171. St. - 5. leto. NaroCnina za kraljevino i« SHS Mesečno 15 D Letno 180 D. Inozemstvo: toetečno 20 D. Letno 240 D. enostolpna mm vrsta za •Bkrat 50 para, večkrat popust Poštnina pavšali rana. Posamezne Številke 1 Din. V Ljubljani, v petek 28. lulila 1922 Pav. 'Ša,n' franke Uredništvo: Wo1fova ttlica ifl. Telefon 38P Uprava: g 8. Telefon 44. piai se ne vračajo, jem je priložiti znamk« za odgovor. Razprava o proračunu vol. ministra. neracionalni izdatki vojaških nabav. f °8Ta^» 27. julija. (Izv ) Seia Se ie 2aiek ob le raznravi Na dnevnem redu L SrfT 0 proračunu ministrstva Voriin mornarico. K stvari go- 'Janer j Josip Nemanič in Voia T ?^a5 jugoslovanski klub), Čilo Tv •,^2emti°rad.), dr. Mom-• Ivanič (radikalski disident), in Franjo Žebot (Jugoslov. klub). Govorniki kritizirajo neracionalne izdatke pri vojaških nabavah. Vendar pa se vsi v tem strinjajo, da mora narodna skupščina dovoliti vojnemu ministrstvu potrebne kredite. —Nato prečita poročevalec dr. Sečerov amendemente, ki jih je predložilo vojno ministrstvo. ZADOLŽEVANJE NAŠIH ČASTNIKOV. Za njim povzame besedo mini- morejo izhajati In so prisiljeni se zadolžiti. Armadni poveljnik, in teh je štiri, ima na mesec 2500 Din, tako da mu po odbitku odtegljajev ostane samo 2377 Din. Od nekega podpolkovnika, ki ima 6 otrok, je zahteval, naj mu pove, koliko porabi. Dobil je odgovor, da znašajo njegovi prejemki 2400 Din, da jih pa porabi 2800 in da pri tem živi zelo skromno. 12 tega se vidi, da se morajo častniki zadolžiti, ako nimajo lastnega premoženja. ster / • oeseao mini- VOCixZt v°jno ’n mornarico general ni v11P pravi’ da Predležeči račun tnvrf • j an?pa^c maihen. Mnogo se juj .}» da imamo v državi preveč slom 0vi To ni res, ker znaša §tevil° častnikov le 3332. r_. ,r je izdal raredbo, da se mo- In častniki ter tudi majorji ^Podpolkovniki povrniti k četi. rf,r. častniških plač, se mora m. i J so naravnost beraške, tako častniki s svojimi prejemki ne GLEDE SKRAJŠANJA VOJAŠKE SLUŽBE. le Pr?8°Vorniki so naglašali, da On skrajšali vojaško službo. ** \ vojni minister razume zelo dohrr. 1 Jm mimster razume zelo bati 1 trelja vojaka izvež- g. *n Se zaradi tega s to zahtevo more strinjati, ke* .v šestih me- ,;'V. m« se pripomb opozicije, ki krTf na mes^u’ c'a ^ Proti vojakom *™‘0 postopa, mora govornik odgo-*W • da so P°c,anci navedli le par vgaCafy ta da sc zaradi tega ne sme takn t? * generalizirati. Pravi, da t J,* v?anje vredno patriota in dnm^ • ^^i Škodujejo ugledu naše iuovme v inozemstvu, Predgovor- secih ni mogače tako izvežbati vojaka, da bi mogel žeti one lavorike, kakor se na to lahko ponaša srbska vojska. Vojaško službo je treba tako določiti, da vsled nje ne trpi narodno gospodarstvo. PRITOŽBE OPOZICIJE. nikl so omenili, da taki vojaki ginejo v ječah. Minister priznava, da je v zaporih več vojakov, kakor bi bilo potrebno. Toda krivi so poslanci, ki ne dovolijo dovolj kreditov za plačevanje vojaških sodnikov. Kajti disciplina v vojski zahteva sama, da se Čimprej poda razsodba . _ .____________ v vsakem posameznem slučaju. VOJAŠKA SLUŽBA DUHOVNIKOV. fcn?riP^ede. očitka posl. Zebota, da prpKj;i,minister n' ^otel sprejeti za-SiKii i nadškofa dr. Bauerja in ljubljanskega škofa dr. Jegliča, mo- »a ---V*4, mu- Sovormk reči, da to ni res. S te-°ja dvema škofoma je govoril, toda m mogel ustreči njunim željam, ker E °d njega zahtevala, naj krši zakon. Škofa sta namreč zahtevala, Daj se katoliški teologi oproste vojaške službe, dasi je zakon o ustroj* •tvu vojske razširjen na vso kralje-Jlno. Ne samo pravoslavni, ampak tudi duhovniki vseh drugih veroiz-Povcdanj služijo pri vojakih. — Tu wide do prerekanja s posl. dr. Sirnikom, ki omenja Rimljane. Mini- iio-v raX5, da ve Povedati o Rimlja-"amh zelo malo, da pa si je kot vo- jak svest dolžnosti vsakega državljana, ki jih ima izpolnjevati do države in da ne more razumeti, kako si more kdo dovoliti, da se odtegne dolžnostim do države. Smatra za degradiranje, ako katoliški duhovniki ne bi služili v vojski, dočim morajo služiti duhovniki vseh drugih ver, kakor je to vpeljano tudi v Franciji in drugod. General Vašič pravi nadalje, da je za vojsko zelo škodljivo, da si mora pomagati z dvanajstinami in da si zaradi tega pravočasno ne more nabaviti potrebnega materijala. Proračun ministrstva za vojno in mornarico je bil z veliko večino sprejet. Potem so bili sprejeti amandementi za vrhovno državno upravo. bpremeimba političnega poležala? Pli7?-rURADN,ŠK0 VLAD0 s POSLANIKOM BALUGDŽlCEM? bTOp HRVATOV IZ DEMOKRATSKE STRANKE. OSTRA NA-SPROTJA S PRIBlCEVlCEM. fcod^eTbK 27 iUl5ia* »S1°-na Iribuna« prinaša sledeče po- !° 0 Političnem položaju iz Beo- . Ministrski predsednik Pašič da J u-V i popoldne povrnil z Ble- npm > .Poroči kralju o politič- • • •— uv-di B.raiju u punui;-1» Ppiožaju. O situaciji ni mogoče eaeti nič natančnega. Zaradi te-Fož^.° nied politiki najrazličnej-naci^e 0 uspehu avdijence Jn^rskega predsednika pri kralju nrpri jU’ čudno je, da se je Rednik vlade tako kmalu po-b, “■ dasi je nameraval ostati na ledu več dni. V zvezi s hitrim po-U^om ministrskega predsednika Hr,,a in s poostrenim sporom v demokratskem klubu se govori v S=^ntarnih kr°gIh* da ie treba z važnimi izpremembami v aci]1- Kot moža bodočnosti ime- nujejo poslanika v Atenah Balugd-žiča, ki je po avdijenci ministrskega predsednika Pašiča pri kralju še ostal na Bledu. Iz demokratskih vrst se doznava, da je izstop Hrvatov iz demokratske stranke gotovo dejstvo. V Zagrebu bodo ustanovili lastno glasilo. Za ta namen so že nabrali nad dva milijona. V Beogradu se vedno bolj trdovratno širijo glasovi, da se v kratkem demokratska stranka popolnoma razpusti, kar zlasti forsirajo člani bivše napredne stranke. Za današnjo sejo demokratske stranke se pričakuje ostra debata o postopanju ministra Pribičeviča in o njihovem oficielnem glasilu »Demokratija«. Naprednjaki se bodo zbirali okoli »Videlac. Dogovor z Italilo perfekten. Je (Izv.) Presbiro 26 j ul ni n|?topne brzojavke: Rim, nahah v H.Dasi se ‘“»mansta vlada ge jlifiosl™ il11* sPrejela predlo-S Jugoslovanske vlade glede snnra-zuma z Italijo FaSicHo 2 ?.p°ra lansirali v svet ves« S/T** ‘SP liian^ka tl’ oeš, da je ita- te se orSn™0!0 ^Pustila. Ba-ie se pripravljajo komisiie ki nai Pripravijo vse potrebno m Uvedbo rapaUske pogodbe. izvedbo Pariz, 26. julija. Agenzia Stefani Cementira vest, da je vlada kraljev™ ne Sroov, Hrvatov in Slovencev zadnje dni predlagala v Rimu nov zahte-e, po katerih naj bi se konvencije, s^en^ne v Santi Margheriti in Ri- mu izpremenile v škodo italijanskim pravicam v Dalmaciji. Rim, 26. julija. Italijanski general Barberis je odpotoval Iz Rima v Zader, da se sestane z jugoslovansko delegacijo v svrho določitve svobodnega pasu okrog Zadra. Ta pas naj bi bil na najširšem mestu širok kvečjemu 20 km, in bi obsegal tudi otoka Uljan in Silba, na katerih imajo Zadrčani posestva. KRIZA ANGLEŠKE STROJNE INDUSTRIJE. London, 27, julija. (Izv.) V strojni industriji je izbruhnila kriza. Delavstvo je odločno zavrnilo predlog podjetnikov, naj bi se znižale mezde. POŽAR V OKOLICI MARIBORA Maribor, 27. julija. (Izv.) Okrog desete ure zvečer je izbruhnil velik požar v Razvanju pri Mariboru. Gorijo hiše in gospodarska poslopja. Med prizadetimi je tudi posestnik Rečnik. Požar traja dalje. V kolikor se da škoda dosedaj preceniti, znaša več milijonov. KONFLIKT MED NOVIM SADOM IN NOTRANJIM MINISTROM. Beograd, 27. Julija. (IIzv.) Novosadski veliki župan je svojčas z odlokom razpustil organizacijo nacionalistične omladine v Novem Sadu. Z odlokom ministra za notranje stvari pa se je ta organizacija zopet vzpostavila. Toda sodišče in mfcst. svet v Novem Sadu sta potrdila odlok novosadskega velikega župana in organizacijo ponovno razpustila. Zaradi tega razpusta je prejela beograjska »Politika« zelo mnogo brzojavk od raznih nacionalističnih organizacij iz vse države. »Politika« jih objavlja pod naslovom »Proti novosadskim Madžaronom nastopa vsa nacionalistična omladina kot en mož.