljajo odslej svoja poročila z isto vnemo kot dosedaj; ljudje se menjajo, a naša tla, naš narod in naša znanost ne izpreminjajo svojega Ilca. Naša znanost ■ računa tudi na sodelovanje g. F. Seidla, kojega znanstveno delo se osobito ceni saj je tudi odlikovan z redom sv. Save; od njega se s pravico pričakujejo Še nadaljni rezultati dosedanjega dela, ker so naloge te znanosti velike In neizčrpne. Naj doprinese vsak inteligent svoj del k temu Patrijotičnemu delu: s tem je napravil, kar ie mogel.
Ker imam čast, da vzdržavam neobhod-no potrebno harmonijo v organizaciji zbiranja potresnih podatkov v naši domovini se zahvaljujem vsem potresnim poročevalcem Slovenije za njihovo dosedanjo marljivost in jih prosim, da vrše odslej svoj trud preko Meteorološkem? zavoda oz. Oeografc skega instituta ljubljanske univerze V n*J* globokejšmu uverjeniu, da '•’TnTnĆ vri sl"'« paj za ljubav spoz3:‘\-a,.	rQjnp 7
B* to »a m teles, da ščLhr.o nat;' ti.-" *■ zraSstveno samostojne s- pr .;! tv:'.ni '’•> stvenimi sferami
V Beogradu, 24 trusfei i
Upravnik Seizmotaik*** Iv,,;
Dnevne novosti.
Slava 16. artilerijskega polka.
~ Podaljšanje likvidacijskega roka Izseljeniškemu komisarifatu v Zagrebu. Iz Beograda poročajo: Ker se je pokazala potreba, da se podaljša rok, ki ie bil določen z naredbo ministra za socijalno politiko z dne 28. marca t 1. za likvidacijo generalnega Izseljeniškega komisarijata v Zagrebu, in sicer zato, ker pade ta rok v čas, ko se otvori sezona za izseljevanje v Zedinjene države, in pa ker se likvidacija ne bi mogla izvest! v tem času, je minister za socijalno politiko dovolil z odlokom od 11. maja, da se rok za likvidacijo generalnega Izseljeniškega komisarijata v Zagrebu, predviden z gori navedeno naredbo, podaljša do 1, avgusta t. 1.
— Redna Javna seja ljubljanskega občinskega sveta se vrši v četrtek 7. t. m. ob 6 .uri zvečer v mestni dvorani.
— Opustitev agrarnega urada v Murski Soboti Minister za agrarno reformo je s svojim rešenjem od 16. maja t. 1., štev. 16.044, ukinil okrožni agrarni urad v Murski Soboti kot nepotreben. Delokrog tega urada preide na okrožni agrarni urad v Mariboru. Urad v Murski Soboti ustavi svoje delo s 15. junijem t. L
— Tombola Gosposvetskega Zvona v korist koroških Slovencev se vrši v nedeljo 17. t m. ob 4, uri popoldne na Kongresnem trgu v Ljubljani s sledečimi dobitki: 1. kompletna spalnica za samsko ose-l>o; 2. voziček naložen z živili; 3. kuhinjska posoda; 4. krasen otroški voziček (darilo g. Batjela, vrednost 2500 Din); 5. kompletno perilo za ženina; 6. blago za moško obleko; 7. blago za žensko obleko; 8. kompletna umivalna garnitura; razen tega 70 kvatern in 50 činkvinov. Srečke stanejo 2 Din in se razprodajajo po ljubljanskih trafikah in pri prodajalcih časopisov,
— Nedeljski počitek v vojski Ker so ppeđhđ komandanti vojaških edinic prirejali ob nedeljah razne vojaške zabave, vča-'slh celo vaje, je izdal vojni minister na-Tedbo, da mora biti nedelja za vojake, podčastnike in Častnike, dan odmora.
— Iz državne službe. Za provizornega honorarnega zdravnika za zdravstveno okrožje Breg pri Ptuju je imenovan dr. Pavel Lesovski. — Okrajni komisar dr-Anton Kodre pri okrajnem glavarstvu v Ljubljani in provizorni vladni konclpist Herbert Svetel pri pokrajinski upravi sta razrešena službene dolžnosti ker sta pre-•toplla v službo mestnega magistrata ljubljanskega. — Franc Vardjan, absolvent arednje gospodarske šole, je sprejet v drsamo službo in imenovan za provizornega auplenta XI. čin. razreda na državni krae-tljski šoli v Št. Juriju ob juž. žel. — Stalno •ta upokojena višji pisarniški oflcijal Gre-*or Žlindra pri okr. sodišču v Kostanjevici in Josip Kastelic, davčni sluga v Celju.
— Telefonska centrala Vldem-Dobre-PolJe. Izmed telefonskih central v Sloveniji •o napram tej centrali v I. pasu: Bled, Bo-«jnjska Bistrica, Brezno, Brežice, Celje, Cerklje, črna pri Prevaljah, Dol. Logatec, Bomžaie, Fram, Gor. vas, Grobelno, Gro-•Oplje, Guštanj, Hrastnik, Jesenice na Gorenjskem, Jezersko, Kamnik, Kočevje, Kokra, Konjice, Kranj, Kranjska gora. Krško, Laško, Lesce, Litija, Ljubljana, Marenberg, Medvode, Meža, Mežica, Muta, Novo me-Planina pri Rakeku, Podnart, Podplat, £NJane nad Škofjo Loko, Poljčane, Polzela, ^ragersko, Prevalje, Pristava, Radeče pri na mostu, Radovljica, Rakek, Rečica Eureki, Ribnica na Dolenjskem, Ribnica na nr^rjn, Rimske Toplice, Rogaška Slatina, Ruše, Selce nad Škofjo Loko, I'VWca, Slovenjgradec, Slovenska Bistri-jrv^traža. Sv. Janez ob Boh. jezeru, Sv.
