Poštnina plačana v gotovini Cena Din 1. - Prcno Ut. 0.30 Ste v. 113 V Ljubljani, sobota 17. maja 1941 Uredništvo in uprava •— Kopitarjeva 6 — Ljubljana —« — Redazione e amministrazione — Kopitarjeva 6 — Liubiana Leto VI. Italijani v Vzhodni Afriki se trdovratno upirajo Rim, 16. maja. Rj. Uradno poročilo St. 345 glavnega stana Italijanskih vojnih sil pravi: V noži na 15. aprila so oddelki italijanskih in nemških bombnikov i vidnimi uspehi napadli v^žne pomorske in letalske naprave na otoku ® a_l t i. kjer so čez dan nemške letalske sile po-n®yile svoje napade. V spopadu s sovražnimi lovskimi letali je bilo sestreljeno eno letalo vrste »Hurricane«. Severna Afrika: Boji v odseku pri Solumu so v teku. Oddelki nemških strmoglavcev so v spremstvu italijanskih lovskih letal bombar- | SoTraina letala go vrgla^ nekaj bomb dirali sovražne postojanke v odseku S o 1 u m a. Druge italijanske in nemške skupine bombnikov so bombardirale Tobruk in zadele v polno protiletalsko baterijo, skladišča za olje in izzvala velike požare. V vzhodnem delu Sredozemskega morja so naša letala bombardirala letališča in železnice na otoku Cipru. na otok Rodos, niso pa povzročila žrtev niti škode. V Vhodni Afriki se nadaljuje junaški odpor naših čet pri Ambi Alagi, ki je še enkrat v zgodovini simbol junaštva in slave italijanskega vojaka. Naša posadka, napadana 8 premočjo z vseh strani, neprestano pod ognjem topništva in letal, se bojuje t neukrotljivim pogumom in povzroča napadalcem zelo hude izgube. Nič posebnega v drugih odsekih. Kralj in Cesar je obiskal domovino Kraljice in Cesarice Helene - Črno goro .Cetinje, 17. maja. s. Že en mesec potem, ko italijanske čete zasedle Črno goro, je moglo črnogorsko ljudstvo izraziti svojo zvestobo do "r«lja in Cesarja. Cetinje je dobilo zaradi prigoda Vladarja svečan izraz. Vse mesto je bilo li ^ir.n?S°rskih in italijanskih zastavah. Večina ;p .je bil® v narodnih nošah. Kralj in Cesar jv .Pr*spel iz Skadra v prvih jutranjih urah. f°dg, Iv ^ojprej so ga Črnogorci navdušeno sprejeli v priči, kamor je prispel ob sedmih zjutraj, lar je takoj pregledal 93. pehotni polk, ki bil tam razvrščen s svojo zastavo in godbo, nakar je Kraljevi sprevod krenil proti Cetinju. *fred mestom je Vladarja sprejel Kr. Komisar “lazzolini v družbi poveljnika divizije. Ob 9.15 Je Kraljev avtomobil prispel pred mesto. Zastopniki oblasti so pozdravili Vladarja, ljudstvo Pa je medtem navdušeno vzklikalo Vladarju, °uceju, posebno pa Kraljici in Cesarici. Navdušenje se je stalno stopnjevalo. Kralj in Cesar je bil oblečen v uniformo prvega Maršala Imperija. Na trgu sredi Cetinja je Vladar v spremstvu poveljujočih generalov pregledal razvrščene čete, godba pa je medtem igrala himni. Tik pred vhodom v palačo sedeža vrhovne oblasti so se zbrale črnogorske osebnosti, med katerimi je bilo tudi več starih pribočnikov kralja Nikola, več bivših funkcionarjev črnogorskega kraljestva in več gospa. Vsi skupaj so bili v črnogorskih nošah. Vladar se je z nekaterimi zadržal v razgovoru in se spominjal svojega obiska na Cetinjn leta 1896, ko je prišel iskat zaročenko Heleno, in svojega obiska leta 1910, ko je bil kronan kralj Nikola. V palači Vladarju predstavljeni črnogorski odličniki in italijanski funkcionarji. Predsednik črnogorskega pomožnega sveta, bivši minister Popovič, je imel^na Kralja nagovor, rekoč, da so Črnogorci srečni, da lahko pozdravijo in iz- rečejo dobrodošlico italijanskemu Kralju in Cesarju. Poudaril je, da je do Njega črnogorsko ljudstvo čutilo vedno spoštovanje, kakor je čutilo spoštovanje do Italije. Posebno pa se čuti Črna gora povezana s Savojsko Hišo, saj je črnogorska _ princezinja Helena življenjska družica italijanskega Vladarja. Vladar se je nato razgovarjal s pravoslavnim metropolitom Joa-nikijem v italijanščini. Kralj je potem pregledal tudi 108. polk Črnih srajc, ki je ves čas skupaj z zbranim ljudstvom navdušeno pozdravljal svojega Kralja. Popoldne si je Kralj in Cesar ogledal muzej v dvorcu bivše kraljevske družine Petrovič, zlasti pa se je zanimal za spomine na velike črnogorske zmage nad Turku V sobanah je bila tudi polkovna zastava, pod katero se je hrabro boril proti Turkom tudi pokojni kralj Nikola. Zraven so bile tudi slike več italijanskih Vladarjev in več slik o poroki Kralja s princezinjo Heleno. Vladar je nato obiskal tudi pravoslavno katedralo in pri tej priliki je imel metropolit nagovor v italijanščini. Izrekel je v imenu vsega prebivalstva zvestobo do Vladarja in do Kraljice in Cesarice. Potem si je Vladar ogledal grobnico vojvoda Mirka, očeta kralja Nikolaja in deda italijanske Kraljice. Vladar je na grobnico položil šopek škrlatnih cvetlic. Ko je Vladar zapuščal cerkev, so se spet ponovili izrazi navdušenja črnogorskega prebivalstva. Iz Cetinja je Vladar odpotoval v Bar. Civilni Komisar pa je poslal Kraljici in Cesarici brzojavko, v kateri ji je sporočil, da je črnogorsko ljudstvo s silnim navdušenjem sprejelo Kralja in Cesarja in ga pozdravilo kot svojega osvoboditelja. Črnogorsko ljudstvo izraža tudi svoji ljubljeni Kraljici in Cesarici, rojeni iz hiše Petrovič, neomajno zvestobo in spoštovanje. Sestanek vodstva Stranke Navdušen pozdrav črnih srajc voditeljem Oboroženih Sil . Kim, 17. maja. s, Vodstvo fašistične stranke je mielo pod predsedstvom Tajnika Stranke včeraj svojo sej0p V začetku so navzoči sprejeli predlog zahvalne brzojavke vrhovnemu Poveljniku vseh Italijanskih Sil v Albaniji generalu Ugu Cavalleru. * brzojavki se zahvaljuje Stranka generalu Caval- je na temelju navodil Duceja pripeljal * aujan&ko orožje do zmage Nato so zborovalci čast vsem padlim junakom. Vojvodu Aosta so se zahvalili za neomajno junaštvo in ztrajnost v Abesiniji. Dalje je Stranka poslala zahvalo generalu Italu Gariboldiju v Libiji za osvo-°ditev tega dela Imperija. Tajnik je nato poročal o delovanju Stranke na ftotraniem bojišču. Posebej je poudaril velike zasluge ženskega Fascia, ki je mnogo storil za lajša- nje bolečin ranjencev in nabral velike količin« živil in oblek, katero je potem poslal v dar vojakom na bojišča. Fašistična mladina je pri vseh teh delih veliko sodelovala. V nadaljnjem poročilu je omenil velevažno delovanje Ministrstva za Ljudsko Kulturo, ki je stalno seznanjalo italijansko ljudstvo s političnimi in socialnimi dogodki v teku sedanje vojne. Vsi zborovalci so z velikim navdušenjem potrdili neomajno zaupanje v Duceja in obljubili, da bodo vedno ubogali njegova navodila. Tajnik Stranke je omenil nato zakonodajna dejanja, ki jih je vlada izdala v korist ljudstva, invalidov in vojakov in za dvig narodnega gospodarstva. Za zaključek je tajnik poudaril, da je vsa Stranka strnjeno odločena, da se bo borila za zmago še naprej in da je neomajno vdana Duceju in pripravljena na vsako žrtev. Hrvaško odposlanstvo bo v Rimu ponudilo hrvaško Zvonimirovo krono enemu izmed članov Savojskega Kraljevskega Doma Zagreb, 17. maja. s. Posebno hrvaško odposlanstvo pod vodstvom poglavnika Ante Paveliča bo prispelo jutri zjutraj v Rim in bo tam prosilo Kralja in Cesarja, da bi izvolil določiti enega od princev iz Savojske Hiše, da bi ta prevzel krono hrvaškega kraljestva. Poslanstvo bo podnisalo v Rimu tudi pomembne pogodbe političnega, gospodarskega in ozemeljskega značaja. Zagreb, 17. maja. s. Včeraj dopoldne je Anfe Paveljč prisostvoval paradi vojaškega odelka. Parada je bila prva, odkar je bila ustanovljena svobodna hrvaška država. Popoldne je Pavelič odpotoval v Rim. V njegovem spremstvu je podpredsednik vlade dr. kulenovič, notranji minster dr. Artukovič, pravosodni minister Puk Mirko, prosvetni minister Mile Budak, korporacijski minister Jožo Doinandžič, minister za ljudsko zdiravje dr. Ivo Petrič, zunanji minister dr. Lorkovič in član Preprečen angleški napad na Berlin Berlin, 17. maja. s. Skupine angleških letal so preletele v noči na petek kraje v Severni in Zahodni Nemčiji. Na nekatera mesta v Severni Nem-pl_ji so sovražna letala vrgla gotovo število bomb, ki pa po dosedanjih poročilih niso povzročile znatne škode. Skupina sovražnih letal je poskušala prileteti tudi nad nemško prestolnico, toda močna protiletalska obramba je sovražnim letalom preprečila, da bi se spustila pod goste oblake. Le majhnemu številu letal se je posrečilo prodreti nad notranjščino Berlina, protiletalska obramba pa jih je Prisilila k umiku. Eno angleško letalo je bilo sestreljeno. državnega sveta dr. Vraneiič. Razen tega potujejo z njim tudi sledeči zastopniki veroizpovedi: zagrebški škof Sallis Saewis, zagrebški mufti Ismet, prof. Glavaš Andrej, kaplan pri vstaški milici Ke-celja, zraven so pa tudi zastopniki stranke: in-dustrijcev Grivič Leonat, tajnik stira-nke Lorkovič Blaž, varaždinski prefekt dr. Frkovič Mato, major Gudina Ivo, ki je predsednik velesejma v ZagTebu. Zahvala albanske vlade generalu Ugu Cavalleru Tirana, 17. maja. s. Včeraj je imela albanska vlada pod predsedstvom predsednika Verlacija in v navzočnosti vseh članov vlade slavnostno sejo, na kateri je izrekla globoko zahvalo vsega albanskega naroda vrhovnemu poveljniku italijanskih Oboroženih Sil v