/ _ r- 'fïzj* A //-1 ' /kfj. 303/1971/72 n? » .M 3 I Z 7 X H Imenujemo meato, košSek zemeljske površine.,. skozi katero privre voda» sveža In hladne. Čista e, T Z V I R » lahko usahne v hudih sušnih obdobjih Ostane saaso» 5o ;je dovolj vode, dovolj vlage« I Z 7 X R - šolski Saeopie ajdovskih gimnazijcev* I Z 7 X H ~ usahniho, če me bo dovolj izvirnih prispevkov9 /iss/Verno pripovedovali o življenju mladih5 zrelih in starih, 0 vsem«, kar nas obdaja in v čemer živimo 0 noši moči» mladosti* Sivosti, energiji, vitalnosti, pogumu biti odkrit.- bojevit in pismen/ H H || — POGOVOJi NA JIH DIJAKOV S 'PO V- 2TOICETOK DR/ t M'011 / Ii: SPREMLJEVALCI / 7 ponedeljek 18» oktobra je tov, JSorSiS v t »ženski oddaji o ustavnih smandmajib prebral pismo na?lh četrtošoloev«. v katerem so dijaki hoteli izve sti, kako bo upl.lv«! tuj kapital »a ns^o ea-iiou^ravo«, Televizijski sodelavci ac povdarili, da se je treba o t« Vprašanju podrobneje pogovoriti, predvsem» ker o o ' sestavili mladic Obljubili so nam obisk na gimnaziji In obljubo izpolnili v Setrtek 21» oktobra. Pod vodstvom prof* Eovakove so ne s tovariše© Draganom pogovarjali JSetrtošftlci, prisostvovali pa so -udi predstavniki ostalih razredov in tajnik skupščine občine Ajdovščina tov. Praf.sk» Razgovor je RTV Ljubljana snemala za oddajo o javni razpravi o aaandmajih k zvezni ustavi, Po pozdravu prof, Novakove je najprej spregovoril tov,, Dragan, takoj za teci pa dijaki» ki so postavljali vprašanja s področje politika« ekonomije in kulture-Poleg prvega vprašanja so dijaki šale11 zvedeti tudi razlago amandmaja o združenih podjetjih, Zanimiva so bila vprašanja o področja kulture. Dijake je na primer zanimal problem šolstva» problem kmečkega dela dijakov in študentov ki je iaredno majhen» Tov, Dragan je rte to vprašanjfe odgovoril z navedbo vzrokov za teko nizek procent kmečkih dijakov, Dejal je, da bi morali o»o-goditi vsem otrokom vse pogoje za razvoj in študij., Ea ta razvoj ne bi smelo vplivati niti socialno poreklo,, niti višina osebnih dohodkov, niti kraj kjer otrok živi. Seveda pa smo Se daleč od uresničitve teh pogojev» ker ni mogoče, da bi bolj razviti predeli Šakali na manj razvite. Po novih ustavni1-; amandmajih je vsaka republika posebej direktno odgovorna za reševanje teh problemov* Potreben bi bil tudi razvoj integracijskih procesov, hitrejši razvoj kmetijstva, izboljšanje prometne povezave, uveljavljanje socialnih minimumovj skratka,, vsem otrokom bi morali omogočit I isto startno možnost za nadaljni razvoj o Dijake je zanimalo, ali je naša država federacija ali konfederacija« Glede na to je tov« Dragan povedal, da ne bo veljalo pravilo večina, pac pa da bo nek sklep sprejet leí Se bodo vse republike s tem soglašalee Predvsem je to potrebno na gospodarskem področju. Lap primer je bila censura» Dijakinja je vprašala, bi bilo možno, da bi bil nek film v eni republiki prepovedan v drugi pa nec Odgovor je bil jasen« Se bi bilo tako, potem bi lahko na primer morilec sedel v eni. republiki pet let, v drugI pa aarnc tric Torej bi raje ubijal tam» kjer bi bila kazen manjša o Glede filma pa je rekel, da je včasih vseeno dobro, če si gremo kak film tudi v sosednjo republiko » ogledat«, Toda nova ureditev bo Še vedno taka, da bedo republike med seboj imele nekatere zakone enake, ker se bodo morale posamezne republike pac držati zvezni ustavnih amandmajev» Postavljeno je bilo tudi vprašanje o igrah na srečo* Tov* Dragan je dejal, da lahko to vprašanje obravnavamo v- dvel stališč4 z moralno - političnega in formalno -pravnega o se obstoječi zakon pravi, da mora biti končni dohodek teh iger vedno v humanitarne namene® Zdi so mida bi bilo tu potrebno še dodatno vprašanje¡» ki pa ga nihSe ni postavile Kes je, da bi moralo biti plačano samo delo« Igra na srečo pa ni delo o Torej? Končne opredelitve tov« Bregan ni povedal in verjetno je tudi nlhSs drug ne bo» Poleg tega je.bilo zanimivo tudi vprašanje o proble.