UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina	. L	1.300
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177	Letna naročnina	L	3.000
PODUREDNIŠTVO :	Letna Inozemstvo .	. . L	4.000
34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - tel. 414646	Poštno čekovni račun :	štev. 24/12410	
UK L
LETO XXIII. - Štev. 49 (1180)	Gorica	-	četrtek,	16.	decembra	1971	-	Trst	Posamezna	številka	L	80
Vatikan in njegova politika Nemirna Hrvaška
V	laicističnih vrstah — od liberalcev do komunistov — se rado obtožuje vatikanske kroge, da se na nedovoljen način vtikajo v notranje zadeve italijanske države, da prejema Krščanska demokracija navodila iz Vatikana, da si lasti Vatikan v Italiji del oblasti in podobno. Istočasno pa desničarski krogi radi očitajo Vatikanu, da je njegova politika do komunističnih držav brez načel in da pušča tamkajšnje vernike na cedilu.
Zdi se nam pametno, da vzamemo enkrat to tako osporavauo vatikansko politiko pod drobnogled in jo brez predsodkov razčlenimo.
PREDSEDNIŠKE VOLITVE
Nič nas ne sme čuditi, če se Vatikan zanima za položaj v Italiji bolj kot za druge države. K temu ga navaja zemljepisni položaj vatikanske države pa cela vrsta zgodovinskih, moralnih in verskih razlogov.
Tako vatikanskim krogom ne more biti vseno, kako se rešujejo nekatere zadeve, ki morejo imeti velik odmev v notranjem življenju Italije kakor tudi v mednarodnem svetu. Take zadeve so npr. volitve novega državnega poglavarja, ljudsko glasovanje proti razporoki, nova oblika vlade in podobno.
Brez dvoma je zelo važno, da Italijo predstavlja oseba, ki je sposobna sodelovati pri oblikovanju mednarodnih dogodkov s svojo razgledanostjo, sposobnostjo in moralno uravnovešenostjo. Za Vatikan je zelo pomembno, da uživa Italija, država s katoliškimi izročili, velik ugled v svetu, saj to olajšuje Cerkvi njeno duhovno poslanstvo ter podpira njeno prizadevanje za pravico in mir na svetu.
Pravijo, da je pred sedmimi leti ob prejšnjih predsedniških volitvah Vatikan posredoval pri Fanfaniju, naj umakne svojo kandidaturo, pa ne ker bi imel kaj proti njegovi osebi, ampak v strahu, da bi se zaradi Fanfanija stranka razbila, ker ga mnogi niso hoteli podpreti v njegovi kandidaturi. Sicer pa je prvih šest volitev za novega državnega predsednika spet pokazalo, da Fanfani nekaterim znotraj KD kar ne leži.
Vendar se to pot Vatikan ni hotel opredeliti za nikogar. Bilo je rečeno, da bo Vatikan sprejel brez pridržkov vsakogar, ki bo demokratično izvoljen, naj bo katoličan ali laicist.
ZADEVA REFERENDUMA
Kar se tiče ljudskega glasovanja o razporoki, pa seveda Vatikan ne more ostati neopredeljen in to iz dveh razlogov; 1. ker je njegova dolžnost braniti nerazvezljivost zakona in 2. ker pomeni za Vatikan zakon o razporoki enostransko kršitev konkordata med Sv. sedežem in državo.
Vendar vatikanski krogi iz zakona o razporoki niso naredili kake drame. Ugotovili so le, da je bil konkordat kršen in da je to »rana«, ki je bila zadana temu sporazumu. Ko pa je šlo za podpisno akcijo proti zakonu o razporoki, se je Vatikan vzdržal vsake izjave.
S tem pa ni rečeno, da ne bi bili vatikanski krogi naklonjeni ljudskemu glasovanju. Nasprotno, prepričani so, da bi bilo tako merjenje sil zelo koristno, da bi se enkrat videlo, v koliko dejansko različno stranke predstavljajo voljo volivcev, kajti zgodilo bi se, da bi mnogi komunisti zavrgli uradno stališče partije, prenekateri volivci, ki podpirajo drugače Krščansko demokracijo, pa bi se izrekli za razporo-ko. To bi prisililo vodstva strank, da se v bodoče bolj zanimajo za mnenje baze in ga v parlamentu upoštevajo.
Glede bodoče sestave nove vlade je Vatikan že zdavnaj opustil stališče, da morajo demokristjani imeti vodilno besedo in prevladujoč vpliv. Sv. sedež meni, da je dobra vsaka vlada, ki bo Italijo demokratično upravljala in jo gospodarsko uspešno razvijala.
ODNOS DO KOMUNISTIČNIH REŽIMOV
Glede odnosa Vatikana do držav, kjer so na oblasti komunistični režimi, pa je prišlo v času po Piju XII. res do velikih sprememb. Cerkev teh režimov ne zavrača, temveč išče z njimi stika in z njimi razpravlja.
Seveda ne gre pri tem za odobravanje komunistične ideologije ali za popuščanje od lastnih načel, temveč zgolj za vsaj znosno sožitje katoliške Cerkve v komunističnih državah. Cerkev je namreč spoznala, da s togim stališčem ne bo mogla obvarovati svojih vernikov pred bodočim zapostavljanjem in preganjanjem. Treba je nasprotno storiti vse, da bodo cerkvene skupnosti pod komunističnimi režimi obstale in doživele dobo, ko bodo ti režimi sčasoma postali bolj dostopni za osnovne človečanske pravice.
Za časa fašizma je papež Pij XI. izrekel frazo, ki je šla v zgodovino. Dejal je, da bi bil pripravljen pogajati se tudi s hudičem, ko gre za obstoj katoliških organizacij. Zakaj naj bi ta fraza ne veljala tudi za komunizem? Ce se je Sv. sedež v preteklosti pogajal s turškimi sultani in mongolskimi kani, zakaj se ne bi danes z marksisti in brezverci?
Ker Vatikan ve, da za odstranitev komunističnih režimov, ki so na oblasti, ne prideta v poštev ne vojna od zunaj ne preobrat od znotraj, mu ostaja ena sama pol: pot stikov in razgovorov, da se na ta način vpliva na notranjo politiko teh držav.
V	tako občutljivih in važnih trenutkih, ki jih doživljajo v teh časih Italija, Evropa in ves svet, bi bilo zato nepošteno, če bi Vatikan obtoževali vmešavanja v tuje zadeve, če kaže zanimanje in pozornost za probleme, ki težijo človeštvo. Vatikanu ne gre za dosego oblasti nad drugimi niti za delitev oblasti niti za tekmovanje z državami, temveč edinole, da pomaga človeštvu, poslužujoč se evangeljskega sporočila in gradeč na moralnem in verskem zakladu, ki ga je Kristus Cerkvi zaupal v varstvo.
—ej
Volitve novega italijanskega predsednika počasi postajajo zdolgočasena burka. Od 9. decembra naprej se vrstijo glasovanja, ki očividno kažejo, da bo nekdo moral popustiti. Bo to levičarski blok ali demokristjani?
Levičarski blok strnjeno glasuje za socialista De Martina. Podpirajo ga komunisti, socialproletarci in socialisti. Pri prvem glasovanju je kandidat levice prejel 397 glasov, kasneje do 413. Za navadno večino pa je potrebnih 505 glasov.
Demokrščanski kandidat je Fanfani. Ce bi bili vsi člani Krščanske demokracije disciplinirani, bi moral ob glasovanjih prejeti do 420 glasov. Toda nekateri ga v lastnih vrstah ne marajo. Tako je Fanfani dobil v prvih šestih glasovanjih od 368 do 385 glasov.
Socialdemokrati vztrajajo na ponovni izvolitvi Saragata. Trdijo, da Fanfani nima izgledov in da se zato ne splača zgubljati glasov. Liberalci in republikanci bi podprli Fanfanija, če to storijo socialdemokrati.
Kaj torej storiti? Komunisti so že izjavili, da bodo ostali pri sedanjem bloku, dokler bo Fanfani kandidat demokristjanov. Demokristjani zaenkrat vztrajajo na njem in to iz notranjih razlogov. Bojijo se, da se bo v primeru, da se Fanfani umakne, pojavilo več predsedniških kandidatov v njihovih vrstah, kar bi povzročilo notranjo needinost, česar se pa vodstvo KD najbolj boji. Zato se je od sedmega glasovanja naprej zateklo k novi taktiki: demokristjanski volivci sploh ne
Jugoslavija doživlja dneve, ki so jih mnogi pričakovali za čas po Titovem odhodu. Komunistična partija Hrvatske se je zamajala v svojih temeljih; njeni vodilni predstavniki so odstopili; začele so deževati obtožbe na njih račun ; študentje protestirajo; prišlo je do zapornih povelj.
Vse to se je zgodilo, ker je dosedanje vodstvo hrvaške partije simpatiziralo s tistimi, ki so se zavzemali za večjo samostojnost hrvaške socialistične republike. Sprva je bila kritika zoper beograjski centralizem naslonjena na gospodarske razloge in kar utemeljena: Hrvaška, ki je z dohodki iz turizma in industrije prispevala k jugoslovanskemu gospodarstvu tretjino vseh dohodkov, je nato prejemala iz osrednje blagajne komaj desetino.
Nerazpoložen j e zaradi tega izkoriščanja je zajelo ne samo meščan-sko-nacionalistične kroge, temveč
Za deželno TV
tudi v slovenščini
V	okviru prizadevanj za televizijske oddaje tudi v slovenščini, ki so jih načeli razni slovenski politični predstavniki ob podpori osrednjih kulturnih organizacij, beležimo novo pobudo iz vrst samih časnikarjev. Skupščina časnikarjev RAI-TV v Trstu je namreč izglasovala dokument v zvezi z napovedano preureditvijo televizijskih sporedov, v okviru katerih bi marali uresničiti tudi deželne televizijske programe. V tem dokumentu se poudarja potreba, da se vzporedno z deželnimi televizijskimi sporedi v italijanščini uresničijo tudi televizijski sporedi v slovenščini.
Stališče skupščine radijskih in televizijskih časnikarjev iz Trsta je nadvse pozitivno, ker gre za stališče 'sindikalne organizacije, ki združuje italijanske in slovenske časnikarje.
glasujejo. Pri osmem glasovanju se je vzdržalo kar 423 volivcev, kar je za 12 več, kot jih je dobil De Martino.
Demokrščansko vodstvo je hotelo na ta način ostale stranke prisiliti k razgovoru in sporazumu glede osebe novega predsednika. Bo pri tem uspelo, je zaenkrat težko reči. Vsekakor so se demokristjani na 11. glasovanju v siredo 15. t. m. dopoldne spet udeležili volitev. Fanfani je prejel 393 glasov, kar je za pet več kot kdaj kodi prej. Kandidat levice De Martino je dobil 407 glasov, Saragat 56, liberalec Malagodi 48.
Ce bi Fanfani pri prihodnjih glasovanjih prešel številko 400, obstaja možnost, da bo izvoljen, ker bi ob podpori socialde-mokratov, liberalcev, republikancev in ju-žnotirolskih volivcev z lahkoto dosegel 505 glasov, ki so potrebni za izvolitev'. Vse torej zavist od večje strnjenosti v derno-krščanskih vrstah. Ce bodo nekateri nje-ni volivoi prenehali s svojim nagajanjem in se podredili smernicam vodstva, bi utegnila imeti Italija novega državnega poglavarja že ta teden.
