št. 2 (1189)	Leto	XXIV
NOVO MESTO četrtek, 11. januarja 1973
o®®©
NOVO MESTO - Drevi ob
18.	uri bo vprostorili Mladinske knjige literarni »rečer. Gost prireditve bo pisatelj Miško Kranjec.
SEVNICA - Danes se bo sestal komite občinske konference ZK. Pregledali bodo izvajanje sklepov po seji CK ZKS iii se dogovorili za nadaljnje naloge.
TREBNJE - Jutri popoldne se bodo sestali člani Golievega akademsk^a kluba. Dc^ovarjali se bodo o skupnih akcijah akademikov, rednih in izrednih študentov, seznanili pa se bodo tudi z razmerami v občini.
SEVNICA - Jutri se bodo v gasilskem domu zbrali predstavniki osnovnih sindikalnih organizacij na posvetovanju o izvajanju ustavnih dopolnil in drugem.
NOVO MESTO - Občiijski komite ZK bo danes razpravljal
o	letnih konferencah, ocenjevanju kadrov, članarini, politični šoli in drugem.
TREBNJE - Jutri popoldne se bo sestala občinska konferenca ZK. Med drugim bodo obravnavali poročilo 'o izvajanju sklepov in stališč ZK po november-ski konferenci ter dejavnost članov konference.
SEVNICA — Sevniško čebelarsko društvo bo imelo v nedeljo ob 8. uri občni zbor v predavačici železniške postaje. Po njem bo znani čebelarski strokovnjak in pisec Lojze Kastelic predaval o pridobivanju in odvzemanju n(iatičnega mlečka ter
cvetn^ prahu. ------------  -
KOČEVJE - O osnutku druž-ben^a dogovora o enotnih osnovan kadrovske politike v občini so v torek zvečer razpravljali na seji občinskega komiteja Zve-•i-' i ze komunistov.
*	RIBNICA - Okoli 13.000 dinarjev so odnesli vlomilci iz novega župnišča v ponedeljek ponoči.
BREŽICE - Da bi preprečili neupravičene govorice o bogatenju vodilnih, je komite občinske konference ZK na ponedeljkovi seji sklenil, da morajo vsi vodilni v družbeno političnih organizacijah in upravi občinske skupščine do konca meseca poslati obračun premoženja in vire dohodkov komisiji za ugotavljali nje izvora premoženja.
1 SEVNICA - V torek se je ‘^^.vmila v glavno mesto Izraela ' )Skupina mizarjev STILLESA na ^ montažo hotelske opreme po I novoletnem oddihu doma. Tam bodo ostali še okoli 14 dni.
< * v-"
Koliko iz naših žepov?
Nad srednjo bvropo in Balkanom se že dalj časa zadržuje . območje visokega zračnega pritiska, ki povzroča pri nas suho vreme. Od severovzhoda ponovno doteka nad naše kraje nekoliko hladnejši zrak. Do konca tedna bo prevladovalo oblačno vreme. Bo razmerome hladno, občasno pa je mož no tudi rahlo sneženje.
„Mizica pogrni se!“ osrečuje lahko samo v pravljicah in v otroški domišljiji ne pa v ekonomiki, kjer je neizprosno preprosto: kar smo v preteklosti „pojedli" — a ne plačali, moramo plačati zdaj. Čimprej.
Kolikšno ceno za gospodarsko stabilizacyo naj bi v odločilnem letošnjem letu plačal posameznik, še ni dokončno odločeno. Slovenija še nima dokončno oblikovane „politike^ plačevanja stabilizacijskega davka“. S pospešenim tempom jo pripravljajo zdaj, saj je predvideno, da bo republiška skupščina dokončno odločila še v tem mesecu.
Jože Novinšek, direktor republiškega zavoda za plan, je dolenjskim poslancem dejal, da izvršni svet /„razmišlja v smeri obveznega posojila in stabilizacijskih davkih“. Predloge pripravlja republiški sekretariat za finance. Zanimivo bo vedeti, kaj pripravlja.
Kako bo z osebnimi dohodki v letu 1973, je določeno z letnim razvojnim načrtom. Pove-
ŠETINC V METLIKI
-	V petek, 5. januarja, je bil v Metliki Franc Šetinc, sekretar sekretariata CK ZKS. V ^remstvu medobčinskega sekretarja Zveze komunistov za Dolenjsko Ludvika Goloba je prisostvoval seji metlišk^a občinskega komiteja, nato pa sta si gosta ogledala tovarno BETI.
ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELESU — Za hitrejši razvoj telesne kulture je najpomembnejše, da se v šolah omogočijo boljše možnosti za delo telesnovzgojnih organizacij. Obdobje, ko se mladi ljudje šolajo, ni le čas odraščanja, oziroma ko je telesna aktivnost najpomembnejša, temveč gre tudi za obdobje, ko mladi ljudje dozorevajo, oblikujejo svojo osebnost, pridobivajo življenjske navade in si tako izoblikujejo svoj način ži^jenja. Mladi iz Šentjanža (na sliki) bodo lahko krepili telo in duha, saj so z novo telovadnico, ki so jo izročili namenu 27. decembra, na najboljši poti, da uresničijo na novo sprejeta načela, ki poudaijajb večji pomen telesne kulture v naši družbL (Foto: S. DOKL)-
DBH
NOVO MESTI
JE VAŠA BANKA
Novoteksov obrat tudi v Trebinju
Samo ponuja se, ni ga pa, da bi ga pošteno prijel v roke. Snega namreč, ki ga otroci težko čakajo, saj bodo imeli kmalu nekaj prostih dni po polletnih spričevalih. Na sliki: Miro in Milenca Milič iz Črnomlja sta^ prejšnji četrtek delala vsaj kepe. (Foto: R. Bačer)
Tekstilna tovarna Novoteks iz Novega mesta bo odprla obrat za konfekcijo v prostorih nekdanje tekstilne tovarne Trebinjka v hercegovskem mestu Trebinju. Gospodarska banka iz Sarajeva je iz sklada za kreditiranje gospodarsk^a razvoja nezadostno razvitih republik in pokrajin odobrila za osnovna sredstva tega Novoteksovega obrata 3 milijone dinarjev in za obratna sredstva 1,73S.0()0 din. Za opremo bo na voljo 159.994 dolariev.
PRVI KORAKI V BREŽICAH
Občinska konferenca ZMS v Brežicah se je resno lotila akcije „Tisoč ^jevnili skupnosti - tisoč aktivov ZMS“. Predsedniki in sekretarji akti-^ l^ajevnih skupnostih bodo danes dah svoje pripombe k načrtu za poživitev dela mladih v občini. Do konca februarja se bodo mladinska vodstva usposabljala za novo delo, hkrati pa jim bo občinska konferenca ŽMS pom^ala pri urejanju fmančnih vprašanj in težav s prostori za sestajanje in delo.
Proizvodni prostori v velikosti okoli 1.500 kvadratnih metrov bodo predvidoma preurejeni do konca
JAVNA RAZPRAVA O SLOVENSKI HIMNI
V	prosvetnem domu v Brežicah prirejata občinska konferenca SZDL in Radio Brežice v ponedeljek, 15. januarja, javno razpravo o slovenski himni. Nanjo so povabili glasbene pedagoge, učence glasbene šole in druge občane. V polurni oddaji jim bodo predvajali vse tri predlagane skladbe:	„Na-
prej", „Zdravico" in „Našo zemljo". Vsako od njih bodo lahko slišali v štirih izvedbah. Udeležencem bodo posredovali tudi mnenje glasbenika dr. Cvetka in člana republiške konference I SZDL Toneta Fajfarji.
januarja. Kot je predvčerajšnjim povedal Novoteksov direktor inž. Avgust Fajfar, naj bi začel obrat delno poskusno delati aprila, povsem pa ga bodo pripravili za obratovanje do konca leta 1973.
V Trebinju bodo izdelovali hlače, večji del otroško konfekcijo. V obratu bo zaposlenih približno 200 ljudi. Tehnični kader bo preskrbel in usposobil Novoteks sam s tem, da bodo proizvodnjo začeli tudi njegovi strokovnjaki. Pol^ * tega se v
Novem mestu že drugo leto zapored -usposabljajo za delo v trebinjskem obratu skupine hercegovskih tekstilcev.
„Pobuda za to sodelovanje je pri9a iz Trebinja. Ker se je pokazalo, da bo to za nas ugodno, smo sklenili obrat tudi odpreti,zatrjuje
direktor Novoteksa, ki je tako prvič „prestopil" republiške meje.
L Z.
čali se bodo samo za toliko, za kolikor se bo s predvidenim naraščanjem cen zmanjšala vrednost dinarja. Standard bo v letu 1973 enak kot v letu 1972.
nadaljevanje na 4. strani
Vaša vest Američani?
Učitelji osnovne šole Kočevje so te dni poslali ameriški ambasadi v Beograd protestno pismo zaradi strašne 'in nečloveške vojne v Vietnamu. V njem so med drugim napisali:
„Mi smo vzgojitelji mladih Hudi, ki se v naši svobodni deželi lahko v miru učijo, igrajo in veselijo svoje mladosti, vi pa vietnamskim otrokom kradete vse: njihovo otroštvo, starše, domove in življenje."
Pismo so zaključili takole:
„Zakaj se nc zgane vaša vest, saj vas obtožuje ves svet, milijoni očetov in mater? !
Vaša vojna v Vietnamu je največja sramota dvajsetega stole^a in sramota za ČLOVEKA."
Rog v Mokronogu
Novomeški ROG ima doma težave z zemljišči za nove proizvodn prostore, marsikje drugod pa kom_j čakajo na takšno delo, ki pomeni lep zaslužek.
Ko je minuli četrtek predsednica krajevne skupnosti Mokronog dr. Jelena Pavičevič pognala prvi stroj, so se prav gotovo iztekla leta zaostajanja teh Krajev, od koder se dosti delavcev vozi daleč na delo. Šivanje ženskih spalnih srajc je posel, ki ima lepo bodočnost, v mokronoškem obratu naj bi jih letos naredili že za
10	novih milijonov. Se pred kratkim je ROG sodeloval le z enim zaho-dnonemškim partnerjem, sedaj posluje že s tremi. Tudi na lanskem sejmu mode v Beo^adu so s spalnimi srajcami vzbudili zanimatne: v pičlem tednu so prodali za S milijone izdelkov! Za domači trg je že doslej prodano 30 odst. proizvodov.
Mokronoški obrat naj bi postal temeljna organizacija združenega dela, brž ko se bo proizvodnja utekla. Od 100 deklet in žena, ki so se ponudile za delo, so jih zaenkrat zaposlili le 40 za eno izmeno. V pripravi je druga izmena; s tem bo imelo delo 80 zaposlenih. Priučevanje delavk so izvedli kar v obratu med poskusno proizvodnjo. Mokronoški obrat je plod razumevanja vseh: trebanjske občinske skupščine, dolenjske banke in matična podjetja. Ravno delovna mesta so največja pomoč nerazvitim.
A. ŽELEZNIK
Vode že zmanjkuje
Sušen december, ki v naših podnebnih razmerah sicer ni tako izjemen, je že spraznil nekatere vodnjake v suhokrajinskem delu trebanjske in novomeške občine. Ta teden so iz Oriake, male vasi pri Selih Šumberku, že zaprosili na občini v Trebnjem, da bi jim pomagali preskrbeti vodo, tako da bi jo napeljali s cisterno. Podobne pozive pričakujejo še iz nekaterih vasi, saj prava zima z mrazom in
potrebno, spet pomagala tistim, ki jih bo suša prizadela. Ob tem je pozval krajevne skupnosti, naj na svojih območjih pomagajo organizirati oskrbo z vodo. pomanjkanjem vode šele prihaja in bo suša še trajala. Ciril Pungartnik, načelnik oddelka za gospodarstvo, nam je zagotovil, da bo občina kot prejšnja leta naredila, kar bo v njeni moči. Iz občinskega rezervnega sklada bo občinska skupščina, če bo
Kdor je poznal te prostore kot gostilno ali poznejšo trgovinico Dolenjke, je lahko danes presenečen: v rekordnem času so pritličje preuredili v konfekcijski obrat, kije lepši od novomeških prostorov Roga. (Foto: Železnik)
tedenski
mozaik
Po tritedenskem uspešnem gostovanju v Kanadi je prispel na turnejo v Združene države Amerike veliki kitajski cirkus. Ne samo zaradi tega, ker gre pač za goste iz daljne dežele, o kateri se ne ve dosti, ampak predvsem zaradi izjemne kvalitete, je postal nastop akrobatov iz LR Kitajske osrednja zanimivost sezone onstran oceana. Časopisi poročajo, da gre za izjemne artistične dosežke in točke, ki jih občinstvo še ni imelo priložnost videti Po nastopih v Združenih državah Amerike bodo kitajski artisti gpstovali še v nekaterih drugih latinsko-ameriških državah... tisočletna tradicija v službi zbli-
In ko smo že pri nastopih v Združenih državah Amerike: slovita filmska igralka Raquel Welch je privolila, da bo nastopila kot striptizeta v nekem nočnem lokalu v Las Vegasu. Tam že nastopa, toda gledalci morajo dobro odpreti oči, kajti brez obleke je samo eno sekundo - potem pa jo zagrne tema... malo nagote za veliko zelenih dolarčkov...
Medtem pa je ugandski predsednik, general Idi Amin (kije bil še pred osmimi leti samo vodnik!) zbolel in bo moral na zdravljenje. To ne bi bilo nič posebnega, kajti tudi predsedniki držav morajo naposled na zdravljenje — če ne bi odšel Idi Aman na zdravljenje kar v vojašnico! V eni izmed sob vojašnice v Kampali bo ostal namreč osem dni, obkrožen od stražarjev. Ta čas ga bo nadomestoval podpredsednik Ugande... nezaupljivost predsednika ali njegovih podložnikov, kdo ve...?
V New Orleansu pa še vedno ne vedo zakaj je izgubilo življenje sedem ljudi, okoli dvajset pa jih je bilo ranjenih predno je policija uspela ustreliti nekoga, ki je s strehe hotela začel nenadoma streljati na mimoidoče. Še pred tem je zažgal hotel, ko pa so prišli gasilci, da bi pogasili požar pa je začel nanjč streljati ... preveč sle po ubijanju na televiziji ali v Vietnamu ...?
Iz Houstona je prišlo sporočilo, ki bo najbrž zanimalo ljubitelje (ampak ne samo zaljubljene) Lune: skrivnostne kamenine oranžne barve, ki jih je prinesla zadnja odprava Apolla 17, so spremenile barvo! Sedaj so samo še rjavkasto-rdečka-ste... pa ne da bi na Luni bile drugačne barve zato, ker so zardevale ob srečanju z vesoljci. ..?
Čaka nas težko leto
Letos bo treba stisniti zobe, čeprav ne bo lahko *-Ustvariti možnosti za stabilizacijo
Po nekaj dneh praznovanja smo znova poprijeli za delo. Start v novo gospodarsko leto pomeni obenem spoprijem s sila zahtevnimi nalogami, kjer se bomo morali izkazati z vso prizadevnostjo in odločnostjo, neredko s samoodrekanjem, predvsem pa z dosledno zvestobo začrtanim razvojnim smernicam. Te smo imeli tudi do zdaj navadno lepo zapisane, vendar smo se jim v življenju ob raznih težavah kaj radi izneverili. Leto^ moramo stisniti zobe, čeprav ne bo lahko.
Zadržimo se samo pri nekaterih osrednjih nalogah letos-
TELEGRAMI
PEKING - Glavni urednik kairskega časopisa Al Ahram Mohamed Hejkal je odpotoval na obisk v LR Kitajsko, kjer bo ostal osem dni. V dobro obveščenih krogjh se je zvedelo, da bo med tem časom preučil možnosti, da bi predsednik Sadat obiskal LR Kitajsko.
POSADAS - Ladja za prevoz avtomobilov prek reke Parane (med Paragvajem in Argentino) se je nenadoma potopila. Utonilo je 40 ljudi, 20 pa se jih je rešilo. Oblasti so uvedle preiskavo.
PARIZ - V spopadu med dvema skupinama kambo^ih študentov je bil v Parizu ponoči ubit eden, ranjenih pa 20 ljudi. Dva izmed ranjenih sta v smrtni nevarnosti. Študentje so se spopadli v dijaškem domu. Menijo, da sta se stepli skupina študentov, ki podpira princa Sihanuka in skupina, ki ga ne priznava kot voditelja Kambodže.
KARAKAS - Crne koze so v Kolumbiji teijala 22 smrtnih žrtev, je uradno sporočila kolumbijska vlada. Vlada je uvedla ukrepe za zaščito prebivalstva. Epidemija je iz-bruhnUa zadnji teden.
NEW DELHI - Indijska policija je ubila dva demonstranta, ko je v pristanišču Vishakapatnamu v indijski zvezni državi Andra Pradeš streljala na demonstrante, ki so zahtevali ločitev tega področja od ostalega dela države. Tu so nemiri že več dni.
njega leta. Na prvem mestu naj omenimo zgodovinsko prelomnico v samoupravnem razvoju naše družbe — ustanovitev temeljnih organizacij združenega dela. Uresničitev delavskih ustavnih amandmajev pomeni dejansko učvrstitev neodtujljivih samoupravnih pravic v rokah delavcev in skupno z novim delegatskim sistemom, ki ga snujemo v okviru druge faze ustavnih spremb, najbolj demokratično možnost odločanja o vseh vprašanjih našega družbenega razvoja. Povsem napačno bi bilo ta bistveni premik v samoupravljanju omenjati ločeno od druge najpomembnejše naloge: gospodarske stabilizacije. Na to je na zadnji decembrski seji CK ZKS posebej opozoril predsednik tega organa France Popit, ko je med drugim naglasil, da če hočemo biti učinkoviti, morai^o stvari glede stabilizacije postaviti tako, da ne bo okrnjen samoupravni položaj delovnega človeka.
Prav gotovo je na videz najlaže marsikatero stvar — vsaj na hitro — urediti v prid stabilizaciji s tem ali onim zveznim, republiškim ali občinskim predpisom, vendar teija samoupravni razvoj neposredno, demokratično odločanje ob sodelo-
Oblasti Nikarague so uradno sporočile, da je teijal nedavni katastrofalni potres v Managui najmai 10.000 žrtev, pri čemer je mogoče, da je bilo mrtvih še več. Točnega števila žrtev ne bodo mo nikoli ugotoviti, ker so ostali številni za vedno pokopani pod ruševinami. Medtem ko prihaja iz vs koncev sveta pomoč, pa porušeno mesto od časa do časa še vedno stresajo potresi. Na sliki; porušenoj mesto, ki se še trese. (Telefoto: UPI)	|
(IZ PAVLIHE)
— Tovariš tajnik, prišli smo prijavit novoustanovljeno podjetje skupine obfanov z naslovom -BLAGOR-«.
— Lepo, tovariši. In kaj boste delali?
— Da bi kaj delali? Ne. mi bi radi samo kaj zadužili!
vanju vseh delavcev in občanov. Le tako nam bo uspelo v letošnjem letu tako, kot je zapisano v naših razvojnih dokumentih, ustvariti trdne temelje za stabilizacijo, ki bi jo nato uresničili v letu 1974; v okvirih, ki seveda veljajo v bolj razvitih tržnih gospodarstvih po svetu.
Za letos predvidene stopnje rasti zajemajo 6 do 7-odstotno realno povečanje družbenega proizvoda, 8-odstotno povečanje industrijske proizvodnje, za 13 % večji izvoz blaga in storitev, za 2% se bo predvidoma povečalo število zaposlenih v. družbenem sektoiju, za 4 % de-lovana storilnost in za 14% sredstva za osebne dohodke. Vse te stopnje rasti bo treba uresničiti tako, da bodo z razvitimi enakomerneje napredo-v^i bolj zaostali predeli Slovenije. Ob vsem povedanem se nam znova vrača kot refren, da bodo te številke o stopnjah rasti, četudi bodo^ uresničene, znatno izgubile svc^ pomen, če nam ne bo hkrati uspelo bistveno napredovati na fronti stabilnosti.
Vse to pomeni, daje letošnje leto sila zahtevno, morda najzahtevnejše v zadnjem desetletju. Vendar so zastavljeni cilji vredni vseh naporov in odrekanj, ker pomenijo bistven premik na razvojni poti naše samoupravne socialistične družbe.-
TONE KRAŠOVEC
tedenski zunanjepolitični pregle
tedenski notrdnjepolitični pregled - tedenski notrdnjepolitični pregled
državljanom SFRJ srečno in plodno novo leto 1973.
Minuli teden smo se seznanili tudi z odlokom zveznega izvršnega sveta, ki pravi, da ne veljajo več omejitve za višino potrošniškega kredita. V bistvu to pomeni, da lahko znaša odplačilo kredita tretjino osebnega dohodka posojilojemalca, kar je edina
dite, se ubadajo namreč z drugačnimi težavami - v skladih, namenjenih za potrošniška posojila, nimajo dovolj denarja, da bi I lahko.ustregli velikemu povpraševanju, ki ga I pričaKujejo.
Letošnje leto bo politično precej razgibano, to se nam obeta že na začetku. Pred nami so zelo pomembna POLITIČNA ZBO- I ROVANJA. Letos bomo imeli kongrese ZK republik in pokrajinske konference, kongrese sindikatov, borcev, mladine in drugih družbenopolitičnih organizacij. Pričakujejo, da bo letos okoli 40 takšnih in podobnih zborovanj na republiški, pokrajinski in zvezni ravni.
Tako obsežen politični koledar zahteva, da so vse akcije družbenopolitičnih sil usklajene, saj bomo le tako lahko dosegli kar največjo ekonomičnost kadrov in sndstev ter dobro organizacijo.
Za letos nam obljubljajo precej boljšo PRESKRBLJENOST Z MESOM. To je povedal Djuro Uzelac, direktor sklada za napredek proizvodnje in izvoza živine ter mesnih izdelkov. Da bi pa to dosegli, moramo čimprej izenačiti maloprodajne cene mesa, ki se v posameznih občinah razlikujejo tudi za 6 din pri kilogramu, poleg tega pa je treba z medrepubliškimi dogovori o temeljih skupne agrarne politike doseči stabilno in dolgoročno perspektivo za razvoj živinoreje.
Vin no bi bilo treba uvažati vse dotlej, dokler ne bomo ugotovili, kakšna je bila lanska letina v vinogradih. Tako menijo člani skupine za grozdje in vino pri jugoslovanski gospodarski zbornici. C e se ‘ pa že bomo odločili za UVOZ VIN, bomo morali strogo nadzorovati, kdo in zakaj jih uvaža. Zadnje i čase se jc domače vino podražilo, kar je bilo povsem upravičeno. Predvsem je treba še povečati odkupne cene za vina in to najmanj za 25 do 30 odstotkov.
Pogled nazaj in pot naprej
PREDSEDNIK TITO je začetek minulega tedna prebil še v Črni gori, kjer je tudi praznoval prihod novega leta. Generalni direktor titograjske televizije ga je ob tej priložnosti zaprosil, naj bi sporočil jugoslovanskim državljanom svojo NOVOLETNO POSLANICO. Predsednik Tito se je vabilu odzval in med drugim dejal: ,
Za minulo leto lahko zares rečemo, da je bilo v nepretrganem procesu našega revolucionarnega razvoja eno najbolj pomembnih, pa tudi napornih, kar se tiče premagovanja raznih nakopičenih težav in pomanjkljivosti v naši socialistični družbi. Poudaril je, da si uspešne graditve naše socialistične družbe ne moremo predstavljati brez enotne in akcijsko sposobne ZK, ki mora s konkretnimi akcijami uresničevati program in sklepe ZKJ. To moramo imeti vedno pred očmi.
Prav UMSERITEV H KREPITVI ZK nam je lani omogočila, da smo začeli odločno in dosledno krepiti tudi samoupravljanje, ob tem pa tudi uveljavljati vodilno vlogo delavskega razreda.
Nekaj je povsem jasno, je dejal predsednik Tito, izboriti si moramo EKONOMSKO STABILNOST. Cena, ki jo bomo morali plačati za to, ni m^hna in si jo bomo morali enakomerno porazdeliti na vsa pleča. Zaradi tega se moramo pri sprejemanju ukrepov za stabilizacijo gospodarstva odločati za takšne, ki ne bodo ovirali stabili-reprodukcijske sposobnosti gospodarstva, niti osnovne življenjske ravni delovnih ljudi.
Jugoslavija je delovala uspešno tudi na zunanjepolitičnem področju, je predsednik republike ocenil to delovanje. Poudaril je naš ugled v svetu, hkrati pa obsodil nadaljevanje vojne v Vietnamu. Na koncu je želel vsem
Obnovitev pogajanj med Američani in Sevemovietnamci v Parizu in nova nevarna zaostritev na Bližnjem vzhodu sta najvažnejši temi zunanjepolitične scene zadnjih sedmih dni.
POGAJANJA V PARIZU: novoletni prekinitvi pogajanj, ki so jih nadomestili izjemno siloviti letalski napadi na mesta in vasi v Severnem in položaje partizanov v Južnem Vietnamu, sta se v ponedeljek v Parizu znova srečala posebni svetovalec ameriškega predsednika Henry Kissinger in odposlanec hanoj-ske vlade Le Duc Tho.
Srečanje se je začelo in končalo brez sicer običajne prisrčnosti, ki je bila, vsaj na zunaj, značilna za dosedanja srečanja obeh glavnih predstavnikov Severnega Vietnama in Združenih držav Amerike na dosedanjih tajnih pogovorih.
S tem je sevemovietnamska stran očitno želela poudariti svoj protest zoper divjaške napade ameriškega letalstva, ki se nadaljujejo in kljub ogorčenju vsega sveta terjajo nove in nove žrtve.
O vsebini prvih pogovorov ta teden niso ničesar spročili, vsekakor pa gotovo niso bili lahki. Zadnji teden je postalo javnosti znano, kaj je pravzaprav tisto, kar tako odločilno in že kar usodno zavira nadaljnji uspeh pogajanj: namreč dilema, ali imamo dva Vietnama ali samo enega.
Američani in Saigonci vztrajajo na priznanju (posrednem ali neposrednem) dveh Viet-namov, nasprotna stran pa trdi, da gre zgolj za en Vietnam, začasno razdeljen z razmejitveno črto.
Pri tem se sklicujejo na ženevske sporazume iz leta 1954, kjer je bilo določeno, da se ozemlje Vietnama začasno razdeli na dve polovici, kasneje pa opravijo tajne volitve, na katerih se bodo prebivalci svobodno izjasnili o svoji bodoči politični ureditvi. Do te opredelitve (predvsem po krivdi Američanov) nikoli ni prišlo. Sčasoma sta nastali dve državi, izmed katerih priznava vsako določena skupina držav po svetu.
Zakaj dilema o enem ali dveh Vietnamih?
Predvsem za to, ker bi se, če bi sprejel tezo o dveh vietnamskih državah, moral Hanoi odpovedati svojemu velikemu cilju - namreč združitvi obeh delov v eno državo. Če bi priznali Saigonu suverenost, bi bila združitev v doglednem času skorajda nemogoča.
Razen tega bi v primeru priznanja južnovietnamske suverenosti nastalo vprašanje kaj storiti z južnovietnamsko osvobodilno fronto. Ta naj bi bila {skupaj s predstavniki Saigona
in tako imenovane tretje strani, namreč osebnosti, ki so ostale v sedanji konfrontaciji nevtralne) po predhodno sklenjenem ame-riško-sevemovietnam^em dogovoru partner v trojni \iadi, ki bi pripravila vse potrebno . dokončno politično ureditev'iid jugu.
Tu je seveda še zahteva Sai-gona, da se morajo redne se-vemovietnamske čete uniakniti z juga, potem spor o številu m^narodnih kontroloijev premirja in še nekatera druga vprašanja.
Eno k drugemu; problemov gotovo ne manjka in Kissinger
Obnovitev
pogajanj
ter Le Duc Tho bosta imda veliko dela, kar pomeni, da bo treba počakati še precej časa, predno se bosta obe strani lah-^ ^ ko zedinili za koniprom^ besedilo mirovnega sporazui^
BLIŽNJI VZHOD: Kar osi ur je 'trajala bitka med izr;^ skimi in sirskimi četami na kcJ nem in letalstvom V zraku; k^ ^ teijala precejšnje izguba obeh straneh. Prask na sirski izraelski meji je bilo zadnje č,- ^ sicer več, toda ta, ki se je v | četku tega tedna razvila v osf spopad, je prekašala vse, kar^ bilo zadnje čase moč videti | Bližnjem vzhodu.
Na srečo sta obe strani u:
^li boje še predno se je lalP* operacija razrasla v kaj več bolj nevarnega. Tako je ost&>. pravzaprav zgolj še eno opozo rilo, da žerjavica možnega v^ nega plamena na Bližnjem vzhv du še vedno tli in preti, da Zp' gori še močneje ...
TELEGRAMI '
KAIRO - Egiptovski predsednik Sadat jc obsodil „levičarske >;vantu riste“ kot glavne hujskače, ki so na ščuvali študente med nedavnimi nemiri v Kairu. Kot je znano jc zaradi tega zaprtih pet univerz • r ■ tiranih nekaj deset študentov in n* j spopadi ranjenih več policajev i* študentov. „Levi avanturisti" naj J zasnovali podtalni načrt, ki bi ga * izvedli sredi tega meseca v Kai Sadat ni povedal nič podrobneg i tem načrtu. Pristavil je le, da jc , daj vsa stvar v rokah zakona.
KAIRO - Tukaj sta se sestala^ bijski predsednik Gadafi in egipt ski predsednik Sadat. Pričakuje" da bo ostal Sadat v Tripoliju i * dni, tačas pa se bosta pogovarjala skupnem boju Arabcev proti Izraf' ccm.
A:
omejitev za višino kredita. Druga meja je odplačilni rok, ki znaša 24 mesecev za industrijsko blago in 30 mesecev za avtomobile. Še naprej je treba pri najetju posojila položiti 20 % kreditne vsote.
Praktično pomeni to, da lahko na primer porabnik z mesečnim osebnim dohodkom najame kredit v znesku 24.000 dinarjev za industrijsko blago, za avtomobil pa 30.000 dinarjev.
Potrošniki bodo s to odločitvijo seveda zadovoljni, pa tudi podjetja, ki se jim kopičijo zaloge. Tu velja omeniti na prvem mestu avtomobilsko industrijo.
Ob vsem tem se lahko vprašamo, ali je to res prispevek k stabilizaciji, če vemo, da je bistveni namen stabilizaGijskih prizadevanj uskladiti porabo z realnimi možnostmi, ponudbo s povpraševanjem, predvsem pa utegne takšna politika spodbujati inflacijo.
Kljub temu odloku ZIS pa je trenutno težko dobiti potrošniška posojila pod omenjenimi pogoji. Tisti, ki bi morali dajati kre-
Zai, Movo mesto ne slovi kot čisto in urejeno mesto. V veliki meri zato so krivi sami prebi^ci, ti pa se večkrat upravičeno izgovaijajo na slabo komunalno oiganizacijo. Na sliU: odvoz smeti za stavbo Delavske restavracije na Diuštvenem trgu. (Foto: J. Pezelj)
Kovaška obrt na Ddenjskem vse bolj izumira, čedalje manj je ljudi, ki bi znali podkovati zbosene-ga konja. Kovač Jakše z Otočca (na sliki), ki je nad 40 let opra^jal to delo, rad ustreže kmetom, četudi je že upokojen. (Foto: Zvone Šeruga)
Zimo bodo delavke Belokranjske tekstilne industrije v dobovskem obratu prebile še v starih prostorih. Graditev nove hale se je zavlekla, toda v Mediki so prepričani, da bo dokončana najpozneje do konca drugega ttromesečja letos. (Foto: Jožica Teppey)
Smetišče v opuščeni kočevski vasi Kkč ob cesti Kočevje-Dvor so inšpekcijske službe ddočile podje^ MELAMIN iz Kočevja za kurjenje go-rečfli odpadkov. Zdaj pa nekdo vozi sem pločevinaste š^tle in druge negorijive stvari. Inšpekcija naj ukrepa! (Foto: Jože Piimc)
V LEDENI DOBI
Znani beogrjgski „Vre-menko“, amaterski meteorolog Boris Koljčicki, je, kot smo poročali tudi v našem listu, napovedal mrzel konec leta in snežen Silvester, Zdaj ugotavljamo, da se je v snegu sicer prenaglil, da pa je, in to ne prvič, zelo natančno napovedal, kakšne bodo temperature.
Ni težko v Jugoslaviji napovedovati temperaturo. Ponavadi zmrzuje. Če voda ne, pa osebni dohodki ali cene.
Namesto obsodbe - solidarnost z grehom?
Sejmišča
NOVO MESTO: ponedeljkov sejem prašičev in goveje živine je bil met zelo živahen. Naprodaj je bilo pujskov, starih do 3 mesece, in 58, starih nad 3 mesece. Skupaj so rejci prodali 571 živali. Cene so precej poskočile; manjši pujski so bili po 260 do 340 din, starejši po 345 do 680 din. Tokrat je bilo odkupljenih ^adi večje število govedi za za-k^. Cene bistveno niso bile spremenjene: voli so bili po 11,50 din kilogram žive teže, krave po 7 do 10,50 din, junci in telice pa po 10,50 do 12,50 din.
BREŽICE: sobotni tedenski sejem prašičev ni bil kaj posebn^a. Naprodaj je bUo le 458 prašičev, od t^a so kme^ prodali 367 pujskov, starih do 3 mesece, in 21 starejših. Mlajši pujski so bili po 17 din kilogram žive teže, starejši pa po 14 din.
Nič čudnega ni, če je lani pri podpisovanju samoupravnih sporazumov v družbenih dqav-nostih že prodrlo spoznanje, da sta varčevanje in treznost nujna tudi pri osebnih dohodih.
GZHA STRA,
SKUPNA
dKUPN/A
Skupna borba — ^upna zmaga.
Družbene dejavnosti so ali posredno ali neposredno odvisne od proračunov in gospodarstva ter pomenijo velik del splošne porabe. Splošna poraba je, tako ugotavljamo že nekaj časa, ker se je preveč bohotUa, najbolj spodkopavala gospodarsko stabilnost v družbi. Zato je bilo pri podpisovanju samoupravi Morazumov o delitvi OD v družbenih dejavnostih lani do-
r - I
j
Kmetijski nasveti
Hlapec ali gospodar
Ko se je pri nas dokončno utrdila miselnost, da motoma kosilmca v kmetovih rokah ni „mitraljez proti socializmu**, in ko so se povečale kmetove možnosti za nakup, se je začel pravi pohod mehanizacije. Leta 1969 so imeli slovenski kme-5.415 traktorjev, lani 11.218, letos pa jih cenijo že na približno 14.000. To pomeni, da ima tega nepogrešljivega pomočnika vsaka 12. kmetija na Slovenskem,
S kmetijskimi stroji pa je tako kot s kmetijo samo. Deri ti mene, če ne, bom jaz tebe. Namesto da bi traktor služil kot zvest hlapec, se l^ko sprevrže v „gospodaija** z velikimi zahtevami.
O^ovm zakon velja: kmetijski stroji, kot tudi drugi, morajo biti kar najbolj ^oriščeni, ne smejo stati predolgo brez dela m se starati. Odtod tudi pozivi,Nnaj se lune^e več ne ukvaijajo s kmetovanjem po starem, naj ne pridelujejo vsake-g^ ^kaj, temveč naj, kolikor je mogoče, specializirajo
Sicer pa, kaj bi govorili na pamet! Na voljo so podatki o izkoriščenosti traktoija (brez katerega ni sodobne kmetije), la jih je zbral in obdelal inž. Viktor Marinc, sodelavec kmetijskega inštituta. Ti potrjujejo domnevo, da utegnejo kmetijski stroji kmetov ekonomski položaj še otežiti, če ne bodo dobro izkoriščeni.
^ Rezultate je bilo mogoče pričakovati. Na slovenskih kmetijah, lu merijo v povprečju le 3,2 ha obdelovalne zemlje, timtoiji niso dovcrfj izkoriščeni. Skoraj polovico vseh anketiranih je ddalo manj kot 400 ur na leto. Samo 22 odst. jih ^ delalo več kot 600 ur, kar je Se opravičljiva spodnja meja letne izkoriščenosti.
Traktoiji zažir^o kmetije, velja za večino. Ta ugotovitev zato fc spodbuja k preusmeijanju kmetij ter k nakupu po-trebnili prikliučkov, ki podaljšujejo traktoijevo delo. Usmeriti se je treba v pridelovanje poljščin, ki jih je mogoče obdelovati s stroji, pospešiti je treba 'ustanavljanje strojnih skupnosti ter s pomočjo njih nakupiti priključke in stroje, ki se kmetu samemu ne izplačajo.
Inž. M
/
L.
govoijeno, da smejo porabiti le 95 odst. tistega, kar jim gre za OD.
V nasprotju s tem dogovorom pa so zadnji meseci lanskega leta pokazali, kako živo so še prisotne želje po trinajstih plačah, po raznih izrednih izplačilih in podobnih preživelih razvadah iz preteklosti. Delovne organizacije in kolektivi iz družbenih dejavnosti so začeli na tiho prekoračevati dovojeno 95-odst. mejo. Posnemalcev je bilo vedno več in več. Slišati je, da so slab zgjed dale (kot prve) republiške ustanove. Mnogi so z izplačilom „blokiranih” 5 odst, pohiteli že novembra, (tem bo to izplačilo upoštevano v zamrznitvi OD v letošnjem prvem polletju!), nekateri že prej.
Na zadnji seji ObS Novo mesto smo biU seznanjeni, da je 80 odst. tistih, ki bi morali upoštevati samoupravno dogovoijeno 95-odst. mejo v družbenih dejavnostih, že izplačalo 100-odst. OD. In „da ne bi bili pošteni spet tepeni“, je bilo rečeno* naj skupščina tudi poštenim odobri greh ... Roke odbornikov so se dvignile za... Skupščina je z večino glasov glasovala proti stabilizaciji, proti samoupravnemu sporazumu, legalizirala je prestopek in s tem predlagala, naj pošteni sledijo prestopnikom... Ali je tako prav?
M. J.
Eden naših vse bolj redkih čebelaijev.
Muha ne da kruha
Čebelarstvu ta slovenski pregovor resda ne pripisuje dobičkonosnosti, vedeti pa je treba, da se njegova vrednost ne izkazuje samo z medom in voskom. Strokovnjaki računajo, da je q)lošna koristnost čebel, predvsem zaradi njihovega opra&vanja sadnega drevja najmanj desetkrat tolikšna, kot je vrednost medu.
Naše čebelarstvo, ki je v preteklosti slovelo čez slovenske meje (spomnirno se na Janšo in Žnideršiča), dožfv^a zdaj približno enako klavrno usodo kot zasebno sadjarstvo, Počasi nazaduje, logična posledica tega pa je uvožen med na policah naših prodajaln. Točeni uvoženi cvetlični med iz Avstrije, uvoznik Medex iz Ljubljane,
Za to l^etij^o panoKO, ki ni samo ljubiteljska, temveč zahteva
tudi strokovnost, je treba kaj ukreniti, je menil eden izmed razpravljal-cev ob počastitvi 25-letnice družev kmetijskih inženirjev in tehnikov v Ljubljani. Čebelarstvo ne more sloneti samo na dobri volji upokojencev, župnikov in šušmagev, z^teva resen strokoven pristop.
Za. Dolenjsko, kjer postaja čebelnjak že prava folklorna redkost, velja to še posebej,
M, L.
Miha Hrovatič: konkurenca, ki je ni.
Tako pa delajo
Cene stanovanj rastejo že v prave astronomske višine in nobenega znaka ni, da se nameravajo ustaviti. Ekonomska politika poroča, da v Beogradu v nekate^ „boljSh" mestnih četrtih cena že presega 6.000 novih dinarjev za kvadratni meter stanovanja. Sicer pa ni treba po primere tako daleč, pred nosom imamo svoje, domače,
Miha Hrovatič, direktor podjetja Dominvest iz Novega mesta, trdi, ^ v gradbeništvu pretiravamo s profitno stopmo, kije neomejena in ki je zaradi vec ali manj monopolnega položaja gradbenih podjetij zelo visoka. V Nemčiji, po svoji notianji reditvi kapitalistični državi, omejujejo dobičke gradbenih podjetij, ki g^ijo stanovanja, na dva odstotka, pri nas pa lahko znaša profitna stopnja 20 ali še več odstotkov. Ker je za ^adbena podjetja pri nas dela dovolj, delajo lahko, kakor hočejo.
Glede njihove konkurenčnosti pa je Miha Hrovatič povedal tole; „Sam sem že doživel, da so na licitacijo za ^dnjo prišle ponudbe, napisane z istim pisalnim strojem, a različnim žigom podjela, Ali to ne pove vsega? “
Rudi DruSkovič: Dajali, a še premalo.
Koliko za revne .
Cas okoli novega leta ](judi vedno zaposli z obračuni, to je šola za raz-
Kreianje dena^a v prihodnje. Bolj t kdaj poprej bo družba letos pozorna do tistih, ki slabo Živyo,
„Da že zd^ nismo bili gluhi za pomoč revnej^, dokazujejo števil-
ke, ki niso mejhne,“ ugotavlja načelnik oddelka za občo upravo in družbene službe v Krškem Rudi Druško-vič.
