168. iteuilKo. v LinDliimi. o mm it. julim HZ1 Leto UL izhaja vsak dan popoldne, iztrzezaži nedelje in praznike. Miserati: do 9 petit vrst al D, od 10—15 petit vrst i 1 D 50 p, večji inserati petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici petit vrsta" 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženitne ponudba beseda 75 p. Popust le pri naročilih od 11 objav naprej. — InseratnI davek posebej. Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. Upravalstvo nSlov. Naroda" in „Narodna tiskarna" Knaflova olica si- 5, pritlično. — Telefon št. 304. Uredništvo „Slov. Naroda" Snaiiova ulica št. 3, I. nadstropl« Tela'on štev. 34. Dopise spreie.ua ie podpisane in zadostno Irankovane. W Rokopisov se ne vrača. Posamazna Številke: v Jugoslaviji vso dni po Oin 1«— v inozemstvu navadna dni Oin 1, nedelje Din 1*25 Poštnina plačana v gotovini. „Slovenski Narod** velja: V Jngoslatiji V laftieastTa v Ljubljani 1 P« pošti 6 s *.•••> 3....... 1 . ...... Din 144 — . 72— 36'— . 12- Din • * * 144 — 72--36-— 12'- Din 264-— . 132-. 66— . 22— Novi naročniki naj pošlje] i v prvič naročnino vedno tffSF po nakazn'ci. Na samo pismena naročila brez poslatve denarja se ne moremo ozirati. Napredni Slovenci in njih sedanja naloga. Z volitvami 18. marca smo napredni Slovenci prišli skoro ob vsak vpliv na jugoslovenske politične in državne zadeve. Pa tudi na gospodarskem, so-cijalnem in kulturnem polju smo izgubili inicijativo, vsako možnost posredovanja in vplivanja na nase osrednje državne oblasti. Druga državna stranka, ki se pravkar formira med nami, danes še nima sposobnih političnih delavcev, ki bi znali zagrabiti delo pri naših akutnih javnih potrebah in da bi posegli v težave in skrbi naših gospodarskih in kulturnih organizacij, predvsem v socijalne težnje našega seljaštva in uradniška ter v položaj naše industrije in obrti Še preveč je zavzeta od drobnega strankarskega in organizacijskega dela. SLS pa je potegnila s federalističnim blokom in do nadaljnega odkazala vsako politično sodelovanje z našo državno upravo. Pač radi tega, ker smatra ustavno vprašanje za prvobitno in vso širino današnjega seljaškega, gospodarskega, socijalnega in kulturnega življenja za sporedno zadevo. Napredni Slovenci, ki branimo enotno državno idejo in ki od nje Črpamo velike gospodarske koristi ter edino možno ohrano in zaščito naše slovanske individualnosti ter želje po samostalnosti in neodvisnosti, federalistično opozicijo gladko odklanjamo. Dobro Čutimo, kako je ta opozicija naravnost zgodovinski činitelj našega splošnega, gospodarskega, javnega in kulturnega zaostajanja. S kakšno silo bi planile naše gospodarske in kulturne sile na plan, da veliki deli hrvatske in slovenske inteligence ter široke mase ne vztrajajo pri nihilistični apatiji do javnih zadev in da ta brezbrižnost, ki je zaodeta v kljubovalno nasprotje do novega državnega življenja, ne pomeni obenem kulturnega zaostajanja in splošne javne nedelavnosti. Mesto da se politika sistematično bavi z našimi gospodarskimi potrebami z našimi agrarnimi vprašanji s prometom, z jadranskimi trgo-vinskimi interesi, z modernimi šolskimi Idejami itd., kar sestavlja bitje in žitje sodobne kulturne države, se izpreminja v ogabno preklanje med brati za stvari, ki nimajo nobenega praktičnega pomena. Ali recimo umirjenejše: važnost ustavnega vprašanja se daleč ne more meriti s pomenom problemov, težav ki nalog, ki nam jih nastavlja današnje dnevno življenje s svojimi gospodarskimi krizami socijalnimi nasprotji ter duševnimi Željami Vpričo velikega dvoboja, ki se vrši med zastopniki državnega edinstva in pozitivnega, aktivnega razvoja jugoslo-venskega gospodarskega in duševnega življenja ter med zagovorniki preživelih, za praktično vsakdanjost brezpomembnih plemenskih teženj, slede za napredne Slovence nove naloge. Pomi- sliti moramo tudi, da so sile, ki bodo čuvale narodno edinstvo in pozitivni politični pravec v naši notranjosti v bližnji bodočnosti tako jake. da ni dvoma, da bodo strle federalistično opozicijo in jo privedle do spravljivega priznanja obstoječega ustavnega in državnega stanja. Toda poleg tega se bo vršilo v Beogradu nadaljno zakonodajno delo in se bo država vodila po pravcih. pri katerih Slovenci tudi za svojo ožjo pokrajino ne bodo udeleženi. Tukaj nastaje vprašanje nove organizacije naprednih Slovencev za javno in politično delo. Ali naj tudi v bodoče iz zapečka gledamo na naše javne zadeve, ali naj prepustimo, da našo pokrajino še nadalje predstavlja SLS s programi, ki teže za tem. da dobe klerikalne struje v našem javnem in duševnem življenju svojo staro oblastno premoč? Ali naj molčimo vpričo dvoboja med federalističnimi razkrojeval-ci in graditelji državne solidnosti ter modernega gospodarskega in duševnega razmaha? Pred meseci smo govorili o koncentraciji naprednih sil. Ideja se je rodila iz očitnih strankarskih in volitve-nih potreb. Danes narekuje nova situacija v notranjosti drugo koncentracijo. Napredni Slovenci ne morejo potegniti s federalisti. Proti taki politiki govore njih državna in kulturna prepričanja. Ne smemo pa dovoliti da slovenski javni, gospodarski in kulturni interesi še dalje ostanejo brez zaščitnikov, brez pogumnih in marljivih delavcev. Nočemo govoriti o podrobnostih novega političnega življenja, ki bi ga morali napredni Slovenci tako idejno, kakor tudi praktično pripraviti in razviti. Gre nam za to, da uvidimo potrebo novega dela in pa pravilno smer nove napredne koncentracije, oziroma orijentacije. Mislimo, da za napredne Slovence odločitev med ustavno opozicijo in federacijo ter pozitivno izgradnjo gospodarskih, socijalnih in kulturnih dobrin ne more biti težka. Tamkaj papirnat prepir, tukaj kričeče potrebe in težave vsakdanjega življenja. Tamkaj možnost klerikalne reakcije, tukaj delo za svobodno razvijanje narodovih duševnih in gmotnih vrednot. Stare slovenske lastnosti, naš praktični realizem, nesebičnost javnega dela, napredna stremljenja, znanstvena temeljitost, sploh tisti duševni nagibi ki so ustvarili v pol stoletju široko in močno slovensko kulturo, naj se oplodijo z novo, svežo ljubeznijo do jugosloven-ske države, do jugoslovenskega rodu. Še preveč tičimo v povojni psihozi splošne nadute, pa plehke kritike ter strašne nevolje za pozitivno, seveda truda-polna javno in tudi zasebno delovanje in izpopolnjevanje. Ako do novega naprednega kulturnega in političnega gibanja ne pride, te- daj se zna zgoditi, da Slovenci sčasoma pridemo ob vsako veljavo, da v državi ne bomo nadomestili ugleda preteklosti z močjo kulturne in politične inicijative, torej z našimi duševnimi vrlinami Plemena namreč bodo izginila, ostale bodo pokrajine, oblasti in gospodarski ter kulturni centri, ki bodo sodelovali in odločali le z uma svitlim mečem in z močmi ideje in notranje kreposti. Če napredna Slovenija pravočasno ne uvidi tega razvoja in če bomo še dalje ostali pasivni državljani brez globljih ambicij, tedaj se zna zgoditi, da pade na stališče brezpomembne in tudi zaostale pokrajine, kakor je danes Crnagora ah Stara Srbija, Trezna sodba o boljševizmu. Znani socijalist Karol Kautski je priobčil nedavno v nemških listih zanimiv članek o komunistični politiki in splošnem položaju v sovjetske Rusiji. Njegova objektivna izvajanja so vzbudila veliko zanimanje tudi v ameriški javnosti in dotični članek so ponatisnili skoro vsi angleški listi v Newyorku in Filadelfiji Govoreč uvodoma o odnoša-jih med komunizmom in židovskim delavstvom, Kautski nadaljuje: Ko je sovjetska vlada uničila kapitalizem in uvedla mesto njega komunizem, je bil židovski kapital ekspropriiran prav tako kakor ne židovski Židovski kapitalisti so bili postavljeni izven zakona prav tako, kakor tudi inteligentni kristjani seveda ako niso hoteli plesati tako, kakor so godli boljševiki Celo židovski delavci niso bili dolgo gospodarji položaja. Židovski in krščanski delavci so kmalu okusili sladkost boljševiške diktature. Ko so se polastili vlade, so boljševiki izjavljali, da delajo to v imenu diktature proieiaiijau in z B«m*ootĐ, da čim prej ustanove socijalističen režim. Da bi dosegli ta cilj, je bilo treba uničiti vse obstoječe utrdbe kapitalističnega režima — armado, birokracijo, kapitaliste in veleposestnike. Kakšni so bili rezultati tega uničujočega dela, nam je znano. Rusija je bila za socijalno revolucijo docela nepripravljena, teren za tak prevrat tam ni bil še dozorei In ne samo to, metode in sredstva, s pomočjo katerih se je v Rusiji uvajal socijalizem so bila lažnjiva in bi v nobeni državi ne bila rodila dobrih posledic. Stari režim je bil vržen, toda to se je izvedlo tako, da je bilo obenem s prejšnjim aparatom uničeno vse gospodarsko in ekonomsko življenje. In ko je ves prejšnji družabni red ležal že v razvalinah, se je izkazalo da socijalizma niso dosegli pač pa so uničili industrijo in rezultat tega ponesrečenega eksperimenta je bil bankerot na vsej črti. Ko se je to zgodilo, je postala proti-revolucija neizbežna. To je naravno in ne more nikogar presenetiti. Čudovita je bila ona naglica in gibčnost, s katero so boljševiki izpre menili fronto in se popriieli protirevolucijonarnega dela. Oni so sami potegnili komunističn voz navzdol, samo da bi obdržali oblast v svojih rokah. S tem, da so se polastili 1917 leta vlade, so boljševiki izdali idejo demokracije in svobode, za katero so se sami tako dolgo in energično borili In zato, da bi obdržali to oblast, izdajajo neprestano od leta 1919 sedaj to, sedaj zopet drugo točko svojega programa, izdajajo celo oni isti program, v čigar imenu so se polastili vlade. Mesto stare carske birokracije so stvorili novo, prav tako despotično in nesposobno, kakor je bila prejšnja, toda bolj bedasto in grobo kakor je bila carska. Boljševiška črezvičajka in krvavi teror je daleč prekosil carsko policijo. Mesto stare, od njih samih dezorganizirane armade so stvorih" novo. Boljševiki trdijo, da je prav tako dobro disciplinirana kakor stara carska, kar pomeni da je oblast častnikov nad vojaštvom še bolj surova in kruta kakor poprei Nova gospodarska politika ustvarja nov kader kapitalistov, ki so stopili na mesto starega kapitalističnega stanu. Oni so v primeri s svojimi predniki še bolj požrešni brezvestni in zviti Vse kaže, da se tudi po selih poraja nov tip veleposestnikov in bogatili poljedelcev. Sama sovjetska vlada ne skriva, da se novi gospodarski politiki do sedaj še ni posrečilo kolikor toliko oživiti industrijo. Sovjetska vlada Čim dalje bolj potrebuje denarja in da bi dobila ta denar, je Rusija prisiljena izvažati svoje pridelke v inozemstvo. Sedaj je glavna ekonomska skrb sovjetske vlade v tem, da hitro izvaža svoje žito za mejo. To se čuje kakor absurd, kaiti težko si je misliti, kako more država, kjer narod umira od lakote, Še izvažati žito na inozemski trg. Toda zgodovina že pozna take absurdne pojave. Isto se je n. pr. dogajalo na Irlandskem 1846—1848 leta, ko je tudi tam razsajala lakota. Ljudstvo je gladovalo, izvoz irlandske