Albaniji Ugu Cavalleru za zmagovito vodstvo vojne proti skupnemu albansko-italijanskemu sovražniku. V zahvali poudarja albanska vlada, da je znal Ugo Cavallero po navodilih Duceja s svojo veliko spretnostjo storiti vse potrebno za hitro končanje vojne. Albanija se Cavalleru zahvaljuje tudi za osvoboditev vseh Albancev, ki so bili doslej v drugih državah. Za to zahvalo, ki je bila poslana v albanskem in italijanskem besedilu, se je general Cavallero zahvalil in poudaril, da sta italijanski in albanski narod doslej na vse veke združena pod vodstvom slavne Savojske Hiše in pod zaščito Duceja. Za veliko Albanijo se je začela nova zgodovina. Kopičenje orožja v Slngapooreju Tokio,^ 17 maja. s. Poročajo, da so v Singa-poore prišle številne britanske čete ter mnogo mornariškega osebja. Vest je uradno potrjena iz angleškega vira. Neko britansko sporočilo pravi o več tisočih mož, med katerimi eo oddelki topništva ter pomorskega letalstva. Istočasno s temi četami so prispele velike množine ameriškega orožja. Kitox se znova ogreva za vojno Philadelphia, 17. maja. s. Ko so izročili ameriški mornarici novo oklopnico »Washington« je mornariški minister Knox še enkrat govoril o potrebi takojšnjega posega Združenih držav v voj-i)o> V govoru je momariSki minister dejal, da gre v tej vojni za dosego pomorske nad moči in da morajo Združen« države, ne da bi pošiljale konvoje, najti druga način, s katerim bodo lahko izročale Angliji vojni material. Hud požar na angleški ladji Buenos Aires, 17. maja. s. Na krovu angleške trgovske ladje »Burhershire«, ki je bila zasidrana v pristanišču v Buenos Airesu, je izbruhnil silovit požar. Kljub velikemu prizadevanju 60 članov gasilske posadke, požara do včeraj še niso mogli pogasiti. Omenjena ladja ie imela 6590 ton. Ladja »Burhershire« bi bila morala s tovorom jute odpluti včeraj zjutraj iz pristanišča. Posadko so tvorili Indijanci. Gasilci so odnesli na varno najprej orožje in kemične izdelke, ki naj bi služili za ustvarjanje umetne megle. Načela vstaškega gibanja Zagreb) 17. maja. s. V novem hrvaškem tedniku »Neodvisna Hrvaška država« so objavljena načela hrvaškega vstaškega gibanja, ki jih je izdal poglavnik hrvaške države in ki obsega 17 točk. Prvi in drugi člen pravita: Hrvaški narod je prišel na to zemljo že ob preseljevanju narodov in je ta zemlja njegova. 7, člen pravi: Hrvaški narod )e prišel na svojo zemljo popolnoma organiziran, ne samo kar se družine tiče, ampak tudi vojaško urejen. Hrvaški narod je ustanovil svojo lastno državo z vsemi državnimi lastnostmi. 8, člen pravi: Z borbami proti tujemu tiranstvu in za svobodo svoje zemlje skozi vso zgodovino je končno hrvaški narod dosegel svojo lastno domovino ter ures-jjjčil svoje hrepenenje po neodvisnosti domovine. Clen 11. pravi: V nacionalnih in državnih stvareh hrvaškega ljudstva odloča lahko samo tisti, ki je po krvi Hrvat ali pa iz hiše Hrvata. Noben tuj narod pa ne more odločati o hrvaški usodi ali usodi Hrvaške države. Člen 12.: Kmet je temelj in izvir vsega narodnega življenja in prvi, ki je vložil vse svoje sile za. Hrvaiko državo. Kdor v Hrvaški ne pripada kmečkemu stanu in kdor ni iz hiše Hrvata, se smatra ea tujca - priseljenca. Clen 13. pravi: Narodni zakladi, gozdovi in rudniki, ne morejo biti predmet zasebne trgovine. Zemlja lahko pripada samo tistim, ki jo obdelujejo. Ameriška obrambna politika na Tihem morju kakor piše o njej glasilo sovjetske vojsko »Krasnaja zvezda« Moskva, 17. maja. s. Glasilo sovjetske vojske »Krasnaja zvezda« piše o velikih spremem-90 nastale v vedenju Združenih ameriških držav do Filipinskih otokov glede nji-‘'5iYe obrambe. List piše, da so Združene ameriške države v nasprotju s prejtšnjim svojim vedenjem, zdaj prezaposlene z obrambo Filipinov, ter pripominja: Zdaj so Filipini skupno s Singapurom in drugimi angleškimi pomorskimi oporišči postali prednja obrambna postojanka, ki dovoljuje Združenim državam, da v primeru spopada postavijo tja močne pomorske formacije na področju Južnega morja. Po pisanju istega časopisa naj bi se sestali na konferenco šefi britanske in ameriške službe in govorili o skupni obrambni politiki, ki da temelji na četverokotu Manilla—Borneo — Port Darwin—Siingapore. Vsi ti ukrepi — pravi »Rdeča zvezdat — in poleg tega še veliki krediti, ki so jih Združene ameriške države namenile za svojo mornarico in vojsko za obrambo Filipinov, predstavljajo poskus, da bi ti otoki postali glavni činitelji ameriške obrambne politike na Tihem morju. Vesti 17. mala Vse bolgarsko časopisje obširno razpravlja o potovanju Krailja in Cesarja po Albaniji in poudarja navdušene manifestacije, ki jih Vladarju prireja albansko prebivalstvo. 16.000 ameriških delavcev v ladjedelnicah Pearle Harbour je stopilo v stavko. Delavci so se k temu koraku odločili zavoljo tega, ker so pogajanja med njimi in delodajalci za novo ureditev delovnih pogojev in plače prepočasi napredovala. Ameriški senat je z 59 proti 29 glasovom sprejel zakon, ki daje predsedniku Rooseveltu možnost, da zapleni vse tuje ladje, ki so zasidrane v ameriških pristaniščih. Predsednik turške republike Ismet Ineni je včeraj sprejel iraškega vojnega ministra v avdienco. Italijanska uprava v Črni Gori se je z vsemi silami zavzela za preskrbo prebivalstva z živili. Oblasti so že začele deliti žito in druga živila, obenem pa so bili izdani vsi ukrepi za povzdigo kmetijstva. V pristanišče Zelenike je prispel prvi parnik z veliko količino živil, katere so takoj razdelili med črnogorsko prebivalstvo. Prebivalstvo je s hvaležnostjo sprejelo to italijansko dejanje. Anglija je znova začela pregledovati pisemsko pošto, ki prihaja iz Južne Amerike v Severno in obratno. Angleži pregledujejo to pošto na Trinidadu. Ta ponovna kršitev pisemske tajnosti in mednarodnih predpisov je vzbudila nevoljo v argentinski republiki. Angleški državljani so se začeli izseljevati iz Tajske v Singapoore. Svoje trgovske posle so likvidirali, ker jim je tako nasvetovalo angleško poslaništvo v Bangkoku. Mešana romunsko-bolgarska komisija za preseljevanje je določila, da se mora 25. maja končati izseljevanje Bolgarov iz romunskega ozemlja ter Romunov iz srednje Dobrudže. Tako se bo 3000 Bolgarov vrnilo v Bolgarijo, 4700 Romunov pa bo zapustilo srednjo Dobrudžo. Preselitev je že v teku. Roosevelt je baje ponudil svoje posredovanje za rešitev spora med Irakom in Anglijo. V Iraku pa niso te ponudbe sprejeli s prevelikim veseljem, ker nočejo dati Rooseveltu prilike, da bi se vmešaval v tuje stvari in delal s tem za Anglijo. Angleška zmaga na Bližnjem Vzhodu bi pomenila zmago judovstva nad arabstvom, je izjavil veliki jeruzalemski mufti. Ta muslimanski verski predstavnik kar naprej objavlja proglase na Arabce in jih poziva na upor proti Angležem. Poldrug milijon jenov je določila tokijska občina za ureditev novega pristanišča japonske prestolnice. Novo pristanišče se bo imenovalo Keihin. Glavni upravnik nemške državne opere je sporočil zastopnikom tujega tiska, da bo operno gledališče v najkrajšem času popravljeno in bo začelo spet delovati prihodnjo spomlad. Kakor je znano, so to zgodovinsko poslopje pred nekaj tedni do temelja razrušile bombe z angleških letal. 1 milijardo in 118 milijonov švicarskih frankov je Švica porabila za izvedbo mobilizacije v letu 1940. V času vseh 21 mesecev evropske vojne pa je Švica dala za vzdrževanje svoje vojske 2 milijardi in 772 milijonov frankov. Romunska vlada je objavila zakonsko odredbo, s katero odreja ljudsko delo, ki bo obvezno za vse prebivalce države. Odredba vsebuje tudi določila o plačevanju izrednega dela. Napad na Kiper Kairo, 17. maja. b. Poročila z angleškega otoka Cipra pravijo, da je bil včeraj tam na več krajev izveden letalski napad. Po raznih mestih so bombe povzročile precej škode. Podrobnih podatkov o tem napadu še ni. Razgovor med Menziesom in Halifazom Chicago, 17. maja. s. »Nev York Times« piše, da je imel avstralski ministrski predsednik Men-ziee včeraj razgovor z angleškim veleposlanikom lordom Halifaxom, ki se zdaj mudi v Chicagu. Smetanin pri Maeuoki Tokio, 17. maja. s. Japonski zunanji minister Macuoka je sprejel sovjetskega veleposlanika Smetanina, s katerim je imel dvajset minut trajajoč razgovor. Razpravljala sta o raznih vprašanjih, ki zanimajo obe državi. Podrobnosti o tem razgovoru drže še v tajnosti. Minister Macuoka je včeraj tudi sprejel nemško gospodarsko zastopstvo, ki se zdaj mudi na Jajx>nskem. Drobne Sofija, 17. maja. s. Bivši zunanji minister in sedanji predsednik zunanjepolitičnega odbora o sobranju dr. Kalfov je bil izvoljen za predsednika sobranja. Kalfov je znan pristaš politike Osi in zelo dobro pozna Italijo, kjer je tudi študiral. Sofija, 17. maja. s. Finančni minister je predložil včeraj sobranju v razpravo zakon, ki predvideva izreden kredit treh milijard 300 milijonov levov za pokritje stroškov, ki jih bo bolgarska oblast imela z ureditvijo novo priključenih ozemelj. Nemško mnenje o razvoju dogodkov v in v drugih arabskih državah Iraku Berlin, 17. maja. s. »Diplomatsko politična korespondenca* piše o Iraku m pravi, da ta pogumni