„Povedal bom okvirne vsote. Za razne oblike socialnega varstva vključno s pomočjo borcem smo v naš občini' lani porabili okoli 3,210.000 dinarjev. V to vsoto so všteta tudi sredstva republike. Iz proračuna občinske skupščine in iz sredstev republiške skupnosti za otroško varstvo smo namenili za otroške dodatke kmečkim otrokom 163 tisočakov. Za zdravstveno zavarovanje socialno ogroženih kmetov je bilo treba odšteti okoli 600 tisoč din, prispevek občine za izenačenje zdravstvenega zavarovanja kmetov je bil 360 tisoč dinarjev k čemur so prispevali svoj delež /0,60 odst./ od osebnih dohodkov tudi zaposleni.
Računov za nezavarovane osebe pričakujemo za minulo leto za okoli 180 tisoč din. Oskrbnine v mladinskih domovih in v zavodih za odrasle znašajo okoli 700 tisočakov. Za redne podpore smo izdali 350 tisoč dinarjev, za zdravstveno zavarovanje teh podpirancev pa 210 tisoč dinarjev. Kljub temu pa še vedno tidim, da so socialne podpore premajhne, in to predvsem za tiste, ki nimajo drugih virov za preživljanje,” opozarja Rudi Druškovič.
J.T.
Posavci ob ogledu tujih atomskih elektrarn.
NE Krško
Sredi plantačnih nasadov pri fcškem se bo v nekaj letih naselila jedrska elektrarna, prva v Jugodaviji in ena izmed neštetih, ki že obratujejo po vsem svetu. Kmetijci se sicer s tem še ne morejo sprijazniti, saj jim je žal plodne zenUje, ki bo za kmetijstvo nepovratno izgubljena. Vendir glede tega po sedanjih predpisih tako in t^o nimajo nobene besede in zato ne morejo ničesar spremeniti.
Po „Gospodarskem vestniku” povzemamo novico, da bo dokončni investicijski načrt za to veliko gradnjo narejen v leto^jem februarju. Takrat bodo dokončno izbrali tudi tujega dobavite^a opreme. Na mednarodni razpis so se javile tri družbe: Kxaftwerk Union iz Zahodne Nemčiije ter Westinghous in General Elektric iz ZDA.
Po podatkih iz ponudb teh družb je mogoče izračuiuiti, da bo krška elektranu veljala najmam 4.475 mi-l^onov novih dinarjev. Za primeria-vo: s tem denagem bi lahko zmdili 159 takih tovarn za predelavo krompirja, kakršno je lanska jesen dogradila Kolinska na Mimi. Stroške bosta,' kot je znano, plačali rraubli-ki Slovenca in Hrvatska oz. lovske elektrarne, ki so investitor gradnje. Niso le z^otov^ene devize za uvoz opreme, ni še lokaqjsk^ dovo^-ma z vsemi potrebnimi sogla^ in potrdili, toda vseeno z^ota^^ajo, da priprave v r;du poteklo in da bo na& prva elektrarna na atomski pogon začela delati, kot Je bilo zamišljeno.
crednMtie zapisatM
•••
Živeti na „preveliki no-gi“, porabljati nekaj, česar sploh še ni, je zagotovo eden izmed po^avitnih vzrokov za jugoslovansko gospodarsko neustaljenost, ki bi ji radi v odločilnem 1973. letu naredili konec. Toda omejevanje porabe samo po sebi še ni zveličavno, prav v tem pa se večkrat prepričujemo in varamo — sanji sebe.
t
Vzroki za težave, iz katerih se ne moremo in ne moremo izkopati, so globlji. Recept je preprost, ftepro-ščina govori iz njega, a vendarle resnica: iz gospodarskih težav se je mogoče izvleči le z več dela, z bolje organiziranim delom in z boljšim gospodaijenjem. Take recepte dajejo kroparski kovači in njim enaki, ki vedo, kako se služi vsakdanji kruh.
V Jugoslaviji izrabljamo^ sedaj delovni čas, kot je bilo povedano na zadnjem zasedanju CK ZKS, samo 60 — odstotno. Če bi namesto 40 odstotkov delovnega časa potratili za nič samo 20 odstotkov, bi skoraj za eno
Le delu čast
petino povečali narodni dohodek.
Skrb vzbujajoče je, da očitno nikogar prehudo ne skrbi počasno naraščanje delovne storilnosti v naši deželi. Kot je navedel inž. Marko Bulc na nedavnem predavanju v Trebnjem, ocenjujejo, da se je v letu 1972 produktivnost povećala vsega za 3,8 odstotkov. To je sila malo za državo, ki hoče v pospešenem galopu dohiteti bolj razvite. In vendar v resoluciji o ekonimskem razvoju v letu 1973 to vprašanje ni obravnavano tako, kot bi zaslužilo.
Delu čast in oblast — je naše socialistično geslo. Samo delo lahko človeku prinese napredek. Zato iščimo krivdo za naše gospodarske težave predvsem tam, kjer je: v našem, nekam razvrednotenem odnosu do dela.
M. LEGAN
Črnomelj - v prvi razred bodo vpisovali otroke, rojene leta 1966 in januarja 1967. Vpis bo v stavbi šolć v Zupančičevi uUci in sicer 1« januarja ob 11. in 16. uri.
KRSKO - Osnovnim šolam po vsej državi sta občinska zveza m upravni odbor Dolenjskega kulturnega festivala v tem tednu razposlala razpis za 111. grafični bienale j^oslovanskih pionirjev v Kostanjevici.
HVALA ZA RAZUMEVANJE
Medobčinski klub zdravljenih alkoholikov v Novem mestu je zaradi pomankanja denarja, ki je potreben za delo kluba, v letu 1972 zaprosil za pomoč delovne organizacije v Novem mestu. Bili smo prijetno presenečeni, ker so naše prošnje posamezne delovne organizacije prejele z razumevanjem. Zato se čutimo dolžni, da se javno zahvalimo naslednjim delovnim kolektivom, ki so klubu dodelile prepotreben denar: SGP ,J*ionirju“, „Krki“, tovarni zdravil, „Novoteksu“, Dolenjski banki in hranilnici, „Avtoprometu Gorjanci", Industriji obutve, „Novo-lesu“, Gozdnemu gospodarstvu, Zdravstvenemu domu. Društvu upokojencev in Centru za socialno delo iz Novega mesta.
Obenem se zahvaljujemo tudi 'družbenopolitičnim organizacijam: občinski skupščini Novo mesto, občinskemu odboru Rdečega križa, občinski konferenci SZDL, novomeškemu komunalnemu zavodu za zaposlovanje, občinskemu sindikalnemu svetu iZ Novega mesta, Komunalnemu zavodu za socialno zavarovanje Novo mesto in Centru za socialno delo. Vse te družbenopolitične organizacije so nam dajale materialno m moralno pomoč pri ustanovitvi kluba, obenem pa so nam omogočile tudi začetno delovanje.
MEDOBČINSKI KLUB ZDRAVLJENIH ALKOHOLIKOV Novo mesto
Koliko iz... I
nadaljevanje s 1. strani
Tcx nujno zadrževanje osebnih ddiodkov še ne bo moglo plačati vse cene stabilizacije. Žato pripravljajo predloge o posojilih in obdavčitvi predmetov tako imenovanega višjega standarda (vikendi, avtomobili), ostreje pa bo obdavčen tudi skupni dohodek občanov.
Glede obdavčenega skupnega dohodka občanov ima Slovenija^ svojo politiko. Želi zaščiti predvsem družino, zato predvideva velike olajšave za vzdrževanje otrok in nezaposlenih članov družine, hkrati s tem pa predvideva-majhen (najmanjši v Jugoslaviji) neobdavčljivi del dohodka, tolikšen, kot je bil v letu 1972. To pomeni, da bo neobdavčljivi dohodek posameznika še vedno 25.000 din, mnogo večje pa bodo po tem predlogu priznane olajšave: za vzdrževanega otroka 12.000 din, za vzdrževanega drugega družinskega člana pa 10.000 din. Taka obdavčitev je v sedanjem političnem času gotovo bolj sprejemljiva, kot je na primer beograjska, kjer nameravajo pustiti neobdavčenih 40.000 di-naijev skupnega dohodka, zato pa priznati mnogo manjše olajšave za vzdrževane družinske člane.
Sicer pa nismo poklicani ocenjevati rešitve drugih. Poglejmo raje, kaj natančneje predvideva predlog o obdavčitvi skupnega dohodka občanov v naši republiki, ki je osnovan na ustavnem načelu, da je tisti, ki več zasluži, dolžan več prispevati za družbene potrebe. Priloženo tabelo objavljamo po „Delu“. Dokončno bo, kot rečeno, o tej obdavčitvi odločila republiška skupščina.	M.	L.
PREDLOG ZA PLAČEVANJE DAVKA OD SKUPNEGA DOHODKA OBCANOV (neobdavčljivi del 25.000 din, za vzdrževanega otroka 12.000 din, za druge vzdrževane družinske člane 10.000 din)
davCna osnova
Nad	Do
5.000
5.000	10.000
10.000	15.000
15.000	20.000
20.000	25.000
25.000	30.000
30.000	40.000
40.000	50.000
50.000	60.000
60.000 ,	70.000
70.000	80.000
80.000	90.000
90.000	100.000
100.000	150.000
150.000
Davek od skupnega dohodka občanov Dinarjev + % od presežka nad osnovo
2 odstotka 100+ 3% 250+ 4% 450+ 6% 750+ 8% 1150+10% 1650+ 16% 3250 + 22 % 5450 + 29 % 8325 + 38 % 12150 + 48% 16950 + 58% 22750 + 69 % 29650 + 80 % 69650 + 90 %
od presežka nad od presežka nad od presežka nad od presežka nad od presežka nad od presežka nad od presežka nad od presežka nad od presežka nad od presežka nad od presežka nad od presežka nad od presežka nad od presežka nad
5.000
10.000
15.000
20.000
25.000
30.000
40.000
50.000
60.000
70.000
80.000 90.000
100.000
150.000
Stari predlogi niso za v koš
Skoraj ni seje, na kateri tudi v Posavju ne bi vsaj del razprave posvetili združevanju in povezovanju v gospodarstvu, ponekod načelno in splošno, drugod z že pripravljenimi predlogi. V Brežicah tečejo tovrstne razprave že nekaj let, prve obvezujoče sklepe, katerih uresničevanje načrtno spremlja komisija za družbeno ekonomske odnose, pa je občinska konferenca ZK sprejela junija 1970. Od takrat se je marsikaj spremenilo, nekaj predlogov se je uresničUo, ponekod nakazujejo nove rešitve, drugod spet oživljajo stare predloge.
Kot povest o jari kači se vleče rešitev Mokric. V programu komisije za družbeno ekonomske odnose pri občinski konferenci ZK je med dru-
?;im zapisano, da Mokrice že vrsto et stagnirajo. Saj napredovati tudi ne morejo, če se stvari ne premaknejo z mesta. Bilo je že nič koliko pogovorov, zdaj za povezavo z Agrario in Cate|kimi Toplicami pa z novomeško tovarno zdravil in Šolskim centrom za gostinstvo v Novem mestu. Integracija z Agrario in zdraviliščem po ugotovitvi komisije ni uspela zaradi odpora Mokric, pogovori s Krko pa so se izjalovili, ker ji niso mogli zagotoviti napeljave termalne vode iz Cateških Toplic. Vez z gostinskim šolskim centrom seveda ni prišla v poštev, ker ta nima na voljo denarja za investicije.
OB JUBILEJU BOŽA RAČIČA
Društvo Belokranjcev v Ljubljani je pred kratkim priredilo v prostorih Slovensk^a etnografsk^a muzeja predavanje „Slovenska ljudska šola“ v počastitev 8S-letnice rojstva za-služn^a delavca na področju etnografije in zbiralca belokranjske folklore Boža Račiča.
Visoki jubilej našega prv^a in najstarejš^a člana je počastilo kar 50 ljudi, o noši v Beli krajini in o slavljenčevih zaslugah pa je govorila znanstvena sodelavka etnopafskega muzeja dr. Marija Makarovič. Slavljenec je bil ganjen ob toplih besedah in pozornosti ter se je iskreno zahvalil predavateljem in govornikom, med katerir|ii je bil tudi dr. Janez Klobučar, predsednik društva Bela krajina v Ljubljani
STANKO SKOCIR
PIJAČ DOVOLJ,
MESA PREMALO
Kljub postavitvi novoletne jelke in okrasitvi Kočevja s snežinkami in raznobarvnimi lučmi, kar je organizirala občinska zveza DPM, so dedek Mraz in občani Kočevja negodovali, ker tik pred prazniki v mesnicah ni bUo mogoče, dobiti niti suh»a, kaj šele sveže«a svinjsk^a in teleaega mesa. Dedclc Mraz je moral razočarati številne otroke, ki so si zaželeli igrač na baterije, a jih ni bilo nikjer dobiti. Trgovine pa so dobro založene z vsemi vrstami pi-
V komisiji je‘bilo izrečeno tudi mnenje, da doslej int^acija Cateških Toplic z ljubljansko Emono še ni dala pravih rezultatov in iz tega se je porodil dvom v koristnost te povezave. Komisija po vsem tem meni, da bi bila le šenaj*bolj smotrna povezava Cateških Toplic z Agrario oziroma, da bi bila še boljša rešitev, če bi združili Agrario, Mokrice, Cateške Toplice ter trgovski podjetji Krko in Ljudsko potrošnjo iz Brežic.
jač in tudi z najdražjimi uvoženimi Iconiaki in viskiji
Mesarji in trgovci torej poznajo potrošnike podobno kot peki. Slednji so jo uganili za božič, ko je že
popoldne zmanjkalo kruha, kot da ni nikjer noben^a ,,nevernika*' in da bodo vsi občani jedli samo potice!
F. BRUS
Naše znamke v Kočevju
„Tretja jugoslovanska razstava zbirk pioniijev-filatelistov bo predvidoma prihodnje leto v Kočevju in bo ena izmed prireditev v počastitev 3(Hetnice Zbora poslancev slovenskega naroda v Kočevju," je povedal predsednik občinske zveze prijateljev mladine Kočevje Stane Jajtič.
Prav bi bilo, da bi za to priložnost izdali znamko, na kateri bi bilo Kočevje. V vsem povojnem obdobju Kočevje namreč še ni hUo zastopano na znamkah, čeprav je prej že bilo.
Na razstavo bodo povabili tudi pionirje iz zamejstva, se pravi iz Primorske in Koroške. Razstavo bo organizirala občinska Zveza prijateljev mladine ob pomoči oziroma sodelovanju republiške filatelistične zveze in zelo uspeš-n^a Filatelističnega društva Kočevje. Razstava bo predvidoma v septembru, pokrovitelj razstave pa bo občinska skupščina Kočevje.
Stane Jajtič, preds^nik občinske Zveze prijateljev mladine Kočevje (Fot(^: Primc)
Prve odplake v ribniških vodah
Člani ribiške družine (RD) Ribnica so v letu 1972 vložili v Ort-nešco 20.000 mladih postrvi, v RaSico pa 15.000 in 2.000 lipanov. Ščuk niso vlagali, ker jih niso nikjer dobUi.	_
Družina šteje trenutno 92 članov, stilnega obrata v Jurjeviči iztekajo
od t(^a 14 mladincev. Lani je bUo mladincev 24. Število članov je precejšnje, zato bodo zaostrili disciplino. Na nedavnem občnem zboru so že sprejeli posebni kaznovalni pravilnik, ki ga je izdal član njihove družine dr. Bo^dar Voljč.
Za leto 1972 so ribiči organizirali uspelo tekmovanje v suhih disciplinah v Sodražici Leta 1973 pa bo tako družinsko tekmovanje v Velikih Laščah.
Ribiči so ugotovili, da se iz tek-
DOLENJSKI LIST
odplake in dela^ škodo ribam. Na to so že opozorili skupnost za varstvo okolja, ki bo posredovala in ukrepala, če tovarna ne bo prej sama ukrenila vsega, da odplake ne bi več prišle' v vode ribiške družine.
Nekateri ribiči so tudi opozorili, da je vprašanje, če je upravičena zaščititi vidre za dve leti (ker dela škodo ribam) in vlož6k 100 rac pri Za-ložju, ki so jih vložili brez posveta z ribiči lovci. Franc lic, gospodar RD, lovecin poslance, je jK>jasnil, daje
Komisija zahteva od prizadetih delovnih organizacij, da ob sodelovanju EMONE ponovno pretresejo možnosti za povezavo Mokric z zdraviliščem in da Cateške Toplice analizirajo dosedanje sodelovanje z EMONO! V primeru, da to ne bo dalo obetov za povezavo, naj bi Mokrice obnovile pogovore z AGRARIO.
V občini tudi trgovina ne napreduje, kot bi bilo treba. Kolektiva KRKE in Ljudske potrošnje (predvsem pa člani ZK) sta zato dolžna poiskati v predalih z^rašeni predlog o medsebojni povezavi, ga po potrebi dopolniti in ponovno začeti razgovore za int^racijo.
J. TEPPEV
DBH - HVALA
Tudi ob letošnjem novem letu je sindikalna podružnica Dolenjske banke in hranilnice v Novem mestu povabila svoje nekdanje sodelavce, sedaj upokojence, na prijateljsko srečarije. Direktor banke nam je na kratko orisal poslovanje banke v letu 1972, njene uspehe in ob koncu načrte za naprej. Nato so nas predstavniki sindikalne podružnice obdarili z denarnimi nagradami.
Vsem, ki so se tako kot vsako leto doslej spomnili svojih nekdanjih sodelavcev, se iskreno zahvaljujemo, obenem pa tudi vsem uslužbencem Dolenjske banke in hranilnice in jim tudi v tem poslovnem letu želimo čim več uspehov z željo, da bi se ob novem letu spet srečali.
V imenu upokojencev DBH JOŽE SPI4CHAL st.
ZAHVALA OTROK
Pionirska organizacija osnovne šole Struga je prve dni decembra poslala p^šn^ raznim' delovnim in drugim ^anizacijam, naj bi prispevale za obdaritev otrok ob novem letu. po konca aecembra se je zbralo v blagajni kar 2000 din. Dedek Mraz je nata kupil ^okom razna praktična darila in jiekaj slaščic ter obdaril vse učenc^ naše šole, ki se bodo še dol^ spominjali te^a dne.
Ob tej priložnosti se učiteljski kolektiv in učenci naše šole zahvaljujemo za pomoč in razumevanje pri organizaciji prihoda dedka Mraza naslednjim: Občinski zvezi prijateljev mladine. Gozdnemu obratu Ve-likd^Lašče, trgovskemu podjedu TA-BOR-Grosupye, trgovmi JELKA-Struge, krajevni ‘skupnosti Struge, gasilcem in lovcem iz naše doline.
H. M.
STRUGE
tu včasih' že bilo 50 do 80 rac, pa zato ni bilo manj rib v vodi.
Ribiči so v letu 1972 vložili tudi precej prostovoljnega dela za vzdrževalna dela v ribnikih in nekaterih revirjih, reševali so ribe, jih vlagali, popravljali jezove itd. Tako delo bo tudi v bodoče za člane obvezno. Kdor ne bo delal, bo moral neopravljene ure plačati po posebnem ceniku.
Ribiči nameravajo izdati še svojo značko, pri čemer imajo srečo, da ima Ribnica v svojem grbu prav ribo. Za izdelavo osnutka bodo zaprosili akademskega kiparja Staneta Jarma iz Kočevja.
stemidloiindl
D(raw®st£
Za graditev stanovanjskih hiš, garaž in gospodarskih poslopij prodajamo kvalitetne lego zidake po ugodnih cenah v naslednjih prodajalnah:
- NOVO MESTO:
Kmetijska zadruga KRKA,
MERCATOR -PE Standard.
- UUBUANA: Standard-invest Celovška 89,
Vodovodna 101.
Cenjenim interesentom dajemo pismene informacije! STANDARD-INVEST, Ljubljana, Celovška 89.
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi naše ljube mame, stare mame in sestre
LUCIJE ŠTANGELJ iz Gotne vasi 1
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti ji poklonili vence in cvetje ter nam izrekli sož^je. Posebno se ^valjujemo kolektivoma Novoteks in IMV, sosedom Brezovar-jevim, Rogičevim in Poljačevim ter ostalim vaščanom, ki so nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih. Zahvaljujemo se tudi zdravnikom in strežnemu osebju nevrološkega oddelka splošne bolnice v Novem mestu za vso skrb in nego, ter gospodu župniku za poslovilni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: hčerka in sinova z družinami, bratje in sestre ter drugo sorodstvo
AVTO-MOTO DRUŠTVO NOVO MESTO
razpisuje po sklepu’ upravnega odbora JAVNO LICITACIJO (ustno), ki bo 28 januarja 1973 ob 9. uri v Gasilskem domu, cesta Herojev 27, Novo mesto, za odprodajo dveh osebnih avtomobilov AUSTIN—IMV MINI 10(K) Salon deluxe letnik 1970, v voznem stanju Ogled vozil bo mogoč 28 januarja od 8. ure do začetka licitacije. Vsi interesenti morajo pred licitacijo položiti 10-odstotno kavcijo
Družbeni in zasebni sektor sta pri licitaciji enakopravna
GOZDNO GOSPODARSTVO BREŽICE
RAZGLAS ROKA ZA PRIGLASITEV SEČNJE LESA V SEČNIH SEZONAH 1973/74 in 1974/75
Na podlagi določil *7. člena Pravilnika o določanju količine za domačo uporabo GG Brežice, objavljajo Gozdni obrat Brežice, Kostanjevica, Mokronog, Senovo, Radeče in Sevnica
ROK ZA PRIGLASITEV SEČNJE LESA V SEČNIH SEZONAH 1973/74 In 1974/75
v Gozdni posestniki, ki imajo gozdove na področju zgoraj navedenih obratov, naj prijavijo sečnje v svojih gozdovih, v roku
od 3. januarja do 15. februarja 1973
Gozdni posestniki, ki imajo namen sekati izključno za domačo uporabo, morajo obvezno priglasiti sečnjo za dve naslednji leti skupaj.
~ Vsak gozdni posestnik mora ob priglasitvi sečnje izjaviti, koliko od skupno priglašene količine lesa za sečnjo bo imel za domačo uporabo in koliko je nemenil za prodaja.
V priglašenih količinah lesa za domačo uporabo je ločiti tehnični les in les za kurj§vo.
Na krajevno običajen način bodo navedeni gozdni obrati razglasili kraj ih čas sprejema priglasnic.
Priglasitev je sicer možno opraviti tudi pismeno na področni gozdni obrat, vendar pod pogojem, da lastnik gozda v pismeni prijavi navede vse podatke o gozdu ter v kakšne namene rabi les.
V razpisanem roku so priglasitve sečenj proste vsakega plačila.
Izven razpisanega roka gozdni obrati ne bodo več sprejemali priglasitev, razen za izredne potrebe v primeru elementarnih nezgod.
Razpisna komisija Osnovne šole „Janez Trdina" v Stopičah objavlja prosto delovno mesto
SNAŽILKE
(za nedoločen čas)
za delo na matični šoli v Stopičah.
Nastop službe takoj!
0 metalka
Trgovsko, izvozno, uvozno, zastopniško in proizvodno podjetje
LJUBLJANA, Dalmatinova ul. 2
ZAPOSLI
10 NEKVALIFICIRANIH DELAVCEV
za delo v skladiščih v Ljubljani za nedoločen čas	I
INTERESENTI NAJ SE ZGLASIJO ALI POŠLJEJO \ PISMENE PONUDBE V KADROVSKI ODDELEK METALKE, Ljubljana, Dalmatinova ulica 2 v roku petnajst dni po objavi v časopisu.
ŠL 2 (1189) - 11. januarja 1973
To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami!
Komisija za delovna razmerja podjetja „PRESKRBA' Krško
OBJAVLJA;
prosta delovna mesta za:
1. Knjigovodjo — kontist,
2. Knjigovodjo — osebnih dohodkov,
3. Natakarico.
Pogoji: pod 1. in 2. dokončana srednja šola z najmanj
5-letno delovno izkušnjo,
pod 3. dokončana gostinska šola za natakarico.
Prijave bomo sprejemali 15 dni po objavi.
Komisija za delovna razmerja „KRKE" tovarne farmacevtskih in kemičnih izdelkov Novo mesto
RAZGLASA
' naslednja prosta delovna mesta v Samostojni organizaciji združenega dela „KRKA" Sektor termalnih zdravilišč s sedežem v Novem mestu
1. TAJNICA SEKTORJA
2. FINANČNI KNJIGOVODJA
3. MATERIALNI KNJIGOVODJA IN BLAGAJNIK
Prosta delovna mesta lahko zasedejo kandidati, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:	^
N
pod 1.: ekonomski ali administrativni tehnik z 2 leti prakse;
pod 2.; ekonomski tehnik s 3 leti prakse; pod 3.: ekonomski tehnik z 2 leti prakse;
Vse, ki so zainteresirani in izpolnjujejo navedene pogoje vabimo, da v roku 15 dni od objave razglasa oddajo svoje ponudbe v kadrovski splošni sektor KRKE.
VPIS V ŠOLO!
Osnovna šola Mirana Jarca v Črnomlju obvešča starše, da bo vpisovanje novincev v 1. razred osnovne šole v četrtek 18, 1. 1973 ob 11. in 16. uri v šolski stavbi v Župančičevi ulici 8. V 1. razred bodo sprejeti otroci rojeni v letu 1966 in v januarju 1967.
S seboj prinesite izpisek iz rojstne matične knjige.
RAZPIS
Po sklepu delovne skupnosti GOSTIŠČA „PRI GRADU" Brežice, razpisujemo prosta delovna mesta:
1. DIREKTORJA gostišča, (ni relekcija)
2. 2 NATAKARICI
Pogoji:
Pod tč. 1 — Kvalificirani gostinski delavec z 5 let prakse na vodilnem delovnem mestu v gostinstvu in da izpolnjuje moralne pogoje.
Pod tč. 2. Kvalificirane ali poikvalificirane natakarice, lahfco tudi nekvalificirane z možnostjo priučitve.
Osebni dohodki po pravilniku. Za natakarice je zagotovljeno stanovanje in hrana v hiši.	-
Pismene ponudbe poslati na upravo gostišča PRI GRADU Brežice Ulica Prvih borcev št. 2, do 20. 1. 1973. Razpis velja do zasedbe delovnih mest
PRIVOŠČITE S! TO ZADOVOLJSTVO!
Telička — dvojčka je povrća te dni krava pri Vidmaijevih iz gumbeika pri Otočcu. Zanimivo je, da sta v njenih petih dosedanjih telitvah to že druga dvojčka. (Foto: Z. Šeruga)
Vnovič: »Kje si, očka?«
Zaradi pravilnega informiranja javnosti prosimo, da objavite naše pismo.
„v 50. številki JANE je bila objavljena reportaža z naslovom „Kje si, očka? “ V njej je novinarka Marina Draščič enostransko predstavila življenje deklice Mire Kaplan iz Podbočja 56 in povsem neupravičeno obsodila člane učiteljskega kolektiva iz šole Podbočje, posebno pa Mirino razredničarko. Razmere, v katerih živi Kaplanova, je obrazložil 'že svet krajevne skupnosti Podbočje. Naš kolektiv želi odgovoriti le na nekatere obdolžitve.
Ni res, da je pismo „Kje si, očka? “ napisala Mira, ampak ga je napisala njena skrbnica. Ni res, „da Mira sredi zime pride bosa iz . šole, ker so ji sošolci vzeli čevlje in se ji smejali, učiteljica pa pravi, saj si res Ciganka in še in še.“ V naši šoli, ki je v Mirinem 5-letnem šolanju že šesta, smo jo zelo lepo sprejeli. Sklenili smo, da njenega porekla ne bomo omenjali, razkrila pa ga je skrbnica sama. Že od začetka prejema v šoli malico brezplačno, največkrat po dva obroka. Ko pa je Mira zbolela, ji je tovarišica razredničarka pošiljala malico na dom, ker njena „dobra teta“ ni imela vesti, da bi ostala pri bolni deklici doma in jo negovala.
Ni res, da „ima že dva ukora v šoli, še enega, pa bo frčala, ves razred je pokvarila ...“ Na šoli Podbočje še ni bila kaznovana, da o ukorih sploh ne govorimo.
Prav tako ni res, da bi je učenci ne marali, saj ji skušajo .pomagati pri domačih in šolskih vajah, sicer pa je Mira po uspehih dobra učenka. Tudi osamljena ni, saj je vedno v družbi svojih sošolcev.
Naj še dodamo, da smo v naši šoli že imeli učence - Cigane in so jih sošolci vzljubili ter jim celo materialno pomagali. BUi so uspešni v šoli in življenju in nas zdaj kot odrasli večkrat obiščejo, kar je dokaz, da imajo na našo šolo tepe spomine.
Na osnovi te reportaže smo povabili omenjeno novinarko na osebni razgovor. Obljubila je, da pride v šolo v ponedeljek, 25. decembra, vendar te obljube ni izpolnila. Zaradi tega tudi odgovarjamo kasneje, kot smo želeli.
Ne čudimo se izjavam Kaplanove, preproste ženice, razočarani pa smo nad načinom pisanja tov. Draščiče-ve. Kot novinarka bi lahko premislila, preden je objavila reportažo, če sme blatiti učitelja, ne da bi se prepričala o resničnih razmerah. Kaj novinarski kodeks pd nje tega ne zahteva? Se zaveda, da je učitelje te šole.oblatila pred javnostjo in nam s
tem naredila krivico?
Zato zahtevamo, da prekliče obdolžitve, ki se v omenjeni reportaži nanašajo na kolektiv osnovne šole Podbočje.
KOLEKTIV OSNOVNE SOLE PODBOČJE
—	• ravnatelj JOŽE ZUPANCI
'ti
Izpit zrelosti naših ljudi
Prizadevanja vseh, ki so bili kakorkoli udeleženi pri referendumu o združitvi delavskega in kmečkega zdravstvenega zavarovanja, so obrodila lepe uspehe. Delavci, kmejje, upokojenci, ljudje s samostojnimi poklici Ul začasno nezaposleni delavci so s svojo odločitvijo uresničili večletno težnjo po enotni skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov ter po enakih pravicah iz zdravstvenega varstva. S tem je bila uresničena ena izmed pomembnih nalog, sprejetih na tretji konferenci Zveže Komunistov Slovenije. Odpravljamo socialne razlike na področju socialnega varstva. Uspešen referendum je dokaz, da so naši ljudje zreli, enotni in socialistično usmerjeni.
Zdaj, ko je končana ta pomembna akcija, ne smemo pozabiti vseh tistih imenovanih in neimenovanih sodelavcev, ki so kakorkoli pom,agali k uspehu. V našem imenu in v imenu regionalne komisije za izvedbo referenduma se zahvaljujemo občinskim štabom na območju vseh 9 občin v okviru skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Celje, vsem delavcem in kmetom, političnim organizacijam, zlasti organizacijam SZDL in . ZKS ter sindikatom, vsem samoupravnim organom, delavcem Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje Celje, delavcem v upravi občinskih skupščin, zdravstvenim delavcem, glasovalnim odborom po krajevnih skupnostih in po delovnih organizaciji ter vsem, ki so kakorkoli pomagali pri referendumu. Hkrati se zahvaljujemo tudi RTV Ljubljana in tisku
pnpn
Izi
ter lokalnim radijskim postajam, ki so pom^ali s poročanjem o poteku iprav in o referendumu.
Žid rdferenduma in odločitev zavarovancev je dejanje, ki bo ostalo kot svetal z^ed solidarnosti.
REGIONALNI STAB ZA IZVEDBO REFERENDUMA NA OBMOČJU CELJSKE SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA
POČASTILI SMO PIONIRSKI PRAZNIK
Tudi mi, pioniiji v Dolenjskih Toplicah, smo počastili 27. december, tisti dan, ko je bila v Bihaću pred'30 leti ustanovljena Zveza pionirjev. Na ta dan smo imeli v šoli proslavo, pripravili smo razstavo o zgodovini pionirske organizacije v topliški dolini, o našem delu in uspehih, izdali pa smo tudi posebno številko glasila „Rog“.
Na proslavo smo povabili prve pionirje - zdaj naše starše - najbolj pa smo bili veseli tovarišice Mare Rupena - Osolnikove, ki je leta 1942 ustanovila pionirsko četo v Dolenjskih Tpplicah. O tem je spregovorila tudi nekaj besed. V programu je nastopil pevski zbor, sJedil je kratek pregled zgodovine NOB in druge točke, nato pa smo si ogledali prvi slovenski film „Na svoji zemlji".
S	to proslavo smo izpolnili vsr naloge za znak „Tisoč radosti ki smo ga dobili ta dan.
TONIBERTOLE Novinarski krožek OS Dolenjske Toplice
FRANC MIŠIČ - UPOKOJEN
Franc Mišič, rojen 28. februarja 1911 v Žužemberku, občinski javni tožilec v Brežicah, je bil z več kot 45-letno za pokojnino vštevno delovno dobo upokojen s 1. januarjem letos.
V	svojem dolgoletnem službovanju je bil najprej javni tožilec v Kranju, kjer je nastopu to delo z začetkom 1946. leta, nato v Radgoni in v Lendavi, od 2. aprila 1952 do upokojitve pa je služboval v Breži-ci. V javnem tožilstvu je delal sku-
gaj več kot 26 let, od tega samo v režicah preko 20 let.
Tovariš Mišič je bil zelo delaven in prizadeven javni tožilec. Mnogo let je bil sam na občinskem javnem tožilstvu v Brežicah, ki deluje za tri občine: Sevnico, Krško in Brežice. Samo zadnja leta, ko je že izpolnil pogoje za starostno pokojnino, je dobil namestnika. Čeprav je dosti in zelo intenzivno delal, ni nikoli postavljal v ospredje sebe in svoj osebni dohodek. Sodniki, ki smo delali tudi na področju kazenskega sodstva, vemo, daje bil tovariški in iskren, ter dosleden pri iskanju resnice. Ni tpel počasnega reševanja kazenskih z^ev. Vedno je bil pripravljen sodelovati v postopku in nesebično pomagati s svojimi dolgoletniini iz-kužijami in bogato delovno prakso.
Na skupnih sestankih, pa tudi v zasebnih pogovorih, je vedno poudarjal, kako nujno je sproti reševati kadrovske zadeve. Pri svojem delu, zlasti na razpravah, se je po tem načelu dosledno ravnal. Kot izredno dober in nadarjen praktik je neštetokrat pomagal k razjasnitvi zadev, pravočasno in dobrohotno opozarjal na spodrsljaje, ki so možni kot pri vsakem drugem delu.
Obdolžencev ni imel za same zločince, ampak za.ljudi, z vsemi njihovimi slabostmi in težavami, dobrimi in slabimi lastnostmi, ki so se pregrešili zoper zakon. Vedno je govoril mimo, dostojno in obzirno do njih; le tam, kjer je mislil, daje potiebno, je 2:ahteval strožjo kazen. V svojem odnosu do obdolžencev je bil človeški, human. Vsi, ki smo z njim sodelovali, mu želimo, da bi se kot upokojenec dobro počutil.
JANKO PIBERNIK
Ljudski časnik vest socializma!
PREVOLE: SPOMNILI SO SE NAS
Vsako leto se pionirji naše šole najbolj veselimo praznovanja novoletne jelke in daril dedka Mraza. Ker živin.o v revnejših predelih Suhe krajine, smo pr^ajšani za mnogo lepih stvari, kijih imajo naši vrstniki v mestu. Letos nam je dedek Mraz prinesel še posebno lepa in bogata darila, ki smo jih bili še posebno veseli. Veletrgovina ASTRA iz Ljublja-ne nam je podarila modema učila: grafoskop, diaprojektor, snemalno kamero in pisalni stroj. Pokrovitelji naš^a pionirskega odreda 1. SAB so nam podarili denar za izlete ter nam s pomočjo podjetja ŽITO, CEN-TROMERKUR in SLOVENIJA SADJE zbrali oblačila, dobili pa smo tudi pomaranče in pecivo. KZ Žužemberk, KS Hinje in Komunalno podjetje Vodovod iz Novega mesta so nam podarili denar za nakup daril za vse predšolske in šolske otroke. Avtoprevozništvo GORJANCI iz straže pa nam je omogočilo brezplačen prevoz učencev 1., 2. in
3.	razreda v Novo mesto na ogjed prireditve ob novem letu.
Vsi pionirji naše šole se za bogata darila najtopleje zahvaljujemo in'želimo vsem omenjenim kolektivom v letu 1973 veliko delovnih uspehov.
Mentor PO Slavica Ritonjd
»Zemlja mi je prirasla k srcu...«
da
Nekaj mrzlega me je vedno spreletelo, ko sem se ustavljala ob Tončkini klopi. Njeni zvezki so bili kupčki zmečkanega, popackanega papirja, z razvlečeno robato pisavo. V njenih očeh pa je bilo toliko tesnobe in ubitega otroštva, da me je vedno zmrazilo.
ZAKAJ? To vprašanje je ves čas vrtalo v meni.
Mama, ki je prišla na moje povabilo v šolo, mi je s preprostimi besedami skušala pojasniti strah in tesnobo v Tončkinih očeh, nered v njenih zvezkih.
Tudi materin glas je bil robat, trd, ko je začela govoriti, se ji je zaiskrilo sovraštvo, drobne gubice so se ji napele....
„Lani poleti sem pokopala moža. Rak ga je pobral. Stan-
ko je bil dober mož. V hiši je bil večkrat prepir, a ga je vedno zanetila njegova mati. Ne mara me in me nikoli ni mara la. Kaj vse mu je lagala: imam druge, da se vlačim z njimi, ko on gara v nočni službi, da tudi dekletce ni njegovo, da komaj čakam, da bi umrl ... Ni ji veijel, z lažmi ga je pa le zastrupljala. Večkrat ga je zvabila v zidanico; ko ga je spraznil nekaj kozarcev, ji je vse veijel. Potem doma ni bilo konca zmeijanju in vpitju. Mati je zlobno vreščala: „Ubij hudiča! Dobro,delo boš opravil. Bog ti bo odpustil."
Umolknila je, globoko vzdihnila, kot bi hotela iz sebe bruhniti ves obup in trpek spomin. Nato so se iz nje spet trgale besede:
,JCo se vje streznil, mu je
bilo žal, strašno žal, v meni pa je ostala rana. Mož je začel hirati. Da mi hudič pomaga, je spet vreščala mati. Krvni rak. Hitro gaje pobralo.
Materi se je po pogrebu skoraj omračijo. Že prvi večer po pogrebu se me je lotila z motiko. Sosedje so me rešili pobesnele starke. Iz dneva v danje huje. Zloba jo je zastrupila. Ne more mi odpustiti, ker Stane zaradi mene ni odšel za duhovnika. Ne pritakne se nobenega dela, le škodo dela. Razbije jajca in jih zmeče na gnoj, pri sodu pusti odprto pipo, Tončki mečka in čečka zvezke, sredi noči plane pokonci kot mesečnica in kriči, da bo sama pokončala hudičevo seme. Dekletce je zbegano, prestrašeno. Težko je živeti z njo pod isto streho ... Zagledala se je ven, v oto-
žen jesenski dan. Veter je z dreves sipal drobne orumenele liste, ki so se poigravali z vetrom in niso hoteli pasti. Spet se je zbrala:
„Veste, odšla bi, a je vezi preveč. 2^mlja je moja, vsako grudico sem obrnila s temi rokami, da zdaj lepo in dobro rodi. Vsak košček te zemlje me spominja na moža, na tiste srečne trenutke z njim, ti so zdaj moja opora. Ne morem oditi. Zemlja mi je prirasla k srcu, zemlja in to dekletce, drobno zbegano dekletce.
Ne zamerite mi, dolgo sem vas zadrževala. Nekaj bi vas rada prosila, kar težko povem. Radi imejte mojo Tončko! Dobro dekletce je, le boječe, saj pri nas ni nikoli miru. Pozdravljen i.“
In žeje ni bilo.
ANICA ZIDAR
kultura
in
izobra-
ževanje
DVOJE GLASIL
Pred novoletnimi prazniki sta iz^ gianiii dveh novomeških osnovnih šol: bršlin^e in Mflka Sobar - Nataša. Številki sta zajetni in posvečeni 304etnici pionirske organizacije.
^>
BLAGOR NAM!
... Lepo je pomisliti, da smo Slovenci, Hrvati in Srbi malone ob istem času dobili vsak svojo najlepšo knjigo. Prešernove POEZIJE in ,J^jegošev GORSKI VENEC imajo na naslovni strani isto letnico, eno leto prej je izšla SMRT SMAIL-AGE CEN-GICA ...
Blagor nam, da imamo tako ljudstvo in zato tudi take pesmi.
OTON ŽUPANČIČ
UŽIVANJE PRI BRANJU
Čitati v mladosti, to je kot bi s kukalom oprezal proti mesecu. Čitati v srednjih letih - kot bi z dvorišča gledal nanj. In v starosti -kot bi ga opazoval z velike odprte terase. Uživanje pri branju se pač spreminja in poglablja v skladu z lastnimi izkušnjami.