« NAKNADNI KREDITI, CARINSKI POVIŠKI IN NOVE TROŠARINE. Beograd, 27. julija. (Izv.) Finančni odbor je od kreditov, ki so jih naknadno zahtevnla posamezna ministrstva, dovolil vsega skupaj 170 milijonov dinarjev. Vlada je, kakor znano, zahtevala 240 milijonov dinarjev. Za kritje teh novih izdatkov bo finančni odbor sprejel predlog finančnega ministra, ki mu ga je včeraj doptislal. Po tem predlogu se povišajo dohodki, tako da bodo poviški carin znašali 105 milijonov, taks 15 milijonov in trošarine na sladkor 50 milijonov dinarjev. Finančni minister je zaradi tega sklenil, da se trošarina na en kilogram sladkorja določi na en dinar. KRIZA MED BERLINOM IN BAVARSKO. Monakovo, 27. julija. (Izv.) Od osebe, ki stoji blizu vlade, se doznava, da je Monakovo trdno odločeno dobojevati krizo in da se ne ustrašijo celo preloma z Berlinom. Doslej vlada v Monakovem popolno soglasje. Kriza, ki je nastala med Bavarsko in Berlinom zaradi zakona o zaščiti republike, utegne imeti hude posledice za bodoči razvoj Nemčije. POROČNIK HE.T.IAS IZPUŠČEN NA SVOBODO. Budimpešta, 27. julija. (Izv.) Državni pravdnik dr. Miskolcjy je danes proglasil sklep državnega prav-dništva, s katerim se oproščajo obtoženci Ivan Hejjas in drugi. Razlogi, ki so pri tem sklepu vodili državno pravdništvo, so tičali v tem, da bi dokaz kaznjivih dejanj obtožencev ki so bili oproščeni, zahteval daljšo dobo, kar se ne strinja s kazenskim postopanjem. Zadeva oproščenih obtožencev se izroči rednim sodiščem. STAVKA TEKSTILNIH DELAVCEV V RUSUL Pariz, 27. julija. (Izv.) Tekstilni delavci v Moskvi so v protest zoper znižanje mezd napovedali enodnevno stavko. To je prva večja stavka po izbruhu revolucije v MoskvL EKSPLOZIJA LETALA. Pariz, 27. julija. (Izv.) V bližini Cadixa je eskplodiralo letalo, ki je oskrbovalo potniški promet in je padlo goreče na zemljo. Pilota in dva potnika so našli zogljenele pod ruševinami letala. Borzna poročiia. Curih, 27. julija. (Izv.) Berlin 1.015, Newyork 526.50. London 23.43, Pariz 43.70, Milan 24.075, Pra«a 12, Budimpešta 0.33, Zagreb 1.65, Bukarešta 3.40, Varšava 0.085, Dunaj 0.0175, avstrijske krone 0.02. Praga, 27. julija. (Izv.) Dunaj 0.1075, Berlin 8.45, Rim 200 625, Budimpešta 2.875, Pariz 364.50, London 196, Newyork 43.95, Curih 838, avstrijske krone 0.15, Italijan* ske lire 197.625. Zagreb, 27 julija. (Izv.) Devize: Dunaj 0.229—0.24, Berlin 15.50—16, Budimpešta 5.30—5.50, Itaiija 366—370, London (izplačilo) 357—363, (ček) 355—358, Newyork (kabel) 79.25—79.50, (ček) 78.25—79, Pariz (Izplačilo) 645-665, (ček) 625—640, Praga (izplačilo 183—184.50, (ček) 180—181, Svlca 1500—1550, Varšava 0—1.50. Valute: ameriški dolarji 76—78.75, avstrijske krone 0.25— 0.30, češkoslovaške krone 178—180, franco-ski franki 640—645, nemške marke IG- O, romunski leji 0—50, italijanske lire 3t>2— 365 Po sprejetju dolarskega posojila. Kratka brzojavna vest nam ie pred dnevi Javila, da je narodna skupščina sprejela vladni predlog o sprejema dolarskega posojila v iznosu sto milijonvv dolarjev. S tem je postal vladni predlog zakon in pričelo se bo z realizacijo posojila. Povdarjali smo že, da se je sprejelo ameriško zlato posojilo pod takimi pogoji, Id že v naprej onemogočajo njegovo uspešno uporabo. Danes hočemo k temu ponesrečenemu inozemskemu posojilu spregovoriti zaenkrat zaključno besedo. Predvsem se je treba ozreti na število glasov, s katerimi je bil sprejet zakon o posojilu. Glasovalo je namreč za posojilo tako pri načelnem, kakor tudi pri glasovanju v celoti samo 152 poslancev. Če se pomisli, da šteje narodna skupščina po razveljavljenju komunističnih poslanskih mandatov samo še 360 poslancev, potem je jasno, da je to posojilo izglasovala manjšina proti večini, da je manjšina proti večini obremenila našo državo z osmimi milijardami dolga, računano po današnjem kurzu dolarja. Vladna večina razpolaga z okroglo 200 poslanci. Kljub temu ni mogla spraviti za posojilo skupaj več glasov kakor 152. To je značilno! Še bolj značilno za nezadovoljstvo, ki vlada v taboru vladnih strank samih, pa je, da se je kljub strogemu Pašičevemu pozivu k discipUni in kljub njegovim grožnjam, več radikalnih poslancev pred glasovanjem odstranilo ter da jih je nekai imelo celo tako drzno čelo, da je glasovalo proti posojilu. Tukaj se je zopet pokazal Pašič v vsej svoji brezmoči. Silne važnosti za presojanje moči sedanje vlade je tudi način, kako in kdaj je prišla vlada s svojim gradbenim načrtom za železnice pred narodno skupščino. Po sklenjeni debati, zadnji trenotek pred glasovanjem je postita prečitati v narodni skupščini nekako razmotrivanje, v katerem je naštet niz novih prog, ki bi naj se zgradile z dolarskim posojilom in katere je vlada tadt gotovo obljubila zgraditL Ne bomo tukaj obravnavali nedostojnost načina vladnega postopanja. AB se tako važno vprašanje resno rešuje s samim naštevanjem prog, ki bi se morale graditi? Ali bi katera resna in svoje odgovornosti zavedajoča se vlado, mogla zagrešiti v tako važnem vprašanju, kakor je tako ogromno državno, posojilo napako, da pusti glasovati o njemu poslance, kateri po večini niti m vedo za kaj da gre, oziroma, ki niso mogli niti čuti, za kaj da pravzaprav gre. Sedaj nastane vprašanje, iz kakšnega vzroka da je vlada postopala tako brezvestno. In tukaj se nam odkrije najinteresantnejša stran sprejetja zakona o posojilu. Iz vladnega postopanja pri predložitvi svojega železniškega programu Jasno izhaja, da niti svoje takozvane večine ni več gotova. Samo vsled tega je obvestila o njem narodno skupščino šele zadnji trenotek, tik pred glasovanjem. Če bi ga bila predložila preje, bi bilo prišlo popolnoma gotovo do debate, tekom katere bi se verjetno razpršila še ona mala armadica poslancev, s katerimi danes še razpolaga vlada. In s tem bi padlo dolarsko posojilo pod temi pogoji, pod katerimi je bilo sprejeto sedaj, v vodo. Glasovanje o dolarskem posojila Je pokazalo, da se vladna večina sami nahaja v krizi in kar Je važnejše, pokazalo je, kako se da pri nas vladati X manjšino proti večini. Obenem pa je tudi jasno pokazalo, da gre današnji režm k svojemu koncu in da se mogel vzdržati več dolgo niti z največiiM umetničenjem. , ,, -< ~ - ... Kritika zunanje politike. SLABA KONZULARNA IN POROČEVALSKA SLUŽBA. ZAKAJ S® NI SPREJELA WILSONOVA ČRTA. , - Beograd, 27. julija. (Izv.) Na včerajšnji popoldanski seji narodne skupščine se je nadaljevala debata o proračunu ministrstva za zunanje posle. — Republikanec GjonoviČ kritizira diplomacijo in graja nedostat-ke v konzularni službi. Zlasti napada vlado, da do danes še ni organizirala Investicijske službe, ki naj bi objektivno in točno poročevala. Pravi tudi, da je v diplomatski službi zelo malo Hrvatov in Slovencev. Kar se tiče Reke, pravi govornik, da Reka pravzaprav ne obstoja kot vmesna država, ampak da se mora govoriti o Reki kot o Italiji. Glede Rusije želi, naj bi se Jugoslavija čimprej približala tej državi. — Poslanec dr. Šimrak (Jugoslovanski klub) govori obširno o razmerju do Italije. Veliko pozornost in odobravanje izzovejo v zbornici njegove besede, ko veli, da mora Italija uvideti, da zna naša država in da hoče vedno sama rešiti svoja notranja vprašanja, kakor to najbolje odgovarja interesom države. Akoprav se doma prerekamo, naj vedo zunanji sovražniki, da vsi enega mnenja In vsi bratje m«; seboj in da takoj nastopimo v enot* no fronto, čim nam preti nevarnost od zunaj. Poslanec dr. Simrak gt>-vori nadalje o zunanji politiki b, vpraša ministra, zakaj naša država ni sprejela Wilsonove črte kot mej« med Jugoslavijo in Italijo. Kritizira? tudi diplomatično in konzularno sini* bo, zlasti pa skrajno pomanjkljivo poročevalsko službo. Zelo nepovol^ no se izraža o uradnem Presbiroft* ki bi moral dobivati točna, hitra ini zanesljiva poročila. Poslanec Aih, drija Radovič (demokrat) govori o, poteku mirovnih pogajanj, pri ki*1 terih je sodeloval kot član naše delegacije v Parizu. Pravi, da je moral gospod Pašič pristati na londonski pakt z Wilsonovo črto. Na ta način bi dobili tudi reško železnico. NaŠa. delegacija pa je zamudila priliko I& se ni pogajala za to mejo. Zaradi tega leta 1920 nismo imeli uspehov, jt Rapallu. < ' rilaSKiJK X, Dogovor o obmel^em prometu z Avstriio. Gradec, 27. julija. (Izv.) Kakor znano, se je dogovor glede obmejnega prometa med Jugoslavijo in Avstrijo, ki je bil sklenjen meseca februarja t 1. v Beogradu, izvedel le deloma, dočim še niso v veljavi važne določbe, zlasti one, ki se tičejo blagovnega prometa. V zmislu želja, ki jih je Avstrija ponovno izrazila radi čim skorajšnjega oživo-tvorjenja za gospodarsko življenje obmejnega prebivalstva toli važnega dogovora, je ministrski svet v Beogradu na podlagi pooblaščenja s strani narodne skupščine odredil, da se uveljavi ves dogovor. Pričakovati je tedaj, da se do meseca avgusta izvede vse potrebno za uveljav- ljenje tega dogovora ter da se v tata roku tudi sestane komisija, ki je R-> la imenovana v to svrho. Za deta te komisije, kakor tudi za več prak^ tičnih in važnih podrobnosti so že Izvršene vse priprave. *. Pariz 27. jul. (Izv.) Predsednik Zedinjenih držav severoameriških Harding je z ozirom na to, da traja rudarska stavka