NAS CASOPIS 427/25.5.2015 C M Y K Leto XLII, 427. številka Podelili občinska priznanja V Kranju počastili Marjo Boršnik Občina praznuje Vabilo na občinski praznik 70 let osvoboditve Vrhnike 110 let borovniških čebelarjev Šola z novimi prostori Obisk ministrice za kulturo Asfaltirali cesto v Smrečju Floorbalisti državni prvaki Presenečenje za dušo 300 tisoč evrov za sanacijo poplav Prihajajo Argonavtski dnevi PGD Borovnica praznuje Prijaznejša razsvetljava cerkva Denar za male čistilne naprave 25. maj 2015 Občinski praznik bo dobrodelen Dušan Suhadolnik, častni občan Lani 895 prehitrih voznikov Pridite na Planinski tabor »Obuškani« Pred nedavnim je naneslo, da je pri­šla v nekem pogovoru na dan tema o Našem časopisu in kakovosti prispevkov v njem. Sogovornik je menil, da je veliko prispevkov sla­bih, kot se je izrazil, nebuloznih, ker bi bilo mogoče marsikaj napisati in povedati bolje, nekatere stvari pa po njegovem sploh ne sodijo v časopis. Za nameček je še navrgel, da verje­tno našega izvoda nihče ne bi kupil, če bi bil v redni prodaji. Odgovoril sem mu, da ne pozna specifičnosti lokalnih časopisov, ki težko tekmu­jejo z najboljšimi – domnevno naj­boljšimi, kajti vemo, da večini nakla­da upada, pa čeprav samooklicano odkrivajo »hude zgodbe«. Posebnost je v prispevkih, ki jih pišejo kuhari­ce, učiteljice, upokojenci, ekonomi­sti, pravniki, zdravniki … Da se takoj razumemo: nič nimam proti nobenemu od naštetih po­klicev, a dejstvo je, da vsak od njih piše s sebi lastno stopnjo znanja pisanja, zato so nekateri prispevki bolj okoreli, drugi manj, tretji celo vrhunski. Ne glede na slog pa imajo vsi sporočilnost lokalnega okolja, ki mu noben drug čislan časopis ne bo dal prostora. Ravno to je posebnost lokalnih časopisov, da se v njih sliši glas tudi najmanjših in najbolj od­daljenih, pa čeprav je včasih hripav in se še zdaleč ne more primerjati s Pavarottijem. Seveda ne more biti komercialno zanimiv, ker nimamo razgaljenih prsi na prvi strani in kr­vavih prizorov na drugi, a verjemite, da večkrat slišim, da je za marsikoga ravno Naš časopis edini časopis, ki ga prelista od začetka do konca. Zato sem sogovorniku odgovoril, da bo Naš časopis vedno kot nekoliko »obuškan« avto in da ne bo nikoli prestižna znamka vozil iz nemškega Stuttgarta. Toda ne glede na to tudi z našim avtom vsak mesec pridemo na cilj, že več kot štiri desetletja. Ima unikatnost, družinski pridih in vonj po »našem«, ki, kot vemo, vedno bolj izgineva. Zato verjamem, da bo Naš časopis dočakal tudi abrahama, medtem ko bi za kateri drug medij to težko napovedal. Gašper Tominc, urednik in novinar Našega časopisa Zaradi prostorske stiske nekaterih člankov ni v časopisu. Objavljeni bodo v naslednji številki. Prav tako nekateri članki niso lektorirani, ker so prispeli davno po zaključku redakcije. Slavnostni govornik župan Stojan Jakin je dejal, da starejši si­cer velikokrat prisluhnejo mlajšim, a ne upoštevajo njihovih razmišljanj. »Zato je današnji večer nekoliko drugačen, saj smo dali glavno besedo mladim, na katerih želimo graditi bodoč­nost. Trdim, da imamo dobro mladino in da bo Slovenija z njo zaži­vela.« Mladi so večer kulturno bogatili: peli so (Miškolini), brali lastna ali Cankarjeva literarna dela (devetošolci) ter celo pove­zovali (Ana Frank Bogataj). Od starejših so v programskem delu nastopali samo pevci in pevke Cankarjevega pevskega zbora. Osrednja nit večera so bila občinska priznanja. Najvišji sta post­humno prejela Franc Grom s Stare Vrhnike, sicer znani izdelo­valec Vrhniških pirhov, ki so našli svoje mesto na policah števil­nih globalno uglednih posameznikov, v naši podalpski deželi pa so Vrhniški pirhi našli mesto med »mojstrovinami Sloveni­je«. Priznanje je prevzela njegova žena Mateja. Vinko Tomšič se je v zgodovino zapisal kot prvi vrhniški župan v prenovljeni lo­kalni samoupravi v prvi polovici devetdesetih let, zapomnili pa si ga bomo med drugim predvsem po gradnji nove Slomškove šole, preureditvi vojaških objektov v obrtno cono, zaprtju depo­nije in po gradnji trgovskega centra v središču mesta. Priznanje oziroma naziv »častni občan« je prevzela njegova žena Marija. Obema pokojnikoma se je dvorana poklonila z minuto molka. Zlato plaketo je prejel Blaž Gregorc, vrhniški župnik in duhov­nik, ki v Cankarjevem mestu že štirinajsto leto predano skrbi za versko in duhovno rast občanov. Pod njegovim vodstvom so zgradili nov župnijski vrtec, pre­novljene so bile mnoge cerkvene stavbe, organizirani številni izobraževalni, kulturni in karitativni dogodki. Srebrno plaketo je prejel Mešani pevski zbor Ivana Cankarja, ki prepeva že več kot 25 let, nastal pa je z združitvijo Ženskega pevskega zbora Sinja Gorica in Moškega pevskega zbora IUV. Prav tako srebrno plaketo je prejela Cankarjeva knjižnica Vrh­nika, ki je lani doživela selitev v nov sodoben objekt, za bral­no kulturo Vrhničanov in okoličanov pa skrbi že od leta 1958. Srebrno plaketo je prejelo še PGD Stara Vrhnika, ki obeležuje 107. leto delovanja, v občini pa je eno od treh ključnih gasilskih društev, ki tvorijo občinsko gasilsko jedro. Z bronasto plaketo so pozornost izkazali še tretjemu prostovolj­nemu gasilskemu društvu v občini, to je PGD Vrhnika, ki ravno tako tvori tretjino gasilskega jedra v občini in je hkrati najstarej­še tovrstno društvo na Vrhniki – staro 137 let. Posebno županovo priznanje pa je prejelo PGD Verd, usta­novljeno 1878, ki se je v vsem tem obdobju že večkrat doka­zal. Še posebno pa je župana spodbudilo k podelitvi prizna­nja angažiranost društva ob lanskem žledu in pri zbiranju pomoči za žrtve poplav na Balkanu. Gašper Tominc Občinski praznik Grom in Tomšič posthumno postala častna občana Vrhnika, 8. maj – Zaradi prenove Cankarjevega doma je letošnja akademija izjemoma potekala v telovadnici OŠ Ivana Cankarja Vrhnika, kjer je župan podelil občinska priznanja, vajeti programa pa so tokrat imeli večinoma v rokah učenci omenjene šole. Močilnik znova na tapeti Vrhnika, 13. maj – Župan Stojan Jakin je povabil občinski svet, nekatere ožje turistične deležnike v občini in strokov­njake s kulturno-naravovarstvenega področja na okroglo mizo, z namenom predstavitve vizije razvoja Močilnika, ki je v zadnjem času dvignil nekoliko prahu. Na dražbi se je namreč znašel tisti del gostinskega objekta v Močilniku, kjer se je še do nedavnega vršila gostinska dejavnost. Neka­teri svetniki so predlagali, da bi občina morala zgrabiti pri­ložnost, a slednja v to kislo jabolko zaenkrat še noče ugri­zniti, saj predlaga celovitejšo rešitev celotnega območja. Župan je izrazil nezadovoljstvo nad dejstvom, da se je okro­gle mize od vabljenih 24 svetnikov udeležilo le 7, pa še od teh so nekateri predčasno odšli. Najbolj ga je zmotilo, da ravno tistih, ki so predlagali nakup dela objekta v Močilni­ku, ni bilo. Strokovnjaki (Barbara Zupanc – Krajinski park Ljubljansko barje, Gregor Danev – Zavod RS za varstvo narave, IrenaŠinkovec – Muzej in galerije mesta Ljubljane, Uroš Jereb – arhitekturni biro Delavnica) so na kratko predstavili po­dročno zakonodajo, ki se dotika tega območja – predvsem glede omejitev posega v naravo. Izjemoma je mogoče po­stavljati parkovno infrastrukturo, namenjeno varovanju in interpretaciji narave in kulturne dediščine. Med drugim je bilo rečeno, da so na voljo »velika« evropska sredstva za tovrstne projekte, a da je slednje potrebno hi­tro izdelati. Predpogoj za to, je zedinjene občinskega sveta,kaj bi sploh želeli na tem območju. Šinkovčeva in Jereb sta dejala, da idejni projekt za območje Močilnika že obstaja, naslanja pa se na krovnega, ki med drugim predvideva tudi izgradnjo Doživljajskega razstavišča Ljubljanica v Kultur­nem centru in interpretacijo kulturne dediščine pri verdskih Bajerjih.Župan je menil, da bo potrebno zato čimprej izdelati pro­jekt za celotno območje Močilnika, nakup dela tamkajšnjega gostinskega objekta pa zato ne more biti prioriteta. Po nje­govem bo prej potrebno urediti zemljiško-lastniške odnose z lastnikom desnega dela bregu (gledano gorvodno), da bo sploh omogočen normalen dostop do izvira. (gt) Zbiranje pobud za spremembe in dopolnitve občinskega prostorskega načrta Občine Vrhnika Občina Vrhnika je s sprejemom Sklepa o začetku priprave sprememb in dopolnitev Od­loka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 425, 30. 3. 2015) začela postopek priprave sprememb in dopolnitev OPN. Občina Vrhnika zato poziva vso zain­teresirano javnost, da je možno podati pobude za spremembo namenske rabe zemljišč, spremembo prostorskih izved­benih pogojev ali druge spremembe ob­činskega prostorskega načrta še do petka,3. 7. 2015. Na podlagi prvega odstavka 47. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur. l. RS, št. 33/07, 70/08 -ZVO-1B, 108/09 – ZPNačrt-A, 80/10 – ZUPUDPP, 43/01 – ZKZ-C, 57/12 – ZPNačrt-B, 57/12 – ZU­PUDPP-A, 109/12 – ZPNačrt-C; v nadalj­njem besedilu: ZPNačrt) občina pripravi osnutek OPN na podlagi: - prikaza stanja prostora, - splošnih in posebnih smernic državnih nosilcev urejanja prostora, - smernic lokalnih nosilcev urejanja pro­stora, - usmeritev iz državnega strateškega prostorskega načrta, - strateškega dela OPN, - razvojnega programa »Strategija ra­zvoja občine Vrhnika za obdobje 2006 – 2020«, - lastnih razvojnih potreb in - izraženih razvojnih potreb drugih oseb. Te razvojne potrebe morajo biti ustrezno obrazložene, utemeljene in dokumentirane. Pobuda mora biti podana na priloženem obrazcu »Vloga za spremembo in dopol­nitev Občinskega prostorskega načrta Občine Vrhnika«. Obrazec je dostopen: - na spletni strani Občine Vrhnika www. vrhnika.si, pod rubriko »Vloge in obrazci«, - v sprejemni pisarni Občine Vrhnika in Upravne enote Vrhnika (Tržaška cesta 1, pritličje, desno), - na Občini Vrhnika, Oddelek za prostor (Cankarjev trg 11, tajništvo v pritličju ali oddelek v prvem nadstropju). Občina bo pobude pregledala, analizirala in do njih zavzela stališča o izpolnjeva­nju pogojev za upoštevanje pri pripravi osnutka sprememb in dopolnitev OPN. Vlagateljem pobud bo Občina izdala pi­sno opredelitev glede njihove pobude po končanem zbiranju pobud in zavzetju stališč. ŽUPAN, Stojan Jakin, l.r. Vrhnika na Expu v Milanu kar dvakrat Na svetovni razstavi Expo v Milanu se bo prek Turizma Ljubljana predstavljala tudi Vrhnika, in sicer kar dvakrat. Prvič od 16. do 30. junija v okviru osrednjeslovenske regije in drugič od 24. do 30. julija sa­mostojno. Kot je za Naš časopis poveda­la Marija Zakrajšek, ki na Zavodu Ivana Cankarja Vrhnika skrbi za področje tu­rizma, bo predstavitev potekala v obliki turističnega promocijskega gradiva, vabi pa – če bo to le izvedljivo – da se ji javijo tudi lokalni gostinci in drugi zainteresi­rani, ki bi želeli na tak ali drugačen način sodelovati na predstavitvi. kontakt: turi­zem@zavod-cankar.si Gašper Tominc Vrhniški štruklji poslej na krožnikih lokalnih gostiln Vrhnika – Zavod Ivana Cankarja Vrhnika se je dogovoril z vrhniškimi gostinci, da bodo odslej v svojo redno ponudbo uvr­stili tudi tradicionalne vrhniške štruklje s suhimi slivami. Poslej jih boste lahko naročili: v Gostilni Bajc, v Gostilni Bistra, v Cankarjevem hramu, Pri Kranjcu, v Mantovi in Stari kašči. Omenjene gostilne bodo ponudbo dopolnile še s pravo »tur­ško« kavo, poimenovano skodelica Can­karjeve kave, kateri dajejo aromo kavna zrna vrhniške pražarne kave Escobar. Dogovorjeno je, da bodo receptura, cena in količina omenjene ponudbe v vseh go­stilnah enake. (gt, foto: GT) Za pripravo občinskega podrobnega prostorskega načrta in konservator­skega načrta za prenovo mestnega jedra Vrhnike (del Stara cesta – Vas) Občina Vrhnika se je marca 2015 lo­tila izdelave občinskega podrobne­ga prostorskega načrta (OPPN) in konservatorskega načrta za prenovo (KNP) mestnega jedra Vrhnike (del Stara cesta – Vas). Vso zainteresirano javnost in la­stnike zemljišč v območju OPPN in KNP vabimo, da se udeležijo delav­nice, ki bo v sredo, 10. 6. 2015, ob 17. uri v prostorih Cankarjeve knjižnice Vrhnika, Tržaška cesta 32, Vrhnika. OPPN in KNP se izdelujeta z name­nom celovite prenove centra naselja Vrhnika, ki zajema: - prenovo javnih površin Stare ceste, ulic Vas in Pri lipi, - prenovo trških površin (trg Pri lipi), - oblikovanje struge vodotoka Bela (mostovi, dostopi do vode, ograje), - ohranitev in prenova prehodov do Tržaške ceste (prehod med objek­toma Stara cesta 4A in 6, prehod Mlečna, prehod pri objektu Stara cesta 18), - ohranitev in prenova pešpoti do Sv. Trojice (med objektoma Stara cesta 7 in 11, med objektoma Stara cesta 24 in 27, med objektoma Stara cesta 28 in 30, med objektoma Stara cesta 41 in 42), - oblikovanje zelenih površin (pre­hod med objektoma Stara cesta 4A in 6, prehod Mlečna, zemljišče s parc. št. 2094/17), - prenova, rekonstrukcija, nadome­stna gradnja, novogradnja objek­tov, Vabilo na delavnico - obnova fasad objektov Pri lipi. Otvoritev obnovljene krajevne ceste v Smrečju V nedeljo 10.5.2015 je bila v Smrečju slovesnost ob otvo­ritvi in blagoslovu obnovlje­ne ceste, ki poteka od glavne ceste iz smeri Vrhnika – Žiri, in se v vrhnjem delu Smre­ čja pri Marijini kapeli odcepi levo proti Bevcu in Vidmarju. Cesta je dolga 600 m, speljana po zahtevnem terenu in preč­ka več manjših hudourniških potokov. Vrednost investicije je znašala 63.830,16 EUR. KS Podlipa –Smrečje je prispe­vala 28.000,00 EUR, dobrih 19.000,00 EUR pa občina Vrh­nika. Preostali del v višini 17.000,00 EUR, kar predstavlja 26% celotne vrednosti investi­cije, so krili krajani, točneje le tri gospodinjstva in donator Kogovšek. V denarni obliki so prispevali 6.000,00 EUR, osta­lo pa z lastno udeležbo pri de­lih in v materialu. Glavna dela je izvajal izbrani izvajalec pod­jetje Tigrad, d.o.o. Na pričetku odcepa obnovljene ceste se je zbralo mnogo kra­ janov in vabljeni gostje; med njimi najvišja predstavnika občine Vrhnika, župan Sto­jan Jakin in podžupan Janko Skodlar, župnik fare Šentjošt Andrej Sever, predsednik KS Podlipa-Smrečje Boštjan Jur­jevčič in bivša predsednica KSPodlipa-Smrečje Katarina Že­leznik Logar. Po uvodnih akordih, ki jih je na kitaro zaigrala vnukinja Vidmarjevih, Jerca Cigale, je predsednik KS Podlipa-Smre­ čje Boštjan Jurjevčič pozdravil goste in krajane ter jim izrekel čestitke k delovnemu uspehu. Zahvalil se je vsem, ki so po­magali pri prenovi, še pose­ bej županu Stojanu Jakinu in podžupanu Janku Skodlarju. Izrazil je veliko zadovoljstvo, da so krajani kljub temu, da so na robu občine, prišli do že­lene prenove ceste, katera bo koristila razvoju kraja in celo­ tnega območja. Zaželel jim je, da bi jim pot dobro služila in da bi vožnja po njej potekala brez nesreč. Nato je k besedi povabil župana občine Vrhni­ka, Stojana Jakina. Ta je v nago­voru navzočim dejal, da je bila ta krajevna cesta obnovljena tudi zaradi izredne aktivnosti in prizadevnosti vodstva KS v preteklih mandatih. Pouda­ril je, da je pomembno v takih projektih stopiti skupaj, sode­lovati in se dogovarjati, saj le to privede do uresničitve začrta­nih ciljev. S takimi pridobitva­mi se ustvarjajo boljši pogoji za bivanje v obrobnih krajih obči­ne in prispevajo k temu, da lju­ dje ne odhajajo, pač pa ostajajo na domačih tleh. Izrazil pa je tudi skrb zaradi prekomerne obremenitve občinske ceste iz Vrhnike proti Žirem in obra­tno, ki je bila prvotno grajena za namen lokalnega prevoza, sedaj pa je zaradi tranzitnega prometa dnevno težkih tovo­rov podvržena poškodbam in posledično stroškom vzdrže­vanja. Ob koncu je vsem upo­rabnikom obnovljene ceste za­ želel varno in prijetno vožnjo. Slavnostnemu govoru se je pri­ družila tudi bivša predsednica KS Podlipa-Smrečje KatarinaŽeleznik Logar in pozdravi­la navzoče. Povedala je, da je obnovljena cesta tudi del ro­marske poti, po kateri so stole­tja prihajali romarji k Marijini cerkvi v Smrečje. Tudi sedaj se bodo po njej lahko spreho­dili turisti in pohodniki. Za finančno pomoč se je iskre­no zahvalila Občini Vrhnika, KS Podlipa –Smrečje, doma­činom, ki so prispevali visok delež in vsem tistim, ki so svo­jim delom pripomogli, da so se dela zaključila. Blagoslov ceste s priprošnjo, da bi bila pot po njej varna je opravil župnik Šentjoške fare Andrej Sever. Sledil je svečan trenutek prereza traku, ki so mu prisostvovali župan Stojan Jakin, predsednik KS BoštjanJurjevčič in Katarina Železnik Logar. Cesta je bila tako simbo­ lično odprta za promet. Za zaključek smo še enkrat poslušali prijetne zvoke kitare, nato je sledila pogostitev vseh navzočih, ki so se ob sprošče­nem druženju še dolgo zadrža­ li. Za povabljene pa je druži­na Vidmarjevih pripravila še dodatno pogostitev na dvori­ šču njihove domačije. Ob tej priložnosti ji je bil v zahvalo za vso skrb in prizadevanja pri prenovi in otvoritvi ceste ter za prijetno bivanje v prenovljeni hiši v Smrečju , izročen šopek pomladnega cvetja. Sonja Malovrh, foto: SM Zdravstveni dom Vrhnika v rdečih številkah Vrhnika – Na nedavni seji sveta Zdravstvenega doma Vrhnika (23. april) so med drugim obravnavali tudi finančno poročilo za minuli leti, ko je direk­torsko mesto zasedal še Tomaž Glažar. Po besedah predsednika sveta zavoda Mirana Ribiča dokumenti izkazujejo okroglih tristo tisoč evrov izgube, ki naj bi jo pridelala zadnja dva direktorja Emil Židan in Tomaž Glažar. Židan naj bi zavod opeharil že pred leti, o čemer je bilo že veliko prelitega črnila, in sicer za okoli 150 tisoč evrov. Toliko izgube naj bi nastalo pa tudi pod vodstvom di­ rektorja Glažarja, ki naj bi po besedah Ribiča leto 2013 zaključil z 90 tisoč ljic. Upam, da bodo za letos ti programi priznani in tudi nakazana sredstva. To bi nam omogočilo normalizi­ranje finančnega dela poslo­vanja in zmanjševanje tekoče izgube ali, optimistično, celo pozitivno poslovanje.« Za pojasnilo nastale izgube smo prosili tudi nekdanjega direktorja Tomaža Glažarja, ki po odhodu iz vrhniške­ga zdravstvenega doma za­seda mesto v. d. direktorja Direktorata za zdravstveno ekonomiko na ministrstvu za zdravje, čigar nega direktorja Ro­mana Strgarja, ki je potrdil, da so pregledali poslovanje zavoda za prejšnja leta in s tem tudi razloge za nastalo izgubo v tem času. »Več kot polovica te izgube je nastala zaradi nevrnjenih oz. od­ tujenih sredstev g. Židana. Preostala pa je nastala kot posledica širitve dejavnosti Zdravstvenega doma Vrhni­ka, ki pa žal niso bile prizna­ne in plačane s strani ZZZS. So pa bile opravljene v dobro občanov občin ustanovite­ Ribič pravi, da se z revizijo zgolj enega leta ne bo zado­voljil, zato je napovedal, da bo preko občinskega sveta (član stranke SMC) zahteval še revizijo leta 2013. Kot je pojasnil, naj bi bilo okroglih 150 tisoč evrov na že tako visok znesek "podedova­ ne" izgube (Židan) prevelik primanjkljaj v blagajni zdra­vstvenega doma, da ne bi is­kali odgovornosti zanjo – pa naj bo to nekdanji direktor ali nadzorniki zavoda. evri, lani pa z okoli odgovor objavljamo 60 tisoč evri izgube. v celoti v ločenem Na seji sveta zavoda članku. je Ribič zahteval re- Za komentar smo vizijo poslovanja za prosili tudi župane omenjeni leti, a se je občin ustanoviteljic. svet odločil, da bo Borovniški župan revizija pregledala Bojan Čebela je de­ samo minulo leto. jal, da bo počakal na Za komentar smo Glažarjevo razlago povprašali aktual­ in tudi aktualnega direktorja. »Ropo­tanje vrhniških političnih veljakov vidim tukaj kot opozarjanje na nekaj, kar je v državi sprejeto kot re­alnost, v naših farah pa ne­odgovorno gospodarjenje.« Miran Stanovnik iz Občine Log -Dragomer je dejal, da je z izgubo sicer neformalno se­znanjen, a dokler ne bo o tem govoril skupni organ občin, ne želi komentirati. Vrhniški župan Stojan Jakin komen­tarja ni poslal . Gašper Tominc Zdravstveni dom Vrhnika v rdečih številkah (2) Prispevek z zgornjim naslovom, ki ste ga objavili na portalu www.mojaob­cina.si/vrhnika, zahteva nekatera dodatna pojasnila Zavoda za zdravstve­no zavarovanje Slovenije (ZZZS). V zvezi z navedbo direktorja Zdravstvenega doma Vrhnika (v nadalje­ vanju: ZD), da je skoraj polovica izgube v ZD v preteklih letih v višini 150.000 evrov "... nastala kot posledica širitve dejavnosti Zdravstvenega doma Vrhnika, ki pa žal niso bile priznane in plačane s strani ZZZS ...", je treba v uvodu pojasniti, da je v letu 2014 poslovalo z izgubo le 6 od skupaj 59 zdravstvenih domov v Sloveniji, med njimi žal tudi zdravstveni dom na Vrhniki. Dolgoročni trendi kažejo, da ZZZS plačuje temu zdravstvenemu domu vedno več zdravstvenih timov in da zanje ZD prejema vedno več prihodkov. Trenutna letna pogodbena vrednost ZD je tako kar za 30,4 % oz. za 525.632 evrov višja kot v letu 2008. ZZZS tako v primerjavi z letom 2008 financira šest dodatnih timov v osnovni zdravstveni dejavnosti (po­večanje iz 15,48 na 21,52) na primer dispanzer za žene, patronažna služba, referenčne ambulante splošne medicine, pa tudi ultrazvok ... ZZZS vse izvajalce istovrstne dejavnosti v Sloveniji financira na popolnoma enak način. Modeli financiranja pa se seveda od dejavnosti do dejavnosti raz­likujejo. Večino zdravstvenih programov ZZZS financira v realiziranem obsegu storitev, vendar največ do načrtovane višine. Izjeme, ko se finan­cirajo vse realizirane storitve (ne glede na načrt), so opredeljene v 7. od­stavku 40. člena Splošnega dogovora za pogodbeno leto 2014. Specifično je tudi financiranje t.i. glavarinskih dejavnosti (splošna ambulanta, otroški oz. šolski dispanzer, dispanzer za žene, zobozdravstvo), kjer je le-to odvi­sno tudi od števila in starostne strukture opredeljenih zavarovanih oseb na zdravnika. Tako ima na primer ZD trenutno nizko število opredeljenih žensk v dispanzerju za žene, čemur sledi tudi nižje financiranje. Naj še omenimo, da prostovoljne zdravstvene zavarovalnice, ki financirajo zdra­vstvene programe v deležu iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, za razliko od ZZZS plačujejo storitve tudi nad višino načrtovanih obse­gov programov, saj plačajo celotno realizacijo. Navedba, da je polovica izgube v ZD nastala zaradi ZZZS, torej ne drži, saj so, kot rečeno, istovrstni programi financirani po enakih določilih in enakih merilih za obračun (ki so znani vnaprej) ter po enakih cenah vsem zdravstvenim domovom oz. zasebnikom. ZZZS je poravnal vse svoje po­ godbene obveznosti do ZD skladno z veljavnimi predpisi in mu omogočil tudi plačevanje dodanih zdravstvenih timov. Ključni razlog za izgube ZD v preteklih letih je zato po našem mnenju povečevanje celotnih odhodkov ZD, ki je bilo hitrejše od povečevanja prihodkov. Marjan Sušelj, direktor ZZZS, Območna enota Ljubljana Kdo in zakaj si želi škoditi ugledu Zdravstvenega doma Vrhnika? Dve številki nazaj so se v Našem časopisu pojavili dvo­mi o poslovanju Zdravstvenega doma Vrhnika pod mo­jim direktorovanjem. Izpostavljala se je izguba, ki naj bi znašala preko 300.000 €. V novici, objavljeni 6. 5.2015 na internetni strani Našega časopisa, se celotna izguba pri­pisuje meni, kar je hudo podtikanje in neresnica. Zdravstveni dom Vrhnika je imel na dan 31. 12. 2014 306.492 € komulativnega presežka odhodkov nad pri­hodki iz vseh preteklih let skupaj. Ker gre za neupravi­ čeno blatenje mene in poslovanja zdravstvenega doma, želim natančno pojasniti, kako je prišlo do tega. Ko sem prevzel vodenje ZD Vrhnika, je bilo na dan 31. 12. 2011 74.857 € presežka odhodkov nad prihodki iz tekočega in preteklih let. Na osnovi revizije smo v letu 2012 morali kot odhodek upoštevati tudi kredit, ki ga je prevzel in ne vrnil prejšnji direktor Emil Židan, v vrednosti 160.000 €. Skupaj je znašal presežek odhodkov nad prihodki (izgu­ba), ki sem ga prevzel od predhodnikov, 234.857 €. Torej se je v času mojega mandata ta presežek povečal za 71.635 €, za kar prevzemam popolno odgovornost. Ta presežek odhodkov bi moral biti bistveno višji, če se v ZD Vrhnika skupaj s sodelavci ne bi trudili in zniževali stroške do še dopustne meje za kakovost izvedbe zdravstvenih storitev. Največji prispevek k temu primanjkljaju je prineslo leto 2013. V tem letu se je vrednost zdravstvenih storitev za opravljanje javne službe znižala za 6 % glede na leto 2011. To je pomenilo, da je ZD Vrhnika dobil za isti ob­ seg storitev 134.000 € manj, kot bi dobil leta 2011. Poleg tega se v storitvah priznalo samo še 60 % normiranih stroškov za amortizacijo. Največji udarec poslovnemu izidu je prinesel ob koncu leta 2013 Zakon o poravnavi tretje četrtine plačnih nesorazmerij v javnem sektor­ju. ZD Vrhnika je imel na osnovi tega preko 65.000 € odhodkov in nobenih prihodkov za njihovo pokritje. V letu 2014 je dodatno padla vrednost storitev za 1,8 %. Najbolj je ZD Vrhnika prizadel padec vrednosti labora­ torijskih storitev. Finančni izgubi v letih 2013 in 2014 bi se ZD Vrhnika lahko izognil, toda ceno za to bi plača­li zaposleni in predvsem pacienti. Namesto, da bi krči­li, smo se odločili za širitve in izboljšanje zdravstvenih dejavnosti, saj je ZD Vrhnika že predolgo zaostajal za ostalimi. Pri teh odločitvah so vedno sodelovali in se odločali strokovni svet, svet zavoda in občine ustanovi­teljice. Rezultat so novi programi družinske medicine, patronažne službe, dispanzerja za ženske, referenčne ambulante, laboratorijskih storitev in v zadnjem letu ultrazvoka. V zdravstveni dom smo pripeljali odlične zdravnike in medicinske sestre. Posebno ponosen sem na reorganizacijo službe nujne medicinske pomoči in preventivne zdravstvene dejavnosti. Strokovnjaki iz obeh področji nas postavljajo za vzor preostalim v Slo­veniji. Najpomembneje pa je to, da imamo od tega naj­ več pacienti ZD Vrhnika. Tisti, ki to niso, so nam lahko zelo nevoščljivi. Mogoče si zato prizadevajo očrniti ZD Vrhnika z namišljenimi aferami. Posledice so lahko zelo hude. Zaradi neugleda ZD Vrhnika, ko sem postal direk­ tor, je bilo skoraj nemogoče pridobiti ustrezne zdravnike. Več kot leto in pol trdega dela je bilo potrebnega, da smo ugled popravili do take mere, da smo lahko celo izbirali med najboljšimi zdravniki za nujno medicinsko pomoč. Tega ne želim ne sedanjemu direktorju ne zaposlenim, še najmanj pa nam pacientom ZD Vrhnika. Večina se še spomni, kako je bilo v ZD Vrhnika pred tremi leti. Za konec bi želel zapisati nekaj stavkov iz zahvale, ki sem jo prejel pred enim letom: "Moj oče je včeraj med 14. in 15. uro na krožišču pred Sparom doživel srčni infarkt in laž­jo prometno nesrečo. Na licu dogodka je bil prisoten go­spod, ki ga je takoj pričel oživljati. V le nekaj minutah pa je na kraj dogodka prispela tudi reševalna ekipa vašega zdravstvenega doma. Gospod, ki je pričel oživljati in tudi rešil življenje mojemu očetu, je reševalec, ki je zaposlen v vašem zdravstvenem domu … Stanje mojega očeta je še vedno resno, vendar je bila takojšnja pravilna reanimaci­ ja ključna za vse nadaljnje aktivnosti … Vam pa čestitam, da imate take srčne in predane ljudi v svoji ekipi, ki do­besedno rešujejo življenja." Za to in vsa preostala rešena življenja bi se, z vso odgo­vornostjo, še enkrat podpisal pod finančni rezultat v letih 2012, 2013 in 2014. Nekdanji direktor ZD Vrhnika Tomaž Glažar NAS CASOPIS 427/25.5. 2015 C M Y K 8 25. maj 2015 Občina Vrhnika elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Prvi Literarni triatlon Razstava stare gasilske Najboljša literarna ustvarjalka Vrhničanka Sara opreme Vrhnika, 16. maj – Lani jeseni se je začel prvi Literarni triatlon, v katerem so združili moči Dru­ štvo slovenskih pisateljev ter trije zavodi (Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, Zavod za turizem in Letos mineva šestdeset let, odkar so se prostovoljna gasilska društva kulturo Žirovnica in Javni zavod Trubarjevi kraji). Mlade – zadnjo triado osnovne šole – so po­ združila pod okrilje GZ Vrhnika. V vabili, naj sodelujejo s pisanjem poezije, proze in »raziskovalnega« eseja, dela pa naj bi izhajala tem času je razvoj tehnike, opreme iz osebne refleksije in intimnega doživljanja pomena treh velikanov slovenske kulture: Prešerna, in zaščitnih oblačil zelo napredoval. Trubarja in Cankarja. Kaj so nosili pred sto leti in s ka­V Žirovnici so že lani predstavili Iza Šraj Miklič. Tričlanska strokovna valka prvega Literarnega triatlona. kšnimi gasilskimi črpalkami so zmagovalce poezije, letos spomladi v žirija, ki je ocenjevala pisne prispev-Kot je povedal Igor Likar iz Dru-takrat gasili požare, vedo samo Rašci zmagovalne esejiste, na Vrhniki ke in interpretacijo del, se je odločila, štva slovenskih pisateljev, je namen najstarejši gasilci. To so bili časi pa so se predstavili pisci proznih del. da je najbolj izvirno delo Rine Jur-tekmovanja spodbujanje mladih k brez pozivnikov, ko je bilo treba za Zbranim so jih po pozdravnih bese-jevčič, sledila sta ji prozi Jana Šraja ustvarjanju in raziskovanju literatov, zagon gasilske črpalke najprej pri­ dah direktorja Zavoda Ivana Cankar-Mikliča in Sare Bradeško. Ker je bila hkrati pa tudi kulturni turizem in praviti vprego s konji. Takrat ni bilo ja Vrhnika Boštjana Koprivca prebrali slednja med finalisti tudi na predho-medgeneracijsko sodelovaje. V vseh javnega vodovoda in po potrebi so Ana Štalec, Sara Bradeško, Jan Šraj dnem tekmovanju iz poezije in ese-primerih, v Žirovnici, na Rašci in gasili tudi z gnojnico. Dihalni apa­ Miklič, Rina Jurjevčič, Izza Obal in ja, je postala tudi absolutna zmago-Vrhniki, so si namreč mladi in njihovi starši ogledali še rojstne oziroma spo-rati so bili znanstvena fantastika. minske hiše velikanov slovenske kul-Niso šteli minut od poziva do izvo­ ture in druge zanimive točke v krajih. za in prihoda na prizorišče požara. Hkrati je bil to tudi prvi dogodek na Zaščitna oblačila so se spreminjala nastajajoči slovenski pisateljski poti. od belih lanenih uniform, prek alu-Vsako od šestnajstih prostovoljnih Likar želi, da bi triatlon postal tradi­minijastih in gumenih oblačil do gasilskih društev je prispevalo ko­ cionalen in da bi se vanj vključile še sodobnih materialov, ki zagotavlja-šček svoje zgodovine. Razstava obi­ druge slovenske regije, zlasti na pri­ jo zaščito pred vročino, ognjem in skovalca popelje v čas, ko so se po­ mer Primorska, kjer »domuje« Srečko vodo. Tudi gasilski domovi so svoj stavljali temelji gasilstva na Vrhniki Kosovel. videz spreminjali namembnosti in in v njeni okolici, s slikovnim mate­ Prireditev v Cankarjevi knjižnici na času primerno. rialom pa približa življenje posame- Vrhniki, ki jo je organiziral ZIC Vrh­nika, je vodil Miha Brajnik, kulturno V času od 1. junija do 18. septembra znega društva vse do današnjih dni. sta ga s kitarskimi solotočkami oboga-bo v Tehniškem muzeju Slovenije v Lepo vabljeni, da se sprehodite sko­tila Julija Slovša in Tilen Zrnec, učen-Bistri na ogled razstava starih gasil-zi bogato zgodovino gasilstva na ca Glasbene šole Vrhnika. skih črpalk, vozil, oblačil in opreme. barjanskih tleh. Gašper Tominc, foto: GT XX. regijsko preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa Slovenije letos v Občini Vrhnika V soboto, 30. maja, se bo ob 8.45 na Vrhniki začelo XX. CZ, gasilskih enot in RKS na območju ljubljanske regije regijsko preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči, ki ter preostalih udeležencev. Namen preverjanja usposo­ga bo izvedla Uprava RS za zaščito in reševanje, Izposta-bljenosti ekip prve pomoči ni le obnavljanje teoretičnega va Ljubljana, v sodelovanju z Rdečim križem Slovenije, in praktičnega znanja, temveč tudi utrjevanje znanja za Območnim združenjem Rdečega križa Vrhnika in Ob-preprečevanje nesreč ter predstavitev dela in poslanstva čino Vrhnika. Dogajanje bo potekalo v osrednjem delu prve pomoči in civilne zaščite ter sodobnih zaščitnih Vrhnike, od parkirišča za OŠ Ivana Cankarja na Lošci, reševalnih sredstev prebivalcem. kjer je predvideno zborno mesto ekip in odprtje prire­ Tekmovanje ne bo motilo tekočega prometa, kakor tudi ditve, do delovnih točk: pri bazenu v Športnem parku ne drugih običajnih dejavnosti. Vse je usmerjeno v zlitje Vrhnika, parkirišče kemične čistilnice Šengar, nadstre-z vsakdanjim dogajanjem, saj je lahko tudi nesreča naš šek parkirišča Trgovskega centra Mercator, park Mlečna, vsakdanji spremljevalec in je potrebno biti nanjo veno­ letni vrt Okrepčevalnice in vinarije pri Oblaku na Stari mer pripravljen. Več znanja, manj posledic. cesti, otroško igrišče Klisko na Klisu, nadstrešek podje­ Občino Vrhnika zastopa ekipa OZ Rdečega križa Vrh­tja Marjan Arko s. p. na Zelenici, javna površina na trgu nika, ki je vključena v sistem za zaščito, reševanje in po­Karla Grabeljška (pred Zavarovalnico Triglav). moč v Občini Vrhnika. Ekipa se je na lanskem regijskem Na točkah se bo demonstriralo najrazličnejše možne po-preverjanju v konkurenci trinajstih uvrstila na odlično 4. škodbe ali nesreče, ekipe prve pomoči pa se bodo mo-mesto in dokazala, da lahko računamo na njeno pomoč rale v danem trenutku znajti, kot bi bile postavljene v v primeru nesreče. realno situacijo. V letošnjem letu bo poudarek na tema- Vabljeni k ogledu dogodka! tiki poplav, plazov oziroma večjih neurij. Predvidena je udeležba preko 200 tekmovalcev iz občinskih oddelkov Občina Vrhnika in OZ RK Vrhnika Aprilske radoživosti v Župnijskem vrtcu Aprilsko vreme je razgibano, vsak dan drugačno. In takšno je bilo tudi dogajanje v našem vrtcu. Velika noč je za nami in v vrtcu smo postno dogajanje zaključili s slavjem luči. To je za otroke vedno zanimivo doživetje, saj se v zatemnjenem pro­storu počasi širi svetloba prižigajočih se svečk. Nato se je vsa­ka skupina posvetila svoji temi. Kapljice so razvrščale po bar­vah, različne teme pa so se razvrstile po skupinah. Zvončki in Angelčki so se ukvarjali s copati, natančneje z Muco Copa­tarico. Tudi pri Oblačkih so prisluhnili pravljici in sicer Trem metuljem. Najmlajši v našem vrtcu (Mavrice) so spoznavali dele telesa in oblačila. Sončki so si zadeve za­stavili širše in so se lotili kar cele zemlje. Plameni smo se naučili nekaj o kemiji. Iskre so spozna­vale in občudovale po­mladansko naravo. Kar nekaj rož so spoznale tudi Zvezdice. Ker so se ukvarjali s škrati, sta jih za en teden obiska­ la tudi dva zajčka, ker škrati imajo pač radi ži­vali. Ta dva zajčka sta bila prava atrakcija tudi na dnevu odprtih vrat na­šega vrtca. Stalno sta imela otroško pozornost. Ta dan je bil ekološko obarvan, saj je v koledarju na aprilskem mesecu obeležen tudi dan zemlje. Tako so otroci skupine Plameni od­igrali igrico z ekološko tematiko in za obiskovalce pripravili zeliščni čaj iz kopriv, pljučnika, mete in melise. Še dobro, da imamo vrt in so bila zelišča pri roki. Obiskovalci so lahko iz­menjali semena, preizkusili čutno pot in poligon ter pobližje spoznali dogajanje na naših krožkih (naravoslovni krožek, pevski zborček in bralna značka). Da, aprila zna biti res pestro, pa ne mislim samo vremensko. Starejši otroci (Iskre, Plameni in Lune) so en teden čofotali po bazenu v Logatcu. Kar nekaj jih je v tem tednu splavalo. Da so se Plameni ta mesec spoznavali s kemijo, sem že omenila. To se je poznalo tudi na bazenu, ko je učiteljica plavanja vprašala otroke, kaj je v bazenu, je dobila odločen odgovor: »Klor!« No, tudi nekaj molekul H2O je najverjetneje bilo vmes J. Kot pravi raziskovalci znanosti seveda nismo izpustili razstave Expe­ria v Mercatorjevem centru, kjer smo se zabavali ob izvajanju različnih fizikalnih poizkusov. Bilo je torej pestro in razgibano, skratka aprilsko. Monika Kastelic OŠ AM Slomška: Prvošolci na Kurenu V torek smo prvošolci skupaj z učiteljicami odšli na spomladan­ski pohod na Kuren. Pripravili smo dobro malico, primerna obla­ čila in obutev ter veliko dobre volje. Vreme je bilo primerno za hojo v naravi. Med potjo smo živahno klepetali, zapeli nekaj pe­smic in opazovali mravljišče, gozdne lazarje in različne cvetlice. Uspešni vrhniški atleti Ekipa atletov ASŠD Vrhnika v kategoriji pionirji U16 peta v Sloveniji. 25. 4. 2015 se je v Kopru odvijalo Ekipno prvenstvo Slovenije za pionirje in pionirke U16. Kot zanimivost naj omenim, da se atletskih tekmovanj na Atletskem stadionu Bonifika mladi atleti radi udeležujejo, saj jim pri dosežkih mnogokrat poma­ga veter v hrbet in tako padajo rekordi -osebni in državni. Tokrat so bili prisotni tudi atleti ASŠD Vrhnika. Glede na to, da ekipa vrhniških atletov ni tako številčna kot ekipe drugih klubov in društev je dosegla odlično uvrstitev – peto mesto. Zbrali so 5111 točk. Štafeta 4 x 100 m, postavaTadej Tinta, Nik Poličnik, Rok Skvarča in Žan Dobrovoljc, je z drugim mestom prinesla 824 točk. Drugi je bil tudi Rok Skvar­ča, ki je skočil 1,60 m in priboril ekipi 622 točk. Tretji so biliz metom krogle Matic Dobrovoljc s 651 točkami, Žan Dobro­voljc v teku na 300 m z 853 točkami in Nik Poličnik s tekom na 100 m z 882 točkami. Tadej Tinta je v daljino skočil 5,33 m in se uvrstil na peto mesto ter zbral 630 točk. Prav tako je bil peti Rok Kramarič, ki je s tekom na 3000 m nabral 649 točk. Kot edina predstavnica ekipe ženskega spola je Iza Obal sprvim mestom na 100 m ASŠD Vrhnika prinesla 847 točk. Čestitke trenerjem in atletom. Zdenka Obal Bevške gasilke osvojile Novo mesto Da smo bevške gasilke željne znanja in pridobivanja novih iz­kušenj smo dokazale v soboto, 18. aprila. Odpravile smo se na strokovno – družabni izlet v Novo mesto. Strokovni del smo pokrile za obiskom tovarne Krka, ki je v okviru vsakoletnega tedna humanosti pripravila Dan odpr­ tih vrat in v svoje obrate tokrat povabila tudi člane gasilskih društev. Popeljali so nas skozi njihov najnovejši obrat za iz­delavo zdravil ter nam v grobem predstavili organizacijo in potek izdelave zdravilnih sredstev. Navdušila nas je vrhun­ska tehnologija, prijaznost naših vodičev predvsem pa veli­kost tovarniških obratov. Za poslastico se nam je predstavilo še prostovoljno gasilsko društvo, ki skrbi za požarno varnost objektov Krke. Pred odhodom so organizatorji poskrbeli, da smo obisk zaključile s polnimi želodci. Naša pot je vodila do centra Novega mesta, kjer se nahajata Dolenjski muzej in Kapitelj. Bogata muzejska arheološka zbir­ka, odlična vodička, razstava o slovenskem telovadcu Leonu Štukelj in pregledna razstava zgodovine Novega mesta so nam približala življenje ljudi na tem območju. Ponosne smo bile, ko smo med drugim zasledile tudi nekaj fotografij s pri­kazom delovanja domačih gasilcev skozi čas. Kapiteljska cer­kev Sv. Miklavža nas je očarala s svojo velikostjo, nenavadno obliko -ima namreč lomljeno vzdolžno os cerkve -in pred­vsem s svojo zgodovino. Polne novega znanja, utrujene od hoje in navdušene nad vsem, kar smo videle, smo se odpravile v Šmarješke toplice. Privoščile smo si kosilo in kopanje v topli vodi. Pot proti domu nas je vodila mimo Čebelarstva Gorenc. Na svoji domačiji sta nas sprejela gospodar in gospodinja. G. Sta­ne nam je razkazal svojo zbirko starih pripomočkov za čebe­larjenje, panske končnice in vzorčni čebelnjak. Gospodinja pa je posebej za nas pripravila medeno pecivo, medico in raz­ lične vrste medu. S pesmijo ' Čebelice ', smo se poslovile od prijaznih novomeščanov. Zadnji postanek pred domom je bil na Gradu Otočec. Sprehod po otočku v temi, z romantično osvetljenih gradom in račka­mi je pregnal našo utrujenost. Bilo je lepo. Čeprav je večino dneva deževalo, smo preži­vele fantastičen dan. Obljubile smo, da se jeseni podamo v toplejše kraje – proti morju. Kako se bomo imele, vam spo­ ročimo takrat. Andreja Lenarčič Mladi gasilci iz naše občine odhajajo na olimpijado Dolgoletno delo z mladino prinaša tekmovalne rezultate in obnavlja operativne gasilske vrste. Ekipa mla­dincev PGD Drenov Grič - Lesno Brdo bo na letošnji mladinski gasilski olimpijadi v mestu Opole na Polj­ skem zastopala Slovenijo. Da lahko gasilci varno in uspe­šno opravljamo svoje poslan­stvo so potrebna leta usposa­bljanja in vaj. Delo z mladimi, ki tekmujejo v gasilsko špor­tnih disciplinah je namenjeno predvsem pridobivanju novih operativnih članov. Dolgoletno delo z mladimi v PGD Drenov Grič -Lesno Brdo je letos tudi na tekmo­valnem področju obrodilo sa­dove. Mladinska desetina pod vodstvom mentorjev Andreja Zdešarja in Tomaža Urbanči­ča se je jeseni na prvem izbir­nem tekmovanju uvrstila med pet najboljših v državi, ki so imele pravico nastopiti na fi­nalnem izboru 18. aprila. Sle­ dili so intenzivni treningi. Čas, ki ga mnogi njihovi sovrstniki preživijo pred ekranom raču­nalnika ali televizije, so fantje namenili treningom. Urili so gasilske veščine, pridobivali kondicijo in hitrost. Skrbne priprave so se zaključile s "tre­ning vikendom" v Kočevju. Skupaj z ekipo mladink PGD Zbilje so tri dni odpravljali še zadnje napake pri izvedbi vaje z ovirami in štafete. V soboto 18. aprila je GZ Slo­venije pripravila drugo izbir­no tekmovanje na Ptuju. Ko je bila ekipa navijačev in staršev z avtobusom že na poti, so v deževnem jutru fantje opravili še zadnji trenig na Drenovem Griču. Sledilo je mučno čaka­nje na nastop. Kot prava ekipa so si pred nastopom podali roke in vrhunsko izvedli vajo z ovirami. Uradni komentator je objavil nov najboljši rezultat. Za oba mentorja je sledila ver­jetno najdaljša minuta. Ko je še zadnji tekmovalec z ročnikom v roki prestopil ciljno črto, se je na semaforju prikazal rezul­tat 67,07 sekund. Slavje navija­čev se je pričelo. Kot se za zma­govalce spodobi smo jim pred domačim gasilskim domom pripravili svečan sprejem. Poz­dravili so jih tudi predstavniki GZ Vrhnika. Nastop na olimpijadi je za naše društvo zahteven logistični in finačni zalogaj. Pri tem raču­namo na podporo širše lokalne skupnosti; v prvi vrsti občine in GZ Vrhnika. Podporo bomo gasilci iskali tudi pri sponzor­jih in krajanih. Ob koncu šol­skega leta bomo organizirali dobrodelni koncert. 24. junija ob 20. uri bo v špor­tnem parku na Drenovem Griču nastopilo več pevcev in ansamblov. Izkupiček koncerta bo v celoti namenjen izvedbi kvalitetnih priprav in nastopu na olimpijadi 23. julija 2015. Ker verjamemo, da bodo fantje tudi na Poljskem dostojno za­stopali Slovenijo, pripravljamo ekipo navijačev. Z avtobusom se bomo 22 . julija odpravili v Opole. FANTJE, ČESTITAMO IN ČELADO DOL. Z gasilskim pozdravom NA POMOČ. Za PGD Drenov Grič -Lesno Brdo: Igor O. – kontinuiteto narave.« stranke ima druge načrte. »Veliko dela imam z nagrobnimi spo-Benovo kamnoseško meniki, kjer poskušam strankam predstaviti še kaj več kot le dleto je odzvanjalo klasično ploščo, ki je enaka tisti na sosedovem grobu. Na srečo Kamnosek Beno Ogrin, Kamena tako na starih objek-se tudi na tem področju ljudje odpirajo in postopoma zahteva­tih, ki so jih obnavljali jo večjo individualnost nagrobnega spomenika, kar je pravza- Kamen je večen (NUK), kot na novih prav tudi prav, saj je bil tudi pokojnik edinstven. Marsikdaj so Vrhnika – Na Stari Vrhniki, tam za kozolcem pri ga­ (posestvo Drnulja), stranke presenečene kaj vse je mogoče izvabiti iz marmornih hkrati pa razvija tudi plošč.« V tem primeru sodeluje z vrhniško oblikovalko Kata­ silskem domu stoji stara pritlična hiša, kjer se sre­ čujejo starožitnost, večnost in estetika. To je delav­ dekorativne kamene rino Mrzelj, ki pripravi več idejnih skic, dokler ena od njih ne nica vrhniškega kamnoseka Bena Ogrina iz podjetja izdelke. »Na tem po-prepriča stranke, Beno pa jo na nato v delavnici tudi udejanji. Kamena, ki iz trdega kamna lušči bodisi estetske dročju veliko sode-Ena zadnjih njegovih »pogruntavščin« je Umami, kot je poime­ podobe bodisi povsem uporabne gradbene elemente, lujem z oblikovalko noval vrtno kuhinjo z nerjavnim umivalnikom in pipo ter ža­ ki dajejo domu noto večnosti, naravnosti in pridih iz Berlina, ker želim rom, ki kot taka lahko kljubuje vsem vremenskim razmeram in tisočletne zgodbe, ki se je rojevala v nedrju matere izdelke plasirati tudi ne potrebuje strehe. Pred dvema letoma jo je premierno predsta­ zemlje. Vedno več ljudi spoznava, da je kamen več na nemški in avstrij-vil na gospodarskem razstavišču, od tedaj pa jo razvija v skladu kot le mrtva »klada« in da je iz njega mogoče izvabiti ski trg. Gre za vaze, z željami strank v neštetih izvedenkah. Mizo, poimenovano po najrazličnejše podobe in uporabnosti, ki so za razli­ posode in podobno, petem okusu (sladko-pekoče), je med drugim predstavljal tudi ko od lesa – večne. ki jih predstavljamo na sejmu na Dunaju in na tamkajšnjem zboru diplomatov ter na sejmih, na primer drugih gostov na vrtu slovenskega veleposlaništva. »Zanimanje Izučeni kamnosek z opravljenim mojstrskim izpitom si je delov­v Milanu, in iščemo je, vendar je včasih kar težko, ker sem sam za vse: za promo-ne izkušnje nabiral pri verdskem kamnoseku Jezeršku, kjer je končne kupce.« Slovenski trg je namreč za tovrstne izdelke, cijo, nabavo, načrtovanje in seveda nazadnje tudi za izdelavo. imel možnost razvijati tudi čut za estetiko. Le-ta ga je sčasoma ki imajo večjo dodano vrednost in zahtevajo specifičen okus, Ampak tako pač je, saj vemo, da se brez muje še čevelj ne obuje. pripeljala do tega, da njegova dela presegajo klasično obrt in ji premajhen, zato vidi možnost uspeha v tujini. Za slovenske Kamen zahteva disciplino. Ročna obdelava kamna ne dopušča dodaja tisto dodano vrednost, zaradi katere bo ne samo materi­ nobenih bližnjic ali napak. Pri obdelavi je treba biti natančen, alno, ampak tudi estetsko večna. »Doma so bili vedno rokodelci, potrpežljiv, vztrajen in odgovoren. Če si vse to, potem tudi tako da mi je bil tovrsten poklic položen v zibko. Na srečo sem uspeh ne izostane.« čut za umetniško dovršenost izdelkov lahko razvijal in lahko Gašper Tominc rečem, da danes najbolj uživam, ko strankine želje presegajo strogo obrtniški izdelek,« je dejal Beno, ki se v večini prime­rov pri oblikovanju tovrstnih izdelkov povezuje ali posvetuje IZKAZNICA PODJETJA z oblikovalci. »Ljudje so začeli ceniti kamen. Pred recimo 70. ali KAMENA, Beno Ogrin, s. p., C. Krimskega odreda 19, 80. leti so kamen cenili kot izjemen gradbeni in funkcionalni 1360 Vrhnika element, potem pa je s prihodom novih materialov počasi začel tel.: +386 (0)40 277 870 izgubljati na svoji funkciji. Na srečo ga zadnje čase ponovno od­http://www.kamena.si/ krivajo in kot mi velikokrat pravijo, v njem vidijo neko zgodbo dele za Chevroletova vozila in če še vršimo servis zanje. Seveda, še vedno se lahko obrnejo na nas in z veseljem jim bomo pomagali, saj še naprej ostajamo pooblaščen Chevrolet servis.« Obiskoval­ci v salonu lahko izbirajo med številnimi Citroenovimi mo­ deli, najrazličnejših velikosti, barv in kombinacij oprem, v zgornji etaži salona pa so na voljo tudi kvalitetna rabljena vozili različnih znamk z zna­nim poreklom in jamstvom. »Kot večina trgovcev, tudi pri nas vzamemo v račun rablje­no vozilo ali pa uredimo ugo­den leasing. S kupcem vedno poskusimo najti pot, ki bo v zadovoljstvo obeh strani.« »Kljub temu da samo zado­voljni z blagovnima znamka­ma ki ju zastopamo, nenehno strmimo k kontinuiranem ra­zvoju, zato v prihodnosti raz­mišljamo o razširitvi naše po­nudbe z pridobitvijo dodatne blagovne znamke«. Sogovor­nik ni želel izdati katere, a za­gotavlja, da bo ta kvalitetna in primerna za čim širši spekter kupcev. »Z otvoritvijo novega prodajno servisnega centra v Logatcu smo postali največji in najsodobnejši avtomobilski center na Notranjskem. Vsem dosedanjim strankam se za­hvaljujemo za izkazano za­upanje vse ki pa nas še niste obiskali pa vljudno vabimo, da si ogledajo naše novo po­slovne prostore in ponudbo. Hvala.« Gašper Tominc, foto: AH Seliškar Derma na novi lokaciji Vse za vašo sijočo zdravo kožo Na Vrhniki že več kot petnajst let uspešno deluje Kozmetični studio Derma, či­gar temeljni načeli sta ves čas profesionalizem in strokovnost. Od začetka maja je na novi, zelo dostopni lokaciji, pod Črnim orlom, z brezplačnim parki­riščem. Kozmetične storitve, ki jih ponujajo celostno, opravljajo z ljubeznijo, predanostjo poklicu in strastjo. Za negovano, zdravo in lepo kožo bodo poskrbeli s kar največ skrbnosti. Odlikujejo jih ugodne cene in osebni pristop. Prisegajo na ročne tehnike v kombinaciji vrhunskih kozmetik Murad in Thalgo. Lepotna terapevtka po osebnem posvetu prepozna različno problematiko kože in nego pri­lagodi potrebam vsakega tipa pose­bej. Vse vrste depilacij izvajajo samo z visoko kakovostnimi voski, brez možnosti alergij. Skrb za urejene lah­ke noge boste prepustili medicinski pedikerki, ki bo zlahka in neboleče odpravila vse težave. Ponudba ma­saž obsega vse od sprostitve, klasične tehnike, do športne masaže. Različni programi zajemajo postopke za nego telesa, da bo v »formi« za poletje, ki prihaja. Poskrbeli bodo tudi za make up za vse svečane priložnosti. Zaradi celostne kakovostne ponudbe verjamejo, da so darilni boni studia Derma popolno darilo. Kozmetični studio Derma Cankarjev trg 4, Vrhnika 041 226 147 Avtohiša Seliškar d.o.o je družinsko podjetje z dolgo­letno tradicijo, ki nudi svojim strankam vozila in storitve na področju avtomobilizma že od leta 1991. Kot je povedal direktor Avtohiše Seliškar Boštjan Seliškar, je bila selitev v Logatec logična posledica neustreznih okoliščin za po­slovanje v takratnih prostorih na Vrhniki. 3400 kvadratnih metrov novih površin, od katerih jih je dobrih dva tisoč uporabnih, je skoraj enkrat več kot je bilo prej na voljo na Betajnovi na Vrhniki in zadostujejo najzahtevnejšim sodobni standardom avto­ mobilske panoge. Čeprav je v okviru kompleksa najbolj Podjetje Avtohiša Seliškar zdaj v Logatcu! Odprli najsodobnejši in največji center na Notranjskem Logatec – Kot smo na kratko poročali že v prejšnji številki, se je vrhniško pod­jetje Avtohiša Seliškar preselilo v logaško obrtno cono, kjer so zgradili sodoben avtosalon in servisne delavnice, poleg novih prostorov pa so od sedaj najprej poleg že znanega zastopništva za blagovno znamko Chevrolet, tudi pooblaščeni zastopnik in serviser vozil blagovne znamke Citröen. opazen salon, je po novem vzpostavljen celoten servisni sistem: pranje, servisiranje in vulkanizerstvo, hitri servis ipd. »Nudimo celovit servisni sistem ne samo za Citroenova vozila, ampak tudi za druge znamke,« pojasnjuje Seliškar, ki ne skriva želje postati naj­večji avtomobilski trgovec na Notranjskem. »Za Citroen smo se odločili po tistem, ko se je Chevrolet z prodajo vozil tako rekoč čez noč umaknil iz Evrope. To je bil za nas šok, a s Citroenom smo hitro našli skupno besedo in se podali v poslovne vode z njegovim celotnim programom vozil. Ljudje velikokrat kličejo, če imamo še vedno rezervne Ob 750-letnici prve pisne omembe Podlipe Hiša z Bohkovim kotom Dandanes imenujemo osrednji bivalni prostor dnevna soba, vča­sih pa je bila to hiša. Hiša, v kateri se je delalo, jedlo, spalo, pogovarjalo in molilo. Na podboju vrat v hišo ali poleg nje­ ga na steni je bil pritrjen kropivček, v katerem je bila blagoslovljena voda. Zraven je bil izobešen rožni venec. Navada je bila, da se je tisti, ki je prišel k hiši, ob vstopu odkril in pokrižal. Šele potem je stopil naprej do mize in se usedel. Če je prišla na obisk, »če je šla po vas« vsa družina, je najprej vstopil mož, nato žena, otroci pa so počakali pri vratih in šele, ko jim je gospodar namignil, naj pridejo k mizi, so se plahoma približali in use-dli. Gospodinja je prinesla na mizo hlebec kruha in šilce z žganjem. V kotu hiše bila velika krušna peč, ki je edina dajala toploto vsemu prosto­ru. Ob mrzlih zimah je bilo toplo le ob njej, v nasprotnem kotu, kjer je po navadi stala miza, pa je človeka že po­šteno zeblo. Na peči so se greli in tudi spali otroci, medtem ko so ženske v hiši predle volno, pletle tople jope ali krpale nogavice …. Delovna miza, »verštat«, ki so jo uporabljali moški, je bila postavljena pod okno, kjer je bilo več svetlobe. Tam so izdelovali ali po­pravljali orodje, pletli košare, delali zobe za grablje … Takrat ni bilo nič narobe, če se je po tleh smetilo, le da je bilo delo opravljeno. V stenah hiše so bile niše in vzidane omarice, kjer so hranili razne predmete, pa tudi steklenica z žganjem je bila tam no­tri. Ponekod je bila k steni potisnjena tudi postelja, ob podboju vrat v kuhi­njo pa je po navadi visela ura. Red­keje so bile v hiši skrinje; namenjene Ureditev ekoloških otokov v Podlipski dolini Komunalno podjetje Vrhnika je v zimsko-pomladnem času v KS Podlipa ­Smrečje urejalo ekološke otoke in njihovo okolico. Ker sta vsem v krajevni skupnosti zelo pomembna skrb za čisto okolje in videz kraja, vlagamo v ta namen tudi znatne napore. Zavedamo se, da tudi urejenost ekoloških otokov pomembno prispeva k prijetnemu videzu vasi, zato se na tem me­stu zahvaljujem vodstvu KPV, posebno g. Snoju za konstruktivno iskanje rešitev in zgledno ureditev otokov. Krajani zelo pogosto opažamo, da nekateri odpadke v vrečkah odlagajo kar poleg zabojnikov – posebno je to postalo značilno za ekološke otoke pri Stopah pri igrišču in na Samiji. Zato ponovno prosimo, naj osebe prenehajo s takšnim ravnanjem in naj odpadke odlagajo na predpisani način in naj s svojimi odpadki ne obremenjujejo krajanov, ki živijo v bližini ekoloških otokov. Boštjan Jurjevčič, predsednik KS Podlipa -Smrečje Mladi predstavili podjetniške ideje Vrhnika, 13. maj – Osnovna šola Antona Martina Slomška Vrhnika je povabila lokalne in druge podjetnike, katerim so učenci, ki so se letos ukvarjali s projektom Podjetništvo, predstavilo svoje poslovne ideje. Pet skupin učencev je predstavilo poslovno idejo, pri tju, peta pa bi se podala v oglaševalske in oblikovalske čemer so našteli prednosti in slabosti ideje, razdelitev vode. funkcij v podjetju, nekateri so celo analizirali trg in po-Gostje (Simon Hlebec – Vrtnarstvo Hlebec, Janez Ko­stavili poskusno spletno stran ter predstavili finančni govšek – Mizarstvo Kogovšek, s. p., Adela Cankar – načrt. Kaj bi učenci ustanovili, če bi se danes odločali za Območna obrtno-podjetniška zbornica Vrhnika, Ale­podjetniško pot? Prva skupina bi imela otroško športno ksandra Ambrož – Unichem, Engelbert Zupanc – iTeh društvo, druga »kosmatega prijatelja«, kot so poimeno-Lab, d. o. o., Marko Lotrič – Lotrič Metrology, Tomaž vali pasjo igračo in povodec. Tretja skupina bi upe po-Schwarzmann – Konstrukcije Schwarzmann in Tina ložila v barjansko plovilo in unikatno čokolado, četrta Kociper – višja predavateljica za predmetno področje v društvo, ki bi pripomoglo k medgeneracijskemu soži-podjetništvo in menedžment na Univerzi na Primor­ skem) so izrazili zadovoljstvo, da se je šola sploh lotila tovrstnega projekta in da so mladi tako samozavestno predstavili podjetniške ideje. Opozorili so še, da morajo kljub navdušenju vendarle ceniti tudi svoj vložek dela v podjetju in ga primerno finančno ovrednotiti. Gostje so se strinjali, da so bile predstavljene poslovne ideje zanimive, Schwarzmann je oglaševalski skupini celo ponudil sodelovanje. Ravnateljica Darja Guzelj je pojasnila, da so se za tovr­sten projekt odločili zato, ker želijo biti šola za življenje. »Nekatere ideje so boljše, druge manj. Mladi se morajo naučiti inovativno razmišljati ter doumeti, da vsak pa­dec še ne pomeni poraz. Potrebno je vstati in iti naprej. S tem se bodo veliko naučili in to jim bo zagotovo še ko­ristilo v življenju.