pšenice pa je dosegel ogromnih razmerov. Res, da so taki pojavi mogoči samo v državi kjer vladajo neodgovorni krvožejni despoti pa naj bodo veleposestniki stare Irlandske ali pa boljševiške sedanje Rusije. Nadalje Kautski podrobno karakterizira novo buržuazijo, ki jo je ustvaril boljševiški režim v osebi veleposestnikov, kmetov in farmarjev, na katere se vlada zanaša tudi glede uspešnega izvoza žita. In Čim bolj pravi Kautski se sovjetska vlada izpreminja v diktaturo peščice, ki vlada s pomočjo novih uradnikov, nove armade, novih kapitalistov in posestnikov, tem neznosnejši je položaj delavstva. Povsod, kjer zmaguje protirevolucija, se godi to v prvi vrsti na škodo delavcev ne glede na tu. da-li izvajajo to revolucijo prejšnji njihovi zastopniki ali pa gospodarji. Njihove vloge ne določa prejšnji socijalni položaj, nego delovanje in to delovanje je sedaj vedno bolj naperjeno proti delavcu. S tem, da je uničen celo vsak sled politične svobode in demokratičnega mišljenja, so delavci izgubili možnost samozaščite. Niti sami niti organizacije ne morejo več ščititi njih interesov. V Evropi ni nobene druge države, kjer bi bili delavci tako brez zaščite, kakor v Rusiji. Po Sletnem vladanju delavske vlade so delavci prišli tam v položaj osamljenih, zatiranih sužnjev. Dan za dnem raste in se širi sovraštvo napram bolj-ševiškemu režimu. Boljševizem je med masami izgubil podlago. To seveda še ne pomeni, da se mu bliža konec. Kl:ub temu se lahko drži še dolgo, kajti opira se na novo birokracijo in armado, toda boljševizem je tako izrnozgan. tako oslabljen, da ne bo mogel preživeti kake resne državne krize ali preloma v lastnih vrstah. Naj se zavleče gospodstva boljševikov še tako dolgo, eno je gotovo: padec boljševizma bo povzročil burjo narodnega gneva in je velika nevarnost, da se ta izbruh gneva obrne proti Židom. Neizobražene ruske mase že o nekdaj vidijo v Židih one krivce ki povzročajo vse nesreče in polome Rusije. Te vrste antisemitizem se je v zadnjem času znova razširil in bo neprestano naraščal v toliko, v kolikor narod istovesti boljševiško nasilje z židovskim. Ruski Židje morajo odkrito nastopiti proti boljševizmu. Masam je treba pojasniti da ruski Židje niso solidarni z boljševiki Ako bodo podpirali sovjetsko vlado in nasprotovali protibolj-ševiškernu gibanju, se Židje ne bodo izognili nevarnosti, ki jim preti v slučaju padca boljševizma. Konec boljševizma je neizbežen. Aku se hočeio ruski Židje izogniti nevarnosti novega klanja, jim preostaja samo en izhod: z vse-mi silami morajo podpirati vsako gibanje v prid demokraciji, politični svobodi in popolni samoupravi. ODKRITJE PROTIBOLJŠEVT-ŠKE ZAROTE V RUSIJL — Berlin, 25. julija (Izv.) Po jK>ročilih iz Moskve so organi sovjetske vlade v Poltavi odkrili na daleč organizirano protiboljševiško zaroro. Obstojala je orj nizacija nazvana »Rusko-ukrajmsko naci-jonalna liga«, kateri je pripadalo tudi več oficirjev sovjetske rdeče armade. Ta organizacija je bila posebno razširjena v Poltavi, Kijevu, Jekaterinoslavu, Kurskn In Petrogradu. Sovjeti so takoj degradirali tri divizijske poveljnike !n 7 polkovnikov. Organizacija je imela zveze tudi s Petro-gradom in pa z Moskvo. Med visokim uradništvom moskovskih sovjetov je imela ?rvoje zaupnike. Dvanajst visokih uradnikov je aretiranih. Dr. Ivo Sorti: OČETOV SVET Sin: In vendar raznih stvari le ne morem še umeri, čeprav že precej časa nisem več otrok. Ali prav za prav: ravno odtlej, odkar se mi zdi, da začenjam življenje že nekoliko razumevati razumem to in ono čimdalje manj. Človek vidi da ljudje na sebi niti niso tako napačni — kar po vrsti so tvoji znanci sami izvrstni ljudje, celo blage duše — nenadoma izveš ali vidiš nekaj, kar ti prevrne vse račune ... Oče: Ker stvari ne razločuješ. (Z nasmehom)! Ali imaš mene na primer za dobrega Človeka? Brez sinovskih poklonov seveda! Sin (nekoliko pomisri): Da, brez sinovskih poklonov mislim, da si na splošno dober Človek. Oče: Kaj se to pravi: »na splošno« ? Sin : Hočem reči tako: kot odvetnik si na.ibrže odločen in strog, ker je to tvoj poklic; drugače pa rad storiš ctobroto, če moreš. Oče (pokima): Nisi slabo povedal. Toda. Če sem dober kot človek, zakaj nisem tudi kot odvetnik? In to, da kar povem, nisem. Da bi se skrival za dolžnosti svojega poklica, bi bilo najmanj filistrozno. če ne celo strahopetno. Ne, vzroki so drugi: moje odvetniško delovanje se vrši na polju — življenja! Življenje pa ima svoje zakone in kdor jih ne spoštuje, pride sam pod kolesa! Čemu bi drugače iz siromaka iztisnik zadnji novčič? Predložiš mu namreč račun — manjkajo mu tri krone ali še manj. mora jih prinesti! Ali bi kaj pomenilo tistih par tisočakov, ki bi jih zmerna popustljivost morda požrla tekom let? Navadna je fraza: imam družino — ne smem. Toda ali bi ti ali tvoja sestra kaj občuila, ako bi po moji smrti dobila vsak po dva tisočaka manj? No, slučaji, kjer bi bilo usmiljenje na mestu, so veliko bolj redki, nego se misli; potem pa človek prvič še ve, da nima smisla, ker mu ne bo nihče hvaležen za to — v čisto izjemnih slučajih jo morda celo napravi izjemo, drugo, in glavno pa je. da se zaveda: to se ne sme, ker je prod zakonom življenja, pravim. In ponavljam: ti zakoni so ta- ko neizprosni da se ti nož takoj obrne, čim ne režeš sam! Prava sreča, da jih ogromna večina to tako rekoč instinktivno čuti: zunaj rjove na uslužbence, dijake, rekrute. — doma je najboljši oče in soprog, često še plemenit prijatelj in požrtvovalen rodoljub. Mladim očem se to vidi tako protislovno, v resnici je trda živlienska logika sama. Drugače bi se življenje samo vase sesedlo — brez tega ogrodja, bi rekel — in namesto lepih in zdravih hlebov bi imeli kup ne vzhajanega, neužitnega testa! Sin (zamišljeno): To je gotovo vse resnično. In prav za prav bi tudi mladega človeka niti boleti ne smelo. Samo nekaj je, kar navzlic tem trdim zakonom le ne bi bilo treba: teh tako strašno brutalnih prehodov! Oče: Razumem. In jaz tudi ne trdim, da je življenje vedno lepo, še manj, da je milo. Tako se spominjam, da sem imel prvo leto svojega odvetnikovanja na sveti večer, opoldne, preden sem za praznike zaprl pisarno, na mizi več opominje valnih pisem. Podpisal sem jih sicer bil. a potem naroČil solicitatorju, naj jih da na pošto šele po praznikih. Ko nato na daa po svetem Štefanu po* vprašam po njih, mi mož odgovori: »Saj ste jih že vse podpisali! Mislil sem, da ste nato samo pozabili In meni je bilo na tem. da imam za praznike mizo čisto.« Poglej: človek je mislil nase. da bo užival praznike z zavestjo »čiste mize« — moje delikatnosti, da jih ne pokvariva drugim, še slutil ni Cest la vie! On je bil človek šele potem doma — življenje pa je dalo prej tista pisma na pošto. Sin (nekoliko v zadregi): Zdi se mi, da teorijo popolnoma razumem; a »v praksi« te moram vendar nekaj vprašati: Rekel si da s svojimi prihranki zdaj lahko popolnoma prosto razpolagam. Včeraj me zaprosi Rakelj, naj mu posodim toliko da opravi zadnji ri-goroz in promocijo, TI veš, da je Rakelj pošten in izredno zmožen človek, ki zasluži vse zaupanje; veš tudi, koliko mi je pomagal že na gimnaziji — ta svota ne bi bila oddolžitev, celo če ne bi je več nazaj dobil. Ah mn smem odreči, čeprav vem, da »življenje« posojila navadno odreka? Ne morem pomagati: zdi se mi če mu odrečem, da sem mu odrekel jaz, človek, prijatelj, moralični dolžnik, ne pa življenje!... Oče : Brezdvomno! Zato tudi stori, kakor ti narekuje srce. Toda jaz bi ti vendar svetoval, da rečeš Rakiju tako: »Prijatelj Rakelj. najprej si za tisto svoto življenje zavaruj! To ti pozneje še prav pride in tistih par novčičev za premije te ne bo preveč težilo. Potem si poišči še enega prijatelja in oba skupaj ti podpiševa zadolžnico ali menico na banki!« Bog ne daj. da bi te s tem prijateljem jamčiti učil; in celo toplo se ti priporočam, da vsak tak slučaj, ki ga že sam negativno ne rešiš, predložiš pred moj forum. Toda Rakiju, kakor rečeno, res ne moreš odreči in zato napravi to pot tako! Zakaj na ta način dosežeš, da mu tistega zneska ne posodiš ti, ampak mu ga posodi življenje. In tudi nadaljno ureditev zadeve prepustiš tako njemu, življenju. Ako ne plača, ga bo namreč življenje tožilo in rubilo, ne ti; če pa plača, ne prideš ti v mučen položaj, da moraš denar sprejeti v lastne roke in mu pisati morda še pobotnico Tako tudi vajino prijateljstvo najbrže ne bo nič trpelo. Kajti pravo prijateljstvo ne prinese ničesar teže, nego denarnih manipulacij.« Stran f£ iSEOVCNSK! NSROD« An« 26. Junija 1323 štev. 153 Telefonska in brzoiauna porofila Demokrati in zemljoradniki zapustili skupščino. — Klerikalci podpirajo vlado. — Zakon o uradnikih in ostalih uslužbencih sprejet. — Beograd, 25. julija. (Izv.) Na včeraj* inji popoldanski seji je narodna skupščina razpravljala o uradniškem zakonu. Ko je referent dr. Kojić p recital poročilo zakono* daj nega odbora, je Ljuba Davidović v ime* na demokratskega kluba podal nastopno izjavo: Ko smo v zakonodajnem odboru načel* no glasovali za zakonski predlog o civilnih uradnikih, smo izjavili, da bomo pri tem sodelovali pod pogojem, da vlada vpošteva in sprejme naše upravičene predloge, zlasti pa, da se poglavje IV. o prejemkih aktivnih državnih uradnikov izpremeni tako, da v materijalnem oziru ne bo prevelike razlike med civilnimi in vojaškimi uslužbencu Gla* sovali smo tudi za zakon o ustrojstvu voj* ske in mornarice zato, ker smo želeli, tla bi bila naša vojska, ki je na vseh bojnih poljih dokazala brezprimerno hrabrost in svojo veliko vrednost, organizirana tudi v mirne mčasu tako, kakor zahtevajo danes interesi naše države. Naglasih smo takrat tudi to, da prejemki, ki jih določa ta zakon za oficirje in podoficirje v primeri s potre* bami sedanjega časa niso veliki, toda isto* časno smo zahtevali, da se upošteva tudi temeljno načelo, ki je bilo za demokratsko stranko vedno merodajno, načelo enakosti, po katerem morajo istim dolžnostim odao* varjati tudi iste pravice, kajti kakor se dr* Sava ne more vzdrževati in ohraniti brez izvežbane in dobro komandirane vojske, prav tako bi ne mogla obstojati niti funk* cija brez kvalificiranih in vestnih organov. Prvi kakor drugi njeni uslužbenci imajo zastran občenarodnega blagra isto misijo, da ščitijo interese države in zato morajo biti za svoje usluge enako plačani. Toda prejemki civilnih uradnikov znatno zaosta* jajo za prejemki oficirjev in podoficirjev. Ta razlika gre tako daleč, da bo n. pr. v bodoče narednik približno v istem gmotnem položaju kakor učitelj, dasi sta minister pro* svete in minister za konstituanto baš glede nčiteljstva v zakonodajnem odboru svečano obljubila, da bo položaj učiteljstva izbolj* Sam toda pozneje nista ostala mož^beseda, niti nista izvajala fz tega konsekvenc. Glede plače in doklad je vlada storila skurmo kri* vico napram enim In drugim, ker jih je pu* stila čakati do 10. oktobra na zvišanje, ki jim ga daje novi zakon o ustrojstvu vojske in civilnega uradništva. Ne samo to, oni niti od tesa časa ne