Dopfner še naprej predsednik
škofje Zahodne Nemčije so na zadnji škofovski konferenci v Fuldi znova izvolili za svojega predsednika miinchenskega nadškofa kardinala Juliusa Ddpfnerja. Ta je že zadnjih šest let vodil konferenco zahodnonemških škofov. Rodil se je leta 1913. Lata 1948 je postal škof v VVurzbur-gu, leta 1958 je 'bil poslan za škofa v Berlin, a že leta 1961 prestavljen v Miinchen.
tudi študente in končno še partijsko vodstvo, ki so ga sestavljali prof. dr. Savka Dabčevic Kučar, Pero Pirker in Mika Tripalo. Ustanova »Matica Hrvatska« in časopis »Hrvatski tjednik« sta postala glasnik tega novega hrvaškega nacionalizma. Na dan so prišle zahteve, naj ima Hrvaška svojo vojsko, svoj denar, svoje zastopstvo v Organizaciji združenih narodov in svojo centralno banko. Hrvaški jezik so začeli proglašati za različen od srbskega. Vedno pogosteje se je v javnosti pojavljal stari hrvaški grb, na katerem ni bilo zvezde. Ko je dr. Žanko lani opozoril na te pojave, so ga proglasili za unitarista, tj. pristaša beograjskega centralizma in iz vodstva izključili.
V vodstvu hrvaške partije že nekaj časa ni bilo enotnosti. Skupina Dabčevič-Pirker-Tripalo je krepko držala skupaj in nasprotovala, da bi se obsodilo nacionalistične pojave. Uradno je hrvaška partija slej ko prej nastopala proti nacionalizmu in narodnostni mržnji (šovinizmu), tajno pa je vsak poseg proti njima v kali zatrla.
OBRAČUNAVANJA IN ČISTKE
Ko je Tito spoznal, da je enotnost Jugoslavije in s tem njegovo življenjsko delo v nevarnosti, je ostro nastopil ter 2. decembra na sestanku v Karadjordjevu opozoril na nezdrave razmere v hrvaški partiji. Tako je prišlo preteklo nedeljo do seje centralnega komiteja komunistov Hrvaške. Dr. Dab-čevič Kučar, Pirker, Tripalo in še nekateri drugi so z nekaj samokritike podali ostavko na položaje, nakar se je začela veriga obtoževanj, ki se lahko konča v sodnem postopku zoper omenjene funkcionarje. Najbolj glasna je članica izvršnega komiteja neka Milka Planinc, do sedaj malo znana, ki je svoj čas odločno zagovarjala dr. Žanka.
Na seji je bilo tudi rečeno, da se je ob brezbrižnosti odstopivšega vodstva pripravljala nova protisocialistična stranka, da so bile vodilne osebe tega gibanja povezane z inozemstvom, da se je hotelo izzvati meščansko vojno in odstraniti socialistično zgradbo Jugoslavije. Niti tega gibanja so prodrle celo v vojsko, saj je Tito suspendiral generalnega podpolkovnika (divizijskega generala) Janka Bo-batka, dokler se ne ugotovi, koliko je tudi on soodgovoren za sedanji položaj na Hrvaškem.
Izraz novega položaja so tudi številne aretacije, ki so bile opravljene zadnje dni. Tako so zaprli 94 študentov, ki so jih obtožili kršenja javnega reda in protiustavnega delovanja. Med njimi je prorektor univerzitetnih študentov Zvonimir Čičak, znan po svojem katoliškem verskem prepričanju. Aretirali so še drugih deset študentov, ki so razpečavali letake, v katerih so branili odstopivše člane dosedanjega partijskega vodstva. Zaprli so tudi časnikarja »Hrvat-skega tjednika« Anteja Bušiča in sicer pod obtožbo razpihovanja narodnostne mržnje.
Toda študentje ostajajo nepomirljivi. Potem ko so stavkali deset dni na univerzi — bilo jih je 30.000 — sedaj demonstrirajo po svojih študentovskih domovih in po ulicah, kjer jih policija preganja in razpršuje. Vsekakor vsi ti dogodki Jugoslaviji ne obetajo mirne bodočnosti.
Glasovalna izjava dr. Štoke
Ob izglasovanju proračuna v deželnem svetu, hi je zanj oddata glas tudi Slovenska skupnost, je deželni svetovalec dr. Drago Štoka podal utemeljitev svojega 'pozitivnega glasu in povedal med drugim sledeče:
Slovenska skupnost v deželnem svetu sicer ni soudeležena na odgovornosti pri upravljanju dežele Fuirfanija-Julijaka Benečija in nima dogovorov s strankami leve sredine kot je to primer v tržaški pokrajini ter v občinah Trst in Deviin-Na-bražina, pač pa je vedno zavzeta za to, da podpira korake, posredovanja in pozitivne zakone, iki pridejo na vrsto v deželnem svetu.
Slovenski skupnosti gre predvsem za to, da opozarja na konkretna vprašanja, ki se tičejo slovenske manjšine in še niso dobila ustrezne rešitve, kar manjka splošni zaščitveni zakon, čeprav je minilo že 26 let od zaključka zadnje vojne.
Slovenska skupnost izraža priznanje deželnemu odboru, ker je podprl njeno prizadevanje, naj se sprejme zakon, iki bo nadomestil besedo »skupnost s posebnimi interesi« z besedo »slovenska manjšina« in ker je sprejel odposlanstvo Slovencev iz videmske pokrajine in delegacijo slovenske manjšine iz vse dežele. Bilo je prvič, da so 'bili videmski Slovenci sprejeti od kakšne pomembne pristojne avtoritete. Treba pa se je še naprej boriti proti bi-rokratični praksi, ki ovira pot do polne rešitve problemov slovenske narodne skupnosti.
Slovenska skupnost je tudi zadovoljna nad stališčem, ki sta ga zavzeli demokratična italijanska 'in slovenska javnost nasproti pojavom prebujajočega se fašizma, ki hoče v naših krajih obnoviti tragične čase izpred tridesetih let, kateri pa se ne smejo več ponoviti.
Tudi je Slovenska skupnost mnenja, da so časi zreli, da pride do državnega zakona glede splošne in konkretne zaščite slovenske manjšine v vseh treh pokrajinah naše dežele. Tudi od srečanja z ministrskim pridsednikom Colombom Slovenska skupnost mnogo pričakuje, čeprav se zaveda, da s tem vprašanja slovenske manjšine ne bodo rešena sama po sebi.
Na podlagi vseh omenjenih dejstev se je Slovenska skupnost odločila, da bo glasovala za predloženi deželni proračun in s tem izrazila svojo podporo vsem pozitivnim silam, delu za mir in rodovitno sodelovanje med državnimi mejaši ter da podčrta svojo vero v Skorajšnjo rešitev vseh visečih vprašanj v deželi Furlanija-Julijska Benečija.
Podaljšanje sklada za Trst
Poslanska zbornica v Rimu je dokončno odobrila zakon, ki podaljšuje .poslovanje Sklada za Trst za nadaljnjih deset let. Kot znano gre za poseben sklad, ki ga je pred leti ustanovila vlada za finansiranje javnih del in raznih drugih pobud javnega interesa. Vsako leto razpolaga Sklad s skoro 10 milijardami lir, kar znese v desetih letih skoro 100 milijard lir.
Sklad za Trst upravlja vladni komisar ob sodelovanju s posebnim odborom, v katerem so predstavniki največjih javnih ustanov (tržaška občina in pokrajina) ter pet deželnih svetovalcev (med temi tudi svetovalec Slovenske skupnosti).
Kriza socialne ustanove v Čilu
Leta 1966 so na pobudo takratnega de-mokrščanskega predsednika E. Frcia ustanovili v Čilu inštitut za socialne študije Ilades. Ustanovo so vodili jezuiti, vzdrževala pa jo je dobrodelna akcija nemških katoličanov za Latinsko Ameriko Adveniat. Sedaj so se profesorji z vodstvom vred razdelili v dve skupini, ki sc medsebojno obtožujeta stranpotov. Ena zagovarja »teo logijo osvoboditve«, druga pa očita pivi, da je zašla iz dušnega pastirstva v politiko.
Ne najdejo izhoda
Revna cerkinih zborov v Trstu
Mimo vsakega strokovnega ocenjevanja zadnje revije cerkvenih pevsikih zborov v Kulturnem domu bo morda koristno slišati mnenje preprostega poslušalca o tem važnem zamejskem kulturnem dogodku.
P redno spregovorim o zborih, moram izraziti svoje iskreno priznanje Zvezi cerkvenih pevskih zborov v Trstu za njeno učinkovito organizacijo letošnje revije.
In (kaj naj rečem o zborih? Vsi so mi bili všeč. Vsak je imel nekaj svojskega, kar me je navdušilo.
Pri rojanskem zboru mi je najbolj ugajal simpatični pevovodja in pa čudovito izvajanje pianissima.
Boršt me je navdušil s svojo programa-tično domovinsko himno. Prijetno me je presenetilo tudi složno sodelovanje starejših pevcev z mlajšimi. To je gotovo itudi velik uspeh zborovodje.
Oba moška zbora: »Fantje izpod Grmade« in goriški »Mirko Filej« sta nas vsa navdušila ob lepem pogledu na toliko mož in fantov skupaj. Posebno na Goriškem — hvala Bogu — res ne manjka slovenskih pevcev.
Ukvani so nam bili takoj simpatični že s samim svojim veselim prihodom in, seveda, s itorasnimi narodnimi nošami. Zenski glasovi so bili čudovito zvočni in sproščeni. Sploh so moški dali vso prednost damam. To je sicer viteško, a drugič bi si želeli sflišati tudi krepke moške glasove.
Skedenj sike mladenke so bile zelo prijetne v svojih ljubkih krojih in s svojimi preprostimi melodijami. Sicer je pa tretja pesem »Domovina, mili kraj« vžgala naša srca kot še nobena druga. Bog daj, da bi njena vsebina veljala kot naš življenjski program ne samo item nadebudnim deklicam, ampak vsakemu slovenskemu človeku doma in po svetu, predvsem pa nam v zamejstvu, kjer nas hočejo sladko uspavati in zahrbtno asimilirati!
Openski zbor je imel to edinstveno prednost, da je med dvema veselima pesmima mogel dati krstno izvedbo oni lepi žalo-stinki »Zimski večer«. Ko čestitamo avtorju, Stanetu Maliču, ga prosimo, naj bi še veliko tudi veselih in optimističnih melo dij napisal za naše zbore. Sijajni so bili openski soprani, čeprav smo ipogrešali mlajših grl, ki jih gotovo ne manjka na Opčinah.
Katinara nas je zelo prijetno presenetila s svojimi slikovitimi narodnimi nošami. In koliko mladine imajo! Se vidi, da je njihov župnik navdušen pevec; saj je pa tudi res odličen solist.
