PoStnina plačana v gotovini, V Ljubljani, sreda 16. marca 1921. Za Ameriko Velja v Ljubljani in po pošti: do teto . K Stopal leta . . . » 180- tcin leta . . , 90'- ta ratsec . . „ 3J- 8 dolar. 4 dolarja 2 dolarti celoletno polletno četrtletno Za inozemstvo: celo leto . K 480' pol itta. . . . * 240' Cetri leta . . „ 120 ta mesec . . .40 JubIjaua maJ0 D* 110 ib *iet 1 titm ... 55 mm titnk tnosio u t-okia, t I zi vetkra' popust Izhaja vsak dan zjutraj Posamezna številka velja 1-60 K Vprašanjem glede inseratov i. dr. ae naj priloži na od?o vor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se troriiitr>o _ - Rokopisi se ne vračajo. —— Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Telefon štev. 360. Upravništvo le na Marijinem trgu -----------* štev. 8. Telefon štev. 44. -■ Slovenski poslanci izstopili iz zemljoradniškega kluba. Osnovanje novega kluba. Beograd, 15. marca. (Izvirno poročilo.) Posl. dr. Vošnjak je z člani kmetske stranke, enim poslancem iz 'Bosne in enim iz Srbije izstopil iz zemljoradniškega kluba. Poslal je predsedniku konstituante dr. Ribarju pismo s prošnjo, naj se mu stavi na razpolaganje soba za novi klub. — Dr Ribar je dal nalog, naj se v to svrlio izprazni soba prejšnjega predsednika konstituante. Nocoj se sestane novi klub. da se konstituira in določi ime novega kluba. V 'parlamentarnih krogih menijo, da bo dr. Vošnjak takoj pričel pogajanja s Pa-Sičevo vlado in da dobi listnico ministra za vere. Beograd. 15. marca. (Izvirno poročilo.) O izstopu slovenskih članov zemljoradniškega kluba Izvem še tele podrobnosti: Izstop iz kluba je bil sklenjen sinoči na sestanku, ki so ga imeli slovenski zemljoradniki. Razmerje v klubu je bilo že dalj časa ne-vzdržljivo, ker so Slovenci in ž njimi tudi večina bosanskih zemljorad-nikov obsojali principijeino opozicijo. ki so jo vodili selski zemljoradniki pod vodstvom Avramoviča in Jovanoviča proti Pašičevi vladi. Neposreden povod za izstop pa je dalo dejstvo, da so se- nekateri srbijanski člani kluba na lastno pest pogajali z Radičem, da bi ž njegovo pomočjo j strmoglavili sedanjo vlado. Razdor med zemljoradniki je izzval ogromno zanimanje ne le v parlamentu. ampak tudi v vsej javnosti. Pod vtisom te vesti je stopilo v ozadje celo zanimanje za doseženi sporazum z muslimani. Vsebina sporazuma z muslimani. Beograd, 15. marca. (Izvirno poročilo.) Kakor sem že včeraj poročal, so dovedla pogajanja med vuusitiuani In vlado do popotnega sporazuma. Danes so točko sporazuma tudi protokolarlčno ugotoviti. Poleg včeraj javljenih 250 milijonov dinarjev odškodnine za kmetska sellšča Jo vlada pri-stala še na nadaliuili SO milijonov dinarjev, ki Jih dobe lastniki one odvzete bogovsko zemljo, ki ni spadala pod odnos kmetstva. Skupaj bo stal sporazum z muslimani vlado torej 1 milijardo 200 milijonov kron. Prvotno so zahtevali muslimani za Sebe tri ministrstva, a sedaj so se na zahtevo Pašiča zadovoljili samo z dvema Pašič hoče rezervirati eno ministrstvo, ker računa, da se priključi vladi ali Jugoslovanski klub *H pa vsaj Vošnjakova frakcija zcmljorad-alkov. Muslimani dobe vsekakor portielj za narodno zdravje. Kandidat za to mesto Je Karamehmodovlč. Kot drugo ministrstvo zahtevajo še vedno ministrstvo za trgovino In obrt, ki so ga namenili dr. Spahu. Demokrati pa se odločno upirajo tej zahtevi. Ker Jih podpirajo v tem tudi radikalci, bodo morali muslimani pač popustiti. Dobili bodo potem ministrstvo za šume in rude. Tudi za to kandidirajo dr. Spaha. V političnih vpraSaufiti so muslimani na celi črti popustili In pristali načelno na program demokratov In radikalcev. Zahtevajo samo, da se prehodna doba podaljša vsa) na pet let In da se Ibn zagotovi za ta čas primemo zastopstvo v bosanski pokrajinski vladi. Ministrski predsednik Pašič Je odšel opoldne na dvor, kjer Je poročal regentu o doseženem sporazumu in o politični situaciji sploh. Antanta ubija nem. izvozno trgovino. Taksa 50 odst na uvoz nemškega blaga. L.DU. London, 15. marca. (Poslan- vine z zavezniki in izgubo najmanj 8ka. zbornica.) Državni kander slo milijonov funtov šteriingov, Nem-v-hamberiain je predlagal zakonski čija se ne more protiviti. Končno je načrt glede pobiranja 50 odstotne oddaje na cene nemškega blaga. Po njegovem mnenju pride Velika Britanija po tej poti v enem samem letu do ujete, ki bo enaka določenim letnim odplačilom, ki so bili predlagani dejal LIoyd George, da pride Anglija potem tega zakonskega načrta do velike vsote, ako pa se to ne zgodi, bo nemška trgovina tako udarjena, da bc morala Nemčija kapitulirati. Zbornica je nato v drugem čitanju Usta ja se širi Brezuspešni v Parizu, od česar odpade na Anglijo sprejela predložitev načrta. 