dalje, imenoval ko* misijo, ki ima nadzirati razdelit#« premoga. V pennsylvansko okrožje pošiljajo čete, ker se namerava tamkaj zopet začeli z delom. StavkujoGI skušajo pridobiti za svojo stvar prt* staniške delavce, da bi s tem onemto gočiii izkrcavanje premoga. Stran JL „ JUGOSLAVIJA* 28. Julija 1922 Ms ta fleižič o siifiis posojilo. O priliki skupščinske debate o ekspozeju finančnega ministra, v katerem je le-ta vtemeljeval potrebo ameriškega posojila, je izpregovoril tudi posl. nar. soc. stranke Iv. Der-žič ter kritiziral postopanje vlade na sledeči način: Gospod finančni minister je v svojem ekspozeju naglasil tri važne točke ameriškega posojila. S posojilom smo prejeli novo mednarodno afirmacijo jugoslovanske države in zaupanje v njeno bodočnost. Velik uspeh posojila bo tudi, ker dobimo velike količine zdrave dolarske valute, ki bodo blagodejno vplivale, kot so učinkovale pošiljke naših rojakov leta 1919 in 20, ko je vsled tega naš dinar stal visoko. Kot tretjo točko je navedel gospod minister današnje nizko stanje dinarja, ki gre na rovaš slabega saobračaja in pasivne trgovinske bilance. Teh točk pa gosp. minister ni zadostno podkrepil. Pri prvi je pozabil omeniti Izredno težke pogoje dolarskega posojila, ki so pač posledica nezaupanja v hitrost naše državne konsolidacije. Pri drugi je izpregledal dejstvo, da naši ameriški rojaki no pošiljajo Svojih prihrankov več v domovino, zato ker so se od tedaj uve-rili, da so naš« razmere nestalne, kako se pri nas vlada in da naš notranji položaj ni ravno rožnat. Pri tretji točki se fc gospod minister izognil priznati, da je slabi saobračaj posledica upravne anarhije in vlade, ki dopušča, da več uvažamo, kakor pa Izvažamo. Gospod minister -s tudi trdil, da je dolarsko posojilo najcenejše ter jo v podkrepitev svoje tfditve pokazal na korespondenco e različnimi ponudniki. Pozabil pa je korespodenco pravočasno dostaviti narodni skupščini. Zakonski predlog o dolarskem posojilu sestoja Iz dveh delov: Prvi vsebuje pogodbo z Družbo za železniške in pristaniške gradnje, drugi pa pogodbo naše vlade z Blerovo skupino. Značilno je, da se je Družba za železniške In pristaniške gradnje ust^novi-la v najposlednejšem času in v naglici. Kljub temu trdi gospod minister, da je to najresnejše gradbeno podjetje, za katero ve. Tej nepoznani družbi je morala vlada oddati vse gradnje naših projektiranih železnic In pristanišč, pred njo je morala enostavno kapitulirati, predno je Blerova skupina pristala na dolarsko posojilo, Od tega posojila bo prejela država minimalno svoto, večina pa bo šla v blagajne tujega Gradbenega podjetja, ki bo z denarjem razpolagalo po svojih poslovnih vidikih. Vlada trdi, da se bo z denarjem posojila zdradila jadranska železnica. Jaz bi pričakoval, da bo vlada to vprašanje vzela povsem premišljeno v pretres, da se ne bo dala voditi od politčnih momentov ter potreb posameznih okrožij, temveč da bo glavno pažnjo posvetila proračunanju rentabilnosti. Jasno je, da ne smemo desetletja in desetletja vršiti draga odplačila za progo, ki bi bila večna pasivna postavka našega budžeta. Pri železniških projektih bi bil torej pričakoval, da »prejme narodna skupščina podrobni pismeni ekspoze, kako daleč so že začrtane trase in kaj misli sedanja vlada o rentabilnosti novih železniških prog. Stojimo pa pred dejstvom, da ne obstojajo nobene določene trase ter da o kaki Izračunani rentabilnosti ni niti govora. S tem dejstvom je gospod finančni minister Guy de Maupasant. VOLK. Bilo Je h koncu lovskega obeda pri baronu de Ravele. Takrat nam je povedal stari marki d’Arville čudno zgodbo. Oni dan se je priredila ravno gonja na jelena in marki je bil od vseh gostov edini, ki se gonje ni udeležil. On namreč ni šel nikdar na lov. Tekom celega obeda se je govorilo le od lova na različne živali; še celo dame so se zanimale za krvave In včasih zelo neverjetne lovske zgodbe. Pripovedovalci so predstavljali med pripovedovanjem nazorno svoje boje z živalmi s tem, da so gestikulirali z rokami ln govorili t povzdignjenim glasom. Marki je pripovedoval zelo dobro. Nekoliko visokoleteče, poetično, pa jako efektno. Najbrže je dogodbo že obilokrat pripovedoval, ker tekla je g! »dko z njegovih ust in ni se spcaukal nad besedami, ki so bile dobro izbrane, da bi napravil čim-vVečjl vtis. Gospodje, jaz nisem nikdar šel na lov, moj oče tudi ne, ravno tako Judi moj stari in prastari oče ne. Ta slednji pa je bil sin moža, ki je bil in njegov pobočniški odbor dokazal popolno neresnost in nepripravljenost. Vtis Imam, da je vlada zakonski predlog ameriškega posojila hotela za vsako ceno izglasiti v narodni skupščini, ne iz stvarnih, računsko podkrepljenih ozirov, temveč iz nekih zakotnih, nepoznanih razlogov. Vse, kar čujemo, je, da bo jadranska železnica vezala Beograd s Kotorskim zalivom. Na tem primeru se dovoljno vidi, kako sedanja večina sprejema vsako, še tako nezrelo stvar, da brez premisleka pogoltne vsako vladino žabo z žabcem vred. Gradbeno društvo bo sicer uporabljalo domače delavstvo, pridržalo si je pa pravico, nastaviti vse višje nadzornike in inženirske strokovnjake iz tujine. V to se nočem spuščati, ker upam, da bo vlada prejela od našega udruženja inžemirjev in arhitektov primeren odgovor. Toda drugo je še pri tem posojilu in grad-nji_železnic. Vlada se tudi ni dala voditi od stvarnih in nacijonalnih vidikov. Ona ni premišljeno premotri-la posamezne pokrajine naše države in utrdila, kateri deli bi se morali vezati z morjem iz višjih nacijonalnih ozirov. Ako bi bila to storila, tedaj bi ne bila zanemarila Slovenije, ki bo še nadalje ostala brez zveze z morjem ter bomo morali reko Trsta in Reke na jadransko morje. Vsled tega dvomim v pošteno voljo sedanje vlade ter mislim, da jo vodijo osebni interesi. Uverjen sem, da bo od tega posojila imela država in nared ogromno škodo. Ne samo pred narodno skupščino, temveč tudi pred narodom bomo protestirali proti postopanju sedanje vlade. Prepuščamo ji vso odgovornost za ameriško posojilo in za bodočo odvisnost našo države od gotove bančne skupine. liadna friza in drago. Trst, 26. julija. Vlada min. predsed. Facte je padla in kriza se vleče nenavadno dolgo. Kateri so vzroki padca Factove vlade? Predvsem fašizem. Facta je bil tisti, ki je dovolil, da se je fašizem razbohotil v Italiji, da potlači vstajajoči in grozeči socializem in komunizem, ki je vzkalil in bujno poganjal predvsem zaradi slabih socialnih razmer, ki vladajo v Italiji. Proletarcu ni prinesla italijanska zmaga nobene koristi; nasprotno: po vojni je gospodarsko stanje v Italiji mnogo, mnogo slabše, kot je bilo poprej, brezposelnost narašča z vsakim dnem. Min. predsednik Facta ni našel nobenega drugega zdravila za te razmere, kakor fašistovski teror. Ker ni mogel potlačiti nezadovoljnosti italijanskega proletariata z zboljšanjem materialnega stanja delavskega sloja, je hotel zadušiti nezadovoljnost in uporniško ter revolucionarno razpoloženje italijanskega proletariata s fašl-stovskim terorjem, ki ga je podpiral materialno in moralno. Toda zgodilo se je, da se je fašizem tako razširil ln okrepil, da je postal v Italiji faktor, s katerim je treba računati, ali vsaj — preko katerega ni mogoče več iti. Fašisti imajo v parlamentu močno skupino, ki se hoče ob vsaki priliki uveljaviti. Ko so začutili fašisti svojo moč, 90 hoteli biti upoštevani; niso bili več pokorni hlapci, temveč so začutili v sebi gospodovalno razpoloženje. Hoteli so ukazovati in grozili so vladi ob marsikateri priliki in pri tem so navadno tudi uspeli. Slo je že tako daleč, da so žugali vladi s fašlstovskim prevratom. Ako bi se vlada ne uklonila zahtevam, bi enostavno razglasili mobilizacijo fašistov, ki so vojaško izvežbani in večkrat na lovu, kakor vi vsi skupaj. Umrl je 1. 