Bazoviški zbor je bil menda najmanjši, a zame najbolj simpatičen. Tudi pni njih je verjetno duša prav župnik, ki je lepo in požrtvovalno pel itenor s svojimi župlja-ni. To je poleg skedenj skega kaplana že tretji duhovnik, ki je na tej reviji nastopal. Bog jiih ohranjaj tudi pri tem kulturnem delu. Bazovoi pa imajo srečo tudi s svojim zborovodjem, ki je zame eden najbolj šah. Ob njihovi pesmi »Vse mine« sem Boga prosil, naj ne bi mrzla zima sebičnosti pomorila slovenske melodije na Krasu!
Čeprav se ne razumem bogivekaj na petje, menim, da je ‘najvišjo umetniško višino izvajanja pokazal zbor Janka Bana. Njihova tretja pesem se mi je zdela sploh naj lepša na tem večeru. Škoda, da je zbor svojo -umetnost posvetil pretežno neslovenski pesmi! Naši ljudje si namreč ravno slovenskih melodij želijo. Nekatere som slišal izražati tudi željo, naj bi drugič ena od treh pesmi bila cerkvena; vsaj pni nekaterih zborih.
Mešani zbor Sv. Ivana je bil izvrstno discipliniran, prijetno zvočen in je imel sorazmerje glasov lepo uravnovešeno. Zato je res dostojno lahko zaključil letošnjo revijo cerkvenih zborov.
Ko na koncu iskreno čestitam vsem zborom in vsakemu posebej, ne smem pozabiti na naše zborovodje. Ti so zame sploh poglavje zase. Zaslužili bi trajen spomenik svoji vztrajnosti in idealnosti. Koliko človeške topline in 'drugih visokih kreposti morajo imeti, da lahko dosežejo tako lepe uspehe od svojih pevcev! Če danes občudujemo starejše, tako zaslužne zborovodje, nas pa istočasno navdaja veselo upanje ob pogledu na mlajše moči. Bog jih ohranjaj, ene in druge!
Končno še besedo o občinstvu. Bilo je zelo številno. Ze precej pred časom so zasedli skoraj vse prostore, pozneje je pa sploh moralo veliko ljudi sitati ob strani. Vsi smo bili izredno zadovoljni, kar smo dokazali s hvaležnimi aplavzi po vsaki pesmi. Vse to naj pomeni iskrena zahvala zborom an vzpodbuda organizatorjem oz. ZCPZ!
Naj za zaključek omenimo še besede predsednika Zveze cerkvenih pevskih zborov na Tržaškem dr. Zorka Hareja, ki je med drugim dejal:
Kakor pretekle, začenjam tudi našo letošnjo zborovsko revijo s strahom, kako se bo odvijala, ali bo v celoti in v delih zaživela, ker vem, kako je pevsko področje občutljivo in krhko, odvisno od mnogih dejavnikov, o katerih do zadnjega ne veš, koliko in kako bodo vplivali na potek revije. A začenjam tudi z zadovoljstvom, ker je revija korak naprej v prizadevanjih Zveze, ker je pogumen korak tudi za nastopajoče zbore, ki se morajo za tak nastop pripravljati z večjo vnemo, vztraj-nosto in požrtvovalnostjo; ker imamo tak nastop — v pripravi in v zaključku —, za injekcijo v zborovo telo in je njeno delovanje potem čutiti vse leto. Kljub težavam skušamo revijo vsako leto obnoviti, ker vidimo v njej učinkovit pomoček pri reševanju usode zborov: da ostanejo že obstoječi, novi nastanejo, da se utrdi naša glasbeno-pevska kultura kot važen in tehten dejavnik pri oblikovanju osebnosti našega človeka, kot posameznika in družbenega člana. V tem okviru ne gre niti za ne vem kake umetniške dosežke, ki so, kakor sem rekel v začetku, labilne in ranljive narave; gre za neki konkreten, širok pojav, z odmevom v posamezniku in v okolju, kamor posameznik spada.
Naj se ob koncu tega kratkega uvoda zahvalim še zborom in njih pevovodjem, ki so s svojo udeležbo omogočili današnjo revijo. Spoštovani poslušalci naj jo blagohotno sprejmejo in s svojo navzočnostjo opogumijo zlasti tiste, ki danes prvič nastopajo.
Samo Glosar
Vprašujete
Odgovarjamo
Zakaj knezoškof?
S prijateljem sva razpravljala o tem, kako so nekdaj škofje nosili naslov knezoškof ali knezonadškof. Goriški nadškof Frančišek Borgia Sedej je bil tudi knezonadškof. Ali je njegovo ime Borgia od tega knežjega naslova?.
Študent iz Ljubljane
Cerkev časti več svetnikov z -imenom Frančišek. Da te svetnike ločimo, jim pristavljamo ali rodbinski priimek ali krajevno oznako, npr.: sv. Frančišek Asiški, Šaleški, Ksaverij, Pavelski, Regis, sv. Frančišek Caracciolo, sv. Frančišek Borgia. Ta slednji se je rodil v mestu Gandia na Španskem iz plemiške katalonske rodbine Borgia. Vstopil je v Družbo Jezusovo in postal tretji družbin general. Umiri je v Rimu leta 1572.
-Pri -krstu bodočega nadškofa Sedeja so starši dali otroku -ime po sv. Frančišku Borgia. Zato se je nadškof redno -podpisoval: nadškof Frančišek Borgia.
Goriški nadškofje -so neposredni nasledniki oglejskih patriarhov, ki iso bili hkrati cerkveni -in svetni knezi rimsko-nemškega cesarstva. Ko je cesarica Marija Terezija ustanovila goriš-ko nadškofijo, je z dekretom 7. maja 1766 odlikovala prvega gori-škega -nadškofa Karla Attemsa z naslovom »knez sv. rimskega cesarstva« ter določila, naj ta naslov nosijo vsi njegovi nasledniki. Od tega časa so se goriški vladike naziv aili »knezonadškofje«. Nadškof Am-brosi je L 1952 odložil naslov -»knez«. Od tedaj se govori le še o »goriških nadškofih«.
iiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Umrl je apostol dobrega tiska
časa. »Kakor z mrzlično naglico napreduje zlo v svetu, z istim ritmom mora napredovati tudi dobro. Poplavi slabih knjig, filmov, plošč, radijskih in televizijskih oddaj moramo v isti meri postaviti nasproti dobre. Zlo moramo premagati z dobrim.«
Bil je predhodnik novih časov in je že davno poslal svoje -duhovnike kot delavce v tiskarne. »Tiskarne so danes nove cerkve in tiskarski stroji njih oltarji.«
Po vsem svetu se je danes uveljavil njegov duh. Redovniki -in redovnice sv. Pavla so prekvasili svet. On je pa vedno ostal v ozadju, nepoznan od širše javnosti, kakor pšenično zrno, ki obrodi le takrat, ko pade v zemljo. Šele njegova smrt je odkrila premnoga njegova dobra dela.
V	starosti 87 let je umrl v Rimu dne 26. novembra duhovnik Giacomo Alberone, ustanovitelj redovne družbe pavlincev in pavlink. Bil je tudi početnik splošno znane in najbolj razširjene italijanske revije »Famiglia Cnistiana«. Letos obhaja ta revija štirideset let svojega izhajanja. Leta 1931, ob ustanovitvi, ko naj bi izšla prva številka, so sodelavci Alberonija opozarjali, da je zelo tvegano začeti v Italiji s katoliško revijo. Alberoni pa je vztrajal. »Našli bomo prostor tudi za naš katoliški časopis. Nič ni nemogočega za tistega, ki hoče. Učite se od preprostih ljudi. Ti morajo delati, če hočejo živeti. Vsak naj -dela, kolikor zmore, a naj dela. Naše knjige in revije imajo ljudsko poslanstvo. Kdor ne dela z -lastnimi rokami, ta ljudstva ne pozna. Časnikar, ki nič ne ve o tiskarskem delu, ni dober časnikar. Vse vam mora biti znano: pisati, zlagati, paginirati, tiskati in odpošiljati.«
Ob izidu prve številke revije »Famiglia Cristiana«, je dejal: »Krščanstvo mora za-dobiti časnikarski značaj, dostopno mora biti vsem. Katoliški časopis se mora bralcu predstaviti na tak način, da se bo med vsemi ostalimi prav zanj odločil. Govoriti bo moral razumu, srcu in volji, a obenem ne bo smel pozabiti na glavno nalogo, ki je dvigati duha k Bogu. Čisto razumljivo, ds bo moral razpravljati o politiki, o vodilnih osebnostih našega časa, o športu, znanosti, poeziji in umetnosti, sploh o vsem, kar zanima ljudstvo. Gorje, če časo pis postane dolgočasen in omejen samo na eno tvarino. Tudi to je važno, da odgovorite na prav vsa vprašanja vaših bralcev. Bralci so kot otroci, ki bi radi vedno kaj novega zvedeli.«
Alberone je bil mož, ki je dobro poznal vse probleme, tudi finančne, zato je večkrat ponavljal: »Pazite tudi na finančno stanje časopisa. Njegov obstoj je v veliki meri odvisen od uprave. Uporabite vsa sredstva, da ne zaidete v dolgove. Ti bi pomenili za časopis smrtno nevarnost.«
Don Alberone je bil apostol modernega
Dr. M. Držečnik — 25 let škof
15. decembra letos je minilo 25 -let, ko je bil posvečen v škofa dr. Maksimilijan Držečnik. Najprej je bil -pomožni škof, po smrti dr. Jožefa Tomažiča pa je 1. marca 1949 postal apostolski administrator mariborske škofije. Za rednega škofa je bil imenovan 15. junija 1960 ter -bil umeščen 29. septembra istega leta.
Visoki jubilant se je rodil 5. ok-tohra 1903 v Ribnici na Pohorju. Bogoslovne študije je končal v Rimu, kjer je bil 30. okt. 1932 posvečen v duhovnika. Pred izbruhom zadnje vojne je -bil docent za krščansko filozofijo na bogoslovnem učilišču v Mariboru. 21. aprila 1941 ga je Gestapo aretirala in odpeljalla v mariborsko -meljsko vojašnico. Kasneje je ibil -izgnan na Hrvaško, kjer je hi! med vojno do 22. novembra 1945 dulhovni pomočnik na Visokem. Nato se je vrnil v Slovenijo, kjer ga je naslednje leto 15. septembra doletelo imenovanje za naslovnega škofa dobri-škega.
EMANUEL — BOG Z NAMI
»Glej, devica bo spočela in rodila sina, ki ga bo imenovala Emanuel, kar pomeni: Z nami Gospod« (Iz 7, 14). Koliko globinskega bogastva je v tem imenu: Emanuel, Bog z nami!
1. Bog je bil sicer vedno »z nami«; saj pravi sveti Pavel, da v njem živimo, se gibljemo in smo, toda po Jezusu Kristusu nam je postal Bog še veliko bližji.
2. Kristus, učlovečeni Bog je tako zelo »z nami«, da je kot človek postal eden izmed nas. Kakšna čast za človeka in kakšna dobrota od strani Boga!
3. Bog je z NAMI, ne samo z MENOJ! To pomeni, da sem v nekem smislu toliko združen z Bogom, kolikor sem združen z drugimi v skupnosti. To pa zahteva od mene veiiko požrtvovalnosti in nesebičnosti do bratov in sester.