22 odtsotkov. Aneksija zaveznikov je LDU London, 15. marca. V spodjedaj umestna in zmožna privesti nji zbornici je podal predsednik tr-Nemčijo do razsodnosti. govinskega urada pojasnila o an- _ Minister je prosil nato zbornico, gleško - nemški trgovini. Lani se je naj odbijejo nemške zahteve po od- uvozilo v Anglijo za 31 milijonov levitvi plačila. funtov nemškega blaga, v Nemčijo i vr ,?r^e J’e razložil, da bo pa se je izvozilo blaga za 21 in pol mogla Nemčija ali odbitih 50% povr- milijona funtov. Ministrski predsed-niti Izvozničarjem, ali pa se v tej za- nik je izjavil, da so vse zavezniške •levi izjaviti za popolno desintčresi- vlade ki so naznanile svoje ropara-rano. Ako se zgodi zadnje, bi pome- eijske zahteve od Nemčije, odobrile njalo to za Nemčijo ukinjer.je trgo- 50% takso za blago iz Nemčije. po celi Rusiji« na Kronstadt. trajal skoro celo noč. Mornariška letala so dognala, da zbirajo boljševiki južno in jugovzhodno od Petrograda nove močne oddelke. V par dneh je pričakovati zato ojačene akcije proti Kronstadtu. Kodanj, 15. marca. (Izvirno poročilo.) Upor v Rusiji se po najnovejših vesteh razširja. Razen mornariške revolte v Kronstadtu, ki jo oči-vidno podpirajo antantni krogi, se poroča o uporu kmetov po vsej deželi, ki bo za sovjete bolj nevarna kot Kronstadtska. LDU Pariz, 15. marca. (Brezžično.) Po zadnjih vesteh razpolaga Kfonstadt z veliko množino munlcl-je Posadka šteje 30 do 40.000 mož, katerih morala je vzorna. Mesto po obstrejievanju ni mnogo trpelo. xiln]eljin* marca. (Izvirno poro- r.odincr-0^^^pdanjskih vesteh so brez ročila li S imliStičnA m°skovska poročila, ki slikajo situacijo v Kron- Stad U KOI POB,,b„o ugodno za boljsevike. stališče m,n," nih mornarjev se ne le ni poslabšalo ampak okrepilo in zboljšalo. Uporniki obvladajo poleg kronstadtske trdnjave tudi ves otok Kotlin ter pomorske utrdbe med otokom in južno ter severovzhodno obalo kronstadt-ckega zaliva. Napadi boljševiških oddelkov na uporniške pozicije med Oranienbau-moni ter Peterhofom so bili odbiti. Pač pa obstreljujejo boljševiki iz vzhodne smeri Kronstadt s težko ar-tiljerijo. Dosedaj niso napravili posebne škode. Sinoči sc je obnovil artilerijski boi z vso. .vehemenco, in ČRNOGORSKA DINASTIJA NADALJUJE KODMEIJO. Novi črnogorski »kralj« Mihajo. LDU San Remo, 15. marca. Uradna Agenzia Stefani javlja: Črnogorski kraljevič Danilo je odstopil od prestola v prid Mihajla prvorojenega sinu pokojnega princa .Mirka. Kraljica Milena je prevzela začasno regenco. Naslovila je na črnogorsko ljudstvo proglas, v katerem izjavlja, da bo branila črnogorske pravice in naznanja, da sl je izbrala za svoje bivališče San Remo. SOCIJALNO GOSPODARSKA POGAJA-NJA. Beograd, 18. marca. (Izvirno poročilo.) Ustavni odbor se )e sestal danes ob 10. k soji. Predsednik dr. Kitičič |e naznanil, da )o ustavotvorna skupščina podaljšala odboru rok za dogotovljenje debate o ustavnem načrtu do 8. aprila, nato pa Je predlagal, da se seja prekine v svrfao dogovorov z muslimani o socijalno - gospodarskih odredbah ustave. Tozadevna pogajanje % zemljoradniki so ostala brezuspešna, zato se ustavni odbor danes splob ni več sestal. Prihodnja seja bo Jutri zjutraj. Tekom popoldneva so se nadaljevala x zemljoradniki in muslimani pogajanja o formulaciji socijalnlh in gospodarskih določb v ustavnem načrtu. PREDSEDNIK KONSTITUANTE POZVAN NA DVOR. Beograd, 15. marca. (Izvirno poročilo.) Danes ob pol \2. dopoldne je bil predsednik konstituante doktor Ribar pozvan na dvor, da poroča regentu o odgoditvi skupščine In o njenem nadalnjem delovanju. REGENT POJDE V DALMACIJO. LDU. Split, 15. marca. »Novi Ust« do-znava, da bo po vsej priliki regent Aleksander prisostvoval slavnos-.il otvoritvi gledališča v Splitu, ki se bo vršila meseca sep-temhfa. AMERIKA IN VERSAILLESKI MIR. Washington, 15. marca. (Izvirno poročilo.) JPredsednik Harding In državni tajnik Hughes sta sklenila, zahtevati vse pravice, ki Izvirajo za Ameriko Jz versailleske mirovne pogodbe. Nova vlada je Izjavila, da prejšnja vlada ni storila ničesar, da bi se moglo sklepati, da se je odrekla pridobljenih pravic Amerike. Smernice VVilsonove politike ostanejo še sedaj v veljavi. UGODEN POTEK AVSTRIJSKIH POGAJANJ V LONDONU. Dunaj. 15, marca. (Izvirno poročilo.) O razgovorih z avstrijskim zveznim kancelarjem dr. Mayrjem javljajo iz Londona, da se je potrebni materijal predložil komiteju izvedencev, ki ga je imenoval vrhovni svet, da prouči avstrijsko vprašanje, in da se posvetovanja ugodno razvijajo. V tukajšnjih poučenih krogih, menijo, da se bo že v drugi polovici prihodnjega tedna odločilo glede finančne sanacije Avstrije. Zvezni kancelar dr. Mayr in njegovo spremstvo odpotuje iz Londona najbrže 20. marca. PLEBISCIT NA TIROLSKEM. Inomost. 15. marca. (Izvirno poročilo.) Proti ljudskemu glasovanju na Tirolskem glede priklopitve k Nemčiji, ki se namerava prirediti dne 24. aprila t. k, le avstrijska državna vlada vložila protest pri tirolski deželni vladi. Konferenca predsednikov strank tirolskega deželnega zbora se je danes bavila s tem protestom in je deželno vlado poverila z nalogo, naj odgovori, da zvezna vlada nima vzroka, proglasiti ljudsko glasovanje za nedopustno, ker bo plebiscit samo informativnega značaja, da se pokaže želja ljudstva. PRED PLEBISCITOM V SLEZI JI. Matoviče, 15. marca. (Izvirno poročilo.) Kolikor Je dosedaj znano, Je do danes prišlo v Gorenjo Šlezijo 70.000 oseb, ki imajo pravico glasovanja, i Zemljoradniška secesifa. Slovenski/, emljoradnikl so pod vodstvom dr. Vošnjuka Izstopili Iz skupnega zemljoradniškega kluba. Osuujelo si svoj klub, kJ se mu bodo pridružili tudi nekateri kmočk! poslanci Iz Bosne In morda tudi Iz Srbije same. Vest ne pribaia nepričakovano. Občni zbor slov. kmetijske stranke 6. t. m. se le obširno