odpor majhne države proti Angliji ponovno dokazuje, da do danes minili časi, ko je zadostoval samo en namig, pa je moral majhen narod izpolniti vse kaprice in želje velikega naroda. lasno k, da se spopad v Iraku ne bo razvil tako, kakor bi želel London, pa Čeprav skušajo Angleži navzlic dosedanjim izkušnjam urediti vse s »voiimi metodami. Izjavi, ki sta ju podala Eden in za njim Churchill, sta v nasprotju z dejanj6kim stanjem in silno jasno dokazujeta odgovornost za sedanje stanje, v katerem je Anglija poskušala vreči vso krivdo takoj na Iraško vlado. Druge izjave, med katerimi je značilna tudi izjava kolonijalnega ministra Ameryja, češ da je Anglija prisilila Irak. da je vrgel V6e karte na mizo in da je izdala takoj vse potrebne ukrepe, najjasneje dokazuje vso nasilnost s>tarih angleških metod, ki 60 se znova pokazale v nastopanju proti šibki državi. Na koncu poudarja »Korespondenca«, da se opaža te da' silna nervoznost v londonski vladi zaradi iraškil dogodkov iti prav to dokazuje, kakšno vznemir jenje je v angleškem imjieriju povzročila možnost katero utegne jx>vzročiti iraško vprašanje mej vsem arabskim svetom. Angleško časopisje grozi Franciji zaradi njenega pristopa k novemu evropskemu redu Nemško vojno poročilo Rim, 17. maja. 3. Včerajšnje britansko časopisje kaže vse znake nervoznosti. Obstajajo tudi lehtni razlogi za to, da so komentatorji večine londonskih listov začeli zgubljati svojo tradicionalno britansko hladnokrvnost. Najbolj pa jezi Angleže dejstvo, da so nemška letala prispela v Irak, kakor jim je to sporočilo poveljstvo iz Kaira. Angleški listi vidijo v tem dejstvu grožnjo za najnovejše strateške načrte Velike Britanije in uvide-vajo, d* drug za drugim padajo njihovi politični načrti. Ko je bila Anglija izgnana iz Norveške in Belgije, iz Francije in Balkana in s tem odstranjena z evropske celine, je poskušala začeti igrati na arabsko karto. Toda ta karta grozi, da bo začela med prsti goreti. Poročilo, da so v Irak prispela nemška letala in da so pristala spotoma na sirijskih letališčih, ne da bi francoske mandatne oblasti temu nasprotovale, je močno vznemirilo britanski tisk. Ko razpravlja o nedavnem Petainovem govoru o francosko-nemških odnošajih, začenja angleški tisk naslavljati na račun svoje bivše zaveznice grožnje in hude obtožbe. Navzlic svojemu izdajstvu pri Dunkerqueu, navzlic napadu na Oran in navzlic napadu na Dakar ima britanski tisk še vedno pogum, da meče očitke na svojo Ameriško časopisje očita Rooseveltu Berlin, 17. maja. s. Listi polemizirajo z angl.-ameriškim tiskom glede zaslug politike predsednika Roosevelta, katerega pikro nazivljejo »ajx>sk>la demokratske vere«. Ta zakupnik svetovne svobode je prišel zaradi vedno večjega nasprotovanja ameriškega javnega mnenja na misel, da je v svojo obrambo najel celo lastno ženo. »Volkischer Be-obachter« namiguje na obtožbe, ki jih je na račun Newyork, 17. maja. s. V Washingtonu se je pojavilo nezadovoljstvo zaradi političnih in vojaških uspehov Osi, posebno hudi pa so na francosko vlado v Vichyju, ki se je odločila za nov red v Evropi, in na zadnji govor maršala Petaina. Sporočilo Roosevelta Francozom, v katerem jih poziva na revolucijo, je bilo takoj objavljeno po radiju. Tej objavi je sledila odredba, da se morajo zapleniti vse francoske trgovske ladje, ki se nahajajo v pristaniščih Združenih držav. Ta ukaz je bil izveden takoj po sestanku med Hullom, Wellesom in predsednikom Rooseveltom v predsednikovem stanovanju, kjer se Roosevelt še vedno zdravi. Nalog za zaplembo francoskih ladij so istočasno na vseh Angleži izgubili že 18 pomožnih križark Berlin, 17. maja. b Po poročilih nemškega radia je Velika Britanija dozdaj izgubila že 18 pomožnih križark, To dejstvo dokazuje, kako učinkoviti so bili dosedanji nemški letalski napadi na angleške konvoje, ki so bili močno zavarovani s križarkami in kako občutni so zaradi tega nemški udarci na angleška pomorske prevoze. Za ladijske spremljave so križarke najsposobnejše in zaradi tega tudi najdragocencjše. Od potopljenih 18 angleških križark, so bile tri takšne, ki so imele nad 20.000 ton, osem od 15 do 20.000 ton, štiri od 10 do 15.000 ton ter končno še tri izpod 10.000 ton. Stanovanjska stiska v Liverpoolu Berlin, 17. maja. b. Da mora angleško pristaniško mesto posvečati veliko skrb med drugim tudi stanovanjskemu vprašanju, dokazuje poročilo, ki pravi, da je mestni svet v Liverpoolu moral zaseči številna zasebna stanovanja premožnejših ljudi, ker toliko prostorov dosedanji stanovalci ne potrebujejo, kajti treba je pomisliti tudi na tiste, ki so v zadnjem času ostali brez strehe in ki jih je vedno več Ni da bi eni imeli razkošno opremljena stanovanja s številnimi sobami, drugi pa ne bi imeli niti strehe nad glavo. Tudi »DaUy Mail« piše, kako zelo se množi število brezdomcev in da zato ni preostajalo mestnemu ivetu drugega, kakor da za te nesrečneže poišče stanovanja pri tistih, katerih hiše so še cele in ki se lahko za-, dovolje tudi s skromnejšimi stanovanji. Težko stanje v Palestini Washington, 17. maja. s. Vest, da je bil general Wilson imenovan za glavnega poveljnika angleške vojske v Palestini in Transjordanijd, tolmači ameriški tisk kot dokaz za težko stanje v teh krajih. Kljub zanikanjem angleške propagande je jasno, da ukrepi angleških oblasti niso zadostovali, da bi zatrli arabsko gibanje, ki je v polnem razvoju in katero utegne prevrniti ves red v angleškem mandatnem ozemlju. Položaj Angležev v Palestini je predmet razprav v ameriški vladi, ker vsa ta- poročila o položaju znova potrjujejo, da ]x>lagoma pojenjuje moč britanskega imperija. | bivšo zaveznico, ker se ni hotela vreči v ponoven katastrofalni prepad in da se ni hotela oprijeti hegemonističnih sanj, temveč se je priključite novemu evropskemu redu in se je s tem končno rešila pred popolnim polomom. Listi groze Franciji in tako pravi »News Chronicle«, da je Francija potegnila krinko raz obraz in zato je dolžnost angleške vlade, da brez odlašanja stori vse potrebne ukrepe proti najnovejšim dogodkom v Franciji. Von Ribbentrop pride v Pariz ■ *7' ma]a- s- P° poročilih, ki so prispela iz Vichyja, se zdi verjetno, da bo v kratkem prispel v Pariz nemški zunanji minister von Ribbentrop. Pravijo da bo pri tej priliki sestavil neko skupno nemžko-lrancosko izjavo, podobno tisti, ki je bila dana 6. decembra 1938. Kakšna bo podrobna vsebina te pomembne izjave, ie ni točno znano, vsekakor pa naj bi vsebovala — tako pripominjajo v tukajšnjih krogih — priključitev Francije k novemu evropskemu redu, poleg tega pa tudi formalna ozemeljska jamstva od strani nemškega Reicha. ameriškega predsednika objavilo časopisje Hear-stovega koncerna in navaja pisanje »Newyork Journal American«, ki pravi: »V nasprotju z vsemi svečanimi izjavami, ki jih je svoj čas Roosevelt podal glede striktne nevtralnosti Združenih držav, so ameriške patrole in letalski ameriški oddelki že prevzeli na morju in v' zraku službo za Anglijo.« točkah izvedle obalne straže. V Newyorku so zaplenili 5 francoskih ladij, vključno veliki francoski čezmornik »Normandie«, katerega je kapitan Bay-lis zaplenil; on je drugi poveljnik obalnih straž. Drugih šest parnikov so zaplenili v New-Orleansu in San Pedru. Skupna tonaža zaplenjenih ladij znaša 175.000 ton. Druge francoske ladje pa se nahajajo še na odprtem morju. i Prostovoljski zbor za obrambo Palestine Jeruzalem, 17. maja. b. Britanska vlada v Palestini je sklenila objaviti zakonski osnutek, po katerem naj bi bil ustanovljen prostovoljski zbor za obrambo Palestine. Palestinski prostovoljci pa se ne bi borili samo doma v Palestini, pač pa bi jih angleške oblasti poslale tudi na druga bojišča, kjer bi bilo to potrebno. Zaradi takšnega sklepa britanske vlade v Jeruzalemu je nastalo med tamkajšnjim arabskim prebivalstvom veliko vznemirjenje, kajti Arabci v.edo, da hočejo Angleži te prostovoljce poslati tudi proti Iraku, ki je zadnje čase začel boj za osvoboditev tudi vsega arabskega sveta. Iz arabskih krogov se sliSi, da se bodo Arabci z vso silo uprli, če bi Angleži skušali uveljaviti svoj sklep in začeli Arabce pošiljati v omenjeni prostovoljski zbor. Poročila iz Hrvaške Zagreb, 17. maja. s. Verski poglavar hrvaških muslimanov je dal v kratkem izjavo zastopniku Agencije Stefani v Zagrebu. V razgovoru se je muslimanski verski poglavar spomnil leta 1912, ko je bila v teku akcija v Libiji in je imel najlepše 'stike s tedanjim italijanskim konzulom v Sarajevu in kateremu je izročil številne podatke o organizaciji muslimanov. S pohvalo se je izrazil o velikih delih Duceja in Hitlerja, ki sta omogočila Hrvatom, da so dosegli svojo državno neodvisnost. Na koncu svoje izjave je musliman rekel, da bo novi režim dobil trdno oporo v muslimanskem prebivalstvu, ki je bilo trdo preizkušeno v dolgih letih srbske naodblasti. Zagreb, 17. maja. s. Judom in pravoslavnim Srbom v Varaždinu je dovoljeno sprehajanje jx> mestu le od šestih zjutraj do devetih zvečer. Vse judovske trgovine morajo izobesiti na svoje trgovine napis: »Judovska trgovinac. Zagreb, 17. inaja. s. Ravnateljstvo zagrebške