Poštnina plačana v gotovini
Cena Din 2
OPERA
GLEDALIŠKI LIST
NARODNEGA GLEDALI StA V UUBUAN11930/31
MOi USODE
Premijera 30. oktobra 1930
IZHAJA ZA VSAKO PREMIJERO
UREDNIK: MIRKO POLIČ
Novosti za damske plašče pravkar došlel
A. & E. Skaberne Ljubljana
SEZONA 1930/31	OPERA	 ŠTEVILKA	6
GLEDALIŠKI LIST
NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI
Izhaja za vsako premijero	Premijera	30.	oktobra	1930
G. Verdi: Moč usode
S tem delom se uvršča v naš repertoar za nas novi Verdi. »Moč usode« spada med njegova zrela, mojstrska dela ter pada člasovno v grupo najpopularnejših del tega velikega italijanskega mojstra. iNastaio je po veliki trijadi:	Trubadur«, , Tra-
viata«, »Rigoletto« in nekaj pred mogočno »Aido . Izvedeno je bilo prvič v veliki stagioni italijanske opere v Petrogradu, in sicer leta 1862. V Milanski Scali je bilo nato izvajano v nekoliko spremenjeri obliki leta 1869., v Parizu leta 1867.
Razlog, da ni bilo doslej (kot tudi marsikatero drugo njegovo delo) stalno na svetovnem repertoarju, moramo pač iskati v dejstvu, da je Verdi s svojimi petimi najznamenitejšimi deli (Trubadur, Traviata, Rigoletto, Aida, Otello) pol stoletja obvladoval odre v taki meri, da ostala njegova dela (napisal jih je še 23!) niso mogla priti prav do besede. Pač mora biti velika mcčr v tej njegovi tvorbi, ako se sedaj, po mnogih brezplodnih poskusih, da bi se operni produkciji našla nova pot, vračajo vsi k njemu, k izvoru zdrave melodike in potentne dramatike.
Moč usode« je ljudska opera v pravem smislu te besede. Libreto je napisal stalni Verdijev sodelavec F. M. Piave nekoliko pod vplivom tako zvanih usodnih dram, ki so bile posebno v modi v prvi polovici prejšnjega stoletja. Tekstovno pa je delo predelano zopet po Fr. Werfelu ter služi njegova oblika kot podlaga tudi za našo izvedbo.
I.	Španski grand, markiz Calatrava, se protivi ljubezni, ki jo goji njegova hčterka Leonora do ameriškega priseljenca, mešanca Don Alvara. Ta čaka ra dogovorjeni znak, da bi prišel po njo in jo odvedel. Omahljivo Leonoro, katera si ne upa nastopati proti očetovi volji, postavi njena komorkinja Curra pred gotovo dejstvo. Vse je pripravljeno za beg. S težkim 1 rcem se Leonora poslavlja od rojstnega doma, tcda »temne jo slutnje begajo, skrivni glasovi jo svare, čeprav srce le k njemu hoče\ Še ljubljenemu Alvaru se upira, ki jo nagovarja na beg: Tiho na rahlo bova jahala, nočtko opojno vso presanjala. V mestecu bližnjem čaka duhovnik, ki naju na skrivaj poroči.« V njeni neodločnosti vidi nezaupanje do njega, mestica. Zato: »če ljubiti ne moreš, kot
1
ljubim jaz iskreno, bodi prosta!« Leonora se vda. Toda pre-pczno. Pot .jima prestreže stari markiz. Za Leonoro se postavi Alvaro: »Cista je, nedotaknjena, čista kot svit neba je! Nje ne sodite, o mojem življenju le odločjite. Sam se razoroža, toda pištola se v padcu sproži od sebe in rani starega markiza, ki umirajoč preklinja hčer. Zaljubljenca obupana zbežita.
II. Leonora se je zatekla h puščavniku patru Kletu, ki ji svetuje samostan. Na poti sreča v obcestni gostilni svojega brata, ki preoblečen kot študent zalezuje begunca, da bi osvetil čast svojega doma. Toda nje ne more najti, a osovraženi mestic se je rešil z begom na morje. Don Carlos ne spozna svoje sestre, ker je preoblečena v moško obleko. Pač pa sluti nekaj ter izziva njenega spremljevalca mastra Trabuca, ki mu pa ne ostane dolžan odgovora. Poleg božjepotnikov pride v to družbo tudi vedeže-valka Preziosilla, katera nagovarja vse za vojno, ki je vzplamtela v Italiji. V pozni uri odidejo vsi spat, Leorora pa zbeži. Pot jo pelje do bližnjega samostana.
Trudna do smrti prispe v zgodnji jutranji uri do samostana. Tu najde zavetje pred okrutnim bratom, daleč od ljubijeegan Alvara, ki ga je na begu zgubila in ki je na njo bržčas pozabil.