« Podobno je menil tudi župan Stojan Jakin, ki se je udeležil dogodka in dodal, da mu je ljubo, da se mladi zanimajo za podjetništvo, ker je hrbtenica lokalne skupnosti in države. Sicer pa prireditev ni bila samo predstavitev podjetni­ ških idej, marveč so mladi od izkušenih podjetnikov lahko izvedeli tudi kopico nasvetov in izkušenj. Mlade so opozorili, naj imajo dobre delovne navade in stremijo k inovativnost, pa uspeh ne bi smel izostati. Gašper Tominc, foto: GT so bile za shranjevanje posteljnine ali perila. Nekatere skrinje so imele vgrajeno polico z dvojnim dnom, kjer so hranili denar in vrednostne doku­mente. Pri premožnejših so bile skri­nje na prednji strani in včasih tudi ob strani ornamentalno poslikane. Za­pirale so se s pokrovom, na katerem je bila ključavnica za zaklepanje. Da, vse to in še marsikaj je bilo v hiši. Ko pa se je dan prevesil v večer, so na ste­nah prižgali trske ali petrolejke. Sve­tlobe ni bilo toliko, da bi lahko delali, posedli so okrog peči, se pogovarjali ali molili. V kotu nad mizo je bil Bohkov kot. Na polički, ki je bila prekrita z veze­nim ali s čipkami ozaljšanim prtom, je bil postavljen križ. Okrašen je bil s cvetjem in ob njem so prižgali svečo, kasneje pa so imeli lučko, ki je svetila noč in dan. Desno od križa je bila iz­obešena slika Jezusovega srca in levo Marijinega srca. Oči Jezusa ali Marije so bile naslikane tako, da so sledile po celotnem prostoru. Kadar si se zazrl v podobo, si imel občutek, da te božje oko spremlja. Pod slikami so bile obe­šene pletene košarice za cvetje. Da je bil Bohkov kot vedno lepo okrašen, je bila skrb gospodinje in deklet. V so­boto, ko so pospravljali po vsej hiši, so menjali tudi rože v kotu. Poleti so bile sveže, pozimi pa suhe ali narejene iz krep papirja. Če jih ni bilo, so predenj postavili tudi lončke, posajene s cve­tjem ali zelenjem. Še posebno lepo so ga okrasili v maju. Takrat so nabrali šmarnice in jih v majhnih vazicah po­ stavili na poličko v čast Materi Božji in tudi Križanemu. Kjer so imeli na­mesto križa v kotu postavljen kipec Jezusa in Marije, je bila navada, da so v maju, v času šmarnične pobožnosti, Jezusov kipec odstranili, Marijinega pa še dodatno okrasili s tančico ali venčkom, spletenim iz pušpanovih in macesnovih vejic. Za božič so pod kotom naredili jaslice. Ob mizi pod Bohkovim kotom se je vse leto zbira­ la družina pri obedih in ob molitvah. Tudi neubogljivi otroci so pod kotom odslužili kazen; po navadi so mora­li klečati, če je bil prekršek večji, pa so jim pod kolena nasuli še koruzna zrna, ajdo ali položili polena. V glasilu Kmetijske novice je neznana avtorica C. H. januarja leta 1945 tako­le zapisala o Bohkovem kotu: »Dolgo je že tega, odkar sem z dežele odšla v mesto. Pa se mi še vedno močno toži po domači hiši in po Bohkovem kotu v njej. Pred tem kotom so me učili prvih molitev. Križ je bil starinski, lesen, porjavel, prav tako križani na njem – toda cvetlice, ki so ga krasile, so bile sveže, ne le v šopkih, marveč v lončke zasajene cvetke. Mama je vedno postavljala v kot najlepše cve­tje, ono, ki se je pravkar razcvetelo ... Pred Bohkom smo imeli postavljeno stekleno posodico, v njej do polovice vode, nato pa olje in malo dušico, ki je nosila lučko.« Dandanes ob gradnji novih hiš Boh­kovega kota v opisani obliki skoraj ne postavljajo več. V kot namešča­jo sodobnejše predmete: televizor, računalnik, sodobne omare ali pa udobno oblazinjeno pohištvo, po­govarjanja je vse manj, molitev pa je skoraj izginila. Tako naša narodna last in identiteta počasi a vztrajno drsita v pozabo. Zzato moramo še bolj ceniti, da je na obrobju Podlipske doline v nekaj hi­ šah Bohkov kot še ohranjen. Pod njim še vedno stoji miza in na steni je iz­obešen rožni venec, kar ohranja spo­min na minule čas. Tudi poslikano skrinjo, kolovrat, visečo stensko uro je še mogoče najti. Skrinja sicer ne slu­ži več za shranjevanje posteljnine ali perila in kolovrat ne za predenje vol­ ne, pač pa za okras prostora. Le ura na steni ne menja svoje vloge; noč in dan nam odšteva čas. Sonja Malovrh, foto: SM tako kot vsako leto vseeno podarijo brezplačne sadike cvetlic. Odločili so se, da se naslednjo soboto, 25. apri­ la, udeležijo tradicionalne vrhniške tržnice. Med občane so razdelili šest­sto cvetlic, ki jih je podarilo Vrtnar­stvo Hlebec. Tokrat je bilo vreme bolj naklonjeno in so vse skupaj izpeljali brez težav. Obiskovalci so se lahko posladkali tudi z dobrotami, ki jih je pripravil Aktiv kmečkih žena. Simon Seljak in TD Blagajana ZAHVALA Sejem krojilo vreme mikroorganizmov na vrtu. Med tem Turistično društvo Blagajana Vrh­ je potekala tudi izmenjava semen in nika se zahvaljuje: Vrtnarstvu Hle­sadik. Predavanja in razdeljevanje sadik bec, Zavodu Ivana Cankarja, Anže- Tisto soboto sejem ni bil obarvan tu Stržinarju, vsem predavateljem, Turistično društvo Blagajana Vrhni-zanimivega programa sejma. na vrtu. Nato jih je Terezija Nikolčič, z različnimi sadikami zelenjave in Komunalnemu podjetju Vrhnika ka se je tudi letos temeljito pripra-18. aprila so organizirali zanimiva stara znanka Turističnega društva cvetja, prav tako so manjkali proi­ za pomoč in sodelovanje na sejmu vljalo na že tradicionalni sejem Vse predavanja, ki so potekala v gasil-Blagajana, popeljala v svet zdravil-zvajalci ekološko pridelane hrane ter Vse za vrt in dom ter PGD Vrhnika za vrt in dom. Vendar jim je slabo skem domu. Strokovnjak Vanes Hu-nih zelišč. Na koncu pa je gospod proizvajalci različnih izdelkov za vrt za uporabo prostorov. vreme preprečilo izpeljavo celotnega sić je navzoče poučil o jagodičevju Marko Babnik pripovedoval o sožitju in dom. Vendar pa so se odločili, da Brane Ipavec je štartal prvi, ob njem pa Boštjan Pogled na tekmovalno ploščad Štart enega najstarejših motorjev Pod šotorom je igral ansambel Okrogli muzi-Romih in gasilec Sašo. kantje. Sama prireditev je potekala v dveh sklopih avtomobilov. Vsi so se udeležili spretnostne vo­programa. Dopoldanski sobotni del je bil na-žnje, ki je pritegnila kar veliko gledalcev. Za mladi je bil namenjen bolj prikazu in druženju Pozdrav pomladi menjen tekmovanju starodobnih motociklov in predstavitev voznikov starodobnih vozil sta lastnikov starodobnih vozil z občani Vrhnike. avtomobilov v spretnostni vožnji, popoldanski poskrbela znani obraz TV Boštjan Romih in Tako se je druženje nadaljevalo v popoldanski V Športnem parku Vrhnika je kompostarna pa druženju in zabavi pod velikim šotorom. humorist gasilec Sašo, kar je dalo prireditvi še čas pod velikim šotorom, kjer so za glasbeno Rosa iz Ligojne pripravila in izvedla prire-Za tekmovalni del se je pripeljalo okoli pet-poseben čar, predvsem pa smeh in dobro voljo. vzdušje poskrbeli člani ansambla Okrogli mu­ditev, imenovano Pozdrav pomladi Vrhnika deset starodobnih vozil, in sicer različnih Najspretnejši vozniki so prejeli priznanja, kar zikantje. 2015, ki je bila v soboto, 9. maja. motociklov pa tudi zavidanja vrednih starih pa ni bil glavni motiv prireditve. Pozdrav po-Simon Seljak zmagovalnih stopničkah. Obiskuje pa še tečaje Vrhničanka Pika z viktorjem oblikovanja gline in klekljanja. Zelo rada tudi pleše in poje v šolskem pevskem zboru. To po- V Sloveniji vsako leto podelijo priznanja meni, da je aktivna skoraj na vseh področjih. viktor za najboljše radijske in TV-odda-Od lani je postala mlada novinarka v TV-odda­je. Letošnja podelitev je bila v Maribo-ji Firbcologija, ki je prejela viktorja za leto 2014. Oddaja je zelo priljubljena predvsem med ru 18. aprila pred polno dvorano znanih osnovnošolskimi otroki. V Firbcologiji nastopa radijskih in TV-obrazov in neposrednim deset otrok, starih od devet do dvanajst let, ki televizijskim prenosom. se odpravljajo na teren kot novinarji. Z vodite­ljem Gašperjem Tičem raziskujejo in iščejo od- Za otroško in mladinsko TV-oddajo so bile nomi­govore na vprašanja, ki jih postavljajo vrstniki, nirane tri zanimive nadaljevanke: Male sive celi­mladi gledalci. Nato v studiu izvedejo eksperi­ ce, Ribič Pepe in Firbcologija. Viktorja pa je pre­ mente na podlagi tematskih odgovorov. jela prav oddaja Firbcologija, kjer med desetimi mladimi novinarji nastopa tudi desetletna Vrhni-Na podelitvi viktorjev je bila tudi Pika Gru­čanka Pika Grušovnik. Desetletna Pika je odličnašovnik z vsemi ustvarjalci oddaje Firbcologija. učenka petega razreda OŠ Ivana Cankarja. Zani-Tako lahko njej in vsem preostalim akterjem majo jo številne dejavnosti. Že sedem let trenira iskreno čestitamo. ritmično gimnastiko, kjer je kar nekajkrat stala na Simon Seljak Bolečino se da skriti, Salamijada na Drenovem Griču Tudi letos sta Darja in Andrej Mihevc pripravljala vse potrebno Gutnik pripravila salamijado, ki za golaž, ki je tradicionalni na sa­je bila šesta po vrsti. Priprave na lamijadi. Ob golažu so postregli dogodek so se začele že dopol-prilogo iz Smukovih šampinjonov, dan. Tako sta Jože Podboj in Tone pripravljeno na način »ala Tone Mihevc«. Ker je bilo vreme v so­ boto, 6. maja 2015, malce muhasto, so gasilci domačega PGD posodili šotor. Tako je dogodek lahko pote­kal nemoteno. Na tekmovanje se je prijavilo se­demnajst tekmovalcev s svojimi salamami. Vsaka je po svoje izsto­pala, a le ena je bila najboljša. Oce­njevalno komisijo v sestavi Milan Velkovrh, Anton Povše in Bojan Smuk je vodil predsednik Janez Podboj. Komisija ni imela lahkega dela, saj je več salam doseglo ena­ko število točk ter delitev mest. Rezultati uvrstitve prvih treh po računalniški obdelavi pa so bili naslednji: 1. mesto Zvone Mihevc 2. mesto Andrej Gutnik 3. mesto Tone Mihevc Vsi udeleženi tekmovalci so prejeli priznanje o uvrstitvi in praktične nagrade v obliki »gajbice presene­čenja«, za katere so prispevali lo­kalni sponzorji in se jim zanje lepo zahvaljujem. Andrej Gutnik NAS CASOPIS 427/25.5. 2015 C M Y K 14 25. maj 2015Občina Vrhnika elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si »Tamle primi, skoči v čoln in greva,« mi v ne­koliko glasnejšem tonu reče ribič, ki je v vrh­niških vodah pustil ogromno trdega dela, a se naužil tudi veliko lepih trenutkov, ki pa so, kot pravi sam, plod vztrajnosti in trde volje. Janez Obid je vrhniški ribiški družini zaprise­žen že vrsto let in je v porečju njenih voda iz­kusil že prav vse, kar nudijo omenjene vode. Med brnenjem dvotaktnega motorja se neko­ liko razgledam po čolnu: na eni strani ribiška oprema z obveznimi vabami, na drugi veslo, nekaj orodja, kantica za gorivo in malica. Med prijetno vožnjo po skrivnostno zasanjani Lju­bljanici kmalu naletiva na drevo, ki je padlo v reko in nama za nekaj trenutkov prekri­ žalo pot. »Vidiš, to pa je še od lanskoletnega žledoloma,« doda Janez in ponovno zažene motor. Med nadaljevanjem plovbe za nekaj trenutkov ponovno ugasne motor in privesla do močnih korenin, ki so krasile obrežje reke v bližini Verda. »Jih vidiš, tamle so nutrije!« Med zemljo in koreninami kmalu zagledam njihovo družino, katere pa najin obisk prav nič ne zmoti. Janez kmalu ugasne motor čolna: »Zdaj bova šla pa naprej kar s tokom reke, za povratek pa bo poskrbel kar tale cvajtakter!« »Danes bova poskusila boj s ščuko, a uspeha nama na žalost ne morem zagotoviti.« V nje­govih očeh se zrcalijo številna leta ribolova, ki pa so z izkušnjami prinesla tudi tisto, čemur mnogi pravijo kar dober občutek. S tem pa je tako: ali ga imaš ali pa ga preprosto nimaš. Z enakomerno hitrostjo krmariva proti pritoku Bistre. »Tu je običajno kar zanimivo,« neko­liko zamišljeno pove Obid in pritisne ročico za plin. O pripombi ga ne sprašujem, saj vsak mojster nekatere skrivnosti ohrani le za svojo uporabo. Med nadaljnjo plovbo mi Janez ra­zloži, da člani omenjene ribiške družine poleg ribolova tudi gojijo ribe, so športniki, vzgoji­telji, ljubitelji narave, njihovo delovanje pa je vpeto tudi v delovanje lokalne skupnosti, ki pa je zastavljena široko. »Veš, naša družina je že od samih začetkov usmerjena k temelj­nemu poslanstvu ribičev, kar pa še zdaleč ne pomeni le metanje trnka v vodo in dolgotraj­nega čakanja na velikanski ulov.« Med brato­vščino, ki jo vse preveč ljudi vidi le kot odje­malce rib iz prelepih voda, je zavel nov veter, ki v ospredje razmišljanja postavlja, da je riba veliko lepša v vodi kot v kozici z razgretim oljem in med kopico začimb. Medtem ko jaz pripravljam fotoaparat, Janez pripravlja trnek in vabe za ščuko. »Veš, ščuka je roparica in se najraje skriva kar v podrastju, zato je boj z njo lahko zelo divji. A poleg zloglasne roparice tu živijo tudi linji, črnovke, platnice, zelenike, pisanke, pezdirki, podusti, babice, ogrice, plo­ščiči, globočki, mrene, zlatovčice, postrvi, kra­pi, glavači, smuči, rečni piškurji, lipani, sulci, ostriži, somi, kleni, kleniči, blistavci, pisanci, šarenke, činklje, rdečeperke, pohre, koreselji in menek. »Vidiš, pa se je približala,« a je tudi odplavala. Ščuka je namreč zelo previdna riba, ki ima poleg izrazitega nagona dobro razvit obrambni mehanizem, kar ji omogoča, da napade, a se lahko v nekaj trenutkih tudi hitro skrije in za seboj pusti le sled, ki pa za­radi njene hitrosti ne ostane dolgo vidna. In prav nič ni bilo drugače tudi to pot. Kakor je priplavala, je tudi odplavala. Za trenutek se ustaviva. Janez privesla čoln k obrežju, ga zaveže in odpre vrečko z malico. Med obedo­vanjem mi razloži, da večina ribičev lovi po sistemu ulovi in spusti, uporabljajo brezzalu­ stnike, z vodnim živežem ravnajo humano in so prijatelji narave in njenih naravnih prebi­valcev. V pogovoru mi pove, da bodo nadaljevali s tradicijo vzgoje otrok in mladine, jih podučili o pomenu varovanja vode kot vira življenja. Na tak način pa, upajmo, da se bo krog naših somišljenikov le še povečal. Ljubljanica naju počasi, a vztrajno vodi med svoje meglice in bregove, kamor le redko stopi človeška noga. V porečju Ljubljanice se pogosto znajde tudi gozdna divjad, ki skrivnostno lenobno reko kar preplava in tako pride na drugo stran Lju­bljanskega barja. Podrastje se ponovno zama­ je, Janez nekoliko potegne za trnek, napne oči in ušesa, a ponovno ostaneva praznih rok. Nato se nekoliko ozre, pogleda vreme: »Danes ne bo ulova, najbolje, da se kar vrneva in po­ skusiva srečo na ribnikih.« Motor kmalu zabrni in v številnih zavojih priplujeva k ribiškemu domu, kjer sva naji­no ribiško popotovanje tudi začela. Med za­vezovanjem čolna si nekoliko ogledam vabe in preostalo opremo, ki mi jo je kasneje Janez obrazložil do podrobnosti. Nekaj trenutkov kasneje sva že na obrobju ribnikov, ki so na svoje bregove že kmalu zjutraj privabili šte­vilne ribiče. Kramljanje ribiške bratovščine kmalu zmotiva tudi midva. Janez iz ribiškega brezrokavnika najprej potegne peresnik in v posebno knjižico, vpiše podatke ribolova. »Tako, zdaj je vse nared« in nekaj trenutkov za tem že vidim, kako vrže trnek v vodo. Med čakanjem se med ribiči vname zanimiv pogo­vor, ki pa ga zmoti sukanje najinega trnka. Po ulovu Janez manjšo ribo kmalu vrže nazaj v vodo. Kmalu zatem se odpraviva proti njego­vemu domu, katerega stene krasijo ribe, ki jih je iz vode potegnil že davno pred dnem, ko sva se na ribolov odpravila midva. »Vidiš, na vsako od teh me vežejo lepi spomini,« doda, medtem se oglasi telefon. Po krajšem pogovo­ru je zaznati, da ga kliče ribiški kolega, s kate­rim pa pogovor končata s stavkom: »Pa dober prijem!« Besedilo in fotografije: Blaž Uršič 25. maj 2015elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si uspešno pripravili predavanji Mirka Turka o cestno-prometnih ti Ljubljani in nazaj. Tisti, ki bodo želeli še dodatno izpopolniti DeSUS izpolnjuje predpisih in Mitje Mikliča, spec. dr. medicine dela in športa svoje znanje, se bodo lahko dogovorili s predstavniki AVTO iz Zdravstvenega doma Vrhnika, o starosti in vožnji, upadu TRADE Sinja gorica. Vsi, ki so sodelovali pri izvedbi progra­predvolilno obljubo življenjske moči in psihofizičnih sposobnosti starejših voznic ma, so delovali prostovoljno, zato se vsem iskreno zahvaljujem. in voznikov. Predavanj se je po predhodni pri-Posebna zahvala za pomoč pri izvedbi pro-Pred županskimi volitvami jeseni 2014 si je stranka DeSUS javi v društvu upokojencev udeležilo 40 za­ grama gre predsednici društva upokojencev zadala izpeljati izobraževanje za starejše voznice in voznike. interesiranih, ki so z zanimanjem spremljali Elici Brelih, predsedniku občinskega sveta Uresničitvi pobude se je obvezal eden izmed naših podpred-oba predavatelja. Vsak od udeležencev je do­ za preventivo in vzgojo v cestnem prometu sednikov, inž. prometa Mirko Turk, ki kot voljeni svetnik naše bil kodo za enomesečni brezplačni dostop do Karlu Jurjevčiču, predsedniku ZŠAM Fra­stranke deluje v svetu za preventivo in vzgojo v cestnem pro-spletne strani Vozniški izpit in literaturo, ak­ nju Čretniku in zdravniku spec. medicine metu Občine Vrhnika, kjer je naša ideja dobila široko podporo. tualno za starostno skupino. V mesecu maju dela in športa ZD Vrhnika dr. Mitji Mikliču. Poleg občinskega sveta za vzgojo in izobraževanje so se v akcijose bo izobraževanje nadaljevalo s praktično Vsem udeležencem pa želim srečno in varno vključili tudi Društvo upokojencev Vrhnika, ZŠAM Vrhnika, enourno vožnjo z lastnimi vozili v spremstvu vožnjo. zavod Ivana Cankarja in vrhniška policijska postaja. S timskim mentorja Mirka Turka. Lekcija o pravilni in varni vožnji se bo Predsednik OO DeSUS Vrhnika delom smo v domu Krajevne skupnosti Vrhnika 22. aprila 2015 odvijala na območju aktualnih križišč, krožišč in avtoceste pro-Vid Drašček Po navadi največ zanimanja pokažejo za nam najbližje živali, tiste, ki po navadi živijo na kmetiji. Skupini Mucki in Veverič­ke iz Vrtca Vrhnika smo se zato odpravili na skupni pohod do bližnje kmetije, kjer smo si ogledali nekaj živali in tudi pobožali krave (kdor je želel), čisto od blizu smo si ogledali traktor in nekateri so tudi splezali nanj, privoščili smo si malico in igro na manjšem travniku pri kmetiji in se imeli zares lepo. Božanje kravic in njihovi »poljubčki« so otroke spravili v glasen smeh in jim narisali nasmehe na obraz. Vzdušje kmetije smo si nekako 'pričarali' tudi v igralnici – najprej smo otipali seno preko odpr­tine v vreči, nato smo ga raztresli po celotni igralnici, se poigrali z njim in z metlami, samokolnicami, lopatkami … Otroci so se pri tem zelo zabavali! Za Mucke in Veveričke zapisala: Katja M. Popoldansko varstvo: Vrtec Vrhnika, enota Žabica zase in po svoje izkoristili »prosto« popoldne. Pripravili smo si igralno-gibalno popoldne zabavno igralno-gibalno srečanje. Najprej smo se okrepčali s sa- Kmetija v igralnici in dnimi smoothieji, bratci in sestrice so pomagali pri delitvi ter hranjenju naših najmlajših. Zatem smo se razmigali na poligo­ z bratci in sestricami nu v telovadnic. Vzdušje je bilo živahno, razposajeno in veselo. Vzgojiteljice skupine Mucki in Veveričke iz Vrtca Vrhnika smo Nato smo si v igralnici privoščili še pravo zabavo v soju žarome-Tudi najmlajši otroci večkrat dajo pobudo, da skupaj pogledamo se odločile, da bomo za naši dve skupini v aprilu organizirale tov disko krogle in poskočne glasbe, podajali smo si balone in slikanice in tudi knjige zvočnice, v katerih so različne živali. Pri en dan, ko bomo omogočile podaljšano varstvo naših otrok in pihali milne mehurčke ter se posladkali s sveže pečenimi vaflji. tem jim je všeč, da jih nato skupaj poimenujemo, posnemamo si skupaj pripravili zabavno igralno popoldne ob plesu, igri in Glede na besede bratcev in sestric ter odzive naših najmlajših njihovo oglašanje, pri nekaterih posnemamo gibanje itn.; prav druženju. Da bi bil dogodek res poseben in drugačen, smo na smo prepričane, da je bilo to popoldne resnično zabavno in ne­tako so predvsem dečki navdušeni nad traktorji in podobnimi obisk in druženje v petek, 17. 4., povabili tudi bratce in sestri-kaj posebnega prav za vse! • vozili. Tako se poleg širjenja besednega zaklada razvijajo tudi ce naših malčkov, ki so se nam pridružili popoldan in ostali z Mucki in Veveričke, Vrtec Vrhnika njihove predstave, domišljija. nami vse do 18. ure zvečer, starši otrok pa so si lahko vzeli čas (Katja, Maja, Slavica, Špela) obisk bližnje kmetije Prisrčen pozdrav, cenjene upokojenke in cenjeni upokojenci Maj nam je poklonil nekaj toplih in prijetnih dni, ki ste jih mno­gi izkoristili za delo na vrtovih. Kaže, da je premalo časa, mo­goče pa tudi denarja, da bi lahko organizirali kakšen izlet. Tudi drugi izlet smo morali odpovedati, čudim pa se, da smo zaradi nezanimanja odpovedali tudi kopalni izlet. Včasih so bili tako zasedeni, da je bilo treba zagotoviti še dodatni avto ali kombi. So pa balinarke vzorno odigrale otvoritveni turnir v balinanju v počastitev občinskega praznika. Pa še prvo mesto so zasedle, za kar jim izrekamo čestitke. Kaj napovedujemo? Izlet v juniju v Varaždin z okolico, če bo vsaj 45 prijav. Vodila bo Dominika. Maja 2015 so naši člani praznovali okrogle jubileje: Stanislav Kogoj, Krožna pot, Vrhnika (1922) Valerija Sterle, Dom upokojencev Vrhnika (1923) Marija Jurca, Gmajna, Notranje Gorice (1923) Marija Škorjanec, Tičnica, Vrhnika (1924) Stanislava Jereb, Smrečje, Vrhnika (1924) Ivanka Tušar, Verd, Vrhnika (1925) Marta Seljak, Gabrče, Vrhnika (1930) Stanislava Burjak, Podlipa, Vrhnika (1935) Marija Prebil, Dobovičnikova c., Vrhnika (1935) Janez Urh, Pot na Košace, Vrhnika (1935) Milena Bogataj, Stara Vrhnika (1935) Janez Leskovec, Lesno Brdo, Vrhnika (1935) Vsem jubilantom iskreno čestitamo za visoki jubilej, čestitke pa tudi vsem, ki so maja praznovali rojstni dan. Kopalni izlet v Strunjan bo 15. junija. Toda, pozor! Prijaviti se jetreba vsaj deset dni pred odhodom. Šli bomo le, če bo prijavlje­nih štirideset udeležencev! Vabimo vas, da se oglasite v društveni pisarni, poravnate člana­rino, če je še niste, in se pozanimate o naših dejavnostih. Vse na novo upokojene vabimo na klepet in predstavitev, kaj vse počne društvo in kje bi se lahko posameznik ali posameznica vključil (a) in našel (la) nekaj zase. Vabljeni, ne bo vam žal. V imenu UO Elica Brelih Srce v čipki – razstava v prostorih DU Vrhnika Klekljarski krožek pri DU Vrhnika je v društvenih prostorih pripravil razstavo čipk. Odprtje je bilo v torek, 21. aprila. Raz­stavo si lahko ogledate do petka, 24. aprila. Prevladuje mnenje, da je klekljanje zapleteno ročno delo in se ga je težko priučiti. Vse je v čarobnih besedah, ki veljajo od pr­vega koraka: v vsako roko vzameš par klekljev, ki ju prekrižaš, posukaš in spet prekrižaš, en par odložiš in postopek ponoviš. Osnovnemu znanju dodajamo nove tehnike. Uporabljamo raz­lične sukance, barve in vzorce. Izdelki na razstavi so nastali v zadnjem letu. Izdelovale smo čipke z motivi oziroma oblikami srca. Našle smo veliko papir­cev s tem motivom in nato smo klekljale. Nastali so samostojni srčki, nekateri so del zaves, prtičkov, prtov ali pogrinjkov. Delo je bilo zanimivo in ustvarjalno. Vseskozi smo se učile in še enkrat učile. Tedenska druženja ob punklju in klekljih so ob­rodila lepe, zanimive in posebne izdelke. Me smo z njimi zado­voljne. Mentorica Ivica Česnik, foto: Leon Novak Dan v domu starejših občanov! 22.aprila so imeli v domu starejših občanov »športni dan« Bali­narke in pikaderji smo pomagali popestriti in polepšati njihov vsakdanjik, zato smo se organizirali in jim pripravili nakaj le­pih še ne pozabljenih trenutkov, saj je v domu tudi nekaj naših starejših balinark in balinarjev. Sonce je prijetno grelo telesa teh ljubih nam ljudi, ki so želeli stare dneve preživeti v domu kjer imajo vso oskrbo in prijazno osebje. –Tudi mi smo se ime­li lepo,saj smo upam,da nekaj veselja prinesli oskrbovancem. Prijazne terapevtke, so nam z veseljem poskrbele vso potrebno opremo za začetek tekmovanja. Takoj na začetku je bilo malo treme s strani oskrbovancev, potem pa je steklo, kajti pomagali so nam tudi vozičkarji, ki so prišli iz Kranja – paraplegiki. Po-tem pa se je vse prehitro odvilo, kajti kosilo je vabilo. Lepo nam je bilo med vami in upam da še kdaj popestrimo vaš vsakdanjik. Balinarska sezona se je začela Začela se je 18. aprila. Balinale smo v Lovranu na mednarodni tekmi. Nadaljevalo se je v Logatcu na izbirni tekmi za Pokrajin­ske športne igre upokojencev Slovenije. V Dragomerju je bil 2. maja 1. memorial Franca Kocipra. No na teh tekmah nismo bili posebno uspešni, kar je tudi posledica pomankanja treningov v zimskem času – pogrešamo pokrito balinišče. 9. maja smo imeli otvoritveni turnir v balinanju ob prazniku ob­čine Vrhnika. Sodelovalo je 18 ekip, kar je bilo največ doslej v ka­rieri balinanja na Vrhniki. Navzoče je pozdravila predsednica Društva upokojencev Vrhnika gospa Elica Brelih in tudi župan občine Vrhnika gospod Stojan Jakin. Oba sta orisala pomen ob­činskega praznika in zaželela veliko uspeha vsem sodelujočim ter prijetno druženje pod našo lipo ob balinišču. Glavni sodnik gospod Simon Ogrin je razdelil ekipe. 9 ekip moških in 3 ženske so se odpravile v Sinjo gorico na 4-stezno balinišče,6 ženskih ekip pa je ostalo na domačem igrišču na Vrhniki. Ob rahlem rosenju se je tekma pričela, vendar nam je bilo nebo naklonjeno, saj je pregnalo oblake in sonce je posijalo. Dobro smo se borili za točke in ženska ekipa DU Vrhnika je osvojila 1. mesto, druga je bila ekipe Postojne, tretja ekipa DI Vrhnika in četrte so bile tekmovalke Polhovega Gradca. Ostale so bile: DU Rakek, DU Logatec, DU Dragomer, DU Loška dolina in DU Cerknica. Pri moških so osvojili 1. mesto Logatčani, 2. mesto je osvojila ekipa DU Postojna, 3. mesto DU Rakek, 4. mesto DU Loška doli­na, ostala mesta pa: DU in DI Vrhnika, DU Cerknica, DU Polhov Gradec in Dragomer –Lukovica. Prve štiri ekipe moških in ženskih ekip so prejele pokale, ki jih je prispevala občina Vrhnika. Pomerili smo se tudi v bližanju za posameznike. Najboljša po­sameznica je bila Marija Gruden iz Polhovega Gradca, najboljši posameznik pa je bil Konrad Benkič iz Vrhnike. Zjutraj smo domače balinarke pripravile pogostitev za vse udeležence tekmovanja. Kosilo za vse prisotne je prispeval najemnik bifeja g. M. Keršmanc, ki je pripravil čudovit pasulj z veliiiiko klobaso, za sladico pa je poskrbela (kot že nekaj let ) slaščičarna Breza. Obema se zahvaljujemo, ker sta bila naša glavna sponzorja. Zahvaljujemo se tudi sodnikoma gospodu Simonu Ogrinu in Marjanu Križaju za korektno vodenje tekmovanja. Prav takogre pohvala našemu hišniku gospodu Željku za lepo urejena igrišča in fotografu Leonu, ki je posnel album slik za spomin na ta lepi dogodek. Zahvaljujemo se tudi našim prijateljem, ki so nam tako ali drugače pomagali in prispevali po najboljših močeh: Pekarna Baškovč, pekarna Adamič, DG zelenjava, cve­tličarna Karmen in Jani, Frizerstvo Neti, Gostilna Kranjc, Can­karjev hram, Metka, Kmetija odprtih vrat Ubanovc, Blago Mix, Caserman, trgovina Maja, posameznikom našim simpatizerjem Petru in Lučki za darila ter ostalim prijateljem balinanja, ki so nam naklonjeni in če sem katerega spustila se mu opravičujem. Vsem pa veliko HVALA! Se vidimo naslednje leto! Barjani na Javorniku nad Črnim Vrhom Drugi torek v aprilu je skupina Barjani po načrtu odšla na Ja­vornik. Na Kalcah smo se prebudili ob jutranji kavici, nato nas je voznik Boris popeljal do Črnega Vrha proti Colu. Na tretjem ovinku smo izstopili, smerna tabla nas je usmerila na pot proti Javorniku. Povzpeli smo se skozi gozd do zaselka Šajsna Ravan. Mimo odcepa za Čelkov vrh smo nadaljevali pot čez travnata pobočja, nato pa skozi gozd do razpotja. Razdelili smo se v dve skupini: ena je šla proti vrhu Javornika, druga manjša pa proti Pirnatovi koči. Javornik (1240 m) je z gozdom poraščen vrh, zato je na vrhu posta­vljen razgledni stolp. Žal smo imeli sivo oblačno vreme, vendar nam je naš vodnik Frenk povedal, kaj vse se vidi ob jasnem vre­menu: Dolomiti, Karnijske in Julijske Alpe, Karavanke, Kamni­ško-Savinjske Alpe, Idrijsko in Cerkljansko hribovje, Snežnik ... Pri koči smo imeli nekaj časa za počitek, marčevski »rojstnodnev­niki« pa so nas razvajali s sladkimi dobrotami iz nahrbtnika. Na poti proti Podkraju smo po levi strani obšli Streliški vrh. Po travnatih planotah, poraščenimi z nunkami, se nam je po dveh urah hoje odprl pogled na Podkraj, kjer nas je čakal avtobus. Odpeljali smo se do gostišča Stara pošta na Hrušici, kjer so nam postregli joto s klobaso, Metka pa nam je razdelila majice z lo­ gotipom Barjanov. Andrej in Milena Velkavrh, foto: Stane Kržmanc Vandrovke iz Smrečja na Lavrovec in Goli vrh V torek, 5. maja (za marsikoga najlepši mesec v letu), smo se Vandrovke podale na načrtovano pot pod strokovnim vod­stvom našega vodnika Milana. Štiriintrideset Vandrovk in dva Vandrovčka so tistega lepega dne ob 9.00 krenili izpred gostil­ne v Smrečju. Ob prijetnem kramljanju med hojo in poslušanju našega vodnika Milana smo kar hitro prišli na Lavrovec (890 m). Lahka označena pot nam ni delala težav. Pogled na vse stra­ni neba je bil čudovit; vidijo se okoliški hribi, cerkvice, hiše in kmetije. Pot nas je vodila proti Golemu vrhu in Milan nam je povedal veliko zanimivosti o Rupnikovi liniji v teh krajih. Gre za sistem utrdb, ki jih je začela graditi Kraljevina Jugoslavija na ozemlju zahodne Slovenije tik ob rapalski meji pred drugo svetovno vojno zaradi morebitnih italijanskih napadov. Ime je dobila po jugoslovanskem generalu slovenskega rodu Leo- nu Rupniku.Tri največje podzemne utrdbe, ki so tudi najbolje ohranjene, so na Golem vrhu. Ob poti smo videli še več manjših utrdb, ki jih čas že razjeda. Največja je na Golem vrhu in sega 25 m globoko. Glavna galerija je dolga 200 m in se širi v razvejan sistem manjših galerij in dvoran. Če si želite to ogledati, se lah­ko najavite pri domačem vodiču, ki vas bo z veseljem popeljal v čas zgodovine. Naša pot se je tam sicer začela počasi krajšati, začeli smo se spuščati proti Smrečju. Prehodili smo približno 8 km, rahlo utrujeni in polni novih informacij o teh lepih krajih smo se ustavili v gostišču Kasarna v Smrečju ter si privoščili enolončnico in osvežilno pijačo. Spet smo se imeli lepo. Dan, ki ga ne bomo pozabil. Fotografije nas bodo spominjale na nova doživetja v prelepi naravi. V imenu Vandrovk se zahvaljujem vodniku Milanu in DU Vrhnika, ki nam je omogočil ta lepi izlet. Hvala! Zapisala in fotografirala: Fani Šurca Sončki in Konjiška gora Avtocesto smo zapustili na izvozu za Slovenske Konjice, izstopi­li v mestu ter se sprehodili čez Mestni trg mimo skulpture žen­ske na konju, čez Stari trg do cerkve Sv. Jurija, vmes pa poslušali legendi o nastanku trga in imena Slovenske Konjice. Mesto je ostalo pod nami, mi pa smo se po lesenih stopnicah povzpeli do Starega gradu, kjer je cvetel grobeljnik, pod zidovi pa se je okoli Zlatega griča razprostirala pokrajina z vasmi in vinogradi. V križišču, s smernimi tablami na zajetni hruški, smo izbra­li pot na Stolpnik (1012 m), najvišji vrh Konjiške gore. Pod Krniškim robom in Jelenovim vrhom smo se dvigali sko­zi listnate gozdove, prekrite s cvetovi srebrnika in čema­ža, nato pa se spustili do sedla Kotle (Grofov štant), preči­li gozdno pot in se pod bukvami spopadli z zadnjo strmino. Nazaj grede smo se na Kotlah obrnili desno (proti Kartuziji) in hodili skozi mešan gozd pod Ribežljevim vrhom do treh kri­žev, odetih v cvetje, nato pa se je pot kmalu obrnila mimo raz­tresenih kmetij Kamne gore po kolovozih ter strmih pobočjih navzdol. Zaradi podrtih dreves in nevarnosti zdrsa, smo pazili na svoje korake in varno prišli do Žičke kartuzije v dolini Sv. Janeza. Po ogledu zeliščnega vrta, smo z vodičko Kartuzije stopili med zidove v stolp z muzejem o zgodovini in življenju menihov ter kopijami nekaj rokopisov nekoč velike knjižnice. Po ogledu ka­pele brez strehe, lončarske delavnice z galerijo in najstarejšelekarne s pokušino zdravilnih kapljic po receptih Žičkega sa­mostana, smo zapustili skrivnostno dolino pod Konjiško goro, ter se mimo označenega rastišča žičkega grobeljnika ob kamno­lomu, odpeljali na Tolsti vrh, kjer so nas čakale dobrote domače kuhinje. Toliko lepega v enem dnevu ! Kljub 14,6 km dolgi poti in 878 m skupnega vzpona, utrujenosti ni bilo, ali pa se je nanjo pozabilo med raznolikimi utrinki te poti. Nenazadnje, med sproščenim klepetom in veselim razpoloženjem pohodnikov za utrujenost ni bilo nobenega časa. Marija Dolinar Barjani na Blegošu V četrtek, 23. aprila 2015, se je osemindvajset članov skupine Barjani podalo na Blegoš, ki je s 1562 m nadmorske višine naj­višji hrib Škofjeloškega pogorja. Pot nas je vodila po Podlipskidolini do Smrečja in nato mimo Račevskega jezera do Žirov, od tam naprej pa po soteski Sore v Poljansko dolino. V Zgornji Žetini smo zapustili avtobus in začeli pohod proti Blegošu. Po lepi makadamski poti smo prišli do prevala Črni kal, ki je visok kar 1110 m nadmorske višine. Po dveh urah zahtevne hoje smo prišli pod vrh Blegoša. Vodnik Milan nam je pred vzponom na vrh Blegoša povedal lepo misel, ki se glasi: »Kdor hoče osvojiti Blegoša kapo, mora krepko zajeti sapo!« Na poti proti vrhu smo videli več bunkerjev, ki sodijo še v tako imenovano Rupnikovo linijo. Vreme nam ni bilo najbolj naklonjeno, saj je na vrhu Ble­goša zelo pihalo. Na zahodni strani Blegoša je planinska koča, ki pa je bila žal zaprta. Na nekaterih predelih je bil še vedno sneg, zato smo hodili počasi in še posebno previdno. Postanek pri planinski koči smo izkoristili za malico, ki smo jo imeli v nahrbtniku, nato pa smo naredili skupinsko fotografijo. Prvič smo se fotografirali v novih zelenih majicah z logotipom naše pohodne skupine, nato pa smo krenili v dolino. Šli smo mimo zavetišča na Jelencih do vasi Leskovica, kjer nas je čakal avtobus. Pri stari šoli v Leskovici sta nas »posladkala« naša člana Ivanka in Stane, ki sta pred nedavnim praznovala rojstni dan. Iz Leskovice nas je avtobus odpeljal do Hotavelj, kjer smo v Gostilni Lipan imeli odlično kosilo, potem pa smo se veseli in prijetno utrujeni vrnili na Vrhniko. Besedilo: Nada Kostanjevec Svizci na Kobalovih planinah V četrtek, 16. aprila, smo se Svizci odpeljali proti Idriji. Od tam nas je avtobus odpeljal do Psihiatrične bolnišnice na hribu in nam prihranil neprijetno hojo po asfaltu. Vzpon na vrh je bil zelo razgiban. Presenečeni smo bili, ker je bilo kljub višini v tem letnem času vse v cvetju. Z velikim zanimanjem smo prisluhni­li opisu posameznih cvetlic, kot so šparnica, velecvetna mrtva kopriva, pljučnik z roza in modrimi cvetovi, trilistna veternica s snežno belimi cvetovi … Spomladanske cvetlice so nas spre­mljale vso pot do osamljene kmetije Na Lomu, kjer nas je gospo­ dar pogostil s pijačo, mi pa smo si malico obogatili s čemažem. Na grebenu Kobalovih planin smo se ozrli na Idrijo pod nami, potem pa se razgledali po Idrijskem hribovju. Razgled je bil res veličasten, z grapami in zaselki na grebenih. Nato smo zapeli naši Stanki za rojstni dan. Mari in Ivanka iz Borovnice sta ji po-Nato smo pot nadaljevali proti Sinjemu vrhu, kjer nas je v pen­ Sončki na Trdinovem vrhu sebej za to priložnost zapeli staro ljudsko pesem. Marsikdo od zionu Sinji vrh bodoči slavljenec Tone počastil z okusno malico.nas je že zelo dolgo ni slišal, nekateri pa sploh prvič. Pot smo Ogledali smo si tudi Šrgalovo hišo, ki je krita s slamo, ima le-Z Vrhnike smo se odpeljali ob šestih in se skozi Novo mesto z nadaljevali po grebenu na vrh, kjer zaradi gozda ni razgleda, sene žlebove in črno kuhinjo. V hiši so številni stari predmeti, veduto na stari del mesta nad Krko vozili ravno, ko so otroci nato pa začeli sestopati. Hodili smo počasi in previdno, včasih ki so jih v preteklosti uporabljali Gorjani pri hišnih in kmečkih hodili v šolo. so nas ovirala zaradi žleda podrta debla, vendar smo vse te-opravilih. V Podgorju smo nad vasema Gabrje in Jugorje stopili na planin­žave premagali in se utrujenih nog spustili v Idrijo. V Gostilni sko pot, ki nas je čez Škrince in košenice vodila v objeme bukev Kos smo se okrepčali z idrijskimi žlikrofi, za pijačo je poskrbela in gabrov. Po vdelanih stopnicah smo prisopihali pod kočo na Gospodični, na območje, kjer je od leta 1928 do 1937 delovala za druženje na pohodu. Stanka, mi pa smo ji zapeli za veselo praznovanje, nam vsem pa parna žaga za predelavo lesa. Krenili smo levo po oznakah za evropsko pešpot E7 in brali table z imeni izvirov in potokov v Napisala: Matilda Hafner okolici. Občudovali smo sobivanje podrtih in pokončnih veli- Fotografija: Sonja Zalar Bizjak kanskih bukev v gozdu, kjer človeška roka ne posega, se dvi­gnili na travni greben in zaradi številnega pomladnega cvetja Pohod Zimzelenov na Sinji vrh hodili previdno vse do Trdinovega vrha (1178 m), ki je razkril Zimzeleni smo se sončnega torkovega jutra v maju podali čez skrivnost Sv. Jere in Sv. Ilija ter poglede na obe strani meje. Na hrvaški strani sem opazila tablo z oznako Park prirode Žumbe­vico smo imeli v okrepčevalnici Angora. Kalce, mimo Podkraja in Cola v Otlico. Postanek za jutranjo ka­ rak in kasneje prebrala, da je tudi pri nas predvideno Osrednje Gorjance zavarovati kot krajinski park. Mati Gora je postavljena na gorsko skalo in je lepo umeščena v Pohod smo začeli pri spomeniku Materi Gori na Robu. Bronasta V vetru smo se z vrha spustili po markirani poti ter skozi goz­naravo, z njo sobiva, posvečena pa je vsem ženam z Gore, Gor-dove prišli nazaj do Planinskega doma na Gospodični. Ob po­jankam. Simbolično povezuje daljave sveta s hrepenenji, ki jih Z vrha Sinjega vrha (1002 m) smo imeli lep razgled na morje in gledu na Novo mesto in valovito okolico je oskrbnikova pripo­predstavlja voda, in trdnostjo, ki jo predstavlja kamen. vrhove v daljavi, prepoznavali smo mesta ter vasi pod nami. ved o bolni Gospodični, ki je s pitjem vode iz izvira ozdravela Pot smo nadaljevali do Dolskega maja (913 m) in nato proti Na celotni poti so nas navduševale različne »rož'ce«, grelo nas in se pomladila, zazibala pohodnike v čase bajk in povesti o naravni znamenitosti Otliškemu oknu. Skozenj smo imeli lep je prijetno sonce. Gorjancih. Pomlajeni od sonca na Gorjancih smo se vrnili do razgled na mesto Ajdovščina. Od tam smo skrenili do Molkove vasi Gabrje. Med vožnjo domov je pogovor in smeh pohodnikov Tokratnega pohoda sta se po daljšem premoru ponovno udele­ doline, od koder smo se spustili do sredine Kamnitega polža, še žuborel po avtobusu, meni pa so utrinki dneva legali na oči. žila Janko in Vlado, kar nas je vse zelo razveselilo. kjer smo »vsrkali« vase vesoljno energijo. Nekateri posamezniki Sem bo treba tudi še priti, se je utrnila misel, in doživeti Trdi­so bili potem sposobni splezati celo na kamnito piramido, kjer Zapisala: Jerneja Telban nove Bajke in povesti o Gorjancih. Doma sem jih našla na polici smo tudi poskrbeli za obvezno skupinsko fotografiranje. Foto: Joža Miklavčič in te dni jih ponovno berem, drugače. Marija Dolinar Številka: 3500-5/2014 (5-08) Datum: 22. 4. 2015 STALIŠČA do pripomb in predlogov, podanih v času javne razgrnitve dopolnjenega osnutka Sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta Občine Vrhnika Javna razgrnitev dopolnjenega osnutka Sprememb in dopolnitev Občinskega pro­storskega načrta Občine Vrhnika (v na­daljnjem besedilu: SD OPN) je potekala v času od 16. 3. do 30. 3. 2015. V nadaljevanju so pripombe, ki so bile po­ dane v času javne razgrnitve in stališča do pripomb: PRIPOMBA 1: Četrti odstavek 86. člena Odloka o Občin­skem prostorskem načrtu Občine Vrhnika (v nadaljnjem besedilu: Odlok): Besedna zveza »prenovitvena dela« ni ob­razložena. Tudi ZGO-1 je ne pozna. Odlok naj se ustrezno popravi oziroma pojasni. STALIŠČE 1: Pripomba se upošteva. Namesto »preno­vitvena dela« se uporabi dikcija »rekon­strukcije objektov«. PRIPOMBA 2: Četrti odstavek 45. člena Odloka: Tako kot je zdaj napisano (višina: P+M) so na Zaplani možni le eno-in dvostanovanj­ski objekti višine P+M (ne K+P+M, ne K+P, ne P). Če je bil to namen predpisodajalca, je vredu. Če ne, je treba napisati »največ« P+M. STALIŠČE 2: Pripomba je že upoštevana. Četrti odsta­vek 45. člena Odloka je popravljen, tako da je višina objektov največ P+M oziroma največ P+1+M. Kleti so na podlagi 29. člena dopuščene na območjih stavbnih zemljišč povsod tam, kjer in v kakršnem obsegu to dopuščajo geomehanske razmere, hidrološke razme­re, potek komunalnih vodov, zaščita pod­talnice in stabilnost sosednjih objektov. PRIPOMBA 3: V želji po legalizaciji objekta predlagam, da se razmerje stranic v 94. členu spreme­ni v najmanj 1 : 1,1 oziroma se v Prilogo 2 PPIP za enoto ZA_1158 k obstoječim spre­membam doda še: razmerje stranic 1 : 1,1. STALIŠČE 3: Pripomba se upošteva. Dovoli se razmerje stranic 1 : 1,1 za objekt na zemljišču s parc. št. 632/42, k.o. Zaplana. PRIPOMBA 4: Posebni prostorski izvedbeni pogoji (v na­daljnjem besedilu: PIP) za območja rezer­vatov za rekonstrukcije cest ne dovoljujejo gradnje gospodarske javne infrastrukture. Določba je nejasna; kako se ve, ali je idejna rešitev za rekonstrukcijo ceste že izdela­na? STALIŠČE 4: Pripomba se upošteva. Določba se popravi tako, da se glasi: »V rezervatu je v skladu z določili tega odloka in s soglasjem upra­vljavca cest dovoljena gradnja gospodar­ske javne infrastrukture, postavitev ograj in urejanje zelenih površin. Informacija o izdelavi idejne rešitve za rekonstrukcijo ceste je podana v projektnih pogojih ozi­roma soglasju upravljavca ceste.« PRIPOMBA 5: Posebni PIP določajo za enoto urejanja prostora VR_1389 smer slemena objektov sever–jug. V naravi so slemena objektov usmerjena tako v smeri sever–jug kot vzhod–zahod. Naj se določilo ustrezno popravi. STALIŠČE 5: Pripomba se upošteva. V enoti VR_1389 se dovoli smer slemen tudi v smeri vzhod–zahod. PRIPOMBA 6: Ali se lahko pomožni objekti gradijo pod isto streho, npr. garaža in drvarnica sku­paj, ali je nujno, da so ločeni? STALIŠČE 6: Pripomba se upošteva. V sedmem od­ stavku 33. člena se doda še določilo, da so objekti lahko zgrajeni kot posamična gradnja ali tako, da se stikajo oziroma imajo skupne konstrukcijske elemente in/ ali streho. Župan, Stojan Jakin, l. r. Na podlagi 57. člena Zakona o prostor­skem načrtovanju (Ur. l. RS, št. 33/07, 70/08-ZVO-1B, 108/09, 80/10-ZUPUDPP, 43/11-ZKZ-C, 57/12, 57/12-ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14-odl. US, 14/15-ZUUJFO) ter 36. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš ča­sopis, št. 365/09) sprejme župan Občine Vrhnika S K L E P o spremembi in dopolnitvi Sklepa o začetku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta in konservatorskega načrta za prenovo mestnega jedra Vrhnike (del Stara cesta – Vas). 1. člen Območje OPPN in KNP se razširi na ob­močja naslednjih enot urejanja prostora (EUP) in zemljišč, vsa k.o. Vrhnika: 1. VR_475 (SSeb), parc. št. *63 (del), zara­di zajema celotnega zemljišča, 2. VR_1392 (SSeb) in VR_1767 (ZS), parc. št. 2907/1 (del), zaradi zajema celotne širine ceste LK 466771 Na klancu, 3. VR_1392 (SSeb), parc. št. 2214/10 (del), 2907/1 (del), zaradi zajema celotne ši­rine cest LK 466751 Čuža, LK 466752 Čuža in JP 968071 Čuža, 4. VR_1392 (SSeb), parc. št. 2229/3 (del), zaradi zajema celotnega pomožnega objekta št. 344, 5. VR_1392 (SSeb), parc. št. 2907/1 (del), zaradi zajema celotne širine ceste LK 466741 Pot na Trojico, 6. VR_2106 (SSea), parc. št. 2862/3 (del), zaradi zajema križišča cest LK 466631 Petkovškova cesta in LK 466632 Pove­zava Petkovškova – Stara cesta, 7. VR_2106 (SSea), parc. št. 2863/27, tako da meja poteka po parcelni meji, 8. VR_1875 (CU), parc. št. 2240/1 (del), zaradi zajema celotne širine ceste LK 466761 Povezava mimo Mlečne, 9. VR_1859 (CU), parc. št. 2855/67 (del), zaradi zajema celotne širine ceste JP966491 Pot mimo Žontove, 10. VR_2105 (SSea), parc. št. 2117/5, za­radi zajema celotne širine pešpoti JP 966443 Pešpot ob potoku od vodotoka Bela do objekta Pri lipi 9, 11. VR_2105 (SSea), parc. št. *210 (del), zaradi zajema prostora, ki meji na jav­ne površine, pred objektom Pri lipi 10, 12. VR_1395 (VC), parc. št. 2892/1 (del), zaradi zajema peš mostu čez Belo pri objektu Pri lipi 10, 13. VR_2105 (SSea), parc. št. *209/1 (del), *209/2 (del), zaradi zajema celotne ši­rine ceste LK 466563 Vas trikotnik do ograje. 2. člen Območje OPPN in KNP se zmanjša na območju naslednjih enot urejanja prostora (EUP) in zemljišč, vsa k.o. Vrhnika: 1. VR_474 (CU), parc. št. 2238/12 (del), tako da meja poteka po parcelni meji. Celotno zemljišče je del OPPN in KNP Tržaška cesta – Cankarjev trg; 2. VR_474 (CU), parc. št. 2089/7, 2855/15 (del), 2089/9 (del), 2067/2, tako da se izvzame Poštna cesta do ekološkega otoka; 3. VR_474 (CU), parc. št. 2098/31 (del), tako da meja poteka po parcelni meji. Izloči se vrt, ki je del zemljišča, ki se v večjem delu nahaja v EUP VR_1420 (SSea); 4. VR_474 (CU), parc. št. 2098/10 (del), tako da meja poteka po parcelni meji. Izloči se del gospodarskega objekta št. 723, ki se v večjem delu nahaja v EUP VR_1420 (SSea); 5. VR_474 (CU), parc. št. 2094/7, 5855, ker je morfološki vzorec enak objek­ tom v EUP VR_1420 (SSea), 6. VR_474 (CU), parc. št. *158, ker objekt nima urbanističnih in arhitekturnih vrednot Stare ceste. 3. člen Ta sklep se objavi v Našem časopisu in začne veljati naslednji dan po objavi. Ob­javi se tudi na spletni strani Občine Vrh­nika. Številka: 3505-3/2015 (5-08) Vrhnika, 14. 5. 2015 ŽUPAN Stojan Jakin, l. r. Na podlagi Zakona o izvrševanju prora­ čunov Republike Slovenije za leti 2014 in 2015 (Ur. list RS, št. 101/2013, 9/14 – ZR­TVS-1A, 25/14 – ZSDH-1, 38/14, 84/14, 95/14 – ZUJF-C, 95/14 in 14/15), Pravil­nika o postopkih za izvrševanje prora­ čuna Republike Slovenije (Ur. list RS, št. 50/2007, 61/2008, 99/2009-ZIPRS1011 in 3/2013), Statuta Občine Vrhnika (Naš ča­sopis, 365/2009), Odloka o proračunu Ob­čine Vrhnika za leto 2015 (Ur. list RS, št. 97/2014), Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, objavlja JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE OHRANJANJA IN RAZVOJA KMETIJSTVA TER PODEŽELJA V OBČINI VRHNIKA V LETU 2015. 1. PREDMET RAZPISA IN RAZPISNA PODROČJA Predmet razpisa je sofinanciranje ohranja­nja in razvoja kmetijstva ter podeželja na območju Občine Vrhnika v letu 2015, ki vključuje naslednja področja: A. ureditev nekategoriziranih poljskih poti in kolovozov, B. vzdrževanje jarkov, C. sofinanciranje delovanja društev in njihovih združenj, ki se ukvarjajo z razvojem kmetijstva, podeželja in go­spodarstva. 2. UPRAVIČENE OSEBE Po tem razpisu so upravičene osebe kra­jevne skupnosti v Občini Vrhnika in dru­štva ter njihova združenja, ki se ukvarjajo z razvojem kmetijstva in podeželja na ob­močju Občine Vrhnika. 3. NAMENI RAZPISA, RAZPISNI PO­GOJI IN DOLOČILA PO PODROČJIH A. SOFINANCIRANJE UREDITVE NE­KATEGORIZIRANIH POLJSKIH POTI IN KOLOVOZOV Namen sofinanciranja Ureditev nekategoriziranih poljskih poti in kolovozov z namenom izboljšave do­ stopa do kmetijskih zemljišč. Naložba se ne izvaja izključno samo za enega lastni­ka. Višina razpisanih sredstev: 10.000,00 EUR. Predmet sofinanciranja Sofinanciranje ureditve nekategoriziranih poljskih poti in kolovozov. Splošni pogoji upravičenosti: – kopija katastrskega načrta oz. ustre­zna karta z vrisom parcel, parcelnih številk in vrisom poti, – mnenje pristojne kmetijsko svetovalne službe. Upravičenci: krajevne skupnosti na območju Občine Vrhnika. Upravičeni stroški Za poljske poti in kolovoze, ki so javno dobro oz. so v javni lasti in jih koristijo kmetje ter drugi občani, občina zagotavlja plačilo stroškov za nasipni material, stro­ške prevoza ter ureditev kolovoza (greda­nje, valjanje, nasipanje …). Višina sofinan­ciranja aktivnosti je do 100 % upravičenih stroškov. Finančne določbe Najvišji znesek dodeljenih sredstev za to področje na posameznega prijavitelja je 1.200,00 EUR. Določila za ocenjevanje: – dolžina načrtovanih poti, katerih ure­ditev se bo sofinancirala s tem razpi­som, največ 50 točk (100 do 199 m = 20 točk, 200 do 299 m = 30 točk, 300 do 399 m = 40 točk, 400 m in več = 50 točk) Dokumentacija, ki mora biti priložena vlogi: – izpolnjen obrazec Vloga na javni raz­pis, – kopija katastrskega načrta oz. ustre­zna karta z vrisom parcel, parcelnih številk in vrisom poti ter označeno dolžino poti, – mnenje pristojne kmetijsko svetovalne službe. B. VZDRŽEVANJE JARKOV Namen sofinanciranja Vzdrževanje barjanskih jarkov z name­nom ohranjanja njihovega stanja in s tem omogočanja obdelave kmetijskih zemljišč. Naložba se ne izvaja izključno samo za enega lastnika. Višina razpisanih sredstev: 10.000,00 EUR. Predmet sofinanciranja Sofinanciranje vzdrževanja barjanskih jar­kov. Splošni pogoji upravičenosti: – kopija katastrskega načrta oz. ustre­zna karta z vrisom parcel, parcelnih številk in vrisom jarkov, – mnenje pristojne kmetijsko-svetoval­ ne službe, – dela se izvajajo skladno z Uredbo o Krajinskem parku Ljubljansko barje (Uradni list RS, št. 112/08 in 46/14 – ZON-C), – v skladu z Zakonom o ohranjanju na­ rave (Uradni list RS, št. 96/04 – UPB, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B in 46/14) je treba pred izvedbo za dela pridobiti dovoljenje za poseg v nara­ vo (vloga na upravno enoto, priložiti natančen opis posega in prikaz lokaci­je na karti). Upravičenci: krajevne skupnosti na območju Občine Vrhnika. Upravičeni stroški Za obstoječe barjanske odvodne jarke sre­dnje velikosti, ki so v javni lasti in omo­ gočajo obdelavo kmetijskih zemljišč ter ohranjanje značilne krajine v Občini Vrh­nika, se zagotavlja pokrivanje stroškov za čiščenje mulja in vegetacije (do premera 2 cm). Višina sofinanciranja aktivnosti je do 50 % upravičenih stroškov. Dela se lahko izvajajo samo v obdobju po 30. sep­ tembru, s čimer se v največji mogoči meri ohranja biotska raznovrstnost. Finančne določbe Najvišji znesek dodeljenih sredstev za to področje na posameznega prijavitelja je 3.500,00 EUR. Določila za ocenjevanje: – dolžina jarkov, katerih vzdrževanje se bo sofinanciralo s tem razpisom, naj­več 50 točk (100 do 199 m = 20 točk, 200 do 299 m = 30 točk, 300 do 399 m = 40 točk, 400 m in več = 50 točk) Dokumentacija, ki mora biti priložena vlogi: – izpolnjen obrazec Vloga na javni raz­pis, – kopija katastrskega načrta oz. ustre­zna karta z vrisom parcel, parcelnih številk in jarkov ter označeno dolžino jarka, – mnenje pristojne kmetijsko svetovalne službe. C. SOFINANCIRANJE DELOVANJA DRUŠTEV IN NJIHOVIH ZDRUŽENJ, KI SE UKVARJAJO Z RAZVOJEM KMETIJSTVA, PODEŽELJA IN GO­SPODARSTVA Namen sofinanciranja Društva so temelj za izmenjavo znanja in izkušenj med prebivalstvom, ki živi na podeželju, zato jih je treba spodbujati in dolgoročno tudi s tem dvigniti kakovost življenja na podeželju. Višina razpisanih sredstev: 2.500,00 EUR. Predmet sofinanciranja Sofinanciranje delovanja različnih nepro­fitnih oblik sodelovanja kmetov in drugih neprofitnih združenj, povezanih s kmetij­stvom, gozdarstvom in razvojem podeže­lja, za pomoč pri stroških ustrezne infra­strukture, potrebne za delovanje društva (najem prostorov/pisarne) in materialnih stroških ter stroških dela pisarne ter orga­nov društva. Pogoji upravičenosti – društva, registrirana za delovanje na območju Občine Vrhnika ali delujejo na Območju občine Vrhnika in njihov program ni sofinanciran iz drugih po­stavk proračuna občine, – sofinancirajo se lahko izključno dru­štva z nepridobitno dejavnostjo, – seznam članov društva z območja ob­čine. Upravičenci Društva in njihova združenja, ki se ukvar­jajo z razvojem kmetijstva in podeželja na območju občine. Upravičeni stroški: – stroški ustrezne infrastrukture za de­ lovanje (najem prostora/pisarne), – materialni stroški in stroški dela pi­sarne ter organov. Finančne določbe Višina sofinanciranja aktivnosti je do 100 % upravičenih stroškov. Najvišji znesek sofinanciranja je 1000,00 EUR. Določila za ocenjevanje: – število predvidenih aktivnosti dru­štva za člane z Vrhnike in občane Vrh­nike v letu 2015; brez občnih zborov in rednih sestankov društva – največ 50 točk (do 5 aktivnosti = 10 točk, 6 do 10 aktivnosti = 20 točk, 11 do 15 aktiv­nosti = 30 točk, 16 do 20 aktivnosti = 40 točk, 21 do 25 aktivnosti = 50 točk), – število članov društva iz Občine Vrh­nika – največ 50 točk (do 10 članov = 10 točk, 11 do 20 članov = 20 točk, 21 do 30 članov = 30 točk, 31 do 40 članov = 40 točk, 41 članov in več = 50 točk). Dokumentacija, ki mora biti priložena vlogi: – izpolnjen obrazec Vloga na javni raz­pis, – seznam članov iz Občine Vrhnika, – fotokopija najemne pogodbe (če ima društvo prostore v najemu). 