policije je objavilo proglas, po katerem je prepovedano hoditi po mestu od 22. ure zvečer do 5, ure zjutraj. Doslej izdana dovoljenja ne veljajo več. Ta ukrep naj bi zatrl neodgovorna dejanja posameznikov, ki eo delali na svojo pest. Zagreb, 17. maja. s. Včeraj so se začeli razgovori o gospodarskih vprašanji med nemškim pooblaščencem dr. Clodiusom in hrvaškim gospodarskim ministrom Sušičetn. Določena so bila načela za novo pogodbo. Tečaj nemško marke bo določen na 20 dinarjev. Berlin, 16. maja. Vrhovno vojno poveljništvo je objavilo danes naslednje poročilo: Neka podmornica javlja kot celotni uspeh s svoje vožnje, potopitev 26.000 ton ladjevja, katerih pa je bilo 18.000 ton že javljeno. Letalstvo je uničilo na morju okrog Anglije dve ladji s skupno 5000 tonami in poškodovalo še drugo ladjo v doku z bombnim zadetkom težkega kalibra v polno. Bojna in lovska letala so podnevi in ponoči napadala več angleških letališč in uničila številna sovražna letala na tleh. Drugi uspešni letalski napadi so bili zadnjo noč usmerjeni na pristaniška mest# na Škotskem in v južni Angliji. V Severni Afriki so zavrnili italijanski oddelki afriškega zbora sovražnikove napade pri Tobruku. S sodelovanjem številnih oklopnih voz so napredovale močnejše angleške 6ile proti trdnjavi Ca-puzzo in Sollumu ter vdrle z nekaterimi deli v Solium. Sovražnik je imel pri tem hude izgube in pripeljanih je bilo tudi mnogo ujetnikov. Lahka nemška bojna letala so uspešno posegla v boje pri Tobruku in Sollumu. _ V Sredozemlju so obmetavali oddelki nemških letal v večkratnih napadih letališče Lucco na otoku Malti z zažigalnimi in razdiralnimi bombami, (d so ]x>vzročile velike požare in več eksplozij. Na otoku Kreti so bila zažgana taborišča sovražnika, na nekem letališču pa so bila tri letala uničena na tleh. Na morju okrog Krete so nemška bojna letala dosegla bombne zadetke v polno na treh velikih trgovskih ladjah. Pri poskusih, da bi v teku dneva priletel v Nemški zaliv in nad zasedeno ozemlje, je sovražnik izgubil pet letal. ..... • Zadnjo noč je sovražnik z močnejšimi silami priletel nad severno in severozapadno Nemčijo ter napadel med drugim Hannover. Posamezna letala so prispela do Berlina. Omembe vredne vojaške ali vojne škode ni bilo nikjer, bilo pa je nekaj mrtvih in ranjenih med civilnim prebivalstvom. Tri izmed napadajočih angleških letal so bila sestreljena. milijonov 231.532 din. Bile so zaznamovane milj" jonske kupčije. Ta mesec je bila v zemljiški knjigi vložena tudi kupna pogodba, ki se nanaša na bodočo Krekovo delavsko kolonijo. Javna borza dela je že svoj čas v glavnih obrisih in načrtih zasnovala idejo, da se v bližnji okolici, na zdravem in čistem svetu postavi lepai vsem modernim sanitarnim in gradbenim načelom odgovarjajoča delavska kolonija, ki naj bi nosila v spomin na velikega voditelja in dobrotnika delavstva ime »Krekova delavska kolonija«. Izbrali so primeren svet v bližini D. M, v Polju, v bližini tamošnje železniške postaje. Najprimernejši svet za tako kolonijo je pač oni obširni svet, ki je pred vojno bil najet od takratne avstrijske vojaške uprave za vojaško vežbališče. Tam so se vojaki urili, tam so naskakovali in tekali v bojnih rojih, tam so s slepimi patronami streljali in uganjali vse mogoče vojaške stvari. Obširni svet, ki še sedaj meri nad 150.000 kv. metrov, je bil last stare graščine na Fužinah. Grad z zemljišči je prišel lani na javno sodno dražbo. Interesenti, tako papirnice v Vevčah in banska uprava so od lastnikov gradu kupili razna zemljišča, vevška papirnica pa tudi graščino. Lastnikom je ostal še v posesti omenjeni svet vojaškega vežbališča. Lastnice: Lotte von Horsetzky, stanujoča v Ljubljani, Vegova ulica št 8, Josipina baronica Wenckheim, vdova po avstrijskem generalu v Budimpešti in Margareta Paumgarten, stanujoča v Ljubljani, Aleksandrova cesta št. 5 so sedaj prodale to zemljišče, zaznamovano v zemljiški knjigi pod zemljiškoknjižnim vložkom štev. 342 in 343 k. o. Slape, in obsegajočim 153.701 kv. metrov, Javni borzi dela v Ljubljani za kupnino 3,996.226 din. Na tem zemljišču namerava Javna borza dela zgraditi 150 ličnih zdravih in modernih delavskih hišic, od katerih bo vsaka imela do 400 kv. metrov vrta. Po gotovem amortizacijskem načrtu naj bi se te hiše plačale v 25 letih. Vsak delavec bi bil lastnik hišice, toda mesto najemnine bi plačeval mesečne obroke za amortiziranje vseh gradbenih stroškov. Dovpljeno pa bo tudi, da delavci te stroške plačajo hkratu ali pa v krajšem roku. Kakor hitro nastopijo red-nejše prilike, bo Borza dela pričela z zidanjem te delavske kolonije. —d. V treh i ........................... Cena jajc in masla v Trstu. Na debelo je do* biti za 080 lir 1000 jajc, srednja vrstna italijanska jajca so po 920 lir za 1000 kosov. Na drobno prodajajo jx> 1.05 lire za jajce, srednjevrstna jajca pa so po 1 liro. Na debelg je cena surovega masla določena na 24.50 lir, v nadrobni prodaji pa stane kg surovega masla 26.50 lir. Karte za nogavice in čevlje. Na zasedenem Spodnještajerskem so nemške oblasti že odredile nakaznice za nabavo čevljev in nogavic. Bivši delavoljni častniki se lahko priglase v hrvaško vojsko. Sprejeti pa bodo le taki, ki so bili že prej hrvatske narodne misli in so po dosedanjem življenju služili hrvaški državi. Berače iz zagrebških ulic mora najstrožje pregnati mestna policija. Vsakega berača, ki ni zagrebški meščan, bo policija odvedla v njegovo občino, za zagrebške berače pa bo skrbela zagrebška občina. »Hrvatsko gospodarstvo« je naslov novega gospodarskega lista v hrvatski državi, ki bo nadomeščal dosedanji »Jugoslovenski Lloyd. njen god lep dan. Včeraj dopoldne pa se je vreme že začelo kisati. Dopoldne je bilo še nekam lepo, popoldne pa so se začeli kopičili oblaki od zahoda. Proti peti uri so začele padati že prve kaplje dežja. Kmalu je deževalo kar zares. Ponoči se je nebo še bolj prevleklo s temnimi oblaki in ko smo se danes prebudili, je te pošteno deževalo. Če ne bo deževalo ves dan, je pa prav gotovo, da vsaj s soncem nc bo danes nič. nedoslednost: Navzlic obljubam o nevtralnosti USA so ameriška letala in ladje že v službi Velike Britanije Obširna Krekova delavska kolonija Sodišče in razni dogodki — Zemljiška knjiga Charlie Chan v »Hilarij Goth je bil večkrat storil uslugo kitajskemu poslaniku, ki mu je potem v znak pozornosti na sam dan umora poslal te copate v dar. Goth jih je bil pokazal nekaterim svojim uradnikom, in nekateri izmed njih so jih videli jx>tem v napol zaprtem zavoju na mizi zraven njegovega klobuka in palice. To je vse, kar smo mogli izvedeti.« »Mene že šestnajst let muči nerešena tajnost teh copat. Zakaj je Goth sezul čevlje in si nataknil copate, kakor da se pripravlja na nek poseben dogodek? T einu do današnjega dne nisem mogel priti do dna. Ko sem zapustil Scotland Yard, 6em vzel te copate iz kriminalnega muzeja kot spomin na prvo večjo 6tvar, na kateri sem delal. Sicer pa je to tudi spomin na moj največji neusfveh. Rad bi vam jih pokazal, gospodična Morrow.* »Ta stvar je nenavadno zanimiva in napeta.* »Meni je predvsem neprijetna*, je popravil sir Frederik. Bill Rankeen, ki je neprestano mislil na svoj članek, se je obrnil k Chami: »Kaj mislite vi o tej tajni?* Ker je bil vneto premišljeval, so bile San Franciscu Kitajčeve oči nepremične. »Oprostite, prosim vas, da vam bom zastavil neko vprašanje, sir Frederik ali imate navado, da se zamislite v kožo morilca?« »Zamisel je dobra«, je odgovoril Anglež. »Vprašanje je samo, koliko je izvedljiva.« »Človek, ki je storil zločin, — pri tem seveda mislim samo na inteligentnega zločinca, — ve, da bo šla policija samo po glavni 6ledi: Njegov razum mu nalaga, da pusti za Sa>tland Yard nekaj, kar bi moglo biti podobno nekemu glavnemu dokazu ali 6ledi, kar pa je v bistvu le popolnoma postranskega pomena in nevažno.« Sir Frederik ga je pozorno pogledal. »Ta vaša misel je izvirna in dobra, v glavnem... z vašega stališča. S tem bi bila odstranjena vsaka sumnja z vaših sonarodnjakov iz. kitajskega poslaništva. Sir Frederik se je zagledal v svoj košček torte. Nekaj časa so vsi molčali, toda Rankeen bi rad vedel še mnogo več. »To je zares nenavadno zanimiv primer«, je pripomnil. »Vi ste gotovo vodili preiskavo v še več takšnih aferah, kate- rih izid je bil gotovo bolj gotov?« »Stotine takšnih*, je odgovoril detektiv. »Toda nobena me ni tako zanimala, kakor umor Hilarija Gotha. Da vam po pravici povem: ne 6matram, da bi bili umori in zločini najzanimivejša stvar v mojem življenju. IzvzemŠi nekaj posebnih kriminalnih dogodkov, kakor je ta, o kateri sem vam pripovedoval, vsako takoj pozabim, čim sem končal delo. Toda tu je neka druga tajna, ki me nenavadno zanima.« »Katera?*, je vprašal Rankeen, med tem ko so vsi ostali z veliko napetostjo spremljali vsako besedo velikega detektiva. »Mene sploh zanima posebno tajna nenadnih izginotij«, je odgovoril sir rre-derik. »Mož ali žena, ki mirno izgineta s pozornice, pa ju nihče več ne vidi. Hilarij Goth, ki je bil umorjen v svoji pisarni, je tajna za policijo. Toda, lahko se ustavimo pri eni stvari, kajti hnamo dokaz; truplo. Zamislite pa se v to, da bi bil odvetnik neko megleno noč izginil, in ne bi pustil za seboj prav nobene sledi... Stvar bi bila potem popolnoma drugačna, Še bolj tajinstvena.