-.u narodnih manjšin v Sloveniji» Amandma omenja 4 ^ eamo Italijane in Madžare« Tov» Dragan je to omejitev razložil s dejetvora, d? so ostale narodne manjšine nelokalizirene, da ao pripadniki drugih nerodnosti pomešani sS lovenci po vsej Sloveniji«'Ha vprašanje zakaj nimajo Slovenci v Italiji tudi takih pravic kot Italijani v Sloveniji je tov, Dragan dejal» de je novi amandma orožje za za?cito ns^ih manjšin v drugih državah« Res je5 ds Slovenci v drugih državah ne uživajo takih pravic kot druge manjšine pri nas, toda ne moremo se sgledorati po njih, morda se bodo oni zaceli zgledovati po ».as. Dodala bi samo, da na ta "morda" Sakamo že nekoliko predolgo, Dokler borne mi ostali pasivni in Šakali, bodo gotove. Šakali tudi drugi* Ue koncu razgovora, ki je zelo hitro minil, je tov* Dragan rekel /tega televizijo ni snemala/, da si je ta razgovor predstavljal sa.no kot posledico želje dijakov, da bi prišli na televizijo. Bil je presenečen in dejal, da se bodo morali tudi oni nekoliko bolj poglobiti v ta vprašanja. Torej le nismo tako pasivni in leni» Upamo, de bomo to lahko še večkrat dokazali0 P <• ^ LčUOCU n m......fo> H TM1 V v H 1 "): \ ! A L.) L* J Li o o o Jče, ne primi tega, na smeš prijeti, pesi pasi0 Potam pa solze, divji potoki solz, ki derejo skozi stisnjene pesti« Histeričen jok, Ga vidiš? Oi&to krvav je, kri je strnjena in ni vee rdeča, žlahtna kri, marveč črna brozga»' Ob, kakšne o5i! Kam bolšSijo» kam upirajo .»voa n.i-u.:ani pogled? Morda pa upajo, mor-do pa upa jo««•■!?! Kakšno norost, kakšno irelcleto neumnost govorijo te oci! ampak saj to je absurd? Sem sploh kdaj '■'idola človeka z razparanim trebuhom in prekiano glsvo? J.;-s, videlo sem .ga* Videla sem ga v E.-mjch, cisto golega, z razmršenimi. i poraščenimi prsmi» Iz velike luknje, :i m je zijala sredi trebuha, je sililo •h*--v.:» Histerično je skakal naokrog' in ;::.. ial; "Vojne,- vojne bi vara bilo treba« .V: ali dve leti klanja pa bi že videli, kaj se pravi trdo šivati P Pljunile sem nanj, on pa je ?e vedno bevskal v temino sanj« Fenadoma sem zagledala trop belih krizantem« •Jako cista in lepe so bile, "Kaj, misliš „ Metka, bo lovec rešil HdeSo Kapico? Mamica mi ** prebrale konec pravljice šele jutri," " Oh s, seveda ! Tako bo volka nepolni 1 s kamenjem« d? se bo kar srbi zvrnil v vodnjakr." Metka, kaj naj kupici mamici za novo leto?* " Ne vemo Jas bi ji kupila rdeS šal*" Bela duše so izginile, nekdo Jih Je s silo odtrgal £ nežnih pecljev* Ki jih veP hnili so Jih v brezno, od koder se siri vonj po gnilih idejah in upanjih, 0h;, kje ste zlati metulji a prozornimi krili? Kako sladka poljube ste delili z belimi cvetkami 5 Ostale so ostudne kraste, pomešane z levkociti in strupenimi kemikalijami. Kako ste mogli vendar ubiti zlatega metulja,-Nameraval se Je poročiti jutri*Kdo, k/iot vam daje pravico!? Oh, pa kaj? Morda Je to Lucifer ali gospod avo Denara Veste, gospod Denar; tam nekje padajo bombe, ogromne telesne ptice letajo med oblaki in -zeleno truplo se Je zamajalo na veji, Kakoga tolčejo po glavi Mlado dekle so ravnokar posililio Horda je to v deželi Koromandiji? Ke, ne more biti tam, 7 dezelfli Koromandiji ne streljajo ljudi. Mlade mamice roju je jo otroke., Le kje» kje je ta dežela? n Kaj misliš Metka*,je kje na svetu dežela, kjer lovea ne bi re^il Rdeče Kapice?" ~ Ha ni take dežele» Lovec mora rešiti Rdečo Kapico li t 'i o 9 '» e 9 S l> 4 D ^ «> lekje daleč se otroci Igrajo z bombami, plastiSolmi puškami in majhnimi tanki» iiefcda,z možatim glasom 2 a Jeriči: "Goljufaš! TJatral.il sera te! Naredi se mrtvega!" -i." i' .J • - , i SL - a - PA ZAKAJ SB IJE UBIJEŠ tudi v Vietnamu tiska delajot samo tam umre,1 o Sastno it» na krsti imajo ameriško zsstavoo SAJ VSI VEMO, DA TO HI PRAV, In čisto nie ne bomo storili aa bi bilo drugače Saj tudi. drugi nič ne stori,jo pa čeprav so to zavedni Slovenci, Včasih se ti zasmili fotografije sestradanega Vietnamskega otroka * Potem gre5 na večerjo v Planiko in se jeziš, Že nimajo svežega pommes frites» <, Belili so, do tako ne gre več naprej« Zakaj pa še ni ne priredimo akademije v Ssat Vietnamu to bi 3e Šesto spodobilo o Dovolj 5asa imamo t; da jo pripravimo saj še zmeraj deluje letalska proga Washington - Pariz - Vietnam® Stvar je i&kfm<■ da jih na5 ae ti nase besede ne potolažijo nase psovke ~ ne zagrenijo '¿n nase solze ne „j.anojo. ,uu. mi Imamo probleme Radi M slišali, šel v Vietnam» s^ boril m PRAVIČNI strani ma rti ifc a j s t ari 1 in si bi bili zadovoljni* Seprav r>i umrl j®j bi bili ponosni, c.'