CHANG CH’AO s_________________________  J
f
CIRIL KOSMAČ O KOSTANJEVICI
»Slovenski pojem«
Z razstave II. grafičnega bienala jugoslovanskih pionirjev v Kostanjevici, ki je požela izreden uspeh v Sloveniji in na Hrvaškem: Andrej Krebl: ŽETEV. Grafika je delo učenca osnovne šole Borisa Kovačevič v Sarajevu, ki mu je likovno izobrazbo dala pedagoginja Nevenka Duvnjak
III. GRAFIČNI BIENALE PIONIRJEV RAZPISAN
Kmečki punti v otroških grafikah
S POLIC MLADINSKE KNJIGE
ČEBELICA je spet rojila: lesorezi Marije Vogelnikove nam podarjajo Kanglico Otona Župančiča, Jana Milčinski pa nam je povedala, „Zakaj sta Matiček in Maja zamudila pouk“; Marička Koren nam ju predstavi še v podobah. „Deček in vojna44 je zgodba Djordja Radišića za naše najmlajše; ilustrirala jo je Ančka Gošnik-Godec. To je že 152. delce v ČEBELICI.
V	knjižnici Sinjega galeba je izšla življenjska zgodba angleške pisateljice Rosemary Sutcliff „Plačilo za viteštvo44. V knjižnici Kondor je kot 125. knjiga izšel izbor kratke proze L. N. Tolstoja POVEST VČERAJŠNJEGA DNE, v katerem sta Severin Sali in Josip Vidmar prevedla šest povesti in novel. - V zbirki Pota mladih je zadnje delo knjiga ČUDAKI Toma Rebolja, literatura, ki izpričuje stisko in uporniško vero dela današnjih mladih ljudi.
Pod pokrovitdjstvom akademika in znanega slikarja Krsta Hegedu-šiča bo letošnjo jesen v Kostanjevici že III. grafični bienale jugoslovanskih pionirjev. Dolenjski kulturni festiv^, Goijupova galerija in občinski odbor JPl iz Kakega ga prirejajo v počastitev 4004etnice slovensko^rva^dh kmečkih puntov.
stavljeni listi bodo šli v fond stalnega grafičnega kabineta, ustanovljenega ob 1. grafičnem bienalu jugoslovanskih otrok.
Žetev lanskega — II. grafičnega bienala je bila obilna: prireditelji so na razpis prejeli 1366 grafik, ki so jih izdelali učenci 59 osnovnih šol iz vse države. Pričakujejo, da bo letos še boljši odziv. Udeležbo želijo zlasti iz šol, ki se do zdaj te prireditve niso udeleževale, med temi so tudi vse novomeške.
Kaj pomenijo prireditve te vrste za odrasle in likovno razvajene okuse? Marjan Tršarje v katalog za lansko razstavo, ki je bila deležna izrednega uspeha v več krajih, kamor so jo prenesli iz Kostanjevice, med drugim zapisal:	„Z neposrednostjo li-
kovnih vtisov, z duhovitostjo in igrivim označevanjem presenet-
Letošnja tema je predpisana: „Le vkup, le vkup uboga gmajna! “ Prireditelji želijo, da bi grafične liste izpolnjevala tako imenovana „puntarska,, vsebina. Najboljše izdelke bodo pokazali na razstavi, najznačilnejše, ki jih bodo podali pioniiji iz vseh republik, pa objavili tudi v katalogu.
Na natečaju za sodelovanje na razstavi grafičnih listov jugoslovanskih pionirjev bodo lahko sodelovali pionirji iz vseh osnovnih šol v državi. Grafične liste bodo morale šole, krožki, klubi, sekcije ali posamezniki poslati Goijupovi galeriji v Kostanjevico do 30. avgusta.
Poslani grafični listi bodo morali biti opremljeni s podatki o avtoiju, šoli, likovnem pedagogu in o samem delu (leto nastanka itd.). Starejše od treh let grafike ne bodo smele biti, sicer jih žirija, ki bo iz poslanega izbrala za razstavo 120 najboljših del, ne bo upoštevala.
Poleg običajnih nagrad bodo razstavljalci tudi letos dobili diplome, poleg tega pa še značke Matije Gubca. Tudi takrat raz-
Mali kulturni barometer
        -—    1—
POVSOD MALE SOLE - Sto-mladi bodo v novomeški občini male šole povsod tam, kjer so popolne osemletke. Obiskovalo jih bo okoli 1.000 malčkov, ki bodo jeseni stopili v prvi razred osnovne šole.
Za krog!
Medobčinsko sodelovanje ZKPO „Bratstvo in enotnost** je rodilo še en uspeh: razstavo likovnih del slikarjev in kiparjev amaterjev iz Duge Rese, Karlovca. Vrgin-mosta, Brežic, Krškega, Brestanice in Novega mesta. Odprli so jo v zadnjih decembrskih dneh v Dugi Resi, še pred Novim letom pa so jo preselili v Karlovac. Prireditev je vzbudila veliko zanimanje, saj se je že na otvoritvi zbrala množica obiskovalcev. Likovna dela amaterjev so lepo sprejeli tudi v Karlovcu. Tu pa se razstava ne bi smela ustaviti, ampak bi bilo prav, da bi jo prenesli še v enega izmed krajev na slovenski strani Kolpe. Sploh bi kazalo razmisliti, da bi na krožno pot po občinah, ki so vključene v to sodelova nje, obšlo čimveč skupnih kulturnih prireditev.
VODILNI POD „LEC0“ - Novomeška organizacijska enota Zavoda za šolstvo SRS in temeljna izobraževalna skupnost bosta ocenili vodilne kadre v šolstvu. Tako oceno so zahtevali člani skupščine TIS na zadnji lanski seji.
KDAJ VZGOJNA POSVETOVALNICA? - Dolenjska še nima vzgojne posvetovalnice, zato morajo matere z otroki, ki so potrebni temeljitejših pregledov, v Ljubljano. V Novem mestu so potrebo po taki ustanovi „obelodanjali“ že pred leti, za ustanovitev le-te pa se je decembra zavzela tudi tukajšnja temeljna izobraževalna skupnost. Hkrati z vzgojno posvetovalnico bi radi naposled rešili tudi vprašanj prostorov TIS, ki zdaj dela za isto mizo kot občinska uprava.
V NACRTU je BILTEN - Člani novomeške izobraževalne skupnosti so predlagali svojemu vodstvu, naj skupaj s skladom za gradnjo šol izdaja bilten. V tem glasilu naj bi objavljali najrazličnejše analize z vzgoj-noizobraževalncga področja, podatke o zbranem in porabljenem denarju za šole in podobno.
KR02KI NAJ ZAŽIVIJO - V srednjih šolah na našem območju morajo čimprcj zaživeti marksistični krožki. V Novem mestu sc je za tovrstno vzgojo mladine zavzela tudi izobraževalna skupnost.
RAZSTAVA DEL UMRLIH - V Študijski knjižnici Mirana Jarca so te dni pripravili razstavo del slovenskih knji^vnikov in drugih kulturnih in javnih delavcev, ki so umrli v lanskem letu.
PO DOLGEM CASU SPET DO-MACI - Riko Urh, ki sc je Novome-ščanom kot režiser nazadnje preil-stavil s „Plinsko lučjo“, bo režiral novo delo, ki ga nameravajo domači gledališčniki uprizoriti v tej sezoni.
V	kratkem bodo prve vaje.
Izobraževalne skupnosti v občinah so naposled prišle do točke, ko lahko „počenjajo** še kaj drugega, kot delijo denar šolam in drugim vzgojnoizobraže-valnim organizacijam. Predsednik izvršnega odbora pri novomeški TIS, prof. Veljko Troha, je na zadnji lanski seji skupščine poudaril, da je potrebno v tako imenovani tretji razvojni fazi TIS usmeijati politiko vzgojno-izobraževalnega dela z analizami prosvetn^a kadra, izborom kandidatov za učiteljski poklic in razgibano idejnostjo vzgojnoizo-braževalne dejavnosti. V začetku se je tudi novomeška TIS - podobno kot vse druge — ukvaijala izključno z denarnimi in gmotnimi vprašanji zavodov, v naslednjem obdobju pa se je posvetila izenačevanju učnih in drugih pogojev v šolah, kolikor so to dovoljevale flnance. Nikoli do zdaj pa ni imela časa, da bi sc poglobila v vrsto najrazličnejših drugih vprašanj in nalog, ki jih ima zapisane v statutu.
Vprašanja, ki so se do nedavnega zdela obrobna ali pa so bila na rob potisnjena spričo razmer, poslej ne bodo več odrinjena. Ena bistvenih nalog sleherne TIS je - kajpak poleg splošnodruž-bene skrbi za to - spodbuditi in se tudi vpreči v bitko za sociali-
Premik
stično in samoupravno usmcije-no šolo, v kateri bo dobil marksizem en^a najpomembnejših in najvidnejših sedežev. Očitno je, da mora kolo čimpruj z mrtve točke, na kar so v zadnjem času poudarjali z najrazličnejših mest, jesensko pismo tovariša Tita in izvršnega biroja predsedstva ZKJ pa je žc skoraj zadnji opomin za vse, ki tega ne morejo ali niso sposobni razumeti.
J. J UST
Ijivih motivov nas“ (ki smo preveč predani vsakdanjemu pehanju za pridobitništvom) „ta mlada likovna ustvarjalnost prevzema s svojo nenavadnos^o in pri odraslih nikoli videno svežostjo likovne domiselnosti in občutijivosti“.
L ZORAN
ZAMENJANA NASLOVA
Bralcem se opravičujemo za zmešnjavo, ki je nastala v št. 52 na kulturni strani Dolenj^ega lista, ker so v tiskarni v Ljubljani zamenjali naslove. Sestavek o zborniku spomenikov NOB v novomeški občini je tako po pomoti dobil naslov Zborovska pesem ni „mašilo “, sestavek o pe^u v Spodnjem Posavju pa naslov Zbornik: Spomeniki naj govore.
Pod velikim naslovom „Kultura je odvisna od človeka** je objavil Mustafa Amautović v sarajevskem Oslobodženju srečanje s slovenskim pisateljem in predsednikom Zveze književnikov Jugoslavije Cirilom Kosmačem. Govorila sta o vlogi manjših središč pri razvoju kulture, kjer morajo ljudje sami ustvarjati, da se ohranijo in s tem ohranijo tudi svojo kulturo. To je eden najbolj naravnih procesov pri n^o-vanju kulturne biti naselij. Pisatelj Kosmač je zatem, govoreč o amaterizmu, dejal, da ima le-ta često podcenjevalni prizvok, čeprav je umetnost v bistvu porojena prav v amaterizmu. Naj večji amaterji so po nj^ovem pisatelji sami oziroma umetniki nasploš-no, zato ni prav, da stvari že vnaprej kategoriziramo. Umetnik vsekakor ni samo slikar, ki ima diplomo, ker je lahko vsaj tak in celo boljši tudi slikar brez akademskega spričevala. Prva in n^-pomembnejša je le stvariteljska moč z voljo po ustvarjanju.
Kulturnih dclavcev, ki deliyo iz gol^a navdušenja, tako imenovanih amaterjev, ^znamo vsaj toliko, da jih ni moči prešteti „na dušek“. V majhnih krajih
se kultura običajno „gradi** na takih ljudeh. ,>li,“ je poudaril Ciril Kosmač v tem pogovoru, ,4mamo v Sloveniji vas Kostanjevico, v kateri ne živi več ko sedemsto prebivalcev. Sem je po vojni prišel za ravnatelja šole en- ^ tuziast Lado Smrekar. In ta Ko-' stanjevica ima zdaj - zahvaljujoč njegovemu navdušenju Formo vivo; kjer kipaiji iz vsega sveta vsako dnigo leto živijo in delajo po dva meseca ter pustijo svoja dela v kraju nastanka. Tako se je oblikov^ velika galerija pod vedrim nebom. Tam je obnovljen star samostan, kjer so gledališke predstave, poleg tega pa lahko obiskovalci prisltdinejo simfoničnim koncertom in koncertov velikih solistov. Kostaiye-vica je danes pojem v slovenski kulturi. Torej je prepičanje, da je kulturo potrel)no približati ljudstvu, tu 'že doseženo. Občinstvo na teh prireditvah so prebivalci Kostanjevice in okolice ter iz drugih mest. Zavedati se moramo, da je kultura v vsem odvisna od človeka, ki jo ustvarja,** je končal predsednik Zveze književnikov Jugoslavije in dal Kostanjevici z najvig^ mesta priznanje, ki ji po vsej pravici tudi gre.
Dda, nastala v zavetrju samostanskega obzidja v Kostanjevici, privabljajo obiskovalce iz vseh dežel. Na sliki: skulptura Toneta Lapajneta v soži^ s pokrajino pod Gorjanci (Foto: I. Zoran)
Doklej bo kultura za drugimi?
„Tudi kulturno mrtvilo v Kočevju je eden od vzrokov, da se mladi ljudje - strokovnjaki po študiju neradi vračajo sem,“ je bila ena izmed ugotovitev zadnje seje občinskega komiteja ZK Kočevje, ko so razpravljdi o kulturi.
Čeprav so nekateri menili, da je kulturnega življenja v Kočevju dovolj in da v sredstvih javnega obveščanja ne bi smeli preveč ,jamrati“ (to odbija ljudi od Kočevske!), so nekatere številke iz analize Ekonomskega inštituta usmerile razpravo v pravo smer.
Te številke povedo, da so ob ’ ustanovitvi temeljnih kulturnih skupnosti namenjali v občini Kočevje 1,4 odstotka občinske-
ga proračuna za kulturo, v Ribnici 1,7 odstotka. Novem mestu 4,4 odstotka, repubhško povprečje pa je bilo 3,2 odstotka. Ta slaba startna osnova ima posledico, da je tudi zdaj v Kočevski občini v primerjavi z drugimi občinami precej manj de-naija za kulturo.
Ne le razprava na seji komiteja, tudi v nekaterih osnovnih or-gani^^ijah ZK in celo izjave posameznih mladih in odraslih občanov pravilno opozarjajo, da je gospodarski napredek občine odvisen od počutja ljudi' v svojem kraju, delovni organizaciji, na delovnem mestu. Premagati pa je treba tudi športno mrtvilo v Kočevju, narediti več za rekreacijo občanov (bazen, drsališče itd.). Vse to bo priteg-
nilo mlade strokovnjake -ne le domačine — v občino. Če se bodo ljudje dobro počutili, bodo tudi z veseljem delali, ustvarjali. Prav zaradi tega — ni še mnogih drugih razlogov — je (razen drugih dejavnosti) tudi primemo razvita kulturna dejavnost nujna, če hočeta kraj in občina gospodarsko napredeva-J ti in obdržati ljudi doma. ■ | J. PRIMC
Ura pravljic
Novosti s polic MK
V	zadnjih tednih je Mladinska knjiga spet založila vrsto del, ki bodo doživela veliko odmevnost. Naj jih tu zaradi pomanjkanja prostora nekaj samo naštejemo.
Pisatelj Anton Ingolič je izdal knjigo „Mladost na stopnicah.** V knjižnici Biseri so v prevodu J. Modra izšle povesticc R. Guilota „Bela griva “. Zgodbice je ilustirula Lidija Osterc. - Izšla je tudi že tretja, dopolnjena izdaja znane knjige Janka Mlakarja „Iz mojega na-hrbtnika**. Knjiga je v slovenskem planinskem slovstvu že desetletja znana kot prikupno delo.
Med romani, ki jili izdaja MK, naj omenimo še roman ,,Lady L.**, delo R. Garya, ki ga je prevedla Marija Kovač. V prevodu Mete Sever je iz9o tudi delo nemškega pisatelju S. Lenza „Kragulji so bili v zraku**.
Sinji Galeb je dobil zdaj že 162. delce; zgodbo o „Modrem Birbalu**, indijskem pesniku in junaku, ki je kot reven umetnik postal zaščitnik preprostega ljudstva. Pisatelj te vedre knjige je Herman Klačko. - V knjižnici Kondorje izšlo 129. delo: operni besedili Seviljskega brivca in Carmen.
Zbirka Pota mladih se je obogatila v zadnjih tednih za štiri nove pesniške zbirke. Založba nam predstavlja Natašo Kastelic z zbirko
pesmi Samo za včasih, Ifi^niji Zagoričnik je izdala zbirko Postopna razbremenitev, Igor Malahovsky pa je izdal Pesmi. Predstavlja se nam tudi Tone Dodlek s knjižico Paso de Muerte. Pesniška žetev je pred koncem leta kar pestra. - V to zbirko sodi tudi knjiga Slavka Preglja Nova Zgodovina, ki na humoristično-kritičen način obdeluje vrsto sodobnih vprašanj.
Kulturna hrana
Lani organiziran obonma za gledališke in glasbene prireditve gostujočih gledaliških hiš in glasbenikov v Črnomlju je pokaz^ lep uspeh, zato letos s tako obliko kulturne dejavnosti nadaljujejo. V sezoni 1972/73 zajema abonma, ki ga organizira Zavod za kulturno prosvetno dejavnost, sedem prireditev: pet gledaliških in dve glasbeni. Gostovali bodo člani ljubljanske Drame, tržaško gledališče. Mestno gledališče iz Ljubljane, ccljsko ^edališče in Sentjakobčani., Na predstave bo organiziran prevoz iz vseh večjih sr^išč Bele krajine.
Ne poznamo naroda ali ljudstva, ki ne bi imelo svoje zakladnice pravljic in pripovedk. Ustno izročilo je izklesido'oblikovne posebnosti ene svojih najznačilnejših zvrsti - pravljic do obdobja romantike, ki je pravljice zapisovala in nam jih tako ohranila sedanjosti. Ko so zapisali prve pravljice, so postale branje, literatura otrok...
Tako opisuje Martina Šircelj v uvodni razpravi „Pravljica od nekdaj do danes*' poglavje, s katerim sc začenja nova knjiga založbe Mladinska knjiga, ki je prišla na trg pred dnevi z našlo-' vom URA PRA VUIC. Avtorice Martina Šircelj, Marjana Kobe in Alenka Gerlovič so napisale za vzgojitelje, knjižničarje, starše in učitelje poučne sestavke o tem, kar naj bi vedel vsak izmed odraslih, ki kakorkoli sega v svet otrokove domišljije in v njegovo vzgojo. Knjiga nas seznanja s pravljico od nekdaj do danes, nato pa nas praktično, pouči, kako naj poteče „ura* pravljic", v katero bomo popeljali otroke. Slikarka in vzgojiteljica Alenka Gerlovič je prispevala sestavek „Otroci ilustirajo pravljice".
S knjigo bodo literarna in likovna doživetja doraščajočih otrok dobila ustrezno mesto, starši pa praktičen priročnik, ki bi ga morali poznati.
Atleti obetajo
Vedno, kadar se isteče leto, na vseh področjih delamo „obračune" uspehov ali neuspehov. Z znanim te-lesnovzgojnim delavcem Marjanom 'Špilarjem pa sva raje pregledala, kako se atleti v Novem mestu pripravljajo za naslednjo tekmovalno sezono.
, JColiko se jih pripravlja? Lahko bi jih razdelili kar v skupine, saj je atletika trenutno v Novem mestu najbolj množičen šport. Začnimo pri pionirjih iz nižjih razredov. Nad 70 jih redno zahaja v telovadnico. Prav toliko je pioniijev iz višjih razredov in med njimi smo odkrili dva izredno nadarjena. Letos bosta še nastopila v kategoriji pionirjev, oba pa skačeta z novo fosbury tehniko po 170 centimetrov. Tako lahko zaradi množičnosti in obetavnih posameznikov računamo, da bodo novomeški pionirji letos
med najboljšimi v republiki. Še zlasti zato, ker bomo lahko trenirali na lastnem stadiončku pred osnovno šolo na Grmu. Tu gre velika zahvala delovnemu kolektivu IMV, ki nam je omogočil, da smo do stadiona sploh prišU.“
„Kako je z mladinci, člani in žensko atletiko? “
„Na treninge prihaja 25 mladincev in za vse lahko rečem, da so resni. Prav tako je s člani in našimi mladinkami. Treniramo trikrat na teden v telovadnici, ostale dneve pa na stadionu. Ne, mraz nas ne odvrne: vsi se zavedamo, da se le z delom uspe. Lep primer je naša Tatjana Gazvodova. Pričakujem, da bo 100 metrov letos pretekla v 12 sekundah in dveh desetinkah. Omeniti moram še tekača čez ovire Marjana Nagodeta. Pod vodstvom znanega reprezentanta in Novomeščana Janeza Pence lepo napreduje. Že lani je bil med boljšimi jugo-slovaci«kiini mladinci, letos pa bi moral biti še bo^ši. Podobno je z Milanom Šimuni-čem. Obetaven, priden in upam, da bo letos oreskočil republiški rekord. Ce le ne bo poškodovan. Vesel sem, da se je Vojko Dragaš odločil in začel trenirati le skok v daljavo in mislim, da bo preskočil sedem metrov. Pioniija Miloš Šuštar in Davorin Rangus bi morala še n^rej pridno vaditi in eden izmed njiju bi lahko že letos preskočil 180 centimetrov."
J. PEZEU
Zmaga Novomeščank
Pred koncem lanskega leta je ženska odbojkarska vrsta Novega mesta gostovala na Jesenicah, Kjer s^ je v
»Dolenjski list« v vsako družino
Prvi Stokanović
Na hitropoteznem turnirju za de-cmber je zmagal Matjan Stokano-vič, ki je v trinajstih igrah zbral 11 točk. Ja njim so se uvrštili: Penko 10,5, Petkovič 10, Škerlj 8,5, Milič
8	Lubej in Poredoš z ter drugi. Pokal za najboljšega igralca zadnjega četrtletja preteklega leta je v trajno last dobil Tone Škerl. Sledijo mu Stokanovič, Milič, M. Picek, Ljubej , in drugi.
V	J.	U.
predtekmi moškega srečanja Jesenice — Slovenija (Toronto) Domerila z jeseniCanKami, letošnjuni rraubli-škimi prvakinjami. Novomešcanke, ki so nastopile oslabljene, so brez večjih težav porazile domačinke s 3:1 (11, -14, 8, 10). Za Novo mesto so igrale: Dokl, Pučko Ščuka,* Pilič, Boh, Forte in Rajer.
F. P.
Izbiramo
Kot ano že zadnjič napovedali, izbiramo n^boljšo ^rtno ek^o na Dolenjskem za 1972. leto. Vaše odgovore pričakujemo do 20. januarja. Pošlite jih na Dolenjski Ust.
košarka
Pokal Metliki
V	Črnomlju, v telovadnici osnovne šole, so ob koncu lanskega leta odigrali novoletni košarkarski turnir, na katerem so nastopile mladinske ekipe iz Metlike—Beti, Črnomlja in Semiča. Vabljeni sta bili tudi ekipi iz Kočevja in Novega mesta, na turnir pa nista,prišli.
5^agali so igridci Metlike, ki jih je okrepil Medek, član prve peterke iz članske vrste, ki je bil tudi najuspešnejši strelec.
Tudi ostali mladinci-tako iz Metlike, Semiča in Črnomlja — so zaigrali dobro košarko.
Rezultati; Metlika-Semič 66:33, Metlika-Črnomelj 64:51. Za ekipo Metlike, ki so z zmago osvojili lep prehodni pokal OBZTK Črnomelj, so igrali: Vergot 37, Orlič 12, Nemanič
2,	Prevolšek 5, Milek 10, Jankovič 8, Nenadič 3 in Medek 53.
M P
Komisija za volitve in imenovanja SKUPŠČINE OBČINE TREBNJE
RAZPISUJE
prosto delovno mesto
kmetijskega inšpektorja In ref. za kmetijstvo z visoko Izobrazbo in 3-letno prakso.
Osebni dohodek po pravilniku. Stanovanje zagotovljeno. Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom, dokazili o izobrazbi in dosedanji praksi pošljite Komisiji za volitve in imenovanja Sob Trebnje v 15 dneh od dneva objave.
I Gradbeno podjetje „NOVOGR AD“
* Novo mesto, Germova 4
sprejme v redno delovno razmerje
strojnega tehnika ali strojnega mojstra
za vodjo strojnega parka in
gradbenega tehnika
2a delo v operativi, lahko je tudi začetnik.
Osebni dohodek po dogovoru.
Interesenti naj se osebno zglasijo na i^^ravi podjetja.
Telovadke na Dolenjcem se pod nadzorstvom svojih vaditeljic in vaditeljev resno pripravljajo na tekmovanja, ki se bodo kmalu začela. Na sliki: Vrsta mladih Novomeščank, ki se redno pripravljajo v telovadnici novomeške gimnazije. (Foto: S. Ddd)
šah
Dolenjci: tretji in četrti!
V	2jadn^m kolu I. slovenske šahovsKe l^e — zahodih lupine 80 bili doseženi pričakovani repiltati. Prvaki, ek^>a Domžal, so gostovali v Novem mestu in tudi zadnje srečanje brez težav zaključili v svojo korist. Šahisti Kočevje so igr^ pri Borcu tako dobro, da so nasprotnikom, ki se bodo še z ekipo Borovnice poslovili iz lige, „pustili“ le točko in pol.
Borec - Kočevje 1,5:8,5
v sedmem kolu republiške šahovske lige so igralci Kočevja gostovali v Kr^ju in le z izjemoma visoko zmago bi lahko še osvojili drugo mesto. Pristali so na tretjem mestu, igralci ljubljanskega Zmaja pa s polovice točke več na d^em. Rezultati zadnjega dvoboja: Matjašič: Osterman 0:1, Bukovec: Čimer remi, Podgornik: Praznik 0:1, Murovec: Gornik 0:1, Naglič: Ivič 1:0, Vidali: mestek 0:1, Gole: A. Praz-
nik 0:1, Pirc: S^a 0:1, Kancilja: Podkoritnik 0:1, Deželak: Čuk 0:1.
Novo mesto-Domžale 3,5:6,5
Šahisti Domžal so tudi v Novem mestu potrdili, da so v zahodni ligi najboljši šahisti. Z Novomeščani so dosegU naslednje izide: Penko: Z. Kržišnik 1:0, Skerij: Ivačič 0:1, Milič: Kamer remi, Istenič: Vavpetič remi, Sitar: Slak 0:1, Udir: Lorbek 0:1, M. Istenič: Dedič remi, 2ičkar: Peterka remi, Poredoš: Zorman 0:1, Pucelj: Bavčar remi.
Vrstni red: 1. Domžale 51 točk,
2.	Zmaj 45,5, 3. Kočevje 45,4. Novo mesto 32,5, 5. Koper 30, 6. Lesce 27, 7. do 8. Borec in Borovnica 24,5.
Vodi Milic
V	Novem mestu poteka kvalifikacijski turnir za udeležbo na prven-. stvu dolenjske šahovske podzvezc, na katerem sodeluje 18 igralcev iz Metlike, Črnomlja in Novega mesta. Na prvenstvo se poleg 6 tekmovalcev s podobnega turnirja v Kočevju uvrsti še prva šesterica s tega turnirja.
Po pričakovanjih?
Tekmovanje v zahodni skupini slovenske šahovske lige se je ob koncil sprevrglo v pričakovano zmago Domžal, Kočevje pa niti z izjemno borbenostjo in visoko zmago v zadnjem kolu ni moglo več nadoknaditi hudega spodrsljaja v prejšnjem kolu in je zato pristalo na tretjem mestu, komaj pol točke za ljubljanskim Zmajem.
Novomeščani so na koncu le ujeli mesto, ki so ga pričakovali že pred začetkom tekmovanja, vendar je njihovo četrto mesto z več kot 10 točkami zaostanka za Kočevjem zgolj dokaz o spodrsljajih drugih, Novomeščani so namreč preživljali dosti težkih trenutkov -doma so na primer izgubili s Koprom, proti Zmaju so osvojili le nekaj remirev - preden so prišli do četrtega mesta.
Kako oceniti uvrstitev dolenjskih ekip? Kočevje je ta čas odločno boljše, o tem ne kaže izgubljati besed. Razen izenačenega članskega dela ekipe imajo še izredno prodorni ženski deski, kar je pa hkrati največja pomanjkljivost Novomeščanov, ki so na drugi ženski deski nekaj partij izgubili brez borbe.
Bržkone je samo še vprašanje časa, kdaj bo Kočevje ob tako zavzetem šahovskem delu poseglo tudi po naslovu slovenskega prvaka.
Vztrajno delo Iva Staniča in njegovih somišljenikov mora obroditi sadove. Kočevje postaja po svojih šahovskih urah, ki jih je vpeljal v pouk tako kot glasbeno vzgojo ali telovadbo, zgled za vso Slovenijo. Iz takega vrelca mladine in neizčrpnih možnosti navduševanja za šah - v Kočevju pa znajo pritegniti k delu na zares nevsiljiv način
-	ne bo težko izluščiti talente, Talenti pa so, to kažejo rezultati. Kočevski pionirji brez težav premagujejo ljubljanske in druge.
Prav v teh posegih gre iskati bistvene razlike med Kočevjem in Novim mestom, čeprav sta se ekipi v ligi uvrstili druga za drugo. Medtem ko pri Kočevju ne bo skrbi za naraščaj, bo treba v Novem mestu šele pošteno začeti delati Prizadevni šahovski klub je prav gotovo sposoben iti po stopinjah Kočevja.
Prav gotovo ne bi bilo narobe, če bi izpustili Mokronog, ki v drugi slovenski ligi sicer ni imel večjih tekmovalnih uspehov - izjema sta nadarjeni igralki Petertetova in Zajčeva - je pa pokazal, kako tudi v majhnih krajih Ijfibezen ir
volja do dela prineseta plačUo. Mnogo večji kraji, tudi dbčinska središča, pa stojijo ob strani
J. SPUCHAL
I i 11 i
miti. iti
Po štirih kolih je s Štirimi točkami na prvem mestu Ivica Milič, sledijo pa: Penko 3 (1), Istenič 3, Poredoš 2,5 (1), Sitar 2,5 in drugi. Lahko omenimo presenetljivi zmagi mladincev Poredoš in Puc^a v igri s ptvokat^omikoma Sitarjem in Jenkom.
J. UDIR
namizni tenis
Za višjo ligo
v nedeljo dopoldan je bil v telovadnici osnovne šole Katja Rupena odigran turnir sedmerice mlajših novomeških igralcev namiznega tenisa. Turnir je veljal kot izbirno tekmovanje za sestavo ekipe, ki'bo nastopila v soboto in nedeljo v Poljčanah pri Celju v peti republiški ligi in se potegovala za vstop v višjo ligo.
V	četrto ligo se bosta uvrstili prvi dve ekipi, 8 moštev pa se bo pomeri-
lo	vsako z vsakim. Za zmago bodo ekipe prejele dve točki, v primeru en^ega števila točk bo odločal o uvrstitvi rezultat medsebojnega dvoboja.
Za ekipo Krke bodo nastopili naslednji igralci: D. Pezelj, Vindiš, Ži-gante. Doboši in po vsej verjetnosti Še Bartelj. Na turnirju je izven konkurence nastopil še veteran Uhl, ki je premagal vse nasprotnike razen Pezlja, ter M. Kovačič, ki je zasedel četrto mesto, pa zaradi zaposlenosti na kvalifikacijski turnir ne bo odpotoval.
Vrstni red izbirnega turnirja: 1. D. Pezelj, 6 zmag (12:1), 2. Uhl 5 (11:3), 3. Žigante 4 (9:4), 4. M. Kovačič 3 (6:6), 5. Vindiš 1 (4:10), 6. Doboši 1 (2:10) in 7. Bartelj 1 (2:11).
J. P.
RIBNICA — Po rekonstrukciji doma ribnišk^a TVD Partizan, se bo vendarle začela telovadba v central--no ogrevani telovadnici. Vsi ^ortni-ki že komaj čakajo!
(F. L.)
LJUBLJANA - Prejšnji teden se je v Ljubljani pričelo zimsko rokometno prvenstvo SRS v skupini C, v kateri krajo tudi nekatere dolenjske ekipe. Se najbolj so biU pripravljeni igralci Ribnice B, ki so v vseh treh srečanjih brez večjih težav odpravili svoje nasprotnike. Rezultati: 'Mokreč B: Donit 8:14, Ribnica B: Donit B 7:7, Itas (Kočevja): Ribnica B 11:13, Šentvid: Itas 8:10, Donit: Ribnica B 6:13 in Olimpija B: Itas 10:17.
(P. J.)
NOVO MESTO — Novomeški rokometaši se za novo sezono redno pripravljajo, nastopili pa bodo tudi na zimskem rokometnem prvenstvu SRS, in sicer v skupini B.
(J. P.;
BREŽICE - Na zimskem rokometnem prvenstvu sodelujejo tudi rokometaši Brežic. V prvem srečanju so prem^ali ekipo Mokreča s 16:15, v naslednji tekmi z Radečami pa izgubili s 13:17. Prihodnjo nedeljo se prične prvenstvo za dekleta, sodelovde pa bodo tudi Brežičanke.
(V. P.)
RIBNICA - Na rokometnem zimskem prvenstvu, ki je v LjubUani v tivolski dvorani, i^^ igralci Ribnice v prvi skupim. Z rokometaši Ce^a so izgubili s 7:13, ek^ Sešiijt pa so Dolenjci odpravili z 12:18.
(P. J.j
BR£ŽIC!E - Danes bo redna letna skupščina brežiSk^a nogometnega kluba. Na njej bodo podali poro-čila predsednik, bl^ajnik in trener, nato pa bodo na osnovi razprave oblikovali program dela za to leto. NK Brežice je v lanski sezoni dosegel lepe u^ehe, saj s petimi točkami naskoka vodi na lestvici celjske nogometne podzveze, razmerje med doseženimi in prejetimi goli pa je 35:4. Spomladanski del tekmovanja bo lahko še u^ešnejši, saj igrajo Brežičani od 11 tekem šest doma.
(V. P.)
MIRNA PEČ — Metličani so v drugi kvalifikacijski tekmi dolenjsko kegljaško ligo ponovno zmagali. Na k^jišču v Mimi peči so premagali KK Rudar iz Črnomlja s 6347:6289. Najuspešnejši pri Metličanih so bili Popovič 824, Vladič 816, Peter Predovič 815. Končni rezultat obeh tekem je 12684:12606 za kegljače iz Metlike.
(M. P.)
KRSKO - Na ke^jišču v faškem so metliški kegljači v prvem kolu zimske dolenj^e lige pričeli zelo
dobK> in premagali ekipo Iskre iz Novega mesta. Pri Metličanih je n^ več k^jev podrl Popovič - 848,
sledita Goleš 841 in Vladič 826. Rezultat srečanja je bil: 4923:4574.
(A.B.)
RIBNICA - 6. januarja je imel jpravni odbor TVD Partizan iz Ribnice sejo. Pogovorili so se o pripravah za občni zbor, ki bo v ponede-ljek,''15. januarja, ob 18. uri v telovadnici tVd Partizan.
(F. L,)
SLOVENSKA IZSEUENSKA MATICA
LJUBLJANA
Cankarjeva 1
vabi k sodelovanju honorarne sodelavce za akvizitersko službo za svoji ediciji
Rodna gruda
m
Slovenski koledar
po vseh območjih Slovenije
Ponudbe pošljite na zgornji naslov
Zadušena v pločevinast
,^o, Albert — kam pa že spet hočeš? !“
.prvega bom šla v pokoj, gospod direktor, potem pa se boste morali ozreti za kako novo tajnico ..
»Dolenjski list«
pred 20 letij
Svojevrsten rekord
(185 novih) naročnikov v enem dnevu. „Če bo šlo tako naprej, potem bomo konec januaija tiskali že 10.000 Dolenjskega lista,“ menijo tovarišice v upravi našega tednika, ko jih te dni pos^ezniki in organizacije OF zasipajo z novimi naročniki. Svojevrsten uspeh je dosegla naša uprava v ponedeljek 5. januaija: na Dolenjski list se je naročilo 185 novih naročnikov, od tega 35 iz Bele krajine, 42 iz okraja Kočevje, 90 iz novomeškega okraja, 10 iz raznih krajev Slovenije in ostalih republik FLRJ, 8 pa iz inozemstva.
(Pred) nedavnim časom smo imeli v Novem mestu dva precej resna primera požara dimnika. Da ni bilo takojšnje pomoči, bi utegnilo biti precej narobe. Človeku se vsiljuje vprašanje: kdo pravzaprav nosi odgovornost za take požare. Kdo pa kdo bi prevalil vso odgovornost na dimnikarja, češ zakaj ne očisti pravočasno dimnikov in drugih kurilnih naprav in s tem ne prepreči požara že vnaprej. Pa ni vedno tako. V največ primerih nosijo odgovornost za take evantualne nesreče stranke same, ki dostikrat ne dovoljujejo rednega ometanja dimnikov in ostalili kurilnih naprav.
(Ali veste?) Telovadna organizacija ,JSokol“ v CSR je postala žrtev vsesplošne čistke. S posebnim zvonom se ta organizacija razpušča, njeno vlogo pa prevzemajo sindikati in armada.
(Na novega) leta«dan se je v Novem mestu v zgodnjih jutranjih urah utrgal velik zemeljski plaz pod Žibemovo hišo, zgmjel preko opornega zidu na Ločensko cesto ter jo zasul dobrih 7 metrov v širino in prav toliko v dolžino. Plaz je bil debel nad en meter. Delavci so seveda takoj prišli in vsaj za silo odkopali cesto, da je mogel promet vsaj delno spet steči. Naslednji dan pa je močno narasla Krka plavila mnogo lesa in debel. Velikansko hrastovo deblo, premera 60 cm, je treščilo ob opornike mostu, ki pelje v Ragov log. Zvečer v temi so gasilci plot prežagali ob svitu bakeij. Gasilci so viseli na vrveh nad razdivjano vodno gladino ter most rešili, za kar jim je treba. izreči javno pohvalo in vse priznanje!
(iz DOLENJSKEGA LISTA, 9. januarja 1953)
Zgodilo seje...
ZAHVALA ZA HVALEŽNOST
- Mladi Brazilec je imel nevsakdanjo domislico: v naravnem parku blizu Sao Paola je hotel pobožati leva. Kralj živali ni bil posebno navdušen nad takim dokazovanjem nežnosti. Ko je Brazilec zlezel iz avtomobila, so ga zverine v hipu raztrgale. Obiskovalci so sicer s pištolami streljali v zrak, a ni nič pomagalo. Saj pravimo: dandanes je svet nehvaležen. ...
LJUDOŽERCI PO SILI - Blizu argentinsko - čilske meje je 13. oktobra strmoglavilo urugvajsko letalo, v katerem so bili pretežno člani rugbyskega moštva. Ko so vsi mislili, da ni nesreče nihče preživel, je svet 22. decembra zvedel za osupljivo novico: 16 ljudi je preživelo nesrečo in 70 dni groze v Andih. Da bi se rešili, so morali jesti celo - tovariše iz ekipe. Tega kanibalizma svet ni obsodil. Človek ima pač še tudi nagone svojih* prednikov!
LOSOM grozi konec - Dolgi vrsti živali, ki so jih iztrebili ljudje, se bo, če bo šlo tako naprej, hitro • pridružil še los. Jeseni 1972 so, kot poročajo iz Stockholma, dovolili ustreliti 35.000 losov. Ce k temu prištejemo še lovce, ki so streljali na črno, je usoda losov res črna, Pravijo, da jih je le še 140.000!
NE GLEJTE LE NA HLACE - V Haiil zahteva instalater odškodnine zaradi nenavadne nesreče pri delu V kuhmji mladih zakoncev je po pravljal odtočno cev, ko je nena doma začutil ženske roke okroj pasu. Hitro je dvignil glavo - ii treščil z njo v umivalnik. Žensk: pravi v obrambo, daje imimel insta later enake hlače kot mož...
BOGATAŠ PO NESREČI Lastnik okrepčevalnice in njegov si v Madridu sta obogatela proti svo volji. V božični loteriji sta prodajal srečke v svojem lokalu, potem p sta za 50 dolarjev neprodanih sreč pozabila vrniti od pravem časi Morala sta jili torej plačati — potei pa sta zadela tombolo. Dobila si 400.000 dolarjev. Njuna pozal^lj vost je bila torej 8.000-krat poplač;
. na...
NAVDIH ZA NOVOMEŠČAN
- To se zares lahko zgodi le v Am( riki. V lokalnem časopisu je izš» oglas: „Iščemo mlado, lepo in poln energije-dekle, da bi v parkirne ur metala kovance, če bo treba.“ Priji vilo se je več kandidatk, izbrali s najlepšo - ali pa tisto z največ enei gije — ki bo z metanjem novcev pn prečevala, da bi bili vozniki kaznc vani. Izbranki dajejo plačo voznik tega mesta. Morebiti bi novomešV šoferii sledili temu zgledu. .. .
Dobro veš, kje je ta cerkev!
Kajsopred 80ietipisale Dolenjske Novice.
Boriti se za trohico pravic
(Mi Slovenci) se moramo res boriti za vsako trohico pravic, ki se nam priznajo. Tako drobtino so dobili narodnjaki v istrskem Podgradu; na njih pritožbo seje slednjič vendar določilo, da morajo oblastva sprejemati in reševati slovenske vloge te vrle občine.
(Največ) hrupa po časnikih dela še vedno sleparija, katero so vganjali francoski liberalci zlasti še židje pri družbi za prekop ozke zemlje, ki je med severno in južno Ameriko. Zapeljani Francozi so dali stotine, da tisočine milijonov — zgodilo se je malo, denarja pa ni. Zginil je v žepih gospodov - goljufov.
