— 2 - Zdravila zoper kevžeh in prisadno pljučnico konj. Popisali smo v poslednjih listih lanjskih Novic na-toro in lastnosti kevžeha (Kehisucht) pri konjih; povedali smo tudi, de posebno iz prehlajenja izvira, in de ta bolezin obstoji v prisada sapnikay po kterim začne žleza iz nosnic teci. Zraven teh znaminj so poglavitniši tele: Konj pokašljuje; — če ga le en-malo za goltanc stisneš, začne hudo kašljati; enmalo težji sope ; jed se mu upira, in ako je zraven tega tudi gerlo po prisadu zateklo, clo ne more požirati ne ker-me ne pijače. Ce prisad ni hud, tudi vročnice (Fie-ber) ni, in žila k večimu v eni minuti lOkrat hitrejši vdarja kakor v zdravim stanu ftedaj naraest 40krat vdari 50krat v eni minuti). — Bolezin terpi 10, 14, 20 dni. Pervo zdravilo zoper kevžeh je: de daš konja s slamo po celim truplu dobro dergniti (ribati), potem ga s kako plahto ali, s kočam dobro odeti, de se spoti. To storivši ne j ostane konj v gorki, pa vunder ne preveč soparni stali, kjer nej vedno odet pokojno stoji nar manj 7 dni. Piti mu dajaj bolj mlačne, kot merzle vode, in v vodo mu pomešaj nekoliko režene moke ali otrobov. — Sena mu nikar ne pokladaj, posebno če ga gerlo zlo boli, ker seno bode po gobcu, in prisad pohujša. Daj mu raji otrobov, stolčenigaovsa, in kar je posebno dobro, zmečkaniga korenja medrezanco (Ha-kerling), ki naj bo enmalo omočena. Te zdravila so večidel zadosti, če kevžeh ni prehud. Ce je kevžeh hud in zlo k pljučnim prisadu (JLungenentziindung) nagnjen, kar se iz hude sape in vročnice spozna, se mora (Hberž ko žila 60krat v eni minuti bije) konju pušati, in mu iz vratne žile — po velikosti in debelosti konja ¦— 8, 10 ali clo 12 funtov kervi vzeti, in če pljučnica ne jenja, čez kakih 8 ur to pušanje ponoviti. V škaf mlačne (pa ne gorke vode , ktere konj ne pije) naj se dene 2— 3 lote s o lita rja fSal-peter). Solitar je pri pljučnici, zraven pušanja kervi, pervo zdravilo; tode v vodi mora raztopljen biti, in konj ne sme driske imeti, sicer zna iz driske v čevih černi prisad (Brand) postati. V hudi pljučnici naj se 3. ali 4. dan konju na persih trak zavleče (Eiterband) ali usnje postavi (Lederstecken). Pri taki hudi pljučnici je pa že pomoči umniga zdravnika potreba, ki ima sto in sto majhnih , pa vunder imenitnih reči razločiti. v Ce je pa zraven kevžeha prisad v gerlu, de konj ne more lahko požirati, kar se iz posebno vroči ga in rud eč i ga gobca spozna, mu ni treba pušati, in naj — 3 — «e ž njim tako ravna, kakor smo gori od kevžeha govorili; le mehka jed naj se mu daje, in gobec naj se mu 3krat vsaki dan z okisano vodo zmije, kise napravi, če v polič vode priliješ 1 maslic jesiha, prideneš 2 pesti moke in kaka 2 lota inedii. Ta zmes tolaži prisad, če gobec ž njo omočiš, kar se da nar lože opraviti, če okoli kratke palčice privežeš gobo ali kako mehko cuojo, in pomoči vsi jo v to zmes, rahlo potapljaš gobec žv njo. Dergniti se ne sme. Če ste pa nosnici zlo zatekle, in če se veliko žleze iz nju cedi, ni za konja nič boljsiga, kakor če si napraviš poltretjo ped dolg, poldrugo ped pa širok zakljiček, in va-nj kake 4 pesti prekuhaniga vročiga in mokriga ječmena deneš, in potem ta zakljiček na 2 trakeh tako konju okoli glave privežeš, de derži obe nosnici v njem, in mu tako skozi pol ure ječmenov vodeni sopar v nosnici puhti; ta puh omeči in sčisti nosnici. Zakljiček mora zato precej dolg biti, de si konj nosnic ne prismodi z vročim kuhanim ječmenam. Če konja kašelj zlo nadlegva in mu žleza iz nosnic teče — pa brez pljučniga prisada — takrat naj se mu da na rezanco ena žlica naslednje štupe, ki se da v lekarnici (apoteki) napraviti: Encjana, janeža (Aniessamen), sirovi ga antimona (roher Spiess-glanz) in čistiga žepla, 4 lote vsaciga, — soli pa 8 lotov; vse to naj se skupej v štupo stolče, in ta štupa, kakor jev gori rečeno bilo, po žlici trikrat na dan daje. — Če je treba, naj se ta štupa Škrat ali 3krat ponovi. To so poglavitniši zdravila zoper imenovane bolezni. Gospodar naj pa konju — posebno če bolezin dolgočasna postane — v nosnici večkrat pogleda: ali ste čisti in ali se ne delajo majhni turovi, ker to bi bilo znam-nje, de je konj smerkav, in bolezin kužna smolika. Tak konj zapade konjedercu. Čeravno kevžeh, pri kterim žleza z nosa teče, večidel ni nalezljiv, je vunder vselej varnisi, taciga konja v kot stale postaviti, de se ne dotika druzih konj.