bavil s razmerjem stranke do vlade. Zavzel ni definitivnega stališča, ampak )e pustil svojim poslancem v tem oziru proste roke. A razpoloženje, k) Je vladalo na shodu, Je bilo strankinim zastopnikom v konstltuantr lasna direktiva. Zaupniki Iz seh pokrajin Slovenije so brez ovinkov povedali, da nimajo smisla za državnopravne prepise, ampak da hočejo, In ž njimi tudi vsi strankini pristaši, praktičnega dela In sodov tega dela. V tem le tud! bistvo razdora v zemljo-radnJškem klubu. Vladna politika v Srbiji splob ni mogla ln no more biti drugačna kakor agrarna In, ker Srbija veleposestev ne pozna, zato tudi kmečka. Stranka, ki b) zanemarjala kmečke Interese ali Jim celo nasprotovala, bi se sama upropastlla. Zato lahko srliskl zemljoradniki mirno čakajo v opozicij}. Pri nas Je to drugače. Ml nismo Imeli na krmilu strank, ki bi Imele posebno razumevanje Ir poseben Interes za kmečke težnje. Zato Je umevno, da stremi kmetijska stranka, k| JI danes morda najbolj Izrazita stanovska stranka, za tem, da dobi na ek-sekutlvo direkten vpliv. To pa Je mogoče le s sodelovanjem ua vladi ali vsaj z vlado. Srbski zemljnrad:ilk! so Izšli Iz opozicije ln Iz boja s strankami, ki so danes v Beogradu na vlad L Njihove vrste so Izšlo Iz demokratske ln radikalne stranke. Koopera- cija s tema strankama bi Jim zato pri ljudstvu brezdvomno škodila. To tem bolj, ker sta v Srbiji tudi demokratska In radikalna stranka kmečki stranki In morajo nastopati zemljoradniki ostro In ekstremno, če Uma hočejo Izpodkopavati tla. Le v radikalnem boju ž njima lahko napredujejo. Odtod tudi njihov res skoro komunistično pobarvan program, kakoršnega zasledujejo A v ram o-vlč, Jovanovič, Lazič ln Komadlnlč, zadnja dva {z uverjenja, prva dva bržčas Iz taktičnih razlogov. Slovenskih zemKoradnlkov tradicija hi loči tako ostro od dane« vladajočih strank. Izšli so le v malem delu Iz boja ž nitmi In . tudi v bodoč« se na njihov račun ne moreio okrepiti. Borba slov. kmetijske stranke ba slejkoprej naperjena v prvi vrsti proti SLS. Pri tem pa Jih sodelovanje na vladi ne te no ovira, ampak Jim lahko celo koristi. Ta argument Je tem tehtnejšf, ker bi morali v slučaju svoje vztrajne opozicije računati * verjetnostjo, da se okoristilo t vladno moč« lo zopet njlgovl glavni nasprotniki. To so glavni vzroki, kJ so dovedli do secesije v zemUoradntškem klubu. S tem pa enotna fronta kmečkih še daleč ni razbita, Le taktični razlogi so privedli slovenske la bodo bržčas privedli tudi bosanske kmečka poslance v vlado, ln le taktičnega, v kolikor ne celo samo osebnega, značaja So razlogi, ki drže srbijanske zemlforadnlke v ostri opoziciji. Kakor hitro te začasne diference odpadejo, se bosta obe krili brezdvomno zopet združili ln tvorili, ojačeni brezdvomno tudi z velikim delom radičevcev, zopeč močno kmečko falango. Da se zgodi to člmprej, |e v Interesu |u-gosfovanskege kmečkega stanu In ravno tako tudi v Interesu države same. NEMŠKf PROTEST NA ZVEZO NARODOV. LDU. Berlin, 15. marca. Nemška vlada je vložila na tajništvo zveze narodov protest proti sankcijam, ki so lih uveljavili zavezniki. ZAVEZNIKI ZASEDL HOMBORN. LDU. Berlin, 14. marca. Listi javljajo Iz Duisburga, da je prišel popoldne na magistrat v Hombornh belgijski častnik in izjavil, da je smatrati Homboni kot zaseden. Nato je bilo proglašeno obsedno stanje, čete doslej še niso prišle v mesto. NOVA POGAJANJA MED ANGLEŠKO VLADO IN SINFAJNOVC1. LDU London. 14. marca. Govori se, da se je vlada zopet začela pogajati s sinfajnovci in da je preklicala svojo zahtevo glede Izročitve orožja. ~ NOVO MORILNO SREDSTVO. LDU Washlngton, 18. marca. Laborato-rij vojnega urada Je Izumel strupen plin, ki Je zelo močan. Ako ga rabi n. pr. letalo, pomenja strup za napadajočega sovražnika smrt. UVOZNE PRISTOJBINE V ŠVICI. LDU Bern, 15. marca. Zvezni svet Je danes načeloma odobril uvozne omejitve, ki Jih Je predlagala komisija Izvedencev. For-molnl sklep se izvrši Se ta teden. Zvezni svet Je določil pristojbine za uvozna dovoljenja na dva do šest procentov. SMRT ZURNAI.ISTA. Dunaj, 14. marca. (Izvirno poročilo.) Danes Je umrl politični glavni urednik »Ncues Wiener Tageblatta« Berahard Miinz. Bil Je star 63 let. VPRAŠANJE VILNE. Varšava, 15. marca. (Izvirno poročilo.) Zastopniki treh najmočnejših strank v Vilni so zahtevali, naj se skliče deželni zbor, da odloči o usodi vllnskoga ozemlja. PREGLED LJUDSKEGA ŠTETJA. LDU Beograd, 15. marca. Centralna statistična uprava za ljudsko štetlo bo v nekaterih dneh končala svoje delo. Ko bo zbran vos statistični materijal, se bo izdal poseben pregled o ljudskem štetju tudi za posamezne pokrajine. NEMŠKI KOMUNIST IZGNAN IZ CESKE. Llberec, 15. marca. (Iz v uno poročila.) Nemški komunist Stbcker Je bil zaradi pro-t (državnega rovarenja Izgnan t> Češkoslovaške. TALAAT PASA UMORJEN? Berlin, 15. marca. (Izvirno poročilo.) Danes opoldne je mlad mož ustrelil v Char-lottonstrasse starejšega gospoda, čigar Identiteta sc še ni megla ugotoviti. Razširjena lo govorica, da Je umorjeni bivši turški veliki vezir Talaat paša. BORZNA IN TRŽNA POROČILA. 18. marca. Valute in devize. Zagreb: Berilu 232—232.50, Italija 5 Id—541, London 568—575, Ne\vyork 140 50 —145, Pariz 1020—1030, Praga 199.20—190. 