1764 In hočem Vam povedati, kako. Ime mu je bilo Janez, bil je poročen in oče otroka, ki je postal moj prastari oče. S svojim mlajšim bratom Francetom d’Arville je prebival na našem, sredi gozda ležečem gradu v Lotarlngiji. Franc d’ Arville je lovu na ljubo ostal samec. Brata sta lovila od prvega dneva v letu do zadnjega, brez miru in pre-stanka. Samo za lov sta imela smisel in drugih stvari sploh nista razumela. Govorila sta le o lovu in živela samo zanj. V srcu sta nosila strašno neizprosno strast, ki jih je grizla in jih popolnoma zasužnjila ter jima ukradla sleherno njihov misel. Prepovedala sta, da bi jih kdorkoli motil pri lovu. Za nobeno ceno se to ni smelo zgoditi. Moj prastari oče se je rodil, medtem ko je njegov oče gonil lisico. In Janez d’Arville ni prekinil lova niti za trenotek, temveč je klel: Tristo vragov, poba bi pač lahko počakal do konca lova. Njegov brat Franc je ljubil lov skoro še stastneje, kakor on. Zjutraj rano je bila prva njihova pot k oboroženi, ter zasedli Rim ter postavili svojo vlado. (Napravili so tudi enkrat že poskusno mobilizacijo kakih 30.000 članov.) Vlada je bila končno v skrbeh: preveč je popuščala, preveč je dajala vajeti iz rok; fašisti so ji kar čez noč zrastli preko glave. Ko je bila že voda v grlu, se je vlada nekoliko streznila in zavedla: Tako ne more in ne sme več dalje. Skušala je nekoliko pritisniti na fašiste, ali ti so ji takoj pokazali zobe. In vlada ni vedela, kaj početi. Tako je prišlo do krize, ki še danes ni rešena. Po padcu Factove vlade je sprejel sestavo nove vlade Bonomi. Sestavil je že listo, toda že po preteku nekaj ur jo je moral umakniti, ker se je izkazalo, da bi bila mrtvorojeno dete, čeprav so šli vsi Bonomijevi napori za tem, da sestavi vlado iz centra in iz levice. Bonomi je zadel na odpor pri agrarcih in drugih skupinah. Kdo bo naslednik? Francoski listi so mnenja, da pride na površje zopet stari Nitti, ali doslej se še ni nihče oglasil za sestavo nove vlade, čeprav se je računalo, da se oglasita Meda ali Orlando. Današnji opoldanski listi so mnenja, da sta zadnje upanje De Nava in De Nicola. V slučaju, da ne sprejme eden izmed teh sestave vlade, mora priti do novih volitev. Ali je ta perspektiva pravilna, nam pokaže bližnja bodočnost. Ni pa izključeno, da se ne pojavi zopet Factova vlada s kako malo iz-premembo. Factova vlada je bila sicer silno jalova, ali imela je prožno hrbtenico. In znala je slepiti z bleskom in sijajem, kakor se je posebno izkazalo ob priliki genovske konference. Bila je sicer puhla in jalova, ali polna sijaja in bleska — prava, karakteristična italijanska vlada. * Odmevi Iz Jugoslavije. Današnji tržaški opoldanski listi prinašajo vest iz Belgrada (od 25. zjutraj), da je min. predsed. Pašič pred odhodom iz Beograda sklical ministrski svet, ki je diskutiral o ratificiranju sporazuma z Italijo. Min. svet da je sklenil ratifikacijo pogodbe, sklenjene v Santi Margheritti in jo odposlal kralju v podpis. • Posl. Dudan je vložil interpelacijo na ministra za zun. zadeve, ki vprašuje, ali je res, da je. vlada SHS predložila ital. vladi zahtevo po izpremembi nekaterih točk v pogodbi, sklenjeni v Santi Margheritti, in sicer v škodo Italijanov v Dalmaciji. — Tozadevno objavlja Stefani sledeče: »Vest, da je vlada Srbov, Hrvatov in Slovencev predložila italijanski vladi nove zahteve po izpremembi pogodbe, sklenjene v Santi Margheritti Ligure in v Rimu, v škodo Italijanov v Dalmacji, je izmišljotina brez podlage.« • Današnji »II Piccolo« poroča, da je prišlo med Jugoslavijo in Italijo do sporazuma, da internira Jugoslavija vse stražnike reške države, ki so sledili Zanelli po dogodkih 3. marca in so se zatekli na jugoslov. ozemlje. V svr-ho ohranitve prijateljstva da je jugosl. vlada pristala na predlog italijanske vlade, odstranila z obmejnih krajev reške stražnike in jih internirala v notranjosti države. Te dni so bili aretirani v Trstu trije jugoslovanski dezerterji. (Imen ni bilo mogoče izvedeti.) Pač pa smo izvedeli, da bodo ekskortirani preko Trbiža v Jugoslavijo, ker obstoja med Jugoslavijo in Italijo sporazum, da si vrneta obe državi dezerterje. • psom, nato v hlev, nakar sta streljala ptiče v grajski okolici, dokler se nista podala na lov na večjo divjačino. V okolici so jih nazivali »gospod marki« in »mlajši«, ker plemstvo takratne dobe ni bilo tako, kot sedanja novopečena aristokracija, ki hoče svoje naslove zapustiti vsemu potomstvu. Ker sin kakega markija je ravno tako malo grof in sin kakega vikomta ravno tako malo baron, kakor se ne rodi sin kakega generala kot polkovnik. Toda malenkostna ni-čimernost današnje dobe pač izkorišča to modo. Pa da se vrnem nazaj k svojim prednikom. Bili so veliki, koščeni, poraščeni in močni kot medvedi. Mlajši je bil še večji, kakor starejši in njegov glas je zvenel tako glasno, da je trepetalo — kot je pripovedovala govorica, na katero je bil ponosen — listje na drevju kadar je od zavpil. Moral je biti čudovit prizor videti oba velikana na njihovih konjih jezdit na lov. Proti sredi zime 1. 1764 je pritisnil posebno hud mraz, tako da so postali stradajoči volkovi nevarni. Napadli so celo nekaj zakasnelih kmetov, obkroževali ponoči hiše, tu- Današnji »Piccolo« poroča, da je prišel na Bled min. predsed. Pašič ob 14.20 in da ostane tam kakih 10 dni. Nadalje poroča, kako so ljubljanski listi pozdravili Pašiča in citira nato izvlečke iz njegovega življenjepisa ter ga imenuje srbskega Bismarcka, Piemonta, Balkana itd. — Nadalje poroča, da bo Pašič še danes razpravljal s kraljem Aleksandrom o politični situaciji, posebno pa o sporazumu z Italijo ter da mu predloži listo kandidatov, ki so predlagani za državne svetnike. H Estera Gospod dr. Kukovec je veljal doslej za evangelista mladinske idejnosti pri Slovencih. Nekateri nasprotniki so hvalil' njegovo umerjenost, njegovo spravljivost, končno njegov uglajeni slog. Odkar pa je prevzel generalno obrambo zadnjih mladinskih afer in se vročekrvno zagnal v poštene starine, ja zašel v vsakdanjosti ter v svoji najnovejši besedi padel tako nizko, da ga nič več ni spoznati. Mikavno je čitati, s kakšno lahkomiselnostjo sodi mož o svojih političnih nasprotnikih,. kakih izrazov se pri tem poslužuje ter kakšno prognozo postavlja na bližnjo bodočnost. Evo nekaj odstavkov iz članka, ki ga je priobčil v mariborskem »Taboru« 27. t. m.: »Pred vsem obvladuje občutek, da je pričakovati, če ne zdaj takoj, pa vsaj v bližnji bodočnosti čisto novo politično sestavitev narodne skupščine in kraljevske vlade. Gospod Pašič bi še ostal, pa zdi se, da ni več nujno potreben. Ne bode prišel Stojan Protič, a tudi ne Ljuba Davidovič.« Gospod dr. Kukovec namiguje v teh besedah s primerno opreznostjo na možnost činovniške vlade, torej na konec demokratskega vladnega paševanja. Tukaj je vsekakor še vedno na višku situacije. Sedaj pa pride politični žargon, ki ga ravno vsak dan ne čitamo v slovenskih novinah: »Pri nas Slovencih živimo v znamenju velikega mačka. Gospod Deržič nam servira za vsako kosilo skledo blata in misli, da bode narod od tega sit. Vidi povsod lumpe, ki jih treba pregnati, sam pa se politike do najzadnjsga časa ni uči), in mu zato manjka znanja in sreče. Po dveh letih poslanstva je s svojim narodnim socijalizmom skrahiral, četudi se vezi za cif Kjofaču, ki je daleč, in Rybaru, ki jo zadnji čas povsod zavozi in je v sumljivi politični tovarišiji. Ti nam županih ne bodo.« Takih izrazov gospod Kukovec doslej še ni izustil. Mi jim ničesar ne pristavljamo, pravimo pa, da ne delajo časti njegovemu imenu. Sedaj pride poklon starinom v Ljubljani. Poslušajte: »Najslabšo uslugo so našemu narodu storili slovenski konservativci v Ljubljani. Predstavljajo pristnega starega skopuha, ki bi rajši vse požgal, kakor da bi prišlo njegovo premoženje v druge roke. Jaz se trdno nadejam, da bodo Ljubljana prišla k sebi.« Po tem izbruhu napuha advokatskega oholeža pride licemerska ponižnost : »Naša mariborska oblast je tako zanemarjena, da se nam ni mnogo po svetu ozirati, če hočemo, da nam tu doma vse ne propade. Drugi pa imajo s seboj dovolj opravka.« Ta dva stavka izrekata dve popolni resnici: da stoji demokratska stranka v mariborski oblasti sila slabo, drugo, da imajo demokratski mladini v ljubljanski oblasti s seboj dovolj opravka. Z ginjenim glasom sporoča nato dr. Kukovec, kako ni mogoče djati kmeta zopet na limanice, lili od solnčnega zahoda do jutra in udirali v živinske staje. Kmalu se je pojavila govorica: velikanski volk s sivim, skoro belim kožuhom se je pojavil v kraju. Požrl je dva otroka, odgriznil neki ženski roko, raztrgal vse lovske pse celega okraja in ponoči popolnoma predrzno zahajal na zaprta dvorišča, kjer je pri zaprtih vratih vohal svoj plen. Vsi ljudje so trdili, da so čutili njegov dih, od katerega so plapolali plameni luči. In kmalu se je celega kraja polastila panika. Noben človek se ni upal po solnčnem zahodu na prosto, kakor da bi ta žival strašila vsepovsodi. Brata d’Arville sta sklenila izslediti ga in ubiti. In povabila sta vse plemenitaše iz okolice na velik lov. Toda zaman. Preiskali so gozdove, prebrskali grmovje, nikdar ga niso našli. Ustrelili so mnogo volkov, toda tega ne. In vedno ponoči po lovu je napadla zver, kakor da bi se hotela maščevati, kakega popotnika ali pa je požrla kako domačo žival, vedno daleč od kraja, kjer so jo iskali. Oba brata sta bila vsa divja. Napade volka sta smatrala za izzivanje pošasti in jih občutila kot osebno žaljenje. Vzela sta s seboj vse kakor se je posrečilo to dr. Zenavd z ustanovitvijo samostojne kmetijske stranke: »Kmetom razni preroki toliko Lažejo, da nobenemu več ne verujejo, ker vidijo, da je vsa ta politika plitvega dobrikanja nesolidna stvar.