MILAN DOLINAR: Kresnice in kralj iz devete dežele. Slovenska pravljica. I l\\/^ //\ I 'ac* ^ra'J Je v^dzl v deveti deželi. Ker so bili nje- y govi starši že sivi, so mu rekli, da si naj poišče T\>/ kraljice. Kralj je dolgo časa izbiral, toda nobena /jk^fe' princezinja mu ni ugajala: če je bila lepa, je bila (v ^rff&*- domišljava, če ni bila domišljava, je bila pa grda. Ajpk 1° kralj ni hotel niti grde niti domišljave. Jkm- Vi Nekoč se je zvečer izprehajal pred svojo pa- J [ IŠ&s J l 'a^° ^n ^e ^ s^n0 ^a'os*en' ^er n^ m°gel dobiti ^^ — princezinje, ki bi mu ugajala. Kar je zaslišal krasne glasove, kakor da bi zvonili srebrni zvončki. Poklical je svojega služabnika in mu rekel: »Osedlaj mi konja, da pojašem tja; vedeti hočem, ali zvone tam srebrni zvonovi ali žvrgole tam nebeškolepe ptičke ali pojejo kiasne devojke." Sluga mu je osedlal vranca, ki je šel hitreje kot veter. Mladi kralj je dirjal skozi noč in temo, in bilo je že jako pozno, ko je prijahal v slovensko deželo. Zagledal je velik kres: do neba so plapo- —. 16 >«— lali ognji in iskre so švigale daleč, daleč okrog. Krepki slovenski fantje so nalagali na grmado, in slovenska dekleta so rajala okrog ognja. Tri devojke so pa stale skupaj in so krasno pevale. Kralj je pristopil k njim in je vprašal prvo, kako poje; ta mu je rekla: BJaz pojem lepše, kakor zvone srebrni zvonovi." Kralj je vprašal drugo, kako poje, in druga mu je odgo-vorila: BJaz pojem lepše, kakor žvrgoli ptiček." Kralj je vprašal tretjo, kako poje, in ta mu je rekla: BJaz pojem kakor znam, jaz pojem, kakor mi veleva srce." Kralj je šel zopet k prvi; vprašal jo je, kaj dela njen oče, in deklica mu je rekla ponosno: nMoj oče je tako bogat, da mu ni treba ničesar delati; on le dan za dnevom meri rumeno pšenico." Drugo dekle mu je ravnotako ponosno odgovorilo: »Moj oče je tako bogat, da vedno le pre-števa zlate cekine." Kralj je vprašal tretjo deklico, kaj dela njen oče, in ta mu je rekla: BJaz nimam niti očeta niti matere." Kralj ji je pogledal smehljaje v njene krasne oči in jo je že hotel posaditi na svojega vranca, toda pristopil je župan; bil je jako bogat in še bolj skop in škoda se mu je zdelo, da bi kralj odvedel siroto; delala je pri njem namreč bolj pridno kakor vse druge dekle. Tista ošabna devojka, ki je rekla, da njen oče vedno le zlate cekine šteje, je bila pa njegova hči, in župan je hotel, da bi kralj vzel njegovo hčer za kraljico. Zato je rekel kralju: nJaz sem župan in jaz moram skrbeti, da se godi vsem ljudem moje občine dobro. Marjetica je bila pri meni, odkar so ji umrli starši, in je dobro živela, ker sem bogat. Če nisi ti tako bogat kakor jaz, ti Marjetice ne dam." Mladi kralj je pa kar stresel iz žepa dragocenih biserov in zlata in srebra, da je bilo to veliko, veliko več vredno kakor vse županovo imetje. Kralj je rekel: BBodi to tvoje, jaz imam doma še sto in stokrat toliko. Marjetica je pa sedaj moja." Župan je nato še bolj želel, da bi njegova hči vladala nad vsem tem bogastvom in je rekel: nTa tri dekleta, ki so najlepša v vsem kraljestvu, so si tako slična, da jih je težko razloČiti; obleči jih dam enako, in potem si izvoli ženo." Ko je kralj videl, da drugače ne gre, je v to privolil. Čez eno uro so prišla vsa tri v enakih oblekah nazaj. Kralj jih je gledal, toda dolgo se ni mogel odločiti. Dve sta postali nestrpni, tretji je pa kanila solza iz očesa. To si je izvolil kralj — in glej, bila je prava, bila je Marjetica. Kralj jo je posadil na konja, in oba sta odhitela proti deveti deželi. Kralj je vprašal svojo izvoljenko, zakaj ji je kanila solza iz očesa, in ta mu je rekla: BBala sem se, da izbereš županovo hčer; ona je hotela Ie tvoje bogatsvo. To je izdala med preoblačenjem. Meni je bilo zato težko pri srcu, in potočila sem solzo." In kralj jo je vzel za kraljico. Veliko veselje je vladalo v deveti deželi; imeli so mladega, junaškega in dobrega kralja in itneli so mlajšo, lepšo in boljšo kraljico kakor v drugih deželah. Kralj in kraljica sta pa v sreči živela še mnogo, mnogo let. g-gmgccigmjs i:~>ra:ra: r.TmiBxcgmsxam33.3C3^:ff ^^