50, Švica 2425—2450, Dunaj 21—21.10, Bukarešta 35.25—35.75. Valute: dolarji 141— 141.50, avstrijske krone 21—22, bolgarski levi 160—0, carski rubili 63—73, češkoslovaške krone 180—182, (rancoskl Iranki 0— 1060, napoleondor 488—494, nemške marka 226—227, romunski lelf 195—197. souvereign 580—585, italijanske Ure 534—535, mrška lire v zlatu 540—0. Beograd: Valute: dolarji 35-731—36, funti 139-111, franc, franki 257—259, lire 133—135, leji 49.50—50, marke 57—58, češke krone 45J50— 47.50. naooleondorl 124—« 125; devize: London 143—144, Pariz 259—, 261, Praga 47.50—48, Dunaj 5.25—5 40, Berlin 57—59, Milan 133—136. D u n a 1: dolarji 680—684, marke 1097 1103, funti 2720—2740, franc. Iranki 4790 —4830, Ure 1555—2575, dinar)! 1905—1925, poljske marke 84.30—86.30, ,švlc. franki 11.587.50—11.637.50, češke krone 898—901, tnadi. krone 164.75—166.75. Praga: marke 121.75, švic. irankl 1298.50, lire 277.50, franc. Iranki 537.50, funti 298.50, dolarji 75, dinarji 199.50. avstr, krone 10.70, poljske marke 7.60. C u r 1 h : Berlin 9.32 in pol, New Vork 589210, London 22.97, Pariz 40.65, Milan 21. 65, Praga 7.70, Budimpešta 1.44, Zagret 4, Varšava 0.70, Dunaj 1.40, avstrlj, kroni 0.37 bi pol. Efekti. Zagreb: Danka za Primorje 965—* 975, Jadranska 181«—0, Jugoslovanska 553 —560, l.Jubllanska kreditna 900—915, Pta« štodkrnica 9209—9250, Riječka Pučka 430-. 440. Za neodrešene brate. Proti gospodarskim In kulturnim pogajanjem z Italijo, dokler trajajo nasilja. Beograd, 14. marca. Poslanec Brandncr je stavil na ministra zunanjih zadev Pašiča sledeči npit: Ako primerjamo nasilstva italijanskih fašistov nad našimi brati v italijanskem suženjstvu z rapallsko pogodbo, pridemo do zaključka, da se nam je pod pretvezo »iskrenega prijateljstva in prisrčnih razmer« ugrabilo toliko naše zemlje, kakor bi se nikoli ne smelo zgoditi. Sedaj smo na praeu gospodarskih in kulturnih pogajanj z Italijo. Ker so ijile besede o »prisrčnih odnošajih« pri sklepanju rapallske pogodbe sama hinavščina, je upravičena domneva, da bomo pri predstoječih gospodarskih in kulturnih pogajanjih ponovno varani. Žalostni dnevi, ki jih preživljajo naši bratje v Italiji še sedaj po sklepu rapallske pogodbe In ki so jih zlasti zopet občutili koncem fe-hrtiarja. ko je Logmec prešel v našo upravo, so najboljši dokaz za to trditev. Položaj italijanskih državljanov jugoslovanske narodnosti je tak, da niso niti za hip varni življenja, niti imetja. Skoro ne mine dan brez pobojev, požigov in napadov na naše kulturne in gospodarske zavode. Usoda nesrečnih naših bratov je odvisna od podivjane fašistovske droba!). pred katero niso naši ljudje var-ui ne po dnevi, ne po noči. Če se le prepustilo primorske Slovence in Hrvate Italiji je jugoslovanska vlada dolžna, da jih z odločnim nastopom Sčiii pred razbojniki Dokler trajajo (e razmere in so naši bratje v Italiji brez prava In zaščite izročeni na milost in nemilost fašistom, dokler italijanska vlada v tem oziru ne napravi reda in ne da zadoščenja, tako dolgo ne more biti govora o prijateljstvu med Italijo in Jugoslavijo, še manj pa se morejo vršiti gospodarska In kulturna pogajanja. Zato vprašam gospoda ministra: !. Ali je kraljevski vladi znano, da se grozodejstva italijanskih fašistov, ki bijejo v obraz vsej pravici in humanosti in stalno ogrožajo življenje in imetje naših neosvobojenlh bratov, nadaljujejo tudi še po sklepa ijogojhe. sklenjene v Rapallu? 2. Ali je to postopanje z ozirom na ogromne žrtve, ki nam jih nalaga rapnllska pogodba sploh mogoče kakorkoli opravičiti ter spravit! v sklad i Imenovano pogodbo, ki je prometa i željo, »ustvariti iskreno prijateljstvo in prisrčne razmere* med obema državama? 3. AH misli kraljevska vlada kljub temu m re da bi imela zadostnih garancij. da se dejanja fašistov ne bodo več ponavljala, stopiti v gospodarska ta kulturna pogajanja z Italijo? —★— Novi poslanci. Iz verifikacijskega odseka. Beograd, 14. marca. Danes dopoldne je imel verifikacijski odbor sejo. na kateri je odsek skleni! predlagati ustavotvorni skupščini. naj bi se uporabila navedba člena 15. volilnega zakona za vse one. ki so bili kot državni uradniki Izvoljeni za narodne poslance tako. da morajo položiti ali mandat ali pa Število Nemcev v naši državi. O številu Nemcev v naši državi vladajo pri nas nejasni pojmi. Splošno srečujemo mnenje, ki njihovo pravo število visoko precenjuje. Se zadnjič smo brali v »Slov. Narodu« o represalijah za Koroško, da je Nemcev v kraljevini Srbov. Hrvatov in Slovencev nad en milijon. Ta številka Pc za polovico previsoka: Morda se je zaneslo to precenjevanja števila: naših nemških sodržavljanov na podlagi Lakatoševe knjižice: Jugoslavija u svjetlu statistike. Zagreb 1919. Tu v tabeli na strani 4 res beremo, da znaša število Nemcev v Jugoslaviji 1,030.895 duš (to je 6.9 odstotkov vsega prebivalstva). Odtod se je menda ta številka zanesla v druge publikacije. Tako jo vidimo na primer v knjigi Le royaume des Ser-bse, Croates et Slovenčs, Izišli v Pariza 1. 