bodo prejemali vsega, kar bi jim moralo pripadati, nego samo povi* sanje v skimnem znesku 25 odstotkov. Od tega, kar dobivajo iz državne blagajne sedaj in z ozirom na to, da uradniki, oficirji, nod* oficirji in uslužbenci žive v največji bedi. ki jih z ene strani ponižuje kot ljudi, z druge pa jim ubija voljo, energijo in vest> no-st v delu in z ozirom na to, da se cene vseh življenjskih potrebščin dvigajo od 30 na 50 %, bi bila prva dolžnost vlade, da preskrbi denarna sredstva, s katerimi bi oba zakona takoj uveljavila glede novih plač in vseh doklad v polnem obsegu. V prehodne odredbe tega zakona so bile vstavljene v zadnjem hipu, ko po poslovniku ni bila več mogoča diskuzija, nove odredbe, ki so ves ta zakon, in sicer v njegovih bistvenih toč* kah v temelju izpremenile tako, da je uni* ceno ono, kar je bilo v njem najboljšega. Sprejeta načela stalnosti, na kateri je po tem zakonu osnovana državna služba, je od* godena za tri leta, izvzemši zelo omejeno število poklicev. Tako izgube sedaj po za* konu, čigar glavni cilj bi moral biti, da zasi* gura uslužbencem službo in jih osvobodi sa* movolje ministrov. začasno svojo stal* nost oni uradniki, ki so bili skozi desetletja stalni na svojih mestih in so opravljali svojo službo ne glede na vplive in brez strahu pred pritiskom od katerekoli strani. Ni pri* zaneseno niti avtonomiji univerz, ker so tudi nameščenci te najvišje prosvetne usta* nove stavljeni v isto vrsto z onimi uslužben* ci, ki jih lahko vlada po svoji volji odpušča in premešča. Zloglasna paragrafa 70. in 76. zakona o civilnih uradnikih kraljevine Sr* bije, ki je bil izdan že pred 60 leti, bosta v veljavi še tri leta v naši državi. Ako doda* m o še to, da bo revizijo sedanjega urad* ništva vršila komisija, sestoječa samo iz uradnikov in še to večinoma iz odvisnih, ki jih posamni ministri odrede po svojem pre* vdarku in da proti sklepu te komisije u slu ž* benec, ki se ne premešča, nima pravice pri* tožbe, tedaj je jasno, da je radikalna vlada g Nikole PaŠiča predložila zakon o civilnih uradnikih samo zato, da bi to revizijo iz* vedla brez vsake kontrole in samo na stran* karski podlagi, da bi imela one uslužbence, ki ostanejo v službi, v svojih rokah in bi z njimi razpolagala poponoma partizansko. V novih prehodnih odredbah se je zgo* dila velika krivica vpokojenim uradnikom, katerih beda je večja kakor aktivnih urad* nikov. Njim so ostavljene iste pokojnine z istimi draginjskimi dokladami kakor so jih imeli do sedaj. Tako ostanejo še nadalje ne samo vse neenakosti med vpokojenci v naši državi, marveč jim je odvzeto tudi vsako upanje, da se bo po teh zakonih kakorkoli zboljšal njihov gmotni položaj. Ista žalost* na usoda je zadela tudi one, ki bodo po reviziji ali pozneje po sklepu vlade po tem zakonu vpokojeni. ker bodo dobivah pokoj* nino po starih zakonih. Tudi njihove rod* bine bodo ostale z isto državno podporo, ki jo dobivajo sedaj. Tn ne samo to, neka* tere od niih bodo dobivale pokojnino v kronah, čijih vrednost ne predstavlja niti dostojne miloščine. Končno se niti vojna doba, ki se je po dos^daniih zakonih štela v pokojnino, ne bo več vpoštevala pri onih, H so stopili v državno službo pozneje, tako da tudi oni državni uslužbenci, ki so s po* močjo vojnih let dobili pravico do pokoj* nine, po tem zakonu izgube to pravico in ostanejo brez pokojnine. Vse te izpremem* be so take, da je na^rt zakona o civilnih uradnikih prišel iz zakonodajnega odbora veliko slabšn kakor pa je bil takrat, ko je bil predložen narodni skupščini. Državni uradniki so po tem zakonu izpremenjeni iz organov državne oblasti v navadne sluge vlade, ki je že dovolj dokazala, da v svoji strankarski pripadnosti ne pozna nobene moralne skrupuloznosti. Zato smo ne samo proti takemu zakonu, nego se nočemo niti udeležiti njegovega glasovanja, ker nočemo deliti nobene odgovornosti niti z vlado, nitt z vso večino, ki je zavrgla vse ozire pra* vice in pravičnosti in stvorila zakon, ki je direktno škodljiv za državo in njene usluž* bence. škodljiv za narod in koristen samo za radikalno stranko. Po tej in slični izjavi zemljoradničke ga poslanca Jnce J o v a n o v i ć a so demokrat* ski in zemljoradiški poslanci zapustili skup* ščino. — Klerikalni poslanec dr. Hohnjcc je v imenu svojega kluba izjavil, da bo gla* soval proti uradniškemu znkonu, da pa kle* rikalni postanci ne zanusie skupščine, ker hočejo omogočiti vladi kvorum. Po zaključnem <*ovoru ministra za izena* čenje zakona Trt f kovica se je vršilo gla* sovan fe. Olasovaln je 142 poslancev, in sicer 721 za, 21 pa proti. S tem je bil uradniški zakon sprejet. Sledile so volitve gTavne kontrole. Za predsednika je bil izvoljen g. Milutin Po* povič, za člane pa Miloš Stojilkovič. Nikolo Konjević. Mihajlo Vasović, Vasa Dimitri* jević, dr. Dušan Baljak, Josip Fertič in dr. Hilarij Vodopivec. Končno je skupščina razpravljala o zakonskem nacrtu glede za* varovanja proti toči. Referent dr. Mila^ino* vić jc prečital poročilo večine, nakar je bila seja prekinjena do 4. popoldne. Radikalna vlada v zadnjem momentu za akcijo proti Mm Narodna skupščina in izročitev klub odločno — Beograd, 25. iuHja (Izv.) Tekom včerajšnjega popoldneva se je nepričakovano raznesla v narodnj skupščini vest, da vlada stavi na današn: delegacije. Zvezni predsednik ^cheurer fe otvori! zaključno konference in je zanrosil za no^-v.- predloženih pogodb in zapiskov. Generalni tajnik konference Massigli je zaprosil Tzmet pašo, da nrv; s turško delerncijo mirovno POJTodbo podpiše. Po podnisu orT strani '"•c;t'>r^ d:-li>-eacfl le ime! predsednik Schetirer kratek zaključni govor. AMERIKA NT PODPISALA POGODBE. — Lan samta« 24. julija. (STA.) Zedin jene države Severne Amerike pogodbe niso podpisale, ker vodijo s Turško posebna porajanja o medsebojni pogodb. P°da;s te posebne pogodbe se ima izvršiti danes ali ri. Ameriški zastopnik Grc\v je zanrosil vlado v VVasrnnutonil za nove instrukcije. Turska delegacija je odhod iz Lausanne odgodila. Konferenca v Sinaji. — Beograd, 25. julija. (Izv.) Z ozirom na to. da se šele danes zaključi poletno zasedanje narodne skupščine je zunanji minister dr. Ninčlć odložil na jutri svoje potovanje v Sinajo na konferenco držav Male antante. Tekom včerajšnjega dneva je zunanji minister dr. NinčTć imel daljše razgovore s češkoslovaškim poslanikom g. Janom Šebo in pa s poljskim poslanikom g. Okenskim, ki se je pravkar vrnil z dopusta. NEMČIJA PRED BA KKEROTOM. — Berlin. 25. julija. (Izv.) Splošni go* spodarski položaj Nemčije je na vrhuncu krize. Državna banka že ni več v položaju tiskati papirnatih bankovcev. Včeraj je .po* vsod primanjkovalo gotovine. V prometu so bili samo bankovci po 1000 in 5000 mark. Ves denar je odšel v ruhrsko ozemlje. Pred poslopjem državne banke se zbirajo veli* kanske množice. Tudi pred parlamentom so bile včeraj zbrane velike množice. Vse pri* čakuje splošnega gospodarskega poloma. MADŽARSKO SOVRAŠTVO DO SOSEDNIH DRŽAV. — Budimpešta, 24. julija. (Izv.) Na današnji seji narodne skupščine je ob priliki indernnitetne debate imel daljši izzivalni govor vodja madžarskih fašistov Steian Fridrich. Med drugim je proslavila zmago Turške, ki si je znala priboriti samostojnost in neodvisnost in je pozval skupščino, da se naj Madžarska udeleži velikih svečanosti, ki bodo prirejene v Carigradu povodom podp;sa mirovne pogodbe v Lausanni. Na pripombo socijalnodemokratičnega poslanca če se naj Madžarska tudi veže z boljševiško Rusijo, je Fridrich patetično odgovoril: Će mi boljše viki dado orožje, da uničim naše sovražnike in priborim narodu svobodo, bom to odkrito sprejel!« Dalje Je govoril o Macedoniji in Bolgarski ter izrazil svoje simpatije do teh dveh dežela. PROCES PROTI KNECINJI HOHENLOHE. — Lipsko, 24. julija. (Izv.) Danes je bila končana pred državnim sodiščem kazenska razprava proti kneginji Hohenlohe radi kri* vega pričevanja in radi podpore, ki jo je kneginja dala ubeglemu kapitana Erhardu. Obsojena je bila na Sest mesecev zapora. Tombola »Druživa za zgradbo Sokolskega doma t Sp- Šiški« se vrši dne 2. septembra L L — Izbrani dobitki! — Politične vesti. Razgled po slovanskem sveta- — Vesti iz Rusije. Bolj ševi ški listi so začeli pisati o nevarnosti nove lakote. Do-čim je bilo stanje letošnje žetve prvotno dobro in so gospodarski krogi pričakovali, da bo mogeče jeseni celo izvažati večjo količino žita, prihajajo sedaj iz raznih krajev poročila o slabi letini. Poljedelstvu so prizadeli veliko škodo vroči vetrovi in neke posebne vrste megla, ki prihaja iz južnih puščav Turkestana. Tudi povodenj, zlasti v severnih gubernijah* in kebilice so uničile mnogo rodovitnega polja. Splošno računajo s precej slabo letino. — V Sibiriji se širi protiboljševiška vstaja. Nekaj časa so uporniki držali v rokah Barnaul, potem pa jih je komunistična divizija pregnala v Bijsk, kjer so se dobro utrdili. Tri tedne so se vršili krvavi boji med rdečo armado in uporniki ob reki Ob. Končno so se trije bataljoni rdeče armade pridružili upornikom. Proti-boljševiški urad v Altaju šteje 16 tisoč mož. Ta odred je prekoračil Sajanski hrbet in reko Jenlsej ter zavzel mesto Minusinsk. Boljševiki trdijo, da dobivajo uporniki orožje in dopolnilne čete iz Kitajske. — Nedavno je bila provedena med člani komunistične stranke medicinska anketa. Rezultati so bili sporočeni črezvičajki. ki je takoj na u sklicala izredno sejo. Med komunisti je 16% duševno bolnih in nad 20% živčno bolnih. Veliko je tudi število sodno bolnih, zlasti sifilitikov. Crezvičajka je odredila nad vsemi komunisiimi nadzor, vendar pa se jih ne sme zaradi bolezni izključiti iz stranke. — V znanem petrogradskem muzeju »Ermitažc so hoteli vlomilci nedavno odnesti cerkvene dragocenosti, ki so jih bolj-še\\ki vzeli iz pravoslavnih cerkev in spravili za vsak slučaj na varno mesto. V muzej je prišla »komisija«, ki je predložila administraciji mandat Zinovjeva o tem, da ji morajo biti izročeni vsi zlati in srebrni predmeti. Zlikovci so nekatere dragocenosti že natovorili na avtomobil, druge po poskrili po žepih in v zadnjem hipu so jih šele aretirali. Trije so bili člani črezvičajke, poglavar pa je priznal, da je sorodnik Tro-ckega. — Moskva se jezi na novo bolgarsko vlado. Moskovska komunistična in-temacijonala je izdala na proletarijat vsega sveta peziv, ki je očitno naperjen proti sedanji bolgarski vladi. Državni prevrat v Bolgariji označuje na-čelstvo komunističnega gibanja kot »prevrat belogardistov«, ki se je izvršil s pomočjo celokupne evropske reakcije. Ruski komunisti apelirajo na bolgarski narod, naj se upre novi vladi, ki kuie verige robstva, in kličejo delavcem in kmetom balkanskega polotoka, naj podpirajo ta upor^ — »Sloverrskf Narod« trapada »Jetro«. Kar dvakrat so »Jutrovi« modrijani danes pribili, da »Slovenski Narod* napada »Jutrom in vsa demokratska stranka mora biti vsled te ugotovitve prepričana da kadar se *Jutro« z vso svojo zlobo, ki je sorodna z zlobo klerikalcev, zakadi v »Slovenski Narod«, v resnici ^Slovenski