4. Z drugimi živim v družinski skupnosti, v cerkveni skupnosti, v narodni skupnosti. Značajnost v zvestobi tem trem skupnostim me šele napravi koristnega člana občečloveške skupnosti. Šele tedaj bo Bog res z nami vsemi.
K. I.
Gradiščanska • Štajerska - Koroška
Uničevalno delo ognja v Italiji
Glavno ravnateljstvo za gozdove in gorsko gospodarstvo ministrstva za kmetijstvo in gozdove je objavilo prvi uradni obračun o letošnjih dosedanjih požarih: od januarja do septembra so požari uničili 75.000 hektarjev gozdov ali grmičevja. Svoj davek so plačale vse dežele. Od omenjenih 75.000 ha jih je bilo poškodovanih ali uničenih več kot 57.000 samo v mesecih juliju in avgustu. S tem je bilo prekoračeno poprečje zadnjega desetletja, ki je znašalo 31.000 -požarov letno na 35.000 lia.
Največ škode je utrpela Toskana s sko-ro 24.000 požganih hektarjev v prvih devetih mesecih letos. Podatki za september so -samo začasni. Toskani sledi Sardinija (12.000 ha), nato Sicilija (5.617), Puglia (4.705) in Kalabrija (4.473). Naša dežela 'C -pri manj prizadetih z d-ivjanjem požarov. Ogenj ,je uničil 626 ha površine. Najmanj je bila prizadeta od požarov Dolina Aosta. Tam je bilo prizadetih le 24 ha gozdov.
(Opazke ob robu cest)
Od štirih »Burgov«, ki so včasih sestavljali Gradiščansko, smo si sklenili ogledati le enega, ki pa ne leži na Ogrskem, temveč na Slovaškem. Nemci mu še vedno rečejo Pressburg, Madžari Poszony, Hrvatje Poiun, mi pa z brati Slovaki Bratislava.
Ubrali smo pot po cesti štev. 9, ki pelje tudi na dunajsko letališče. Pokrajina je odprta, sama ravnina, na njej pšenična polja, ob cesti topoli. Zdi se, da smo kje na Madžarskem, ne pa v Avstriji.
Malo pred Bratislavo je češkoslovaška meja. Od zapornice na meji se bratislavski grad lepo vidi; staro mesto je skrito, nova predmestja s tistimi grdimi stanovanjskimi bloki pa izzivajo že na daleč. V gradu so nekaj časa prebivali tudi ogrski kralji. Cesarica Marija Terezija se je v njem predstavila madžarskim plemičem z otrokom prestolonaslednikom (kasnejšim cesarjem Jožefom II.) v naročju in jih znala zase tako navdušiti, da so prisegli zvestobo Habsburžanom.
Okoli Nežiderskega jezera, ki mu Avstrijci rečejo Neusiedlersee in je edino puščavsko jezero v Evropi, ležijo znameniti gradiščanski vinogradi s svojimi še bolj znamenitimi napol v zemljo potisnjenimi vinskimi kletmi, ki vino poleti branijo pred vročino, pozimi pa pred mrazom. Posebnost vasi okrog jezera so belo-čme štorklje, ki gnezdijo največ na hišnih dimnikih, dosti pa jih je tudi na vboklinah zvonikov in na vrhu odlomljenih drevesnih debel.
Blizu jezera je kraj Šmarjeta (St. Mar-garethen), ki je zadnja leta zaslovel po svojih pasijonskih igrah, katere vsako peto leto igrajo v bližnjem nekdanjem rimskem kamnolomu. Premnoge stavbe na Dunaju so zidane s kamnom od tod. Srečali smo se z župnikom iz Šmarjete in ker je prebivalstvo hrvaško, smo ga vprašali, v kakšnem jeziku je služba božja v cerkvi. Pa je s tako naglico odgovoril, da samo v nemškem, da nam je kar sapo zaprlo. Ali je res prav katoliška Cerkev v Evropi poklicana, da raznaroduje, smo se vprašali. Kako žalostne občutke ima človek ob tem spoznanju. Beneška Slovenija, Koroška, Slovenci v Porabju, Hrvatje na Gradiščanskem, povsod isti pojav.
Samo nekaj kilometrov zapadno od Šmarjete je glavno mesto Gradiščanske Železno (Eisenstadt). Njegova krona je grad grofa Eszterhazija. Ta grof je bil glavni podpornik skladatelja Jožefa Hay-dna. V razkošni grajski dvorani so okrog leta 1800 predvajali Haydnove mogočne skladbe. Današnji popotnik pa se raje zateče v grajsko klet. Na lesenih klopeh se odpočije in žejo kar ob vznožju velikanskega soda pogasi.
Nekdanja mestna župna cerkev sv. Martina je sedaj stolnica. Škof Lazslo vsaj razume, če ne govori vse tri gradiščanske jezike: hrvaško, nemško in madžarsko. Biser mesta je majhna cerkev, kjer je pokopan Haydn. Bil je človek velike vere.
Zadeva treh jezuitov
Pred časom so se trije jezuiti, ki poučujejo na Gregorijanski univerzi v Rimu, izrekli za razporoko v Italiji. Zadnje čase sc se razširile -govorice, da letos ne bodo smeli iveČ poučevati. Vendar je stvarnost drugačna. Francoski p. Pin je iz osebnih razlogov zapustil jezuitsko družbo, toda dobil mesto profesorja za sociologijo na jezuitski univerzi Fordiham v New Yorku. Španski p. Diaz Alegria in italijanski p. Tufa-ri pa sta z novim šolskim letom spet začela s poukom na Gregorijanski univerzi.
Na Gradiščanskem, ki na jugu meji tudi na slovensko Prekmurje, je nekaj slovenskih krajev. Tudi mi naj bi se bili udeležili mednarodnega srečanja v Modincih, na katerem je Slovence zastopal prof. Vilko Novak. A smo prišli prepozno.
J. Dj.
Jesenske lučke
VII.
Števerjan se gospodarsko dviga. Marsikje vidiš, da zidajo nove hiše in obnavljajo stare. Števerjanski griči, ki jim je še do pred nekaj leti grozilo, da se bodo izpraznili,, se krasijo z novimi ličnimi zgradbami. Nove družine, ki so se prej skoraj vse selile v mesto ali v njegovo okolico, sedaj povečini ostajajo doma. To je vesel in upanja poln pojav.
Podlaga za to novo rast Števerjana so številne pridobitve v zadnjih letih. Sem spadajo novi vodovod, ki napaja sedaj vode žejne števerjance, njih živino in njih vrtove. Ojačena je javna razsvetljava, zlasti pa so velikega pomena nove asfaltirane ceste. Vse glavne ceste so namreč v občini že pokrili z novim asfaltom. Manjka le še cesta od Bukovja proti Jazbinam, ki bi pa morala tudi kmalu priti na vrsto, če smemo verjeti napovedim pokrajinskega podpredsednika VJaltritscha. Tudi do posameznih hiš in zaselkov so na podlagi raznih deželnih in državnih zakonov speljali električno luč in izboljšali poti. Vse to seveda ni prišlo samo od sebe. Občinska uprava z županom Klanjščkom na čelu ima pri tem največje zasluge, ker se je znala zavzeti za potrebe občine in pokazala pri tem tudi dokaj poguma, ker se m ustrašila dolgov in posojil.
Pri vsem tem pa v Števerjanu nekaj ni v redu. V domači politiki nekaj škripa. To se pojavlja ob vsakem važnejšem sklepu občinskega odbora. Tako je bilo tildi zadnjič, ko je šlo za odobritev proračuna za leto 1972 in za razpis natečaja za novega občinskega uradnika. Ne mislimo pri tem na opozicijo, saj je njena naloga, da kontrolira delo večine in da torej tudi kritizira, kadar je to potrebno; pač pa mislimo na demokratično večino, ki je izšla iz zadnjih volitev in ki vodi občino.
V	tej večini ni pravega soglasja. Ne gre za običajna trenja ob različnih pogledih na reševanje občinskih zadev, kar je naravno pri svobodnih ljudeh. Saj je pri stvarnih zadevah zmeraj možnih več rešitev in vsak sme zagovarjati tisto, ki se mu zdi boljša. Tako se dela povsod med odraslimi ljudmi. Kar čudi v Števerjanu, je dejstvo, da je med večino ta ali oni, ki sistematično nasprotuje delu svoje skupine. To se pravi, da načrtno kritizira večino na listi katere je bil izvoljen.
Ob takih primerih demokracija začne škripati, ker ne moreš ob vsaki priložnosti glasovati zoper svoje kolege v odboru ali se glasovanja vzdržati. To pomeni, da si na strani opozicije. V takem primeru je tvoja demokratična dolžnost, da odstopiš, ker se pač z večino ne strinjaš in nočeš nositi odgovornosti za njeno delo. To je pošteno in možato. Sicer žagaš vejo, na kateri sam sediš.
Tako vsaj pojmujemo demokracijo v za-padnem svetu, katerega del je tudi italijanska demokracija. Kajti nositi politično odgovornost pomeni, služiti skupnosti, ki te je izvolila. To pa je mogoče doseči le, ali v skupnem delu z večino ali v skupnem nastopu z opozicijo. Tretje izbire ni.
(r+r).
Komu koristi oered na šoli ?
Zelo neradi pišemo o neugodnih stvareh na slovenski šoli, ker vemo, da je tako pisanje zmeraj dvorezen meč, ki na eni strani morda kaj koristi, na drugi pa gotovo škoduje. Zato nismo do sedaj hoteli ničesar poročati o razmerah, ki so nastale na slovenski trgovski šoli v Gorici, v upanju, da se težave na miren način rešijo. Toda razmere so prišle tako daleč, da čutimo dolžnost zaradi resnice osvetliti celotno zadevo.
Slovenska trgovska šola v Gorici je razmeroma mlad zavod, saj obstaja šele štiri leta. Ima tri razrede in jo letos obiskuje okrog 40 dijakov in dijakinj. Šolo vodi že tri leta prof. Rožica Simsič-Lojkova, ki je istočasno ravnateljica na slovenski enotni srednji šoli.
Od vsega začetka, to je štiri leta, je za kateheta na trgovski šoli g. Marijan Kom-janc. Tudi letos je dobil imenovanje kot prejšnja leta. Toda ko so konec meseca novembra dobili na šoli stalni umik, so se stvari začele zamotavati. Pri sestavljanju urnika so namreč dodelili g. katehetu dve uri pouka ob petkih v popoldanskih urah, kajti na šoli imajo dva dni v tednu pouk tudi popoldne. Tako je imel g. katehet enkrat na teden pouk dopoldne in enkrat na teden popoldne. Toda g. katehet ni hotel sprejeti pouka popoldne in je ravnateljici pismeno javil, da pouka popoldne ne sprejme. Kot razlog je navedel, da smatra verouk kot zelo važen predmet za vzgojo in oblikovanje osebnosti mladih ljudi. Zaradi tega, da se čuti zapostavljenega ob tako slabo izbranih urah za verouk.