4. SKUPNA VREDNOST SREDSTEV Skupna vrednost razpoložljivih sredstev za leto 2015, namenjenih za področja tega razpisa, znaša 22.500,00 EUR. 5. OBDOBJE ZA IZVEDBO AKTIVNO­STI IN PORABO SREDSTEV Dejavnost, ki se bo izvajala v letu 2015 in bo predmet prijave na ta razpis, se lahko začne pred izdajo upravnega akta (sklepa oz. odločbe) upravičencu o dodelitvi sred­stev. Upravičeni stroški po tem razpisu so tisti, nastali v obdobju od 1. januarja 2015 do 30. novembra 2015 (skrajni rok za od­ dajo zahtevka za izplačilo). Dokazila/plačani računi za izvedene ak­tivnosti, ki jih upravičenec priloži skupaj z zahtevkom za izplačilo, morajo biti z da­tumom iz prej navedenega obdobja. Upravičene osebe morajo dodeljena pro­računska sredstva iz razpisa porabiti v proračunskem letu 2015 oz. v plačilnih rokih, kot jih določa Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2014 in 2015 (Uradni list RS, št. 101/13, 9/14 – ZRTVS-1A, 25/14– ZSDH-1, 38/14, 84/14, 95/14 – ZUJF-C, 95/14 in 14/15). 6. RAZPISNI ROK Razpis se začne 25. 5. 2015 (datum izida Našega časopisa) in zaključi 30. 6. 2015. 7. RAZPISNA DOKUMENTACIJA Razpisna dokumentacija obsega: besedilo razpisa, prijavne obrazce za prijavo posa­meznega projekta in vzorec zahtevanih izjav. Vlagatelji lahko vlogo za udeležbo na raz­pisu s prijavnimi obrazci prevzamejo v času uradnih ur v sprejemno-informacij­ski pisarni Občine Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika. Lahko pa tudi v elektron­ski obliki na spletni strani Občine Vrhni­ka, www.vrhnika.si – Razpisi, natečaji in naročila. 8. ODDAJA IN DOSTAVA PREDLO­GOV Vloga mora biti izpolnjena na ustreznih razpisnih obrazcih in mora vsebovati vse obvezne priloge, dokazila in podatke, do­ ločene v razpisni dokumentaciji. Vloga mora biti predložena na naslov: OBČINA VRHNIKA, Oddelek za družbene dejav­nosti in gospodarstvo, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, v zapečateni ovojnici z iz­pisom na prednji strani: »NE ODPIRAJ – RAZPIS KMETIJSTVO 2015«, do vključno 30. 6. 2015 oz. najkasneje ta dan oddana na pošti kot priporočena pošiljka. Na hrbtni strani ovojnice mora biti navedba vlagate­ lja: naziv in naslov (sedež). Če posamezni predlagatelj predloži več vlog, mora biti vsaka v svojem, pravilno označenem ovitku! Za PREPOZNO se šteje vloga, ki ni bila oddana priporočeno na pošto do vključno 30. 6. 2015 oz. do tega dne ni bila predlo­žena na Občini Vrhnika. Za NEPOPOLNO se šteje del vloge ali ce­lotna vloga, ki ne vsebuje vseh sestavin, ki jih določa besedilo razpisa in razpisne dokumentacije. Oddaja vloge pomeni, da se predlagatelj strinja z vsemi pogoji in določili razpisa. 9. IZPOLNJEVANJE RAZPISNIH PO­GOJEV Izpolnjevanje pogojev ugotavlja komisija, ki jo imenuje župan. Predlagatelji, ki bodo podali nepopolne vloge, bodo pozvani k dopolnitvi vlog. Rok za dopolnitev vloge je osem delov­nih dni od prejema obvestila o nepopolni vlogi. Vloge, ki niso bile oddane v razpisnem roku, ki jih ni vložila upravičena oseba in nepopolne vloge, ki kljub pozivu niso bile pravočasno dopolnjene, bodo zavržene. Občina Vrhnika lahko v primeru nakna­ dne ugotovitve neizpolnjevanja pogojev in po že izdani dokončni odločbi o izboru programov spremeni odločitev in z izva­jalcem ne sklene pogodbe ali razveže že sklenjeno pogodbo, v primeru že izpla­čanih sredstev pa zahteva povračilo sred­stev. 10. PRISTOJNI USLUŽBENCI ZA DA­JANJE INFORMACIJ IN POJASNIL Informacije in pojasnila lahko zaintere­ sirani dobijo v času uradnih ur Občine Vrhnika na Oddelku za družbene dejav­nosti in gospodarstvo, tel. 01/755-54-20. Vprašanja se lahko posredujejo tudi po elektronski pošti na naslov sabina.ahcan@ vrhnika.si. 11. ODPIRANJE VLOG IN OBVEŠČA­NJE O IZBORU Izpolnjevanje pogojev, utemeljenosti pri­spelih vlog in vrednotenje le-teh bo pre­ verila komisija, ki jo določi župan Občine Vrhnika. Občina Vrhnika bo predlagatelje o izidu razpisa pisno obvestila v 30 dneh po zaključku razpisa. Na sklep o izboru se vlagatelj lahko v osmih dneh po prejemu pritoži pri županu Občine Vrhnika. Po preteku roka za pritožbe bodo z izbranimi izvajalci sklenjene pogodbe. Datum: 25. 5. 2015 Številka: 330-2/2015 (3-02) ŽUPAN Stojan JAKIN, univ. dipl. inž. grad. Na podlagi 79. in 82. člena Zakona o pro­storskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, (109/12), 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO) in 20. člena Statuta občine Vrhnika (Naš časopis, štev. 365, 26.10.2009) je Občinski svet Občine Vrh­nika na svoji 4. seji dne 21. 5. 2015 sprejel O D L O K o komunalnem prispevku v Občini Vrhnika 1. člen 1) S tem odlokom se določijo merila in druge potrebne opredelitve za odmero komunalnega prispevka za komunal­no opremo na območju občine Vrhni­ka. 2) Odlok določa: - merila za odmero komunalnega pri­ spevka; -pogoje in način odmere komunalnega prispevka; -oprostitve plačila komunalnega pri­spevka; -druga določila v zvezi z odmero ko­munalnega prispevka. 2. člen 1) Posamezni izrazi v tem odloku imajo naslednji pomen: 1. program opremljanja stavbnih ze­ mljišč je akt, s katerim Občina Vrhnika podrobno določi obstoječo komunalno opremo, komunalno opremo, ki jo je treba zgraditi, roke za gradnjo po po­sameznih enotah urejanja prostora ter določi podlage za odmero komunal­nega prispevka za obstoječo ter novo komunalno opremo; 2. komunalni prispevek za komunalno opremo, ki ga zavezanec za plačilo ko­munalnega prispevka plača občini, je plačilo dela stroškov komunalne opre­me, na katero se bo zavezanec priklju­ čil oz. jo bo uporabljal; 3. zavezanec za plačilo komunalnega pri­spevka po tem odloku je investitor oz. lastnik objekta ali dela objekta, ki se na novo priključuje na komunalno opre­mo ali ki povečuje neto tlorisno povr­šino objekta ali ki spreminja njegovo namembnost na obračunskem obmo­čju, ki ga določa program opremljanja. 2) Ostali izrazi, uporabljeni v tem odlo­ku, imajo enak pomen, kot v programu opremljanja iz prve točke prejšnjega odstavka. 3. člen Za odmero komunalnega prispevka se upoštevajo naslednja merila: -površina parcele; -neto tlorisna površina objekta; -razmerje med deležem parcele (Dp) in deležem neto tlorisne površine objekta (Dt); -opremljenost parcele s komunalno opremo; - namembnost objekta; -obračunski stroški posameznih vrst komunalne opreme na ustreznem ob­računskem območju, preračunani na enoto mere, t.j. na m2 parcele (Cp(ij)) in na m2 neto tlorisne površine objekta ) iz programa opremljanja stavb­ (Ct(ij) nih zemljišč; - izboljšanje opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo. - 4. člen 1. Če se komunalni prispevek odmer­ja zaradi gradnje objekta oz. zaradi objekta, za katerega je potrebno grad­beno dovoljenje, se podatki o površini parcele povzamejo iz projekta za pri­dobitev gradbenega dovoljenja, izde­lanega v skladu z vsemi zahtevami po predpisih o graditvi objektov. 2. Če parcela v projektu iz prejšnjega od­stavka ni določena oz. ni prikazana, se za površino parcele upošteva površi­na, kot je opredeljena v veljavnem iz­vedbenem prostorskem aktu. 3. Če se komunalni prispevek odmerja zaradi obstoječega objekta, ki se na novo priključuje na posamezno vrsto komunalne opreme oz. jo bo upora­bljal, se upoštevajo podatki o dejanski površini parcele iz zemljiškega kata­stra, na kateri je zgrajen objekt in ki je namenjena njegovi redni rabi. 4. Če celotna parcela iz prejšnjega od­stavka tega člena ni namenjena redni rabi objekta ali se zemljišča, namenje­na redni rabi objekta, nahajajo na drugi oz. drugih zemljiških parcelah ali nji­hovih delih ali za parcelo iz prejšnje­ga odstavka ni mogoče pridobiti po­datkov ali obstajajo drugi utemeljeni razlogi, se za površino parcele upošte­vajo določila iz veljavnega občinskega prostorskega načrta, ki določajo pogoje za parcelacijo in maksimalni faktor za­zidanosti (v nadaljevanju FZ) zemljišča na enoto urejanja prostora (v nada­ljevanju EUP), v katerem se obstoječi objekt nahaja. 5. Poleg določil iz 4. odstavka tega člena parcela obstoječega objekta ne more biti manjša kot: -za prostostoječo enostanovanjsko hišo v območjih namenske rabe SSea, SK in A 400 m2, v območju namenske rabe SSeb 800 m2, -za prostostoječo dvostanovanjsko hišo v območjih namenske rabe SSea, SK in A najmanj 500 m2, v območju namen­ske rabe SSeb 900 m2, - za dvojček 600 m2, - za tristanovanjski objekt 700 m2, - za štiri-in večstanovanjski objekt 1000 m2 -za strnjeno stanovanjsko gradnjo (vr­stne in atrijske hiše) 250 m2 za en objekt v nizu, -za počitniški objekt v območju namen­ske rabe SP 800 m2. Izjemoma je do­voljena gradnja počitniških objektov v območju namenske rabe SP tudi na zemljiščih, namenjenih za gradnjo, ve­likosti najmanj 600 m2, pod pogojem, da je zemljiška parcela v zemljiškem katastru nastala pred sprejemom tega odloka; 6. Če površine parcele ni mogoče določi­ti na nobenega od načinov iz prejšnjih odstavkov, se jo določi tako, da se stav­bišče pomnoži s faktorjem 1,5. 7. Za enostavne in nezahtevne objekte, ki se samostojno priključujejo na po­samezne vrste komunalne opreme, se površina parcele določi tako, da se stavbišče pomnoži s faktorjem 1,5. 5. člen 1) Neto tlorisna površina objekta se izra­čuna po standardu SIST ISO 9836. 2) Če se komunalni prispevek odmer­ja zaradi gradnje objekta oz. zaradi objekta, za katerega je potrebno grad­beno dovoljenje, se podatki o neto tlorisni površini objekta povzamejo iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, izdelanega v skladu z vse­mi zahtevami po predpisih o graditvi objektov. 3) Če se komunalni prispevek odmerja za obstoječi objekt, ki se na novo priklju­čuje na posamezno vrsto komunalne opreme oz. jo bo uporabljal, se upo­števajo podatki o dejanski neto tlorisni površini obstoječega objekta. 4) Za objekte, za katere se ne more izraču­nati oz. določiti neto tlorisna površina objekta, se komunalni prispevek od­meri le od površine parcele. Tako do­bljeno vrednost se ob odmeri pomnoži s faktorjem 2,0. 6. člen S tem odlokom se določi naslednje raz­merje med deležem parcele in deležem neto tlorisne površine objekta: -delež parcele pri izračunu komunalne­ga prispevka Dp znaša 0,4; -delež neto tlorisne površine objekta pri izračunu komunalnega prispevka Dt znaša 0,6. 7. člen 1) Opremljenost parcele s komunalno opremo se upošteva tako, da se ugoto­vi, na katere vrste komunalne opreme lahko zavezanec priključi svoj objekt oz. mu je omogočena uporaba določe­ne vrste komunalne opreme. 2) Če se komunalni prispevek odmerja zaradi objekta, za katerega je potreb­no gradbeno dovoljenje, se podatki o opremljenosti parcele s komunalno opremo povzamejo iz projekta za pri­dobitev gradbenega dovoljenja, izde­lanega v skladu z vsemi zahtevami po predpisih o graditvi objektov. 3) Šteje se, da je parcela opremljena z javnim cestnim omrežjem oz. z javno cesto, če je iz soglasja k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja oz. soglasja za priključitev pristojnega soglasodajalca razvidno, da je v eno­ti urejanja prostora zgrajeno cestno omrežje in da bo zavezanec za plačilo komunalnega prispevka lahko izvedel priključek na obstoječe cestno omrežje. 4) Šteje se, da je parcela opremljena z vo­dovodom, če je iz soglasja k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja oz. soglasja za priključitev pristojnega soglasodajalca razvidno, da je v enoti urejanja prostora zgrajeno javno vodo­vodno omrežje in da bo zavezanec za plačilo komunalnega prispevka lahko izvedel priključek na obstoječe vodo­vodno omrežje. 5) Šteje se, da je parcela opremljena s ka­nalizacijo, če je iz soglasja k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja oz. soglasja za priključitev pristojnega soglasodajalca razvidno, da je v enoti urejanja prostora zgrajeno omrežje za odvajanje odpadnih voda in da bo zavezanec za plačilo komunalnega prispevka lahko izvedel priključek na obstoječe omrežje za odvajanje odpa­dnih voda. 6) Če se komunalni prispevek odmerja zaradi obstoječega objekta, ki se na novo priključuje na posamezno vrsto komunalne opreme oz. jo bo upora­bljal, se upoštevajo podatki o dejan­skem novem priključevanju. 8. člen 1) Namembnost objekta se upošteva z uporabo faktorjev dejavnosti Kdejavnost, ki jih določa ta odlok. 2) Za določitev namembnosti objekta se upoštevajo predpisi s področja gradi­tve objektov, s katerimi je urejena eno­tna klasifikacija vrst objektov. 3) Če se komunalni prispevek odmerja zaradi objekta, za katerega je potreb­no gradbeno dovoljenje, se podatki o namembnosti objekta povzamejo iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, izdelanega v skladu z vse­mi zahtevami po predpisih o graditvi objektov. 4) Če se komunalni prispevek odmerja zaradi obstoječega objekta, ki se na novo priključuje na posamezno vrsto komunalne opreme oz. jo bo upora­bljal, se upošteva dejanska namemb­nost objekta, razvrščena v ustrezno od skupin oz. vrst po predpisih iz 2. od­stavka tega člena. 5) Za posamezne vrste objektov se dolo­čijo naslednji faktorji dejavnosti Kdejav­nost: glej preglednico 1 9. člen 1) Za izračun delov komunalnega pri­spevka, ki pripadajo posamezni vrsti komunalne opreme, se uporabljajo obračunski stroški posameznih vrst komunalne opreme na ustreznem ob­računskem območju, preračunani na enoto mere, t.j. na m2 parcele (Cp(ij)) in 25. maj 2015elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si na m2 neto tlorisne površine objekta ). (Ct(ij) 2) Obračunski stroški na enoto mere po posamezni osnovi so določeni v pro­gramu opremljanja stavbnih zemljišč, ki ga sprejme občinski svet. 10. člen Komunalni prispevek za posamezno vrsto komunalne opreme se lahko zave­ zancu odmeri, če se zemljišče, na katerem je objekt, ki se priključuje na določeno vrsto komunalne opreme ali ki poveču­je neto tlorisno površino ali ki spreminja namembnost, nahaja v obračunskem ob­močju te vrste komunalne opreme, dolo­čenem v programu opremljanja stavbnih zemljišč in če se ugotovi, da bo zavezanec na to vrsto komunalne opreme lahko pri­ ključil svoj objekt oz. mu je omogočena uporaba te vrste komunalne opreme. 11. člen 1) V postopku odmere komunalnega pri­spevka se najprej ugotovi, na katere vrste obstoječe komunalne opreme bo lahko zavezanec priključil svoj objekt oz. mu bo omogočena uporaba določe­ne vrste komunalne opreme. 2) Nato se za posamezno vrsto tako ugo­tovljene komunalne opreme preveri, ali se predmetno zemljišče nahaja v obračunskem območju posamezne vr­ste komunalne opreme. 3) Glede na ugotovitve iz prejšnjih dveh odstavkov se del komunalnega pri­ spevka za posamezno vrsto obstoječe komunalne opreme na obračunskem območju izračuna na način, kot je pri­kazano v enačbi iz 12. člena tega od­loka. 4) Ti deli komunalnega prispevka se nato seštejejo po formuli iz 13. člena tega odloka. 12. člen Del komunalnega prispevka za posame­zno vrsto komunalne opreme na obračun­skem območju se izračuna na naslednji način: glej preglednico 2 = x Cp(ij) x Dp) + (Kdejavnost x KP(ij) (Aparcela x Ct(ij) x Dt) Atlorisna 13. člen Komunalni prispevek za komunalno opremo se izračuna s seštevanjem izra­čunanih delov komunalnega prispevka, ki pripadajo posamezni vrsti komunalne opreme na naslednji način: glej preglednico 3 KP = S KP(ij) 14. člen 1) Zavezancu, ki spreminja neto tlorisno površino objekta ali spreminja na­membnost objekta, se komunalni pri­ spevek izračuna na naslednji način: -najprej se izračuna komunalni prispe­vek po določilih tega odloka za objekt po spremembi neto tlorisne površine objekta oz. po spremembi namembno­ sti objekta; -nato se izračuna komunalni prispevek po določilih tega odloka za objekt pred spremembo neto tlorisne površine objekta oz. pred spremembo namemb­nosti objekta; pri tem se upošteva de­janska priključenost objekta na posa­mezne vrste komunalne opreme pred spremembo neto tlorisne površine objekta oz. pred spremembo namemb­ nosti objekta; -nato se od izračunanega komunalne­ga prispevka po spremembi odšteje izračunani komunalni prispevek pred spremembo. 2) Komunalni prispevek, ki se odmeri za­vezancu, predstavlja pozitivno razliko, izračunano na način iz prejšnjega od­stavka tega člena. 3) Če je izračunana razlika iz prvega od­stavka tega člena negativna, se komu­nalni prispevek ne plača. 15. člen Za gradnjo, ko se na mestu odstranjenega objekta ali v njegovi neposredni bližini, vendar znotraj parcele, zgradi nov objekt, se komunalni prispevek izračuna na na­čin, kot je določen za spreminjanje neto tlorisne površine objekta v 14. členu tega odloka. 16. člen V primeru, ko je objekt v lasti več lastni­kov, se izračuna komunalni prispevek po določilih tega odloka za celotni objekt. Tako izračunani komunalni prispevek se med posamezne lastnike razdeli z upošte­vanjem lastniškega deleža, evidentirane­ga v zemljiški knjigi. 17. člen Komunalni prispevek se ne plača: -za gradnjo gospodarske javne infra­strukture; -za gradnjo mrliške vežice, -za gradnjo objektov, namenjenih gasil­ski dejavnosti, -za gradnjo stavb za izobraževanje, znanstveno-raziskovalno delo in zdra­vstvo po predpisih o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov. 18. člen 1) Komunalni prispevek odmeri zave­zancu za plačilo komunalnega pri­spevka občinska uprava Občine Vrhni­ka z odločbo. 2) Če se komunalni prispevek odmerja zaradi objekta, za katerega je potreb­ no gradbeno dovoljenje, izda občinska uprava odločbo, s katero odmeri ko­munalni prispevek, na zahtevo zave­ zanca ali po uradni dolžnosti po tem, ko od upravne enote v zavezančevem imenu prejme obvestilo o popolnosti vloge za pridobitev gradbenega dovo­ljenja. 3) Zahtevku zavezanca oz. obvestilu upravne enote o popolnosti vloge za pridobitev gradbenega dovoljenja mora biti priložen tisti del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, iz­delanega v skladu z vsemi zahtevami po predpisih o graditvi objektov, ki vsebuje podatke, potrebne za odmero komunalnega prispevka. 4) Rok za izdajo odločbe je 15 dni od pre­jema popolne zahteve. 5) Če se komunalni prispevek odmerja zaradi obstoječega objekta, ki se na novo priključuje na posamezno vrsto komunalne opreme oz. jo bo upora­bljal, izda občinska uprava odločbo po uradni dolžnosti. 6) Zoper odločbo iz 1. odstavka tega čle­na je dovoljena pritožba na županaObčine Vrhnika. Župan odloči o pri­tožbi v roku 60 dni. 7) Če se komunalni prispevek odmer­ja zaradi gradnje objekta oz. zaradi objekta, za katerega je potrebno grad­beno dovoljenje, je zavezanec dolžan plačati komunalni prispevek v roku 30 dni po pravnomočnosti odločbe, s katero mu je odmerjen komunalni pri­spevek oziroma pred izdajo gradbene­ga dovoljenja. 8) Če se komunalni prispevek odmerja zaradi obstoječega objekta, ki se na novo priključuje na posamezno vrsto komunalne opreme oz. jo bo upora­bljal, je zavezanec dolžan plačati ko­munalni prispevek v roku 30 dni po pravnomočnosti odločbe, s katero mu je odmerjen komunalni prispevek. 9) V primeru iz prejšnjega odstavka je mogoče določiti tudi obročno odpla­čevanje komunalnega prispevka, ven­dar tako, da posamezni obrok ni nižji od 100,00 EUR mesečno. O možnosti obročnega odplačevanja odloči župan na predlog zavezanca, kateremu je bila izdana odločba po uradni dolžnosti. V primeru obročnega odplačevanja ne velja rok plačila iz prejšnjega odstav­ka, ampak se le-ta določi v pogodbi o obročnem plačilu komunalnega pri­spevka v skladu z opredeljeno dinami­ko plačil. 19. člen 1) Šteje se, da so s plačilom komunalnega prispevka poravnani vsi stroški pri­ključevanja objekta na odmerjeno ko­munalno opremo, razen gradnje tistih delov priključkov, ki so v zasebni lasti. 2) Komunalni prispevek ne vključuje gra­dnje priključkov. Le-te zagotovi inve­stitor sam oz. na lastne stroške. 20. člen 1) Ob plačilu komunalnega prispev­ka ima zavezanec iz prejšnjega člena pravico od občine zahtevati sklenitev pogodbe o medsebojnih obveznostih v zvezi s priključevanjem objekta na komunalno opremo. 2) S pogodbo iz prejšnjega odstavka se določi rok za priključitev objekta na komunalno opremo in druga vpraša­ nja v zvezi s priključevanjem objekta na komunalno opremo. 21. člen Če je zavezanec plačal komunalni prispe­vek, pa pri pristojnem organu ne vloži zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja ali mu gradbeno dovoljenje ni izdano ozi­ roma je prenehalo veljati, je upravičen do vračila plačanega komunalnega prispev­ka v višini, kot mu je bil odmerjen. 22. člen Komunalni prispevek je prihodek občin­skega proračuna in je namenski vir finan­ciranja gradnje komunalne opreme ter se lahko porablja samo za namen gradnje komunalne opreme skladno z načrtom razvojnih programov občinskega prora­čuna. 23. člen 1) Z dnem uveljavitve tega odloka prene­ha veljati Odlok o programu opremlja­ nja stavbnih zemljišč ter podlagah in merilih za odmero komunalnega pri­spevka za obstoječo komunalno opre­mo na območju Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 362/09 in 407/13) ter sklep Občinskega sveta Občine Vrhnika št. 900-16/2014 z dne 19.6.2014. 2) Postopki, začeti pred uveljavitvijo tega odloka in vloge za odmero komunal­nega prispevka, s katerim občina raz­polaga v času uveljavitve tega odloka, se obravnavajo po tem odloku. 24. člen Ta odlok se objavi v glasilu Naš časopis in prične veljati petnajsti dan po objavi. Številka: 007-8/2014 Datum: 21. 5. 2015 Župan Občine Vrhnika Stojan JAKIN, l.r. Na podlagi 74. člena Zakona o prostor­skem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/2007, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12 in 76/14 – odločba US) in 20. člena Statuta občine Vrhnika (Naš časopis, štev. 365, 26.10.2009) je Ob­činski svet Občine Vrhnika na svoji 4. seji dne 21. 5. 2015 sprejel O D L O K o programu opremljanja stavbnih ze­mljišč za območje Občine Vrhnika 1. člen 1) S tem odlokom se sprejme program opremljanja stavbnih zemljišč s komu­nalno opremo za območje občine Vrh­nika, ki vsebuje podlage za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo. 2) Odlok določa: -vrste obstoječe komunalne opreme, ki je vključena v program opremljanja in ki se obračunava v komunalnem pri­spevku; -obračunska območja za posamezne vr­ste obstoječe komunalne opreme; -skupne in obračunske stroške za po­samezne vrste obstoječe komunalne opreme; -preračun obračunskih stroškov po­sameznih vrst obstoječe komunalne opreme na enoto mere. 3) Sestavni del odloka je tudi elaborat št. proj. 28-2014, maj 2015, ki ga je izdelalo podjetje Kaliopa d.o.o., Letališka cesta 32j, 1000 Ljubljana. 2. člen Posamezni izrazi v tem odloku imajo na­slednji pomen: 1) komunalna oprema so objekti in omrežja infrastrukture, ki je že zgraje­na in s katero upravlja občina Vrhnika oz. posamezni izvajalci gospodarskih javnih služb po njenem pooblastilu ter jo sestavljajo: -objekti in omrežja vodovodne infra­strukture (v nadaljevanju: vodovod); -infrastrukturni objekti in naprave, na­menjeni izvajanju javne službe odva­janja in čiščenja komunalne in pada­vinske odpadne vode (v nadaljevanju: kanalizacija); -objekti grajenega javnega dobra: ob­činske ceste po odloku o kategorizaciji občinskih cest (javne ceste), vključno z ustrezno opremo, javna parkirišča in javne zelene površine; 2) obračunsko območje posamezne vrste komunalne opreme je območje, na ka­terem se zagotavlja priključevanje na to vrsto komunalne opreme oz. obmo­čje njene uporabe; 3) skupni stroški posamezne vrste komu­ preglednica 1 nalne opreme so stroški, vezani na pro­jektiranje in gradnjo posamezne vrste komunalne opreme na obračunskem območju; za obstoječo komunalno opremo so po višini enaki stroškom, ki bi nastali ob izgradnji nove komu­nalne opreme, ki je po zmogljivostih in namenu primerljiva z obstoječo ter za­gotavlja podobno raven oskrbe oz. so enaki stroškom, ki so dejansko nastali za gradnjo komunalne opreme; 4) obračunski stroški posamezne vrste komunalne opreme so tisti del skupnih stroškov komunalne opreme, ki se fi- Vrsta objekta CC-SI Kdejavnost Enostanovanjske stavbe 111 0,7 Večstanovanjske stavbe: 112 - dvostanovanjske stavbe 11210 0,9 -tri in več stanovanjske stavbe 11221 1,3 - stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji 11222 1,1 Stanovanjske stavbe za posebne namene 113 1,1 Gostinske stavbe 121 - hotelske in podobne gostinske stavbe 12111 1,1 -gostilne, restavracije in točilnice 12112 1,1 - druge gostinske stavbe za kratkotrajno namestitev 12120 1,1 Upravne in pisarniške stavbe 122 - stavbe javne uprave 12201 1,2 - stavbe bank, pošt, zavarovalnic 12202 1,2 - druge upravne in pisarniške stavbe 12203 1,2 Trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti 123 - trgovske stavbe 12301 1,3 -sejemske dvorane, razstavišča 12302 1,1 - bencinski servisi 12303 1,3 - stavbe za druge storitvene dejavnosti 12304 1,1 Stavbe za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij 124 - postaje, terminali, stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij ter z njimi povezane stavbe 12410 1,1 -garažne stavbe 12420 0,9 Industrijske stavbe in skladišča 125 - industrijske stavbe 12510 0,7 -rezervoarji, silosi in skladišča 12520 0,9 Stavbe splošnega družbenega pomena 126 - stavbe za kulturo in razvedrilo 12610 0,7 -muzeji in knjižnice 12620 0,7 - športne dvorane 12650 0,7 Druge nestanovanjske stavbe 127 - stavbe za rastlinsko pridelavo 12711 0,7 -stavbe za rejo živali 12712 0,7 - stavbe za spravilo pridelka 12713 0,7 - druge nestanovanjske kmetijske stavbe 12714 0,7 - stavbe za opravljanje verskih obredov 12721 0,7 - kulturni spomeniki 12730 0,7 -druge nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene drugje 12740 0,7 za vse ostale vrste objektov se določi faktor dejavnosti 1.0 preglednica 2 Oznake v enačbi pomenijo: i - posamezna vrsta komunalne opreme; j - posamezno obračunsko območje določene vrste komunalne opreme; KP(ij) - znesek dela komunalnega prispevka, ki pripada posamezni vrsti komunalne opreme na posameznem obračunskem območju.; Aparcela - površina parcele; Cp(ij) - obračunski stroški posamezne vrste komunalne opreme na ustreznem obračunskem območju, preračunani na m2 parcele; Dp - delež parcele pri izračunu komunalnega prispevka; Kdejavnost - faktor dejavnosti; Atlorisna - neto tlorisna površina objekta; Ct(ij) - obračunski stroški posamezne vrste komunalne opreme na ustreznem obračunskem območju, preračunani na m2 neto tlorisne površine objekta; Dt - delež neto tlorisne površine objekta pri izračunu komunalnega prispevka. preglednica 3 Oznake pomenijo KP - komunalni prispevek za komunalno opremo; KP(ij) - izračunani del komunalnega prispevka, ki pripada posamezni vrsti komunalne opreme na ustreznem obračunskem območju; i - posamezna vrsta komunalne opreme. V Kranju počastili spomin na našo rojakinjo prof. dr. Marjo Boršnik Z otvoritvijo pešpoti Jeprškega učitelja, ki je posvečena spominu na Simona Jenka, so se v Kranju spet spomnili naše največje literarne zgodovinarke prof. dr. Marje Boršnik. Pot je slovesno odprl kranjski župan Boštjan Trilar z besedami, da bo pot združevala re­kreacijo, učenje in osebno rast. Tako lokalnim prebivalcem kot tudi turistom, ki bodo hodili po njej, je zaželel dobrega zraka. Prireditve se je udeležilo okoli 200 ljudi, med katerimi so bili številni literati in ugledni gostje, še zlasti veseli pa smo bili bibliotekarke iz Knjižnice dr. Marje Boršnik Simone Stražišar in župana občine Borovnica Bojana Čebele. Hudomušen program z obiskom mladega Jenka so pripra­vile učiteljice ter učenke in učenci OŠ Orehek Kranj. Celotno pot je prehodil ves učiteljski zbor z ravnateljico Ivko Sodnik. Na prvi postaji sta o arheološkem spomenikuNa Špiku govorila Marija Ogrin iz Gorenjske­ga muzeja in Milan Sagadin iz ZVKD Kranj, napostaji o prof. dr. Marji Boršnik in Špiku je ob informativni tabli spregovorila dr. Eva Premk Bogataj, na postaji o nastanku kanjona Zari­ca Tadeja Šubic iz ZRSVN, ob knjigobežnicah in prikupnih »šparkecljih«, ki so po dr. Marji Boršnik rdeča nit nove poti, je zbrano množico nagovoril borovniški župan Bojan Čebela, ob zadnji tabli pri cerkvi na Bregu pa župnik Ci­ril Plešec. Dogodek je povezoval Rudi Zevnik,vodja KUD Simona Jenka – Šmonca Mavčiče z Jenkovimi Obrazi. Predsednik KS Orehek­-Drulovka je nalogo, da nadaljuje Pot Jeprške­ga učitelja, predal predsedniku KS Mavčiče Lojzetu Ješetu, ta pa jo je z veseljem sprejel. Na zaključni postaji ob cerkvi so kratek kul­turni program pripravili učenci podružnične OŠ Mavčiče, predstavnice Društva Sorško polje pa so pripravile svežo, naravi in ljudemprijazno pogostitev. Župnik Ciril Plešec je v svojem govoru poudaril, da nas profesori­ca Marja Boršnik povezuje še danes. Nato je predsednik KS Mavčiče Lojze Ješe je navzoče pozval, da moramo rušiti ovire, visoke ograje in zidove, se čim več družiti in sodelovati, ta pot kaže namreč ravno to, kako odličen re­zultat nastane kot plod sodelovanja. Tako sta pesnik Simon Jenko in literarna zgodovinarka Marja Boršnik dobila še eno priznanje po svoji smrti: Simon Jenko v krajih, od koder izvira, Marja Boršnik pa tam, kamor se je ob pomo­či svojega strica župnika, Gustava Schiffrerja, zatekla po materini smrti in si ustvarila drugi dom. Njene sanje o tem, da bi se vrnila v ro­dno Borovnico, so bile takrat na žalost neure­sničljive. Literarna, arheološka in naravoslovna pot pe­lje ob kanjonu Zarica od naselja Drulovke do Brega. Parkirišče je nedaleč stran od cerkve na Drulovki, od tod se po gozdni poti, ki ima sli­kovit pogled na kanjon in reko Savo, odpravi­te peš. Hoje je za dobro uro (športna obutev!). Pot je nastala po zamisli dr. Eve Premk Boga­taj, vnukinje dr. Marje Boršnik, v sodelovanju s KS Orehek-Drulovka. Mestna občina Kranj je izbrala podjetje Delavnica d.o.o. iz Vrhnike, ki je zamisli in želje spravilo na papir, hkrati pa pripravilo vso projektno dokumentacijo ter poskrbelo za soglasja in pridobitev potrebnih dovoljenj. Za projekt je Mestna občina Kranj pridobila 12 tisoč evrov iz pristopa LEADER (Evropski sklad za razvoj podeželja), celotna vrednost projekta pa je 28 tisoč evrov. Dr. Eva Premk Bogataj Aprilski prvomajski prazniki Kratek delovni teden med 27. aprilom, dnevom upora proti okupatorju, in prvo­majskimi prazniki je zaznamovalo pregovorno muhasto aprilsko vreme. Orga­nizatorjem številnih kresovanj so črni oblaki na zadnji aprilski večer pošteno posivili lase, saj do zadnjega trenutka niso vedeli, ali bodo kresovi ob takem vremenu sploh zagoreli. Pa vendarle – kot zvezde na nebu so se začeli prižigati kresovi na vseh koncih borovniške doline. A ognja ni bilo treba nadzorovati, saj je noč prinesla pošteno pošiljko dežja, ki ni ponehal vse do jutra. Organizatorji prvomajskega srečanja na Žu­penci iz vrst Turističnega društva Borovnica so prav zaskrbljeno pogledovali v nebo in ob tem razmišljali, kam vse bodo razvozili veli­ke količine nakuhanega pasulja. A tradicija je žilava reč, ki je nekaj godrnjavih oblakov še zdaleč ne zmore skaliti, kar so že čez nekaj ur dokazale številne skupine borovniških poho­dnikov, ki so se proti poldnevu spremenile v skorajda neprekinjen tok, ki je po številnihpoteh pritekal na jaso Župenco. Obiskovalci iz Logatca so se zavoljo tega pohvalili, da sploh niso potrebovali smerokazov do prireditve­nega prostora. Po grobi oceni organizatorja je slabim obetom navkljub letošnjo prireditev obiskalo skoraj tristo ljudi. Predsednica TD Nadja Debevec se je ob tej priložnosti zahva­lila »v prvi vrsti vsem našim članom – zakon ste!, zatem pa še Prostovoljnemu gasilskemu društvu Brezovica pri Borovnici in O ZVVS Vrhnika-Borovnica, ki nam, prvi s klopmi in mizami ter drugi z vojaško kuhinjo, vsako leto nesebično priskočijo na pomoč. Zahvala gre tudi obiskovalcem, zaradi katerih srečanje naŽupenci ostaja del naše tradicije.« Nič kaj lepi vremenski obeti niso spremljali niti srečanja na Malem Srebotniku prihodnji dan. A na srečo so se tudi to pot vremenoslov­ci pošteno ušteli in proslave Društva ZB za vrednote NOB Borovnica ob obletnici ustano­vitve »Faškarske« čete se je navsezadnje ude­ležilo čez sedemdeset občanov in gostov. Damjan Debevec, Foto: DD Čebelji roj – kaj pa zdaj? Kar brez panike! Rojenje je naravno razmnoževanje čebeljih družin, pri čemer se to razdeli na dva dela. Približno polovica čebel, včasih tudi več, se pridruži stari matici in si poišče novo domovanje, preostale čebele pa ostanejo v panju in čakajo, da se iz pokritih matičkov izvali mlada matica ter se oplodi in začne zalegati. Roj si med iskanjem novega domovanja prav lahko izbere tudi počivališče v krošnji drevesa na vašem vrtu. V tem primeru se mu ne približujte in ga nikar ne poskušajte pregnati, temveč po­kličite Čebelarsko društvo Borovnica na 041 742 689, ki bo v najkrajšem možnem času poskrbelo za varno vrnitev čebel v panje. Damjan Debevec Anton Rahne prejema plaketo čebelarskega veterana. Dobrot na sliki seveda ni več, razstavo si pa lahko še vedno ogleda-Štirje predsedniki ČD Borovnica: Rudolf Cerk, Anton Hren, Anton Rahne in Anton Palčič. Čebelarilo se je že pod kartuzijo 110 let organiziranega čebelarjenja Čebelarsko društvo Borovnica praznu­je 110-letnico ustanovitve čebelarske podružnice Slovenskega čebelarskega društva v Borovnici. Na slavnostni seji, 11. aprila letos, so zaslužnim če­belarjem podelili številna priznanja, zgodovinska razstava pa je obiskoval­cem pokazala, da korenine čebelarje­nja pri nas segajo še v čase kartuzije Bistra. Natanko 110 let po prelomni ustanovitvi bo­rovniške podružnice Slovenskega čebelarskega društva v Drašlerjevi restavraciji na Stari po­staji, ki ga lahko jemljemo kot začetek organi­ziranega čebelarjenja v borovniški dolini, so se domači čebelarji domala polnoštevilno zbrali na slavnostni seji v osnovni šoli. Lepo pripra­vljenemu dogodku, ki ga je oplemenitil bogat nabor glasbenih točk in pa nastopi osnovno­šolcev, so s svojo prisotnostjo počastili številni visoki gostje: podpredsednik Čebelarske zveze Slovenije Marko Alauf, župan Bojan Čebela, ravnatelj osnovne šole Daniel Horvat, profe­sorja dr. Andrej Šalehar in Anton Koželj ter predstavniki čebelarskih društev Polhov Gra­dec, Vrhnika in Begunje pri Cerknici. Govorniki, med njimi štirje bivši predsedniki: Rudolf Cerk (1984-1994), Anton Rahne (1994­2002), Ljubo Str una (2002), Anton Hren (2003­2014) ter aktualni predsednik Čebelarskega društva Borovnica Anton Palčič, so se spre­hodili skozi zgodovino čebelarstva na Sloven­skem, od slovanskega načina gojenja čebel v drevesnih duplih, do uljnjakov in celo šole za čebelarstvo na Dunaju, ki jo je leta 1770 prevzel Slovenec Anton Janša. Na borovniškem koncu sicer ne pomnimo, da bi čebele kdaj uporabi­li kot »biološko« orožje zoper turške plenilce, zato pa nam najstarejši pisni viri pričajo, da so podaniki kartuzije v Bistri med drugim meni­hom oddajali tudi med za pecivo v postnem času ter vosek za sveče. Ko so leta 1782 samo­stan razpustili, je bilo med zaseženo opremo 22 panjev s čebelami ter pripadajočo opremo. Domače čebelarstvo je doživelo preporod v 19. stoletju z župnikom Antonom Jugovicem, kar je nekaj desetletij pozneje neizogibno pripelja­lo do ustanovitve čebelarske podružnice, ki je neposredna predhodnica današnjega čebelar­skega društva. Govora pa je bilo tudi o bolj bli­žnji preteklosti, od tega kako so leta 1987 raz­vili svoj prapor, pa postavili šolski čebelnjak, uspešno izvajali šolski krožek, uvedli v vrtec medeni zajtrk, danes bolj znan kot slovenski zajtrk, do praznovanja okroglih obletnic, ko so se spominjali »suhih in debelih let«. O vsem tem so se sicer obiskovalci prireditve lahko po­učili tudi s sočasne zgodovinske razstave. Vrhunec slavja so seveda zaznamovala prizna­nja. Čebelarsko društvo je prejelo plaketo od Čebelarske zveze ter zahvalo »za dvig kakovo­sti življenja v borovniški dolini« iz rok župana. Listini čebelarskega veterana sta bili podeljeni Antonu Rahnetu in Antonu Hrenu, listine ča­stnega člana ČZS Rudolfu Cerku, Ireni Nemec in Bogdanu Jerebu, zlate značke zvestobe (za 50 let) Antonu Rahnetu in Ivani Leben, srebr­ne značke zvestobe (za 40 let) Rudolfu Cerku, Francu Kavčniku, Antonu Kenigu, Pavli Petrič in Anici Turšič, bronaste značke zvestobe (za 30 let) Rudiju Ferkolju, Antonu Hrenu, Antonu Lenarčiču, Marti Podržaj, Jožetu Suhadolniku, bakrene značke zvestobe (za 20 let) Bogdanu Je­rebu, Ireni Nemec, Janezu Ofentavšku ter cin­kove značke zvestobe (za 10 let) Jozu Djurdje­viću, Anteju Kovačeviću, Slavku Markoviću, Igorju Petrovčiču, Tilku Potočniku, Janezu Šivicu, Damjanu Turšiču, Janezu Mevcu ter Antonu Palčiču. Čebelarsko društvo se je s po­sebnima zahvalama za ohranjanje čebelarske tradicije poklonilo še Stanetu Novačanu in Lju­bu Struni. Zahvale za dolgoletno sodelovanje in delo pri društvu pa so romale v roke Anki Palčič, KD Borovnica, Osnovni šoli Borovnica, DPŽ Ajda, Medexu, Občini Borovnica, ČZS ter Alešu Mižigoju. Predsednik Palčič je proslavo zaključil z rahlo hudomušnim, a povsem realnim pogledom na prehojeno pot: »Bral sem stoletne Čebelar­ske vestnike. Takrat so se ukvarjali s povsem enakimi težavami kot danes. Motila jih je cena medu, motil jih je mraz, slaba sezona itd. Če pogledamo s tega zornega kota, čebelarji ni­smo bistveno napredovali. Vreme je še vedno enako, panji so približno enako veliki, treba je samo malo pomigati, pa bo tudi zamedilo.« Damjan Debevec, Foto: DD Borovniški floorballisti državni prvaki! V soboto, 9. maja, se je v dvorani OŠ Mar­tina Slomška na Vrhniki končalo letošnje tekmovanje v Elitni floorball ligi, ki ga je priredilo TVD Partizan Borovnica (FBC Borovnica). Na zaključnem turnirju sta se v tekmi za tretje mesto pomerili ekipi FBK Olimpija Ljubljana in FBK InsportŠkofja Loka, kjer so slavili Škofjeločani. Za naslov državnega prvaka pa sta se potegovali ekipi UNIHOC Borovnica in FBK Polanska banda. V težko pričakovanem finalu so se Bo­rovničani na domačem igrišču pomerili s Polansko bando. Prvouvrščeni ekipi po rednem delu sta v finalni tekmi prikaza­li odlično igro in številnim gledalcem in navijačem pripravili izvrstno predstavo. Rezultat je bil naslednji: UNIHOC Borovnica : FBK Polanska banda – 8:4 (2:0; 3:1; 3:3) Korošec 2+2, Košir 2+1, Stražišar Jan 1+2, Podržaj 1+1, Pristavec 1+1, Rot 1+0 Kapetan borovniške ekipe Anže Prista­vec nam je po tekmovanju zaupal: »Tek­ ma na Vrhniki je ponudila vse, kar se za finale spodobi. Gledalci so bili priča napetemu ob­računu, dobrim potezam, igri za vsak centi­meter igrišča in predvsem ferpleju. Čeprav morda v prvi tretjini nismo pokazali najboljše igre in smo zadeli prek napak Polancev, smo se v drugi tretjini oddolžili in pokazali igro, ki je krasila našo celotno sezono. V zadnji tre­tjini smo bili malo manj zbrani, a smo tekmo uspešno pripeljali do konca. Fantje so v vsej sezoni pokazali, da se tudi z maloštevilčno ekipo da ustvariti vrhunski rezultat. Čestitke Polanski bandi za odlično igro, predvsem pa hvala vsem navijačem za odlično vzdušje na tekmi.« Borovnica je po težki in napeti tek­mi osvojila že tretji naslov prvaka. Poleg pokala za prvo mesto je ekipa Borovnice prejela še dva: Benjamina Bajca so raz­glasili za najboljšega vratarja, Robert Košir pa je prejel nagrado za najboljšega strelca. Mladi virtuoz Robert Košir je svoje vti­se strnil takole: »Na zadnjo tekmo sezone smo se zadnje tedne zelo pripravljali. Tekmo smo začeli zelo napadalno in od prve sekunde visoko pokrivali nasprotnike, kar se je veliko­krat obrestovalo. Dobro smo izkoristili prilo­žnosti, ki so se nam ponudile, in slavili z 8:4. Na koncu bi se rad zahvalil vsem navijačem, ki so spodbujali nas in nasprotnike, saj so pričarali nepozaben dogodek, ki mi bo vedno ostal v spominu. Zelo sem vesel priznanja za najboljšega strelca, vendar se nočem preveč hvaliti. To priznanje pripada celotni ekipi, ki me je vso sezono podpirala v slabih in dobrih časih. Hvala vsem!« Končni vrstni red državnega prvenstva v Elitni floorball ligi 2014–15: • UNIHOC Borovnica • FBK Polanska banda • FBK Insport • FBK Olimpija • ŠD Zelenci • FBC Žiri Najboljši strelec: Robert Košir, UNIHOC Borovnica, 71 točk (35 golov + 36 podaj) Najboljši vratar: Benjamin Bajec, UNI­HOC Borovnica Najlepša hvala vsem organizatorjem in prostovoljcem FBC Borovnica, ZIC Vrh­nika, Floorball zvezi Slovenije in seveda vsem sodelujočim ekipam ter navijačem. BP, foto: Nina Ferkolj NAS CASOPIS 427/25.5.2015 C M Y K 24 130 let PGD Borovnica PGD Borovnica letos praznuje 130 let delova­nja. Ob tem jubileju bomo izdali zbornik, v ka­terem bo predstavljena celotna zgodovina ga­silstva v borovniški dolini, od samih začetkov v letu 1885 pa vse do današnjih dni. Zbornik bo vključeval tudi pregled delovanja preosta­lih gasilskih društev v naši občini (PGD Breg -Pako, PGD Brezovica pri Borovnici ter nekda­nja PIGD Fenolit in PIGD Liko). Predstavili ga bomo julija na osrednji lokalni prireditvi Pra­znik borovnic. Zbornik kot knjiga je trajen in poseben spomin, zato vabimo vse simpatizerje in podpornike PGD Borovnica, da nam pomagate s svojim de­narnim prispevkom. Organizacija praznovanja 130-letnice našega društva in predvsem izdaja zbornika ob vseh sprotnih investicijah v opre­mo za nas predstavlja velik finančni zalogaj, zato bomo za vaše prispevke neizmerno hva­ležni, v zahvalo pa vas bomo seveda navedli v zborniku in vam en izvod tudi izročili. Izlet na polhograjsko lepotico V soboto, 18. aprila, je deževalo, zato smo pohod smo se okrepčali. Nato nas je čakala še strmej­na Polhograjsko Grmado prestavili na nedeljo, ša pot, bolj odprt svet. Grmado smo dosegli v in čeprav je bilo tudi ta dan oblačno, se nas je uri in pol. Otroci so bili navdušeni nad skalnim zbralo kar lepo število. Polhograjska lepotica vrhom, kjer so lahko malce plezali. V dnevnike pohodniku kljub skromni višini daje občutek, smo dodali nov žig in se razgledali po okoliških da se je povzpel na enega izmed vrhov v viso-gričih s cerkvicami. V daljavi pa so se nad obla­kogorju. Z zbirnega mesta smo se odpeljali proti ki dvigovali vrhovi Kamniških Alp. Spustili Brezovici pri Ljubljani in Dobrovi, do kažipota smo se do kmetije odprtih vrat na sedlu Gon­za Topol oz. Katarino, nadaljevali levo, po ma-te, kjer smo si privoščili daljši počitek z malico. kadamski poti, ter poiskali primerno parkirno Otroci so uživali ob igri na igralih. Od tu smo se mesto. Dolina je bila odeta v megleno kopreno povzpeli spet na sedlo pod vrhom ter se vrnili v in oblake, mi pa smo uživali v sončnem vreme-dolino po poti vzpona. Tako smo si nabrali moči nu. za nov delovni teden. Naslednji podvig pa nas Pot nas je vodila skozi gozd, v vršnem prede-čaka konec maja.lu čez greben, na sedelce pod našim ciljem. Tu Za PD Borovnica Tatjana Pečlin Nadaljnje informacije lahko dobite pri pred­sednici društva Saši Mevec Pušnik (041 960 620) ali nam pišete na e-naslov pgdborovnica@ gmail.com. Za pomoč in sredstva, ki nam jih boste namenili, se vam iskreno zahvaljujemo in vas pozdravljamo z gasilskim pozdravom NA POMOČ! Saša Mevec Pušnik, predsednica PGD Borovnica Napovednik dogodkov ob 130-letnici PGD Borovnica: - petek, 17. 7. 2015: predstavitev zbornika in odprtje razstave o gasilstvu v borovniški dolini, - sobota, 18. 7. 2015: osrednja prireditev ob 130 -letnici gasilstva s parado gasilcev, - nedelja, 26. 7. 2015: zahvalna maša ob 130 -letnici gasilstva v borovniški dolini. VABLJENI! Koncert Ansambla bratov Poljanšek z gosti 18. aprila se je v organizaciji Društva ŽPZ Tonja v Borovnici odvil prijeten koncert članov Ansambla bratov Poljanšek. S seboj so pripeljali mladi Ansambel Poljanšek ter humorista Konrada Pižorna - Kondija, na odru pa so se jim pridružili še plesalci domače folklorne skupine Šumnik. Po ubrani uvodni melodiji je bil kar pravi rokave, pobudnik je bil Rudijev sin San-čer je nastopilo tudi nekaj njegovih učen­čas za pozdrav znanega ansambla, krajšo di Poljanšek (kitarist, pevec in animator), cev. Franci Kržič, Nik Drašler in Marcel predstavitev vseh sodelujočih in napo-ter ustanovila Ansambel Poljanšek, ki Pristavec so iz harmonik spretno izva­ved prijetnega večera, ki je ob dobri volji zdaj veselo preigrava pesmi Ansambla bljali lepe in poskočne melodije, Karmen nastopajočih vabil k predajanju užitkom bratov Poljanšek in drugih. Njihov izbra-Razbornik pa je zaradi lažje poškodbe ob poslušanju izbranih pesmi. V ozadju ni repertoar je tokrat pustil nepozaben morala harmoniko za nekaj časa odložiti pa so z aktivnim plesom lahkih nog ob-pečat, na avgustovski gasilski veselici v in se je tokrat pridružila dobro razpolo­činstvo razveseljevali plesalci folklorneBrezovici pri Borovnici pa nam obetajo ženemu občinstvu. skupine Šumnik. še veliko kakovostnih melodij in razigra-Za smeh in dobro voljo je poskrbel tudi Ansambel bratov Poljanšek ima korenine nih pesmi. dramski igralec Konrad Pižorn -Kondi, v Tuhinjski dolini, kjer so nanj zelo pono-Rudi Poljanšek je namreč v Borovnici in tokrat v vlogi iznajdljivega humorista. sni, saj občinstvo po Sloveniji in drugod Brezovici pri Borovnici že nekaj let ce-Prijeten večer se je še prehitro odvil, lepo razveseljuje že več kot 40 let. Seveda so njen in potrpežljiv učitelj harmonike, in doživetje pa nas je spremljalo še v nasle­glasbeniki tudi imenitni vzorniki mlajši glede na veliko zanimanje naše mladine dnje pomladne dni. generaciji. Pa je skupina mladih zavihala mu dela še dolgo ne bo zmanjkalo. Ta ve-Jožica Rupar Društvo Ženski pevski zbor Tonja letos praznuje 15. obletnico delovanja V teh letih se je nabralo veliko pesmi različnih zvrsti (ljudske, umetne, domače in tuje, zimzelene popevke, dalmatinske idr.), domačih in tujih avtorjev. Zvrstilo se je veliko nastopov v naši deželi in onkraj meja. Na leto imamo v povprečju dva samostojna koncerta, nekaj let smo organizatorice Revije borovniških pevskih zborov in skupin, organi­ziramo tudi koncerte z narodnozabavnimi ansambli. Od vsega začet­ka sodelujemo na občinski reviji PZ na Vrhniki, kjer običajno nastopa okrog 14 pevskih zborov in vokalnih skupin. Tudi letos smo se uvrstile v sam vrh in prejele povabilo na državno tekmovanje. Predlani smo tekmovale na pevski reviji osrednjeslovenske regije v Ljubljani in preje­le srebrno medaljo. Lani smo se na Sozvočenjih v Zagorju ob Savi pred­stavile s petnajst minut dolgo skladbo Štirje letni časi. Prireditev ni bila tekmovalnega značaja, a smo prejele zelo dobre kritike. Zadnjih nekaj let imamo povprečno šestnajst nastopov na leto. Tonjam se je lansko leto pridružilo šest novih pevk, tri med njimi so študentke in so zbor kar pomladile. Zborovodja Jaka Jerina je mlad, uveljavljen in ambiciozen glasbenik. Tudi za nas je napisal že nekajpriredb. Petnajstminutno avtorsko delo Štirje letni časi, ki je sesta­vljeno iz štirih pesmi (Pomlad, Poletje, Jesen, Zima), je posvetil Tonji. Z delom Jesen smo tekmovale tudi na Vrhniki, ki je bila gostitelji­ca Osrednje slovenske območne revije odraslih PZ, kjer je strokovni spremljevalec Matej Penko pesem ocenil kot težko in zelo dobro iz­vedeno. Seveda se tudi izobražujemo. Dvakrat na leto se udeležimo vikendseminarja, kjer intenzivno vadimo novi repertoar, saj na vsa­kem letnem in božičnem koncertu zapojemo dve tretjini novih pesmi. Lani smo svoje izobraževanje razširile še na učenje teorije glasbe in vokalne tehnike, kar nas z dobro voljo in strokovnim znanjem pou­čujeta naši pevki Polona Gabriel in Valerija Rot. Polona je za zbor prav tako napisala nekaj priredb, če je treba, nas tudi spremlja na klavirju. Vizijo za prihodnost imamo, jeseni želimo posneti drugo zgoščenko, za božič pa nas čaka večji projekt, Rekviem, katerega avtor bo naš zborovodja. 6. junija se bomo na našem jubilejnem koncertu predstavile s pe­smimi, ki smo jih v petnajstih letih najraje prepevale. Razvrstile smo jih v štiri sklope: slovenske ljudske, dalmatinske, naše zimzelene in tuje popevke. Nekatere bomo zapele tudi ob spremljavi klavirja in ansambla, pod vodstvom našega zborovodje Jake Jerine. Gostje ve­čera bodo znani Oktet Valvazor iz Šmartnega pri Litiji, pod umetni­škim vodstvom opernega pevca Jožeta Vidica. Ob vsem zapisanem se lahko prepričate, da nam kakovostnih načr­tov in volje res ne manjka. Jana Čanžek, predsednica do Postojne, pri Kim-Vi-ju je Z božjim blagoslovom varno na pot vse udeležence, ki so se tam ustavili, počastil g. Vidic, a Prvega blagoslova motorjev v zgodovini borovniške fare se je udeležilo nad petdeset organizator Mevec vendarle motoristov. Organizatorji že snujejo novo društvo. meni, da bi lahko priredi- Dolga leta so se borovniški mo-besedah nemudoma za stvar, mogel sprejeti. Župnik Šilar je v tvi prihodnje leto dali še več toristi po blagoslov za svoje je-pozitivni odzivi javnosti pa so dobrem vzdušju opravil blago-vsebin, saj se je večina moto­ klene konjičke vozili drugam, sledili takoj po objavi na sple-slov vozil in njihovih lastnikov ristov po blagoslovu kar ne­ predvsem na Vrhniko, kjer ga tu. Na lepo sončno nedeljo, 26. ter jih nato odpravil na varno kako porazgubila. Razmišlja vsakoletno organizira Klub mo-aprila, je sledilo pravcato prese-pot z besedami: »Boga se bojte, o skupnem pikniku in celo toristov Nauportus. Letos pa sta nečenje, saj je k blagoslovu pred po pameti delajte, gasa pa glih ustanovitvi lastnega društva, se zagrizena motorista Boštjan farno cerkvijo sv. Marjete prišlo en' prav!« Vsak voznik je dobil za začetek pa bodo borovni- Bizjak in Simon Mevec odloči-nad petdeset motoristov. To res-podobico v spomin, skupna ški navdušenci izvedli tri ali la, da bi bil že skrajni čas za iz-da ni veliko v primerjavi z Mir-nabirka pa je šla v dar borovni-štiri skupinske vožnje, npr. v vedbo le tega v domači fari. Žu-no pečjo, a kaj dosti več majhni ški Karitas. Manjša skupina se Dolomite. pnik Janez Šilar je bil po njunih prostor pred cerkvijo niti ne bi je nato organizirano popeljala Damjan Debevec, Foto: DD Prvi blagoslov motorjev v Borovnici. 