Sv Q b luž- žeL’ Sv- Pavel Pri Preboldu, tl; treter v Savinjski dolini, Škofja Loka, prt Jelšah, Šoštanj, Štore, Toplice gn «ovem mestu, Trbovlje, Trebnje, Tržič, Višnja gora, Vojnik, Vrhnika, Vu-“«0. Vuzenica, Zidani most, Žalec, Želez-{“7. ^ri- V II. pasu: Apače, Beltinci, Can-«pva, Crenšovci, Dol. Lendava, Gornja Radgona, Ivanjkovci, Križevci pri Ljutome-S? BjutMier, Maribor, Moškanjcl, Murska Sobota, Ormož, Prosenjakovci Ptuj, Račje, Slatina Radenci Središče ob Dravi, Strnl-jc?’ SY M v Slov. goricah. Sv. Mar-S« PHMošJanJcIh, sv. Lenart v Slov. go «Cah, Sent lij v Slov. goricah. Velika Ne-
Sv- Kungota. — Te-‘efcmska pristojbina J« v L pasu za triml-«“tai pogovor 10 Din, v II. pasu za 15 Din.
jubilej dela. V pondeljek Je prazno-T« štiridesetletnico svojega industrijskega ^Jpvanja znani in ugledni Industrljec An-JakU v Karlovcu. Jubilar se je po-■^Pel z neumorno marljivostjo In neverjet-r; vztrajnostjo od navadnega delavca do žaw* BajvpUvnejših industrijcev v naši dr-sTjL Odličnemu industrljalcu-narodnjaku Zjpitamo tudi ral ob njegovem jubileju in *^teno še mnogo uspehov, ni »IT J4““« tatvine v Ljubljani V gostil-Bobenčku na Sv. Petra cesti je lzva_ kT? »eka stara goljuflca od Frančiške Ur-fcg Martnaka 450 Din pod pretvezo,
. B bo prinesla za Izredno nizko ceno be-p*totttenine te zastavljalnice. Baba pa je ft^egnlla. — Branjevcu Petru Gaberšku na j,‘Carjevem nabrežju je ukradel neznanec pr*tan * onljaiitom, zlat poročni pr-loL ® ***** SF8!8?* z raznimi kamni, bro-^^Vvelikcwti 5 kronat ega tolarja, zlato 'Sep i? J” * •teta^uhana. Iz barake Ma-
na Selu
__	--	Je bilo ukradeno
J« «to ukradeno več metrov
*Cia *>]*«*•	VOto,ena i°P* v
vrednosti 830 Din. — Izpred neke ^ Linhartovi ulici Je bilo ukradeno f%rt' “tlnko žensko kolo znamke »Waffen-jäo - Iz vojašnice Vojvoda Mišiča je lot; "Rađeno Janku Marenčiču kolo znam-20oq iPtaezizlone-Fahrradwerke«, vredno 8*ttunü,tt- — Gostilničarju Francetu Scag-0ovX,v Metelkovi ulici pa je odpelji ne-gost Iz dvorišča črn dvokolni Voziček, vreden 700 Din.
•estru,-j , Se*“ sta ukradla 2 topova po-Dtroju1 Branki Kucler za 400 Din raznega PC*	Perila. V is« noči sta obiskala
tagja TrPsria Nakršta, kateremu sta od-M kizao^TO’ ^0’ dlet0’ ve,Bc nož ,n brus"
nohcn. ‘**na!?a te iz okoliša ljubljanske po-yite tj,'^jnsla natakarica, 7 krat radi tat-htacB«	Ivanka Gross od Sv. Pan-
__^r* Slovenjem Gradcu.
18W„, dimi le ukradel nek kočevski 83 B«t»k^, uI!05t0pač' P0,8- Windischmanu T»edagi j^^omare neka! stare obleke,
«fauni	4 lekarna v Sevnici Mag.
•• VolrfS u“ .A,bramo vi4* šef lekarne stal-botnišalce v Ljubljani ,je sprožU iekara8 y s®vniei
— V Kočevskem hribu je ukradel neznan potepuh kočarju Jožefu Skulc ves stare obleke, perila, čevlje, klobuk, 20 kg slanine in suhega mesa in 150 Din denarja. V kuhinji je pustil tat v zameno svoj raztrgan klobuk.
— Razpis služb. Zdravstveni odsek za Slovenijo razpisuje službo okrožnega zdravnika za zdravstveno okrožje v Kočevju. Pravilno opremljene prošnje naj se pošljejo do 15. julija na gorenji naslov. — V službenem okolišu finančne delegacije v Ljubljani Je razpisano mesto uradnega sluge. Pravilno opremljena prošnje naj se pošljejo na delegacijo do 15. junija.
— Mariborske novosti. Umrl je dne 4. t m. v 59. letu starosti g. Martin Plckl, upokojeni sodni kancelist. Pogreb bo 6. t m. ob 3. popoldne te mrtvašnice na mestno pokopališče v Pobrežju. — Pri vlomu v stanovanje zdravnika dr. Benjamina Ipavca, ki se je Izvršil v nedeljo popoldne v odsotnosti Imenovanega, so tatovi odnesli razno blago v vrednosti okrog 20 tisoč kron. —- Obletnico kraljeve poroke proslavi »Podmladek rdečega križa« s cvetličnim dnevom, ki ga priredi v nedeljo, dne 10. t. m. v prid najrevnejši mladini tukajšnjih Šol — Predstojnik mariborskega davčnega urada g. Ivan Knop je po 46 letnem službovanju stopil v pokoj. Ob tej priliki mu je priredilo uredništvo davčnega in finančnega oblastva časten večer v hotelu »Pri zamorcu«, kjer se le poslovilo od blagega In občespoštovanega predstojnika in tovariša. — Državna borza dela se te dni seli v svoje nove prostore na Slomškovem trgu št. 3. Od 7. t. m. naprej se prične zopet redno uradovanje v novih prostorih. — Pri prenavljanju podstrešja hiše št. 14 v Razvanju pri Mariboru se je v nedeljo zrušilo ogrodje In pokopalo pod seboj 66 letnega tesarja Ivana Ogorelca ta 40 letnega delavca Josipa Breznika. Oba sta si zlomila nekaj reber, Breznik pa je dobil razen tega tudi kontuzije na hrbtenici. Spravili so ju v javno bolnico. — Pri brušenju kose je viničarju Alojziju Brezni-, ku iz Rošpaha padla kosa tako nesrečno na roko, da mu je prerezala žile. Rešilni oddelek mu je nudil prvo pomoč, na to so ga pa pripeljali v bolnico.
Iz raznih kraiev naše kraljevine.
— Vojaško gledališče v Splitu. Splitski listi poročajo, da se je osnovalo tam vojaško gledališče, ki ga upravlja Stanko Ko-lašinac, član splitskega gledališča. Dne 30. pr. m. Je bila uprizorjena prva predstava.
— Korajžna mačka. V hišo neke splitske posestnice so prišli trije mladi uzmo-Vjči in splezali na podstrešje, kjer so vedeli, da ima gospodinja shranjen denar. Ro je nekdo odpiral zaboj, je naenkrat skočila v njega mačka in ga opraskala po obrazu, nakar so tatovi zbežali; zbežala je seveda tudi mačka.
— Kongres narodnega ženskega Saveza v Sarajevu. Sarajevski listi poročajo, da se bo vršil meseca septembra v Sarajevu, četrti kongres narodnega ženskega Saveza. Vse priprave za organizacijo in sprejem gostov so v polnem teku.
— Samomor radi sramote. Živimo v sezjji samomorov. Ni ga dneva, da ne bi listi poročali o kakem novem smrtnem kandidatu. Te dni se je zastrupila v Novem Sadu neka 16 letna deklica, ker je zgubila nedolžnost. V svojem pismu na starše pravi, da se je usmrtila, ker je v drugem stanu in noče delati sramote svoji družini. Spila je večjo količino octove kisline. Ko je prišla zdravniška pomoč, je bila deklica že mrtva.