* »Leta in leta so me mučila razna izginotja, pa čeprav niso spadala v moje področje. Spremljal sem nekaj primerov, ki so se z lahkoto in enostavno rešili, toda med tistimi nerešenimi je en primer, na katerega moram neprestano misliti. Pripetilo se mi ie že, da sem se ponoči nenadoma prebuail in se vprašal: kaj se je zgodilo z Evo Diran?* »Z Evo Diran*, je z velikim zanimanjem ponovil Rankeen. »Tako ji je bilo ime. Ta dogodek se je pripetil daleč stran od mojega področja. Toda od vsega jx>četka sem ga spremljal z velikim zanimanjem. So še drugi razen mene, ki se sj>ominjajo te afere. Ravno prej, preden sem odšel iz Londona, se je v časopisju pojavil članek o tem. Izrezal sem ga m ga nosim pri 6ebi.* Potegnil je izrezek iz časopisa iz svoje denarnice in ga ponudil gospodični Mor-row. »Bodite tako ljubeznivi in preberite nam to stvar.* Gospodična je vzela izrezek in začela jasno in razločno brati: »Vesela angleško-indijska družba se je zbrala pred petnajstimi leti na hribčku blizu Peshawarja, da bi dočakala vzhajanje meseca nad tem obmejnim mestom. V tej družbi sta bila tudi Erik Diran in njegova žena, ki sta šele pred kratkim prispela v Indijo. Eva Diran je bila mla- da, lepa in iz odlične družine, potomka Maneringa iz grofije Devon. Nekdo je predlagal, da bi se šli pred povratkom v Peshavvar skrivat. Igra se ni nikdar končala: Eve Diran niso več našli. Pregledali so džunglo in trge in mesto, ki je obkoljeno z zidom, pregledali so vso Indijo. V podzemskih hodnikih domačinskih hiš, v katere kaj težko stopi noga belca, so stikali uradniki tajne službe, Po petih letih se je njen mož vrnil v Anglijo, Eva Diran pa je postala pravljična oseba, oseba tistih strašnih bajk, s katerimi dojilje strašijo otroke v dolgih zimskih večerih. Go6jx>dična Morrovv je prebrala članek in se z vprašujočimi očni obrnila k siru Frederiku. Za mizo je vladal nape* molk. Bill Rankeen je pretrgal molk: »Zanimive skrivalnice«. »Ali se vam še zdi čudno, da me že petnajst let muči izginotje Eve Diran, prav tako kakor copate Hilarij* Gothar Ona je bila nenavadno lepa ženska, *•! boljše rečeno: otrok, ker je imela koma) osemnajst let. Bila je blondinka in je im«*a modre oči. Ko se je izgubila v tenti v tistih nevarnih hribih, kam neki je zašlat OJalieJ Ljubljana, 17. maja. Vrvenje v justični palači gre po vsakdanjem, že od davnih dni začrtanem življenjskem tiru. Prej strastni pravdarji so sedaj v teh resnih časih odnehali. Ljudje rajši mnoge spore mirno in s posredovanjem sodnikov poravnajo, dobro se zavedajoč nasvetov izkušenih ljudi, da je boljša »slaba poravnava, ko pa draga pravda«. Zadnji čas je zaznamovati več rubežni, odkar je nehal veljati v aprilu objavljeni 6plošni moratorij za plačila. Kazenski senati poslujejo po določenem delovnem programu. Ob torkih, sredah in petkih so glavne razprave pred senati tam v veliki dvorani št. 79, ki sedaj ne sprejema tako številne publike, kakor druga leta. Izostali so celo njeni stalni obiskovalci, ki so se kar nekam poizgubili. Senati večji del razpravljajo o raznih tatvinah, vlomih, goljufijah in drugih zločinih, ki so bili izvršeni še pred velikimi dogodki letošnjega velikega tedna in velike noč. Italijanski kazenski zakon določa za zločine odprave telesnega plodu prav stroge kazni. Italijanski zakonodajalec je v bistvu stremel za tem, da obvaruje narod pred belo kugo in prav italijanska ljudska zakonodaja v prvi vrsti pospešuje zdravje in rodovitnost naroda. Tudi pri nas je umestna strožja kazenska praksa za zločine odprave plodu. Strogo naj bodo kaznovane posebno one osebe, ki se obrtoma bavijo s temi nečednimi posli. V Novem mestu je lani nastala velika afera, v katero je bil zapleten neki tamošnji zdravnik. Bil je ovaden zaradi odprave plodu tamož-njemu državnemu tožilstvu, ki je po dolgi preiska- vi proti njemu dvignilo obtožbo zaradi zločina odprave plodu in hkratu ž njim obtožilo 23 žensk iz raznih krajev Dolenjske. Za razpravo je bilo iz raznih razlogov delegirano ljubljansko okrožno sodišče. Preteklo sredo bd se imela vršiti zadevna glavna razprava proti zdravniku in 23 obtoženkam. Ker pa ni bilo mnogo obtoženk zaradi raznih ovir navzočih, je bila razprava preložena. Zemljiška knjiga je v prvi polovici tega meseca zaznamovala ogromno število prenosov lastninske pravice. Zaznamovanih je bilo do 200 kupnih pogodb za kupno vrednost okoli 30 milijonov dinarjev. Samo v 4 dneh je bilo v zemljiški knjigi zaznamovanih 93 kupnih pogodb za vrednost 7 Glavnata salata že po 14 din kg Sobotni tržni dan je bil že ob prvih tržnih urah prav živahen. Branjevci so se založili z razno zelenjavo iz Italijo in Dalmacije. Goriška glavnata salata je sedaj po 18 do 20 din kg. Prispela je iz Splita večja pošiljka glavnate salate in kolerabic. Splitska salata je po 14 do 16 din kg. Kolerabice so bile po 12 din kg. Ostala zelenjava (berivka, regrat, radič in motovilec), je bila po cenah, kakor jih je bilo določilo mestno tržno nadzorstvo sporazumno z gospodinjami in prodajalci zelenjave za ta teden. Na trgu je bilo nekoliko več mesa, ko druge dneve. Meso so mesarji prodajali po cenah, kakor jih določa maksimalni cenik št. 1. Gospodinje kupujejo konjsko meso, ki je po 12 din kg. Danes je bilo na trgu prav mnogo sadik paradižnikov, ki so bili po 0.76 do 1 din kos. V meBtu in nejjosredni okolici bodo letos ljudje nasadili zelo mnogo paradižnikov. Gojitev paradižnikov se sploh izplača. Mnogi in izkušeni vrtnarji so že prejšnja leta prejemali lepe tisočake za paradižnike. Za njih rast je zelo primerna barjanska zemlja. d. Vremenskim prerokom v brk... Trije leden jaki so za nami, z mokro Zofko vred. Letos so se ledenjaki »spuntali« in niso bili mokri, kakor je to skoraj redno vsako leto. Nasprotno, bili so krasni dnevi, polni sonca, nebo je bilo čisto, skoraj da brez oblaka. — Skoraj ne bi verjeli, da smo one dni bili pod »ledenjaškim« režimom. Tudi mokra Zofka je lelos s temi presnetimi »—ciji« podpisala sporazum. Pristala je na to, da naj bo tudi na Združene države so zaplenile 12 francoskih parnikov Seznam pogrešanih koles Kjer koli bi se našlo kakšno doli naštetih koles, naj se to naznani mestnemu poglavarstvu v Ljubljani (vojaškemu uradu), da obvesti o tem pravega lastnika. Kolesa so razvrščena po tovarniških znamkah 111 toyarniških številkah, številka v oklepaju je policijska evidentna številka. Pogrešajo pa se tale kolesa: Ab-ko: 77, (1933&1). , Adler: 661, (5138), 4534 (193472), 7863, (1848) 106465, (5778), 162229. (273), 169434 (193475) 286261, (1230), 359959 (1621), 388170, (446), 689768, (14724), 759384, (2670), 759874 (19573), 778710, (190.977), 786387, (12569), 1039466, (6376), 1042226, (4862), 1059932, (743), 1059934, (14989), 1060009, (194816), 1090926, (17245) 1106406, (17813), 1106411, (11309), 1126253, (4350), 11410&4, (194082), 1153731, (187957), 1154085, (193520), 1166000, (19532), 1166009 (194170), 1166671, (193819), 1269170. (194181), 1694079, (6381), 5470564 (1215) — (13390.). - Adler Pax: 275297, (628). _ Adria? 53094. (192991). _ A. E. G.: 1688710, (10541). — A. G. E.: 348304, (290). — Aster: 422966, (2178). - Adler: 689353, (187598). — Aiglon: 128202, (1825), 1330, (7904), 5230, (2145), 6621, (10785). 39063, (13313), 43190, (3450), 52487, (4107), 117216, (12679), 229062, (11361), 337137, (8282), 399992, (4915), 504233, (755), 540442, (194453), 593507, (194066), 602935, (3973), 603016 (13120), 605310, (193187),'4051212, (19725), rude«. (113719), — črn, (8638). — Age: 610381, "(505), 610880, (5214), 610933, (14116), 610943, (11166), 686634, (19380), 711799, (2242), 756887, 1687322, (2300). — Alfa: 115335, (5306). — Aleion: -- črn. (866). — Alerion: 52715, (9243). _ Alfa: 683129, (14780). — Altena: 14969, (4024). — An-Ker: 177957, (7254). - Atlas: 27985, (7587). — Austro Daimler: 753432, (189620), — Autodirk: 709500. (730), 795235, (191032), 139824, (9447). -Autodirk C: —, (194483). — Automoto: 590261, «an: 297739, (684). - Barodcla: 920402, 5,-nd—, (14464). — Achulcs: 288275, (193811) Balkan: 297739, (684). — Barodela: 920402, (™743), 920720, (189239). — Baronia: 23026, U94439). - Bauer: 914269 (191406). — Blanki: (187548), 20240. (193654), 732660. (194030), “~487, (193777), 4821937, (14951). — Bismark: ?r°73, (997). — Bleif: — čr, (14603). — Brcnabor: ib33823, (188359), 1897347, (191131). — B. S. A.: (89002). 201S4L (526), 202879, (8573.). — “undesrad: 63837, (11938). Caventry: —, (113232). — Centra: 5105060, (11899). — Champion: 1079378, (349), 949139, (4408). _ The Champion: 1181980, (6298). — Cse-Pel: 118840, (7982). Diamant:\4927. il218), 96338, (14372), 254552, (4658), 818809. (89983), 849935, (13438), 866096, (15054), 891275, (557), 895974, (5185), 928674, (14864) 969994, (191 -37?), 980621, (595), 1066492, (189446), 8188009, (9116), —, (9795). — Dirk: 348295, (11472). — Dolomit: E 136, (14506). _ liiirle: 348289, (14802). — Diirkop: 64404, (13327), 79378, (12403), 127183. (1971), 163240, (12907), 164479, (12801), 1888389, (960), 283762, (2041), 401852, (10444), 402152, (337), 970912, (12885), 995136, (2404), 1397377, (194474), 1428691, (3542), 1484517, (2060), 1495311, (194148), 1548890, (1196 1552229, (16375), 1652216, (189668), 1746936, (191404). (11042), (19589). ;; ®lektra: 407105, (7080), 1517601, (13800), (1279)’ ’542045- (12214). - Elite: 79738, (18697). _ E. S. K.: 705800, (193870). _ Kska: —, (12802), 45633, (1190), 9328-1, (13288), 102645, (85921). 