12 ekip od Logatca do Ljubljane Konec marca se je začela že 9. sezona Borovniške lige malega nogometa. Športno društvo Optimisti že 9. leto organizira Borovniško ligo malega nogometa; v tej letos nastopa 12 ekip, ki prihajajo ne samo iz borovniške doline, temveč tudi iz Logatca, Zaplane, Ljubljane, prvič pa so se nam pridružili tudi iz sosednje Go­ričice. Za ekipami in organizatorji je v času pisanja tega prispevka že pet aktivnih nedelj, na borovniškem asfaltu pa je »švicalo« natanko 130 igralcev. Rekreativni značaj lige, dobro vzdušje in športni park, ki ponuja vsebine tudi otrokom – vse to poleg igralcev privablja tudi njihove družine, kar je posebnost borov­niške lige, ki se ravno po tem razlikuje od ljubljanskih malono­gometnih lig v »kletkah«. Letošnji potek lige lahko igralci in navijači spremljajo na sple­tnem portalu www.a-liga.si, kjer se ažurno objavljajo rezultati, strelci in lestvica. Na tej trenutno vodijo KMN Optimisti I, ki imajo po lanski sezoni, ko so se na prvo mesto zavihteli igralci ekipe Dol, spet ambicijo, da osvojijo borovniški malonogometni prestiž. Spomladanski del Borovniške lige malega nogometa bo pred­vidoma potekal do sredine junija, nekaj dni pozneje, ob dnevudržavnosti, pa nameravamo v ŠD Optimisti organizirati malo­nogometni turnir v Bistri, kjer je na ta datum leta poprej tra­dicionalno potekal turnir v organizaciji nekdaj aktivnega ŠDŽaba iz Bistre. Ob koncu ŠD Optimisti Borovnica čestitamo našim športnim prijateljem iz FBC Borovnica za vse letošnje uspehe v mladin­ski, ženski in moški članski kategoriji. Športni pozdrav, ŠD Optimisti Borovnica Vsaka minuta šteje SD Borovnica proti ukinitvi NMP Po predlogu organiziranosti NMP bi območje med Postojno in Ljubljano ostalo brez službe. Socialni demokrati Borovnica bomo intervenirali zno­traj teles naše stranke, naredili vse, da se zaustavi proces ukinitve vrhniške službe NMP, ter opozorili na načela, ki so jih partnerji podpisali v koalicij­ski pogodbi. Znanje, zdravje in varnost ljudi so temeljne sestavine uspešne družbe. Zato se razvitost družbe meri po kakovosti njenih javnih sto­ritev. Usmeritev, da zanje poskrbi država oz. skupnost, za Socialne demokrate nima alternative. Samo tako je mogoče vsem lju­dem zagotoviti enake možnosti pri dostopu do javnih dobrin. Samo tako je lahko druž­ba dobra za vse. Samo javno zdravstvo zagotavlja, da lahko vsakdo dobi ustrezno zdravniško pomoč takoj, ko jo potrebuje. Koalicijski partnerji so se skupaj z nami, Socialnimi demokrati, zavezali, da bodo krepili javni zdravstveni sistem, na način, »da bodo imele vse za­varovane osebe enake možnosti do zdra­vstvenega varstva, ko ga bodo potrebovale in bodo do njega upravičene«, v koalicijski pogodbi pa je še posebej izpostavljeno, da bo »dostopno, kakovostno in učinkovito zdravstvo prioriteta« te koalicije. Socialni demokrati smo se v svojem pro­gramskem dokumentu 2014–2018 jasno opredelili za učinkovit, kakovosten in enako dostopen javni zdravstveni sistem, vzpostavitev javne zdravstvene mreže na vseh ravneh, vključno z lekarnami, pa je pot do realizacije naših programskih opre­delitev do javnega zdravstva. Reorganizacija sistema nujne medicinske pomoči v Sloveniji, ki so jo 22. aprila 2015 predstavili na ministrstvu za zdravje in predlog dali v 30-dnevno javno obravnavo, je vse drugo kot predlog kakovostnega in enako dostopnega javnega zdravstva. Po predlogu organiziranosti NMP bi ob­močje med Postojno in Ljubljano ostalo brez službe NMP, kar pomeni, da bi ukinili tako službi v Cerknici in Logatcu kot našo službo NMP, ki deluje v okviru ZD Vrh­nika. Služba NMP v okviru ZD Vrhnika se je začela vzpostavljati leta 2012, tudi s pomočjo sredstev iz naših občinskih pro­računov (nakup reševalnega avtomobila ipd.). V prvih treh mesecih letošnjega leta je služ­ba NMP ZD Vrhnika v svoji ambulanti opravila 2341 pregledov. Od teh pregledov je bilo 67 % nujnih, 11 % bolnikov je bilo otrok, najbolj ranljive populacije. Na terenu so imeli 114 intervencij, ki bi se brez njiho­ve hitre in strokovne pomoči lahko končale tudi usodno. V nočnem času (od 2h do 7h) so pregledali 412 občanov. Od vseh pregle­danih bolnikov so jih le 10,3 % napotili v bolnišnico, drugim so težave uredili na domu ali v ambulanti in so jih rešili nepo­trebnega prevoza naprej. Povprečni odziv­ni čas na intervencijah od začetka klica do prihoda k pacientu je bil v letu 2014 – 12 minut. Zavedamo se, da šteje vsaka minuta. Zaradi vseh navedenih dejstev in jasne opredelitve Socialnih demokratov do jav­nega zdravstva kot kakovostne in enako dostopne dobrine, bomo Socialni demo­krati Borovnica interveniral znotraj teles naše stranke, ter naredili vse, da se zausta­vi proces ukinitve vrhniške službe NMP, ter opozorili na načela, ki so jih partnerji podpisali v koalicijski pogodbi. Občinski odbor SD Borovnica OŠ Borovnica Vaja evakuacije V soboto, 11. aprila, smo v OŠ dr. Ivana Korošca iz­vedli tehnični dan na temo reševanja in zaščite, da bi ugotovili, kako dobro smo pripravljeni, če bi v šoli prišlo do požara. Prvo šolsko uro smo se pogo­varjali o različnih naravnih nesrečah, požaru, poplavi, potresu, vročinskem valu in suši, plazovih, pa o reševanju v gorah, neurju in udaru stre­le, žledu in hudem mrazu, je­drski in radiološki nesreči. O teh naravnih nesrečah smo se pogovarjali ob prebiranju pra­vljic, ob igricah, videoposnet­kih, spletnih igrah in podob­no, primerno starosti učencev. Predvsem smo se naučili, kako ukrepati, ko nas prizadene na­ravna nesreča. Po malici se je sprožil požarni alarm. Ravnatelj je po zvoč­niku učence in delavce šole pozval, naj stavbo šole mirno zapustijo po evakuacijskih po­teh. Šolo smo izpraznili v pe­tih minutah – ravno prav, saj je osem minut po alarmu na po­moč prihitelo že prvo gasilsko vozilo. Vaje so se udeležili PGD Borovnica, PGD Brezovica pri Borovnici, PGD Breg -Pako, PGD Padež -Pokojišče -Zavrh, PGD Vrhnika ter ekipa prve pomoči PGD Stara Vrhnika. Gasilska društva so uspešno pogasila požar ter rešila in oskrbela poškodovanca, ki se je v napačnem času znašel na napačnem mestu. K sreči je bila to samo vaja. Sledile so še raznolike in zelo zanimi­ve predstavitve, ki smo si jih ogledali in se pri tem ogromno naučili: -vsa gasilska društva so nam predstavila gasilska vozila in vso tehnično opremo za po­moč in reševanje; -PGD Stara Vrhnika je pred­stavilo svoje posebno vozilo z najsodobnejšo opremo za reše­vanje ponesrečencev v prome­tnih nesrečah; -ekipa prve pomoči OŠ dr. Ivana Korošca z vodjo, gospo Vesno Strašek, nam je predsta­vila oskrbo površinskih ran, bočni položaj za nezavestnega, zaustavitev hude krvavitve in podobno; -PGD Vrhnika nam je prikaza­lo reševanje z gasilsko lestvijo; -gospod Peter Svete nam je na­zorno pokazal, kako napačno in kako pravilno pogasimo po­žar v kuhinji, ko se vname olje. Na koncu se zahvaljujem vsem sodelujočim pri vaji evakuaci­je in vsem, ki so izvedli pred­stavitve. Posebna zahvala za vse nasvete in priporočila gre gospodu Petru Palčiču, povelj­niku civilne zaščite za Občino Borovnica, ter gospodu Viliju Mevcu, ki je bil tudi vodja in­tervencije. Tanja Plohl, vodja vaje Zborček Mavrica se predstavi Tudi v letošnjem šolskem letu smo začeli s prijavo k zborčku v začetku oktobra. Prijavilo se je 28 otrok od 4. leta starosti naprej. Vaje so potekale v torek po zajtrku. Predčasno je zborček zapustilo pet otrok. Nastopili smo sedemkrat. Naša prva dva nastopa sta bila 18. decembra 2013 za otroke v vrtcu, naj­prej za mlajše otroke in kasneje še za starejše. Tretji nastop je bil za kultur­ni praznik, ob Prešernovem dnevu vOŠ Borovnica, 5. februarja. Naslednji nastop je bil za praznik družine na Materinski dan, 25. marca 2015, kjer so nastopile tudi skupine iz vrtca. Prijavili smo se tudi na revijo vseh Borovniških pevskih zborov, kate­rega organizira Društvo ŽPZ Tonja in je potekala v nedeljo 29. marca se dobro pripravili na vse te nastope. Naučili smo se 13 pesmi. Tudi letos sva se udeležili dvodnev­nega seminarja zborovske šole za vrtce na Otočcu (26.-27. 9. 2014), kjer sva spet veliko odnesli in se nauči­ li nekaj novih prijemov za vodenje mladih nadobudnežev. Tudi tokrat sva poskrbeli za nov videz zborčka. Ker se je po toliko letih preimenoval iz Miš-Maš v Mavrica (zaradi enote vrtca), sva rdečim majicam dodali še barvne rutice. Vodenje zborčka je bilo to leto že bolj enostavno, sicer je bilo še vedno kar precej dela, vendar smo pridno vadili, zato smo bili tudi precej uspešni. Nika Furlan 2015. Sledil je naš najbolj pomemben nastop, 14. aprila 2015, na Vrhniki, kjer je potekala 19. revija predšolskih pevskih zborov. Letos je revija pote­kala v Župnjiskem vrtcu, zaradi pre­navljanja Cankarjevega doma. Tudi letos smo se dobro izkazali. 20. maja 2015 pa smo naredili tudi zaključek našega druženja in petja in se tako predstavili najprej vsem otrokom in delavkam v vrtcu z vsemi pesmimi, ki smo se jih naučili, popoldan pa nastopili še za starše otrok v zborčku v dvorani vrtca Mavrica. S korepeti­torico na klavirju, Polonco Gabriel, sva torej naredili kar precej, da smo 5. španski festival osnovnošolcev Hola, Chicos! Prav na svetovni dan knjige – v četrtek, 23. aprila – smo se »Španci« iz vse Slovenije zbrali in počastili ne le svetovni dan ter Noč knjige, temveč tudi 400. obletnico izida dela španskega pisatelja Miguela de Cervantesa Saavedre – Don Kihot, bistroumni plemič iz Manče, ki v svetovni književnosti velja za začetni­ka evropskega romana. Učenke OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica, ki se učijo španščino kot izbirni predmet, so se z učiteljico španščine odpravile v Ljubljano, na Srednjo ekonomsko šolo Ljubljana, kjer je pote­kal že 5. španski festival osnovnošolcev ?Hola, chic@s! (ki smo ga lani gostili na borovniški osnovni šoli). Festival je potekal v organizaciji Slovenskega društva učiteljev španščine. Udeleži­lo se ga je več kot 110 učencev z 11 osnovnih šol z različnih kon­cev Slovenije. Eden od ciljev festivala je bil spodbuditi ustvar­jalnost, izmenjava izkušenj ter druženje osnovnošolcev, zato je bil tokrat osnovan malce drugače. Učenci so najprej sodelovali v delavnicah, kjer so pripravili uprizoritev posameznih poglavij Cervantesovega dela. Poleg besedila so pripravljali kulise, ko­stume, odrske pripomočke, sestavljali koreografije ipd., ob 18. uri pa se je začela gledališka predstava Improkihot, na kateri so sodelujoči predstavili dramatizacijo izbranega odlomka. Na Srednji ekonomski šoli Ljubljana so nas zelo lepo sprejeli. Ravnateljica šole gostiteljice, gospa Andreja Preskar, je v poz­dravnem nagovoru izpostavila pomembnost učenja tujih jezi­kov ter poudarila, da tudi sama na šoli podpira tovrstne dejav­nosti in je zelo ponosna, da imajo njeni dijaki priložnost aktivno uporabiti svoje znanje na delovni praksi v tujini. Pozdravila nas je tudi gospa Ana Pavlič, predsednica Slovenskega društva uči­teljev španščine. Na tem mestu naj omenimo, da si SDUŠ (Slo­vensko društvo učiteljev španščine), ki obstaja že od 22. maja 2011 in ima pod svojim okriljem skoraj vse profesorje ter profe­sorice španskega jezika v Sloveniji, naj bodo to učitelji osnovnih šol, srednjih šol ali fakultete, prizadeva za širjenje španskega jezika in kulture na najvišji ravni ter nudi tako strokovna izo­braževanja za učitelje kot tekmovanja iz znanja španščine – dr­žavno tekmovanje v španščini Dilo en espanol, letos premierno pa tudi tekmovanje iz znanja španščine za osnovne šole z naslovom A ver si lo sabes … (v slovenščini Pokaži, kaj znaš).Z obiskom gledališke predstave so nas počastili dr. Maja Šabecter dr. Marjana Šifrar Kalan s Katedre za španski jezik na Filo­zofski fakulteti ter predstavniki Veleposlaništva Bolivarske republike Venezuele in Veleposlaništva kraljevine Španije. Festival je, kot že prejšnja leta, z nagradnim kvizom popestrila založba Malinc, za nagrado in zahvalo učencem ter mentorjemna festivalu pa je poskrbelo še Veleposlaništvo kraljevine Špa­nije. Mihaela Wabra Kucler, učiteljica španščine Dan Zemlje in ekovrt V našem vrtcu vedno posvečamo veliko pozornosti varovanju narave, še posebej pa vsako leto ob 22. aprilu, dnevu Zemlje. V vseh enotah smo se strokovne delavke z otroki pogovarjale, kako pomemben je odnos do našega planeta z vidika ločevanja odpadkov in odgovornega ravnanja z njimi, varčevanja s pitno vodo, energijo … Poskrbele smo, da smo otrokom tudi približa­le delček narave. Otroci skupine Pike so s pomočjo velikega in malega zajca razvrščali sadje in zelenjavo in preizkušali okuse. Ježki so na travniku nabrali regratove cvetove v steklene kozar­ce, jih potresli s sladkorjem in jih postavili na sonce – nastal bo regratov sirup. Na Zelenem vhodu so dan Zemlje obeležili v pohodniškemduhu. Žabice so se odpravile do Muce Copatarice, otroci so ime­li piknik na prostem in se pogovarjali o planetu Zemlja. Škrati in Čebelice so se sprehodili do Petričevih kozic, se tam okrepčali in prebrali zgodbico Zeleni otok in Sivi otok. Metuljčki so presajali lončnice in slikali cvetoča drevesa. Palčki so v okviru tematskega sklopa Vesolje našo Zemljo primerjali z drugimi planeti, ugotavljali razlike in slikali na temo Zemlja iz vesolja. Naš vrtec že drugo leto sodeluje v programu ŠOLSKI EKOVRT, ki ga izvaja Inštitut za trajnostni razvoj. Namen tega programa je, da otroci stopijo v neposreden stik z naravo in pridobijo iz­kušnje s pridelovanjem hrane, kar je zelo pomembno za samoo­skrbo naše države. Letos so se za ekovrt odločile tri skupine. Pri sajenju in obli­kovanju gredic nam je pomagala ga. Špela Kariz, poznavalka ekološkega vrtnarjenja z bogatimi izkušnjami, ki jih zelo rada deli z otroki v vrtcih širom Slovenije. Otroci skupine Veseli vlak so pred vrtcem pod smrekami obli­kovali Palčkovo deželo: posadili so različna zelišča, naredili potke iz lesenih sekancev in lubja. Vetrnice so v mini visoke gredice, ki so jih naredili iz lesenih zabojčkov od sadja, poseja­li solato in redkvico ter posadili začimbe. Pomagali so tudi pri izdelavi šotora, ki ga bo obraščal sladki grah – v »gosenico« iz žakljevine, napolnjeno s prstjo, so posadili semena graha. Navrtu so se jim pridružili Ptički iz enote Žarek v šoli. Tudi oni so naredili visoko gredico iz zabojčka. Vanjo so posadili zeli­ Vrtec Borovnica Zarja spomladi V deželo je prišla pomlad. Čas za tanjša oblačila, materinske dneve, čistilne akcije in opazovanje prebujanja narave. Vse to že lep čas počnemo tudi Gumbki in Mucki iz enote Zarja v vrtcu Borovnica. Čistilno akcijo smo izvedli v ponedeljek, 30. marca, ker je bilo v petek slabo vreme. Otroci so hitro dojeli, kaj počneva s sodelav­ko Sofijo, in so kmalu smeti opazili še pred nama. Gumbki smo očistili predvsem travnik pred blokom ter rob ob pločniku po Ljubljanski cesti, Mucki so pobirali smeti z druge strani. Smeti ni bilo veliko, je pa res, da jih je dodatno nanašal močan veter. Materinski dan smo Gumbki obeležili v sklopu igralnih uric. Za mamice in enega očka smo zaplesali rajalne plese ter Plesni vlak. izdelali smo tudi preproste rožice iz odpadnega materia­la. Prijetno urico so 1. aprila mamicam in očkom z Leo in Uršo V tednu po veliki noči je bilo v enoti Zarja manj otrok kot obi­čajno. Zato smo bili konec tedna Mucki in Gumbki združeni. Skupaj smo šli na sprehod do Palčičevih, kjer smo občudovali pava, pozdravili kokoške »s škorenjčki« in zaželeli dober tek konjičkoma. V petek smo šli na izlet do čuvajnice. Tja nas je po­spremila mamica deklice Tare, in ker Tara živi poleg čuvajnice, smo se ustavili pri njej doma. Hvala družini Ivanušec, ki nas je toplo sprejela in pogostila! Otroci kar niso hoteli nazaj v vrtec. Gotovo pridemo še kdaj! Na dan Zemlje, 22. aprila, smo Mucki in Gumbki sadili fižol, ki smo ga nato dnevno zalivali in opazovali, kako raste. Gumbki smo se tudi malo bolj obširno pogovorili o varčevanju z narav­nimi viri ter o planetu Zemlja, na katerem živimo. Mucki pa so spoznavali zelišča. Zdaj, ko je vreme vse toplejše in je narava vsa zelena, še rajši uživamo zunaj, če le ni prevroče. Senco vča­sih poiščemo pod gozdom v Mavčevi dolini, kdaj drugič pa v peskovniku vrtca Mavrica. Pomembno je, da si naredimo tako, da nam je lepo! Jasna Gabrovšek Prvo polharsko kočo v borovniški dolini so si omislili »kačanski« polharji. Postavili so jo leta1970 na Župenci. Od nje je ostala le še mojstr­ska slikarija, o čemer bomo pisali prihodnjič. »Faškarji« z Brega in Pakega za »Kačani« niso želeli zaostajati in so svojo kočo na »Lužah« postavili zgolj tri leta pozneje. Glavni pri tem podvigu naj bi bil Viktor Kirn. Pavle Drobnič se spominja, da jim je kočo »kar malce zavidal«. Ko je ob koncu gradnje njegove nove hiše osta­lo nekaj materiala, so »Zvirčani« stopili vkup. Sosed Peter Grmek je našel primerno lokacijo pod Prevejkom, zemljo je na prošnjo Drobni­čevega očeta velikodušno odstopil Kržič (Ma­rinov). Grmek je nato »zvezal« ostrešje in dal podstavke za kočo, Janko Peršin je dal »špirov­ce«, Tone Mikuž salonitno kritino, Ivan Šivic iverne plošče in betonsko cev za vodo, Avgust Mazi je dal obod, ostali les je bil Drobničev, za prevoz materiala na gradbišče pa je poskrbel Jože Mikuž. Do leta 1978 je bila koča pod stre­ho in 1. maja tudi slavnostno odprta. Do male maše, ko se je nekoč uradno pričela se­zona polhanja – danes je zapovedan 1. oktober – je bilo sicer še daleč, a koča zato še ni sameva­la, saj se je posebej ob koncih tedna tam vedno kaj dogajalo. V sezoni, ki se v toplem letu zlah­ka potegne do 1. novembra, je bila operativni center »zvirške« polharije. A časi se spreminja­jo, generacij polharjev na Bregu in na Zvirku danes skorajda ni več, mladih je malo. »Svoje čase je bilo v sezoni v gozdu vse polno naro­da,« se spominja Pavle, »pa peš se je šlo vsepo­vsod, od doma pod Rakitno in nazaj. Nazadnje si že komaj čakal, da bo konec sezone, ker si bil tako zmatran.« Dandanes se kot center pol­harije vedno bolj uveljavlja polharska koča Pol­harskega društva Krim pri Rakitni, ki je bila zgrajena šele štiri leta po »zvirški«. K temu je dala svoj doprinos tudi spremenjena zakono­daja, ki za polhanje po novem predvideva do­volilnice. Polhar mora svoje društvo obvestiti, kje bo lovil, oni to posredujejo pristojni Lovski družini, ti pa nato nazaj pošljejo dovolilnico, ki jo mora polhar venomer nositi s seboj, ob kon­cu sezone pa vrniti. Pred nekaj leti sta se tako v rakitniško društvo včlanila tudi Pavle Drobnič in njegova sestra. »Kušniti polha« ali spiti »pol deci šnopca« Nas pa bolj kot sedanjost, ki jo poznamo tako kot pet prstov desne roke, vleče nazaj v zlate čase »zvirške« polharije. Med drugim je ta čas rodil tudi običaj polharskega krsta. Nadebudni kandidat, ki je že spoznal polharsko življenje, z dušo in telesom srkal iz starih polharskih običajev in bi želel vstopiti v to druščino kot polnopravni član, je moral opraviti poseben iz­pit. Pred kočo so na klop položili lestev, nanjo pa je s hrbtom navzgor legel kandidat. Sodnik odet v dolgo belo rjuho mu je zastavljal splošna vprašanja o polhih, kot koliko vrst poznamo (pri nas živijo navadni polh, drevesni polh, vr­tni polh in podlesek oz. lešnikar), ali je polh kanibal, kdaj se prične lov ipd. in mu za vsak napačen odgovor predpisal pravično kazen. Enkrat je bil to tepež s srobotom, spet drugič so neki kandidatki dali na izbiro poljubiti polha ali spiti pol decilitra žganja. Na presenečenje in nato vsesplošni krohot se je odločila za oboje… Potreben je bil še preizkus nastavljanja pasti in kandidat je smel vstopiti v polharsko druščino. Moja polšina, tvoja polšina S krstom pa se zgodba za novopečenega pol­harja šele prične. Priskrbeti si namreč mora še svoje »šklope« in če ne namerava loviti zgolj po drevju, tudi izbrskati lastne polšine. Te si­cer prehajajo iz roda v rod, oziroma kot pravi Drobnič: »Nekaj jih je iz ustnega izročila, nekaj jih imam od svojega očeta. Po navadi gre za manjša brezna. Najdeš jih, ko je močna slana ali sneg. In kjer je votlina v zemlji, je okrog ko­pno. Poznam nekaj takšnih brezen, ki so dolga pet, šest metrov in ko gre toplota iz njih, stopi sneg vse naokrog. Polhar ima celo leto dela z raziskovanjem, saj mu gre za to, da ima svoje luknje. Obenem jih pa eden drugemu iščemo in na njih lovimo. To je kar stara navada, sicer ni lepo, pa vseeno…« Izkušeni polhar Peršin jih po Drobničevih besedah pozna med 300 in 400, od Krima do Rakitne. Humane pasti Spet druga »zlata jama« so drevesna dupla, da­nes precej redka kategorija. Polhi se najraje na­selijo v hrastovih in češnjevih. Če so pred pol­šinami nastavljali pasti na kamen, pa so polhe nekoč iz drevesnih dupel preganjali s palico ali žico naravnost v nastavljeno vrečo. Praviloma se seveda uporabljajo »šklopi«, Notranjci jim pravijo »škrinjce«. A za razliko od tistih, ki jih uporabljajo na cerkniškem koncu, so borovni­ške pasti po zaslugi Viktorja Kirna v zasnovi napredovale do točke, ko jih majhen polh ne more sprožiti. »Jeseni, ko pričnemo polhati, je polno mladičev. Vsaka bab'ca ima po osem mladičev. In ti so najbolj neučakani, pa lačni in gredo ven. Tega boš najprej ujel. Ampak tak ti ne pomeni nič. Iz tega ozira smo šli v to, da se mlajši ohranijo in gre rod naprej,« mi je razložil Drobnič, ki se rad pohvali tudi z lastnim pa­tentom – elektronsko pastjo: »Ko se past sproži, posveti rdeča lučka. Recimo, da sedim ob ognju sredi dolinice in ko v bregu nad njo posveti, grem pobrat polha. Nekateri se smejejo, ampak meni pa kljub temu ni treba po nepotrebnem hodit preverjat pasti.« Pasti so obenem posta­le tudi bolj »humane«, saj polhe nemudoma odpravijo v večna lovišča, brez nepotrebnega trpljenja. Daljši je polharjev staž, več »šklopov« in pasti ima. Nekatere morda podeduje, druge kupi, si jih izdela sam, lahko pa jih tudi najde ali »najde«. Drobnič, ki jih ima že preko dvesto, trdi da ni »ukradel niti ene pasti, sem pa marsi­katero našel, ki so jo polharji pozabili.« Seveda, če jih v eni noči nastaviš petdeset, se kaj rado zgodi, da kakšne potem ne najdeš več, četudi so označene s številkami. So pa tudi rajoni, po katerih gospodarijo polharji, ki največje užitke najdejo ravno v iskanju tujih »šklopov«. Tem se je, tako Drobnič, najbolje izogniti: »Je bil pred leti, ko je bil še ata, pri Rožmanu eden, ki je šel kar za tabo in vse pobral, hudič!« Zmikavt pa ne pride nujno vedno po dveh nogah, o čemer sledeča Drobničeva izkušnja: »Lani je bilo. Bolj slabo vreme je bilo, že pozno popoldne, pa sem si rekel, da grem vseeno na­stavit pasti. Jih nastavim in se vračam domov, kar zagledam tako deblo, ki je bilo spodaj že povsem gnilo. S sekiro podrezam noter, pa se oglasi polh. Jaz že po glasu spoznam ali je mlad ali star, ta pa je bil poznojesenski kapitalec. S sekirico nisem mogel do njega, k sreči sem imel pa še eno past v nahrbtniku. Cel kup dela sem imel, da sem obložil luknjo in past s kamenjem in mahovjem. No, ko sem to naredil, sem pa ugibal kolikšen polh bo zjutraj v pasti… Celo noč sem študiral samo o tem. Zjutraj grem tja, ni bilo pa ničesar! Pasti ni bilo, kamenje je bilo razmetano… Sem ugibal, kdo jo je ukradel. Najprej sem pomislil na tiste, ki tam polhajo, češ gotovo me je kdo opazoval, ko sem ropotal. Vsaj desetkrat sem šel tja v naslednjih dneh, a pasti nisem našel. Letos pa grem in glej, bila je deset metrov stran, pa še dlaka notri. Jese­ni jo je zakrivalo listje. Gotovo je bila lisica, ki je polha potegnila ven in ga odnesla. Si moreš misliti, kolikšen polh je to moral biti!?« Sveže ujeti polh iz zmrzovalne skrinje Ko okrog male maše polhi prilezejo iz svojih skrivališč in se po drevesnih krošnjah razleže kihanje, cviljenje in godrnjanje, tedaj polharji oprtajo »šklope«, si opasajo sekirice, v nahrb­tnik pa poleg svetilke in »recnij« zložijo še vsak svoje skrivnostne vabe. Drobnič prisega na »drobnice«, male divje hruške, premazane z žganjem in cimetom, »ker se dobro primejo sprožilca. Nato je treba poiskati za šklop naj­primernejše mesto na drevesu, ki je pravilo­ma na tisti veji, ki ga povezuje z naslednjim drevesom. To je po navadi prehod za polhe in tam nastaviš past. Če so nizki in razvejani li­stavci, lahko odsekaš rogovile za pasti, če pa je visok bukov gozd, kjer so veje deset metrov nad tlemi, pa nimaš kam obesit pasti. S takšno polharijo bo zdaj konec, saj gozdarji vse košate gabre mečejo ven, ravno ti so bili pa najboljši za polhe.« Priden polhar na sezono zlahka ujame dvesto polhov, bolj zagreti tudi do šeststo. V promet so nekoč šle predvsem njihove kožice. »Polh spre­minja dlako kot lipicanec, mlad ima modrika­sto, starejši dobi sivo rjavkast odtenek, jeseni, ko se shladi, dobi pa zimsko srebrno dlako. Ti so najlepši. Oče jih je imel po 200 kosov nad de­lavnico, kjer so se sušile,« je o časih, ko se jih je prodajalo za lepe denarce, pripovedoval Drob­nič. A menda zopet prihajajo v modo. Polšje meso po drugi strani ni nikdar šlo iz mode. Tu je seveda še kako pomembno, da je polh pri­merno tolst ali po lovsko povedano – kapitalec. Vsak polhar si prizadeva, da bi staknil kakšne­ga. Pa ne le zase, temveč tudi, da bi se z njim pohvalil pred drugimi. Pred leti so tovrstna tekmovanja potekala v Gostilni pri Vidi na Pokojišču, danes pa le še v polharskem domu pri Rakitni. Drobnič, ki se seveda rad pohva­li, da je njegov največji »kapitalec« tehtal kar 360 gramov, takšnim tekmovanjem nasprotu­je, ker menda nekateri »tiste polhe prinašajo iz skrinje tri tedne ali celo eno leto. Se spomnim, ko je nekdo k Vidi dve leti zapored nosil istega črnega polha. Spet drugi jih doma intenzivno hranijo. Samo enkrat, odkar polham, sem tek­moval pri Vidi – za spomin še hranim šklop, ko sem dobil prvo nagrado. Takrat sem prisegel, nikdar več! Ko tehtajo v polharski koči, grem kar stran. To ni nikdar bilo in ne sme biti. Ni humano.« Človeku prijazna zverinica Polhe resda pase pan oz. hudič, se pa menda prav lahko udomačijo tudi v človeški družbi. Tako si je pred leti neka samica za svoje domo­vanje izbrala kar predal kavča polharske koče na »Izvirku«, kjer jo je našel Drobnič: »Imel sem jo doma v kletki, košarico sem ji naredil, da je spala notri. Potem pa pridem en dan in v koša­rici vse miga – osem komadov. Goli kot miši. Vse sem vzredil. Vsak dan so bili lepši. Plezali so mi po rokah, za vrat... Ta stara me je nekaj časa gledala z veje, kako se igram s ta mladim, nato pa je prišla dol in mu jih pripeljala okrog ušes. Zakaj? Ker se je pustil prijet.« Se pa pri­poroča previdnost, ker mlad polh je morda res nežna reč, star ti pa zlahka pregrizne noht. Da si je Pavle Drobnič domač tudi s polhi v divji­ni, pa priča neka druga prigoda: »Pred petimi leti sva z Nandijem v gozdu zakurila kar velik ogenj. Ležala sva ob njem oba vznak, prav lepo gorko je bilo. Jaz sem si naredil ležišče tik ob bukvi, da sem imel glavo ob deblu. Pa posluša­va. Pride ven polh in se oglasi. Sem rekel, tale bo pa sem prišel. No, in čez pol ure je bil v kro­šnji bukve nad nama. Kar naenkrat pa prileti črna pika z drevesa. Polh je padel dol na listje, kakih pet metrov od mene. Zvit v klobčič, ne tako kot mačka. Čez tri sekunde pa prileti po moji nogi, mimo vratu in gor na bukev.« Damjan Debevec, Foto: DD, Pavle Drobnič Kadar polharjev ni pri koči, ples imajo polhi. Polharska koča na Zvirku ob odprtju 1. maja 1978. Pavle Drobnič z Valvasorjevim šklopom in tradicionalno polhovko. NAS CASOPIS 427 /25.5.2015 C M Y K 28 25. maj 2015Občina Horjul elektronski naslov: obcina@horjul.si Gre za celodnevni dogodek v organi­zaciji ŠD Extrem, na katerem se bodo za repliko pokala SP v nogometu po­tegovale in med seboj pomerile eki­pe vseh vasi občine. Prehodni pokal bodo branili lanskoletni zmagovalci iz Podolnice. Nagrajeni bodo vsi tek­movalci, poleg prehodnega pokala in pokalov za prva tri mesta, bomo nagradili tudi najboljšega strelca in golmana. Letos pripravljamo številne novosti. Ena izmed njih bo atraktivna Klet­ka – boj 1 na 1. Prijavljeni igralci se bodo v manjšem ograjenem prostoru pomerili v igri 1 na 1. Posameznik, ki bo z največ zadetimi goli prema­gal vse ostale, bo postal Nogometni kralj občine Horjul. Prvič v zgodovini bomo priredili tudi nogometni derbi za ženske občanke! Popoldansko do­gajanje bo popestrila tekma med pri­padnicami ženskega spola. Poskrbljeno bo za jedačo in pijačo! Prav tako za animacijo, otroci in od­rasli se boste lahko zabavali v zorbin­gu. Gost turnirja bo eden najbolj pre­poznavnih slovenskih nogometašev: Sebastjan Cimerotić. Vsi nogometni navdušenci in navdu­šenke ste tako vabljeni k sodelovanju, tudi tisti, ki se v našo dolino ženite, seveda pa vas čaka presenečenje. Prijave na tel.: 051/211-106 (Matic) in 040/506-700 (Maša). Raziskovanje Horjulščice v Občini Horjul Učenci 5-ih razredov OŠ Horjul smo se aprila prijavili na raziskovalni natečaj z naslovom Vodni detektiv ali Vodam več prostora, ki ga je organiziral Inštitut za celostni razvoj in okolje iz Domžal.Pri raziskovanju smo se posvetili reki Horjulščici, ki teče v naši horjulski dolini, saj smo spoznali, da jo premalo poznamo ali o njej vemo, kljub temu da se z njo vsakodnevno srečujemo, se ob njej sprehajamo, jo prečkamo, a premalo opazujemo. Reka Horjulščica teče po južnem robu naše doline, napaja se iz številnih manjših pritokov, ki dobijo vodo iz hribovitega obrobja. Za nje­no poimenovanje se uporablja tudi ime Šujica, vendar je to prisotno le na njenem spodnjem toku, kjer se že izliva v Gradaščico. Ker se ta rekla izliva v Ljubljanico, spada Horjulščica v porečje Ljubljanice. Naša reka je od izvira do izliva dolga približno 23,5 km. Horjulska dolina je od Vrzdenca mimo Hor­jula do Brezij poplavno ogrožena. Prevodnost reke je na Brezju ocenjena med 15–20 kubič­nih metrov na sekundo, kar predstavlja 5–do 10–letno vodo. Ker so v preteklosti ljudje živeli bolj v sožitju z naravo, so točno vedeli, katero območje je pri­merno za postavitev hiš. Vsa naselja so nastala na severni, prisojni strani doline: Podolnica, Zaklanec, Horjul, Vrzdenec. Na južnem robu sta Lesno Brdo in Lipalica, vendar se nahajata ob vznožju hriba, stran od ravnega močvirna­tega predela, ki je ob velikih deževjih jeseni in spomladi poplavljeno. Tako, da imamo na­ mesto reke tam kar jezero. Na tistem predelu so tla prekrita z debelimi plastmi gline, ki je ostanek jezera iz ledene dobe. Reka ima na območju Občine Horjul zelo po­ložen padec, prečka številne travnike in njive, ki so vedno bolj opuščene. V 80-ih letih prejšnjega stoletja je bila na ob­močju, kjer se dolina najbolj razširi, izvedena hidromelioracija. Uravnali so vodotok, od­stranili stranske rokave ter prodnate, peščene sipine. Po pripovedovanju starejših prebival­cev se je biotska pestrost na tem območju zelo osiromašila. Danes so melioracijski kanali po poljih komajda opazni, saj so zaraščeni in zo­žani. Vsekakor velja opozoriti, da morajo biti kakr­šnikoli posegi v strugo reke in njene pritoke izvedeni strokovno in tankočutno. Območja rek in še tako majhni pritoki so dom števil­nim rastlinskim in živalskim vrstam. Z gro­bimi posegi uničimo naravno ravnovesje, ki tam vlada. Da bi bolje poznali to raznovrstnost živalske­ga in rastlinskega sveta, smo sodelovali tudi z domačinom Primožom Bizjanom, ki na naši šoli vodi krožek gozdovniki ter spremlja in opazuje reko že več desetletij. Lahko smo ponosni na biotsko pestrost reke Horjulščice, saj nudi zavetje številnim raz­ličnim rastlinskim in živalskim vrstam, tudi ogroženim.Živali: raca mlakarica, kačji pastir, kobran­ka (kača), obrobljeni kozak (žuželka), zelena žama, mresti, pupek, vodni polž, pupek, kra­stača, muha enodnevnica, močerad, belouška, potočni rak, vodni drsalec, vodomec, povodni kos, vidra, ščuka, potočna postrv, kapelj (riba), potočni škržek (polž), siva čaplja, črna štorklja, mali slavec. Ker v pritokih reke še živijo potočni raki, to pomeni, da je tam voda še zelo čista. Velika onesnaženost voda je vzrok, da so potočni raki ogroženi. Rastline: močvirski tulipan ali močvirska lo­garica, navadni rmanec (v vodi), navadno lo­čje, ostri šaš, rogolist (v vodi), vodna zlatica, širokolistni rogoz, račja zel, sračica, baldrijan, kalužnica, kukavica (orhideja), navadni trs. Tu se nahajata kar dve rastlinski vrsti, ki sta ogroženi; močvirski tulipan ter navadni rma­nec. Pestrost našega živalskega in rastlinskega sve­ta je zelo raznovrsta in bogata, saj jim to okolje nudi različne oblike vodnega ekosistema. Da bi bolje spoznali mnenje občanov o reki Horjulščici in njenih pritokih, smo anketirali 69 prebivalcev naše občine. Kar tretjina občanov je menila, da ljudje še ve­dno »na črno« odlagajo smeti v bližini reke. Prevladujejo gradbeni in biološki odpadki. Vendar so prisotne tudi gume in bela tehnika, ki onesnažujejo reko in podtalnico. Več kot dve tretjini ljudi meni, da je reka v današnjem času bolj onesnažena, kakor je bila pred letom 1980. Kar polovica ljudi je že videla potočnega raka in več kot polovica anketirancev se je že ko­pala v reki. Od zaščitenih rastlin so najpogosteje videli močvirski tulipan. Ko so bile stoletne vode, 19. 9. 2010 in 22. 10. 2014, je bil najbolj prizadet južni in jugo-zaho­dni del Ljubljane, je tukaj manj kot polovica prebivalcev imela težave z vodo. Nihče od anketiranih se ni strinajal z izgra­dnjo vodnega zadrževalnika pri Brezju, naj­pogosteje je bil naveden vzrok, da bi bile po­tem večje poplave v Občini Horjul. Kaj smo spoznali? Horjulščica ima zelo bogat in pester biotop, ker so se na njej v preteklosti izvajali relativno majhni posegi, ki bi lahko porušili naravno ravnovesje. Starejši prebivalci menijo, da se osiromašen del reke nahaja od zastarele čistil­ne naprave dalje, katero bi morali posodoboti. Močvirnati predeli doline niso zemlja brez vrednosti, saj nudijo dom številnim živalskim in rastlinskim vrstam. Zaradi klimatskih sprememb bodo desetletne in stoletne vode vse pogostejše, narave voda ne moremo spre­meniti, mi smo tisti, ki se ji moramo prilago­diti in z njo sobivati. Človek današnjega časa se premalo zaveda bogastva in pasti voda. Ne­glede na to da hočemo reke in potoke omejiti, si bo voda vedno izborila svoj prostor. VIRI IN LITERATURA Anketa izvedena med 69 prebivalci Občine Horjul,Wikipedija, pojmi: Horjulščica, Šujica, Vrzde­nec. Diplomska naloga; Vpliv zadrževalnika Brez­je na poplavne vode reke Horjulščice, Matjaž Knapič, Fakulteta za gradbeništvo in geodezi­jo, Univerza v Ljubljani, Ljubljana 2007, Dolina med zelenimi griči, Ida Intihar, Horjul­-Turistično društvo, 2001 Sodelujoči pri projektu: - prebivalci Občine Horjul, - Primož Bizjan, naravoslovno-matematični tehnolog. Sodelujoči učenci: Ema Keršmanec, Maja Ple­stenjak, Arne Trček, Janja Stanovnik, Lea Ro­žnik, Žan Rožnik, Vlasta Čadež, Lucija Slovša,Karolina Končan, Iza Končan, Pia Šušteršič, Nejc Kunej. Mentor: Helena Leskovec, prof. raz. pouka Presenečenje, ki poboža dušo Društvo upokojencev Vrzdenec ima svoje člane nastanjene tudi v domu za starostnike na Vrhniki in v Postojni. Ker se ti člani ne morejo udeleževati naših srečanj, jih nekajkrat na leto obiščemo. Iskrice v njihovih očeh in topel stisk roke, ki kar nekako ne popusti, nam povedo, kako veseli so našega obiska. Tudi mi obiskovalci imamo tisti dan polepšan, saj nam njihova hvaležnost in veselje ob srečanju s sokrajani toplo pogrejeta srce in pobožata našo dušo. Kot da lepo in sončno dopoldne ni dovolj, nam je bilo tistega dne namenjeno še nekaj več. Doživele smo posebno presenečenje. Presenečenje, ki ga ne doživimo prav pogo­sto, pa bi si ga želel vsakdo, če ne prej, pa ob spoznanju svoje nemoči. Pripeljale smo se na parkirišče pred Domom na Vrhniki in že od daleč vidimo, kako nek fant potiska invalid-ski voziček našega člana Janeza proti glavni cesti. Izstopile smo iz avta in ju zadržale. Če bi prišle malo kasneje, tisti dan Janeza ne bi obiskale, kajti mlad fant, predstavil se je kot Janezov prijatelj Rok, je Janeza peljal na spre­hod po Vrhniki. Rok, prijazen, nasmejan mla­denič, nam je povedal, da v svojem prostem času zelo rad obišče Janeza. Tudi slabo vreme ni ovira za Rokov obisk, saj Janez še vedno zelo uživa, če koga premaga v šahu. Kar na parkirišču smo malo pokramljali, se pošalili in nasmejali, saj Rok ni samo prijazen in lep mlad fant, ampak je tudi poln humorja in dobre volje. Ko srečaš take ljudi, se ti poraja misel, da kljub tegobam in stiskam, ki nas pestijo, smo še srečna družba. Rok, hvala ti, ne samo Janezu, tudi nam obiskovalkam si polepšal dan. Naj vam predstavimo, kdo sploh sta osem­inšestdesetletnik Janez in njegov dvaindvaj­setletni prijatelj, ki mu s svojimi obiski, s humorjem, dobro voljo in ostalo pomočjo po­maga, da njegovo bivanje v domu ni preveč dolgočasno. Janez Malovrh je član DU Vrz­denec in je zaradi prometne nesreče ostal, pri svojih devetnajstih letih, invalid. Leta 1966 so se julijsko nedeljo fantje z motorji odpravili na veselico. Ob povratku domov je Janez za­peljal na pesek ob cestišču in ni več obvladal motorja. Padec je bil zanj usoden. Pripeljal se je domov in odšel spat. Ponedeljek je bil dr­žavni praznik 4. julij, zato so ga pustili spati malo dlje. Nihče ni vedel, kaj se je z njim zgo­dilo. Ko so le opazili nenavadno odzivanje, soga odpeljali v bolnišnico. Žal je bilo za Jane­zovo popolno okrevanje prepozno. Zdravniki so mu rešili življenje, vendar je ostal hrom in nemočen, kajti poškodbe glave so bile zelo hude. Po mesecih okrevanja v bolnišnici in rehabilitaciji v zavodu Soča je prišel v domačo oskrbo in vse je šlo od začetka, kot pri majh­nem otroku. Govor, črke, besede, držati žlico, hoditi, vsega se je bilo treba naučiti znova. Da bi znova hodil, je bila žal neuresničljiva želja. Tudi govor je ostal otežen. Invalidno­sti so se pridružile še druge bolezni. Mama, sestra Majda in njena družina, so dolga leta skrbeli zanj. Leta 1983 je bolezen tudi mamo priklenila na invalidski voziček. Breme skrbi za Janeza in mamo je prevzela sestra Majda in kar 12 let skrbela za oba ob svoji štiričlan­ski družini, službi in očetu, ki tudi ni bil naj­boljšega zdravja. Mamine življenjske moči so pešale in leta 1995 je odšla v Dom na Vrhniki. Njena želja je bila, da z njo gre tudi Janez. V mesecu decembru istega leta so mamine moči opešale in za vedno se je poslovila. Janez je ostal na Vrhniki. Ob sončnem vremenu se z vozičkom zapelje v park pred Domom. De­ževne dneve si krajša z gledanjem televizije, ogledom slik in družabnimi igrami. Moraš biti kar dober šahist, da se pomeriš z Jane­zom. Zelo vesel je vsakega obiska. Kljub vsem tegobam, ki ga pestijo, se veseli vsakega dne­va, še posebej tistega, za katerega ve, da ga mu bo z obiskom polepšal prostovoljec Rok, s katerim prijateljujeta že peto leto. Rok Križan, prijazen dvaindvajsetletni fant prihaja iz Vrhnike. Kot smo iz pogovora povzele, je bil njegov osnovni poklic, ko sta z Janezom že prijateljevala, tehnik elektron­skih komunikacij, vendar je kmalu začutil, da to ni tisto kar bi počel vse življenje, delati hoče nekaj drugega. Tako se je še šolal in si nedavno pridobil poklic organizatorja soci­alne mreže. Trenutno je zaposlen za določen čas, če pa ne bo dobil podaljšane delovne pogodbe, »se z Janezom odpraviva na lepše, na Jamajko«, se je pošalil in nas vse spravil v smeh. Kot prostovoljec je pred leti v Domu povprašal, če kdo rabi kakšno pomoč ter dru­ženje oziroma krajšanje dolgočasnih uric, ki jih mi zdravi ljudje prav gotovo ne poznamo. Niti zavedamo se ne, kako hitro se lahko ži­vljenje postavi na glavo. In v takih situacijah je lepo imeti nekoga, za katerega veš, da ti bo kdaj pa kdaj polepšal dan. V Domu so Roka spoznali z Janezom in začela sta druženje ob šahu. Šahovsko druženje je kmalu preraslo v veliko prijateljstvo in dandanes ga Rok redno obiskuje, vozi na sprehode, ob posebnih pri­ložnostih ga pripelje tudi na Vrzdenec. Sedaj kujeta načrte, da bi se odpravila v Maribor, na obisk k Janezovi sestri. Malo je zaskrbljen, da bi bil za Janeza to prevelik napor. Pravi, da s tem, ko pomaga Janezu, poleg lepega prija­teljstva tudi sam veliko pridobi. Res pohvalevredno. Želimo si še veliko takih mladostni­kov v naši družbi. Na Vrhniki in v Postojni smo obiskale še dru­ge naše člane oziroma članice. Topli stiski njihovih rok, hvaležnost, ki jim je sijala iz oči in besede:˝Pa le še pridite, pa prej pridite!˝ so bile tema našega pogovora na poti proti domu, na poti proti Vrzdencu. Helena, Vera, Ana Naslov državnih prvakov ostaja v Horjulu Za nami je klubska sezona in line ho­keja, ki jo lahko označimo kot sezono presežkov. V prvi ligi smo v pravem trilerju na zadnji tekmi osvojili tretji zaporedni naslov državnih prvakov, v drugi ligi je TNT pokoril celotno ligo, Purani so ostali v drugem kakovo­stnem razredu in še Dinamiti mladi v tretji ligi so po bledem začetku sezone igrali finale. Take zgodbe se lahko pi­šejo le v Horjulu -domovanju in line hokeja v Sloveniji. Pred nami je še DP mladih kategorij. Pa jo imamo – kanto namreč. Celotno sezono so se fantje v prvi ligi borili, pilili formo na treningih in trgali mreže nasprotni­kov. Nekoliko razočaranja je bilo le v Pokalu Slovenije, kjer so Dinamiti v polfinalu priznali premoč Kavkam. Do finala ni bilo niti enega poraza v prvenstvu, samo finale pa je le finale. Strele in Dinamiti zadnja leta nimajo konkurence in se čez celotno se­zono le »ogrevajo« za sklepni del. » polna dvorana Dinamite ponesla do naslova prvakov« Zadnji petek v mesecu aprilu je bil rezerviran za pravo zabavo.Športni park Horjul je praznoval deveto obletnico, v dvorani pa se je na odločilni tekmi zbralo rekordno število obiskovalcev v letošnji sezoni. Bolje so začele Strele in vratarja Pavliča prema­gale pravzaprav že v prvem napadu, uspešen je bil Nahtigal. Strele so prednost prek Sotlarja povečale na dva zadetka, Di­namiti pa so še naprej ogrožali vrata Aleša Sile. Dinamitom ni in ni šlo, plošček se je odbijal čudno in Strele so v trenutku po­vedle s tremi zadetki prednosti. Dinamiti so počasi začeli igrati vse bolje in bolje, borba in trud sta bila še vselej poplačana in tudi tokrat je bilo tako. Dinamiti so v roku treh minut trikrat zadeli in prešli v vodstvo. Ljubljančane je to nekoliko šokiralo, kljub temu pa so bili pripravljeni še najmanj enkrat ugnati do­mačega čuvaja mreže. Prišli so do nekaj izjemnih priložnosti, a je bil vselej na mestu Jure Pavlič. Strele so slabi dve minuti pred koncem srečanja iz vrat potegnile vratarja in napadle s pe­timi hokejisti v polju. Bilo je še zelo vroče pred vrati domačegamoštva, ko se je do ploščka prikopal Simon Žerdin in iz polo-vice igrišča zadel prazno mrežo, ter v delirij popeljal celotno domače občinstvo. Dinamiti so iz rok župana Horjula, gospoda Janka Prebila tako tretjič zapored dvignil pokal za najboljšegav državi, Simon Žerdin pa je bil okronan za najboljšega strelca prvenstva. Pohvale pa gredo tudi drugim horjulskim »oklepnikom«. TNT je še drugič zapored pokoril celotno drugo ligo in se prebil v najvišji rang tekmovanja. Ekipa izkušenih hokejistov, preple­tena z mladimi bojevniki je čez celotno sezono igrala najboljši hokej v drugi ligi. V najnižjem rangu, tretji ligi pa so vse do finala prišli tudi Dinamiti Horjul mladi. Naša najmlajša ekipa, ki ima v postavi celo nekaj dečkov, je sicer sezono začela slabo in nekaj časa držala celo zadnje in predzadnje mesto. Ko je bilo najbolj potrebno so fantje strnili svoje vrste in odlično odigrali pomembne tekme, ter se na koncu celo vključili v boj za preboj v višjo ligo. V finalu so sicer priznali premoč izkušenejšim na­sprotnikom, ostala pa jim je le še »play in« tekma z Dolenjskimi Toplicami, ki pa so jo žal tudi izgubili. Ostajajo v tretji ligi in bodo v naslednji sezoni prav tako pomemben člen omenjene lige. V maju so državno prvenstvo začeli tudi najmlajši Dinamitki. Horjulci zastopamo svoje barve v kategoriji U-10 in U-12, po prvih dveh tekmah pa so tik pod vrhom. Mladi fantje se odlično kosajo z »ledaši« kot jim in line hokejisti radi rečejo in Sloveniji dokazujejo, da se v Horjulu res odlično dela z mladimi. Sezona se bo tudi za te fante kmalu končala, nekaj horjulskih hokejistov pa lahko potihoma pričakuje vpoklic v člansko državno repre­zentanco, ki bo letos nastopala v najmočnejši skupini in line ho­keja na svetu, na Finskem. Reprezentanco bo vodil v Horjulu dobro znan Aleš Fajdiga. Zadnja finalna tekma : DINAMITI HORJUL 6 CITYPARK STRELE 4 (1:3, 0:1, 1:0, 4:0) Strelci: 0:1 Nahtigal (Zupanc, Sodržnik, 2.), 0:2 J. Sotlar (Krivic,Nahtigal, 9.), 1:2 Zdešar (Žerdin, Fajdiga, 11. PP), 1:3 Zupanc(Nahtigal, 12.), 1:4 Sodržnik ( 14. SH), 2:4 Vedlin (Žerdin, Fajdi­ga, 27.), 3:4 Fajdiga (Vedlin, 39. PP), 4:4 Vedlin (Fajdiga, 40.), 5:4Ferjanič (Fajdiga, Žerdin, 42.), 6:4 Žerdin (48.) Rok Logar Pomladanske delavnice V mesecu aprilu so se nam v vrtcu pridružili starši in nekateri drugi člani družin. Skupaj z otroki so ustvarjali različne izdel­ke. S skupnimi močmi so nastali kamenčki za srečo, tablice za označitev zelenjave na vrtovih, lutke in zgibanke iz papirja, mobili iz papirnatih krožnikov, ure iz odsluženih zgoščenk, prepletene košarice iz papirnatih trakov, posodice iz umetnemase ter igrica za razvijanje finomotorike Žabe lovijo žuželke. Vse izdelke so otroci odnesli domov, kjer so se z njimi igrali in jim poiskali svoj prostor v domačem okolju. M. B. Glasbena šola se predstavi V četrtek, 23. aprila, si je večina vrtčevskih otrok z vzgojitelji­cami v OŠ Horjul ogledala predstavitev glasbil. Glasbila smo spoznavali skupaj z otroki, ki obiskujejo nižje razrede osnov­ne šole. Na odru so nas pričakali učenci glasbene šole Vrh­nika. V čarobni svet glasbe so nas popeljali violina, trobenta, klavir, harmonika, pozavna, bariton, klarinet, kitara, bobni in še kakšen inštrument. Program je povezovala gospa Kristina Smrke, ki je poslušalce ves čas igrivo motivirala k poslušanju in učence k igranju. Poslušalci smo prek besednih ugank, ki nam jih je zastavljala, prepoznavali glasbila, ki so jih nastopa­joči prinašali na oder. Tudi na odru ni manjkalo smeha, otroci pa so dejavno sodelovali, ko je povezovalka učence spodbu­jala h kratkemu opisu posameznega glasbila. Zdaj vemo, da vsak učenec igra zanj najlepši inštrument na svetu. Zaključek predstavitve sta popestrila družina Pucihar z igranjem na raz­lična glasbila in pevski nastop učenk OŠ Horjul. Mislim, da so mladi glasbeniki s predstavitvijo svojih glasbil navdušili marsikaterega poslušalca. Tjaša Janša Planinski izlet V petek, 8. maja, smo se otroci iz vrtca takoj po zajtrku odpravili na pomla­danski planinski izlet, ki ga je vodil g. Bogdan Seliger iz Planinskega društva Horjul. Murni, Metulji in Čebele smo stolpa na Planini ni bila naporna. Ob stolpu smo si vzeli trenutek za predah in osvežitev. Najbolj pogumni, no, to smo bili skoraj vsi, pa smo se spopadli še s stopnicami in se povzpeli na vrh razglednega stolpa. Tu je bil razgled nad Ljubljansko kotlino še lepši in občutki še veličastnejši. Nato pa smo se odpra­navzdol. Obšli smo tleče pogorišče ne­davnega kresa, iz katerega se je še moč­no kadilo. Nekateri smo pomodrovali, kaj pa če je to vulkan in bo začel bruhati lavo. No, za zdaj vulkana na Ulovki še ni! Prijetno utrujeni smo se odpeljali nazaj v Horjul, kjer nas je v vrtcu čakalo odlično Obisk v Bistri si oprtali nahrbtnike z malico, zavezali svoje pohodniške čevlje ter se z avtobu­som odpeljali proti Ulovki. Na parkiri­šču nekdanjega priljubljenega smučišča smo se postavili v kolono in odšli mimo lovskega doma proti Planini. Dan je bil lep, ne prevroč in hoja do razglednega vili proti vrhu Ulovke. Pot je bila igriva, opazovali smo cvetlice in spremljal nas je opojni vonj cvetočega čemaža. Kar naenkrat smo se znašli na vrhu Ulovke. Tam smo se posedli, občudovali razgled na okoliške hribe in vasi ter se okrepčali z malico. Nato pa le še spust po hribu kosilo. Ob tej priložnosti se otroci in vzgojitelji­ce prav lepo zahvaljujemo g. Seligerju, ker nam je tudi v tem šolskem letu pri­pravil zanimive izlete, in že komaj čaka­mo naš izlet v Kekčevo deželo. Barbara Popit Sredi aprila smo obiskali Tehniški muzej v Bistri. Skupine Me­tulji, Čebele, Murni, Pikapolonice in starejši otroci iz skupine Kresnice so si ogledali prometni ali kmetijski oddelek. Poleg ogleda so otroci na delavnicah izdelali letalno napravo ali pe­kli kruh. Muzej ponuja še mnogo zanimivosti, za katere tokrat žal ni bilo časa, ker pa je Bistra blizu, si ga bodo otroci gotovo kdaj ogledali tudi s svojimi družinami. Maja Rebolj Državni denar Spoštovani, ob obËinskem prazniku obËine Dobrova ­ Polhov Gradec, dnevu državnosti Republike Slovenije, 100 ­ letnici .Spodnje šole« in 50 ­ letnici vrtca Dobrova vas vljudno vabimo na proslavo, ki bo v petek, 19. junija 2015 ob 19. uri na Dobrovi, pred obËinsko stavbo. Slavnostni govornik bo župan obËine Dobrova ­ Polhov Gradec Franc Setnikar. Sledila bo slavnostna podelitev obËinskih priznanj s kulturnim programom, ki ga bodo oblikovali otroci iz vrtca Dobrova. Po prireditvi bo potekal sprejem s pogostitvijo. ObËina Dobrova ­ Polhov Gradec Skrb za urejeno okolico Babna Gora, 24. april – Ena od nalog Turističnega društva Veternik je tudi skrb za zunanjo podobo vasi. Tako že nekaj let pridno skrbi, da konec meseca aprila v vas pripelje kombi ene od vrtnarskih hiš z najrazličnejšimi vrstami okrasnega in balkonskega cvetja, ki ga skrbne go­spodinje predhodno naročijo. Tako jim društvo poenostavi delo - prihrani čas in prevoz ter se dogovori za ugodno ceno. Kot običajno, so se tudi letos gospodinje v veliki meri odločile za kla­siko – bršljanke ali pelargonije, tem pa so za družbo dodale še različne trave in drugo enobarvno okrasno cvetje. Ali je bil njihov izbor dober, pa presodite sami in se sprehodite po Babni Gori. Novi metri asfalta Številna neurja so lani močno prizadela kar precejšen delež občinskih, lokalnih in držav­nih cest na območju Občine Dobrova - Polhov Gradec. Takšna je tudi občinska cesta Kurja vas–Stavnikov most, ki se ureja v teh mese­cih. Izvajalec del, podjetje Tigrad, d. o. o., iz Logatca, je iz skalometa že izvedel in uredil Nadja Prosen Verbič vse predvidene podporne zidove, prav tako so že urejeni prepusti, drenaže in razširitve na celotni trasi ceste ustreznih delih cestišča, tre­nutno se pripravlja trasa ceste za asfaltiranje. Konec maja bo tako odsek Kurja vas–Stavni­kov most dobil asfaltno prevleko, dela pa naj bi se povsem zaključila v prvi polovici nasle­dnjega meseca. Nadja Prosen Verbič Za sanacijo poplav že preko 300 tisoč evrov Po lanskoletnih naravnih nesrečah je Vlada RS na svoji 11. seji, 27. novembra 2014, sprejela sklep št. 35500 -4/2014/8, v katerem je potrdila Akcijski načrt inter­ventnih aktivnosti zaradi poplav, v njem pa zajema tudi območje občine Dobro­va – Polhov Gradec, in sicer konkretna sanacijska dela, ki se izvajajo. Akcijski načrt, ki ga je pod vodstvom mini­strice za okolje Irene Majcen pripravljala ad­-hoc strokovna delovna skupina, vsebuje štiri sklope ukrepov, in sicer: 1. Sklop kratkoročnih ukrepov s področja obvladovanja poplavne ogroženosti - Nabor nujno potrebnih interven­tnih gradbenih del na slovenskih vodotokih in vodni infrastrukturi, ki ga je treba izvesti v 6 mesecih; 2. sklop kratkoročnih ukrepov s področja obvladovanja poplavne ogroženosti -Program gospodarske javne službe urejanja voda, to je vzdrževanja vodotokov, vodne in­frastrukture ter vodnih in priobalnih zemljišč za leto 2015; 3. sklop dolgoročnih ukrepov s po­dročja obvladovanja poplavne ogroženosti in upravljanja z vodami nasploh -nabor sistem­skih, organizacijskih, normativnih in drugih ukrepov; 4. sklop interventnih gradbenih del na prometni infrastrukturi. V 1. sklop je bilo za območje občine Dobrova – Polhov Gradec uvrščenih 14 lokacij, in sicer v višini 404.900 EUR, v 2. sklopu pa 9 lokacij oziroma zanj predvidenih 191.800 EUR. Poleg teh zagotovljenih sredstev so tu še predvidena sredstva ob izvajanju dolgoročnih ukrepov ter redno izvajanje ukrepov po Uredbi o držav­nem prostorskem načrtu za državno cesto, za katero je bilo že pred meseci rečeno naj bi mi­nistrstvo objavilo javni razpis za izbiro izvajal­ca, a vse do danes je ostalo zgolj pri besedah. Kako pa je oziroma bo glede ostalih obljub? Očitno bolje, saj se sanacijska dela, predvide­na v sklopu Akcijskega načrta 2015, aktivno izvajajo. Tako je bilo po poročilu Agencije RS za okolje in njihovega izvajalca del Hidroteh­nik d.d. na območju občine Dobrova-Polhov Gradec v obdobju januar – marec za sanacijo del na območju vodotokov Gradaščice pora­bljenih že preko 300 tisoč EUR. Izvajala pa so se naslednja sanacijska dela: sanacija zajed in čiščenje na pritokih Male Božne in Petačeve­ga grabna (27.684,26€ z DDV); sanacija breži­ne na Horjulki pri naselju Razori (25.161,43€ z DDV); sanacija pregrade na Selanovem grabnu (37.826,81€ z DDV); sanacija Riharjeve­ga grabna pri Podkraju nad Polhovim Grad­cem (35.435,77€ z DDV); sanacija dveh doda­tnih zajed na strugi Gradaščice pod Dvorom (42.643,59€ z DDV); sanacija brežin na Veliki Božni v naselju Božna (28.404,06€ z DDV); sanacija zajed na Veliki Božni pri Polhovem Gradcu (35.776,72€ z DDV); sanacija zajed na Veliki Božni na območju Polhovega Grad­ca (67.278,57€ z DDV). Poleg omenjenih del je potrebno omeniti še številna interventna dela in posege, ki so bili v lanskem letu opravljeni predvsem z namenom zavarovanja najbolj ogroženih območij in odse­kov. Skupna vrednost teh del je znašala okrog 119.785€ z DDV, in sicer je bilo za čiščenje vodo­tokov po februarskem žledolomu do sedaj po­rabljenih 39.285,00€ z DDV, v sklopu rednega programa pa je izvajalec del Hidrotehnik d.d. v mesecu juliju 2014 izvedel še čiščenje prodne pregrade na Belici v višini 7.000€, sanacijo pre-grade na Mačkovem grabnu v znesku 28.500€ ter sanacijo Ernejčkovega grabna v Setniku, v višini 15.000€. Po avgustovskem neurju so bila izvedena še interventna dela na Božni in Mali Božni v Petečevem grabnu v vrednosti okrog 30.000€. Ob tem je potrebno poudariti stalno in pred­vsem dobro komunikacijo med županom in pristojnimi občinskimi delavci s pristojnimi na Ministrstvu za okolje in prostor in predvsem s pristojnimi na Agenciji RS za okolje, ki so s sprotnim podajanjem informacij in izmenjeva­njem