— Pasivna rezistenca sarajevskih mesarjev. Te dni so doživele Sarajevčanke veliko presenečenje. Ko so prišle v soboto na trg, da bi kupile meso, so zapazile, da ga ni mogoče dobiti. Dobiti je bilo samo nekaj vrst mesa. To pa radi tega, ker je aprovizacijski odbor določil primerne cene, s katerimi pa niso mesarji zadovoljni Oblast bo prisiljena podvzeti proti njim iste korake kot nedavno v Zagrebu.
... — Občinski maček. »Jugoslovenski Ltet* Poroča sledeče: Komaj so se rešili obdnski svetovalci (v Sarajevu) velike skr-bi glede kopališča na Bendbaši, se je poja-vila še večja skrb v obliki velikega in debelega rumenega mačka. Že več let se sprehaja po hodnikih In sobanah Beledije, na hrani pa je pri kavarnarju Beledije. Ta se je končno naveličal In zahteval plačilo. Sedaj se je razvil hud spor glede pristojnosti. Najprej so zadevo izročili finančnemu referentu, ker se tiče denarja, nato soci-jalnemu referentu, ker gre za podporo; prišlo je tudi v ubožnico, ali šele sedaj so začeli razpravljati dali mu lahko kaj da ob-čina, dali je namreč on občinski član. Sedaj se nahaja zadeva pri referentu o pristojnosti.
— Padanje cen v Vojvodini Listi poročajo, da so cene v Vojvodini vsled porast-ka dinarja precej padle. Nakupovanje za Izvoz je ponehalo. Dozdeva se, da vpliva na znižanje cen tudi Izgled na dobro letino.
— Madžarske vojaške vežbe na meji. Na severni meji proti Madžarski se opaža gibanje madžarskih čet Na obmejnem madžarskem teritoriju se nahajajo večji oddelki madžarske vojske. Morda hočejo Madžari vzbujati pogum pri naših državljanih madžarske narodnosti.
— Prijeti vohuni. Naše oblasti so zaprle večje število madžarskih vohunov, ki so agitirali med našimi optanti za povratek na Madžarsko. Kakor čujemo, se vrši tozadevna propaganda tudi med optanti. Iti se niso še Izselili iz Madžarske.
— Bombni atentat na šolo. Neznani zlikovci so te dni vrgU na židovsko šolo v SkopIJu bombo, ki Je Pa k sreči zadela ob zM in se razpočila. V Šoli stanuje učitelj s svojo materjo, k! M oba postala žrtev napada.
—,Nepoznan hlapec razbojnik. Marko Staztaskl iz Eto!. Bukovca je vzel v službo neKega moškega, ne da bi zahteva! potreb-u 2-Fm?ntov- No» to svojo liberalnost Vn «n aiP a£al s Precejšnjo vsoto denarja.
SÄS Ä
“ i* •o»®
mo v. Komaj Je prestopil hišni prag, j0 že začel razgrajati ta pretepati svojo ženo Tepel jo je tako močno, da je klicala nä pomoč. Prihitel Je dvanajstletni sin. Ko j0 videl na tleh ležečo mater in razjarjenega očeta, je pograbil sekiro in razklal očetu glavo. Sta se i« sam prjjavil oblastem.
Včeraj se Je vršila v okusno okrašeni artilerijski vojašnici prva krstna slava 16. artilerijskega polka v spomin na oni zgodovinski dan leta 1919, ko so čete tega polka kot prve po zavzetju Celovca stopile na sveta Gosposvetska tla. Nj. Vel. kralj Aleksander je dovolil polku, da sme praznovati ta dan svojo krstno slavo.
Radi slabega vremena se je morala vršiti proslava v jahalnici Službo božjo sta opravila pravoslavni prota Dimitrije Jankovič ta katoliški vojaški duhovnik K1 o b o v s. Svečanosti so prisostvovali med drugimi veliki župan dr. Lukan, komandant Dravske divizijske oblasti polkovnik Vučkovič, rektor vseučilišča dr. Ušeničnik z vseučilišklma pro-fesorjima dr. Dolencem in dr. KuŠe-jem, finančni delegat dr. Savnik, poštni ravnatelj dr. Guštin, mestni ravnatelj dr. Zarnik, ravnatelj Trgovske akademije dr. B 6 h m, zastopnika gradbene direkcije inž. Mencinger in inž. Zajc ter številno narodno občinstvo.
Poveljnik polka, polkovnik Lazar Milovanovič, je po končanem cerkvenem obredu nagovoril vojake s krasnim govorom, v katerem jim je naslikal zgodovinski pomen dneva, ko je polk stopil na starodavna slovenska tla ter s tem pokazal, da se Jugosloveni tej posvečeni zemlji ne bodo nikoli odrekli. Na koncu njegovega govora je navzoče vojaštvo in ostalo občinstvo na njegov poziv navdušeno vzklikalo Nj. Vel. kralju in kraljevemu domu, nš kar je godba zasvirala državno himno. Nato je sprejemal komandant polka čestitke. Vojaki so v njegovem imenu pogostili navzoče z mrzlim prigrizkom, vinom ta pivom. Med pogostitvijo pa je svirala vojaška godba. Čestitamo vrlemu 16. polku na njegovi krstni slavi!
Sokolski cestnik.
— Sokolska slavnost v Krškem. Okrožni zlet posavskega okrožja Zagrebačke Sokolske župe obeta z ozirom na obsežne priprave ta na številne prijave sijajen uspeh. Iz Zagreba dospe okoli 10. ure poseben vlak, ki pripelje starešinstvo župe in Sokolska društva iz Hrvatske, kakor tudi vojaško godbo ta oddelek vojske. Na to se vrši skupen obhod po mestu, pri katerem svirate' poleg vojaške godbe, ? sokolski fanfari Iz Zagreba in Krškega. Dopoldne se vrši na telovadišču na Savskem obrežju tekmovalna telovadba In skušnje, popoldne pa ob 16. uri lavna telovadba, pri kateri nastopi Sokol I iz Zagreba na krogih, oddelek vojske 80 mož pa izvaja proste vaje s puškami v polni bojni opremi. Kot zadnja točka zelo obsežnega telovadnega programa je »Mrtva straža«, katero izvaja oddelek podoficirske šole 35. pp. Po telovadbi ljudska veselica na obrežju poleg telovadl-j šea. Za dobro jed in pijačo so skrbele na-! rodne dame iz Krškega, Vidma in Leskovca. Odbor sokolskega društva v Krškem je I pa preskrbel, da dobe gostje, ki dospo z ju-j tranjimi vlaki, v gostilnah obed in je dosegel, da so se za ta dan določile enotne, zmerne cene za vse gostilne. Vabimo tedaj prijatelje Sokolstva k obilni udeležbi
ffowosti m Primorske.