319368, (13 37), 698134. (194086). — Eva: 31 b, (11353). _ Esweco: 596261, (4135). Exelcnz: 124d, 1738, (19252). — Exeelsior: 1379, (187369), 10709, (1679), 27661, (190944). Feldpost: 39124, (-). _ Filstia: 10S240, (12546). — Fischer: 54584, (189633). — Flagg: 85054, (13362). — Frera 86436, (957)). Gabron: 2442, (636). — Gore: 21068, (6165). — Griffon: — črn, (13378). Hausa: 701155, (3684). — Helvetic: 19092, (193834), 33725, (193988). — Herison: 42295, (1034). _ Hermes: 774778, (188097). — Hamburg: 670710, (3528). — Hiimber: 215189, (2051), 267253, (4479), 441157, (189020). Ideal: 149928, (605), 167862. (10076), 193922, (1430). _ Ingo: F 20417. (194150). . Jax: 4365, (480), 77014, (12945). — Jax Stadion: 123326, (1349). — .Tugo: 629404, (1873), — *e>en, (848). - Jugo Adler: 69424, (190747). — Jugo Steyer: 4300101, (4254), 55004S2, (194518). Kinta: 62134, (4830), 69194, (13001), 275071, (1953), 547513, (1520), — črn, (10286), —, (10508). K. C. L. Kinta 548152, (12915). — Kosmos 227022, (-), 227943, (194211), 287104, (18406), 5100748, (11364), 5101076, (15285), 5101885, (11116), 51009967, (1361), - (7143). Miele 440-194, (8453). 440303, (897), 511510, (2074), 511842, (2871), 511857, (190884), 531669, (194016), 581976, (189162), 645739. (194480), 663355, (194015), 663360, (194534), 663816, (194461), 663997, (194201). — Maica 45377, (191136). — Meister 957303, (194583). - Miffa 4MW8, t7fll®, S’ (4S “2607’ (194113), 699849 Srn “ V ^JJ,91619)' ~ Mit« 664116, (187859). — Mojster 815884, (193818) N. A. G. 766459, (194179). _ Naroodinjske tečaje, naj takoj vlože prošnje za pripustitev k izpitu. 2e vložene prošnje^ veljajo. Kandidatinje naj se zglase v ponedeljek 19. t. m. ob 8 pri ravnateljstvu gospodinjske šolo dr. Kreka, kjer se bo takoj pričel pismeni izpit. Pokrajinski odbor Rdečega križa of>ozarjn, da njegovi kurirji, ki potujejo zaradi poizvedb za pogrešanimi vojaškimi in civilnimi osebami v raz/ne^ kraje bivše kraljevine Jugoslavije, ne morejo in ne smejo vzeti s seboj nobenih pisem na svojce, ker se morajo pisma predlagati v cenzuro vojaškim oblastem. Možna so ,samo kratka sporočila svojcem na poizvedovalnih polah, ki jih je založil naš odbor. Te pole dobijo interesenti v pisarni na Miklošičevi cesti št. 22 b, proti povračilu tiskarskih stroškov. Vino raznih vrst bo mestna občina ljubljanska prodajala na prostovoljni javni dražbi v sredo 21. t m. in po potrebi 'tudi še naslednje dni. Dražba se bo pričela vsak dan ob 0 dopoldne, in sicer najprej v prostorih Prosvetnega društva Krakovo - Trnovo. Karunova A *n natKomedija zmešnjav.« Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ponedeljek, 19. maja: Zaprto. Opera. Začetek ob 19. Sobota, 17. maja: »Ples v maskah.« Red B. Nedelja, 18. maja: »Seviljski brivec.« Izven. Gosto vanje koloraturke Alde Nonijeve. Ponedeljek, 19. maja: Zaprto. nnBBHBBnnMnnnMnBBUBRi Italijanščine v govoru in pisavi se naučite z Italijansko jezikovno vadnico za samouke. Naprodaj v Tiskarni Slovenija, Vegova 6 in vseh knjigarnah. Vezana 40, broš, 24 din. Edgar Wallaee: Na sever, potepuh! »Ali si slišal, Lenny? Zaradi vašega soproga postaja ta okolica zelo nevarna. A tu je tudi mnogo ljudi, ki se zanj zanimajo in bi ga radi spoznali, kajne, Lenny?« »Res je,« je odvrnil ta. »Kajne, da ima pri sebi samokres? Zdi se mi —« »Le pazite se!« Ni se mogla ustavljati želji, da bi ga prestrašila, čeprav bi jo to stalo življenje. Rdečebradec je zaklel in skočil v stran. Za hip je bila prosta; toda oni se je kmalu zopet zbral in jo znova pograbil za roko. »Ne delajte si nikar prevelikih skrbi; ga bomo že dobili v pest. Biti mora tu nekje v bližini. Saj drugega nam ni treba vedeti. Dva moža stražita to križišče. Po mojem mnenju bova s tovarišem že pred sončnim vzhodom imela čast, da vas povedev? v mrtvašnico, kjer boste mogli zopet videti svojega uglednega soproga. Kajne Lenny?« »Res je,« je potrdil ta. »Kakšen je prav za prav vajin poklic. Ali sta navadna lumpa ali celo bandita?« »Kaj si vendar domišljate!« , »Najboli verjetno je, da sta bandita,« je nadaljevala deKlica. »Saj v Chicagu so zelo poceni. Nekdo mi je pripovedoval, da jih je tam mogoče dobiti za sramotno ceno« Rdečebradec je bil na 3Voj način ponosen. Bfl le resnično iz Chicaga. Zato se je nenadoma zmedel »Cuite... zdi sc mi, da... no. kar je zame dovolj dobro, mora biti tudi za... kaj si vendar mislite?... pocenil... Ta je pa lepal Slišiš Lenny! ... Kaj pa je sploh na svelu ceneje kot... hm...« Medtem so dospeli do glavne ceste, kjer se je njihovim očem nudil izreden prizor. Čisto blizu je stala dolga vrsta avtomobilov. Na drugi strani ceste pa se je začenjal griček, ki najbrž m bil last nikogar, ker ni bilo nikjer videti nobene pregraje. Ob vznožju griča je gorel ogenj, pravi taboriščni ogenj, ki je razsvetljeval okoli stoječa drevesa. Ker je noč bila zelo topla, ie 'a ogenj bil prav za prav odveč. Na vsak način pa je zelo slikovito učinkoval na vso okolico. Metal je svojevrstne sence na resne obraze ljudi, ki so sedeli okrog njega. Njegov svit se je odražal na puškah in na veliki uri, katero je mr. Elrner držal v rokah. »Tri četrt na enajst je že. Po mojem mnenju je že skrajni čas, da se vrnemo domov, izgleda, da sta se nam izmuznila. Ni izključeno, da je Oktober že mrtva. Sicer pa bi bilo to za nas vse najbolje.« Pri teh besedah se je ozrl k svoji ženi, ki je sedela na drugi strani ognja in neutrudno grizla sladkorčke. Bila je namreč zelo sladkosnedena in tudi v najtežjih trenutkih svojega življenja se je vdajala tej svoji strasti. Zmajala je z glavo in debele solze so ji tekle po licih, medtem ko so se njene čeljusti neprestano premikale. »Drvarji so jo videli,« je kratko dejal Sam. Sedel je s prekrižanimi nogami in si z roko podpiral glavo. Poleg njega je ležala njegova puška. Mr Elmer jo je že dvakrat obrnil v drugo smer, kajti cev je bila obrnjena proti njemu. Sam ie zamišljeno gledal v ogenj Njegov obraz je bil rdeč in ček) nagrbančeno. »Moral bi ga bil ubiti,« je dejal z topim glasom. »Tako čuden občutek sem imel, ko sem ga prvič zagledal. Res nenavaden občutek... Usoda!« Nekdo je vprašal, koliko časa bo še treba, da ta VTažji ogenj ugasne. Drugi ie bil mnenja, da bi ga lahko kar mirno pustili. Nekateri zasledovalci so se že natilienl splazili k svojim avtomobilom. Mr. Elmer je zopet pogledal na uro. »Nihče nam ne more ničesar očitati,« ie mirno dejal. »Oktober je bila pač svojevrstno dekle. Spo-minialm se, kako je nekoč, ko sem jo hotel kregati, stekla k vodnjaku: ,Če se me le dotakneš, skočim vanj1, je dajala in stopila na vodnjakov rob. Vse to je čisto njej podobno « Sam ga je prezirljivo p>'flBP Bil je najvažnejša osebnost vse družbe, voj.ic.j in obenem glavna žrtev. Samo on je imel pravico zameriti drugim, če so se nejevoljno izražali o dekletu, a obenem se mu je zdelo, da si sam sme ustvarjati o njej kakršnekoli sodbo. In to je tudi storil. Dejal je: »Sedaj je pa prav zares skočila vanj. Vprašanje je le, ali ni bilo vse že vnaprej pripravljeno? Ali ni čudno, da mi je prav tisto jutro dejala: .Moški je moški. Prav tako bi se poročila s kakš--nim potepuhom.'« la nova domneva je neprijetno dirnila mr. Elmerja. Čeljusti njegove žene so se za hip umirile. »Najbolj važno vprašanje je, če ni bilo lo vse že prej pripravljeno.« Sam je neprestano [»navija! _ to svojo misel, čeprav jo bili njegovi jjoslušaki že kar nejevoljni zaradi njegovega besedičenja. Sam pa je nadaljeval: »Sedel ie v gozdu ob poti. Brez dvoma ga je videla. Saj je videl tudi on njo. Ko sem ga vprašal, mi je to potrdil.« Nenadoma pa je umolknil in odvrnil svoj pogled od ognja. Za hip si je zakril oči, nato pa buljil v temo onkraj ceste. Zagledal je moža z rdečo brado, ki je stopil iz teme v območje avtomobilskih žarometov. Za njim pa je zagledal dekle v raztrganem plašču, ki mu je bilo le predobro znano. Pograbil je puško in t široko odprtimi očmi strmel v dekle. Mr. Elmer je počasi vstal. »Oktober!« je zaklical in ni vedel kakšno stališče naj bi zavzel nasproti begunki. Žani namreč na noben način ni bila izgubljena hčerka ali ovčica, ki se je vrnila k svoji čredi. V tem trenutku mu je bilo jasno, da zanj ni nič več in nič manj kot mlada mucka, ki se ne pusti utopiti. 1 udi Sam je razmišljal o svoji vlogi. Držal je puško trdno v roki, se približal za par korakov in se kakor kakšen sodnik postavil pred deklico. Strogo jo je j>ogledal in dejal z zamolklim glasom: »Torej si se vrnila. Oktober!« Ona pa ga je s prezirom v očeh hladno zavrnila: »Mrs. Beausere, prosim. Ne pozabite, da sem jioročena!