Zamenjava lesa v gradbeništvu
Pri n<-t$ bomo gradili čedalje več objektov visokh gradenj, pnedvsjra stanovanjskjh pos\>-pij. To bo vplivaio, da se bo vsako itto bolj iaostril prob-lcm gradiva v oogojih doseda-niiti gradbenih m-stod l upora-bo le;a. Pomanjkanje ltsa m gradbeništvp bo H-dalje večje. V letu 1&54 in 1955 smo ugra-diU okr>og 900.000 kubikov re-z&nega i*\ tesanegs lesa iglav-etv tn okoli 33.000 kubiko-v p^rketa V naslednjih petih le-t'b nai b: potroSnja p.o.rasla na  miUjon   šesto  r.soi   kjibikov.
Ce ne bonio učinkovito in naglo izvtdl; ukrepov ja varfee. vanje ;n zomenjavo lesa, tedaj to prmnnjkanje lesnega gradi-Vg zelo »težkio&iio povetanje stanovanjske grai'tve, s kate-rim računamo. Prekomerjia uporaba lcsa je žt doslei zelo atčela   ravnotežje   med   letaim
bolj eionomičnio. Tu lahko do-stžemo tudi do 2(i odstotkov pi ftiran ca. V teruvčno napred-nih drAavah so potrošn.io l-e&a v zadijjh 25. letih ' znatm. zmanjžili tako a. pr. v Nem &!ji in Angliji •*! 13 tn 14 nt 6,3 i.n 7,5 kubika na stanova-nje, v ItoUj; pa celo na 4.2 ka-b:ka. V FLRJ znaša pcstroš-nja okoli 10 kubikov oa su-novanjs. Na Danskem &o od leta 1940 d'0 1950 dosegld 10 d«j i0  odsiotk-ov  prihranka.
KoV.kor bj še deiali z lesen>-n»i odri ic opaži bj 1 bplj^im varovaniem lahko dnsegli do 2( odstotkjv prihranka. Proizvod-rija' jekleij.ih cevastih odrov ;n povečanje proizvodnje z.ati.Lnfh ploši P3 omogočata, da lesent odre in opaže postopno popolno-ma • zailienjamo. Jekletii od/: l«hko že v letu 1951/ ?.amenia>i piibližno  20.000  kubikov' lesa. '
Gradb&ni'. les ;glavcev lahko uy.pešno 3-E.menja tudi trdj les Te zamenjave ne bomo oprav-ljali v vefjih množinah paf pa le ,jri graditvi na vasi i.n delno pr. luksu/.iih graditvah upravnih  posloplj  in  podobno.
V m^dnadstro-pnih kohstruk-cijah Xe danes zamenjujemo les- ne samo z jTtn;ranobeton-sk'mj e'ementi. temveč tudč ? uporat>o prejnapetega belnna iri re^nih   vrst   votlih   nosilcev.
Potrošnja lesa na eno sJonovanje
pTirastom in sečnjo. Bačunati moramo s tem, da upprabljamo les v kemični indust.riji. v cc-JUtoznd -r. papimi Jndustrij.i, aa žfcleznioi, v ladjfdelništvu, v rodarst/u, v gradbeništvu \<n zg Jiurja/o. To pomeni, da pove-Cčnie^ proizvodnje zg gradbeni-stvo ft*als9j ne prude v P»-štev.
Deset kubikov za eno ^miovttnie
§. ¦apSra&o cementa in jekla ^e m>gofe znatno zmanjSati uporabo lesa. To omogoia v Badnjih ktih skoraj poSvojena praizvodnja betonskega železa mi comenti. Kolikor b' tudi prj v>ii; 60kih gradnjah uvedli mno-žifno polm.'Mi*aižni in kasneje iJK>nlažni snstem graditve, Bi Dk-sa kut konštruktivnega m.a-ttiiiiaJa tak&nakoč ne uporab^ ljald v^.
Zamenjavo lesa lahko doseže-nio tudi na obiektih nizkth gradenj, ii<n to pni graditvah objektov v novovsltih utrdbah, n^ostov. predorov, kjer je pov-so^d inogcče namesto lesenih od-r-nv uporabljati železne kon-filmkcijo. P.ri graditvi mostov in propastov manjjega razpona pnihaja poštev tudii uparaba n>ont.aLnih armiiranobetonskih eL*Hmentov.
Kiolikn pa moramo projektl-rati lesne kcn^trukoije, lahka prajektiramo     te     Jcomstrukoije
iesene plošfie
Za zam^njavo lesa pvdej^ . znatai merd v pojtev tudl zatič. ¦ne plošie, panel plošče le.so-a;t, gradbene plošče,. lameli-rc.n les. lameliran parket ip podobno.
Zatične ploščb 'ahko vsestran-sko upor,abljamb pri i>.delav? vr&t, pfi' oblogah stropa in 7J-dov, za cpaž. Več kakor tret-jina puoizvodnje zatičnih plošč se v Evrop; uporablja v gradbeii.štvu.
