Notulae ad floram Sloveniae84   
Allium suaveolens Jacq.
Pregled nahajališč dišečega luka (Allium suaveolens) na območju presihajočega 
Cerkniškega jezera
New localities of Allium suaveolens in the area of the intermittent lake Cerkniško jezero 
in Slovenija – an overview
0252/1 (33T VL46) Slovenija: Notranjska, Cerkniško jezero, Dolenja vas (Cerknica), 
Dolenjska blata, vlažni travniki J od vasi, 550 m n. m. UTM Y-449391; UTM X-5070410. 
Leg. J. Stergaršek, F. Poljšak, T. Schein & B. Dolinar, det. J. Stergaršek, 31. 8. 2011.
0252/1 (33T VL46) Slovenija: Notranjska, Cerkniško jezero, Dolenja vas (Cerknica), 
Dolenjska blata, mokrotni travniki J od vasi, 550 m n. m. Leg. J. Stergaršek & B. Dolinar, 
22. 8. 2017. Herbarijska pola: ZRC-F-11934.
0252/1 (33T VL46) Slovenija: Notranjska, Cerkniško jezero, Dolenje Jezero, Jezerska gmajna, 
vlažni travnik, bazično nizko barje, 550 m n. m. Leg. & det. J. Stergaršek, 20. 8. 2017.
0252/1 (33T VL56) Slovenija: Notranjska, Cerkniško jezero, Dolenje Jezero, Rešeto, grmovje 
ob bazičnem nizkem barju. 549 m n. m. Leg. & det. J. Stergaršek, 1. 9. 2012.
0252/1 (33T VL56) Slovenija: Notranjska, Cerkniško jezero, Dolenje Jezero, Retje, vlažni 
travnik, bazično nizko barje, 549 m n. m. Leg. & det. J. Stergaršek, 2. 9. 2012.
0252/1 (33T VL56) Slovenija, Notranjska, Cerkniško polje, Martinjak, Boričke, vlažni 
travnik, bazično nizko barje. 553 m n. m. Leg. & det. J. Stergaršek, 10. 8. 2017.
Dišeči luk uspeva v srednji Evropi, v njenem zahodnem  in južnem delu (SteArn 1980: 
54). Nam najbližja nahajališča so v severni Italiji, ob izlivu reke Soče in Timava v Jadransko 
morje, in v okolici Doberdoba (Poldini 2009: 162). Starejši literaturni podatki omenjajo 
pojavljanje vrste tudi v Tržaškem zalivu med Žavljami in Miljami (KraHulec 2014: 127).
V Sloveniji vrsta uspeva na vlažnih travnikih v predalpskem območju (Ljubljansko 
Posavje) (WrABer 2007: 742) in na obmorskih mokriščih v submediteranskem fitogeografskem 
območju (glASnović 2006, SlAdek 2016). V Gradivu za Atlas flore Slovenije so zajeti podatki 
v okolici Ljubljane (jogan & al. 2001). Najstarejši je podatek A. Paulina (LJU10002116) na 
travniku ob Savi pri Črnučah (9853/3), ki ga povzema Dolšak (dolšAk 1929). V Brezovici 
pri Ljubljani (9952/4) je naveden podatek iz študentskega herbarija, za katerega pa je P. 
Sladek pri reviziji herbarijskih pol v herbariju LJU ugotovila, da v herbariju LJU ni podprt 
z herbarijskim materialom, niti ni uspela potrditi tega rastišča v naravi (SlAdek 2016). 
Septembra 2017 smo pregledali vlažna nahajališča v Črnuški gmajni, na Tomačevskem 
produ (9953/1) in travnike ob Savi SZ od Črnuškega mosta (9853/3), vendar Paulinovega 
podatka o pojavljanju dišečega luka nismo uspeli potrdili. Skratka, od navedenih podatkov 
o pojavljanju dišečega luka v Sloveniji je recenten samo tisti v bližini Ankarana (slika 1).
Avgusta 2011 smo na osnovi ustnega sporočila in fotografij F. Poljšaka, ter podatkov o 
rastlini na spletni strani http://www2.arnes.si/~bzwitt/flora/allium_suaveolens.html (dostop 
10. 10. 2017), s sodelavci Notranjskega regijskega parka poiskali in potrdili prvo znano 
nahajališče dišečega luka na Cerkniškem polju, in sicer na bazičnih nizkih barjih na območju 
Dolenjskih blat, južno od Dolenje vasi (slika 2).
V naslednjih letih je prvi avtor pri terenskem delu in popisu rastlin na Cerkniškem polju 
našel še štiri nova nahajališča dišečega luka. Tu velja opomniti, da je iskal le cvetoče rastline 
Hladnikia 40: 61-87 (2017) 85
in da vsa omenjena nahajališča ležijo v območju Natura 2000 – Notranjski trikotnik in v 
Notranjskem regijskem parku. Tri nahajališča  niso bila pokošena in so kazala očitne znake 
zaraščanja z lesnimi vrstami, predvsem z rdečim borom (Pinus sylvestris) in navadno krhliko 
(Frangula alnus). Izjema je nahajališče Boričke pod vasjo Martinjak (slika 2), ki je bilo 
pokošeno enkrat in tako zgodaj v rastni sezoni, da je zgodnja košnja populaciji dišečega luka 
tam celo koristila.