(Hud m r a z) in sedaj veliko snega — taka je naša zima; 13. t. m. smo imeli tukaj 20 stopin mraza po Reomiru, — Krka je dobila nad mostom vže ledeno odejo. Huda zima je pa tudi drugod. Snega je grozno po Bosni in nižje po 'Balkanu. Na Hrvatskem, v Primorju so razsajali strašni viharji — padal tudi sneg, kjer ga vže dolgo ni bilo. 3. tega meseca je pobelil sneg celo Rim, kar je kaj redka prikazen,
(Grde k o z e) so se precej razširile po Belem Kranjskem; radi tega so prepovedani sejmi v Metliki in Črnomlju. Ljudje tožijo, da jim je to v veliko zgubo. Kaj hočemo — prav je,
da se zabrani razširjenje bolezni kolikor mogoče.
(S u e d m a r k) namško društvo, ki ima namen po Slovenskem kupovati posestva ter naseljevati na njih Nemce, dobiva podporo iz pruskega Berolina. Kaj bi se govorilo, ko bi kako naše društvo dobivalo podporo iz Rusije? !
(Preklic.) Denar, za kterega sc dolžila dijaka Mihaela Škrbinc-a, sem sama založila in tudi našla. Zato s tem očitno prekličem, kar sem kjerkoli o njem govorila. Novo Mesto, dne 12. januarija 1893. Ana Dular.
(Poslano) „De mortuis nil nisi bcne“, pa tudi o živih nikar storiti trditve ali širiti domnevanja, kojih polnega pomena sam prav ne ume-je! Opozorjen sem na ,JDolenjske Novice“ z dne 15. decembra 1892 in sicer pod članom „Piše se nam“ na vrstici: „Gospa se je baje močno prehladila voze se iz Kostanjevice ter vsied tega obolela“. Kaki povod je tema vrsticama? — prazna zofistika! Toliko pisatelju omenjenih vrstic, — in o tem ne besedice, ne črkice več! Grebenc, sodni pristav.
(Iz DOLENJSKIH NOVIC 15. januarja 1893)
Tiho je tekel motor štiri leta starega fička in grel — dvoje trupel. Nikoli več ne bo dveh mladih ljudi na delo v Novoles; ML^o ne bo več prijel v roke klarineta ali harmonike, Rozinka ne bo šla več na sprehod ali v kino. Tiho je tekel motor, zasople so bile šipe avtomobila, ko je zjutraj prvi človek šel tam mimo...
Ko se je iztekalo lansko leto — 28. decembra, je šel Mirko Irt z Drganjih sel v vas k Rozinki Pahinger v Gornje Gradišče.
Franc Markovič, kovač iz Gradišča, se spominja: „V petek gutraj, 29. decembra, je prišel Jože Vovk podkovat konja. Rekel mi je, da nekaj streljajev stran od vasi teče motor avtomobila, pa ni nikogar notri in da ni šel s konja. Bi rekel, daje bilo dve uri pozneje, koje prišel podkovat konja še eden. Mede-tov, tako se pravi po domače pri Vovkovih, ga je vprašal, če je videl avto. In res, motorje še tekel. To je bilo pa že sumljivo in ko se je Vovk vrnil s podkovanim konjem domov, se je usedel na kolo in pogledal, kaj je.
Pa ju je našel mrtva... ‘
Drago Šetina, ki stanuje bolj na samem med dvema vasema, je pokazal, kje je stal avto, saj je le nekaj deset metrov stran od njegove hiše nesreča pretresla okolico. Sledovi gum so se še poznali, avto je pa Mirkov brat odpeljal.
Popoldne pred bratovo smrtjo je popravljal fička — Drago Irt
Drago Irt, brat pokojnega, živi sicer v Straži, kjer je zaposlen kot šofer pri Gorjancih, a sva se pogovaijala na domu staršev nia Drganjih selih. „Luči sem uredil na Mirkovem avtomobilu, prvo vzmet sva zamenjala, zavore pregledala in uredila. Potem mi je rekel, da tudi zadaj nekaj tolče. Bilo je že proti večeru,
Tale fičko ima izpušno cev (na fotogranji v krogu). Irtov je ni imel — in je postal plinska celica
VODORAVNO: 1. vrsta pasti, 8. sprav^anje, 9. predstojnik samostana, 10. princip zla pri starih Perzih, 13. severnomorski ptič, 14. zastrupitev s kislimi snovmi, IS. Zaječar, 16. skupina ^judi, ki dela samo za svoje osebne koristi, svojat, 17. Turčija, 18, široka velemestna cesta z n^di, 20. kralj živali, 21. glasbeno
{»ihalo, pozavna, 22. naše sevemo-adran^o pristanišče, '>3. izdelovalci gosli iz Cremonc, 25. okamenina, 26. v gledališču oddeljen prostor s posebnim vhodom in več sedeži, 27. dobeseden prevod, posnetek, 28. žensko ime (junakinja romana Mire Mihelič ,,April“), 29. ži^ska krma. 32. simbol za natrij, 33. slavna ame-riSka filmska igralka (Betv), 34, simbol za erbU, 35. izvleček iz rženih rožičkov. 37. smuči, 38. beseda brez poudarka, 39. geometr^sko telo, 40. nakazana stvar, 42. gora na južnem delu Apeninskega polotoka (Sietra de),
NAVPICNO: 1. škrat, 2. podzemna ihral, 3. simbol za lantan, 4. glasno pozdravljanie, vzklikanje, 5. vrsta
plevela, pcrjevica, 6. grška pokrajinu (Elis), 7. znan popevkar (Perry), 8. vrsta plovila, 9. zelenica, 11. staroin-dijansko ljudstvo, 12. kit samorog, 14. dokaz, da nekdo ni bil ob določenem času na kraju dejanja, 16. korobač, bič, 19. nadstropje, 20. šiba, 22. avtomobilist, ki je s tovar-naijem Roycejem ustanovil znano avtomobilsko podjetje, 23. nova vrsta, odstavek, 24. eden največjih
skladatehev vseh časov, 25. falot, postopač, 27. delavec kovinske stroke, 29. zadnje, slabo vino, 30. zlitina železa z o^jikom, 31. začetnik arijanstva, 33. ime ene največjih evropskih rek ob izviru, 36. orkestralno tolkalo, 37. dvorana, 39. rimska sedem, 41. Zadar,
Rešitev križanke iz prejšnje številke: Vodoravno: 1. gloiWa, 9. raster, 10. mate, 11. tika, 13. Anina, 15. Lete, 16. kanjec, 18. Žid, 19. ata, 20. ral, 22. KA, 23.oa, 24. Soraja, 26. tednik, 27. ščurek, 28. SP, 30. rt, 31. log, 32. Kra, 33. ion, 35. Mitras, 37. area, 39. Erika, 40. Linne, 42. okit, 43. jadralec, 45. adiabata
ko sem pogledal, kaj bi to bilo. Takrat sem videl, da je na izpušni cevi, ki je bila nova pred , mesecem, manjkal kos. Tam, kjer pride glušnik, je nekaj odletelo, zato sem mu rekel, naj ob priložnosti to zavari. Potem so mi povedali, da je s kolegom spil v bifeju kavo in da še je odpeljal v Novoles, kjer je v delavnici odvil izpušno cev. Edi. jeklenka s plinom je bila za dena ...
Kaj se je torej zgodilo? Fant je odvil izpušno cev in ker se mu ni dalo počakati, je prosil,, naj mu izpušno cev zavarijo. Še/ isti večer jo je nameraval privitij
Veseljak, delavec v Novolesu Mirko Irt
nazaj. Med tem se je odpeljal V . Rozinki v vas — in se ni ve i vrnil, Ker ni imel izpušne cevi,' je strupeni ogljikov monoksid napolnil avto in zadušil mlada človeka,
V avtomobilu so našli ključ in tri vijake — izpušne cevi Mirko ne bo mogel nikoli več priviti.
Na dveh grobovih so jokali starši, sorodniki in prijatelji.
Drago Šetina stoji tam, kjer se Irtovega avtomobila in kaže, kje
14. Zares! Ko sta stopila Ze^ cesto, sta imela kaj videti. Napf^ čakajo v predalu. Po oglih so i povedano za krožnike! Marso' kupovali nove trpežne čevlje, sj klepetali. In niso pozabljali za« Kdo bi si ne privoščil kožarčli
krsti
Svežo zemljo so prekrili z zimskim cve^em in venci.
Januarski sneg je prekril kup opeke, ki jo je Mirko z očetom pripravil nasproti stare hiše na Drganjih selih, da bi spomladi začela zidati novo. Bolečine za izgubljenima življenjema ni mogel prekriti.
Ostaja klicaj, da bi se ne zgo-r '^o še kaj podobnega. Da bi ne imeli več plinskih celic in pločevinastih krst. ,
J. SPLICHAL
Sodelujte!
Da bo sredina Dolenjskega lista kar najbolj zanimiva, želimo pisati o vsem, kar se je zanimivega zgodilo po Dolenjskem. Vsega nikoli ne moremo izvedeti sami, saj nas je premalo. Zato vas vabimo k sodelovanju: sporočite nam, o čem bi kazalo pisati na sredini našega tednika.
Vsak. mesec bomo dali tistemu, ki nas bo seznanil z najbolj zanimivo domislico ali predlogom — 100 dinarjev.
Prvi stotak je pripravljen že v januarju!
ŽIVEMU POSLANCU SE VSE PRIMERI - Londonski poslanec v Spodnjem domu parlamenta je ori^-n^o predlagal, kako bi se reSli gneč v konicah: „Vsi pojdimo iz službe četrt ure pozneje, kot smo ■odhajali doslej!" Toda pozor: za slabe delovne navade pri nas, to ni slab predlog!
>'i v '
■&
Na sliki, od leve proti desni: dr. Nada Cimerman, Milan Vidljinovič, Anica Janko, dr. Ljubo Kretič in Nikola Padevski. (foto: J. Pezelj)
Za brigado plemenitih ljudi
Ob koncu lanskega leta je na novomeški transfuzijski postaji daroval kri že 3000. krvodajalec. Močno sem se začudil, ko sem pogledal v debelo knjigo krvodajdcev, ki mi jo je dal na ogled dr. Ljubo Kretič. Pod šte-
mm
ne bi dal krvi, saj jo lahko že jutri sam potrebujem, sem prepričeval sebe in tovariše. Na svoja dejanja sem ponosen. Ce bi bilo potrebno, bi dal kri tudi iz roke. Čujte, čujte, vsak zdrav m normalen človek bi moral vedeti, da je krvodajalstvo humana dejavnost. V današnjem času tekem z uro preži nevarnost na vsakem koraku. Niti sam ne veš, kdaj boš kri potreboval, zato bi prosil vsakogar: Kdor se počuti
zdravega, naj gre na transfuzijski oddelek! S tem boste naredili plemenito dejanje. Če vas bodo zavrnili, ne bodite žalostni Prav tako ste hoteli narediti dobro, človeka vredno dejanje in takoj, ko boste za to sposobni, boste to naredili. „Vs^o pomlad m jesen se oglasim v bolnišnici. Upam, da bom v naslednjih dveh letih izpolnil „svojo“ normo-vsaj 25-krat bi rad dal kri."	j pezeLT
Stanovanje z dodatkom
f Mmlja vdrla pod prvimi kolesi > bila zadnja kolesa
MILAN VIDLJINOVIČ
vilko 2998 je bila socialna delavka Anica Janko, 2999. mizar Milan Vidljinovič in 3000. stari znanec novomeške transfuzijske postaje — Nikola Padevski. Brez šale ne gre nikjer. Tako so tudi tu zbodli Nikolo na račun njegovih kil. Pa je ležalnik vseeno vzdržal telo, ki je dalo že nad 15 litrov najdražje tekočine.
Ker smo o NUcoli Padevskem že pisali, sem v pogovor o krvodajalstvu zapletel Pionirjevega mizaija Milana Vidljinoviča. Tako se spominja, kako je prvikrat pomagal sočloveku:
„BUo je okoli 1953. leta, ko sem se udeležil ene izmed krvodajalskih akcij. Spomnim se: bilo je v zdravstvenem domu pod Kapitljem. Po tistem prvem srečanju s „strašno“ iglo, ki sploh ni tako strašna, kot sem sklepal po pogovorih z nekaterimi tovariši, sem se v dom napotil še večkrat. Zakaj? Ko sem šel prvič, sem se malo bal, bil pa sem tudi radoveden, obenem pa ponosen, da bo moja kri lahko nekomu, čeprav neznanemu, pomagala v težkih trenutkih. In ko po odvzetju krvi nisem čutil nikakršnih bolečin, niti kakšnih drugih sprememb, sem se odločil, da bom tudi druge spodbujal, sam pa jim bil vzor. Zakaj
Vsako stanovanje, če je še tako majhno, ima lahko svojo posebnost. Nekatera so okrašena s slikami, v drugi so starine. V garsonjeri novomeške zobozdravnice dr. Nataše Begovič v četrtem nadstropju 10. bloka na Mestnih njivah je prava zbirka — obrtniških malomarnosti.
Človek pravzaprav ne bi verjel, daje mogoče na 23 kvadratnih metrih ene same garsonjere našteti toliko „cvetk“. Posejmo: v edini sobi, ki jo je mogoče imenovati spalnica, dnevna soba ali kuhinja, kaplja voda vsako leto — strop so doslej razbili trikrat. V kopalnici je doslej kapljalo trikrat — strop so razbili enkrat. V predsobi je s stropa voda tekla šele enlaat. Več
prostorov garsonjera kajpak nima.
Nad stanovanjem je pralnica — s tem se kapljanje vode opravičuje. Vprašanje pa je, če ni bilo mogoče že prvič popraviti vsega tako, da bi bilo za dlje časa dobro.
Za novoletne praznike je spet začelo kapljati v sobo. Tretjega januarja so razbili inštalaterji strop in spustili skozi luknjo v njem sporočilo: ,godite doma jutri ob 7.15“. Zdaj se bo začelo obrtniško kolo: najprej razbijejo, potem bodo popravili instalacije, potem bodo prišli zidarji, potem še pleskarji. In čez čas bo spet kapljalo. In vse se bo začelo znova. Ker-to je stanovanje z dodatkom!
Takole so delavci 3. januarja razbili strop v stanovanju na novomeških Mestnih njivah
SKOK NA MARS
i
Mllllllj
ijana iz bolnišnice na ideje na Marsu ne stala opozorila: Pre-^ so veselo pešačili, <*'ečevaii po ulicah in ^ bifejček za oglom. *^čnega, če pa bo
naslednjega dne lahko do devetih zdravil mačka v postelji: po novem, dragi bralci, bodo odhajali Marsovci v službo ob pol desetih, saj bodo peš v pol ure na delovnem mestu ...
Zadovoljna sta se Paradižnik in Paradižnica namestila v stotriintridesetem nadstropja hotela „Dinozaver.** In prav semkaj jima je kurir prinesel vabilo
univerze na podelitev častnega doktorata iz prometnih znanosti! P^elitev naj bi bila še ta večer, in treba je bilo vnovič v mesto, da se opremita za to svečano priložnost!
Paradižnik in njegova soproga sta zavila v eno izmed mnogih veleblagovnic Marsilanda.
ERNESTSCHMUCKER
POROČNO DARILO
Stari Joe je sedel na stolu pred svojo tigovino in od časa do časa vrgel pogled na ulico, ki je migotala od vročine. Zaspano je razmišljal, da ne bo dela, ker je vse mesto na stadionu, da tribune kar pokajo pod težo, na stojiščih pa se ljudje prerivajo in pote. Bilje svečan dan: priredili so rodeo. Vsi prebivalci mesteca in mnog? iz okolice niso hoteli izpustiti prilike, da si ogledajo tekmovanje kavbojev v krotenju divjih konj, v jahanju in metanju lasa. Doslej tudi stari Joe ni zamudil niti enega rodea, ko pa mu je. umrla žena, ga to ni več zanunalo. Po Lisini smrti je postal strahotno osamljen. Zato je pred nekaj tedni tudi sprejel podnajemnike v hišo: Johna MiUerja in njegovega prijatelja z brazgotino na bradi.
- Dobra fanta! - je razmišljal stari Joe. - Res, da se malce preveč potepata po okolici, včasih ju cele noči ni domov, posebno tistega z brazgotino. Glavno je, da plačata najemnino. Sicer pa sta mlada in se kot trgovska potnika morata potepati naokrog.
Joe je dvignil glavo. Velik, blesteč buick se je ustavil pred hišo. Moški z brazgotino je stopil iz njega, molče dvignil dva prsta h klobuku in izginil v hiši.
- Nov avto! - je zamrmral Joe. - Nikoli ne bi mislil, daje moč s prodajo gospodinjskih aparatov toliko zaslužiti.
Medtem je moški z brazgotino šel po stopnicah in trikrat potrkal na neka vrata. Nekdo jih je za pedenj odprl in smuknil je noter. Ko je v roki moškega, ki je stal za vrati, zagledal revolver, se je zasmejal:
- Kaj je, John? Malo nervoze? Daj stran ta pihalnik.
- Ne norčuj se, Bill - je dejal John. — Imaš avto?
Seveda! se je nasmehnil z brazgotino. — Buick kot pesem, najnovejše mode. Ni bilo težko. Vse mesto je na rodeu.
Vrgel je klobuk na posteljo, kjer sta ležali dve veliki torbi, kakršne navadno nosijo trgovski potniki.
- Pazi, stari, pa glej, da ne napraviš napake - je rekel Bill. Veš, da sem banko ves teden opazoval, poznam jo kot svoj žep. V tem času sta za okencem samo knjigovodja in blagajnik. Ti boš pazil na vrata in me varoval, če kdo pride. Vse ostalo "bom napravil sam. Jasno?
John je pokimal.
- Cim izpraznim blagajno, bova zapustila banko - je nadaljeval Bill. - Mimogrede me boš spustil iz avta, torbo z denarjem pa boš odnesel k mojemu dekletu Lilly. Ona je v „Giro“ baru. Reci ji, da je v . torbi poročno darilo. Ona ve, kaj sem pripravil za danes, razumela bo. Torej sva dogovorjena? Lahko greva.
Moški je vzel svoj klobuk in torbo. Ko je John stopil za njim, je Bill karajoče odkimal z glavo in ironično rekel:
- John, John, ni ga zastopnika, ki prodaja pralne stroje, da ne bi imel torbe. Torej, bodi tako ljubezniv, pa vzemi torbo.
Ko je stari Joe videl podnajemnika, kako gresta iz hiše, je s težavo vstal in kašljaje rekel:
- Mister Miller, bi mi,napravili uslugo?
- Zelo rad - je odgovoril John in obstal pred starcem.
- Prinesite mi, prosim, iz mesta zavojček podganjega strupa! Vedno bolj predrzne so. Pomislite, zjutraj je ena tekla čez moje noge. Požrle mi bodo celo skladišče. Dva kilograma bo zaenkrat dovolj.
- V redu - ga je pomiril John, pozdravil in odšel proti avtu, kjer ga je Bill nestrpno čaJcal.
Ko sta prišla v mesto, je Miller rekel:
- Ustavi pred lekarno, Bill. Stari Joe me je prosil, naj mu prinese . zavoj podganjega strupa.
Moški z brazgotino je skomignil z rameni in ustavil. John je vzel torbo in stopil v lekarno. Čez nekaj minut se je vrnil, vrgel torbo na zadnji sedež in sedel zraven Billa. Molče sta vozila naprej.
- Dobro- pazi, John! - ga je opozoril Bill. - Ko stopim v banko, počakaj eno minuto, potem pa pridi za mano. In zapomni si: brž ko bo vse končano, boš prišel v zadnjo sobo v Mac Garmeckovi gostilni. Tam se bova dobila.
- V redu, Bill.
Buick se je ustavil pred banko. Moški z brazgotino ni ugasnil motorja. Vzel je svojo torbo in šel ven. John ga je gledal, kako gre v banko. Poč^al je še malo in odšefza njim.
Blagajnik in knjigovodja sta delala za sv6jima mizama. Ko sta-obiskovalca prišla v banko, sta komaj dvignila glavi. Bill je stopil k okencu.
- Rad bi informacije o posojilnih pogodbah - je rekel.
Imate kakšno garancijo? — je vprašal blagajnik brez zanimanja, ne da bi dvignil pogled.
- Seveda! - je rekel Bill. - Kako ti je všeč tale?
Blagajnik je dvignil pogled in zagledd revolversko cev, namerjeno v njegovo glavo.
- Lezita na tla! - je ukazal Bill in obrnil cev proti knjigovodji. - Z nosom dol, hitro! Sicer bo ognjemet!
Blagajnik in knjigovodja sta ubogala. Bill je nagovoril tovariša.
- Pazi nanju! Jaz grem v zadnjo sobo.
Preskočil je ograjo, stopil k odprti blagajni, stlačil v torbo 30.000 dolarjev in se spet pridružil Johnu. Ritenski sta prišla do vrat, stekla po stopnicah in skočila v buick. Bill je vrgel torbo na zadnji sedež in zgrabil volan. Veliki avto je oddivjal proti avto cesti na jugu. Malo pred avto cesto je Bill skrenil na levo, na poljsko pot. Tuje izstopil, John pa je sedel za volan in odpeljal proti „Giro“ baru.
Pet ur pozneje so oba gangsterja aretirali v Mac Garmeckovi gostilni. Ko so se vozili proti policijski postaji, je Bill vprašal sivolasega moškega, ki je sedel zraven njega:
Vas lahko^nekaj vprašam, inšpektor? Midva sva zadevo izpeljala perfektno. Nikakor ne morem videti, kje bi bila napaka. Nekdo naju je moral izdati.
- Točno, Bill! — je rekel inšpektor. - Lilly iz.„Giro“ bara.
- Lilly, moja zaročenka? Nekaj imate za bregom, inšpektor. Lilly me ne bi nikoli izdala!
Inšpektor sc je široko nasmehnil.
- Pa te je le, Bill!l! Strašno je jezna nate. Kaj ti je neki bilo, Bill, da si zaročenki za poročno darilo poslal dva kilograma podganjega strupa? Le kaj ti je bilo tega treba?
,3ebastijan, ne pritožuj se, saj vendar veš, daje danes prvenstvena tekma!“
POTA IN STIlf
Za velike utaje gre
Dežurni poročajo
FIČKO JE IZGINIL - V noči na 30. december 1972 je Alojzu Jožefu iz Ulice Majde Šilc v Novem mestu izginil fičko sive barve s številko NM 82-18. V avtu je bilo tudi vozniško dovoljenje. Vozilo so 5. januarja našli v Ljubljani in ni bilo poškodovano.
v Črnomlju precej neredov - Med prazniki so imeli črnomaljski miličniki kar precej opravka z vinjenimi ljudmi, ki so v javnih lokalih razgrajali. Tako so do iztre-znitve pridržali Vojka Brusa iz Črnomlja, ki je na novega leta dan razgrajal v Lahinji in nadlegoval goste. Naslednji dan je v Lovskem rogu in nato še v hotelu Lahinja delal nered Stanko Zurc. Na cesti ter v gostilni Rojc pa sta opita razgrajala že v petek pred prazniki Janko Muže iz Kanižarice in Anton Zajc s Stražnjega vrha. Slednji je natakarici pri Rojcu celo grozil z žepnim nožem.
ŠIPA JE ŠLA - Marija Sašek iz • Smolenje vasi je 30. decembra prijavila, da so ji nepridipravi razbili šipo na vhodnih vratih.
KURETINA ZA PRAZNIK -Angeli Jakše iz Češče vasi je 1. ja-\ nuarja letos nekdo z dvorišča ukradel kure. Ker sta se malo prej okrog motovilila dva Cigana, domnevajo, da sta si onadva poželela kuretine za praznike.
PIJANI ŽE PRED PRAZNIKI -Novomeški miličniki so 29. decembra lani pridržali do iztreznitve Milana Slaka iz Trebnjega in Novome-ščana Zdravka Gosenico. Vinjena sta v hotelu Kandija razbijala kozarce. .
SO PREVEC KURILI? - Na Silvestrovo noč je začelo goreti na podstrešju hiše Feliksa Glihe z Jame pri Dvoru. Zaradi slabo napeljanega dimnika se je vnelo tramovje, verjetno pa so to noč tudi bolj kurili kot običajno. Gasilci z Dvora so ogenj pogasili, škode pa je za 4.000 dinarjev.
VLOMILCI V LAMUTOVI ULICI - 2. januarja je novomeškim miličnikom javil Alojz Pavlenč iz Lamutove ulice v Koloniji, da so mu iz zaklenjenega kokošnjaka ukradli 8 kokoši.
JAVEN RAVS PRED OBČINO -30. decembra lani sta se Franc Hu-dorovac in Jernej Dragovan, oba iz Svržakov, na Mestnem trgu v Metliki spopadla prav v času, ko so bile v občinski dvorani poroke in je bilo pred stavbo precej ljudi. Vinjena razgrajača so miličniki pridržali do iztreznitve.
KOLIKO JE IZGINILO? - 3. januarja ponoči je nekdo vlomil v kiosk kmetijske zadruge na Trdinovi cesti v Novem mestu. Vezi je drobiž in tudi nekaj blaga, vendar bodo količino ukradenega natanko ugotovili šele ob inventuri.
SKOZ OKNO V HIŠO - 6. januarja popoldne je nekdo vlomil v hišo inž. Jožeta Stariča v Maistrovi ulici v Novem mestu. Vlomilec je razbil šipo na oknu, da je prišel v hišo, tam pa vse razmetal, da je našel 2.700 dinarjev.
PRI FRANČIŠKANIH JE BIL TAT - 6. januarja je tat obiskal tudi frančiškanski - samostan v Novem mestu. Izmaknil je ISO din.
IGOR LOTRIČ - NAČELNIK UJV
Republiški sekretariat za notranje zadeve je imenoval Igorja Lotriča, dosedanjega vršilca dolžnosti načelnika UJV v Celju, za načelnika celjske uprave javne varnosti.
Čestitkam ob imenovanju se pridružuje tudi Dolenjski list z željo, da bi imel pri delu veliko uspehov.
S
Gleda, otipuje in če nihče ne vidi, lahko stranka droban predmet stlači za plašč, v žep ali ročno toifoico — namesto v košarico, ki jo pri blagajni presedajo. Takih poskusov je precej, posebno med fricavci, toda presenetljivo veliko tatov odkrijejo. Sramota je velika, izgovori pa ne pomagajo. (Foto: Pezelj)
Nevidne oči odkrivajo tatove
Na obisku pri nekaterih novomeških trgovcih: „Ali tudi pri vas kradejo? "
V	kateri koli trgovini sem zastavil to vprašanje, se je poslovodja zasmejal, takoj nato zresnil in pričel pripovedovati. Človek bi bil nad vsem tistim, kar ni „smelo" v mojo be-le&iico, močno presenečen, toda kot so rekli v trgovinah: „Tudi to se dogaja! “
SAMOPOSTREŽNA pri mostu: ,,Kat'^ri ljudje najpogosteje kradejo? . Šolska niladina, sledijo jim srednješolci in dijaki poklicnih šol. Pa ti niso nerešljiv problem. Ko jih zalotimo, najpogosteje „tiščyo“ v žepih sladkarije, včasih konzerve. Otroci vsaj neumno ne lažejo. Naša dolžnost je, da takoj obvestimo šolo, ta pa potem ukrepa naprej. Huje je s tistimi ,41nimi“ damami. Kako narobe bi bilo, če bi se katera naših prodajalk zmotila in jo po nedolžnem obsodila! 2e ko jih pri kraji dobimo, smo skoraj mi krivi. Pa te tovarišice ne kradejo zaradi potrebe! Vse poznamo in vemo, da jim takšnih nelepih podvigov ne bi bilo potrebno opravljati. In kaj najraje vzamejo? Suhomesnate izdelke in vse tisto, kar je bolj fino, drago. To jim omogočajo tudi naši prostori, toda opažamo, da je podobnih podvigov prebivalcev Novega mesta vse manj. Sedaj jih nadomeščajo tisti iz okolice, pa bo tudi te prav kmalu minilo. Ko bi vedeli, da ne kradejo trgovini, pač pa nam, uslužbencem, bi se marsikdo premislil, preden bi v žep ali kam drugam vtaknil ukradeno stvar.“
MERCATOR pri vodnjaku: „Smo klasičen tip prodajlne. Stranke postrežemo izza pulta, zato kraj pri nas ni veliko. Se pa večkrat zgodi, da nam stranke poskušajo kaj odnesti. Najpogosteje so to tovarišice srednjih let.“
ELEKTROTEHNA: „Pri nad so si tatovi vzeU na piko tranzistorje ter manjše drobne stvari, ki jih lahko skrijejo. Ce opazimo večjo
TRKZABRŠLINČANE
Poledenela cesta je med prazniki v Bršlinu pri Novem mestu zahtevala več prometnih nesreč. Na novoletni dan sta trčila z vozili Bršlinčana Dušana Baškovič in Avgust Lužar in imata škode za 4.000 din. Dan pozneje je Anica Stipanovič iz Bršlina vozila proti mestu, ko je tudi njeno vozilo zaneslo v levo in je trčila v avto Ivana Pateta iz Dol. Kamene. Ta dva imata na avtih za 9.000 din popravil.
AVTOBUS JE ZGOREL
6. januaija zjutraj je na cesti v bližini Žužemberka izbruhnil požar na avtobusu IMV Novo mesto. Jože Nahtigal iz Žužemberka je tudi to jutro peljal v tovarno delavce, ko so opazili, da je pri zadnjih vratih na napravi za gretje nastal požar. Šofer in potniki so začeli gasiti z aparatom za gašenje, prišli so na pomoč še gasilci iz Žužemberka in Novega mesta, toda prepozno: ogenj je povsem uničil avtobus, škcde pa je za 80.000 di-naijev.
PIJANA V TUJEM AVTU
6. januarja ponoči so novomeški miličniki prijeli 18-letn^a Staneta Starešiniča in 19-letnega Jožeta Prhneta, delavca pri Pioniriu, ko sta se vinjena vozila v „prinzu . Ugotovili so, da sta se prejšnji dan napila, najprej poskušala vlomiti v avto, ki je bil parkiran pred hotelom Metropol, ker pa jima ni uspelo, sta se lotila NSU, parkiranega pred hifo na Prešernovem trgu, Id je last Janeza Berlana. Z Berlanovim avtom sta se nato prevažala do Težke vode in nazaj, dokler ju niso na Partizanski cesti zalotili. Oba so pridržali do iztreznitve in prijavili.
tatvino, javimo Upravi javne varnosti. Z njo zelo uspešno sodelujemo, saj smo do sedaj dobili še vse ukradene stvari kmalu nazaj. Najpogosteje se skušajo s krajo okonstiti sezonski delavci in Cigani.
MLADINSKA KNJIGA: „Da, v oddelek s knjigami večkrat pridejo ljudje, ki ^ih kmalu razkrijemo, kaj bi radi. Njihove ukane v glavnem že TOznamo. To so dijaki in študentje. Prej^ji teden smo zalotili dva študenta. Eden je precej visok, močan in črn. Ko smo ju zalotili, sta bila še nesramna. Po inventurah iz prejšnjih let pa ugotavljamo, daje kraj pri nas manj. Priznati moramo, da smo danes tudi mi precej bolj izkušeni s takimi ljudmi kot pred leti. Nič drugače ni v oddelku s p^iijem. Pred kratkim nam je skupina pretkano ukradla pisalni stroj, ki je vreden 2840 dinarjev. Sedaj smo ji na sledi in pričakujemo, da se t^do prav kmdu za to dejanje zagovarjali."
PRODAJALNA ,jSADJE“ pri vodnjaku: „Ce je večja kraja, pokličemo miličnike, ponavadi po storilci radi plačajo trikratno. Prevladujejo predvsem šolski otroci, ki kradejo slaščice in stvari, ki gredo lahko v žep. Potem so starejše ženske, ki se najpogosteje izgovarjajo, da so pozabile plačati, na srečo pa s Cigani nimamo večjih težav.“
Prodajalna čevljev ALPINA: „Da, tudi k nam zavijejo taki ljudje. Kako
uspejo? Preprosto! Nataknejo si čevlje, malo se sprehajajo in izginejo. K nam pridejo predvsem, kadar je ^eča. No, nekaj smo jih že „sezuli" tudi na cesti. Nekateri so bolj spretni, to nam ob koncu meseca Izkaže inventura. Lahko rečemo, da nam zmanjka na mesec par ali dva čevljev. Kakšni so ti ljudje, pa ne bi vedeli povedati.**
J. PEZELJ
—	V letu 1972 je občinska skupščina v Črnomlju kar štirikrat razpravljala o delu davčne uprave, ni pa videti, da bi to pripomoglo k bistveno boljšim uspehom. Kje je vzrok?
Na tako vprašanje Franc Kočevar, šef davčne uprave, ustreli kot iz puške:
„Premalo je uslužbencev, niso zasedena vsa mesta, posebno manjka inšpektorjev. Nimamo ustreznih delovnih prostorov, vrhu vsega pa so še osebni dohodki zaposlenih na davkariji dabi.**
Nav^c vsemu so v preteklem letu le krepko zavihali rokave, saj imajo podatke, da so samo v
9	mesecih izdali 665 opominov, za 36 dolžnikov so izd^ odločbe o prepovedi na osebne dohodke, vl^jižili so se 25 davčnim zavezancem na nepremičnine. Rešili so 71 prošenj za delno znižanje ali odpis davka, izrekli
6	kazni, 5 primerov pa odstopili sodniku za prekrške.
Davčna uprava je obdavčila tudi 13 delavcev, id niso imeli dovoljenja za opravljanje obrtne dejavnosti, obrtnikom pa so v začetku leta odmerili še enkrat več davka kot prejšnje leto, a ni bilo pritožb. Bilo bi tudi predrzno, kajti ugotovljeno je, da je bilo davčnih napovedi za 70.000 din, ugotovljenega dohodka pri obrtnikih pa za nad
150.000	din. Se pravi, da so obrtniki nad 100 odstotkov prometa prikrili in da gre za precejšnje utaje zaslužkov.
Po novem letu bodo začela prihajati na dan imena tistih občanov, ki svojih obveznosti do družbe niso izpolnili in imajo preveč roke obrnjene k sebi.
— Bo postala davčna uprava bavbav, ki se ga bo vsakdo bal?
„Nikakor ne! Zlo bomo postali samo za tiste, ki ne delajo
O Q inedri
pdrdgrdfi
pošteno. Od obrtnikov, ki s svo-jun delom veliko zaslužijo in davek plačujejo, pa imamo korist in jih lahico le pohvalimo.** Tako je stališče šefa davčne uprave.
R.B.
POLEDICA Kadar je poledica, bomo vozili z gumami, opremljenimi z žebljički aJi verigami, pazili na večjo varnostno razdaljo in prdiode za pešce, vozili s hitrostjo, s katero zanesljivo pravočasno ustavimo vozilo v primeru presenečenja, zavirali z enako* memo pojemajočo hitrostjo s postopnim prestavljanjem* ročice v nižje prestave. Ne bomo prehitevali, če ni nujno, zavirali sunkovito ali nenadoma ^reminjali smeri vožnje.
Udarec prekupčevalcem
Da se je dalo doslej s preprodajo rabljenih avtomobilov na hitro priti do čedne vsotice, je bilo očitno. Tako so nekateri na svoje ime (nekateri za druge) prod.'\jali avtomobile, ki so bili seveda kot „novi, najboljši, najhitrejši in sploh super** v vsakem pogledu. Za kupca so imeli pripravljenih celo vrsto takih besed, če pa je kdo vprašal: „Zakaj potem prodajaš, če je avto tako dober? *‘ so odgovarjali: „Lastniku ne ustreza več ta model. Ima denarja na pretek, zato si je omislil novejše vozilo.**
Morda je k(}o nekajkrat v letu takole prodal, pa je imel denar za rabljenega flčaka, s katerim 'se je potem vozil tako rekoč zastonj. Preprodajalci poznajo vrsto trikov, o katerih se poštenemu državljanu niti ne sanja.
No, take neobdavčene kupčije bodo v letu 1973 zavrte. Z novo republiško zakonodajo, ki je stopila v veljavo tik pred iztekom starega leta, so občine dobile možnost uvesti vrsto novih prometnih davkov. Dogovor med štirimi občinami dolenjske regije je, da bodo uvrstile na spisek nov^ davščin tudi 4-od-stotni davek na rabljene avtomobile. Ce lastnik obdrži vozilo več kot dve leti, potem je davka oproščen. Že to
določilo jasno kaže, komu je namenjen udarec: prkupčevalcem.
Veijetno pa je, da ta ukrep v praksi ne bo dovolj učinkovit, kajti prekupčevalci imajo denar. Če bo nekdo pri 20.000 dinarski kupčiji oškodovan za 800 din, je to še vedno malenkost. Vsekakor je uvedba prometnega davka na rabljene avtomobile udarec prekupčevalcem, vendar je klofuta premila, da bi se je premetenci zares ustrašili.
ZBURE: AVTO NA TRAVNIK
-	Franc Gorenc iz Vinice pri Smar-jeti je vozil 31. d^mbra 1972 avto nemške r^istracije iz Škocjana proti Zburam. Na ovinku je avto zaneslo s ceste navzdol na travnik. Voznik se je laže poškodoval, na avtu pa je za
15.000	din škode.
VINICA: KOPEL V KOLPI - 4. januaija dopoldne je Nikolaj Moravec iz Vinice vozil avto proti mostu na hrvaško stran. Ko se je pripeljal na ovinek, je avto na mokri in zasneženi cesti zaneslo po nasipu v Kolpo. Voznik se je moker izkobacal na br^, škode pa je za 6.000 din.
MACKO^^C:	ZAVIRAL NA
MOKRI CESTI — Matija Balabanič iz Novega mesta seje 5. januarja peljal od Mačkovca proti Otočcu. Ko mu je v ovinku naproti pripeljal tovornjak, je Balabanič zavrl, avto pa je na mokri cesti zaneslo vdesno. Trčil je v jablano in obstal na njivi. Škode je za 4.000 din.
BRUSNICE: TUDI LED NA CESTI - 5. januaija dopoldne se je Stane Korasa iz Gabrja peljal z avtom iz Novega mesta proti domu. V Brusnicah je dohitel skupino krav in jo začel prehitevati, ko ^ naproti pripeljal Nikola Mandič iz Nov^a mesta. Na poledeneli cesti sta vozili in imata popravil za okrog 2.000 dinarjev.
HRUSlCA:	TOVORNJAK IN
OSEBNI AVTO - Ljubljančan Franc Selan je 5. januarja popoldne
Kraševec je dobil plačilo
Na lanski avgustovski dan, ko je mladinska brigada po poteh AVNOJ končala svoj pohod v Beli krajini in je bilo zvečer slavje v Crmošnjicah, so bili tam tudi občinski funkcionarji, med njimi Rade Kordič, tajnik občinskega odbora ZZB NOV iz Črnomlja.
Zvečer okrog 22.30 je Jel Kordič s slavja peš. po desni strani ceste v bližini gasilskega doma, ko je za njim iz Srednja vasi pripeljal motorist Darko Kraševec z motorjem brez r^istracije in brez vozniškega izpita ter ga podrl. Po nesreči je motorist pobegnil, Kordič pa je obležal
s hudo telesno poškodbo, z zlomom desnega gležnja. Pob^lega voznika sta nato izsledila stražar in komandir čete mladinske brigade, Kordiča pa so odpeljali v boli^šnico. Kljub temu da se odtlej ves čas zdravi, ga bolečine in palice, ki jih mora uporabljati pri hoji, še v^no vsak dan ^ominjajo na večer v Crmošnjicah.
Občinsko sodišče v Črnomlju je pred kratkim ta primer obrav navalo in prisodilo Darku Kraševcu, krivcu nesreče, iz Komarne vasi, štiri mesece in pol zapora. Sodba še ni pravnomočna.
Kadar je v Metliki sejem, se skozi mesto težko prebijalo avtomobili in vsa druga vozila. Sejmaiji z vozovi, peš in z živino na povodcih zatrpajo cesto. Pri vhodu na sejmišče pa je z^nje čase več reda, ker je tam miličnik in ne dovoli več pudrati, kjer se komu zdi. Posnetek je z zadnjega metliškega sejma na glavni cesti, le malo pred pomembnim križiščem. (Foto: R. Bačer)
vozil tovornjaka iz Trebnja proti Sevnici V Hrušici mu je na zasneženi cesti pripeljal naproti Franc Blas z Vel. Vrha pri Šentjanžu. Med srečanjem na zasneženem cestišču sta vozili trčili. Škode je za 2.000 din.
BRSLIN: DECEK V AVTO - 6. januarja je Jože Sulc iz Prečne zapeljal z avtom proti vhodu v podjetje Pionir, ko je nsmroti z dvorila pripeljal avtobus. Sulc je ustavil, tedaj pa je vanj trčil s kolesom 10-letni Stanko Sitar z Dol' Kamene. Pri padcu se je fant laže poškodoval.
CVIBELJ: TRCENJE PRI SREČANJU - V Cviblju pri Trebnjem sta si 6.'januarja popoldne na zoženem delu ceste pripeljala n^foti' Mirko Karakaš v avtu nemške r^-stracije in Alojz Skobe iz Pekla. Međ srečanjem sta trčila in imata za približno 4.000 din škode.
KAMNI POTOK:	PREMALO
PREVIDNA - 6. januaija popoldne sta v Kamnem potoku po zasneženi cesti pripeljala naproti tovornjak, ki ga je vozil Alojz Zajc s Potofe, in osebni avto z Janezom Drčarjem z Brezovice pri Mimi. Tudi ta dva sta se zaletela, škode pa je za 3.000 din.