mnenj in predlogov, glede razpoložljivih sredstev, lokacij, potrebnih posegov, dokazo­vanj nujnosti ukrepov in drugem, uspeli ure­sničiti že precejšen del zastavljenih ciljev. A s strani župana obstaja še kar nekaj nujnih del, ki bi jih država morala urediti in izvesti, s tem razlogom ima dogovorjen sestanek z ministri­co za okolje in prostor. O katerem pa več pri­hodnjič. Nadja Prosen Verbič, foto: NPV Spodbuden obisk ministrice za kulturo Polhov Gradec, 12. maj - Župan Franc Setnikar je v Polhograjski graščini gostil ministrico za kulturo mag. Julijano Bizjak Mlakar. Skupaj z direktorico Tehniškega muzeja Slovenije Natalijo Polenec sta ji predstavila življenje in sobivanje različnih subjektov v Polhograjski graščini ter se dotaknila nekaterih priložnosti, ki jih ta naravni biser sredi Polhograjskih Dolomitov še ponuja. Srečanje se je pričelo z delovnim sestankom, kjer so za mizo sedli različni subjekti, ki odločajo o prihodnosti kompleksa Polhograj­ska graščina. Ministrico Bizjak Mlakarjevo sta župan in direk­torica seznanila z utripom življenja v graščini, kjer imajo poleg Tehniškega muzeja Slovenije, v okviru katerega deluje muzej pošte in telekomunikacij, svoje prostore tudi knjižnica, Krajev­ni muzej, nekatera društva, poleg tega pa so prostori občasno namenjeni tudi različnim razstavam, koncertom in porokam. Ministrica je bila nad sodelovanjem vseh vpletenih – občine, dr­žave, šole, krajanov – ki dajejo vsebino objektu in tako skrbijo za dediščino, navdušena. Posebej je pohvalila njihovo zavedanje glede kulturne dediščine, ki jim je dana in njenega doprinosa k boljšemu življenju. Župan je izpostavil tudi cilje in možnosti, ki jih celoten kompleks Polhograjske graščine še ponuja, saj gre tu za velik potencial v kulturnem turizmu, kar zagotavlja predvsem bližina glavnega mesta Ljubljane. Toda za to bi po njegovih be­sedah morali zaživeti še drugi objekti znotraj kompleksa, ki so potrebni obnove in konkretne vsebine, za kar pa so potrebna fi­nančna sredstva. Tu vidi možnosti predvsem v črpanju evropskih sredstev, za kar pa je potrebno sodelovanje in enoten jezik vseh udeležencev ter odlični programi, ki bodo ta naravni spomenik povzdignili in kraju dali novo vrednost. Ministrica je obljubila, da bo preučila možnosti za nadaljnje sodelovanje in morebitno finančno pomoč, ki bo po vsej verjetnosti mogoča, če le bo sprejet predloženi zakon o nujnih investicijah v kulturo. Sledil je sprehod skozi kompleks Polhograjska graščina. Direk­torica Tehniškega muzeja Slovenije Natalija Polenec je ministrici razkazala sam muzej, kustosinji pa sta pripravili zgodovinski prelet pošte in telekomunikacij. Župan Franc Setnikar je mini­strico popeljal do nekaterih segmentov – mlina, poškodovanega grajskega oboka, Pristave, Neptunovega vodnjaka in drugih de­lov, ki so nujno potrebni obnove oziroma pomenijo vizijo razvo­ja kulturnega turizma v Polhovem Gradcu. Temu je sledil ogled Hiše v parku ter spoznavanje zgodovine nastanka Polhovega Gradca ter življenja grofa Blagaja, ki ju je orisal Simon Purger. Ob koncu sta dobrodošlico ministrici izrekla še grof Blagaj in Antonija ter jo pogostila z zeliščnim čajem, drugimi dobrotami ter eliksirjem mladosti. Zgodba in program, ki ga Javni zavod Polhograjska graščina že nekaj časa trži in ponuja turistom in obiskovalcem, je navdušila tudi ministrico, ki je obljubila, da se v te kraje še vrne. Kdo ve, morda na katero od otvoritev oziroma odprtij, če le je željam župana dobro prisluhnila Nadja Prosen Verbič, foto: NPV Na Expu tudi naši ustvarjalci Na svetovno znani turistični razstavi Expo v Milanu, ki bo na ogled od začetka maja do konca oktobra, se s samostojnim paviljonom predstavlja tudi Sloveni­ja. Predstavila bo svoje turistične znamenitosti in kulinarične posebnosti, med drugim tudi dobrote Blagajeve dežele. Svetovna razstava Expo je namenjena predvsem predstavitvi držav splošni javnosti. Napovedu­jejo, da naj bi si letošnjo razstavo ogledalo 20 milijonov ljudi, od tega vsak četrti Italijan. Morda tudi zaradi izbrane tematike, geslo razstave je namreč Feeding the Planet, Energy for Life ali Hrana za planet, energija za življenje. Slovensko geslo pa je I feel SLOVEnia, Green.Active.He­althy (Čutim Slovenijo, Zelena.Aktivna.Zdrava). Predstavitev Slovenije oziroma slovenski naci­onalni dan pripravljajo 19. junija, na prireditev so povabili tudi številne goste. Italijani, letošnji organizatorji, želijo sicer na razstavi poudariti pomen mreženja in poslovnega sodelovanja. In ker Italija velja za pomembnejšo gospodarsko partnerico Slovenije (prva po obisku turistov v Sloveniji, druga najpomembnejša zunanjetrgovinska partnerica in tretji največji tuji investitor), je nastop Slovenije na Expu izjemnega pomena za naše gospodarstvo. Sejem je odlična priložnost za vse ustvarjalce, tudi tiste iz Občine Dobrova - Polhov Gradec; ta se bo v drugi polovici junija predstavila v okviru Osrednjeslovenske regije, in sicer s tako ime­novano culo dobrot Blagajeve dežele ter kulinariko mojstra Luke Koširja iz Brunarice Grič. Pri­sotnost Občine Dobrova - Polhov Gradec na razstavi bo lokalni skupnosti omogočila, da dobrote Blagajeve dežele predstavi svetovni javnosti, in hkrati pripomogla k povečanju prepoznavnosti naše države. Nadja Prosen Verbič Male komunalne čistilne naprave Za sofinanciranje vgradenj predvidenih 17.000 evrov Zakonski roki, ki jih predpisuje evropska in nacionalna zakonodaja, se iztekajo in tudi obdobje sofinanciranja izgradenj malih komunalnih čistilnih naprav na območju občine Dobrova – Polhov Gradec se počasi preveša v drugo polovico. Tako je v letošnjem proračunu za sofinanciranje gradenj MKČN predvidenih dobrih 17.000 evrov, razpis pa je odprt vse do konca leta. Kakšna so zakonska določila in roki za izgradnjo MKČN? Zakon o varstvu okolja je tisti, ki določa, da je odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode obvezna občinska gospodarska javna služba. Občina mora torej za izvajanje javne službe oziroma za kanalizacijo poskrbeti skladno s predpisi, ki zahtevajo obvezni pri­klop stavbe na javno kanalizacijo, kjer ta obsta­ja, oz. opremiti stavbo z lastnim objektom za čiščenje (malo komunalno čistilno napravo, v nadaljevanju MKČN), neprepustno nepretočno greznico, ki je dovoljena le v izrednih prime­rih, npr. pri vodovarstvenih pasovih ali v pri­meru nestalno naseljenih stavb. Glede poteka javne kanalizacije ima Občina Dobrova – Polhov Gradec sprejet Operativni program odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda v občino Dobrova – Polhov Gradec ter za predvidene aglomeracije izdela­ne programske rešitve. Občina bo kanalizacije po Operativnem programu gradila v skladu s finančnimi možnostmi. Iz programskih rešitev je mogoče razbrati ali bo vaše gospodinjstvo vključeno v javni kanal, ki se predvideva gra­diti v enem od prihodnjih let. V kolikor pa ste iz načrta izvzeti, najverjetneje zaradi preveli­ke oddaljenosti ali preredke naseljenosti, pa je v vaši domeni, da si uredite malo komunalno čistilno napravo. Uradni rok za ureditev ko­munalnih in odpadnih voda v individualnih malih komunalnih čistilnih napravah do 50 PE se namreč izteče že 31. decembra letos, za objekte na vodovarstvenih in drugih varova­nih območjih pa velja skrajni rok 31. december 2017, vsaj tako za enkrat določa Uredba o emi­siji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav. Tudi Inšpekcija za okolje in naravo, ki je zadolžena za nadzor nad upoštevanjem okoljskih predpisov, je že na delu, zato je odločitev o ureditvi na mestu in z njo ni priporočljivo odlašati. Pred izgradnjo si pridobite koristne informacije Lastniki objektov si pred nakupom MKČN, ki bo postala njihova last, navadno zastavljajo naj­različnejša vprašanja. Ker je paleta ponudnikov danes že zelo pestra se je o nakupu in vgradnji najbolje posvetovati z različnimi uporabniki ter si ogledati že delujoče MKČN. Na tržišču lahko kupec izbira med skupino čistilnih na­prav s pritrjeno biomaso, kar pomeni, da so mi­kroorganizmi priraščeni na trdo podlago; sem spadajo rastlinske čistilne naprave, biodiski, bi­ofiltri ter čistilne naprave MBBR. Druga skupi­na pa so čistilne naprave z razpršeno biomaso, kjer bakterije delujejo prosto; mednje spadajo pretočne čistilne naprave, sekvenčni biološki reaktor ter membranske čistilne naprave. Pri samem odločanju, o tem katero čistilno napra­vo bo investitor kupil, pa je priporočljivo, da se ponudnika seznani s sledečimi podatki: število prebivalcev oziroma uporabnikov, saj je od njih odvisna količina in obremenitev komunalne odpadne vode; geomehanske lastnosti terena; možna lokacija vgradnje in nivo obstoječega iz­toka iz objekta; možnost za odvajanje odpadne vode iz MKČN; možnost za dostop do lokacije pri odvozu blata in vzdrževanju. Investitorjem pa se svetuje še, naj pred nakupom pridobijo še podatke o: investicijskih stroških (nabava, vgradnja in tudi zagon MKČN); predvidenih vzdrževalnih in obratovalnih stroških (npr. poraba električne energije, stroški rednega ser­visa, količina in pogostnost odvoza blata ter stroški odvoza blata); garanciji in pričakovani življenjski dobi MKČN; referencah – že obstoje­čih MKČN z možnostjo ogleda; dokumentaciji za MKČN (izjava o skladnosti, CE-znak, navo­dila in garancija). Vsekakor pa mora čistilna naprava ustrezati predpisanim standardom, ki so razvidni iz pri­ložene dokumentacije. Med obvezno pa spada izjava o skladnosti, ki poleg osnovnih podat­kov proizvajalca, opisa proizvoda in njegovih standardov vsebuje tudi navedbo učinka čišče­nja; ta je osnova za znižanje okoljske dajatve, ki se zmanjša v enakem deležu, kot je učinek čiščenja, torej če gre za 90-odstotno čiščenje, bo po novem tudi okoljska dajatev nižja za 90 %. Drugi pomemben dokument je CE-oznaka, ki vsebuje številko certifikata, identifikacijsko oznako proizvajalca, leto namestitve in la­stnosti proizvoda. K dokumentaciji se morajo obvezno priložiti še navodila za vgradnjo ter navodila za obratovanje oziroma vzdrževanje. Glede na to, da gre pri vgradnji MKČN za eno­staven objekt, ta ne potrebuje posebnega grad­benega dovoljenja, dovolj sta pravica graditi in po predpisih urejen odmik od sosednjega zemljišča. Sicer pa so vse primerne čistilne na­prave zajete v seznamu MKČN, ki je objavljen na spletnih straneh Gospodarske zbornice Slo­venije in služi kot prvo sito pri odločanju. Z javnim razpisom do nepovratnih subvencij Čista voda postaja iz dneva v dan dragocenej­ša dobrina, zato je skrb in zavedanje za ohra­nitev čistega naravnega okolja nujno potrebna. To je, poleg upoštevanja zakonodajnih določil, tudi eden izmed razlogov, da Občina Dobrova – Polhov Gradec na svojem območju sofinanci­ra nakup malih komunalnih čistilnih naprav v velikosti 50 PE. Z razpisom je pričela že v letu 2012 in ima vse do leta 2018 v proračunu za­gotovljenih 96.250 EUR, od tega je za letošnji razpis, ki je odprt do porabe sredstev oziroma najkasneje do 31.12.2015, namenjenih 17.100 EUR. Delež sofinanciranja pa ni vselej enak, pač pa se spodbuja gradnja ene čistilne naprave za več stanovanjskih hiš. Tako so upravičenci, ki vložijo vlogo za nakup MKČN za več stano­vanjskih objektov, upravičeni do 50 % subven­cije ali največ 375 EUR na PE; upravičenci, ki pa vložijo vlogo za postavitev lastne MKČN pa so upravičeni do 30 % subvencije ali največ 250 EUR na PE. Helena Čuk, ki je na občini med drugim pokriva področje MKČN pojasni, da so bile za takšen ključ sofinanciranja MKČN nare­jene številne analize, tako da je odločitev pod­krepljena s pojasnili. Čukova še poudarja, da z oddajo vloge in izgradnjo ni za odlašati, saj so sredstva omejena, celoten postopek pa zahteva svoj čas. Razpis namreč določa, da je vlagatelj upravičen do izplačila sredstev šele, ko vlogi predloži vsa zahtevana dokazila, in sicer: foto­kopijo računa, fotokopija o plačilu računa, foto­kopija certifikata oziroma listina skladnosti ter pozitivna ocena obratovanja male komunalne čistilne naprave. To zadnjo po postavitvi, pre­gledu in zagonu opravi predstavnik Javnega podjetja vodovod-kanalizacije in še zdaleč ni enostavna. Nadja Prosen Verbič Predstavitev vojaškega poklica vojaškim obveznikom V sredo, 22. aprila, so občinsko sejno sobo napolnili novopečeni vojaški obvezniki iz občine Dobrova – Polhov Gradec, kjer so jim predstavniki Ministrstva za obrambo predstavili njihove dolžnosti in pravice. Uprava za obrambo na območju celotne Slovenije že vrsto let iz­vaja seznanitev z dolžnostmi in pravicami vojaške obveznike, ki v tistem letu dopolnijo 18 let, tako namreč določa Zakon o voja­ški dolžnosti, sprejet leta 2002, ki prav tako vodi vojaško eviden­co. Za letošnjo generacijo fantov, letnik 1997, iz občine Dobrova – Polhov Gradec, ki se se je zbrala v občinski sejni sobi, je bila ta skoraj premajhna. Seznanitev bodočih vojaških obveznikov sta pripravila predstavnika Uprave za obrambo, in sicer svetovalka za vojaške zadeve, mag. Tina Misajlovski ter stotnik Andrej Čeh. Zbrane sta seznanila z možnostmi, ki jim jih ponuja slovenska vojska. Dotaknila sta se tako možnosti prostovoljnega služenja vojaškega roka, sodelovanja v pogodbeni rezervi, vojaških ta­borov, štipendiranja in ne nazadnje tudi zaposlitev v Slovenski vojski. V letošnjem letu ta namreč načrtujejo preko tristo novih zaposlitev, zato je bilo kar precej časa namenjeno predstavitvi vojaka, zaposlenega v različnih enotah. Preko filmske predsta­vitve in pogovora so zainteresirani spoznali prednosti, slabosti ter odgovornosti, ki jih ponuja vojaška uniforma. Spoznali so dve glavni nalogi Slovenske vojske – obrambno in mirodajno, postopek in pogoje za pridružitev ipd. Kar nekaj zastavljenih vprašanj, ki so se nanašali predvsem na možnost zaposlovanja, tudi v športni enoti, vojaških misijah, pa je dober obet za iskanje interesov tako iz ene kot iz druge strani. Prisotne je v prostorih občine pozdravil tudi župan Franc Setnikar, ki je med drugim izpostavil dobro sodelovanje med Slovensko vojsko in Občino Dobrova – Polhov Gradec, ki je bila ob lanskoletnih naravnih nesrečah kar nekajkrat deležna vojaške pomoči. Kljub zanimivi predstavitvi, pa je najbolj navdušilo razstavljeno orožje in voja­ška oprema, ki so si jo bodoči vojaški obvezniki lahko ogledali in jo celo vzeli v roke. Nadja Prosen Verbič / Foto: npv Deževni sobotni dopoldan selnosti in viziji ter jim z in pridelki vztrajno priča­ni prav nič pripomogel k nasveti pomagala pri biro-kovali obiskovalce. Teh se izvedbi dobre ideje – me-kratskih ovirah, s katerimi je prek dopoldneva nabralo njalnice semen in sadik, ki se srečujejo. Izmenjevali kar nekaj, kar jih je spod­je dozorela na eni od delav-so izkušnje, spoznavali in budilo, da bodo projekt na­nic Skupnostnega ustvarja-iskali možnosti razvoja že daljevali, in sicer vsako tre­nja; na teh so se v preteklih obstoječih izdelkov ter po-tjo soboto v mesecu. Tokrat mesecih zbirali ustvarjal-vezovanja ustvarjalnih po-so ponujali doma pridelana ci, rokodelci in obrtniki iz sameznikov v večje in pre-semena ter vzgojene sadike Občine Dobrova -Polhov poznavnejše skupnosti in zelenjadnic, zelišč, rož in Gradec in njene okolice. zgodbe. Ena od teh zgodb, drugih koristnih rastlin. Organizatorka projekta, ki se šele začenja, je prav Kupiti je bilo mogoče tudi skupina Oloop, je v so-gotovo menjalnica semen nekaj domačih izdelkov delovanju z Občino Do-in sadik. (npr. mila), kruh, mesne in brova -Polhov Gradec in Tokrat so se pod strehami mlečne izdelke ter druge Regionalnim centrom kre-stojnic na parkirišču pri tr-pridelke. Posebno zanimi­ativne ekonomije (RCKE), govini Mercator zbrali do-va je bila stojnica, na kateri udeležencem predstavila mači pridelovalci, kmetje se je predstavila zeliščarka, tradicionalna znanja, jih in obrtniki, ki so s svojimi ki v najrazličnejših oblikah poučila o podjetniški mi-semeni, sadikami, izdelki in pripravkih ponuja tre­ nutno eno najbolj opevanih rastlin, po kateri ljudje vse pogosteje povprašujejo in posegajo – industrijsko ko­nopljo. Obiskovalci so lah­ko pokusili njen čaj, liker in druge pripravke. Kaj bodo pridelovalci v za­meno ponudili naslednjič, pa naj ostane še skrivnost – to bo prav gotovo kaj aktu­alnega, za kar bo še čas, da dobi mesto na naši gredici. Nadja Prosen Verbič, foto: NPV Iz poslanske klopi Anžeta Logarja Pozitivni odzivi nad Lovsko razstavo v Polhograjski graščini »V LD Polhov Gradec, smo zelo veseli in ponosni, da je razstava dobro uspe­la in, da je imela zelo veliko število obiskovalcev. Ko smo pregledovali knjigo vtisov, smo večinoma naleteli le na pozitivne kritike. Tudi med kra­jani, ki so si ogledali razstavo, je bilo slišati same pohvale. Vsekakor je v tem času, ko je bila razstava postavljena, doprinesla ne­kaj tudi k turistični ponudbi našega kraja. Razstave se je udeležilo nekaj šolskih skupin, celo izven naše obči­ne. Prepričani smo, da je bila razstava primerna za ogled odraslih, kot tudi za vse razrede OŠ in vrtčevske oddel­ke. Takšni dogodki so v kraju dobro­došli, saj so poučni tako za lokalno kot širšo javnost, starejše in mlajše. Zato razmišljamo že za vnaprej, kako jo bomo čez nekaj let še nadgradili, da bo še pestrejša in postavljena za dlje časa. Pri postavitvi razstave so nam pomagali: TMS, PMS, Občina Dobro­va -Polhov Gradec in kustosinja Nina Slana. Še enkrat hvala vsem za sode­lovanje in se priporočamo za priho­dnjič.« Marko Čamernik, predsednik LD PG »Lovska razstava je bila pohvaljena tudi z drugih strani, predvsem s stra­ni kustosov Tehniškega muzeja Slove­nije, Prirodoslovnega muzeja Sloveni­je in Narodnega muzeja Slovenije, kar ji daje še dodatno vrednost in potrdi­tev, da je bila narejena, tako kot mora biti. Poleg stroke, je bila z razstavo zelo zadovoljna tudi Občina Dobrova -Polhov Gradec. V prihodnje bomo v tej smeri tudi nadaljevali, za dobro vseh, tako krajanov kot obiskovalcev, saj le dobro sodelovanje prinese že­leni rezultat. Potrebno je pohvaliti še vse člane Lovske družine Polhov Gra­dec, ki so za razstavo posodili svoje eksponate in bili pripravljeni kadar­koli pomagati. HVALA.« Nina Slana, kustosinja razstave / Foto: Maša Kozjek Dalmatinska fešta Butajnova, 26. april – Čeprav je bilo zunaj opaziti še kak centimeter snežne odeje, ki je ta dan nepričakovano po­belila naše kraje, so organizatorji, gasilci PGD Butajnova - Planina, poskrbeli za pravo dalmatinsko »fešto«. V go­ste so povabili ansambel Eureka ter ponudili izbor mor­skih dobrot: sardele in kalamare. Celo pivo je prihajalo onkraj naše južne meje (Ožujsko in Karlovačko), stregli pa so ga gasilci, napravljeni v mornarje. Kljub nizkim temperaturam je bilo v šotoru ves čas »mor­skih« 27 °C, zaradi česar je bilo vzdušje še boljše. Manj­kalo je le še morje, a nekateri so se tja odpravili že čez nekaj dni. Nadja Prosen Verbič / Foto: npv Vremenski radar kot turistični biser? 25. aprila je Pasja ravan doživela svoj razcvet – na dan odprtih vrat vremenskega radarja jo je obiskalo več kot 300 ljudi, tako da so bili vsi štirje strokovnjaki z Agencije Republike Slovenije za okolje (Arso) povsem zaposleni s predavanji za skupine obiskovalcev. Za pijačo in jedačo sta poskrbela lo­kalna ponudnika, kmetija odprtih vrat Sovovo in Bife Dom – tega je 1. januarja v Domu krajanov Črni Vrh odprl Andrej Plestenjak, s. p., deluje vsak konec tedna, od petka do nede­lje, in prav tak je delovnik kmetije odprtih vrat Sovovo, nekaj kilome­trov nižje, ob glavni cesti do Polho­vega Gradca. Vremenski radar Začetki radarskega zaznavanja pa­davin pri nas segajo v leto 1971. Takrat so uporabljali mobilni radar na predelanem vojaškem kamionu z dosegom vsega 40 km. Leta 1984 so vzpostavili delno avtomatizirani sistem na Lisci, z dosegom meritev 200 km, s katerim so poskušali na­povedovati točo, vendar so ga leta 1997 ukinili, zato je radar več časa spremljal padavinske sisteme za splošne namene. S projektom BO­BER (boljše opazovanje za boljše ekološke rešitve) pa so, ob pomoči evropskih sredstev v 85-odstotnem deležu, pridobili najsodobnejši ra­dar na zahodu Slovenije. Vremenski radar Pasja ravan je od Lisce oddaljen okrog 80 km. Zasno­van je kot kovinski stolp, visok 20 metrov. Meritve potekajo vsakih 10 minut, pri čemer se radarski izmer­ki po optični povezavi prenašajo do procesnega centra na Arsu v Ljublja­ni, kjer so se vključili v dosedanjo verigo obdelav, objavljanja in arhi­viranja. Radarsko sliko padavin si lahko ogledamo tudi prek spleta in celo mobilnika (http://www.vreme. us/radarska-slika-padavin-animaci­ja.php). Pobudnica dneva odprtih vrat je bila predsednica Krajevne skupno­sti Črni Vrh, Tončka Dolenc. Z or­ganizacijo prireditve in obiskom je izjemno zadovoljna, s predstavniki Arsa in oskrbnikom že razmišljajo o načrtih. Na vrhu stolpa namera­vajo postaviti orientacijsko ploščo z oznakami smeri neba in planinskih vrhov, postavili bodo tudi profesio­nalni daljnogled ter na zunanji stra­ni doma krajanov na Črnem Vrhu uredili zaslon, ki bo predvajal radar­sko sliko vremena. Ponudili bodo strokovno vodstvo po radarski po­stojanki in omogočili obisk tega 20 metrov visokega razglednega stol­pa, čeprav zaradi »prosojnih« sto­pnic, izdelanih iz kovinskih rešetk, vzpon ni ravno za vrtoglave. Objekt nadzorujejo z videokamerami in je pod budnim očesom varnostne službe, sicer pa ključ vrat ograjene­ga kompleksa hrani Robert Oblak iz Šentjošta. Sebastjan Vehar Izstopimo v prihodnost … Včasih se zdi, kot da se v Sloveniji vrtimo v krogu. Minevajo leta, mi pa se še vedno pogovarjamo o enih in istih temah. Privatizacija, državno lastni­štvo, upravljanje podjetij, banke, mediji, sodstvo, zdravstvo ... To, kar deli in buri duhove danes, je bilo na političnem zemljevidu že pred desetletjem. Kaj nam res ni uspelo narediti koraka naprej? Ob agresiji jugoslovanske armade četrt stoletja na­zaj smo z odločnim ravnanjem v 10 dneh postavili stvari na svoje mesto. Nismo na dolgo in široko »razglabljali, premišljevali in tehtali« nadaljnjih korakov. Ne, borbeno in v slogi smo se uprli ter z odločnimi akcijami ustva­rili svojo državo. Tudi prve valute – tolarja – nismo na dolgo in široko izu­mljali, tuhtali ali po nepotrebnem usklajevali. Praktično takoj je bil v naših denarnicah, naloga centralnih bankirjev pa je bila, da zagotovijo nemoteno tranzicijo v novo valuto. Tujina nas ni hotela mednarodno priznati. Iska­li so diplomatske zvijače, kako bi nas obdržali v Jugoslaviji in preprečili razpad države. Naša diplomacija je z vzrajnostjo dosegla, da so na koncu popustili drugi, Slovenija pa je postala 176. članica Združenih narodov. Če je šlo takrat, pred 25 leti, zakaj se zdi, da ne gre danes? Razlogov je več. Glavnega pa najlepše opiše tale misel Mauricea Maeterlincka, nekdanje­ga belgijskega Nobelovega nagrajenca: »Na razpotju, ki vodi v prihodnost, vsakemu naprednemu duhu nasprotuje tisoč mož, katerih naloga je, da va­rujejo preteklost.« Pred četrt stoletja smo teh »tisočero mož« ignorirali, saj smo vedeli, da delamo prav. Bolj ko so se ti trenutki slovenske slave oddalje­vali, manj smo poslušali sebe. In bolj smo prisluhnili »tisočerim možem«, ki so branili preteklost in jo branijo še naprej. Bolj ko smo jim prisluhnili, več dvomov se je naselilo v nas in manj strumno smo orali ledino. Prišli smo do točke, ko poslušamo samo še glasove teh mož preteklosti, sebe in svoje prihodnosti pa kot da ne slišimo več. Kam pelje nepravočasno ukrepanje, nas dan za dnem opozarja primer Gr­čije. Zibelka evropske civilizacije, demokracije, filozofije je v zadnjega pol leta polnila evropske medije. Radikalna levica je s sladkimi, a nerealnimi obljubami premamila Grke, da so ji predali državo v roke. Nekateri so to v Sloveniji razglašali za veliko zmago pozitivizma in upanja za drugačno družbeno ureditev. Pri nekaterih ta evforija še traja, a verjetno bolj zaradi nevednosti, ker ne spremljajo tujih medijev, ki v nasprotju s slovenskimi precej podrobno opisujejo razvoj dogodkov v Grčiji po zmagi Sirize. V samo pol leta je bil z zapravljivo politiko radikalne levice uničen ves napor prejšnjih dveh vlad, ki sta z varčevalno politiko proračunsko načrtovanje spravili v vzdržne okvire. Finančna situacija Grčije se je poslabšala do te mere, da je grška vlada občinam nedavno poslala dekret, v katerem je od teh zahtevala prenakazilo vseh prostih likvidnih sredstev v državni pro­račun. Le s preostankom denarja občin lahko namreč država izplača plače uslužbencem in poravna zapadle obveznosti. Si predstavljate, da bi takšno zahtevo vsem županom, tudi vašemu, naokoli razpošiljal Mramor? Najbrž ne. A če bomo tudi v prihodnje vsakič poslušali glasove tistih »tisočerih mož«, tudi to ni nemogoče ... Pred kratkim je Evropska komisija objavila poročilo o Sloveniji, predvsem oceno gospodarskih razmer v državi. V tem dokumentu je zapisala, da »zapletena mreža bank, nefinančnih podjetij, zavarovalnic in naložbenih skladov v neposredni ali posredni lasti države še naprej negativno vpliva na gospodar­stvo«. Podjetja v državni lasti se upravljajo slabše, imajo manjše dobičke, so bolj podvržena korupciji in imajo slabše kazalnike ekonomske učinkovito­sti. Med vsemi državami EU je takšnega državnega lastništva največ ravno v – Sloveniji. Evropska komisija tako ugotavlja: »Vpletenost države v gospodar­stvo je še vedno velika ter je imela od začetka krize znatne fiskalne in gospodarske posledice za Slovenijo v vrednosti več kot 13 milijard evrov.« Trinajst milijard evrov? To je več, kot znaša letni proračun države! Ali preračunano drugače: to je toliko, kot če bi država vsakemu državljanu od konca leta 2008 do da­nes izplačevala po 80 evrov na mesec. Štiričlanski družini torej 320 evrov. Tisti »tisoči možje« iz uvoda, ki vsak dan vpijejo o »nacionalnem interesu« in nas svarijo pred razprodajo državne srebrnine (še posebej takrat, ko je govora o privatizaciji Telekoma), bi vam morali pravzaprav postaviti tole vprašanje: ali podpirate ohranitev državnega lastništva nad Telekomom za ceno 320 evrov družinskega proračuna mesečno? Potem razprava o priva­tizaciji ne bi bila tako razgreta in bi se danes že pogovarjali o vsebinah, ki jih pred desetimi leti še ni bilo na dnevnem redu. O vsebinah naše skupne prihodnosti. Vabilo na ogled državnega zbora! V četrtek, 18. junija 2015, ob 16. uri Slovenska demokratska stranka orga­nizira ogled državnega zbora, kjer bomo poleg ogleda hrama demokracije lahko z balkona velike dvorane spremljali sejo in spregovorili s poslancem našega okraja, mag. Anžetom Logarjem. Prevoz si uredi vsak sam, v kolikor to ni mogoče, se lahko ob prijavi dogo­vorimo za organizirani prevoz. Prijave se zbirajo do 10. junija na tel. št.: 041 896 896 (Neža). Vljudno vabljeni! Revirni gozdar Uroš Alič svetuje »Najprej poskrbite za svojo varnost, potem se dela lotite pri iglavcih« Lanskoletni žledolom, ki je februarja močno prizadel tudi območje občine Dobrova – Polhov Gradec, je poškodoval ogromno količino gozdov. Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije je na tem območju poškodovanih kar preko 270.000 m? lesa, po njihovih podatkih pa so ga lastniki gozdov in najeti delavci iz gozdov spravili dobrih 64.000 m?, kar pomeni nekaj manj kot 25% tistega v zasebni lasti, država za enkrat še ni pristopila k sanaciji. Dela v gozdovih je tako še dovolj, zato napotki revirnega gozdarja Uroša Aliča ne bodo odveč. Ocenjevanje škode po žledolomu Na območju Polhograjskih Dolomitov naj bi lanski žledolom poškodoval preko 270.000 m? lesa, od tega večji del listavcev. Po besedah revirnega gozdarja Uroša Aliča je bilo dela z ocenjevanjem škode v gozdovih v lanskem letu izredno veliko. Zato so se gozdarji lotili ocenje­vanja škode na podlagi vzorčenja, kar pomeni, da ocene niso bile vezane na lastništvo, pač pa na oddelek, ki je pomenil cca 15 do 30 ha in je lahko pomenil tudi več lastnikov ali so­lastnikov. Prav tako to ni bilo vezano na poda­ne vloge lastnikov, ki se vlagajo v normalnih okoliščinah, ampak so oceno dobili vsi lastniki oziroma solastniki poškodovanih gozdov. Po besedah sogovornika se lastniki na oceno sicer lahko pritožijo, je pa ta plačljiva in velikokrat neupravičena, saj meja za višji razred -17% poškodovanost - k sreči ni bila prisotna na ve­čjih predelih občine. Na tak način so državni organi delo poenostavili in pohitrili postopke, saj je bilo tudi iz njihove strani potrebno več časa nameniti nudenju pomoči pri določeva­nju lastništva podrtih dreves, svetovanju glede sanacije (trasiranje vlak, poti, žičnih linij idr.), organiziranju skupnega spravila ter konec kon­cev tudi pri izobraževanju glede varnega dela z motorno žago. Lastniki gozdov pospravili 25% poškodovanega lesa, mudi se z iglavci Vse do začetka letošnjega maja naj bi podatkih Zavoda za gozdove lastniki gozdov in naje­ti delavci iz gozdov Polhograjskih Dolomitov spravili dobrih 64.000 m? poškodovanega lesa v zasebni lasti, od tega velika večina iglavcev, medtem ko država še čaka, saj sama kot la­stnica še ni posekala nobenega drevesa. Toda predolgo ni čakati, posebej ne pri podrtih in poškodovanih iglavcih, opozarja gozdar in do­daja, da je potrebna čim hitrejša sanacija, saj so ta drevesa nevarna za razvoj smrekovega lu­badarja, ki je lahko nevaren tudi za zdrava in vitalna drevesa. Dolžnosti lastnikov gozdov Po zakonu je vsak lastnik gozda dolžan z njim gospodariti v skladu s predpisi in gozdnogo­spodarskimi načrti, prav tako mora gozd redno pregledovati in spremljati njegovo zdravstveno stanje. V sklop tega spada tudi skrb za odpr­tost gozda, kar pomeni, da je njihova naloga redno čiščenje podrtega drevja iz vlak in osta­lih poti, tako imajo vsi omogočen dostop do svojega gozda. In ker ostaja še precejšen delež dreves, ki jih je potrebno odstraniti iz takšnih območij, so nasveti izkušenega gozdarja Uroša Aliča na mestu: »Kot prvo naj lastniki poskr­bijo za svojo varnost. Dela naj se lotijo le tisti s primerno opremo, znanjem in izkušnjami. Pri delu naj se najprej lotijo iglavcev, zlasti smreke in bora, ki sta nevarna za razvoj smrekovega lubadarja. Posebej v toplejših in sušnih dnevih, ki prihajajo, je dolžnost lastnikov tudi kontro­liranje zdravih dreves iglavcev, če nemara ne kažejo znakov napada smrekovega lubadarja. Prvi znak je prah na koreničniku dreves, ki je podoben kavi, kasnejši pa so bolje vidni, saj gre za sušenje drevesa. Če ga opazimo je potrebno o tem nemudoma obvestiti revirnega gozdarja in takoj pričeti z sečnjo napadenih dreves. Sicer pa odkazilo žledoloma ni potrebno, ker za celo­tno občino velja generalna odločba. Lastniki so dolžni beležiti količine posekanega lesa ločeno po iglavcih in listavcih in hraniti dokumente o prodanem lesu. Prav tako je potrebno količino posekanega lesa javljati revirnemu gozdarju. Če pa se kdo od lastnikov odloči za redno seč­njo, je odkazilo potrebno!« Opozorila Lubadarji so posebej nevarni, če nastopijo pri njihovih gostiteljih motnje v preskrbi z vodo, kar se v primeru poškodovanih dreves pogosto zgodi. Takrat nastopi velika možnost, da zač­nejo napadati vsa, tudi zdrava drevesa, in po­sledica je hitro množenje. Zato so poškodovani gozdovi idealno mesto za zaleganje in razvoj lubadarjev. Večina lastnikov se nevarnosti lu­badarjev dobro zavedajo, kar odraža tudi de­lež podrtih iglavcev v primerjavi z listavci, so pa tu tudi lastniki, ki jim za gozdove ni mar in prav od tu lahko lubadar širi svoje žarišče na sosednja zemljišča. Zato velja opozorilo, da je še naprej potrebno redno pregledovanje v naravni ujmi poškodovane gozdove ter v pri­meru pojava lubadarja čim prejšnje ukrepanje. Najbolj učinkovit ukrep za njegovo zatiranje je čim hitrejši posek in izvoz napadanega lesa iz gozda, v lupljenje ali nadaljnjo predelavo. Velika pozornost pa velja tudi pri izvajalcih del, saj gre za pogost problem s potrebno do­kumentacijo oziroma licenco za svoje delo, ki jo ti nimajo. V takem primeru se morajo lastniki zavedati, da ob morebitni nesreči sami odgo­varjajo za posledice. Previdnost je potrebna tudi pri sami prodaji lesa, saj se na trgu pojavljajo odkupovalci, ki lastnike ogoljufajo oziroma jim ne izstavljajo računa, kar lahko predstavlja veliko težavo pri dokazovanju količine posekanega lesa. Nadja Prosen Verbič / Foto: npv Dr. Polajner oodnosih v družini Dr. Bogdan Polajner je pustil močan odtis in vtis prisotnim učiteljem in staršem na dvournem preda­vanju 11. maja v osnovni šoli Polhov Gradec. Kot profesionalni terapevt je bil l. 1964 rojen v Maribo­ru, doktoriral je na filozofski fakulteti iz psihologije, uspešno kariero terapevta je nato gradil na Inštitutu za varovanje zdravja in inštitutu Antona Trstenjaka, kjer je bil ustanovitelj in vodja »projekt Človek« za zasvojene z drogami. Od l. 2009 dalje je zaposlen kot direktor centra za poklicno rehabilitacijo, vseskozi pa tudi predava, napisal je tudi več strokovnih del. S partnerko živita v Kopru in skupaj vzgajata dva otroka. Družino držijo skupaj trije temelji, tri vrste ljubezni: do samega sebe, do partnerja in do otroka. Ljubezen do partnerja je in mora biti posesivna, mora biti izključujoča - moj partner, ki sem se mu predala in on meni. Pika. Ljubezen do otroka je separacijska, da se mu dovoli doživljati ljubezen tudi mimo meja starša, da ima svoj svet in svoje življenje.Ljubezen v pravem odnosu je hrana družine, če pa se neprava ljubezen deli z otrokom - če mama, kar je pogosto, obsipa otroka z vsemi ljubeznimi naenkrat (ker se vzgoji predaja 120 %) - pa ljubezen postaja strup za družino in za otroka! Otroku bo družina všeč in si jo bo sam želel, če bo staršema sku­paj lepo. Otrok ju mora čutiti srečna in ljubljena. Potrebno je, da si znata vzeti čas za svoja veselja, da je na primer mama vsako sredo odsotna za aerobiko, koncert, prijateljice, oče za prijatelje in pivo ali šport v petek. Otrok ne sme biti središče nove družine Ko je po nekaj dneh mala štručka prispela iz porodnišnice, jo praviloma mamice položijo na sredino francoske postelje, atu pa ostane otroška soba... morda enkrat mesečno mama le uboga hormone in se posveti očetu, sicer pa 120 % otroku... Tipična zgodba, ki je žal slovenska družba ne zaznava kot škodljivo, pravzaprav celotna slovanska populacija ne, čeprav pušča otro­ku slabe posledice! Če mama ne pazi nase in ne na partnerja, le še na otroka (tu je podal predavatelj zanimiv primer pisatelja Ivana Cankarja in njegove pretirano ljubeče mame, ki mu je one­mogočila normalne odnose z ženskami celo po njeni smrti), po­tem se rado zgodi, da zakon razpade, da se partnerja ohladita. Največ kar lahko stori oče za svoje otroke je, da ljubi njihovo mamo. Ta napis je bil z velikimi črkami napisan na osnovni šoli, kjer je dr. Bogdan predaval, a ko je ponovno prišel na isto šolo čez nekaj mesecev, napisa ni bilo več... Ravnatelj mu pojasni, da so se oglasile ogorčene mamice samohranilke, ki se jim je zdel stavek neprimeren, kar kaže na to, da je njihova slaba izkušnja z moškimi postala moteča; namesto da bi iskale novo zvezo, so raje začele zanikati moške. S tem so ovrgle sebi in svojemu otro­ku možnost za popolno družino in otroštvo! Usklajenost staršev Pri vzgoji otrok, predvsem pubertetnikov, je zelo pomembna usklajenost staršev pri vsaj desetih opravilih, ki ji otrok opra­vlja: čiščenje, kopanje, ura spanja... Ne sme biti dvojne vzgoje, sicer bomo vzgojili domačega manipulatorja. Odnos staršev do samih sebe Samoorgazmičnost je izraz, ki označuje radost doživljanja neče­sa... Mama ima na primer čut za klasično glasbo in mora si vsak teden privoščiti koncert. Ata leti v hrib že navsezgodaj, vsako soboto. Nič zato, če so drobna veselja različna, starša morata imeti vsaj nekaj poleg same spolnosti, kar jima je v užitek. Otrok in delovne navade Delovne navade so obratno sorazmerne otrokovi razvajenosti. Več razvajanja in pozornosti pomeni manj delovnih navad, pa tudi več depresij in malodušja pri otroku, o čemer smo imeli v OŠ predavanje pred dvema letoma. Otrok moj, me imaš res rad? Daj nesi smeti in opravi kaj namesto mene... Otrok že takoj po vstopu v osnovno šolo lahko pokaže svoje spoštovanje in ljube­zen z dejanji in ne le besedami, oz. s tem, da spoštuje besede in voljo staršev. Usposabljanje za samostojnost Nikar čuvati otroka pretirano, naj gre v trgovino pri osmih le­tih, naj gre čez cesto sam, naj doživi izkušnjo sam, sicer jo bo v pretirani obliki kasneje. Starši padejo v past prekritega varova­nja. V dobi pubertete taki starši v šoli krivijo učitelje za učencev neuspeh, se sklicujejo na zakonodajo, odvetnike, celo televizijo bi poklicali. Nasprotno, ozaveščena zdrava mama otroku svetu­je, da naj raje pošteno razloži učiteljici svoje neznanje in jo prosi za naslednji termin ustnega izpraševanja. Dva moška kot starša? Nad tem vprašanjem - enega od staršev - je predavatelj, ki nas je ves čas držal v pozornosti s številnimi duhovitimi primeri iz prakse, izrazil svoj ne. Čeprav naj bi raziskave kazale, da otrok istospolnih staršev naj ne bi bil bolj nagnjen k temu tudi sam, dvomi, da se lahko otrok toliko nauči in prejme enako kvaliteto kot v heteroseksualni družini. Predavatelj je sam sebe označil za staromodnega, a hkrati poudaril, da ni specialist za to področje. Pove pa primer o metadonski terapiji, ki se izvaja tudi v Slove­niji, ko zasvojencem dajejo drogo na legalen način (Dr. Bogdan je vrhunski strokovnjak pri delu z zasvojenimi). Tuji predavatelj jim je razlagal, da se statistično potrjeno tako ustvarja nevarne kriminalce, kajti odvisniki brez pomoči države pač hirajo na uli­ci in zmorejo kvečjemu tatvine torbic, medtem ko z metadonom oskrbovani odvisniki so pri močeh in resna grožnja in pravi kri­minalci, ki izigravajo sistem tako in drugače. Kako naj svetuje staršem, ko sta sta dva otroka skregana? Dr. Bogdan svetuje, naj starš stori to kar je prav, naj ne drži z nobenim od otrok, ampak pravično razsodi ne glede na kratko­ročne posledice. Sebastjan Vehar 14. Memorial Primoža Bizilja Vabimo vas na vrhunski plesni dogodek Prvi junijski konec tedna bo Dobrova zaplesala v ritmih rock 'n' rolla in boogie woogieja. V dveh dneh se bodo na tekmovanju za svetovni pokal pomerili plesalci vseh najpomembnejših kategorij in vseh sta­rostnih skupin. Pričakujemo prav tako aktualne sve­tovne prvake ter najbolj »vroče« pare letošnje pomla­di. Med favoriti za najvišje naslove so tudi slovenski pari, in sicer med RR mlajšimi in starejšimi mladinci, člani B in formacijami. Po desetih letih bodo Slove­nijo znova preplavili tudi najboljši članski RR pari, zato se obeta pravi spektakel. Sobota: predtekmovanje ob 10h, večerni del ob 18.30 -Svetovni masters pokal v RR za člane -Svetovni pokal v RR za mlajše mladince -Svetovni pokal v RR za starejše mladince -Svetovni pokal v BW za mladince Nedelja: predtekmovanje ob 11h, večerni del ob 18.00 -Svetovno prvenstvo za RR mladinske formacije -Svetovni masters pokal v BW za člane -Svetovni pokal v RR za člane B Predprodaja vstopnic traja do vključno srede, 3. 6. 2015, na dan prireditve bodo cene višje. Na voljo so enodnevne in dvodnev­ne vstopnice ter omejeno število VIP-vstopnic v parterju (mize), kupite jih lahko na prodajnih mestih Eventim ali prek spletne prodaje. Podrobne informacije in program tekmovanja so ob­javljeni na spletni strani www.briljantina.si. Poiščete nas lahko tudi na facebooku. Vabimo vas k ogledu atraktivnih plesnih nastopov, jeseni pa se nam pridružite in zaplešite z nami – rock 'n' roll ali boogie woo­gie. Vsi, ki se boste prijavili v začetno skupino in boste na prvo vajo prinesli vstopnico z Memoriala, boste lahko tečaj prva dva meseca obiskovali brezplačno! Bralna značka na OŠ Polhov Gradec Bralna značka uspešno zaključuje svojo 55. sezono. V Sloveniji sta jo po češkem zgledu zasnovala ravna­telj osnovne šole na Prevaljah, pisatelj Leopold Su­hodolčan, in profesor slovenščine na tej šoli, Stanko Kotnik, tekmovanje za Prežihovo bralno značko pa so začeli v štirih koroških občinah leta 1960. Pa po­glejmo, kako je potekalo: Učenci so morali izbirati s seznama knjig, ki ga je pripravljal ustanovni odbor značke ob sodelovanju slavističnega aktiva. Iz­birali so med dobrimi sodobnimi slovenskimi leposlovnimi deli, v seznamu vsake stopnje pa je moralo biti vsaj eno Prežihovo delo. Bralci so morali ob branju vsakega proznega dela pisati zapiske. Za vsako stopnjo posebej je bilo določeno, kaj naj bi za­piski vsebovali. Iz pesniške zbirke, ki jo je prebral, se je moral bralec na pamet naučiti tri pesmi po lastni izbiri. Oddaja zapiskov je štela kot prijava kandidata. Če zapiski niso bili »ustrezni«, jih je mentor zavrnil oz. sprejel po »izboljšavi«. Pogovor med mentorjem in bralcem je potekal v obliki »izpita« pred komisijo. Pravilnik je svetoval, naj se pogovor opira »zlasti na zapiske ter naj bo čim bolj sproščen in širok«, predpisoval pa je tudi, naj značko dobi le tisti kandidat, »ki pokaže stopnji pri­merno poznavanje in razumevanje predpisanih del in piscev«. Tako se je torej začelo. Naša šola se je tekmovanju za bralno značko priključila med prvimi in od takrat to poteka vsako leto. Pravila so se z leti spreminjala, ista pa ostaja želja, da bi naše učence spodbudili k branju kakovostnih knjig. Izbor bralnih značk se širi. Nekoč le slovenska bralna značka se je zdaj razširila tudi na angleško, nemško in eko bralno značko. Čeprav tudi pri nas opažamo, da otroci vse manj berejo in se šte­vilo mladih bralcev zmanjšuje, po drugi strani z veseljem ugo­tavljamo, da so učenci – ob izjemni podpori mentorjev – osvojili zavidljivo število bralnih značk. Naših 383 učencev je tako letos osvojilo kar 538 teh priznanj, od tega 311 slovenskih, 170 angle­ških in 57 nemških bralnih značk. na podlagi programa Popestrimo šolo. Tistega dne smo se ob 18. uri zbrali v avli šole, kamor smo prinesli tudi šolske torbe in spalne vreče. Nato smo odhiteli v gospodinjsko učilnico in pričeli z aktivnostmi. Pekli smo palačinke, na katere smo – lačni kot volkovi – že nestrpno čakali. Ko smo se najedli sladkih pa­lačink s čokolado in marmelado, smo odšli na svež zrak, in kot po navadi so fantje igrali nogomet, punce pa smo se raje igrale skrivalnice in se lovile. Bilo je zelo zabavno! Ko se je stemnilo, smo šli na lov za zakladom po šoli in našli naš najljubši zaklad – bombone, seveda! Ko smo se še zadnjič ta večer posladkali, smo se preoblekli v pižame, a ker seveda še nihče ni bil zaspan, smo gledali zanimive filme. Zato so nastopi­le še … KOKICE! Vsakdo bi si lahko mislil, da se bo po filmu vse zaključilo in bomo šli spat. Pa ni bilo tako! Imeli smo še pižama party. Počeli smo lahko karkoli. Da, na ta večer smo imeli celo stavbo samo zase. Tako smo se počasi utrudili, se skobacali v tople spalne vreče v mali telovadnici in trdno zaspali. S tem se je samo naša noč končala. Vsi smo se noro zabavali, a najbolje je bilo, da nam ni bilo treba v šolo na dolgo pot. Šli samo le po stopničkah navzdol in že smo čakali na pouk. Marsikdo si želi to noč še kdaj ponoviti in upamo, da se bo to v naslednjih letih res zgodilo. Lea Kumar. 6. b Rumeni dan V ponedeljek, 20. 4. 2015, je na osnovni šoli Polhov Gradec v sklopu Sheme šolskega sadja in zelenjave potekal Rumeni dan. Prejšnje leto je šola pripravila Zeleni dan. Rumeni dan je potekal tako, da smo se najprej ob razredni uri vsi razredi fotografirali v učilnicah. V večnamenskem prostoru je bila postavljena »žehta« z rumenimi oblačili. Lansko leto je bila v avli šole postavljena »žehta« z zelenimi oblačili. Rumeni dan je bil malo bolj sproščujoč kot ostali dnevi v šoli. Na ta dan je bilo zaželeno, da se oblečemo kar se da rumeno. Učenci so se lahko dogovorili, da si bodo naredili očala ali podobno. Rumena barva je barva, ki bode v oči in simbolizira nevarnost. Je simbol večnosti. Izraža optimizem in samozavest. Meni je bil ta dan zelo všeč, saj so bile šolske ure malo bolj spro­ščujoče. Maja Bogataj, 6. b Zrcalce na steni, povej … V petek, 17. aprila, je v gasilskem domu v Polhovem Gradcu potekalo zanimivo srečanje gasilk in gasilcev osrednje Slovenije. Poklepetali smo o večnih dilemah prostovoljnega gasilstva in pogledali v ogledalo … Udeležencem večera so bile zaigrane in doživeto predstavljene štiri zgodbe iz resničnega gasilskega življenja. Svojo vlogo sta v nadaljevanju odigrali dve ekipi razpravljavcev, ki sta bili po­stavljeni pred izziv zagovornikov in nasprotnikov situacije, ter skupina modrecev s svojim pogledom. O kakšnih temah smo odkrito spregovorili Gasilske vaje Organizira se gasilska vaja za novopečene gasilke in gasilce. Za­greti gasilci, novi operativci, želijo z veliko vnemo novoprido­bljeno znanje utrditi na vajah. Po nekaj neuspelih poskusih tudi Maša dobi podporo izkušenega kolega, ki jo vodi skozi manjši poligon. Pa se zgodi: zlomi si noht, ki je prejšnji dan prestal ma­nikiro, zaradi česar vajo protestno zapusti ... Ali je Maša ravnala prav, kako naj se odzove vodja? Enakopravnost Kako naj ravna zagnana predsednica komisije za članice, ki je prejela dolgo in strogo razmišljanje starejšega funkcionarja, v katerem meni, da o enakopravnosti, o kateri radi veliko govori­mo, ne bo, dokler se bomo članice s svojimi komisijami ločevale od preostalega dela gasilstva. Pravi, da se tudi ogenj ne deli po spolu. Pa je to res ali lahko razmišljamo tudi drugače? Najboljša ekipa Zgodbo iz resničnega življenja so nam predstavili tudi poklicni gasilci iz Gasilske brigade Ljubljana. Kot vodja intervencije se ob požaru gospodarskega objekta soočiš z ekipo, s katero si ne moreš pomagati, ko jih pri delu na višini premaga strah in poka­žejo nepripravljenost za delo na intervenciji. Zvečer za šankom pa popolnoma druga zgodba … Kaj reči na to? Ravno jutri nimam časa ... Pa še … kako naj ravna poveljnik, če njegovi gasilci »ravno jutri nimajo časa«? Pri igranju zgodb so sodelovali tudi mladi člani PGD Preserje, ki so v Polhovem Gradcu že gostovali, in tudi to­krat so nas presenetili s svojo mladostno zagnanostjo. Kresanje mnenj se je nadaljevalo tudi po zaključku programa. Sporočilo večera je, da komunikacije nikoli ni dovolj in da si mora za dose­ganje skupnih ciljev prizadevati vsak od nas. Prav je, da si kdaj pa kdaj postavimo ogledalo. Mi smo ga obdržali zase, za svoje spremembe, ne sosedove. K dobrim zgledom pa smo še toliko bolj poklicani poveljniki, predsedniki, vodje ... tako v gasilskih vrstah kot na vseh drugih področjih življenja. Prisrčna hvala pri­pravljalni skupini za idejo, organizacijo in izvedbo odličnega ve­čera, ki je ponudil dobro voljo, druženje in predvsem novo pot. Hvala razpravljavcem, izvrstnim igralcem, modrecem večera in domačim gasilcem za pogostitev! O premagovanju ovir in do­miselnih rešitvah se bomo spet pogovorili novembra. Se vidimo! Marija Kunstelj, Regija Ljubljana IAna Oblak, PGD Zalog Turnir v namiznem tenisu tudi Društvo upokojencev Dobrova na Črnem Vrhu Spomladanski Letos je športna sekcija KD Črni vrh organizirala turnir v namiznem tenisu. Tekmovanje je potekalo v dvorani Doma krajanov Črni Vrh, pohodi v nedeljo 19.04.2015. Marca se nismo podali daleč, le do Vrhnike. S Stare Udeležilo se je kar 28 tekmovalcev, po-vzeli vlogo sodnikov, ki so skrbeli za to, Vrhnike smo se po dobro uhojeni stezi vzpeli na Plani­leg domačinov kar nekaj gostov iz so-da je vse potekalo tako kot mora. Med no. Že na začetku so nas razveselili drobni zvončki, ki sednih krajev. Prvi par je svoje znanje navijači in tekmovalci je bilo veliko ve­so v lahkem vetrcu pozvanjali z belimi cvetovi, teloh pokazal ob 10 uri dopoldne, celotno selja in dobre volje, saj jih je spremljal in zlato rumene trobentice. Po dobri uri smo prišli na tekmovanj, do razglasitve zmagovalca tudi glas harmonike in kitare. Glasba, vrh, h koči. Z razglednega stolpa smo imeli lep razgled in podelitve pokalov, pa je potekalo vse smeh in glasni navijači, so tekmoval­ na bližnje in oddaljene kraje. tja do 19 ure. ce spodbujali k še bolj napeti igri in Ker je Vrhnika rojstni kraj pisatelja Ivana Cankarja, sta Člani domačega društva so sami pre-športnemu duhu. Med odmori so si za nam naša Milena in Matko pripravila kratek opis nje-do obrežja Drave in se mimo Mariborskega otoka spre­sprostitev privoščili tudi kakšen met na govega življenja in literarnega ustvarjanja. V dolino hodili do gostišča ob Dravi. pikado, topel prigrizek in požirek osve­smo se spustili po krožni poti, mimo opuščenega smu-Jutro je obetalo lep, sončen dan, ko smo maja kreniližilne pijače. čišča Ulovka do kmečkega turizma Koren, kjer nas je na Notranjsko, na pohod skozi vasi ob Cerkniškem je-Ob koncu finalne tekme, je sledila raz­čakala obilna malica, in se z avtobusom vrnili domov. zeru. Naše izhodišče je bilo v Žerovnici. Pot nas je vo­glasitev rezultatov in podelitev po-Aprila pa smo jo mahnili na Štajersko. Pohod smo za-dila ob robu Cerkniškega polja, ki ga jeseni in pozimi kalov. Pokale sta najboljšim podelila čeli v prijetni vasici Kamnica pri Mariboru in se pov-prekriva voda. Ob našem obisku je je bilo zelo malo, glavna organizatorja turnirja Klemen in zpeli na hrib, od koder smo si lahko ogledovali dolino ker je večinoma že poniknila. V vasi Goričice smo si Tomaž, ki so jima pomagala dekleta. reke Drave in pohorska smučišča, kjer so se še vedno ogledali kmečko hišo iz 18. stoletja s slamnato streho, Najbolj nehvaležno 4. mesto je dosegel videle zaplate snega. Nato smo se po mariborski vin-črno kuhinjo in ohranjeno notranjščino, na domačiji najmlajši član tekmovanja Rafko Pleste­ski poti odpravili skozi razpotegnjeno vasico Medič ter Kotnik v Lazah pa zbirko starega kmečkega orodja ter njak iz Črnega Vrha, ki je začel z igra­mimo samotnih kmetij in vinogradov. Še zadnji vzpon 500 let staro drevo drnulje, ki raste ob hiši. Pohod smo njem pink-ponka šele pred nekaj meseci. – in bili smo na vrhu hriba Sv. Urban, ki je poimeno-nadaljevali skozi gozd in ga zaključili v vasi Otok. Pre-Tretje mesto je dosegel Rok Plahutnik iz van po tamkajšnji cerkvici. Z vrha smo imeli lep raz-hodili smo slabo tretjino poti okoli jezera. Preostali del Polhovega Gradca, drugo mesto Franci gled na vse štiri strani: na Maribor, Pohorje, hribovje bo morda na vrsti kdaj drugič. Skopec iz Smolnika in prvo mesto je pri-Kozjak in gričevnato pokrajino Slovenskih goric. S pohodov se vedno vračamo zadovoljni, polni novih padalo že večkratnemu zmagovalcu ta-Zaradi razgleda na štiri strani je imel vrh včasih lepo vtisov. Radi hodimo, se ob tem družimo in spoznava­kšnih turnirjev Kristjanu Čeponu, prav slovensko ime, Četvernik. Po kratkem počitku smo se mo nove kraje. tako iz Polhovega Gradca. prek strmega pobočja vrnili v dolino, v Kamnico, odšli Društvo upokojencev Dobrova, Ivanka Železnik Katja Skopec kanimi kletmi, opečnimi prezračevalnimi mrežami, lesenimi ograjami in kamnitimi zidovi kar sam nagovarjal k prenovi in V soboto, 25. aprila, se nas je petnajst aktivnih članov društva zbralo pred našo »bazo«, ponujal kakovost, ki je ne premore no­gostiščem Pograjski dom, kjer smo si razdelili naloge ... TD Polhov Gradec spet v akciji Zgodbe Celja bena novogradnja. Arhitektka Andreja Kavčič pa je poskrbela za njegovo novo Letna čistilna akcija je tudi letos počistila s travo in Beltopa bodo poskrbeli za trajnost klopi. 