V	težkem času se obrača Devici: »V tihotni glej, samoti tej, za težki greh se bodem pokorila. Moči mi daj, da me ne stre usodna moč obupa!« Mimi spev menihov ji vliva novih moči. Zaspani vratar Melitone jo sicer sprejme precej nemilo: »Prijavim Vas; če se ne vrnem, lahko noč želim.« Gvardijan pride in spozna Leonoro de Vargas. Usmiljeno ji pokaže pot: »dolakni se križa življenja! Krist otme te pekla in trpljenja!« Ona hoče le Bogu služiti: »Naj v votlino grem v skalovju, pokorit se za pregreho!« Več ne mara med svet; ostaviti ga hoče; živeti sama. Gvardijan ji bo prinašal hrane. Pred došlimi menihi, ki jo sprejmejo v svoj krog, ji obljublja: »če nevarnost bi ti pretila, če bi smrt pred te stopila, v urah bolesti v urah bridkosti, z zvončkom naznani, da si v skrajni sili. In na pomoč ti bomo priskočili.«
III. Do prednjih postojank združenih špansko-italijanskih čet pride sovražna patrula. Tudi Don Alvaro je na bojišču. Kot stotnik Hereros si je pridobil slavo in čast. Ali nič mu ne prinese miru. Ne more pozabiti Leonore, ne sramote, v katero so ga pahnili, njega, slavnega potomca iz rodu Inka. Iz sanjarenja ga zbudi bojni hrup. Don Carlos, ki se le nekaj dni nahaja pri čjetah pod imenom de Bornos, je padel v zasedo sovražne patrule, toda hitra pomoč stotnika Herera ga reši pogina. Tu na bojnem polju skleneta prijateljstvo ter nadaljujeta skupno zasledovanje sovražnika.
Toda kmalu prineso ranjenega Herera v lazaret. Tu zaupa prijatelju zavoj, katerega naj po njegovi smrti sežge. Pod prisego se Don Carlos obveže, da bo to izpolnil. Toda nekaj ga vznemirja: Pri omenitvi imena Calatrave se je ranjenec zdrznil. Mar mu je znana njegova sramota? Ali pa... je mar on sam oni mestic? Zavoj bi mu to lahko pojasnil. Toda veže ga prisega. Moral bo
2
poiskati druge dokaze. Zavoj, ki ga vrže na mizo, pa se slucjajno odpre. V njem najde sliko svoje sestre: »0, Alvaro, ušel si smrti; da padeš v roke moje!«
V sestreljenem mestecu Velettri se je vtaborila združera vojska. V živo vrvenje, kjer se med vojake mešajo razni prodajalci, kjer se zabavajo lahkoživke in najrazličnejši dotepenci, prispe tudi fra Melitone, da s svojo pridigo (po Schillerjevem vzoru) spreobrne pregrešno trumo. Toda za svoje nauke, ki jih predava s preveliko gorečnostjo, je skoraj tepen. Reši ga Prezio-silla, katera odvede s svojim veselim rataplanom celo trumo za za seboj. Don Alvaro je okreval. 0 tem se prepriča Don Carlos, ki mu razodene, da ga je spoznal kot morilca svojega očeta. Zato ga bočle izzvati na boj; temu pa se upira Don Alvaro. Zaman mu skuša dopovedati svojo nedolžnost, svojo čisto ljubezen do Leo-nore, ki je sedaj v nebesih, saj na svetu je ni mogel nikjer najti. Ko izve od Carlosa, da še živi, mu ponuja, da bi jo skupaj iskala, saj se ga ni treba sramovati, sin je očeta junaka. Toda Carlos nima za to smisla, on hcče le eno, osveto! Bijoča se oficirja razdeli vojaška straža, katera odvede pobesnelega Don Carlosa. V tem se porodi v Alvaru rešilna misel: »Zbežim v samostan sedaj, oltar me odreši gorja in pekla!«
IV.	Sedem let je minulo. V samostanu deli fra Melitone revežem hrano. Toda ti niso kar niči zadovoljni z njegovo osornostjo in grobostjo: »vse boljši bil vaš prednik je. oče Rafael«. To razburi gorečnega patra v taki meri, da spodi vse iz dvorišča. Na ukor gvardijana, ki mu postavlja za vzgled ponižnost brata Rafaela, češ: trpljenje brez primere, številne abstinence in stroge penitence skalile so mu duše sveti mir ...« jadikuje: »Postim se, molim, clujem, življenje otežujem, a zame svet ima le sovraštvo in prezir.«
V samostan pride kavalir, ki želi patra Rafaela. Osoren je, razburjen. V njem spoznamo Don Carlosa, ki je po dolgem iskanju prišel Alvaru na sled: tu ga je našel, kjer se je skril v obleko lažno. Toda Rafael-Alvaro ni več dostopen za posvetne stvari: »tuj mi je svet sovraštva, strast me nič več ne gane, motnje so pokopane, v srcu več mržnje ni!« Kot duhovnik prisega, da je ljubil oisto in pošteno. Vse tvega, da bi omehčal neizprosnega nasprotnika. Kleče ga prosi usmiljenja. Toda Carlos ima zanj le besede zaničevanja in žalitve. Že je Alvaro pograbil za ponujeni mu meč, toda spet se obvlada: »ne, ne bo pekel me zmogel, stran, odidi!« Toda največjega ponižanja, udarca, ne prenese njegov viteški duh. Spet pograbi meči. Nasprotnika odhitita iz posvečenega mesta, da daleč od njega obračunata.