. je bil Slovenec® Ljudje, kaj bi radi, ea,j sem dal lOOG din ob ju-Mralni akciji za Vietnam ve5 pB tudi ne morem aaj m je vse podražilo in fantje tudi jaz Imam družino« ' « . '! r y-ku* Pofctï'-" - I X :m: ' F» r • íí po'il sli 11 t.» vs»e te 13 ud1 » ki toll « gnoa ^ol.lo Drug ni pri'«1 •v Službo k°r je la«-4L -^Ska. "''/■^Čf 4 I V-'' i. jL » PLj O NES M A TLA IN Mill TE NE BOU V£Î, r ^ y. r \j t (2. P . . c ^ ' IOK K O *r 0 H r ii j ^Er. -it vii-f'6' 0 A t s Ola ž m e iN' T c M DE 7 , a lKi - j A t AA n T ¿ 7 í î 1 t I n) Kf T Ê ' ' 9 A , ç IN H u A $ i z \ fe N T " " O 1 « Vr P ' L p v E V B Ig « čeprav je bilo še Sisto jasno, da na mara več zanjo, ne Mila/a kar ni dala odgnati., Saj ne, da bi se vsiljevala, nasprotno, cisto neopazno je hodila poleg njegovega življenja in mu pomagala, ko je bil pomoči potrebeno S prijatelji se je norčeval iz nje» večkrat se le na strnem razsrdil nanjo, bil grob, počenjal stvarit ki bi ;:o ranile, s Mileva» kot da tega njegovega početja sploh :ae opaši«, Sčasoma mu je postajalo nekako v§e8s da mu j® tako zveste in pripenjalo se mu je zdeti samoumevno« da sprej.oirts vse njene žrtve® Poročil se je, Strahom® je Čakal, da ga bo Mileva si"pustilas. a ko se je obnašala kot da se ni ni5 zgodilo, se je spet po5ut.il čisto srečnega» Toaeih, ko sta bila sama, ga je Imelo, da bi jo po-trepljal pa rs M, se z njo pogovoril, a Mileva ga je gledsla brezizrazno, tako, de je kmalu opustil take namene• Po tem jo umrl v neki prometni nesreči* Mileva,. ki. je na samem dostikrat- jokala in se grizla ?aradi njega» • /pred njim je bile vednfc mirna in zadržana/ je ob tej novici ostala na zunaj čisto neprizadetaa Seveda ji. je bilo hudo, a zvečer je bila Se kar nekam pomirjena, kot bi se znebila velike morec. "1 "i C o Z> A r>{? yLjiSbvjUtóu Bolečina ítMeSe išče pe t de Živega bitje. Zapuščena hiša v pušSavi, vrata Črvivo trohnijo in Šipe Se Spominjajo bleska trgovine, v kateri So bile» kapij enes V -T*.i, /a gem odvrženo S7eČo! Sika j oda Svetloba nima reo pravega učinka, Stopam Skozi Stene, ki jih ni in z nogo Zadenem ob pozabljeno Srce» ki Se praši na tleh„ Votlo Zazveni in v dlaneh me Zazabe,»ko se ga dotaknemo ognjišču vidim fcotel,, v njem Se kuhajo olupi jene -■■vits 11 Xe Stropu Slutim Svetlikajoče Se Strdke Sramu in Srda, SveSa Stresa po Stranišču Srhljive Sence« Se te je strah zapri vsa oknain vsa vrata da ne boš mogel pobegniti tape5TR7 14 - pridi strah me je in roke ijasri mrals oprati m©mm še posodo In pomivi potleh po end he i. ov>d-«, VhI 8'B sad, end he aaks me hy, I loose my If »m and Bi,\: .iothiagl Is it- true» oan t look Inso Ms eyes without feeling that my heart diss flby i 3 it allr/afya sc the mzn I ioTe.u, loves an A' -sr. I lore him»*. Bus ahat love will sta^ hidden in my heart... : will bseo»e hit friend, Ilk© r.Xt the atherr X will je »ear him,. ».•«. Ho is happyf he lovss«»End he is loved, and these the ;aost important things cr; "hit' worl-i And I leve him* I ,i.ove him deeply«,, * He isa man* £t love") y ;uau and J love hi® ČKJbS liS« i ij L9 LnJul AJ La ua ■ V ponedeljek,20» decembrasmo imeli dijaki ns'c gin» vaziJe priložnost seznaniti se s Slovensko filharmonijo v Ljubljeni-. Zares poceni vstopnice nam je posredoval Kulturna skupnost iz Ajdovščine, Ljubljanski filharmoniki so nam pod vodstvom dirigent« j Oskarja Danana predstavili tri moderne skladatelje, ki jih se nismo dobro poznali» Zato so se nam ''vara, Bartok in • Honegger bili tuji- Predvsem velja to za našega skladatelja *v«ro, avtorja Arabeskn V vseh sedmih Arabeskah, ki so jih predvajali prve, se ovijajo melodične linije jibko in lagodnoo Prva Arabeska je izzvenela