Narod« napada -Jutro«, ko stvarno odgovori puhli duhovitosti mladinskega glasila. Med naprednjaki je namreč ljudi, ki pravijo, da bi ne smelo biti sporov med »Jutrom« in >Slov. Narodom«, čes, da se s prepirom v naprednih strankah okoriščajo vedno le klerikalci. Vsem takim naprednim ljudem laže »Jutro« na vso sapo, da ono ne napada »Slov. Naroda«, ampak »Slov. Narod« napada »Jutro«. Pa vse to »Jutro vo« zavijanje o napadanju ne izda nič. ker tudi iz demokratskih vrst priha;ajo nam vprašanja, čemu pravzaprav se »Jutro« tako neslano zaletava v »Slovenski Narod t, tako bedasto in hudobno kakor dela to »Slovenec«? V demokratskih vrstah so začeli obsojati »Jutrovo« razdiralno politiko med naprednimi Slovenci. Ta politika par nršopirjencev okro£ »Jutra«, v Ljubljani cepi in razkraja. Mi pra\i-mo na to: čisto prav. Na i le cepijo dalje, se bodo napredni Slovenci toliko prej lahko združili v drugo politično orsanizaero. ki bo trdno držala v Slo-ven1*". Jutro« je tako zatelebano v svojo nazdevno meč. da danes ne more umeti. kaj mu prinese prihodujost! §e kesalo se bo svojih napadov na »Slov. Narod«, pa bo prepozno! = Velik] kongres Orjune. Glasom sklepa Centralnega odbora se vrši koncem septembra v Splitu veliki kongres Oriune. Na kongresu se bodo obravnavala idejna, finančna, organizacijska, disciplinarna in sekcijska vprašanja. To bo p/vi kongres delgatov Orjun iz cele Jugoslaviie. — Wa\cdonska grupa. Glasom beogradskih informacij so se demokratski poslanci iz Makedonije odločili izstopiti iz stranke in formirati posebno skupino. Danes še ni gotovo, ali se bodo ti skupini priključili tudi makedonski poslanci radikalne stranke. Vsekakor je formiranje posebne makedonske skupine iz stališča notranje politike zanimivo. Makedonski politiki so se namreč doslej priključevali velikim državnim strankam in so od teh pričakovali zdravega in zmernega podpiranja makedonskih javnih gospodarskih in kulturnih interesov. Izgleda pa, da jih je dosedanja državna uprava precej razočarala in da se sedaj pripravljajo osnovati posebno, čisto avtohtono politično skupino. Zaenkrat bi to bila delovna zajednica za parlamentarno zaščito makedonskih interesov. Pozneje bi se pa po prirodnom razvojnem zakonu prav gotovo iz-cimila posebna makedonska stranka. Mislimo si lahko, da bi v tem slučaju mogel rlediti tudi partikularistični makedonski program, ki bi za Makedonijo predvideval posebno stališče v državi. Vsekakor bi ta strankarska formaciu pomenila daljno cepitev jugosloven-skih strank v smislu partikularizma in pokrajinstva, kar bi pa ne bilo želeti, ko se je danes celo radikalna stranka, ki je bila nekoč izrazito srbska in plemenska, izpremenila v splošno državno stranko. — Socijalist izvoljen za senatorja v Amenki. Iz New Yorka poročajo, da je bil v San Paulu v Minnesoti izvoljen za senatorja Zedinjcnih držav socijalist Magnus Johnson, ki je dobil veliko večino nad guvernerjem Preusorn, republikanskim kandidatom stranke predsednika Hardinga. — Francozi in tvornica torpedov na Reki. Peški fašistovski krogi so silno vznemirjeni vsled vesti, da nameravajo nekateri francoski industrijalci kupiti tvornico torpedov na Reki. »Idea Nazionale« opozarja italijansko vlado, naj pravočasno pazi na to, da tvornica torpedov ne pade v francoske roke, ker bi Francozi s tem le podpirali Jugoslavijo, kateri se bližajo s tem namenom, da delajo Italiji nasprotstva in ne-/šečnostj na Jadranu. — Delavski kandidat za načelnika Beograda. Beogradski delavci kandidirajo za občinske volitve bivšega komunističnega poslanca Filipoviča, ki se nahaja sedaj v zaporu. = Redukcija avstrijskega uradništva. Število reduciranih uradnikov in nameščencev, ki je znašalo koncem junija okrog 36.000, se je zvišalo v prvi polovici julija na 45.405, Število se je zvišalo zato, ker je bila redukcija izvedena na železnici in v tobačni upravi. = Akcija socialistične internacijo* nale. V nedeljo se je vršila v Londonu konferenca, ki jo je sklicalo vodstvo socijaiisiične internacijonalc. da se posvetuje o mednarodnem položaju iri stališču, ki so ga zavzele v posamnih dr-\ -.ali socialistične stranke. Na konferenci je bilo sklenjeno, z ozirom na sedanjo izmenjavo not med zavezniškimi državami prositi člana angleške spodnje zbornice Shawena. naj odpotuje v Po-rarje in po svojem povratku pc-rrča, kaj je treba ukreniti, da se dot :č povoljr.a rešitev, r^rja.acijskiga. y;ouiema, ■ ■ Sto* 168« »JSCiJVEflSK! H X g O P« ane 26- jnlija 1923. ftrtn. S. Dnevne vesti. VLjubijanf. dne 25. julija 1923. — Slovenstvo in njega moralni .vpliv. Pred, med in po svetovni vojni smo Slovenci uživali med brati Srbi izredno veliko spoštovanja in uvaževa-nia. Cenili so nas zlasti radi naše visoke kulture in od nas pričakovali najizdat-nejse pomoči pri urejevanju razširjene države. Različne strankarske grupacije pa so prinesle, da smo Slovenci v tem oziru popolnoma odpovedali. Tudi se nas >e po vojni polotila psihoza, ki nam je odvzela staro delavnost in brigo za nove javne zadeve in razmere. Zavzeli smo čedalje širšo pasivno vlogo ter končno preko SLS, ki je odnesla večino pri zadnjih volitvah, prijadrali v federalistični tabor. Mi vemo, da s tako orijentacijo ne soglaša najboljši del slovenskega naroda in da je med nami dovolj cacijonalno usmerjenih sil, ki živo čutijo z novo državno tvorbo in z novo duševno zajednico Srbov, Hrvatov in Slovencev. Toda federalistična opozicija od strani SLS spravlja Slovence v očeh srbskega prebivalstva ob staro spoštovanje in upoštevanje in danes se nas v Beogradu ne ceni več tako površno in romantično, kakor nekoč ob preobratu in pred svetovno vojno. Priznati moramo, da smo na vseh poljih odpovedali. Na političnem nismo imeli sposobnih in čistih voditeljev, na kulturnem in prosvetnem polju smo se izkazali z neverjetno malomarnostjo in brezbrižnostjo. In vendar govore živi interesi naše pokrajine in njene volje do velikega gospodarskega in duševnega razmaha, da vzpostavimo stari moralni ugled Slovencev in da posežemo v novo državno življenje s svežo politično in splošno kulturno inicijativo. Lanski sokolski zlet je pokazal, kaj premore slovenska organizatoricu a sposobnost. Pa radi na kulturnem polju imamo toliko moči, da bi se ekspanzija slovenske kulturne vrednote mogla široko organizirati po jugu naše države. Pa tudi na drugih poljih bi lahko z univerzitetnimi strokovnjaki posegali v naše zakonodajno delo. Povsod prilike dovolj, da se nanovo uveljavimo kot močna kulturna skupina z dobrimi delovnimi kvalitetami. Samo na ta način bomo izbegli nevarnosti, da nas sposobnejše politične in kulturne sile ne potisnejo popolnoma v stran. To bodi nava smer moralnega vpliva slovenskega kulturnega središča v Jugoslaviji. — O razpustitvi Korošcev orlovske organizacije v Sloveniji piše »Preporod«. Včeraj se je »Slovenec« pridu-5al, da »Slov. Narod« laže in da »Preporod« nič ne piše o protidržavni akciji ^Orlov«. »Preporod« naznanja sedaj tole: »Policijske oblasti razpuste gimna-sticno društvo »Orel«, katero je vršilo ilasti v zadnjem času separatistično, lahko se reče antidržavno akcijo, o čemur je preiskava podala dokaze.« Današnji »Slovenec« v potu svojega obraza zagotavlja, da je orlovstvo povsem nepolitična mladinska izobraževalna in vzgojna organizacija in grda laž je seveda, ako kdo reče, da se goji v orlovskih organizacijah protidržavni duh in se tam na najnesramnejši način hujska proti Srbom! »Slovenec« naj se nikar ne napenja preveč s svojimi trditvami o rtepofitičnem orlovstvu, ker mu tega v Jugoslaviji nihče ne bo verjel! Posledice znorele Koroščeve politike že tepejo Orlice, pa jih bodo teple še bolj. — Zastoi točnega izvrševanja sodstva pri ljubljanskem deželnem sodišču. Pišejo nam: Trgovci se pritožujejo zaradi prepočasnega poslovanja ljubljanskega deželnega sodišča, češ da jim ni mogoče sodnim potom izterjati svojih terjatev, ker dolžniki redoma ugovarjajo tožbi, vedoč. da bo minulo najmanj pol fe*a, da sploh pride do razprave. V tem ^asu se da celo precej zaslužiti na cenejših zamudnih obrestih in jim torej kaže pravdo zavlačevati. Sodišča, ki so preobložena z delom, pa vkljub temu, da razpravljajo dan za dnevom, ne morejo v primerno kratkem času zmagovati ogromnega pravdnega gradiva, ki narašča od dne do dne. Tožeči upniki pa morajo čakati ter gledati, kako zgineva v pretežni večini slučajev upanje, da bodo sploh kdaj prišli do kritja svojih terjatev, ker jim preti nevarnost, da postane dolžnik, še predno izide sodba — nsolventen. Cesto se primeri, da izgubi trgovec povsem likvidno terjatev, ker ne pride pravočasno do sodbe. Da tako ne more iti dalje, uvidevajo že sodniki sami. Treba bo v najkrajšem času pomnožiti število sodnikov-poedincev in senate ter pritegniti v ta namen nekaj Podeželnih sodnikov. O važnosti dobrega in naglega sodstva za dobrobit države nam pač ni treba še posebej govoriti. Doslej smo bili mi Slovenci na naše odlične sodnike lahko ponosni Gotovo tudi še danes nimamo niti najmanjšega Povoda jim kaj očitati. — »Ultra posse nemo tenetur«. — Toda dejstvo, da padamo navzdol in da se tudi v naši sijajni justici pojavljajo vznemirjajoča znamenja, se ne da več zamolčati. Vzrok desolatnib razmer so na eni strani sramotno slabe plače naših sodnikov, na drugi pa počasna centralna uprava, ki ne uvidi niti nujnosti, niti potrebe, da čim M vedi razmere, Jsi.fiftstajajo narav- nost neznosne. Že dolgo se nam obeta zakonska reforma, vsled katere se ima za pristojnost sodišč merodajna cenilna vrednost spornega predmeta izdatno zvišati in odkazati večji del pravd sod-nikom-poedincem. Na ta način bi bilo mogoče delo enakomerno razdeliti in pospešiti. Toda v Beogradu se ne zganejo in jih bo treba še večkrat podrezati in opozarjati na važnost dobrega in naglega izvrševanja sodstva v državi. — Ob priliki kongresa Jugoslovenske-ga Učiteljstva v Ljubljani bo izšel Učiteljski tovariš v posebni pozdravni in kongresni slavnostni izdaji, ki jo prejmejo vsi udeleženci kongresa in bo tudi občinstvu v to-bakarnah in potom kolportaže na ulici na prodaj. Posebno opozarjamo naše industrijske, trgovske in obrtne kroge na to, radi izredne prilike za oglašanje, ker se bo list razširil s tema izdajama v vse dele naše države. — Izpremembe v poštni in finančni službi. Premeščen je na lastno prošnjo iz Var-dišta v Maribor poštar 6. razreda Anion Križ. Upokojen je poštni uslužbenec 3. razreda Jakob Lah. Sprejeta je v službo na pošti v Trojanah kot pomožna uradnica Zora Benkovič. Višji davčni upravitelj v Celju Rafael Delinšek je trajno vpokojen. — »Karagjorgjev dom« v Raci. V pri Kragujevcu se je osnoval odbor, ki si je nadel nalogo, da postavi v Rači kulturni hram, ki bo nosil ime »Karagjorgjev dom*-. Protektorat nad to akcijo je prevzel kralj, ki je obenem daroval 100.000 Din. Za častne | odborove predsednike so bili izvoljeni mini- j sirski predsednik Nikola Pašić, dr. Ivan j Ribar in Ljuba Davidovič. — Češkoslovaški tehniki iz Brna v Slo- ; veni ji. Danes, v sredo ob 22.36, se pripelje v Ljubljano s svojimi slušatelji inž. Anton Smrček, profesor vodnega oddelka brn-ske tehnike in znani specijalist vodnih stavb. Ogledajo si vodne naprave na Fužinah in papirnico v Vevčah. Jutri, v četrtek, se odpeljejo ob 12.02 v Falo. — Spomen:k ministru Draškovlču. Na včerajšnji seji je ministrski svet določil 100.000 dinarjev za spomenik, ki se ima postaviti v Delnicah umorjenemu ministru Miloradu Draškoviču na njegovem grobu v Beogradu. — Odkritje spomenika v Beogradu. Dne 29. julija bo v Beogradu na slovesen način odkrit spomenik, postavljen padlim junakom, ki so branili Beograd v letu 1914—1915. — Napoditi ali napotiti ali — blamaža. Ponedeljkova »Straža« ostro napada poštnega ravnatelja dr. Debelaka, očitajoč mu brzojavko na mariborsko kolodvorsko pošto, od katere bi morali trije uradniki biti premeščeni v Sarajevo. »Stražac trdi, da je dotična brzojavka iz Ljubljane zahtevala ?