Po prvi odsotnosti ga je ravnateljica s pismom opozorila, naj prevzame pouk, kakor določeno na umiku, kajti profesor ne sme neopravičeno izostati od pouka. Kljub temu g. katehet tudi naslednji petek ni prišel učit in se ni opravičil. Zato mu je ravnateljica, potem ko je obvestila škofijski katehetski urad in šolsko skrbništvo, odvzela imenovanje. Tako pravico ima ravnatelj po zakonu glede profesorjev, ki jih on imenuje. Kateheta na srednjih šolah pa imenuje ravnatelj na predlog škofije.
V	dekretu o imenovanju je tudi rečeno, da sme ravnatelj odvzeti imenovanje v katerem koli trenutku iz razlogov, bi jih zakrivi profesor. Neopravičena odsotnost na šoli je eden takih razlogov. Ravnateljica Rožica Simsič-Lojkova je ravnala torej v soglasju z zakoni, ker se je k svojim dolžnostim zatekla šele po drugem prekršku, ko je katehet pokazal, da misli vztrajati pri svoji zahtevi in potem ko je o zadevi govorila na katehetskem uradu in na šolskem skrbništvu.
Ko je v petek 3. decembra pred popoldanskim poukom prišla novica o preklicu imenovanja na šolo, so dijaki takoj začeli stavkati. Ali ni taka soglasna in takojšnja stavka znamenje, da so bili dijaki na to že pripravljeni?
Od tedaj naprej so se na šoli in ob šoli začele homatije, ki jim ni še konca. »Primorski dnevnik« je že naslednji dan pisal o stavki dijakov in o odpustu g. kateheta i? službe. Toda že iz prvega članka v tem časopisu je bilo razvidno, da ne gre za kateheta in za solidarnost z njim, temveč za boj zoper ravnateljico. Piše namreč: »S stavko dijakov se seveda odpira cela vrsta nerešenih vprašanj na tej strokovni šoli, med katerimi je vprašanje imenovanja samostojnega ravnateljstva...«
To je prišlo še bolj vidno do izraza v naslednjih člankih, ki jih je isti list posvetil tej zadevi, zlasti 8. in 9. decembra. Da gre za ravnateljico in ne za kateheta,
je razvidno tudi iz poročanja ljubljanskega »Dela«, ki na kratko poroča o odpustu kateheta 111 poudarja, da mora šola dobiti lastno ravnateljstvo. Iz vsega dosedanjega poteka dogodkov torej jasno izstopa, da je odpoved službe katehetu g. Komjancu le pretveza za gonjo zoper ravnateljico in je g. Komjanc le figura, ki ga na svoji šahovnici sukajo nekateri znani elementi v Gorici v boju za »oblast« na trgovski šoli. Ne vemo, ali se g. Komjanc te igre zaveda ali ne; med slovenskimi ljudmi v Gorici je pa to javna tajnost.
Te »skrite sile« so v svoj boj zapletle najprej dijake, ki so brez pomisleka šli v dobro pripravljeno stavko. Nato starše dijakov po deželi, ki so podpisovali neko izjavo v prilog g. kateheta in niso vedeli, kaj se zadaj skriva. Nato profesorski zbor, bi je prav tako podpisal neko izjavo solidarnosti z g. katehetom. Posebno pa je nasedel izvršni odbor Sveta staršev, ki je na šolsko skrbništvo poslal posebno spomenico, v kateri se zavzema za odstavljenega kateheta in poudarja važnost verouka za vzgojo dijakov. Spomenico so poslali v vednost tudi nadškofu in slovenskim časopisom, tako tudi Katoliškemu glasu.
V	spomenici je marsikaj lepega, toda naslovljena je na napačen naslov, namreč na šolskega skrbnika, češ naj on spremeni umik g. katehetu in naj on prekliče odpoved, kakor bi ne vedeli, da šolski skrbnik ni pristojen v zadevah urnika na šolah in ne pri imenovanju katehetov na
V	svetoivanskam Marijinem domu v Trstu bodo tržaški skavti igrali v nedeljo 19. decembra ob 17. uri moderno igro
VSAK ČLOVEK JE MOJ BRAT
Mohorjeve knjige za leto 1972 so dotiskane.
Poverjeniki za Tržaško jih lahko dvignejo v soboto 18. dec. Za Goriško so na razpolago od ponedeljka 21. decembra.
srednjih šolah. Namesto tega bi bilo prav, da bi omenjeni odbor vso zadevo obravnaval z ravnateljico, kot se spodobi med poštenimi ljudmi ter naj bi bil posrednik med njo in katehetom. Toda nič takega, temveč samo zagovarjanje kateheta in tožba čez ravnateljico. Ali se na ta način poravnavajo spori?
Iz vsega poteka te nesmiselne pravde bi mogli povleči naslednje zaključke: Odpustitev iz službe g. kateheta je bila le povod za boj zoper ravnateljico, ki je določanim ljudem trn v peti. Zahteva po samostojnem ravnateljstvu je le prikrita želja, da bi šola prišla v roke takemu ravnatelju, ki bi bil sprejemljiv za slovenske levičarske kroge. »Absolutistična avtoritarnost«, katero očitajo ravnateljici, je predvsem v tem, da se ga. Simsič-Lojkova ne pusti instrumentalizirati določeni skupini politikov in profesorjev. Gre torej, po vsem videzu, za izrazito politično mahinacijo in ne za ureditev določenih šolskih zadev.
Višek drznosti je pa v tem, da so v ta namen izrabili osebo kateheta in poučevanje verouka na šoli. Računali so najbrž, da jih javnost ne bo spoznala. Toda to taktiko naših komunistov in socialistov poznamo že 30 let. Zato vemo tudi to pot, kam pes taco moli in komu naj bi koristila vsa ta nesmiselna pravda okrog kateheta in nered na šoli.
Zato pričakujemo od pristojnih oblasti, da obvarujejo naše šole, da ne postanejo orodje političnih špekulacij. Želimo, da se dijaki na slovenskih šolah v Italiji učijo in vzgajajo v slovenskem in demokratičnem duhu in ne v partijskem vzdušju.
Marijin dom v ul. Risorta
Igro »Mi fantje iz Deškega mesta« so sbaivti v nedeljo 5. decembra ponovili. Sicer je bila udeležba nekoliko manjša — najbrž zaradi miiklavževanja tisto popoldne v raznih krajih — vendar so vsi dobro igrali. Prisotni so bili z igro zelo zadovoljni. Zdaj ,so igralci povabljeni že v tri kraje, da igro ponove. Vprašanje pa je, če bodo mogli iti, ker je marsikateri od igralcev za bodoče nedelje zadržan.
V	pretek 10. decembra smo imeli zvečer drugo varsbo predavanje. Govoril je glavni urednik revije »Cerkev v sedanjem svetu« p. Miha žužek iz Ljubljane o »Duhovništvu v viharju naše dobe«. Čez 70 poslušalcev je pozorno sledilo enournemu predavanju, bi je bilo zelo zanimivo in temeljito. Predavatelj je na jasen, ne pre-■ležak, a temeljit način razložil duhovniško službo v vsej njeni razsežnosti, upoštevajoč sklepe oktobrske škofovske sinode v Rimu. Po predavanju so poslušalci stavljali še mnoga vprašanja, na katera je predavatelj dal izčrpna pojasnila. Slišala smo, da bo predavanje izšlo v Ljubljani v tisku, da ga bo lahko dobil vsakdo, ki se za to vprašanje zanima.
G. pater je imel naslednjo nedeljo dopoldne duhovno obnovo za skavte in skavtinje, popoldne pa za Marijino družbo. Vsi, ki so se duhovne obnove udeležili, so slišali odlične igovore. Zaito bi bilo prav, da bi takšne priložnosti izrabiM še drugi, ki niso prišli. Prihodnja duhovna obnova bo v nedeljo 9. januarja.
Versko predavanje bo zopet v petek 7. januarja ob 20. viri. Govoril bo dr. Franc Bergant iz Londona o temi: »O "mitih” v svetem pismu«. V petek 28. januarja pa bo predaval g. Rafko Lešnik iz Ljubljane o »Pravičnosti v svetu«.
Miklavževanje v Barko vi j ah
Kot običajno sta Slovenski mladinski krožek in barkovljanska mladina tudi letos pripravila miklavževanje. Po .kratkih uvodnih besedah barkovljanskega župni-ba g. Zupančiča so bot prvi nastopili učenci 5. razreda barkovljanske osnovne šole in podali prizorček o pripravi paketov »s čudnimi rečmi«.
Nato so v daljši igri nastopili člani Mladinskega krožka ter prepričljivo in doživeto podali igro v nalbito polni dvorani. Igro je sestavil Igor Sancin, kateremu gre vsa pohvala, saj obravnava igra pereč sodoben socialni problem: razlika med ravnimi in bogatimi otroci.
Nato je prišel sv. Miklavž in angeli so mu povedali, da so osnovnošolski otroci pridni in marljivi, zato je povabil na oder posamezne razrede, ki so mu deklamirali nekaj poezij iz naše književnosti. Na koncu pa so nastopili še vsi učenci in pod vodstvom Nade Martelanc zapeli nekaj narodnih motivov. Sledilo je skoraj dve-urno obdarovanje otrok.
Take prireditve so pozitivne v kolikor posredujejo starejši in mlajši .generaciji nekaj vedrih in nepozabnih trenutkov tor istočasno utrjujejo narodno- zavest. b. s.
Predavanje v Slov. kult. klubu
V	soboto 11. decembra je v Slovenskem kulturnem klubu v Trstu predaval prof. Martin Jevnikar o temi »Slovenska zdomska literatura«. Naslednjo soboto, to je IS. decembra, bo na vrsti božični večer. Vabljeni.
*	* *
Tudi v Slovenskem kulturnem klubu v Trstu so imeli miklavževanje in sicer v soboto 4. decembra. Udeležba je bila ,kar
zadovoljiva, vzdušje pa zelo prijetno. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiii
Odobritev proračunov za leto 1972
Repentabor. Občinski svet te občine je že .prve dni decembra razpravljal in potrdil proračun za leto 1972. Predvidenih je 44 milijonov lir dejanskih stroškov, izdatkov pa preko 72 milijonov. Primanjkljaj okrog 19 milijonov bo občina krila s prispevkom vladnega komisarja (10 milijonov) ter z najetjem posojila (9 milijonov').
Proračun so odobrili svetovalci Slovenske skupnosti, ki to občino upravljajo. Med drugim so namenili znatno vsoto za kultumo-prosvetne namene (700.000 lir). Proti sta glasovala svetovalca KPI in PSI.
Devin-Nabrežina. Tudi nabrežinski občinski svet je že odobril proračun za 1972, bi med drugim vsebuje visoke postavke za javna dala ter posege na drugih področjih, zlasti na prosvetnem1. Primanjkljaj v višini 123 milijonov misli občina briti s prispevkom iz vladnega Sklada za Trst (20 milijonov) ter s posojilom (103 milijone). Za proračun so glasovali svetovalci leve sredine (Slovenska skupnost, PSI, KD in PSDI), proti pa komunisti iz neprepričljivih razlogov.