— Smrtna kosa. V Št Viški gori na Primorskem je umrl tamošnji posestnik Janez Skok. Ko se je vozil dne 16. t. m. iz Tolmina, je zadel z vozom ob neki automobil. Sunek je bil tako močan, da ga je vrgel z voza, pri čemur je dobil težke por škodbe. Pokojnik je bil 27 let v tamošnjem občinskem odboru ta več let podžupan. Vedno je^ nastopal kot dober narodnjak.
— Težka nesreča v kamenolomu v Istri Te dni se je pripetila v kamenolomu pri Rakljah v Istri težka nesreča, ki je zahtevala dvoje žrtev. Pri razstreljevanju skal se je neka mina vžgala prezgodaj ta težko poškodovala dva Istrska delavca. Enemu je odtrgala roko In prebila nogo, drugega pa je poškodovala po glavi in na očeh. Vsled velikih muk je stekel k morju ta se hotel usmrtiti, kar pa so drugi pravočasno preprečili Oba ponesrečenca sta bila odpelja-na v bolnico.
Dopisi.
SLOVENSKA BISTRICA.
V pondeljek, dne 4. t m. se vršeči semenj je bil veliko slabše obiskan kot dru-gekratl. Živine Je bilo prignane 150 glav. Cena govedine je bila 8—15 Din za kg žive teže, ona telet okoli 15 Din, Temu je dokaz, da tuk. mesarji še ne zaslužijo premalo. — Francu Kovaču, železničarju in posestniku iz Starega toga, Je bilo na tem semnju ukradenih 7500 Din, kateri znesek je bil iz-kupil za krava Tatu še niso zasledili. Ta slučaj bodi resen opomin posetnikom semnjev, da skrbno pazijo na denar, ker zadnji čas obiskujejo redno tudi naše semnje pretkani žeparji — Mestna občina se je vendar ojunačila, da je vsled vedno pogosteje ponavljajočih se ponočnih izgredov, javno opozorila gostilničarje In različne pijane in pretepaške elemente na strogo policijsko uro, kakor tudi na naredbo glede Izdajanja opojnih pijač notoričnim pijancem. Želeti f! bito, da bi občina posnemala Maribor, kjer so zagrozili z javno objavo Imen onih, ki kalijo nočni mir. — Danes se poroči tok. lesni trgovec in posestnik g. Jože Osi-lovič z gdč. Matildo Ozimlć, gostilničarko V Slov. Bistrici. Našemu somišljeniku naj-prlsrčnejše čestitke! — Naše poročilo glede napada veleposestnika Pernata Iz Sv. Marjete na svojega pastorka Korena Je bilo izmed vseh listov najtočnejše, medtem ko je n. pr. »Jutro«, »Tabor«, »Straža« zamenjala Imena in javila celo smrt Korena, ki pa, kakor Pernat še danes živi In najprej pije svojega »ritoznojčana«.
CELJSKA POROTA.
4. t. m. so se začete pred celjskim okrožnim sodiščem poletne porotne razprave. Obravnavalo se bo 9 slučajev. Prvi je prišel na vrsto Kamfl Zelič, 19 letni rudar iz štor radi uboja. Dne 22. aprila t L Je Prišel obtoženec v Št. Rupert, kjer se je v neki gostilni sprl !n stepel. V pretepu, je ubil rudarskega paznika Jožefa Zakušeka iz Drobnega Dola. Po dejanju se Je poslovil od svojega botra, k! je bil tudi v gostilni, potem pa je odšel na Svetino plesal Od tam je odšel na sodišče v Lašče, kjer se Je sam prijavil. Na podlagi krivdoreka porotnikov mu je prisodil sodni dvor dve leti težke Ječe. Razven njega je bil obsojen tudi Jože Mastnak na 8 mesecev težke Ječe, ker je v istem pretepu Zakušeka udaril s kolom l po «davi ta mn nrtamtajid težko tmsK
Lpbllanska porota.
Ljubljana, 5. junija.
Detomor.
Dne 29. nov. zvečer je vrgla srednje stara slabo oblečena ženska blizu Zaloške ceste svoje nezakonsko dete, ljubko deklico, V Ljubljanico in pobegnila.
Danes sedi ta ženska pred poroto. Predseduje sod. nadsv. Mladič, votanta sta sod. sv. Bulovec in Antlogar,obtožbo zastopa drž. pravdnlk Lavrenčak-Obtoženka, slabotna revna služkinja Marjeta Tekavc iz Visokega na Igu pri Žellmljah pove tako-le: V gostilni je bilo, kjer sem se seznanila z neznanim zidarjem. Malo vinjena in lahkoverna sem šla z njim na dvorišče ta tam me je posilil. Zanosila sem, skrivala, končno porodila pri svoji dobri gospodinji Franci Žnidaršičevi tam pri Višnji gori Ker pa sem revna ta imam že dva nezakonska otroka, sem šla Iskat očeta, ki ga poznam samo na videz. Iskala sem ga po zidarskih barakah ta pri stavbah. Vse zaman. Obupana, lačna, premražena sem prišla do vode, spustila dete v vodo ta mislila tudi sama skočiti. Zakaj nisem tega storila, ne vem. Obravnava je dejstvo umora ugotovila detomor, ta tudi precej beden položaj obtoženke. Ugotovila pa je tndl da je ta ženska sicer pridna delavka, vendar silno razuzdana. — Klatila se je dolgo z nekim 60 letnim starcem po svetu, On je delal, ona pila ta veseljačila z delavci. Ima še dva otroka ta ne ve nobenemu očeta. Je na silno slabem glasu, vendar pa je njeno življenje tako čudno zanemarjeno, da ni izključeno, da je zgubljenka duševno manj vredna, vsled česar je bila obravnava preložena, da ugotove zdravniki njen duševni položaj.
MLADI VLOMILCI. — NJIH GLAVAR SE JE OBESIL V ZAPORU.