PO KROMPIR IN SENO - V noči na 5. januar so Pavlu Ferbežarju iz Potočne vasi ukradli 100 kilogramov krompirja in nekaj sena.
PRETEP V HOTELU KANDIJA
-	6. januaija zvečer so se v novomeškem hotelu Kandija stepli Stefan Žura iz Smolenje vasi, Boris Bar-žič in Srečko Udovč iz Novega mesta ter Jože Jerič iz Irče vasi. Miličniki so pretepače in razgrajače prijavili sodniku za prekrške.
TUJ LES JE ' PRODAJAL
Občinsko sodišče v Črnomlju je pred krat!dm obsodilo na 2 meseca zapora (nepogojno) Jožeta Golobiča iz Malin, ker je kmetijski zadrugi Ju-rovski Brod na Hrvaškem prodal 41 ukradenih kostanjevih dreves. Nad domačo vasjo je v gozdu „Škrbec** posekal 26 kostanjev, last Jožeta Pluta z Božič vrha, in 15 kostanjev v gozdu Jožeta Skale z Osojnika. Da bi tatvino prikril, je zadrugi prodal les deloma na,dekliško ime svoje žene, deloma pa na tuja in izmišljena imena. Sodba še ni pravnomočna.
Smrt pod ^zom
Prvi popraznični dan, 3. januarja popoldne, ko se je delal mrak, se je pri Prečni zgodila huda prometna nesreča, ker se je splašil konj.
Dušan Zupančič s Potoka' je vozil tovornjaka iz Prečne proti Bršlinu, ko mu je nad vasjo prišel naproti s konjsko vprego 58-letni Anton Pavlin iz Cešče vasi. Pri srečevanju se je konj splašil, voz je trčil v tovornjak, Pavlin je pri tem izgubil ravnotežje in tako nesrečno padel pod kolo, da je bil na mestu mrtev.
ČETRTKOV INTERVdU
Roke so proste...
,J^aj v tem četrtkovem intervjuju najprej povem nekaj načrtov za razvoj trgovske mreže v naši občini. Program je zastavljen do leta 1980, v okviru tega pa se lahko opredelimo za obdobje petih let. Jasno je, da skušamo vse vrzeli, ki. lastajajo na področju preskrbe, zapolniti. Vemo, da trgovina na našem območju ne rrwre slediti naraščajočim potrebam. Premajhne prostorske zmogljivosti, premajhna prodajna površina, slaba skladišča, premalo prodajalcev -vse to povzroča slabšo izbiro in odliv kupne moči drugam.
Program zahteva razširitev prodajnih in skladiščnih površin, obenem pa ugotavljamo, da je akumulacija trgovskih podjetij premajhna. Pri nas imamo preveč trgovskih podjetij, ki so razdrobljena
Avgust Avb ar
in niso sposobna, da bi postavila močnejšo trgovsko „hišo“. Zato moramo računati tudi na nekatera trgovska podjetja iz drugih območij.
Menim, da bi morali m področju trgovine doseči integracijo - predvsem integracijo sredstev in načrtnejšega vlaganja. Prav tako bi morali biti bolj očetovski do
drugih trgovskih podjetij, ki bi se pn nas želela nastaniti in s tem obogatiti naše trgovsko omrežje.
Sedaj pa bi odgovoril na vprašanje, ki ga je zastavil Ivan Gričar iz trgovskega podjetja ,J)olenjka'‘, ko me je vprašal: „Z ozirom na nove predpise o investicijskem vlaganju v poslovne prostore, ki so v lasti splošnega ljudskega premoženja, so sedaj opravičljivi razlogi za razmišljanje o prenosu po slovnih prostorov uporabnikom.
„Kakšne so torej možnosti za prenos poslovnih prostorov uporabnikom? “
„Takoj naj povem, da v tem primeru Še vedno velja odločitev občinske skupščine s seje v oktobru 1966. Po tej odločitvi je skupščina prišla do spoznanja, da prenos poslovnih stavb in prostorov na koristnike zaradi enotnega urejanja zaščitenega dela mesta ne bi bil umesten! Po urbanističnem načrtu je večina stavb v starem delu mesta spomeniško zaščitena, nekaj je predvidenih tudi za rušitev. Če bi te stavbe prišle v podjetniško last, bi bilo rušenje teh stavb oiežkočeno, saj bi jih morali ponovno odkupiti.
Naslednja težava, ki onemogoča nakup, je v tem, da brezplačen prenos ne bi bil možen v nobenem primeru. Na koncu naj omenim še to, da nihče ne izključuje ponovne obravnave tega problema na občinski skupščini! Roke so proste, torej ... “
Ob koncu pogovora je tovariš Avbar pripravil vprašanje za predsednika Dolenjske turistične zveze Marka Ivanetiča. Vprašanje se glasi: „Povejte, kako se pripravljate na turistično sezono v tem letu? “
J. PEZEU
Spet zborovska pesem domačih mož in fantov
Petič zapored so se prejšnji teden zbrali možje in fantje iz Regerče vasi, Škrjanč, Birčne vasi, Stranske vasi ter Gornjih in Dolnjih Lakenc na pevskih vajah v prostornem razredu bir-čenske nižjerazrednice. Novo ustanovljeni moSki zbor Ru-perčvrh, ki ga sestavlja 26 tovarniških in kmečkih delavcev, vodi Ludvik Ahačič, upokojeni učitelj iz Novega mesta.
.^daljnosežnega načrta nimamo, vendar smo na ustanovnem občnem zboru decembra skle.-nili, da bo imel zbor svoj prvi javni nastop ob letošnjem dnevu žena v prosvetni dvorani v Stranski vasi,“ je dejal predsednik zbora Franc Bartoij in pripomnil, da bo poskušal nekaj pevcev pridobiti tudi za ,Je-rebovce“ v Novem mestu, ki svoj zbor pomlajujejo.
„Pred leti smo v teh krajih že imeli svoj zbor,“ so razlagali pevci, „a se je pred 14 leti razšel, ko so ga zapustili pevo-
POTRJENA RAVNATELJA
Ravnatelja KIC Grm in osnovne šole Milka sobar - Nataša, inž. Niko RUiar in Nada Milielčič, sta spet dobila zaupnico; občinska skupščina je obema podaljšala ravnateljski mandat do naslednje reelekcije.
ZAVOD VODI GRČA
Zavod za izobraževanje kadrov v Novem mestu ima novo vodstvo: za v. d. direktorja je bil pred Novim letom imenovan Andiej GrČa, diplomirani ekonomist, ki je bil do zdaj zaposlen v tovarni zdravil Krka.
Novomeška občina ima približno 50.000 prebivalcev — vsakdo izmed teh potrebuje streho nad ^avo. Do konca leta 1977 bo potrebnih novih 5.000 stanovanj. Zagotovili naj bi jih s skupnimi močmi
Pet tisoč novih stanovanj?
Do konca leta 1977 bo potrebno v novomeški ohčini zgraditi 5.000 stanovanj. To številko so dali izračuni za petletni program stanovanjske izgradnje, ki ga je občinska skupščina sprejeLa na decembrski seji.
vodja in nekaj pevcev. Na pobudo krajevnih organizacij in starejših pevcev smo tradicijo obnovili. Kajpak tudi za nas velja, da je vsak začetek težak, če smo kaj vredni, bo šele čas pokazal.“
Ob popisu lanskega zadnjega marca je primanjkovalo 3.500 stanovanj. Od popisa do konca leta 1972 je bilo zglajenih nekaj nad 500 novih stanovanj, tako da je zdaj ta primanjkljaj le še okoli 3.000 stanovanj. Iz srednjeročnih stanovanjskih načrtov delovnih organizacij in izdatkov o drugih potrebah v občini je razvidno, da bi morali do konca leta 1977 sezidati še dodatnih 2.000 stanovanj. Skupaj bi morali v tem obdobju pridobiti torej 5.000 stanovanj.
Skoraj 1.800 novih stanovanj bo potrebno sezidati v Novem mestu — že zategadelj, ker se bo število pre-
»Dolenjski list« tribuna bralcev
Vsak tretji dan: nov »Krkašek«
v časopisu „KRKA“, glasilu tovarne farmacevtskih in kemičnih izdelkov v Novem mestu, so lani decembra poročali o zanimivem podatku:
ko so sestavljali spiske otrok svojih delavcev, ki naj bi jUi obdaril dedek Mraz za no.oletne praznike, so ugotovili, da unajo „v podjetju" 845 otrok, starih do 7 let, dojenčkov do enega leta 115, drugih otrok pa 730, od tega 342 deklic in 388 dečkov. Pregled jim je torej povedal, da pri-joče na svet vsak tretji dan nov „Krkašek“ ...
„Krkaš“ je domače ime za pripadnost delavca kolektivu. Nekateri strokovnjaki menijo, da je 115 dojenčkov v enem letu za 1596-članski kolektiv „ustrezno število", drugi pa spet trde, da je to pravzaprav malo. Pa kaj bi z ugibanji - ugotovitev, da prijoče na svet vsak tretji dan nov „i6-kašck“, je v resnici ljubka!
PRAVOBRANILEC ODHAJA V POKOJ
Dr. Bogdan Škerlj, občinski javni pravobranilec, odhaja v pokoj, zato ga je tc dolžnosti razrešila tudi občinska skupščina.
bivalstva (to predvideva tudi urbanistični program) povečalo za okoli 6.000.
V Novem mestu tudi že zdaj primanjkuje največ stanovanj: nad 880. Ob lanskem popisu se je izkazalo, da ima nekaj več kot 5140 gospodinjstev oziroma družin na voljo le okoli 4.260 stanovanj. V Straži in Vavti vasi maiuka 35, v Dolenjskih Toplicah 10, Žužemberku 13 in v Šentjerneju 22 stanovanj.
Kot je razvidno iz naslednjih podatkov, je stanovanjska stiska velika. Stanovanj do 6 kvadratnih metrov na stanovalca je samo v občinskih središčih 165, do 8 m2 površine ima 333 stanovanj, do 10 m2 - 532 in do 15 m2 kar 1652 stanovanj.
PREVOLE:
OB JUSI LEJU
Na slavnost ob 30-letnici Zveze pionirjev Jugoslavije so se v Prevolah dobro pripravili. Učenci višjih razredov so se pomerili v znanju zgodovine NOB in narodne zgodovine. Nekaj partizanskih pesmi je zapel šolski zbor. Nastopajoče so nagradili s knjigami, ekipe pa so prejele nalivna peresa. Pionirji so pripravili tudi razstavo likovnih, tehničnih in fotografskih izdelkov.
Dp
Začetni akordi v Birčni vasi 1. Zoran)
pevcev je na vsakih vajah več (Foto;
Vsa ta leta...
Miha Šuštar, dosedanji direktor komercialnega sektorja v No-volesu, bo poslej prihaj^ v kolektiv le še na vljudnostne obiske: pred kratkim je odšel v pokoj, potem ko je natanko 27 let, 3 mesece in 15 dni „dvigal in padal“ s tem lesnim gigantom pod Srebotnikom.
K Novolesu oziroma njegovemu predhodniku je prišel 15. septembra 1945, ko mu je bilo 28 let. „Začel sem na .soteški žagi, ki je bila takrat edina pod državno upravo v dolini Krke,“ se spominja. Preizkusil se je na številnih odgovornih delovnih mestih: bil je žagovodja pa materialni knjigovodja in šef komerciale, kar je ostal do upokojitve.
Primerjava nekdanjega No-volesa z današnjim bi bila nesmiselna, kot bi poleg konja postavil muho; če bi združil vse prehod-nike, bi jih bilo komaj za en sam obrat sedanjega kombinata. Miha Šuštar si je iz prejšnjih časov najbolj zapomnil, da so morali nekdaj delati noč in dan brez oddiha: obnova porušene domovine je zahtevala čedalje več in več lesa ...
Starejši „novoiesovci“pa se gotovo spominjajo tudi Krjavlja, ki se je na odru Straške Svobode hvalisal, kako je hudiča.dvakrat presekal na gugajoči sc barki; „Enkrat je padlo štrbunk, drugič pa štrrr-bunk.‘* To je bila Miha Šuštar, čigar segava natura je groteskno oblikovala znani lik iz Jurčičevega Desetega brata. Miha Šuštar je bil namreč poleg tega, da mu je spričo službenih obveznosti še zase zmanjkovalo časa, dolga leta marljiv sodelavec domačega kulturno umetniškega društva.
I.Z.
Po prvih podatkih bi za 5.000 novih stanovanj v novomeški občini potrebovali milijardo din. Račun pa še ni točen, ker je trenutni stanovanjski primanjkljaj v resruci manjši, kot se je pokazd načrtovalcem. Upoštevati je namreč treba, je oi»-zoril eden izmed odbornikov občinske skupščine, da se človek iz slabšega seli na boljše, vendar pa slabše stanovanje ni izgubljeno.
Suhokrajinski
drobiž
DAN JLA so v Žužemberku slovesno počastili. Pripravili so lepo proslavo, na kateri so v programu sodelovali šolarji, mladina in vojaki iz novomeške garnizije. Na proslavi je generalni direktor NOVOLESA Jože Knez razvil prapor krajevnega združenja rezervnih vojaških stare^ Žužemterk, predstavnik krajevne skupnosti Stojan Jakovljevič pa je nanj pripel spominski trak krajevne skupnosti.
NA DEDKA MRAZA so se v Žužemberku dobro pripravili. K organiziranju obdaritve otrok so na celotnem območju krajevne skupnosti enotno pristopili. Družbenopolitični aktiv pri krajevni skupnosti je zavzel stališče, naj bi se odpovedali obdaritvi otrok po podjetjih in prispevali v skupen sUad, tako da bi bile odpravljene razlike med otroki zaposlenih in nezaposlenih. Denar so začeli zbirati tudi pri občanih, za kar so zadolžili mladino, ki je to nalogo dobro opravila. Kultumo--umetniško društvo je pripravilo obhod dedka Mraza in pravljično igro. Glavna sredstva za obdaritev otrok je prispevala krajevna skupnost, precej pa so dala tudi domača podjetja.
V 2UŽEMBERSKEM GRADU čistijo notranje dvprišče. Odkrivajo tlak in hodnike, ki so bili zasuti z vsem mogočim materialom. Pri čiščenju bodo pridobili precej kamna za pozidavo porušenih sten. Za lani predvidena dela v gradu so bila po svojem obsegu in vrednosti izvršena, vendar pa je bila sprememba glede posameznih del, katerih vrstni red je bilo treba spremeniti:
M. S.
MINI ANKETA:
Kakšno je vaše mnenje o solidarnostnem stanovanjskem skladu? Na to vprašanje smo po nekaterih novomeških tovarnah dobili naslednje odgovore: ALOJZ UCMAN, Industrija obutve; „V našem kolektivu smo o tem skladu že razpravljali. Vsi se z ustanovitvijo strinjamo, hkrati pa želimo, da bo ta sklad dobrodošel v kritičnih primerih tudi v gospodarstvu. Ne bi želeli, da bi se denar, kot se je že velikokrat zgodilo, razblinil izven gospodarstva. Naj bo pripravljen za vse delavce, v težkih trenutkih pa si naj z njim pomagajo tudi ostali občani."
JOŽE LUZAR, Labod: „Pri nad smo v programu tak sklad že upoštevali in ugotovili, da je v novomeški občini solidarnostni tanovanjški sklad nujno potre-Lsn. Zato je prav, da je ta sklad z odlokom že uzakonjen. Tako bomo ljudem z majhnimi osebnimi dohodki omogočili, da bodo hitreje prišli do potrebnih stanovanj.“
MARJETA ŽUNIC, Ela: „Z novim odlokom se popolnoma strinjam, pt^v tako pa tudi vsi naši delavci. Sedaj se bodo družbena stanovanja lažje in hitreje gradila, tako da se bo marsikateri delavec, ki bi sicer moral še dolgo čakati, lahko hitreje vselil v novo stanovanje. S tem bomo rešili številni stanovanjski problemi, ki so težili delovne ljudi.“ ALBIN LUZAR, Kmetijska zadruga Krka:. „Ta sklad je vsekakor dobrodošel^ Pri nas o njem še nismo razpravljali, mislim pa, da bo v pomoč številnim neposrednim proizvajalcem, ki bodo lahko prišli do svo-
Skiad
jega stanovanja. Na drugi strani bo odslej verjetno manj kreditov za privatno gradnjo, ki se je v okolici Novega mesta razbohotila. Ob družbeni gradnji bo ostalo več obdelovalne površine."
Inž. SILVO OBLAK, tovarna zdravil KRKA: „Lahko povem le mnenje komisije za izobraževanje in delitev sredstev ^ada skupne porabe. Sklad je dobrodošel, mislim pa, da merila še niso dovolj določena. Predvsem pravice, saj bi ljudje na ta sklad gledali z večjim zaupanjem. Prav tako mislim, da bi morali s tem skladom ravnati previdno, saj ni danes nikjer drugje sredstev, ki imajo podfoben namen kot solidarnostni stanovanjski sklad."
J. P.
KDO BO PRIPRAVLJAL?
V Novem mestu so pred kratkim imenovali 13-članskq komisijo, ki bo pripravila nov oziroma dopolnjen statut občine. Komisijo vodi Avgust Avbar, predsednik občinske skupščine, v njej pa so še: Dušan Zupanc, inž. Niko Rihar, Franc Beg, Adolf Šuštar, Franci Sali, Drago Mi-lojevič, Jože Butara, Ivan Slapnik, Franc Kirn, Franc Avsec, Jože Gor senca in Jože Suhadolnik.
Novomešta kronika
NOVINARSKI KROŽEK - Na osnovni šoli „Katja Rupena“ se člani novinarskega krožka zbirajo redno vsak četrtek po pouku. Delajo pod vodstvom tovarišice Gostiče-ve, dvakrat pa so že poslušali predavanje o osnovnih novinarskih zvrsteh in o zgodovini novinarstva. V krožku je 15 članov, prevladujejo pa dekleta.
8 KRVODAJALCEV-Prejšnji teden se je na novomeškem transfuzijskem oddelku oglasilo samo 8-krvodajalcev. Ker je v tem času več prometnih nesreč, bi bilo prav, da se krvodajalci akcij udeležijo v večjem številu.
TRŽNICA-Mraz in sneg sta preprečila, da bi bil prvi tržni dan v novem letu bolj obiskan. Kljub temu so redke branjevke imele stojnice dobro založene, cene pa sc od lanskih niso spremenile. Cene: jajčka SO'^ vedno po 1.30 do 1.40 dinarjev, zelena solata je veljala 7 din, merica motovilca 2 din, jabolka 5 do 6 din, pomaranče 7 din, limone so bile za dinar cenejše kot prejšnji teden-10 din, mandarine 10 din, domači med 25 dinarjev, banane 7 din, česen 25 din za kg, cvetača 8 din, kislo zelje 6 din za kg, repa 4 din za krožnik, skodelica smetane 4 din, korenček 5 do 6 din in kostanj 8 dinarjev za kilogram.
ROJSTVA-SE v starem letu sta rodili; Marija Sterk iz Adamičeve 39
- Marjana in Štefka Bojane iz Kristanove 53 — deklico, v novem letu pa: Angela Smuk iz Koštialove 30 -Petra, Marija Miklič z Mestnih njiv 9
- Jožeta, Marija Zupanc iz Kristanove 26 - Ireno in Milena Kumer iz Mestnih njiv 10 - Natalijo.
POGREBI - Umrli so: Ivan Klobučar, v 64. letu, upokojenec iz Birčne vasi 7; Frančiška Uhan, v 67. letu, s Kurirske poti 11; Jože Kna-feljc, kmet iz Birčne vasi 50; Anica Turk, v 79. letu starosti, upokojenka iz Vrhovčeve ulice; Jože Jenko, upokojenec iz Birčne vasi; Ana Brodar, v 85. letu starosti, gospodinja iz Kettejevega drevored^ 6; Matevž Robar, v 70. letu starosti. Novi trg 9; Jože Rjave, upokojenec iz Velikega Podlubna; Lucija Stangelj, v 65. letu starosti, gospodinja iz Gotne va.si 1; Marija Gunde, družinska upokojenka z Glavnega trga 1; Marija Košir, v 85. letu starosti, invalidska upokojenka z Broda 1 in Alojz Štrukelj, v 77. letu starosti, prošt iz Trubarjeve 3.
- Ena gospa je rekla, da bomo letos tudi brez snega dovolj nasankali: po kruhu bo šlo še marsikaj gor, dol pa samo plače.
4'
'	-5^	^
V Artičah so za Novo leto slavili otvoritev otroškega vrtca, ki so ga uredili v prosvetnem domu. Vrtec dela že od septembra, dokončno pa so ga opremUi šele te dni. V varstvu imajo dvajset otrok. Za Cerkljami in Dobovo so Artiče že tretji podeželski kraj v brežiški občini, kjer ima šola oddelek za varstvo predšolskih otrok. (Foto: J. Teppey)
Konec dober, bo tudi naprej tako?
Novoletna izjava predsednika brežiške občinske skupščine Vinka Jurkasa, da so delovni ljudje lani prvič v zgodovini občine ustvarili 85 milijard starih dinaijev celotnega dohodka, da je število zaposlenih poraslo na 4.224 in da se poprečni osebni dohodek povečal na 187.400 Sdin, vzbuja upe, da se bo kolo gospodaijenja poslej le obračalo hitreje.
Prav'gotovo ga bodo pognale tudi naložbe, ki so v minulem letu dosegle 7,7 milijarde starih dinaijev in ki bodo kmalu vračale delež vloženega denarja.
Vprašali boste, katere načrte bo družba, predvsem pa skupščina najbolj podpirala. Tudi na to je odgovoril Vinko Jurkas. Pa naštejmo nekaj kolektivov, kjer si lahko nadejajo pomoči. V njihov krog sodita Rudnik Globoko in Opekama Brežice, ki si že dlje časa prizadevata, da bi ob sodelovanju trećega part-neija začela uresničevati program za izrabo gline in kremen-
Pomoč otrokom zo šest mesecev
Po novem republiškem zakonu o dodeljevanju denarne pomoči otrokom iz kmečkih družin so tudi v brežiški občini pred nedavnim razdelili polovico vsote socialno pgro-žcnim kmečkim otrokom. Za prvih fcst mesecev 1972 je prejelo pomoč 280 otrok iz 160 družin. RepubUška skupnost otroškega varstva je prispevala ISO tisočakov, nekaj manj kot 20.000 pa je dal sklad za socialno varstvo pri brežiški občinski skupščini.
NOV JAVNI TOŽILEC V BREŽICAH
v.
Prvega januarja je prevzel dolžnosti občinskega javnega tožilca v Brežicah dosedanji namestnik mr. Vinko Zagmajster. Občinska skupščina je izrekla soglasje k njegovemu imenovanju in k razrešitvi Franca MUiča, ki je zaprosil za starostno upokojitev.
čevih peskov. Potem je tu Tovarna pohištva v Brežicah. Ta kolektiv se širi in ga sedanji okviri že utesnjujejo. Nove investicije napoveduje tudi obrat Dekorlesa v Dobovi.
Omembe vredni so gotovo programi novomeške Industrije motornih vozil za tovarno prikolic v Brežicah, že začeto širjenje v obratu Beti v Dobovi, načrti Jutranjke za obrat v Brežicah, pa tudi vlaganja v trgovino in gostinstvo. Letos zasluži posebno pozornost stanovanjska graditev. Pričakovati je 50 novih družbenih stanovanj v blokih in 35 do 40 stanovanj v zasebnih hišah.
Skupščina se nadalje ne bo odrekla sodelovanju pri modernizaciji cest, urejanju vodovodov, krepitvi električnega omrežja in načrtih pri razvijanju otroškega varstva, šolstva.
„ILIRIJA" NA BOJSNEM?
Za opuščeno osnovno šolo na Bojsnem se zanima ljubljanska tovarna Ilirija. Predstavniki občinske skupščine so ji pokazali tudi šolo v Sromljah, vendar podjetju bolj ustreza Bojsno, ker je laže dostopno. Zastopniki tovarne so obljubili, da bodo predlagali ustanovitev obrata na Bojsnem. V tem primeru bi zaposlili 15 delavcev, ki bi na leto izdelali 15 ton sveč. Obrat bi kasneje lahko razširili.
NOVO v BRE2ICAH
ZAJAJ ODHAJAJO? Po družbenem dogovoru, ki ga bodo v kratkem podpisale delovne organizacije, občinska skupščina interesne skupnosti in sindikalni svet, bodo mor^i v podjetjih proučiti vzroke odhajanja delavcev na tuje in s primernimi delovnimi pogoji spodbuditi vračanje zdomcev v domovino.
HITROST BODO MERILI. V mestu je hitrost vozil omejena, vendar mnogi vozniki tega ne upoštevajo, zato so nekatere ulice spre-menUi v dirkališča in povzročili že več prometnih nesreč. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je naročil merilec hitrosti, s katerim bo milica lahko nadzorovala vožnjo in ukrepala prosti tistim, ki so gluhi za omejitve skozi mesto. Takšen ukrep bo prav gotovo zmanjšal število prometnih nesreč.
REJNINE SO PREMAJHNE. Življenjski stroški naraščajo, zato zahtevajo rejniki večjo pomoč za • vzdrževat\je tujih otrok. Skupščina je zadnji dve leti plačevala rejnikom po 500 dinarjev za otroka mesečno. Svet za zdravstvo in socialno varstvo
predlaga skupščini, da bi letos zagotovila za te namene večjo vsoto.
NOV PREDSEDNIK. Skupščina je na zadnji seji imenovala za predsednika sveta za urbanizem, stanovanjske in komunalne zadeve inž. Teodorja Oršaniča. Do sedaj je opravlj^ to dolžnost Darko Gorišek, ki se je odselil. Nov član sveta jc Anton Krušnik, v svetu za gospodarstvo pa je odslej član tudi Franc Piltaver, delavec iz IMV.
POTNI LISTI. V letu 1972 so občani vložili 1463 prošenj za izdajo in podaljšanje potnih listov. V tem obdobju jc bilo izdanih 482 osebnih potnih listov in 15 skupinskih potnih listov za potovanje v tujino. V primerjavi s prejšnjim letom je Število vloženih prošenj naraslo za 162.
OBDARITEV. Na dnevnem redu ponedeljkove s^e komiteja občinske konferenco ZK je bila tudi informacija o novoletni obdaritvi otrok. Tokrat so se pc^jetja odzvala Zvezi prijateljev mladine in opustila obdaritev otrok zaposlenih, denar pa so prispevala v skupen sklad.
bri2iSke vesti
zdravstva in drugih dejavnosti, za katere dajejo pobude delovni ljudje — samoupravljavci v kolektivih in krajevnih skupnostih.
J.T.
Črni dimniki
Pritožbe ne pomagajo. Dimnikarjev je premdo, da bi bilo delo v redu opravljeno. V brežiškem obratu zaposluje ljubljansko dimnikarsko podjele dva dimnikarja in enega vajenca. Ti trije pa, žal, ne zmorejo dela, ki gaje v tako velikem okolišu čez glavo.
Odveč bi bilo torej pričakovati, da bodo dimniki in kurilne naprave ob tej skromni zasedbi redno očiščeni. Prizadetih te stvari ne zanimajo. Ljudje hočejo dimnikarja redno v hišo in ker ga ni, so nezadovoljni.
V poročilu sveta za občo upravo in notranje zadeve za minulo leto je zapisano, da ponekod niso videli dimnikarja tudi leto dni in več, zlasti v oddalje-tuh hribovskih zaselkih dimniki ne pridejo zlepa na vrsto. Nad redkimi, obiski dimnikarja se pritožujejo tudi v ravninskih vaseh. Boje se požara, vendar so brez moči.
Kot kaže, občinska skupščina ljubljanskemu dimnikarskemu podjetju ne more priti do živega. Vsi dosedanji razgovori, za katere je dal pobudo oddelek za gospodarstvo, so bili brez uspeha. Imamo samo zakon o dimnikarski službi in občinski odlok o čiščenju kurilnih in dimovodnih naprav, izvajalcev pa ne.
Ce je Ljubljana predaleč in ne izpolnjuje dogovora, bo skupščina morala poiskati drugo rešitev. Najbrž bo treba pregledati, kaj ne velja in stvari zaokreniti tako, da bodo stekle. Saj ni mogoče, da bi se s takim stanjem sprijaznili še leto ali dve. Tudi potrpežljivost občanov ima svoje meje, zlasti če gre za varnost njihovih domov.
J.T.
KDO IN S KOM
Leto 1973 začenja komisija za družbeno — ekonimske odnose pri občinski konferenci ZK v Brežicah s povečanimi prizadevanji za tesnejše povezovanje gospodarskih organizacij. Po njenem mnenju še vedno ni za v predal prvi hip zavrnjena zamisel za integracijo Dekorlesa s Tovarno pohištva, možno pa jc, da se bo kolektiv Dekorlesa priključil ljubljanski Lesnini. Delavski svet Dekoriesa je namreč zavrnil povezavo s Tovarno pohištva, vendar naj bi na pobudo komisije ta sklep še spremenil, če bo po tehtnejši proučitvi uvidel smotrnost integracije.
PAPIR, GORE PAPIRJA
„Nič koliko papirja smo že porabili za pisanje o socialni diferenciji, nič koliko ur presedeli na sejah, učinka pa ni pravega“, sc je oglasil na zadnji seji občinske skupščine odbornik Ferdo Šepetave z Bizeljskega in dodal: „Mnogo laže bi določili najnižjo plačo, saj smo tudi za naj-vi^o povedali mejo.“
Okoli mladih se na Raki vse vrti
Vsak kraj ima drugačen pečat, drugačno družbeno dejavnost. Tudi vas se loči od vasi. Kraj brez odra in dvorane, brez kina in prostora za sestajanje, kot je Raka, je navezan samo na šolo. Tam je središče družbenega in kulturnega življenja, tam se porajajo spodbude za udejstvovanje občanov.
Ni slučajno, da šteje Društvo prijateljev irdadine nad 200 Članov in da je njegova dejavnost pomembno gibdo v okolišu. Skrb za mladi rod se odraža na vsakem koraku, če to ne presega možnosti kraja. Društvo podpira delo s pionirji, ki imajo tudi v šolskem vodstvu trdno oporo, da ne pridejo v denarno
»Dolenjski list« v vsako družino
Požvižgajo se
Povsod slišimo, da začenjamo leto 1973 z večjim posluhom za red in disciplino, seveda v svoje in skupno dobro. V prometu pomeni tak sklep, da ne bomo izzivali nesreče, če se ji lahko izognemo. Pa se že srečujemo z neprevidnostjo.
Prvi dan po praznikih je bilo, ko je nepreviden možak ostal s kravo med spuščenimi zapornicami na železniškem prehodu pri Cetinu v Krškem. Pešci se že izmuznejo ven, toda za kravo ni bilo prehoda. Njen gospodar jo je prignal čisto k ograji, ovil vrv okoli prečke in jo trdno držal, da mu krava ob brzenju vlaka ne bi naredila kake neumnosti. Vse se je dobro izteklo, kot že mnogim, ki so neučakani in se izmuznejo čez progo kljub zaprtemu prehodu.
Na odseku železniške proge od gostilne pri Cetinu do postaje je najmanj deset stez čez tire. Bližnjice čez progo ubirajo potniki z vlakov in delavci, ki hodijo na delo v tovarno papirja z videmske strani. Zelo redki gredo po mostu, čeprav je namenjen samo pešcem.
Bilo je že več nesreč, železniška postaja pa nima učinkovitih sredstev, da bi zagotovila varnost. Ograjo ob progi so že nekajkrat postavili, pa so jo kršilci sproti polomili. Tudi postajo milice so zaprosili za pomoč, vendar ta nima posebnih pooblastil, ker urejajo varnost železniški predpisi, ti pa so tudi že preživeli. Mandatne kazni so zelo nizke, tako da nimajo zaželenega učinka.
Ker je med pešci po tirih veliko delavcev iz Celuloze, na milici menijo, da bi morala tovarna sama ukrepati. Če koga na poti v tovarno ali iz tovarne domov povozi vlak, je to nesreča pri delu (ni še dolgo, kar seje pripetila), zato bi bilo opozorilo iz delovnega kolektiva najbrž še najbolj učinkovito.
J. TEPPEY
PROGRAM DO MARCA
Kadrovska komisija pri občinski konferenci Zveze komunistov se je pred dnevi prvič sestala v razširjenem sestavu z dvema novima članoma. Sprejeli so delovni program do konca marca prihodnjega leta. Vanj so vključili kadrovanje kandidata za republiško enoletno politično šolo, pregled in dopolnitev evidentiranih kandidatov v vodstvene organe ZKJ, ZKS, občinske in osnovnih organizacij ter pregled kadra v občinskih inšpekcijskih ter v davčni službi. Ta okvirni program bo komisija sproti dopolnjevala.
ODLIKOVANJA IN PRIZNANJA
Za tridesetletnico Zveze pionirjev Jugoslavije so sc v krški občini spomnili vseh prizadevnih dclavcev in mentorjev pri delu s pionirji in mladino. Matku Matjanu so za konec leta podarili red zaslug za narod s srebrno zvezdo, Mariji Ackovičevi pa medaljo zaslug za narod.
Občinska priznanja Zveze prijateljev mladine je dobilo 184 občanov in organizacij, občinska priznanja „Vzoren pionir4* 353 učencev osnovnih šol. Sest odredov si je prislužilo pionirski znak Tisoč radosti za sodelovanje v Jugoslovanskih
Sionirskih igrah, priznanje republi-cega odbora ZPM za kurirčkovo pošto pa so razdelili 14 odredom.
Matko Matjan, Krško. Za dolgoletno delo z mladimi so mu te dni podelili red zaslug za narod s srebrno zvezdo.(Foto: J. T.)
zadrego, kadar potrebujejo papir in pripomočke za izdajanje svojega glasila.
Mentor pionirskega odreda „Milan Majcen“ je prosvetni delavec Niko Keše. On je motor, ki poganja dejavnost rnladih na raški osnovni šoli. Odred je letos izdal že dve številki gasila „Otroci svobode“. Obe je uredil in razmnožil mentor sam.
Pionirji so zavzeto sodelovali in se navdušUi zlasti za pomoč vietnamskim sirotam, ki so jim posvetili zajetno številko glasila. Sestavke zanjo so radi napisali in številka je bila na mah razprodana.
OBRT JIH NAJBOLJ MIKA
Delavci, ki so že pet in več let zaposleni v Nemčiji, se zanimajo, če bi lahko začeli v domači občini zasebno obrt. Nekateri imajo obrt že v tujini in ti bi si radi pripeljali sem vse stroje. Počak^i bodo, da bodo imeli pogoje za oprostitev carine. Največ kandidatov je za av-toprevozništvo, vendar smejo pripeljati tovornjake brez carine le tisti s potrdilom, da so imeli tam svojo obrt.
Dvakrat mesečno izhaja na Raki tudi „BUten“, ki obvešča pionirje o dogajanjih v odredu in novicah iz občine. „Bilten“ je Keše tova zamisel. Tudi piše ga on. Prva številka je obsegala gradivo za kviz ob 30-letnici Zveze pionirjev Jugoslavije z naslovom ,,Zgodovina mojega od-reda.“ Člani odreda so ponosni na priznanja „Vzoren pionir“ in na republiško priznanje za sodelovanje pri kurirčkovi pošti, ki so ga dobili pred novim letom.
J. T. t
KAKO VRAČATI
V statut sklada za reševanje novanjskih vprašanj borcev NOy^ območje krške občine so vnedij^ katere spremembe. Posojila za ^ ditev ali popravilo stanovanj od^ va sklad z 2-odstotnimi obre^ Znesek do 5 tisoč din mora nik posojila vrniti v treh letih, ^ sek do 10 tisoč v šestih letih, do ^ tisoč v 12 letih, do 30 tisoč v J letih, do 40 tisoč v 18 letih, do j; tisoč v 20 letih, do 60 tisoč letih in 80 tisoč v 25 letih. odbor še kljub temu lahko omoK v posebno težkih razmerah za 25 let neglede na višino
NOV ZBOR V PODBOĆJlJ
Na pobudo aktiva zborovodji v Krškem že nekaj let uspešno % je, bodo ustanovili šolska zbora tudi v Podbočju in Aktiv bo tudi letos priredil ^ J činsko pevsko revijo. Otroški 9^ zbori se bodo na njegov vključili v tekmovanje za ^ Matije Gubca.	^	j
Vrste Zveze komunistov v krški občini bodo v naslednjih mesecih pomnožili z novimi člani iz neposredne proizvodnje. Na pobudo komiteja in komisije za organiziranost in razvoj ZK na-
meravajo ustanoviti ZK v obratu Laboda v v brestaniškem Sigmatu j ratu Lisce na Senovem,1■ der je gornji posnetek. (F° Teppey)
KRŠKE NOVICE
PLAVALNI KLUB bo v kratkem izdal brošuro, s katero bo javnost seznanil z delom in uspehi v minulem letu. Na ta način bo zbral tudi denar, ki so ga za reklamne ogla.se pri.spevale številne delovne organizacije po Sloveniji in drugih republikah.
SLABE ZVEZE. Krško ima slabe avtobusne zveze s Kostanjevico, Novim mestom in Ljubljano. Občani negodujejo in želijo, da bi se v tem letu stvari obrnile na bolje. Mnogi svojci, ki imajo bolnike v novomeški bolnišnici, jih težko obiščejo, saj zgubijo za pot do Novega mesta ogromno časa. Na najbolj&m so še Kostanjevičani, ki se lahko v obe .smeri vsak čas odpeljejo z avtobusi na progi Brežice-Novo mesto. Tudi nakupovat gredo raje v Brežice kot v Krško prav zaradi dabc povezanosti z občinskim središčem.
„SLAVCEK“. Učenci brestaniške osnovne šole so v počastitev tridesetletnice Zveze pionirjev Jugoslavije izdali prvo številko gasila „Slavček “. V njem poročajo o svojem delu in objavljajo literarne in likov-
ne prispevke. V glasilu so ^ tudi več strani boju vietn***^ ljudstva za svobodo.
DVA NOVA AKTIVA.. polnili vrzeli v delu ZK u* ^ povezeli dejavnost članstva*^ Krškem ustanovili dva Zveze komunistov:	pri ^
občinski skupščini.	„jnft.
TUDI V KRSKEM je začne občinska skupščina .r vati zemljišča za gradnjo, zagotavlja postopno	^
munalno ureditev zazidal^ šin. S tem bo odpravljen nc«^ / jc povzročal nakup "^ur^
Ijišč, graditelji pa zdaj polno komunalno ureditev , vo napak, ki so nastajale je te stvari urejal vsak po .■ je vedel in znal.	»aiii'*	J
NA NEDAVNEM
lektiva pri Agrokombinatu ^
lili ročne ure delavcem. delajo v podjetju. Petnajsi^ so se oddolžili za knjižnimi darili, tistim, sebej izkazali, pa so izroči** nagrade.
k*'
So
Sov
n!
‘6tu
Pr«
S
nju
E«
Obul
‘Udi
te'”'
»Ole
20
T2IJ iMaiMajoa
strun uredila: JOŽICA TEPPEV
Sen	telovadnica v občini, prva na vvasi. Na otvoritvi 27. decembra so varovanci prof,
obd	pokazali dosti uspelih telovadnih točk. Za Šen^'anž se s tem prav gotovo začenja novo
Obje. To je bilo očitno že prvi dan: kljub zimskemu času je lahko sledil še košarkarski turnir. A. Železnik)
Kaj tare kmetijski kombinat?
pravi, da prestopno leto prida, tudi sevni^ kombinat lani ni imel sarfn •	je jabolčne na-
^'^di ribez močno zdelala Mot^ potem je prišla še toča.
so se zaostrila nesoglasja DriJi;	na	dan so znova
su tudi nekateri stari očitki. Raz-zlasti še večja pomoč nemu kmetu, kjer dela dosti
Nad 60 PAKETOV
nic?1^81?*23^'3 Rdečega križa v Sev-nioč 1 *e z?Tnisiila simbolično po-nabaJn-	“ revnim tako, da so
la na « *le j 2ivil in Poslali obvesti-se °v®». ^ Jih imeli. Ljudje P°treb ■J° za Pakete. Če bo up°po4Ve^ bodo seznam seveda
PRAPOR, UDALJE, PRIZNANJA
Na
Zdru5*)r<?S*av* dneva JLA jr sevniško Siji fnJe rezervnih vojaških stare-Podnr j SV°J prapor. Jože Knez, in Sla	občinske skupščine,
°dbora° ^°^ar> tajnik občinskega ^Wan'ZVeZe ^°rcev>. sta Prejela od-red 23 vojaške zasluge s K*mel?Vencem; Milan Levstek iz daiiern n Imperl iz Loke pri Zi-StU(je *nostu in Kristijan Janc s 8e, sjjr3 medaljo za vojaške zaslu-b°ra 2°rno Plaketo občinskega od-frn je eze rezervnih vojaških stare-Vidic iz Loke, Ciril m Pa Franc Ogorevc iz Lisce, Lužar ?!aj,Cen iz Šentjanža, Ivan °bčin-i. *van Pelko iz Krmelja ter konferenca ZMS.