Dolina. Proračun za občino Dolina pned-
Avtomatska telefonska povezava med Trstom in Koprom
Od 11. decembra deluje avtomatska te-lafonska povezava med boprsbim in tržaškim omrežjem. S tem je bil napravljen pomemben korak v okviru hitrih komunikacijskih zvez med obema obmejnima področjema. Zaenkrat je ta vrsta .povezave omejena na Koper, Izolo in Piran in njihovo neposredno obolico, v naslednjem obdobju pa se bo avtomatska povezava raztegnila še na področje Sežane, Buj in Umaga.
Pravkar vzpostavljena avtomatska telefonska povezava omogoča 12 pogovorov hkrati med Trstom in Koprom poleg drugih petih ročnih zvez. število pogovorov se. bo večalo vzporedno z zahtevami prometa do 120 (pogovorov hkrati. Karakteristična številka za klicanje iz Trsta je 003866, iz Kopra pa 001. Tarifa za triminutni razgovor je enaka kot za notranji promet do razdalje 30 kilometrov.
Openska mladina
Vse prepogosto mi, starejši, obsojamo današnjo mladino, ali pa ji vsaj ne priznamo tiste važnosti, ki jo ima v družbenem dogajanju.
Vse preradi pozabljamo, da je doprinos mladine k reševanju različnih socialnih problemov prav tako bistveno potreben, kakor je nujen pritok sveže vode .potokov v jezero, da se to ne spremeni v kužno mlako. Mladina lahko odločilno rešuje našo družbo.
To se je zgodilo pri nas, na Opčinah, ob letošnjem mikl-avževanju. Naša mladina je zvedela, da letos starejši nimamo na vidiku posebnega programa za Miklavža. Tedaj pa so vzeli zadevo v roke sami fantje iin dekleta okrog ansambla »Taimis«. Sami so napisali izvirno besedilo za štiri prizore in jih sami zrežirali; samii so se vadili in tudi sami nastopali. Edino, kar je storil kaplan g. Franc Pohajač, je bilo, da je mladini stal ob -strani kot moralna opora zaradi reda.
Zato čestitamo naši mladini in ji izrekamo svoje neizmerno veselje nad odkritjem njih vrednot in poguma.
videva 178 milijonov dohodkov ter 262 milijonov izdatkov. Primanjkljaj znaša 84 milijonov, ki se bo kril s prispevkom iz Sklada za Trst (19 milijonov), s posojilom (35 milijonov) ter z dodatnimi davki (30 milijonov).
Kot pri .drugih občinah, gre večina izdatkov za občinsko osebje (uradniki in delavci pri vodovodu in pobiranju smeti). To sc še posebno občuti v predloženem pn> računu, ki upošteva splošno preureditev plač vsega osebja v skladu s sindikalnimi zahtevami. Od večjih postavk gre omeniti 21 milijonov .lir za dopolnitev srenjske hiše v Borštu, za javno razsvetljavo (16 milijonov lir), za pomoč revežem (.preko pet milijonov), za turistično cesto Prebe-neg-Mačkovlje (12 milijonov) ter milijon lir v buLturno-prosvet-ne namene.
Za proračun so glasovali svetovaloi KPI in PSI, 'bi z večino 11 glasov upravljajo občino. Od skupin v opoziciji so se predstavniki K D in PSDI izjavili proti, svetovalci Slovenske sbupnosti pa so se, upoštevajoč objektivne razmere ter postavke v proračunu v sbladu s programom svoje liste, vzdržali.
Slovenske polnočnice v Trstu
V	Rojanu, Skednju, pri Sv. Ivanu in na Kolonkovcu ob 22. uri; pri Sv. Vincenciju ob 22.30; pri Novem sv. Antonu ob 21. in pri Sv. Jakobu ob 22. uri.
SLOVENSKA TELEVIZIJA
Spored od 19. do 25. decembra 1971
Nedelja: 9.30 Ansambel Borisa Kovačiča. 10.50 Doktor Dolittle. 11.15 Strah v otroških očeh. 11.45 Mestece Peyton. 18.15 .Navihanci iz prve .klopi - nemšbi film.
Ponedeljek: 17.50 Kljukčeve dogodivščine. 18.30 S kamero po svetu. 20.35 I. Cankar: Lepa Vida - SNG Maribor. 21.35 Kulturne diagonale.
Torek: 17.35 Snežna kraljica. 18.30 S plesnim orkestrom JA. 19.10 O socialni patologiji. 19.30 Sodobno gospodarstvo. 20.35 Asfaltna džungla - ameriški film. 22.05 Likovni nokturno.
Sreda: 17.45 Dobtor Dolittle. 19.20 Po sledeh napredka. 21.55 Gasi fan tutte.
Četrtek: 17.45 Pajek Jakec. 17.55 Zapojte z nami. 18.30 Svet, v katerem, živimo. 19.20 Vse življenje v letu dni. 20.35 Četrtkovi razgledi: Podjunska srečanja. 21.25 Deka-meron. 22.05 Simfonični orkester. .
Petek: 17,40 Skozigled 2010. 19.00 Mestece Peyton. 20.35 Sedem veličastnih - film.
Sobota: 1630 Košarka Zadar: C. Zvezda.
1S.30	Mali vitez - .film, 20.35 Glasbena križanka. 21.35 Stan in Olio. 21.55 Oddelek S.
									
J. JK.
(m
V KRALJESTVU SV. ŠTEFANA
Ko sem most prekoračil, sem že (bil v bližini madžarskega parlamenta. Stavbo, ki je zgrajena v novogotskem slogu, so gradili 17 let (1885^1902). Dolga je 268 m, široka 119, njegova kupola pa je visoka 96 m.
Mogočno poslopje som si od vseh strani oglodal, nato pa krenil proti baziliki sv. Štefana. Če je kronanjska cerkev naj,lepša cerkev Budimpešte, je pa cerkev sv. Štefana najmogočnejša. Je novejšega datuma, saj so z gradnjo bazilike začeli na kraju, kjer je stala manjša cerkev, šele leta 1851. Ima obliko -grškega križa, kupola sega .prav tako kot od parlamenta 96 m visoko, slog pa je renesančni.
Seveda je tudi ogled tega svetišča zahteval svoj čas. Bil sem že kar utrujen od
vsega, kar sem videl in doživel. Šel sem si zato okrepit telo v bližnjo restavracijo, potem pa se vrnil na grič Buda, da si ogledam še kraljevsko palačo.
V	KRALJEVSKI PALAČI
Prvo kraljevsko palačo na hribu Buda je dal zgraditi kralj Sigismund Luksemburški (1387-1437). Kralj Matija Korvin (1458-1490) jo je še razširil dn okrasil z novimi umetniškimi deli. Ko so Turki zasedli Budimpešto, so mogočno stavbo popolnoma porušili. Cesarica Marija Terezija (1740-1780) je dala kraljevski grad znova pozidati. Pa tudi to poslopje ni imelo /sreče. Lota 1848 ga je upepelil požar. Tretjič je nato kraljevska palača vstaila iz .ruševin v letih 1894-1906. Boji med Nemci dn sovjetskimi četami so jo v februarju 1945 spet močno poškodovali. Sedaj jo obnavljajo, a zelo počasi. Večji del poslopja je eno .samo gradbišče. Le južni del je že dovršen. V njem je več muzejev. Najbolj zanimiv je zgodovinski, bi prikaže nastanek in razvoj madžarske države.
Do konca druge svetovne vojne je bila
Madžarska uradno kraljevina. Prva kraljevska rodbina so bili Arpadi. Vladali so od leta 896-1301. Najbolj slaven med temi Arpadi je bil brez dvoma kralj sv. Štefan I. Madžari mu pravijo Szent Istvan. Vladal je od leta 997-1038. V letu 1001 mu je papež Silvester poslal kraljevsko krono. S tem je Madžarska postala »apostolsko kraljestvo«. Isto leto je bila ustanovljena nadškofija v Ostrogonu (Esztergom).
Pod žezlom arpadskih vladarjev' je Madžarska dosegila največji obseg: leta 1031 si je podvrgla Slovaško, leta 1091 Hrvaško, kasneje še Dalmacijo im Bosno. Za časa kralja Bela III. (1173-1196) so se naselili na Sedmograšk-cm v vzhodni Madžarski nemški Saiksi. Tedaj si .ta kralj gotovo ni predstavljal, kako bo ta dežela kasneje postala jabolko mednarodnih sporov. Že pod turško zasedbo je postala naspoil samostojna kneževina; nemšbi naseljenci so težili za čim večjo povezavo z Avstrijo; romunska ‘manjšina pa se je zavedela same sebe v 19. stoletju in ko je nastala po letu 1918 velika Romunija, je velik del Sedmograšje pripadel .njej. Tega Madžari
še danes ne morejo preboleti. Zato so se v zadnji vojni povezali s Hitlerjem., da bi deželo dobili nazaj in tudi sedaj čakajo na -trenutek, da bo Brežnjev udaril s sovjetskimi četami na neubogljivo Romunijo. Morda se bo takrat spet delilo in Madžari bodo poskušali -kot zvesti moskovski oprode pristaviti svoj lonček.
Zelo .pomembno za Madžarsko je bilo leto 1222. Tedaj je madžarsko plemstvo izsililo od kralja Andreja II. (1205-1235) »zlato bulo«. V njej se je kralj odpovedal delu svojih pravic in jih odstopil plemičem. Od tedaj so -bili knezi, grofi in baroni .na Madžarskem oblikovalci notranje in zunanje politike.
MADŽARI POD TUJIMI VLADARJI
S smrtjo kralja Andreja III. (1290-1301) izumre kraljevski rod Arpadov. Zanimivo je, da ni imela Madžarska z izjemo Matije Karvina nikdar več v svoji tisočletni zgodovini kraljev madžarske brvi.
Najprej -so od leta 1308 do 1387 vladali Anžuvinci francoskega porekla. Kralj -Ludvik I. Veliki je -postal leta 1370 tudi polj-
ski vladar. Sledil mu je Sigismund Luksemburški, ki je bil tudi češki kralj in postal teta 1433 celo rimsko-nemšbi cesar. Za njegovega vladanja so si veleposestniki zelo utrdili svojo moč in vpliv.
Leta 1437 se pojavi na madžarskem prestolu, sicer le za -nekaj let, prvi Habsburžan in sicer Albert Avstrijski. Turška nevarnost -postaja vse večja. Državnemu upravitelju Janošu Hunyadiju uspe sicer Turke premagati pri Beogradu leta 1456, a umre še isto leto v taborišču, prizadet od kuge.
Oblast prevzame bot kralj njegov sin Matija. Pod njim doživi Madžarska svoj na j višji vzpon, kajti Matija Korvin si priključi tudi Moravsko, šlezijo, Lužice, -kasneje še Spodnjo Avstrijo, štajersko in del Koroške. Ni čuda, da zvedo zanj tudi Slovenci, zlasti -ko si je osvojil Dunaj i-n imel v njem do leta 1485 svojo prestolnico. Tako zelo jim je bil všeč, da so ga napravili za svojega ljudskega kralja in vklenili v svoje legende. Zraven pa so mu dodali še kraljico Alenčico.