« Ta opazka ga je tako osupnila, da mu je beseda zastala v grlu. Bila je to velika Škoda, kajti te njegove besede bi bile najbrž postale zgodovinski izrek. Namesto tega pa je zajecljal: »Poročena... ah, da!... To je pa res Icmoo! ... Zares ... poročena ... Ali se ne sramuješ, Oktober Jones? Za nobeno ceno bi ne hotel imeti tvojega značaja... Ali te prav nič ni sram?« vDalje sledi/ Italija in iraški ter iranski petrolej Irak in Iran imata tolikšne zaloge, da bo Italija po vojni lahko z njimi pokrila vse potrebe Rim, 16. maja. s. Po končani 6edanji vojni se bo motorizacija v Italiji trn po vsem italijanskem Imperiju razviia še v dosti večji meri, kakor pa se je do sedaj, čeprav je njen razmah že zdaj izredno velik. Računajo, da bo Italija jx> vojni porabila na leto približno 8 milijonov ton tekočega goriva. Zato je skrb, da se za bodoče zagotove zadostne količine petroleja, življenjsko vožno vprašanje italijanskega Imperija po vojni. V zvezi s tem poroča »Eco di Roma«, da bo Italija dobivala velike zaloge petroleja s Srednjega vzhoda, kjer ima svoje zakonite interese. Tamkajšnje tovrstne zaloge so tako ogromne, da bi zadostovale, da Italija iz teh petrolejskih vrelcev zadosti vsem potrebam svoje mornarice in da bi ga bilo še več ko dovolj tudi za druga motorna vozila. Zaloge iraškega in iranskega petroleja so ogromne. Dosežejo se lahko z lahkoto in ni nevarnosti, da bi se petrolejski vrelci izčrpali. Kar se tiče Irana, so znani boji med iransko vlado in velikimi anglosaškimi trusti, ki se na vse načine prizadevajo, da bi obdržali proizvodnjo tega petroleja za potrebe angleškega brodovja. Če se Iran osvobodi tega britanskega vpliva in monopola glede petrolejske proizvodnje, bo po našem prizadevanju in z našo organizacijo lahko odkrito in ocenjeno ogromno bogastvo teh zemeljskih zalog. V Iraku je Italija do leta 1938 izvedla najtežavnejša raziskovanja in je morala nositi tudi velika finančna bremena. Nositi je morala skoraj vse 6troske v ladjedelnicah ter letno plačevati velike vsote iraški vladi, kljub temu, da so imeli vso korist le Angleži. Poleg tega, da bo zmaga spet tudi na tem jxxtročju obnovila plodno italijansko delo, bo prinesla Italiji dragocen vir, iz katerega se bo v bodoče lahko oskrbovala s petrolejem. Irak in Iran, ki se jima mora pridružiti tudi še Arabija in otok Bahrein, bosta jutri glavni naši skladišči petroleja. Mož, ki je govoril 290 jezikov Bil je to dr. Schiltz - največje čudo med jezikoslovci Pred nekaj dnevi je v Frankfurtu umrl dr. Harald Sehiitz, ki so ga časopisi poveličevali kot največjega jezikoslovca, kar jih je kdaj živelo na svetu. Bil je res pravi jezikoslovni veleum, saj je govoril kar 290 jezikov! Presenečenje v cirkusu Malo pred svetovno vojno je nek cirkus vprizoril v Nemčiji predstavo, pri kateri je med drugim nastopila tudi skupina rdečepoltih Indijancev iz plemena Sioux. Ko je pred številnimi gledalci ta skupina razkazovala raznovrstne svoje umetnosti, je nekdo kar med predstavo iz prve vrste spregovoril na nastopajoče nekaj nerazumljivih besed. Indijanci so na te besede obstali in prenehali igrati. Osupnjeno so se obrnili na gledalca, ki je spregovoril te, za vse druge nerazumljive besede. Kaj se je torej takšnega zgodilo, da jih je vrglo s tira? V prvi vrsti je sedel sloviti jezikoslovec dr. Sehiitz, in on je bil tisti, ki je izrekel tako učinkovito opazko. Spoznal je namreč kaj hitro, da nastopajoči niso Indijanci iz plemena Sioux in je zato vzkliknil proti njim: »Zakaj nas tu varate? Vi vendar niste Sioux, pač pa iz plemena Pavvneelc Veliki učenjaki, ki pa so dr. Schiitzu segli le do gležnjev Dr. Schiitze, ki ga je smrt dohitela v starosti 68 let, je bil v resnici največji um med poznavalci jezikov, ki jih govore na svetu razni narodi in plemena. Zgodovina nam govori sicer tudi še o drugih velikih možeh na tem polju, toda vsi ti še vedno daleč zaostajajo za dr. Sckiitzom. Tako je na primer kardinal Mezzo- ki Fanti znal govoriti tudi kar 55 jezikov, pokojni jroslaniški svetnik dr. Krebs 45, Anglež George lfay-pa je na primer znal moliti Očenaš celo 200 jezikih. Pa vsi ti so vendar še daleč za-[[C*- 1- _ l.:_____I.IV. fefajali za dr. Schiitzem, ki se je lahko po-razgovoril z ljudmi 290 narodov ali plemen. Segali so mu tako rekoč le do gležnjev. Vse se le ne da podedovati Utegne biti res, da se je dr. Sehiitz mogel naučiti toliko jezikov zaradi tega, ker so jih tudi njegovi predniki znali kar po celo kopico. Njegov stari oče. znan poznavalec sanskrita, je govoril 22 jezikov, njegova teta tudi 22, pa tudi njegov oče je gladko govoril precejšnje število klasičnih in modernih jezikov. Dr. H. Sehiitz pa vseh teh svojih velikih zmožnosti le ni mogel podedovati, saj drugače gotovo ne bi mogel celo svojih učenih prednikov tako daleč prekositi v znanju tujih jezikov. Med 22 in 290 je pač precejšnja razlika. Moral si je svoje zmožnosti glede tujih jezikov pridobiti le še v veliki meri sam, čeprav ni dvoma, da je vsaj veselje do učenja tujih jezikov podedoval. Pridnost, način učenja in potrpežljivost Pogosto so dr. Schiitza razni ljudje spraševali, kako je mogel postati takšno čudo med drugimi jezikoslovci in se naučiti toliko jezikov. Vedno pa je ta mož odgovarjal na kratko: »Dosegel sem to s pridnostjo, sistemom učenja in seveda tudi z izredno potrpežljivostjo.« Vse-lej pa je še pripomnil, da je »človeku treba tudi posebnega nagnjenja k temu«. Kadar se je hotel naučiti spet kakšnega novega jezika, se je — kakor rečeno — držal gotovega sistema. Najprej si je vselej naredil nekak izvleček iz slovnice dotičnega jezika. Zapisal si je osnovna pravila. Potem ko se je dodobra naučil, kar si je zapisal, se je začel pridno učiti tujih besed, potem pa je že lahko jjoskusil s tvorbo posameznih stavkov, najprej seveda enostavnejših, potem pa tudi bolj_ zamotanih. Potem se je vrgel na izgovarjavo, ostala pravila, ki se mu sprva niso ravno zdela najvažnejša, ter na vaje. Zelo prav so mu pri tem prišli tudi fonografski pripomočki, narejeni nalašč za učenje tujih jezikov. Kadar pa se je hotel naučiti takšnega jezika, ki ne pozna nobene slovnice, jo je poskušal sestaviti 1 costuml variopinti della po-polazione delTErzegovina. — Pisane hercegovske narodne noše. kar sam. V svoji učilnici — stanoval je v neki mirni frankfurtski ulici — je imel tudi bogato knjižnico, kjer je bilo 14.000 knjig, napisanih v najrazličnejših, navadnih, ljudem jx> večini popolnoma nerazumljivih jezikih. Za Evropejca najtrši oreh je 1 •- • v v• kitajščina Kako hitro se naučiš kakega tujega jezika, pravi dr. Sehiitz, je odvisno pred vsem od stopnje sorodnosti med domačim jezikom in tistim, ki si se ga lotil in bi ga tudi rad znal. Tako se Japonec na primer kaj lahko nauči kitajščine ali obratno, Rusu bolgarščina ne dela nobenih večjih preglavic. Dosti težje se je Japoncu ali Rusu naučiti drugih, nesorodnih jezikov, kakor na primer nemščine. Toda, tudi takšne jezike imamo — je dejal dr. Sehiitz — ki delajo človeku naravnost skoraj nepremostljive težave, če se jih skuša naučiti. Sem sj>a-dajo v prvi vrsti razna indijanska narečja, eskimščina in gruzinščina, ki jo govore ljudje pod Kavkazom. V nasprotju z dosedanjo trditvijo pa dr. Sehiitz pravi o slovanskih jezikih, da ne spadajo med tiste, ki se jih človek najtežje nauči. Pa tudi arabščina je dosti težja od jezika, ki ga govore v Perziji. Za vsakega Evropejca pa predstavlja pri učenju tujih jezikov kitajska slovnica in kitajski besedni zaklad največ preglavice. Zlati rudniki dajejo vedno več zlata Svetovna proizvodnja zlata se je lansko leto dvignila od 38.8 na 40.4 milijone unč. Od tega odpade približno 35 odstotkov na Južno Afriko, kjer se je posrečilo dvigniti proizvodnjo zlata na 1.2 milijona unč. Drugo mesto zavzema Kanada, tretje pa Združene ameriške države. Tudi v prvih mesecih letošnjega leta se je izkaizalo, da nakopljejo v zlatih rudnikih skoraj povsod na svetu še dosti več zlata kakor pa so ga lani. Zlasti pa velja to še za Južno Afriko. mmm l ^ . 