Štirje mladi fantalini toda že nevarni vlomilci ta tatovi sede na obtožni klopi. Brata Stanko in Franc Luznar, Iyan Ocvirk in Vinko Hrovat. V njihovi družbi }e branjevka Marija Radosavljevičeva, kt je od njih zelo poceni kupovala naropano blago. Njihov vodja, France Leban, pa se je pred nekaj časom sam obsodil. Obesil se je na hlačni jermen v celici preiskovalnega zapora. Obtožena je ta čedna družba, ki napravi že na prvi pogled silno slab ta zanikrn vtis, za deset izvršenih in pet ponesrečenih vlomov. Kljub temu, da so ti fantalini še le komaj odrasli, žive že 2 leti samo i od tatvine. Vlome so izvrševali enostavno. Ugasnili so pred trgovino ali barako svetilko, eden je straži, eden ali dva sta vdrla in tretji je sprejemal plen pod oknom. Kar so pokradli jedil in pijač so pojedli in popili. blago pa so za smešne cene prodali Pri zaslišavanju so odgovarjali v kratkem to-Ie: Predsednik: Dne 9. januarja 1923 ste ukradli Iz nekega vagona na glavnem kolodvoru za 4250 Din raznega perila. To ste prodali kar niste porabili zase ali izgubili na begu Radosavljevičev! za 350 Din. Obtoženci: Priznamo! — Dne 30. decembra 1922 ste ukradli iz stojnice Ivane Starc na Stanko Vrazovem trgu za 400 Din čokolade in piškotov. To smo pojedli! — Dne 3. januarja 1923 ste obiskali trg. Jos. Zupančiča na Dolenjski cesti In ste mu odnesli za 941 Din naramnic, nogavic to trakov. — To smo porabili zase! — Dne 31. Januarja 1923 ste ukradli zopet Starčevi nekaj drobiža. — Zapravili smo pod Tivoli — Dne 29. januarja 1922 ste ukradli pri Fr. Krištofu za 313 Din masla, klobas in čokolade. — To smo vse pojedli — Dne 29. januarja ste vlomili v stojnico Neže Vrečar je ve in ste ukradli 80 pomaranč, 50 limon ta nekaj piškotov! — Gospod, tu je bila zguba, limone ta pomaranče so bile vse gnile, piškotov ni imela, vzeli smo samo dve kroni in staro suho štruco. — Dne 27. januarja 1923 ste ukradli branjevki Mariji Kozinc vrečo orehov ta jabolk! — Pojedli smo jih s prijatelji — Lani poleti ste ukradli Mariji Kozinc cel drog suhih klobas! — Smo gospod, pa bile so za nič to pretrde. Pometali smo jih psom. — Dne 8. novembra 1922 ste ukradli Borisu Plavši srebrno tula uro na nogometnem Igrišču. — Gospod, ta nam je izginila. — Poskušali ste vlomiti v barako Jakoba Debeljaka pred pivarno Union. — Res je, toda Leban je zaklical, ključ Je notri, fantje bežimo. — Dne 6. januarja 1923 ste poskušali vlomiti v barako Neže Zajčeve v Lattermanovem drevoredu. — Res je, prvič smo našli v predalu listek s napisom: »Gospodje tatje, tu ni nič,« drugič pa je bilo preveč zaklenjeno. — Dne 19. januarja 1923 ste poskušali vlomiti v trgovino Mar. Rožič na Sv. Petra cesti. — Ja gospod, bila pa so pretrdna polkna In železna vrata. Za take vlome še nismo hnell priprav. — Dne 14. januarja 1923 ste odprli s sekiro na kolodvoru 10 vagonov. — Res Je, delali pa smo zastonj, ker je bilo v vagonih le umetno gnojilo, galica, veliki sod in stvari ki jih nismo mogli odnesti. — Usoden pa je bil za nje vlom v Matičičev! trafiki 23. januarja, kjer so jih zalotili že ko so Matičiču ukradli za 340 Din raznega tobaka. Večji del tega blaga Je dobil Matičič nazaj.
Radosavljevičeva prizna, da je od fantov kupila razno blago, vedela pa ni da je to blago ukradeno, ker so Jo nalagali, da so blago našli Stanko Luznar pa se je na to razhudil In rekel; »Dobro nas pozna, dobro, povedali smo od kod Je blago ta bila ie že tudi pri zadnji porotni obravnavi zraven. — Skupna cena ukradenega blaga zna-ša preko 40.000 kron.
Drž. pravdnik je predlagal obsodbo v smislu obtožnice. — Zagovorniki dr. Natlačen, dr. Tekavčič, dr. Pirc ta dr. Adlešlč so v celotnem povdarjall beden ta siromašen položaj obtožencev, skrajno zanemarjeno vzgojo, dejstvo, da so bili dečki zapeljani od vodje te žalostne tatinske družine, ki se je že obsodil sam in pa sedanje zapeljive razmere ta občutno draginjo. Olajševalno je za nje tudi priznanle. Dr. Adlešlč je še povdarjal da je njegov klijent zapuščeno nezakonsko dete. Vsi štirje so ptički brez varnega gnezda. Mesto livrlrane straže bi pristojala vsem očetova šiba ali pa poboljševalnica. — Porotniki so potrdili vprašanja glede prvih štrih obtožencev, vprašanje glede soobtoženke Radosavlje-vičeve pa zanikali nakar so bili obsojeni Stanko Luznar na eno ta pol leta, Franc Luznar na eno leto, Ivan Ocvirk na eno leto ta Vinko Hrovat na 14 mesecev težke ječe ta morajo povrniti škodo. Radosavljevičeva pa je bila oproščena.
V sredo se vršita dve obravnavi ta sicer proti Josipu Rozmanu in proti Janezu Gačniku. Oba sta obtožena hudodelstva ubola-
Darujte za Rdeči Križi
Gospodarstvo
Dvis dinarja in špekulacija
Finančni minister dr. Stojadinovič je v pondeljek izjavil novinarjem, da finančno ministrstvo ni povzročilo dviga dinarja na umeten način. Dvig dinarja je samo nujna posledica dosledne in pravilne gospodarske politike, ki mora vzbuditi povsod zaupanje v našo gospodarsko prihodnjost Znano je, da ima dinar vse predpogoje, da se dvigne in ustali na mnogo višji točki, na kakršni je stal dosedaj. Odstraniti je bilo treba samo vse one preštevilne zapreke, ki so ga zadrževale pri tleh. Z odstranjevanjem teh zaprek je pričel šele sedanji finančni minister. Učinek sicer ni bil takoj viden, zato pa govore dejstva sedaj tem glasneje.
Zaupanje, ki sl ga je pridobil dr. Stojadinovič pri domačem prebivalstvu in v inozemstvu, je postalo tako močno, da ga ni mogla omajati niti najhujša špekulacija, ki je eminentno zainteresirana na nizkem stanju dinarja. Sicer se s samim zaupanjem ne da doseči vsega, toda brez zaupanja se ne da doseči ničesar. Cim je špekulacija opazila, da se dinar okrepljuje in ko je uvidela, da tega ne more preprečiti je hotela zaslužiti pri haussl kar je dinar seveda pognalo še hitreje navzgor. Morda je — po mnenju dr. Stojadinoviča — sedanja hausse spekulacija na žetev, ki kaže sedaj Izborno ter vzbuja najlepše nade. To seveda ni izključeno, zato je treba biti zelo previden.