>napođIte jihke oblasti razsodile o stvari. Ako kdo pošilja otroka v Ameriko le rudi šolani a, treba dokazati, da on prihr;a zares v to svrho. da ie namenjen v šolski zavod uglednega značaja in da je preskrbljeno za njegovo vzdrževanje in učne stroške. V tem slučaju se skoraj vedno zahteva položitev jam-ščine. Ako otrok prihaja v spremstvu ečeta, matere, sorodnika ali druee osebe, je spremljevalec tudi pridržan na priseljeniški postaji, in odločitev slede njegove pripustitve se navadno odloži, dokler ni rešeno vprašanje otroka, katerega je spremljal. Isto se godi ne le v slučaju spremljevalcev otrok, ampak tudi spremljevalcev bolnikov In drugače onemoglih priseljencev. Ako je spremi j evana oseba izključena, se tudi spremljevalec deportira, tako da je ne more spremljati in oskrbovati tudi na povratni vožnji. Ako dotični otrok, bomik ali onemogli priseljenec prihaja v spremstvu več oseb. potem je le eden izmed njih. najrajše sorodnik ali naravni varuh, pridržan na pri- seljeniški pesfaji in sle3i usocli spremiJc-vanca. Ravnotako. ako se cela družina prlselju-Je skupaj v Združene Države in je oče ali oni čian družine, od katerega so ostali odvisni, postavljen v bolnišnico na priseljeniški postaji, je vsa družina pridržana, in se rešitev vprašanja pripustitve poedinih članov družine odloži, dokler ne bo dotični vzdrževaieij odpuščen iz bolnišnice. Ako pa oni član družine, ki je bil pridržan v bolnišnici, ni potreben za vzdrževanje družine, se ostalim članom družine, ako drugače odgovarjajo priseljeniškim predpisom, more dovoliti vstop v Združne Države: morajo pa položiti svoto denaria. ki naj zadostuje za pokritje potnih stroškov pridržane osebe v kraj, kamor je namenjena. Ako je pridržani član družine otrok ali pa taka oseba, ki radi kakega vzroka potrebuje spremljevalca za nadaljno vožnjo oziroma v slučaju deportacije za vožnjo nazaj, se mora položiti dodatna svota denarja za stroške in vožnjo do-tičnesa spremljevalca. To postopanje s spremljevalci je jako važno, kajti dosiikrat se dogaja, da priseljenci na poti v Združene Države prevzemajo na sebe dolžnost, da pazijo na kakega otroka, bolnika ali invalida, ki nima nik<>^ ;r. ki bi ga spremljal. Ti priseljenci se morajo zavedati, da prevzamejo s tem veliko odgovornost na sebe in da utegnejo biti sami deportirani, ako bo oseba v njihovem spremstvu izključena, kajti v tem slučaju zakon zahteva, da otrok, bolnik ali invalid mora biti spremljan tudi na povratni vožnji. Dostikrat pa, zlasti v slučajih, kjer bi deportacija spremljevalca pomenjala izredno zlo za istega, sme Secretary of Labor dovoliti, da si spremljevalec poišče namestnika. Spremljevalci, ki so bili deportirani radi izključitve spremljevalca, smejo zopet zaprositi za vstop še le po enem letu po deportaciji razun vsled posebnega dovoljenja sekretarja Dela. Ravnotako se otrok, ki je bil izključen, ker ni bil 16 let star in ni bil v spremstvu nikogar, sme povrniti takoj, ako se drugič povrne s kakim spremljevalcem oziroma ako je med tem dosegel 16, leto starosti. Razne stvari. * Najden dvanajkaratnl diamant. — V PCimberleyu v Južni Afriki je bil najden v rudniku \Vesseton krasen diamant, ki tehta 20 in s/i karata. Diamant je den najlepših do sedaj izkopanih in je vreden okoli 50.000 dolarjev. (V naši valuti okoli 20 milijonov kron.) * Katastrofalno pomanjkanje zdravnikov na Ruskem. Po raznih iporočilih deluje danes v Rus:h samo 13.000 zdravnikov, dasi Jih ;e pred svetovno vo;no ordmralo 32 t:soČ. Sovjetska vlada ie odredila, da bo v bližnjih letih izšlo iz visokih Sol najmanj 17.000 zdravnikov. V zadnjih petih letih je pa ne glede na minimalne zahteve jako malo visekošolcev študiralo medicino. * Poreden citat. Svojedobno zelo slavnega italijanskega učitelja petia in vodo izborne pevske šole v Nenpiju Nicola Por-pera (1686—1767) je rekdo vprašal: »No, kako se Vam pa kaj nas organist depade?« Smehlja'e r-Jvrne veliki mojs-.er: »Brez dvoma ie izborno podkovan v svetem pismu, kajti negova levica resnično ne ve, kaj dela desnica.« * Lastavičfe gnezdo v orrJJnacijski sobi zobnega tehnika. Tako posebnost imajo Češke Budeiovice. V moderno, elegantno opremljeno sobo zobnega tehnika Praznega je snomladi priletel par lastovic pa si začel zidatj gnezdo nad električno svetilj-ko, ki je pri:rjena k stropu. Zobozdravnik ni delal l'ubJ>:m krilatim gostom nobme zapreke in tako ima danes ve*e!*e s celo lastavičjo drtižlmco, zakaj te dni se le izvalilo pet mlad;h lastovic. Zanimivo 'e, da se lastavice prav nič ne b^:e številnih pacijentov "n so v erdinac"«ki s-ibi pocolno-ma domače. — V LJubljani nimamo slovanski duši toliko p" il juhi: enih -pt:c lastd-vic, ker si ne irpaio k našim hišam zaradi kavk, kj bf jim hitro popila Ja.:ca v gnezdu. Zaradi lastavic, ki p^konča'o toliko škodljivih mrčes, zaradi zalili ščinkavcev in drugih ptičev pevoev, katerim tud- kavke pokončavajo zarod moramo napovedati škodljiv? in zopern; kavki brezobziren boj. * Zanimiva oporoka. V neki stari grobnici v Angliji so pri prekopavanju naleteli na iako zanimiv testament iz leta 1733 katerega lastnik Undenvood je umrl v \Yhitt-Iesonu. Testament se gla^i: 1. Na moj grob se naj pologi takoj po mojem pokopu bela plošča mram^ria z napisom: Non omnis moriar (Ne bodem popolnoma umrl!) ?. Ko bo to opravljeno, naj 6 gospodov zapoje Horacijeve vrstice 20. c3e Iz £nj;ze II. 3. Naj ne zvonijo nikaki zvonovi in naj me rudi nihče v kričečih oblekah r.e spremlja h pobu. 4. Krsta naj bo zeleno plcskana, ker je bila to vedno moja srčna barva. 5. Naj se me v mojih navadnik oblačilih položi v krsto: Horacija pod glavo, Benileva Miltona (pisatelj) k nošam, mul grški testament ▼ desnico, malo Horaciievo edicijo v levico in Benilevevega Horaciia pod sedež. 6. Naj moja sestra zgoraj imenovanih 6 prijateljev pogosti in naj vsakemu za njegov trud izplača 12 guineej. 7. Naj teh p gospodov po večerji na dan mojega pogreba zapoje 31 odo Horacijeve prve knjige pri kozarcu vina pa naj pozabijo na Undervvooda. * Naj pride na sestane* ... l-'reier.'' sec je švedski kralj Gustav med svojo dnevno korespondenco naše! pismo sledeče vsebine: »Liubljetii — v ponedeljek (b 6. uri zvečer Te čakam na trgu Obin. Čakala bom do 7. glej, da ne pr;Ješ prepozno Tvoja Ester.* Kralja je to nenadno nov., lo na rendesvous osupnilo. Ko pa je kasneje razmotrival koverto, je na svojo največjo zadovoljnost opazil, da je bil naslov pravega adresata s poštnim žigom zamazan: »Stibcnsou, štev. matrikole 287, mornar na šolski ladji N;eg. Vel. Gustava V.« Od celega naslova se te jasno čitala samo ime ladje in pošta je oddala pismo v dvorno pisarno. Po kraljevi zapovedi je Stiben-son dobil se tekom iste ure dopust, da mala Mstcr ni predolgo čakala nanj. * Zgodovina valčka. Malokateremu vnetemu oboževatelju valčka bo menda znan komponist znanega in po celem s\ e-tu priljubljenega valčka >Nad valovi«. Id ga nj založil nihče od evropejskih komponistov, temveč je njegov avtor Juventino Rosas, po rodu Mehikanec in nizkega po-kolenia, ki ni imel nikake muzikalične naobrazbe. Prodal je valček za smešno ceno 15 pesoa založništvu VVagner & Levien v .Mehiki. Medtem, ko so založnik; na kompoziciji zaslužili lepo vsoto denaria. je živel Rcsas v globoki revščini in ie umrl od gladu v Guantamu na otoku Kuba. Kratko pred svojo smrtjo se je še enkrat obrnil za pomoč na svoje založnike, ali njegova prošnja je bila odklonjena. Le„i 1910. so mehikanski avtorji njegovo truplo prepeljali v domovino in je pokepal; v »Panihe-onu de Dolores«. Juvenilno Rosas ie vsega skupaj komponiral deve: valčkov, štiri polke, šest škotskih, tri mazurke in tr[ mt I -kanske nacijonalne plese. * Odroma moč bacdov. Poskusi o odpornosti bacilov, ki jih je že dolgo vrsto let delato v angleških laboratoriih. so prinesli čudovita razkritja, da mno2o bacilnih kultur, ki so v sterilizirani obliki bili shranjene 14 do 20 let še vedno življensko moč vsebu'e:o. To je bil na pr. slučaj teffareve in paralegarjeve mrzlice. Nasproti temu so vse kulturne davičnih in koleričnih bacilov poginHe. I.egarjevi bacili so imeli po H in polletnem zaprtju v steklenih tubah Je vedno vplivnost, to se pravi, da so še v i-no lahko povzročili lesarjevo mrzlico. Drugi aelo odporni bacili so bacili vnmkiieca vnetja. Kultura tega bacila, ki je bil 31 let shran;en v papirnem hcnnrtično zaprtem ovoiu, je infscirala in usmrtila tekom nekni ur navadno miš. Će so tudi bacili že <"J-mrli, vsebtre'o n:ihova jajčka, ki ^o zavarovana z ->okiepom< še vedno živl:cnsko moč. Da se uničijo ta ja:čka ali ostroge, je treba precelšnje vročine. Iz tega je razvidno, s kako previdnost:o in skrbnostjo je treba po boleznih deslnfiscirati okužene prostore. * V.uhaste strele... Neki angleški lis* je priobčil zanimive podatke o zneonetnui slučajih pri udarjanju strele. Pri nekem neurju v A.rjdijl, je neka ženska ravno dvi-mi'a i*oko, da zapre okno. V tem hipu ie treščilo, vendar ;e ostala žena nepoškodovana, opazila pa je. da ji je zginila zlata zapestnica. Neki mož v Natalu je bil od strele skupa! zvit kot klopčič. Ena njegovih rok je bila skrčena z nogo, medtem, ko je bila druga zvita okoli vratu. Mol e počasi okreval. Nekemu posestniku v Angliji pa so bila jabolka spečena na nebeške stroške. Ponoči je namreč strela udarila v negovo jablano, ki je bila polna jabolk In ko si je lastmk drugo jutro škodo ogledal, je našel del jabolk pečen, tako da Je imel za zajutrek servirana že pečena jabolka. Strela se ie izkazala tu za dobrega kuharja. Zagoneten in čuden slučaj pa se -dogodil v Texasu v Ameriki. Neki slep mož se je oklenil svojega kcn:a, da ?a vodj v nevihti. Strela je vrgla oba ob tla in ko sta vstala je slepec izpregledal, kom pa je oslepel. Na bregu reke M&issip] sta dva dečka hotela utopiti nekega psa. Strela, ki je treščila, je ubila oba dečka, meti« tem. ko je pes ostal pri življenju. l tu« Zgodovinsko-psihologicna miniatura. Po ruskem viru priredil L—ov. 6. novembra 1593. leta. Čudni, hudi. temni in težavni Časi so to. Sedaj je že skoro trideset let odkar živim v svoji žiroriiji in poznam svoje župljane skoz in skoz, kakor svojih pet prstov, da celo boljše, kajti v notranjost svojih prstov ne morem pogledati, duše župlja-nov pa so mi več ali manj odkrite. In kaj vidim? Samo navadne čednosti in navadne grehote in napake. To je mogoče opazovati tudi v sosednjih župnijah. Če bi se pa verjelo vestem, prihajajočim iz Limogesa, bi se moralo misliti, da je vsa Francija prenapolnjena s čarovniki in Čarovnicami, da si je satan napravil stalno gnezdo sredi tega mirnega naroda in da sili vse plesati tako, kakor on piska... Tudi v Limogesu so^sedaj otvorili sodišče za čarovnike in čarovnice. Kako čudno! saj do Limogesa ni^ več kot dan pota, a tukaj o tem ni ničesar slišati. Kaj se jim vendar sanja o čarovnikih in čarovnicah, ko je vse tiho in vse srečno?. Ker sem katoliški duhovnikt verujem tudi v vraga in v vso njegovo oblast, a do sedaj še nisem videl nobenega posebnega pojava te oblasti. Sicer pa govorim samo o svojem okraju... Znabiti, da je drugod inače. 