ČaIVN,CA: 400 OTROK HKALO DEDKA MRAZA
malčke^ sPrejem dedka Mraza za redbi »J ^^^em Partizanu v pri-PrijateijpCstne organizacije društva UsPelo V ml.adine je zelo dobro v tefeL^telji sc skoraj znašli
0bči«skep.', L 5 let Prejemaj° od reditev *lodb°ra pomoč za to pri-mesto j? otrok, med tem seje starjey ® m°čno razširilo, vse več °^°lice Pr‘PcUe otroke tudi iz
ljudi, je za občinsko skupnost tako pomemben, da terja rešitev. Zadnja seja občinske konference ZK lani novembra je zato zahtevala odločne ukrepe komunistov v kombinatu, ravno tako pa tudi v občinskih organih.
27. decembra se je končno sešla komisija za družbeni nadzor pri občinski skupščini, ki je med drugim sprejela tudi priporočilo o imenovanju dveh članov občine v komisijo za int^racijo kombinata v okviru občine ali širšega območja.
-	Kakšen je materialni položaj kombinata? smo povprašali direktorja inž. Albina Ješelnika.
„Položaj ni slab glede na razmere v kmetijstvu, vsa lanska realizacija znaša 40 milijonov, ostanek dohodka pa bo 100 tisočakov. Vlaganja v lastno proizvodnjo, še bolj pa v zasebno kmetijstvo, terjajo denar, ki ga kombinat nima. Če se bo komisija odločila za integracijo s Hme-z^om, bi imeli zagotovljen program vlaganj vsaj za to leto, čeprav bi bilo to treba narediti vsaj za 3 leta. Do junija je bilo za kooperacijsko sode-
IZVpR PREMOŽENJA 4 Že na TAPETI
Komisija za ugotavljanje izvora premoženja je imela že dva sestanka. Naslednja seja je predvidena za prve dni januarja. Obravnavajo že 4 primere, še vež pa jih je na seznamu. Zaenkrat delo še ni tako daleč, da bi lahko dali natančnejše podatke, bodo pa svoje ugotovitve sporočili javnosti, brž kot bo to mogoče.
TRŽIŠČE: KDO JE VREDEN POHVALE
Najbolj marljivo so obnavljali vaška pota v Spodnjih Vodalah, med drugim so obnovili most na Mostecu. Drugod pa je precej mrtvila. Velika pridobitev je vodovod v Mla-detičah; v minulem tednu pa so zabetonirali zbiralnik vodovoda v Kaplji vasi. Ce jim bo vreme naklonjeno, bodo imeli kmalu v sleherni hiši vodo.
L. UDOVC
ŠEVNIŠKI PABERKI
v*^^Nov?x	DAN	ZA
'^Pec je ■!?	~ Marsikateri
^ bile prijetno presenečen, saj |ovsi(eg/^opostrežne trgovine tr-f^njo	odprte	tudi
Ker • ‘dopoldne v starem
I	^ed ® J® to tudi Čas za reden if ii°?* so trgovci delali tudi v ie ii!? .•nedeljskemu poslovanje	marsikdo težave, ker
^bninii	^ožil z mlekom in
proizvodi
SE NAJ NAK)VE -u®?oČe	kurišč vsekakor ni
Zat« u’	gospodinje
h J'^•ti na«	najbolje	zopet
SS! obsS?’ W io predvidSva ^od v	odlok, namreč:
najavljal, odpravil na
brez nesreč -
ui> nro •*. milice so po no-j^”‘kih lahko z veseljem
Wf!*'*®sreč ?"ogo težkih promet-S?evine Sevničani niso krivili Hc	ni	mi	praz-
Ui. *’®srečp r! nobene promet-
Nv,e|et*oP“ j**" ‘'“o
pot pa tudi kurili ne bi toliko, da bi bilo delo lažje.
SEVNlSKO SMETlSCt NAJ RESI KS - Vprašanje smetišča sc vrti po sejah občinske skupščine že najmanj 15 let, kot da to ni naloga krajevne skupnosti. Odborniki iz drugih krajev so teh vprašanj že siti, saj taka vprašanja rešujejo doma. Za mesto je to sicer večja težava, vendar bi morali to staro, a vedno znova pereče vprašanje hitro rešiti.
TRŽISCE: GROBARINA DO SPOMLADI - Svet krajevne skupnosti želi urediti pokopališče, ki je tudi siccr že premajhno. Opravili so že popis grobov, vendar je še vedno nekaj grobov, za katere nihče ne plača grobarine. Spomladi bodo pričeli z urejanjem pokopališča, kdor grobarine ne bo plačal, bodo grob zravnali.
KJE JE TRZNISKA uta? Vsaj streha je bila, če drugega ne, čeprav je marsikateri branjevec raje prodajal, kjer se mu jc zazdelo. Siccr pa je tržni inšpektor ugotovil, da ni ute nikjer, zato bo zimski čas vsekakor koristen za iskanje, kdo si je iz nje naredil kolesarnico ali kaj podob.ne-ga.
VlilSTKIl
lovanje porabljenih 2 milijona dinarjev, ob povezavi s sorodnim partnerjem bi lahko nekaj kadrov sprostili za delo na terenu."
Vprašanje odnosov? „Po ponovni ustanovitvi aktiva ZK je bila o tem vrsta ostankov. V tem tednu bo ponoven sestanek, kjer naj bi se predvsem dogovorili, kako naprej, ne pa premlevali stare stvari,“ je dejal sekretar organizacije ZK Avgust Golob. „Stare razprtije že odvračajo mlade, če s tem presekamo, bo šele mogoče sprejeti nove.“
Kot nam je dejal načelnik oddelka za gospodarstvo pri ObS Sevnica Franc Lipovšek, je treba v kombinatu predvsem več enotnosti. Vprašanje vlaganja v kmetijstvow»presega moči kombinata, zaradi večje enotnosti posavskega prostora bi ta vprašanja ob sedanjih iskanjih integracije kombinata sodilo tudi na obravnavo medobčinskega sveta ZK ali sveta posavskih občin. Nujno pa bi morali kadrovsko okrepiti 'pospeševalno službo pri občini, kar bi bila velika pomoč pri izdelavi programa za usmerjanje kmetij, ki ga sedaj pravzaprav ni.
A. ŽELEZNIK
Pomoč Krmelju
Lani je minilo 20 let, odkar Maijan igra rokomet, še v mlajših letih je bil dvakrat starejši od najmlajšega igralca v ekipi. Takrat je bil Knnelj na vrhuncu v rokometu, to se je poznalo tudi v življenju mladih v kraju in okolici. V jesenskem delu tekmovanja so bili 7. v zasavski ligi — še bi bil čas za polet!
- Kako bi spet prišli na zeleno vejo?
„Predstavnica brežiške občinske zveze za telesno kulturo mi je lani dejala, da osrednji klub skrbi tudi za treniranje podeželskih klubov, tako so vsi skupaj bolj močni. Trenutno bi za nas mnogo pomenilo, Ča bi našli denar za to, da bi kdo od Sevniča-nov prihajal k nam. Občani in igralci so vložili mnogo naporov v novo igrišče, sami smo zgradili slačilnice, ki jih šc v Sevnici nimajo! “
- Druge športne dejavnosti v kraju?
,JCegljanjc se odvija le bolj za rekreacijo, za nogomet bi bilo dosti zanimanja, vendar ni denarja za ureditev igirišča. Odkar jc šola dobila telovadnega učitelja, sc pozna napredek v telovadbi. Šola je naročila stojala za odbojko in košarko, kar bomo namestili na rokometnem igrišču: Da bi kraj poleg nove šole dobil vsaj še telovadnico!"
Šc praksa, ki sc ne bi smela ponoviti ob ustanavljanju te-Icsno-kulturnih skupnosti: 7 let Krmelj ni imel predstavnika v občinski zvezi za telesno kulturo! V Krmelju je mnogo mladine, ki se pravzaprav nima kam dati, zato je razvoj športnega življena še toliko pomembnejši.
A. 1.
Roko ostarelim, osamelim v stiski
Zimski čas je najbolj neprijazen za ostarele, v razstreseiiih hiš^ po naših hribih so tegobe zime, ki so mladeži sicer v veselje, lahko usodne. Trebanjska občina je bila pred dvema letoma med tremi v Sloveniji, kjer so pričeli uvajati oblike pomoči s pomočjo Rdečega križa. Za območje krajevne skupnosti Šentrupert to ni nič novega že 6 let, kot nam je povedala predsednica Rdeč^a križa Marija Majcen iz Homa.
-	Kako izv^ate to pomoč? nas je 2:animalo.
„Pred republiškimi obrazci smo v Sen^pertu izvedli anketo po vseh krajih o ljudeh, ki potrebujejo pomoč, kdo zanje skrbi, ipd. Po vaseh imamo 19 poverjenikov in prav toliko namestnucov, večinoma so to kmečke žene. Na osnovni šoli Šentrupert dela Marija Brezovar z otroki, ki obiskujejo ljudi potrebne pomoči po seznamu. Poročilo teh otrok je bilo na lanskem občnem zboru najbolj bogato. Za primere, kjer trpijo v dužini še zaradi alkohola, izdaja tajnica Marica Krnc živila v trgovini, saj pomoč v denarju ne bi zalegla.**
—	Kako pridete do denarja za pomoč?
„Za dotacije nismo še nikoli prosili. Od občinskega odbora smo seveda prejemali obleko in pohištvo. Sicer dobimo denar z akcijami: lani, na primer, s prireditvijo srečanja krvodajalcev na Veseli gori, pionirji nabavljajo hrano za ostarele od prodaje značk, sicer pa se zbere nekaj tudi od podpornih članov.**
Kako so se vključili v to delo na mimski šoli, nam je povedala mentorica pionire organizacije Angela Stefančičeva:
„42 učencev, od drugega razreda dalje, po seznamu obiskuje 2-krat tedensko 48 oseb pri 42 družinah.
MARIJA MAJCEN: ,JLahko je organizirati pomoč v mestu, za hribe je treba mnogo volje. Živijo na meji: opozaijali so na primere ostarelih iz litijske in sevni^e občine.
Hočete vedeti, kaj se pri nas godi? Naročite Dolenjski list!.
ANGELA STEFANCIC: ,Najbolj se lahko zanesem na naji^jše!**
V četrtek je nekatera podjetja v trebanjski občini obiskal načelnik generalštaba JLA general-polkovnik Franc Potočar-Lazar v spremstvu general-polkovnika Franca Tavčaija-Roka in Franca Kolaija. Po otvoritvi obrata ROG v Mokronogu so se srečali s predstavniki občine. (Foto: Železnik)
Prinesejo jim vse potrebno iz trgovine, stopijo na pošto ali pa obvestijo druge, če čemu niso kos. Za novo leto so poleg daril nesli še čestitke, ki so jih sami narisali. Denar za to dobijo od Rdeč^a križa in Zveze prijateljev mladine. Za lansko delo so s temi otroki odŠi na izlet v Kočevski Rog.**
To delo je pač odmaknjeno vsakdanjim ^^edom, pomeni pa napore mnogih skromnih ljudi v krajevni skupnosti in bolj radosten po^ed marsikaterega starca človeka ali drugega, h kateremu je potrkala nesreča. V Šentrupertu nameravajo v zimskem času za vse poverjenike, ki skrbijo tudi za te ljudi, prirediti seminar. Pomoč bo lahko še uspešnejša.
A.ŽELEZNIK
ŠENTRUPERT: ZBOR OBČANOV ;
V nedeljo bo zbor občanov, na katerem bodo pregledali delo sveta KS v minulem letu in sprejeli program za novo obdobje. Lepi uspehi v preteklel letu kot: spomenik prof. Steklasi, začetek del pri modernizaciji cest in drugi še bolj obvezujejo za bodoče ^elo. Vabljeni vsi občani! ^
MIRNSKI PIONIRJI PRVI
V	okviru tekmovanja „1000 radosti** so donili ptiznanja vsi pionirski odredi na popolnih osnovnih šolah: v Trebnjem, Mimi, Mokronogu in Šentrupertu. Pionirski odred Frana Lunačka z mimske šole pa je dobil še 500 dinarjev — prvo nagrado kot najuspešnejši po oceni občinskega odbora DPM.
»Predolgo tiho«
Kot povsod v Suhi Krajini: ni vode - to pa ni edina stvar, kijih muči. Konec koncev je kraj nekaj pomenil tudi v zgodovini, saj je bila tu med vojno ustanovljena konferenca Antifašistične zveze žensk, za 30-letnico se bo treba drugače izkazati, menijo vaščani.
.JDvorana je še vedno taka, kot je bila po obnovi po vojni, sploh je pozimi ni mogoče ogreti, ker je oder odprt, „pravi ravnatelj Pleskovič.
-	Kako je s pripravljenostjo Iju-
„Ob 25-letnici ustanovitve AFŽ so vaščani brez pobude obnovili pročelja hiš. Že leta 1968 je bilo vse izmerjeno za modernizacijo ceste, a je, žal, vse propadlo, ker je izostala pomoč. Najbolj nas tare odlaganje obnove šole. Letos je v dobrniški šoli fe 5. razred, ker ga v Trebnjem nimajo kam dati. Mlečna kuhinja je v zž^bnem stanovanju. Ljudje sami vidijo težave zaradi neurejenosti šolske zgradbe ob predavanjih, ki ne morejo biti drugje kot v šoli.“
Do 21. oktobra — 30-letnice konference je sicer še dokaj dni, za dogovore o večjih akcijah pa je že kar pozno!
A. Ž.
DU PRESEGLA NACRT
Kljub omejenim sredstvom, predvsem ob honorarnih delavcih v vodstvu ustanove, so z lanskim delom laliko zadovoljni. V jeseni so kandidati dopisne srednje ekonomske šole že opravljali nekatere izpite, prav tako je v jeseni pričela z delom delo-vodska tola, ki sploh ni bila v načrtu za lani. Reden pouk v delovodski šoli sc bo začel v začetku februaija, sedanji pouk so priredili za pripravo na strokovno izobraževanje, saj je treba osvežiti osnovno znanje. Začeli so tudi s 6. razredom večerne osnovne Šole. Ce bo dovolj zanimanja, bodo prirejali tudi jezikovne tečaje, plesno šolo ipd.
TRIJE NOVI GASILSKI KOMBIJI
To jesr^n si je z zbiralnimi akcijami priborilo nove gasilske kombije kar troje društev: na Čatežu, Štatenbergu in Trebelnem, v Sentlovrencu sc prav tako pripravljajo na nakup.
V	trebanjskem društvu so še deljena mnenja o vozilu, ki ga naj bi nabavili. Ker so osrednje društvo v občini, bi že morali kupiti težje vozilo ali pa avto-cisterno. Društvo tega seveda ne zmore, vozilo (cisterno) pa bi lahko uporabljali za: razvaža-nju vode po Suhi Krajini, čiščenje ulic idr. Zato bi morali za akcijo zbiranja denarja pomagati v Komunalnem podjetju pa tudi drugih kolektivih.
IZ KRAJA v KRAJ
TREBNJE: BORCI NARED ZA SKUPŠČINO - Zadnje dni novembra se je sestal občinski odbor Zveze združenj borcev in ocenjeval skupščine 11 združenj v občini ih 6 invalidskih organizacij. V glavnem so vsa združenja poleg pregledov mednarodnega položaja kritično ocenjevala politične razmere po Titovem pismu in socialna vpra' 'nja članov.
VELIKA LOKA: ZADNJE VAJE PRED NASTOPOM - V nedeljo.
21.	januarja, se bodo člani kulturno-umetniškega društva Ivan Cankar predstavili z ljudsko igro Miklova Zala. Med skoraj 40 nastopajočimi bodo spet stopili na oder že znani igralci-amaterji:	v vlogi Zale -
Marija Bizjak iz Vel. Luže, Mirka -Franc Kravcar iz Blešinje vasi, Tre-seglava - Jože Kravcar iz Skovca, Skenderbega — Jože Vencelj iz Velike Loke, Almire — Milka Bizjak ter Serajnika - Ludvik Bizjak iz Velike Luže.
primerih bo najbolje, da se svojci obračajo neposredno na trebanjsko komunalno podjetje.
ŠTATENBERG:	HVALEŽNI
GASILCI - Minulo leto bodo res lahko imeli v lepem spominu: postavili so nov stolp in prizidek k domu, nabavili so opreme za celotno desetino, društvo iz Tomačevega pri Ljubljani, s katerim imajo prijateljske stike, pa jim je podarilo motorno črpalko in precej cevi. Krona vsega je nov gasilski kombi. Gasilci se zahvaljujejo občanom za prispevke, samo v trebanjski dolini so nabrali 6000 din prispevkov.
POŠTA TREBNJE: NEREDNA DOSTAVA - V okolici Trebnjega je dostava vsaj že dva meseca zelo neredna, večinoma pride poštar naokrog le enkrat tedensko, so tarnali odborniki na zadnji seji skupščine. Časopisi zaradi tega skoraj niso več zanimivi, vabila za seje pa pridejo v l»ke skoraj redno prepozno. Zakaj pošta nima več pismonoš?
SV. MARJETA; KDO BO KOPAL JAME? Pokopališče v tem kraju je namenjeno kar za 16 vasi, vendar se grobar otepa kopanja jam tako, da včasih kaže kar tako, da bi jame morali kopati svojci. V takih
TREBANJSKE NOVICE
l!ST ,	Sltan	utedil:	ALFRED	ŽELEZNIK
ZAOSTAJANJE SE NADALJUJE
Kočevsko gospodarstvo je v prvih devetih mesecih lani doseglo za 15,8 odstotka večji dohodek kot v istem obdobju leta 1971 — pri 3,4 odstotkov več zaposlenih. Na enega zaposlenega je bilo ustvarjenega za 35.800 din dohodka ali za 12,2 odstotka več kot v enakem obdobju leta 1971. V primerjavi z republiški-
mi gospodarskimi dosežki so v kočevski občini poslovali slabše, saj se je v prvih devetih mesecih lani zvišal dohodek v republiki za 21 odstotkov, v kočevski občini pa le za 15,8 odstotkov.
Produktivnost se je v istem obdobju povečala v kočevski občini le za 6,6 odstotka, medtem ko se je v
Pionirji sprejeli nov program
27. december - praznik pionirjev smo v kolpski dolini lepo proslavili. Prifarski pionirji so se z mentorji (vodniki, svetovalci) in predstavniki DPM zbrali, da bi se ^govorili o uspehih in sprejeli načrt za prihodnje delo.
Najprej je bil kratek kulturni spored, nato je mentorica pionirske organizacije (PO) Fanika Ožbolt spregovorila o pomembni 30-letnici ustanovitve PO v Jugoslaviji, orisala zgodovinsko pot te organizacije in iskreno čestitala vsem pionirjem za jubilej.
Rekli so:
Inženir MIHA BRISKI, član občinske konference ZK Kočevje: „Stroji sami ne bodo delali, raziskovali, ugotavljali povpraševanja na trgu. Za to potrebujemo ljudi, strokovnjake, katerih pa se, žal, iz šol vrne v Kočevje zelo malo. Zaradi pomanjkanja kadrov zmoremo obrtniško proizvodnjo, ne pa industrijske.“
IVAN STARIC, družbeni delavec iz Stare cerkve: „Trinajst let sem že v osnovni organizaciji ZK v Stari cerkvi, vendar v tem obdobju nismo na novo sprejeli noben^a člana, le nekaj jih je umrlo ...“
NACE VIDEIH, uslužbenec hotela Pugled: ,yStrinajm se, da je treba izboljšati standard z gradnjo novih stanovanj, plaval-n^a bazena, telovadnice, cest itd., vendar me moti, ko govorimo, da je to potrebno za strokovnjake. Vse to je potrebno tudi neposrednim proizvajalcem. Bodimo človeški! ‘
Nato je Dua slavnostna pionirska konferenca, ki so jo načelu samoupravljanja priprai^i in vodili sami pionirji. Ugotovili so, da so vse naloge v zvezi s tekmovanjem v jugoslovanskih pionirskih igrah za znak „Tisoč radosti" v redu izpolnili, zato pričakujejo, da bodo ta znak tudi prejeli.
SklenUi so, da se bodo vključili v nove JPI, ki se že začenjajo in sprejeli program zanje. Zahvalili so se vsem mentorjem krožkov in mentorici Faniki Ožbolt za uspešno pomoč in sklenili, da bodo tudi v naprej tako pridno delali.
Na konferenci so prebrali tudi dve pisrni prijateljav pionirjev osnovne šole Vas^-Fara. Prvega sta poslala znana mladinska aktivistka in sekretarka rigonskega odbora SKOJ z našega terena med NOB Veronika Glad-Kodeličeva in njen soprog. Pionirjem sta zaželela lepo praznovanje tega praznika in uspešno novo leto.
Drugo pismo je napisal znani partizanski učitelj in član CT KPS Marjan Tratar-Učo in z zanimivimi spomini dopolnil vire o razvoju Po v zadnjih 30 letih na našem območju. Obljubil je tudi, da nas bo spomladi obiskal, za kar smo mu še posebej hvaležni.
MARIJA VOLF
republiki povečala za 16,8 odstotka. Dohodek na zaposlenega v kočevskem gospodarstvu je bil kar za 14 odstotkov pod republiškim povprečjem, medtem ko je znašala ta razlika v letu 1971 le 4 odstotke. O podatkih gospodarjenja v prvih devetih mesecih lani, ki jih je pripravila SDK, so razpravljali na zadnji lanski seji občinske skupščine Kočevje, ko so ugotavljali, v kakšnem položaju se bo znašlo kočevsko gospodarstvo letos.
Komisija za družbeni nadzor je pripravila za občinsko sejo poročilo o anketi službenih potovanj v občini Kočevje v prvi polovici leta 1972 in o rezultatih o družbenem dogovarjanju in samoupravnem sporazumevanju. Za točnost poročila o službenih potovanjih komisija ni jamčila, saj sta kontrolna pregleda pokazala, da je dala OPREMA točnf podatke, medtem ko je prikazal ITAS v nekaterih primerih tudi 3 do 4 krat manjše zneske, kot so bili izplačani v resnici. Sprejetih je bilo več priporočil delovnim organizacijam, naj njihovi samoupravni organi posvečajo večjo pozornost kontroli izplačilom na račun službenih potovanj.
Skupščina je sprejela več odlokov s področja stanovanjsk^a gospodarstva. Br^ce seveda najbolj zanima to, da stanarine v novem letu še ne bodo višje.
Kot vsako leto so tudi zdaj spreje-
li	odlok o financiranju proračunskih potreb do 31. marca, ki določa, da izdatki v tem obdobju ne smejo presegati 25 odstotkov izdatkov v vsem lanskem letu. Na zadnji lanski seji so razpravljali še o več drugih zadevah, med drugim p poročilu komisije za varstvo narave in okolja v zvezi z ustanovitvijo medobčinske interesne skup^sti za varstvo okolja za območje občin Kočevje in Ribnica.
OBISKAL NAS JE DEDEK MRAZ
HIGIENA ŽIVIL
Tečaj iz osnovnega znanja o higieni živil, ki je trajal 4 dni, je obiskovalo 35 delavcev, zaposlenih pri „Klavnici in mesariji" ZKGP ter v mlekarnah. Predavali so strokovnjaki Zavoda za zdravstveno varstvo iz Ljubljane. Sklepni izpiti so bili 12. decembra.
29. decembra je bil v dvorani v Fari sprejem dedka Mraza. Zbrali so se šolarji, cicibani, starši in učitelji. Lutkovni krožek je nastopil z igrico „Kralj Matjaž in Alenčica**, dramski krožek se je predstavil z enodejanko „Novoletne sanje**, spored je povezoval pionir Martin Marinč s harmoniko, Matjaž Jakšič pa je zbranim zastavljal uganke in delil bonbone za uspešne reStve.
Nazadnje je nastopil dedek Mraz s spremstvom. Obdaril je slehernega cicibana in šolarja. Zahvalil se je tudi delovnim in drugim organizacijam ter posameznikom, ki so kaj prispevali za lepo prireditev. To so: MELANIN, ki je poslal zbirko knjig
k. t
Za 20 letno delo v podjelu TEKSTILANA Kočevje so bili nagrajeni z urami Oto Draškovič, Marija Drobnič, Milena Kordiš, Nada Pohar, Marga Patafta, Vika Jakopin, Marija Mavrin, Rudi Novak, Fani Jerič, Greta Kos, Marija Šalamon, Jože Šolar, Vera Novak, Albina Košorog in Lx)jzka Vodopivec. Na sliki je večji del nagrajencev, ki so dobili nagrade na nedavnem občnem zboru sindikalne podružnice (Foto: J. Primc)
DROBNE IZ KOČEVJA
VREME v Kočevju že lahko zasledimo v raznih vremenskih poročilih v radiu, televiziji pa tudi v časopisju. Poslušali smo že več let slična poročila brez navedb za Kočevje in okolico. Mogoče smo bili temu malo sami krivi. No, sedaj je to urejeno.
NOVOLETNIH DARIL letos ni bilo veliko oziroma celo precej manj, kot jih je bilo druga leta. Podjetja, ki imajo še sredstva za take namene, so jih letos preusmerila drugam. Prav je, da so sc spomnili društev in človekoljubnih ustanov. Prav pa ni, da se ni nih^. spomnil na telesnovzgojna društva, Ki se vse leto dan na dan amatei;$ko ukvarjajo z otroki tistih, ki po podjetjih odločajo, kam naj gre denar za novo leto. Le preradi samo govorimo, da morajo vzgajati močne izin zdrave proizvajalce. Ko pa je treba besede podkrepiti z dejanji, pa na telesno vzgojobozabimo.
MOŠEJA v Kočevju? Da tako pravijo nekateri modrijani novemu otroŠcemu vrtcu. Je pač tako, da sc mora v Kočevju oporekati in kritizirati vse pridobitve, ki so potrebne. To so stdni nergači, ki sicer v druž-
benem, življenju nič ne delajo, vedo pa veliko in „strokovno**, kaj bi naredili - seveda drugi, ne oni. V krajih, kjer so v šolah stropi z lesom podprti in so otroci v stalni življenjski nevarnosti, bi bili občani .še kako hvaležni družbi za tako „mošejo**.
NA MEJI KRIMINALA - Otroci okoli avtobusne postaje so prišli na novo „pridobitveno** zamisel. Cim pripelje avtobus v Kočevje iz katere koli smeri, so otroci že pripravljeni. Ko potniki še izstopajo, se otroci pri zadnjih vratih prerivajo v avtobus in pobirajo po tleh drobiž, ki je slučajno padel v veliki gneči na tla in ga med vožnjo ni bilo mogoče najti. Tako kar precej naberejo. Tudi druge pozabljene stvari gredo včasilf z njimi. Ali ni to že prvi korak na tla lahkega in dvomljivega za.služka?
KOČEVSKI REŠEVALCI križank so uspešni. Pridno prebirajo časopise in poizkušajo srečo pri žrebanjih. Tu imajo tudi kanček sreče. Skoraj vedno je kdo iz Kočevja med izžrebanimi. Pa tudi pošiljalci raznili zamaškov, izrežkov embalaže in pralnih praškov imajo srečo. Svojevrstni ah koristni konjički - hobiji.
KOČEVSKE NOUIGE
zavoda Borec; krajevne skupnosti Vas-Fara, Banja loka in Osilnica, Lovska družina Banja loka, „Embalaža** Jože Rauh iz Vasi, osnovna šola Vas-Fara, ZPM Kočevje, občinski sindikalni svet Kočevje, ZB Vas-Fara, Marija Mrzelj-Stefančičeva iz Potoka, Nada Vreček, učiteljica s Trave in pokojna Ana Južnič iz Fare.
M. VOLF
-	PRIJETNO SREČANJE
V	okviru proslavljanja letošnjega dneva JLA smo mladinci osnovne šole Kočevje obiskali 18. decembra vojaško enoto v Ribnici. Srečanja sc je udeležila 45-članska delegacija mladincev in mladink pod vodstvom mentorice Ksenije Žagar in ravnateljice Dane Jerše. V imenu pripadnikov garnizije nas je sprejel podpolkovnik Djordjević.
Po ogledu orožja so nas povabili na vojaško malico. Mladinec Dušan Božič je pripadnikom JLA čestital za praznik, predsednica aktiva ZM Mojca Zupančič pa je podpolkovniku Djordjeviču podarUa šopek. V imenu učencev osnovne šole je mladinec Drago Vereš predal vojakom relief v lesu z vojno tematiko, izdelek učenca Draga Žagarja iz 7. c. Vojak slikar-naivcc pa nam je v spomin na prijetni obiski v ribniškem garnizonu podaril eno svojih del.
Vsem, ki so nam mladincem omogočili to srečanje, sc lepo zahvaljujemo.
Mladinci in mladinke osnovne Šole Kočevje
POSVETA RJI O DEJAVNOSTI
O idejnosti pouka so razpravljali na zadnjem sestanku osnovne organizacije ZK prosvetnih delavcev. Ugotovili so, da so nekateri prosvetni delavci verni ali pošiljajo otroke v cerkev, hkrati pa uče v redu, vendar je to kljub vsemu dvoličnost. Dogaja se seveda tudi to, da v šoli uče otroke tako, starši doma pa drugače. V takem primeru bi moral prevladati vpliv prosvetnega delavca, ki bi moral vedeti, kako pritegniti otroka in ga vzgojiti v dobrega državljana.
UClJO JEZIKE
Pri Delavski univerzi (DU) Kočevje so se začeli novembra je/ikovni tečaji in sicer nemški začetni (20 slušateljev), angleški začetni (12 slušateljev), prav v teh dneh pa se je začel še nadaljevalni nemški, za katerega zbiranje prijav še niso zaključili. Oba jezika poučujejo po novi avdovizualni metodi (s pomočjo Ulma in magnetofona). Zdaj se že zanimajo nekatera podjetja, da bi DU za del njihovega kolektiva organizirala take tečaje, na katerih bi se naučili tujih jezikov za praktično rabo. DU bo skušala urediti še kabinet za poučevanje tujih jezikov.
ŠIVILJE NA TECAJU
Krojno-šiviljski 80-urni tečaj, ki ga je organiziral center poklicnih šol pri delavski univerzi Kočevje, obiskuje 11 žena in deklet. Šolnina znaša 600 din. 40 ur se bodo učile krojenja, 40 ur pa šivanja. Tečajnice se nauče krojenja m šivanja do take mere, da /nanje s pridom uporabljajo pri .šivanju za domače potrebe. Oe bo/animanje bo DU organizirala še začetne pa tudi nadaljevalne kroj-no-šiviljske tečaje.
Na sliki so odlikovanci iz ribnike občine, ki so 27. decembra prejeli odlikovanja iz rok poslanca Franca Ilca, s katerimi jih je odlikoval predsednik Tito (Foto: D. Mohar)
Štirinajst odlikovanih
Na svečanosti konec preteklega leta je poslanec France Ilc podelil odlikovanja predsednika Tita zaslužnim občanom ribniške občine in prostovoljnemu gasilskemu društvu Dolenja vas. Naj vam na kratko predstavimo odlikovance:
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO DOLENJA VAS, ki je ‘avgusta lani slavilo 100-letnico obstoja, je prejelo red zasluge za narod s srebrnimi žarki. Društvo je prejelo odlikovanje za svoje človekoljubno delo in za vlogo pri razvoju in krepitvi narodne zavesti. PGD Dolenja vas je eno 'prvih gasilskih društev na Slovenskem in prvo s popolnoma slovenskim značajem. Prav v njem je bilo prvič uvedeno poveljevanje v slovenščini.
DANILO MOHAR, upokojenec, sekretar občinske konference ZKS Ribnica, rojen 1929, je bil odlikovan z redom bratstva in enotnosti s srebrnim vencem. Je delaven, ugleden in spoštovan družbeno politični delavec. S svojimi delovnimi in vojaškimi izkušnjami pomaga povsod, kjer je potrebno. Veliko zaslug ima za utrjevanje bratstva in enotnosti. Med ljudmi je zelo priljubljen. Sodeluje tudi v pripravah za SLO.
IVAN MIHELiC, zaposlen v KZ Ribnica, je prejel red bratstva in enotnosti s srebrnim vencem. Rojen je bil leta 1918 v Kotu. Od leta 1941 je bil aktivist. Po kapitulaciji Italije je stopil v partizane. Bilje odposlanec na Kočevskem zboru leta 1943. Do konca vojne je bil obveščevalec in vodja propagande v Ljubljanski brigadi. Po vojni je bil član vodstev raznih krajevnih, občinskih in okrajnih organov in organizacij. Tudi danes šc aktivno dela, saj je predsednik krajevne organizacije SŽDL Jurjeviča, delegat občinske konference SZDL, član ZB, predsednik komisije za organizacijo dela v KZ Ribnica itd.
BOGO ABRAHAMSBERG, predsednik občinske skupščine Ribnica, rojen 1930, je bil odlikovan z redom dela z zlatim vencem. Že v mladosti je delal kot mladinski aktivist in skojevcc. Zaradi ugleda, prizadevnosti, sposobnosti in priljubljenosti
je že kot zelo mlad zasedal odgovorne in vodilne položaje. Več let je bil predsednik občinskega odbora SZDL. Kot predsednik občinske skupščine si je zelo prizadeval za gospodarski napredek občine, ki prav za njegovega predsednikovanja dosega pomembne uspehe. Prizadeven je tudi pri organiziranju SLO itd.
DRAGA TANKO, matičarka, rojena 1924, je prejela red dela s srebrnim vencem. Sodelovala je v NOB in ima priznano dvojno štetje od 1943. Pri delu je marljiva in daje zgled ostalim delavcem. Večkrat je bila izvoljena v samoupravne organe. Vrsto let je delala v mladinski organizaciji, sindikatu, SZDL, ZM in ZK.
ANTON PETJE, učitelj glasbe, rojen 1906, je bil odlikovan z redom dela s srebrnim vencem. Med vojno in po njej je delal za napredno gibanje v Železni Kapli in okolici. Ker je bil preganjan, je prišel v Slovenijo in bil najprej tajnik okrajnega odbora RK v Grosupljem ter pevovodja moškega in mešanega pev-sk^a zbora. V Ribnici je služboval kot honorarni učitelj na gimnaziji in osnovni šoli. Od 1952 dela na kulturnem polju. Vodi pevska zbora v Ribnici in Dolenji vasi. Je dirigent zbora na osnovni šoli v Ribnici.
FRANC KOSOROK davčni inšpektor, rojen 1933, je bil odlikovan z redom dela s srebrnim vencem. Je že kot otrok zbiral podatke in material za partizane. Po vojni je aktivno delal v raznili organizacijah in društvih. Bil je tudi sekretar ZMS, sekretar osnovne organizacije ZK, predsednik občinskega sindikalnega sveta Ribnica, razen tega pa je opravljal in še opravlja razne odgovorne dolžnosti v ^aznili odborih in komisijah. V službi je vesten in marljiv.
VINKO MATE, višji upravni delavec, zaposlen v INLES, rojen 1931, je prejel red dela s srebrnim vencem. Je aktiven družbenopolitični delavec. Vrsto let je bil sekretar ribniške organizacije ZK, zdaj pa je sekretar organizacije ZK v INLES. Posebno prizadeven je pri
obrambnih pripravah v občini. Bil je tudi tajnik občinske skupščine.
MIRKO GORSiC, uslužbenec RIKO Ribnica, rojen 1928, je bil . odlikovan z redom dela s srebrnim vencem. Dela v več društvih in organizacijah kot AMD, počitniški skupnosti, občinski strelski zvezi, v samoupravnih organih občine, social-n^a zavarovanja in drugod. Je tajnik AMD, predsednik občinskega sveta zavarovancev, predsednik sin- -dikalne podružnice, blagajnik po-čitniške skupnosti, blagajnik občinske strelske zveze, član sveta za finance itd.
ZVONKO KLICKO, podoficir JLA, rojen 1932, je prejel medaljo dela. Kot funkcionar je delal v Ljudski tehniki. Bil je soustanovitelj foto kluba, radio kluba, že več let je predsednik AMD, ki se je prav pod nj^ovim vodstvom zelo okrepilo.
JANEZ KOSMRLJ, ključavničar v RIKO, rojen 1930, je prejel medaljo dela. Že 15 let plodno dela v AMD. Skrbel je tudi za opremo vozila AMD, za kar ni dobival plačila. Vsa leta dela v upravnem odboru AMD. Za prizadevno delo so mu že dala priznanje AMZ Slovenije, AMD Ribnica in g^ilci.
Posebej vam bo prihodnjič France Levstek predstavil še telesno^ul-tume delavce Mila Juvanca (že pokojni), Vena Cihala in Tončko Arko, ki so vsi prejeli red dela s srebrnim vencem.
VOJAŠKA ODLIKOVANJA
Pred kratkim je bilo odlikovanih z vojaškimi odlikovanji deset zaslužnih ribniških občanov. Red za vojaške zasluge s srebrnimi meči so prejeli: Rudi Brinšek, Franc Ilc, Mirko Oražem, Franc Vrh in Justin Žibert. Medaljo za vojaške zasluge so dobili: Alojz Cešai;ek, dr. Ciril Kumelj, Franc Lapajne, Stjepan Ra-doš in Franc Skrabec,
VEČ ZA STANOVANJA
Na razširjeni seji občinskega sveta Zveze sindikatov Ribnica 25. decembra so posvetili največ časa ustanavljanju temeljnih organizacij združenega dela (TOZD). Ugotovili so, da je bilo doslej največ storjenega v podjetju INLES in Industriji termičnih aparatov in žičnih pletiv Ribnica, v ostalih delovnih organizacijah pa se intenzivno pripravljajo na ustanovitev TOZD. Iz razgibane razprave je bilo mogoče ugotoviti, da je duh 21. in 22. ustavnega dopolnila v
zadnjem ča.su globoko prodrl med delovne ljudi. Poudarjena je bila vloga sindikatov in organizacij Zveze komunistov v delovnih organizacijah za politično odgovornost pri ustanavljanju TOZD.
Na seji .so se zavzeli za predlog, da delovne organizacije oziroma organi upravljanja sprejmejo sklep o povi-.šanju prispevka za gradnjo stanovanj od dosedanjih 4 na 6 odstotkov, da bi čimveč teh sredstev namenili za družbeno gradnjo stanovanj.
V	zvezi z občnimi zbori sindikalnih organizacij, ki so se začeli, so poudarili, naj imajo predvsem delovni značaj. Vsem sindikalnim organizacijam so priporočili, naj sprejmejo programe dela za leto 1973.
Razpravljali so tudi o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti in vk>gi sindikatov v tej skupnosti. To bo odgovorno delo tudi spričo pomanjkanja stanovanj. Trenutno primamkuje 189 stanovanj -predvsem v Ribnici, kjer je največ delavstva.
Sprejeli so več pomembnih sklepov in priporočil. Tako so priporočili delovnim organizacijam, naj bi omogočile v letu 1973 delavcem najmanj 1.200 din mesečnega do-
hodka. Sindikalnim organizacijam so priporočili, naj bi vs^ zaposlen prispeval na mesec za godbo tako iiflenovani „sindikalni dinar**. S tem denarjem bi financirali pogrebne slovesnosti in druge nastope godbe.
K. O.
Rekli so:
MILAN KACJAN, uslužbenec iz Ribnice:	„Nekateri izvajalci
novoletnega zabavnega programa iz studia Ljubljana so bili bolj za na Žale kot za nastopanje v zabavnem programu. Ce se odgovorni za zabavni program ne bodo letos ničesar zabavnega spomnili, naj pridejo decembra snemat v Ribnico, Prepričan sem, da se bomo gotovo spomni-
li	česa zabavnejšega, kot so se oni.‘*
RIBNIŠKI ZOBOTREBCI
MANJ AVTOPREVOZNIKOV -
V	ribniški občini bodo imeli letos prijavljenih okoli 50 avtoprevoznikov manj kot lani. Seveda to niso avtoprevozniki iz ribniške občine, ampak predvsem taki, ki so imeli tu prijavljeno obrt.
NISO BILI ZADOVOLJNI -Ribničani, ki so silvestrovali doma, se šc zdaj jeze na silvestrov televizijski program studia Ljubljana. Pravijo, da tako žalostnega novoletnima programa sploh še niso gledali. Z&-trjujejo, da je bil verjetno na televiziji oziroma v studiu le žalostni del programa TV ekipe, medtem ko je bil veseli verjetno pri „Turistu**.
VEDNO VEC VLOMOV - V zadnjih dveh mesecih sc je v Ribnici
zvrstilo precej vlomov v trgovine, gostilne, avtomobile in celo v lekarno. Vlomilci niso odnesli kaj poscbnep, vendar občane le zanima, kdo so storilci
KULTURNI SPOMENIK ALI STRANISCE? - Ribniški občani so ponosni na grad sredi Ribnice, za katerega trdijo tudi, da je osrednji kuiturno-zgodovinski spomenik kraja. Pred kratkim so v gradu spet odprli gostišče, gostje pa opravljajo mido potrebo kar ob zidu, kar sc pojicbno lepo vidi v snegu. Zdaj se ne ve, če bo grad ostal še naprej osrednji kulturni spomenik, ali bo spremenjen v stranišče?
NOVO VODSTVO - Pred kratkim je bil za predsednika temeljne kulturne skupnosti izvoljen France Grivec, za tajnika pa Andrej Tomšič.
POŽAR V BREŽAH - Na Novo leto ob 2.45 se je vnel del ostrešja v hiši v Brežah, jcjer stanuje družina Stipeta Antiča. Domnevajo, da seje ' ostrešje vnelo, ker so kurili v krušni peči. Stanovalci so ogenj hitro opazili in ga pogasili. Škode je za okoli
3.000	din.