Nehote se približata mestu, kjer živi spokorna Leonora. Težko čaka svojega konca: »Pokoj duši daj, pošlji ga stvarnik moj. Kako srce mi žgo spomini, od prečlutih noči je duh bolan; in to neskončno hrepenenje miru ne da mi noč in dan.«
V dvoboju pade Don Carlos. Napol blazen išče Alvaro pomoči pri puščavniku. V njem spozna svojo Leonoro, katera v težki
3
uri z zvenenjem poziva na pomoč. Ko izve, da ji brat umira, mu hiti na pomoč. Don Alvaro blazni: »Usoda besna, jaz se ti rogam! Moja je Leonora! Ob grehu bom razpalil ljubezni žar!«
Prihiti gvardijan, podpre omahujočo Leonoro, besneža pa miri: »Brat moj, ne kolni gospoda Boga, ker ne razumeš, zakaj te kaznuje; kajti skrivnostne so božje postave^ z umom človeškim jih pojmil ne boš! Moli, moli!« Leonora umira mirna in blažena, saj »kmalu iz sna zbudim se v večni ljubezni!« Gvardijan tolažeče oznanja: »Duša živi!«
Drobiž
Julij Betetto na državni operi v Munchenu. Odlični naš basist g. J. Betetto je sprejel za dobo svojega dopusta angažma na državni operi v Munchenu. Tako namerava priti zopet malo v širši svet, kjer se hoče afirmirat in udejstvovat, ter nato še bogatejši na izkušnjah posvetiti vse svoje moči napredku našega zavoda. Doslej je nastopil s polnim uspehom v partijah Sarastro (Čarobna piščal). Collin (Boheme), Caspar (Čarostrelec), Tommaso (V dolini) in Cre-spel (Hoffmannove pripovedke). V prihodnjih dneh pa nastopi še v Tannhauser (Hermann) in Lohengrinu (kralj Henrik). V teku sezone bo nastopal tudi na našem odru.
*
Krstna predstava nove opore »Ljubljeni glas« od J. Weinber-gerja (čigar >Švanda dudak r je pri nas tako lepo uspel) bi se morala vršiti v teku novembra tega leta v državni operi v Munchenu. Kakor smo do znali, pa so jo zaradi praških demonstracij proti nemškim zvočnim filmom odstavili z repertoarja. Ni še znano, kje in kedaj se bo sedaj vršila njena krstna predstava.
*
Opera v Beogradu pripravlja kot naslednje novosti Mayerbeerjeve »Hugenote« in Wagnerjevo »Valkiro«; zagrebška pa Beethovnovega Fidelia« in dr. Širole komično opero »Citara i bubanj«, ki jo nameravamo izvajati tudi v Ljubljani.
*
Prvi koncert združenega gledališkega orkestra in orkestralnega društva Glasbene Matice se bo vršil dne 7. novembra t. 1. v veliki dvorani hotela »Union« pod vodstvom ravnatelja opere g. M. Poliča. Program je določen kakor sledi: 1.) A. Glazunov: Koncert za violino z orkestrom (solist virtuoz g. K. Rupel). 2.) G. Mahler: Žalne pesmi za mrtvo deco za glas in orkester (solistinja ga. V. Thierrv-Kavč-nikova). 3.) P. Čajkovski j: IV. simfonija f-mol za veliki orkester. Vsa ta dela se v ceioti izvajajo v Ljubljani prvič. Orkester bo sestavljen od približno 80 članov. Pozdravljamo prisrčno to kolaboracijo teh dveh velevažnih grupacij ter želimo, da bi iz tega sodelovanja izviralo koliko več koristi za naše mesto in njega kulturni napredek.
Lastnik in izdajatelj: Uprava Nar. gledališča v Ljubljani. Predstavnik: Oton Župančič. Urednik: M. Polič. — Tiskarna Makso Hrovatin, vsi v Ljubljani.
RAZVRSTITEV SEDEŽEV V DRAMI
%
ORkt/Tta
cAirnrvko /rotfTči
POPRAVILO!
Pisalnih — Računskih strojev
JAMSTVO!