1919. Razlaga te napake je kaj enostavna. l.akatoševa statistika je bila se-8’avljena Še takrat, ko se še ni prav nič vedelo, kako bodo v Parizu potegnili našosevemo mejo. bodisi na-oraiu Rumuniji v Banatu, kot napram Madžarski in napram Avstriji ln službo, izjemo tvorijo samo ministri In profesorji pravnih fakultet. Odsek je nato vzel na znanje poročilo o smrti poslanca Milana Sav-čiča iz Beograd?.. Sretana Kojiča Iz kragujevaškega okraja in Albega Bi-ščeviča, ki je zastopal banjaiuški okraj. Mesto pokojnega Savčiča bo pozvan v konstituanto prvi za njim, g. Života Lazarevič, krojač v Beogradu. Za kragujevački okraj bo pozvan predsednik občine v Žirovnici, g. Milodrag Mllitinovič. za banjaiuški okraj pa dr. Mamdija Karamehmedo-vič, zdravnik v Sarajevu. Poleg tega sta bili sprejeti deml-siji dr. Vesniča in poslanca Stuparo-viča. Mesto dr. Vesniča pride v usta-votvorno skupščino prota Matija Popovič iz Tuzle, namesto Stopareviča pa Milan Nedič, urednik »Radničke-ga Lista« v Novem Sadu. Pozor na notranjsko m^jo! Ponosno bogastvo naše Notranjske propada. Prej tako krasni gozdovi od Borovnice do Postojne so malone uničeni in kraška brda kažejo po večini gola rebra. Gozdovi, ki so tvorili prej skoro edini dohodek tamošnjega prebivalftva. še vedno izginjajo. Ne izseka se samo zrelo drevje, ampak gozd do zadnjega debla. Ze pred svetovno vojno je bilo izseljevanje prebivalstva iz teh krajev v Ameriko najštevilnejše od vseh krajev Slovenije. Vpričo sedanjega j položaja pa moramo pričakovati, da bo izseljevanje postalo še večje, ker kmalu ne bo več zaslužka v gozdovih. ako ne poseže vmes vlada z naj-energlčnejšimi sredsti ter ne uveljavi starega zakona o varstvu gozdov. Posebno v delu. doslej zasedenem po Italijanih, človeka kar groza pretrese, ko vidi. kaj se je vse um-či!o. Na planinski postaji stoji neka dunajska nemška tvornica. nastala med vojno, ki Je brezobzirno izkoriščala vse v tem okolišu nahajajoče se Windiscbgratzove gozdove pod italijanskim varstvom. Nesramnemu aristokratu se je pač silno mudilo! V bratskem objemu z Italijanskimi kapitalisti so biii posekani tudi gozdovi v okolici Rakeka. Na mestu nekdanjih šum so danes široke goličave, ker je na tem ozemlju sekalo par sto delavcev neprestano celi dve leti. Da bo les že na mestu kolikor mogoče obdelan, je postavilo podjetje tudi parno žago, na kateri so bili zaposleni italijanski delavci ter »reševali« gospodarsko vprašanje italijanske lesne industrije kakor se jim je zdelo najprioravnejše. Pri WfndischgrjUzovih podjetjih je udeležen italijanski kapital, da bi na ta način otežkočiJ zasego gozdov, čeprav bi ti morali pripasti Jugoslaviji. Uradniki tega podjetja so pod laško okupacijo nastopali tudi kot agitatorji za Italijo. Neverjetno veliki prijatelji so bili v teh krajih Nemci in Italijani. Karabinijerji so bHI stalna posadka na planinskem gradu, generali pa stalni gostje. Zato se ne smemo čuditi, da so Italijani postavili »provizorično« mejo tik za Rakekom, Uncem hi Planino, tako. da so ostali Windlsc! grStzovi !n občinski gozdovi ped Italijo. Zaupamo v našo razmejitveno delcgacijo in smo prepričani, da bo rešila vsaj katastralnp občine. Značilno za naše razmere je. da pro- on računa v Jugoslavijo ves Banat do gorskega grebena seveda s Te-mešvarom vred. Baranjo skoro celo. ter,- da navedem samo poglavitne točke, tudi na zapadnoogrskih tleh koridor do Čehoslovaške. Tako je mogoče, da je naštel v delih Ogrske, ^o njem reklamiranih za Jugoslavijo celih 705.967 Nemcev, dočim znaša v Vojvodini, to je našem Banatu, naši Bački tn naši Baranji njihovo število 298.433 ljudi. Da bo še jasneje za koliko je vzel l.akateš naš delež Ogrske preveliko, naj navedem, da znaša površina onega ozemlja, ki smo ga mi dejansko dobili, od Ogrske — 20.951 km*, po Lakatoševem pa bi meril 41.750 km*. Mi smo morali prepustiti Rumu-no.m vzhodni Banat, kjer je v okrožju Tetnešvara največ Nemcev In mnogo tudi v Banatskem gorovju In Madžarski ostane severozapadna Baranja, kjer je okrog Pečuja velik nemški otok. O Nemcih v zapadni Ogrski niti ne govorimo. V Vojvodini Imamo sedaj le 298 433 Nemcev, to je 22.3% tamoš-njeca prebivalstva. Nadaljno večje število Nemcev imamo v Slavoniji s Sremom, kjer so 1. 1910 našteli vsega skupaj 134.078 nemških duš, to Ja (.1 odstotkov celokuoaeaa prebivalstva Hrvatske in Slavonije. — Bosna in Hercegovina sta imeli L 1910 23.273 Nemcev (1.2 %). Vsa Srbija. Crna gora in Dalmacija so imele skupaj samo 10.500 Nemcev. Preostane nam samo še Slovenija. Lakatoš je naštel Nemcev 142.257, ampak računal je Štajersko. Koroško mejo po naših takratnih pretenzijah in zraven še Ooriško s Trstom. Po dr. Rusovi statistiki, kjer se k Sloveniji šteje še glasovalni pas A In na zapadu Wislonova črta. Ima Slovenija 6.4 odstotkov Nemcev, to je 81.395 prebivalcev nemškega jezika. Toda to številko moramo zmanjšati, ker smo izgubili plebiscit in ker je ljudsko štetje pokazalo, da je nemški živelj pri nas padci na minimum. — Nemcev je danes v Sloveniji komaj 40.000—50.000. Toda ako obdržimo dr. Rusovo Številko, je Nemcev v vsej Jugoslaviji še vedno le 557.000. to je 4 4 % celokupnega prebivalstva države. O navedenem bi se lahko vsakdo pri nas vsaj v glavnem informiral Iz prirodne knjižice dr. J. Rusa: Olav ni statistički podacl o državi SHS. To bi bilo pač pametneje kakor pa z nanafn*»pl navedbami napihovati tiemikl greben. t—*—»v slavljamo prav po otročje pridobitev planinskega gradu, čeprav leži daleč tostran Planine in