živahno, prav tako tudi drage, V njej smo slišali prepletanje violin, harfe,vibrafona, celeste in pihal» Tekaj posebnega je Izražala tretja, v kateri je prišel do izraza dialog solo violine s solo oboo-. Rahla sprememba je izzvenela z valčkom četrte Arabeske-, j Živahen ples pete pa je bil prepleten z motivi južnih ritmov» V predzadnjo arabesko nas je popiljal ritem koračnice, | Nadvse pa mi je ugajala zadnja, z uvodnim motivom v trobi-t;." ki so jih v drugem delu zamenjala godala« Zanimiv je tU motiv solo instrumentov, njihovo prepletanje in stopnjevanje» Pravo nasprotje Svarovim Arabeskam pa je bil Bartokev Koncert za violo in orkester, njegovo zadnje delo,, ki ga je po njegovi smrti dokončal prijatelj Tibor Seri5\ Močan muzikalen zanos tega dela je znal podati predvsem odličen madžarski solist Esaba Erdely„S svojim izvajanjem je občutljivo obdelal vse narodne motive, ki prav v tem delu jasno Izražajo Bartokovo madžarsko poreklo«,Delo je polno vedrine in privede poslušalce do l Sv* go duhovno razglb», Prav zato pe mi y B . najbolj ugajal, Za zaključek so nas filharmoniki seznanili 'e Honeggerjem, ponambnim sinfonlkom r-1 • ,« leti*, rc'-v Le Havre« irjegova simfonija H» 5 "31 fer^r^" rrdcJ\J ¿h w.....4JvxA>¡ Joj« kako ee mi mladi razumemo med seboj, Kako držimo skupaj« Figo, pasjo! Vse skupaj je en sam cirkus in 5e že drsimo skupaj» je to zato» da bi nasprotovali drugim -starejšim,- Kladi smo vsi enaki,, a Slovak si ne more predstavljati, kako razsocislizirani smo 2e0 Ah, cisto navaden delavec da je? Ni vredno besed*, Pravijo, da je brezposelen! "Huligan» jasno!"Ali ga poznaš? Kaj pa ima$ tu za spoznati9 samo poglej ga®•.Pravzaprav je revež. Cel dan se nateguje okrog, fñ dolgčas, ta žalost... «Sem pa tja človeka ne moreš spoznativ dokler oe vsaj ne pogovoriš z n.jlm0 30 o november 1971 - Pa greva v volčji brlog» da vidiva stvari na lastne oČA. KAVARNA ali SALOOI! po njihovo» Gotovo bo kakšen kje prilepljene S prof« Slami3evo naju je bilo pošteno streho Saj vasta» "huligani" ti mimogrede pokažejo* da so njihovi bicepsi In trioepsi se vedno "OTE ? MADE" o Ena kavies za pogum Zb vsak slučaj držim prekrižane prste - "Ampak vi greste prva!"o • "Dober dan! Ali lahko prisaderno? Veste, kot zastopnici glasila ajdovske gimnazije, sva sklenili, da je nujno, da se mladi nase gimnazije malce seznanijo z ostalo mladino, pa bi vam radi postavili nekaj vprašanj..»*„w "Torej intervju* Seveda, kar sedite»" - He pozabite zapisati, da pijemo slivovko* - Jaz ne! -se ogle si nek nesamozavestnež«, Potlej pa čigfco uradno - Sliši se, da se zbirate v nekakšno skupino0 - / Kako so novinarji vljudni. Mislim namreč 'clapo ali nekaj podobnega / D?? su dre ali tri leta smo stalna skupina , / oni tudi mislijo klapa ali nekaj podobnega / - Koliko pa vas je? /"ajdovskih huliganov" - okrajšava AH / ~ Približno dvajseto Starost od od Šestnajst do dvajset let e - ,113 je kaj trden 703 most? » Kot kamen in kost, stilsko označeno ~ Mislil j ali v stiski drug drugemu pomagate? - To se razumi s ~ Pa 00 vami / .AH / tudi nedeljski Slani? ■ Co p s Kogar sprejmemo medse,, mora biti 0„ K, in pov'ej r J c kožo in kostmi ter filo vred« - B\1e, .'rde;] in kako se zbirate? - -o navadi v aaloonu. na'plesih, včasih pri komu doma« Največkrat se dobimo popoldan, proti večeru. Ob nedeljah in praznikih tudi podnevi. :' - Hodite v kino? ■ Jasno, rezervacije v sesti in sedmi vrsti0 - Kaj najraje gledate? - Po malem gledamo vs , v*eč so nam kriminolke, drame... - Pa v gledališče, greste kdaj? ~ He. ; Ja?jaz grem včasih v Ljubljani. " Erc, ste kje v službi, se šolate,, ali kako je s to stvarjo? 