« Pri besedi »plitvo dobrikanje« se dr. Kukovec spomni na brco, ki so mu jo dali trgovci pred Mestnim domom v Ljubljani in pristavlja: »Trgovci so za sebe organizirani, pa mislijo, da morajo šobo povešati in v kotu stati, ko bi lahko mnogo storili v skupnem delu.« Torej s trgovci res ni ničesar. Pač pa se ble-ščitijo obrtniki v vsej gloriji dr. Ku-kovčevega poveličevanja: »Obrtniki kažejo največ zavesti In smisla za skupnost. To nas je napoti- lo, da skličemo zbor zaupnikov ob času, ko otvorijo svojo razstavo v Celju, da tudi mi njim izkažemo svojo pozornost.« Tako je torej: trgovci so za sebe organizirani, stari naprednjaki na Kranjskem so skopuhi, kmetijci so plitvi dobrikarji, demokrati mariborske oblasti stoje tik nad prepadom. Ostajajo samo še slovenski delavci. Te dni se bojujejo trboveljski trpini za zboljšanje svojega položaja, za večje kose vsakdanjega kruha, brez udobnosti duševnega življenja in bogastva. Kako ne bi dr. Kukovec zapel milostinko nanje: »Največji trpin, slovenski delavec; ne ve, kam bi se obrnil. Ne ve, ali so večji socijalisti klerikalci ali socijal-ni demokrati ali dr. Dimnik kot eksponent »Kraljevega« namestnika. Ml pa pravimo, da je naj večji socijalist dr. Kukovec. Saj te dni njegovo »Jutro« prav pridno brani Trboveljsko družbo in ji grozi s splošno javno obsodbo, ako pristane na mezdne povišice. Zares naroden greh bi bil, ako bi Trboveljska družba pod pritiskom demokratov in dr. Kukovca pomagala temu največjemu slovenskemu trpinu ter mu zvišala plače recimo za 50 %! Kljub vsem tem nerodnostim naj doktor Kukovec ne obupuje. Kmalu se bo mariborska demokratska stranka oklenila bližnjih nalog, zlasti v-.ganizacije samouprave v mariborski oblasti. Dr. Kukovec sam pa se je s pričujočim člankom že utaboril. Sedai stoji namreč — na idejni višini časa. IMsiuslilni sodcilioa Prošnja nemškega pesnika Gerharda Hauptmanna na sovjete. Kakor je znano, je moskovski sovjetski tribunal obsodil obtožene socialne revolucionarje na smrt. Proti tej kruti, da ne rečemo zločinski obsodbi, ki je padla takorekoč že pred preiskavo, se je z glasovi svojih duševnih voditeljev dvignila vsa Evropa. Vsa kulturna Evropa zahteva, da se obsodba ne izvrši in k glasovom, ki to zahtevajo v imenu človečanstva, se je sedaj pridružil tudi glas, ki je kolikor toliko znan tudi naši javnosti. Nemški pesnik! starček, Gerhard Hauptmann prosi in opominja sovjete z brzojavko, katera je bila dostavljena sovjetski vladi s posredovanjem sovjetske misije v Berlinu. Brzojavka se glasi: »Gorkij, Anatol France, profesor Sorbonne, Wells in drugi so povzdignili svoj glas, da bi zabranili prelitje krvi, ki grozi v Moskvi. Bil sem napro-šen, da združim svoj glas z njihovimi glasovi, da se te nesrečne žrtve rešijo še zadnji trenotek. Gotovo Je, da so krči, ki vijejo danes Rusijo, strašni, toda do nas je prodrl duh ozdravljenja in preko gladu polnega groze smo upa- li, da pride rekonvalescenca. Evropa svoje pse-vodnike, ki so zrastli na, lovu na nevarne zveri in sta odjaha* la s kipečim gnjevom v srcu. Od ranega jutra, do večera, ko( je zašlo solnce v krvavordečern sI-< jaju za velika drevesa, gola drevesa, sta preiskala vse goščave; našla nista ničesar. Končno sta jahala besna In obu-* pana korakoma skozi nek drevored, ki je bil obdan od gostega grmičev-i ja proti domu. Čudila sta se burki, katero jima je igral volk in neka vrsta čudne bojazni jima je napolnila dušo. Starejši je dejal: To ne more biti nobena Žival; saj misli kot človek. Mlajši je odgovoril: Naš bratranec, škof, bi moral blagosloviti eno krogi j o. Ali pa pro-> simo zato kakega duhovnika! Potem sta molčala. Čez nekaj časa pravi Janez: Olej, kako rdeče je solnce. Veli-, ki volk bo to noč gotovo storil zch pet kako zlo. Komaj je izgovoril, ko se je njegov konj vspel, med tem ko je Francov udaril z zadnjimi nogami. Iz temne goščave, kjer so ležali kupi suhega listja, je pridrla pred njihove oči mogočna siva žival in je zbežala preko eozda. (nalin. J Ma pozvana na pomoč, 'dasi ni mo-popolni merl V vsakem S£Sr®i 0 miIUon src’ ki 50 Mi SS^, jeniMP07agatI trpeCi Rusiji. Naj J'™1.v Moskvi, v katerih močeh Je stvi v°PUSfe? da se z nasilnimi <5ej-oTiiari* - S° na 7'apacJu nerazumljiva, no.t ' ‘n un'či tn gibanje. Krvava Maz- rain IT1; ,n 1,16116 zadnie bolesti mo jo n>ti končno premagane, prijatelj-m rn,r mora zopet ustvariti spo«t0va- L0-t0sti *ivljenja sv°iega bližjega m k zapovedi »Ne ubijaj!« Pošiljam tega goloba miru moskovskim sodnikom in mučenim žrtvam. Naj se vrne z oljkovo vejico neomadeževana t>o krvi. Oerhard Hauptmann.« Vrsta bi bila sedaj tudi na naših komunistih, da spregovore besedo k tem smrtnim obsodbam. So namreč ravno tako grome in iz staliSča človečanskega čuvstvoVanja ravno +?ko krivične in nedopustne, kakor je bila usmrtitev Aliagiča. Naj pokažejo na*? komunisti tudi se'!"j, da jim gre za pravičnost in človečanstvo in ne le m strankarsko izkoriščanje nesrečnih žrtev idej! Novi Wrj»nrctovcl na vidiku. rn?rarT 26‘ 'i"!ija- (Izv-) Kakor po-so članTc^5'’ ie Sedem držav’ ki potrebne radr°‘iov’ P0"1** ŠuhSC 15°??’v Carigrad pobt fn W ?V 7- BolKarsko, Madžarsko to pristale ^ tri drŽaVC 50 na Pred zopetno konferenco vrhovnega sveta. ,VJ,,a- ^Izv^ V parlamen- kratl ??tih Fe govori, da bo v atkem sklican vrhovni svet, in si- Par V,111 110 sestanku ministrskih PninS ! Lloyd Georgea in vrh!!Ca^e',a' ^amei* sklicanju je, da nin 1 *s,vet razpravlja o vpraša- * "“P® vc,ine odškodnine in o atoriju, ki naj se dovoli tej drZa- u ’ . er Imajo angleško-francoske Up u^rence 'e značaj priprav. Nada-!e c+or^vz®} vrlJovni svet tudi svo-ce - ZadniitPr°Stom ne morei° upoštevati, k! ca • , .Pa “e opozarjamo vse one, doctvi^1*1^0 udcležitl razstave, a se don, '1Se.nlso Pojavili, naj to n?mu-Ve v ?.riJ0> ker ?e za Poznejše prija-nnrvj* nof)enein oziru ne bo oziralo in sar • Prijavnice se dobe v pi- -rni razstavnega odbora, Aleksandro-ita ^esta 22. kjer se drage volje na že-, brezplačno izpolnijo. Razstavni od-*_°r, ,gre vsakemu razstavljaicu na roko "J oi bil vsak poznejši izgovor, da kdo Oi vedel Itd., neumesten. Oglasi za razstavni katalog se sprejemajo samo še do 1. avgusta, nakar izrecno opozarjamo vse one, ki nameravajo inserirati v tem katalogu, da si 5e pravočasno na roče oglase pri anon-giem zavodu R. Sušnik, Slovenska ul. Po tem roku se oglasi za katalog radi Jska in pravočasne izvršitve kataloga 88 morejo več sprejemati. Naročniki reklamnih plošč na ograji Razstavnega odbora se ponovno napro- da čim preje naroče zaželjene na- AmV*Ipo2,blaš{enih slikarjih: Fran Ambrožič, Grajska ul. 2, Franjo Hor- * * vršil* dne 19. t m. Km „ radl ^ Z0lT-r/l LiMiane že dokaj Cta- kor’h- mi * f tako mno2°brojna ka-vodn ^ 2borovan|e je otvorll In Vnr,, V". SV‘ k’ ^ Je V uvodnem so- * ru pozdrav navzoče, se spominjal v zad- OddpiuVC umr^^ klanov in se zahvalil * “elku ministrstva pravde za velikodušno «tZW0> 1® K"10111« Podprla društvo. O hlftfSSL druStVa V prvlh dveh Povojnih olk i 111 1921) ie poročal društveni taj-ttelo ^alDl 8°dnlk dt' Sa,0vlc- Društvo ie Clan= rednlh aanov 111 61168:4 častnega a. pomnožilo se je v teh dveh latih za l92n Dmrl° le medtem 8 članov. Dne 13. 12. Ca. P*? 16 ustanov,Ia v Mariboru podružnL Jo hiHi drUKih manJfestac>J s« i« pokloni-I02i druStveno odposlanstvo dne 28. 