je bilo več nego očividno. da se tam niti provizarična meja ne da vzdržati. Meja bodi tukaj na Ravbarkomandi in koti 1263 (vrh Javornika) kot je označeno v nesrečni rapallski pogodbi in kar je tudi za Italijane »strategično« ter odgovarja približno katastralnim občinam. V rakovsko-unski in planinski kotlini pa nimajo Italijani ničesar iskati. Ze sedaj opozarjamo javnost in merodajne činitelje na ta dejstva, da tie doživimo pri razmejitvi z Itaiijo tistih razočaranj, ki smo jih doživeli na Štajerskem. Nevarnost je namreč velika, da dobimo tu doli še nevz-drznejšo mejo kakor le bila doslej. Vzroki ruske protirevolucije. Vesti o položaju v Rusiji si še vedno nasprotujejo. Gotovo pa je, da se ves gospodarski in politični položaj v sovjetski Rusiji poostril In •la je razpoloženje ruskega naroda zelo napeto. Povod je dala nenadna gospodarska kriza, ki je nastopila nepričakovano, kar priznavajo tudi sovjetske oblasti same. Zalege goriva so namreč bile znatno manjše, nego se je mislilo v krogih sovjetske vlade, poleg tega pa so se premog hi drva trošita na zelo neracijonalen n ‘niieRicoi progi-ni dobiti dovolj voz za »aklaJanie lesa Posta enačelntki se Izgovarjajo. la vozovno vodstvo Juž. železnice * Llubllani ima vozove le za lastno prozo, /.a našo progo pa prepoveduje vt-sakostenske vokovc, a tudi rtizkostenskft ki fcrezstenskih ni dovolj dobiti. Na ceU prosi Cel|e-l>ravos:rad, kier >o glavne les- ' ne tnrovne, se naloži v istem tednu le ka-*c0» 58 voz lesa. dočim se na postaji Ce! e »aicii dnevno po 40 voz in še več. Naj vo-z«vw« vodstvo ne smatra proste Celic—Dra vogra *a pastorko ali pa naj odloži vod-str« za to proso. AJl naj glavni ieaii U-KOTCi Čakajo na Izpraznitev ležišč ob Juž. fcoiez«ict. ko bodo vse brvatske postaje pro-tt BeoKradu preplavljena z lesom, a potom prid« zopet kaka omejitev prometa? — Glavna skupščina »Hrvatskega Pri-rod»sl3\ uesa društva«. V nedeljo se le vr-Wa v Zagrebu glavna skupščina »Hrvat-*e*a prirodoslovnega društva«, kateri so PO90«tvwali tudi zastopnik ministrstva prosvete, Jugoslovanske Akademije v Zagrebu, prirod ost ovci i* Beograda. Sarajeva in LJabijanc. Na občnem zboru *o bili izvoljeni za častne Člane Jovan Cvijlč, Oton Kučeia i,. vpokoieni profesor Ferdo Seidl ix Novega Mesta. — K nog ros dobrovoljcev y Zagrfrbu. V tudeDo se je vršil v Zagreba Kongres do-bravolicev n Hrvatske. Slavonije in Istre, atoreja so se ud žili tudi delegati iz Sarajeva, Splita m Ljubljane. Kongresu so rtl!*,VOVa" tmli zast(>Pn,k bana. agrarne ni. c>ie in dva narodna poslanca—dobro-v< ica. o izvolitvi novega odbora se • postaj« pozdravna brzojavka regen*u Aleksandru. Zvečer se je vršila v gledališču slavnostna predstava. Po predstavi se le vrlil skuDni k omerz. — l»kinlenje In vzpostavljeni« poitiie zvezo. S 15. t m. so prenehale postne zvezo Velike Lašče—Nova vas pri Rakeku. Nova v** pri Rakeku — Stari trg pri Rakek« in Cerknica — Nova vas pri Rakeka. ^ **• *• se vzpostavita poštni zvezi Ri- ~ Cerknica - Grahovo — BlcSka Po- Nnvn ~ ^tari 4X8 *** Rskeku ter Poetike t.PN Rak-itu ~ Bleška Polica. — Pri Cerknici, keku m Stari trL ^ Skl T Prl Ra’ iz LtoMjane čez Rakek v ^ Cf° (x,c'le' Maribor - do Rakeka. — tzpfsmeba Imena postnega urada. Uafces- poroča poštno in brzojavno ravua-(te,iWTO v Sarajevu, se ]e ijpremenilo s j. m. Ime aoStnesa ii. brzojavnega urada Ro. v tojej '■VinJiioirsi) v Novo Topolo s. ~ *^S",Ba Razpisana Je pošto. Ja služba p« postnom OTudu T „ pri Novem mestu. — Velikonočne Pozdrave ^Srllajo ysca* Slovencem, posebno pa neine.nu sp« At slovenski fanti e 24. pešad. puka v Pečn JCraa gora). — Zagrebški pijančki Imajo podobne manije, kakor naši ljubljanski toda neki meščan Je finaiel korenito zdravilo. Ko je nedavno več »Gospodov« prekrokalo noč, nato pa so se spravili nad napisne taole, jlk je ta meščan zalotil pri razbijanju nje-Bove table. Meščan je ptj&no družbo vjel, povezati in peljal v klet. Tam je dal vsakemu 12 batin, nato pa Jim pobral ure, ve- i rižice m prstane kot varščino, dokler ne bo tabla popravljena. Gospodje so se poslovil! s prošnjo, naj njihovega Juna&tva ne izroči javnosti. — Od orožnikov Je pobegni! 29 letal Lovro Fende rz Predvora pri Kranju. Fonde je služil kot orožnik brez šarže pri 2. četi, 1. oroi. brigade ter je že koncem novembra pobegnC iz vojne bolnice v Beogradu. Baje živi v Ljubljani ali v Kranju. Pobeg od orožnikov Je bil včasih neka} nezaslišanega, a danes je pogosta prikazen. — Cigani se Iščejo. Mariborsko okrožno sodišče išče Izletnega 'cigana Jos. Ce-nerja tz Vanči vasi pri MurskJ Soboti zaradi hudodelstva ropa. — V Starem trgu pri Črnomlju sta cigana Hudorovič toče in sin) ukradla posestniku Stinetu 3000 K vredno plaht' t medenimi okročt, najbri v zaihva-lo, ker lu je Stlne na skednju prenočil. — ljubezniva sestra. 