7. novembra. V svojem dnevniku sem govoril včeraj radi tega o čarovnikih in čarovnicah in o čarovniškem sodišču, ker mi ne gre iz glave usoda stare Tone. Cesa so jo mogli osumiti? kdo jo more v kateremkoli oziru obdolžiti? Uboga, brezdomna starka je živela za se, nikogar se ni doteknila in nikogar ni žalila; prosjačila je od cerkve do cerkve, od vasi do vasi — sedaj pa je nakrat navalila nesreča na njo ... Sodni odposlanci so prišli iz Limogesa, zagrabili in zvezali bedno starko in jo odpeljali v mesto: od tega teče sedaj že tretji teden in o njej ni ne duha ne sluha. Zakaj to? V celem okraju se ni pripetil noben prestopek ... Tona pa bi tudi ne bila sposobna, zagrešiti kakršenkoli prestopek. To ve vsak otrok v moji župniji. Da bi io morda sumili čarovništva? njo — Čisto dušo? 8. novembra. Danes sem se posebno zgodaj zbudil in sem šel na vrt, komaj končavši svojo jutranjo molitev. Kako čudovito ie urejen ta božji svet! Priroda sedaj, kakor se pravi, umira. Popolnoma ožoltelo listje se komaj še drži dreves ... V zraku se čuti jesenski hlad. Kako toplo sije še jesensko solnce! Dolgo sem hodil po vrtu, ker nisem imel moči lotiti se dela. Visoko nad mojo glavo so letale tičje jate, ostavljajoč nad zimo. Včasih so se po zraku razlegali njihovi kriki. Kako mimo letijo v daljavo in s kakim zanašanjem mahajo s pe-rutami. Na vrt prišli cerkovnik me je motil v nasladi, ki mi jo je nudila narava. Bil sem pozabil, da se je mo:"a župnija pomnožila za eno dušo. Imel sem krstiti dečka. To je zdrav hrust. Kako krepko je stiskal svoji rdeči peščici! Spominjam se, da je bil tudi njegov oče tak, ko sem ga krstil kmalu po svojem prihodu v župnijo. O njegovi materi ne morem ničesar povedati, ker je prišla od drugod. S tem jima je dal Bog že tretjega otroka. Kdo ve, mogoče bom krstil tudi otroke tega dečka. Vidno je, da se za usodo stare Tone ne zanimam samo jaz. Otrokova krstna botra me je vprašala, kaj da mislim o vzroku njenega zaprtja. Umevno je, da ji nisem inocrel mčesar odgovoriti. Kaj da mislim? Sam tavam v domnevah in si prizadevam, da bi ne premišljeval. Spomin na Tono je motil dobri raz-položaj, v kojem sem se nahajal. Po obedu sem. kakor po navadi dremal urico in dobro razpoloženje se je zopet vrnilo. Spomnil sem se ličea in peščic malega krščenca in veselih obrazov onih, ki so ga prinesli h krstu. Kako so ti ljudje srečni! A tik sreče je gorje. Poklicali so me. da previdim umirajočo. Takoj sem se s strežnikom odpravil v vas, kamor so me klicali. Našel sem bolnico skoro že v zadnjih zdihljajih. Po prejemu svete popotnice se ni več dolgo mučila. Tihi smrtni pokoj je legel na njeno lice. Bila je že zelo stara. Kako so jokali njeni sorodniki! Večerilo se je že, ko sem se vračal domov. Deček je stopal pred menoj in je potrkaval z zvončkom. ./Mimoidoči so se spuščali na kolena pred svetim reš-njirn telesom. Včasih se mi je zdelo, da vsa priroda ž njimi moli. Po zraku se je razširjal blagoslov, noben list na drevju se ni ganil.^ Tam v Limogesu razpravljajo o vragu in o obsedencih ter iščejo čarovnike in Čarovnice. Od kod neki prihaja to zlo. Čudno! Nerazumljivo! 9. novembra. Pišem s pota v Limo-ges, ne da bi se bil iznebil prve osuplosti. Doslej še ne morem ničesar razumeti. Zagrabili so me in odpeljali. Molče so me prijeli in na moja vprašanja mi ničesar odgovorili. Domnevam, da me mogoče potrebujejo v zadevi stare Tone. Morda se je reva sklicevala na me. kot človeka, ki more o njej kaj dobrega povedati. Da bi se mi posrečilo pomagati ji! Zakaj ta tajnost? Zakaj so me zgrabili in me niso samo povabili, da naj se zglasim? Čemu ta naglica? V moii župniji je nekaj bolnikov... Svojih ptic v kletki^nisem mogel krmiti... Ni mi bilo mogoče, da bi dal svojemu rjavcu sena. Na vrtu nisem ničesar uredil... V glavi se mi vse vrti... V vasi, koder smo se ustavili, da se odalmemo in koder pišem te vrstice, me vsi nekam čudno gledajo — ne pomilovalno a tudi ne s kakim predsodkom. Nikdo se mi ne približa, straža nikogar ne pusti t meni. Zares * ničesar ne moreči razumeti! Stev. 168 ►SCDVEN5K! NSROD« ane 26. julija 1923. Stran 5 Gospodarstvo. Čebelarstvo. Čebelarstvo v ljubljanski okolici je bilo svoječasno dokaj sloveče, če tudi primitivno. Posebno so sloveli kraji pod Krimom, kjer je bil letni semenj za med in vosek. Na Barju se seje dosu ajde, posebno bcgato pašo pa dajejo kr.i«_>ki go-rdcvi, kadar medite smreka in hoja. Zadnja leta vozijo ljubljanski in okohčansiu čebelarji svoje rame pod Krim. Viška podružnica čebelarskega društva si je postavili prva svoj čebeljnak blizu Krima. Zadnjo nedeljo pa je bil slovesno otvor j en in blagoslovljen veliki čebelnjak Čebelarske zadruge in okolice blizu tomišeljske podružnične cerkve sv. Janeza. Novo čebelnjak je najbrž največji v Sloveniji in Jugoslaviji sploh, ker je dolg nad 25 m ter ima prostora za več sto modernih velikih panjev. Prostor je izredno srečno izbran. Ljubljanska podružnica, kj Ji načeluje g. Arko, je s tem pokazala, da njen agilni odbor res stremi za modernim napredkom v čebelarstvu in za to tudi zasluži priznanje in naklonjenost v povzdigo narodnega gospodarstva poklicanih činite-liev. Intimne, prisrčne slavnosti so se udeležili priznani čebelarji iz Ljubljane in okolice. Po maši v imenovani podružnični cerkvi je imel šol. ravnatelj g. Julij Slapšak poljudno predavanje za domačo prebivalstvo, nakar je g. prost Kalan kot predsednik osrednjega čebelarskega društva ob asistenci domačega g. župnika blagoslovil novo zgradbo, nato pa je imel g. prof. Verbič strokovno predavanje. Za povabljence je bil pripravljen v novem čebelnjaku pravcati banket, ki ga je aranžirala znana čebelar-ka in dobrotnica čebelarstva ga. Štamcar-ieva, ki so ji hvaležni čebelarji nadeli častni naziv ^matica«. Da rudi vlada ceni važnost čebelarstva, je pokazala udeležba načelnika oddelka za kmetijstvo g. Sancina. V najlepši harmoniji so se vrstile napitniee udeležencev vseh polit, strank, ki se kot Če- belarji čutijo eno družino, ie kot zadrugar; e. v tem ozira je bila pomembna in od vseh prisotnih navdušeno pozdravljena prispodoba med čebelno družino in državo, češ da čebele z izgojitvijo in negovanjem svoje matice najlepše dokumentirajo, da srečno prospevajo le pod monarhistično vladavino. Ako čebelna družina izgubi matico ter si v sili napravi za matico eno izmed svojcev, prinese ta nesrečo v rodbino, ker leže le trotovsko zalego (klici: boljševik;!). G. načelnik Sancin je imel temperamenten nagovor v rodoljubnem in patrijotičnem duhu, ter obljubil vse storiti, da se tako važna zadružna akcija podpre. —Zagrebški žitni trg. Zagreb, 24. julija. Cene v dinarjih za 100 kg. postavno baška, odnosno vojvodinska postaja, notirajor Nova pšenica 79/80 kg 375 do 3S0, žolta koruza 290 do 300, ječmen za pivovarne 290 do 300, za krmo 270 do 2S0. oves 305 do 315, pšenična moka »0« prompt. stara 650 do 675. »2* 625 do 650, »4« 600 do 625 za krmo 200 do 210. drobni otrobi 140 do 150, debeli 200. Tendcnea neizpremeeuja slaba. —g Novosadska blagovna borza, 24. julija. Na produktni borzi notira jo: pšenica bačka, stara 76/77 kg. 2 do 3%, 2 vag. 400 bačka, stara W7% kg. 2 do 3%. 1 vag. 400. bačka, stara, 78/79 kg. 2%, za jul. dupl'kat kasa. 2 vag. 375. bačka, stara. 78/79 kg 2%, za avgust, duplikat kasa, 10 vag.. 375. ba-čkn. stara 7S'79 kg. 2%. za avgust. 2 vag. 372''3, bačka, stara, 7S/70 kg 2 °o. ponudba ari. ječmen, novi, bački. 65 kg. ponudba 295, oves ponudba 315, bački, novi, 4 vacro-ni. 300. koruza, bačka. 3 vag.. 295 do 290, bačka na ladji Tisa. ponudba 295, moka. bačka. ^0« 1 vag.. 645 bačka »0«. nova. ponudba 595. *2* ponudba 595. >5« 1 vagon 512v3, -6« 1 vagon 475. banatska »734« 2*6 vag. 360. otrobi bački za september—december 4 vag., 150. Tendenca neizpreme-njena. —g Industrljska-obrtna vzorčna izložba v Mariboru, združena z vrtnarsko, vinsko, umetniško in gradbeno razstavo. (OJ 15.—26. avgusta 1923.) Prijavni rok poteče z današnjim dnem. Zakasnele prijavnice znance na to ugodnost. — Vsa po:asnfIa se bodo upoštevale v kolikor je Še na rar- ] glede razstave da.e izključno le pisarna uprave razstave v Mariboru, Cankarjeva ulica, 5., tel. št. d?5, kamor naj se blagovolijo obrniti vsi interesenti pismeno, bo trti- osebno ali teieionično. Evropa preskrbi jena z žitom. Merna-redni poljedelski inštitut poroča, da bo le- poiago razstavnega pros.ora PrTiodnfl teden prične tehnični odsek z rasiclrUtjO prostorov. O dodelitvi se bnda razstavišči pravočasno obvestili. Oob. dil, da ustreže glede pTOioro/ vsem že-l.am razstavljalcev. Event. ooseboe ae.je naj se sporoče nemudomi Lpravi ra2>!a-ve. — Dela na razstavišča so •/ polnem teku. Več tvrdk bo zgradilo :as4ie paviljone. Zlasti lepa bo vrtnarska razstava, ki bo letos zelo razširjena in bo obsegala tudi drevesnico. Gradbena razstava, bo rudiia najnovejše vzorce in načlr.e modernih zgradb in stavb. Vinska razstava, ki jo priredi vinarski ta sadarski od^ek v Mariboru bo nedvomno ustrezala vsestr in^k;m željam in zahtevam. Tehnika dela so z ozirom na veliki obseg razstave ogromna, zato pros.TOo. vse razstavljalce točnosti, tako glede odvoza razstavnega blaga, kakor pri drugih podrobnostih. — Reklama na razstavi. Razstavni odbor ima na razpolago še več reklamnih ploskev, primernih za večo in primernejšo reklamo, deloma v zaprtih zgradbah, deloma na plot-nfh stenah. Interesenti naj se obrnejo na pisarno uprave razstave, kjer dobe podrobnejša pojasnila. — Oglase za razstavni katalog kj rzide o priliki razstave v veliki naklad; spre:ema pisarna uprave razstave in pooblaščeni oglasni zavod I. Sušnik, Marber, Gosposka ulica. — Zaščita izumov. Vsi izumi, ki bodo razstavljeni na razstavi, bodo oblastveno zaščiteni in je vsaka zloraba ali ponarejarre izključeno na kar opozarjamo vse razstavljavce. — Legitimacije za T?olovično vožnjo na vse železniških progah naše države, se dobe pri vseh denarnih zavodih ter stanejo Din 20. Legitimacije veljajo za vse zunanje obiskovalce ob enem kot permanentna vstopnica za ves čas razstave. V krarh, kjer ni denarnih zavodov, priporočamo, da jih na-roče skupno pri upravi razstave v Mariboru. Obrtniki in industrije; opozorite svoje i tošnja žetev v Evropi d.bra. V koLkor je znano o količini letošnjega žita v posameznih državah, izzvemši sovjatsko Rusijo, ki tvori prtbiinož 40-» evropske žetve, prekaša letošnja aetev lansko za 21 milijonov metrskih centov .torej za 17°o. Skupno bo pridelano več zna kakor pred v;, j no. Provizorna ocena pridelkov v Kanadi in Zedinjenih državah izkazuje, da bo v teh deželah letos pridelalno v primeri z lansko dobro letino IS milijonov centov manj. Skupno z Japo-nijo in Indijo je svetovni pridelek žita v letošnjem letu narastel za 23 m.lijonov centov ali 4°o več kakor lansko leto. —g Nemčija pred krahom? Gospodarska kriza se bliža vrhuncu. Draginja rapid-no narašča, v zvezi s tem pa je pomanjkanje nižjih in srednjih slojev od dne do dne večje. Cene na vse predmete so izredno poskočile. Indeks eksistenčnega minima se je zvišal v primeri s prejšnjim tednom za 18°b. Živila so se podražila za 50 V industrijski izdelki za 17 %. domače blago za 54 % in inozemsko za 72 %. Ravnatelj deviznega oddelka državne banke je izjavil, da stoji Nemčija pred popolnim gospodarskim k-a-hom in da je edina rešitev iz sedanjega katastrofalnega položaja mednarodno posojilo, ki bi preprečilo preobilo tiskanje papirnatega denarja. — g Dcbava bole moke, V pisarni intendanttire Dravske divizijske oblasti v Ljubljani se bo vršila dne 27. juliia 1923 ob 11. dopoldne drv.