22. aprila zjutraj smo se upokojenci z Do-arhitekturno podobo. Srce marofa je do­vejevjem v okolici gostilne, poleg tega je poplavna Po dopoldanskem delu je sledil piknik, na katerem brove po avtocesti odpeljali proti Savinj-bilo novo funkcijo – sirarno, kjer dnevno voda nanesla veliko mivke na travnato »plažo«, ki so se nam pridružila dekleta in žene, otroci so ve-ski dolini. pridelujejo sir iz svežega kravjega mleka, smo jo vrnili nazaj na obalo. Večja dela so se opra-selo brcali žogo, zvok kosilnice pa je tako zamenjal Prvi postanek za kavo je bil na Trojanah, pridelanega na lastni kmetiji. V ponudbi sproščeni ži-kjer nas je čakala vodička Urša. Med potjo imajo tudi štiri apartmaje. vžav in cvrčanje nam je povedala zgodbo rodbine Žovnek. Nato smo se odpravili v Celje in se spre­mesa na roštilju. Od daleč smo lahko na hribu videli grad hodili po starem mestu, ki je letos dobilo Naj omenim, da Žovneških gospodov. Ustavili smo se v povsem novo podobo. V mestu nas je pot gre za izredno Žalcu, kjer že nekaj let deluje čokoladni vodila od železniške postaje do Krekove­domiselno pri-atelje Dobnik. Sprejela nas je prijazna ga trga, Vodnega stolpa, reke Savinje in pravo za peko gospa Marinka Dobnik in nam razkazala obrežja, na Glavni trg do Stare grofije in mesa in prilog, z proizvodnjo, kjer ročno izdelujejo čoko-nove knjižnice, vse do Trga Celjskih kne­izmenljivimi ro-ladne pralineje. Sledila je pokušina teh in zov. Med ogledom smo poslušali zgodo­tirajočimi kuri-nakup. Pot smo nadaljevali proti Pirešici, vino teh znamenitosti, sledil je odmor in šči, z nastavljivo v kraj Galicija in se ustavili pri družini čas za kavo. višino lonca za Podpečan, kjer je tradicija kmetovanja Popoldne smo se z avtobusom odpelja­golaž in še do-dolga že približno 250 let. Sprejel nas je li na grad, ki kraljuje nad mestom. Iz­datkom za peko gospodar Andrej. Glavna dejavnost na vedeli smo marsikaj o bogati zgodovini v žerjavici (iz-kmetiji je prireja mleka in mlečnih izdel-gradu, vodička pa je dejala, da je to točka pod peke). Do-kov. Osemčlanska družina upravlja z 41 Celja, ki je nikakor ne moremo spregleda­miselni žar ima hektarji njiv, travnikov in gozdov. Delo ti, ne glede na to, iz katere smeri prispe­seveda kolesa in v sirarni vodi hčerka Martina. Ko so se mo. Mogočni grad z obzidjem, ki na griču vila v lovski sobi s predelavo klopi in pohištva za si ga lahko člani društva tudi izposodimo. odločili za obnovo kmetije, so v goste po-nad mestom vlada že stoletja, vas bo, ko večjo funkcionalnost, no, najbolj vidni del akcije pa Ste že razmišljali o prijavi na družinski maraton vabili priznanega francoskega tehnologa ga boste zagledali od daleč, pustil brez je menjava dotrajane klopi na razgledišču nad go-Oviratlon na Pokljuki v juliju? Ekipa Šundr bo tam, in strokovnjaka g. Ivana Lacherja. Ko je besed. Po obisku pa vam bo ostal v spo­stilno Pratkar. Klopca stoji ob pešpoti proti Grmadi dogajanje in sproščanje se bo nadaljevalo na pikni-prvič prispel na dvorišče kmetije Pod-minu za vedno. Dan se je prevesil h kraju, in planinski postojanki na Ravneku, pri čemer gre ku v osrčju zdravilnih smrekovih gozdov.... Več pečan in zagledal 150 let stari marof, je peš smo šli do gostišča na pozno kosilo, zahvala za lepo obdelane in podarjene lesene letve informacij o članstvu in akcijah na tel. številki 031 izjavil: »To poslopje ima dušo.« Tako je od koder smo gledali na grad in mesto Mizarstvu Oblak Aleš, s. p. Kar štirje nanosi zašči-503 027 ali spletni strani www.td-polhovgradec.si. nastala idejna zasnova za sirarno in sobo Celje še z višje točke. te, silvanola proti plesni in gnitju ter pokrivnega Sebastjan Vehar za pokušino sirov. Marof je s svojimi obo-Za DU Anica Tomšič in okolice Po ogledu kmetije Ojes smo si ogledali muzej ladinske kulture živali, folklorna oblačila, pasovi, posode za živila, bale v obliki Ladinische Landesmuseum »Ciastel de Tor«. Muzej sestavljajo lesene omare (za nevesto), lan, volna, zbirka pip, največja zbir­objekti, ki sodijo v kraj oz. kompleks, ki so jih rešili ter restavrirali ka citer na svetu,... Poleg osrednjega poslopja muzej obsega še in tudi na novo postavili. Tu so predstavljena življenja vseh slojev kmečko poslopje, kjer so ga krasili lesene živali, vozovi, tkalne Strokovna ekskurzija (bogatih, kočarjev, skratka vseh). Vse se je obnavljalo več kot 10 naprave, razna orodja, koši,...Poleg kmečekga poslopja pa je mu-let, samo osrednja staba se je obnavljala 10 let. Od 84. leta je tu zej obsegal še, senik, hlev, vodnjak, vrt (garklc), kočarje, manjši muzej, pred njim je bila na tem mestu uprava šole. Ogledali smo hlevčki, seniki.... Vsi objekti so iz 16. stoletja. Ena od zanimivih na Južno Tirolsko - si osrednji prostor, tako imenovan »hiša«, v zgornjih prostorih tem je bila, da je bil med v 14. stoletju 7xdražji od masla in da je so se nahajale ljudske umetnosti, narejeni predmeti iz ostankov čebela veljala za žival, ki zdravi, kjer so imeli tudi čebelnjak z in-V zgodnjih jutranjih urah smo se 16.4.2015 odpravili iz Polho-štrumenti kmečkega zdravnika (samouka), ki je zdravil z zelišči. vega Gradca in Dobrove na Južno Tirolsko. Nabralo se nas je Dolomite Nato nas je pot vodila na govedorejsko kmetijo v dolini Puster, ki kar za dva avtobusa. Peljali smo se najprej do mejnega prehoda deluje v enem izmed redkih ravninskih predelov na severu Italije Karavanke in nadaljevali vožnjo mimo Beljaka po Dravski dolini in se ukvarja z rejo goveda pasme Piemontese. Leta 1970 je pose­mimo Lienza do Silliana, kjer smo vstopili v Italijo - Južno Tirol­ stvo kupil oče, od leta 2014 je gospodar sin, ker je oče pokojni. Od sko. Najprej smo si ogledali kmetijo Ojes v Badiji, ki se visoko leta 1990 ima mlečno proizvodnjo, ima 20 ha travnikov in njiv, v Dolomitih (1.400 m.n.v.) ukvara s prirejo mleka in turizmom 35 ha gozda ter 50 krav in 75 prirasta (ostalega goveda). Glavna na kmetiji. Kmetija Ojes obsega 25 ha gozda, 15 ha obdelovalnih krma je koruza ter suho seno in krav ne molze (le teleta). Podob­površin ter 20 ha obdelovalnih površin v najemu. Imajo 60 glav na sorti Piemontese je modri belgijec. Na kmetiji dela lastnik sam živine, od tega 37 krav molznic. Na dan pridelajo 800 l mleka in in 1 delavec za 5 ur tedensko. 3/4 krav umetno osemenjuje, za dobijo 50 centov na liter za najboljše kvalitetno mleko. Na kmetiji ostalo 1/4 ima bika. Letni zaslužek je 80-90.00 evrov, od kar nje­dela povprečno 5 oseb, to so lastnik, žena in 3 otroci. Vso mel­ mu ostane le 20.000 evrov in še od tega mora plačati delavca. Za ko prodajo v mlekarno. Poleg mlečne prosizvodnje imajo tudi 2 bika pa dobi povprečno 2.500 evrov in še davek. apartmaja. Teleta v večini prodajo do starosti 1 meseca cca. 70 kg Na koncu smo se ustavili še pri največjem proizvajalcu napo­in zanj dobijo 5 evrov žive teže. Imajo lisasto pasmo goveda. Na litank in slaščic v Aplah pri podjetju Loacker in tudi izpraznili 1 ha površin dobijo 300 evrov subvencije. Cena osemenjevanja je svoje žepe. okoli 35 do 40 evrov na semenitev. Andreja Dolinar PD Rega na Golakih in Kriški gori Kar 36 članov se nas je na velikonočni ponedeljek odpravilo na Golake v Trnovskem gozdu, ki jih sestavljajo trije vrhovi: Mali, Srednji in Veliki Golak. Zanimivo je, da je Mali Golak 15 metrov višji od Velikega. V prete­klosti so vrhove teh pobočij krčili zaradi planinske paše in so Mali in Veliki Golak poimenovali po velikosti pašnikov. Z avtobusom smo se odpeljali skozi Logatec in Kalce v Hrušico, kjer smo se v gostilni Stara pošta ustavili na kavici. Potem smo se odpeljali do Predmeje, kjer smo si oprtali nahrbtnike in nadaljevali peš po široki kolovozni poti ter gozdni stezi do Iztokove koče (1280 m). Da se ne bi ohladili, smo kar hitro zavili desno v bukov gozd. Po strmi, kamniti in zasneženi poti smo prišli na greben in potem skozi ruševje na vrh Malega Golaka (1495 m), kjer smo uživali razgled od Alp do morja. A mrzel veter nas je hitro spravil z vrha. Nadeli smo si dereze, ki so nam lepo pomagale pri spustu, saj je bila pot na nekaterih delih nevarna za zdrs. Pred kočo smo si vzeli čas za malico in uživanje na soncu. Po daljšem postanku smo se po zasne­ženi gozdni poti spustili do Male Lazne (1100 m), velike jase z gozdarsko kočo ob robu gozda. Pred kočo smo se še odžejali ter si ogledali oskrbnikovo zbirko starin in ročno izdelanih lesenih izdelkov. V ponedeljek, 27. aprila, pa smo se odpeljali proti Kranju in mimo Golnika do parkirišča pred vasjo Gozd (850 m), od koder smo se napotili po zelo strmi poti. V spodnjem delu smo šli skozi gozd, potem čez razgledni greben in nato ponovno v gozd. Po skoraj dveh urah hoje smo prišli do koče na Kriški gori (1471 m), ki se je tisti dan skrivala v megli. Kriška gora je sicer razgleden in razsežen, pet kilometrov dolg greben v Kamniško-Savinjskih Alpah. Ime je dobila po vasi Križe, ki leži ob njenem vznožju. Posedli smo v prijetno topli koči ter se okrepčali s toplim čajem in malico iz nahrbtnika. Veter je medtem razpihal meglo in za kratek čas se je pokazalo sonce. Imeli smo razgled na okoliško hribovje in pašnik, kjer so se pasle ovce. V bližini je tudi priljubljeno vzletišče za jadralne padalce. Tolsti vrh (1715 m), kamor smo bili namenjeni, je bil prav tako zavit v meglo, zato se je vodnik Aleš odlo­čil za vrnitev v dolino. Sestopili smo po strmi in spolzki poti. Za oprijem so nam v zgornjem delu poti služile na­peljane jeklenice. Ob poti stojijo table s slikami in napisi ter klopce, ki vabijo k počitku. Klopce so poimenovane po štirih posameznikih, še posebno zaslužnih članih PD Križe. Srečali smo planinca s polenom na rami, ki ga je vzel iz skladovnice, namenjene za kurjavo v koči. Po uri hoje smo prišli v vas Gozd (891 m) in se mimo spomenika NOB, cerkve sv. Miklavža ter planinskega zavetišča po cesti spustili do svojih avtomobilov. V prijetni družbi planinskih prijateljev in pod odlič­nim vodstvom vodnika Aleša smo preživeli dva lepa praznična dneva. J. Trček Lepota klekljane čipke na ogled v Cankarjevi knjižnici Vrhnika, 5. maj 2015 – Kulturno-umetniško društvo Kosec je v sodelovanju z vrhniško knjižnico in Zavodom Ivana Cankarja Vrhnika pripravilo razstavo, na kateri se je enajst Koščevih spretnih umetnic predstavilo z več kot 80 čudovitimi čipkami. Razstavo Milina klekljane čipke bo Cankarjeva knjižnica na Vrhniki gostila še do 15. junija. Društvo iz Občine Log -Dragomer je razstavo pripravilo v okviru 25. festivala Cankarjevi dnevi, ki se na Vrhniki odvi­ja ob občinskem prazniku in obletnici rojstva Ivana Cankarja. Spretne klekljarice, ki svoje izdelke ustvarjajo v Domu upoko­jencev Log, se bodo z razstavo več kot en mesec predstavljale obiskovalcem knjižnice ter tistim, ki bodo knjižnico obiskali posebej zato, da bi videli skrivnostne vzorce, ki jih klekljarice spletajo s prepletanjem belih niti. Razstavo so v knjižnici odprli v začetku maja in jo popestrili s krajšim kulturnim programom,ki so ga soustvarjali mladi trobentač Jakob in pevke Ženskega pevskega zbora Spominčice. Ob tej priložnosti je zbrane nagovorila tudi Katja Hvalica in se v svojem nagovoru sprehodila skozi desetletje ustvarjanja kle­kljanih čipk na Logu. »Danes se je v knjižnici naselilo zelenje in cvetje v belem, ki našo klekljarsko družino povezuje že deset let. Leta 2004 se je začelo kot šepetanje, kot dihanje v Društvu upokojencev Log, in se potem širilo kot ljudska pesem, od ust do ust, od rok do rok, od srca do srca. Glasba lesa in prepletanje niti sta nas čisto prevzela.« Od začetka sta skrivnosti čipke in veščine klekljanja delili mentorici Ivica Česnik in Helena Likar. »Znali sta vzbuditi željo po ustvarjanju in napredovanju, po no­vih vzorcih in tehnikah, po lastnih rešitvah. Izdelki so se mno­žili, radostno smo z njimi obdarovale ljubitelje čipke od blizu in daleč. Najlepše je klekljati za darilo. V čipko so vpletene in za­kvačkane ure in ure prijaznih misli na drago osebo, tako posta­ne čipka dragocen spomin.« Čipkarice družijo volja do učenja, medsebojna pomoč in skupni rezultati, prikazani ob različnih priložnostih v bližnji in daljni okolici, tokrat na Vrhniki. Če ste zamudili odprtje razstave, si to lahko ogledate še do 15. junija. V. Lovrenčič Mladinski odsek PD REGA – LOG vabi VSE MLADE (6-15 let) OD 24.06. DO 28. 06. 2014 NA PLANINSKI TABOR V ZALAZE. SPALI BOMO V ŠOTORIH, HODILI PO PLANINSKIH POTEH,SPOZNALI ZANIMIVOSTI OKOLICE, JAHALI ISLANDSKE KONJE, SE SEZNANILI S PLANINSKO OPREMO IN JO TUDI PREIZKUSILI, IMELI KINO POD ZVEZDAMI, OB VEČERIH KURILI TABORNI OGENJ, KUHALI V ENEM LONCU,… IN NAUČILI SE BOMO VELIKO NOVEGA. PREDVSEM PA SE BOMO ZABAVALI. Strošek tabora je 35 eur za prvega otroka iz družine, za ostale otroke iz iste družine pa 30 eur. PRIJAVE IN DODATNE INFORMACIJE DO 10.06.2014 NA SPODNJIH KONTAKTIH 040 511717 (Marija) in 041 664258 (Jože) ali e-mail:mopdrega@gmail.com KUD Kosec organiziral tečaj za preprečevanje padcev v starosti Po analizah Svetovne zdravstvene organizacijepadci v starosti predstavljajo resno zdravstveno in socialno težavo. V Sloveniji se je te problematike lotil Inštitut dr. Antona Trstenjaka za gerontolo­gijo in medgeneracijsko sožitje. Za njeno celostno obravnavo usposablja sodelavce, ki s svojim pro­stovoljnim delom na terenu med starejšo populaci­jo širijo informacije, izkušnje in ustrezna znanja s tega področja. V Občini Log -Dragomer je tečaj vodila Milica Čeplak -Šti­van, organizacijsko pa ga je podprlo Kulturno društvo Kosec. Trajal je od konca februarja do maja. Na devetih srečanjih je skupina predelala štirinajst poglavij priročnika, ki spremlja in usmerja delo tečaja. Njegovi avtorji so Ksenija Ramovš, JožeRamovš, Božidar Voljč, Blaž Švab, Tina Lipar in Ana Ramovš. Priročnik iz leta 2013, ko je bil zadnji ponatis, je mogoče dobiti samo ob vpisu v tečaj in stane 5 evrov. Tečaj z izjemno humanim pristopom in trdno zgradbo celo­stno obravnava problematiko padcev v starosti: vzroke, po­sledice in pomoč pri sanaciji. Nasveti in vaje za ohranjanje fizičnega, psihičnega in socialnega ravnotežja lahko uspešno preprečujejo usodne padce. Težke poškodbe v starosti povzro­čijo izgubo samostojnosti, česar pa se vsi najbolj bojimo. Zato je bolje, da se naučimo, kako lahko padce v čim večji meri pre­prečimo. Redna telesna vadba, zdrav življenjski slog, dejavno druženje z vrstniki in med generacijami – vse to kar najbolj pripomore k ohranjanju vitalnosti. Priročnik se posebej po­sveča medgeneracijskemu sodelovanju in različnim oblikam premagovanja težav in ovir v vsakdanjem življenju. Srečanja skupine so bila tudi prijetno druženje in izmenjava izkušenj za kakovostno življenje v zrelih letih. Udeleženke, bilo nas je devet, smo bile enotnega mnenja, da tečaj toplo pri­poročamo vsem, ki se jih ta problematika dotika. Prej ali slej se vsi srečamo z njo. Dobro je biti pripravljen. Voditeljici tečaja in Inštitutu dr. Antona Trstenjaka se srčno zahvaljujemo za nove razglede po tretjem življenjskem obdo­bju. Za ilustracijo ... Ko sem bila nekega dne na obisku v domu starejših, mi je po hodniku s pomočjo hojice naproti prišla ne­znana oskrbovanka. Pozdravila sem jo, a me je prehitela z vprašanjem: »A vi veste, zakaj sem jaz tukaj, in ne doma?« Odgovorila je kar sama – in prav pohitela je: »Ko sem mora­la ponoči na stranišče, nisem prižgala luči. Zaletela sem se v stol, ki sem ga bila zvečer pozabila pospraviti. Najbrž ne bom šla več domov.« Ne pozabite na luč, je še enkrat zaklicala za mano, ko sem odhajala. Zapisala Katarina Hvalica Učenje angleščine je več kot le pridobivanje novega znanja Generacije, ki so že davno zaključile formalno izobraževanje, v zrelejših letih še vedno pridobivajo novo znanje. To vsekakor dokazujejo študenti oziroma študentke angleščine, ki v dveh skupinah v okviru sekcije DVIG in KUD Kosec enkrat na teden obnavljajo znanje tujega jezika oziroma se tega učijo popolnoma od začetka. Njihovi profesorici sta Olga Drofenik in Milojka Babšek. Okoli dvajset občanov je letos na teden-ciljev tečaja, da študenti pri govorjenju naša profesorica pa je zelo strpna in skih delavnicah pridobivalo znanje tuje-v tujem jeziku pridobijo samozavest, iz-sproti popravlja naše napake. Všeč mi je, ga jezika. Skupina slušateljev, ki deluje v boljšajo izgovorjavo ter vadijo intonacijo. da tečaj poteka na tak način,« je razloge, okviru sekcije DVIG, se jezika uči že od »Zato se učimo po posebnih programih, da se je pridružila tečaju, opredelila ena aprila 2012, poučuje jih Olga Drofenik. uporabljamo tudi interaktivni DVD, ob izmed udeleženk. Drugi so ji pritrdili; Druga skupina pa se je z novo profeso-katerem tečajniki vadijo poslušanje in povedali so nam tudi, da so angleščino rico Milojko Babšek angleščine začela slušno razumevanje ter lahko znanje ob-že s pridom uporabljali v tujini, in pri učiti novembra 2013. Kot smo izvedeli, navljajo tudi doma.« Tedenska srečanja tem jih je presenetilo, koliko so se nau­so študenti zelo prizadevni, na tečajih so med profesoricama in študenti spletla čili ob svojem druženju. Prepričali smo manjkajo le izjemoma. »Glavni cilj je, da prava prijateljstva. »Rezultat tega druže-se lahko, da je to res prijetno in sprošče­se nekaj naučimo, drugi cilj je, da treni-nja je, da se imamo enkrat na teden zelo no, za kar ne nazadnje poskrbi tudi pe­ramo možgane, tretji cilj je, da se lahko lepo,« je sklenila Olga Drofenik. sem, ki odmeva na začetku in na koncu odpravimo v tujino, pa se tam ne bomo Predznanje udeležencev tečaja je bilo na vsake skupne ure. Kot so nam povedali izgubili – da bomo znali komunicirati začetku različno, skupna pa jim je bila študenti, je petje zelo pomembno; veči­s tujci,« je povedala Drofenikova. Z njo želja, da obnovijo pozabljeno in osvoji-noma ob predvajanju zgoščenke prepe­se je strinjala Babškova, ki je dodala, da jo novo znanje. »Znanja angleščine mi vajo večne zabavne popevke, občasno dajejo poudarek pridobivanju znanja za je primanjkovalo, česar sem se zaveda-jih tudi spremlja kitarist. »Prepevanje je samostojno sporazumevanje. »Tudi tisti la na vsakem koraku. V angleščini se malo za razvedrilo, je dobra vaja za fo­slušatelji, ki so že imeli nekaj predzna-lahko sporazumevaš, kamorkoli greš, netiko in pomnjenje novega besedišča,« nja, so se v svoji mladosti angleščine uči-nepogrešljiva je tudi, če uporabljaš ra-je prepričana Milojka Babšek. li drugače, kot se je učijo današnji otroci, čunalnik. Tečajev ne jemljemo povsem Skupini si želita, da bi tečaj nadaljevali ki se z angleščino vsak dan srečujejo v šolsko, da bi se tresli in obremenjevali, tudi jeseni, veseli pa bi bili kakšnega no­vseh medijih in tako že zelo mladi ve-ali bomo vprašani in ali bomo naredili vega udeleženca. liko vedo.« Povedala je, da je eden od napako. Veliko nam pomeni druženje, V. Lovrenčič Na OŠ Log - Dragomer smo se letošnje šolsko leto vključili v program Erasmus+ V program so vključeni učenci prve in druge triade. Področje našega raziskovalnega dela je naravo­slovje in temu primeren je tudi naziv projekta – Su­ccessful Scientists. Program Erasmus+ je namenjen dvigu kakovosti šolskega iz­obraževanja v Evropi, omogoča spoznavanje in razumevanje evropske kulturne in jezikovne raznolikosti ter mladim pri­dobivanje osnovnih spretnosti in kompetenc. Zato smo se odločili, da združimo naša prizadevanja, izme­njavo izkušenj iz prejšnjih projektov, v katerih smo sodelovali, izmenjamo znanja in ustvarimo mednarodno skupino, sesta­vljeno iz učiteljev iz Velike Britanije, Norveške, Romunije, Češke, Grčije, Španije in Slovenije. Naše aktivnosti so usmerjene v pridobivanje znanja, spretno­sti in stališč, ki bi pripomogli k celostnemu razvoju in učenju. Poudarek je predvsem na zanimivih, praktičnih, izvirnih pri­stopih k učenju in poučevanju naravoslovja. Hkrati pa ima­mo krasno možnost spoznati različne pristope k poučevanju posameznih držav, kar je velika dodana vrednost k samemu projektu. V času projekta se bomo lotili sedem različnih tem. Vsaki temi so namenjeni trije meseci, v katerih se ji bomo bolj posvetili. Cilji, ki jih bomo poskušali doseči prek projekta, so povezani z učno snovjo in učnim načrtom posameznih razredov. Prvi projektni sestanek, kjer so se izoblikovale prve smernice in cilji našega projekta, je bil novembra v Newcastlu v Veliki Britaniji. Februarja smo se udeležili že drugega projektnega sestanka, kjer smo že lahko delili svoje prve izkušnje in odzive na pro­jektno delo. Predstavniki posameznih držav smo se zbrali na Norveškem, v mestu Kongsberg. Tam smo preživeli pet zelo produktivnih in hkrati prijetnih dni. Ugotovili smo, da smo na pravi poti, in dobili dodatno motivacijo za naprej. Na temsrečanju smo, s pomočjo otrok OŠ v Kongsbergu, izbrali tudi logotip projekta. Na natečaju za izbor logotipa so lahko sode­lovali učenci šol, iz katerih prihajamo učitelji. Bilo je veliko izvirnih in zelo dobrih predlogov, učenci pa so izbrali logotipučenke iz OŠ v Romuniji. Z mesecem aprilom končujemo že drugi sklop. Bliža se drugi projektni sestanek učiteljev vseh sodelujočih držav, tokrat v Romuniji. Učenci, učenke in učitelji smo navdušeno pristopili k projektu. Vsi skupaj odkrivamo nove razsežnosti učenja, po­učevanja in raziskovanja ter ugotavljamo, da je v naravoslovju morje idej, zanimivosti in možnosti, ki jih morda do zdaj ni­smo opazili ali pa smo jih imeli za nepomembne, samoumev­ne. Že zdaj lahko potrdimo, da je učenje naravoslovja lahko zelo raznoliko, zabavno, skrivnostno in predvsem življenjsko. Sicer smo to vedeli že prej, vendar se odslej tega toliko bolj zavedamo. V sklopu projekta se načrtuje tudi en obisk sodelujoče drža­ve, kamor lahko učitelji vzamemo s seboj nekaj učencev. To bo lepa nagrada, vendar res le za nekaj izmed vseh učencev. Pa nič hudega, saj bodo lahko drugim podrobno poročali o svoji izkušnji v tuji državi. Aktivnosti projekta bodo potekale od septembra 2014 do ju­nija 2016. Veselimo se novih izzivov in postajamo pravi mali raziskovalci. Učiteljica Brigita Žitko N a dogodivščino nas je povabil MO PD Rega Log, katerega članice so naše hčere. Da bi doživeli nekaj zanimivega in novega, smo se člani treh družin odzvali povabilu. Dogodek je v nas vzbujal meša­ne občutke strahu in pričakovanja. Z nego­tovostjo, brez igralskih izkušenj smo se v zgodnjih jutranjih urah odpeljali do Višnje Gore, kjer smo se srečali s snemalno ekipo. Predstavljali smo si, da nas bo pričakala številčna snemalna ekipa, od maskerjev in kostumografov do režiserja, skratka vsi, ki sodelujejo pri nastajanju filmov. Pričakala pa sta nas le režiser Aleš Ferenc in sne­malec Tadej Demšar. Mala ekipa. Kamen se nam je odvalil od srca, saj glede na to kaj resnega in težkega ni bilo pričakovati. Predstavljali smo si sproščen sprehod do vrha Kuclja (748 m), uživanje v prebujajoči se naravi in na vrhu dremanje na toplem soncu. Vendar smo se motili. Aleš nam je že v za­četku povedal, da čas ni naš prijatelj in nas priganja. Kot režiser je razdelil vloge in nas opozoril, da moramo dosledno slediti navodilom, če želimo, da bo snemanje čim krajše, brez odvečnih ponovitev kadrov. Naš snemalni dan – Kucelj nad Višnjo Goro Za nami je bilo šest dni klavrno mokrega aprilskega tedna. V nedeljo, 12. aprila, pa smo se prebudili v sončno jutro. Veseli smo bili lepega vremena, saj nas je ta dan čakala zanimiva dogodivščina, snemanje kratkega filma za gorski vodnik po vrhovih Slovenije. Snemanje! In to filma! S snemalcem Tadejem smo resno sledili njegovim navodilom. Kot se spodobi, se vzponi začnejo ob vznožju. Naša pot se je začela na Starem trgu, v središču staro­davnega mesteca Višnja Gora, ki je nastalo že v času Ilirov in Keltov in so ga naseli­li tudi Rimljani. Po nekaj poskusih je bil posnet prihod družine Kozjek in Trček nazbirno mesto. Še nikoli se družini Kozjek in Trček nista tolikokrat srečali v enem samem jutru, na istem mestu! Družina Demšar, ki se po scenariju filma pripelje do Višnje Gore z vlakom, še nikoli ni toli­kokrat prebrala, kdaj jih bo vlak popeljal nazaj proti domu. Našo pozornost pa je pritegnil kip polža, ki stoji na železniški postaji. Polž, prikle­njen z zlato verigo, je simbol Višnje Gore. Legenda pravi, da je bil v bitki ranjen sin žene beneškega doža. Viteza je na potova­nju našla hči višnjegorskega grofa – So­fija Višnjegorska, ki se je odločila, da bo skrbela zanj. Vsi so bili prepričani, da bo vitez umrl, vendar je po dolgem okreva­nju preživel. Višnjegorski grof je poslal po kraljico Beneške republike, ki je že dolgo mislila, da je njen sin mrtev. V zahvalo je višnjegorskim grofom podarila pozlačeno polžjo hišico v premeru okrog 10–15 centi­metrov, okrašeno z diamanti. Polžjo hišico so višnjegorski grofje podarili mestu. Ne­kaj časa so jo hranili v mestni hiši, pozneje pa se je izgubila (vir: Wikipedija). Otroci so kaj kmalu postali nestrpni in se jim je po več ponovljenih kadrih režiser že dodobra zameril. To je bilo resno snema­nje. Izpred železniške postaje smo pot na­daljevali z avtomobili, proti vrhu Kuclja. Na poti do Kuclja pa smo se sprehodili do slapu. Prijeten hlad, zelena podrast, vonj bistre vode, čudovita pešpot, vse to je pripomoglo, da smo pozabili, da nas sne­majo. Čas je hitro tekel, lačni smo že bili, zato smo se odpravili do našega snemal­nega cilja – vrha Kuclja. Odprli smo svoje nahrbtnike in iz njih potegnili dobrote, ki smo jih prinesli s seboj za malico. Malica je bila nagrada za naše trdo delo tega dne in celo pohvaljeni smo bili kot dobri film-ski igralci. Za konec pa smo brez snemalne ekipe obi­skali še drugi slap, to je bil prav tako ču­dovit sprehod – ob vodi in po skalah, ob­raščenih z mahovjem. Otroci so bili zdaj zadovoljni, saj smo jim dovolili malce hodi­ti po vodi in piti vodo izpod slapu. Pa tudi starši smo se prav prijetno počutili. V dobri družbi smo ocenili ta dan kot čudo­vit! Mateja Debenec in Brigita Kozjek Sestri Urbančič ponovno svetovni prvakinji! Sestri Špela in Liza Urbančič sta na svetovnem prvenstvu v cheerleadingu in cheer plesu v Orlandu v ZDA, ponovno postali svetov­ni prvakinji v kategoriji freestyle cheer plesni pari. V domovino sta se z žlahtnimi odličji vrnili že tretjič zapored. Konec prejšnjega meseca je na Flo-največjem tekmovanju v cheerlea­ridi potekalo svetovno prvenstvo v dingu na svetu. Na tekmovanju sta cheerleadingu, na katerem sta barve se predstavili s perfektno izvedenim slovenske reprezentance že tretjičnastopom in ugnali vso svetovno zapored zelo uspešno zastopali Špe-konkurenco. Starejša izmed sester,la in Liza Urbančič, članici Žabic iz Špela, je po tekmovanju povedala: ŠŠD Log – Dragomer, doma iz Le-»Zelo sva veseli, da nama je uspelo snega Brda. Pravico do nastopa na še drugič zmagati na svetovnem pr­svetovnem prvenstvu v kategoriji venstvu. To nama zelo veliko pome-freestyle cheer plesnih parov sta si ni, sploh zato, ker sva letos večino priborili z zmago na lanskem držav-časa trenirali sami. Ni šlo le za to, ko­nem prvenstvu v Mariboru. Dekleti, liko tehničnih elementov si pokazal ki sta bili za športne dosežke v letuin kako dobro si jih izvedel, ampak 2013 nagrajeni tudi z nazivom Špor-je bilo poleg tega zelo pomembno tnik Vrhnike, sta glede na njune izje-tudi to, da si pokazal s kakšnim ve­mne uspehe na preteklih svetovnih seljem in ljubeznijo plešeš in koliko prvenstvih (1. in 2. mesto leta 2013, energije si pokazal. V tem sva prehi­ 2. mesto leta 2014), tudi na letošnjem teli vse ostale in pokazali, da nama prvenstvu sodili v krog favoritov. ples pomeni največ na svetu. Mislim, Na zadnjem tekmovanju pred odho-da je bilo to tisto glavno, kar je pripo-prstan. Res je nekaj posebnega, ker cheerleaderji za katere vemo, da se dom na svetovno prvenstvo (Frogs moglo k zmagi.«sva prvi Slovenki, ki sva ga dobili. običajno ne zanimajo za cheer ples, Cheer Cup, Vrhnika 12.4.2015) sta z Špela je spregovorila tudi o prstanih, Pomeni nama veliko več kot pokal ampak oni so nama začeli ploskati in izjemno predstavo navdušili medna-ki jih sedaj prejmejo svetovni prvaki: ali medalja, zato ker je res nekaj kar se priklanjati, kar nama je dalo res rodno sodniško zasedbo in številne »Lansko leto so uvedli prstane in bili te lahko spremlja vsak dan.« Kot je zelo dober občutek.” podpornike na tribunah ter potrdili, sva razočarani, ker sva prvič zma-dodala pa so jima še bolj pomembni Vedno nasmejani sestri sta poveda­da sta letos vrhunsko pripravljeni. gali dve leti nazaj in jih nisva dobi-spomini s tekmovanja: »Zelo veliko li, da so ju na začetku njune športne Čeprav je bil odhod na prvenstvo še li. Takoj po razglasitvi so naju letos nama je pomenilo, ko sva šli mimo poti pri cheer plesu najbolj očarali do novega leta pod velikim vpraša-odpeljali v posebno sobo, kjer sva ameriške cheer plesne reprezentan-posebni cofi, ki so obvezen pripo­jem, sta ob podpori staršev, domače-morali pomeriti velikost prstana, ki ce po odplesani točki in so nama moček v tem športu, čudoviti dre­ga kluba in Cheerleading zveze Slo-sva ga potem dobili. Lizi sem rekla, vse čestitale, ker je bilo tako dobro. si ter nasmejane in lepo naličene venije le uspeli zbrati dovolj denarja da nikoli ne bova poročeni z istim Potem, ko sva čakali, da odideva tekmovalke, ki izžarevajo posebno in se dobro pripraviti za nastop na moškim, zmeraj pa bova nosili isti domov, so mimo prišli ameriški energijo. V vseh teh letih je cheer ples postal njun način življenja. »Ker sva sestri, se o plesu veliko govori tudi doma. Trenirava devetkrat na teden, pred tekmovanji pa se število treningov še poveča, a to počneva z veseljem, zato se vsakršno odrekanje drugim stvarem poplača z ljubeznijo do plesa ter dosežki, ki jih naniza­va,« sta pojasnili Špela in Liza. Njuna ameriška trenerka Jessica Walz, s katero letos prvič sodeluje­ta, pa je o njiju povedala naslednje:»Špela in Liza sta čudoviti plesalki in odlično zastopata Slovenijo v sve­tu cheer plesa. Sta izredno nadarje­ni, plesu sta predani že zelo dolgo, sama pa sem ju spoznala pred tremi leti in mi je v veliko veselje, da lahko delam s tako odličnima učenkama,« pravi Jessica, ki je sestri aprila obi­skala v Sloveniji ter jima pomagala pri pripravah na minulo svetovno prvenstvo. Urbančičevi sta najbolj ponosni na to, da sta edini Slovenki s popolnim kompletom odličij s svetovnih pr­venstev. Sta tudi večkratni državni in evropski prvakinji v cheer plesu, a ciljev jima kljub številnih doseda­njim uspehom ne zmanjka. V letošnji sezoni si želita še dve zlati medalji na evropskem prvenstvu, ki bo le­tos v Sloveniji. Špela in Liza, iskrene čestitke in srečno na prihajajočem državnem (24.5.2015, Ljubljana) in evropskem prvenstvu (27.6.2015, Ljubljana)! V. L. Tretja vseslovenska Zelemenjava tudi na Logu Log, 16. maj 2015 – V dvajsetih slovenskih krajih je v soboto potekala 3. vseslovenska zelemenjava, med drugim so vrtičkarji sadike, semena, revije, recepte, izkušnje in nasvete z domačega vrta menjali tudi pred gasilskim domom na Logu. Ljubitelji vrtnarjenja so maja ponovno stopili sku­paj in na spomladanski zelemenjavi, ki je v okviru KUD Kosec potekala pod imenom »Flancarija« me­njali presežke sadik, ki so zrasle v njihovih toplih gredah, na balkonih in v lončkih na okenskih poli­cah. Mize so se kar šibile pod veliko količino sadik, ki so si jih med seboj navdušeno izmenjali zelema­njalci. Ponudba je bila pestra, vrtičkarji pa so na do­godek prinesli tudi nekaj nekoliko manj običajnih vrst zelenjave. Izbirali so med različnimi vrstami sadik paradižnika, od volovskega srca, grapola, rdečega in rumenega češnjevega paradižnika, do breskovega, hruškovega in med drugim tudi črne­ga slivovega paradižnika. Menjali so čilije, različne vrste paprik, cvetačo, brokoli, blitvo, zelje, brstični ohrovt, pa med drugim tudi različne vrste zelišč in dišavnic. Praznih rok pa niso ostali niti tisti, ki na dogodek niso prinesli ničesar, zelemnejavci so jim z veseljem ponudili sadike, seveda brezplačno, in jim zaželeli obilen pridelek. Tudi tokrat so domov lahko odnesli revije ter posebne vrečke za semena. Tako kot vsi dosedanji tovrstni dogodki je tudi to­kratni prerasel v pravi družabni dogodek, na kate­rem so si občani izmenjali številne modre nasvete, med seboj delili dolgoletne izkušnje pa tudi zelo poučne napake, ki so se pripetile tako izkušenim vrtnarjem kot tudi začetnikom. Cilj Zelemenjave je na solidaren in zabaven način povezati ljubitelje dobrot in lepot domačega vrta, ki svoje navdušenje prenašajo tudi na druge soob­čane. V. Lovrenčič V Vrtcu Log - Dragomer prihodnje leto 161 otrok Dejavnost Vrtca Log - Dragomer bo prihodnje šolsko leto v enotah v Dragomerju in na Logu razdeljena v devet oddelkov, ki bodo obliko­vani podobno kot lani. Skupaj z otroki iz Zvezdice bodo v vrtec na novo vključili 52 otrok. Prostor v vrtcu pa so dobili prav vsi otroci iz Občine Log - Dragomer, katerih starši so podali vlogo za vpis, razen premladih otrok. Komisija za sprejem otrok v Vr­tec Log -Dragomer je zaključila svoje delo, predlagane oddelke so na svoji seji potrdili tudi občinski svetniki. Enoto vrtca v Dragomer­ju naj bi prihodnje leto obiskovalo 125 otrok, ki bodo razporejeni v sedem oddelkov, na Logu pa bo v dveh oddelkih 36 otrok. V vrtec bodo na novo sprejeli 52 otrok, od tega deset iz koncesijskega vrtca Zvezdica, ki v javnem vrtcu pro­stor dobijo prednostno. Pomoč­nica ravnateljice Jožica Zorc nam je povedala, da je imela komisija letos nekoliko težje delo kot lani. Tokrat je Vrtec Log -Dragomer prejel 73 vlog za vpis, kar je sko- Brezje pri Dobrovi in nato udeležilo tudi veliko pred- PD Rega: izlet na Ključ strmo do Ključa. Pot skozi šolskih in šolskih otrok. gozd je bila nezahtevna. Otroci so na vrhu poiska-V nedeljo, 19. aprila 2015, pri Dobrovi in južno od Ob prijetnem klepetanju li zaklad, ki jim ga je skril je PD Rega organiziralo Dolenje vasi. Pot je števil-smo hitro prispeli do Par-škrat. Ko smo se okrepčali tradicionalni pohod na no množico pohodnikov tizanskega doma na Klju-in naigrali, smo se vrnili Ključ. Ključ je z gozdom vodila izpred GD v Dra-ču (550 m). MO je na izlet v dolino. Pot nas je vodilaporaščen vrh, ki se naha-gomerju, skozi Log, do povabil tudi svoje mlade na Debeli hrib, do Žabe in ja severno od vasi Brezje Ferjanke, čez hrib, v vas člane , tako se je izleta se je od tam v Dragomer, kjer smo druženje nadaljevali na prijetnem pikniku, ki ga je organiziralo PD Rega. Same hoje je bilo cca. 4 ure. Lep izlet! Zaključim lah­ko: dobra družba, odlična organizacija in lepo vreme. Imeli smo se lepo! Če vas ni bilo zraven, vam je lah­ko žal. Se vidimo naslednjeleto. Še prej pa vabljeni, da se nam pridružite na osta­lih izletih MO. Več infor­macij lahko dobite na sple­tni strani društva: www. pd-rega.si in na FB MO PD Rega, lahko nam pišete na mopdrega@gmail.com . Urška raj pol več kot v zadnjih dveh le­tih. Največ vlog so prejeli za prvo starostno obdobje, več kot pol iz sosednjih občin, precej manj za­nimanja je bilo za vpis starejših otrok. Kljub velikemu številu vlog bodo prostor v vrtcu dobili vsi otroci iz Občine Log -Dragomer. Sprejeli bodo 31 otrok prvega sta­rostnega obdobja, vseh 11 otrok drugega starostnega obdobja ter še deset otrok iz koncesijskega vrtca Zvezdica. Pred zaprtimi vrati vrtca bodo iz domače občine ostali le otroci, ki 1. septembra še ne bodo dopolnili 11 mesecev in so tako premladi za sprejem. V. L. Pomladna osvežitev tokrat osrečila Vesno Vrbančič Vrhnika, 5. maj – V enem najlepših mesecev leta smo »pomladno osve­žili« Vesno Vrbančič z Vrhnike, ki se ji je razvajanje prijetno skladalo z njenim 25-letnim jubilejem poroke. Osvežili smo njeno pričesko, jo razvajali v lepotnem salonu, oblekli v nova oblačila in na koncu njo ter njenega moža povabili še na slastno večerjo. Po dobrem odzivu izpred dveh let smo se na Na­šem časopisu odločili, da v sodelovanju z agenci­jo Okusi ponovno organiziramo tako imenovano »pomladno osvežitev«, v okviru katere je srečna nagrajenka deležna lepotnega in kulinaričnega razvajanja v vrednosti 200 evrov. Na uredništvo je prispelo veliko prijav, srečna roka Mateje Lam­berger pa je izžrebala Vesno Vrbančič z Vrhnike. »Nisem se želela prijaviti, potem pa me je hčerka pregovorila. Ko ste poklicali, sem bila ravno sre­di umivanja zob in nikakor nisem mogla verjeti, da sem resnično jaz srečna izžrebanka,« nam je pojasnila Vesna, ki se ji je »pomladna osvežitev« skladala ne samo z jubilejem poroke, marveč še z njenim abrahamom. »Ne morete verjeti, koliko se mi je dogajalo te dni. Kopica jubilejev, na koncu sem prejela za darilo še potovanje v Pariz, no, se­daj pa še »pomladna osvežitev«. Res fantastičen začetek maja.« Za njeno pomladno osvežitev sta najprej po­skrbeli Mirza in Karmen, vodji frizerskega salona Beba (nasproti sodišča), ki sta ji naredili svetle pramene ter stopničasto in resasto postrigli lase. »Obe sta vrhunski mojstrici in sem se samo pre­pustila. Uživam vsako minuto,« je Vesna komen­tirala dogajanje okoli nje. »Ženske potrebujemo razvajanje.« Dosedanjo barvo las, ki je spominjala na barvo malancan, sta zamenjali z rdeče-rjavim odtenkom in na tak način Vesno pripravili na sprejem pri kozmetičarki. Tanja iz kozmetičnega salona Lupo, ki ima svoje prostore v stavbi pri Cankarjevem spomeniku, obvlada svoj posel. Strokovni pristop z njeno značajsko milino je Vesno spravil v še boljše raz­položenje. »Lotili se bova manikure in nato še obraznega ličenja,« je napovedala Tanja. Po slabih dveh urah je bila Vesna skoraj neprepoznavna, seveda v najboljšem mogočem pomenu. Njene poudarjene oči so žarele od zadovoljstva, na uli­ci pa so ukradle tudi kakšen pogled. »Izvedli sva naravno manikuro, oblikovali obrvi ter opravili dnevno ličenje,« je opravljeni postopek na tele­grafsko kratko opisala Tanja. »Ne morem verjeti, počutim se, kot bi se poročila,« je pripovedovala Vesna, ki je, kot rečeno, z možem Dragom ravno pred dnevi praznovala srebrni jubilej poroke. Naslednja postaja je bila v Šparu na Vrhniki, kjer ima svoje prostore salon za žensko dnevno in po­slovno modo Mini maksi. Z Darjo Goričar, lastnico in vodjo butika, se je Vesna odločila za turkizno majčko in črne hlače. »Majčka mi je takoj padla v oči. Imam obesek oziroma verižico, ki je ravno take barve, zato se mi je zdela nadvse primerna. Za piko na i pa ima še motive Pariza, kjer sem bila ravno pred dnevi,« je pojasnila svojo odločitev Vesna. Ker vsaki ženski pritiče tudi lepa torbica, se je Darja odločila, da Vesni podari še novo črno torbico, ki je poudarila njeno eleganco. Njen mož Drago, ki se je v tem trenutku pridružil prenovi, je bil osupel nad njenim novim videzom. »Kaj naj rečem: super ste opravili delo, krasna je. Kot bi bila 25 let mlajša, ko sva se poročila.« Tako pomladno osvežena se je Vesna skupaj z možem Dragom lahko odpravila v Gostilno Bajc v Sinjo Gorico, kjer sta v slastni ponudbi in prije­tnem ambientu s šampanjcem nazdravila začet­ku večera ter se podala na kulinarično potovanje. Tu ju je naša ekipa zapustila z željo, naj opojnost pomladne svežine nikdar ne popusti, podobno kot njuna ljubezen, ki traja že četrt stoletja. Čeprav je pomladna osvežitev ponudila največ veselja Vesni, pa so delček notranje sreče čutili prav vsi soudeleženi, saj so vedeli, da so s svo­jo požrtvovalnostjo osrečili ženo in mater dveh hčera. Gašper Tominc pa takoj, ima potrošnik za Odvetnik svetuje: varstvo potrošnika pri javljanje odkritih napak kar dva meseca časa, odkar je opazil napako. Še več, Za­ nakupu rabljenega vozila kon o varstvu potrošnikov določa, da se za napake, ki Nakup vozila je za marsikoga pomembna odločitev, ki terja jasne odgovore se pojavijo v roku šestih me­ na vrsto vprašanj. Eno izmed njih je tudi, ali se odločamo za nakup novega secev od izročitve blaga, šte­ali rabljenega vozila. Tisti, ki se odločijo za nakup rabljenega vozila, morajo je, da so obstajale že v času izmed široke ponudbe izbrati vozilo, za katerega verjamejo, da je v solidnem nakupa. Potrošniku zato ob odkritju napake v tem roku stanju, ter vredno kupnine, ki jo zanj zahteva prodajalec. Kaj pa tveganja? ni treba posebej dokazovati, Kupec pri nakupu rablje-jem, ki ga potrošnik kupi od vozil oz. od namena, katere-da je napaka obstajala že v nega vozila ni nujno vedno podjetja, zakonsko določeno mu naj bi vozilo služilo, ra-času nakupa, temveč mora prepuščen samemu sebi, saj enomesečno jamstvo za do-zen seveda, če je prodajalec prodajalec, če se želi izogniti zakonodaja vsebuje vrsto bro delovanje. Kadar kupec potrošnika pred nakupom potrošnikovemu zahtevku, določil, ki so namenjena var-ni potrošnik ter vozilo ni ku-ustrezno opozoril, da ima dokazati, da napake tedaj še stvu potrošnikov, vključno pljeno od podjetja, enome-vozilo posebnosti, zaradi ni bilo. Obenem se proda­s tistimi, ki kupijo rabljeno sečno jamstvo ni obvezno. katerih je potreben poseben jalec ne more sklicevati na vozilo. S tega vidika je lahko To pomeni, da mora proda-način uporabe ali ravnanja. morebitne, s pogodbo dogo­tudi nakup rabljenega vozi-jalec tudi za rabljeno vozilo Rabljeno vozilo, ki ga po-vorjene omejitve odgovor­la relativno varen nakup, še zagotoviti, da bo vsaj še en trošnik kupi od podjetja, nosti za stvarne napake, saj zlasti tedaj, če potrošnik ra-mesec po izročitvi delovalo ima poleg omenjenega jam-Zakon o varstvu potrošnikov bljeno vozilo kupi pri podje-brezhibno. Če v tem času stva, v primerjavi s splošno takim določilom ne priznava tju, torej od pravne ali fizične nastane okvara, jo mora pro-ureditvijo, tudi podaljšano veljave. osebe, ki opravlja pridobitno dajalec brezplačno odpravi-jamstvo za stvarne napake. Vse navedeno velja le za ti­dejavnost. V takem primeru ti. Enomesečno jamstvo za Jamstvo za stvarne napake ste nakupe rabljenih vozil, ki je namreč potrošnik še do-omenjene vrste vozil torej ob nakupu rabljenega blaga spadajo pod okrilje Zakona po določilih Zakona o var-o varstvu potrošnikov. Pri stvu potrošnikov traja kar nakupih, ki jih ta zakon ne eno leto. Če se torej v tem zajema, so pravila drugačna. času pojavi stvarna napaka, Bralce zato opozarjamo, da lahko potrošnik od proda-ta sestavek ne pomeni celo­jalca zahteva, naj napako vite in popolne informacije o odpravi, vrne del plačanega vsakem nakupu rabljenega zneska sorazmerno z napako vozila in naj zato služi le kot ali kupljeno stvar zamenja. temeljna usmeritev in ne kot Če narava napake tako zah-nadomestek pravnega sveto­tevo opravičuje, lahko potro-vanja v konkretnih zadevah, šnik tudi odstopi od pogod-ki v tem sestavku niso izrec­be oziroma zahteva vračilo no izpostavljene. datno varovan z določili Za-ni odraz prodajalčeve dobre celotne kupnine. Potrošnik Odvetnik Andrej Jurjevčič kona o varstvu potrošnikov, volje, temveč gre za potro-ima poleg tega pravico zah-Imate vprašanje, za katere­ki v večjem delu ureja ravno šnikovo pravico, priznano z tevati tudi povračilo škode in ga menite, da bi zanimalo razmerja med potrošniki in zakonom. Vendar pa lahko stroškov, ki so nastali zaradi tudi naše bralce? Potem ne podjetji. prodajalec, kot pogoj za ve-napake. oklevajte in ga nam pošljite, Pri nakupu rabljenega vozila ljavnost jamstva, predpiše V nasprotju s splošnimi do-naš odvetnik pa bo nanj od­je dobro vedeti, da ima vsa-pravilen način uporabe vo-ločili Obligacijskega Zakoni-govoril v naslednji številki ko rabljeno cestno motorno zila. Tak način ne sme biti ka, ki zahtevajo javljanje na-Našega časopisa. Pošljite ga vozilo, priklopno vozilo ali bistveno drugačen od običaj-pak v roku največ osmih dni, na nascasopis@zavod-can­vozilo s pomožnim motor-nega načina uporabe takih pri gospodarskih pogodbah kar.si Vabilo na podjetniški zajtrk Na območni obrtno-podjetniški zbornici Ljubljana Vič vsak petek ob 8.30 pripravimo PODJETNIŠKI ZAJTRK. Na podjetniški zajtrk po­vabimo tudi gosta. Srečanje je priložnost za medsebojno izmenjavo informacij in reševanje podjetniških problemov. Podrobnejše informa­ cije so pred srečanjem na voljo na spletni strani naše zbornice. Napovednik srečanj: • Petek, 29. maj 2015, ob 8.30: Opravljanje storitev na hrvaškem, Zdenka Bedekovič, OZS Napovedujemo teme za junij: • Petek, 5. junij 2015, ob 8.30: Predstavitev protibolečinske terapije, Daša Hodalič Peterlin • Petek, 12. junij 2015, ob 8.30: Poenostavitev uvozno izvoznih po­stopkov ter pošiljanje blagovnih pošiljk preko Pošte Slovenije, Silvo Pestotnik, Carinska pošta • Petek, 19. junij 2015, ob 8.30: Urejanje delovnih razmerij, Dušan Bavec, svetovalec na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije • Petek, 26. junij 2015, ob 8.30: Predstavitev programske opreme CAD in CAD/CAM ZwSOFT in prednosti, Tomaž Ramšak, ZW CAD Slovenija »Davčne blagajne – realnost pri poslovanju z gotovino inaktualnosti, ki jih mora podjetnik poznati v letu 2015 S 1. 10. 2015 naj bi začele veljati obveznost uporabe » davčnih blagajn« oziroma naj bi stopile v veljavo in se začele uporabljati določbe o Za­konu o potrjevanju računov. Delavnica bo namenjena novostim, ki se nam obetajo in aktualni problematiki v praksi. Poudarki o novostih - Katere so bili razlogi za predlagani način uvedbe obveznega potrje­ vanja računov in kateri sistem bo uveden - Kdo so zavezanci, ali bodo izjeme za izvajanje postopka potrjevanja računov? - Katere so novosti, podatki , ki jih bo moral vsebovati račun? - Kako bo potekal postopek potrjevanja računov? - Posredovati bomo morali podatke o poslovnih prostorih , kaj vse šteje kot poslovni prostor? - Nadzor in prekrški, tudi za končnega potrošnika, če računa ne vzame) . - Vse bo povezano s predlaganimi pripombami in rešitvami , dopirali bomo odprta vprašanja….. Na koncu se bomo seznanili z aktualnimi davčnimi orehi in dilema­mi. Strokovna delavnica bo potekala: v ponedeljek 15.6.2015 ob 16. uri ( 4 šolske ur ). Cena seminarja (brez DDV) znaša 90,00 EUR cena za naše člane znaša 45,00 Eur Izvajalka: Simona Štravs Dobro leto po uveljavitvi prostovoljnega članstva v Obrtno-pod­jetniški zbornici smo še vedno aktivni in delamo za dobro svojih članov samostojnih podjetnikov in podjetij. V mandatnem obdo­bju 2014 – 2018 je predsednik OOZ Vrhnika Simon Hlebec. Svojim članom nudimo različne storitve. Organiziramo izobraževalne delavnice in seminarje, ki so lah­ko splošni in namenjeni vsem članom (varstvo pri delu in var­stvo pred požarom, prva pomoč, davčni obračun, poslovanje v tujini …) ali pa specialni in namenjeni posameznim panogam (za avtoserviserje, gradbince, mizarje, frizerje, kozmetike, gostince, kovinarje, …). Izobraževalni dogodki so za člane brezplačni ali z velikim popustom 10 – 90% tržne kotizacije. Zbornica je tu tudi zaradi zastopanja vaših interesov pred dr­žavo in občino, pri čemer poskušamo doseči ugodne pogoje za vaše poslovanje in prijazno poslovno okolje. Izkoristite brezplač­no svetovanje in podporo. Članom pomagamo pri reševanju že nastalih težav ali pri prepre­čevanju njihovega nastanka, svetujemo na različnih področjih, po­magamo pri internacionalizaciji – kako poslovati v tujini, izterjavi dolgov…Člani so povezani po panogah v strokovnih sekcijah, kjer si izmenjajo izkušnje, rešujejo skupne strokovne probleme in skrbite za uresničevanje skupnih interesov. S kartico Mozaik podjetnih (prejme jo vsak član, ki podpiše pri­stopno izjavo) pa člani pridobijo številne ugodnosti pri partner­jih, ki sodelujejo pri projektu. Z redno uporabo kartice, članarina postane dosti manjši strošek, kakor znašajo prihranki. Partnerji so tudi tako raznoliki, da vsak lahko najde kaj zase. Največji so: Te­lekom, Zavarovalnica Triglav, Generali, Sberbank, Kompas, Mer­kur, Erste card Diners club, Big Bang, DZS, Prigo, GA, Elektro energija in številni drugi. Vsi člani se lahko tudi predstavijo na spletnem katalogu Moj obr­tnik, ki deluje kot poslovni imenik za potrošnike. Informirajte se o zbornici, delovanju in delu na spletni strani www.ozs.si ali www.ooz-vrhnika.si, obiščite nas na Tržaški cesti 8A na Vrhniki ali nam pišite na mail: adela.cankar@ozs.si Veseli bomo vašega obiska, odziva, vprašanj… plačuje z mesečnimi akontacijami, dosedanji na-mostojno. Trenutno so subvencije naslednje: čin zaračunavanja po dejansko opravljeni stori- Novosti v vrhniški komunali Prejšni mesec je v središču Vrhnike zaživela tr­govina DEPO-ja (v prostorih nekdanje čitalni­ce). Pod imenom znamke DEPO potekajo dela, ki jih v lokalni skupnosti potrebujemo, z izku­pičkom pa se financirajo nova delovna mesta. Ena izmed dejavnosti, ki potekajo v DEPO-ju, je tudi prodaja rabljenih in preoblikovanih pred­metov. Nova lokacija je dostopnejša in bo večje­mu številu občanov omogočila, da v njej kupijo nostalgične, unikatne ali zgolj poceni predmete, ki jih potrebujejo. Trgovina obratuje ob torkih in četrtkih od 9. do 12. ure in od 17. do 19. ure. Ob sredah ima vrata odprta od 9. do 12. ure in ob sobotah od 8. do 13. ure. Z aprilom je začela delovati informacijska pi­sarna, ki jo najdete v pritličju poslovne stavbe na Tojnicah. V tej pisarni smo združili več opravil v želji, da posodobimo in izboljšamo servis za naše uporabnike po sistemu »vse na enem me­stu«. Tu lahko oddate različne vloge, zahtevke oziroma prošnje, spremembe števila oseb ali la­stništva, naročate praznjenje greznic in MKČN, urejate vse v povezavi z vašimi obveznostmi za plačilo komunalnih storitev, tu deluje tudi bla­gajna. Na sodelavke iz informacijske pisarne se obrnite tudi, če vas zanima karkoli glede meseč­nih položnic za komunalne storitve. Pokličete jih na telefonsko številko 01 750 29 70 ali pišete na e-naslov: metoda.smrtnik@kpv.si. Že en mesec deluje prenovljena spletna strannašega podjetja, kjer smo vam pripravili bistveno več vsebin oziroma informacij kot doslej. Spletna stran je bolj funkcionalna, preglednejša in omo­goča enostavnejši dostop do iskanih informacij. Najdete jo na naslovu http://www.kpv.si/. Vabi­mo vas tudi, da obiščete naš profil na strani Face­booka, ki je dostopen na: https://www.facebook. com/komunalnopodjetjevrhnika. Odgovori na najpogostejša vprašanja glede cen komunalnih storitev 1. Kje imate podlago za oblikovanje cen? Cene storitev oskrbe s pitno vodo, odvajanja in čiščenja odpadne vode in ravnanja z odpadki se uvrščajo med nadzorovane ali regulirane cene, ki se ne oblikujejo prosto na trgu, temveč se mo­rajo oblikovati v skladu z metodologijo, ki jo je predpisala vladna uredba.1 Uredba uveljavlja dve temeljni izhodišči evrop­skih direktiv oziroma sklepov Evropske komi­ sije, in sicer: – uporabnik (oziroma povzročitelj) plača in – nadomestilo za izvajanje javnih storitev ne sme presegati upravičenih stroškov javne službe. To pomeni, da se smejo (in morajo) vsi (upravi­čeni) stroški izvajalca javne službe v celoti pre­valiti na uporabnike javne službe. V upraviče­nih stroških je upoštevana tudi določena stopnja donosa, ki je tudi omejena navzgor. Da lahko ugotovimo, kolikšni so upravičeni stroški posa­mezne javne službe oziroma sestavimo ločene kalkulacije cen, imamo vzpostavljen podrob­no razčlenjen in pregleden sistem razporejanja stroškov oziroma ločenega računovodskega spremljanja dejavnosti. Cene so oblikovane na podlagi pričakovanih stroškov prihodnjega obračunskega obdobja; oblikovane so torej predračunske cene. Izvajal­ci gospodarskih javnih služb smo zavezani, da enkrat na leto preverjamo skladnost predra­čunskih cen z dejanskimi. Vse razlike (v plus ali minus) upoštevamo pri izračunu nove predra­čunske cene, torej cene za naslednje obdobje. To pomeni, da smo morali najkasneje ob dokonča­nju zaključnega računa za leto 2014 (torej po 31. marcu 2015) primerjati, ali so cene, ki smo jih za­računavali v letu 2014, skladne z dejansko dose­ženimi, upravičenimi stroški. Nato smo pripra­vili izračune novih predračunskih cen, kjer smo upoštevali vse morebitne ugotovljene razlike za prejšnje obdobje. V primeru odstopanj, višjih od +/- 10 %, smo pristojnim občinskim organom že predložili v potrditev spremenjene cene. 2. Zakaj zaračunavate praznjenje greznic kot akontacijo? Spremenjen način zaračunavanja je predpisala vladna Uredba. Čiščenje grezničnega mulja se tvi ni več dovoljen. Osnova za obračun je količina dobavljene pitne vode. Kadar se poraba vode ne ugotavlja z ob­ računskim vodomerom, se cena zaračuna glede na število stalno in začasno prijavljenih stano­valcev, ob upoštevanju normirane porabe pitne vode, ki znaša 0,15 m3 na osebo na dan. V vladni uredbi, ki določa način ravnanja z grezničnim muljem, je določeno, da lahko te storitve naročite le pri izvajalcu javne službe (na območju občin Borovnica, Log -Dragomer in Vrhnika je to naše podjetje). Na tak način želi država zagotoviti ustrezno ravnanje s prevze­tim blatom in hkrati pridobiti popolnejše evi­ dence o količinah in ravnanju z blatom. Greznice oz. MKČN moramo izprazniti vsaj enkrat na tri leta oziroma vsakokrat, ko je to po­trebno. Za čiščenje grezničnega mulja pokličete na telefonsko številko 01 750 29 70 ali pišete na elektronski naslov info@kpv.si. 3. Zakaj toliko različnih postavk na računih? Vladna uredba, ki je predpisala način oblikova­nja cen, je določila tudi, katere postavke morajo biti izpisane na računu. Tako naj bi se zagoto­vilo, da bo iz računov jasno razvidna cena po­samezne javne službe, ločeno za spremenljivi oziroma za stalni del cene. Prikaz cen na računu oziroma način njihove objave vsaj enkrat na leto preverjajo tudi tržni inšpektorji. 4. Čemu je namenjena omrežnina? Omrežnina je stalni (fiksni) del cene javne služ­be in je namenjena kritju stroškov najemnine za sredstva javne infrastrukture, ki ga naše podje­tje plačuje lastnikom infrastrukture, torej obči­nam. Višina najemnine in s tem tudi omrežnine se oblikuje na podlagi določb Uredbe. Občine zbrana sredstva iz tega naslova namenijo za nove naložbe v izgradnjo in rekonstrukcijo jav­ne infrastrukture. 5. Ali so katere od cen subvencionirane? Da. O višini subvencije odloča vsaka občina sa-Odvajanje odpadne vode: Občina Vrhnika sub­vencionira del omrežnine gospodinjskim upo­rabnikom. Subvencija za vodomer velikosti do vključno DN 20 znaša 1,6561 €/mesec brez DDV oziroma 1,8134 €/mesec z DDV. Potrjena cena v višini 4,8124 €/mesec se torej zmanjša na 3,1563 €/mesec brez DDV oziroma 3,4561 €/mesec z DDV (za DN 20). Ravnanje z odpadki: vse tri občine subvencio­nirajo del zbiranja odpadkov (0,0156 €/kg brez DDV oziroma 0,0171 €/kg z DDV). Polna cena storitev zbiranja odpadkov se tako zniža iz 0,1300 €/kg z DDV na 0,1129 €/kg z DDV. Ob­čina Log -Dragomer se je poleg tega odločila subvencionirati tudi celoten strošek ravnanja z odpadki velikim družinam. Podrobnejši prikaz cen in pojasnila glede cen, najdete na naši spletni strani v zavihkih Ceniki in Pogosta vprašanja. 