27 letna Zofila Kovač od Sv. Lenarta pri Trbovljah, le predlanskim ukradla svoji sestri Mariji po-selsko knjižico, s katero slepari po svetu. Policija jo išče zaradi tatvine v Karlovsu in zaradi goljufije In poneverbe v Llubljan!. — Naše npravništvo ie sprejelo od g. Turka iz Dola 60 K ter od g. Špindlerja Iz Male Nedelje znesek 15 K za Jugoslccansko Matico. Denar smo Izročili na pristojno mesto. LuibHana. — Prebivalci Šentjakobskega nabrežja se ne spominjajo, kedaj je bilo tam zadnjič nasuto s peskom. Tudi bi sl želeti par senčnatih dreves. — Požar. Predslnočnletn ob 10. uri zvečer je nastal v hiši veletrgovca DercnJe na Rimski cesti 8 požar vsled nekih lesenih konstrukcij pri dimniku. Prihitelo je gašeno društvo, ki je ogenj pogasilo. — Izobraževalno druStvo »Bratstvo« ie na novo organiziralo svoj tambitraškl odsek. Ta od.sek goji narodno glazbo, prireja tambwaš:liu mariborski nem-čurji 'e preradi pozabljajo, da se nahajajo v Jugoslaviji in prepevajo in krlč'j< svoje Izzivalne pesmi. Ali ne bi lahko tvorila dol roptesain za nemške podivjanosti na Koroškem uidi preooved nemškega kričanja v mostu, m okolici. Dočim naši rojaki na Koroškem in drugod niti govoriti ne smejo v svoji materinščini, moramo nil ntlrno poslušati. kako pri nas izztvajo. Vprašanje. Kal;n ie to, da uponl)lia »Marburger Zeitung« skoro dosledno še vedno prejknja nemška Imen« za ua.’e ulice? ' V znumeirja demokratizma V Veliko Itavarao Je došel v ponedeljek prepros£ ker so sami teveuturao napredovali. Ti ao tudi edini protestirali proti resoluciji, ki Je b:ia od vseh ostalih soglasno la navdušeno sprejeta. Resolucija. Na sestanku zbranJ jugoslovanski železniški uradniki Izjavljamo, da je vsaka cenitev uradnijtva oil ostalih kategorij v škodo ne samo uradništvu, ampak celokupnemu Jugoslovanskemu žteleznit!arstvu. V sedanjih časih, ko poizkušajo reak-cfjonami elementi uvesti vsesplošno zopet stari birokratični režim, ki stremi ,sistematično za tem oropati železničarsrvo s trudom že Izbojevanih pravic, moramo Miti vsi železničarji trdno sklenjeni na braniku za očuvanie našega prava. Cepitev železničarskih vrst je L1 v faiteresu reakciionar-cev, katerih gesio Je: Divide et iinpera. Sedaj ko divjajo fašisti v zasedenem ozemlju in HelmatsdJenst na Koroškem, sedaj ko rovarijo tujerodci v Jugoslaviji sami. mora bit! vsak. zaveden Jugoslovanski ielcžtiišk1 uradnik član strogo narodno strokovne železniške organizacije. Vsaka včlanjenost v kakem tntemaciioitalnem, fte-tudl uradniškem društvu je proteilrattje protidržavnih elementov in Izdajstvo nad narodom m domovino. Zato je naš sklep, da Izstopi vse narodno čuteče uradništvo tz internacijonal-nega »Udruženja ielezničkOj činovntka«, ki se začasno Se vedno imenuje: Društvo Ju goslovansfcifi železniških uradnikov. Vsa* narodno zaveden Jugoslovanski železnlšk: uradnik spada edino le v »Zvezo jugoslovanskih folezničarjev«. Pozhratno vlado, da ugotovi prt vseh večjih podjetjih, ako niso zaposleni t«>erod-d ki državi sovražni elementi Ut da te odstrani in nadomesti z zavednimi dobrimi Jugoslovani ali Slovani. Vlada naj stopi v tej zadev! v stik s poklicanimi organizacijami. Sokolstvo. Ljubljanski Sokol naznanja svojemu članstvu, da se bodo savezne legitimacije In znaki Izdajali pričenšl v sredo 16. t m. od 5.—7. zvečer v odborov! »obl v Narod, domu. Po legitimacij« mora priti vsak osebno in mora prinesti tudi sliko format 6X‘). Brez s4lk se legitimacije ne bodo izdajate. Obenem se poravna lahko tudi članarina. Opozarja se pa, da imajo pravico do legitimacij le oni. ki so že tri messee člani os!-roma članicc društva. Novo sokolsko društvo. V Cerktjah pri Krškem se je zadnjo nedeljo ustanovilo telovadno društvo Sokol, čigar starosta je veletrgovec Vahčič, tajnik učitelj Saviče*, blačalnik telovadni učitelj Zibert. Mladen * društvu želimo obilo uspeha. Ustanovitev Sokola toplo pozdravlja cela okolica zlasti zaradi tega. ker bo Imel tudi izobraževalo! In abstinenčni odsek. Gledališče in glasba. J. S. Bachov pasijon po ev. Matevžu se na iptoSno željo ponovi. In sicer m praznik, 19. tm. ob 3. popoldne. Konec pasijona bo točno ob četrt na 6, hi je taito tudi občinstvu z dežele prilika dana, pasijonu prisostvovati. Vstopnice naj se na-roče v Dolenčevi trafiki v Prešernovi ulici. Občni zbor pevskega društva »Slavec«. 3“ redni občtai zbor pevskega društva »Slavec« se je vtšB 12. stm. v društvenih prostorij;. Izvolit se Je sledeči odbor: predsednik g. iv. Dražil, podpredsednik g. Hen Svetel, tajnik g. Lud. Pratina, blagajnik *. Iv. Lebar, odborniki gg. Matej Oblak. Ivan Zemljan. Boris RoS, Aloj. Smerkat, LJud. Baraga in Maks Bogataj, zastavonoša pa c. Za ml jen. Iz ženskega zbora gdč. C Slano-vic, Anica Jezeršek In Rozi Oblak. Spremenita so se tudi društvena pravila. K. Beograjsko gledališč«. V letošnji sezoni IH so uprizorili v Beogradu operi »Bajazzo«. in »Rigoletto«, pripravljajo pa »Tosco« in »Travlato«. V drami so igrali med novej-ilmi stvarmi »Ljubosumnost« od Arclbaše-va »Sen kresne noči« In »Othcilo« od Shakespearja, »Kot Ustje -.