Narodna banka skuša zaenkrat prehitro skakanje dinarja zadržati. Sicer pa sedanja negotovost itak ne more dolgo trajati. Po izjavi fin. ministra se bo razjasnil položaj tedaj, ko se pokažejo posledice sedanjega dviga dinarja v obliki padanja cen. To bi bilo sicer res normalno merilo, pri nas pa bo zelo nepopolno, ker je znana kako malo vpliva dviganje valute na cene v naši državi in kako zelo to cene občutljive za — padanje valute.
X Posebni vlak Ljubljana — Praga ta nazaj se pripravlja za prvo potovico septembra, da bode vsakdo mogel obiskati tudi Jesenski praški velesejem. Vožnja bo po Jugoslaviji za polovično ceno, po Cehoslo-vaški pa 33 odstotni popust. Za vizumske ugodnosti stanovanja v Pragi itd. bo poskrbljeno. Podrobnosti o tem Izletu se še objavijo, vendar pa se slavno občinstvo naproša, da že sedaj prične s prijavami. Posebno razna trgovska in obrtniška udruženja in korporacije opozarjamo na ta vlak. Prijave sprejema in daje pojasnila Urad Ljubljanskega velesejma v Ljubljani telefon tat. 140.
X Oddaja zgradb. Komanda Vrbaske divizijske oblasti v Gospiču naznanja, da se vrši v pisarni gradjevinske sekcije v Gospiču dne 14. junija t L ponovna ofertalna licitacija glede oddaje vojno - državnih zgradb v Gospiču. Predmetni oglas je v pisarni trgovske ta obrtniške zbornice v Ljubljani Interesentom na vpogled.
X Dobava mila. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 19. Junija t. I. ofertalna licitacija glede dobave 1000 kg kalijevega mila. Predmetni oglas je v pisarni trgovske ta obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
X Dobava opeke. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 21. junija t. L ofertalna licitacija glede dobave razne opeke. Predmetni oglas le v pisarni trgovske ta obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
X Dobava jermenov ta drugih usnjarskih izdelkov. Pri upravi državnih monopolov v Beogradu se bo vršila dne 19. junija b L ofertalna licitacija glede dobave jermenov ta drugih usnjarskih izdelkov. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske ta obrtniške zbornice v Ljubljani Interesentom na vpogled.
X Dobava polnih avtomobilskih gumijev za kamione. Pri upravi državnih monopolov v Beogradu se bo vršila dne 21. junija t. 1. ofertaina licitacija glede dobave 150 komadov polnih avtomobilskih gumijev za kamione. Predmetni oglas je v pisarni trgovske ta obrtniške zbornice n Ljubljani Interesentom na vpogled.
Borzna poročila.
Beograd, 5. junija. Devize. Dunaj 0.1135—0.1137, Berlin 0.115—0.12, Budimpešta 1.60—1.62, Bukarešta 42—43, Italija, Izplačilo 375—377, London, Izplačilo 370—370.75, New York, ček 79.50—80, Pariz 515—517, Praga 24550—246, Sofija 84— 86, Švica 1460—1465. — Valute. Dolarji 78—0, leji 43—44, lire 360—0.
Zagreb, 5. junija. Devize. Dunaj 0.11425-0.11525, Berlin 0.1225—0.1275, Budimpešta 1.525—1575, Bukarešta 42—44, Italija, izplačilo 37650—37850, London, izplačilo 376—378, New York, ček 81—82, Pariz 530—535, Praga 245—247, Švica 1467.50—147250, Varšava 0.145—0.15, — Valute. Dolarji 80—81, češkoslovaške krone 240—242, 20 kron v zlatu 0—340, francoski franki 0—525, napoleondori 0—330, lire 0—373.
Zagreb, 5. junija. (Priv.) Devize. New York 81—82, Pariz 530—535, Švica 1467.50—147250, London 376—378, Dunaj
11.425—	11525, Praga 245—247, Budimpešta
1.425—	1.475, Italija 37650—37850, Berlin 1255—12.75. — Valute. Dolarji 80—81, češke krone 240—242, Italijanske lire 373—0.
C u r 1 h, 5. Junija. Otvoritev. Berita 0.80, Holandija 217.15, New York 554, London 25.63, Pariz 35.55, Milan 25.52, Praga 16597, Budimpešta 10.25, Zagreb 6.90, Sofija 5.85, Varšava 0.98, Dunaj 78.25, avstrijske krone 7825.
Praga, 5. junija. Dunaj 459, Berlin 5.40, Rim 156.875, avstrijske krone 4.595, lire 156.75, Zagreb 40.75, Budimpešta 61-60, Pariz 218.25, London 154.25, New York 33.80, Curih 610.75, Beograd 41.125.
Dunaj, 5. junija. Devize. Beograd 869—871, Berlin 1.07—1.13, Budimpešta 1255—12.65, Bukarešta 371—373, London 328.200—328.800, Milan 3261—3269, New York 70.985—71.135, Pariz 4544—4556, Praga 2126—2132, Sofija 764—766, Curih 12.805—12.835. — Valute. Dolarji 70-650 —70.950, bolgarski levi 743—747, nemške marke 1.06—1.18, funt! 326500—327.500, francoski franki 4485—4515, lire 322750— 324250, dinarji 858—862, romunski leji 379 —381, švicarski franki 12.710—12.770. češkoslovaške krone 2109—2119, madžarske krone 1050—10 70.
Berlin, 5. junija. Dunai 0.9291, Budimpešta 11.87, Milan 289250, Praga 1925. Pariz 4019.50, London 284.287, New York 62.343, Curih 11.406, Beograd 80950.
davni urednik: Ivan Podržaj. Odgovorni urednik: Miha Gaberšek. Last »Zvezo« tiskaro«« v Ljubljani
r----------------------------——
Vaelovod Mihailovič Clar^Inu
Madežda Mkalajeviaa.
Roman,
, (Nadaljevanje.)
Mogoče, da je imel prav... A mene je ta francoska junakinja tako zanimala, da sem jo hotel na vsak način slikati. V naravni velikosti sem jo hotel slikati, samo, stoječo pred gledalci, oči uprte pred se; odločila se je že za svoj čin — prestopek, ia to odseva iz njenega obličja; roka, ki nosi smrtni udarec, visi sedaj še slaba, nežna, odražajoča se na temno-sinji sukneni obleki; čipkasto ogrinjalo, zavezano navzkriž, odkriva nežni vrat, ki se bo že jutri vlekla po njem krvava črta... — Pomnim, kako se je njen obraz izklesal v moji duši... Njeno zgodovino sem prečital v neki sentimentalni in mogoče lažnjivi knjigi Lamartina; iz lažnjivega patosa brbljavega in na svoj jezik in stil ponašajočega se Francoza je prav dobro izšla čisto jasna slika deklice, fanatkinje. Prebral sera o njej vse, kar sem le mogel, pregledal par njenih portretov in se odločil napraviti njeno sliko.