8. •TavčariV°^ u"11 odllčneniu e,ann dr- Ivanu co » Je praznoval sedemdesetletni-nl m °j“Za J°Jstva- »Zbirka zakonov« se potrebn« I? atI> ker Je Primanjkovalo v novembni 19201« >-rakonov z/.f1,3"!6110 “keto o Izenačenju «bh mnenj i. i^p?r,aIlevino- Na Podla-‘ d°-M. Dolenc ,„? ? ^učlliškl profesor dr. ministrstvu DravdT^izS ,e b”a oJposlana društvenem cf‘a sta dva letnIka hoEato vsebino. Naročnikovi Pravnlk* 2 Društvo le nrtr Jn ^ 16 ,ist tael O21- 1920 s"”-solllneea reda, spomladi °6 Sl .r-T ■* ks,",h» “=^"vS: Sv«„ T,, *" »"‘'k* posvetnega ministrstva dr. Skaberne šet ministrstva pravde dr. Babnik Jadnl svenik dr. Rutar, vseučiliškl praf6. flr. Lapajno in .vseučiliškl proiesor dr vat, Slovenska ul. 10, da se zamorejo pravočasno dogotovltl. Odlašanje radi preobložihTe z delom v zadnjih dneh redni razvoj razstave le ovira. Zato Je v interesu vsakega posameznika, da si s pravočasnim naročilom zasigura točno in pravočasno izvršitev. V vseh zadevah, ki se tičejo obrtne razstavo, se je obračati le na razstavni odbor, Aleksandrova cesta 22, kjer se dobe vsa pojasnila. — Posamezne osebe niso upravičene dajati kakoršnakoli zagotovila, za katera razstavni odbor ne prevzame nobene odgovornosti. -F Pokrajinska zadruga trgovskih vrtnarjev za Slovenijo se je ustanovila z uredbo oddelka ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani. + Pomorskim parokrednim podjetjem je dovolilo naše ministrstvo 30 milijonov dinarjev podpore. '+ Vinska letina v naši državi kaže letos splošno prav dobro. Pričakuje se nad 2 milijona hi vina. Ker je tudi sadje povsod izredno polno, je že sedaj veliko povpraševanje po posodi. + Nev solni rudnik so odkrili na Majevici-planini pri Tuzli v Bosni. Sol se nahaja v velikih plasteh. Najdišče je pregledala posebna komisija ministrstva za šume in rude. ’+ Zakaj je izvoz vina prepovedan? Naši vinorejci so v zadregah, kam bi z lanskim vinskim pridelkom, dočim bi Avstrija rada naročala naša vina, toda Avstrija dovoli uvoz vina iz Jugoslavije le od časa do časa potom kompenzacij. Dolenc o najvažnejših določbah ustavnega načrta. Diskusije so se nadaljevale Jeseni in letošnjo pomlad. Predavali so dv. sv. Škerlj o novem odvetniškem redu. dv. sv. Keršič In drž. pravdnik dr. Munda o načrtu zakona o sodnikih, vseučiliškl profesor dr. Dolenc o novem ?akonu o poroti in dv. sv. Babnik o kazenskem sodniku poedlncu pri zbornih sodiščih I. stopnje. Vse diskusije »o bile dobro obiskane in se je razvila po vsakem predavanju živahna debata. Glasom P"iočila blafcajnfta odvetnika dr. Lavrenčiča ie imelo društvo v obeh poslovnih letih dohodkov 132.679 kron 20 v, Izdatkov pa 98.799 K 20 v. Med dohodki Je pa vštet tudi znesek 23.470 K, ki le vplačan že za prihodnjo poslovno doba Proračun za leto 1922 Izkazuje potrebščine 97.000 kron. Imenom preglednikov Je predlagal dr. 2irovnIk blagajniku absolutorij, kar Je bilo soglasno sprejeto. Na predlog dr. Krejčlja so se izvršile volitve z vzklikom in so bili Izvoljeni za leto 1922: načelnikom odvetnik dr. D. Majaron, odbornikom dv. sv. Bežek, okrajni sodnik dr. Sajovic, odvetnik dr. Lavrenčič, vL sv. Škarja, vseučiliška profesorja dr. Dolenc ln dr. Pltamlc, prokurator dr. Souvan, župan In odvetnik dr. Hrašovec, državni pravdnik dr. Grasselli in sodni svetnik Kuder, preglednikom pa odvetnika dr. 2lrovnik in dr. Tekavčič. — Glavna skupščina Je nato pooblastila odbor, da ponudi društveno knjižnico v nakup Centralni knili-nid, vseučiliškl knjižnici in pa upravnemu sodišču. Dalje Je Izpremenila društvena pravila v par točkah, v katerih so bile Izpre-membe vsled predrugačenih razmer potrebne ln določila članarino ln naročnino za leto 1922 z zneskom 40 Din. Sklenila Je skupščina tudi, da se priredi še letos (avgusta ali septembra) izlet v Zidani most, katerega bi se udeielilt poleg slovenskih ia-ristov tudi tovariši lz Hrvatske. Dnevne vest!. ~ Kat bo z uradniško sluibeno pragmatika, z upanjem in s strahom povezujejo vsi državni nameščenci. Te dnj ie ministrski odbor zopet enkrat razpravljal o uradniškem zakonu ter sklenil, da je treba z<*kou še proučiti, nakar se predlo?! Plenumu vlade, nato oa takoj narodni sknn^mi. Naibrž pa se to ne bo moglo zgoditi pred parlamentarnimi počitnicami. —■_ Cena sladkorju. Pred kratkim je »Jugoslavija« prinesla v*>st o podraženiu jUd-k<'!?!i od (■'. na K (■>*, na K 72 in konlno 78 kron in ti ubogi uradnik pa plačaj! s pripombo, da trgovci povišujejo cene. Iz članka je razvidno nerazumevanje stvari. Vnra-ša.mo se, kdo je temu kriv, da Je sladkor v državah In drugi uvozni predmeti vedno dražji? —• Ve se, da se kupi sladkor v dr-žtVRh z mnogo boljšo valuto kot pri na« fe!o drago. K temu pride carina, trošarina, (?gio), ki le bil pred par dnevi zvišan ?o-pet za 100 odstotkov, prevozni stroški zvi-šani pred kratkim /a celih 50 odstotkov. Da, sedaj sane sladkor že 82 kron za klg. pričakovati pa je sigurno, da se v najkrajšem času še podraži, kajti finančni odbor Je že sklenil na svoji seji od 25 t. m. da naj se poviša trošarina kavi, sladkorju, bencinu, pivu in premogu, da se s.tem pridobi državi 230 milijonov dinarjev dohodkov več. Iz tega je popolnoma razvidno, da mora poskočiti cena blagu, ko prihajajo vedno in veano novi dobavljalni stroški oziroma isti nturestano skačejo. — Iz tega je nadalje tudi umljivo, da pri tem ne zadenejo trgovca nobeni očitki, kaj*i on mora podražiti blago, ker ga v to svrho prisilijo vedno novi, oziroma zvišani dobavljalni stroški. Ni moj namen ščititi s tem trgovca, ker on je z navedenimi razlog! Itak nedolžen, povem ra naj to v interesu objektivnosti in pravičnosti Vedni očitki o neznosni draginj blaga (pošebno importlranega) morajo prihajati edinole iz vrst t (-Informiranih krogov jn ne morejo pasti na rovaš trgovca, temveč navedenih razlogov. — Avtomobilska nezgoda Ob železniškem prelazu na Viču je dne 26. t. m. srndol svto zasebnika Krakerja v avto dražbe >Jugo-auto«. Zadnji avtomobil je b!l močno poškodovan. Poškodbe sta dobila tudi Kra-ker Ui neki Romano Fablo iz Trsta. — la zboljšanje dohodkov katoliškim duhovnikom Je dovo’il gospodarsko finančni odbor 5 milijonov dinarjev. _ — Sprejem državni železnici. Zagrebška direkcija državnih železnic sprejme več pripravnikov za prometne uradnike in pod uradnike. Spreleti prosilci se prldels postajnim predstojništvom v svrho praktičnega izvežbanja, ker se strokovni teča;l ne bodo več prirejali, Vse podrobnosti se Izvedo iz Uradnega lista štev. 78. — Nedeljski vlak z Vrhnike. V nedeljo dne 30. t m. bo ob priliki Sokolske pri'e-clitve na Vrhniki vozil večerni vlak z Vrhnike proti Ljubljani namesto ob 20.40 šele cb Wi. uri. —. Generalni komisariat za izseljevan/e ustanovi ministrstvo za socialno politiko začasno v Zagrebu, ko pa bo urejena luka na Sušaku, se preseli tja. — Davčne olajšave za zgradbo malih stanovanj, katere so veljale dosedaj le za Beograd, se raztegnejo na vso državo. — Zdravniško društvo v Maribora se prtdružuje upravičenim zahtevam sekunda-rijev v bolnicah v Sloveniji ter je sklenilo da jih bo x vsakem oziru in vsestransko podpiralo. — tNadgozdar* lz Snežnika. Dijaku A. St Je v gostilni »pri konjičku« neki mož v lovski opravi, ki sc Je izdal za nadgozdar-ia iz Snežnika Izvabi! 600 K. češ, da mu priskrbi turistovsko obleko. Navidezni nad-gozdar« je tudi vahil dijaka na počitnice v graščino Snežnik. — Razne nesrcle. Posestnikovo hčerko Antonijo Jesih iz Pleš je ugriznil domač pes v desno nogo. — V kamniški smodnišnicl je zgrabil strugarskl stroj delavca Janeza Goioba za levo roko In mu jo zlomil. — Posestniku Pr. Sustršlču Iz Hrušice so se spiašill konji. Pri tem je Šustršlč padel z voza in se težko poškodoval. —■ Na Južni želcznici je premikajoči stroj tako močno pritisnil čez život kurjača Rudolfa Jenčiča, da je zadobil težke notranje poškodbe. — Jankotu Hegolu. sinu državnega mojstra v Vevčah, Je ostal po nesreči košček Jabolka v grlu. — Patrona odtrgala vse prste. Kajža-rica Smole iz Preserja pri Ljubljani Je našla na polju patrono in jo nesla domov. Ko je potem doma njena 17 letna hči Tončka vzela v roke patrono, je ta nenadoma eksplodirala ln JI potrgala skoro vse prste na rekah. Nesrečno deklico, ki Je poleg tega zadoblla hude poškodbe tudi po obrazu, so prepeljali v bolnico. — Pretep pri kupčiji. Ivan Tanko gostilničar v Travniku pri Loškem potoku je kupoval od posestnika Lavriča voz. Med pogajanjem sta se začela prepirati in ker Lavrič ni hotel prodati voza za ono seno, katero mu je ponudil Tanko, je to poslednjega tako razkačilo, da je sunil Lavriča s tako silo v levo oko, da Je moral Lavrič v bolnico. Kupčijsko pogajanje bo seveda zaključilo sodišče. Ljubljana. «■ Protest delavstva. Včeraj sta prišla iz Zagreba dva delegata, da ustavita zgradbo za delavsko zavarovanje. Proti temu atentatu so se včeraj popoldne ob 5. uti prta pisarno zgradbe v Kolodvorski ulici (tovarna Rojina) zbrale velike mase delavstva, da protestirajo proti temu centralističnemu škandalu. — Več priobčimo jutrL » Iz krogov natakarjev smo prejeli sledeči dopis: Presenečenje, ki smo *a doživeli pri čitanju notice pod naslovom »Proti navijanju cen« v »Slov. Narodu« z dne 27. julija, Je bilo nepopisljivo. Sicer res živimo v dobi, ko blaU brat brata, kadarkoli In kjerkoli ga more, vendar pa nismo še doživeli do sedaj, da nam nekdo, ki menda stiemi za istimi Ideali kot večina izmed nas, kar pavšalno brez vsake točne navedbe očita nepoštenost Tu se pač vse neha. Anonimnemu piscu omenjenih vrstic povemo v brk, da se bodo pri vsesokolskem zletu pač odebelili žepi naših gospodar jev, .nikakor pa ne naši, ki