« od Olacose in »Obrt g-e Waren« od Shawa. Pokrajina. Sv. Vid nad Ljubljano. Stroj za vrtanje ie pri dolu zagrabil kovaškega vajenca Franceta Šlibarja za levo roko. Šlibar Je moral v bolnico. SHoija Loka. Očni zbor zadruge rodej-delskih in sorodnih obrti škofjelošksga okoliša se vrši 19. t. m. ob 10. v mestni hiši Javor]« nad Skofloloko. Vodnik Marjana onemogla dninarica Iz Javorja, Je hotela M v mraku iz sobe na dvorišče. Vsied onemoglosti pa ie na hišnem pragu padla In si pri padcu zlomila levo nogo, da so jo moraii prepeljati v Ljubljansko bolnico. Dolnji Lomtec. AJbin Lampe, sin pott. nega sluge Iz Dol. Logatca sl je duma pr! Igri zlomil desno roko. Prepeljali so ga v ljiebliansko bolnico. Planina. W indtsohgr&tM) vi it ero ti Iti uslužbenci besnBo Jeze, odkar plapola z gradu naSa trotootfnlca, kar znači konec njl-iiovemu pašo vaflja. Od nafilh oblasti prWa-kujeimo. da se ne bodo strašile tega sršenovega gnezda, temveč da nevarno zaleso Grosuplje. Franc Kadunc, posestnik ht Hode police pri Orosupljem, Je vozli hlod* na ža*o. Med vožnjo pa so se konji no-kega visečega perila ustrašili in začeli dirjati. Pri tem Je Kadunc padel z voza la kolo mu Je Slo čez glavo. Nevarno poškodovanega so prepeljali v ljubljansko hotnico. Trbovlje. Tudi pri nas imamo stanovanjsko mizerijo, ki jo občutijo runjhirje tisti, Id so odvisni od milosti rudnika Tam de£ take milosti človek, ki bi moral biti vesel, da ga sploh trpimo med nami. Kot Korošec Se ie svaječasno pridušal, da ue ostane v Jugoslaviji, a sedaj je na svojo prisego pozabD ter se šopiri v najudobnejšem stanovanju. dočim za uradnike, poduradnike in učitelje, katerim ie dol Jan rudnik skrbeti za stanovanje, taikega sploh ni dobiti. Prt Sv. Lenartu » Slov. Goricah se vr-Si dne 14. aprila t l. dražba lovske pravice za krajevno občino Žice, in sicer za dob« do 30. juniia 1923. Ste nreveč ohčutlHvl za. mrzil yrak? Vsakovrstne bolečine se ta-knl nolavlia'0? Slabost? Oi. kakn tu uhln*ir‘in hnlefine in utrm'e'o telo masaže s Fellerlevim orav'm Cl«a-#!uidorn! 6 dvoinatih ali 2 veliki šne-c^alni steklenici-42 K Državna trošarina nosebel Hotreboval* bn odvalaloče želodec oVrenčiiir»če sredstvo? Pnslu-?iie se le Fellerievih nravlb Plza-Krotrlticl 6 šlratliic-18 K. — Omot in nn?;nfna r.o«ehei a nalceneie Eu-pen V Fefler. Stubfca donia Elsa rrc št 2?2 Hrvatska F (7) Mali oglasi. Proda se: HIŠA primerna za vsakega rokodelca bltzu trga na zelo prometnem mestu, pjlc* hiše lep vrt t 12 lepimi novovsajenimi sadnimi drevesi. 434 SODOV po 56 5. po 150 l, 300 1, 600 1, 500 1, bi 1000 litrov vtaa. Več pove Alotz JevSenak, so-darsJsl mojster v Konjicah. 435 CEPLJENE TRTE, različnih čistih in rodovitnih mešanih sort bna po kron 4 komad prve vrste tudi ame-rikanskih korenjakov. In belo koreninjeno Šmarnico, po nizki ceni posestnik Franc Horvat Mo^je, pošta Juršincl, Ptuj. 408 CIGARETNI PAPIR Oileschaa pravi s vojakom in vodenim tiskom, Abadie, Oolnb, Altesse. Vse vr»ut stročnice št. I in 3. Vence hi šopke za neveste. Velikonočne in umetne razglednice. Svilen m krep papir, pismen papir v mapah kasetah in 100-100. Peresa, svinčnike, radirke, kamenčke, tablice, kredo, pečami vosek, črnilo in vse v papirnato stroko pripadajoče blago. Po solidni ceni razpošilja na debelo Uranus-Paplrnica. Mestni trg 11. Ljubljana. 410 IW» ODSTOTNE SODE »LUKAVAC« v sodili po 50 In 100 kg v vseh količinah po 21 K Iranco 3rod u-S. ter 120 odstotno sode more se dobiti pri Marku Balunoviču veletrgovca Sarajevo. 415 VINOGRADNIKI POZORI Se Imam več tisoč ukoreninjene šmart^cs na prodaj kojo ni treba nikoli z galico škropiti (garaat 10 let). Tctae Zajoršek, trmičar, Dornava, p. Mo&tanjci. 3*9 MED (TRCANI najflncjši namizni za pecivo, garantiran« čebel ni potanec kg i 50 K Poštni zavoj 4 kg medu 240 K Iranko tam. Pošilja se po pošti ib po leleznlcL A. Maček, čebel«, Vrhnika. 214 Kupi se: SIFONSKE STEKLENICE kompl. po l L In 0.6 l nove ih dobre staro kupi takoj: Ig. Paar, Jesenice. 424 HIŠA manjSa, enonadstropna s trgovino a« boljšo gostilno, v mestu ail kakem večjem ku-ju v Sloveniji $11 tudi prav čedna hiša s kakimi 10 do 15 »raJov Jemlje z gozdičt-*tn na bolj prometnem kraju blizu železnice. Ponudbe z označbo zmerne cene na: 1. H. poitnoležeče Bled * 3>6 Službe: LCENEC I* boljše kmečke hiše se sprejme v trgovino. Ferdo Skof. Mlstlnle. 426 KROJAŠKEGA POMOČNIKA mlada moč, izurjen v gumbnicah se spre}-me takoj. JoSko Sušnik sv. Petra nasip 15. 433 Razno: DOBRO IDOCA TRGOVINA v trgu Slovenije se ra* bolezni takoj od. da v najem. N&slov v upravi Usta. Reflek-taoti naj sl osebno ogledajo. 433 STARA KLJUČAVNIČARSKA OBRT se da v najem po dogovoru. Poizve se V upravi Jugoslavije. ♦'S —— Oljarna = Albert Stiger Slovanska Bistrica. Bučno olje 1 kilogram K 36’— Kronska znamka. ČISTILO ikrrnr* i Brzojavni naslov: Jugoslovanski kredit Ljubljana. Bi sej&vni naklev: Ljubljana, TurjuSki trg (Breg) A 11 I V NajboljBa voda za usta. — Odstranjuje Ulil A 8mie8tadaS?U60dan E. M. PENKALA i drug. Zagreb. Obvestilo. Obveščava cen j. odjemalce in p. n. občinstvo, da sprejemava nova dela in popravila po najnlijih cenah. Gotovi čevlji v zalogi. Turlstovskl čevlji lastnega Izdelka. Ant. in Jož. Brajer-Kapelo at. i. Veliko zalogo B velikonočnih In drugih razglednic S pismenega papirje, kakor tu«fS cigaretni papir In sit očnice po zelo nlskl ceni priporoča tvrdka Ivan Bonač, Ljubljana. vseli vrst, od preprostih do naj-flnejllh nudi vedno v zalogi tovarna klobukov ln slamnikov FRANC CERAR V STOBU pošta in žel. postaja Domžale p. Ljubljani. V popravila prevzema tudi vsa tozadevna dela ter preoblikuje po najnovejši modi. V Ljubljani prevzema vsa naroflla in moderniziranje tvrdka Kovačevič i T c r £ a n v Prešernovi ulici št. 5, kjer se sprejema v sredo in soboto. JURJEVO terpentinovo Čistilo z« čevlje Apreturn................za uan