' Prva slika liki prvi ljubezni obvladuje vso duša V sebi sem nosil ta porajajoči se obraz, zamišljal najmanjše podrobnosti in končno prišel do tega, da sem si z zaprtimi očmi jasno predstavljaj
Sarloto.
A ko sem jel slikati v srečnem strahu in vese-[lem vznemirjenju, sem naenkrat naletel na težko in nepričakovano zapreko: modela nisem imel.
Pravzaprav jih je bilo dovolj. Izbral sem sl, kakor se ml je zdelo, najboljše izmed onih, ki so so v Petrogradu bavile s tem poslom in marljivo začel delati. A, moj Bog. Kako malo je bila ta Ana Ivanovna podobna prikazni, ki se mi Je predstavljala tako jasno, kadar sem sklopil oči. Prekrasno |e stala, premeknila se ni celo uro, in z dobro vestjo Je zaslužila cel rubelj, čuteč največjo zado-
voljnost v tem, da je mogla štab odeta us se b ni bilo treba slačiti do golega.
— Kako je lepo stati oblečena! A oni drugi gledajo, gledajo in te vso preiščejo z očmi! je prvi dan povedala z vzdihom in lahno rdečico na licu.
Šele pred dvema mesecema je namreč postala model in se še ni mogla privaditi svojemu poslu. Ruske deklice se, kakor se rai zdi, ne bodo nikdar mogle privaditi temu.
Naslikal sem njeni roki, ramena in stas, a ko sera prišel do obraza, se me Je lotil obup. Mehak, mlad obraz z malo zavihanim nosom, dobrodušnimi sivimi očmi, zaupljivo in dosti otožno gledajočimi izpod povsem okroglih obrvi, je uničil moje sanje. Teh brezizraznih, mehkih potez nikakor nisem mogel preobraziti v oni obraz. Tri ali štiri dni sem se trudil z Ano Ivanovno, dokler je naposled nisem odpustil. Drugega modela ni bilo in odločU sem se za to, česar ne bi bil smel v nobenem slučaju: Stikati obraz brez modela, na pamet, »od sebe«, kakor pravijo umetniki. Odločil sem se za to zaradi tega, ker sem jo videl živo pred seboj. A ko se je začelo delo, so čopiči odleteli v kot. Mesto živega obraza, Je nastala nekaka shema. Ideji je manjkalo mesa in krvi.
Snel sem plahto s stojala, postavil ga v kot, da je bilo na lice obrnjeno proti steni Neuspeh me je silno porazil. Spominjam se, da sem se celo prijel za lase. Zdelo se mi je, da ni več vredno živeti Zamisli si tako divno sliko, o kako je bila lepa v moji fantaziji!, a ne imeti moči, da bi jo naslikal. Vrgel sem se na posteljo, in poln boli in obupa, sem se trudil, da bi zaspal.
Spominjam se, kako je nekdo pozvonil, ko sem že počel dremati: pismonoša je prinesel pismo od Sonje. Veselila se je tega, da sem zamislil tako veliko in težko delo, in se žalostila obenem, ker je tako težko najti primeren model. »Ati ne bi mogla jaz, ko dokončam svoje študije? — Počakaj še pol leta, Andrej,« — je pisala — »in potem pridem k tebi v Petrograd, pa boš lahko mene naslikal, ako hočeš, deset Šarlot Seveda... če je le v mens
troha sličnosti z ujo, ki sedaj obvladuje tvojo dušo, kakor pišeš.«
Sonja ni prav nič slična Šarloti. Nikomur ne more zadati ran. Raje jih leči, in to deia naravnost divno.
1 mene bi ona ozdravila... če bi bilo to mogoče.
Zvečer sem šel k Bezsonovu.
Našel sem ga sklonjenega nad pisalno mizo, polno knjig, rokopisov in izrezkov iz časopisov. Roka mu je hitela po papirju: pisal je zelo hitro, brez popravljanja in črtanja, z lepimi, ravnimi črkami. Malo me je pogledal in potem nadaljeval pisanje. Gotovo ga je težila v tem hipu kaka trdovratna misel in zato ni hotel odložiti peresa, dokler je ni bil spravil na papir. Sedel sem na širok, nizek in zelo oguljen divan (Bezsonov je spal na njem), ki je stal v senci, in ga opazoval kakih pet minut. Njegov pravilni, hladni profil mi je bil dobro znan: nisem ga samo enkrat skiciral v svoj album, nekoč sem celo po njem naslikal študijo v barvah. Te študije nimam več: poslal jo je svoji materi. A ta večer me je začel njegov obraz zelo zanimati; mogoče vsled tega, ker sem sedel v senci, in je njega z močno svetlobo dobro osvetljevala svetilka z zelenim pokrivalom, ali pa, ker so bili moji živci razdraženi. Opazoval sem ga in razstavil njegovo glavo v detajle, preiskal najmanjše poteze, ki jih nisem dotlej nikdar izsledil. Brezdvomno je imel glavo silnega človeka, mogoče ne zelo talentiranega, vendar silnega.
Štirioglata lobanja, skoro brez vzbokline, prehajajoča v širok in močan zatilnik, strmo in vzbo-čeno čelo, obrvi v sredi nizko začrtane in tvoreče v koži pokončno gubo, močne čeljusti, temne ustne, — vse to se mi je danes zdelo nekako novo.
— Čemu me tako gledate? — me vpraša naenkrat, ko odloži pero in se obrne k mein.
— Po čem ste to spoznali? —
— Čutil sem. Zdi se ml da to ni predsodek; opazil sem to že mnogokrat —
(Dalje prih.)
1

za parno žago in tovarno pohištva, vešč korespondence in knjigovodstva, veniji le prvovrstna, lesno-stro-kovno izvežbana in samostojna moč, se sprejme. Spričevala, reference in pogoje na naslov:
KM lil Mi-
liti. KM
V večjem Jeraju v Slo* se proda dobro
špijuna tppsina.
Na razpolago so velika skladišča in stanovanje. Cenj ponudbe na upravo lista pod „Ugodna prilika“.
MU OGLAS!:
Ctaa oglasom do 20 besed Din S*—; vsaka nadaQna beseda 25 para. z davšflno vred.
ase
Milt
bQvbevi 1 dö 1-60 kg — kg
Me SO-— poitom od 6 kg gore islje MHeksma Sunja.
M za loii tu
rabljeni, alt t dobrem stanju, fet proiavaja 1 — 2 m* na uro, potrebni pogon 1 */, — 21/, HP kupimo. Ponudbe je poslaU na naslov: „Samoborka“ d. d. Industrija umetnega kamna, Sa-mobor pri Zagrebu.
morska trava. Peter Kobal Kran), Glavni trg tvornica vseh vrst blazin in žime in morske trave, mod roče na peresih. Specijelna tvrdka za izdelovanje Uubgamitur. — Najnižje cene! — Najsolidnejši izdelki! — Zahtevajte orerte in cenike I
lialM stiia
(SchiesahaUe) a stanovanjskim vosom, orodjem itd. se ugodno proda. Resni reflektanti naj ee obrnejo na naslov: Anton Kopecky, Mehanična streljana, Ljubljana, TivoU._____
zložljive, bukove, dobavlja Iranko vagon Borovnica po 60-—
Din komad štolama A. Kobl, Borovnica.