Po predavanju Petre Sladek »Rod Allium v Sloveniji«, junija 2017 v organizaciji 
Botaničnega društva Slovenije, smo si avgusta 2017 nahajališče Dolenjska blata ponovno 
ogledali in potrdili prisotnost nekaj deset primerkov dišečega luka (slika 3 in spletna stran 
https://www.notranjski-park.si/izobrazevalne-vsebine/rastlinski-svet/lukovke/diseci-luk 
(dostop 10. 10. 1017)). Na rastišču dišečega luka na Dolenjskih blatah smo zabeležili tudi 
druge naravovarstveno pomembne rastline vlažnih travnikov in nizkih barij: Epipactis 
palustris, Gentiana pneumonanthe, Gratiola officinalis, Iris pseudacorus, Iris sibirica, 
Peucedanum coriaceum var. pospichalii, Salix rosmarinifolia, Schoenus ferrugineus, 
Schoenus nigricans, Senecio paludosus.
V Sloveniji je zelo malo znanih nahajališč dišečega luka, kar kaže, da je vrsta redka. Poleg 
njene redkosti k ogroženosti prispeva dejstvo, da vrsta uspeva na ogroženih rastiščih (vlažni 
travniki v nižinah). Zato predlagamo uvrstitev dišečega luka v Rdeči seznam ogroženih 
rastlinskih vrst kot ranljivo vrsto (V) naše flore.
Slika 1: Znana razširjenost vrste Allium suaveolens v Sloveniji
Figure 1: The known distribution of Allium suaveolens in Slovenija
Notulae ad floram Sloveniae86   
Slika 2: Nahajališče vrste Allium suaveolens na Cerkniškem jezeru (pripravil J. Stergaršek)
Figure 2: Localities of Allium suaveolens on Cerkniško jezero (prepared by J. Stergaršek)
Slika 3: Dišeči luk (Allium suaveolens) na nahajališču Dolenjska blata (Foto B. Dolinar)
Figure 3: Allium suaveolens in Dolenjska blata (Photo B. Dolinar)
Hladnikia 40: 61-87 (2017) 87
zaHVala
Zahvaljujeva se Florijanu Poljšaku in Valentinu Scheinu za pomoč pri terenskem delu in 
Branki Trčak za podatke iz podatkovne zbirke Centra za kartografijo favne in flore. Hvala dr. 
Branku Vrešu, ki nama je omogočil izdelavo karte razširjenosti v podatkovni bazi FloVegSi, 
in mag. Andreju Seliškarju za koristne napotke pri pisanju notice.
liteRatuRa
dolšAk, F., 1929: Paulinova Flora exsiccata Carniolica, Centuria XI–XIV. Glasnik 
Muzejskega društva za Slovenijo, Prirodoslovni del B, Ljubljana 10(1/4): 42–56.
glASnović, P., 2006: Flora slovenskega dela Miljskega polotoka (kvadranta 0448/1 in 0448/2). 
Diplomsko delo. Ljubljana, Pedagoška fakulteta. 112 pp.
jogAn, n., t. BAčič, B. FrAjMAn, i. leSkovAr, d. nAglič, A. PodoBnik, B. rozMAn, S. Strgulc 
krAjšek & B. trčAk, 2001: Gradivo za Atlas flore Slovenije. Center za kartografijo favne 
in flore, Miklavž na Dravskem polju.
KraHulec F., 2014: Allium L. - Lauch, Zwiebel. In: Rottensteiner, W. K.: Exkursionsflora für 
Istrien. Naturwissenschaftlicher Verein für Kärnten, Klagenfurt. pp. 121–127.
Poldini, l., 2009: Guide alla flora-IV. La diversita vegetale del carso fra Trieste e Gorizia. 
Trieste, Edizioni Goliardiche: 162.
SlAdek, P., 2016: Revizija rizomatoznih vrst luka (Allium) v Sloveniji. Diplomsko delo. 
Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za biologijo. 115 pp.
SteArn, W. t. 1980: 38 Allium L. – In: Tutin, T., & V. Heywood, 1980: Flora Europaea, 
volume 5: Alismataceae to Orchidaceae. Cambridge, Cambridge University Press. pp. 
49–69.
WrABer, t., 2007: Alliaceae – lukovke. In: Martinčič, A. (ur.): Mala flora Slovenije. Ključ 
za določanje praprotnic in semenk. Ljubljana, Tehniška založba Slovenije. pp. 738–74.
jošt StergaršeK & branKo dolinar