^a iavria ust-mena licitacija za dobavo 6900 kg čiste pšenične moke tipa št. »O« intendarr-skemu skladišču v Ljubljani po pogouh. kateri so v pisarni imenovane intendanture interesentom na vpogled. —g Propadanje ameriških bank. V Newyorku je propadlo v zadnjem času več bank. Banka VVickelman ima pasiv 10 milijonov dolarjev. Najhujši faliment pa je zadel banko Knot, Narot in Kuhn. ki ima pasiv IS milijonov dolarjev. Sledr.la banka je imela velike trgovske zveze z Nemčijo in je verjetno, da je nerodnost v trgovini z Nemčijo znatno prispevala k piopasti banke. —g Velesejem v Lvovu. Za III. mednarodni vzhodni velesejem v Lvovn. ki se bo vršil od 5, do 17. septembra ly25, je prospekt s pogoji za razstav.tev interesentom na vpogled v pisarn: trgovske in obrtniške zbornice v L nh —S Mednarodni sejem v Lvovu. Pcv setnikom mednarodnega vzorčnega se ma ki se bo vršil od 5. do 17. septeml ra :1. v Lvovu, je dovolilo m'n'strstvo s..jbra:aju vožnjo za polovično ceno in sicer za pot tja in nazaj brez prekinjena. Posetniki se morajo izkazati s predpisano legitimacijo; ki jo dobe cd urada vele sejma v Lvovu. Polovična cena velja za osebne in brze vlake. Za predmete, ki se bodo pošiliali na velesejem je dovolilo ministrstvo 50°^ znižanje normalne tarife za prevoz do naše me e in obratno pod pogoji, ki jih predpisuje tarifa. —it Velesejm za lesne Izdelke v Lyo-nu. V Lvonu se bo vršil od 5. do 21. oktobra ti. sejni za les in lesne izdelke. Pismene priiave spre'ema najdalje do 15. avgusta ti.: *Foire de Lvon. Hotel de Ville, Lyon (France). Vzorci morajo biti v Lvonu na:dalje do 20. septembra tl. Cena za stand znaša 1000 frankov, izven stand* «e plača 20 frankov za m2. Podrobnejše podatke daje naše poslaništvo v Par:.tu H naša trgovinska agencija v Lvonu (Age>-ce Comrnerciale du Rova/jrne des Serb«* Croates et Siovenes, Lyon, Rue Sala 27). Glavni urednik: RASTO PUSTOSLLW$EK> Odgovorni urednik: V A LE NT IX KOPITAR. Učenec z dobrimi spričevali SE SPREJ* MS — v veletrgovini Ed. Sups panz, Pristava. 7554 Posojilo na prvo hipoteko IŠČE brez* konkurenco INDUSTRIJSKO PODJETJE. Ponudbe pod »Posojilo 60 nr>0 7312«: na upra? vo »Slov. Naroda«-. Kupim HLODE (smrekove in jelkove) 4 m dolge, ne grčeve, od 30 cm des beline r 'orrj. — Ponudbe ood »Žaga 75^1« na upravo »Slov. Naroda«. Frodim vinsko posodo za transport iz klanega hrasto* vega lesa I. vrste od 5 do 7 hI (Din 3.— za 1 1. — Vpraša se: Mihajlo Ivanovič, Zagreb, Fran? kopanska ulica 8. 7093 KONTORISTINJA popolnoma vešča vseh pisarniških del in event. knjigovodstva se sprejme za takojšen nastop v Ljubljani. — Pismene ponudbe s s'iko, katera se vrne, z navedb^ starosti, dosedrnjega službov?.: : in zahtevo plače pod „VESTNA 7647" na upr. Slov. Kar. 7647 AUTO-STROKOVNJAK prvovrsten monter in organizator, z dolgoletn mi izkušnjami tudi trgovsko izobražen, želi premeniti svojo službo. Gre tudi event. za Šofer;?!. — Ponudbe pod ,fDobra moč 7648" na upravo Slovenskega Ni-roda. 7643 Uiziflie m Kuverte na prometnem kraju na deželi iščem za trgovino z usnjem evtl. vzamem tudi usnirrno v najem. D )pisi pod .PROMET" na Aloma Comcanv, anončna družba, Ljubljana, Kongresni trg 3 7633 v Ljubljani. čJt-n IM Silit samostojna, vešča slovenske, nemške in po možnosti italijanske in hrvaške korespondence in strojepisja, se išče za takojšen nastop v veletrgovini s kolonijalnim blagom na Gorenjskem. Ponudbe pod „Kontoristin a" na Aloma Com-pany, anončna družba, Ljubljana, Kongresni trg 3. 7632 LJUBLJANA &4%#Aflflfi£^ Dunajska cesta 45 Telefon 379 mCStil. tGSarSkl mOlSter Telefon 379 Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje itd. Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov. Parna žaga. Tovarna furnirja tla, Aluminijevo in emajlirano 9- kuhinjsko posodo železne pobrebščlne za stavbe, razna orodja za obrtnike, stroje za poljedeljstvo. štedilnike, vse vrste obličev in žag ter vse drugo v železninsko stroko spadajoče blago dobite po znižanih cenab pri tvrdki Stanko Florjančič. Ljubljana, Sw. Petra Cesta št. 35 (prejo Mencingerjev loka!). Zamerila se stružnica na nogo za trsnsmisij-sko stružnico. Ponudbe na: Auto — Florj"^' čič — Ljubljana. 7390 1 '?« ♦»<>♦»» Stanovanja Odda sc lepa soba s separatnim vhodom. — Xaslov pove uprava j>S1 Naroda«. 623 s popo-noma novim invrntarem se odda za Din 15.r00. Letna najemnina Din 6250. Naslov pove uprava Slov. Naroda, 7611 Lepa soba z električno razsvetljavo se odda takoj solidnemu samskemu gospodu. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 7646 popolnoma nova h'"šu-* orrava za eno osebo. Cena Din 4.500*— ™ Istotam se proda svilena olava ^ obleka za Din 1.500*—. Na-lov pove uprava Slov. Naroda. 7612 Timska noHadstrnni obstoieča iz 2 stanovanj, kleti, pralnice in vrta, se proda. — Kupcu lokal in stanovanje na raz-o lago. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 74S5 Dve sobi, oziroma malo stanovanje se odda v novi hiši stran* :i brez otrok. Pogoji ust? meno. — Naslov pove uprava »SI. Nar. ske, kolonijalne in mat. ^krbe za oddati. Mirna j stroke, prost vojaščine, Ic^a, cene zmerne. —\isče mesta v Ljubljani. Vprašati: Vila »Straža*, — Ponudbe pod »Vesten Bled. 7645 j 7619« na upravo »Sloven« skega Naroda«. m ♦ ♦ ♦ S« i >++c»+•••••»....... za kovaško obrt sprejme Proda Se lahek glg. a, vozo: ve. — Oddam tudi lokale za trgovino ali pisarne. — Naslov pove oprava »SI. Naroda«. 7.^7 Motocikl rnnm::n •:a »Puch«, 2% KS, dobro ohranjen in foxte-riersko psico čistokrvne nasme ugodno prodam. Vi:slov pove uprava »SI. Naroda«. 7625 Matija Terlep, Ljubljana , N VII. 75S0 aslov pove uprava »S;. Naroda«. 7629 Kontoristlnja z daljšo prakso želi pre? meniti službo: gre event. tudi za blagajničarko. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. Gospodična z znanjem slovenskega in 3 , . t da]. .Naslov nove upra\a nemškega jezika, s ttilet* tA__x-___i_„ ' -, no pisarniško prakso, želi primernega mesta. — Po* nudbe pod »Vestna 7631«; na upravo SI. Nar. 7631 Prodam 200 kub. metrov bukovih drv. Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 7020 Dvocevka brezpeielinka, kal. 24. popolnoma nova, napro* upr *633 Kot učenca želim dati svojega sina, ki je dovršil štiri razrede realne gimnazije, v kako špecerijsko ali delikatesa no trgovino v Ljubljani ali kakem večjem mestu v SiCveniji. Naslov: Šan« dor Elič, hotelir, Sisak. 7604 »Slov. Naroda«. ?uch~moior 2Yi HP in pomožni motorji znamke Cockcrell, 8/* HP, po nizki ceni naprodaj. — A-^o — Flor« jančič — Ljubljana. 7636 Proda se skoro nova oprava za eno sobo in lepo \*cliko starinsko zrcalo. — Na? slov pove uprava »Slov, Naroda«. 7627 Proda se posestvo Dva pomočnika (kleparska) za stavbno i z vsemi poljskimi in vin= delo se takoj sprejmeta \ skimi pridelki, oddaljeno proti dobri plači pri kle* i pet minut od kolodvora, parskem mojstru Jurija j za 240.0G0 Din. — Na* Gričniku, Muta cb koro* \ slov pri: K. Sima, trso* Ud železnici. 7650 i vec. Poljeane. 7630 BBEBBBBBK f £o':a!i | Lokal v sredini Ljubljane se proda. — Naslov pove uprava »SI. Nar.«. 7651 Večja vila, tedne, z vrtom, v hli/ini Ljubi i.me za takojšnjo uporabo se kupi. — Po* nu Ibe s popisom !n ceno pod Nova zgradba 7f>41 ni upravo SI. Nar. 7641 Trame in deske, stare, dobro ohranjene, že rablicne, k:wim, in sicer ?l^m3 n/16, IS m' 16/21, trami: desk pa 16 kubu metrov colaric in 6 kub. metrov 20 mm. —i Ponudbe nar Hinko Priv« šck. Ljubljana. Mikloši* ' :va cesta št. IS, I. nad« stropje. 7576 Prazna soba za pisarno in malo skladi* šče (vsako zase) se išče za takoj aH kasneje pmfi debri najemnini. — Po* nudbe z navedbo ceste in najemnine na upravo »SI. Naroda« pod »Takojšnja ponudba. 7640«. 3-:- ♦^>0*«««»»»<>^»+'>»^»»v53i Sepkovanje Ženitna ponudba. Resnega znanja zeli mlada gospodična lepe zunanjosti z dobro situ« iranim gospodom (vdov* ccin z otroci\ bodisi v mestu ali na deželi. Neanonimne ponudbe pod Plemenitost 7639 na upravo »SI. Nar.«. 7639 Hjzno Na hrano °? sprejme par gospodov takoj ali pa s 1. avgustom — PJa'a sc dnevno 70 K. — Naslov pove uprava »SL Naroda«. 7546 Pianino ali klavir iščem v posojilo proti me* sečni odškodnini in ga* ranciji, — 1'stmcne ali pismene ponudbe na An* ton Tomšič, restavraciia »Narodni dom«. 7623 MALI OGLAŠ~ lahl-n irričnn:le ffrfftl in pošljite iznos v gotovini ati v znamkah v pismu, z besedilom vred. Irsera^i v »Msiih oglasih« Imajo neoporečno velik uspeh v j>SIov. Naroda** Cena za prvih 20 besed 5.— Din, vsaka nadaljna beseda 30 para. ožino nc«Komo. LJUBLJANA. Mirje 4. raznih najpotrebnijih trgovačkih 1 tehničkih izraza sa objašnlenjem njihova značenja pod n aslo vom 9yTerminolo-cija trgovačkih znanosti" druga naklada upravoizašla« Pouzećem šalje: PrMoa Kara. U Peščenica VI, Dr. 9/G Knjižare dobivaju veliki popust! i LJU3LJR9S5S, Ev. FsJra sasip 7. Priporočamo na veliko in malo galanterijo, nogavice, razne sukance, gumbe, čipke, vezenino, sprehajalne palice, kravate, srajce, čevljarske in krojaške potrebščine. Najnižje «ene. Postrežba točna- aro mv m* kupujejo po najvišjih cenah SHOjl jjBBj j liiae i i j lili. «l ..-.-«. n laoooooi i ■ »•»•!> ■ooocoeboeeaaooooopoooi i ■ t Mooooooopobooaoooooooooeeoocoooeces DR. IVAN PINTAR specialist za ženske bolezni in porodništvo ordinira zopet redno Ljubljane, Cankarjevo Tprej Francovn) nabrezie 5. NOJ! Itala-Torino 45 HP tipa Peking-Pari* izvrsten materijal, za vožnjo gotov. Sizaire A Kaudin 20 HP z dvema ali štirimi sedeži. Graff A Stili, 3 ionski s izvrstnim gumijem se prodajo AND. JAKIL, KARLOVAC Proda se po jako nizki ceni večjo količino konjskega gnoja mešanega z bukovim pepelom. — Vpraša se peharija Sirukelj« Poljanska cesta 25. 