1 vajence, delam na Kovinski, soboslikar, prišel sem od ■M; pa se a.: 'um službe, v kratkem grem na ladjo, trije co ti-B so brezposelni. - to? - š.e M£rišeaM« Ostala dva, no ja, smola in tako i; a pre j. • • ?s r.?? mo ejo tačeti znova? - Ko pa se lo/ek nima s kom pogovoritif samemu ti pa ;.:}■ poguče te po noter in noter tlačijo» - Kako je z denarjem,, mislim, če je kdo suh. ali mu posodita? * «lasno, drug drugemu pomagamo* - Meni gre bolj težko z dverni tisočaki na tedex - Ja staršev že osem mesecev nisem videl. V Me.mčijidelata '•» oba. - Kakšen odnos imate do starejših? - Na miru jih pustimo, bolj kot eni nos» - Pa alkohol - pijete, - Pijemo, VeČ ali manj vsi, -- '/am je v",eČ Ajdovščina place? ~Ke posebno- Ljudje niso preveč- simpatični pa tudi zabave je premalo» - Kaj si pod tem predstavljate? - J« plese in take stvari. Kadi bi imeli ^ladinsk* klub, - Kakšen naj bi bil po vasem mnenju? - Prostor, kjer bi lahko igrali šah, namizni tenis, ineii diako klub, da bi človek lahko tam pokazal sovrstnikom, kaj znaj recimo recitiranje,, Zraven bi morali imeti tudi Bif , ~ Ja, >cdo bi pa poskrbel se alkoholno preobremenjene ose v»?? - Sami bi jih spravili k pameti., - orej bi sama mladina vodila ta Mladinski klub, prodajala pijačo^ skrbela za red in disciplino,». - Da o Tisti, ki ima več možnosti, bi bil lahko tan stalno zaposlen.. Biti bi morala vsaj dva, ki bi to stvar vodila, - 0 vas se slišijo tudi nelepe stvari, - Ja, nekateri ismed nas tudi marsikaj nakuhajo« Pijsca povzroči hude stvari• Takrat se nekateri ne morejo obvladati in najmanjše izzivanje je dovolj za pretep, - Ali se vam zdi prav* da nekoga zmerjate, mu vsiljujete svojo voljo? - i:e to se največkrat zgodi v pijanosti» - Ali imate svojega "glavnega"? - Ilihce ni "glavni", Vsi smo enakopravni«, - Sliši sp-9 da tudi kradete0 - Morda - nekateri - včasih«, To ni razvada, Če neko etvsr nujno rabiš in si brez denarja, jo pač suneš - na primer hrano. - Ali bi raje živeli ločeno od družbe, ki vam ni preveč naklonjena? - Da, če bi mogli pretrgati vse stike z družbo, bi živeli v nekakšni komuni« Drugi Iščejo samo nase napake, Težko je nekaj doseči v takem okolju« Če bi živeli sami zase, bi laže S" nekaj dosegli, delali in dokazali, da nismo taki, kot bi mislijo, da smo. - delaš po osem ur na dan in se po delu nimaš kam dati, nimaš kaj početi, greš t aaloon, vidiš pi;?ance, ki a» na c*» ja jo, pa se napijejš še ti, zaradi dolgočasja, žalost.. , ker j«» vsaka tvoja poteza že vnaprej obsojena na propad potem ti kdo kaj re-*e in tvoja obramba j p- napad- Če vid.imo* da ao starejši proti nam, da nas ne razumejo, jih ignoriramo, saj ne moreno pričakovati, da s<» öoöo lahk vživeli v nas, pač gledajo na a v*» t skozi prizmo starih 2 a sov-. A proti nam so tudi mladi, naši vrstniki,, v« razumpjo nae,, noSpjo nas razumeti o Užalijo n razbpsn jo t® mimngreč», Nočpjo in tip morajo dobiti et .'«ta, z joaau -T--» nas prizadpne* bi imeli mladinski klu bi bi, zr v»» mladi», a vsak bi se tiščal v svojem kotu, tpžko bi SP zbližali. -Ali kaj berete? = Tudi Npkatpri resnejšo literaturo, dru.-i kriminaike stripp,.. -- Ali M bili za to, da si mladi po filmsk.ih predstavah n«kjp zbprp.to, razpravljajo o tem, ka>r so v dplt ( Tu mislimo na nekakšen filmski klub» ) - Da treba bi bilo poskusiti« - Kaj vam pomenijo prazniki, na primer 29 november ? - Ljudje so prič«li misliti, da je Človek vesel vsakega praznika, tudi 29, novembra, le da ima čimveč prosto Ni res tako. Človek sploh nima občutka, da ¿e bi to kakšen praznik. Prost dan, kot vsaka nedelja Koben» proslave, ničesar« Nekaj tretjerazrednih plesov in to je Dan republike« ( ! — opomba avtorja, - Kaj pa pome je, ali si mislite ustvariti dr-žino, normalno življenje ? - To si želi vsak človek, posebno tisti, ki tega ni doživel v svoji mladosti,, - Kot sem slišala je marsikdo izmed vas videl 2e precej sveta., Kakšna se vam zdi Jugoslavija ? - Ha^boljše drŽava na svetu* " : ' .nt-' .v -ï.»*?^ . V i 'ijj H V >4 t IW r- N> ■ 'Wmat. r '«MavHwää ■■•^r-w-vtcîï V • i lo v, ,no tiSino« i - . a Cl 6 .') • OV.U. •; ••.. i .1.0' • •'i kot zdravnik, r ac.>.'<0 dolino n ■l ^ a ta - i£OX piSOT^.Lj . ",<- <•.., lepoto.M j j f p o . j o s n c va i vi J o a j a, i zho <1 i 5 p se o-- c:;.cvr'!-o, ¿^s;-... .o» Lrpota, k.;, ni nadr^snična, m." £»~ '-.i1*, pa»: . j r.c..ttiv najti. Naj-... jo moraS \ pit tf&VC^MA&pCL. !*•-•. ' '!'.. ■ ¡.Ov • u, c \ ^n ju, ki uuaji t • •} ... C Yi • • ¡' podrem raos c aioS. samega ki so ■v . •.',*■•." 