ne bomo imeti od večjega števila gostov prav ničesar drugega, kakor podeseterjeno delo. Po drugih, modernejših državah Je napitnina že davno odpravljena in tako jo došli gosti sploh ne bodo dalali. Mi natakarji bomo vkljub temu vestno vršil! tvojo dolžnost, toda ne morda vsled »profita«, temveč zato, ker vemo kaj da smo dolžni Sokolstvu in dobremu slovesu Ljubljane, ki ga je pisec omenjene notice tako brez pomisleka oblatil pred vso javnostjo. Natakarji — Sokoli. «=■ Simon Gregorčičevo javno ljudsko knjižnico, katera U> morala med vojno or»- nenatl s svojim delovanjem. Je kmalu po pieobratu prevzel v svojo oskrbo Sokol I. Lota je knjižnico na novo preuredil in pomnožil ter jo dne 12. junija I. 1. slovesno otvoril. Ker je bil vzhodni del Ljubljane is-krjt še brez javne knjižnice. Jo je nastanil na Vidovdanski cesti št. 2. kjer sedaj že nad teto dni vrši svoje moraino-vzgojno in piosvetno deio. Kako potrebna je bila, dokazuje dejstvo, da se je v 155 poslovnih dneh izposodilo 5879 čitateljem 17.131 knjig. Lepo je število obiskovalcev a isto postaia vtdno večje in to iz vseh slojev. Uradne ure se morajo večkrat podaljšati, da tudi čuateiji Iz delavskih vrst, katerih je vedno več, lahko dobe za svoje duševno razvedrilo potrebno čltivo. Korist in važnost knjižnice pa je uvidela tudi nakolnjena javnost, katera ji je pridobila izdatne podpore, s katero se Jc nabavilo precej novih in dalo vozat obilo nevezanih knjig. Ker so razn! dobrotnik! In podpornik! darovali veliko laz-niii knjig, se je pomnožila knjižnica za bii-su 1000 knjig. Vsem tem darovalcem bodi iziečena tem potom iskrena zahvala s prošnjo, da ostanejo še nadalje naklonjeni knjižnici, vse dosedanje čitatelje pa vabimo, da jo i v bodoče pridno posečate ter ji pridobite v krogu svojih znancev še innogo novih članov I islovni dnevi bodo tudi nadalje ob torkit. i petkih od 5. do 7. ure pop. in ob nedelj, i od 10. do 12. ure dop. na Vidovdanski cesti št 2. = 2areč pepel pod streho. Radislava Deželak, gospodinja pri kleparskem mojstra Jak. Flieglu je bila ovadena, da je nosfla v Zeljarski ulici žareč pepel pod streho, vsled česar se Je že enkrat streha vnela. K sreči je ogenj pogasila soseda Frančiška Tiošt = Umrla je včeraj 27. t. m. v Leonišču uradnica 2i-.no> terske banke v Trstu, gdč. Joahima Stanonik. Pogreb bo danes pop. ob 6. uri iz mrtvašnice Leonišča na pokopališče k Sv. Križu. N. v m. p.! ° »Oslovski kašelj«. V Ljubljani ln okolici se Je v zadnjem času začel pojav-liatl takoimenovani »oslovski kašelj*. To je jako nadležna otroška bolezen, ki se pojavi vsled preblajenja. Torej varujmo naše malčke pred to boleznijo. Maribor. Zdravi,i£ko društvo v Mariboru ima v četrtek dne 3. a\ ».fs-te ob 19. v hotelu Uni-cn v Celju svoj pni Izredni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Zborovanje mariborskih bank. Mariborske banke imajo te dni zborovanje, ,ia katerem bodo razpravljale o vprašanju, ali vztrajalo še nadalje na odporu proti zidanju lastnih lokalov in stanovanj, ali pa se pridružijo novi gradbeni akciji. Kakor znano, so dobile vse banke že lani odlok mestne občine, da so primorane zidati proti položit- vi obvezne kavcije. Razen Zadružne gospodarske banke, k! je žc začela zidat! petrad-strorno palačo, so sc vse obrnile na Beograd, ki je še! bankam na roko ter dovolil obnovitev postopanja. Banke se sklicujejo na n. da so ie pc.cružnice central, katerih vsaka že zida svojo palačo. Mestna občina pa stoji na staMšču, da jo centrale nič ne brigaio, kajt! banki obstojajo de faeto tukaj !n Imajo mtioRo osebja. Nekatere so adapiirale celo stanovanja v svoje lokale. KrcdUna banka je odvzela Mariboru e-ne?a največjih hotelov Ravno tako je Centralna banka odvzela g'avncmu kolodvoru najbližjo kavarno ter cslo hišo adaptirala zase. Rdino Frva hrvatsiva štidiomca se je takoj obvezala, Ja po3tavi posebno stavbo za stanovanja. Kolikor nam Je znano, namerava sindikat vseh bančnih podružnic v Mariboru zgradili v skupni akcij; veliko poslopje. Spodaj naj bi bili tar.čni in trgovinski lokali, zgoraj i/a stanovanja vsega bančnega osebja. Odločitev mora pasti še tekom avgusta, tianke store le v svojem interesu, ako se ne skupijo upirali gradbeni akciji,' kakor so se doslej Upirale ukrepu mestne občine. lastni dom uradniškega društva. Po zgledu Ljubljane in Zagreba so se odločili tudi tukaj uraduiškl, predvsem profesorski krogi, si potom svoje zadruge ali pa gradoene akciie pojavijo lastne hiše z vrtovi. Držtvo jc fe izdelalo pravila. Samomor Husa. Nocoj ob 9. se Je ustrelil v svoiem stanovanju na Frankopan-ski cesti št. 2J ruski uradnik Vladimir Sol-ničkov. Na lice mesta Je takoj prihitel zdravnik rešilne postaje dr. Ipavic, td je ugotovil smrt. Ustrelil se je z browningom v sr je. Solnikov sc je pred kratkim oite-nil, pa mn J : pred par dnevi umrla žena. Baje je storil sam;n:oi iz žalosti. Organizacija najemnikov. Ker preti ma-ribcr3klrn najemnikom že z novim letom, ko doiie hifr.! gospodaril prvo pravico svobodnega rnzoolaganja s svojimi stanovanji, nevarnost, da bodo sredi zime na cesti, se je začela akcija, da sc to ne zgodi. Nameščenci hoče.‘o potom akcije doseči pri stanovanjskem uradu, da se v slučaju preganjanja Jz s*ano\anj Ir Maribora odstranijo vsi oni, kj nimajo v mestu stalnega Tokil-13. Po našem iMienju bi bilo priporočati, da se ljubljansko C:vštvo najemnikov zainteresira za to ortanlzacijo ter ustanovi v Mariboru svojo i c družrico. kar bi ustrezalo obojestranskim interesom. Celje. Smrtna kosa. V šmarjeti pri Celju Je umil posestnik Anton Majcen. — V Gaberju je umrl po daljši bolezni dolgoletni uradnik. tvrdke Majdič g. Lajnšic. Premovanje ln ogledovanje konjev se vrši v Celju za celi celjski okraj ob priliki obrtne razstave dne 14. avgusta- Lokalni faktorji so za to premovanje podarili precejšnje vsote. Novo stanovanjsko hišo Je pričel v Gaberju graditi tovarnar VVesten. VVesten namerava zgraditi še dve stanovanjski hiši. Naj bi tudi drugi celjski Industrije! pon»* mad to in zgradili vsaj premožnejši za *vo-ie uslužbence stanovanjska poslopja. Plavalno tekmo priredi Slov. Športni klub Celje v nedeljo dne 6. avgusta v kopališču »Diana« na Bregu. Po tekmi sc bo vršila pri »Grenadirju« vrtna veselica. Koncert v mestnem vrtu priredi v delio 30. julija ženska Cirll-Metodova podružnica v Celju. Dobiček j* namenjen Družbi .sv. Cirila in Metoda. Prijave udeležnikov, ki se nameravajo v narodnih nošah udeležit! vsesokolskega z'etn v Ljubljani se sprejemajo v pisalni župnega staroste dr. Gvidona Seineca do 1. avgusta. Mmorie. 100-lelnico rojstva dr. Dinka Vlfci<ča so obhajali vsi zavedni istrski Hrvatje in Slovenci dne 24. t m. Pok. dr. Vitefč je bi! leta 1873 izvoljen v dunajski pariairuit kot prvi poslanec istrskih Slovanov. Ob pr« vem njegovem nastopu ga je neki mHster začudeno vprašal: »Kaj ali živijo tudi v Istri Slovani?« Dr. VltezIČ je bil do svoje smrti neustrašen bojevnik za pravice svojih istrskih rojakov. Slava njegovemu spominuI Nedavno je opeharil Jožef Žnideršič s Opčin neko zagrebško banko s pomočjo nartienega čeka za 6 milijonov dinarjev. Danes so došle v Trst vesti, da Je Žnideršič aretiran v Gdanskem v Nemčiji. Odpeljan bo najprej v Trst, od tu pa v Zagrebi Sokolstvo. Nastop dliaštva In vojaštva bo na da je bila ta stvar izmed glavnih povodov zločina.« »Grof meni, da ve, kje je važni predmet. A moti se. Zaman iztika po vsem pohištvu, kar ga je rabila žena: nikjer ničesar! Morilec brska po predalih, vzdiguje marmorne plošče, prevrača vso sobo; brez uspeha. Tedaj ga navdahne misel. Kaj če je listina skrita pod marmorjem na kaminu? Ne da bi Utegnil postaviti garnituro drugam, jo pomeče na tla; pri tem padcu se ura ustavi... ob polienajstih.« »Da,« je rekel polglasno doktor Gendrom, »sama nam je povedala!