1 Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12, 109/12) – odslej Uredba. O B V E S T I L O Komisija za izvedbo javnega natečaja obvešča, da je v maju 2015 v Uradnem listu RS na spletnih straneh občin ustanoviteljic in na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje objavila javni natečaj za DIREKTORJA JAVNEGA PODJETJA KOMUNALNO PODJETJE VRHNIKA, d. o. o. To obvestilo ne velja kot uradna objava razpisa. Komisija za izvedbo javnega natečaja Dišeče in okusno na balkonih Balkonske rastline so lahko že sredi poletja v bujnem razcvetu. Če na začet­ku sezone za balkonske rastline lepo poskrbimo, imamo z njimi veliko veselja. Uspeh bo popoln, če izberemo ustrezen substrat, zdrave sadike, obenem pa redno skrbimo za nego in zaščito. Take balkonske lepotice so več kot očarljive, tudi dišeče in okusne. Oranžna nemezija, dalija in milijon zvončki gnojilo s poudarjeno organsko komponento v objemu temnolistnih strukturnih rastlin in vitamini poveča količino cvetnih nastav­sladkega krompirja in temnolistne detelji-kov, da rastline prej, bolje in dlje cvetijo. Lah­ce kar dvignejo razpoloženje. Izbiro glinene ko pa uporabimo gnojilo v šumečih tabletah, cvetlične posode popestri oranžna cvetlična eno tableto raztopimo v 10 l vode in doseže­kompozicija na sončnem mestu. Prednost gli-mo čudovit učinek. nenih posod in cvetličnih korit je, da v vro­ Pravočasno ukrepanje čih mesecih ostanejo korenine na hladnem. Sladka in dišeča kombinacija visečih jagod, Težave z balkonskimi rastlinami se najpo­ki cvetijo v treh barvah, pritegne z vonjem gosteje pojavijo zaradi neustrezne nege, vre­in videzom. Pisanolistne dišavnice prinesejo mena ali napada bolezni in škodljivcev. Tudi v senco tako vonj kot barvitost. Temnolistni odcveteli cvetovi so lahko vir velikih težav, žajbelj, zlati origano, kodrolistni peteršilj, med drugim omejujejo novo cvetenje. Od kislica, listnati česen in citronasti timijan ust­varijo bogato in uporabno zasaditev. Ustrezna zemlja Za zanesljivo in bujno zasaditev uporabimo Balkonio, petkomponentno visokokakovo­stno zemljo s hranili in minerali za takojšnje in dolgotrajno delovanje, bogato s huminsko šoto in organskimi hranili. Biorastlinska vla­ kna zadržujejo vodo in hranila v območju korenin, guano pospeši rast in razvoj, aktiva­torji cvetenja pa obogatijo cvetne nastavke in cvetenje. Odlična je tudi za dodajanje k sob-škodljivcev so najpogostejši: uši, pršice, ra­nim rastlinam. stlinjakovi ščitkarji, tripsi in gosenice. Uši in tripse učinkovito zatiramo s pripravkom na Dognojevanje naj bo redno osnovi naravnega piretrina iz rastline dalma-Tudi če je dan oblačen, a topel in vetroven, so tinski bolhač Kenyatox verde. Za okrepitev rastline žejne. Če je substrat od 2 do 3 cm pod rastlin jih je priporočljivo vsakih 10 dni škro­površjem suh, zalijemo. Z dognojevanjem s piti z naravnim pripravkom iz njivske presli­tekočimi gnojili na osnovi morskih alg in 11 ce, s čimer jih zavarujemo pred morebitnimi vitaminov začnemo po treh tednih od sajenja boleznimi, predvsem sivo plesnijo. rastlin, saj se v tem času substrat izčrpa. Tako Strokovnjaki Kluba Gaia NAS CASOPIS 427/25.5.2015 C M Y K 48 25. maj 2015Skupne strani elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Pričakujemo močan Kako prepoznanamo od podlub­nika napadeno drevo? napad podlubnikov • v okolici napadenega drevesa je Sanacija od žleda poškodovanega vedno polno odpadlih iglic drevja poteka dobro. Trenutno oce­ • na lubju in koreničniku se pojavi njujemo, da je sanirano okrog 50% dobro vidna rjava črvina poškodovanih količin drevja. • na deblu se pojavijo drobne luknjice • iz luknjic se cedi smola V mesecih, ki so pred nami, pa se bomo bolj kot s sanacijo žledoloma ukvarjali s Če v svojem gozdu najdete od podlubni­ sanacijami žarišč podlubnikov. Pričaku­ kov napadeno drevje o tem takoj obvestite jemo namreč močan napad podlubnikov: revirnega gozdarja. Ta bo opravil pregled Ti so se lani zaradi nepravočasne izdela­ vašega gozda in določil drevesa, ki jih je ve poškodovanega drevja iglavcev že na­ potrebno posekati. Hkrati pa vam bo dal še množili. Močnejši napad smo pričakovali dodatna navodila in usmeritve za izvedbo že lani, vendar ga je mokro in precej hla­ vseh preventivnih del varstva pered pod­ dno poletje dodobra omililo. Letos ne bo lubniki. Hkrati pa poskrbite, da bodo za tako, saj že v spomladanskih mesecih po­ posek izbrana drevesa tudi v roku pose­ nekod beležimo do štirikrat več lubadark, kana ter odpeljana iz gozda. Če kje, potem nje v gozdu ni vedno mogoče. V obdobju kot v enakem obdobju lani. velja pri sanaciji žarišč podlubnikov rek : razglašene velike požarne ogroženosti ni Čas je zlato !. Hitreje kot boste sanirali ža-v gozdu dovoljeno nikakršno kurjenje. Kaj lahko storimo da bo škoda rišča podlubnikov manjša je verjetnost, da Zavod za gozdove Slovenije je dolžan za­čim manjša? se bodo ti še naprej širili in uničevali vaše gotoviti izvedbo predpisanih del za var-V tem obdobju je predvsem pomembno, in sosedove gozdove. Poleti, ko je vroče stvo gozdov pred podlubniki z drugimi da se vsa žarišča pravočasno najdejo in se celoten razvoj ene generacije podlubni-izvajalci (na stroške lastnikov gozdov), če nato tudi takoj sanirajo. Zato gozdarji pri-kov zavrti že v mesecu dni. In za gozd je lastniki ne opravijo predpisanih del v do­čakujemo, da boste tudi lastniki tistih goz-nabolje če je drevje z podlubniki vred od-ločenem času in skladno z navodili. dov v katerih je veliko smreke vsaj enkrat peljano iz gozda. Seveda pa moramo tudi mesečno pregledali svoj gozd, če se niso v v gozdu zložiti napadene veje v kupe, še Janko Vidmar njem morda pojavil podlubniki. bolje pa je če jih pokurimo. Vendar kurje-Zavod za gozdove Slovenije predavanje: Krajina, c˘lovek in vrt V poljudno-strokovnem predavanju bomo na zanimivih primerih iz zgodovine in sedanjosti spoznali, kako so se ljudje skozi zgodovino znašli v krajini, kako so se naucˇili razumeti in razbrati iz prostora tiste znacˇilnosti ter zakonitosti, ki so jim pomagale preživeti. Spoznali bomo kratko zgodovino razvoja oblikovanja vrtov, ki že od nekdaj na poseben nacˇin zrcalijo odnos med cˇlovekom in naravo. Nazadnje pa bomo spoznali še klju˘cne nasvete, ki jih je pri nac˘rtovanju vrta potrebno upoštevati in tudi to, cˇemu se je pri vrtu priporocˇljivo izogibati – tako pri sami organizaciji prostora, kot pri zasaditvah okrasnih rastlin. kdaj? kje? Cankarjeva 4.6. 2015 knjižnica Vrhnika ob 18h Tržaška cesta 32, Vrhnika Kaj je kineziološki taping? Kako deluje kineziološki Kineziološki taping Kineziološki taping je terapevtska me-taping? To je terapevtska metoda, ki z uporabo toda brez zdravil z uporabo elastičnih • zmanjšanje bolečine,elastičnih samolepilnih trakov pospešuje samolepilnih trakov, ki ne dražijo kože • zmanjšanje otekline in možnosti vnetja, samozdravljenje telesa s pomočjo akti­ in dovoljujejo 100 % svobodo gibanja ter vacije živčnega in limfnega ter krvnega • izboljšanje mišične funkcije, učinkujejo 24 ur na dan. Funkcija ela­ sistema. Traki ne dražijo kože, dovolju- • izboljšanje kroženja telesnih tekočin, stičnih samolepilnih trakov je mišično­jejo 100 % gibljivost in učinkujejo 24 ur • učvrstitvi funkcije sklepov. -tetivna podpora ter sklepna stabilizacija na dan. – trak daje oporo mišici, izboljšuje pretok Kdaj uporabljamo kineziološki limfe in krvi, deluje pro- Primeren je za vse starostne taping? tivnetno in protibolečin­ skupine (tudi za dojenčke, sko. Daje oporo in stabil-• sindrom karpalnega kanala otroke in nosečnice): nost sklepom ter mišicam • bolečine v spodnjem delu hrbta (su­• s »svežimi« poškodbami mišic, tetiv, brez negativnega vpliva bluksacija, hernija diska) sklepov (zvini, vnetje tetiv …) na vensko in limfno kroženje ter obseg • bolečine v kolenih • z edemi in hematomi po poškodbah gibanja. • bolečine v prsih • s kroničnimi bolečinami zaradi po-Taping pospešuje samozdravljenje telesa • bolečine v ramenihškodb oziroma stanj gibalnega sistema s pomočjo aktivacije živčnega, limfnega • poškodbe dimelj (bolečina vkrižu, rami …) in krvnega sistema. Metoda temelji na te­ • poškodbe rotatorne manšete • z nevrološkimi težavami (izboljša držo lesu lastnem naravnem procesu zdravlje­ • poškodbe vratnih vretenc…) nja in je zelo uporabna in učinkovita, saj • za podporo med nosečnostjo in po po- • teniški komolec zmanjšuje bolečine, skrajša čas rehabili­rodu tacije in pripomore k hitrejši ozdravitvi. • plantarni fasciitis • poškodbe pogačice Uporablja se kot preventivna in kot kura­ • pred- in pokirurški edemtivna tehnika. • zvini gležnja Koliko časa deluje nameščen • športne poškodbe elastičen trak? • preventivne metode itn. Trak, ki ga nalepimo na kožo, deluje 24 Več si lahko preberite na ur na dan, nameščenega imamo v pov­ www.terapevtskidotik.si prečju tri do pet dni, lahko tudi več ali manj časa. Vaša terapevtka, Petra Šmid Seljak Pozdravljeni v našem kotič­ku. V prejšnji številki nam jo je malček zagodel fotografski škrat, izpadli sta namreč dve fotografiji, zato to popravlja­mo v tej številki. Gospod je prišel na pedikuro. Pred tremi leti so mu ampu­ tirali palec. Na vprašanje, če ima trenutno kakšne težave odgovori, da se mu zdi, da ga pod prsti nekaj peče. Si pred­stavljate kake bi bile bolečine zdravega človeka ob takem stanju kot ga vidite na sliki? No, to je sladkorna. To pome­ni, da imate lahko tako stopa­lo in da se vam samo dozdeva, da se tam nekaj dogaja. Na drugi sliki je stanje po pe­dikuri in gospoda smo seveda napotili k osebnemu zdravni­ku, ki bo zadevo reševal na­prej. Med prejšnjo in zdajšnjo številko je zgodba dobila dru­gačen epilog. Prste so amputi­rali. Z nekimi stvarmi v življenju pač ni šale, ker ni popravnih izpitov niti za posamezne stvari, še manj za življenje samo. Zunaj se je otoplilo, nogavi­ce bomo počasi pospravili v omare, kar pa naj ne bi velja-tega ne čutite… v kolikor pa se temu ne morete odreči, potem si dnevno pregledujte stopala, ali pa prosite za to koga od svojih bližnjih. Veliko vas živi samih, torej vam ostane ogledalo in si na tak način preglejte stopala. Naj ne nastanejo zaradi malih stvari velike težave. V NOGICI kar pridno že lakiramo nohte in želeli bi omeniti dva prime­ra neposrečenega trajnega (gelish) lakiranja nohtov. Po lanski sezoni sta nas obiskali dve stranki s precej uni­čenimi nohti zaradi trajnega lakira­nja, sploh pri eni so bili nohti temno obarvani in ker smo se zadeve pra­ vočasno lotili ima gospa za to poletje lepe nohte, trajnega laka pa pravi, da ne bo več uporabljala. Pri nas upora­bljamo le običajne lake za nohte, ki so zelo obstojni in se hitro sušijo, pa tudi sicer na nogah lak za nohte dlje zdrži. V enem mesecu nohti zrastejo tudi za 1,5mm, torej trajni lak nekako ne more trajati celo poletje, ker zade­va estetsko ni ravno posrečena z »na­rastkom« in poletje je čas, ko si lah­ko z barvami na nohtih damo duška. Naj bodo vedno drugačni, preizku­site barve, ne omejujte se in tudi la­kiranje nohtov ne vzame več kot pet minut. Pri nas imamo široko barvno paleto lakov, lakiranje stane ob pe­dikuri 3€, samostojno 5€, laki pa so vam na voljo po 2,50€ in verjemite, da boste zadovoljni z njimi. Super so, hitro se sušijo in dolgo obstojni, cena pa več kot sprejemljiva. Če se odlo­čate za gelish lakiranje pa previdno. Slovenski trg postaja prepusten tudi za nekvalitetne proizvode, pa naj si bo to hrana, kozmetika ali pa kaj dru­gega. Sami sebi ste najboljši prijatelj in najbolj si lahko zaupate. Uživajte v toplih dnevih, do nasle­dnjič pa en pozdravček iz NOGICE. Če ste kdaj v zadregi kaj bi podarili, lahko kupite DARILNE BONE za PEDIKURO, DEPILACIJO in MASAŽO, na voljo so tudi boni za delno masažo – npr. nog, hrbta. smo prikazali praktični prikaz pravilnega čiščenja zob ter pri-pošljete napotnico izbranega zdravnika na naslov Zdravstveni Dan zdravja pomočke za ustno higieno. Pokazalo se je, da so občani željni dom Vrhnika, Ultrazvok, C. 6. maja 11, 1360 Vrhnika. Storitve znanja na področju zobozdravstva. Predstavili smo prenovljene bo izvajala Nina Boc, dr.med.spec.radiologije. V torek, 12.5.2015, je potekal »DAN ZDRAVJA«, ki ga je organiziral Zdra-preventivne programe v Centru za krepitev zdravja in jih tako Izvajali bomo tudi samoplačniške storitve ob sredah in petkih vstveni dom Vrhnika. Dogodek je pote-informirali o vseh brezplačnih delavnicah, ki jih bomo ponovno od 15.00-16.00 ure s predhodnim naročilom na telefonsko št. kal ob Tržaški cesti na zelenici pred Zavodom Ivana Cankarja začeli izvajati v mesecu septembru, ker trenutno spomladan-01/7555-140 (sreda od 11.00-14.00 ter ob petkih od 8.00-12.00 (parka Samostojnosti). Z dogodkom smo želeli seznaniti in in-ske delavnice zaključujemo. Izpeljali smo Test hoje na 2km, kjer ure) ali po e-mailu: narocanje.ultrazvok@zd-vrhnika.si so udeleženci dobili vpogled v svoje aerobne sposobnosti. Vsi formirati vse občane (vseh treh občin Vrhnika, Log-Dragomer starejši od 65 let, pa so bili seznanjeni z ugotavljanjem njihovih in Borovnica) na zdravstvenem področju. Vreme nam je bilo Dispanzer za ženske sprejema telesnih zmožnosti, ki tudi sicer potekajo vsako sredo in petek naklonjeno saj je bila udeležba nad pričakovanji. Zelo veliko zanimanje je bilo pri stojnici zobozdravstvene preventive, kjer v sejni sobi Zdravstvenega doma Vrhnika. Lahko rečemo, da je naročila bil največji obisk pri stojnici, kjer so predstavnice patronažne Ponovno Vam sporočamo, da še vedno sprejemamo nove paci­ službe izvajale meritve vitalnih funkcij (krvnega tlaka, pulza) entke v Dispanzerju za ženske v Zdravstvenem domu Vrhnika, ter meritve krvnega sladkorja. Meritve so izvedle 250 udeležen­ katerega nosilka je Lucija Sorč dr. med. spec. ginekologije in cem. Veliko zanimanje predvsem pri otrocih, pa so imeli gasilci porodništva. Za več informacij nam lahko pišete po elektronski in nujna medicinska pomoč. Prikazali so postopek imobilizacije pošti: narocanje.ginekologija@zd-vrhnika.si ali nas pokličete na ponesrečenca in uporaba defibrilatorja ter jih seznanili s temelj­ telefonsko številko: 01 7555 140 v času: ni postopki oživljanja. Otroci so imeli na voljo ogled gasilskega ponedeljek : od 7.30 do 14.00 avta ter avta nujne medicinske pomoči. Postavili pa smo tudi torek : od 16.00 do 19.30 poligon, da so se otroci razmigali, kar jim je bilo še posebej v ve­ četrtek: od 9.00 do 15.30 selje. Svitovi predstavniki s strani NIJZ so obiskovalce seznanili Veseli bomo vašega obiska. s preventivnim programom Svit in pomenom zgodnjega odkri­ vanja sprememb na debelem črevesju. V dopoldanskem času je bil obisk zelo velik iz vrhniških vrtcev, osnovnih šol ter varstve-Drage nosečnice! no delovnega centra. Obiskalo nas je 35 skupin otrok. V popol-Z mesecem aprilom je ZD Vrhnika vstopil v projekt Skupaj za danskem času pa so bili obiskovalci celotna populacija. Vsi, ki so zdravje, s katerim želimo izboljšati preventivne dejavnosti v se dogodka udeležili pa so lahko okusili tudi bio zdravo sadje zdravstvu. Sem sodi tudi Šola za bodoče starše, ki bo v obdobju in zelenjavo. projekta, potekala nekoliko Nad obiskom smo bili zelo pozitivno presenečeni. Pokazalo se drugače. Priprava na porod in je, da so občani željni taki predstavitev. Predstavnikom Zdra­ starševstvo je namenjena bo­ vstvenega doma, pa je velika udeležba potrditev za dobro delo doči materi in bodočemu oče­ in ves vložen trud, ki smo ga vložili za organizacijo dogodka tu oziroma spremljevalcu/-ki. poplačan. Zahvalila bi se direktorju g. Romanu Strgarju ter po- Prvo srečanje je namenjeno močnici direktorja Špeli Rot za podporo pri organizaciji. Hvala nosečnicam med 12 in 18 te- Zdenki Suhadolnik, Tini Petkovšek, Uršuli Debevec, dr. Mirni dnom nosečnosti in tema je ; Rogelj, Petri Šest Pleško, Andreji Jesenovec, Ivani Knafelc, dr. Zgodnja nosečnost.Temu sre- Cvelbarjevi, Diani Trdan, gasilcem PGD Stara Vrhnika pri iz­ čanju je pridruženih 45 minut praktičnega prikaza telesnih vaj vedbi dogodka »DAN ZDRAVJA«. Glede na tako velik odziv in aktivne telesne vadbe nosečnic. in pozitivne odzive obiskovalcev, da je potrebno take dogodke Sledi 6 srečanj v pozni nosečnosti, to je med 28 in 34 tednom no­ ponoviti in jih mogoče imeti večkrat na leto smo dobili le še po­ sečnosti. Tematike posameznih srečanj so smiselno razdeljene trditev na naše razmišljanje, da se srečamo vsako leto na ta dan. po sklopih. Zajemajo poglavitna vsebinska področja, ki smo jih Se vidimo na dogodku » DAN ZDRAVJA » 2016. ocenili kot pomembna za nosečnost, porod in poporodno obdo- Jerneja Filipič, Zdravstveni dom Vrhnika bje z vidika nosečnice, ploda, bodočega očeta, novorojenčka/­-ke, matere, očeta, družine. Uravnoteženi so telesni, duševni in socialni vidiki zdravja tako z vidika posameznice/posameznika Zahvala kot tudi z vidika javnega zdravja. Zdravstveni dom Vrhnika se zahvaljuje vsem sponzorjem za pomoč pri izvedbi dogodka DAN ZDRAVJA. Veseli smo, da Začetek šole za bodoče starše bo: smo z vašo pomočjo vsem udeležencem pričarali nepozaben Prva skupina: 26.05.2015 – Srečanje v zgodnji nosečnosti. dan. Sponzorji: DG69, Kolinska, Gostilna Pri Kranjcu, Cankar-Naslednjih šest srečanj bo organiziranih v septembru. jev hram, Gostilna in pizzerija Boter, Studio Fabrka, Zavod Druga skupina: 23.06.2015 – Srečanje v zgodnji nosečnosti Ivana Cankarja, Flegis, Lomas d.o.o., Aktanta, PGD Stara Vrh-Naslednjih šest srečanj bo organiziranih v oktobru. nika, PGD Log, društvo Svit. Šola za bodoče starše bo potekala v Kulturnem centru na Vrh­niki, v Grabeljškovi dvorani (1. nadstropje, knjižnica) od 14.00 in 16.00 ure. Po novem tudi ultrazvok v ZD Za vse dodatne informacije pokličite na GSM: 051/390-922 ali Vrhnika email: petra.sest-plesko@zd-vrhnika.si. Petra Šest Pleško dipl.m.s., vodja Šole za bodoče starše Obveščamo vas, da je Zdravstveni dom Vrhnika s 1.6.2015 pri­dobil 0,2 programa UZ. Izvajali bomo ultrazvočne preiskave trebuha, vratu, kolena, rame. Ambulanta bo delala ob sredah Zahvala in pohvala urgentni službi od 16.00-20.00 ure ter ob petkih od 16.00-18.30 Zahvalil bi se zdravstvenemu osebju urgentne službe vrh­ure v prostorih Dis-niškega zdravstvenega doma za hitro pomoč, ki sem je bil panzerja za ženske ZD deležen pri poškodbi roke. Ekipa je bila profesionalna, hi-Vrhnika. Na preiskavo tra, velik plus pa pripisujem prijazni komunikaciji. Pohva­se naročite lahko oseb-le vsem zaposlenim. Urgentna služba več kot pričakovano no ob sredah od 11.00-opravičuje svoje delo in je velika pridobitev za Vrhniko. 14.00 in petkih med Anže Grampovčan, član KS Breg 8.00 in 12.00 uro ali Zdravstveni dom Vrhnika o predvideni reorganizaciji nujne medicinske pomoči (NMP) Ministrstvo za zdravje je pripravilo predlog novega Pravilnika o službi nujne medicin­ske pomoči. Pravilnik je v javni obravnavi do 22.05.2015 in do tega dne Ministrstvo za zdravje sprejema pri­pombe na predlog pra­vilnika. Cilj ministrstva je, da s sprejemom tega pravil­ nika pristopi k reorganizaciji sistema nujne medicinske pomoči, s katero želi doseči iz­boljšanje sistema NMP ter tako boljšo, kako­vostno in enotnejšo oskrbo prebivalcev na celotnem območju Slovenije. V Zdravstvenem domu Vrhnika z obžalova­njem ugotavljamo, da pravilnik v pretežni meri ni v funkciji zgoraj navedenih ciljev. Pravilnik dobro opredeljuje delovanje Urgen­tnih centrov (UC) in dobra je tudi ideja sku­pne dispečerske službe. Pozdravljamo tudi dobro opredelitev potrebnih izobraževanj in znanj za zdravstveno osebje. Nikakor pa ne izboljšuje NMP in predvsem ne neprekinjenega zdravstvenega varstva za in neprekinjenega zdravstvenega varstva. To bo resnično neprekinjeno ter ves čas do­stopno in ne tako, kot po sedanjem pravil­niku, v pretežnem delu Slovenije ob sobotah in nedeljah ter praznikih omejeno na osem ur dnevno. Tako bomo poskrbeli za vse paciente NMP (urgentne primere in tudi tiste akutno zbolele), poleg tega pa bi bil ta pristop najver­jetneje tudi cenejši. Primer Zdravstvenega doma Vrhnika -ZD zagotavlja primarno zdravstveno var­stvo za občane občin Vrhnika, Borovnica in Log-Dragomer. Skupno nekaj čez 24.000 ljudi na površini dobrih 168 km2. Naša enota NMP pa večkrat poskrbi še za ob­čane Horjula, Žiri in včasih tudi Logatca. Poleg tega pa je na našem področju 25 kilo­metrov avtoceste in še več kilometrov že­lezniške proge (povečana nevarnost mno­žičnih nesreč). -Enota NMP je v ZD Vrhnika začela delova­ti v drugi polovici leta 2013. Od takrat sta v ambulanti NMP ali na terenu 24 ur na ne enote NMP), ampak kar desetletja. -Ko v ZD še nismo imeli enote NMP je bila dostopnost in kakovost zdravstvene oskrbe na tem področju bistveno slabša. Zdravniki so opravljali dežurno službo in če je v času delovanja ambulante prišlo do nujnega primera, sta zdravnik in medicin­ska sestra zaklenila ambulanto in odšla na intervencijo. Redno naročeni pacienti in ostali v čakalnici pa so čakali nedoločen čas na vrnitev zdravstvene ekipe. Poleg tega so ambulante težko sprejemale nena­dno obolele in s tem nenaročene, ker je bilo že naročenih pacientov preveč. -S postavitvijo enote NMP so se te težave v glavnem rešile. Zaposlili smo mlado, mo­tivirano in visoko strokovno ekipo zdra­vstvenih delavcev, ki je v tem času dveh let rešila že marsikatero življenje. Poleg tega pa pomagala velikemu številu akutno obo­lelih pacientov. V ZD smo veseli, da ima­mo takšno ekipo, po številnih pozitivnih odzivih in pohvalah občanov pa vidimo, da so z njenim delom zadovoljni tudi tisti, vse tiste prebivalce, ki ne živijo v neposre­dni bližini UC. Pravilnik prinaša centrali­zacijo NMP na nivoju države in predvideva izboljšanje zdravstvenega varstva za najbolj urgentne primere, na ta račun pa poslabšuje dostopnost in kakovost zdravstvene oskrbe za preostale akutno zbolele. Izboljšuje torej situacijo za 3 do 5 % obravnavanih pacientov NMP, poslabšuje pa za preostalih vsaj 95 %. Po nekaterih ocenah naj bi bila s tem pra­ vilnikom opredeljena NMP in neprekinjeno zdravstveno varstvo, ki prehaja v prekinjene­ga in časovno omejenega, celo precej dražje od obstoječega sistema. Iz navedenih razlogov predlagamo Ministr­stvu za zdravje, da generalno spremeni pra­vilnik na način, da združi v obstoječem pre­dlogu pravilnika opredeljene urgentne cen­ tre in dispečersko službo z enotami NMP v zdravstvenih domovih po Sloveniji. Te NMP lahko dodatno usposobimo ter opremimo in tako bomo dobili dobro delujoč sistem NMP dan in vse dni v letu prisotna zdravnik in diplomirani zdravstvenik. Poleg tega pa je na Vrhniki še izpostava reševalne postaje Ljubljana s stalno prisotnim reševalcem in diplomiranim zdravstvenikom. -Po predlogu pravilnika, bi bilo na Vrhniki stalno prisotno samo reševalno vozilo z di­plomiranim zdravstvenikom in reševalcem (ekvivalent današnji reševalni postaji) , ob sobotah, nedeljah in praznikih pa v ambu­lanti še dežurni zdravnik. Vendar ta samo 8 ur na dan. -Prebivalcem občin Borovnica, Log-Drago­mer, Vrhnika in delno tudi sosednjih občin bi z uveljavitvijo predlaganega novega pravilnika bistveno poslabšali zdravstveno varstvo in to je s človeškega vidika nespre­jemljivo, z zakonskega pa najmanj sporno. -S tako situacijo se na tem področju pri za­gotavljanju NMP in neprekinjenega zdra­vstvenega varstva ne bi vrnili samo dve leti nazaj (ko še nismo imeli tako oblikova­ ki potrebujejo njeno pomoč. -V ZD Vrhnika imamo tudi rentgen in ka­kovosten laboratorij, ki sta nujna za dobro delo ekipe NMP. -Sprašujemo se torej zakaj rušiti nekaj, kar odlično deluje in se vračati na sisteme iz preteklosti (vsaj na našem teritoriju). Sami ne najdemo odgovora in žal nam zadovolji­vega niso dali niti snovalci novega pravil­nika. Spomin na slabosti preteklih pristo­pov pa je še živ in lahko bi rekli, da rane še pečejo. PREDLOGI REŠITEV: 1.) Predlog novega pravilnika spremenimo tako, da v pravilniku dobro zamišljenim urgentnim centrom in ideji enotne zdra­ vstvene dispečerske službe, priključimo mrežo NMP v zdravstvenih domovih. Tej pa dodamo potrebna izobraževanja in del­no tudi opremo, ki je predvidena v predlo­gu pravilnika. 2.) Če takšna rešitev iz nam neznanih razlo­gov res ni sprejemljiva, pa v imenu prebi­valcev tega področja predlagamo in zahte­vamo ustrezno dimenzioniran Satelitski urgentni center (SUC) na Vrhniki. SUC vključuje tudi stalno prisotnost urgentne­ga zdravnika. To zahtevo podpirajo nasle­dnja dejstva: -Naša enota NMP je v prvem četrtletju 2015 opravila 2341 pregledov, od tega je bilo 114 nujnih intervencij na terenu in 162 nujnih hišnih obiskov. Od vseh obravnav smo napotili v bolnišnico samo 10,3 % pa­cientov. V nočnem času med 20. uro in 7. uro je bilo povprečno 4,8 obravnav na noč. -Povprečni dostopni čas pri nujnih inter­vencijah je bil 11 minut in 12 sekund. V tem času sta bila na kraju dogodka zdravnik in diplomirani zdravstvenik. Za nujno reše­valno vožnjo naj bi vozilo iz UC Ljubljana potrebovalo 19 minut. Lahko torej rečemo, da bi se povprečni dostopni čas zdravnika iz sedanjih dobrih 11 minut podaljšal na pol ure. O življenju pa dostikrat odločajo minute, torej hitrost in kakovost interven­cije. -Pri dostopnem času zdravnika ne smemo pozabiti, da je avtocesta na relaciji Lju­bljana – Vrhnika dostikrat slabo pretočna (preobremenjena predvsem poleti in ob praznikih, da nesreč ne omenjamo). -SUC na Vrhniki bi lahko skrbel za prebi­valce občin Borovnica, Log-Dragomer, Horjul, Vrhnika in Žiri. V teh občinah živi na 251 km2 več kot 32.000 prebivalcev, ki si zaslužijo dosto­pno in neprekinjeno zdravstveno varstvo. Temu SUCu bi morebiti lahko priključili tudi področje Logatca s 13.300 prebivalci in za prebivalce Logatca bi bilo bolje, da na poti v SUC že naredijo tretjino poti do UC. Po predlogu pravilnika naj bi bili pod SUC Postojna, kar pomeni, da bi se z vožnjo v Postojno oddaljevali od UC. Seveda bi moral biti SUC za 45.330 prebi­valcev na 424 km2 površine ustrezno di­menzioniran, da se ne bi zdravstveno var­stvo prebivalcev v primerjavi s sedanjim stanjem preveč poslabšalo. -V ZD Vrhnika, že imamo visoko usposo­bljeno in motivirano ekipo zdravstvenega osebja NMP, ki odlično sodeluje z lokal­nim okoljem in ostalimi ambulantami v ZD. Dobro sodelovanje ekipe NMP s pri­merno usposobljenimi gasilskimi društvi omogoča hitre posege, kakovostno zdra­vstveno oskrbo in s tem reševanje člove­ških življenj. S tem pa ne moremo ekspe­rimentirati in v živo preverjati pravilnika, ki v večinskem delu Slovenije in tako tudi na našem področju, nima podpore. Ima pa veliko nasprotovanj tako laične, kot stro­kovne javnosti. Roman Strgar Direktor ZD Vrhnika Pozdrav pomladi V nedeljo 3. maja, sta v Kulturnem domu v Bevkah nastopili pevki Teja Saksida in Katarina Janjič s pianistko Lovorko Nemeš Dular in člani Stiškega kvarteta. Koncertni nastop z naslovom Pozdrav pomladi je ponudil program čudovitih glasbenih priredb in prevodov besedil Teje in Katarine in njenih gostov ter po­ slušalce popeljal v svet sanj in ljubezni v resni in filmski glasbi, v muziklu in risanki, v popevkah ter dalmatinskih in slovenskih narodnih pesmih. Zahtev­nih kompozicij izvedbe programa in skladb se je Teja lotila tako spretno, da je bilo videti skoraj lahkotno. Nastopajoči so med besedili in melodijami na odru uživali in se z njimi poigravali, a v njih so zvenele globoko doživete resnice, ki jih je mogoče začutiti, lahko pa tudi ne. Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen, je plavala Minattijeva pesem po dvorani. Sij melodij z odra je napolnjeval dvorano. Sijala je tudi deklica, ki je izvedla svoj debitantski nastop in celotni vsebini večera dodala poseben čar. Lahko zapi­šem, da je v Bevkah pela cvetoča pomlad v 1001 odtenku ljubezni. Škoda samo, da se je koncerta, ki bi po moji oceni sodil na veliki oder, udele­ žilo tako zelo malo ljudi. Škoda za kraj, ki nekaj šteje in naj bi ljubil glasbo in zborovsko petje Marija Dolinar 10. maj, dan rojstva našega največjega pisatelja, smo v sklopu Can­karjevih dni proslavili na prav poseben način. Pred Cankarjevo spominsko hišo je bilo živahno že v jutranjih urah. Tako lepega, s soncem obsijanega jutra bi si ob obletnici njegovega rojstva lahko samo želeli. Ob 9. uri se je zbralo petindvajset obiskovalcev za vodenje Po poti Cankarjeve mladosti. Najprej so si z zanimanjem ogledali delčke Cankarjevega življenja v njegovi spominski hiši. Ob zgodbah iz njegovega otroštva, odnosa do šole, življenja na Dunaju in mnogih drugih, ki so nas v lepem jutru prevzemale in nas odnesle stoletje nazaj, so si obiskovalci lahko privoščili tudi kavo, ki jo na Vrhniki pražita slovensko-honduraški par, Katja in Omar Escobar. Zatem so se nekateri podali po Vrhniki, kjer so zgodbe nadalje­vali ob Ljubljanici, spomeniku in na točkah, kamor so se Can­karjevi selili po požaru rojstne hiše, drugi pa so se zadržali pri Na 32. srečanju pevskih zborov iz mest z usnjarsko tradicijo, ki bo potekalo 20. junija 2015 s pričetkom ob 16. uri v BISTRI, se bo zbralo preko 300 pevk in pevcev iz cele Slovenije, ki jih druži pesem in prijateljstvo. Prihajajo iz krajev, kjer živi ali je živela usnjarska tradicija in proizvodnja usnjenih izdelkov. Srečanje poteka vsako leto v drugem kraju. Letos je organizator in gosti­telj Mešani pevski zbor Ivana Cankarja Vrhnika v sodelovanju z Zavodom Ivana Cankarja Vrhnika. Dogodek poteka v okviru Argonavtskih dni 2015. hiši in poskusili Cankarjevo čokolado, odlično kombinacijo vrh­niške kave in kakava (naprodaj v TIC Vrhnika). Čez dan se je v hiši zamenjalo več kot sto ljudi. Nato se je nadaljeval program za otroke, ko so otroci prek zgod­be spoznavali način tiskanja s svinčenimi črkami. Pomagali so odtisniti Cankarjev stavek Narod si bo pisal sodbo sam. Odtis so lahko odnesli domov, pomen natisnjenega pa bodo verjetno razumeli, ko bodo malo starejši. Cankarjev dan se je zaključil z branjem odlomkov iz pisateljevih del, ko so brali: Marija Iskre­ nović, Damjan Debevec, Rasto Jakič in učenci iz Osnovne šole Ivana Cankarja, za kar se vsem iskreno zahvaljujemo. Hvala tudi slaščičarni Berzo, ki je za vsakega od nastopajočih prispevala kos torte, in za ikebano, ki jo je z občutkom sestavila Dora Šemrov in MePZ Ivana Cankarja Uspel majski koncert V okviru prireditev Cankarjevi dnevi 2015 na Vrhniki je Me­šani pevski zbor Ivana Cankarja s svojimi gosti izvedel po­mladni koncert Pod jasnim nebom rdeča roža. Koncert je bil v soboto, 9. maja, v dvorani Glasbene šole Vrhnika, ki je za­menjala veliko dvorano Cankarjevega doma. Ob tem moram poudariti, da je bila dvorana glasbene šole polna, kar je dalo koncertu še večji pečat. Ob polni dvorani je resnično lepo, za­gnano in kakovostno nastopati. Prvi so na oder prišli gostitelji koncerta Mešani pevski zbor Iva­ na Cankarja Vrhnika pod vodstvom zborovodje Lovra Groma. To je bil tudi prvi nastop po prejetju srebrnega priznanja Ob­ čine Vrhnika, ki so ga prejeli samo večer pred koncertom. Že prva pesem je napovedovala, da je koncert v sklopu letošnjih Cankarjevih dnevov. Besedilo Pod jasnim soncem rdeča roža je napisal prav Ivan Cankar, uglasbil pa Rado Simoniti. V pr­vem delu koncerta so zapeli še tri pesmi. Nato pa so na oder prišli prvi gostje, in to Tamburaški orkester Danica iz Dobra-velj pod vodstvom Uroša Trebižana. Prav oni pa so navdušili polno dvorano. Orkester izhaja iz Dobravelj v Vipavski dolini. Nastopajo že petindvajset let in so vsi glasbeni amaterji. Pri­zadevajo si ohranjati in razvijati več kot stoletno tradicijo tam­buraške glasbe v tem delu Slovenije. Za svoje delo na področju ljubiteljske kulture so leta 2012 prejeli občinsko priznanje Obči­ne Ajdovščina. Nastopajo na občinskih kulturnih prireditvah in različnih družabnih dogodkih. Kot drugi gostje koncerta so nastopile tri učenke Glasbene šole Vrhnika. Eva Mivšek je učenka tretjega razreda violončela. Le­tos je že dobila zlato priznanje na 44. Državnem tekmovanju mladih glasbenikov. Je tudi mlada obetavna violončelistka v najnižji kategoriji tekmovanja. Na violini je nastopila Klavdija Zalokar, učenka četrtega razreda. Tudi ona je dobitnica zlate plakete na državnem tekmovanju. Kot tretja je na violini zaigra­la Sara Mivšek, ki je že v sedmem razredu glasbene šole. V nadaljevanju koncerta so zopet nastopili gostitelji z dvema solistoma, baritonistom Alešem Kovačem in sopranistko Špelo Petkovšek. Čisto na koncu prelepega večera pa sta MePZ Ivana Cankarja in Tamburaški orkester Danica zapela in zaigrala sku­pno Avsenikovo pesem Slovenija, od kod lepote tvoje. Vezno besedilo je bral in bil moderator celotnega koncerta Tomaž Si­metinger. Vsi nastopajoči so buli od poslušalcev deležni velikih aplavzov ter takodokazali, da je majski pomladni koncert uspel. Še posebno so se izkazali go­stitelji, ki so pripravili izvrsten glasbeni program. Prepevajo že osemindvajset let in v en glas za­pojejo: »Glasba ne pozna meja, je naš moto in vodilo k uspehu.« Ob koncu še iskrene čestitke Me­šanemu pevskemu zboru Ivana Cankarja za resnično zasluženo srebrno Cankarjevo priznanje ob letošnjem občinskem prazniku, 10. maja. Simon Seljak NAS CASOPIS 427/ 25.5.2015 C M Y K 52 25. maj 2015Kultura Vrhnika - Cankarjevo mesto elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Vrhniška literarna skupina Predstavili zbornik PIŠ! V jeseni leta 2010 se je na pobu­ do JSKD OI Vrhnika oblikovala vrhniška literarna skupina, ki aktivno deluje že štiri leta. Ideja o rednih srečanjih pa je padla na ustvarjalni literarni delavnici, ki jo je vodila pesnica in pisateljica Ana Porenta. Tako so se srečanja nadaljevala in združevala litera­te, ki se podajajo na pot pisnega izražanja in ustvarjanja ter si ob tem želijo mentorstva in druženja s soustvarjalci. Skupina je postala raznolika, saj literati prihajajo na Vrhniko iz različnih krajev, od Gorice do Ljubljane. V štiriletnem delovanju je nasta­ lo zelo veliko različnih literarnih del. Zato se je Vrhniška literarna skupina skupaj z Zavodom Iva­ na Cankarja Vrhnika odločila, da pripravijo literarni večer, na ka­terem bi predstavili tudi zbornik PIŠ! izbranih del devetih ustvar­jalcev. Literarni večer se je bil v sredo, 18. maja, v Grabeljškovi dvorani Cankarjeve knjižnice Vrhnika. Literate in zbornik PIŠ! je predsta­ vila njihova mentorica pesnica in pisateljica Ana Porenta. Nato pa je sedem literatov prebralo nekaj svojih del, objavljenih v zanimi­vem in prelepem zborniku, ki resnično zajema zanimive pesmi, haikerje, anekdote in zgodbe, ka­terih izbor je pripravila prav men­torica Ana Porenta. Obliko knjige je zasnovala Milena Oblak Erzno­ žnik, izdala in založila pa JSKD RS, Območna izpostava Vrhnika. Sama knjiga je skupni avtorski projekt devetih ustvarjalcev: Na­taše Bregant Možina, Jožeta Bren­čiča, Nataše Frančeškin, Marije Malovrh, Bernarde Mrak Kosel, Jožeta Omerzuja, Metke Osojnik, Rozke Saje in Marije Vesel. Za bogat literarni večer je z ljudsko glasbo in petjem popestril trio: Lilijana Stepic, Emilija Erbežnik in Jože Jesenovec. Tako lahko mir­no zapišem, da je minil en prelep in zanimiv literarni večer. Vse po­vedo besede pisateljice in pesnice Glasbeno-literarni večer kitaristov GŠ Vrhnika Ane Porenta: »Uvideli smo, da je čas za prvo skupno knjigo, v kate­ri želimo ujeti utrinke štiriletnega ustvarjalnega obdobja. Avtorice in avtorja so med mnogimi bese­ dili izbrali tista, ki bi jih resnično želeli deliti z bralci, ki predsta­vljajo po eni strani zaokroženo ce­loto, po drugi pomenijo ljub izbor tudi piscu in jih je hkrati možno povezati v širšo celoto. Prestop z mentorske v uredniško vlogo je bil tudi zame velik izziv. Upam, da mi je z dokončnim izborom in postavitvijo posameznih besedil uspelo prikazati pestrost ustvar­janja ter raznolikost ustvarjalk in ustvarjalcev Vrhniške literarne skupine.« Simon Seljak JUNIJ V TMS TEHNIŠKI MUZEJ SLOVENIJE v Bistri pri Vrhniki Bistra 6, 1353 Borovnica, 01 750 66 70, Odprto: od torka do petka: od 8.00 do 16.00, sobote: od 9.00 do 17.00, nedelje in prazniki: od 10.00 do 18.00, po­nedeljki in 1. 11.: zaprto. Nova občasna razstava: Razvoj prostovoljnih gasil­skih društev ob 60-letnici obstoja Gasilske zveze Vrh­nika Ob praznovanju 60. obletnice GZ Vrhnika bomo pred­stavili vseh šestnajst prostovoljnih gasilskih društev, združenih v gasilsko zvezo Vrhnika. Na razstavi bo prikazan razvoj posameznih gasilskih društev na po­dročju tehnike in opreme. Najstarejše je bilo ustanovlje­no leta 1878, najmlajše pa v letošnjem letu. Razstavljene bodo originalne ročne brizgalne, ki so jih vlekle konjske vprege in brezhibno delujejo še danes. Na ogled bo tudi različna osebna zaščitna oprema gasilcev. Razstavljeni eksponati, ki so jih do sedaj skrbno negovala posame­ zna gasilska društva, bodo prvič skupaj predstavljeni javnosti. Razstava bo na ogled od 6. 6. do 18. 9. 2015. Občasna razstava: Gorenje na dotik Razstava o kreativnosti industrije gospodinjskih apa­ ratov, ki jih že več kot 60 let izdelujejo v Gorenju. Na ogled do 1. 9. 2015. Občasna razstava: An A I n T e d d y : Medved v Slo­veniji Z razstavo želimo javnosti celovito predstaviti rjavega medveda ter osvetliti odnos do te naše največje zveri skozi čas. Na ogled do 3. 12. 2015. Stalne zbirke: gozdarska, lesarska, lovska, ribiška, ele­ ktro, tekstilna, kmetijska in prometna ter žitni mlin in kovačija na vodni pogon, rekonstruiran obrat furnirni­ce in žaga venecijanka; gozdna učna pot v gozdu nad Bistro; Tomos – razvojna dejavnost slovenske industrije motornih koles; mlinarstvo, kolarstvo, podkovsko ko­vaštvo, pekarstvo, tekstilije nekoč in danes. Spored prireditev:Od torka, 2. 6., do petka, 5. 6., od 9.00 do 13.00: Eko dnevi z E-transformerjem. V multimedijskem vozilubo na ogled proces zbiranja in ravnanja z e-odpadki in odpadnimi baterijami (obvezne predhodne prijave). Petek, 5. 6., ob 13.00: Voden ogled muzejskih zbirk za upokojence. Nedelja, 7. 6., ob 13.00, 14.00, 15.00 in 16.00: Eko dnevi z E-transformerjem. Od srede, 10. 6., do petka, 12. 6., od 9.00 do 13.00: Pla­ netarij na obisku, projekcija s predavanjem (obvezne predhodne prijave, cena: muzejska vstopnica + 2 €/ osebo). Sobota, 13. 6., in nedelja, 14. 6., ob 13.00, 14.00, 15.00 in 16.00: Planetarij na obisku, projekcija s predavanjem (cena: muzejska vstopnica + 2 €/osebo). Sobota, 20. 6., od 18.00 do 24.00: Poletna muzejska noč. Prost vstop in brezplačne prireditve od 18.00 dalje: ob 18.30 – animirano vodstvo za družine, ob 19.00 – vo­den ogled stalnih zbirk, ob 20.00 – Mašinček, lutkovna predstava za otroke z uporabo zvokov prikazuje spre­ membo vrednot v življenju in kaj resnično potrebujemo (Gledališče DELA, 25 min), ob 20.30 – Zvokovina, gle­dališka predstava o razvoju zvokov in zvočne pokra­jine skozi zgodovino človeštva (Gledališče DELA, 20 min), ob 21.00 – Poroka, predstava (v primeru slabega vremena odpade), ob 22.00 – opazovanje nočnega neba s teleskopi (v primeru slabega vremena odpade), ob 22.00 – voden ogled stalnih zbirk, ob 23.00 – Ukročena elektrika, poizkusi Nikole Tesle. Nedelja, 21. 6., od 15.00 do 18.00: Prikaz pletenja vrvi. Sobota, 27. 6., ob 9.30: Knjigoveška delavnica (obvezne predhodne prijave). Nedelja, 28. 6., ob 15.00: Ukročena elektrika, prikaz po­izkusov Nikole Tesle. Nedeljske prireditve si lahko ogledate z nakupom mu­zejske vstopnice, sobotne delavnice pa so plačljive in zahtevajo predhodno prijavo preko telefona 01 750 66 72, 031 583 461 ali elektronske pošte programi@tms.si. TEHNIŠKI MUZEJ SLOVENIJE – MUZEJ POŠTE IN TELEKOMUNIKACIJ Polhov Gradec 61, telefon: 01 364 00 83, www.tms.si, muzejpt@tms.si Stalne zbirke: Zgodovina pošte, Zgodovina telekomu­nikacij, Krajevni muzej in predstavitev zgodovine Pol­ hograjske graščine. Odprto: od torka do petka, nedelje in prazniki od 10.00 do 17.00 (vstop do 16.00). Spored prireditev: Petki ob 13.00: Voden ogled za upokojence (znižana vstopnica za upokojence). Nedelja, 7. 6., ob 15.00: Mesečno vodstvo po muzejskih zbirkah. Sobota, 20. 6., od 18.00 do 21.00: Poletna muzejska noč. Prost vstop in brezplačne prireditve od 18.00 dalje: ob 18.00 – vodenje z otipom (predstavili bomo novo mu­zejsko pot prilagojeno slepim in slabovidnim), ob 19.30 – Pod muzejskimi krošnjami (v parku pred muzejembomo na otroških ustvarjalnih delavnicah izdelovali štampiljke in z njimi potiskali papir. Iz tega bodo nasta­ li lampijončki, ki bodo krasili poletne večere v grajskem parku). Primoža Sobana sem spoznala nekega sončne­ga poznoavgustovskega dne, ko sem se prišla vpisat na Glasbeno šolo Ljubljana – center. Po­stal je moj že peti učitelj kitare in razširil moj vpogled v znanje igranja kitare ter poučeva­nje. Srečanje z njim je združilo najini življen­ski poti in mi dalo nekaj, česar si v najlepših sanjah in predstavah o življenju ne bi mogel izmisliti noben pisatelj. Imela sva srečno ži­vljenje v dvoje in družinsko življenje s tremi tudi glasbeno nadarjenimi otroki Urbanom, Uršulo in Nežo. Glasba je bila in je seveda še vedno naša ljuba življenjska spremljevalka. V Glasbeni šoli Vrhnika smo v ponedeljek, 20. 4. 2015, glasbeno-literarni večer posveti­li pred desetimi leti preminulemu Primožu Sobanu, ki je bil vsestranski glasbenik: violi­nist, violist, mandolinist, lutnjar in kitarist. V Slovenski filharmoniji je bil zaposlen kot violist. Na glasbeni šoli je poučeval kitaro, violo (kot obvezen predmet violinistov) pa na srednji glasbeni šoli v Ljubljani. Ker je bil tako vsestranski glasbenik, je imel priložnost igrati kot kitarist v Rossinijevi operi Seviljski brivec, kot lutnjar v Monteverdijevi operi Kro­nanje Popeje, kot mandolinist pa v Mahlerjevi simfoniji. Z violinistom Tomažem Lorenzem in tenoristom Mitjo Gregoračem je kot kita­rist prerajžal vso Slovenijo in koncertiral ob najrazličnejših priložnostih. Zelo rad je igral zgodnjerenesančno in baročno glasbo, zato je s kitaristom in lutnjarjem Tomažem Šegulo, flavtistom Tomažem Buhom, čelistom Lojze­tom Mordejem, muzikologom in umetnostnim zgodovinarjem Janezom Hoeflerjem in še ne­katerimi drugimi muziciral v ansamblu Schola Labacenzis. Po potrebi je v tem ansamblu igral tudi kljunasto flavto. Ker je bil dober prijatelj Tomaža Šegule, ga je navdušeno podpiral in vzpodbujal pri zamisli in oblikovanju novega učbenika za kitaro, imenovanega Mladi kita­rist. Različni slovenski glasbeniki in kitaristi so prispevali svoje skladbe za ta učbenik: To­maž Šegula, Jakob Šegula, Ljudmil Rus, Tomaž Habe, Aleš Strajnar in seveda Primož Soban. Njegove tri skladbe in tudi skladbe avtorjev, ki jih je profesor Primož učil, smo vključili v glas­beni del programa. Pesmi, ki sem jih interpre­ tirala, pa so moje avtorsko delo. Moji učenci, ki so ustvarili ta večer: Jošt Jerina, Hana Behrić, Anja Molek, Arne Rus, Ema Čimžar, Maruša Rožmanc, Klemen Rakovič, Tinkara Omahen, Ivan Šraj, Ana Stružnik in Tereza Čufer Brlek. Igrala sta tudi Domen Šraj – učenec profesorja Antona Črnuglja in Julia Slovša – učenka pro­fesorja Amela Ramića. Zaklad Iskala sem, iskal si, želela sem, želel si. Prišla sem, bil si. Rekla sem, rekel si. Postala sem, postal si. Bila sva! Odšel si! Ostala sem! Še vedno si! Za vedno si! Moj, moj, moj ... Pesem o ljubezni O, zapojte, strune moje mile, o ljubezni pesem naj zveni, saj ljubezen prava radost je, ki naj v vsaki duši zazveni ... Sledili so nastopi komornih zasedb in solistov. Tercet kitar je zaigral slovensko ljudsko Zagor­ski zvonovi, ansambel kitar škotsko ljudsko Slovo prijateljev, sledili sta solistični skladbi re­nesančnega obdobja, pa angleška ljudska Gre­ensleeves in Pavana neznanega avtorja, kvartet kitar se je predstavil z Arcadeltovo Ave Marijo, sledil je klasični solistični Carulijev Valček in Andantino, duet kitar pa je zaigral Kuffnerjevo Ario, napisano v romantičnem slogu. Podba Prišel si kakor iz daljnih sanj, očaral me je tvoj pogled sijoč, začaral me nasmeh je tvoj, a nežen tvoj poljub, dotik opojen,ves topel in mehak, je bil kot sončni žarek, ki poljublja pomladne jutranje tančice hrepe­nečih sanj; v tebi našla sem vso radost in opojnost ljube­zni neminljive. Sledile so skladbe skladatelja romantike F. Tar­rege Preludij in Lagrima, anonimna Romanca in kot zadnje tri Humoreska, Valovi in Spomin P. Sobana. S pesmima Orfej in Potujem se je zaklučil res lep spominski večer, če smem so­diti po odzivih nastopajočih učencev, kolegov Amela Ramića in Antona Črnuglja ter občin­stva. Orfej Milo so piščali pele, nežno strune so zvenele, ko si ti se jih dotaknil, bil si mili moj Orfej. A ti iskal poslednjo si resnico in našel si jo takšno ali takšno. A jaz? Še iščem! Tu! Ljubezen našla sem v tebi! A kaj naj iščem zdaj? Ko našla sem v tebi vse? Naj iščem le še drag spomin? Potujem Življenje vrvi, hiti, žubori, potujem za sinje obzorje spečih meglic, v mehko naročje, v topel objem hrepenenja, ki sije tam daleč, tam daleč za soncem, kot žarek ljubezni. Vesna Soban, učiteljica kitare GŠ Vrhnika NAS CASOPIS 427/ 25.5.2015 C M Y K 54 25. maj 2015Kultura Vrhnika - Cankarjevo mesto elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Festival otroške poezije: Rima raja Vrhnika, 14. maj – V Cankarjevi knjižnici je potekal zaključek Festivala otroške poezije Rimaraja, na katerem so najboljšim poetom podelili priznanja in nagrade. Tokrat je na festivalu sodelovalo kar 53 slo­venskih šol in preko 300 otrok. »Vesel sem, da se nekateri obrazi vračajo,« je zbrane nago­voril idejni oče Rima raje Uroš Vošnjak, mladinski pesnik in pisatelj, humorist in satirik. Skozi njegove roke je romalo preko 380 pesmi, ki so jih pripravili učenci iz tako rekoč ce­lotne Slovenije, kar nakazuje, da se je festival v slovenskem prostoru prijel. Kot je dejal Vošnjak, Rima raja ni tekmova­nje, ampak nekakšna vzpodbuda otrokom, da so iskreni in to čistost prelijejo v obliki rimanih besed na list papirja. »Zame je vsak, ki je napisal pesem zmagovalec, pa vendar je potrebno razglasiti najboljše od najboljših,« je nadaljeval Vo­šnjak. V dveh starostnih kategorijah so na »oder« poklicali finaliste, ki so predstavili svoja dela, izmed njih pa so razgla­sili po tri najboljše v kategoriji. Med najstarejšimi je slavila Neža Kastelic, 9. a, OŠ Toneta Pavčka, sledili sta ji Leila Gr­bović, 8. b, OŠ Ivana Cankarja Vrhnika in Karolina Marc, 8. b, OŠ Pivka. Med mlajšimi pa je bila najboljša Gaja Lazar, 5. a, OŠ Solkan, druga je bila Zala Casar, 4. razred, OŠ Angela Besednjaka Maribor tretja pa Meta Marinko, 4. d, OŠ Brezo­vica pri Ljubljani. Vse prispele pesmi so zbrane v posebnem zborniku, ki ga lahko dobite v Cankarjevi knjižnici Vrhnika. Kulturni program uro trajajoče prireditve je obogatil otroški pevski zbor Glasbene šole Vrhnika, program pa je povezovala Ana Frank Bogataj. Organizacijsko so pri festivalu poleg Vo­šnjaka in glasbene šole sodelovali še Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, Cankarjeva knjižnica Vrhnika in Osnovna šola Iva­na Cankarja, med prijatelje festivala pa se uvrščajo: Občina Vrhnika, Občina Log – Dragomer ter oblikovalec Anže Šker­janec. Gašper Tominc, foto: GT 3., 8., 17. in 22 . junija – Svetovalno središče Ljubljana – Brezplačno svetovanje odraslim pri odločitvah za izobraževanje in učenje v Cankarjevi knjižnici Vrhnika. Dodatne inf. in prijava na tel. št.: 01 510 22 70. 3. junij ob 18. uri – Z znanjem in naravo do boljšega počutja – Predavanje Stanislava Hajdinjaka, ki bo predstavil način prehranje­vanja, izbiro in pripravo hrane za boljše počutje in zdravje. 4. junij ob 18. uri – Predavanje Krajina, človek in vrt – V sodelova­nju z Občino Vrhnika in Arhitekturnim nasvetom vabimo na preda­vanje Krajina, človek in vrt. Vabljeni ste vsi, ki vas zanima: človekovo oblikovanje krajine, sobivanje narave in človeka skozi zgo­dovino, ljubitelji narave, vsi, ki radi vrtnarite, kmetuje­te, imate vrt ali pa vrtove občudujete, pa tudi tisti, ki vas preprosto zanima, kaj bo o prostoru povedal krajinski arhitekt. 10. junij ob 17. uri – Vabilo na delavnico – Priprava občinskega podrobnega prostorskega in konservatorskega načrta za prenovo mestnega jedra Vrhnika (del Stara cesta – Vas). Občina Vrhnika in Cankarjeva knjižnica Vrhnika 18. junij ob 18. uri – Iskanje po COBISS/OPAC-u – Kako iščemo knjižnično gradivo s pomočjo sistema Cobiss/OPAC in kako so zlo­žene knjige v naši novi knjižnici, vsak tretji četrtek v mesecu pred­stavlja bibliotekarka Tamara Jesenovec. 21. junij ob 19. uri – 22. tradicionalno srečanje v Cankarjevem lazu–-Letošnjo prireditev bodo glasbeno obogatili dobitniki srebr­nega občinskega priznanja Mešani pevski zbor Ivana Cankarja Vrhnika in Cerkveni pevski zbor Bevke. Navzoče bo pozdravil župan Občine Vrhnika Stojan Jakin. Cankarjevo bese­do in življenje bo predstavila dolgo­letna direktorica Cankarjeve knjižni­ce Vrhnika Marija ženje bo obogateno s češnjami in štruklji. Se vidimo v Cankarjevem lazu! V primeru slabega vremena bo prireditev v Cankarjevi knji­žnici Vrhnika. Ves junij – Razstave v Cankarjevi knjižnici–-V juniju si lahko ogledate razstavo, s katero se v naši knjižnici predstavlja KS Blatna Brezovica. Vesna Završnik se predstavlja z unikatnimi predpasniki, ki so lahko tudi lepo darilo. Mladinski oddelek krasijo mobili, ki so nastali v sodelovanju z JSKD Vrhnika – Likovni natečaj 2014. V sodelovanju s Cankarjevim domom Vrhnika (ZIC) pa do 15. 6. 2015 razstavljamo klekljane čipke KUD Kosec Log - Dragomer. fore you dieUCMAN, R.: Cekinčica Novosti v aprilu 2015 ŠALAMON, G.: Gorski škrat te vabi v hri-UCMAN, R.: Ježek Vrtnarček : z ekološke­be ga vrta v jeseni 0 SPLOŠNO: KNJIŽNIČARSTVO, ENCI­TAKAHASHI, E.: Handmade bags in na-VRHOVEC, I.: Klub D. Primer izginulega KLOPEDIJE, ZBORNIKI ... tural fabrics doda JOHNSEN, A. K.: Polenček odpre muzej WEBER, U.: Marathons MISHKIN, D.: The warren commission 9 DOMOZNANSTVO. GEOGRAFIJA. report 81 JEZIKOSLOVJE VR ZGODOVINA. BIOGRAFIJE. MEŠKO, K.: Vedski jezik in izvor sloven-ADRIAO, V. M.: Secret Lisbon 1 FILOZOFIJA. ETIKA. OKULTIZEM. PSI-ščine AGROCAMPING : z avtodomom na po- HOLOGIJA. VIDMAR, U.: Angleška slovnica deželje KEZELE, A. P.: Čarobnica ARHIVI - zakladnice spomina MARTINČIČ, N.: Zakaj se Buda smeje? 82 KNJIŽEVNOST CAPART, N.: Secret Brussels NOVAK, M.: Angelski reiki DEBELJAK, M.: Moja zgodba je lahko tudi CASSELY, J.-P.: Secret Provence PETRESKI, M.: Moje želje moja resničnost tvoja ČERNICKI, L..: Starim cestama do mora STEIN, E.: Končna in večna bit KAZAN, P.: Appetite EYS, M. van.: Secret Amsterdam STEWART, I.: Sodobna transakcijska ana-KOKALJ, T.: Metla v šoli FUGGER Germadnik, R.: Grofje in knezi liza ROSS, G.: Nasmeh je v očeh doma Celjski SCHNITZLER, A.: Pozna slava GARANCE, J.: Secret Paris 2 VERSTVO YRSA S.: The silence of the sea GUSTINČIČ, M.: Moto in avto vodič. 5, GRÜN, A.: Veseli se življenja Čudovita Slovenija : najlepši razgledi in JOANNES P.: Ves sem v božjih rokah 82-1 POEZIJA. pogledi TERESA de J.: Pot do notranje molitve DODIČ, P.: Wada : zbirka erotične poezije HOWARD, R.: Secret London: an unusual FILIPIČ, K.: Z upanjem v očeh guide3 SOCIOLOGIJA. POLITIKA. EKONOMI­ REMEC, M.: Strune LE Nevez, C.: Paris JA. PRAVO. VZGOJA. ETNOLOGIJA. LOVATELLI, G.: Secret Rome AMBROŽ, M.: Storilstvo in udeležba v ka­82-3 ROMANI. KRATKA PROZA. RAMÍREZ Muro, V.: Secret Barcelona zenskem pravu RENAULT, P.: Secret Montreal BLAŽEVIĆ, A.: Novi Drakula in druge BITI vzgojitelj : izziv za prihodnost SOHN-Rethel, A.: Ekonomija in razrednazgodbe DUGAR, G.: Podjetniško premoženje za­ struktura nemškega fašizma CIMERMAN, I.: Jaguar med sončnicami koncev SRČNI pozdrav iz bojniga polja FRANK, M.: If I should die MARC, L.: Diplomatski praktikum STEENSTRUP, J.: Secret Copenhagen HARSCH, R.: Adriatica deserta MODROST pravljične školjke : izbor sve- TORNO, A.: Želim ti prinesti svet v naročju HARSCH, R.: Istrske lobanjetovnih pravljic VELLAS, C.: Secret Geneva HAWKINS, P.: The girl on the train MURGEL, J.: Vodnik po pravicah otrok s HUSU, I.: Nedotakljiva posebnimi potrebami Najbolj iskane ali brane knjige v maju JEWELL, L.: The house we grew up in OVČAK Kos, M.: Pogodbena svoboda v 2015 KOČEVAR, F.: Mlinarjev Janez, slovenski avtorskem pravu 1. Russell, R. R.: Zguba: dnevnik junak ali povzdignjenje Teharčanov OVSENIK, R.: Izobraževanje za turizem v 2. Kleypas, L.: Zapelji me ob zori WAMBRECHTSAMER, A.: Danes grofje Sloveniji 3. Maxwell, M.: Spominčice Celjski in nikdar več ŠVAJNCER, J.: Prva svetovna vojna 4. Shakespeare, W.: Romeo in JulijaVELIKI komentar Zakona o gospodarskih 5. Lindgren, A.: Ronja, razbojniška hči 82-4...9 ESEJI. HUMOR. SPOMINI. DNEV­ družbah 6. Maxwell, M.: Tudi princi na belem konju NIKI. POTOPISI. razočarajo BREZINŠČAK-Bagola, B.: Tu in tam čez 5 OKOLJE. MATEMATIKA. ASTRONO­7. Pečjak, V.: Drejček in trije Marsovčki mejo MIJA. FIZIKA. KEMIJA. BIOLOGIJA. 