Lesoaitne plošč^ lahko ra-2en tega uporabljamo še koi zvc^no <3 toplotno azolaoijskL' srtdstvo !n za oblogo podov Lčmeliran les lahko uporablja-nio tudi za izdilavo nosiln.ih konslrukcij. Pni jzdelavi m.ixar-skh delavnic lahko delno za-n<enja'-a les aluminiij in jeklo. Drage »fsling« okenske navoj-nice so z.a<!elii zamenjavati / lahkimi »benečanskami« navoj-nicanni iz tenkih listov alumini-ja.
InvesticTiska posojila, ki jih lo lctos adobrila NavodJia ban-ki FLRJ, bodo cmiOgočila po-wčanje prolzvodnje lesonitnib pl-ošč za 8 260 twn, panel p*Io|i za 6.7f,q tubTTcoV; žatičnih pioži Lf. 1.240 kubikov, razaih gradbe/i:a plošt ia 5.300 ln la--m&lipanega parksta za 120.000 Kubiikov. To vse bo omogočilo. da boino prtbraailn 42.400 kubi-kov Vesenega gradiva. Pri poa.ih bo pnhodnje om.o-goiena zamenjava toplega pv-da iz -.¦naosvjiega psrketa in d^?'K s topMm podom .ie umetnih pit^č {ksilolit itd.) dn z lame-liia-nim parketom. Pri krovnili konstrukdijah je mogoče lesno grad.i'V.o prihran.iti z izdelavo ra»nih b^lonskih stwh na več-nadstropn.ih postopjih. To danes i<i onv>soča proizvodnja ceneaih ieolaciijskilh   sredstev.
Da bi čimpre) zamen.jalii les ln doscgld tako čiimprejšnjo štednjo. bd biilo potreiba izvosti tipizaoijo    «radb&ne      mizarske
Poieg cintfa je haker najpo-icembnej^a barvas)a Kovina, ki jo proizvaja JUKOslavija. V po. vojnili letih Pa ie proizvodnja bakra stalno na nižji ravni, ka-kor 1e biia pred vojno. Od leta 1933 do 1939 je znašal povpreč-ni 4etnj nivo proizvodnje 40.000 ton surovega bakra. V razdobju 10 povojnjh lel .je znašala po-vprečna letna proitvodnja 32 tisoč ton. Nivo 40.000 so dosegii Samo leta 1950. V lefu 1955 se je znižafa proizvofinja surovega bakra na 28.000 ton.
Na znižanjc proizvodnjp l)a-kra inia velik vpliv kakovost bakrene rude. V predvojnih le-tiii so izkoriščali rudo i vcčjo vscbino kovine. V sedmih pred-vojnib letth so iz 4,9 niitijona ton bakrcne rude dobili 290.000 ton surovcga bakra, kar ponie-ni, da so morali za 1 lono ba. kra izkopaH 17 (on rude. Po-vprcčna kolifina bakrene rude z» 1 tono kovine se ie v desetih povojnih   le'ih   dvignila    Da   34
ton, Ce vzamemo za primerja-vo proizvodnjo leta 1939, je proizvodnja bakrenc rude rasla, medfem ko se je kolitina pio-¦zvcdcoega bakra nižala, kakor kaže grafjkon.
Ceprav pa je proizvodnja surovega bakra upadla, ]e bila v povojnih lelih izvršena pre-usmeritev, ki hkrati prcdslavlja tudi popoloejše izkoriščanje na-ravnega bogastva drfave. NaJ-večjj del predvojne proizvodnje snoo izvozili v surovem stanju. Cclo ver, šele v leiu 1939 je bila nekaj večja koiičina suro-vega bakra predelana v «-lek-troiitski baker. Količina elek-trolitskega bakra je predstav-Ijala komat Iretjino proizvedene surove kovine. Z Zgraditvijo nove eleklroljze v Boru, ki je začela obratovatl leia 1952, so bi!e ustvarfene možnost), da ves surovi baker rafiniramo v naši dr/avi. Po njenj zaslugj je btla t primerjavi s projzvodnjo le-ta 1939 podvOjena proizvodnja elektrolitskega  bakra.
Razen elektrolize so bilj zgra-jeni ludj novi industnjskj ob-jekti za predelavo bakra v ploievino, cevi, ž.ico in podobne bakrene polizdelke. Največji objekti te vrste so valjarna bakra in bakrenih zlitin v Se-vojnu in tovarna kablov v Svetozarevu. Ce ic zmog^.iivo-siim feh novih tovarn prišleje-mo še zraogljivosli tovarn »Im-pois, nNovkabel« in nEika«, ki pravtako predelujcjo baker, te-daj ne samo da bakra — kot neprcdelane kovine — ne borao izvažali, temveč bo njegOva ko-ličina nczadostna za Popolno izkoriščanje doniačth praizvod-nih možnosti za predclavo. Za-to že daij časa opravljajo razi-skovalna dela, da W odprli nov rudnik bakrene rude v Majdan-peku. Ker pa slare topiliiiške ZFnoglJivosti niso Zaddstni te-melj Za induslrijo predelave bakra, ki se razvija, Je bil ne-davno sprejet sklep, da Se začne graditi nova topolnica bakra v Boru.