Prešernova ulica 44
Telefon intr. 2636
Ivan Legat, Ljubljana
Samoprodaja najboljšega pisalnega stroja
CONTINENTAL
(WANDERERWERKE)
Moi
usode
Opera v štirih dejanjih (osmih slikah). Spisal Fr. M. Piave. Werfelovi predelavi priredil N. Štritof. Uglasbil G. Verdi.
Dirigent: A. Neflat.
Markiz de Calatrava......................*
Leonora de Vargas 1	.	,
Don Carlos de Vargas / nJe8a otr i
Alvaro...................................'
Pater gvardijan.........................
Fra Melitone............................
Preziosilla, mlada vedeževalka	.	• |
Mastro Trabuco, gonjač mul	.	.	. |
Alcade...............................• r
Kirurg španskih čet..................• ’
Curra, komorkinja Leonore .	.	.	ij
D. Zupan
I. Juraniceva k. g. P. Grba Št. Marčee
E. Rumpel V. Janko
M Kogejeva B. Sancin S. Magolič A. Perko N. Španova
reveži.
Režiser: M. Polič.
Patri, gonjači mul, španski in italij^i vojaki, ljudstvo, prodajalci,
Godi se: prvo dejanje v Sevilli; drugo in posluje v okolici španskega samostana; tretje v Italiji.
Čas: v sede^jstem stoletju.
Dekoracije po osnutkih V. Uljeva. Plese naštudiral P Golovin.
Blagajna se odpre ob pol 8. uri
Parter: Sedeži I. vrste . . .	. Din 46	LoZe: balkonske
II. - III. vrste	. „ 40	
„ IV. - VI. ,	. . 38	Nadaljni ložni
„ VII.-IX		■ 35	
„ X.-XI. . . .	• „ 30	
Loie : Lože v parterju . . .	. . 180	Balkon: Sedeži
„ I. reda 1-5 . . .	. . 180	»
6-9 ...	. , 200	»1
!etek ob 8. uri
Konec ob 11. uri
v parterju . * I. redu . Da balkonu
Galerija: Sedeži I. vrste
»	n.	„
„	m.	„
..	iv.	„
..	v.	„
‘ p, .................  25	Stojišže	.
' • • •	»	Dijaško	stojišče ... .	’
VSTOPNICE se dobivajo v predprodaji pri gledallikl blaga/* opernem gledališču od 10. do pol 1. In od 3. do 5. ure
120
25
30
20
30
25
18
Din 16 14 14 10 10 4
O
PE/UO
)asko /toV'
CAizmvuo
RAZVRSTITEV SEDEŽEV V OPERI
Prvi prostor
med najboljšimi in najcenejšimi dnevniki zavzema
Čitajo ga vsi in se vedno poslužujejo njegovih
malih oglasov!
Po gledališču sestanek v
KAVARNI „EM0NA“
prvovrsten salonski in jazz orkester
V	restavraciji dnevno
PLES
Točna postrežba	Solidne	cene
Delniška družba pivovarne „UNION“
priporoča svoje izborno svetlo in LJUBLJANA - MARIBOR črno pivo v sodčkih in steklenicah Izdeluje tudi prvovrstni kvas in špirit
Brzojavni naslov: Pivovarna Union,
Ljubljana, Maribor Telefon: Ljubljana št. 2310, 2311 Maribor št. 2023
DOBRA MISEL!
ZAVARUJEM SI ŽIVLJENJE,
to je: ko pridem v leta, mi naj izplača banka „Slavija“ kapital, ki mi bo v gmotno, sedaj pa že v moralno oporo
Domača zavarovalnica:
Jugoslovanska zavarovalna banka „Slavija“ v Ljubljani
se priporoča za vse vrste zavarovanj TELEFON ŠT. 2176 ———
Elitni kino Malica
Tel. 2124
Edini zvočni kino v Ljubljani
z najboljšo svetovno zvočno aparaturo
WESTERN ELECTRIC
V	mesecih oktober in november prinašamo sledeče premiere izbranih najboljših svetovnih velefilmov:
„No, no Naneta“
Čarobna filmska opereta v naravnih barvah Nejboljši pevci, balet, razkošje
„Smej se in plakaj!"
Najnovejši govoreči film s slovitim Al Jolsonom v glavni vlogi Sodeluje tudi mali Darvey Lee (Sonny Boy) v vlogi kot Little Pal
»Tango ljubezni**
Briljantna filmska opereta
V	glavni vlogi Willy Forst (znan in priljubljen iz velefilmov „Atlantik“ in „Dvoje src v 3/'4 taktu")
..Ljubljenec bogov**
Najnovejši govoreči velefilm Emila Janningsa
,.Cilly“
Najrazkošnejša, najslajša filmska opereta, kjer nastopa najlepša žena Ame>-i*ie, slovita Marilyn Miiller
4i