5 lo.. Bp opri ni»3 s<» s v» lino skrivnostni co - s njo ;>n •. i Vu. ....vi hoio-i^c sraagal. I-r»maga£s m«glo, ! H'*ukroc; j ci1, jino „oj' jo spiiv-k^oiS v rodni sv*t* Si i . c -ii .•■.-■... ilii, ki ft:o£»i» ta obvladati ovoj s v*« t, k*r '' 0' • f-a j junak Ka počitnic» in . i . v';;.... 8 o.. O XV': • ■■ 'j.r-j.o aocOe L"po :' i..i ;. o moraš najti , s^bi, ii« jo hoiJpS n, ki ?..v.-n.i. .. ' 3".(.kav,:^yr»ga dr: ; •; 1 njegovih knjig i« j*» dražljive jši od zvena besed ob jubileju in bo? j zavezuje „ rodila s» ^ V nekega v^če^a ___ g»¡¡»d plešočimi pari ob vreščanju gramofona nepričakovano v t»mi s kozarcem likerja v roki odrasla j* m^d sivimi stenami v oblakih cigaretnega dima ob Soči in na b»Iem produ umrSra j» tiho in nepričakovano ko ni nihč*> vedel nihč» spraševal zakaj čemu . •« im» ji j® bilo ljubezen škrbinica. NihSe ¿o ne opazi* Nihše« I»e svetel zid v» zanjo..., Sluzast polž gre Šez jarek in spusti ostudno tekošlno v jarek, Sluz s« osuši, luknja pa o sta j (u V glavi s» vl*2* veriga nesmiselnih misli; na o pa pade ruafco špranjo v temnioi« Ni j» le posamezni 0 i- ro5i še aili,îo Is luknjic?»"» Čisto niš nenavadnega , ^pifisa sedi za sodniško mizo in rahlo udari s kladivom po mizi. V sodni dvorani je strašna tišina. Sodvik zagrmi j "Taliiha kuml i " in de&lica vstane. Brez obotavljanja. "Govori !" Nato se Šlo- •--> k- i V. i. je jo solze, ki so polne up')fas obupa 1 v. nemoši Zakaj monarhija v ustroju sveta? I Črn voziček stoji pred cerkvijo. Na njem sedi Vr-valid, ki pri :azno in h- aležno gleda na križ. i Črne misli ae zapodijo v .ubogega nebogljenca; veriga se d - igi.se is tepil 5ne špranje, po možganih grmijo glasovi s "ial.;. tha kumi'" Epifisa sdma veš moši, zajeda Jo anarhija® Toda tu .le še delnica, temenica , zatilniea, sag » sdnica •> l?ev ■ jih mož podreti, upor propade, Jana Husa 'Jižajo rdeči plamerïl» Sodiia dvorana je t v. a, nabito polna r» filorofi« Ïe6ne isuhe letajo med glavami, trkajo na al«5n*> šipe0 Pajek prede 1-elo are z o in samozavestno gleda sive glave« Pli»le, pi*»<-i» sive štrene, ko-; Sa eno, pe sašne drugo0 Čisto nič ni nervozen* Le kovinski blesk železnih gumbov na filozofom i Vvâjci ^a moti« Že 8»trto nreio plete danes.., Ž« se mu svetijo hudomušne misli» v razdalji enega d*ci. metra je zagledal mastno muho,. Eplfiaa udari 3 kladivom, razprava se začne o.- ,Po kotih operacijske dvorane i/ (""-' |$j?1evina pa niso vsi tako občutljivi v odprti lobanji pred aami pajčevina žile pajčevina srce v pajčevini usta polna pajčevine iz Ušes lezejo pajki taglavni so vsi si mislimo kaj pa bo taka pajčevina pa jo pustimo na miru ta človek je zaradi tega umrl / / Svojo sliko imam uokvirjeno na plnalni mizi pustil s»m ai dolg-* lase mama ml kupila novp "Blu*» jeans" vsako jutro telovadim po ux<=> in ur* s» gledam v ogledalo na ulici vsa dekleta ozirajo za nama hodim na posesamo da vsi občudujejo skladna giba mojega sa morda pridem e*lo v časopis» «Toj kako s»m l*»p ) ) Vta mirnim O /s. u v/i kJ lf / v r O v. ' \ V Xa to sT V v 6 ¿di* T» 7 Ato si Fi ; » T ywp\\ t* v, emlKftAT K/ A' LS y GSLVj .S Listja se je naveličalo čakati in že pada z dreves « Oguljeni škornji nagonsko hodijo po ustaljenih poteh neresnice in zaprta okna oznanjajo bolezen» Ko vidiš vojake in veš da ne "bo še konca in veš da nihSe noče konca ostaneš neranljiv, «Seprav um&raš za kamnitim zidom» Slišiš r»ko - 2astrup -Ijeno» ki teče mimo tvojega groba^Morilca pa slutijo in vidijo in so ga bojijo« ^služnostni smehljaj na ustnicah premagancev brez jezikov in s praznimi oSmi. Simboli in g?»sla ti» rešujejo prod samim s^boj, ko s» nastavljaš po ulicah» cestr.. P^lj^jo navzdol in cvetje na razglednicah je ki8, ko pa imaš metal in plastiko. Ne uporabljaš ve2 tekstila. Saj o«3 ne vidi, da si brez - srca» Umetno { vzgojena duša slabo 8 - V \ f \ \ i aop*va m*d rafiioaktiv üíffii b* udarni vedno spi X4 7v .y r \ sl sr M X 7 i / alai &*a<»aanu* / Kralj Matjaž pa S \ \ •»Sa«it / • 'f I & | W A i v^ j ¡ 0 j nn«> ""^'pr*priSan j^il, da j* vrata svoj» Sai > vendar bo** biti sam, Hofl j»,.