« »Pod ploščo na kaminu,« je nadaljeval policijski agent, *ne najde grof ničesar razen prahu, ki nam je ohranil odtiske njegovih prstov. In zdaj se jame polaščati zločinca zmeda. Kje utegne biti dragoceni papir, zaradi katerega je tvegal glavo? Gnev se oglaša v njem. Kako naj odpre zaklenjene predale? Ključi leže na preprogi, kjer sem jih pobral med črepinjami čajne posode, toda on jih ne vidi. Treba mu je orodja, da razbije vse. Zato krene v pritličje po sekiro. Na stopnicah se razpuhti pijanost krvi in osvete; napade ga groza. Vsi temni koti se polnijo s pošastmi zle vesti, ki preganjajo morilce. Strah mu dviza korake. Kmalu se vrne oborožen z veliko sekiro, ki smo jo našli v drugem nadstropju; vse okrog njega leti na kose. Kakor blazen razbija pohištvo, nadaljujoč med njegovimi razvalinami svoje trdovratno iskanje. Ničesar! Vse zaman... Vsa soba je opustošena; grof plane v svoj kabinet in razdejanje se nadaljuje, sekira se dviga in.pada brez preneha. Še svojo lastjo pisalno mizo razkolje, ne ker ne bi poznal vseh predalov, nego zato, ker upa najti v nji tajno skrivališče, ki doslej ni vedel zanj. Te mize ri kupil sam, bila je last prvega moža, nesrečnega Sauvresyia. Knjige v knjižni omari jemlje drugo za drugo, stresa jih kakor besen ter jih luča po sobi. Peklenskega pisma ne more najti. Njegova zbeganost je že tolikšna, da nadaljuje svojo preiskavo povsem brez smotrnega načrta. Pamet se mu mrači, namestu da bi ga vodila. Brez preudarka blodi od omare do omare, od mize do mize, in prebrskava isti predal po desetkrat, ne opažaje drugih, tik zraven, ki jih je čisto prezrl. Tedaj se spomni, da utegne biti pogubonosna listina skrita med žimo kaksga sedeža. Brž sname s stene oster meč ter Jame udrihati po baršunu foteljev in kanapejev v salonu in drugih prostorih .. .«■ Glas gospoda Lecoqa, njegov poudarek in njegove kretnje, vse to je dajalo turobni pripovesti presunljivo moč. Poslušalcema se je zdelo, da gledata zločin z očmi in prisostvujeta strašnim prizorom, ki jih opisuje. Še kimati si nista upala, da ga ne bi zmotila. »Besnost in groza gospoda Trčmorelskega sta prikipeli j na višek,« je povzel detektiv. »Ko je snoval svoj zločin, se mu je zdela stvar kaj preprosta: ubiti ženo, polastiti se pisma, ukreniti vse po načrtu in pobegniti. Vsi ti naklepi so bili izjalovljeni. Sleherna zamujena minuta je odnašala košček upanja na rešitev! Tisoč nevarnosti, katerih se dotlej ni spomniL je vstajalo pred njegovim duhom. Zakaj ga ne bi prišel baš nocoj kaK prijatelj prosit prenočišča, kakor se je zgodilo ze dostikrat r Kaj bi si mislil človek, ki bi se ustavil na cesti pa bi videl zagonetno luč, ki be?a kakor blazna iz sobe v sobo? in ni li mo-< goče, da se nenadoma vrne kak služabnik? V salonu se mu nekoč zazdi, da zvoni pri vežnih vratih; popade ga takšen strah, da izpusti svečo, ki jo je držal v roki; voščeni madež se dobro pozna na preprogi. Čudni glasovi mu udarjajo na uho. Zdi se mu, da nekdo hodi po sosednji sobi. »Razločno« sliši škripanje parketnih deščic. Pa ne da žena ne bi bila mrtva? Gorje mu, če mahoma vstane in plane k oknu in zakliče na pomoč! Bičan po tej bojazni se vrne v spalnico; spet vzame bo* dalo in jame udrihati po grofičinem truplu. A roka mu je tako negotova, da ji zadaja le lahke rane. Vi, gosood doktor, ste opazili in zabeležili v osnutku svo* jega poročila, da imajo vse te rane isto smer in tvorijo s t^le* som pravi kot, kar dokazuje, da je ležala, ko so jo tako mesarili. V svoji besnosti začne podlež teptati umorjenko z nogami; pete njegovih škornjev ji zadajajo udarce, o katerih /e ugotovil mrliški ogled, da niso podpluti s krvjo...« Gospod Lecoq je premolknil, da bi se oddehnil. Ne le, da je pripovedoval tragedijo, tudi igral jo je, pod-črtavaje zmisel vsake besede z izrazitostjo svojih gest. Kakor se genijalni umetniki vžive v osebe, katere predstavljajo, je tudi on okušal čuvstva, ki jih je opisoval, in pogled na njegovo gibčno lice je bil dostikrat strahoten... »To,« je povzel čez nekaj časa, »je bilo prvo dejanje drame. Divji grofovi besnosti sledi za petami neodoljiv polom vseh moči. Večino okolnosti, ki vam jih slikam, opažamo narfi* reč pri malone vseh velikih zločinih. Po umoru popade morilca zmerom strašno in nerazumljivo sovraštvo do žrtve, tako da se znaša neredko še nad mrtvim truplom. Potem pa nastopi doba tolikšne onemoglosti in tako nepremagljive trudnosti, da naštevajo slučaje, ko so zločinci zaspali dobesedno sredi prelite krvi. . . _ . m HALI OGLASI H§j 1 " 111 " >382* PRODAJA: SV, JURIJ OB JUŽ. ZEL ST, 40. Proda se hiša in •vinjski hlev, vse v novem »tanju, z vrtom in njivo ob Klavni cesti, 3 minute od železniške postaje. Pripravna je za vsakega trgovca ali obrtnika. Proda se samo 5. avgusta 1922. Cena Din 105.000.—. 182 OTROŠKI VOZIČEK, še dobro ohranjen, se proda. Poizve se: Letnar, Dunajska cesta 25, dvorišče. 181 PRODAM 1 Harmonij 11. reg., malo rabljen, 1 daljnogled, dolg 93 cm, 1 aparat 18X24, malo rabljen, 1 eleganten bicikel na tribo, V prvovrstnim tekom. Več Pri I, Zupan, Bukovica 45, p. Vodice, Gorenj. (Znamko priložiti!) 179 KUPI KUPIM ŠIVALNI STROJ za šiviljo. Ponudbe pod >itroj« na upravo lista. 184 KUPI SE TRICIKL. dobro Uporaben. Ponudbe z navedbo cene pod »Tricikl« na npravo. 170 SLUŽBE: DVE KONTORISTINJE. popolnoma vešče slovenskega in nemškega iezika se sprejmejo s 1. avgustom. Prednost imajo one, ki poznajo žitno stroko. Ponudbe z zahtevo plače na upravo »Jugoslavije« pod »agilnost«. 183 novanje v hiši. Plača po do-ovoru. Jernej Vodmat, Zg. »iška 52. 176 RAZNO: ŽOANJSKE KOTLE, kakor tudi vse druge bakrene izdelke se dobi v zalogi in proti naročilu pri g. Mesesnel, kotlarju v Krškem. 185 1000 K NAGRADE tistemu, kdor ml preskrbi pekarno v najem v trgu ali na deželi. Naslov v podružnici »Jugoslavije«, Maribor. 178 IŠČEM DRUŽABNIKA, ali posojilo za malo, dobroidočo trgovino, proti visokim obrestim ali proti jamčevinl. Ponudbe prosim na upravo lista pod »Družabnik«. 177 Krasno darilo! izredna prilika! * v 1 umetniško starinsko ročno delo še nerabljeno, izdelano pred 150—200 leti — krasen vzorec — v velikosti 3-70Xl-68 m se ugodno proda. An. zav. Drago BESELJAK, Sodna ulica 5. Razstavljen v Izložbi tvrdke Masdli. Aleksandrova cesta. BRIVSKI POMOČNIK, dober, se takoj sprejme pri M. Bukovčan, brivec, Celje. 180 IŠČEM 2 čevljarska pomol• nika, ki dobita hrano in sta- Pozor! Naznanjaro, da je kavarna .Beograd* v Mariboru na novo urejena — so na razpalagovsi časopisi — je dobra postrežba in najbolj priznana kava in kuhinja. Priporoča sel Marija Šuiiso) iastnica Hauarne,.Beograd" v Mariboru. lije potni! ttiiv (pasošev) pri vseh konzulatih izvršuje najhitreje in točno: IntmHiii biro „ROKS“ BEOGRAD, Katičeva ul. 7. Potne liste (pasoše) je poslati v priporočenem pismu. Stanovanje v novih hišah s 3 do 5 sobami se išče. Ponudbe pod šifro L. 35 na upravo lista. jiiuiiiiiuuiiuiiiiuuiiuuiiuuiuuiiiniiiuiiiuiiiiaiiiuimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiu I Zaižoa ppoUa biUi! 1 g LjnbtjaiL s ...m " j Pozor I ■■■■■■ Pozor! i!Štiri millone kron! § . 3 § zadene v najsrečnejšem slučaju Igralec v s I IV. kolu Državne razredne loterije. Žrebanje § p se vrši v II. razredu 7. in 8. avgusta 1.1. Srečka stane cela K 192’—, polovična g | K 96-—, četrtinka K 48 — in osminka | | K 24—, za one, ki so že igrali v prejšnjem § s razredu. Novi igralci morajo plačati srečke §j I tudi za prvi razred nazaj. Naročniki, ka- | I terim se pošiljajo srečke po pošti, naj poš- | 1 ljejo zraven še K 8 — za poštnino in stroške. « I Naročila se sprejemajo še do 3. av- | 1 gusta tl. | Srečke ima na razpolago s 1 Zadružna gospodarska bank d. d. B | d Ljubljani, Dunajsbs testa Ut. 381 1 t?liiiiiiiiiiiiiiiii»iiiiiiiiniiiiiiiiiin»iiii»iiiuiniiniimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiniiPr SoHoIsIib potrebščine za člane, članice in naraščaj kakor tudi sukno za kroj priporoča tvrdka . 8 E. SK9EERNE Ljubljana, Mestni trs 10- >•< Destilorijo ualmotinsKO ofnno V. mo, SPLIT Hagradjcna aa svim izožbama največim cdIiQoDanjima. Rakije svake vrsti — Svetski „MarflSchino — Ekstrakt od Maraške — Ekstrakt od Charry-Brandy — Cognac IB- Medi-cinal, prvorazredni produkt — Cognac Dalmatia vieaux, obljubljena marka — Cremes doubles, likeri izvanreene finoče — Svakovrsni najfiniji likeri — Esencije od punča — Sirupi od voča — Limunade. Cenik na zahtevi 1 •••••• Cenik na zahtevi! MHIS! Krovni mojrter Fran | m ® ■ jrg § Fujan,Ljubljana,Ilo- ■ igfKOZfi vica štev. 48 ob Do--•- ienjski cesti , in kože divjačine sprejme v stroj, barvo is izdelavo krznarstvo ROT, Ljubljana. Gradišče 7 kupuje kože divjačine po najvišjih cenah — Sprejema moderniziranje. izvršuje vsakovrstna nova krovska dela s kora-nitom, eternitom, skalco, opeko, lepenko in lesnim cementom itd. Istotako sprejema popravila raznih starih streh. - Na zahtevo tudi zalaga z zgoraj navedenim blagom. - Delo preiskušeno, solidno in po najnižjih dnevnih cenah. * t» 9 0 t« © Stanovanje v Mariboru & * <» obstoječe iz 3. sob, kuhinje in pritiklin, elektrika in plin v mirni, drevoredni Tattenbachovi ulici (blizu sodišča, Narodnega doma, nedaleč od Glav. Trga) S zamenjam za enaki v Ljubljani • 0 9 0 • fcg vsled preselitve za takoj. Ponudbe pod .Zamenjava' na upravo lista, g 9 Glavni in odlovom! urednik Zorka Fakin »Jugoslov. no vinsko d. cL*. Tiska »Zvezna tiskarna« v I JubUatrf