REŠETO
v novem črnomaljskem vrtcu je prijetno, da ne more biti bolj. Na fotografiji so malčki v garderobi, ko jim tovarišica obuva čevlje pred dopoldanskim sprehodom. Škoda, da je veliko mest v ustanovi še praznih zaradi nasprotne propagande. (Foto: R. Bačer)
O tanjših in debelejših kuvertah
O tem, da so osebni dohodki postali več ali manj javni, so delovni ljudje obveščeni in v večini kolektivov so o „plačah" razpravljali. Eden o drugem pa malo vemo, zato poglejmo podatke, ki so jih zbrali na občini v Črnomlju o zaslužkih do 1. oktobra 1972.
V	industriji so se osebni dohodki v poprečju povečali za 17,19 odstotkov,- medtem ko je najvišje poprečje zaslužka pri enoti Elektro v znesku 2.818 din. Beltovci jim sledijo s poprečnim zaslužkom 1.904 din, na najslabšem pa so bili v semiti ISKRI s poprečjem 1.323 di-naijev.
Veterinarska postaja je v poprečju „poskočila** kar za 67 odstotkov, tako da so imeli zaposieni 4.935 din poprečnega zaslužka, to pa tudi dviga raven zaslužkov v kmetijstvu, kamor sodi zadruga. Ta ima malo manj kot 30-odstotni napredek pri osebnih dohodkih v enem letu, poprečen zaslužek pa je znašal oktobra 1.905 dinarjev.
Iz občinskih podatkov je sklepati, da so se zaslužki močno popravili zaposlenim pri Cestnem podjetju od 1.123 din (poprečje) v oktobru 1971 na 2.395 din v, letu 1972, malo pa so napredovali PTT uslužbenci.
Trgovina izkazuje dobrih 22 odstotkov porasta osebnih dohodkov v tem času, poprečen zaslužek trgovcev pa je znašal oktobra 2072 dinarjev. Velik napredek sc kaže v kuvertah gostincev, saj je poprečje poskočilo od 1.306 na 1.803 dinarjev ali za več kot 44 odstotkov.
Podjetja, ki štejejo v obrtno dejavnost, imajo skupno za 17,7 odstotka večje osebne dohodke, vendar frizerji zaslužijo ravno enkrat manj kot ljudje iz KOVINARJA, kjer znaša oktobrsko poprečje 2.535 din.
Šolstvo je pri plačah” napredovalo za dobrih 70 odstotkov, poprečni zaslužek znaša 2.116 din, razumljivo pa je, da je na gimnaziji naj večji osebni dohodek. Tu je po-
Majhni po obsegu, tdda med največjim po delu
V	Krajevno skupnost Talčji vrh spada naicaj manjšin vasi, od katerih nima nobena nad 20 hišnih številk in vendar je peščica prebivalstva veliko naredila za skupne potrebe. Delovni načrti, ki si je zastavil prizadeven odbor ob začetku lanskega leta, so bili uresničeni, kar je bilo v lastni moči, ni pa šlo povsem gladko tam, kjer bi morali sodelovati drugi.
Vrednost vseh lani opravljenih del znaša 181.786 din, medtem koje bilo vseh dohodkov z občinsko dotacijo vred samo 15.761 dinarjev. Kolikšen je delež prebivalstva, se vidi že iz teh številk.
Občani te krajevne skupnosti so na primer za popravila vaških poti od Maverlena do Rožič vrha, od Dobličke gore do Stražnjega vrha, od Tuševega dola do ceste za Črno-
melj, od Talčjega vrha preko Nakla do pokopališč , okrog DoL Pake, Otavca in Rodin opravili čez 5.000 delovnih ur. Vse seveda po napornem kmečkem delu doma! Razen tega so ljudje zbrali za popravilo mrtvašnice v Otavcu blizu 8.000 dinarjev, prispevali so še 2.462 udarniških ur za gradnjo gasilskega doma Rožič vrh, 1842 ur za gradnjo orodjarne v Dol. Paki, zbrali 23.765 din za nakup motorne brizgalne v Talč-jem vrhu in zbrali 21.000 din za mo-torko na Maverlenu.
V	letošnjem letu kanijo z enakim zaletom nadaljevati, želijo pa, da bi občinska skupščina Črnomelj izpolnila svojo obljulK) in dolg: da bi prišlo do gradnje vodovoda Dobli-ce-Dol. Paka.
Vsem ženskim zimskim plaščem tekoče mode smo zaradi skorajšnjega zaključka sezone znižali cene od 20 do 40 odstotkov.
O tem se prepričajte v prodajalni
(De’lefeksHl" ČRNOMELJ
ČRNOMALJSKI DROBIR
OŽIVETI DEJAVNOST, postati vztrajnejše, tudi bolj „sitne“ so sklenile tovarišice iz Konferenco za družbeno aktivnost žensk, ki so se sestale pred novim letom. Z do.se-danjim deloni niso bile preveč zadovoljne, v bodoče pa računajo na 'cčji zalet. Za delegatko na republiški konferenci so izbrale inž. Malko Stefanič.
JANUARJA BO NAREJEN program za letošnjo dejavnost občinskega sklada za pospeševanje kmetijstva. Čeprav še ni znano, koliko bo denarja v skadu, pa je jasno to, da bo moral imeti več kot lani, siccr ne bo napredka.
SVEČANOST ZA PROSVETNE ^ delavcc je priredila temeljna izobraževalna skupnost zadnje dni decembra, ko so podelili 6 dolgoletnim učiteljem in profesorjem pri-
znanja in spominska darila. Tako priznanje je dobila tudi šola Vinica.
-	PRETEKLI TEDEN je minil v znamenju inventur. Precej trgovin je bilo kak dan zaprtih, meščani pa pravijo, da šteti niso imeli dosti, ker so tako ljudje vse pokupili pred orazniki.
; V Četrtek se je začel ponujati sneg, otroci pa so se neprestano ozirali v nebo, če bodo snežinke še bolj debele. Kljub tanki snežni odeji, izpod katere je še močno štrlela trava, so nekateri že privlekli sanke na dan.
Črnomaljci pravijo, da letos ob novem letu niso občutili takega vzdušja kot običajno. Bilo je bolj mirno, manj vpitja in razgrajanja ljudi po ulic^, pa tudi pri okrasitvijo bila navzoča skromnost.
'V
€mmm0^‘š/h/
prečje 3.149 dinarjev. Zanimive so še banke, kjer je napredek v izplačilih močan. Od poprečnega zaslužka 1.850 din v oktobru lani so skočili na 3.244 din oktobra letos.
Uslužbenci občinske skupščine zaslužijo poprečno 2.006 din, na sodišču so očitno slabo plačani s poprečjem 2.126 din, v družbeno političnih organizacijah (komite, SZDL, ZZB, mladina itd) pa so imeli poprečen zaslužek 2.422 din.
V	poprečjih se resda marsikaj skriva, če pa upoštevamo izobrazbeno raven posameznih kolektivov, prizadevnost zaposlenih in opravljeno delo, potem si lahko ustvarimo sodbo, kje so do takih zaslužkov upravičeni in kje ne.
R. B.
V	PREDALIH
Zanimivo zbirko bi imel, kdor bi zdaj lahko na dan potegnil resolucije in priporočila, ki jih je črnomaljska občinska skupščina poslala podjetjem v zadnjih treh letih. Tega je bilo precej, usoda teh dokumentov pa je podobna, najsi je šlo za kadrovsko politiko, za gospodarstvo ali kulturne zadeve. Resolucije so večinoma obstale v predalih in ob novem letu jih je referent vrgel v košj ko je čistil pisalno mizo.
Že leta 1970 so naročili podjetjem, da morajo izdelati srednjeročne in dolgoročne razvojne načrte. Trije kolektivi so to upoštevali, drugim to ni bilo mar. Leta 1971 je občinska skupščina izglasovala priporočilo: gospodarstvo mora pripraviti stabilizacijske mačrte. Vsi so bili za priporočilo, a z njim sta prišla na dan samo dva. Pisali smo leto 1972, ko je bilo že povsem jasno, da gre zares, a so nekateri Še upali, da bo „vihra“ minila. Priporočila o urejanju notranje zakonodaje in usklajevanju le-te z ustavnimi dopolnili niso jemali resno, vse dokler ni bilo PISMA.
To, kar bi bilo lahko že desetkrat narejeno v noramalnih pogojih dela, je mirovalo, zdaj se dela s polno paro. V enem mesecu, če pogledamo samo december 1972, je bilo glede tega narejeno več kot prej v 18 mesecih skupaj.
R. B.
NITI RADIO NE SLIŠIJO
V	večernih urah je jakost električnega toka v Bednju, Pribincih, na Selih, v Vrhovcih, Miličih in še nekaterih drugih vaseh adlešičkega predela tako slaba, da ljudje ne slišijo niti radijskih sprejemnikov, kaj šele du bi gledali televizijo. Prebivalci menijo, da bi morali staro električno napeljavo obnoviti, ob tej priložnosti pa napeljati tudi trofazni tok.
OBNOVA NA PLEŠIVICI
Vinogradi na Vel. Plešivici so bili stari, kot je večina bajt tam naokrog in so nosili ime le še zaradi lepšega, medtem ko suho trtjc ni več dajalo sadu. Obnova se je letos vendarle začela. Kmetje .so se zmenili za skupno rigolanje, stroj so dobili in vreme jim je bilo letošnjo dolgo jesen res naklonjeno.
ISKRA ENA TOZD
Kolektiv semiškc tovarne kondenzatorjev je konec decembra že razpravljal o uresničevanju ustavnih dopolnil — predvsem tistih. Izgovore o ustanovitvi temeljnih organizacij združenega dela. Kolektiv jc sklenil, d?> bo semiška Iskra ena TOZD, pri tern posebnih sprememb ne bo, ker jc imel obrat že zdaj samostojen obračun in jc tudi .sklade delil samostojno. Pač pa, bodo odnose do združenega podjetja natanko opredelili v sporazumu, ki bo podpisan v začetku leta 1973.
Končno: več za delavce
Občni zbori sindikata so bili zadnja leta z redkimi izjemami le priložnost, da se po krajšem delovnem poročilu kolektiv poveseli. Kogar zabava ni mikala, je lahko ostal doma in ga niso preveč pogrešali. Zdaj bo delavec sam zainteresiran priti na sestanek, kajti začela se bo obravnava zadev, v icatere do zdaj nismo dovolj drezali.
Sindikalne organizacije v metliški občini bodo na letošnjih občnih zborih, ki se bodo zvrstili v januarju in prvi polovici februarja, ocenili dosedanje sindikalno delo, potem ~pa pretresali stanovanjsko problematiko delavstva, gospodarski položaj podjetja, uresničevanje ustavnih do-polriil, odnose v podjetju in socialne probleme zaposlenih. Lotili se bodo tudi akcije ža boljše obveščanje, obenem pa bodo pod drobnogled vzeli še delo samoupravnih organov.
Zdaj bo priložnost spregovoriti o delitvi dohodka v kolektivu in o nagrajevanju, volili pa bodo tudi nova vodstva. Sindikat se s tem loteva prvih resnejših sprememb v delu. Računajo, da bo članstvo sodelova-
lo	in se oglašalo s pripombami in predlogi. Kasneje bo moral iti sindikat v sodelovanju z Zvezo komunistov še dlje, kot to delajo že po nekaterih drugih občinah: pred kolektivom obravnavati vse oblike
potrošnje od osebnih dohodkov vseh zaposlenih do dnevnic in kilometrin. Tudi te stvari bo po novem vsak spoznal in ne bo več „poslovna skrivnost", zaradi katere je bUo že marsikje in večkrat napeto stanje.
ki organizacij in socialne službe pn občinski skupščini. Razpravljali so o sosedski pomoči za osamele in ostarele občane na terenu. Sklep tega zbora je bil: povsod ustanoviti socialne komisije, kjer te še ne delajo. Lep primer so glede tega Rosalnice.
^ Računajo, da bodo k pomoči za ost^ele še bolj pritegnili podmlad-karje RK, vodili pa bodo tudi evidenco o tem, kdo je kaj naredil.
Kako v Kometu? malo priboljška
Metliško podjetje KOMET je v devetih mesecih leta 1972 ustvarilo
28,444.000	din celotnega dohodka, kar je 30 odst. več kot v tem času lani, medtem pa dohodek in ostanek dohodka nista bila tako bleščeča kot leto dni prej. Ekonimičnost poslovanja se je celo malce poslabšda, res pa je, da so se kar za 68 odst. povečale zakonske obveznosti KOMETA, prav tako so pogodbene obveznosti za 67 odst. vige, kot so bile v tričetrtletju lanskega leta. Ostanek dohodka se je povečal za 18 odstotkov, osebni dohodki pa so porasli za 17,5 odstotka in so znašali poprečno 1.363 din.
SKRB ZA OSTARELE
V	Metliki so imeli pred kratkim posvet s predstavniki krajevnih skupnosti, predsedniki Socialistične zveze in Rdečega križa ter zastopni-
Pred novim letom so 34 občanom metliške občine poslali enkratno denarno pomoč iz sklada za socialne podpore. Pomoč v znesku od 200 do 400 din so dobUi ljudje, ki večinoma ne prejemajo družbene pomoči, so pa na spisku potrebnih že več kot dve leti. Skromen novoletni priboljšek so socialno ogroženim občanom omogočila metliška podjetja in zavodi, ki so namesto novoletnih čestitk nakazali sredstva v občinski sklad za socialne podpore.
OKRASKOV JE ZMANJKALO
Metliške trgovine so bile sicer dobro založene z okraski za novoletno jelko, toda že nekaj dni pred prazniki je vsega zmanjkalo: od laskov do bleščečih krogel. V prodajalni Mercatorja so pokupili do-m^a vso kozmetiko in precej torbic. Se pravi, da je bil dedek ^az do žensk še posebej radodaren.
Tudi kolektiv metliške tovarne BETI je ob slovesu starega leta povabil v svojo sredino upokojence iz vseh obratov. Po ogledu tovarne, krajšem programu in uradnih nagovorih je bflo še izkreno srečanje ob zakuski. (Foto: R. Bačer)
Povsod je plan presežen
Poročilo o devetmesečni uresničitvi načrtov v gospodarstvu so metliški odborniki poslušali z zanimanjem. V vseh delovnih organizacijah v občini Metlika so rezultati
OBUDITI ŽIVLJENJE
Društvo prijateljev mladine jc v Metliki zadnje čase zamrlo, čuti pa se pomanjkanje te dejavnosti. Občinska konferenca Socialistične zveze si je zastavila nalogo: še januarja letos znova postaviti na noge DPM in oživiti njegovo dejavnost. Prav tako nemerava SZDL poskrbeti za živahnejše delo krajevnih skupnosti, izrecno pa se bo zavzela, da bi krajevna skupnost tudi v Metliki čim-prej začela delati.
Vzeti bo težko
Občinska skupščina v Metliki bo morala sprejeti nov odlok o družbeni pomoči borcem in aktivistom, ki bo nadomestil sedanji odlok
o	priznavalninah. Stvar ni tako preprosta, čeprav gre za isto stvar: pomagati borcem, jim dati priznanje in poskrbeti za njihovo dostojno življenje.
Merila, ki jih predlaga republika v novem pdloku, so tako stroga, da bi se po izračunu domačega občinskega odbora ZZB NOV lahko le 87 borcev od sedanjih 300 potegovalo za družbeno pomoč, Mdr naj bi priznavalnine nekaterim vzeli?
Osnutek tega odloka je važna stvar, saj zadeva vsakega četrtega prebivalca občine, kolikor je članov Zveze borcev. Prav zato bodo osnutek odloka poslali v pretres vsem krajevnim organizacijam, šele nato bodo o njem spregovorili odborniki. Ljudem na terenu bodo pojasnili še to, da od republike letos ne pričakujejo nobenih dodatnih sredstev v te namene, ker so že vpeljane kmečke pokojnine in varstveni dodatki.
močno nad planom — posebej pa ostanek dohodka, amortizacija in osebni dohodki. Izgub v gospodarstvu ni. Novi predpisi, ki so stopili v veljavo I. januarja, ne bodo metliških kolektivov bistveno prizadeli, torej stopajo v novo leto brez strahu in večjih težav.
Odborniki so potrdili rebalans proračuna za leto 1972 in sprejeli sklep, da se proračunska potro^ja nad 16 odstotkov dodeli za morebitne potrebe v gospodarstvu na začetku leta 1973. Z rebalansom je skupščina določila, da se povečajo sred-> stva občinskemu skladu za pospeševanje kmetijstva za 50.000 dinaijev, Belokranjski odred dobi 30.000 din, krajevne skupnosti pa za vzdrževanje cest 20.000 dinarjev. Preostali proračunski višek so rezervirali za krajevno skupnost Metlika^ za ureditev pokopališča in gradnjo mrliške veže.
Stanbvanjskih odlokov odborniki niso sprejemali, ker je prišlo do sprememb že med tem, ko so odloke pripravljali, pač pa so potrdili občinski odlok o prometnem davku, kjer gre za več sprememb in novosti. Tako se s 1. januarjem podražijo alkoholne pijače in nekatere storitve.
Občinska skupščina Je imenovala tudi iniciativni odbor za ustanovitev telesne kulturne skupnosti, ki naj bi pripravil predloge za ustanovitev občinske telesno kulturne skupnosti. Za predsednika tega odbora je bil izvoljen inž. Ivan Kostelec, podpredsednik metliške občine.
TONI GASPERIC
Spet brez vode
Gradčani so bili čez praznike spet deležni suhega vodovoda. Ravno na Silvestrovo je voda nehala teči in šele
3.	januarja so priklicali pomoč. Tako so spet vlekli vodo iz vodnjakov in tudi škripci, ki vlečejo iz Lahinje, k sreči še niso zarjaveli. Takih okvar so v Gradcu vajeni, huda kri pa je, če se to zgodi ravno za praznike, ko imajo gospodinje rade čisto in ko je pomivanja od kuhe veliko več kot običajno. j
SPREHOD PO METLIKI
REPUBLIŠKA KULTURNA SKUPNOST je prispevala za ureditev Ljudske knjižnice v Metliki
20.000	dinarjev. Ostala potrebna sredstva bo dala domača temeljna kulturna skupnost. Komunalno podjetji, ki preureja v gradu prostore za knjižnico, je obljubilo v mesecu dni dela končati. Ko bo na novo urejena knjižnica začela poslovati, bo lepa pridobitev za vse mesto.
MLADI SO SILVESTROVALI na Veselici in v gostišču Na Dragah. Upajo, da bodo naslednje novo leto vendarle pričakali v svojih prostorih.
MED PRAZNIKI je prišlo domov veliko zdomcev, kar so še posebej občutili na banki in na pošti, pa tudi v gostinskih k)kalih je bilo bolj živahno kot sicer.
metliški tednik
DEDEK MRAZ JE obiskal metliške otroke. V osnovni šoli so priredili ob sprejemu šaljiv program, denar za darila pa so prispevale domače delovne organizacije - na zaposlenega po 20 dinarjev.
TOVARNA BETI JE letošnje koledarje pripravila s pomočjo svojega sodelavca. Uslužbenec BETI Pavle Riznič je priznan fotoamater, zato je koledar sam posnel barvne fotografije, na katerih so motivi Bele krajine. Manjše slike prikazujejo tovarno in njene obrate.
V	BLIŽINI STAREGA KEGLI-SCA ima navado metliški Mercator sežigali smeti, zlasti papir in kartonsko embalažo. Zogleneli papir raznaša veter precej daleč naokrog, tako da so stanovalci močno deležni črnega prahu.
Petek, 12. januarja - Tatjana Sobota, 13. januaija — Veronika Nedelja, 14. januaija - Srečko Ponedeljek, 15. januaija - Pavel Torek, 16. januaija - Marcel Sreda, 17. januaija - Anton Četrtek, 18. januaija - Maijeta
•	ČRNOMELJ: 12. 1. francoski barvni film „Zdravilo". 14. 1. ameriški barvni film „7 žena za 7 kavbojev*’. 17. 1. ameriški barvni film „Puške za Apače“.
KOSTANJEVICA: 14. 1. ameriški barvni film „Mrtvi ne plačajo da-vek“.
Đgffl
SLUŽBO DOBI
NATAKARICO KV, lahko tudi začetnico ali priučeno, ki ima veselje do strežbe, sprejme takoj Gostilna Murko, 'Krško.
GOSPODINJSKO pomočnico, kmečko dekle, nujno sprejmemo. Hiša, vrt in soba s kopalnico. Ber-čan, Stembalova 4, Ljubljana.
IŠCEM žensko, starejšo ali mlajšo, za varstvo dveh otrok, lahko tudi izmenično. Stanovanje in hrana preskrbljena. Plačilo po dogovoru. Košmrlj, Na Lazu 21, Novo mesto.
KROJAŠKEGA POMOČNIKA in več vajencev sprejmem takoj. Moško in žensko krojaštvo, Ljubljana, Dolenjska c. 68
SLUŽBO IŠČE
SPREJMEM v varstvo nekaj otrok. Naslov v upravi lista (40/73).
STANOVANJA
ZAKONCA Z otrokom iščeta eno ali dvosobno stanovanje na območju Kršk^a ali v bližnji okolici. Naslov v upravi lista (11/73).
ODDAM DVE opremljeni sobi štirim dekletom. Naslov v upravi .Usta (49/73).
FANTU oddam sobo. Ragovska ulica 1, Novo mesto.
UČITELJICI oddam prazno ogrevano sobo. Naslov v upiavi lista (43/73).
MLADO DEKLE išče v Novem mestu neopremljeno sobo s kurjavo. Naslov v upravi lista (17/73).
DEKLETU oddam opremljeno sobo s posebnim vhodom. Naslov v upravi lista (52/73).
Motorna vozila
PRODAM traktor in dva traktorska voza. Anton Kramaršič, Jurka vas
22,	Straža.
PRODAM VW 1300, osebni, letnik 67, ali zamenjam za kombi VW z dvojno kabino. Jože Kic, Škocjan
19.
OPEL KADETT COUPE LS, letrtik 1971, karamboliran, ugodno prodam. Ogled vsak dan od 15. do 17. ure. Jože Dule, Stranje 7, Šmarješke Toplice.
PRODAM VW 1200, letnik 57, v dobrem stanju. Cena 9.000 din. Damjanovič, Kristanova 12, Novo mestn
PRODAM motorno kolo kolibri 15. Naslov v upravi lista (58/73)
PRODAM kombi IM V po ugodni ceni. Pavlin, Zagrebška 14, Novo mesto.
PRODAM fiat 750 po ugodni ceni. Naslov v upravi lista (61/73).
PRODAM NSU 1200 v zelo dobrem stanju, registriran za november 73, letnik 1970/71, prevoženih
24.0000	km. Jože Železnik, 68294 Boštanj 69.
PRODAM
PRODAM sobno pohištvo, peč Gorenje, oljni vložek za kamin in električni štedilnik. Mišič, Vodnikova 8, Brežice.
UGODNO PRODAM ženski šivalni stroj B«gat. Reba, Nad mlini 41, Novo mesto.
PRODAM globok otroški voziček. Stopar, Gotna vas 12, Novo mesto, telefon 21-939.
IF ŽITNI KOMBANJ, 1,80 m delovne širine, ugodno prodam. Dobrava 32, Škocjan.
ELEKTRIČNI 30-litrski lonec (Ela) ter priključek za prikolico Volks-wagen ugodno prodam. Vrbovceva 11, Novo mesto.
KRSKO: 13. in 14. 1. ameriški barvni film „Dolina smrti“. 17. 1. ameriški barvni film „Tako se ne postopa z ženami".
METLIKA: 10. in 11. 1 ameriški barvni film „Prečudni doktor Dolit-tle“. Od 12. do 14. 1. francoski barvni film „Borsalino”. Od 12. do 14. 1. špansid barvni film „Usoda ene žene“. 17. in 18. 1. italijanski barvni film „Kako, kdaj in s kom“. -POTUJOČI KINO NOVO MESTO: Od 12. do 16. 1. ameriški barvni film „Samson in Dalila“.
RIBNICA: 13. in 14. 1. ameriški barvni film „Strel z nebotičnika**.
SEVNICA: 13. in 14. 1. italijanski film „Velika avantura Skaramu-ša“. 17. 1. ameriški film „Drevo spoznanja**.
TREBNJE: 13. in 14. 1. nemški barvni kriminalni film „Truplo iz Temze**. 17. 1. francoski barvni kriminalni film „V objemu strasti**.
POCENI PRODAM lepo ohranjen
flobok otroški voziček. Željko, uhor pri Metliki.
UGODNO PRODAM dobro ohranjeno spalnico in polkavč. Naslov v upravi lista (34/73).
KOSILNICO BCS., tovarniško novo, odstopim za 13.500 din. Informacije: Kogoj, Andreaševa 7, Ljubljana (nasproti tovarne Litostroj).
UGtODNO PRODAM kombinirano sobo. Cukon, Kristanova 2, Novo mesto.
PRODAM plemjensko kravo, vajeijo voziti; telila *bo v januaru. Jože Barbič, Sutna 8, Podbočje.
UGODNO PRODAM nov gumi voz (13,14 in 15 col). Tomc, Lavrica 14, Škofljica.
PRODAM ostrešja za hiše različnih velikosti. Naslov v upravi lista (50/73).
PRODAM novo 40-basno harmoniko s petimi registri. Milivoj Mitrič, Zagrebška 8, Novo mesto
PRODAM vitrino. Ogled popoldne od 15. do 18. ure. Momčilo Gor-danič, pri Tratniku, Glavni trg 32, Novo mesto
UGODNO PRODAM nov trifazni elektromotor. Cena po dogovoru. Naslov v upravi lista U9/73).
KUPIM
KUPIM stare bankovce in kovance, tudi posamezne kose. Sporočite naslov z dopisnico. Jovo Grobov-šek. Novo mesto, Mesttne njive 8 KUPIM novejšo motorno kolo CZ 175. Naslov: Borut Mlakar, Cesta
4.	julija 81, 68270 Krško.
KUPIM gradbeno parcelo z vsemi dokumenti ali nedograjeno hišo v najbližji okolici Nov^a mesta (do
2	km). Plačam tudi v devizah. Naslov v upravi lista (36/73).
POSEST
Ob smrti na& drage mame, stare mame in tašče MARIJE JERŠE, roj. JAKŠE
se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje in jo v tako lepem številu spremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala vsem sorodnikom, sosedom in drugim vaščanom, ki so nam poma-
tali v težkih trenutkih, in gospodu upniku iz Žužemberka za opravljeni obred in poslovilne bes^e ob odprtem grobu. Vsem iskrena hvala!
Žalujoči: hčerka in snaha z družinami
PRODAM GOSTILNO ob glavni cesti z vso gostinsko opremo. Terasa, vrt, točilnica manjša soba, velika jedilnica ter 3-sobno stanovanje. Je blizu avtobusne postaje na dobri prometni točki. Hiša je
Erimema za kakršnokoli obrt. eopold Dečeko, 61230 Domžale, Perkova ul. 2 (Rodica).
PRODAM nad 1 ha gozda na Jeper-jeku pri Tržišču. Alojz Skušek, Rožni vrh 10, Trebnje.
PRODAM zidanico in nekaj vinograda v Vidošičih pri Metliki. Gostilna Brunskole, Hrast pri Metliki.
RAZNO
SEM UPOKOJEN, ločen ne po svoji krivdi, miren in pošten, s precejšnjimi prihranki ter želim spoznati dobro gospodinjo, staro do 53 let, ki ima svojo hišo z nekaj zemlje. Ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro „NE BO TI ŽAL“.
ZDOMCI, .POZOR! Vzamem v vso oskrbo otroka, starca dve leti. Naslov v upravi lista (44/73). KATERA neodvisna vdova, dobra gospodinja, stara nad 60 let, bi se notela poročiti z upokojencem-vdovcem? Sem čedne zunanjosti, nealkoholik in nekadilec, dobro situiran in imam nekaj prihrankov. Naslov v upravi lista (31/73).
POROČNI PRSTANI! - Če ste v zadregi, kakšen prstan bi podarili svoji ljubljeni, obiščite zlatarja Otmarja Zidariča v Gosposki 5 v Ljubljani (poleg univerze). - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta!
UPOKOJENEC, star 50 let, z dobro pokojnino in nekaj posestva, želi spoznati dobro gospodinjo od 30 do 40 let, po možnosti s Šoferskim izpitom. Ostalo po dogovoru. Naslov v Upravi lista (55/73).
Jama pri Dvoru, 2. januaija 1973
Ob nenadni in nenadomestljivi izgubi moje drage žene
FRANČIŠKE BREZOVAR iz Črmošnjic
se najtopleje zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom, posebno Gli-' hovim, Lojzki Malenškovi in Mariji Bakšetovi za neizmerno pomoč, id so mi jo nudili v težkih trenutkih. Zahvaljujemo se tudi prečastitemu gospodu župniku za izredno lep obred.
Žalujoči mož Jože
Ob prezgodnji in^nenadomestljivi izgubi na^a dragega sina in brata
MIRKA IRTA iz Dihanjih sel
se toplo zahvaljujemo vsem, ki so nam izrekli soždje, spremili pokojnika na zadnji poti ter mu darovali cvetje. Se posebej se zahvaljujemo sos^om in vaščanom, ki so pomagali v težkih trenutkih, posebno podjetjema Novoles in Gorjanci.
Žalujoči: starši, brat, sestra in drugo sorodstvo
Ob nenadni smrti moža, očeta in starega očeta
JANEZA HOČEVARJA s Krke pri Novem mestu
izrekamo iskreno zahvalo vsem prijateljem in znancem za vence in izrečeno s ožalje, sosedom in sorodnikom za vence in nesebično pomoč v teh težkih dneh. Najlepše se zahvaljujemo tudi kolektivu lakirnice IMV za vence in skrb, vaščanom, ki so v tako velikem številu spremili pokojnika na zadnji poti ter g. duhovniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoča: žena Francka in sin Janez z družino
Ob smrti naše ljube mame, stare mame in prababice
JOŽEFE ERJAVEC z Velikega Podljubna
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali in spremili pokojnico na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo sosedom Jeničevim krajevni organizaciji Zveze borcev, govornikoma tov. Moravcu in Rataju, Železniškemu podjetju, pevcem, godbi in drugim.
Žalujoči: sinovi Lojze, Stane, Ivan in Tone z družinami
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
JANEZA PREŠERNA s Potov vrha
se iskreno zalivaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani in izrekli sožalje. Posebna zahvala župniku za opravljeni obred in poslovilne besede, kolektivom Krki, Industriji obutve, IMV ter tekstilni tovarni za podarjene vence. Vsem najlepša hvala. Žalujoči: žena, sinovi Janez, Drago in Tone z družino ter hčerka Anica in Rozi z družinama
Ob težki izgubi mojega dragega sina
SLAVKA VOVKA iz Šentjošta pri Stopičah
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in sorodnikom, ki ste nam v težkih trenutluh kakorkoli pomakli in nam stali ob s^ni, nam izreku sožalje ter prerani pokojnikov grob zasuli z venci in cvet-jem. Posebno sc zahvaljujemo gospodu župniku za ganljive besede in obred, prav tako kolektivu Novo-teks in tov. Kranjčiču za ganljiv govor. V$em Sc enkrat najlepša hvala. Žalujbči: mama in brat Jože ter drugo sorodstvo
Ob nenadni izgubi mojega moža, našega očeta in strica
JOŽETA KNAFELCA iz Birčne vasi
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so dragega pokojnika spremili na zadnji ■poti, vsem darovalcem vencev in cvetja in župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: žena, hčerka z družino in drugo sorodstvo
Ob nenadni in nenadomestljivi izgubi našega dragega ata, starega ata in brata
ANTONA ZUPANČIČA iz Dragomlje vasi 10 pri Suhoiju
se toplo zahvaljujemo vsem, ki so nam izrekli sožalje, ga spremlj^ na zadnji poti in darovi cvetje. Se posebej se zahvaljujemo sosedom Škofovim, Žugljevim in Kočevarjevim ter vaščanom, ki so nam pomagali v težkih trenutkih, obč. organizaciji ZB NOV in društvu upokojencev Metlika, gasilskemu društvu Dragomlja vas, metliški godbi ter govornikom Ivanu Škofu, Jožetu Južni in Ivanu Tažaku za tolažilne poslovilne besede. Posebna zahvala družini Po-reber iz Novega mesta in kolektivu ZKGP, KG in obratu za kooperacijo Kočevje.
Žalujoči: otroci Tone, Pepca, Marija, Ivanka, Lojzka in Rezka z družinami, sestri Marija, Bara ter drugo sorodstvo
Dragomlja vas 8. januaija 1973
Dragemu, nadvse ljubljenemu atu Alojzu Klunu iz Regrče vasi št. 50 za 76. rojstni dan ter še mnogo srečnih let - želijo iz srca: hčerka Mici, poročena Čufar, mož Franc, vnuka Franci in Tomaž, sin Lojze, žena Rozi, vnuka Milena in Darko.
Drvima Jožefi in Janezu Zupančič iz Žabje vasi pri Novem mestu za zlato poroko isKrene čestitke, ter da
bi bila še dolgo let med nami zdrava in vesela vsi domači.
PREKLIC
Prepovedujem vsako hojo in pašo rac ter delanje škode po moji parceli ob potoku Kobila, ter svarim pred obrekovanjem. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno pregamala. Zinka Deželan, Mihovica 15, Šentjernej.
Alojz Luštek, Ždinja vas 34, Otočec ob Krki, prepovedujem vsako hojo po mojem travniku. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
Ladislav Kos, Krka 17, Novo mesto, prepovedujem hojo in vožnjo po poti ob gozdu. Kdor prepovedi ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
Ludvik Sebanc iz Gorenje vasi št. 3, Mokronog, bivajoč v 624 South 9th Street Milvvaukee, Wisconsin, USA, prepovedujem kakršnokoli motenje na mojem posestvu v Gorenji vasi št. 3, Mokronog in to na stanovanjski hiši, poslopju, zemljišču ali naravi brez vednosti mojega oskrbnika Jožeta Ko-, strevca iz Slepška 16, Mokronog. Posestvo tudi oddam v najem ali prodam.
Kristina Turk, Sela pri Zajčjem vrhu 5, Stopiče, obžalujem vse besede, ki sem jih izrekla o Jožetu Mirtiču iz Sel 10, ter se mu zahvaljujem, daje odstopil od tožbe.
Opravičujem se za dejanje proti Francu Ambrožiču iz Goriče vasi 47, ki je bilo štirikrat ponovljeno in to dejanje obžalujem. Janez Prelesnik, Goriča vas 88.
Iz NOVOMEŠKE®* PORODNiŠNiCEtv;V«i!
Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Marija Sime iz Gotne vasi - Srečka, Slava Vrlinič iz Marin dola - Rajka, Alojz^a Kovačič iz Šentjerneja - Tomaža, Ana Tramte iz Ruhne vasi - Tomaža, Marija Kostevc s Senovega - Roberta, Marija Petrič iz Dragomlje vasi — Julija, JožeRi Novak iz Dobrniča -Vinka, Jožica Plaveč s Krvavčjega vrha — Jožefa, Breda Kromar iz Roj
— Darjo, Vida Vlašič iz Jankovičev,
- deklico in Marija Trempus z Vinice — deklico. - Čestitamo!
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi naše drage žene^ mame in stare mame
JOŽEFE SMOLIČ . iz Vrbovca pri Dobrniču
se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami, izrekli sožalje < ter darovali cvetje in vence. Posebej se zahvaljujemo Krajev, organiz. ZB Dobrnič, Feliksu Pekolju za poslovilne besede, godbi na pihala iz Trebnjega, g. župniku iz Dobrniča za opravljeni obred, vaščanom Vrbovca in Sahovca, sorodnikom in vsem, ki so jo spremili na zadnji potL Žalujoči: mož Anton, otroci Ani, Tone, Jože, Ivan, Avgust in Aleš, vnuki in vnukinje
ZAHVALA
Ob prezgodnji smrti naše ljube žene, mame, stare mame in sestrQ
IVANE MIHELIČ, roj. ŠILC
se najiepfe zalivaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, ter darovalcem vencev in cvetja. Posebna hvala usedom in sorodnikom, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, in vsem, ki so jo v tako lepem številu spemili na njeni zadnji poti. Žalujoči: mož Rudolf, hčerica Anica, sinovi Mirko, Tone z ženo, Ivan in Ride z družinama ter drugo sorodstvo
ZAHVALA
Po hudi in mučni bolezni me je za vedno zapustila moja draga žena, sestra in teta
MARIJA KOSTANJŠEK, roj. METLIČAR iz Artič pri Brežicah
Iskreno se zahvaljujem vsem, ki so sočustvovali z menoj v težkih dneh njene bolezni. Zahvaljujem se tudi tistim, ki so jo obiskali v brežiški bolnišnici in jo tolažili v težkih trenutkih. P^čna hvala sorodnikom, vaščanom in znancem, ki so jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti ter ji darovali vence in cvetje. Najlepša hvala pevskemu društvu iz rtič ter sosedom, ki so mi pomagali v težkih dneh. Skratka vseni, ki so mi izrazili sožalje in na kakršenkoli način pomagali, še enkrat najlepša hvala.
Žalujoči: mož Tone
ZAHVALA
Ob nenadni in prezgodnji smrti dragega moža in očeta ANTONA PAVLINA iz Češče vasi
se toplo zahvaljujemo vsem, ki so nam izrekfi sožalje, darovali cvetje in nam kakorkoli pomagali Se posebej se zahvaljujemo vsem sosedom in vaščanom, gospodu župniku za obred in podjetjem Kovinar, Ela, Labod, Opekama Zalog, Knjigotisk ter gasilskemu društvu Prečna za sprevod ter Vinku Opalku in Ivanu Dergancu za poslovilne besede ob odprtem grobu. Vsem še enkrat Msrčna hvala.
Žalujoči: žena Pepca, sinovi Tone, Maijan, Jože z .družino ter hči Danica in sin Peter
ZAHVALA
Ob tako tragični izgubi naše drage mame
ZOFIJE ŠKODA in tete MARIJE TUDJA iz Gor. Prekope pri Kostanjevici
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, darovalcem cvetja in vencev, družinama Jožeta Skubica in Edija Gričarja, družini Matjašičevi, kolektivoma Labod Krško in SVSD Novo mesto, PLM Kostanjevica in gospođu župniku za obred. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: sin Rafko z družino, hčerka Branka z družino in drugo sorodstvo
ZAHVALA
Po dolgi in mučni bolezni nas je za vedno zapustil dragi mož, dedek, oče, brat in stric
. JURIJ JOŽE COLARIČ Podturn 10
Iz srca se zahvaljujemo vsem, ki so ga kdaj obiskali in mu lajšali trpljenje. Hvala vsem za prelepe vence in izrečeno sožalje. Posebno zevalo župniku in kaplanu za opravljeni obred, dr. Vladimirju Živkoviču in dr. Evi Smigovec za vso pomoč in obiske, Jožetu Pelku za lep govor pri odprtem grobu, kolektivu Bor, turističnemu društvu Dol. Toplice ter organizaciji ZB Dol. Toplico in sploh vsem, kdor mu je karkoli pomagal.
Žalujoči:	žena,	vnukinja, bra^e, sestre ter drugo
sorodstvo	.	....
Podturn, DoL Toplice, Novo mesto, Ljub^ana
DOLENJSKI LIST
USTANOVITELJI: občinske konference SZDL Brežica, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje IZDAJATELJSKI SVET: Lojzka Potrč (predsednica sveta), Franc Beg, Viktor Dragoš, Tone Gošnik, Jože Jeke, Tone Klenovšek, Franc Lapajne, Tine Molek, Slavko Smerdel, Franc Stajdohar in Ivan Zivič UREJUJE UREDNIŠKI ODBpR: Tone C^šnik (glavni urednik), Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bacer, Janez Pc^Ij, Jože Primc, Jože SpUchal, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik.
Tehnični urednik: Marjan Moškon
IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 2 dmaija - Letna naročiiina 79 dinarjev, polletna naročnina 39,50 din, plačljiva vna- ‘ prej - Za inozemstvo 160 dinarjev ali 10 ameriških dolarjev ali 30 PM (OZ ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - Devizni račun: t >1-620-1-32002-10-8-9
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 40 din, 1 cm na določeni strani 55 din, 1 cm na prvi, srednji ali zadnji strani lista 80 din. Vsak mali oglas do 10 besed 15 din, vsaka nadaljnja beseda 1 din. Za vse ostale oglase in oglase v barvi velja do preklica cenik št. 5 od 1.7.1972 - Za oglase odgovarja Mirko Vesel TEKOČI RAČUN pri podružnici SDIC v Novem mestu: 52100-678-80048 - Naslov uredništva in uprave: 68001 NOVO MESTO, Glavni tig 3 - Poštni predal 33 - Telefon: (068) 21-227 -Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — časopisni stavek in fotografije: Dolenjski list Novo mesto, ofset roto tisk: tiskarna „Ljudske pravice** v Ljubljani.
RADIO LJUBLJANA
.' VSAK DAN: poročila ob 5.00,
6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00 .
15.00, 18.00, 19.00 in 22.00. Ksaft. glasbeni spored od 4.30 dO 8.00.