(se nadaljuje)
Praznik naše mladine
Tudi letos je naša mladina iskreno počastila Marijo Brezmadežno ter se ji na njen prazni,k 8. decembra dostojno poklonila v Katoliškem domu z lepo uspelo akademijo. Kljub sejmu sv. Andreja se je dfvorania čisto napolnila, taiko da mnogi niti do sedežev niso prišli.
Uvodni govor je imela visokošolka in članica Marijine družbe Marilka Koršičeva. Svoje misli je navezala na geslo mednarodnega mariološkega kongresa, ki je bil letošnje poletje v Zagrebu in se je glasil: Marija — začetek boljšega sveta. Ker je bodočnost v rokah mladine, naj bi si zlasti ona vzela to geslo za gibalo svojega življenja. V tem pa bo uspela le, če bo skrbno gradila svojo osebnost, pri čemer ji lahko krščanstvo s svojimi vrednotami odločilno pomaga.
Sama akademija je imela dva dela. V prvem so nastopili zbori in skupine z nabožnim programom, v -drugem pa so bile točke s kulturnim in vzgojnim sporedom.
Pnvi je nastopil pod vodstvom Marinke Lasičeve mladinski zbor iz Sovodenj, iki je zapel tri .pesmi. Nato je prišel na oder zbor Marijine družbe. Pod vodstvom prof. Ix>jzke Bratuževe je podal dve pesmi. Ze-
lo	vzgojen je bdi prizorčeik, ki ga je pripravil vod skavtinj Rupa-Peč pod naslovom »Molitev pred bankovcem za deset tisoč lir«. Otroški zbor z Vrha je občinstvo še posebno osvojil. Niti eno leto obstoja nima za sabo, pa ga je znal dirigent Janez Pavletič tako spopolniti, da je bilo mlade pevce in pavke kar užitek poslušati. Tudi šaljivi ton napovedovalke je k temu mnogo prispeval. Prvi del sporeda je zaključil nastop mladinskega zbora iz Štandreža, ki ga vodi že vrsto let Elvira Cbiabai in ki tudi to pot ni razočaral.
Drugi del akademije je odprl otroški zbor iz Podgore pod vodstvom učiteljice Marize Perat. Zapel je tri pesmi. Veliko prizadevnost so pokazala goriška dekleta v 'baletnem izvajanju Chopina Tiristesse. Nato se je predstavil občinstvu mladinski zbor iz Doberdoba z dvema pesmima. Zbor je pripravila Marija Vižintin. Mladina iz štandreža je navzoče razveselila z zabavnim in istočasno poučnim prizorom »Kadar mamice ni doma«. Potem je bila še enkrat na vrsti Podgora. Ob motivu »Rožic ne bom trgala« so ljubko zarajali pod-gorsiki otroci. Zadnji je nastopil goriški mladinski zbor s tremi pesmimi. Zboru se pozna vešča roka dirigenta I. Bolčine.
Spored je bil torej pester ter je nudil vsakomur nekaj. Želeli bi, da bi ta mladina vztrajala v ljubezni do cerkvenega in narodnega petja. Po petju bo vzljubila tudi svoj jezik in se navdušila za narodna izročila.
-jk
Novo zasedanje goriškega duhovniškega sveta
Duhovniški svet goriške nadškofije se je sestal v četrtak 9. decembra na Mirenskem Gradu, da obravnava več aktualnih vprašanj. Zasedanje je vodil goriški nadškof, navzočih pa je bilo 22 članov sveta.
Najprej je bilo govora o novem misijonskem centru, ki naj bi dopolnil dejavnost sedanjega škofijskega misijonskega urada ter jo razširil na vse leto. Prisotni so bili mnenja, da bi bil tak center potreben in so v tajnem glasovanju izvolili komisijo, ki naj bi dala pobudo za novi center. Od slovenskih duhovnikov je bil izvoljen dr. Kaiaimdr Humar.
Druga točka dnevnega reda je bil razgovor o morebitni spremembi pravil duhovniškega sveta. Za to je zadolžena komisija za strukture. Sklenjeno je bilo, da se bo v zvezi s tem sestal duhovniški svet .na posebno zasedanje.
Zadnja točka programa je bila imenovanje računskih preglednikov Škofijskega
upravnega urada. Od Slovencev je bil izvoljen dr. Rafko Premrl.
Ob zaključku je goriški 'nadškof izrazil željo, naj bi se čimprej na conskih sestankih razpravljalo o zapovedanih praznikih med tednom. Italijanska škofovska konferenca je namreč izrazila misel, 'da bi bilo mogoče pametno vse te praznike prenesti na nedeljo.
Prihodnje izredno zasedanje duhovniškega siveta bo v četrtak 20. januarja 1972 v novem zavodu Contavalle v Gorici.
Še dva nova doktorja na Goriškem
Pred kratkim sta na tržaški .univerzi poleg Helene Knez iz Števerjana, o čemer smo že poročali, dosegla doktorski naslov še dva naša rojaka z Goriškega. Mario Lavrenčič iz Doberdoba je promoviral iz biologije, Robert Terpin iz Podgore pa iz kemije. Novima doktorjema k doseženemu življenjskemu uspehu iskreno čestitamo.
Sv. Miklavž in Brezmadežna v Gorici
V Katoliškem domu v Gorici se je prikazal sv. Miklavž kar dvakrat. Najprej je v soboto 4. t. m. popoldne obdaroval otroke. Na povabilo SKPD »Mirko Filej« iz Gorice so prišli sv. Miklavža sprejet v Katolišiki dom igralai iz Doberdoba. Zelo lepo so podali prizor »Miklavž v nebesih«, kar je sv. Miklavža tako ganilo, da se je še sam prikazal na odru.
Naslednji dan se je sv. Miklavž odzval tudi vabilu goriških skavtov in ponovno s svojim prihodom razveselil vse, ki ga imajo še radi.
*	* *
Na praznik Brezmadežne je minilo lato dni, kar je pri slovenski službi božji na Placuti prvič nastopil mladinski zbor iz Gorice. Danes šteje ta zbor že nad 'trideset mladih pevcev in pevk, ki se pod vodstvom učitelja Ivota Bolčina in ob sodelovanju s. Rafaele Saksida iz Zavoda Sv. Družine redno ob četrtkih udeležujejo pevskih vaj. Dve pevski vaji na mesec sta namenjeni oerkvenemu petju, ostale pa narodnemu. Zbor je obletnico svojega prvega nastopa v javnosti obhajal prav tako na Placuiti, kjer je 8. decembra pri slovenski maši ubrano prepeval.
Jamlje
V nedeljo 5. decembra, na predvečer sv. Miklavža smo tudi mi čakali na dobrotni prihod tega svetnika. Negotovosti v zadnjih dneh ni manjkalo. Ali bo vendar blagovolil priti na naš še ne zadosti opremljeni oder? Otroci in številni odrasli smo bili polni vnetega pričakovanja v naši dvoranici. Na odru pa so si z lepo pripravljeno in zanimivo iig.ro dali toliko opraviti v izbranih vlogah sledeči pridni mladi: Rozana, Katja in Tatjana, Robert, Pavel, Ivan in Mario. Sv. Miklavž je prišel in bil kar zadovoljen. 'Prinesel je vsem našim otrokom polno darov in pomislite, nazadnje... še gospodu župniku. To je bilo smeha in veselja.
Za uspeli Miklavžev prihod in obdarovanje se vsi otroci in odrasli zahvaljujejo Bernardu Sobanu za njegov trud.
Begunci v taborišču na Padričah
Od leta 1966 do letošnjega septembra je več kot 24.000 tujih državljanov prosilo italijanske oblasti za politično zatočišče. Večina beguncev prihaja iz komunističnih držav, predvsem iz Madžarske, Jugoslavije in Poljske. V prvih devetih mesecih letos je pribežalo v Italijo 885 Madžarov, 452 Jugoslovanov, 348 Poljakov, 269 Romunov, 177 Bolgarov, 93 Čehoslovakov, dva Albanca in 33 državljanov' drugih držav. Vsi ti begunci so našli svoje zatočišče v taborišču na Padričah.
Q3V£ST1U\
NABIRKA za naša zavoda Alojzijevišče in Zavod sv. Družine bo tudi zdaj v adventu na 4. adventno ali kvatmo nedeljo pri sv. mašah v slovenskem jeziku v goriški nadškofiji. Toplo jo priporočamo.
Božična polnočnica bo kot vsako leto v cerkvi sv. Ivana v Gorici. Na božič dne 25. decembra bo pri Sv. Ivanu večerna maša ob 6. uri zvečer namesto ob 7.30.
Radijska oddaja »Pod farnim zvonom cerkve sv. Ivana v Gorici« bo na božični praznik ob 19.10 in v četrtak 30. decembra ob 12.10.
Shod III. reda bo v nedeljo 19. decembra v cerkvi sv. Ivana v Gorici ob 15. uri ( in ne ob 15.30).
»Trnuljčica« tudi na Goriškem. Slovensko gledališče v Trstu bo v prihodnjih dneh dvakrat nastopilo z mladinsko pravljico v treh dejanjih .»Trnuljčica« in sicer v Katoliškem domu v Gorici v soboto 18. t. m. ob 10. in 16. uri.
Roditeljski sestanek. Ravnateljstvo nižje srednje šole v Gorici, ul. Randaccio 10, sporoča, da se bo vršil v -petek 17. decembra ob 18. uri v šolskih prostorih roditeljski sestanek. Vabljeni so starši in njihovi namestniki.
SKPD »F. B. Sedej« iz Števerjana vabi na redni -občni zbor, 'ki bo v -petek 17. ;t. m. ob 20.30 v Župnijskem domu. Vabljeni vsi člani in prijatelji društva.
Orgelski koncert. V nedeljo 26. decembra, na .praznik sv. Štefana, bo v Trstu ob 17. uri v cerkvi brezmadežnega Srca Marijinega v ul. Anastasio (blizu kolodvora) orgelski koncert. Božične skladbe Murschhauserja, Bacha, Francka, Duprea in Messiaena bo izvajal mojster Hubert Bergant.
Gostovanje iz Ljubljane. V nedeljo 19. decembra ob 16.30 'bosta nastopila v Kulturnem domu v Trstu zbor in orkester »Consortium musicum« iz Ljubljane -ter izvajala Handlov oratorij za soli, zbor in orkester »Mesija«. Rezervacija in prodaja vstopnic je v pisarni Glasbene Matice (-ul R Manna 29, tel. 418605) ter eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
Oddaje na Radiu Vatikan. Slovenske oddaje so ob nedeljah, torkih, petkih in sobotah ob 19. uri na .kratkih valovih 48.47, 41.38, 31.10 ter na srednjem valu -196, oziroma na frekvencah 6.190, 7.35, 9.645 'in
1.529 kilohercev. Radio Vatikan ima tudi posebno oddajo za slovenske bolnike in sicer vsako tretjo nedeljo v mesecu. Opozorite -svoje -bolnike na oddajo, ki jim bo v veliko tolažbo in oporo.
Božične plošče. V župnih cerkvah na Tržaškem in Goriškem si lahko nabavite plošče s starimi božičnimi -pesmimi, kii jih izvajajo Slovenski -madrigalisti pod vodstvom Janeza -Boleta.