IM iiljrti
želita vstopiti v službo bres-plažno za dobo letne sesije, k dobri družini, koja potuje na Mtovižie k morju Cenj, ponudbe pod „MORJE** pa upravo lista.
Tiio.
dobro vpeljano s mešanim blagom In opremo v sredini mesta Maribora — pozneje tudi stanovanje — se proda. Dopisi pod „Eksistenca“, na podruž-nieo „Jutranje Novosti", Maribor.
ik
agjlae, dobro vpeljan išče zastopstva različnih predmetov za Štajersko, Koroško, Prekmuije jsoki primerni proviziji Ponudbe pod „Agilen potnik“ na podr. „Jutranje Novosti“ Maribor.
Ote igajmki
iščeta mesta za takojšen nastop ob morju. Cenj. ponudbe pod ^Blagajničarka“ na upr, lista.
: Lalapal i
.4 duesta postom fraaco ducet Džk 30*- šalje mljekama Sunja.
Letoviščni pension Büttner v sv. Lovrencu pri Mariboru s krasno lego na Pohorju. Voda za plavanje. Tople kopeli. Prostor za tennis. Električna razsvetljava. Meseca junija in septembra znižane cene. Prospekti proti pošiljalvi znamk za 2‘- Din.
Ha gia,
angleške provenijence, 98-99%, brezkonkurenčne kakovosti in po zmernih cenah ima v zalogi zastopnik družbe Val. Jurman Celje, Breg 25, Slovenija.
Tpskl amini lokal
v sredili mesta v zelo prometni ulici se odda v najem z novembrom. Ponudbe pod „Dobra trgovina" na upravo lista.
enonadstropna, za vsako obit pripravna, blizu glavnega kolodvora v Mariboru, električna moč in luč, vodovod, velik vrt za zelenjavo, se za Din 188.000 takoj proda. Stanovanje takoj na razpolago. Franc Marinič, trgovec, Maribor, Kacijanarje-va ulica št. 17.
iz boljše hiše z boljšo šolsko naobrazbo se sprejme kot vajenka v trgovsko hišo, kjer bi posečala gremijalno šolo in bi imela priliko se temeljito v pisarniških poslih izvežbati. Znanje jezikov prednost. Ponudbe pod: „Če dobro porabljiva, cela oskrba v hiši brezplačna“.
poučuje klavir mlajše začetnice. Naslov v upravi Usta.
SBB
zanesljivo dekle želi primernega mesta. Cenj. ponudbe pod šifro Brez doma“, na upravo lista.
1 aitaiSi slik
se radi odpotovanja ceno proda. Naslov v upravi Usta,
Hi
trinadstropna v sredini mesta Ljubljane se takoj proda. Poizve se: Križevniška ul. št 7/II.
bi šla šivat na dom vsak dan nekaj ur za hrano v Ljubljano. Naslov v upravi Usta.
Nosite
dober retušer za Celje in 2 vajena inteligentna operaterja za v Toplice sprejme takoj atelije „Pelikan“, Celje. _____________
im
želi 85 letni vdovec bres otrok z gospodično ali vdovo v starosti od 25 — 30 let Prednost imajo šivilje z majhnim premoženjem. Cenj. ponudbe s sliko je poslati na. upravo lista pod „Miren dom“, ____________
v dobrem stanju s 4 sobami, nad 16 oralov zemlje, 15 minut od Maribora se proda. Za kupca stanovanje na razpolago. Cena 270.000' K. Dopisi Studenci pri Mariboru, Zrinjskega ulica št 1.
20 vagonov po ceni 550’ —- K za 100 kg, franco Sladojevci, proda G j uro Jelič, Sladojevci, p. Slatina,
18-18 dvojni anastigmat; zraven vse potrebščine se proda po ugodni ceni Naslov v upravi iista.
la Posaia sli
hljeb po 5 kg ■— kg Din 84'— šalje poštom Mljekama, Sunja.
JiiDitiriÄüi»,

____Sv. Petra cesta št. 3
nudi cenj. odjemalcem veliko izbiro potrebščin za šivilje in krojače. Damsko, moško, otroško perilo. Najnovejše bluze v etamimi. Površne [opice, volnene in modne jum-perje. Nogavice, rokavice, majce kratke nogavice. Svilene in pletene samo-vezruce itd. po priznano najnižjih cenah. Na debelo in na drobno 1
Ivan Zahofti
L3UBUANA
Dunajska cesta it 49. Tei 579 mestni tesarski molster Tei 379
Vsakovrstna tesarska dela, modeme lesene stavbe, ostrešja sa palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni verande, lesene ograje Itd,
Uredba lesenih mostov, jezov ia mlinov.
Parna žaga.	Tovarna turnirja.
m m
■ ■ ■ a
Izšli so sledeči zvezki:
Stev.l. Tajnost w 2. Jenufa,
„ 8, Seviljski brivec,
„ 4. Gorenjski slavček.
*	5. Mefistofeles.
„ 6. Prodana nevesta.
*	7. Nižava.
„ 8, Vrag in Katra.
„ 9. Carostrelec.
*	10. Janko in Metka*
„ 11. Zapečatene!.
„ 12. Tosca.
izdala in založila
Mu lana Ia iign“
Ljubljani, Wolfova uL 1.
m a
m
m
m
m
m
m
m
m
m
m
m
m
m
a
a
a
Zdravilišče
Rogaška Slatina
I
H—Seilte.
Zdravljenje vseh želodčnih in črevesnih bolezni. — Cene zmerne. — V pred- in po sezoni znatni popusti. — Največja udobnost. — Zahte-
‘JUTRANJIH NOVOSTIH*

IMAJO
MALI OGLASI
......... .. .
VELIK USPEH.

Sentjanški premog
vseh vrst in vsake množine nudi po zmernih cenah za promptno dobavo
SeatpšM pmpsniit 3NS. UBIL, HBMSL3, BoieiijsHo.
Prodajni urad v Ljubljani, Krekov trg 10.
Jz/avct.
Pristopam kot član k Narodni Radikalni Stranki, pr er vzernajoč vst pravic* m dolinosti nje programa in statut
Datum;
Kraj, tiasiov;
Lastnoročni fodjts (čitljivo):
Poklic:
Izpoinftfe. teretite in posilite m OLtajništvo NftS v UutrtjanL Woltove ulica šl 1/L
tat tigfet «Zviz&fc j&kgnft ia. tauisanu* % Ui&UuiL