-da g» vsi pustijo pri miru 'i EL.8.1 > a. pMt¿lja, To .. mu najbolj ver« kr v sobi « Pa J» ¡.sagi dal ljudi, da so skakali po omarah in nj nora j, tekala po omarall * metlo v roki in t»«» postala, Isgl^dalo tía te* »«o» j bivajo. To ga je apealo ob ^ma, prosim pojdi Ten! Pojdi MmaS prari«,, saj ^ sanWl V^ŽT* Od kdaj ^ tam a ^ %go:ra,i toliko prostora, saj so omar. S»gala p»T do .troja! Pot»a so vsi 90 skakal i dol- H« žali so s* neumni in kazali ootr* aoV, Pravsapráv so evilili in čakali visoko v ¡rak, kot M jih p*fclo v podplata Bili so prav gromi, ko so jim prisile raati rok- in uS»sa in usta in o*l. Ostali d® 11 t»W& so s» aaaajSali in »daj so a»» planili no sobi t po at*nah kot polži alinarji. Pobrali bo v 00'si, grabili 00 jih '3 rokami - skotil j* s poaflj* in et-1r*l dol po stopnicah na ulico- HUcj« nikogar. Saao na ]-i: ;u cT:;.nezi o o c^sti je ordcl razcav^m. - c s uvelo rožico • : Ti r>! •tako, fla j» pakiil dol a k.,p,: ¿•rmosa in se pričnl nan/ . ■ ; i ot^oI je d<-x;.,:n. 11 j« za seboj vlrkel odr-rzan* Slovenko pr.,, . Saj to ~ Jr serov-n 2 a tulil ninj. j/ulci analu"! " Saj Ion ros Z»1 mzij Lga. mi J« £e dovolj, pa j a tja od koder-^m priš*l. Poskakoval je ;x> ■:.:L koralen da V, Ml oiuirr.- j 2g»raj. fki^a j,- najbri; .ni 3 .., .1 la sredi so V £ atletih. co ¿vknh j svzgor do komolca. ■ vedno kapljala na Via. I • Po trm jr hotel žareti- Zv.,1 g* je na tleh in s> delal m r- ^ Ml. Trga sploh ni mogel UiioSoUii. Hotel ;j.'» biti majhno trupel0*, želel si jr, da bi .Vi ■ nnjhno po polije zvito trupelc*, ki bi gn božala r::skava roka kakega rudarja ali gozdarja. Natančno je ... :: , ., ^ c"10 «c.bo. Sploh je b,l gnusen s fclsUa tr-oahrs in dreslkani na nogah, /«ndar je drsal prav mojatr,. r'vi : r " nini lm'-' tiupclu« j pa sploh nisi majhno 1,- v„; , ¡. fP-60- Ti? zato te bc« s---da j rszrezal. J.r- ai» :> ga 3* ú':" tiù noči j I'L no:'-' ,...J.. UOD..1:». douo, r.-¡ spot-- ■■••■ :. a zr.> x;¡al k^oV1-!-..... . I «m/W'«'--1» " iiO'oTÖ j ; roj i moäßs ni v» :c «i spadaj o Vvlop v 10 to 5-fc^iio l-en ¿'"W i • . > ; pa ¿X ¿i iz na i h e-iA*5 U rúa j ico ali r&fca.:.c, a / i O -A >),/ •;•?'- 4 '—K >■ í i-' f » i i j 11 — 2-a ka 1 C. «M- 5 i- X .. i 'Ú , C10 -,-• k? Ka no{5»S od > ca? CasT.i ljublS .?. j ? v l.ïi i:. i \ 1 i n .ji . Tako si ljubi. H v» • . e.v* «ra ia Slo vp k ,->" j or op al - Ü j si • siva hotf^l polaga-., i? Kar j«» t i i '5 'i », : Sfi SÍ la ho (?'-•• 3i ... -■ 0 L- X f Siv ij^nja? r t-r: .1. si f r : o ? )J ■ s i ETA ti dal .- .,0 ü'v' ojo t¿:rZo f ¿Tic V: ai s- S a f¡0 S j« M — U UUm Zakaj si jo dal 1 j udom? • fy :o n i kOli ljubil IUHC3 NE DO ZALO VAL ZA TKBOJ T'. L i,0/':UT r¿l S T pO ~ ; bn SAKA J ? hodijo ... io t< ^"Hoöfjo -a poznati» Jmr 1 boS.. Clorai:" fe ¿ ', ■ .-. : M J o ";tíji in -v'áviü p. : ... ti a,„o ljubiš šivl.^rd?, No8*>Š s» l.oSit ' ou ljudi, J:o,; ii; da t*» codo pogr.••£&!i ÏÏMKI? Ö10VT5K i Hilil'p t*» n« bo pogr»Sal • HÎH&5 ms BO ŽALOVAL 2A TEBOJ I.Mifijp odhn/ajo, In ti si ša ^diao sam» f .-••"a,. / < v ; ' v J (Oil ! }o(p Si 1 ^ loAA s i \ ; V '■an»' V«»»^ ' Ä, r. I f\ ! v svojih dt-v.ih T'áso^í pisat-'", j:, dvajsetega Pv ••"'-.:'! •:> o f -,v. o vi-majhnosti in -wlle-, Kalkçt. F jezovi juoaki skuSajo oh ..-anlti & «>jo indivi« -■-.a:; L03t, vladni j* to r.^ffiogoß^* Ko 'S» sac n» j o. rasslikcv^î 11 : sami misli : i, 00' . 12 ~ uveljaviti svojo olj o, morajo propasti,Uničijo jih drugi 1 ljudi p i Nad v s» mi pa j® uradniSki aoairat s svojo natančnost« jo ¿j; nep*e«tanim d«loa, ki nima «m¡.sla- Ta uradniški apa/at lahko prikaig»' današnji sv»t, katerem je človek « posameznik popoinoiaa nepoaeiabenf mora 1« živeti in delati tako, kot živilo in delajo dragU Po nenapisanih, i;e05a;i3elxvih, P& VeadST VSem snftnih pZB'-tllihc In temu ne en* opreti, če noče ©¿raniti svoj« gle H^anje» Vendar je le bivanje premalo« Bolj*« da se človek ur?., >ciae-,'; to propad* fo »is*! .