3O00C n 9 ■ M B i m r i ta OM. aof. eto. U "d. 7543 JkTal je otvorit svojo tehnično pisarno v piii Ijililiif iliis lie. Izvršuje projekte za električne centrale, posvetuje in ocenjuje načrte za električne naprave. muinuuiBii^iiniiiii i B S ■ ■ ■ ■ ■ l SU UR O. /»SLOVENSKI NAROD*4 d«« 26. Julija 1922. Ste v. 168. Vr|iiSkn mrnimAm pomagalko za kuhinjo. Prednost SlUZDO Sprejmem ln»jo Otte, ki »»jo vsaj nekoliko kuhati. — V službo sprejmem vsestransko porabnega delavca. Dmriam dobro ohranjen mlatilni stroj na pogon in centimalno rlUUdlll tehtnico z ograjo za tehtanje prašičev. J08. Bergman, Ljublfana, Poljanska cesta 85. Pozor, trgovci! Z razpečavanjem pri sedanji draginji vsaki družini neobhodno potrebnega konzumnega predmeta dosežete Stalen in obilen zaslužek. Pismena pojasnila daje naznanilo. Vsem cenjenim gostom vljudno naznanjam, da jim je na razpolago posebna soba s klavirjem v prvem nadstropju ter soba za zborovanja. Vsak petek sveže domače in morske ribe. Vsak dan pole-novka s polento na tržaški način, kakor tudi druga gorka in mrzla jedila. Sprejemajo se abonenti na hrano proti dnevni plači Din 15. Vino črno dalmatinsko liter Din 8—, belo dolenjsko Din 8 — čez ulico Din 7 — ter druga boljša vina. Za obilen poset se priporoča Ivanka Vldmarv gostilničarka, Sv Jakoba 5.trg it. ušič, Ljubljana. Šelenburgova ulica štev. 6. Jlovo preurejeno lepo stanovanje £ do 4 sobe in kuhinja v I. nadstropju, na ulico, na najbolj prometnem kraju ob cestni železnici v sredini Ljubljane se odd tistemu, ki posodi proti popolni varnosti (intabulaciji) in primernemu obrestovanju večjo vsoto velikemu industrijskemu podjetju v Sloveniji. Posojilo se lahko da naenkrat aH pa v obrokih ter se vrne v 2 ali 3 letih. Ponudbe z navedbo višine in pogojev posojila pod .TAKOJ'* na Aloma Companv, anončna in reklamna družba, Ljubljana, Kongresni trg 3" 7544 IV. MEDNARODNI SEJEM V LIBERCIH (REICHENBERG) Od 11 — 18. avgusta 1923. Največji tekstilni trg, četko stekleno In porcelanasto blago« tehnični semenj In splošen blagovni pregled v 20 skupinah. Z izkazilom sejmske legitimacije dobe inozemski obiskovalci pri čsl. oblastnih zastopstvih potno dovoljenje po znižani ceni in znižano vožnjo na čsL in več inozemskih železnicah. Pojasnila o liberškem semnju daje častno uradno zastopstvo Aloina Companv, Ljubljana, Kongresni trg 3 in sejmskl urad v Liberclh (Reichenberg) Čehoslovaika. I Preselitev trgovine. Naznanjava vljudno, da preseliva najino trgovino z železnino S 25. julijem t. I. s Cankarjevega nabrežja *t. 1 v lastno hišo v Stritarjevo ulico št. 7, kjer bodeva trgovino znatno razširila. Piosiva obenem za nadaljno naklonjenost ter zagotavljava cenj. odjemalcem najboljšo postrežbo. Z odličnim spoštovanjem BREZNIK & FRITSCH, trgovina as železnino. S Pozor! 5,89 Več otroških vozičkov, kolesa z gamo se po ceni prodajo že od 250 D'n. Ljubljana, Zvonarska uiica 1. Trboveljski premog in drva stalno v zalogi vsako množino. Dražba ILIRIJA LJUBLJANA, Kralja Petra trg 8. Telefon 220. 2243 STEZNIKE (moderce) po životni meri priporoča Ana Hntter Dunajska cesta 6-11 v hiši lekarne Plccoli. Proda se salonska oprava temnordeči baržun, obstoječa iz dlvana, štirih foteljev. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 7484 „Color", najboljša, neškodljiva BAR* YA ZA LASE. Glavna zaloga drogerija A. KANC, Ljubljana. — Raz* pošilja tudi po pošti. 2922 Prvovrsten tovorni avtomobil pettonsk! MSAURER'\ generalno popravljen, proda Oto Peter- man, Zagreb, Vlaška ulica 50. Obvestilo« Podpisana vljudno sporočam, da sem prevzela gostilno »pri Majaronžku" Stara pot 1. Točila bom pristen dolonjski cviček« izborna štajerska vina itd. ter bom postregla častitim gostom s toplimi in mrzlimi jedil. Za obilen obisk se priporoča Ana Weissenstelner. Broj 2594,23 7599 Natječaj. Kod gradske opštine bijeljinske ima se popuniti odmah mjesto bilježnika u X. dnevnom razredu sa početnom temeljnom plaćom od 3.600 dinara godišnje, te dodatka na skupoću, kako ga uživaju i državni činovnici, Molitelji za ovo mjesto moraju biti državljani Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca, duševno i tjelesno zdravi, ne smiju biti stariji od 40 godina, a zahtjeva se potpuna visoka škola uz položena 3 teoretska državna ispita, te da poznaje potpuno srpsko-hrvatski jezik u govoru i pismu. Prvenstvo pri jednakoj kvalifikaciji imaju oni, koji su zavičajni u ovoj opštini. Nameštenje biva za godinu dana privremeno, a za tim pošto dokaže sposobnost i dobru uporabivost, biće definitivno potvrdjen, te će imati prava na una-predjenje do VIII. dnevnog razreda. Vlastoručno pisane, propisno biljegovane, sa potrebnim dokumentima providjene molbe, valja najkasnije do 15. avgusta 1923 godine podnijeti kod gradskog poglavarstva u Bijeljini. Predsjednik opStine : H. Saiihbegović, v. 1. Gradsko poglavarstvo u Bijeljini, dne 15. jula 1923. godine. Br. 668/23. 7555 •i L 3 N v 8 ii i H III lit iii BANCA ADR I ATI C A TRIESTE. s«Bs«aeaa» Ma občnem zbora delntčarlev, M so le vriti 14. Julija 1923, se Je na podstavi odobritve bilanc za poslovna leta 1921 In 1922 ta na poročilo upravnega odbora, da io pasiva absorbirala družbeno glavnico, sklenila obnova glavnice do Llr 15,009.000*— potom emisijo 75.600 komadov novih delnic v nominalni vredcostl po Llr 200- — s pravico participacije na dofelčbu od 1. Januarja 1924 naprej. Te delnice se dajo v svrho opcije na razpolago starim delničarjem v razmerju ene nove za ono staro delnico, katero posedujejo In sicer proti plačilu Lir 200*— za vsako novo delnico. V smislu gornjega sklepa občnega zbora, ki Je postal pravomočen s odobritvijo od strani vlade, se opozarjajo gg. delničarji zavoda Danca A dr latica Trleste, Id se hočejo poslužiti poderane jim pravice na snbskripcljo novih delnic, da so moralo to pravice poslužiti dO VŠt&vSl 4. (četrtega) avgusta 1.1. Svoje stare delnice morajo s lastnoročno podpisanim popisom delnic v dveh izvodih predložiti pri sedeža Banca Adrlatlca Trleste, vfa St. Iflcolo št. 9 in pri njenih podružnicah v Zadru ln Opati ^ aH pri Jadranski banki v Bsogradu In njenih podružnicah Bled, Cavtat, Celje, Dubrovnik, ErcegnovI, Jelša, Jesenice, Eorčula, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metković, Prevalje, Sarajevo, Split, Šibenik ln Zagreb ln pri Adrlatlsche Bank na Dunaju. Obenem morajo za vsako delnico, ki Jo hočejo subshrlblraH, vplačati Iznos od Lir 200-— (dvesto). Proti predložitvi delnic na gornji način In proti omenjenemu vplačilu se Jim bo Izročilo začasno potrdilo (medtutomnlca) za nove delnice, ki Jih bodo subskriblrall v smislu gori omenjenega sklepa občnega zbora. To začasno potrdilo se Jim bo svoječasno zamenjalo za delnice, glaseče na prlnosca. Stare delnice, ki se bodo predložile v svrho izvršitve opcijske pravico, se bodo odvzele ln uničile, ter zmenjale z začasnim potrdilom za subskrlblraue nove delnice, kakor tudi z bonom, na temelju katerega se bodo mogle pri gori navedenih subskripoljsklh mestih brezplačno prevzeti delnice Jadranske baake a. d. Beograd a kuponom za loto 1923 v razmerju ene delnice Jadranske banke Beograd za eno delnico Banca Adrlatlca Trleste In sicer od 5. do 31. avgusta 1923. Oni delničarji Banca Adrlatlca Trleste, U so ne nameravajo poslužiti opcijske pravice, morajo predložiti svoje stare delnice z lastnoročno podpisanim popisom delnic v dveh Izvodih dO vitevšl 4. (Četrtega) avgasta t. L Staro delnice, ki se bodo predložila se bodo odvzele ln ualčUe, ter zamenjale z bonom, na temelju katerega se bodo moglo pri gori navedenih subskrlpcijskih mestih brezplačno prevzeti delnice Jadranske banke a. d. Beograd a knponem za leto 1923 v razmerju ono delnice Jadranske banko Beograd za ono staro delnico Banca Adrlatlca Trleste ln sicer 5. dO 31« avgusta 1923. TRST, dne 22. Julija 1923. m 1:1 I iii t 2 i L. 2 ii ii ii 8 m Ti L a Konkurs za prijem pitomaca u Vojno-sani-tetsku školu u Beogradu. Vojno-Sanitetska škola primiče oko 50 pitomaca 1. septembra ove godine. Kandidati treba da su svršili najmanje 4 razreda gimnazije ili realke. Kurs traje 2 godine i pitomci imaju prava, da budu lekarski pomočnici ili oficiri administrativno sanitetske grani. Prijave sa dokumentima poslati upravniku vojno-sanitetske škole u Beogradu-Vračar (vojna bolnica) najdalje do 25. avgusta t. g. Detaljni uslovi mogu se videti u školi ili Vojnom Listu br. 31. za ovu godinu. Uprava vojoo-sanitetske ikol« Br. 668 5. jula 1923. god. — Beograd Upravnik, pukovnik i Dr. Pat. Nikolid s. r. Broj 3546-5204/23. 7408 ni ii Upravni odbor Banca Adrlatlca Trleste. ii Po odredbi gospoda ministra pravde z dne 27. aprila 1923 s br. 3546 in z dne 5. julija 1923 s br. 5204 je potom javne ustne licitacije prodati celokupno premično in nepremično imovino tvrdke Villlam Prym, tovarne lesnih izdelkov v Polzeli, koje lastnik je nemški podanik. Prodaja ima obsegati celo tovarno z Jvsemi pripadnostmi in pritiklinami, v kolikor spadajo ob času licitacije k tovarni in se nahajajo na licu mesta. Imovina obstoji: 1. iz vseh zemljišč (njive, travniki in pašniki), ki so v zemljiški knjigi vpisane pod vi. št. 161, 462 in 465, kat. obč. Polzela, ter so lastnina navedene tvrdke; 2. iz vseh zgradb, ki se nahajajo na pod 1. navedenih zemljiščih; 3. iz raznih strojev, ki so v pod 2. navedenih zgradbah; 4. iz raznih materijalij in premičnin, spadajočih k tovarni; 5. iz poljske železnice od ut za les do tovarne; 6. iz vodne sile, v kolikor je imela tvrdka pravice do nje. Za licitacijo so merodajni sledeči pogoji: 1. Celokupna imovina se bo prodala potom javne ustne licitacije, ki se bo vršila na licu mesta tovarne v Polzeli dne 26. avgusta 1923. 2. Licitacija se bo navedeni dan pričela ob desetih in končala ob štirinajstih. 3. Vzklicna cena znaša 150.000 dinarjev. 4. Vsak licitant mora pred licitacijo položiti pri finančni deželni blagajni v Ljubljani ali pa pri davčnem uradu v Celju varščino v znesku 10% od vzklicne cene v gotovini ali v državnih vrednostnih efektih ter voditelju licitacije predložiti izvirno pobotnico o položeni varščini. 5. Prodaja je za izdražitelja veljavna takoj, a za državo pa šele kojo odobri gospod minister pravde. 6. Prodana imovina se izroči kupcu, čim gospod mi nister pravde odobri prodajo in kupec položi izlici-tirano ceno v roku, ki ga določi gospod minister. 7. Licitanti ne smejo biti osebe, katere izključuje člen 40 Uredbe o imovini neprijateljskih podanikov z dne 21. junija 1920, Ur. list za Slovenijo št. 184, zato je vsak licitant dolžan pred pričetkom licitacije predložiti dokaze o sposobnosti, da more licitirati. Podrobnosti glede imovine, ki se ima prodati, podaja državni komisar g. Karol Florjančič, trgovec v Celju, Cankarjeva ulica 2. Z dovoljenjem tega komisarja se sme ogledati na licn mesta napominano tovarno. Sekcija za sekvestre v LJubljani s. t.