0 f I carr} armati italiani sul territorio sabbioso delPAfrica. — Italijanski tanki na peščenih afriških tleh. Nenavadna žaloigra na Donavi Na življenje In smrt sta se spoprijela črnomorski orel in veliki jeseter V Romuniji se je zadnjič odigrala na Donavi čudna žaloigra. Kaj podobnega ljudje tam okoli še niso doživeli in so zato o tem izrednem dogodku na široko govorili ob vsakem srečanju z znanci. Žrtve te žaldgre pa niso postali ljudje, pač pa se je drama odigrala med krvoločnimi zastopniki živalskega rodu. Nad Donavo se je pojavil velik orel, ki je priletel v smeri od Črnega morja. Nekaj casa je krožil nad široko vodo in iskal plena. Moral je že opaziti nekaj, zanj silno razveseljivega, ko se je tako naglo spustil na leno Donavo. Res, opazil je v njej velikega jesetra, za katerega bi mu bilo očividno zelo žal, da bi mu ušeL Zapičil se je s svojimi ostrimi kremplji v hrbet velike ribe. Toda stvar ni bila tako enostavna, kakor si je morda predstavljal, da bo. Jeseter je bil tako težak, da ga orel ni mogel dvigniti iz vode in ga odnesti v sinje višave, riba pa orla ne potegniti v globino. Moči na obeh straneh so bile približno enake. Nihče ni hotel popustiti, ne orel in ne jeseter. * Ta boj na življenje in smrt, ki se je odigraval med velikima zastopnikoma ptičjega in ribjega rodu, pa so kmalu opazili tudi bližnji ljudje in mu sklenili narediti konec. Brž so se podali s čolnom na krvavo »bojišče« in ujeli oba boreča se nasprotnika, velikega črnonvor-idnega jese res še niso bili nikdar doživeli. skega orla in izrednega jesetra. Kaj takšnega Cerkev sv. Barbare na Kutni gori obnovljena Kakor poročajo iz Rima, bodo še letos v celoti popravili katedralo sv. Barbare na Kutni gori na vzhodnem češkem. To je poleg katedrale sv. Vida najslovitejša gotska cerkev na Češkem. Pročelje, ki je iz posebne vrste kamna, ob obnovljeno, številne stebre pa bodo zamenjali z drugimi, primernejšimi. če pisatelj detektivskih romanov sam zasleduje zločince Ameriškega pisatelja detektivskih romanov \Villiama Vilcoxa je doletela najbolj čudna dogodivščina, ki si jih lahko predstavljamo. V nekem kraju v Nebraski so se dogajali številni zločini, tatvine in ugrabitve, ki so navdajale prebivalstvo s paničnim strahom. Policija ni mogla najti niti najmanjšega sledu za pravimi zločinci in zločini so se množili dalje. Pa se je občinski svet spomnil, da bi bilo dobro, če bi poklicali na pomoč slavnega pisatelja detektivskih romanov, Vilcoxa. Pisatelj je ponosno prevzel nalogo ter obljubil, da bo razkrinkal zločince in jih izročil oblastem. Ni znano, ali se je Vilcox preoblekel, si nadel krinko in če je sploh uporabljal kakšne druge skrivnostne pripomočke. Drži le to, da se mu je posrečilo priti v zvezo s tolpo razbojnikov in da se mu je pri tem godilo prav tako. kot nekemu vojaku, ki je ujel deset sovražnikov, potem pa je klical na pomoč, ker mu ujetniki niso hoteli slediti. Ko se je namreč Vilcox pri« pravljal, da bo aretiral tolpo, so ga razbojniki zvezali kot salamo, in občinska uprava ni bila malo presenečena, ko je morala odšteti veliko vsoto denarja, da je lahko rešila slavnega detektiva. Rečna plovba v Južni Ameriki Poročila, ki so prispela iz argentinske prestolnice Buenos Airesa, govore o tem, da je bila vpo-staivljena redna tedenska rečna plovba, ki vzdržuje zvezo s paragvajskim mestom Assuncionom. Kakor je znano, leži Paraguay nekako v sredi južnoameriške celine in so zadnji njegovi obmejni kraji oddaljeni od reke La Plate od 800 do 1600 milj. La Plata deli deželo v dva dela in je^ plovna za ladje, ki pod vodo ne sežejo dlje kot štiri metre, do Concepoiona, 180 milj severno od Assunciona. •Manjše ladje pa plovejo lahko še do 600 milj daleč na sever. Od Corrientesa v Argentini do mesta Puerto Ageierre v Paraguayu lahko plovejo po Parani tudi velike ladje. Pritoki Tebecuaray, Man-duiore, Jejuaguazu in Aquebadana so delno plovni. 20.000 indijskih delavcev je stopilo v stavko v Nagpuru v srednji Indiji. Podobna jx>rooila o stavkah prihajajo tudi iz drugih krajev. V Dakki je prišlo do spopadov med demonstrati in policijo in je bilo 20 mrtvih ter 75 ranjenih. Maršal Italo Balbo: Italijanski roji nad svetom Stormi d’Italia sni mondo Uporabim torej podobno rešitev in velim zapovedništvu roja, naj se štirinajst naših strojev prihodnji dan ob zori loči od jedra roja, naj gredo nazaj do pol Marmorskega morja, potem pa... naj nadaljujejo let tako, da bodo zavili nad azijsko celino, da bodo dosegli Črno morje čez polotok Ismid. Z letalskimi sredstvi se vprašanje reši še lažje kakor z ladjami Genovežanov. 7. Viharji in zmage. Tretji dan poleta. 5. zjutraj smo zleteli iz Tarenta. Danes, ?., opoldne se bomo dotaknili bolgarskih tal. Ne zdi se nam res. Tako različnost ljudi1 in krajev v treh dneh poti povzroča, da se nam ti dnevi zde dolgi kakor meseci. Danes je proga kratka: 275 kilometrov. Zaradi tega so nas torej zbudili ob zložnejši uri: ob šestih. Od Therapie do Bujuk-dera in prevoz na barčici »Gazija« je trajal dalj ko deset minut. Toda brž vidim, da vreme obljublja malo dobrega. Močvirje nizkih in sivih oblakov pokriva bosporsko nebo. Razgled je izgubil vse svoje bleščeče barve: zelenje na drevju in sinjina morskih valov nimata živega leska od prejšnjega dne. Vse se potaplja v dremavem ozračju. Vlaga se zajeda v kosti. Komaj se vkrcamo na krov naših strojev, ko začenja deževati. Ta najkrajši razdelek poti nam bo morda dajal največ truda. Mislim na 14 strojev, ki morajo preleteti velik kos azijske celine. Prav nad azijskim obrežjem se nebo bolj pepeli. Vrhovi gora se izgubljajo med oblaki. A ni moči storiti ničesar. Geslo poleta je: odleteti po vsaki ceni. Pozdravim poslanika in komandanta Maronija, polkovnika Capizzija, vrlega Campanerja in druge Italijane, ki so se sešli, da bi bili navzočni pri odletu. Moji strojniki pregledujejo motorje. Cagna na naglo preiskuje stroj. Pripravljeni smo. Iz poveljniškega stroja švigne običajna Svetilnica, kateri odgovarjajo zastavice na strojih. Motorji grme, vetrnice bijejo zrak in... dež. Roj brazda vode v zalivu in se začne dvigati. Moj stroj je dal znamenje za odhod. Vzamem višino v ozkih vijugah, da bi gledal odlet treh strojev, ki se morajo vrniti na Marmarsko morje. Vidim jih, kako gredo nazaj po Bosporu proti Carigradu in kako lete nizko do tedaj, ko izginejo za grebenom gričev. Drugih 21 strojev pa z mano reže zadnji konec Bospora in se razliva na Črno morje. Dvajset kilometrov od brega bodo križarili po nebu, dokler se jim ne bo pridružilo onih štirinajst strojev, ki morajo priti od kopnine. Iz poveljstvenega poročila sem potem zvedel, da so ti imeli zelo težaven let Komaj so v oddelkih prišli iznad Marmarskega morja, so jih zajeli siloviti sunki vetra. Oblaki so jih silili k najnižjemu letu. Spustili so se nad zemljo, ki je nihče ni poznal, 40—50 metrov visoko. Ni bilo mogoče iti više zaradi silovite nevihte, ki jih je bila v celo, zlasti od severa. Toda vrli piloti so drseli skoraj po vrhovih drevja in so manevrirali čudovito kakor zmeraj: in njihovi železni volji so presenetljivo odgovarjali motorji. Zmagovali so meglo in dež ter je štirinajst strojev prišlo nad Črno morje, ne da bi se bili kateri ločili od drugih in se na določenem mestu pridružilo jedru roja, ki je med tem potrpežljivo krožil nad morjem. Tako je bilo ožinskemu odboru ustreženo. Nebo nas poplača za storjeni napor. Nad Burgaškim zalivom se gosti zastor oblakov pretrga in na obzorju se prikažejo kučaške gore ter bolgarsko obrežje, lesketajoče se v soncu. Rt Emineh se širi v morje z nastrešjem divjega skalovja. Pokrajina je skoraj zapuščena, črno morje vre v visokih penah ob neizmernem zidu. $enca bežečih oblakov meče jeklen kliše na veliko, temno zeleno površje. Pomirjen beži vihar na Vzhod in morda že vzbuja strahotno mukanje po kav-kaških tesneh. Mi pa zdaj plovemo v sonce. Pot dokončamo v tej menjavi oblakov in jasnobe. Cev, ki dovaja vodo v radiator, se trese tako, da se bojim, da se ne bi zdaj zdaj razletela. Vsak trenutek moram menjavati tek motorjev. Držim se obrežja, da bi bil pripravljen pristati ob kateri izmed tolikih obalic, ki se ponujajo našemu pogledu. K sreči se pot nagiba h koncu in cev drži. Kakor se bližamo Varni, se gore nižajo. Zdaj ravan brazda samo še kaka nizka vzvalovljenost, podobna sipinam. Polje je dobro obdelano, žetev mora biti pripravljena za srp. Varna se vije na dnu naravnega zaliva z ljubko okolico. Za mestom je dolgo in ozko jezero, nekak zarit ovratnik iz vode, podoben fjordu. Tu pa tam ob jezeru dvojna veriga gričev poudarja bregove in varuje jezero vetrov. Tu bomo konec koncev imeli zagrajen in spokojen pristan. S svojim oddelkom v višini preletim ljubko in spogledljivo mestece, ki je hkrati bolgarska pomorska trdnjava, trgovska luka in kopališče. Ko smo počastili mesto, letim nad jezero, dokler ne odkrijem svojega privezovališča, ki je zasidrano blizu plavajoče ladijske popravljalnicc. V popravljalnici gnezdi ladja, ki jo popravljajo: na njenih mostovih in na gričih obojnega brega se gnete neštevilna množica. Ko se spustimo na vodo, zaduši radostni krik tisočev in tiso-čev ljudi, priteklih gledat, hrum motorjev hi napolni srce z ganotjem. Od tega trenutka nam bolgarsko ljudstvo, hrabro in preprosto, kaže podobo svojega navdušenja, ustvarjeno iz pristnih in globokih prijateljskih čustev. Sem komaj za deset minut pred rojem. Čakam, da bo prišel. Hočem se izkrcati šele, ko se bom zatrdno prepričal, da je let zmoglo tudi onih štirinajst strojev, ki so leteli čez azijsko obrežje, čakanje ni dolgo, zakaj od mesta sem se na nebu brž prikažejo prve srebrne pičice od poveljstvenc skupinice, takoj za njimi pa oddelki v svojstveni kotni sestavi. Za tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič — Izdajatelj: inž. Jože Sodja — Urednik: Mirko Jovornik - Rokopisov ne vračamo — »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob t2 Mesečna naročnina je 10 din, za inozemstvo 25 din — Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/m — Uprava: Kopitarjeva ulica 6, Ljubljana — Telefon 40-01 do 4«-os — Podružnice: Maribor, Celje, Ptuj, Jesenice, Kranj, Novo mesto, Trbovlje