^atledlmo v Smoletovi Antigoni. ?lov«k mora odkriti smisel svojega '.ja-. ..H SBT01 J IT: HA »I M0G2L UTONITI, TO «T2 BIL TRAČEN UKAZ s ŽIVETI, TI;ISTI,, STRMETI V RAZBITI SVOJ OBBAV,, Hoče» biti pianist % 2»l»&nimi rokami, nočem te raabatti, i Kje ;*> tvoja duši' Ihh je produkt materije« Ko ta umre, a i idi din . Tvo. duh Sivi, tvoja po»»ija tvo£a misel, je i.»\ id:.j. ob ras« dna je smrv, Človek asapre oči in vs« utihne za n;'las čuti ne g ¡..asu ne ; drneva korakov, Kakor aaator sto ¿i smrt i • Sporni--, na Človek, ,d je bil dober, .poŠt»», plemenit in mlad. taka Kosov«».-, r va m t sel o smrti, Življenje pa je bilo o»' •¿.•a jeaen.jka eer i..« 0 Ali 8ui.im Kdaj tam praznino? Pr»ve§ izpopolnjen nj**gov t*atam»nt, prebogat in preveg šiv aafelad, da "bi ostala le praznina j*s»Mfce pokrajine, žalost, otftžnost in tišina,- - Kje Je tvoj dom, post? Mor do», je med borovimi gozdovih na gma;?:aa& po.".,; -n brisjeirih gmci?, v Šelestenji samotnega bregta med -kalasd, kjer se va 20 deva jesenska otošRoat veg^-rov« kamen:, i-o moldanje peigode, poi&adna b&rvitaot pokra j in*» • Fo. •. Kras na tiho gmajno med moideg»» bore in posluša ti pove avojo in mojo pojest, Sam j« moj mlado, n -as. zo in obap,-. M» d njimi nisem mogel spati- Umirali so mi bratje,, umirala j« mo,;a mati,, iz dalje me j«» kil ©al 06», Sel sem za glasom njihovega višanja, približeval s»® se lupi, ki Bivala skozi ozko lino kraSk» podrtije luS je ugasnila. 2*>lej umreti med njimi, tujeo, mi»!»??, ga ji» bil to poslednji sij, Pokopal s«», se za cerkvenim zidom in si na gre . .«a sadil Šip*k, Bil sesa ranjen labod foda sredi • za i; - ■ X Aijfcitltkl bo ho t p 11, &padaj.o t,-öl d-■■': i, r.l . ... • al.-.aaa' F, s in- is gledali t '.'udi!., v blj&sio. Upa^ao, P ■ • ■ ; - o V jp ß, ..-(ji \jr. ■ ; V-tos. p.-SíiiÚ y SL, llltóm, da h. 3.0 g.- csu. -aast m v2¿><3 i ■ •j.'to:-: ' -mz ¿n h il ario p.» «tor. Ogl»ûft 1 : ':....i n^poí : 52, C • . w f. ' v. - Bp" - §&«■•" ■■:>'í ryl- provean*.. ■ p ■ .. . . : . ■ • f r. ■ "Lçyrk,?, ki "bi ji pomagal, pa s* J radiih ¡ , - . L. ,, ....., _ •< , ■ • ■■ ". I } ; ■". ., • i J i- . '______ t i f 13 ..;> u.i e i • i ■ — v ' ---- ~i>\: : kan--aij-Vi. L . • K "' i li.L iil 'a ni é H .* - • -v ■ ■ • - . '-iti.., -, fxn >■}■!••*•-;•+•<■ \ : il .-v. XJLßU V«.i Ui cul X 1- I/Uuj, !.. ni i: r. ■ v™ go&P^ * .T - -budit* £OöpA j-' ajûgovo najbolJS* .... i: "iV" ga prlouL glrdal*c, .M(i.--; gleäülibi:r-g& ¿¡¿višnja. Osrecl—j ■T - , -, .i. . . - .i . ' ' ' • - ■ . Ö po težkih travaah., ki ¿.th dol'iyl. j ii 1 "?. J " ■ ' 'c ' ' 7 ' * » f. ..j-- ' - ■ o on n-» ne ,;.v spor : surr* ti san s sr bo;*, uspe, vnndai pa .:. Ii- ;u Od Inrcd&r-v ' a a Ii te va lo, da bi do bi) t ""Ij P vom:l jo X S tí G 'i \>'£0 vO glvljfjo. .; vyíI'3 iij.-govo otroštvo i.n ta cx c .'-■ 0 r, tro ¿Julií a ootaao s in hm odru in bolos feno vpij- ; ¿'•v . O.Í.1-" i i s" ]'r'-t'lot':;..1o akoai vso dramo - -r- ¡'.Tj, raziar- fei t;tko kot on. naprej bodo :.gr;-l.i ,!;0 ] tliditA /t;.3¡ »-.. fVG Içûtov'ilB SO liSJ.-^ll in obogateli# i - .....Ki Zr-n . ... In kara bomo hodili drugo 1*1-o? Vi. -.¡.in':Jv d . .. , V»/ S i krožek ¿a v a» t ki " ,. i"..' ;r> a/ov o ■ s*a i ¿310 s» 7 38«$ p»t»d ob 15' r rodita nas i&entori"-a Mi .i a prof j Tomaž i ? . ■ . a : na i .ovo postavi ski.iln.iak in «asadi"i " i ..'S; 'i l'.l: ;<*> b z m nao se ® iieroskopirati „ o o i" arkeh :mo odlrim\ nažo floro in ¿auuvo 2 ' 3><- te&p: smo o^ipšall sahodn.. del Šoh s \ v ■ n o ra ta v o 9 d o-.. L 2* ve y ¿njisi» v^ak t.*» de-a bnas je bi": o i H/ 1 \ .-.-bs£» .vr - i pa»a.; 15 r ... J» « a:, e-sjo spn :sj. os: teojv»'- g;..* pojso® o fotograf;¿it fotokeiaiji i a oadi o kam* vah in n j ihc deiovajtju. _ 2.- pol"- 5 iiO 1 zares "delali«»» Ob .lepem vr^se- ; n , n : • n/: ar" ■ «1, ¿¿a t o pa ,n,n n-agatlvli -Srajci 22. ameriški barvni film Slndbad mornar -pustolovski ¿3. ameriški -ar ni film ftrvolveraSl &pašk« soteske -iudijanarica mZo i & :. rariß'ki lamí füg Prg^atwOL^iaa -draaa am.kl 'DB- .vi a5 ' m Kr <-a* «waters 3* SO S3D JIV. Î* NAS^LHI XSf SÏEA3TIH, , V. V -. •>