8. Moriarty, L.: Vse za ljubezen HORVAT, F.: Timšel ESENKO, I.: Kako živijo dvoživke 9. Bybee, C.: Soproga do srede ESENKO, I.: Kako živijo glodavci 10. Bolouri, J.: Sexznam 82C-P-M MLADINSKO LEPOSLOVJE. 6 MEDICINA. TEHNIKA. KMETIJSTVO. BRUNHOFF, J. de.: Babarjevo potovanje Mladinski filmi in risanke VODENJE. INDUSTRIJA. OBRT. GREMO na počitnice : z zabavnimi okenci TEENAGE mutant ninja turtles = Ninja BACKES, M.: Cannabis pharmacy in drsniki! želve; sezona 1 DVD 5-8 HAMLER, A.: Birdhouses & more GREMO v šolo : z zabavnimi okenci in dr­KECIR-Lepetit, E.: Človeško telo sniki! Dokumentarni film KECIR-Lepetit, E.: Gasilci in reševalci KASPARAVIČIUS, K.: Mala zima ZUPANČIČ, M.: Hvar MIKLIČ, M.: Joga za srečno in vitalno ži-LAINŠČEK, F.: Kuža Goldi gre na sprehod vljenje MALESZKA, A.: Čarobno drevo. Rdeči Zvočni CD za odrasle in mladino MUHA, V.: Lepo vedenje v prometu stol COLDPLAY: Ghost stories + video DVD NICKELS, J.: Gojenje čilijev MCAULEY, R.: Nova sošolka DYLAN, B.: Bob Dylan SANDJON, Chantal-F.: Hujšajmo s smutiji MEZEG, M.: Benjamin in skrivnostno Div-GODEC, A.: S kotički ust navzgor TOMAŽIČ, J.: Infekcijske bolezni je jezero HEART of perfect wisdom WOODWORK: step by step MEZEG, M.: Medena skrivnost kranjske LITTLE Richard: Little Richard čebelice Miten with Deva Premal: Soul in wonder 7 UMETNOST. ARHITEKTURA. FOTO-NICOLL, H.: Meg in dinozavri RIVIERA house traxx GRAFIJA. GLASBA. ŠPORT. NICOLL, H.: Meg in Mog TIMELESS childrens classics DUTTON, E.: Naučimo se risati konje ONICHIMOWSKA, A.: Sanje, ki so odšle HODGE, S.: Naučimo se risati obraze ROSS, G.: Stonogovi dobijo mlade stono-Novosti prejšnjih mesecev lahko prebirate na IGRE za majhne in velike otroke gice naših straneh na svetovnem spletu: www.ckv.si PETERSON, C.: Deck ideas you can use SEČKAR, G.: Knjigobus in na www.mojaobcina.si/vrhnika. SANTELLA, C.: Fifty places to paddle be-TAYLOR, L.: Sanje bogov in zveri Izbor: Niko Nikolčič Vrhničan izdelal najzanimivejše kolo letošnje Dirke okoli Slovenije Gašper Caf uta je izjemen mladi strojnik, rojen na Vrhniki, sicer pa že dolgo Logatčan. Pri tridesetih letih ima v žepu doktorat, je vodja razvoja v Cimosu, kljub temu pa mu še vedno nikoli ne zmanjka izzivov. V zadnjem letu je izdelal iz­jemen lesen okvir za tekmovalno kolo, ki je lažji, boljši in lepši od aluminijastega. Prava zanimivost je bil na zadnji in doslej najdaljši Dirki okoli Slovenije ter v ospredju lesene pravljice, ki so jo poleg Caf ute spisali še kolesarja Boris Meze in Uroš Šemrov iz ekipe Lumar team, njihove družine in prijatelji ter Športno društvo Furmani Logatec. »Vse se je začelo ... no, z idejo. Ali ne bi bilo kul narediti leseno kolo?« pišejo Furmani na svoji spletni strani srce-me-povezuje.si. Ca­ futa se je usedel za računalnik, preračunaval in risal kolo ter naredil prvi prototip v rekor­ dnem času nekaj mesecev. Uroš Šemrov, ki je svoj prvi DOS odpeljal lani, je bil testni voznik, kritik, zaradi katerega je bil že naslednji okvir iz brezovega lesa (in le nekaj popravki) prav tako tog kot tisti sodobni iz ogljikovih vlaken (karbonski) in lažji od dveh kilogramov. Zelo zelo lep in dovolj dober, da se z njim na Dir­ ko okoli Slovenije ni podal le Šemrov, temveč tudi drugi kolesar ŠD Furmani Boris Meze, ki je lani DOS sicer izpustil, prej pa okoli Slove­nije vozil tri leta zapored. Pa nista šla v paru, štafetno, temveč sta se napornega tekmovanja udeležila kot posameznika. ŠD Furmani je tako prvo društvo v zgodovini DOS-a, ki je v solo kategoriji prijavilo: prvič – dva tekmovalca in drugič – dva tekmovalca na lesenih kolesih. Fantastična zgodba, lesena pravljica, je večletne podpornike ŠD Furmani prepričala, da je delo fantov (in deklet) ob vsakoletnem DOS vredno vsakega centa, pritegnila pa je tudi nove spon­zorje. Vodilni slovenski proizvajalec nizkoener­ gijskih in pasivnih montažnih objektov se jim je kot generalni sponzor pridružil prav zaradi edinstvenega lesenega kolesa, saj – kot sta nam zaupala direktor Lumarja Marko Lukić in njego­va soproga Alenka, ki sta del poti na DOS spre­ mljala Borisa in Uroša ter z njima prikolesarila v cilj – verjamejo v srčnost in les na vseh podro­čjih. Toplina, optimizem, vztrajnost, skromnost, prijateljstvo in jeklena volja so navdihnili tudi snemalca Sama Žnidaršiča, ki je sledil številčni ekipi za Urošem in Borisom ter po zaključku letošnjega DOS pripravlja dokumentarni film. Čeprav vem, koliko truda in resnosti je vlože­nega v pripravo na Dirko okoli Slovenije, ver­ jamem, da bo film zelo zelo zabaven. Kdorkoli je imel namreč že priložnost spoznati ekipo okrog Gašperja, Borisa in Uroša, dobro ve, da smeha nikoli ne zmanjka. Iz radovednosti se je DOS najprej lotil vedno nasmejani Meze, potem je »norost« prevzela še dobrovoljnega Šemrova, hec je spodbudil Cafuto, da je ekspre­sno hitro izdelal leseno kolo, s katerim sta lo­gaška kolesarja 7. maja odkolesarila in 10. maja prikolesarila nazaj v Postojno. Z nasmehom, se razume, s starta, na vrh vsakega klanca (Uroš je zabeležil celo peti čas vzpona na Vršič) in po 1250 kilometrih (Boris zaradi nesporazuma še malo več) v cilj. Rekordno dolgo Dirko okoli V soboto, 9. 5. 2015, je bila na sporedu tretja tek­ma Pokala 3D SLO v naši organizaciji. Zjutraj smo malce zaskrbljeno zrli v nebo in se spra­ševali, ali bo vreme zdržalo, a že po rahlem ju­tranjem pršcu je posijalo sonce in razmere za tekmovanje so postale naravnost odlične. Obi­skalo nas je več kot 160 tekmovalcev iz Hrvaške, Gašper Cafuta s svojim lesenim kolesom v do­ mači delavnici Slovenije sta zaključila kot zmagovalca na 16. oziroma 17. mestu. Anja Sedej, fotografije: Andrej Korenč Dirka okoli Slovenije – DOS EXTREME 2015 Od 7. do 10. maja je v Postojni potekalo medna-Po štartu je neprekinjeno vozil 30 ur, ko si je na rodno ultramaratonsko kolesarsko tekmovanje 724. km privoščil petnajst minut spanja. Bilo je znano pod imenom DOS – Dirka okoli Slovenije. Pravzaprav sploh ni potekala v Postojni, saj sta bila tam le štart in cilj, vmes pa krog, dolg 1250 km. Trasa je bila speljana po cestah v bližini slo­venskih meja, kolesarji so se spustili do morja, prečili osrčje slovenskih gora preko Vršiča, obi­skali prekmurske ravnice, gričevja Štajerske in Dolenjske ter hribovja Kočevske in Notranjske. Matjaž Bajec je vožnjo v Postojni začel v četr­tek, 7. maja, ob 19.28, krog je zaključil v nedeljo, 10. maja, ob 1.25, po natanko 54 urah in 57 mi­nutah, med 34 solotekmovalci se je uvrstil na deveto mesto. dovolj, da je pedala lahkotno vrtel naslednjih pet ur, ko je na 842. km spet zaspal za petnajst Tretja tekma za Pokal 3D SLO - Kuren nad Vrhniko Kljub dobrim razmeram na Ulovki smo sklenili, da jo zapustimo in letos tekmo Pokala 3D SLO prestavimo v okolico turistične kmetije Kuren nad Vrhniko. In prav smo se odločili! ki nas vsa leta podpira in verjame v nas. Hvala vsem! Lokostrelsko društvo VLR Vilijem Uradni rezultati in uvrstitve naših tekmoval­cev : Prvo mesto, dolgi lok/člani, A. Pavlin Drugo mesto, goli lok/kadetinje, P. Bolta; sesta­ vljeni lok/veterani, Z. Buh; dolgi lok/članice, R. Nolimal Tretje mesto, sestavljeni lok/člani, R. Kostanje­vec; goli lok/dečki, M. Turšič Italije, nekaj tudi iz Avstrije ter Slovenije. Ker je raznolik teren dopuščal težko postavitev tarč, so naši člani to izkoristili s pridom in tudi iz­kušnjami. Pripravili so odlično progo, a hkrati upali, da ne bo pretežka. Na koncu tekme se je izkazalo, da je bil strah odveč, saj so pohvale o organizaciji deževale z vseh strani, od različnih predstavnikov in tekmovalcev, društev ... Med tem ko so beležili rezulta­te, je za utrujene tekmovalce po­skrbel lastnik turistične kmeti­je Kuren in jim pripravil kar tri različne jedi za kosilo, tako da so se lahko obilno okrepčali in tudi spočili po zahtevni tek­mi. Naše društvo je zastopalo enajst tekmovalcev v različnih kategorijah in slogih ter dose­glo šest medalj in še nekaj do­brih uvrstitev. Dobro so se uvr­stili tudi v skupni razvrstitvi Pokala 3D, kot društvo pa smo na visokem petem mestu trenu­tne razvrstitve v Pokalu 3D. Še enkrat bi se želeli zahvaliti kmetiji odprtih vrat na Kurenu ter njenemu lastniku g. Slavku za dobro hrano, pijačo, podpo­ro in prijaznost. Tudi letos je za cvetlični aranžma poskrbela Cvetličarna Karmen z Vrhnike, ter na koncu še Občini Vrhnika, minut. Kasneje težav z zaspanostjo ni bilo več, se je pa že začela pojavljati utrujenost, še bolj moteče pa so bile odrgnine od sedeža. Takrat je bilo treba začeti voziti z glavo, v pomenu pozi­tivnega razmišljanja in motivacije, čeprav je to izredno težko, ko si precej zdelan in veš, da imaš do konca še 300 km. Vendar se je počutje izbolj­šalo, za dvig motivacije pa je 120 km pred ciljem poskrbelo presenečenje, ko so ob cesti Matjaža pričakale hčerke in ga nato spremljale do konca. Drzen Odločen Svoboden je bil moto naše eki­pe; to so nekatere izmed osebnostnih lastnosti, ki jih mora imeti kolesar, da lahko sodeluje in konča tako dirko. Klara Bajec Pri projektu so pomagali: Avtotehna Vis Lju­bljana, Avto Lev Vrhnika, Marche Logatec, Mega phone Vrhnika,VO2 Sport, Bicikel.com, Gvido napisi, Konstrukcije Kogovšek 25. maj 2015elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Nina Žižmond zlata, deklice do brona Ritmičarke Gimnastičnega društva Vrhnika so imele zadnji vikend v aprilu tretjo kvalifikacijsko tekmovanje za uvrstitev na državno prvenstvo. DRŠ Vrhnika se pripravlja na Harpaston cup 2015 Tekmovalna sezona 2014/2015 rokometašic ozemlja Jugoslavije; iz Hrvaške, BIH, Srbi­DRŠ Vrhnika se je v maju končala. Kljub je, posebne gostje iz Črne gore, podmladek težki in vihravi sezoni so dekleta ter tre-evropskih prvakinj Lige prvakinj za sezo­nerki Sendy Jonovič in Zdenka Dežman no 2014/2015, ekipa Budučnosti in ekipe oddelali čestitk vredno delo in zaseda-iz Slovenije. Naša dekleta se že veselijo la zgornji del lestvic v svojih kategorijah. turnirja, druženja s svojimi sovrstnicami Tudi med najboljšimi strelkami lestvic so in predvsem dokazovanja v igri. Turnir se znašla dekleta našega kluba. Navduše-bo potekal za selekcije MDB, letnik 2004, vale so nas s pravo rokometno igro vso MDA, letnik 2003, SDA, letnik 2001–2002, sezono in dokazale, da vsekakor živijo za in kadetinj, letnik 1999–2000. Vse skupaj rokomet. Vse selekcije sedaj pridno treni-vabimo, da si turnir ogledate in z bučnim rajo, saj je pred njimi domači mednarodni navijanjem pomagate domačim dekletom turnir Harpaston cup 2015. do ohranitev vrhunskih uvrstitev prejšnjih V okviru Argonavtskih dnevov na Vrhni-let. ki bo v sodelovanju z ZIC Vrhnika potekal Za pravi konec pa se bodo selekcije pred­že tradicionalni šesti Mednarodni turnir v stavile z rokometno igro tudi na Zevsovih rokometu za dekleta Harpaston cup 2015. dnevih športa v športnem parku Vrhnika Turnir bo v soboto, 13. 6. 2015, in nedeljo, 20. 6. 2015, kjer se bodo družile z športnimi 14. 6. 2015, v športnih dvoranah OŠ Antona vrstniki na Vrhniki. Martina Slomška in OŠ Ivana Cankarja na Vse skupaj res vljudno vabijo, da se pridru- Vrhniki. Turnirja se bodo udeležile ekipe žite na rokometnem žuru, ki bo v juniju ženskih rokometnih klubov nekdanjega na Vrhniki. DRŠ Vrhnika V soboto, 25. aprila, je potekalo tekmovanje posameznic, v nede­ljo pa so se pomerile skupine. Naša dekleta so za vse domače pri­pravila zares lepo pre­senečenje, saj so se do­mov vrnila bogatejša za dve kolajni. Za pra­vo senzacijo je v indi­vidualnem programu A1 poskrbela mladin­ ka Nina Žižmond in pometla z vso konku­ renco. V sestavi z žogo ji ni bila kos nobena tekmovalka in prvič v svoji karieri je stopila na najvišjo stopničko. Po tekmovanju smo jo prosili za komentar. Odgovorila je kratko in jedrnato: »Presrečna sem!« Kljub dosežku ostaja skromna, kot je vedno bila. Potrdila nam je še, da jo v na­daljevanju čakajo na­porni treningi, katerih se že veseli. Odlično 5. mesto je v sestavi s kiji dosegla še Neža Čuk. V tekmovanju skupin in parov oziroma tro­jic pa so do bronaste je druga tekmovalna medalje prišle deklice ekipa (Sonja Sara Mar-Maša Gabršček, Ajda gon, Maša Plantan, Garbajs, Pika Grušov-Erin Nolimal, Neža nik in Urša Troha. To Dovjak in Ivana Vero­je bila zanje v letošnji nika Troha) zasedla 10. sezoni že druga meda-mesto. Skupina članic lja, za kar jim iskreno (Neža Čuk, Meta Mra­čestitamo. Kakovostne mor, Ana Jazbinšek treninge v mesecu in Nina Žižmond, re­aprilu pa potrjujejo zerva Ajda Ratković) tudi preostali rezultati je bila brez rekvizitov nekaj večjih napak in zasedla 6. mesto. Tek­movalke pravijo, da z izvedbo sestave in posledično končnim rezultatom nikakor ne morejo biti zadovoljne, je pa to dobra šola za vsa nadaljnja tekmo­vanja. Strokovno vodstvo društva vsem tekmo- Nordijska hoja pod strokovnim vodstvom tudi na Vrhniki Nordijska hoja kot osnovni ali dopol­nilni način rekreativnega gibanja je tudi pri nas že dodobra uveljavljena. Morda se komu zdi izraz »nordijska« še vedno nekoliko skrivnosten ali ekso­ tičen. Seveda gre le za hojo s palicami, ki pa mora potekati na pravilen način, saj le tako daje prave rezultate. Primer­na je za vse tiste, ki bi se radi aktivno gibali, pa jim je tek prenaporen ali jim ga odsvetujejo zaradi kakršnih koli te­žav, in tudi kot dopolnilni trening za bolj pripravljene rekreativce. Na način nordijske hoje lahko hodijo prav vsi ne glede na starost, telesno pripravljenost, težo ali zdravstveno stanje, saj si tempo hoje in vloženi napor vsak prikroji po svojih zmožnostih in počutju. Je poce­ni in preprost način telesne vadbe, ne terja posebne opreme ali priprav, hodite lahko v vsakem vremenu in na vsakr­šnem terenu. Seveda pa so, kot pri vsaki novi aktiv­ nosti, prvi koraki najtežji, zato je zelo priporočljivo, da vas v ta, za vas novi način gibanja vpelje strokovno poučen učitelj. Novoustanovljeni vrhniški športni klub Izza ovivnka bo v prihodnjih dneh or­ganiziral brezplačno predstavitev nor­dijske hoje, na kateri vam bosta Barbara in Anže odgovorila na vsa vprašanja, ki se vam porajajo v povezavi s to dejav­nostjo. Predstavitev bo namenjena prav vsem, ki o nordijski hoji želite izvedeti več, še posebno pa boste dobrodošli vsi, ki bi se morda radi lotili te aktivnosti tudi v praksi, saj so predvideni začetni tečaji in tudi redna skupinska vodena vadba po tečaju. Mogoče vas zanima, od kod nekoliko nenavadno ime kluba? Povezano je z anekdoto o naši Barbari, ko je skupaj s kolegi tekači tekala po okoliških goz­dnih poteh, pritekla izza ovinka, prese­netila kolega tekača, ki ji je rekel: »Glej pa njo, izza ovivnka pa Barbara!« Vse informacij o klubu in njegovih ak­tivnostih lahko najdete na spletni stra­ni www.izzaovivnka.si, na strani na Facebooku Športni klub Izza ovivnka, lahko pa pišete tudi na e-naslov, če ima­te kakršna koli vprašanja, izzaovivn­ka@gmail.com. naših tekmovalk: prva tik pod stopničkami, skupina mlajših deklic na 4. mestu. V skupin­(Lučka Patačko Koder-ski sestavi z obroči so man, Niki Brenčič, Sta-se članice tekmovanja ša Bojanović ter Klara udeležile prvič. Sesta­Martinčič) je bila v va je popolnoma nova sestavi brez rekvizi-in zelo zahtevna, zato ta 5. V isti kategoriji so dekleta naredila valkam za osvojene dosežke iskreno česti­ta in jim želi uspešnih tekmovanj tudi v pri­ hodnje. Urša Cvetko (GD Vrhnika) Državno prvenstvo v taekwondoju žal izgubil za medaljo in dosegel 5-8 mesto in Tai Smrk. »Kot trener sem izredno zadovoljen z napredkom naših članov! Po­ hvaliti gre prav vsakega, saj so vsi iz tekme v tekmo boljši, Osvojili 14 medalj kar pa je tudi naš glavni cilj,« je po koncu tekmovanja za Naš časopis povedal njihov trener Jure Pantar. »Glede na to, da Šmartno pri Litiji, 18. april – Kar šestnajst tekmo­ smo mlad klub, imamo največ članov v najmlajših kategorijah valcev iz vrhniškega taekwondo kluba Pantar se je mlajših kadetov, kateri ne štejejo za skupno razvrstitev. V tej udeležilo državnega prvenstva WTF verzije v nekda-kategoriji smo bili daleč pred vsemi ostalimi klubi. Nekaj smo njem usnjarskem mestu in v skupnem seštevku zase-imeli tudi kadetov in članov, rezultati vseh skupaj pa so nam dli četrto mesto, kar je izjemen rezultat za tako mlad prinesli skupno 4. mesto, kar je izjemen rezultat za tako mlad klub. klub. To dokazuje, da smo na dobri poti in da dobro delamo z najmlajšimi.« Domov so prinesli kar 13 medalj. Kdo so mladi športniki, ki Taekwondo klub Pantar deluje na Vrhniki »šele« četrte leto, a so si jih prislužili? Najžlahtnejša odličja so prejeli (in hkra-so ga v tem času mladi dobro sprejeli, pa čeprav na splošno v ti postali državni prvaki) Tian Kranjec, Merisa Smrk, Anita Sloveniji ni veliko zanimanja za olimpijski taekwondo. »Ven-Kaltak in Miha Bradač. Miha je bil izbran tudi za najboljšega dar pa kljub temu, da nas je Slovencev malo, reprezentanti tekmovalca v svoji starostni kategoriji! Srebro so osvojili Mar-zelo dobro konkuriramo drugim velikim nacijam, katere ima­ tin Golob, Primož Bogataj, Anže Jarc in Lara Bradač, bron pa jo nepredstavljivo večjo bazo tekmovalcev in na razpolago več Nikolaj Bulatović, Tijan Dević, Gal Slabanja, Ajda Kogoj Fab-sredstev. V zadnjem času se iz vseh večjih tekmovanj vračamo čič in Matic Dragojević. Tekmovala sta še Nik Alaševič, ki je z medaljami,« pravi Jure, ki se je lani z evropskega prvenstva NAS CASOPIS 427/25.5.2015 C M Y K 57 25. maj 2015elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Šport in rekreacija Peti Argonavtski 10. Športni park Letos prvič na Vrhniki TURNIR U19 5. in 6. junij 2015 7. junij 2015 Enajsta šola pod mostom: ta ovira bo večkrat na vseh treh progah, Blata in iger: znameniti rek iz časa najslavnejših rimskih gladiatorjev smo za potre­čeprav ste jo videli že večkrat, tako pristnega stika z njo še niste be vrhniške izvedbe Urbanega gladiatorja nekoliko spremenili. Znani so zdravilni imeli. Govorimo seveda o Ljubljanici. učinki blata in po slikah iz dosedanjih gladiatorjev smeha, ki je pol zdravja, ne bo manjkalo. Urbani gladiator Vrhnika V prejšnji številki Našega Časopisa smo predstavili, kaj je Urbani gladiator, tokrat pa posredujemo nekaj več informacij o njem na Vrhniki. Športno-rekreativna prire­ditev, polna adrenalinskih doživetij, bo potekala v okviru 23. Argonavtskih dnevov na Vrhniki, in sicer 13. 6. 2015 z začetkom ob 10. uri v športnem parku Vrhnika. Isti dan, torej v soboto, 13. 6. 2015, bo t udi tradicio -poti se vselej izogibajo širokih asfaltiranih cest in nalna noč na Vrhniki, za uverturo pa se boste lah-ubirajo poti tam, kjer se včasih zdi, da jih ni. Da pa ko podali na eno od treh tras Urbanega gladiator-ne bi bilo dolgčas, morate na poti preko različnih ja, ki se med seboj razlikujejo po dolžini in številu ovir. Naj vam jih predstavimo nekaj za pokušino. ovir. Za različne okuse in stopnje pripravljenosti To je le nekaj od ovir, s katerimi se boste sreča­boste lahko izbirali med kratko (6 km), srednjo (10 li na treh progah, točna trasa in druge ovire naj km) in protraso (16 km). Po štartu v samem centru ostanejo skrivnost in ne pozabite: Urbani gladia­mesta bo pot peljala skozi Verd, Retovje, Močilnik, tor ni tekmovanje. Gre za preizkus lastnih zmo­na Staro cesto, najbolj pripravljeni pa bodo obiska-žnosti, predvsem pa so v ospredju zabava, do-Teleportiranje: medtem ko se znanstveniki ukvarjajo, kako najhitreje od točke A do točke B, li še Sveto Trojico, Tankovsko cesto itn. Je slišati bra volja in sodelovanje z drugimi na progi. Ne bomo na Gladiatorju predstavili prototip. Od vas preprosto in dolgočasno? Obljubljamo, da boste te zamudite najbolj nore zabave. Prijave na www. bo odvisno, ali se boste odločili ali po zadnjici kraje spoznali v povsem novi obliki. Gladiatorske urbanigladiator.si. Blaž ali kar z glavo naprej. Visoka napetost: včasih so premočeni gladiatorji nekoliko ne-Gladiatorska arena: tokrat bo še posebno spektakularna, saj bo postavljena v bazenu. jevoljni, ko se morajo plaziti po blatu, zato jih je treba dodatno Po dolgem napornem teku in vseh ovirah vas bodo tik pred ciljem pričakali spočiti in motivirati. Kaj je boljša motivacija kot nekaj žic tik nad njimi, energije polni gladiatorji. Takrat se večina udeležencev resno vpraša, zakaj imajo gla­po katerih se pretaka elektrika? diatorji v rokah tiste velike gorjače? maraton 21. junij in s tem peti Argonavtski maraton se hitro približujeta. Maratonski dogodek je primeren za otroke in izkušene kolesar­ je, saj bodo na voljo kar tri različne trase različnih težavnostnih stopenj. Tako kot vedno doslej je temeljno vodilo Argonavt­skega maratona približati zdrav na­čin preživljanja pro­stega časa celotni družini, zato smo pripravili tri trase različnih dolžin, da se maratona lahko udeleži kdorkoli, ne glede na starost in tele­sno pripravljenost. Najzahtevnejši bo Argonavtski maraton z 81 kilometri, ki je primeren za dobro pripravlje­ne rekreativne kolesarje. Za srednje pripra­vljene je primeren mali Argonavtski mara­ton, ki bo dolg 63 kilometrov, medtem, ko je družinam namenjen družinski Argonavtski maraton in bo dolg 32 kilometrov. Najmlajši pa se bodo pomerili, kot že rečeno, na otro­škem maratonu Argonavtek, ki je namenjen otrokom do sedmega leta. Posebej bi omenili nagrado ob letošnjem jubilejnem maratonu, in sicer bomo med udeležence dveh najzahtevnejših tras (81 in 63 km) izžrebali posebno nagrado: trinajst­dnevno kolesarsko avanturo v Tuniziji v organizaciji Desert Soul za eno osebo. Pre­pričani smo, da bo trinajst dni novih izzivov na še neodkritih kolesarskih poteh, osem dni kolesarjenja na prijetnih temperaturah, ko je pri nas že mraz, šest nočitev v šotoru med sipinami v osrčju tunizijske puščave, spoznavanje novih kultur in še mnogo več kolesarskemu navdušencu ostalo v nepozab­nem spominu. Posebej pa bomo nagradili najmlajšo udele­ženko in najmlajšega udeleženca, najstarejšo udeleženko in najstarejšega udeleženca, naj­številčnejšo skupino in posebno nagrado za tiste kolesarje, ki so se udeležili vseh petih maratonov doslej. Prijave so mogoče prek spleta na www.argo­navtskimaraton.si ali prek aplikacije za pa­metne mobilne telefone s sistemom Android. Miran Stanovnik, ambassador Argonavt­skega teka: “Vesel sem, da imamo v našem prostoru še pogumne organizatorje športno – rekreacij­skih prireditev. Prireditev kot je kolesarski maraton je pa še poseben izziv tudi zaradi varnosti udeležencev. Verjamem, da je Argo­navtski maraton izredna priložnost za dru­ženje zdravo mislečih ljudi ob kolesarskem vandranju po naši lepi okolici. Osebno bom dogodek izkoristil za udeležbo na krstnem nastopu novo organizirane kolesarske ekipe naše občine.” Do snidenja na petem Argonavtskem mara­tonu! NAS CASOPIS 427/25.5.2015 C M Y K 58 25. maj 2015Šport in rekreacija elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Košarkarska sezona 2014/2015 za državno prvenstvo v košar­ki za vse selekcije je končana in vrhniški košarkarji so se od­pravili na ulico. Začetek ulične košarke bodo začeli kar doma, v Športnem parku Vrhnika, na turnirju Ulične košarke 3 x 3 v soboto, 23. 5. 2015. Pravo repor­ tažo turnirja bomo objavili ob naslednjem javljanju. Da pa ima na Vrhniki košar­ka 3 x 3 pravi pomen, sta v prejšnji sezoni dokazala Žiga Habat in Domen Novak z do­seženim prvim mestom na Samsung košarki 3 x 3 držav­nem prvenstvu 2014 v selekciji U-18 in trener Matic Vidic, ki se je odpravil na prve mladinske olimpijske igre v Nanjing kot reprezentančni trener ženske in moške ekipe 3 x 3 in se vrnil s kar dvema olimpijskima me­daljama. Tudi letos bo Matic Vidic kot reprezentančni vod­ja obeh ekip in trener ženske reprezentance 3 x 3 Slovenije potoval na prve Evropske olimpijske igre v Baku, ki bodo od 12. do 28. 6. 2015. Da pa bi naše košarkarje vzpodbudi­ li še k večjemu tekmovalnem duhu v Ulični košarki, smo se v klubu odločili, da bomo letos oblikovali dve klubski ekipi: U-15 (letnik 2001 in mlajši) in U-18 (letnik 1998 in mlajši) za tekmovanje Samsung košarka 3 x 3 Državno prvenstvo 2015 Ulična košarka se pri mlajših poteka že tretje leto zapored kot mednarodni turnir za deč­ ke U-13, ki ga klub organizira v sodelovanju z ZIC Vrhnika – Argonavtkoš. V soboto, 6. 6. 2015, bo v Športnem parku na Vrhniki turnir, ki ga bodo že tradicionalno odigrale ekipe KK Rijeka Hrvaška, KK Helios Domžale in domači košarkar­ji KK Vrhnika. Vse skupaj res lepo vabimo, da podprete naše mlade košarkarje. Kljub vsemu dogajanju košar­karjev na prostem pa nekatere selekcije še zaključujejo svoja tekmovanja in druge začenjajo novo tekmovalno sezono. Naši najmlajši košarkarji bodo v nedeljo, 17. 5. 2015, odigrali zadnji turnir pred počitnicami pred domačim občinstvom. Na OŠ Antona Martina Slomška bo organiziran turnir, na ka­terem se bodo pomerile ekipe KK Hidria, KK Ajdovščina B in domači košarkarji KK Vrhnika. Za čisto pravi zaključek jih si­cer čaka še zadnji turnir v Aj­dovščini v začetku junija. Naj­mlajšim želimo veliko užitkov ob igranju in seveda zmago. Ker pa se tekmovanje pod okriljem KZS za novo tekmo­ valno sezono začne že konec septembra, v maju potekajo še kvalifikacijski boji za prvo SKL. Letos bosta le dve selek­ ciji igrali kvalifikacijski del, in sicer ekipa U-15 in kadeti. Eki­pa U-15 sestavljena iz igralcev letnikov 2001 in 2002 in je za svojega nasprotnika dobila KK Šenčur Gorenjska gradbena družba. Z njimi bodo Vrhniča­ni odigrali prvo tekmo v torek, 19. 5. 2015, v Šenčurju in povra­tno na Vrhniki v nedeljo, 31. 5. 2015. Kadetska selekcija letni­kov 1999 in 2000 pa bo svoje nasprotnike najprej gostila doma na Vrhniki v OŠ Ivana Cankarja, in sicer v soboto, 23. 5. 2015. Povratno tekmo bodo igrali teden kasneje v Cerknici. Obe ekipi imata ima samo en cilj: tekmovanje v prvi SKL v novi tekmovalni sezoni. Tekmovanja Selekcija U-12 je po zadržanem začetku odloč­no krenila v spomladanski del tekmovanja ter nanizala tri zaporedne zmage. Na Drenu sta klonili prvouvrščena ekipa ljubljanske Olim­pije in ekipa iz Radomelj, v gosteh pa smo premagali Interblock. Več kot dobra vzpodbuda za delo v prihodnje. Zadnji vikend v aprilu se je selekcija U-11 ude­ležila mednarodnega turnirja Cordial cup v Radomljah. To je najmočnejše tekmovanje v Sloveniji v tej starostni kategoriji, ki smo se ga udeležili četrtič zapored. Tekmovanja s tako močno udeležbo nam slu­žijo kot primerjava z vrstniki z območja Slo­venije in širše ter so dober pokazatelj, kam se uvršča naša nogometna šola. Kot vsako leto doslej je bil turnir odlično orga­niziran, tekme so potekale po urniku, igrišča so bila dobro pripravljena, sojenje na visokem nivoju. V predtekmovanju smo trikrat igrali neodlo­čeno in izgubili proti NK Maribor, v nadalje­vanju pa zabeležili dve zmagi in en poraz. Pretežni del ekipe so sestavljali eno leto mlaj­ši igralci, kar je pomenilo odlično izkušnjo, hkrati pa obljuba, da se naslednje leto zopet vidimo. Ampak takrat bodo fantje precej višji in močnejši ... Tudi selekciji U-10 in U-9 se udeležujeta tur­nirjev z vrstniki. Do konca sezone poleg pr­ venstvenih tekem načrtujemo še prijateljske s klubi iz okolice. Prireditve V času od 6. do 11. julija 2015 bomo na igri­šču na Drenovem Griču gostili SLOVENI­JA KAMP 2015. To je največji nogometni kamp v Sloveniji, ki se ga je lani udeležilo petsto nogometa in ak­tivnih počitnic željnih otrok. Kamp je rezultat domačega znanja in združuje najboljše, kar nogometna pedagogika premore v Sloveniji. Kamp bo potekal na enaindvajsetih lokacijah. Za območje Notranjske je organizator izbral naš klub in igrišče. Otroci bodo pet dni preživeli v celodnevni oskrbi, od 7. do 17. ure, tako da staršem ne bo treba izostajati iz službe. Potek dneva na kampu bo prilagojen vremen­skim in drugim razmeram, vsekakor pa se bo vse vrtelo okrog nogometa. Otroci bodo ime­ li urejeno prehrano in se med prostim časom zabavali z animatorji. Spoznavali bodo zani­ mivosti Slovenije, kar je rdeča nit animacij, se družili s svojimi vrstniki in na drugačen ter zanimiv način preživeli del svojih počitnic. V času animacij jih bodo obiskali znani nogome­taši, med njimi tudi člani slovenske izbrane vrste. Za več informacij lahko obiščete http:// www.s-kamp.si NAS CASOPIS 427/25.5.2015 C M Y K 60 25. maj 2015Šport in rekreacija elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si PETEK, 5. 6. 2015 ob 20.00:00 MEGA FEŠTA S SKUPINO ČRNA MAČKA SOBOTA, 6. 6. 2015 8.00:00 do 9.:45:00 PRIJAVE ob 10.00:00 TEKI ob 10.00:00 START - ODRASLI (7, 14 in 21 km) ob 12.00:00 START - OTROCI (500 in 1.000 m, ločeni starti) 11:00 do 12.00:00 GLASBENA ANIMACIJA ZA OTROKE S ČAROVNIKOM GREGOM ob 14.00:00 RAZGLASITEV REZULTATOV TEKA Pozdrav župana Občine Vrhnika g. Stojana Jakina in predsednice KS Bevke ge. Nataše Tešar Po razglasitvi uspeha športnikov se bo nadaljevalo pestro športno in zabavno popoldne: PLESNO-NAVIJAŠKO AKROBATSKA SKUPINA ŽABICE DEGUSTACIJA NARAVNEGA JABOLČNEGA SOKA OGLED PROSTORA ZA PIKNIK POD KOZOLCEM TOPLARJEM HOPSI TRAMPOLIN ZA OTROKE ob 17.00:00 VRTNA VESELICA POD VELIKIM ŠOTOROM! Zabavali nas bodo: ANSAMBEL VESELI MUZIKANTI / ANSAMBEL STIL Prireditev bo v vsakem vremenu, saj bodo za streho nad glavo poskrbeli Šotori Petre! ORGANIZATOR: ŠPORTNO DRUŠTVO BEVKE www.sportno-drustvo-bevke.si Organizator si pridržuje pravico do spremembe programa. PROGRAM PRIREDITVE 13. TEK BEVKE Ste že opremljeni za Red bull Goni pony? 6. junija združujemo dve klasiki -kolo pony in vzpon na Vršič! Kolo pony – Klasika vrste generacij slovenskih in jugoslovanskih pionirjev in mladincev že od konca šestdesetih let. Zložljivo kolo z 20-palčnimi obročniki in brez prestav, naj­ boljše darilo ob birmi ali odličnem šolskem uspehu. Vzpon na Vršič – Klasični vzpon slovenskega kolesarstva. Merjeno od hotela Lek v Kranj­ski Gori 13,5 km vzpona z 801 metrom vzpona na 1611 metrov nad morjem. Naklon do 10,8 %, 24 s kockami tlakovanih serpen­tin. V Extremu smo se odločili, da z Red Bullom organiziramo zaba­ven športni dogodek in ga po­vežemo s slovensko kolesarsko zgodovino. Dogodek bo name­njen tekmovalcem in obisko­valcem Kranjske Gore. Ob 15. uri bomo štartali sredi Kranjske Gore, se ogreli v zaprti vožnji za avtomobilom do Vršiške ceste, leteči štart pa bo pri hotelu Lek. Potem pa navkreber. Najbolj za­želen je seveda originalni Rogov pony, izdelan med letoma 1965 in 1985 v tovarni na ljubljanski Trubarjevi, ustrezajo pa tudi njegovi zgledi in kloni drugih znamk. Pony je v bistvu zložlji­vo kolo, a ne njuno! Vsekakor pa je brez prestav in z 20-palčnimi kolesi. Obstajale so tudi razli­ čice s prestavami in z večjimi, 24-palčnimi kolesi, a z njimi ne bo mogoče nastopiti. Zavora mora biti vsaj zadaj – ponavadi je bila to "kontra" ali "torpedo", redkeje čeljustna. Prepovedana so pedala, ki omogočajo pritr­jevanje čevlja. Člen o prepovedi karbonskih delov je dodan bolj za šalo, a bi slog kolesa res po­kvarili. Da kolo ne sme imeti motorja, je verjetno samoumev­ no. Če se bo kdo lotil menjave delov po prejemu nalepke, ga bodo strogi sodniki izločili. To bo dirka! Torej velja, da prvi in prva na vrhu zmagata. Kako pa nazaj v dolino s silovito učin­kovitimi zavorami? Zadaj torpe­ do ali po domače "kontra", ki se rada greje, spredaj čeljust, ki ne vzbuja zaupanja. Tudi spustili se bomo na kolesih, a z obveznimi postanki za hlajenje in vrsto za­bavnih presenečenj, tako da se ne bo nikomur mudilo. Zmagovalce bomo dobili tudi v retro slogu. Strokovna žirija bo ocenjevala tako slogovno pri­mernost koles (preverimo tudi tehnično ustreznost) kot oblačil kolesarjev. Namig za kostumo­grafijo: zlata leta ponyja so bila pozna šestdeseta, sedemdeseta, tudi še osemdeseta. Sledila bo podelitev in nepozabni party. Do svojega ponyja s #ponymar­ket Srečniki ponyje uporabljajo vsak dan, drugi jih te dni zaprašene odkrivajo po kleteh, senikih, kurnikih ... Tretji morajo na lov po oglasnikih in pri prodajalcih rabljenih koles. Goni Pony je mislil tudi na to. Na spletni strani prireditve se bodo pojavila vsa povpraševa­nja in ponudba koles, delov in oblačil, ki jih boste v družbe­nih omrežjih Facebook, Twitter in Instagram objavili z značko #ponymarket. Srečno iskanje! Prvih 150 bo ob prijavi prejelo­tekmovalni dres, zato je treba hitro premisliti in se prijavi­ti (www.redbull.com). NAS CASOPIS 427/25.5.2015 C M Y K 61 25. maj 2015elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Šport in rekreacija .Planinski kotiček .Planinski kotiček .Planinski kotiček .Planinski kotiček .Planinski kotiček .Planinski kotiček .Planinski kotiček .Planinski kotiček• 11. 4. 2015 – Pohod od Ječova do Žusma (669 m) V sobotnem pomladnem jutru 11. 4. 2015 se nas je skoraj poln avtobus pohodnikov odpeljal proti Kozjanskem. Pot nas je vodila mimo Trojan, Šentjurja, Slivniškega jezera do izhodišča naše poti, Ječova. Jutranja kavica na turistični kmetiji Žurej je bila zaželena pred začetkom našega pohoda. Takoj smo ugotovili, da se je turi­stična kmetija od našega obiska pred nekaj leti precej spremenila . Po krajšem delu ravne poti se je začela pot strmo vzpenjati skozi gozd. Med hojo smo občudovali pomladne cvetice, še posebno lobodiko. Malo pred vrhom se je bilo treba po skalnatem bregu vzpeti s pomočjo jeklenic in na vrhu Žusma je bil pred nami nov lesen Stolp ljubezni, ki je izdelan po vzoru stolpa Planinskega društva Vrhnika s Planine nad Vrhniko. Od njega se razlikuje le po tem, da je višji za en podest s streho. Navdušeni smo se povzpeli nanj in opazovali okoliške kraje. Privoščili smo si prije­ten počitek na soncu. Najprej je pred stolpom o ideji za njegovo izgradnjo nekaj besed spregovoril naš vodnik Roman, nato pa nas je pozdravil predsednik maloštevilnega planinskega društva Žusem in povedal več o njegovi izgradnji. Planinci so dokazali, da rek »kjer je volja, je tudi moč« še kako velja, saj so skupaj z do­natorji stolp postavili zelo hitro. Poimenovali so ga Stolp ljubezni, ker je v bližini cerkev sv. Valentina, zavetnika zaljubljencev. Tod vsako leto poteka tradicionalni nočni Valentinov pohod.Žusem je 669 m visok hrib s pestro zgodovino in turističnim po­tencialom za prihodnost. Predstavlja severni rob Kozjanskega, ime je dobil po prvem žusemskem vitezu in krškem ministerialu Poppu de Suzzenheinu. K ljubezenskemu slovesu hriba so pri­spevale svoje legende iz časov žusemskih grofov. V teh krajih je znano babno vino, ki naj bi zdravilo neplodnost, zato ga ženske še dandanes rade pijejo. Žusemski grad je bil zgrajen v začetku 13. stoletja in okoli leta 1871 opuščen, ker mu je glažutarski pod­jetnik Leopold Fieglmüller zaradi visokih davkov razkril streho in je tako propadal. V tamkajšnjih krajih je treba omeniti razboj­nika Guzaja, ki je bil ob koncu 19. stoletja strah in trepet bogatim, saj je deloval podobno kot Robin Hood: jemal bogatim in dajal revnim. Z Žusma smo se odpravili po lepi panoramski poti in nato skozi gozd. Med našim pohodom je na turistični kmetiji Žurej mlada gospodinja pripravila odličen pohorski lonec in sladico. Franc Žurej mlajši nam je povedal več o razvoju svoje kmetije in kot eden redkih v teh časih tudi pohvalil državo oziroma njeno po­moč pri pridobitvi evropskih sredstev za razvoj kmetije. Prenovi­li so gospodarsko poslopje, ki je sedaj namenjeno turistom, ure­ dili so okolico, parkirišča, ogrevanje so uredili na lesno biomaso, kar pomeni pomemben prihranek pri ogrevanju. Po legendi naj bi potekal podzemni rov od gradu do kmetije, kjer so bile grajske ječe in ena izmed njih je sedaj hladna klet, ki jo nameravajo ure­diti za turiste. Doma pridelujejo hrano in vino. Kot v preteklosti imajo tudi psarno. Mlademu gospodarju načrtov za prihodnost turistične kmetije ne zmanjka in prav zaradi njegovega optimiz­ma smo lahko prepričani, da mu bo s pomočjo družine uspelo. Za prijetno slovo s kmetije sta poskrbela gospodarjev oče z igranjem na harmoniko in naš planinec Marjan s spremljavo na kitari. Odpravili smo se skozi vas navkreber, med vinogradi proti cer­ kvi sv. Helene v Javorju, na višini 528 m, ki je bila zgrajena leta 1545. Po razgledni poti na okoliške hribe in Slivniško jezero smo se spustili v Gorico pri Slivnici, kjer smo končali naš pohod. Domačini pravijo Slivniškemu jezero Kozjansko morje, saj obse­ga 84 ha vodnega zemljišča. Včasih je služil za potrebe Železarne Štore, zdaj pa je bogat z ribami. Naj omenim še pohod, ki od leta 2013 poteka po poteh Krajevne skupnosti Slivnica pri Celju, v Občini Šentjur, imenovan »S klop­ce na klopco«, in sicer po klopcah za počitek ob njej. Prijetno utrujeni in dobro razpoloženi smo se vrnili na Vrhniko. V imenu pohodnikov se zahvaljujem vodniku Romanu za odlič­no organiziran pohod. Besedilo: Jana FabjanFotografije: Roman Novak, Sonja in Viktor Repnik, Jože Školc 25. 4. 2015 – Pliskavica – dnevi odprtih borjačev Lintverni smo se tokrat »malo drugače« podali v Pliskavico na Krasu. »Malo drugače« pomeni, da so se nam tokrat izjemoma lahko pridružile žene in moramo pošteno priznati, da so zelo po­pestrile dogodek. Idejo za obisk Pliskavice in dneva odprtih borjačev je med lan­skim potepanjem po Črni gori dal Marino, žal pa termin večjemu delu Lintvernov zaradi praznikov ni najbolj ustrezal. A vseeno se nas je kar nekaj zbralo, imeli smo se zelo lepo, kar je razvidno tudi iz fotografij, dobro pa nam je služilo tudi sončno vreme. Zbrali smo se na kavici v Dutovljah, po prihodu v Pliskavico pa smo se najprej podali na obhod borjačev. Ogledali smo si mnoge kraške zanimivosti, se okrepčali z domačimi dobrotami in seve­da poskušali dobro domačo kapljico, predvsem znameniti kraški teran. Vse to pa za Lintverne ni bilo dovolj in po obhodu borjačev smo se podali še na vrhniškim planincem zelo znano Pliskino pot. Ni zahtevna, je pa izredno zanimiva, saj nas vodi po kraških zanimivostih, o katerih nam je Marino povedal marsikaj. Pote­panje po Krasu smo židane volje zaključili v osmici v vasi Sveto. Hvala Marinu in Mornarju za vse storjeno, da je bil tudi tokra­tni dogodek Lintvernov nepozaben. Dododka smo se udeležili: Marino, Mornar, Stari, Špilč'k, Grintov'c – vsi z ženami ter B'čar, Pero in Cvičkar. Besedilo in fotografije: Cvičkar Pliskavica (45) 26. 4. 2015 – S stolpa ljubezni se vidi vse do TriglavaNa Žusmu so člani planinskega društva postavili najvišji leseni stolp v Sloveniji.Loka pri Žusmu – Na vrhu 669 metrov visokega Žusma so v ne­deljo uradno odprli razgledni leseni stolp, imenovan Stolp lju­bezni. Z zbiranjem prispevkov in donacij ter s številnimi urami prostovoljnega dela so ga postavili člani Planinskega društva Žu­sem, ki so do stolpa uredili tudi pešpot. Mlado planinsko dru­ štvo si je na pobudo podpredsednika Mar­tina Ozisa že ob usta­novitvi leta 2008 zada­lo nalogo, da bodo na vrhu Žusma postavili stolp. Zgled so imeli v edinem podobnem stolpu na Planini nad Vrhniko, ki je nekaj metrov nižji in iz dru­gega lesa. V društvu so večino časa urejali papirje in čakali na prostorski načrt Ob­čine Šentjur. Potem je šlo hitro in kljub krizi jim je uspelo zbrati do­volj denarja, da je stolp lahko zrasel. Do vrha stolpa vodi 116 stopnic, vmes je 22 podestov, ima dve raz­ gledni ploščadi. Poleg lesa so morali na vrh hriba, kamor ne vodi nobena cesta, spraviti še beton, več kot tono in pol nerjavne kovine, tako da je skupaj z materialom in prostovoljnim delom stolp vreden več kot 150.000 evrov. Razgled s 25,9 metra visokega stolpa je osupljiv: vidi se na Hrvaško, Madžarsko, v Avstrijo in tudi Triglav. Nasploh je Stolp ljubezni že med gradnjo povezal dele Slovenije: macesnov les je s Koroške, obdelali so ga v Komendi. Le dva dni pred uradnim odprtjem je stolp dobil uporabno dovoljenje, menda pa bo zdržal vsaj petdeset let! Stolp ljubezni bo na Žusmu dodana vrednost že zdaj zaljubljenemu kraju. V zaselku pod vrhom namreč stoji cer­kev sv. Valentina, vsako leto pripravijo Valentinov nočni pohod z laternami. Le nekaj metrov stran je še ena cerkev, posvečena sv. Jakobu. Ambient obeh cerkva je tako poseben, da je zavarovan kot kulturna dediščina. Uredili so tudi Grajsko učno pot. Na Žu­smu so namreč svoje zatočišče našli žusemski knezi, ki jih prvič omenjajo že leta 1203, o njihovem bivanju pa še vedno pričajo grajske ruševine. V PD Žusem so prepričani, da bo prav zaradi Stolpa ljubezni še več ljudi obiskalo njihov kraj. Želijo si, da bi se prav na njihovem stolpu kdo poročil ali vsaj zaročil. Na vrhu stolpa so za obiskovalce, ne le za zaljubljene, namestili zvon želja, ki je ob odprtju precej zvonil. Tudi šentjurski župan Marko Diaci je pozvonil z željo: »Prosim, naj nekdo iz naše obči­ne zadene na loteriji.« Vir: Delo, 28. 4. 2015 Foto: Roman Novak in Špela Kuralt (Delo) Vsa dogajanja v planinskih skupinah starejših (Zimzeleni, Sončki in Barjani) najdete v Upokojenskem kotičku Našega ča­sopisa, vse objavljene članke pa si lahko v celoti preberete in si ogledate še več fotografij na spletni strani Planinskega društva Vrhnika: www.pd-vrhnika.si. Iz junijskega koledarčka DAN SLOVENSKIH VODNIŠKI 13. 6. PLANINSKIH ODSEKDOŽIVETIJ 2015 – KRVAVEC POKLJUŠKA FRENK 20. 6. 7.00 5 SOTESKA PETRIČ NAS CASOPIS 427/25. 5. 2015 C M Y K 62 25. maj 2015Oglasi elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Ugodno oddam v najem prostore za obrtne dejavnosti, skladiščenje, pisarniške prostore, 200 m2, v Mali Ligojni. 040 250 473. Iščem prostor, primeren za prede­ lavo čebeljih pridelkov, zelišč ter skladišče v skupni izmeri do 100 m2. Prostor mora biti vzdrževan in primeren za dejavnost, ki ustreza določilom Haccp. Pokličite na št. 040/470-222 ali 041/788-175 – Matjaž in Margita. Nudim pomoč pri gospodinj­skih opravilih, tudi delo s starej­šimi na ožjem okolišu Vrhnike, 031751523. Prodamo dve PVC-cisterni, 1000 l, za čisto vodo, ojačani s kovinsko ar­maturo in ventilom za izpust. Cena 100,00 EUR za kos. Vse preostale in­formacije na št. 040 25 88 99. Nudim strokovno pomoč pri te­ žavah s partnerskim odnosom in pri vzgoji otrok. Tel.: 041 239 769 ali www.srcna-moc.si. Star mizarski ponk, skrinje, oma­ re, voziček ciza, kripa ali lojtrnik in druge stare predmete kupim. Tel.: 031 878 351. Prodam zelo dobro ohranjen otro­ški voziček »hoco«. Cena po dogo­voru. Informacije na tel. št.: 041 472-975. Nudim pomoč pri gospodinjskih delih, pomoč starejšim in onemo­glim na območju Vrhnike. Tel.: 051 399 019. Samostojno hišo na mirni in sonč­ni lokaciji, zgrajeno l.2005, 90 m2 uporabne površine (P+M), s pripa­dajočimi 384 m2 zemljišča, z urejeno dokumentacijo, prodamo. Info: 041 532 142. Prodam mešana drva (bukova), že od 30 evrov dalje na kubični meter. Tel.: 041 634 964 (Razorska dolina, Vrh nika). Vrhnika – Center; prodam samo­ stojno starejšo hišo, 115 m2, ki leži na razgledni parceli, z zunanjo shrambo, majhnim vrtom in gara­žo. Hiša ima vse priključke, 5 sob in 2 kopalnici, večinski del hiše je adaptiran, kljub temu je potrebna delna prenova. ZK je urejeno, pre­vzem je možen takoj, ste vabljeni na ogled! Cena: 95.000,00 EUR, tel.: 030 – 415 004 Ugodno prodam suha bukova drva, 20 kubičnih metrov, po 40 evrov (Podlipa), 031 662 529. Na Dolu pri Borovnici nudim takoj vseljivo družinsko stanovanje ne­kadilcem. Tel: 041 299 821. Prodam suha bukova dr va, možen tudi razrez. Lokacija: Horjul, tel.: 031 852 871 Prodam cepilec na sveder, Jagodic, za 100 evrov. Hor jul, tel.: 031 852 871 Prodam manjši nasad ameriških borovnic v Bevkah, cca 210 grmov, z vso pripadajočo opremo. Informa­cije na telefon: 031 537 110. Ugodno prodam suha in polsuha razcepljena bukova drva. Okolica Borovnice. Tel: 041/764-592. Vedežujem in rešujem vse vaše te­žave, večinoma zakonske.Zato, če jih imate, pokličite, rešila bom vašo težavo po zelo hitrem postopku. Tel.: 051 251 489. V Hrvaški Istri oddam opre­ mljen apartma v stanovanjski hiši v pritličju s pokrito teraso, 1.600 m od morja, za dalj časa (od maja do septembra) za 4*1 osebo. Tel. 070 710 771. Imam več ženskih oblačil, lepo ohranjenih. Pokličite na številko: 01 755 10 18. Prodam škodo felicio, letnik 97, cena po dogovoru. Tel: 031 643 602. Prodam aljaške malamute, čisto­krvne, brez rodovnika. Tel. 031 643 602. Prodam otroški voziček znamke Quinny Speedi, malo rabljen, brez­ hiben, rjave barve. Rabljen za enega otroka. Cena 90 evrov. Gsm 041 617 151 (Nataša). Prodam zazidljivo parcelo v izme­ri 530 m2 za gradnjo stanovanjske hiše na Lukovici pri Brezovici. Vsa infrastruktura, na katero se objekt priključuje, je ob parceli. Dostop urejen po asfaltirani cesti do parce­le. Za dodatne informacije pokličite po telefonu na: 030 931 750. Rad bi nemškega ovčarja, samca, če ga lahko kdo podari. Tel.: 041 616 714. Dobrova z okolico: iščemo v najem garažo, velikosti 20 m2. Tel.: 041 832570. Nudim učno pomoč za otroke. Sem pedagoginja in terapevtka. Telefon: 051 346 179. Nudim energijske tretmaje in sve­ tovanje za osebno in duhovno rast. Telefon: 051 346 179. Podar ite odvečne knjige, priročni­ke …? Pokličite, z veseljem pridem, jih odpeljem in ohranim. Tel.:030 996 225. Kupim motorno žago znamke Hu­sqvarna ali Stihl, lepo ohranjeno, malo rabljeno, novejšo, in motorno kosilnico, bočno na nitko, takoj ku­pim za gotovino. Tel.: 041/541-858. Lep apartma za do 4 osebe, Čer­var – Porat (do Poreča 5 km), blizu morja, infrastruktura kolesarske in sprehajalne poti, oddajam po ugo­dni ceni. Za prvomajske praznike in sezono, junij, julij, avgust in sep­tember. Tel.- 041 828 455. Iščem delo na območju Vrhnike: proizvodnja, razvoz, pomagam lah­ko tudi pri sečnji lesa.031-616-031 Prodam manjšo samostojno stano­vanjsko hišo na Bloški Polici, 80 m2, zgrajena l. 1850, adaptirana l. 1975. Priključki: vodovod, elektrika, telefon, poleg hiše stoji gospodar­sko poslopje, hiša ima tudi lasten vrt. Hiša s pripadajočim zemljiščem Vrhniški (970 m2) je bremen prosta in vpisa­na v zemljiško knjigo, ob hiši je tudi prostor za parkiranje. Hiša je po­trebna adaptacije. Energijska ozna­ ka stavbe: G. Cena 58.000 evrov oz. po dogovoru. Za več informacij, prosim, pokličite: 041 502 870. V Dragomerju na lepi sončni loka­ciji prodamo dve sosednji zazidlji­ vi parceli, št. 717/1 (614 m2 ) in 717/2 (536 m2 ), obe k. o. Log. Parceli sta med Prečno ulico in Potjo ob Sne­šaku. Parceli sta naprodaj skupaj ali vsaka posebej. Vpisani sta v ze­mljiško knjigo in sta prosti bremen. Info na tel. št.: 041/ 575 430. Harmoniko, diatonično, Janez Železnik, B Es As, skoraj nova, ugodno prodam. Tel.: 051 311 573. Prodam novo motorno žago, Solo 637 - 1,9 kW, težko 3,7 kg. Cena 200 evrov. Tel.: 01 75 65 802. Prodam malo rabljen gorilnik za nafto, francoskega izdelovalca Cvenon NC 4, s predgretjem, Cena 150 evrov. Tel.: 01 75 65 802. Prodam cisterno za kurilno olje, 3200 l. Cena 200 evrov. Tel.: 01 75 65 802. Podarite odvečne knjige, priročni­ke. Pokličite, pridem z veseljem, jih odpeljem in ohranim. 030 996 225. Nudim učno pomoč šoloobveznim otrokom. Po izobrazbi sem pedago­ ginja in imam veliko izkušenj ter zagotavljam odlične rezultate. Več informacij: 051 346 179. Nudim mentorstvo na področju osebnostne rasti in zdravilne tera­ pije. Več informacij: 051 346 179. Prodam približno 40 pušpanov, vsajenih v posode in oblikovanih v krogle. Cena: 7 evrov/kos. Telefon: 041 821 361. Prodam okrogle silažne in suhe senene bale (hribovska košnja) ter suha bukova in mešana drva, mo­žnost dostave. Telefon: 041 653 428. Izdelujem razne lesene konstruk­cije (nadstreški, ostrešja, zamenja­va kritine, izoliranje podstrehe, vsa kleparska dela – žlebovi). Opravim ogled, svetujem, izdelam predra­čun. Možnost dobave vsega potreb­nega materiala in odvoz odpadne­ga. Telefon: 041 653 428. V termah Čatež oddam počitniško hišico. Najem z dvema kartama je 40 evrov. Informacije na tel. št. 031 408 070. Odkupujemo krave, telice in bike za zakol. Tel.: 031/387 922. Podarite odvečne knjige, priročni­ke. Pokličite, pridem z veseljem, jih odpeljem in ohranim. 030 996 225. Na Koprskem prodam kmetijsko parcelo, veliko približno 1000 m2, vredna ogleda. 041 502 674 V Postojni oddam stanovanje v na­jem, 37 m2 (2005). Stanovanje je na mirni in urejeni lokaciji, opremlje­no z novim pohištvom in gospo­dinjskimi stroji. Tel.: 051 680 939. Stanovanje spada v energijski ra­zred A2: od 10 do 15 kWh/m2a. Prodam fičkota, kabriolet, letnik 1979, cena po dogovoru. Ima certi­ spominki TIC Vrhnika, Tržaška cesta 9, Vrhnika fikat starodobnika. Tel.: 031 643 602. Tel: 01 755 10 54 Mob: 051 661 063 E-pošta: tic@zavod-cankar.si Poceni prodam zelo lep, moderen in praktičen italijanski regal (če­ šnjev furnir), primeren za veliko dnevno sobo. Tel.: 031 620 016. Motokultivator, koso, mulčar, frezo, traktor, prikolico in drugi stroj, tudi v okvari kupim (041 407 130) Posek, spravilo in odkup vseh gozdnih sortimentov. Plačilo takoj. Tel.: 031 340 693 NAS CASOPIS 427/25. 5. 2015 C M Y K 63 NAS CASOPIS 427/25. 5. 2015 C M Y K 64 25. maj 2015 64 Oglasi elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si NOTRANJA STENSKA BARVA ARBOVIVA LAZURNI PREMAZ ZA LES ARBONIT NAS CASOPIS 427/25. 5. 2015 C M Y K 65 25. maj 2015elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Oglasi Smrt ne more nas ločiti, le za hip nas loči čas.Spomini ne morejo oditi,večno zdaj so živi v nas ZAHVALA V 88. letu starosti nas je tiho zapustila draga mama, babica in prababica IVANA JUSTIN(roj. Plestenjak), 27. 12. 1926–14. 4. 2015. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Zahva­ljujemo se tudi gospodu župniku Petru Nastranu za lepo opra­vljen pogrebni obred, pogrebni službi Vrhovec ter Jožetu Bizja­nu. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste našo mamo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Črni Vrh, Praproče, Butajnova, Ormož, april 2015 NAS CASOPIS 427/25. 5. 2015 C M Y K 66 25. maj 2015Oglasi elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Ni res, da je odšel – nikoli ne bo!Ujet v naša srcaz najlepšimi spominibo vsak naš korak spremljal v tišini. ZAHVALA Ob izgubi moža, očeta in dedka IZIDORJA KRAMARJA – ŽIGA 1944–2015 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in preo­stalim za izrečeno sožalje, podarjene sveče in cvetje. Zahvaljuje­mo se Pogrebnemu zavodu Vrhovec za organizacijo, ravno tako se zahvaljujemo PGD Polhov Gradec za hitro odzivnost in ves njihov trud. Žalujoči: žena Kati, hčerki Suzana in Blanka z družinama Polhov Gradec, Dobrova, april 2015 NAS CASOPIS 427/25.5. 2015 C M Y K 67 25. maj 2015 67 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Nagradna križanka Križanka Našega časopisa Nagradno geslo pretekle križanke, ki je potekala pod pokrovi­teljstvom VRTNaRsTVa HLEBEC z Vrhnike, se je glasilo: »Vr­ tnarija Hlebec vabi«. V uredništvo smo prejeli ogromno pisem z rešitvami, sreča pa je bila naklonjena sledečim: Metki Remškar z Brega pri Borovnici, Julijani srnel z osredka pri Dobrovi in Niki petrovčič z Vrhnike. Nagrajenci bodo po pošti prejeli obvestilo s katerim bodo v vrtnariji prevzeli praktično nagrado. Rešitve (nagradno geslo) za tokratno križanko pošljite najka­sneje do 15. junija na naslov Naš časopis, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika, s pripisom »Nagradna križanka«. Trije nagrajenci bodo prejeli praktične nagrade, ki jih bo podaril Zavod Ivana Cankar­ja Vrhnika. Pomlad je tu in tako tudi čas urejenih 1 2 3 4 5 6 7 8 9 rok z živobarvnimi nohti. Svojim noh­tom privoščite profesionalno nego in GESLO KRIŽANKE 10 11 12 13 14 15 16 17 lakiranje z laki Shellac. Gre za permanentno lakiranje, ki je obstojno vsaj 14 dni, se ne kruši, iz salona pa odidete brez skrbi, saj je lak suh takoj po koncu lakiranja. PRIIMEK IN IME: Cena lakiranja z odstranjevanjem laka, ko se ga naveličate, je 19 evrov. TOČEN NASLOV: Rezervirajte si svoj termin na 031 608 525. Dosedanje izdelke si lahko ogledate na strani Facebook: Studio R.M. Drage dame, lepo vabljene. Vrtnarstvo Trobec Vam nudi: urejanje in vzdrževanje vrtov, obrezovanje grmovnic in živih mej, obžagovanje in podiranje dreves na težko dostopnih mestih, oskrbo zelenic, košnjo travnih površin, sanacije zaraščenih površin in vsa ostala vrtnarska opravila. Tel.: 040 624 422; www.vrtnarstvo-trobec.si N a š ča s o p i s izdajatelj: Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. soizdajateljice: občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec, Log - Dragomer. Urednik: Gašper Tominc. Časopis izhaja praviloma vsak zadnji ponedeljek v me­secu. Brezplačno ga prejmejo vsa gospodinjstva v omenjenih občinah. Ponatis posameznih delov ali celote časopisa za objavo v drugih medijih je mogoč samo s pisnim dovoljenjem uredništva. Uredništvo si pridružuje pravico, da nenaročenih prispevkov ne objavi. Pisma bralcev morajo biti obvezno opremljena s polnim naslovom s telefonsko številko. Naslov: Naš časopis, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika. Telefon: 01 7506 638; elektronski naslov nascasopis@zavod-cankar.si. oblikovanje in prelom: Tomograf, Tomo Cesar, s. p. Lektoriranje: Marjetka Šivic in Katarina Molk. Tisk: Set Vevče, naklada 13 500 izvodov. Cena zahval: 68,72 evra