ČETRTEK, 11. JAli?UARJA:
8.10	Gl^bcna matineja. 9.35 Mali sestavi pojo slovenske narodne.
10.20	Pn vas doma. 11.00 Poročila
-	Turistični n^otki za na& goste iz tujine. 12.30 Kmetijsld nasveti -Inž. France Peterlin; Izobraževanje kvalificiranih poljedelcev - traktori-• stov na delovnem mestu. 12.40 Igrajo pihalne godbe. 13.30 Priporočajo vam ... 14.40 „Mehurčki . 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrti-ljak“. 18.30 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Mojmira Sepeta. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov.
22.15	Paleta popevk in plesnih ritmov.
PETEK, 12. JANUARJA: 8.10 Glasbena matineja. 9.35 Glasbene pravljice. 10.20 Pri vas doma. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Jože Čuden: Dkonomi-ka - področje pospeševalnega dela na kmetiji. 12. 40 Z domačimi ansambli. 13.30 Priporočajo vam ...
14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Napotki za turiste. 16.00 Vrtiljak. 17.50 Človek in zdravje. 18.15 „Signali**. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Gorenjci. 20,00 Tekmovanje amaterskih pevskih zborov.
20.30 „Top-pops 13**. 21.15 Oddaja o moiju in pomorščakih. 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih.
SOBOTA, 13. JANUARJA: 8.10 Glasbena matineja. 9.35 Godala v
ritmu. 10.20 Pri vas doma. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti — Dr. Jože Colnarič: Nekateri vidiki obnove kmečkih vinogradov. 12.40 Po domače. 13:30 Pripo-' ročajo vam ... 14,10 S pesmijo in besedo po Jugoslavijo. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vrtiljak.
17.20	Gremo v kino. 18.15 Dobimo se ob isti uri. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Lojzeta Slaka. 20.00 Večer s plesnim orkestrom RTV Ljubljana in njegovimi solisti. 22.20 Oddaja za nafe izseljence.
NEDELJA, 14. JANUARJA:
6.00-8.00 Dobro jutro! 8.05 Radijska igra za otroke - Maijan Marinc: „Ne bom“. 9.05 Koncert iz naših krajev. 10.05 Se pomnite te, tovariši... Lado Ambrožič-Novljan: Partizanska protiofenziva december 1942 — januar 1943. 10.25 Pesmi borbe in dela. 10.45-13.(K) Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. -vmes ob 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine.
13.30	Nedeljska reportaža. 13.50 Z domačimi ansambU. 14.30 Humoreska tega tedna - Jan Lenčo: Cme humoreske. 15.05 Nedeljsko športno popoldne. 17.05 Radijska igra -Andries Poppe: „Križev pot“. 18.00 Letite z nami! 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice.
20.00	„V nedeljo zvečer**. 22.20 Zaplešite z nami.
PONEDELJEK, 15. JANUARJA:
8.10	Glasbena matineja. 9.20 Z velikimi zabavnimi orkestri. 10.20 Pri VM doma. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Rado Dvoržak: Informacija o založenosti trga s poljskimi pridelki.
12.40	S tujimi pihalnimi godbami.
13.30	Priporočajo vam ... 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intermezzo.
16.00 „Vrtiljak**. 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne. 18.15 Z jugoslovanskimi pevci zabavnih melodij.
19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Mihe Dovžana.
20.00 „Ti in opera**. 22.15 Za ljubitelje jazza.
TOREK, 16. JANUARJA: 8.10 Glasbena matineja. 10.20 Pri vas doma. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - dr. Tatjana Sla-novec: Maščoba mleka. 12.40 Z domačimi ansambli. 13.30 Priporočajo vam ... 14.30 Z ansamblom Buddy Collete. 15.30 Glasbeni intermezzo.
16.00 „Vrtiljak**. 17.10 Popoldanski simfonični koncert. 18.15 V torek na svidenje! 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z Viškimi fanti. 20.00 Prodajalna melodij.
22.15	Popevke se vrstijo.
SREDA, 17. JANUARJA: 8.10 Glasbena matineja. 9.25 Iz glasbenih šol. 10.20 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti — dr. Dušan Modic: Vtisi z obi^ ska sadjarskih strokovnjakov v Zah. Evropi. 12.40 Od vasi do vasi. 13-30 Priporočajo vam ... 14,30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo.
16.00 „Vrtiljak**. 17.10 Naša glasbena galerija. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice,
20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana v stereo studiu. 22.15 S festivalov jazza.
Četrtek, i8. januarja:
8.10	Glasbena matineja. -9.35 Poje akademski koroški oktet. 10.20 Pri vas doma. 11.00 Poročila - Turi-
mam.
n973
^ sl.
w
pfCU*-'	v
/
'V	* v. v.	v.
stični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Slavko Gliha: Uvedba knjigovodstva na urejenih usmerjenih kmetijah.
12.40	Igrajo pihalne godbe. 13.30 Priporočajo vam ,.. 14.30 Sestanek instrumentov. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak**. 17.10 Koncert po željah poslušalcev.
18.30	Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana. 19.00 L^ko noč, otroci!
19.15	Minute z ansamblom Jožeta Kampiča. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Večer s slovensko pisateljico Elo Peroci. 22.15 Nočni koncert.
RADIO BREŽICE
Četrtek, ii. januarja:
16.00-16.15 Napoved programa, poročila, šport in turistični napotki.
16.15-16.30. Nove plošče RTB.
16.30-16.40 Aktualnost tedna.
16.40-17.00 Mala šola avtomobilizma - Obvestila in re Mame,
17.00-18,00 Glasbena oddaja: Izbrali ste sami.
SOBOTA, 13. JANUARJA:
16.00-16,30 Pol ure za pop glasbo.
16.30-17,00 VoščUa, 17,00-17,20 Sobotno kramljanje, 17.20-17,40 Med zabavnimi zvoki nekaj obvestil in reklam ter melodija za vas.
17.40-18,00 Za naše najmlajše — ter
—	skladbica iz brežiške glasbene šole.
NEDELJA, 14. JANUARJA:
10.30 Domače zanimivosti — Uvodnik - Za naše kmetovalce: dipl. ve-te^ar Janko Vizjak: Kaj je potrebno vedeti o porodu pri kravi - Nedeljski razgovor o delu občinskega sodišča Brežice - Obvestila, reklame in filmski pregled, 12,00-15,00 Občani čestitajo in pozdravljajo,
TOREK, 16, JANUARJA:
16.00-16,15 Napoved programa, in melodije z ansamblom Richija Vadnala, 16,15-17,15 Poročila, Jugoton vam predstavlja, Kaj prinaša nova številka Dolenjskega lista, obvestila in reklame ter filmski pregled.
17.15-17.30 Tedenski športni komentar. 17.30-18.00 MLADINSKA ODDAJA.
RADIO SEVNICA
NEDELJA, 14. JANUARJA:
10.30 Reklame in oglasi - Po domače - Kmetijski nasveti - Zabavna glasba z uganko - Nedeljski intervju (pogovarjali smo se z Vladom Senčarjem iz Krmelja) - Za vsakogar nekaj - 12,30 Poročila - Čestitke in popravi naših poslušalcav. 15.00 ZaMjuček programa.
SREDA, 17. JANUARJA: 16.00 Poročila - Reklame in oglasi — Kotiček za šoferje — Disco klub brez imena. 17.00 SOBOTNI VRTILJAK ‘ NA VALU 213,8 m (zabavna, na-rodno-zabavna in revijska glasba), vmes naslednje oddaje: - 5 minut za,,, - Poročila - Mini anketa.
Posebna šola Novo mesto razpisuje mesto
učitelja za razredni pouk,
za določen čas (bolniški dopust)
HVALA ZA DARILA!
Učenci in kolektiv Posebne šole' Novo mesto se iskreno zahvaljujemo tovarnama No-voteksu in Krki za tako lepa novoletna darila.
TELEVIZIJSKI
SPORED
Četrtek, 11, JANUARJA
16,45 Madžarski TV pr^ed (P<^ hoije, Plešivec do 17,05) (Bgd) ^
17.45 Otroški spored (Lj) - 18,15 Obzornik (Lj) - 18,30 Druščina jel hu - serijska oddaja (Lj) - 18,5f Sedem morij - barvna oddaja (Lj) -
19.45 Risanka (Lj) - 19,50 Cik-cak (Lj) — 20,00 TV dnevnik (Lj) —
20.25	3-2-1 (Lj) - 20.35 Četrtkovi razgledi (Lj) - 21,25 V. Petrovič: Pop je z ožgMega grma - 5. del (Lj)
- 22.15 D, Šostakovič: Katarina Iz-majlova - 1, del (Lj) - 23,05 Poročila (Lj)
PETEK, 12. JANUARJA
16.50 Madžarski TV pregled (P-
-	ohoije, Plešivec do 17,05) (Bdg) -
17.45 Veseli tobogan: Radovljica -II. del (Lj) - 18.05 Obzornik (Lj) -
18.30 Profesor Baltazar - barvna risanka (Lj) - 18.40 Vzgojni problemi (Lj) - 18.50 Pet minut za boljši jezik (Lj) - 18.55 Mozaik (Lj) -
19.00 Kratek fihn (Lj) - 19.15 Naš ekran (Lj) - 19.45 Risanka (Lj) -
'19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) -
20.35 Zločin in kazen — I. del filma (Lj) - 22.25 Dokumentarna oddaja (Lj) - Poročila (Lj)
UHF - oddajnik Krvavec: 17.20 Poročila (Zg) - 17.25 Oddaja za prosvetne delavce (Zg) - 17.45 Otroški spored (Zg) - 18.15 Kronika (Zg) - 18,30 XXI. stoletje (Zg) -
19.00 V petek ob 19h (Zg) - 19,45 Propagandna oddaja (Zg) - 20.00 Spored TV Zagreb
SOBOTA; 13. JANUARJA
12.55 Wengen: Smuk za moške -barvni prenos (dc^pribl. 14.15 (EVR Lj) — 16,30 Košaka Bosna : Rad-mčki - prenos (Sa) - V odmoru propagandna oddaja (Lj) - 18,00 Obzornik (Lj) — 18.15 Kraljevič in berač - mladinski film (Lj) - 18.45 Filmska burleska (Lj) - 19,00 Mozaik (Lj) - 19.15 Humoristična oddaja (Bgd) - 19.45 Risanka (Lj) -
19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) -
20.35 Zabavno glasbena oddaja -
21.35 Na poti k zvezdam — barvna oddaja (Lj) - 22.00 Arsene Lupin -serijski barvni film (Lj) - 22.50 TV kažipot (Lj) - 23.10 Poročila (Lj)
UHF - oddajnik Krvavec: 18.00 Kronika (Zg) - 18.15 Otroški spored (Bgd) - 19.15 Humoristična oddaja (Bgd) - 19.45 Propagandna oddaja (Zg) - 20. Spored TV Zagreb
NEDELJA 14. JANUARJA
8.55 JPo domače z ansamblom Toneta Žagarja (Lj,) - 9.20 Mestece Peyton (Lj.) 10.12 Kmetijska oddaja (Zg.) - 10,55 Mozaik (Lj.) -
11.00 ()troška matineja: Prigode psa Civila, Gvajana, dežela voda (Lj.) -
11.50 PoročUa (Lj.) - 11.55 TV kažipot (do 12.15) (Lj.) — Nedeljsko popoldne — s(slalom moških, barvni posnetek iz Wengna, hokej Jesenice Olimpija, posnetek itd.) (Lj.) -18.05 Poročila (Lj.) - 18.10 Grenak kruh — I. del fr, barvnega filma (Lj.) - 18.55 Gonja - serijsl^ oddaja (Lj.) - 19.45 Risanka (Lj.) -
19.50 Cikcak (Lj.) - 20.00 TV dnevnik (Lj.) - 20,25 3-2-1 (Lj.) -
20.30 Sofeiji - serijska oddaja (Bg.)
- 21.15 Jugoslovanski jazz danes (Zg.) - 21.30 Športni pregled (JRT)
- 22.00 Poročila (4.)
UHF - oddajnik Krvavec:
20.00	spored TV Zagreb
P0NEDELJEK,15. JANUARJA
16.45	Madžarski, TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.05) (Bg.)
17.45 Težave nek^a zmaja - TV igra (Lj,) - 18.10 Risanka (Lj.) -
18.15 Obzornik (Lj.) - 18,30 Gvajana, dežela voda - serijski barvni film (Lj,) - 18.55 Mozaik (Lj.) -
19.00	Mladina v letu 1972 (JRT) (Lj.) - 19.45 Risanka (Lj.) - 19.50 Cikcak (Lj.) - 20.00 TV dnevnik - (Lj.) - 20,25 3-2-1 in TV barometer
(Lj.) — 20.35 A, Rrvenale: Lepo je leteti — franc. Tv drama (Lj.) —
21.35	Po sledeh napredka (Lj.) —
22.25 Poročila ^j.)
UHF — oddajnik Krvavec
17.40 Poročila (Zg.) - 17.45 Lutke (Sk) - 18.00 TV vrtec (Zg.)
- 18.15 Kronika (Zg.) - 18.30 Vaš svetovalec (Zg.) - 19.00 Mladi za mlade (Zg,) — 19,45 Propagandna oddaja (Lj,) - 20,00 iSpored TV Zagreb (7^,)
TOREK, 16, JANUARJA
17,00	Smuk za ženske - posne-tek iz Gruendelwalda (Lj,) - 18.00 . Peli so jih mati moja - I, Jurgieiewi-zsova: Mlada Zora - barvna oddaja (Lj,) - 18,10 Obzornik (Lj,) 18i25 Melodije za vse čase: Jerome Kbm (Lj.) - 18.55 Mozaik aj.) - 19.00 NaJezljive bolezni - II. del (Lj.) —
19.20 S kamero po svetu: Skijmdi-navska srečanja - I, (Lj.) — 19.45 Risanka (Lj,) - 19,50 C^cak (Lj,)
- 20,00 TV dnevnik (Lj,) - 20,25 3-2-1 in TV barometer (Lj.) - 20,35 Diagonale (Lj.) - 21,25 Bratny: Kolumbove! - 00 del (Lj.) 22,15 Najmlajši režiserski rod: Mali portret Edije Sotlar (Lj.) - 22,25 Poročila (Lj,)
UHF - oddajnik Krvavec:
17.35	Poročila (Zg.) - 17.45 Mali svet (Zg.) - 18.15 Kronika (Zg.) — 18.30 'Znanost (Zg.) -
19.15 Feljton (Bg.) — 19.45 Propagandna oddaja (Zg.) - 20.00 Spored Italijanske Tv (Zg.)
SREDA, 17, JANUARJA
16.45 Slalom za ženske - barvni posnetek iz Gniendelwalda (Lj.) -
17.45 Prigode psa Civila - serijski film (Lj,) - 18,10 Obzornik (Lj.) -
18.25 Od filma do filma (Lj.) - 8.45 Tehnika mrežn^a planiranja (Lj.) -
19.10	Mozaik (Lj.) - 19,15 Zabavna glasba (Sa) - 19.45 Risanka (Lj.) - 19.50 Cikcak (Lj.) - 20.00 TV dnevnik (Lj,) - 20,25 3-2-1 (Lj.) - 20.35 Zlodjeva lepota -francoski film (Lj,) — 22,05 Glasbeni nokturno: Marija Bitenc (Lj.) —
22.20 Poročila (Lj.)
UHF - oddajni Krvavec:
17.40 Poročila (Zg.) - 17,45 Se-rnski film (Zg.) - 18.15 Kronika (Zg.) - 18.30 Od zore do mraka (Bg.) - 19.00 Risanka {7jg.) -
19.15 Zabavna oddaja (Sa.) - 19,45 Propagandna oddaja (Zg,) - 20,00 TV dnevnik (Zg,)
ČETRTEK, 18. JANUARJA
16.45 Madžarski Tv pr^ed (Po-_horje, Plešivec do 17.05) (Bg.) -
17.20 Čarovnik iz ozza (Lj.) -
18.15 Obzornik (Lj.) - 18.30 Druščina Jehu - filrnska serija (Lj.) —
18.55	7 morij - zadnja oddaja (Lj.)
- 19.45 Risanka (Lj.) - 19.50 Cikcak (Lj,) — 20,00 TV dnevnik — (Lj.) - 20.25 Kje, kam, kako na oddih (Lj,) — 20,40 Četrtkovi razgledi (Lj,) — 21,30 V, Petrovič: Popje z ožgan^a grma (Lj,) - 22,20 D, Šostakovič: Katarina Izmajlova - (Li,)
- 23.10 Poročila (Lj.)
UHF — oddajnik Krvavec:
17.40 Poročila (Zg.) - 17.45 Otroški sprehod (Sk.) - 18.15 Kronika (Zg.) — 18,30 Narodna glasba (Zg.) - 19.00 Mozaik (Zg.) - 19.45 Propagandna oddaja (Zg.) - 20.00 Spored TV zagreb (Zg.)
      ........................................
<>	'••	:''^|y	iv	?	>	w-	i	\	|	’	^	J/>	^
• ss	.s s >••	*,%	<	•*•	,•	WM	'
p I	**g*	>J^2	1» * ^
,* ki-".,. ::>^v..v:,-.vv,‘	q|&:	Mj&jSSSr	'&'	,	jiP&	^SgPt	$r	?& X *J«|
Tamkaj sem preležal ves božji dan, s klobukom na obrazu in z zaprtimi očmi. Kar koli in kakor koli sem prc' mišljeval in J preudarjal, povsod sem zašel v zaga,to, iz katere nisem našel poti. ,
Uidem, je' bila prva misel. Ali kaj bi mi to koristjo? Če pridem domov, bi me bilo sram in bi se izgovarjal, a oče bi rekel: Lažeš! Nazaj, in 'Se dalje, kakor si bil doslej, da se mi ne povrneš več,
i	i Ce potrpim do jeseni? Težko bi bilo. Toda zmagal bi. Ali kaj! Ženska mo ne pohvali očetu. Zatoži me, po kri-. vem me obdolži, da bi me osleparila za plačilo in zsl obljubljene škornje. In vse trpljenje bi bilo prazno, očetova ljubezen bi se ne jpovmila.
Tako sei;n tuhtal in trpel, da sem nazadnje zaspal in zasanjd. Še danes pomnin^i tiste sanje. Domov sva jo mahala z očetom. Imel sem čez ramo nove škornje, v žepu pa deset tolaijev, ki so požvenketavdi ob hoji. Vesela je bila
pot, drugačna kakor tedaj, ko sva hodila od doma. Nič nisem bil truden. Celo očeta sem prehiteval. — Doma so bedeli, ko sva potrkala na vrata. Materi so solze kapale po licih, ko me je zagledala, sestra je na glas zajokala. V pozni noči so zakurili in nama napravili cvrtje. Ko smo jedli, smo se smejali; vse je bilo pozaWjeno, vsi smo dihali samo eno misel: Cemu je bilo tega pravzaprav treba? Pozno smo poleni. V jutru me je poklicalo sonce, ki je posvetilo izza Sv, Petra - domače^once ,..
Tedaj sem se prebudil pod grmom' Klobuk mi je bil zdrsnil z obraza, zahajajoče sonce mi je smetilo pošev v oči. Žalosten sem zehal in si pomel oči. Dom sanj se je razkadil, pred menoj je bila pusta reber — daleč v mračni pobeli se je kadilo iz dimnika.
Prestrašil sem se, Dan je mineval, kos kruha mi je gledal nedotaknjen iz žepa,
V	hipu sem pozabil na jezno gospodinjo, na dom, na sanje, planil kvišku in mislil samo na ovna.
Gledal sem in prisluškoval. Nikjer belega ograbka na strmini, nikjer sonca. Vse ovce so se porazgubile. Planil sem v tek in hitel v goro. Begal sem kakor blazen. Padal sem, bosa noga je krvavela, srajco mi je trgalo tmje, pa nisem čutil, nisem videl. Sonce ga je skrilo, dolge »nce so padale na pašnike, globeli so se mračile in se zapirale. Groza me je obhajala.
Upehan, zasopel in truden sem pri-plez^ iz hriba in padel na tla. Srce mi je tako silno razbijalo, da mi je zvonilo po ušesih; v prvem hipu se mije zdelo, da čujem zvonce in meket ovac. Šele ko sem si oddahnil, se mi je pričelo umiljati jsrce, glasovi so zamirali in svečan molk je objel okoHco.
Iz tega molka se je pa nenadoma oglasil zvonec. Enkrat, dvakrat, čedalje bolj redno, in začelo je zvoniti — daleč nekje v globeli, kakor ponoči v ovčja-ku.
Ovce so polegle v jarku! Ponje!
Zletel sem po strmini — brez pota, brez steze, s Idobukom v roki, in preden se je zgrnila trda noč na zeniljo, sem že gnal čredo v zbeganem teku proti domu.
Nisem je še videl, pa sem že sUšal hripavi glas jezne gospodinje. Stopila je pred vrata in štela na glas: Ena - dve — deset -
Ko je poskočilo zadnje jagnje čez prag v ovčjak, je dvignila nadme roko.
udarila in zakričala:
,JDve ovci si izgubil! Potepuh! Jaz ti pokažem!“
V	klado drv je segla po oklešček, da bi me pretepla. Jaz sem pa ušel v noč in se skril v hosto, dokler ni utihnil vihar okrog hiše. Potem sem se priplazil na ovčjak, se zaril v seno in lačen povečerjal kos kruha, ki mi je kljub begu vendarle še obtičd v žepu.
Preden sem zaspd, je prigodmjal do senenega kupa hlapec. Jezno je razkopaval mmo in si pripravljal ležišče. Prav tik mene si je postQjal, tako blizu, da me je sunil.
„Kaj se jeziš? “ sem ga nagovoril,
„Pes naj služi to babo, jaz je ne bom dolgo,“
„Jaz bi šel takoj proč, pa me ne pusti,“
„Ne pusti? Kaj se to pravi? Neumnež!“
Še vedno je ves jezen ril po senu in nezadovoljen kopal jamo v kupu. Tedaj je prenehal, sezul škomje, in jih vrgel na pod, daje votlo zadonelo,
,JPraviš, da te ne pusti? Ali si otve-zen kakor vol v hlevu? Saj nisi živina! Človek si menda vendar? “
,3i, pa mi ne bo dala, kar mi gre.‘\ „Ce ne da, pa vzemi. Tudi meni bo strigla plačo, vem, da jo bo. Pa si jo že sam priskrbim! V svislih imam že dva mernika ovsa, tri mernike pšenice in nekaj ječmena. Pa si še nanosim do
zime. Ne bo me goljufala, baba samo-golta!“
„Jaz pa ne morem do žita! K^o bi se potem plačal!“
„Neumnež! Ovco laže prodaš. Vsaj sama gre, da je ni treba nositi. Nocoj si dve izgubil. Glej, da jih ne najdeš. Barantač Jokelj pojde jutri čez goro. Prodaj mu jih, Ta vse pokupi. In daleč molči, kar je poglavitna reč,“
Hlapec se je vnovič izkopal kvišku, ker mu ležišče še ni bilo po volji, popravljal je in šumel, nato pa zopet legel in takoj zaspal. Robato grčanje je tresalo črno temo.
Jaz pa nisem zaspal. Nepremično sem tiščal glavo v raztrgano plahto, ki mi je bila odeja in blazina, vse hkrati. Nisem se ganil.
Hlapec mi je razpalil v glavi nove misU, ki so divjale in besnele.
Ce ne da, pa vzemi!
Kakor luč mi je posvetila prvi hip ta misel. Ali polagoma se je njen svit izgubljal, Z^aj iz srca je zagorela druga , luč, ki je svarila kakor prst moje matere,
Ce ne da, pa vzemi!
Ne kradi!
Začel seje boj.
Noč je bila s čudno grozo, z ledenim mirom priča, koliko sem trpel, kako sem bil neodločen in brez poguma.
Zdravnik za bolezni in počutje občanov
Dr. Ciril Kumelj ni le zdravnik v Sodražici, ampak tudi znan družbeni delavec, bil je že poslanec ribniške občine v socialno-zdravstve-nem zboru republiške skupščine. V Sodražici dela že celih 14 let, medtem ko je nekaterim zdravnikom službovanje na podeželju le odskočna deska za v mesto. Zato dobro pozna zdravstveno stanje ljudi.
„Zdravje ni odvisno le od zdravil, ampak predvsem od počutja ljudi. Zato se zdravnik ne sme zanimati le za zdravljenje bolnikov, ampak tudi, kako ljudje žive, kako izkoriščajo svoj prosti čas, “ je ena imed misli dr. Cirila Kumlja, ki si prizadeva, da bi v Sodražici ustanovili smučarski klub. Smučanje je tudi ena izmed oblik rekreacije, v Sodražici pa so zanj zelo primerni pogoji. Druga imed oblik rekreacije je športni ribolov in prav dr. Ciril Kumelj je predsednik ribiške družine Ribnica.
„Odhajanje mladih staršev na delo v tujino razbija družine in pušča hude posledice na ljudeh. Zdomci prihajajo domov bolni. Zelo redki se vrnejo zdravi. Vse to trpi in plača naša družba, “je druga pomembna zdravnikova ugotovitev.
V Loškem potoku se zdravniki ne ustalijo. Od 14.
avgusta tam spet nimajo stalnega zdravnika in zato za to območje že od takrat dežura dr. Ciril Kumelj, seveda poleg svojega rednega dela na območju Sodražice. Medtem ko zdravnikov na podeželju manjka, jih je v mestih preveč. In kljub napornemu rednemu delu dr. Kumelj pravi:
„Zdravnik in učitelj na podeželju morata biti tudi družbena delavca. Kot izobraženca lahko veliko pripomoreta k napredku kraja, k dobremu počutju ljudi. “ Tako se dr. Kumelj prizadeva v okviru krajevne skupnosti, da bi Sodražica dobila primemo avtobusno čakalnico, saj morajo zdaj potniki ob vsakem vremenu čakati avtobus na prostem.
„Zdravstvena služba je zainteresirana tudi, da se uredi cesta do Gregorja in prevoz otrok v šolo, da se zagotovi redno pluženje ceste in s tem prevoz brez prekinitev. Od tega sta odvisna tudi zdravstveno stanje občanov in zdravniška pomoč občanom. “
Tako dr. Ciril Kumelj dela ne le na svojem poklicnem področju, ampak še na mnogih drugih, kjer meni, da je dolžan delati za dobro vseh ljudi kot občan, intelektualec, rezervni oficir in družbeni delavec. J. PRIMC
BREZ BESED
Med »naj-naj« tudi naši
Ob zaključku Jugoslovanskih pionirskih iger in 30-letnici pionirske oiganizacije so učenci OS Katja Rupena iz Novega mesta predstavili svoje dejavnosti v obliki kviza: pomerili so se v poznavanju zgodovine NOB in PO in v znanju o i^adinski literatui. (Foto laožek šole)
y soboto, 13. januarja, bo v Ljubljani odprt tradicionalni vsakoletni Sejem mode na Gospodarskem razstavišču. Vse do 21. januarja, dokler bo sejem odprt, bodo prirejali tudi po dve modni reviji na dan: popoldansko in večerno.
V razstavni dvorani kot na manekenski pisti bodo izdelki naših dolenjskih, posavskih in belokranjskih podjetij dobro zastopani. Med domačimi proizvajalci modnih novosti se redno v vrhu lestvice najboljših pojavljajo znana imena: Novoteks, Jutr^jka, Beti, Lisca, Labod. Od teh ima že vsak po nekaj odličij s Sejma mode, nadejamo pa se, da
VRSTA VLOMOV V RIBNICI
V novembru in decembru je bilo v Ribnici precej vlomov. Zadnjega so zagrešili neznani storilci v noči od 30. na 31. december. Vlomili so v ribniško lekarno, preiskali omare in predale ter odnesli nekaj drobiža, ker pač več denarja ni bilo v blagajni.
V noči z 12. na 13. december je bilo vlomljeno v gostilno RIBNIČAN oziroma bivšo „Restavracijo". Vlomilci so odnesli precej žganih alkoholnih pijač in jih skrili blizu kraja vloma, kjer so jih nato tudi našli in jih vrnili gostilni. Miličniki domnevajo, da so nameravali vlomilci pijače odpeljati, ker je bilo isto noč vlomljeno v 5 avtomobilov. Storilci še niso znani.
Pač pa so že'znani vlomilci, ki so večkrat vlomili v „Samopostrežbo", „Izbiro“ in „Zelenjavo" v Ribnici. Prijeli so jih ob zadnjem vlomu v „Samopostrežbo“ v noči s 5. na 6. december. To so bili trije mladoletniki (zato ne smemo objaviti imen) iz Ribnice, stari od 15 do 17 let. Kradli so predvsem sladkarije in hrano, v „Izbiri" pa so vzeli tudi več oblačil.
tudi letos ne bodo ostali praznih rok.
Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Nada larkovič iz Skopic dečkaj Dušica Glavan iz Sevnice deklico j Ljudmils Pirc iz Metnega vrha - dečka; Mira Spiler IZ Crešnjic - dečka; Albina Brilg s Senovega - Stanko; Lidija Vučajnk iz Mihalowc - Andreja; Jožefa Zlobko iz Crešmic - dečka; Jožefa Medvešek iz Žurkovega dola -dečka; Irena Kranjčič iz Blatnega dečka; Marija Les iz Sremiča -deklico; Jožica Sotlar iz Radeč -Uroša; Miljana Vukič iz Movrač -deklico; Slavica Lehpamer iz Rud -deklico; Pavica Brdarič iz Samobora — dečka; Slobodanka Lupšina iz foškega - Andrejo; Jožica Ajster iz Sentlenarta - deklico; Marija Volča-njšek iz Sromelj - Janeza; Marjana Kurnik iz Sp. Starega grada - Sandija; Ankica Pečnik s Senovega — Vesno; Ivanka Gračnar z Mrzte planje — dečka; Jožefa Prah iz Krajnih brd — deklico; Venčeslava Zorko iz Trške gore - dečka; Biserih Pavlinič iz Klanjca - Dragico. Čestitamo!
BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ
Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežidci bolnišnici: Ivanka Koletič je padla v stanovanju in si zlomila levo nogo; Alojz Naglič se je usekal s sekiro po levem kolenu; Ladislav Rožanc si je na delu poškodoval desno roko; Frančišek Čolnar je padel po ledu in si poškodoval desno nogo; Matijo Gramca so prevrnili voli in mu poškodovali glavo; Julijana Sajavec je padla na cesti in si poškodovala desno nogo.
Goljufija, poneverba in ponarejanje
Novomeško okrožno sodišče je S. januaija izreklo kazen za goljufijo z avtom in ponaredbo listin ter za poneverbo denaija, kar vse je zagrešil Milan Križan, 37-letni mesar iz Novega mesta. Senat pod predsedstvom sodnika Janeza Pirnata mu je izrekel enotno kazen: 2 leti in 6 mesecev strogega zapora. Kaznovana sta bila tudi njegova pomagača.
Bilo je v novembru 1970, ko je MUan Mustafa iz Koprivnice na Hrvaškem na ljubljanskem avtomobilskem sejmu kupoval avto. Odločil se je za „opel record“ registracije
SEVNICA: MESA NI?
2e v soboto so bile sevniške mesnice večji del prazne. V klavnici kmetijskega kombinata Zasavje, kjer bi morali za svoje območje tedensko preskrbeti vsaj od 25 do 30 glav govedi, upajo, da jih bodo do sredine tedna s težavo zbrali 14. 2e 2 me^-ca niso mogli odkupiti niti 1 prašiča pri kmetih.
Na teden bi morali imeti vsaj 15 telet, ali jih s težavo dobijo 3 do 4. Ničesar več ni mogoče dobiti v sosednjih republikah. Od tod so pred icratkim lahko še dobivali vsaj prednje dele govedi, ki so jih odkupovali kljub precejšnji izgubi. Kje je živina?
Glavna ovira je prva gotovo neskladje med odkupnimi in prodajnimi cenami.
OG 17-79, ki ga je prodajal Vladislav Lakner, in tudi prometno dovoljenje se je glasilo na to ime. Da prodajalec ni bil Lakner in da je bilo prometno dovoljenej ponarejeno, je kupec izvedel šele kasneje, ko si je s to kupčijo nakopal vrsto sitnosti in potov.
Mustara je dobil že overjen prepis kupoprodajne pogodbe, toda ko je hotel vozilo prepisati, jc ugotovil, da manjka na kupoprodajni pogodbi klavzula o plačanih davkih. Da bi to uredil, je šel v Vrbovsko, kjer so izdali prometno dovoljenje za kliplje-ni avto, tam pa je bil pod registrsko številko njegovega avtomobila vpisan fiat topolino 500 s povsem drugim lastnikom. Kupčija se je zapletla in Mustafi ni kazalo drugega, kot prijaviti Laknepa.
Izkazalo se je, da se je za Laknerja na sejmu predstavil 37-letni Milan Križan, mesar iz Nov^a mesta, in da je avto, ki ga je prodajal, iz Italije pretihotapljeno vozilo. Križan je ta avto kupil od nekega Italijana, s ka-
terim je imel mesarske kupčije, moral pa si je priskrbeti naše dokumente, da bi ga lahko prodal. V ta namen je prosil za pomoč Laknerja, ta pa mu je priporočil Franca Špeharja, invalida iz Črnomlja, češ da bo vse uredil. In je res!
Špehar je imel prometno dovoljenje za fiat topolino; strokovno je izbrisal v njem podatke, razen žigov in podpisov, ter vnesel s strojem podatke za „opel record", kot lastnika. pa napisal Laknerja. Tako opremljen avto je Križan potem prod^ Musta-
n.
Milan Križan pa s tem še ni zaključil svojih kaznivih dejanj, kajti prilastil si je še 1,666.27 din od mesa, ki ga je dobavil gostilničarki Pavlinovi iz Mačkovca. Denar bi moral odvesti v blagajno Mesnega prehrambnega podjetja, kjer je bil zaposlen, a ga je raje oBdržal.
Ko je sodišče pretresalo krivdo Križanovih pomagačev Vladislava Laknerja, gozdarja iz Semiča, ki je zdaj na delu v Nemčiji, mu je verjelo, da je Križanu Ic priskrbel zvezo s Špeharjem. Obsojen jc bil na 3 mesece zapora,' pogojno za dobo dveh let. Franc Špehar iz Črnomlja, ki se
'Kiedeljo IODPRTO
IMOVE POLOŽNICE
s številko, ki zdaj velja za DOLENJSKI LIST (52100-678-80048), prilagamo na željo mnogih bralcev že danes vsem naročnikom našega časnika, ki žive v Jugoslaviji, vendar izven Slovenije. Prosimo jih, da čimprej nakažejo vsaj polletno naročnino, (79 dinarjev), nam bo napravil še večjo uslugo, saj bodo odpadli stroški za knjiženje oz. opominjanje v drugem polletju.
Položnice prilagamo tudi naročnikom v Ljubljani s prošnjo, da čimprej nakažejo vsaj polletno naročnino.
Pri drugih naročnikih na^a lista v Sloveniji bodo polletno naročnino pobirali pismonoše v februarju 1973.
Naročnike v tujini ponovno prosimo, da nam čimprej pošljejo naročnino za vse leto vnaprej, bodisi v devizah ali čekih v priporočenih pismih ati pa z mednarodno poštno nakaznico.	UPRAVA	DOLENJSKEGA LISTA
SaMOPOSTREM'"’”
„ARKUTvBtSUnu
mostu
DOLENJKA
je na razpravi celo razbuijal, „kaj ga mešajo v nečedne-posle“, in je hotel veljati za nedolžno ovčico, pa bo po sodbi sodišča vseeno sedel osem mesecev. Sodba še ni pravnomočna.
RIA BACER
VERA NIKOLIČ V NOVEM MESTU
V petek, 12. januaija ob 16,30, bodo lahko ljubitelji ^orta v Novem mestu pozdravili našo najboljšo ^ortnico Vero Nikolič, bivlo svetovno rekorderko in dvakratno evropsko prvakinjo v teku na 800 metrov. Vera Nikolič, ki je za peto mesto na muenchenski olimpiadi in odlični rezultat - 1:59,6, ga je dosegla lani, bila že četrtič proglašena za najboljšo športnico Jugoslavije, bo v domu JLA prisostvovala ustnemu časopisu „Sportskih novosti". Razen Nikolićeve se bodo predstavili še svetovni prvak v kegljanju Nikola Dragaš, trilaatni avtomobilistični prvak Jugoslavije in večkratni zmagovalec tekem na Gorjance Robert Lang, atletski trener Leo Lang in nekaj novinarjev Sportskih novosti.
Ob 18. uri bo Vera Nikolič v domu JLA odprla 6. jugoslovansko razstavo športne fotografije, na kateri si bodo lahko NovomeSčani med prvimi ogledali okoli 50 najboljših posnetkov športnih fotoreporterjev iz Slovenije, Hrvatske, Srbije, Cme Gore ter Bosne in Hercegovine.
V. SUClC
Če bi počila še bomba...
Hud preplah j« nastal v bloku Pod smreko 4 sredi Črnomlja na novoletni dan okrog 15. ure, ko se je v drugem nadstropju izza vrat Alojza Vajsa začel valiti gost din. Vajsovih ni bilo doma. Sos^je so vrata razbili s sekiro, tekli v gasilski dom vključit sireno, gasilci pa so bili v trenutku na kraju požara. Toda šment, v bloku še nikdar ni gorelo in tako so imeli prvič opravka s hidrantom.
Stanovalci v hiši so vedeli, da Va> sovi kuhajo na plin, zato so se bali, da ne bi ogenj povzročil še eksplo-
UMSKE IN DRUGE SPOSOBNOSTI
V našem podjetju so ustanovili komisijo, ki bo prečesala delovna mesta in ugotovila, če imajo ljudje, ki zasedajo ta fnesta, umske in telesne sposobnosti za opravljanje zaupane jim naloge. Tričlanska komisija se je napotila najprej k snažilki, zavedajoč se, da ji(n ta ne bo mogla ugovaijati in groziti s svojo avtoriteto. Ker je ta ženska snažilka in ne morda uradnica, niso niti za trenutek podvomili o njenem umskem zdravju. Njen obraz je izžareval pravo kmečko zdravje, lica soji bila jabolčno
rdeča. Ko pa so vsi trije člani prešteli število dlak na metli, so se zgrozili. Nezaslišano! Dve sirkovi vejici sta bili manj kot pri novi metli. Taka hudo popačena metla pa ne sodi v naše podjetje. In skupaj z metlo je dcozi tovarniška vrata marširala tudi jabolčno rdeča snažilka.
O tajnici, kamor so se napotili zdaj, niso še nikoli slišali nič slabega. Nasprotno. Delavci v tovarni so govorili, da je prikupna, lepa, bistra in delavna. Da skuha najboljšo kavo daleč naokoli, da postre-
že strankam tako, kot bi bile v najbolj ekskluzivnem hotelu.
Toda še preden je lepa tajnica utegnila skuhati članom raziskovalne skupine kavo, so se tovarniška vrata zaprla za njo. Eden izmed članov je z metrom v roki ugotovil, da invi obseg prsi za centimeter in pol manjši, kot je povprečje evropskih tajnic. Telesno nesposobnih tajnic pa naše podjetje ne bo podpiralo.
Pa so jo mahnili k šefu nabave. Najprej je bilo slišati go-voijenje, nato kričanje, in če
se ne bi odprla vrata, bi člani komisije dokazali obratno, kar večkrat slišimo, namreč, da se ne da z glavo prebiti zidu. S kričanjem je šef nabave dokazal, da je duševno zdrav, ko je lastnoročno postavil trojico iz komisije pred vrata, pa še, da je telesno bolj zdrav od vseh treh.
Pri šefu prodaje so opravili prej kot v treh sekundah in dveh desetinkah. Ko so videli njegov dolgi nos, so mu pokazali tovarniška vmta. Dolg nos jc velika telesna napaka še posebno zato, ker ga šef prodaje rad vtika tja, kamor marsikomu ne prija.
Pri sekretaiju podjetja so bili dva dni in dve noči, a niso mogli ugotoviti niti najmanjše
duševne, kaj šele telesno napako. Brihten, razsoden, zna misliti. Telo kot telo grškega boga. Skladno, lepih oblik in potez. Z grškim nosom. Jezni, ker se ne bodo mogli znebiti sekretajja, so se odločili iskati še tretji dan. In ta je bil usoden.
Pet minut pred dvanajsto je na vrata potrkalo. Vstopil je vratar podjetja in enemu izmed članov komisije nekaj prišepnil na uho.
Sekretar je še tist^ sekundo pustil tovarno za svojim hrbtom. Vratar ga je namreč zalotil, kako se jc nekega večera vračal s sestanka in je z njega odnesd — svoje prepričanje.
Toni Gašperič
zije plinske bombe. Moški so ženske z otroki podili iz stavbe. Dim je bil v stanovanju tako gost, da so morali gasilci tokrat tudi prvič uprabiti maske. Osemletni fantič iz bloka se je spomnil, kje bi bili Vajsovi, in jih je šel klicat, ko so bili na obisku.
Gasilci so ogenj ukrotili, najprej izvlekli bombo, ki je bila že čisto topla, medtem ko dosti drugega ni bilo mogoče iztrgati uničenju. Zgorelo je vse pohištvo, televizor in go, ogenj pa je uničil tudi vrata in stene. Vajsovi so se morali preseliti k staršem, ker je stanovanje neuporabno. Škode jc po prvi oceni za 20.000 dinarjev, kot menijo strokovnjaki, pa ie ogenj nastal pri vtičnici, kjer je vključen televizor.
R. B.
Uslužbenec stanovanjskega podjetja kaže stanovanje Vajsovih v drugem nadstropju, kjer je gorelo. (Foto: R. B.)