Kako si pridobi in kako vzdržavaj učitelj dobro disciplino v svojem razredu? aloga ueiteljeva je dvojna. Njegova dolžnost ni le, otroke poucevati, ampak jih mora tudi vzgajati. Da bode imel pouk dober ^ uspeh, vladati mora v razredu dobra disciplina. Kakor spoznamo umetnika na njegovih delih, tako spoznamo dobrega učitelja na dobrem šolskem redu. Kot najvažnejša sredstva glede discipline se mi dozdevajo: 1.) prava osobnost uciteljeva; 2.) primeren nastop v šoli; 3.) strogi red; 4.) pohvala m kazen. I. »Vzgoji samega sebe, predno hoceš vzgajati druge!" (Beneke). Učitelj rnora iineti razven potrebnih telesnih in duševnih lastnostij in temeljite omike i srono veselje in ljubezen do svojega poklica, globoko ukoreninjeno vero, potrpežljivost in uljudnost ter primerno resnost in strogost. Učitelj je v šoli otrokom oče in mati. Zato naj druži v sebi materino ljubezen z očetovo resnostjo. Učitelj bodi dosleden. Strogo naj se tega drži, kar je spoznal kot pravo. Danes naj ne zapoveduje, kar je prepovedal včeraj. Učitelj bodi pazen, da mu i najmanjša nerednost ne uide, kreposten, da nikdar ne obstane na polovici pota, previden, da ravna z vsakim otrokom po njegovi pojedinosti. On naj ljubi red; vsaka reč mora imeti določeni svoj prostor. Slednjic naj ostro pazi nase, da se nikdar ne spozabi pred svojimi otroci. Te lastnosti podele ucitelju ono veljavo, ki pouzročuje, da ga otroci vedno raje ubogajo. Sploh mora biti učitelj značajen, da otrdk ne le zaniraa v poučevanji, ampak da si pridobi po svojih dobrih lastnostih i spoštovanje in ljubezen svojih uoencev. Cim bolj otroci svojega učitelja ljubijo in spoštujejo, tem lože rau bode možno jih ustrahovati. Uoitelj mora biti v očeh svojih učencev svitlo zrcalo, popolen uzor. Sporanim se, da narn je naš profesor v pedagogioni uri nekoo dejal: ,,Učitelj mora biti angelj v človeški podobi." — Zato pa pravi sv. Krizostom: ,,Višje nego slednjega umetnika čislam ucitelja, ki zna izobraževati ralade duse. II. Učitelj poučuj zanimivo! Vse, česar otroci ne razumejo, dozdeva se jim dolgočasno. Zato jim mora učitelj vse nazorno pokazati, vse razjasniti in razlagati. Uoitelj naj ne zahteva od otrok, da vedno le njega poslušajo, arapak otroci naj govorijo več kot on ter naj pripovedujejo, kar so se naucili. Na ta način se vadijo otroci pravilno misliti in govoriti; sarai se bodo veselili svoje pridnosti. Če učitelj umeje vrh tega umetnost, da otroci napredujejo z vsako uro, če prilicno menja z raznirai predmeti, tedaj se bode vzbujalo v otrocih zanimanje in veselje za pouk ter le redkokedaj bodo nemirni. Učenci ne sraejo biti nikdar brez opravka. Delavnost je nezmotljivo sredstvo zoper razmišljenost in nemir pri učencih. Nagon po delavnosti nam je prirojen. Ge hočeš biti učitelj v besede najlepšera pomenu, tedaj ustrezaj prilično temu nagonu. Ustmeni pouk naj menja z izdelovanjem pismenih nalog, a ucitelj naj skrbi, da je tiho delo v pravi zvezi z učnim predmetom, ter da je v vsakem oziru primerno učencevim zmožnostim. Ce so naloge prelahke, potem ni treba ucencem napeti mocij, če so pa pretežke, če otroci zanje niso dovelj pripravljeni, tedaj se jih pa poprimejo z nevoljo in kmalu jim pridejo na misel razne nerednosti. Učitelj vestno popravljaj pismene naloge. On naj pregleda vsako nalogo ter ji zapiše red. Na ta način se vzbuja nagon po časti v otrocih in ta silno povspešuje dobro disciplino v razredu. Če se dele redi z vestno nepristranostjo, nam koristijo kot dobro mikalo. III. Pred vsera raora učitelj strogo paziti na red, če sl hoče pridobiti in vzdržavati dobro disciplino. Glede reda naj zatrdi otrokom: 1.) Učenci morajo sedeti dostojno in ravno, v dobro urejenih vrstah drug za drugim, da jih učitelj lahko pregleduje. 2.) Otroci naj polože sklenene roke na klop, da jira ni možno igrati se ali nagajati drug drugernu. 3.) Noge naj stoje vsporedno na tleh, da otroci ne strgajo ž njirni. 4.) Vsi učenci naj gledajo ucitelju v obraz. Ce ucitelj to strogo zahteva, ne bodo otroci tiho govorili, šepetali in smejali se, otroci tudi ne bodo skrivaj brali, radovedno ozirali se ali sanjavo pred se gledali. Predno niso učenci duševno zbrani, predno se ne ozro vsi na učitelja, ne srae se pouk pričeti. 5.) Vsak učenec mora pred poukom imeti v redu svoje knjige in zvezke, sploh vse, kar pozneje potrebuje, da se med poukom ne izgublja čas. Nepedagogično bi bilo, če bi ucitelj vsak dan ustmeno ponovil te zahteve. Oster pogled, tiho trkanje na mizo ali beseda: ,,pozor", — to raora zadoščevati, da se red takoj popravi. IV. Kot poglavitno sredstvo velja običajna pohvala in kazen. Po nauku krščanske vere in po vseh nravstvenih zakonib mora biti človek dober radi dobrega saraega, ter hudega se mora varovati, ker je ravno hudo. Pa le malo ljudij je toli krepostnib in zatorej potrebujejo še zunanjih sredstev, ki jih spodbujajo za dobra dela in ki jih strašijo pred pregreharai. Ti sredstvi sta pohvala in kazen. Ce še odrasli ljudje ne morejo izhajati brez pohvale in kazni, kolikor bolj sta ti sredstvi potrebni otrokom, ki so že sami ob sebi nestanovitni in lahkoživi. Čestokrat zgreše kazni in pohvale popolnoraa pedagogični svoj smoter, če jib ucitelj uporablja čez mero ali o nepravem času. Zato je jedna izraed najvažnejših nalog vzgojiteljevih, da jih razdeli le z najveojo opreznostjo. Le če se vest.no uči psihologije, če z ljubezni polnim srcem opazuje otroke, če se neprenehorna tmdi, da napreduje v svojem poklicu, le tedaj se bode varoval zmot in napak v tem oziru. Roza Hfibal.