ZA KMETOVALCE
Nove ugodnosti za donosnejše kulture
Nedavno je deželna uprava zboljšala zakon št. 29 iz leta 1967 o donosnejših 'kulturah. Novi zakon št. 44 iz letošnjega leta prinaša večje prispevke za gričevnate in gorate predele. -Prvotno je zakon določal 50 % prispevka v zelenjadarstvu in sadjarstvu za postavitev nepremičnih ali premičnih naprav za siljenje tar zaščito rastlin, za -nakup sterilizacijskih naprav in malih pogonskih ter obdelovalnih strojev, naprav za -uničevanje rastlinskih zajedavcev; za ureditev zemljišč in opornih zidov ter namakalnih naprav. Po novem zakonu pa je za te primere predvideno v goratih predelih do 70 % prispevkov za združene in do 60 % prispevka za posamezne kmete.
Isti zakon -določa prispevke do 70 % za naprave, ki so potrebne za zagotovitev, skladiščenje, predelavo in vnovčenje sadnega, zelenjavnega 'in cvetličnega pridelka tudi če gre le za povečanje ali posodobljenje obstoječih ali za nakup noviih naprav. V goratih predelih je za takšne pobude predvideno do 90 % prispevka.
Prispevki za zboljšanje in preureditev kmečkih posestev
Deželna uprava je s svojim zakonom povečala prispevke na 98 % za vsa dela, ki zadevajo preuiredi-tev zemljišč in zboljšanja kot je namakanje z namenom, da se poveča pridelek. Enaik prispevek 98 % nudi za gradnjo ali obnovo poljskih cest, napeljavo vode in elektrike vključno transformatorske celice, električne stroje, o-mrežja in napeljave za pogon električnih motorjev v kmetijstvu do gospodinjstvu, za napeljavo električne razsvetljave v kmečke hiše na samoti ali v zaselkih.
Nove ugodnosti bodo zato zelo dobrodošle v zaostalih krajih.
Tir RADIO
A TRSTA
Puručila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15,
11.30	(samo ob delavnikih), 13.15, 14.15, 17.15 (samo ob delavnikih), 20.15 in 23.15.
Dejstva in mnenja: 14.15 (samo ob de iavnikih).
Šport: (dnevno) ob 20.00 uri.
Spored od 19. do 25. decembra 1971
Nedelja: 8.05 Slovenski motivi. 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 9.45 Glasba za kditaro. 11.15 N. Kraigherjeva: »Nina na Cejlonu«. Mladinska zgodba. 11.35 Ringara-ja za naše -malčke. 11.50 Vesele harmonike. 12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas. 12.30 Staro in novo z zabavni glasbi.
13.00 Kdo, -kdaj, zakaj... 14.45 Glasba iz vsega sveta. -15.45 Miniaturni koncert. 16.30 Šport in glasba. 17.30 A. Strindberg: »Smrtni ples«. Drama. 19.30 Bednarik: »Pratika«. 20.30 Sedem dni v svetu. 21.00 Ljudske .pesmi.
Ponedeljek: 11.40 Radio za šole. 12.10 Pomenek s poslušavtkamii. 17.00 Za milade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Radio za šole (ponovitev). 18.50 Slavni dirigenti.
19.10 Odvetnik za vsakogar. 19.40 Zbor »Tartini« iz Trs-ta. 21.00 Oliviero Ilonore Bianohi: »Glas izza sončnih pegic«. 21.20 Orkester proti orkestru. 21.45 Slov. solisti.
Torek: 11.35 Šopak slovenskih pesmi.
12.10 Bednarik: »Pratika«. 17.20 Z? mlado poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Komorni koncert. 19.10 Pesniški svet S. Kosovela. 19.20 Otroci pojo. 19.30 Nekoč je bilo... 19.45 Pesmi in plesi iz Argentine. 20.30 Britten: »Noetova barka«, op. 59.
Sreda: 11.40 Radio za šole. 17.20 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Radio za šole (.ponovitev). 19.10 Higiena in zdravje. 19.40 Moški zbor »V. Mirk« s Proseka in Kontovela. 20.30 Simf. koncert.
Četrtek: 11.35 Šopak slovanskih pesmi.
12.10 Kulturni odmevi. 17.20 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 19.10 Pisani balončki, rad. tednik za najmlajše. 19.45 Zbor »H. Schiitz«. 20.30 M. Cati: »Odjek sanj«. Drama. 21.55 Skladbe davnih dob.
Petek: 11.35 Šopek slovenskih pesmi.
12.10 Pomenek s .poslušalkami. 17.00 Tržaški mandolinski ansambel. 17.20 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 19.10 Slovenski narečni dokumenti (12) Pesmi Ati-
li	ja Kralja. 19.40 Moški vokalni kvartet »Zvonček«. 20.30 Gospodarstvo in delo.
21.00 »Zvonovi naših cerkva oznanjajo Sveti večer«. 22.00 Koncert božičnih pesmi združenih pevskih zborov v Trstu pod Banovim vodstvom v Trstu dne 10. januarja 1971. 23.30 Božič v svetu. 24.00 Prenos polnočnice.
Sobota: 8.30 Slovesnke božične ljudske pesmi. 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 11.00 Bugamelli: La notte santa, za zbor, -recitatorja in orkester. 11.20 Per-tot: »Pig, Peg m čokoladna torta«. Otroška igra. 12.00 Opoldanski koncert. 15.30 »Naš božič«. Enodejanka. Izvaja prosvetno društvo »Rečan« iz Ljes. 16.10 Božične -pesmi domačih skladateljev. 18.00 V. Be-ličič: »Luč v nas«. 18.30 Koncertisti naše dežele. 19.10 Pod farnim zvonom cerkve sv. Ivana v Gorici. 20.30 Teden v Italiji.
21.00 M. Mahnič: »Eno dete je rojeno«. Božična igra. 22.25 Božične harmonije.
★
BOŽIČNA IN NOVOLETNA ŠTEVILKA našega lista bosta zaradi bližine praznikov izšli en dan prej kot običajno, tj. v sredo 22. in v sredo 29. decembra. Božična številka bo imela osem strani. Vabimo podjetja in ustanove, da izrazijo svoja voščila v tej številki. Paginacija bo 20. In 21. decembra. Prosimo dopisnike in oglaševalce, da pravočasno pošljejo svoje prispevke. ★
Ravnateljstvo državnega učiteljišča »A. M. Slomšek« v TRSTU obvešča absolvente učitelj iščnike, da bo tudi letos poseben dopolnilni tečaj, ki bo omogočal vpis na vse fakultete. Tečaj bo trajal od 15. decembra letos do 15. junija 1972. Zaključni kolokvij bo od 1. do 19. septembra 1972. Prošnje sprejema ravnateljstvo.
V	nedeljo 19. decembra ob 16. uri bo
v Katoliškem domu v Gorici kulturni večer. Prof. d.r. Tone Požar iz Vipave bo predaval in 'kazal skdoptične slike, k-i jih je posnel ob svojem obisku
MOSKVE IN DRUGIH KRAJEV V RUSIJI
K obilni udeležbi na to zanimivo predavanje vabi SKPD »Mirko Filej« iz Gorice, ki je kulturni večer pripravilo1.
Š P # R T
Odbojka. Naraščajniki (Ragaizzi) 01ym-pije so zadnji tekmi pokraj.in-ske faze odigrali na praznik Brezmadežne v Vidmu. Premagali so moštvo PAV-a -z 2:0 (15 : 12, 15 : 12), izgubili pa proti ekipi OSI Friuli z 1 : 2 (15 : 8, 8 : 15, 9 : 15). Čeprav se niso uvrstili na prvo mesto, so vseeno uvrščeni v deželno fazo, iker so edina naraščajniška ekipa iz goriške pokrajine (in .torej avtomatično prvi).
Mladinci (Juniores) pa so preteklo soboto v Gorioi premagali moštvo PAV-a s 3:0 (15 : 6, 15 : 3, 15 : 9). Njihovo pokrajinsko prvenstvo se nadaljuje in prihodnja tekma bo v soboto v gorici proti Ri-creatorio Reanese.
Prvenstvo »Serie D« se bo začelo v nedeljo 9. januarja. Ni .pa še znano, s katerimi moštvi se bodo wolympijci« merili, to se pravi, kako daleč bodo morali hoditi igrat. Vsekakor obsega skiupina 01ym-pdje osem moštev; od teh so nekatera iz naše dežele, ostala pa bodo ali 'iz Trenta ali iz Vicenize ali iz Padove ali dz Belilu-na. To prvenstvo bo torej zelo zahtevno, tako tehnično kot finančno!
♦
Društvo izobražencev v Trstu vabi na redni sestanek, 'ki bo v ponedeljek 20. t. m. ob 20. uri v društvenih prostorih, ul. Donizetti 3. Govoril 'bo župnik Vilko Žerjal, ki bo podal nekaj 'božičnih misli.
DAROVI
Namesto cvetja na grob pok. Marjete Koršič darujeta za Alojzijevišče Željka Simčič 5.000, N. N. iz Gorice pa 3.000 lir. Družina Koshuta iz Gorice daruje po
5.000 lir za Alojzijevišče, za Katoliški dom, za Zavod sv. Družine .in za gradnjo novega zavoda.
A. T. iz Gorice daruje po 5.000 lir za Zavod sv. Družine, za Alojzevišče dn Katoliški dom.
Za Marijin dom v Rojanu: Š. E. 10.000
lir.
Za svetoivanski Marijin dom v Trstu:
M. C. 10.000; S. Š. 6.000; E. V. 5.000; Edvard Krapež 5.000; D. P. 5.000 lir.
Za Marijanišče na Opčinah: Ileana Kop-čavar — volilo pok. učiteljice Josipine Posega, 10.000; Milvia Furlan, Praprotno,
10.000 'lir.
Za prizidek teol. fakultete v Ljubljani:
Z. Fr. iv počastitev pok. dr. Jakoba Ukmarja 2.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
SKPD »MIRKO FILEJ« V GORICI vabi na
ORGELSKI KONCERT
ki ga bo imel prof. Hubert Bergant v ponedeljek 20. decembra ob 20.30 v
goriški stolnici. S svojimi -deli bodo zastopani naslednji skladatelji: J. Tite-louze, D. Bustehude, J. S. Bach, C. Franak, O. Messiaen ter M. Kabelač. Vstop prost.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: Trgovski 70 lir, osmrtnice 100 lir, k temu dodati 8% davek za registrski urad.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno drn5tv«
V	Šolska mladina iz Štandreža priredi v župnijski
%	dvorani v četrtek 23. decembra ob 20. uri
\<	/	v	/	v	/
bozicntco
3!
jjjj*	Na sporedu bo petje, žive slike, prizori. Toplo vab-
1 jeni starši in vsi prijatelji mladine.
Hff-
ZAHVALA
Ob smirtd drage tete
Nlargerite Koršič
se iskreno zahvaljujemo gg. duhovnikom, posebno g• Jericiju, ki je opravil pogrebno siv. mašo in vsem, iki so se udeležili .pogreba ali nam bili na kateri koli način blizu ob tej izgubi.
Bruna Petruša, družina Koršič in ostalo sorodstvo
Gorica - Solkan, 14. decembra 1971